Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVL, štev. 157
Ljubil^, Zztzlzk, U. jalija 1935
Cena t Din
upravoistvo: Ljubljana, Knafijeva ulica O. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Lnseratru ^ddelen: LJubljana, Selen* burgova OL 3. — Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. J.l_ — Teieton št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 6L
2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. za vodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, Wien 5r 105.241
Naročnina znaša mesečno Din 2&<— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafijeva ulica A. Telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.
Pred 70 leti
Naš mlajši rod, ki je zrasel že pod svobodnim krovom, se komaj zaveda, v kako težkih razmerah je živel slovenski narod še pred časom, ki ni daljši od dobe človeškega življenja. Vse premalo se zanima naš čas za bližnjo dobo prednikov, za njihove boje in žrtve, ki v luči sedanjosti nimajo prave cene, pa so vendar prvi temelji naše narodne eksistence, ohranitve in bodočnosti
Naši politični začetki so bili, merjeni z današnjim merilom, skromni, pogledi v bodočnost negotovi. Vendar je naš narod, osamljen in navezan sam nase, v neutrudljivem iskanju našel pravo pot, ki ga je vodila v svobodo in državno samostojnost.
Če v tem spoznanju listamo v knjigi naše politične zgodovine, ne bomo mogli odreči spoštovanja možem, ki so vršili z idealno požrtvovalnostjo službo za narod, čeprav dostikrat le s težavo pojmujemo miselno smer takratne slovenske politike.
Letos se dopolni sedemdeset let, odkar je bil postavljen prvi vseslovanski politični program. Naše narodno prebujenje se ni vršilo enotno in enakomerno. Razcepljenost po historičnih avstrijskih kronovinah ni dopuščala prave skupnosti. Leto revolucije 1848, ki je za druge avstrijske narode politično rojstvo, je šlo mimo nas brez pravih političnih sledov. Improvizirani program mladine se ni mogel ukorenimiti v nepripravljenem narodu in leta reakcije, ki so temeljito pogasila revolucijski ogenj, so imela pri nas posebno lahko delo. Naše politično življenje se začenja pravzaprav šele v šestdesetih letih minulega stoletja.
Tudi takrat slovenstvo ni imelo skupnega središča. Ljubljana je sicer kot glavno mesto dežele s slovensko večine vršila veliko privlačnost za slovensko periferijo, toda ra.zilične politične razmere so narekovale Štajercem-, Korošcem, Primorcem posebno pot. Velika zasluga takratnih voditeljev je, da so znali premagati provrncializem, ki bi bil mogel postati za Slovence narodna smrt.
Zanimivo je, da je bilo vseslovensko gibanje v tej začetni dobi posebno močno na nekdanjem slovenskem Štajerskem. Krog mariborskih čitalničarjev je bil jedro, okoli katerega so se zbirali redki voditelji podeželja, mladi ljudje, ki so razumeli imperativ časa. Družabno in prosvetno delo se je pod njih vodstvom krepko razmahnilo, za politično uveljav-1 jen je slovenstva pa so se delali šele prvi koraki. Štajerski deželni zbor ni imel v svoji sredi niti enega slovenskega poslanca in prvi glas za slovenske pravice je dvignfl v Gradcu leta 1863. Nemec Mihael Hermanu. Njegov govor je morda slovenske organizatorje najprej opozoril rra važnost parlamentarne tribune in dal pobude za pravo politično gibanje.
L. 1865., pred 70 leti torej, je bila po več neuspelih poskusih izvojevana prva slovenska volilna zmaga. Pri dopolnilni voltvi v kmečkih občinah celj. okraja je prodrl slovenski kandidat dr. Radoslav Razlag. Še tisto leto so se zbrali slovenski voditelji iz Kranjske, Štajerske in Koroške v Mariboru, da se posvetujejo o skupnem političnem programu To je bil menda prvi vseslovenski sestanek v naši zgodovini, prvi praktični poskus, poklicati v življenje »zedinjeno Slovenijo«, geslo mladine iz oseminštiridesetega leta,
Tola respekt pred historičnim principom avstrijskih kronovin ni dopustil edine dosledne programske rešitve. Za zastopnike iz Kranjske je bila gotovo merodajna realnost njihovega deželnega zbora; za vse skupaj pa brez dvoma tudi vzgled Čehov, ki so takrat zapustili načelo prirodnega prava narodov in se oklenili zgodovinskih tradicij.
Tako je stala reprezentanca slovenstva pred težlko nalogo, najti historično osnovo za slovensko skupnost. Tu je bilo pred vsem ilirsko kraljestvo, toda to ni obsegalo pol milijona slovenskih Štajercev; druga možnost je bila takozvana notranjeavstrijsfca skupina dežel, ki pa bd kot politična edinica ne bila pretežno slovenska. Izbral se je torej nekak kompromis, zveza ilirskega kraljestva z voj-vodino štajersko, ki bi imela za skupne zadeve skupen zbor, delegiram iz deželnih zborov, narodne kurije in po vrhu še skupen narodni zbor, sestavljen iz Slovencev deželnozborskih kurij.
V upravnem ozira se je zavzemal mariborski program za samoupravo z župani jami po zgledu ogrskih komitatov, ki bi imele politično in sodno upravo prve stopnje. Načelno se je zahtevala jezikovna ravnopravnost v šoli in uradu.
Mariborski program se je rodil v težavah in ni imel dolgega življenja. Nemogoča historična konstrukcija ni našla nikjer razumevanja. Ze po malo letih so slovenski tabori formulirali zahtevo »Ze-dimjene Slovenije« kot združitve vseh pokrajin s slovenskim prebivalstvom v posebno upravno enoto.
Tudi »Zedmjena Slovenija« kot avtonomna dežela se je kot slovenska ustav-
Situacija še vedno m razčiščena
Odmevi volitev v skupščinske odbore — živahne razprave o zahtevi vlade, da dobi
zakonodajno oblast — Trenja v večinskem poslanskem klubu
Beograd, 10. julija, »r. Včerajšnji dogodki v Narodni skupščini so predmet živahnih razprav v političnih krogih. Klub večine je sicer dobil dve tretjini mandatov v skupščinskih odborih, toda zastopstvo Jevtičevega kluba je razmeroma močno in razprave bodo vsekakor živahne. Vendar so se ugibanja, kako se bo nadalje razvijala situacija v Narodni skupščini, umaknila pred težkimi dejstvi, ki jih postavlja pred parlament finančni zakon kraljevske vlade s svojimi dalekosežnimi pooblastili. Že danes je opažati, da se posamezni ugledni poslanci, brez razlike na njihovo opredelitev napram vladi, odnosno Jevticu, precej kritično izražajo o nekaterih določbah, zlasti pa o prenosu zakonodajne moči s parlamenta na ministrski svet
Vsekakor bo ta določba finančnega zakona glavni predmet razprav v finančnem odboru in ni povsem gotovo, ali bodo poslanci, ki so prevzeli z vstopom v večinski klub tudi obvezo, glasovati za vladine predloge, to svojo obvezo držali tudi v tej točki. Predvideno je, da finančni odbor že do konca tega tedna dovrši svoie delo, nakar bi se plenum Narodne skupščine zopet sestal v ponedeljek. Nameravano je bilo izvesti debato po takozvanem skrajšanem postopku, ki dopušča samo po enega govornika iz vsake skupine. Potem naj bi senat s svoje strani do konca prihodnjega tedna pretresel in odobril dvanajstine in finančni zakon.
V zvezi z nesoglasji, ki so se včeraj
pojavila v predsedstvu Narodne skupščine, se zatrjuje, da bo prvi podpredsednik Voja Lazič podal ostavko. Opozarja se, da pripada g. Lazič sedaj opoziciji in da pri nas ni običaj, da bi imela opozicija svoje zastopstvo v predsedstvu skupščine. Lansirajo se pa tudi govorice, da se namerava umakniti predsednik Narodne skupščine g. Čiiric, ker je prišel na ta položaj po zaupanju g. Jevtica in tedanje njegove večine in je zaradi tega njegov odnošaj na.tiram vladi in njenemu klubu nekoliko delikaten.
Med poslanci, ki so pristopili k večinskemu klubu, se še vedno živahno ventil ira vprašanje, ali pomeni to tudi politično in programsko obvezo ali ne. Mnogi poslanci zatrjujejo, da se nikakor ne dajo vezati na morebitne nove politične programe. Nekako v imenu teh poslancev je dr. MSlenko Markovič danes v »Politiki« dal iziavo, v kateri podčrtava, da je čvrsto odločen delovati samo v praven jugoslovenske ideologije, proti povratku starega strankarskega življenja in proti ustvarjanju novega na katerikoli bazi, ki ne bi izključno Služilo ed&nstvu naroda in države.
Nas*wot$tva v Mačkovem taboru na Hrvatskem
Beograd. 10 iuliia. r. Z veliko pazljivost-io se v beograjskih političnih krogih zasledujejo vesti o nasprotstvih. ki so nastala med obema skupinama bivše SDK., ali toč-neiše rečeno med dr. Mačkom in negovi-
Finančni minister Letica
© novem proračunu
/
Finančni odbor je imel včeraj dve seji — Po kratki načelni debati je v načelu odobril proračunske dvanajsti' ne in začel že podrobno debato
Beograd, 10. julija, p. Finančni odbor Narodne skupščine je imel danes svojo prvo poslovno sejo ter je takoj pričel razpravljati o proračunskih dvanajstinah in o finančnem zakonu, ki Jih je na včerajšnji seji Narodne skupščine predložila vlada. Seji je predsedoval predsednik dr. Marko Kožulj, navzoč pa je bil tudi finančni minister dr. Dušan Letica, ki je otvoril razpravo z daljšim ekspozejem. Ker je bil narodni poslanec Kosič izvoljen na vladni in na Jevtičevi opozicijski listi, je na Jevtičevi listi odstopil, tako da je prišel v finančni odbor ljubljanski narodni poslanec dr. Riko Fuz.
Že na prvi seji finančnega odbora pa je prišlo do spopada med opozicijo in vladno večino. V imenu vladne večine je predsednik dr. Kožulj takoj v začetku seje predlagal, naj bi se načelna razprava o dvanajstinah in o finančnem zakonu opustila in takoj pričela podrobna razprava. Opozicija ee je temu predlogu uprla fn zahtevala, da se vrši tudi načelna razprava. Ker ni prišlo do sporazuma, je predsednik dr. Kožulj odredil, da se bo o tem razpravljalo po ekspozeju finančnega ministra, ki je takoj nato povzel besedo.
Ekspoze finančnega mini-stra
V	svojem dveurnem govoru je finančni minister dir. Letica obširno obrazložil predložene dvanajstine in se zlasti bav'J z načinom budžetiranja. Podrobno je govoril o posameznih vrstah davčnih bremen in pojasnil, da 6e proračun s predloženimi dvanajstinami poveča za 109 milijonov. Kritje se da doseči samo e prihranki, ki se bodo morali izvajati čim rigorozneje. Dosedaj se je prihranilo 30 milijonov z likvidacijo revolving kreditov Narodne banke.
Finančni minister je na to obširno govoril o deviznem prometu in o skrbi finančnega ministrstva za očuvanje vrednosti dinarja. Podčrtal je skrb finančnega ministrstva za ureditev finančnih prilik v državi in s tem utemeljil tudi zahtevo vlade po širokih pooblastilih. Glede Izrednih in naknadnih kreditov, ki se predvidevajo v finančnem zakonu, gre 40 milijonov za prosvetne zavode, 335 milijonov za obnovo železniškega parka, 50 milijonov za rečno plovbo in 110 milijonov za zgraditev savskega pristanišča v Beogradu.
V	svojih nadaAjmiih izvajanjih je minister Letica omenil, da predvideva finančni zakon znižanje zemljarlne za 20 odstotkov. Zloglasni člen 7, nanašajoč ee na pridobnino, zoper katerega so se gospodarski krogi najbolj pritoževali, se ukine. Obširno je govoril o minimalnem davna zahteva kmalu preživela. Ostala" je pa zavest slovenske narodne skupnosti: vseslovenska solidarnost, ki je preko vseh pokrajinskih mej ohranila našo nacionalno celoto do definitivne osvoboditve, M jo je prinesla Jugoslavija.
ku za obrtnike in izjavil, da se v tem pogledu vrača na prejšnji režim, ki je bil znatno ugodnejši. Glede novega davka, ki ga bodo morala plačati velika podjetja, je izjavil, da je ta davek docela pravičen in da je uveden tudi v Franciji. Zelo nejevoljno se je finančni minister izrazil o delovanju davčnih odborov in pojasnil, da vsebuje finančni zakon nove določbe glede njihove sestave in njihovega dela. Z novim finančnim zakonom se davčna praksa omili in znižajo tudi eksekutivni stroški. Na koncu svojega ekspozeja je omenil tudi zahtevo vlade po širokih pooblastilih, češ da želi vlada izdati čim uspešnejše ukrepe za ureditev gospodarskih in političnih prilik v državi, ter vse zakone čimbolj prilagoditi novo nastalemu položaju.
Po ekspozeju finančnega ministra se je razvila precej ostra polemika glede zahteve vladne večine, naj se načelna debata opusti. Tej zahtevi 60 se uprli celo nekateri člani vladne večine, tako da je naposled obveljala zahteva, da se vrši generalna in specialna debata.
Načelna debata
Načelno debato je otvoril nai. posl. Georgijevič, ki je predvsem grajal, da mobilni kapital ni dovolj obdavčen. Ta kapital je po verand anacionalen, naložen v delnicah in drugih vrednostnih papirjih, ki se na borzah z lahkoto in minimalnimi stro* ški prodajo. Nasprotno pa je imobilni kapital, naložen v posestvih in podjetjih prekomerno obremenjen, a vsaka prodaja zvezana z visokimi prenosnimi taksami. Govornik je ob koncu zahteval, da se v tej smeri izvrši korenita remedura ter mobilni kapital kar najbolj obdavči, da bi se mogla znižati druga javna bremena-
Narodni poslanec Mirko Kosič je gTajal zahtevo predsednika finančnega odbora, naj bi se načelna debata opustila Vlada predlaga dalekosežne izpremembe, o katerih je nujno potrebno razpravljati. Sedanji davčni sistem najboij obremenjuje kmeta m je vseskozi nepravičen. Zahteva predvsem spremembo vsega sedanjega davčnega sistema.
Po njegovem govoru je predsednik dopoldansko sejo zaključil in napovedal prihodnjo sejo za popoldne. Temu pa so se proti-vili opozicijski člani finančnega odbora, ki so zahtevali, naj bo prihodnja seja šele jutri, da bi mogli člani finančnega odbora proučiti dvanajstine in finančni zakon. Vladna večina pa se je pridružila predlogu predsednika m se je zato seja popoldne ob 4. nadaljevala.
Na popoldanski seji je prvi govoril opo-zicionalec Voj^ Djordjevič, ki je opozarjal na težke gospodarske prilike in kritiziral vlado, češ da postavlja v ospredje politična vprašanja, zanemarja pa nujne gospodarske probleme, ki zahtevajo čimprejšnjo ureditev. Tudi po njegovem mnenju je kmečko
mi ožjimi radičevskimi prijatelji na eni strani ter skupino g. Vilderja in ostalih bivših samostojnih demokratov na drugi strani. Grupa g. Vilderja je v zadnjem času pričela prav živahno prirejati shode in sestanke. kjer so govorniki s precejšnjim zadovoljstvom razpravljali o novem beograjskem režimu Na shodih so se oglašali tudi ožji Mačkovi prijatelji in pristaši. Naenkrat je dr. Maček zelo energično presekal
razvijajočo »e akcijo. V imenu Hrvatske seljaške stranke je izdal komunike, v katerem izjavlja, da sedaj ni čas za shode, in odreja, da morajo pristaši stranke vse morebiti že sklicane shode odpovedati in vse svoje delovanje omejiti na ožje informativne sestanke. Ako bi se kjerkoli nameraval sklicati kak shod, je za to potrebno predhodno dovoljenje samega dr. Mačka.
Slovenski poslanci v skupščinskih odborih
Beograd, 10. julija, č. Mnogo je bilo opaženo, da sta na Jevtičevi kandidatni listi za finančni odbor kandidirala tudi poslanca Mohorič in dr. Fux. Konkluzije, ki so se iz tega izvajale, so pa povsem neutemeljene. G. Mohorič in Fux . kakor znano, nista pristopila v Klub skupščinske večine, a tudi ne pripadata Jevtičevemu klubu. Poslanec Mohorič je znan strokovnjak v vprašanjih državnega proračuna in izmed slovenskih poslancev morda danes edini, ki se spozna v težki materiji proračuna in finančnega zakona. Dr. Fux je zastopnik Ljubljane, ki ima seveda velik interes, da njen poslanec sodeluje v finančnem odboru. Sestavljalci Jevtičeve kandidatne liste so zato iz taktičnih razlogov odločili, da ta dva poslanca kandidirajo in so morda ne neopravičeno računali, da bodo s tem pridobili nekaj glasov. Za odborske kandidature se pristanek kandidatov ne zahteva in tako sta oba gospoda prišla brez svoje vednosti na Jev-tičevo kandidatno listo, kakor so tudi na listi kluba večine po poročilih beograjskih in zagrebških listov imena nekaterih poslancev, ki ne spadajo med člane organizirane parlamentarne večine.
Poslanca Mohorič in Fux nista bila izvoljena kot redna člana, ker so Jevtičevci prva mesta na svojih listih seveda zasigu-rali svojim pristašem, vendar imata oba sedaj kot namestnika pravico, se udeleževati razprav v odboru. Tako bo omogočeno, da bo poslanec Mohorič v odboru podčrtal, ako bo sploh za to prilika, najvažnejše interese slovenskega gospodarstva. Kot član Jevtičevega kluba je od slovenskih poslancev kandidiral v administrativni odbor samo dr. Novačan, a ni izvoljen kot član, temveč ima tudi samo kvalifikacijo namestnika.
V posameznih odborih so torej naslednji slovenski poslanci: v finančnem odboru dr. Ivan Lovrenčič in dr. Andrej Veble kot člana, Fran Zupančič. Ivan Mohorič in dr. Riko Fux pa v svojstvu namestnikov; v administrativnem odboru dr. Frane Klar kot član, Albin Koman, dr. Anton Novačan in Vinko Gornjak kot namestniki; v imunitetnem odboru dr. Ivan Jančič in dr. Franc Šemrov kot člana, Anton Kersnik In Stanko Lenarčič kot namestnika; v odbora za prošnje in pritožbe Josip Benko kot član, dr. Anton Novačan in Pleskovič kot namestnika.
prebivalstvo prehudo obremenjeno z davki in je zato potrebna korenita reforma.
Nar. posl- Jevtičeve opozicije Kabalin je prav tako kritiziral vlado, da se bavi samo s politiko, zanemarja pa gospodarstvo. Prepričan je, da bi bilo mnogo manj političnega nezadovoljstva, če bi bilo večje gospodarsko blagostanje.
Prvo glasovanje
Kot poslednji govornik je nastopil dr. Oton Gavrilovič. Izjavil je, da ne pripada nobenemu poslanskemu klubu, da pa bo glasoval za proračun. Sledilo je načelno glasovanje in je bil proračun izglasovan z 21 proti 10 glasovi Takoj nato je sledila specialna debata o proračunskih dvanajstinah ter so bile nocoj izglasovane že proračunske dvanajstine za vrhovno državno upravo in pravosodno ministrstvo.
Razprava o dvanajstinah bo trajala v finančnem odboru najbrže do ponedeljka, nakaT bo poročilo finančnega odbora na-
tisnjeno in dostavljeno Narodni skupščini, ki se bo zopet sestala v sredo, 15. julija. Proračunska razprava v plenumu Narodne skupščine bo predvidoma trajala do konca tedna, nakar bo Narodna skupščina po spre" jetju dvanajstin in finančnega zakona od*
šla na poletne parlamentarne počitnice. •
Poštno ministrstvo
Novi finančni zakon predvideva tudi ustanovitev posebnega ministrstva za pošto, brzojav in telefon, ki 90 dosedaj spa^< dali v resor ministrstva prometa. Ministrstvo bo pričelo poslovati 1. septembra.
Davčni dodatki
V včerajšnje naše poročalo o novih davčnih dodatkih se je vrinila pomota. H dodatki ne znašajo 1, 2, 3% itd. temveč ©JL, 0.2% i. t d. V ostalem opozarjamo na našo gospodasko rubriko, kjer se nahaja pregledno poročilo o novih davčnih predlogih.
Avstrija izziva dalje
Avstrijska vlada je včeraj prepovedala vsako izdajanje dovoljenj za potovanja v Jugoslavijo
Dunaj, 10. julija, r. Silno razburjenje je izzval nenadni odlok avstrijske vlade, ki je bil sporočen danes zjutraj brzojavno vsem političnim oblastem v Avstriji, da namreč od danes ne smejo izdati nosnega dovoljenja več za potovanje v Jugoslavijo. Odlok Izrecno naglasa, da velja ta predpis do nadaljnega brez izjeme in se tudi v smrtnih primerih in v nujnih kupčijslrih zadevah ne smejo več dajati dovoljenja.
Avstrijska javnost si je o namerah vlade docela na nejasnem in ukrepov proti potovanjem v Jugoslavijo kar ne more razumeti. Iz vladnih krogov zatrjujejo, da je bil ta ukrep izdan kot re-presalijn proti Jugoslaviji, ki pri pogar janjih, vršečih se med jugoslovenskim poslaništvom in vlado na Dunaju, noče popustiti in sprejeti avstrijskih zahtev. Avstrija namreč zahteva, naj Jugosla-
nabrali na vezanih računih, ter izkoristiti vse terjatve, ki jih imajo iz kupci jskega prometa. Nasprotno pa Avstrija sama vztraja pri svojih deviznih omejitvah. Že iz tega se vidi, da avstrijski vladi teh ukrepov ne narekuje morda skrb za svoje gospodarstvo in razvoj lastnega tujskega prometa, marveč da je v ozadju samo propaganda za potovanje Avstrijcev v mnogo dražjo Italijo.
Kakor zatrjujejo v dunajskih krogih, je avstrijska vlada nasvetovala tudi madžarski vladi, naj izda proti Jugoslaviji slične ukrepe, da bi se na ta način v smislu rimskih protokolov bolj poživel tujski promet med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Vsa avstrijska javnost, zlasti pa gospodarski sloji, odločno obsojajo to politiko vlade, ki avstrijskemu gospodarstvu le škoduje. Jugoslavija dosedaj ni iadalla še nobenih represalij,
vija ukine obvezni potni vizum in vse | toda spričo takega postopanja je a/retrij-devizne omejitve, da bi mogli Avstrijci . ska javnost ^ prepričana, da je treiba S svobodno razpolagati z dinarji, ki so se ' tem računati.
Revizija sovjetske ustave
Bfoskvr * julija, č. Na zadnjem vsesovjet-skem kongresu je predsednik Kalinin izvo-jeval sklep, da se spremeni sovjetska ustava. V to svrho je bil imenovan posebni odbor, ki je imel včeraj svoio prvo sejo pod vodstvom tajnika stranke Štaljina. Na tem sestanku so se dogovorili o metodah in sistemu, po katerem naj se pripravijo nove ustavne določbe. Odbor se je razdelil na 12 pododborov ki jim predsedujejo Staljin, Molotov, Vorošilov, Aganovič. Litvinov in drugi. Na seji se je vršila tudi izčrpna debata o stvarnih razlogih za spremembo sedanje ustave. Izdan je bil kratek komunike. iz katerega pa ni mogoče dognati ničesar konkretnega.
Moskva. 8. iuliia. A A. Za 12. obletnico ustave Sovjetske Rusije je imel pomočnik
predsednika sveta narodnih komisarjev Cu-bar govor, v katerem je ostro napadel Nemčijo in Japonsko. Rekel je med drugim, da so nemške kapitaliste po svetovni vojni prijele skomine po precejšnjih ozemljih Sovjetske Rusije, po drugi strani pa japonski imperialisti na Daljnem vzhodu -e-prestano izzivajo Japonci, je rekel Cubar, naj vedo, da je med 170 milijoni prebivalcev Sovjetske Rusije mnogo narodnosti, toda vse te narodnosti so složne v odločni volji. da se obvarujejo slehernega poskusa podjarmljenja. Sovjetska Rusija je ne samo vojaško sodobno opremljena, temveč razpolaga tudi z dobro vojno industrijo. Njen« voiska je trdno odločena, da ne odstopi tui cem niti pedi sovjetske zemlje.

Padec Cankova
Odstavljen Je kot vodja fašističnega pokreta — Senza-cijonalna brošura njegovih rivalov
Sofija, 7. julija
Aleksander Cankov je bil na čelu onih, ki eo izvršili 1. 1923 v Bolgariji zloglasni devetojunijski prevrat ln strmoglavili Aleksandra Stamiboiijskega. Vladno krmilo Je takrat prevzel v evoje roke prof. Aleksander Cankov. Držal se je na oblasti, kjer ga je podpirala močna oficirska organizacija, njej na čelu vpokojeni general Rusev in polkovnik Kalfov, bivši minister zunanjih del. Krepko zaslomibo je imel Cankov tudi v skupini »Zveno«.
Kljub temu pa se Cankov ni mogel dolgo držati na površju. Na krmilo je prišel Andrej Ljapčev, za njim pa Mušanov. Da-si sta bila oba pristaša »DemokratiČe-skega zgovora« (Demokratskega sporazuma), ki mu je pripadal tudi Cctnkov, vendar Cankovu to ni bilo po volji, ker je sam sebe smatral za sposobnega, da ima državno krmilo v rokah. Zato 6e je ločil od svojih političnih prijateljev v »Dem. »govoru« in osnoval po fašističnem vzorcu svojo lastno stranko. Ker je v stranki nastopal kot diktator, al je kmalu odtujil svoje najfcoljše prijatelje, ki so se naveličali prenašati njegovo teroriziranje
Skupina okrog revije »Zveno« se je prva odmaknila od Cankova in začela hoditi svoja pota. Ta grupa je lani 19. maja izvršila znani prevrat. B rez sodelovanja in brez znanja g. Cankova. Kimon Geor-gljev in njegovi prijatelji, ki so prišli s tem prevratom na vlado, so uvedli avtoritativni režim in razpustili vse politične stranke. Tudi fašistično stranko Aleksandra Cankova.
Cankov je bil tako oibsojen na politično brezdelje, kar je tem težje prenaša', ker si je domišljal, da je edino on pokli-eav, da on odloča o usodi bolgarskega naroda in o notranji ureditvi bolgarske dr-Stave. V tem položaju je začel iskati ljudi, ki eo zakrivili, da je bil on izločen iz političnega življenja. Zazdelo se mu je, da jih je našel med svojimi dovčerajšnjl-mi sodelavci v lastni 6tranki, predvsem v krogu oficirske organizacije, ki je bila prej najfkrepkejša opora njegove stranke. Povabil je k sebi novinarje in pred njimi označil za krivce, ki so poozročili razsu-
lo njegovega fašističnega pokreta generala Ivana Ruseva in polkovnika Kalfov a. To svojo obdolžitev je ponovil v posebnih
letakih, ki jih je razširil po vsej Bolgarski.
Rjusev hi Kalifov na je obdottitve odeta
mogla molčati. Te dni sta Izdala kot odgovor obdolžitev brošuro »letina o tem, kar je preživel narodno-socialistični pokret«. Brošura je bila za bolgarsko javnost prava senzacija. V njej Rusev in Kalfov ugotavljata, da Je popoln polom fašističnega gibanja zakrivil vodja tega pokreta Cankov sam. Cankov si je domišljeval, da z njim stoji in pade fašistični pokret. Nastopal Je v stranki kot samodržec, ki poleg sebe ni trpel ni' kogar. S svojo trmo, nestrpnostjo in ob-lastnostjo je odbijal od sebe najzvestejše somišljenike. Tako si je odtujil tudi oficirske kroge, ki so mu leta 1923 največ pomagali, da je izvršil znani prevrat. Na mesto, da bi pozval na sodelovanje po štene in sposobne ljudi, se je obdal i »brezobzirnimi karijeristi in laskavci«, ki so potem v Bolgariji gospodovali po mili volji. Spričo takšnih razmer v njegovem okolju 6e ni čuditi, da je vojlska po pre vratu 19. maja Cankova popolnoma za pustila.
Kljub temu pa sta Rusev ln Kalfov §e
vedno zvesto vztrajala oh njegovi strani, ker nista hotela rušite strankine discipline. Odbila sta celo ponudbo Kimona Georgijeva, da prevzameta poelaniškl mesti v inozemstvu. Toda politični dogodki zadnjih let Cankova niso izučili. Hotel je še nadalje ostati v stranki in pokretu edino odločujoči vodja. Odpor proti njemu pa je tako narastel, da je bil glavni odbor fašističnega pokreta prisiljen Cankova odstaviti z mesta predsednika in vodje, vodstvo pokreta pa izročiti Rjuso-vu in Kalfovu.
Iz te brošure je bolgarska javnost Izve. dela, da Je fašistična organizacija sama obglavila svojega voditelja Cankova, kar je bilo doslej docela neznano. Zato Je umevna senzacija, ki Jo je brošura vzbudila. Z veliko napetostjo pričakujejo sedaj v političnih krogih odgovor Cankova.
\
Ženeva In Abesinija
Edenov predlog, da je Anglija pripravljena odstopiti Aibesiniji ozek pas svoje Somalije ob meji francoske somalske posesti, je sprva napravil po vsem svetu zelo dober dojem. Vse je bilo prepričano, da so v Londonu iz čisto nesebičnih razlogov sklenili omenjeno žrtev samo zato, da ohranijo ugled Društva narodov, ki bi se gotovo pokazal od zelo neprijetne strani, ako bi na-padenec zahteval, naj Ženeva ukrene zoper napadalca sankcije, predvidene v pravilih Društva narodov. To občudovanje britanske nesebičnosti je bilo tem večje, ker so se v Londonu oglašali ogorčeni protesti raznih organizacij, da britanski imperij za poravnavo tujiih prepirov ne sme žrtvovati niti pedi svojih tal.
Kmalu pa so skeptiki zaslutili, da so morda protesti domenjena stvar, in so se začeli truditi, kako bi stvari prišli do dna. Zlasti v Ženevi so sprejeli britansko velikodušnost z upravičenim dvomom, trdeč, da ima Anglija gotovo svoje dobre razloge, ki jo silijo v opozicijo proti italijanskim nakanam. V krogih Društva narodov se je zaradi tega culo odkrito mnenje, da ženevski instituciji ni prav nič do tega, kako si bodo tri velesile Anglija, Francija in Italija razdelile svoja gospodarska področja v Abesiniji, pač pa bi posredovanje Društva narodov moglo imeti ta cilj, da se očuva nedotakljivost Abesinije kot članice družbe držav, ki so podpisale zadevne nedvoumne določbe pakta Društva narodov.
Spor treh velesil za njihove gospodarske interese ne samo da ne more spraviti s sveta i tali jan sko-ab esi nskih diferenc, marveč grozi naravnost, da se prenese nevarnost na da-letko širšo podlago, iz katere bi se lahko razvil neprimerno nevarnejši konflikt treh evropskih velesil. V Ženevi vladajo v tem pogledu velike skrbi in položaj smatrajo za zelo opatsen. Odkrito poudarjajo, da je bil spor prav za prav že prenešen na evropska tla in da je nemško-anglešlei pomorski sporazum pripisati samo složni politiki, ld jo vodita Francija in Italija v Vzhodni Afriki. Sporazum o zračnih silah, ki bo po vsej pri-Eki sledil pomorskemu sporazumu, bo na-
daljnji odgovor Angležev na francosko zatrjevanje, da bi izvedba Edenovega predloga zadela in oškodovala samo francosko Somalijo in da zato predlagane teritorialne izpremembe Francija ne more dopustiti. V Ženevi so mnenja, da tak razvoj abesinske zadeve, ki je prenesel vso opasnost v Evropo, neposredno ograža obstoj Društva narodov.
Italijanski tisk poudarja v zvezi z Edeno-vim predlogom, da hoče Anglija s svojo veliko skrbjo za Društvo narodov skriti le svoj namen, da se polagoma polasti vse Abesinije. S tem namenom je britanska vlada že davno razvila živahno tajno akcijo po vsem abesdnskem ozemlju in sedanja akcija Italije je razkrila angleške namene. Zelo ugodno pa komentirajo v Rimu pariško izjavo, da Francija v Abesiniji nima nikakih posebnih interesov izven železniške proge Džibutt—Adis Abeba. S tem daje Pariz Mussolini ju popolnoma proste roke. S slastjo citirajo poročila »Da.ilv Telegrapha«. ki iz tega francoskega desinteresementa skleoa dalje, da se med Rimom in Parizom vr*e že pogaianja za obvezno politično k. voiaško pogodbo. Po zatrdilu omenjenega lista je vojaški del pogodbe že gotov, za politični del na da se še vrše pogajanja.
Med vsemi temi dogodki pa je imelo arbitražno sodišče v italniansko-abesinski zadevi v Schevemingenu zopet sejo, ki se je vršila ob izključitvi javnosti in ki ni dosegla prav nikakega uspeha. Zastopnik Ttaliie profesor Lessona je predlagal zaslišanje desetih prič, domačinov \7. Ual-Ual*. ki »o videli znani incident pred meseci. Ker pa ti črnci ne morejo priti v Scheveninigen. le predlagal profesor Lessonfl. naj se sodišče potrudi v kak kra? na jugu Evrope, kamor bi priče lahko prišle v čim krajšem času. Na tem se le sodišče razšlo ln pustilo javnosti vtis. da zdaj ne gre več za orrf sponad nred meseci, marveč za borbo treh evropskih velesil, ki va-ruieio svo'e namišljene interese na račun '"namliene Abesiniie. pravno vel iavne članici Društva narodov in cr>rvodpisnioe slavnozna-ne Kelloggove pogodbe.
Rumuni In strah pred panslavizmom
Rusko-češkoslovašk i obrambni pakt je vzbudil osobito v državah, kojih politika temelji na revizionizmu, nenavadno vznemirjenje. Nemcem in Madžarom so se v tem pogledu pridružili tudi Poljaki. Posebna zanimivost je v okoliščini, da varšavski vlax*nl tisk v enaki meri jadiku-je nad širjenjem panslavizma, kakor to delajo berlinski, dunajski in budimpeštan-ski listi. Nedavno smo priobčili članek francoskega publicista A Mousseta, ki zavrača svarila pred strašilom panslavizma v kraljestvo bajlk in naglaša, da Je popolnoma neosnovana bojazen, da bi slo-vanstvo v kakih 50 letih popolnoma preplavilo Srednjo Evropo.
Posebno alarmanten članek o opasnosti panslavizma Je napisal v »Pesti Naploju« bivši predsednik madžarske vlade grof Bethlen. Tega pa je energično zavrnil bu-kareški »Adeverul«, češ da Madžari s takim pisanjem ne bodo nagnali v strah Rumunije. Rumunska javnost je dobro poučena o notranjih prilikah v SSSR, zlasti pa o sovjetski manjšinski politiki, ki najbolje pobija vsak sum, da bi Rusija hotela kreniti na pot carizma. Slednji se je trudil, da bi razširili svojo vlado na sosedne države, današnji režim v Rusiji pa je najodločnejši branilec statusa quo. zato Je taka politika SSSR državam Male antante simpatična.
Pogodba med Prago in Moskvo je silen udarec po načrtih revizionistov in odtod izvira licemerna skrb za Rumune, ki eo jo naenkrat začutili v Budimpešti. Rumu-nija je zadovoljna, da je Rusija postala
zopet močan ČlnitelJ v Evropi, ker ji Je največ ležeče na tem, da se ohrani mir in vzdrže današnje meje Pri vsem tem Je Rumunom čisto vseeno, kaj bi 6e utegnilo zgoditi čez 50 let. Ako ee mir ohrani toliko časa, se bodo mlade srednjeevropske države toliko ojačile, da se jim ne bc treba bati nikakršne nevarnosti. Zaradi neke namišljene opasnoeti ruskega panslavizma ne bo Rumunlja nikoli obžalovala, da Je propadla nje soseda v preteklosti, »silna« avstro-ogrska monarhija. Iz Istega razloga tudi Rumun! nikoli ne bodo odstopili Madžarom niti pedi svoje zemlje za ceno, da bi v Budimpešti agitirali zoper status quo.
Madžari imajo seveda dovolj vzroka, da jadikujejo zaradi rnsko-če&koslovaške pogodbe, ker vedo, da češkoslovaške meje danes čuva neizmerna moč in silni politični ugled S99R. Razen tega so v Budimpešti gotovo Se izračunali, da bi sa primer potrebe Imelo rusko zračno bro-dovje do madžarske prestolnice samo kakih 30 km. To Je nedvomno dovolj povoda za strah na madžarski strani, medtem ko se Češkoslovaška, otok demokracije v morju nacizma, čuti popolnoma varno pod močnim francoskim in ruskim varstvom.
Narodi ki pozablja brata v «u$nosti, tepta svojo Čast! „Brart'i'bor" se briga zanje. Pristopajte!
Beležke
Obnavljanje staroradikalne
Znani radikalski prvak in bivši večkratni minister dr. Laza Markovič potuje te dni po Hercegovini ter ustanavlja po vseh večjih krajih sreske in krajevne organizacije radikalne stranke. Na čelu mostarskega sreskega odbora je veletrgovec Djordje Paško. Ko se bodo ustanovile vse krajevne organizacije radikalne stranke, bodo hercegovski radikali navezali stike z zastopniki Spahove Jugoslovenske muslimanske orga-' nizacije in. s pristaši dr. Korošca, ki jih je zlasti v Mostarju in okolici precejšnje število. Dr. Markovid bo iz Hercegovine odpotoval v Dubrovnik, Split in končno Zagreb ter bo povsod skušal ustanoviti sreske in krajevne organizacije nekdanje radikalne stranke.
Iz Ljubljane so, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, v torek zvečer odpotovali v Beograd člani radikalskega direktorija za Slovenijo gg. dr. Niko Zupanič, župan dr. Ravnihar, novinar čulafič in magistratnl arhivar Slanovec. y Beogradu bodo stopili v stike z glavnim odborom staroradikalne stranke in se javili tudi predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču.
Velik opozicijski zbor
V Banjaluki se vrše mrzli5ne priprave voditeljev tamošnje izvenparlamentarne opozicije za veliki zbor, ki bo v nedeljo, 14. julija. V krogih opozicije napovedujejo, da bo to največji opozicijski zbor po letu 1929. Na zboru bodo govorili zastopniki združene opozicije ter je najavil prihod med drugimi tudi dr. Joca Jovanovič, dočim se je Ljuba Davidovi? opravičil radi bolehnosti. Ravno tako je odpovedal svoj prihod tudi dr. Maček, češ da je zadržan zaradi važnih političnih konferenc, katere je sklical za nedeljo.
Zahteva po novih vodstvih socialnih institucij
Zagrebška inženjerska zbornica je poslala v sporazumu z ostalimi delodajalskimi zbornicami ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Preki daljšo spomenico v kateri zahteva, da čim prej izvede sanacijo težkih prilik, ki vladajo v institucijah za socialno zavarovanje. Med drugim predlaga inženjerska zbornica, da minister takoj razreši vse samoupravne odbore v institucijah socialnega zavarovanja in da čim prej razpiše volitve v smislh zakona o zavarovanju delavcev v ravnateljstva teh institucij. To svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je mandat imenovanih ravnateljstev že potekel. Za primer, da bi še ne bilo mogoče izvesti volitev, naj minister imenuje novo ravnateljstvo SUZORA in vseh njegovih organov na podlagi predlogov delodajalskih in delojemalskih zbornic.
Situacija v ljubljanskih tiskarnah
Poloftaj t tfuMjanskih **+■se je znova poostrSL Včeraj so vstopili v stavko tudi grafični nameščenci Učiteljske in BLasnikove tiskarne. V Jugoslovanski tiskarni je organizacija samopomoči v njenem časopisnem oddelku popolnoma uspela in je redno izhajanje »Slovenca« osigrrrano. Kljub štrajku je včerajšnji »Slovenec« izšel v običajnem obsegu. Delniška tiskarna obratuje ▼ omejenem obsegu. Med Savezom grafičnih delavcev in Društvom tiskarnarjev so stiki pretrgani in obe stranki vztrajata na svojih stališčih. Stavku joči stavci dobivajo od svoje organizacije vadrževalnone v iznosu
oetrtinske meode.
Kar se tiče Narodne tiskarne, je njen obrat že skoraj popolnoma normalen. Redno izhajanje »Jutra« v običajnem obsegu je definitivmo zagotovljeno in kakor so se čatated ji mogli sami prepričati, so tudi tehnični nedoetatki iz lista sedaj že skoraj v celoti odstranjeni
»Slovensiki Narod« redno izhaja. Poskrbljeno je, da se v naprej tudi zakasnitve ne bodo več dogajale. Tudi »Domovina« bo ta teden redno izšla, le revija »Življenje ie svet« se na žalost še ne more dotiskatL
„Ognjem križ" grozi
V nedeljo hočejo francoski fašisti pokazati svojo moč In potem zavzeti državno oblast
IV. „Hariborski teden 3. — 11. avgusta 1935
~*»vija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna Industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska, promgandna, turistična itd. 3.-4. VIII. mednarodni plesni turnir in IDE. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—11. VIIL plavalne In skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od L—15. Vm. 1935.
Pariz, 10. julija, r. Čimbolj se bliža 14. julij, državni narodni praznik, tem bolj narašča politična napetost v Franciji. Strankarske strasti so razpaljene že tako daleč, da niti aktivni ministri ne morejo več prirejati zborovanj. Najbolj agilni so pristaši fašistične organizacije »Ognjeni križ«, ki kar odkrito napovedujejo, da se bodo polastili državne oblasti in uvedli v Franciji nov režim. Predsednik te organizacije polkovnik De la Roque je dal novinarjem izjavo, v kateri je razvil svoj državni program. Ogreva se za neke vrste stanovsko ureditev in napoveduje najostrejši boj vsem levičarskim organizacijam in ustanovam. Med drugim je izjavil:
Gospodarsko ravnotežje v naši državi presojamo na osnovi organiziranih stanov. Po našem mnenju je treba dati vrhovni državni oblasti posvetovalne organe iz vrst posameznih stanov in ustanov ter zbrane v skupnem nacionalnem organizmu. Ustanoviti je treba nov nacionalni red, ki pa se more razviti le po zakonu evolucije. V ta namen je potrebna državna oblast, ki ne bo odvisna od raznih poslanskih klik, a bo zato tembolj odgovorna celokupnemu narodu. Politični in privatni interesi ne smejo vplivati na odnos med delom in kapitalom. Sedanjega notranje > političnega kaosa v Franciji sta krivi tako desnica ka-
kor levica. »Ognjeni križ« ni fašistična organizacija, ker ne pozna religije o državi, ne kulta o nasilju. Država mora dejansko služiti narodu, nasilje pa je le eno izmed najodvratnejših sredstev za ohranitev pravega razmerja med njo in najširšimi ljudskimi sloji. »Ognjeni križ« tudi ne dobiva nikakih finančnih podpor od velikih kapitalističnih podjetij.
Pariz, 10. julija. AA Udruženje bojevnikov in vojnih žrtev je izdalo proglas, v katerem poziva meščane, naj ohranijo 14. julija svoj mir, da s tem preprečijo bratomorno borbo. Proglas navaja dalje, da je vlada izvedla vse potrebne reforme, da izvaja demokratsko politiko, in da se je oprostila vplivov gospodarskih ln finančnih činiteljev.
100.000 vojakov v Pariza
Pariz, 10. julija, k. Vlada je imela sejo, ki ji je predsedoval predsednik republike. Ministrski predsednik Laval je podal obširno poročilo o splošnem mednarodnem političnem položaju, notranji minister pa je poročal o odredbah, ki jih je vlada izdala za ohranitev reda in miru ob priliki nacionalnega praznika 14. julija. Napovedal je, da bo v nedeljo koncentriranih v Parizu nad 100.000 vojakov.
turnir v Beogradu
Prisrčen sprejem Sokolov v Sofiji
Sofija, 10. julija. AA Danes opoldne so prispeli v Sofijo zastopniki jugoslovenske-ga sokolstva gg. Paunkovič, Radojevič, dr. Pihler in drugi. Na Železniški postaji so jim pripravili prisrčen in navdušen sprejem. Razen osobja jugoslovenskega poslaništva z odpravnikom poslov g. Božovičem na čelu so se ga udeležili celokupni glavni odbor bolgarskih Junakov, glavni odbor ruskih Sokolov v Bolgariji in množica ljudi. Na peronu je bila postavljena četa bolgarskih Junakov z zastavo in godbo. Po prihodu vlaka je godba zasvirala jugoslo-vensko himno. Pozdrav na peronu je bil zelo prisrčen.
Beograd, 10. julija, p. Davi je odpotoval v Sofijo na zlet bolgarskih Junakov tudi prvi podstarejšina Sokola kraljevine Jugoslavije br. Gangl.
Sofija, 10. Julija. AA. Nocoj je prispel v Sofijo grof Zamojski, predsednik vseslo-vansike sokoleke zveze. Grof Zamojski bo prisostvoval zletu bolgarskih Junakov, U bo od 12. do 14. julija.
Razpis volitev na Poljskem
Varšava, 10. julija. AA. Z dekretom predsednika republike sta bila danes raz-mščena sejm in senat. Z istim dekretom so bMe razpisane nove volitve, ki se imajo izvršiti v mesecu dni.
Ker se je režim odločil izdati nov voKJnd zakon in je vlada pričela popuščati v svoji politiki' napram Ukrajincem, so se nekateri njihovi voddibefljd odločili za aktivnejše sodelovanje v poljski notranji politiki. V Vo-itadji je ukrajinska stranka sklenila nastopiti pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Včeraj- pa je obiskala ministrskega predsednika Slaveka delegacija Ukrajincev, ki mu je izrazila lojalnost ukrajinskega prebivalstva in ga obvestila o novem političnem dedovanju Ukrajincev na docela državotvornih osnovah.
NAPREDOVANJE Beograd, 10. julija, p. V višjo skupino Je napredoval primarij splošne državne bolnice v LJubljani dr. Vladimir Guzelj.
Beograd, 8. julija.
V petek je bil svečano otvorjen naš prvi nacionalni mojstrski turnir. Predsednik Narodne skupščine g. St. čirič, ki je kot predsednik Jugoslov. šah. saveza že izredno mnogo storil za povzdigo našega šahovskega življenja in po Čigar zaslugi je prišlo tudi do beograjskega turnirja, je otvoril turnir z globokim lepim govorom, v katerem je povdaril kulturni in vzgojni pomen šaha ter podal obenem nekaj smernic za šahovsko organizacijo v naši državi. Govor so prenašale vse naše radio-postaje.
Na listi udeležencev turnirja je priSlo Se enkrat do sprememb. M. Vidmar Jun. in ing. Tekavčič sta udeležbo odpovedala. Na njiuni mesti sta prišla dva manj izkušena igralca, Zagrebčan Avirovič in zemun-ski prvak Filipovi?. Jaz sem ostal sedaj edini Slovenec v turnirju.
Igramo v lepih prostorih beograjskega šahovskega kluba, v restavraciji Kolarčeve narodne univerze. Igralni čas je bi) po dolgotrajnem preudarjanju z ozirora na julijsko vročino, (ki pa je za enkrat še prav nič ni); določen od 8 — 13 in %20 — **22h. Vsak četrti dan je določen za igranje pre-kinienih partij.
Prva tri kola so že prinesla ogorčene borbe. Velika večina partij v prvem delu igre, po petih urah, še ni končana. Skoro vse partije pridejo do končnice. V tej se seveda predvsem občuti premoč internacionalnih mojstrov nad ostalimi udeleženci. Remijev zaenkrat ni preveč, komaj dobra tretina partij.
Po prvih treh kolih bo menda danes v vodstvu dr. Trifunovič z 2V», ki je lepo porazil Nedeljkoviča, remiziral s precizno ierro slabo končnico proti dr. Drezgi in bo menda dobil končnico a kmetom več proti dr. Kalabaru. Jutri bova najbrž prišla v vodstvo še Kostič in jaz. Kosti6 ima vse tri svoie nartije trenutno prekinjene. Proti S. Vukoviču v prvem kolu ni igral, ker se ni dobro počutil in bo partijo jutri nadoknadil. S Tomovi čem ima zanimivo končnico, damo in dva kmeta proti trdnjavi, lovcu in kmetu nasprotnika. S precizno igro bo najbrž Kostič dobil. Danes je prekinil 5e s Fi-lipovičem. Mogel bi bil pa? mnogo hitreje dobiti, pa je dal pozneje Filipoviču nekaj izidov na remis. Jaz sem iffral sicer nekoliko nesieurno. nabral pa kljub temu trenutno dovolj točk. Dr. Kalabar mi Je t prvem kolu dal zelo dober odpor. Moral sem kol Črni z zelo majhno prednostjo v končnico, tam pa je mof nasprotnik končno le popustil. S Konieom sem stal kot beli ves 5as bolje, s pravilno icrro pa bi bil Kfini? le moerel na nekem mestu remizira ti kljub kmetu mani v trdnjavski končnici. Sedaj je partija prekinjena v zame popolnoma doblteni noziciji. Z mladim Schrei-berjem Iz Sabotiee sem remiziral. Igral je kot bel! odločno, iz Moskve dobro znano varianto Cambridge - Springs- - obrambe, proti kateri sem moral biti vesel, da nisem prišel v slabo pozicijo. Schreiber stoji tudi sicer trenutno dobro v turnirju. Porazil je precej lepo Tomoviča in remiziral po težavni obrambi 8 Filipovičem. Ima dve točki, kakor naša internacionalna mojstra 'dr. Astaloš in Konig ter Beograjčan Nedelj-kovič. Dr. Astaloš se še ni prav razigral. Beograjčana Petroviča je sicer v 1. kolu hitro porazil (kot črni v italijanski partiji je imel že po 15 potezah figuro več), remiziral pa ie z A vi rovi čem in Brfiderjem nekoliko boljše pozicije. Lepo in ostro igra Koeniff in je dal že dve efektni zmagi, nad Filipovičem in Totom. Tudi Nedeljkovič je dobil svoji partiji proti BrOederju in dr. Drezgi * dobro igro. Na dolnjem koncu tabele se za enkrat nahajajo ostali. Mladi Broder ima Še 50*'». V prvem kolu je z lepo žrtvijo figure porazil Tomoviča. Dr. Drezga ima šele dva remija, Tot isto tako.
Tomovič, Vukovič in Petrov« belefijo po eno zmago, A vi rovič^Kalabar in Filipovič imajo po pol točke. Kalabar pa igra znatno bolje kakor kaže sedaj rezultat in se bo v turnirju najbrž še dobro uveljavil.
Vasja Pire.
*
Beograd, 10. julija, r. Danes ae je vršilo četrto kolo mojstrskega šahovskega turnirja, dočim je bil včeraj prost dan in so odigrali le prekinjene partije. Pire, ki je že ob prekinitvi imel boljšo pozicijo in premoč kmeta, je premagal Koniga, Trifunovič je zmagal proti dr Kalabaru, Ko-stič je pa premagal Vukoviča, Prekinjeno partijo proti Fllipoviču je Kostič tudi dobil. Partija Kostič-Tomovič je bila preložena.
Stanje po 3. kolu: Konig 2(1), dr. Asta-loš, Schreiber, Nedeljkovič 2, Pire, dr. Trifunovič 1% (1), Brsder 1%, Tomovič Vu-kovi? 1 (1), Tot, dr. Drezga, Petrov« 1, Filipovič dr. Kaladar % (1), Avirovič Kostič o (3). V današnjem četrtem kolu Je vladalo
posebno veliko zanimanje za partijo obeh favoritov za prvo mesto, Plrca in Kostiča. Ob njimi deski je bilo ves čas veliko gledalcev, partijo pa so predvajali Se posebej na demonstracijski deski. Današnjemu kolu je med drugimi prisostvoval tudi predsednik Narodne skupščine Stevan Ci-rič, ki je poklonil tudi dve nagradi po 500 i dinarjev. Kostič Je v 21. potezi ponudil remi, ki ga Je Pire sprejel. Ostale partije Se niso končane. Po četrtem kolu vodi Pire s tremi točkami pred Kostičem, ki ima dve in pol točki in eno prekinjeno partijo.
Pomočnik kmetijskega
Beograd, 10. julija. AA. Za novega pomočnika kmetijskega ministra je imenovan g. Milan Novakovi6, direktor srednje kmetijske šole v Valjevu.
Polovična vožnja za tekmo na Savi pri Hrastnika
Beograd, 10. julija. AA. Z odlokom pro-metnega ministra je dovoljena polovična vozna cena na državnih železnicah za vse udeležence kajaških tekem za prvenstvo države, ki se bodo vršile na Savi med postajama Sava in Hrastnik Pri odhodu je treba kupiti cel vozni listek in ta velja za brezplačni povratek. Ugodnost traja od 12. do 16. t. m.
Zahteve hišnih posestnikov
Beograd, 10. julija, p. Danes Je več-članska deputaclja hiftnfti posestnikov, V kateri je btfl tudi g. Fre35h iz Ljubljane, po-aetila pristojne referente v finančnem ministrstvu ter Jim obrazložila želje hišnih posestnikov. Predvsem zahtevajo znižanje zgradarine in primerne davčne olajšave. V jeseni bo v Beogradu kongres hišnih posestnikov, na katerem bodo podrobno preciziram svoje zahteve.
Budimpešta, 10. julija, g. Kak« javljajo ve5erni listi je rumunski prosvetni minister Angelescn podal demisijo, ker je finančni minister odklonil potrebne zneske za investicije v šolstvu. Ostali člani vlade skušajo sedaj posredovati med finančnim in prosvetnim ministrom, da bi Angeleecu umaknil svojo demisijo.
Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Jasno in toplejše vreme, ponekod nevihte.
:> JUTRO« St. 157-
3
Četrtek, H. JaBJa 1935.
Maši kraji in
Kučar v Beli Krajini
ud) c
V Ljubljani polagoma irumka. visoko sedeča naslovnik. Po starem smo mu deli «k ličar«, kočdjaž, nekateri pa vajetnik. Kakor že bodi, treba bo zanj priskrbeti v muzeju primeren prostor, da ga bodo prihajajoči rodovi občudovali, kako je visoko gori, na kočdjndku dremajoč, z odprtimi usti, na desno roko naslonjen, kljuboval pasjim dnem. Posebna škoda je, da ne bo mogoče ohraniti njegovega, skoro aristokratsko ponosnega obraza, s katerim se zdaj, ko že od raka, prebija, skozi množico rdečih, zelenih, rjavih, sivih, plavih in kaj vem kakšnih še •benokiožrcev«. To je sicer brez dvoma boljša rasa, a brez smisla za romantiko in filozofijo njega dni.
Seve, Kučar iz Belokranjskega je nekaj čisto drugega- Je zares več ko takale sentimentalna pravljica. Je nekaj močno starinskega in osuplo znamenitega, da o njem pišejo y učenih knjigah dolge razprave. Nad skromno vasico Podzemljem v Beli Krajini se vzpenja oblast, 220 metrov visok griček. Zares nekako kraljuje nad pokrajino. Prav ob nogah se mu privaja temna Kolpa. Zaspal je vajetarik ne kozlu, konji so mu pa menda ušla. Iti je maralo v veiikem diru, kajti vsa pokra jona daleč okoli je čudovito valovita in tu pa tam so kotanje, zarasle seveda, kakor sledovi ogromnih konjskih kopit.
Prof. dr. Schmid
Kučan' je ves premsščen in se tudi zmenil
ni, ko mu je otipaval prhie obdstli znamenit-niik, profesor dir. W. Schmrid (po naše: Kovač!), rojak iz Gašteja pod Kranjem. Tu je pa gospod učenjak, ki uživa v širokem svetu velik sloves našel železo kot zunanje ck> poimilo slavnemu imenu svojemu- Pa ni navadno železo, tudi ne kakšno staro železo, nego, če naj bom stvaren, železa sploh ni, ampak dobro ohranjene topilnice železa iz davne dobe. Tu-le bo menda najbolje, da prosto podam glavne izsledke po zapiskih v tem pogledu mnogo zaslužnega tamošnje-ga rojaka dr. Nška Zupani oa. Objavil jih je v »Etnologu*, leta 1933.
«iNekatemi zgodovinar]®*, tako piše med drugam, so tod jskaAi zgodovinsko junaško mesto Japodov (k eltsko-ifesko pleme, ki je stanovalo v starem veku na Krasu med Savo in Lino). Ogromne gomile tod okrog nujno kažejo na znamenit politično-upravnj in obrtniški center. Stani Jernej Pečnik (sta-rinosiovec samouk. 1845—1914) je pisal, da je bilo tu v prazgodovinski dobi kraljevo mesto. VeBka ogrlica, ki so jo bili tukaj izkopala, sestoji iz debelih, medenorumenih jantarovih ja god, je gotovo krasila pop rs je kakšne ilirske princese. Našli so tudi bronast meč, ki je visel v VI. ali V. stoletju pr- Kt. o'd boku vojvode ali kralja.
Profesor Schmdd je leta 1931. odkopa.1 topilnico železa iz halstattske dobe (1000 do 600 pr. Kr.). Med drugim so tu našli rimski srebrnik iz časa republike leta 83. pr. Kr., ki ga je koval konzul C. Norbamus, pristaš diktator ja C. Mana. Kovanec je prevrtan-Leta 1933. so našli ostanke keramike z okra-
ski iz najmlajše hallstattske in pozne la-tenske dobe (La-Tene, doba IV. do III. stoletja pr. Kr. v Franciji in Vzhodni Nemčiji). Torej spadajo topilnice na Kučar ju v mlajšo dobo I. tisočletja pr. Kr-
Topilnice, ki so okrogle do podolgaste, so na južnem pobočju Kučarja. Tu pihajo stalno med 9. dopoldne in 2, uro popoldne zmerni vetrovi, ki so vzdrževali ogenj v topilnicah. Dno je z ilovico na debelo pre-pečeno. Poleg ostankov keramike ki govejih kosti so naleteli tudi na kose surovega železa in žlirudtre. Našli so mnogo drobnega okrasja, ki ima japodski značaj. Takratni prebivalci so se imenovali Kalopijani (Po-kupcd)-
Rude nahajamo med brezjem, ki se vleče v polkrogu od Žežlja pri Vinici do Metlike. Tudi sosednje hrvatsko ozemlje Brajcev, prebivalcev ob srednji Kolpi, posebno okoli vasi Pravutine, je polno rdeče rude.
Najmlajša naslednica teh topilnic je bila v XIX. stoletju velika topilnica ki livarna železa v Gradcu pri Crnomolju, ki jo je osnoval baron Friedau na pobudo koroškega inžen jer ja Homača...
Od šolskega upravitelja Ljubica, ki je tu-dfi sam strasten iskalec in desna roka profesorja Schmida, kadar pride semkaj raziskovat, sem zvedel, da je bila omenjena livarna zgrajena leta 1857. Iz nje je šlo železo preko Zadanega mosta za francosko vojsko. OkoM leta 1888. pa je livarno od-kupdla konkurenčna družba «Alpmi in Mon-tagraa» ter jo kratko in maik) podrla- Ta-mošnji most jc dedoma zgrajen iz temeljnih
fckod, na katerih so staE nekoč stroji. Vse
do tega neslavnega konca pa so v topadnacd pretopili nad 60.000 centov prazgodov®Kke žlindre iz Kučarja ...
Mnogo take žlindre ma je pokazal tovarn Ljubic. Shranjeno ima v soli in jo rad pokaže. Pri izkopavanju pa od časa do časa naleti na razno starim je, ki je prava redkost. Pokazal mi je sredi gozdiča ob poti na podnožju Kučarja mastno, črno zemljo. Brez mila je nd mogoče odprati z rok •.. Grobišče, kjer so sežigaii mrliče? ... Pred kratkim je našel dobro ohranjeno ilnaito ob-Kkovnnoo, v kartoni so ulivalj sulice. S sainja-vo kretnjo je stegnil roke v valovite za* holmce v bleščečem brezju med praprotjo. Kakšne skrivnosti skriva zemlja tod? Ponekod je pokrajina že pTecej raziskana, vendar bi dala še mnogo opravka. Saj znanstvenika opozarja s svojimi značilnimi nape-tkiami, ki so kakor veliki gTobovi. Že pred profesorjem Schmidom se je trudila tod okoli starkioslovka Mecklenburška in posnela smetano.
Za letos je prof- Schmid napovedal svoj prihod v Podzemelj, ker je prepričan, da bo dognal še marsikaj zelo zanimivega. Želimo, da bi se mu to res posrečilo, a obenem, da bi nam ostale starine ohranjene, ne pa, da bi šle preko meje, ob čemer pa seveda našega zaslužnega rojaka ne zadene nobena krivda. Pač pa imamo iz najbližje preteklosti žalostne izkušnje. Videli smo, da so naše znamenitosti prodajali celo v daljno Ameriko za vsote, o katerih se nam ne bi nikoli sanjalo. V bodoče je treba naše spomenike res zaščititi in z njimi naše narodno bogastvo. Tujci si naj pa pridejo te stvari pogledat v našo prijazno deželo. AMI.
Čudovito, kako
dehti perilo!
Vzemi
5CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
..in za namakanje 2ensko hvalo
Letalska prireditev na Sorskem polju
Škofja Loka, 10. julija. Ae tako širokopotezna reklama ne bi mogla zbuditi v naših ljudeh toliko zanimanja za letalstvo, kakršnega je dosegel letalski miting v nedeljo popoldne v žab-n4cd na Sorškem polju. Ljudje so prihiteli od vseh strani: tam od zasavskih vasi in Kranja in iz vsega škofjeloškega območja so se pomikate velike skupine prebivalstva, da posestvu je jo pomembni prireditvi, prvi v našem Okraju.
Sprva je kazalo, da bo potek prireditve motilo vreme, slednjič pa se je nebo le usmililo množic in prireditev je potekla v najlepšem redu. Startalo je troje vojaških letal in eno civilna Pokazalo se je, da imamo v svoji domovini izvrstne pilote, prave junake zraka. Letalci so nad presenečenimi gledalci izvajali razne akrobacije ter žeifi iskreno, navdušeno in tudi zasluženo priznanje. Ob zaključku so sledile proste vožnje proti malenkostni odškodnini in je bal naval domačinov na letala, da so mogli letalci komaj ustreči vsem željam. Prireditev je bila v vsakem oziru posrečena, zanimiva in koristna.
Kmetijsko - obrtna razstava
Ptuj, 10. julija. V starodavnem Ptuju bo od 28. septem->ra do 6. oktobra kmetij sko-obrtna razstava za Slovenske gorice, Haloze ter Ptujsko polje. Pokroviteljstvo je prevzel ban dravske banovinne g- dr. Puc. Razstava bo v velikem obsegu ter nazorno prikazala vso delovanje našega mesta in podeželja. Posebej bodo prirejene sadjarska in vinska razstava, lovska razstava, razstava jugoslovenski h hranilnic itd.
Na dan otvoritve 28. septembra bo razstava plemenske živine, ki se bo tudi nagradila. Čebelarstvo bo imelo svoj lastni oddelek. Ob tem času se bo za čebelarje priredil štiridnevni čebelarski tečaj in to o vzgoji plemenskih matic, kakor tudi o raznih boleznih. Čebelarji, kd hočejo ta tečaj obiskati, naj nemudoma to sporoče odboru kmetijsko-obrtne razstave v Ptuju. Odziv s strani razstavljavcev je do sedaj jako po-
voljen in se iz došlih prijav že razvidi, da bodo res prvovrstni izdelki razstavljeni.
Za to prireditev izda olepševalno in tuj-skoprometno društvo v Ptuju ličen »Vodič po Ptuju ki okolici«, ki se bo interesentom brezplačno razpošiljal. V tem Vodiču je opisan ves razvoj mesta Ptuja, navedeni pa so tudi krajši in daljši izleti v vinorodne Slovenske gorice in Haloze. Vsak si naj ogleda središče našega sadjarstva in vinarstva ob času zoritve. Na razpolago bodo vedno prevozna sredstva-
Zaključni račun soboške gimnazije
Murska Sobota, 10. julija
Med statističnimi podatki o zaključku šolskega leta, ki jih je objavilo j> Jutro« te dni, so po nezgodi izostale številke o uspehu šolskega leta na soboški gimnaziji. Zavod, ki uživa v svoji borbi za izpopolnitev v oslO' gimnazi jo simpatije vse slovenske javnosti, pod vodstvom direktorja dr. P. Strmška prav lepo napreduje. Ob začetku šolskega leta je imela gimnazija v štirih razredih vpisanih 330 učencev, izmed katerih je bilo vi. 115, v IV. pa 55, ob koncu pa jih je bilo še 324. Uspešno je zaključilo leto 223 dijakov in dijakinj (69%), 14 jih je padlo, 77 pa jih bo delalo še popravne izpite. Zanimivo je, da je bilo med 324 dijaki, 323 jugoslovanske narodnosti, nemške in madžarske pa nobenega. Pestro sliko nud)i dijaštvo soboške gimnazije po veroizpovedi: 243 Je bilo rimskih katolikov, 68 evangaličanov, 10 iizraalitov in 3 pravoslavni. O prevladujočam kmečkem značaju Slovenske krajine priča dejstvo, da so otroci kmečkih staršev na šoli najmočneje zastopani (78), nato pa slede v najmočnejših skupinah otroci državnih uradnikov (60), obrtnikov (52), trgovcev (34),učiteljev in profesorjev (29). Zanimiv je tudi
razpored učencev po bdvaHSču staršev, katerih dobra tretjina živi v soboški občini sami (109), 91 jih je iz ostalih krajev so-boškega sreza, 50 iz lendavskega, 25 iz ljutomerskega, 30 iz ostalih krajev dravske banovine, 16 iz drugih banovin^ pa iz inozemstva.
V preteklem letu so prijatelji soboške gimnazije, s katerimi so vsi Prekmurci, pa tudi vsi Slovenci, zaman razvijali živahno akcijo, da dobi metropola Prekmurcev celo gimnazijo. Ob pričetku zaključenega šolskega leta je ravnateljstvo odredilo po-izkusni vpis v eventualni V. razred in zanj se je prijavilo 47 dijakov, kar je vsekakor izredno veliko število. O nacionalnem in kulturnem pomenu zavoda za Slovensko Krajino, za Slovenijo in vso državo nam ni treba še posebej govoriti, temveč samo želimo, da se v prekmurski metropoli čimprej odpre tudi V. razred in da tako čimprej zrase gimnazija v popolno srednjo šolo.
Nadaljevanje gradnje ljubljanske pravoslavne cerkve
Kakor nas obveščajo, se bo še to sezono nadaljevalo delo na zgradbi pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Trubarjevem parku. V kratkem se bo razpi-
sala licitacija za omet zidov in še za nekatera druga dela. Na vseh kupolah se bodo postavili prav lepi originalni križi. Na ta način se bo Ljubljana ponašala z lepo cerkvijo, zidano v zanimivem srbsko-bi-zantinskem slogu, ki je lep dokaz naše originalne narodne gradbene tvornosti.
Cerkev je kakor znano obenem spomenik hvaležnosti blagopokojnemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Zidana je s prostovoljnimi prispevki iz Ljubljane in vse države.
PM ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FfOSlZ! JOS8fOV6 g™a»
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Lutkarstvo v Radovljici
Prosvetni odsek sokolske župe Kranj je sklenil nuditi tudi ded koristno in poučno zabavo. Priredil je 14dnevni lutkarski tečaj v Radovljici, v katerem se je pripravilo vse potrebno, da se bodo lahko vršile v župi igre malega sveta. Z veliko vnemo sta šla na delo učitelj Pavlin in učiteljica Mara Cebejeva, M sta pred dvema letoma obiskovala so-kolski in lutkarski tečaj v LjubljanL
Življenje in delo v tečaju je bilo zelo prijetno, zakaj med učitelji in 24 učenci, med katerimi je bilo več dijakov iz Radovljice, je vladalo pravo bratstvo. Obraze lutk je bil izrezal kipar Kuhovski iz Ribnega, vse drugo pa so napravili učitelji in tečajniki Tako je za mehanizem skrbel učitelj Pavlin, učiteljica Čebejeva pa je lutke primerno oblekla. I
Da pokažejo učitelji in učenci sad 14-dnevnega tečaja, so se predstavili v nedeljo zvečer občinstvu z osebicami iz malega sveta. Priredili so igro »Čarobna piščalka«. Že ta prvi nastop je pokazal, da bomo imeli za jesen in zimo v sokolski župi Kranj marsikak lep večer. Posebno hvaležna je bila najmlajša publika, ki ji je bila igrica tudi namenjena. To je bilo smeha, vzdihov in celo kritika je bila slišati iz male publike. Izredno so predstavo dvignile mojstrsko izvršene kulise. Šolski upravitelj v Mošnjah, Prestar, je pokazal, kako razume po bajnem svetu hrepenečo otroško dušo. Izredno lepo je prikazal pokrajino, kjer se je igrica vršila. Po končani igri so prikorakale lutke na oder ob spremstva za to primerne godbe — malih or-gelc. To je bilo smeha. Veliko zaslugo za razvoj našega malega gledališča ima župni starosta Špicar, ki je mladini, pri drugi predstavi pa odraslim, pojasnil vzgojni pomen lutkarstva na podlagi zelo zanimivih zgodovinskih podatkov. V nedeljo popoldne so se naši sokolski prosvetni delavci posvetovali v Kranju. Režiserjem je predaval član šentjakobskega odra v Ljubljani, Pogorelec. Voditelji godb in pevskih zborov so določili program za idejno prireditev, ki se-bo vršila 25. avgusta na Jesenicah, go-gorili pa so tudi o prosvetnem koncertu in o kombinaciji z Dvorakovo proslavo, ki se bo vršila prihodnje leto. —a
Stroga obsodba ponarejevalcev
Ljubljana, 10. julija. Da bi se zatrto brezvestno ponarejanje-denarja, ki povzroča največ škode malim branjevcem, trafikantom in gostilničarjem na deželi, ki z denarjem nimajo dosti o-praviti in v naglici sploh ne znajo ločiti pravega denarja od ponarejenega, so ponarejevalci kaznovani najstrožje. Tako je danes mali senat spet izrekel strogo sodbo. Brata Ivan in Anton Podobnik iz Sinje gorice pri Vrhniki sta pred nekaj meseci napravila iz mavca ln cementa model za ponarejanje 50 dinarskih kovancev. Po modela sta iz cinka in svinca napravila lOponareje-nih kovancev. Enega je Ivan Podobnik spravil v promet pri neki gostilničarki v Rovtah kjer je pfl žganje. Ko je hotel raz-pečati v neki drugi gostilni ponarejen denar, so mu prišli na sled. Pred sodniki sta brata skesano priznala svojo krivdo, češ, da sta se lotila ponarejevanja v stiskL Obsojena sta bila Ivan Podobnik na 3 in pol leta robije, njegov brat pa na 2 in pol leta robije. Oba sta kazen sprejela.
Joža Bekš:
Pozdravi z juga
Rab, v juniju.
Otok Rab ima zelo ugodno podnebje. Zima je mala in zapade le redkokedaj sneg, ki pa seveda po nekaj dneh že spet zgdne. Za izredno milo klimo, ki privlači tudi v zimskih mesecih okrevamce, se mora otok Rab zahvaliti Kamenjaku (Tigna-rossi), gorski verigi z ne preveliko vzpetino, ki kakor od prirode postavljeni zid varuje otok pred hladnimi in suhimi vetrovi.
Izmed drugih dalmatinskih otokov ima. Rab še največ padavin. Pa tudi s številom vrelcev žive vode"prednjačS pred vsemi drugimi. Hora mu je več ali manj tropična. Izvrstno uspevajo vinska trta. smokev in oij-ka, dočim sadnega drevja ni v obilju. Po celem otoku je razškjena rumena cvetica s posebnim vonjem, ki ji domačina pravijo «bernestra». Hrvatskega naziva, nisem mogel izslediti.
Stoletna agava na otoku nd nič redkega. Na obali pod mestnim zidov jem odnosno nekdanjimi okopi jih je baš te dni nekaj V najlepšem cvetju. Cvetno steblo preseza često dolžino treh ali še več metrov. Ko cvet oveme, se tudi rastlina sama posušd-
Otok Rab obkrožajo številni zalivi in polotoki. Večji in manjši. Skoro vsak zaliv pomeni posebno izlet no točko s prirodnim kopališčem, ki se ga tujci kaj radi poslužujejo.
V zalivu polotoka L 6 p a r j a se na primer peščeno kopališče s plitvo vodo vleče nekaj kilometrov v dolžino, tako da večje
ladje v pristanišču enakega imena niti pristajati ne morejo.
Prebivalstvo otoka Raba se bavi največ s pol jedel jstvom in ribarstvom, ono v mestu pa s trgovino in obrtjo. Ce se bo Rab še dalje razvijal v svetovno morsko kopališče, t porasla tudi davčna moč meščanov. Saj je hotelov v mestu že zdaj čez potrebo. Le
škoda, da je letošnji poset tujcev zaradi previsokih cen manj povoljen in da odhajajo, kakor se čuje, rajši v sosednjo Italijo.
Posebno izrazite narodne nošnje med domačina nisem opazil. Meščani se pač nosijo tako kakor povsod drugje v srednji Evropi, pri seljakih pa so v navadi črna čepica, iz domače volne ukrojene črne hlače z jopi" čem in pletene opanke.
Ženska obleka je najrazličnejših barv. Črno nosijo samo vdove in sirote- Vse pa
Eab, hotel »Praha«
imajo kratke ki zaprte oprsnike, tako imenovane župice. široka kratka krila in v narodnih motivih vezene srajce z nabranimi, širokimi rokavi. Za okras nosijo zlasti dekleta okoli vratu niz velikih rdečih koral.
Meščanke si seveda dado striči lase v bubi-frizure, ženske izven mesta pa si spletajo kite v kaj ljubke opletke okoli glave,
ki zelo spominjajo na nekdanje Gretke...
*
Prvi prebivalci otoka Raba OArbe, Arbia) so bili v najstarejši doba ilirski LSburni, Umbri, Etruski, Kelti in Grki. Prti Slovani so se naselili na otoku v VIL stoletju. &rie od tedaj dalje govoce stare listine o otoku Rabu.
Kakor vsi otoki Jadranskega morja, je tudi Rab v teku stoletij videl različne gospodarje. Za Grki so došli Rimljani, ka so zasedli vse južne* otoke do lese (Vis) ki nato navalili na Ilire, ki so bili gospodarja severnih otokov. Rimsko gospodarstvo je trajalo nekako do 1- 600. po Kristu.
Mesto Rab hrani na to dobo mnogo spominov. Na katedrali in tudi na drugih cerkvah je vzidanih več plošč z vklesanimi napisi. Prav tako je bil gradbeni materija! starih rimskih zgradb porabljen pri različnih poznejših stavbah. Ker ta materija! je iz belega kristalnega apnenca kakršnega na otoku Rabu ni najti. Domnevno so se naselili prvi kristjani na otoku že v prvi polovici IX. stoletja. To svedoči sv. Atanazij Alcksandrinski, ki veli, da so se cerkvenega zbora v Sardiiki (1. 343. in 344.) udeležili tudli dalmatinski škofje.
Dvoje selitev narodov sta povzročila
Lopar
vata Hodov in Avasov t Boigari, ka so potisnili vse vzhodne narode proti zapadn» Dalmacija je W8a tedaj edina zemlja, ki je še ohranila rimsko oblast Šefe 1. 493. podjarmi Dalmacijo gotski kralj Teodorik (493.—506.), ki je vladal nad cek> Italijo^ Dalmacijo in Pamonijo- Za njegove vlade je bilo v teh deželah pravo blagostanje. Popravljale so se stare ceste, gradili novi vodovodi in nove cerkve.
Plovratek boljših časov je zganfl solunskega (Salona) škofa Honorija, da sezove kot metropolit dalmatinski škofe vseh ostalih dalmatinskih mest dvakrat na pokrajinski cerkveni koncil v Solin. Med temi škofi je prisostvoval i prvemu i drugemu sinodu tudi prvi rabski biskup Tycianus (530. m 533.)-
Na področju stare Dalmacije so zivefi Slovani nad eno stoletje. Ves ta čas so se jim skušala, približati rimska papeži. Zlasti papež Ivan IV. po rodu Dalmatinec, je sku-
Domače Testi
Obisk rurminskega učenjaka. V Zagreb je prispel ugledni romunski slavist, ki ee mnogo bavi s srbohrvatsko književnostjo, dr. Anton B. Balota profesor vojne akademije v Buk-urešti. Prof. Balota je star komaj 34 let, a je avtor pomembnih monografij iz komparativne slovanske filologdje. Znan je tudi kot albanolog V Zagrebu bo obiskal vse znanstvene in kulturne ustanove, da bi si nabral podatke in pripomočke za nova svoja dela.
-fr Zdravstveni šef iz Bombaja na obisku v Jugoslaviji. Zagrebški higienski zavod ia šolo narodnega zdravja -je obiskal dr. Dabholkar, šef zdravstvene službe v indijski provinci, ki ima preko 23 milijonov prebivalcev in mesto Bombay za svoje središče. Ugledni znanstvenik se je podal na daljše potovanje po Evropi zaradi študija organizacije zdravstvene službe. Higienski zavod in razne dro-adTavstvene službe. Higienski zavod in razne druge zdravstvene ustanove mu je razkazal direktor zavoda dr. Borčič. Indijski gost je obiskal tudi zdravstvene ustanove zagrebške okolice, potem pa je odpotoval v Osijek in Vukovar. Več dni ge zdravstvene ustanove mu je razkazal direktor zavoda dr. Borčič. In-se bo mudil tudi v Beogradu.
^ Zračna proga Zemun—Črno morje. Prvič je letos uvedena kombinirana redna potniška in poštna zračna proga Ženin n—Sofija—čmo morje. Vsak torek popoldne bo startalo letalo v Zemunu po prihodu letala iz Zagreba ter odletelo v Sofijo, fo Zagreba bo tako mogoče v štirih urah efektivnega leta doseči Sofijo za ceno 1.090 Din. Zanimivo je tudi*to, da se lahko z zemunskega letališča v 24 urah po zračni poti, ki jo vzdržujejo naši, češki, francoski, angleški, romunski in nemški avioni, pride do Ornega, Egejfeke-ga in Sredozemskega morja ter do La Mancha med Severnim morjem in Atlantskim oceanom.
Službeni Cist dravske banovine od 10. t. m. ima med drugim odredbo in pojasnilo o tečaju 7 odstotnega stabilizacijskega posojila v zlatu iz leta 1931 ter odredbo o znižanjiu obrestne mere za hranilne vloge pri Državni hipotekami banki. Sledijo razne mednarodne konvencije ter ukaza o sklicanju Narodne skupščine in senata.
Avtobusno podjetje, ki obratuje na progi Novo mesto—Krško,, sporoča javnosti, da ukine na progi vožnjo ob nedeljah in praznikih. Avtobus, ki odhaja iz Krškega ob 16.45, prihaja v Novo mesto 18.25 in odhaja iz Novega mesta 4.45, prihaja v Krško 6.14, izostane vsled premale frekvenc* Ostali vozni red pa ostane neizpremenjen.
* Železniškim upokojencem in vdovam.
Zaradi druge vloge za režijsko vožnjo v tekočem letu, naj se vsak zglasi pri svoji najbližji železniški postaji z vsemi železniškima legitimacijami. Ljubljanski člani društva naj se zglasijo v računski pisarni na glavnem kolodvoru od 16. t. m- naprej, na Gorenjskem kolodvoru pa se lahko zglasijo takoj.
■jf Vežbe pontonirskega bataljona se
bodo do konca oktobra vršile pri Ptuju na prostoru med obema mostoma ter do 600 m nižje železniškega mosta. Obveščajo se vsi splavarji in dragi„ da je na tem prostoru prepovedana vsaka plovba po Dravi. Prepoved velja za julij dnevno od 6. do 12. In od 15. do 20. ure Od 12. do 15. ure je plovba prosta. Avgusta do konca oktobra pa je zabranjena vsaka plovba od 6. do 20. ure. Straža bo postavljena 1.500 m nad mostom na desnem bregu Drave in bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavaj*j4 in drugi, ki se bavijo e plovbo, morajo ob tem znamenju pristati najmanj na 300 m. Od 1. avgusta naprej se bodo vršile tudi nočne vežbe in je na tem prostoru od 9. zvečer do 2. zjutraj prepovedan vsak promet. Ob nedeljah se vežbe ne bodo vršile in je plovba prosta ves dan. Kdor ne bo vpošteval teh opozoril, bo sani odgovarjal za nesrečo ali škodo.
•fc Primer nizke cene delovnih moči.
V Slavoniji, kjer so poljska dela v polnem teku, je mnogo brezposelnih delavcev prišlo do zaslužka. Delavci, ki oko-pavajo koruzo, prekopa vajo vrtove, žanjejo pšenico ali pa kosijo, zaslužijo na dan brez hrane po 12 Din, s hrano pa po 1—9 Din. Dinarji pri raznih podjetnikih so na boljšem, ker zaslužjo na dan do 20 Din. Na velikih pristavah zaslužijo delavci, k} ves dan sekajo drva, po 10 do
12 Din s prehrano, ba-ez hrane pa ponekod do 20 Din. Perice na velikih posestvih zaslužijo na dan s hrano po 15 do 18 Dm.
Mednarodna razstava čistokrvnih psov bo združena s prireditvijo IV. Mariborskega tedna in ee bo vršila 3. in 4. avgusta v Mariboru. Razstava bo pod pokroviteljstvom Jugoslovenske kinološke zveze ln Mednarodne kinološke zveze ter je za zmagovalca razpisan častni naslov »Jugoslovenski zmagovalec-Maribor 1935« Pojasnila In prijave za to mednarodno razstavo se dobe pri Jugoslovenski kinološki zvezi t LJubljani, Cesta v Rožno dolino 36.
SOLNČNE OPEKLINE
Bdravi najsigurneje KAMTT.A. KREMA in
olje. Za soinčenje neprekosljivo.
Arheološke zanimivosti Siska si je ogledal te dni svetovno znani arheolog dir. Gerhard Bersa iz Mainza v spremstvu ravnatelja zagrebškega arheološkega muzeja. Arheološke najdbe iz Siska ln Pe-trinje je ugledni znanstvenik ocenil kot zelo važne ter obljubil, da se bo bavil z njimi v daljši razpravi.
O hibah Dubrovnika ee je po listih razvila obširna debata zaradi nedavnega izgreda, ko so na trgu neki nahujskani kmetje e krompirjem in paradižniki obmetavali neko letoviščarko, ki ee jim je zdela nepristojno oblečena. Listi nagia-šajo, da opozarjajo taki dogodki na velike hibe Dubrovnika, ki velja za središče našega turizma in ki je mnogokrat tudi sedež mednarodnih prireditev. Navedeno je popolno pomanjkanje potrebnega pouka med ljudstvom o običajih, ki vladajo v vseh velikih kopališčih. Posebno hibo pa predstavlja tudi pomanjkljiva red a rek a služba. Policijski aparat, ki skrbi za varnost in red v mestu in v obeh predmestjih, šteje samo 12 ljudi in imata od teh baje samo 2 najpotrebnejšo kvalifikacijo. Ni pa med njimi niti enega, ki bi odgovarjal reprezentativnimi zahtevam turističnega središča. Vsak čas se vidi na ulicah mesta in predmestja, kako se redarji samo z rokami in raznimi znaki sporazumevajo e tujci. Ni namreč niti enega redarja, ki bi bil vsaj za silo vešč kakega tujega jezika. Splošno se opaža, da mesto, ki ima milijonske dohodke od tujskega prometa, ne posveča primerne pozornosti viru velikih dohodkov in svojemu ugledu.
Preprečena železniška nesreča. Na železniški tir med postajama Velika Nedelja in Osluševci eo te dni neznani ob-jestneži ali zločinci položili velik železniški prag. Prav lahko bi se bil zaradi tega iztiriti brzovlak, ki vozi "po tej progi ob 2. zjutraj. Strojevodja zapreke ni opazil in je stroj vlekel prag pred seboj lo-brih 700 m. šele pri cestnem prelazu je bil prag vržen s tira, kar je bila velika sreča. , ., ., _______ . .
Vel tka škoda od toče v bjelovarski okolici. Med zadnjimi nevihtami je toča v bjelovarski okolici stblkla vse nasade na velikfem področju. Tudi žito je uničeno za 50 odstotkov. Agronomi te čaztme so po naročilu sreskega poglavarstva cenili škodo in stavili tudi predlog denarne pomoči, ki jo bo najbolj oškodovanim kmetovalcem izplačala banska uprava
Aretacije nevarne zločinske tolpe. Orožniki iz Kruševca so zajeli 11 članov nevarne zločinske tolpe, ki je že nekaj let z vlomi in tatvinami razburjala širšo okolico Kruševca. Trstenika in Aleksan-drovca. Po srečnem naključju je orožnikom padel v roke sam vodja tolpe, ki je potem izdal svoje tovariše. Našli so veliko skladišče ukradenega blaga, ki predstavlja vrednost nad 100.000 Din. Mnogo svojega plena pa eo zločinci spretno razprodali in je bil med njihovimi pomočniki pri takih kupčijah tudi blagajnik občine v Omašnici.
it Prešteva 100-ietnice rojstva skladatelja Davorina Jenka ee pripravlja v Dvor-jah pri Cerkljah. Lastnica sedanjega Jenkovega posestva v Dvorjah je pripravila dostojen spomenik na mesta skladateljeve rojstne hiše. Postavila je lično betonsko ograjo z vzidanimi okni in vrsti tojstne hiše Skladatelja. V ograji bo imai vrtič z betonskim stebrom ta napisi v spomin skladatelja, ki se je rodil 11. oktobra 1833. Ker je delo skoraj že dovršeno, bo blagoslovitev spomenika v nedeljo 18. avgusta popoldne. Program proslave bo pravočasno objavljen.
*	»Naš Val«, 29. številka, je pravkar izšel s pestro vsebino in številnimi slikami. Zanimivo je poročilo »Po Abesiniji«. Prav tako bo zanimal bralce članek »Gledanje v daljavo«, ki razpravlja o važnem vprašanju naših dni. Dalje prinaša »Naš Val« humoresko Vinka Bitenca »Poglavje o ljubezni« in začetek obsežne novele Rudolfa Kresala »Razbojnik Celestin«. Stalna tehnična in modna rubrika dopolnjujeta pestro vsebino. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš Val«, Ljubljana, naj vam pošljejo brezplačno na ogled eno številko.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
n— Izročitev diplome častnega meščanstva g. Josipu Turku. Danes ob 17. bo izročil predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimir Ravndihar - pred sejo mestnega sveta - diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane članu mestnega sveta g. Josipu Turku, zaslužnemu gasilskemu, so-kolskemu in komunalnemu delavcu.
u— Okrajna organizacija JNS za dvorski okraj (9- in 10. volišče) ima svoj III. letni redni občni zbor danes 11. t. m ob 8. zvečer v gostilni pri Birku, Borštnikov trg 2. Na dnevnem redu so poročila odbora in nadzorstva, poročilo o političnem položaju, volitve odbora in delegatov za sresko skupščino, predlogi o članarina in slučajnosti Odbor vabi člane k podnošteviLnd udeležbi.
u— Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 14. t. m. ob 16. na letnem telovadrišču Sokola IV. Ljubljana ob Dolenjski cesti — vrtno veselico, združeno s plesom, sreoolovom, voiitvijo kraljice rož, s pevskim nastopom, na katero vabimo vse dobrotnike, prijatelje in članstvo društva. Sodeluje priznana godba »Sloge«.
Za soinčenje uporabljajte samo NIGGER-OL, drogerija Gregorič, Ljubljana
u— Petnajsta obletnica požiga Narodnega doma v Trstu je naslov predavanja,
ki se bo vrilo pod okriljem društva »Tabor« drevi ob pol v kemični predavalnici na realki (Vegova nI.). Predava akademik g. Vladimir Obad. Bratska društva in občinstvo se na predavanje vljudno vabi. Vstop prost.
u— Praznik v Orožnovi koči na črni prsti bo v nedeljo 14. t m. Ta planinska postojanka stoji že 40 let in se bodo v nedeljo planinci v velikem številu spominjali njenega jubileja. Dopoldne ob 11. bo pred kočo sv. maša, potem slavnostni govor in ljudska zabava s petjem in godbo. Prva skupina udeležencev se odpelje v soboto opoldne ln naj ee udeleženci pravočasno javijo v društveni pisarni SPD, kjer dobijo vsa navodila.
u- Naraščaj Sokola I. Tabor priredS v mesecu avgustu pod vodstvom svojega vodnika letovanje v Adlešičdh. Ker je večina zelo revnih staršev, prosimo brate in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da podpre naše težnje in omogoči s primerno denarno podporo ali z živili (riž, slive, moka i. t- d.) tudi revnim enomesečni oddih ob topli Kolpi. Darila sprejema pisarna Sokola I. na Taboru dnevno od 18. do 20. ali vodstvo naraščaja.
rel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob 4., ty4 In 9% nri
ELIZABETA BERGNER
v filmu
Carica Katarina
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4, 7. in nri
HANS ALBERS
T fttmn
Kdo je morilec
u— Ponavljat«*! tečaj za srednješolce,
ki ga vodijo starejši ljubljanski profesorji ima svoje učne prostore na osnovni &ofi na Ledini in ni v nobeni zveai s tečajem na šentjakobski šoli.
u— KJub Primork. Vse članice poetv-ljaan, da se udeleže današnjega predavanja ob 15-ietnici požiga Narodneiga doma ob pol 9. zvečer v realki, Vegova utoca. — Predsednica.
u— Društvo »Skrb zs mladino«, pod predsedstvom Miroslava Urbasa priredi kot vsako leto tudi letos letovanje za revno deco. OtToci se odpeljejo pod skrbnim vodstvom 15. t. m. na Visoko v Poljanski dolini. Želimo jim, da bi se vrnili tako zadovoljna kakor dosedaj še vsako leto-
u— »Sočania! Bratsko društvo »Tabor« vas vabi k predavanju, ki ga priredi ob priliki 15. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Predaval bo akademik g. Vladko Obad v kemična predavalnici na realki drevi ob M 9 uri.
ivvniffmniinifivvfiifmnTTrnmfnirinifTnfnffnmTnrfVfffvmmfvmT
PREDNO GRESTE NA POCITNICE
pridite po fotoaparat, katerega Vam posodimo gratis ter Vam damo vsa potrebna navodila, kako morate fotografirati, da prinesete na Vaših filmih res lepe spomine.
Fofo Tonrist — Lojze šmne,
Aleksandrova cesta 8. Na zalogi vedno sveži filmi.
GLOBOKO ZNIŽANE CENE
HLADNA DVORANA
u—Izlet z motornim čolnom po Ljubljanici. V nedeljo 14- t. m. priredi mornarska sekcija JS v Ljubljani izlet z motornim čolnom v Preserje. Odhod iz Ljubljane ob 7. zjutraj, povratek ob 6. zvečer. Pohitite s prijavami- Za 10 dinarjev bo poskrbljeno za godbo, zabavo, kopanje in izlet na Žalostno goro, seveda v omejenem številu. Prijave sprejema pisarna JS, Tyrševa cesta 1 aTV.
u— Za mestni muzej je podaril g. Anton Danilo dve sliki svojedobnega »Malega gledališča«, M je delovalo pod vodstvom g. Danila.
u— Posojilo mestne občine. Mestna občina ljubljanska je pred meseci najela pri Državni hipotekami banki posojilo 2,500.000 Din, za premestitev municijskih skladišč, ki je bilo sedaj vknjiženo na nekdanjo Gestrinovo hišo na Poljanskem nasipu in na rdečo hišo na Poljanski cesti. Obe hiši sta bili doslej bremen prosti. Hiša št 19 na Poljanskem nasipu Je bila last pisatelja Frana Gestrina, ki je umrl 15. avgusta 1893 ter jo zapustil Pisateljskemu podpornemu društvu v Ljubljani. Hišo je 20. januarja 1904 kupila mestna občina. Hiša št 15 na Poljanski cesti je bila od 1. 1859. najprelast Avgusta Winklerja, pozneje Hermana Kran-za in 5. avgusta 191«. Jo je kupila mestna občina od Emme Petritz—Kranz ter tam po vojni postavila veliko rdečo hišo.
u— Prodaja zarubljenih predmetov. V soboto 13. t. m. bo od pol 9. dalje davčna uprava za mesto v Ljubljani prodajala zarobljene predmete v baraki na Jegliče-vi c. št 10. Na prodaj bodo voz, kočija, aparat za trajno kodranje, lovska puška, kovinasti sodi, itd.
u— Za avtobusni Izlet v Dolomite od 27. do 30. t m. je zadnji dan prijave 18. t. m. pri »Putnik«-u v Ljubljani. Cena izleta, t. j. vožnje in prehrane je Din. 1.385.— Pot pelje preko Trbiža v Cortina d'Ampezzo, dalje v Merano, Bordoiino ob Gardskem jezero ta se konča v Benetkah z ogledom Tizianove razstave.
u— Kup zlatnine za 12 Din. Brezposelni brivec Silvo, ki je bil že izgnan iz Ljubljane, se je izvežbal za razpečevaica ukradenega blaga. Ko so ga spet enkrat aretirali, so našli pri njem sicer samo železno uro, o kateri je trdil, da jo je našel na ulici, dognalo pa se je, da je nekaj dni poprej prodajal po Ljubljani razno
šal na dalmatinskem pri morju in otokih uvesti carsko oblast s cerkveno hierarhijo, kar pa mu ni uspelo. Posrečilo pa se je to izvesti v XIII. stoletju bizantinskim carjem, ki so postavili pridobljeno provinco na povsem nove politične temelje. Sledile so nato vojne s Karlom Velikim, na kar so bila dalmatinska mesta z otoki po miru, sklenjenem v Achenu (822.) do konca IX. stoletja od svojega zaledja docela odcepljena.
Sele bizantiski car Vezalij I. (867-—886.), ki je podjarmil Srbe in nato prisilil Hrvate, da so priznali njegovo suverenstvo, je Dalmacijo zopet spojil s Hrvatsko pod utemeljiteljem hrvatskega kraljestva kraljem To-mislavom.
V prvi polovici IX. stoletja je navalila na Hrvate v Jadranskem morju beneška republika in so pod njeno nadvlado ostali vse do leta 1050.
Nastopila je nato doba kraljev Rrešimšra III. in IV., ki sta Dalmacijo ponovno izvijala iz rok beneških dožev, nakar jo je za kratek čas (1076,—1083.) ponovno podjarmil lev sv. Marka.
ČSm je z Dimitrijem Zvonimirom izumrla hrvatska kraljevska dinastija, so zasedli prestol hrvatskih kraljev ogrski Arpadovci (kralji Koloman, Bela III. in IV-) ki so menjaje z Benečan? vladali nad Dalmacijo do Ljudevita 'Anžuvinca. Ta jo je ohranil Hrvatom do svoje smrti (1382.). Po njegovi smrti so se v Dalmaciji pojavili razni tekmeci za njegov prestol. Uveljavil pa se je slednjič kralj Ladislav (1403.), ki je leta 1409. prodal Dalmacijo republiki sv. Marka, za 100.000 zlatnike«. _	\
Leta 1409- je bil zaključen najslavnejši del zgodovine Raba. Ves ta del zgodovine, ki je trajal nekaj stoletij, je preživljal Rab kot samostojna občina z lastno ustavo.
Bizantinski carji, hrvatski vladarji, hr-vatsko-ogrski kralji in beneški doži so izvrševali nad njim ta nad vsemi drugimi dalmatinskimi mesti samo nekaka suverenska prava.
Tako so mu potrjevali kneze, ki so od njih prejemali različne davščine itd.
Izvoljeni ta od suverena potrjeni knez je vTŠil z drugim potrebnim mestnim urad-ništvom službo leto dni.
Knez je imel svojega vikarija. ki ga je za njegove odsotnosti službeno nadomeščal, slednji pa svojega kancelarja.
Občinsko upravo je pod predsedstvom kneza vodil poseben odbor, ki se je na poziv kneza sestajal k rednim skupščinam.
Rab je imel tudi dva do tri sodnike, ki so delili prebivalcem pravico in nadomeščali knezovega vikarija, kadar je bil odsoten.
Poglavar cerkvene oblasti je bil biskup, ki mu je stalo ob strani dvanajst kanonikov.
Poleg teh je opravljalo cerkveno službo v rabski stolnici še šest monsignorov ta šest dijakonov. 'R so vršili dušebrižništvo v mestu ta na otoku, za kar so uživali stalne cerkvene benefidje in del cerkvene desetine.
Pokrovitelj mesta in otoka Raba je Se danes sv- Krištof ar (Krištof)- Pravijo, da so njegove relikvije 9. maja 1075. na čudežen način zavrnile Normane, ki so oblegali Rab s kopnega in z vod*
Od 1409 do 1797 je bil Rab stalno pod nadvlado republike sv. Marka. V XV., XVI. in XVII. stoletju so imeli Benečani mnogo neprijetnosti s Turki, ki so preko Bosne, OgTske in Hrvatske redno ogrožali tudi njihovo posest. Rab je sprejemal tiste čase veliko število beguncev, ki so izdatno pomnožili od kuge (1449. ta 1456.) razredčeno prebivalstvo-
Sledile so nato še krvave borbe s Uskoki, dokler Serenissdma 12. maja 1797. ni popolnoma propadla ta z vso svojo posestjo v Italiji, Istri in Dalmaciji, po miru, sklenjenem v Campofonmu, bila prikjučena Avstriji Zadnji od Benečanov potrjeni rabski knez je bil Ivan Venier, ki je od njega 1. julija 1797. prevzela vso oblast Avstrija.
V vojni z Napoleonom je Avstrija celo Dalmacijo ta z njo tudi Rab L 1809. zopet izgubila, a 2. septembra 1813. po Napoleonovem porazu v Rusiji ponovno pridobila. Za ministrovanja avstrijskega Metterndcha je Rab izgubil svojo škofijo- Od tedaj dalje (13. VI. 1828.) pripada krškemu Škofu. Zadnji biskup rabski je bil Ivan Peter Gal-etaja (+ 27. XII. 1823.).
Za časa Metterndchovega centralistAčno-germanizatornega absolutizma so poleg avstrijskih narodov tudi Hrvatje jeli dvigati glave. Proglasitev ustavne svobode in manifesta cesarja Ferdinanda I z dne 15. marca
Narod, ki pozablja brate v sužno-stl, tepta svoio čast! »Bran-f-bor« se briga zanje. Pristopajte!
1848. so Rabljani proslavljali tri dni«
Dasi je bila komaj dovoljena ustavna svoboda za strahovlade ministra Bacha prehodno zopet ukinjena, je njen povratek cesar Fran Josip L s proglasom od 15. julija 1859. in 5. marca 1860. vendarle zopet objavil.
Če še omenimo, da je bilo po dolgotrajnih zagrizenih borbah med narodno in avto* nomaško stranko, v katere so posegali biskup Strosmajer, Fran Borelli, Stjepan Ivičevid, Mihael Klaič, Vicko Trifkovič ta drugi, pri večini dalmatinskih obeta in tudi pri rabski uradovanje v hrvatskem jeziku uvedeno šele L 1897, sem povedal v kratkih obrisih vse, kar spada v zgodovino Raba pred svetovno vojno L 1914.
Skupščina strojevodij in brodarjev
Kongres združenja železniških strojevodij to strojnikov-brodarjev-se je pričel v sredo v Beogradu. Delegacija iz dravske banovine je odpotovala na kongres v torek popoldne z brzovlakom in vodil jo je predsednik ljubljanske oblastne uprave g. Klembas Drago. Strojevodska organizacija je vzorno razvita stanovska organizacija, ki obsega vse ozemlje kraljevine In je včlanjenih v njej 2.377 Članov, tj 98 odstotkov vseh državnih strojevodij ta strojnikov-brodarjev. Združenje Šteje 6 oblastnih uprav. V ljubljanski upravi je organiziranih 361 članov. Od ostalih uprav je najmočnejša zagrebška, ki Šteje 591 članov,	PC 2 Sarajevo (&43fc Beo-
rittnino. Na proda} je imel žensko ovrat-no verižico s obeskom, ki predstavlja go lotočka„ zlato uro ta zlat poročni prstan.
Naposled je priznal, da je vse to kupil od nekega svojega znanca za 12 Din. Lastniki zaplenjene zlatnine dobe vse informacije na policijski upravi v sobi št 24.
o— Putnikovl avtobusni izleti 21. t. m. Logarska dolina 95.— Din, Plitvička jezera—Crikvenica 455.— Din, Opatija Din 165.— Prijave do 18. t m. pri »Potniku«.
Iz Celja
o— Društvo kmečkih fantov ta deklet v Škof ji vasi priredi v nedeljo H. t. m. v Arctami pri Vojniku tekmo žanjic. Prirejena bo tudi kolesarska dirka s startom pri Vrečkovi gostilni.
e— Okoliška občina pošlje danes 8 dečkov za 28 dni na letovanje k Sv. Martinu na Pohorje. Ker je banska uprava znatno reducirala zadevno postavko v občinskem proračunu, občina ne more poslati še več otrok na oddih.
e— Pred ustavitvijo del na Sušnici. Okoliška občana izvršuje regulacijska dela na potoku Sušnaca- Ker pa niso prispeli na-daljni prispevki iz bednostnega sklada, bo morala občina najbrže delo prekiniti V tem primeru bo ostalo spet nad 100 oseb brez posla.
e— Smrt nadarjenega dijaka. Včeraj je umrl v Celju 17 letni dijak 6. razreda reai-ke, Milan Rus, sin državnega tožadca g. dr. Davorina Rusa v Novem mestu. Dijak je bil bolan že dve leti- Bil je simpatičen md»-denič ter nadarjen in marljiv dijak. Pogreb bo jutri ob 1.7. na mestnem pokopafišča. Pokojniku blag spomin, težko prizadeti rodbini iskreno so žal je.
e— Po nesreči je s kropom poperfl otroka. V torek je posestnik Pecko v Vrbju psi Žalcu po nesreči polil svojo 9 letno hčerko Angelo s kropom po obrazu. Deklica je dobila hude opekline. Zdravi se v celjski boi~ nEnfd.
e— Llzol je pila na nBcL V tunel, zvečer
je prišla v Kocenovo ulico 33 letna brezposelna natakarica Josipina R- iz Nove vorf pri Celju, nastavila steklenočioo Izola m usta ta napravila nekaj požrrkov. Kmalu eo prispeli reševalci, ki so zastrupijertko prepeljali z avtomobitem v botagndoo, kjer so ji izpraii želodec.
e— Spet vlom. Pred kratkim sta bfia inr-šena zaporedoma dva vloma v trgovino g. Sumra poleg magistrata, v nedeljo pa vlom v sobo nad neko gostilno na Krekovi cesti. Ponoči od torka na sredo pa je nekdo odpri izložbena okna trgovke Puragračičeve na Glavnem trgu ter odnesel za 1-280 Dfo blaga. Zvečer so bili pozabili zakleniti zs-stor na izložbenem oknu ta je vlomSee to spretno izkoristil.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 ta 20JO ruski velefilm »Gospoda Golovljevi« ki zvočni tednik.
Iz Maribora
a—- Maša zadučnlca za padle koroške Slovence bo pri lepem vremenu 14. t m. Ob 10. pni Urbanu. Zbirališče ob (L na davnem trgu ta križišča KoroSčeve in Vrbanove ulice. »Poštni rog« ta klub koroških Slovencev pozivata k udeležbi.
a— V krasnem številu so se odrpeljaA včeraj dopoldne mariborski Sokoli z žnp-nim starosto dr. M. Goriškem na čelu na sofijske slavnostne dneve.
a— Studenška mladina pod prapori P. J.S. Podmladek dekliSke in deške šole v Studencih sta dobila evoj prapor. Prvemu je kumovala ga. Jakličeva, drugemu ga. Rantaševa. Blagoslovitev in razvitje prapora je bito v Sokolskem do mm. Oblastni odbor JS je »astopai g. Pire. Po slikovitem sporedu s petjem ta deMama-cijaani je spregovoril župan Alojzij Ka-]oh, ki je v toplih besedah spodbujal mladino k ljubezni do morja ta domovine.
a— Mariborski dom v Bakru je zaživel. Ptujska rnladež je spodaj ta rački »škr-jančki«, potem je sledila mariborska m3a-dež. Tudi od drogog so napovedani mladi gostje.
a— Opozorilo sadnim Izvoznikom ta sadnim trgovcem! Prod kratkim, je bOo ustanovljeno v Maribora pod imenom Udruženje sadnih izvoznikov dravske banovine društvo, katerega članstvo js prostovoljno. V svrbo preprečemja eventualne zamenjave se opozarja, da obstoja za dravsko banovino »Udruženje sadnih eks-sporterjev ta sadnih trgovcev« s sedežem" v Mariboru, ki je bflo osnovano že leta
grad I. (452), Subotica (315). ta Beograd H. (115).
Na letošnjem kongresa, ki bo 6aoee zaključen, se bodo bavtU v prvi vrsti o ustanovitvi posebne tehnične skupine v okvira državnih nameščencev ter z avtomatičnim napredovanjem ta prevedbo strojevodij ta brodarjev v to skupino. Razpravljali pa bodo tudi o ocenah, o kazni, o oddaji zemljišč ob progi ter o povrnitvi prispevkov, plačanih za nabavijal-ne zadruge. Govorilo se bo tudi o podpornem, posmrtninskem ta bolniškem fonda. Informativno se bo raeanotrivalo vprašanje ustanovitve federativne unije združenj z enakimi smernicami v slovanskih državah. Manifestlrana bo pripravljenost sodelovanja- v splošni želeizničarsfci organizaciji.
Udruženje ugotovijo, da je položaj strojevodij težak, dani Imajo skupno glasilo »Strojevodja«, ki izhaja v Beogradu. Prizadevanju strojevodij želimo največ uspehov, ker je njih naporno ta odgovorno delo v korist vse javnosti ta od nje vedno tudi pravično ocenjeno.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Samo še danes! ob 4., 7. ta 9 uri
Ana May Wong v filma
SONG
Parternl sedeži po 3.50 Din Vsak dan nov spored
1930. na podlagi | M7. To Ddruženje je edina prisilna organizacija, obvezna sa vse sedate tovornike
in sadne trgovce ▼ dravski banovini hi edina upravičena zastopati interese sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev pri oblastvih. Pisarna ndruženja ee nahaja ▼ Mariboru, Jurčičeva* ul. M. TeL 28—(S.
a— Na razstavišču Marib. tedna je bil včeraj s ee tanek zastopnikov M. T. in industrije v svrho razdelitve prostorov za letošnjo industrijsko raostavo, ki ee je udeležijo vse industrijske panoge.
a— Na mariborskem knjižnem trga je izšla knjižica prof- A. Ovna *Kret pri Savici« kot prvi zvezek »Belokranjske knjižnice«.
a— Na občnem zbora »Ognja«, ki se je
vršil te dni, je bil po večini izvoljen dosedanja odbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo v pretekli poslovni dobi upepeljenih pet umrlih članov, od postanka društva pa je bilo izvršenih 15 upepelitev.
a— Nabori bodo od 24. do 27. t m. za vojaške obvezance, pristojne v Maribor ln rojene v letih od 1908 do 1915 in sicer v G-amibrinovi dvorani s pričetkom ob sedmih zjutraj.
a_ 1171 let staro stanovallšče. Stari
zidni kamen z letnico 764 so našli na dvorišču Stiiblerjeve hiše v Vetrinjeki ulici. O redki najdbi je obveščen arhivar prof. Baš.
a— Uradne ure na sodišču &o za časa sodnih počitnic od 7. do pol 14, za. stranke od 8. do 12.
a.— Strela je udarila v gospodarsko poslopje Josiipa Mlakerja, po domače Gole-ia na Ponikvi. Razen poslopja so zgoreli vsi gospodarski stroji, pač pa se je posrečilo rešiti živino, oleževim je strela uni-čfla gospodarsko poslopje že leta 19(2«.
&— Na podstrejšu obešenega so našli v Trstenjakovi 5 brezposelnega delavca Josipa šmigoca, starega 55 let.
Iz Tržiča
č— Nista se več vrnila. Tadel Franci in Ude Jože sta šla ob koncu preteklega meseca s prijatelji na oddih k morju. Ko je dospela družba z avtom v Kraljevico, sta ee ločila od nje, sestavila zložljiv čoln in zaveslala v morje. Pa se nista več vrnila. Iskali so ju z motornimi čolni, a ju niso mogli najti. Ker je bilo morje mirno, je verjetno, da se ni zgodila nesreča, temveč da sta zašla v italijanske vode in so ju italijanski stražarji aretirali.
Iz Zagorja
z— Na občnem zboru Društva za varstvo
otrok je bilo iz poročil odbornikov razvidno uspešno, a z mnogimi težavami se boreče delovanje, poleg tega pa tudi veliko področje, ki ga društvo ne more obvladati Poročalo tajnika g. Klima je naštevalo od oblasti, kakor od privatnih podpornikov ugodno rešene prošnje za podpore. Letos je bilo obdarovanjih 161 otrok x močnimi, doma izdelanimi čevlji, ki so stali nad 16.000 Din. Na Pohorje je poslalo društvo 40 revnih otrok. Blagajniško poročilo g. Sobarja izkazuje nekaj prebitka. G. Koienc se je zahvalil vsem darovalcem, v prvi vrsti pa ministrstvu za socialno politiko, banski upravi, občini in zagorskim trgovcem, ki bo podprli nabirano akcijo. Pni volitvah je bil izvoljen za predsednika spet g. Koienc Društvo bo priredilo tombolo in vrsto predavanj za starše o vzgoji otrok. Razpravljalo se je tudi o tem, da bi se skupno za Zagorje in Trbovlje gradil na Sv. Planini dom, kamor bi pošaijaH otroke iz obeh občin na oddan. Odbor upa, da bodo revnemu prebivalstvu priskočili na pomoč vsi dosedanji dobrotniki, ker je beda vedno večja, zaslužki pa vedno manjši.
Iz Trbovelj
t— Prošnja občinski upravi. Naročnik Bsta nam piše: V naši dolini se zadnje čase vrši mnogo javnih del, ki gredo deloma iz sredstev bednostnega sklada, kar je vsekakor razveseljivo. Delajo se razna sprehajališča, parki in ceste. Ničesar nimamo proti ureditvi parka na Klečcd, za katerega je občana votšrala lepo svoto, in proti gradnji nekaterih cest, ki niso najbolj potrebne. Nujno potrebna pa se nam zdijo še neka-tem dela, od katerih bd imela vsa javnost korist. Predvsem mislimo na regulacijo Trboveljščdce in njenih pritokov, med katerimi je zlasti potok v Globošaku skrajno zanemarjen. V ta potok mečejo ljudje mrhovino in fekalije, vanj se steka gnojnica, kar povzroča zlasti v poletnem času, ko se voda domala izsuši, neznosen smrad in oku-žnje vso okolico, da je prizadetih nad 500 ljudi. Prejšnji župan j« obljubil, da bo te nedostatke odpravil, in čudno se nam zdi, da sedanji odbor, ki ga je izvolilo predvsem delavstvo, ne začne z delom tam, kjer je najbolj potrebno. Občinskega sanitetnega referenta, olepševalnno društvo in poklicane oblasti prosimo, da si stvar ogledajo na mestu, občinsko upravo pa pozivamo, naj začne kidati gnoj tam. kjer ga je največ-
Iz Ptuja
j— Gasilska četa na Hajdini je imela v nedeljo na Bregu lepo obiskano tombolo. Med dobitki je bilo kar 10 koles, ki so jih dobili po večini kmečki ljudje.
j— Nasilnež. Ko se je pred dnevi vračala, neka deklica domov v Krčevino, jo je v gozdu med Kicarjem in Spodnjim Ve-lovlekom napadel neki 181etni mladenič in ji storil silo. Nasilneža so orožniki izsledili in ovadili sodišču.
j— Nevaren tat aretiran. Nedavno je bilo vlomljeno pri posestniku Pukšiču v Hla-poncih v času, ko je bil posestnik pri maši. Ko se je vrnil z ženo domov ,je ugotovil, da mu je tat odnesel 20 kg svinjskega mesa in masti. Vlomi so bih izvršeni tudi pri posestnikih Vičarju Janezu v Kamen-ščaku, pri Hrgi Francu v Butkovcih in pri Plohlu Konradu v Juršincih. Tat Je odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Sum Je padel na posestnika Vučno Franca v Butkovcih, ki pa vse tatvine zanika. Orožniki so ga aretirali in izročili v ptujske sodne zapore.
Šport
Nedeljsko ligino kolo
PiCbodujo nedeljo je zasedba v ligi kompletna. Na sporedu je pet tekem in sicer: r Beogradu BStK-Slavija S., obenem se igra v Beogradu tudi Jugoslavija - Concor-<fia, v Splitu Hajduk - BASK, v Zagreba derby Hašk - Gradjanski, v Ljubi jam Primorje - Slavija O.
S to nedeljo se pričenja serija, nedelj, ko bodo črno - bedi nastopati na svojem igrišču. Sledili bodo kot gostje Hašk, Jugoslavija in Gradjanski
Prvo srečanje je torej zosiješko Slavijo. Gotovo niso Oeiječani protivnik, ki bi ga bilo podcenjevati, vsekakor pa so v družbi gornjih treh, že po svoji poziciji v tablici, najšibkejši. Stopnjevanje bo torej šlo navzgor.
Naše moštvo je zadnje čase igralo večinoma zunaj. Na lastni koži je moralo občutiti, da je težko pobirati točke zunaj in jih prinašati domov. Sedaj se mu nudi prilika, da na svojih tleh zamujeno nadoknadi. Trenutno so sicer res na dnu tablice, vendar ni njihov položaj tako slab, kot bi se dalo sklepati na prvi pogled po stanju tablice. Osdječani so n. pr. samo za dve točki pred njimi, nimajo pa več toliko u-godnih tekem, kot naši.
Podrobnosti o tekmi bomo še objavili.
Ker Je prireditev propsgnuduega
ja, je vstop vsakemu zavednemu Oirijanu in prijatelju tega lepega športa dolžnost,
zlasti pa radi tega, ker je čisti dobiček namenjen fondu za kritje stroškov potovanj na državna prvenstva.
Dogodki v drugem razredu
Naposled Je situacija jasna, neizvestnost je držala prav do konca. Odločilna bitka med Slogo in Jadranom je vrgla Reko s prvega mesta, ki ga je bila zavzela za dve nedelji, prvak drugega razreda je Sloga, Id se je postavila na to mesto že koncem jesenskega dela tekmovanja in ga obdržala, z izjemo dveh nedelj, tudi vso spomladansko sezono.
Neodločeni rezultat med Reko in Slogo je prvi dal še teden dni upanja. Vse nade so slonele na črno-beli enajstorici iz Trnova, ki se je vanjo položenem zaupanju v polni meri oddolžila. V resnici je Jadran pritisnil, kakor bi šlo njemu, ne Reki ,za prvo mesto. V prvem polčasu je z dobro zgrajeno igro potisnil aspiranta za prvo mesto v defenzivo. Najboljši mož na polju Je bil Jadranov srednji krilec Marolt, ki Je izvrstno dirigiral svoje moštvo. Toda napad je iz vsega napadalnega dela izbil samo en pozitiven zgoditek, tako da sta šli moštvi v odmor z 1 : 0 za Jadrana. Veselo si je pristaštvo Reke mencalo roke ob polčasu, kajti do tega trenotka je sedela Reka krepko na prvem mestu. No, igra traja dvakrat po 45 minut, in v drugem delu igre je Sloga običajno pobirala svojim protivnikom uspehe in točke. Tudi v tej odločilni borbi se ni izneverila svoji tradiciji. Vzdržljivost njene enajstorice, združena z neodoljivim startom, je prišla do polnega izraza, trije lepi goli so moštvo povzdignili na prvo mesto, za katero se je v tej zanimivi skupini igralo že osem in osemdeset tekem; preostali dve ne bosta več vplivali na vrh tablice.
Druga tekma sporeda je bil preostanek med Korotanom in Mladiko. Mladika je šla v borbo z naskokom 2 : 0, v ostanku se ji je z 1 :1 posrečilo ohraniti pridobljeno razdaljo in tako je knjižila v tablico svojo četrto zmago. Mnogo ji sicer ne pomaga, vendar se je prepričevalno oddaljila od poslednjega na tablici.
Preostaneta vsega še dve tekmi: Mladika - Slovan in Grafika - Korotan. Velikih sprememb ne bosta prinesli. Slovan uteg;-ne z zmago nad Mladiko, kar je vsekakor verjetno, preskočiti Marsa. Za Korotana je malo verjetno, da bo zmagal nad Grafiko s štirimi goli razlike; v tem primeru bi sicer preskočil Svobodo, najbrže bo pa ostalo pri že doseženem stanju. Grafiko bo eventualna zmaga nad Korotanom tesneje priključila vrhu tablice, v ostalem pa je Grafiki tretje mesto, s katerega se ne more več premakniti, neosporjeno.
Do prihodnjih in poslednjih dveh tekem je torej slika tablice ljubljanskega drugega razreda taka:
Vse športne organizacije ki kUbe ponovno opozarjamo, da morajo oddati vse objave za list prihodnjega dne do U. dopoldne.
Zbor sodnikov J. L. A. S. Na prvi del driL
prvenstva in propagandni miting S. K. Ilirije, ki se bo vršil v soboto 13. t m. ob 16. in vnedeljo 14. t m. ob 8. na igrišču Pri-morja, se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik Sancin voditelj tekmovanja Bradač, starter Sancin D. sodniki Stepišnik, Gnidovec, Slamič, Polajnar, geom. Cerne, Cek, Gorjanc, Kermavner. Start za maratonski tek je v nedeljo ob 7. zjutraj na igrišču Primorja, na kar se sodniki opozarjajo. V spremstvo in kontrolo maratonskega teka na progi se določata Kermavner in Gorjanc, Stropnik in Weibel se naprošata, da prisostvujeta, tekmovanju, ker se bodo po možnosti izvedb praktični izpiti v katero svrho naj Primorje in Ilirija določita po dva atleta izven tekmovanja. Ilirija se naproša, da stavi za tekmovanje, na raz, polago vsaj 2—3 stoparice.
Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov. Sodniški zbor za današnjo klubsko plavalno tekmo SK IHrija: vrhovni sodnik Kramaršič, starter Stegnar, sodnika na cilju Pevalek in Poschl, na obratu Bradač. Zapisnikarje postavi prireditelj. Ostali sa-veznisodndM naj sodelujejo kot časamenffl-cL Water-polo sodnika Stegnar in Kramaršič, časamerJliec Pevalek.
Sloga	18	13	3	2	53:23	29
Reka	18	13	1	4	67:22	27
Grafika	17	10	3	4	85:25	23
Mara	18	10	2	6	48:20	22
Slovan	17	9	3	5	43:26	21
Jadran	18	9	1	8	41:30	19
Svoboda	18	6	1	11	34:53	13
Korotan	17	4	3	10	27:47	11
Mladika	17	4	0	13	20:69	8
Slavija	18	1	1	16	14:90	3
Preostali tekmi prideta nemara še to nedeljo na vrsto, potem bo tudi to tekmovanje zaključeno in se bomo v splošnem pregledu nekoliko pozabavali s celotnim tekmovanjem.	O. C.
priredi t nedeljo 1/4. t. m. kolesarska sek-cQa ŽSK Hermes na lastnem dirkališču.
Prireditev bo v okviru 15 letnice obstoja kluba in se bo obenem vozilo tudi za krasen prehodni pokal župana mesta Ljubljana, kise gaje leta 1933 priborilo koles, društvo Sava. Program je sestavljen iz raznih privlačnih točk, tako da bodo gledalci zadovoljna, kajti konkurenca bo številna in zastopani bodo najboljši naši cestni in dir-fr^iiftftni dirkači. Z ozšrom na topli popoldan, se dirke začnejo ob 16.
ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Za državno prvenstvo poediacev (mara-thon in balkanska štafeta) in miting Ilirije, v soboto, 13. t- m. ob 16. in nedeljo, 14 t. m. ob 9. dopoldne so prijavljeni naslednji atleti: 2gur, Sušter&č, Stok, Weibl, Kovačič, 2užko, Jeločnik, Malnarič, Kosec Baloh, Slanina, Marek E., Tršar, Pogelšek Polak, Ogrim, Srakar I. in F., Krpan, Czur-da, Pogačnik Jože, Goršek, Krevs, Skušek Gabršek, Serše, Slamič, Cerar VI., Putinja Kajfež, Skaza; poleg imenovanih pa vnedeljo dopoldne še Jordan, Korče, Raič M., Požar, Perpar, Teršar. Vsi imenovani atleti imajo brezpogojno nastopiti na imenovanem mitingu, prinesti seboj vso opremo in javiti se vsakokrat najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja trenerju v garderobi.
S.TJv. Moste. Opozarjajo se vsi člani, da se vsak dan vrši planiranje igrišča. Radi nedeljske otvoritve igrišča Je potrebno, da vsi redno prihajate na planiranje. Kdor ima kaj opreme naj jo takoj odda gospodarju.
Gospodarstvo
Reforma davčnega zakona
Ukinjenje mlnhnaJw> piidobnine
Plavalna revija Hirijanov
Danes ob 20.30 se vršijo na kopališču plavalne tekme za klubsko prvenstvo. Opozarjamo občinstvo na izredno zanimivi program, ki obstoji iz ptevalnih disciplin, demonstracije »buterfly« stila, nastopa učencev plavalne šole in water-polo turnirja.
Nastopili bodo naslednji plavači oziroma
plavačice:
V	prostem stilu: Jesih, Mihalek, "W"nfan, Brumec, Baš, Hodalič, Pestevšek, Radman, Tiran, Zelinka, Zaletel, Banko, De .Monte, Lovrenčič, Sernec, Skapin, Verlič, Watzke, Lenard, Šrebec, Žiža, Fux, Lavrič, Čuden, Kurnik, Tauzes, Močnik, Scarpa, Bradač, Grošelj, Gaber, Kržan, Lovrenčič, Vidmar, Ravnihar.
V	prsnem plavanju: Hribar, Cerer, Bin-der, Miklič, Pance, Linhart, Kramar, Tur-ner, Močnik, Babinek, Finec, Dolenc, Av-čin. Sever, Jerele, Vozel.
V	hrbtnem plavanju: Wilfan, Schell in Grčič. Water-polo moštvo bodo sestavljena iz najboljših igračev Ilirije in bo zlasti zanimiva borba med seniorji in juniorji.
Zakon o proračunskih dvanajstinah, ki ga je v torek predložil finančni minister (Narodni skupščini, vsebuje med drugim tudi važne spremembe zakona o neposrednih davkih. Predvsem prinaša ta reforma ukinjenje znanega § 7. lanske davčne novele, ki je, kakor znano, v členu 63. zakona o neposrednih davkih uvedel minimalno prkk*bnino na osnovi najemnine za stanovanje in lokat Po predlogu zakona o proračunskih dvanajstinah se ukinejo 4. in vsi nadaljni odstavki člena 63. zakona o neposrednih davkih, to so namreč oni odstavki, ki vsebujejo dofoflbe glede minimalne pridobnine. Tako ee glede odmere pridobnin^ vzpostavi zopet prejšnje stanje, ki je veljalo do tonskega fetoruar-ja in se bo pridotontne zopet odmerjala brez vsakega min ima.
Davčni dodatek za industrijske proda Jat-nlce
Kot nekako nadomestilo za ukinjenje davčnega minima pri prkdobnini pa vsebuje zakon o prorač. dvanajstinah v S 19-« da se na koncu 01. 53. davčnega zakona doda določba naslednje vsebine: Neodvisno od redne pridobnine se uvaja poseben davčni dodatek na skupni kosmati promet, izvršen v zadnjem poslovnem letu. Ta davčni dodatek se prične računati šele pri prometu, ki presega 1 milijon Din po odbitku prometa, k& je kmficn s izvozom v inozemstvo. Od prvega polnega milijona prometa znaša davčni dodatek 0.3%, od naslednjih dveh milijonov 0.4%, od naslednjih 3 milijonov 0.5%, od naslednjih 6 milijonov 0.6%, od naslednjih 8 milijonov 0.7%, od naslednjih 10 milijonov 0.8%, od naslednjih 20 milijonov 0.9%, od prometa preko 60 milijonov Din letno pa 1%, v) včeraj&nji bnojavki ao bili pogrešano promiM oanačemi kot procenti. Temu posebnemu davčnemu dodatku •© podvržena ona industrijska, obrtna ta trgovska podjetja, ki prodajajo blago tudi na drobno, bodisi neposredno ali posredno preko svojih podružnic, prodajataic ali preko tretjih fizičnih odnosno pravnih oseb (industrijske prodajatoice). Nadalje so podvržena temu davčnemu dodatku tudi podjetja, ki prodajajo mnogovrstno blago, ki po svoji prlrodl spada v razne proizvodne ali trgovske stroke (veliki trgovski magazinl, veleblagovnice). Davčni dodatek se odmerja na eedežu uprave podjetja (centrale) ln se na ta davčni dodatek ne morejo pobirati samoupravne doklade. Gornje odredbe glede davčnega dodatka veljajo že za poslovno leto 1935.
Spremembe glede rentnine.
S 20 in 21. zakona o proračunskih dvanajstinah Vsebujeta spremembe glede rent-nega davka. Temu davku bodo odslej podvržene tudi prijavne nagrade oseb, to jim odkrivanje davčnih utaj ne "padajo v službeno dolžnost. Nadalje se na novo smi-zira § 61. davčnega zakona, tako da niso podvrženi rentnemu davku dohodki od oo-resti, ki jih sprejema obvezanec P™otai-ne in za katere dokaže, da dejansko izvirajo iz njegovega poslovanja in so kot taki prijavljeni davčnemu oblastvu ter upo-števani v dohodkih, podvrženih pndobmm. Davčna stopnja rentnega davka, ki se pobira posredno po dolžniku ( ki ga n. pr. <"-narni zavod odtegne od obresti) raaia po predlogu enotno G»/», dofim je doslej Ija la nižja stopnja 3•/• t* obresti na hranilne vloge pri Poštni hranilnici, pn kreditnih zadrugah in pri regnlativnih hranilnieali.
Družbeni davek.
Nadaljnje izpremembe se tičejo družbenega davka. Po spremenjenem besedilu CL | 81. lahko davčno oblastvo, kadar to smatra za potrebno, preizkusi v bilanci oceni®?? vrednost materijala, sirovin, postranskih | produktov, polfabrikatov ter gotovih izdelkov. Ce pri tem ugotovi večje razlike nasproti nabavni ceni odnosno produkcijski ceni, ki niso upravičljive z razlogi običajne opreznosti, tedaj davčno oblastvo za neupravičeno razliko poveča davčno osnovo-Tak preizkus pa ni več mogoč po izročitvi odloka o odmeri davka.
Da se ne bi podjetja, kjer je glavnica nesorazmerno majhna v primeri z obsegom poslov, izogibala davčni dolžnosti, zlasti če lastniki družbo financirajo na drug način, se doda točki 4. čl. 82. davčnega zakona določba, da se kot lastni vložni kapital podjetja smatra tudi oni kapital, ki je podjetju
stavljen na stalno razpolaganje v kakršnikoli prav« obliki in če gre za gospodarsko identičnost med lastniki podjetja in lastniki kapitala, ki je podjetju stavljen na razpo-ago. Spreminja se nadalje stilizacija točk 6. m 7. £1. 83. davčnega zakona glede odpisov in amortizacij. Med drugimi je določeno, da sme davčni oddelek finančnega ministrstva vsako leto ugotoviti povprečni odstotek letne amortizacije, ki se bo smatral kot normalna izguba na imovinski vrednosti zaradi trošenja.
Kakor pri pridobninl se nvede tudi pri družbenem davku dodatek na skupni kosmati promet- Važna je nadalje določba, ki se doda 61. 125. davčnega zakona in k4 pravi, da sme finančni minister pravnove-ljavno odmero pridobnine in zgradarine p<» daljšati Se za naslednje leto, ako se gospodarske razmere niso znatno spremenile. Tako podaljšanje se sme izvršiti le za dve ktfi. ki sledita letu, za katero je bila izvršena redna odmera. V primeru podaljšanja stare odmere za eno leto lahko davčni zavezanci, pri katerih se je dohodek v dotič, nrm letu bistveno zmanjšaj, predlože davčno prijavo z verodostojnimi dokazi o zmanjšanju dohodka in smejo prositi, da jrm davčno oblastvo in davčni odbor vzameta dohodek ponovno v oceno. Na drugi strani pa sme davčno oblastvo pozvati posamezne zavezance, da predložijo redno davčno prijavo, če je davčno oblastvo na osnovi uradno zbranih podatkov ugotovilo, da se je pri dotičnem zavezancu dohodek v prejšnjem letu bistveno povečal.
Davčni in reklamacijah! odbori.
Važna je tudi sprememba glede postavljanja davčnih in reklam aH jakih odborov. Po novem besedBhi postavlja polovico članov davčnega odbora (4 redne člane in 4 namestnike) drugostopna finiančna oblast, dmgo polovico pa volijo pristojne zbornice (obrtna, trgovinska, industrijska, apote-kanaka, odvetniška itd.) iz vrst davčnih zavezancev pridobnine in iz področja dotič-nega davčnega odbora. Vsaka zbornica voli po dva člana ba dva namestnika. Od teh voljenih članov pozove predsednik davčnega odbora vedno te potrebno število (dva člana), in sicer od one stroke, kateri pripadajo davčni zavezanci, o katerih se bo na seji razpravljalo.
TPVmdr sistem se uvaja tudi glede rekla-macijskih odborov, kjer prav tako postavi ministrstvo polovico članov (4 člane ta 4 namestnike), drugo polovico pa vdijo zbornice iz vrst davčnih zavezancev na področju reklamacljakega odbora. Vsaka zbornica vcfli dva člana in dva namestnika. Dosedanji reklamacijskl odbor, postavljen za razdobje 3 tet do L 1937, bo vršil svojo dolžnost, dokler se ne postavi nov.
Gospodarske vesti
=r Plačilo prispevka za prekomerno Izkoriščanje cest z avtobusi. Minister za zgradbe objavlja T »Službenih novinahe odredbe glede plačila prispevka za prekomerno izkoriščanje javnih cest z avtobusi. Po teh odredbah so lastniki avtobusov, ki vršijo redni in občasni prevoz potnikov,
Pri treningu moraš misliti na troje:
strpljivost, ponos in . .
bonbon
IZDELEK: > U NIO N c ZAGREB
dolžni plačati ta cestni prispevek, in sicer' v višini 7% voznine za potnike in prtljago brez ozira na kategorijo cest, po kateri vozi avtobus. Cestni prispevek se plača pavšalno in se njegova višina izračuna na osnovi števila voznih dni, števila voženj na dan, povprečnega števila potnikov, dolžine proge in vozne cene. V odredbi je točno določeno, kako se izračuna ta pavšal. Cestni prispevek pobirajo banske uprave in sreska načelstva, in sicer mesečno vnaprej. Gornji cestni prispevek plačajo tudi lastniki avtotaksijev, ako vršijo redni prevoz potnikov in prtljage. Ker se je doslej ta prispevek plačeval od vozne karte, stopijo nove določbe v veljavo za posamezna avtobusna podjetja z dnem, ko preneha prodaja potnih kart, na katere je že pobran cestni prispevek.
— Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Zvezne knjigarne v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. (poravnalni upravnik Zaje I>ojze, kome. kamere, pisarna v Ljubljani'; prijava terjatev do 25. avgusta, poravnata! narok 30. avgusta ob 10-30; ponuja polno poravnavo prvenstvenih terjatev, ostalim upnikom 90% kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 3 zaporednih 6-mesečnih obrokih.)
Borze
10. julija
Na ljubljanski borzi sta devizl London in Newyork popustli in tudi deviza Trst je ponovno nekoliko nazadovala. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.78—8.88. V zagrebškem privatnem kliringu je bdi promet v avstrijskih šilingih po 8.8150, v angleških funtih po 234-25, v grških banih po 34.23 in v španskih peze-tah po 6.00.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda po včerajšnji oslabitvi zopet popravila to. seje trgovala za kaso po371 (v Beogradu po 372—372.25), za julij po 370 in za avgust po 371. Nadalje je bal promet v 7% investicijskem posojilu po 79.50, vendar se je pozneje nudil denar po 81 (v Beogradu je bdi promet po 82.25). V ostalem je bdi promet samo še v 6% be-gluških obveznicah po 63.50 v Beogradu po 63.50—65.75).
Devize
Odrih, Beograd 7.00, Pariz 20.21.25, London 15.12.50, New Y<wk 304.62.50, Bruselj 51.50, Milan 25.15, Madrid 41.90, Amsterdam 207.80, Berlin 123.-, Dunaj 57.60 Stockhodm 78.-, Oslo 76.-, Kobenhavn 67.50 Praga 12.7550 Varšava 57.80 Atene 2.90, Bukarešta 2-50,
Efekti.
Zagreb. Vojna škoda 371-372, za julij 370-371, za avg.-sept. 370-371, 7% imvest. 81-82, 4% agrarne 46-47, 7% Blair 67.50-67.75 8% Blair 77.50 den., 6% begluška 63-50-63.75, Narodna banka 5700 den., PAB 227 den., Trboveljska 90.100.
Beograd. Vojna škoda 37225-372.50 (372 -372.25), za julij-(371), za sept 371-372 (371-371.50), za akt. 371.50-372.50 (372), za november 372-373 (372) 7% invest. 82 den. (82.25), 7% stabiliz. 81.75-82.25 4% agrarne 46.50-47.50 (47), 6% begluške 65.25-65.75 (63.50-65.75) Nar. banka 5850 bi., PAB 229.50-230-50 (229.50)
Blagovna tržišča
'+ Chicago, 10. julija: Pšenica: za sept 84.50, za dec. 86o0;koruza: za julij 82-125, za sept. 76, za dec. 63.25.
4- Novosadska blagovna borza. Tendenca m^a. Pšenica: 115-118, baška potiska 118-125, slavonska 115-117, srem. 114-116, banatska 112-118. Koruza: baška in sremska 75-77, banatska 74-75. Ječmen: baški in sremski novi, 64 kg 72.50-77-50. Moka: baška in banatska »Og« ta. »Ogg« 190-210, 170-190, >5« 150-170, >6« 130-150, >7« 110-120, >8« 85-90. Otrobi: baški ta sremski 77.50-80, banatski 76-78.
•f Winnipeg, 10. julija: pšenica za julij 80.25, za avgust 81.
•f Budimpeštanska terminska borza: 10. t« m. Tendenca prijazna. Koruza: za julij 1120—1121, za avg. 11.18—1120, za maj 1105—11.06.
BOMBAŽ.
+ Llverpooi, 9. julija: Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 6.56 (6.48), za oktober 6.23 (6.15).
+ Newyork, 9. julija: Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 12.8 (11.95), za otttouer 11.75 (11.54).
»Riviera« zobna pasta
Rdečelase ženske
Sama barva las ne dela ljudi dobrih ne slabih — Znamenite rdečelaske in rdeeelasci
Oxfordski zgodovinar Thompson je imel te dni predavanja o rdečelasih ženskah. Povod za ta predavanja mu je dala neka nedavna izjava predsednika ameriške »Zveze proti rdečim lasem«, ki je med drugim dejal, da so moški napram ženskam s takšnimi lasmi nebogljeni kakor otroci in da morajo združiti vse svoje sile, da se obvarujejo teh hudičevk, ki upropaščajo moške V telesnem, duševnem in finančnem oziru.
Thompson dokazuje, da so takšna nazi-
ranja pač ena izmed zablod, ki jim posebno Američani tako radi zapadejo. Res je sicer, da je polovici moških rdečelasa ženska nesimpatična in da ni še dolgo tega, ko se je celo ženska, prva ho71ywoodska platinasto plava zvezdnica, Jean Harlow, oglasila o tem predmetu in naprtila svojim rdečelasim vrstnicam vse mogoče, zmešane lastnosti. Prav tako pa lahko doživimo, da že jutri vstane prerok, ki bo oznanjal, da so rdečelasi ljudje, kar se tiče življenj-
Slovo „Mavretanije"
Kakor smo poročali, je angleški- velepar-nik «iMauretania» te dnd odšel na svoje zadnje potovanje iz Southamnptona v Ro-syth, da ga tam razderejo. Ob slovesu, b kateremu se je zbrala tisočglava množica, 60 se odigravali genljdvd prizori. Marsikatero oko se je zasolznilo, ko je sitairj preko-moanik, že ves rjast, z napol odrezanima jambori, toda mogočen in z lastno silo od,-plui iz pristanišča.
Njegovo razkošno notranjo opremo eo bili že prej prodali na javna dražba, a vendar je bilo na njem okrog 100 potniikov tz višje angleške družbe, ki so hoteli vrlo ladjo spremiti rta zadnji poti. Med posadko je bil ladijski elektrik Hubbaird, kii je služil na pamiiku že od leta 1907., ko so
črni cesar iz Afrike
Abesinski cesar Haile Selasie skuša Izigrati Italijo v svoji deželi s tem, da išče »islombe pri angleških državnikih in njihovih interesih
Za poletno vročino
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
Nič ne škoduje, če ves. • •
Neki londonski list je objavil tole zanimivo statistiko: 800.000 je Angležev, M še niso videli morja, in en milijon jih je, ki še niso bili v kinu. 65% Angležev še ni videlo Londona, čeprav stanuje 20% teh komaj 7 km od Londona, Nekaj nad 60% vseh Angležev še ni bilo izven svoje dežele. Nepismenih je 450.000, med njimi en milijonar. Na Irskem pa je nekaj stotin ljudi, ki sploh še niso ničesar slišali o svetovni vojni
Ameriški zdravnik Roventry je izumil serum, ki napravi, da rase otrok mnogo hitreje kakor na priroden način. Vendar se ne razvija hitreje samo telo, ampak tudi razum. Rovenifcry trdi, da taka hitra rast ne povzroča skrajšanja človeškega življenja. Zaenkrat dela poizkuse samo s podganami. Nedavno je razkazoval tri enako stare podgane. Dvema je vbrizgaval svoj serum, tretji pa ne. Toda prvi dve sta bili trinajsti dan skoro trikrat večji od tretje, ki je rasla prirodno.
Mednarodno ali prav za prav vsena-rodno abecedo je sestavil profesor La-certo v Rimu. Ta abeceda šteje 45 črk, ki se lahko po vsem svetu enako izgovarjajo, To abecedo bi baje lahko uporabili za vse jezike.
Letos bodo v Leningradu postavili spomenik Mendelejevu, slavnemu ruskemu kemiku in enemu izmed največjih slovanskih učenjakov.
A Zavarovali ste
Rb^ si Vase živiienje za siučaJ
BBmEB« smrti- Pri tem pa ste pozabili,
IflflHPF da je mnogo važnejše:
zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte
«Mauretaai,io» krstifli. Namesto tovora je ladja na zadnji poti vozila v svojem trebuhu veliko množino vode kot balast. Kakor znano, je bila <ciMauretanian> od 1.1907. do 1929. najhitrejši pamik na 'Atlantskem oceanu. Še kot veteran je L 1929. opravila svojo najhitrejšo vožnjo iz New Yorka v Plymouth s povprečno brzino 27.22 vozlov, na progi 112 milj pa je že prej vozila nekoč z brzino 32 vozlov. Iz New Yorka v Plvmouth je rabila 4 dni 17 ur 50 minut. Ocean je preplula 350krat ali skupno dva milijona 100.000 morskih milj. Bila je tako rekoč četrt stoletja pred svojim časom, toda častni znak svojega prvenstva, sinji trak oceana, je zaplapolal na njenem okrnjenem jamboru šele na zadnji poti.
našo najmočnejšo mineralno vodo po koli-flkvi jn raznolikosti prirodoih sestavilo*
Newyorški vodovod
New york porabi dnevno 4 milijone litrov pitne vode, celo reko. New-yorški vodovod meri v dolžino 200 km in njegova glavna cev je tako široka, da bi v njej udobno vozil cel vlak. 11 let so rabili, da so zgradili to orjaško vodno napravo in mestoma so morali prodreti do globine 500 m. Stail je preko 200 milijonov dolarjev. Voda, ki steče vsak dan skozi vodovod, bi dala takšen veletok, da bd po njem z lahkoto vozila pnekooeeanski parniki. Ves New York bd bilo mogoče z njo preplaviti 10 m visoko.
Avtomat za kuhana jajca
V velakih mestih imajo avtomate, ki dajejo ljudem še potem, kose zapro trgovine, vse, kar so bali pozabili kupiti: sadje, žveplenke, znamke, pisemski papir, cigarete L t. d. V Berlinu so pred kratkim spravim v obrat avtomat, M daje za 25 pfenigov svež šopek cvetlic, a najnovejše, kair so si izmislili v Frankfurtu ob Meni, je avtomat, kiklientu za 20 pfenigov prijazno postreže z maslenim kruhom in kuhanim jajcem.
ske sile, bistroumnosti ali naravne odpornosti proti boleznim dosti na boljšem nego ostalo človeštvo.
To so pač zablode, ali vsaj trditve, ki aa ne dado dokazati. Dokazati pa se da to, da so rdečelaske dale v primeri 3 svojim številom prav toliko znamenitih žensk kakor druge. Tako je imela Kleopatra po vsej priliki rdeče lase, isto tako filmski zvezdnici Nell Gwynn in Clara Bow (proti kateri je Jean Harlow menda v prvi vrsti spustila svojo filipiko), med najmlajšimi znamenitimi filmskimi igralkami bi bilo omeniti le Fay Comptonovo in Conchito Supervio, angleška kraljica Elizabeta je bila prav tako rdečelaska kakor Sarah Bernhardova, ki so jo imenovali »božansko, in celo lepa Helena je bila spočetka rdečelaska. Samo rdečelasi možje uživajo po vsej priliki manj pozornosti, toda če omenimo, da so bili med njimi Cezar, Napoleon, Kolumb in morda Cromvvell, bo to menda zadostovalo za trditev, da sama barva las ne dela ljudi ne boljše ne slabše.
Trenutek is motodkfistične dirke
Na levi Anglež Anderson, na desni Belgijec D i d i e r, za njima Nemec H a i»-s 1 e r. Vsi trije so se udeležili dirke za hitrostno prvenstvo v motociklistični brzini
ve uri v borbi za življenje
Letalska drama sredi Rokavskega preliva — „Vz drži.
stari dečko, rešitev se bliža i"
Guernsey na otoku Wightu je ostavilo te dni letalo v smeri proti Londonu. Na njem sta bila pilot, stotnik Ogden, in edini potnik, C. F. H. Grainger.
Bila sta baš sredi Rokavskega preliva, ko je začelo letalo zavoljo defekta v motorju padati. Pilot je potnika pozval, naj si hitro natakne rešilni pas, kajti letalo je bilo navadno in ne bi moglo zdržati na vodi. V hipu, ko je udarilo precej trdo na valove, je Graingerju uspelo, da se je rešil skozi zasilni izhod, nesrečni pilot pa je ostal
privezan na svoj sedež in je izginil kmalu nato z letalom vred v globino.
Tedaj se je začela tudi za Graingerja težka, obupna borba za življenje. Dve uri se je skušal obdržati na površju sredi popolne vodne samote, 10 milj od angleške o-bale, je klical na pomoč, toda ni bilo človeka, ki bi ga slišal. Že je izgubljal zavest, ko je zaslišal glas: »Vzdrži, stari dečko, prihajamo«!
Kakor po čudežu je bil v zadnjem tre-
nutku pri vozil mimo parnik. Toda rešitev že nezavestnega moža, ni bila lahka. Po velikem naporu šele je uspelo, da so dospeli do njega in ga na vrv privezanega potegnili na krov. Trajalo je spet precej časa, da so ga z umetnim dihanjem zbudili k življenju. >Dve uri nisem gledal ničesar drugega nego neskončno vodno puščavo* Možnost, da bi me kdo našel v tem položaju, je bila kakor 1: 1,000.0000«. Za letalom in njegovim nesrečnim pilotom pa niso šli nobenega sledu.
Zaljubljen v pavkistko
Mladi Georg je prišel iz province v Berlin s stotakom r žepu in si ni mogel kaj, da bi ne bil šel že prvi večer igrati velikega kavalirja v teK nočni lok*l •m je tako lopo igrala d; mrka kape .d, iy>sebno pav-ki<lka je bili hudo všel Ni dV^o trajalo, da jo je iu e! pri mizi. Začelo se je veliko popivanje, ki se je k-ni?lo s tem. da j" ti: na z^dLje še stotak premalo in j-moral mladenič natakarju prepustiti v zastavo =v v ral-irič.
Dva dni je pohajal nato v Berlinu brez ficka v žepu. i bolj nego to ga j«* mučila mi?»-l na lepo pavkistko, ti ni vedel kako bi =p-;t priSel do nje. Tretji večer se je domisli! V i-ozn! noči je zač^l "rkat na vra ta nj^ncira s-:iovanja, češ: Odprite, tu ie kriminalna pciicija!« Vsa prestrašena mu j«> oii-rla nj^na gospodinja, ki ji je natvezi!. da j«* priš,«! na sled nekem pustolovcu in
da ie v R-var zapletena tudi pavkistka. Ker te ni bilo še doma, mu je g03X>dinji bu dovolila, oa jo počaka v n em sobi. Ko je končno prišla, je tudi pred njo zaigral komedijo s kriminalnim uradnikom tako bravurozno, da mu je verjela in mu pokazala razne listine. Dejal je, da mora o stvari molčati in da se bo vrnil naslednjo noč.
Ta opazka ji je dala misliti. Ko je odšel, je stopila v zvezo s pravo policijo in naslednjo noč je našel zaljubljeni Georg poleg svoje oboževanke detektive, ki so ga ročno pograbili in odvedli v keho. Sodniki so mu sedaj za njegovo nastopanje v vlogi kriminalnega uradnika prisodili 300 mark globe. Srečo je imel, da so njegovo komedijo razumeli tako, kakor jo je bilo razumeti: kot mladostno nepremišljenost. Drugače bi ga ljubezenska pustolovščina z godbenico stala še več.
Išče se najelegantnejša Parižanka
■...........•

« V*
ln tukaj na sliki vidimo eno izmed tekmo valk, ki upa, da si bo priborila žel jem
na slov
Od operacije na električni stol
V	Mactaigaai C&tyju v Ameriki bd morali te dr* usmrtiti na električnem stolu črnca, ki Je izvršil neki umor. Petdeset minut pred določenim časom si je obsojenec skušal z britvijo prerezati grlo. PaizniM so opanaM njegovo dejanje in so ga takoj spravili k zdravniku. Zdravnik je izvršil hitro operacijo, z ndč manj nego 28 šivi je zar-marcu, kije izguba ogromno krvi, zašil grto to prerezani sapnik. Neposredno z operacijske mfcae so črnca nato spravili na električni sfcoi toga. na minuto točno usmr-tfiL.„
Vezuv na delu
Ja NapoJija poročajo, da je začel Vezuv, ki se je kazal že nekaj časa bolj živahnega znova bljuvaiti. Doslej njegovo delovanje še ni zavzelo katastrofalnega obsega in kakor pravi ravnatelj vezuvskega observatorija tudi ni pričakovati, da bi prišlo do tega. Veliko srečo je imela ameriška radijska družba, kije baš za časa izbruha prenašala reportažo iz njegovega žrela v Ame-rfko to v celo kopico evropskih držav. Sredo je imela tudi zaradi tega, ker sem poročevalcem pri tem nič zgodilo,
še vedno polkovnik Lawrence
V	MarsedHe je prispela z nekim britskim parndkom neka ga. Shawova, o kateri trdijo, da je mati proslulega polkovnika L<awrencea. Ta se je namreč kratko pred svojo skrivnostno smrtjo vpisal v neki britaki letalski polk pod imenom Shaw. So mnogi, ki trdijo, da sloviti angleški pustolovec in vohunski mojster sploh ni umri temveč da meša ta čas po nalogu britske vlade štrene vAbesindjti. O ženski, kije prišla vMarseille in svoje ladijske kajute sploh ni ostaivila, pravijo nekateri, da ni ga. Shiavvova, temveč v žensko preoblečeni Shaw oziroma Larevrenoe sam.
»Abesinski vojskovodja" v Budimpešti
V čakalnici buddmpeštanskega magistrata je začel neki možakar vpiti: »Jaz sem abesinski vojskovodja in ne trpim v tem prostoru nobenega Italijana.« Nato je stekel v urad in zahteval tam, naj mu izročijo potrdilo, da je »prevzel vodstvo vojnih operacij«. S težavo so ga ukrotili in spravili v opazovalnico. Izkazalo se je, da- je mož neki blaznik, ki je ušel iz pode-umobolnice,
Najmanjša Rontgenova
V Nemčiji so pravkar izgotovili prvo Bdnfc-
genovo cevčico, ki jI prerokujejo Se velik pomen. Z njo bodo zdravniki lahko na mesta nesreče pregledali bolnikove poškodbe. Žen-' ska na sliki drži v roki novo cevčico, poleg nje pa stoji velika Rontgenova cev za 600.000 voltov
Vihar v Belem morju
Na Belem morju divja silen orkan. Vtk-lovi so naplavili razbitine treh rfbSkUi ladij, ki so jim posadike utonile, neki vlačilec iz Murmaneka je naletel na dva prekucnjena motorna ribiška čolna, a celo vrelo ribiških ladij pogrečajo. Cenijo* da je vihar zahteval najmanj 20 človeških žrtev.
ANEKDOTA
Mladočeški profesor dr. Herold je nekoč pripovedoval o romanju, ki so ga češki poslanci priredili v Kostnico. Ko so stoprifi s vlaka, so vprašali nekega domačina, kje je tisti trg, kjer je bil sežgan Jan Hus.
»Kaj, pri nas so koga sežgali ?« se je začudil Nemec. »Oprostite, jaz o tem ničesar ne vem. Saj razumete, živim v predmestja in se brigam samo za svoj poklic, zato redko izvem, kaj je novega v mestu«.
VSAK DAN ENA
S takšnim veseljem so pozdravili tagrijaSa* kose je vrnil zdela
po-
Kulturni pregled
Osebnost In delo Matije čopa
nm > skrita nobena ni bila zvesd neba
Trideseta leta minulega stoletja označuje v našem slovstvu nastanek Prešernovih glavnih umetnin in rojstvo nekaterih utemeljiteljev naše novejše literature (Levstik, Jenko, Stritar itd.). Prav v teh letih je ugrabila smrt Prešernovega prijatelja Matijo Čopa. Dne 6. t.m. smo obhajali stoletnico tega dogodka.
Z nastopom Prešernovega literarnega kroga se je pričel boj za uveljavljenje čisto literarnih nazorov med Slovenci. V času, ko je v ostali Evropi zmagovala nova romantična literatura, slovensko slovstvo še ni zapustilo stopnje praktične in znanstvene produkcije. Nazori odločujočih inteli-gentov so bili nasproti umetni poeziji, ki so ji utirali pot Prešeren in ostali Čbeli-čarji. K njihovi zmagi je mnogo pripomogel tudi Matija Cop.
Bil je Prešernov bližnji rojak iz Žirovnice, kjer se je rodil 26. januarja 1797. Obiskoval je ljubljansko normalko, a je ob prihodu Francozov pobegnil domov. Ko je dovršil gimnazijo in licej s filozofijo v Ljubljani in na Dunaju, je stopil v bogoslovje, ki ga je po treh letih zapustil. Postal je profesor na Reki, nato v Lvovu, kjer je bil pet let in je učil tudi na univerzi klasične jezike. Od leta 1S27. je bil profesor in pozneje knjižničar licejske knjižnice v Ljubljani.
Cop si je pridobil izredno poznavanje staroklasične literature in zlasti še romanskih literatur. Poznal je 19 jezikov, zato so mu bile dostopne estetske vrednote vse Evrope. Nihče med Slovenci se ni tako poglobil v estetske nazore tedanje romantike kakor Cop. Smernice bratov Schleglov so ga vodile pri čitanju in presoji literarnih vprašanj, o čemer govore njegova pisma in koncepti. Cop pa je poznal tudi slovansko poezijo, saj je bil najbolj navdušen častilec Mickievriczevega »Pana Tadeusza.« Za tedanje čase in za svoje razmere je imel Cop nenavadno obsežno knjižnico z več ko 2000 dedi, ki je danes po večini ohranjena v ljubljanski Študijski knjižnici. Iz literarnega uživanja pa se Cop dolgo ni mogel povzpeli k produktivnemu delu. Vendar zakladi njegovega duha niso ostali neizrabljeni, zakaj prijatelju Prešernu je posredoval poznanje raznih literatur, zlasti romantike, novih pesniskih oblik itd. Pesnik je Ee zbadal prijatelja učenjaka z zabavljivim napisom o >čudnem dihurju«: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, — od sebe pa ne da nar manjši fige. — V elegiji »V spomin Matije Copa« je Prešeren deset let po prijateljevi smrti lepo izpovedal mentorjev vpliv na razvoj slovenske literature in lastne poezije: ko je drugod v literarnem življenju bila že pomlad, se je na Slovenskem šele pričel tajati led okorelih literarnih razmer; borbe med strujami so ovirale razvoj poezije; pesnik je vršil svoje poslanstvo nezavedno s preprostimi pesmicam i. dokler mu ni pokazal pot pravo v deželo duhov Cop, »velikan učenosti«, ki
^gfpa ni vodil varno le Prešernovega čolni ča, marveč je pospeševal vse novo gibanje, ki se je zbiralo od leta 1830 ob Kranjski Cbelici. Ob priliki izida prve Cbe-lice je poudarjal potrebo posvetne literature v slovenskem jeziku in namen, da bi naj novi almanah vzbudil pri izobražencih gojitev materinščine. — Cop sam dolgo ni javno nastopil zaradi neodločnosti in avto-kritike. Toda ko je češki pesnik Celakov-sky napisal ugodno oceno Cbelice, jo je Cop prevel in jo objavil v >Illyrisches Blatt«. Dodal je tudi nekaj svojih misli, v katerih je poudarjal, da je treba slovenski jezik izobraziti- tako, da bo sposoben za znanstvene potrebe in za finejše izražanje kulturnih potreb.
Z bojem za Cbelico se je obenem dovršil abecedni boj, ki je bil v bistvu boj kulturnih in literarnih nazorov. Zagovorniki nove metelčice s Kopitarjem so bili nasprotniki Cbeličarjev. Sedaj je prišel Čopov trenotek. V »Ilirskem listu«- je objavil razpravo, v kateri je zavračal novi črkopis in se pokazal bistrega presojevavca jezikoslovnih vprašanj. Skupno s Prešernom je Cop v tej borbi zmagal, z njima je pa zmagalo novo naziranje o poeziji med Slovenci.
Cop je bil poklican tudi za slovenskega literarnega zgodovinarja. Ko je češki iče-njak Šafank pričel zbirati gradivo za zgodovino slovanskih slovstev, je na Kopitarjevo prigovarjanje Cop prevzel skrb za slovenski del. Sredi leta 1831. je dovršil rokopis, ki je obsegal dotedaj najkritičnejši biografski in bibliografski pregled slovenskega slovstva. Delo pa je moglo iziti šele 1864. leta.
Čopov vpliv ni bil tolik zaradi njegovih literarnih objav, marveč je temeljil na osebnem občevanju in skritem delu. Kako
občudovanje svojega prijatelja so gojili Prešeren, Smole in drugi, o tem pričajo Prešernove pesmi: elegija ob desetletnici smrti, ki slavi njegove zasluge za slovensko literaturo, njegovo izredno znanje in toži radi njegove izgube, — grobni napis govori o prijateljevi službi umetnosti in vzso-ji ter napoveduje njegovo literarno delo, ako bi mu bilo usoieno daljše življenje: >Krst pri Savici«, ki je nastal tudi v razpoloženju zaradi izgube priiatelja in mentorja, je posvetil Prešern Copu s sonetom, najdaljša pa ie nemška elegija »Dem An-denken des Matthias Cone, ki slika tragični dogodek, ko je 6. julija 1835. pred drznimi gorenfakimi velikani >odnesel val ga Save.« Veličastna Prešernova elegija po srečeno razodeva veliko osebnost prijateljevo, katere nemajhna zasluga je tisti Prešeren, kakršnega poznamo danes.
Čopov pomen moremo do dobra spoznati le, če se poglobimo v vsa njegova podrobna dejanja in njihove posledice za razvoj slovenske literature. Njegov vpliv pa je 'vil tako pomemben, ker je Cop »bil nedvomno
Nikar ne trpite več zaradi
bolečin v nogah...
tej
kisikovi kopeli bolečine prenehajo
Če Vas noč? pečejo in bolijo ter mučijo feurja očesa »i trda koža, potem vzemite Saltrat Rodellovo kopel za noge. Takoj, ko ta »diravilna sol izvleče strupe in kisline,
prenehajo ob velikem olajšanju vse bolečine. Vsa vnetja in otekline izginejo v treh minutah. Trda koža" se omehča, ravno tako pa tudi kurja očesa, ki jih lahko odstranite s koreninami. Poizkurite Saltrat Rodellovo kopel že drevi, pa boste bolje spali, sprehod m ples pa Vam bo pravo veselje.
B. L Stevenson:
73
4I\T-1VES
Prigode francoskega
Kmalu sem začul za seboj glasen krik: ozrl sem se in videl, da so me preganjalci opazili. Zdaj so bili že trije, zakaj ljubeznivi bratranec se je bil osebno pridružil svojima gonjačema. Preskočil sem majhen potok in planil proti vhodu ograjengea prostora, ki je bil določen za Byfieldov »poizkus«. Zasipan debeluh je sedel na klopici in prodajal vstopnice. Vrgel sem mu krono.
»Debelega denarja ne menjamo!« je zaigodmjal, ko se je zdramil, ter vzel iz žepa sveženj rdečih listkov.
»Ostanek je vaš«, sem zaklical in mu potegnil vstopnico iz roke.
Preden sem se pomešal med množico, sem še enkrat pogledal nazaj. Tisiti v temmosivem telovniku je teke! zdaj na čelu. Prišel je bil do kamnoloma, med tem, ko se je mož v plašču na vse kriplje trudil, da bi ga dohitel. Moj vrli bratranec je ves upehan sopihal za njima.
Nekaj uslužbencev, ki so stali ob vho-d" ograde, me je začudeno spremljalo z očmi. S svojo golo glavo in pražnjo obleko sem se jim mo-ral zdeti ponočnjak — vesel krokarček, ki je pomotoma zakol ovratil v beli dan.
Tej misli je za petami sledilo navdahnjen je. Moral sem priti v sredo množice in množica je do pijancev zmerom prizanesljiva. Za.to sem razobesil svetlo krinko pijane razposajenosti; opotekal sem
ujetnika na Angleškem
se, kolcal in goltal, pehal na desno in levo, se vsem in vsakomur zmedeno opraivičeval in si tako utiral pot skozi gledalce, ki so se mi rade volje umikali.
Da, zdi se mi, da sem bdi prišel med množico kakor božji poslanec in žuboreč vir smeha; ljudje so vsi hrepeneli po zabavi, še nikoli se ni bilo zbralo na javno prireditev manj navdušeno in bolj umorjeno občinstvo. Čeprav je bil dež poneha;! in je zdaj sijalo sonce, si tisti, ki so imeli dežnike, vendar niso mogli kaj, da ne bi bili v topi žalosti, ki sta bili zanjo veselo razpoloženje narave in krčevita veselost najslabše godbe v Bdinburgu huda preizkušnja, molili svojih ^razpetih streh v nebo. Misel me je prešinila: če bi bili prišli pokopavat By-fielda, ne slavit ga, bi bilo bržkone več radostnega zanimanja. Byfield sam se je pod vihrajočim, bledovišnjevim bal-dahinom sklanjal iz koša in — takisto s čemernim obrazom — vodil zadnje priprave. Očividno je v duhu štel vstopnino. Ko sem se preril v ospredje, so njegovi pomočniki pravkar iztikali cev, ki je dovajala vodik, in »Lunardi« se je na svojih vrveh rahlo zibal nad našimi glavami. Tisti mah me je nekdo dregnil v hrbet, in malo je manjkalo, da nisem padel.
»Dude, kakšno milo presenečenje!
naJbobiaienejH Slovenec svoje dobe; malo
jih je bilo v Evropi, ki U se bili mogli meriti s njim po številu obvladanih jezikov
ter po obsežnosti in globini literarno -estetske naobrazbe.« (Kidrič v slovenskem biografskem leksikona 107).
T. D.
Obseien nemški spis • Jugoslaviji. Po
zborniku »Das Koenigreich Jugoelavien«, ki ga je letos izdala v zbirki »Die suedost-europaeischen Staaten in Einzeldarstellun-gen« lipska založba R. Noske, napoveduje založnik Johannes Guenther na Dunaju obsežen spis Gilberta In der Maura«: >Die Jugoslaven einst und jetztc Obsegal bo dva zvezka leksikonskega formata na okroglo 800 straneh in izide letošnjo jesen. V prospektu pravi Gilberta In der Maura: >Die njegova zgodovina gibala »jenseits von gut und Boe6e, niemanden zu Liebe, niemanden zu Leide«. Strmel bo torej po nepristrano-I sti in se izogibal tendence. Ce pravi nadalje, da od Rankejeve >Geschichte Serbi-ens« (1842) ni izšla v nemščini knjiga, ki bi prikazala zgodovinski razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev, je to netočno, saj imajo Nemci obsežen spis Hermana Wendla >Der Kampf der Suedslaven um Freiheit und Einheit«, da ne omenjamo drugih Wedlovih spisov o Jugoslaviji. Pravilno pa piše avtor v uvodu: >Ali ee bo jugoslo-venski narod v urah resne odločitve postavil za ali zoper nemški narod, tega ne vemo. Toda Nemci moramo vedeti tole: Samo v korist nam bo, če se umislimo in vživimo v dejanje in nehanje tujih narodov. Takrat ne bomo ne kot prijatelji razočarani. ne kot nasprotniki presenečeni.« Prvi del tega obsežnega spisa o Jugoslaviji bo vseboval zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev od naselitve 638 do ustvaritve narodne države 1. decembra 1918. Drugi del je odmerjen zunanji politiki Jugoslaviji od L 1918. do poletja 1935. Pozneje, najbrž za veliko noč 1936, bi izšla še tretja knjiga, ki bo obravnavala notranjo politiko Jugoslavije od 1918 — 1935. Vsekako je spis Gilberta In der Maura vreden pozornosti, o njegovi dejanski vrednosti pa bo beseda tedaj, ko izide. Iz prospekta posnemamo, da bo upošteval tudi Slovence, ki nas v prvih poglavjih karakterizira kot >ein ge-schichtloser Stamm dienender Hintersas-senc Šesti del prve knjige je ves posvečen Slovencem. Imel bo naslov: »Sloweniens Weg zum Nationalgedanken 1830 — 1914«. V drugi knjigi bo poglavje o koroškem plebiscitu. Obširno bodo obdelani odnošaji Jugoslavije in Bolgarije po svetovni vojni, takisto obsežno namerava pisec obravnavati politiko Male antante.
Ignat Herrmann umrl. V Revnicah na Češkem je umrl 8. t. m. v starosti 80 let eden najpopularnejših čeških pisateljev Ignat Herrmann. Iz trgovskega pomočnika se je po dolgih ovinkih, na katerih sije moral njegov bistri talent trudoma krčiti pot, razvil v odličnega žurnalista in priljubljenega pisatelja. Njegovi zbrani spisi obsegajo 33 knjig. 2 njim izgublja zlasti Praga svojega tipičnega pripovednika. Ce izvzamemo Nerudo, ki pa je bil mnogo univerzalne jši duh, ni imela Praga pisatelja, ki bi se ji posvečal s tolikšno ljubeznijo kakor Ignat Herrmann. Bil je Izboren poznavalec njenega življenja; slovel je kot najbojši poznavalec in skoraj nedosežni epik praškega meščanstva, zlasti še fillstrkih tipov, ki vzlic vsemu velemestnemu diru žive in prospevajo v tihih ulicah, v tradicionalnih krčmah, v tistem »staropraškem« okolju, ki je največkrat zaprt in neznan svet Kdor količkaj pozna češko slovstvo, pozna Hermanna: humorista in praškega literarnega portretista, avtorja »Tasta Kondelika in zeta Vejvare«, «Očeta Kondelika^ in ženina Vejvare« in drugih humorističnih romanov, ki jih je Stanko Svetina že pred vojno prevel v slovenščino. Z Ignatom Herrmannom je izgubila češka literatura enega najoriginalnejših ljudskih pisateljev v najboljšem pomenu besede, češka žurnali-stika pa zlasti specialista za sodno rubriko, v kateri je dosegel kar klasično mojstrstvo tehnike in stila.
Marijino življenje v srednjeveški umetnosti Slovenije. Pravkar izšli 9. snopič" zbirke Momenta artis slovenicae, ki ga izdaja v redakciji in z besedilom dr. Fr. Steleta Akademska založba v Ljubljani, je posvečen ciklom iz Marijinega življenja. Skrbno repruducirane slike potekajo iz centra pri Sv. Primožu nad Kamnikom, v Suhi, pri Sv. Petru nad Zelimljem. v Krtini in v Beramu. Kakor vsak snopič, spremlja tudi tega urednikovo besedilo v slovenskem in francoskem jeziku, ki je prava študija o marijanskih ciklih in motivih v umetnosti poznega srednjega veka na slovenskih tleh.
Tovariš moj v veselju in žalosti, kako se imate?«
Bil je vrli Dalmahoy. Oklepal se je ene izmed vrvi, ki je bila z njimi košara pripeta k tlom, in se držal kakor da bi bil ves zatopljen v veliko in važno delo.
»Ne zamerite, da ne izpustim. Samo jaz sem ga držal vso noč. Toliko se moram že potruditi za prijatelja By-fielda, ki nas danes zapušča, da se povzpne v kraljestvo oblakov, kamor še ni stopila človeška noga. Samo s temle nožem mahnem, pa bo vrv presekana, in naš prijatelj se vzdigne v višave . . . Da ga vsaj ne bi bilo več nazaj!« je dodal z nasmehom.
Svoj govor je končal s tem, da je z glasom oponesel poštni rog. Ko sem vzdignil oči, sem zagledal Byfieldovo glavo in ramena, ki so molela izza roba košare.
»Gospod Dttcie!« je vzkliknil zrakoplove«. »Mar ste tudi vi prišli? In v kakem stanju! Za Boga, odstranite se! Saj vidite, da imam že s tem oslom dovolj nadloge. Ves vzlet mi bosta pokvarila!«
»Byfield«, sem urno odvrnil, »ne mislite, da sem pijan! Vrzite mi vrvično lestev, hitro, hitro! Sto gvinej, če me vzamete s seboj!«
Zakaj pri vhodu v ogrado sem bfl opazil rušo glavo moža s sivim plaščem.
»In pravite, da niste pijani!« je vzkliknil Byfield. »Odstranite se, če ne, pa vsaj' mirujte. Zdaj moram imeti govor.«
In res se je odkašljal in izpregovoril: 1
Ne pozabite!
SHAMP00 PASTA V TUBAH

brec mila, sobe in drugih a tkali j, edina te vrste nmiva lase nefaje lase ohranja)« lase
prepreča tvorbe prhljaia in iapadanfe las.
Tuba za 6 izmivani stane Din 12' , velika rodb nska tuba za 15 izmivanj stane Din 25'—. Dobiva se v vseh drogerijah, oarfumeriiah, lekarnah in
bolj ših frizerskih salonih. Gen. zastopstvo za Jugoslavijo GORELA", Zagreb, Jelatičev trg. 1
Slovenske novele. Pod tem naslovom je izšla v Krekovi knjižnici v Ljubljani okrog 160 stran obsegajoča zbirka, ki jo je uredil Mirko Javornik. Medtem ko so se v isti knjižici L 1900. predstavili mladi, večji-del le Še mak) znani pripovedniki (»Sedem mladih slovenskih pisateljev«), izmed katerih se je zlasti razvil v teh petih letih Miško Kranjec, so tu zastopana tudi znana imena. Predvsem Bogomir Magajna, ki je prispeval noveli >Nirvanac in »Transfuzija«, dalje Ivan Grahor. čigar primorska novela >Nataša« otvarja zbirko. Pozornost bodo vzbudili trije mladi pripovedniki, ki so se šele pričeli oglašati v naših književnih revijah: Cene Kranjc, Stanko Vuk in Ciril Kosmač. H knjigi se morda ob priliki še vrnemo s podrobnejšim prikazom; za sedaj samo opozarjamo na njo.
Radie
četrtek 11. julija
LJUBLJANA 12: Odmevi s Koroške na
Sloščah. _ 12.46: Poročila, vreme. — 13:
as, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Naši tam-burašl na ploščah. — 18.10: Narodne s 6premljevanjem Radio orkestra po jo: gdč. Zupanova, gg. Franzl in Jug. — 18.50: Slovenščina (dr. Kolarič). — 19.10: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 21.30: Cas, poročila, spored. — 22: Koncert Radio orkestra.
BEOGRAD 16.45: Violinski in klavirski koncert. — 20: Arije poje gdč. Ani ta Meze-tova. — 20.40: Prenos koncerta iz Pariza— 21.40: Narodne pesmi. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12.10: Trio. — 17.15: Godalni kvartet. _ 20: Prenos iz Beograda. — PRAGA 19.25: Vojaška godba. — 20.20: Operetna glasba. — 21.35: Koncert Češke filharmonije.—22.30: Ples.— VARŠAVA 19.30: Iz Prage. — 20.10: Zbor in solisti. _ 21.30: Zvočna igra. — 22.10: Orkester. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10 Chopinove skladbe. — 17.25: Arije in pesmi. — 20: Orkestralne skladbe. — 22.10: Komorna glasba. — 23.45: Orkester. — BERLIN 20.10: Berlinski plesi. — MCN-CHEN 20.10: Večer med ribiči. — 23: Plesna muzika. — STUTTGART 20.10: Orkestralen koncert. — 21.10: Reportaža s parnika. _24: Koncert Schubertove glasbe. —
Petek 12. julija.
LJUBLJANA 12: »Car in tesar« (na ploščah). — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. _ 13.15: Valčkova ura (plošče). — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče. — 18.50: Nekaj zabavnih besed (Vinko Bitenc). — 19.10: Cas, poročila, spored vreme, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21.30: Cas, poročila, spored. — 22: Zvoki iz solnčne Španije (mandolinistični sekstet).
BEOGRAD 16: Koncertna ura. — 20: Klavirski koncert. — 20.50 Prenos iz Za-i greba. _ 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 20: Pevski koncert _ 20.30: Komorna glasba. — 22.15: Zborovsko petje. — PRAGA 19.25: Življenje na vasi. — 20.25: j Pesmi. — 20.45: Drama. — 22.30: Plošče.— VARŠAVA 21: Simfoničen koncert — 22.10: Lahka godba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.15: Lahka glasba. — 17.10: Bachova glasba. — 20.05: Zvočna igra. _ 2220: Le-
har - Eysler - Kalman. _ 23.45: Ples. —
BERLIN 20.15: Schubertova simfonija v E - duru. — 20.55: Zvočna igra. — 23: Iz Stuttgarta. — MUNCHEN 20.15: Iz Berlina. — 20.55: Pester program. — 23: Iz Stuttgarta. — STUTTGART 20.15: Iz Berlina. — 20.55: Ptičji zbori prepeva ja — 22.30: Lahka glasba. _ 24: Pevski in klavirski koncert. — RIM 17.06: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Orkester.-21.30: Pester program.
h-
f Otrok utonil v gnojnici
Maribor, 10. fulfja.
V Radizelu nad Slivnico pri Mariboru se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala kot žrtev 4 letno hčerko zakoncev Ivana in Barbare' Skledar. i Včeraj dopoldne sta odšla oba zakonca na delo v vinograd, doma pa sta pustila svoje tri otroke, ki so se ves dopoldan igrali. Ko so skakali okrog hiše, je 4-letna Terezija skočila na deske, s katerimi je bila pokrita gnojnica. Deske, ki so bile stare in prhke, so se zlomile in nesrečni otrok je padel v 2 in pol metra globoko gnojnico. Otroci so klicali na pomoč, toda nikogar ni bilo v bližini, da bi otroku pomagal iz gnojnice. Ko so prišli starši domov, je bil otrok že mrtev, utonil je v gnojnici.
Koliko je planetov
Zvezd oslovec prof. Armin von Leusch-ner z zvezdarne v Pasadeni trdi, da ni planetov, M krožijo okrog sonca, nič manj nego 50.000. Seveda se preogromna večina med njimi niti od daleč ne da primerjati z velikimi planeti Zemljo, Mar-tom, Jupitrom itd., temveč eo to le majhni zvezdni drobci, ki često ne merijo več nego 1 km v premeru. Doslej je znanost ugotovila okrog 1300 takšnih pritlikavih spremljevalcev našega sonca ali planeto-idov, toda omenjeni učenjak sklepa na podlagi nekih motenj v kroženju drugih premičnic, da mora njih resnično število znašati pač 50.000.
INSERIRAJTE V ,JUTRU"
S®
|51[5}
GDIP
m
VODITELJA PODRUŽNICE
išče veletrgovsko podjetje za svojo podružnico v Ljubljani
Pogoj: Da je vešč in izurjen trgovec iz kolonijalne stroke, agilen in dober prodajalec, ki popolnoma obvlada slovenski, srbohrvatski in nemški jezik, da je dobro verziran v prodajnih in drugih trgovskih prilikah v Ljubljani in Sloveniji.
Starost: izmed 30—40 let
Potrebna garancija od ccaDin 50.000.
Obširne lastnoročne ponudbe z referencami na: OGLASNI ZAVOD
»PROPAGANDA" d. d. ZAGREB
JELACICEV TRG 5, pod »SERIOZAN«.
»Gospe in gospodje! . . . Izvlekel sem Florino vrečico, ki sem jo imel v žepu, in vzel iz nje nekaj bankovcev. »Nate denar!« sem rekel. »Za Boga, prijatelj, vzemite me s seboj. Med množico so bHči, ki me lovijo!«
»Prireditev, ki ste jo izvolili počastiti s svojo naklonjenostjo ... — Če pravim, da ne morem! — S svojo dragoceno naklonjenostjo — «
»čujte! Cujte!« je zarjovel Dalma-hoy.
»Vaša navzočnost je dokaz odkritosrčnosti vašega zanimanja — «
Razgrnil sem mu bankovce pred očmi Nehote se je ozrl nanje, nato je odločno povzdignil glas.
»Pogled na samotnega potnika — « »Dve sto!« sem mu zaklical. »Pogled na dve sto samotnih potnikov — ki se je porodil v Montgolfier-jevih možganih . . . Eh, vraga! Nisem govornik — ali —«
Množica je zavalovala. »Držite cepca pijanega!« je zakričal glas. V naslednjem trenutku sem spoznat jezni krik svojega bratranca, ki je naganjal ljudi, naj se umaknejo. A tisti mah se je Byfield vendar že odločil in mi spustil vrvično lestvico. Kakor maček sem splezal po njej. »Porežite vrvi!«
»Držite ga!« je zatulil bratranec. »Držite zrakoplov! Champdivers je v njem, morilec!«
»Porežite vrvi!« je kričal Bjrfield, in v svoje neskončno olajšanje sem videl, kako je Dalmahoy na vso moč hitel mahati z nožem.
V trenutku, ko sem hotel skočiti r ladjico, me je nekdo zgrabil za noga Z obupno togoto sem ga brcnil oi sebe, baš ko je zagnala množica jezen krik. Nato sem se zavihtel čez rob košare. Med vpitjem ljudi sem bil začutil udarec svoje pete ob človeški obraz in tik za njim padec v blato. Zbral sem se in pogledal nazaj. Moja brca je bila pahnila moža s sivim telovnikom bratrancu na glavo, in zdaj je ležal na tleh, pokopan pod težo svojega opričnika, z nosom, zasajenim v razmočeno aemljo.
30.
Slabi zrakoplove!
Vse to sem mahoma zajel v oči. Hrup pod nami se je polegel v globoko, srdito bučanje. A zdajci se je iztrgal iz trušča ženski vzkrik — tenak, presunljiv krik, po katerem je za trenutek nastala tišina Nato pa — kakor da bi zatulila tolpa psov — je glas za glasom povzel tisti vzkrik, dokler ni strahotno odmeval po vsej ogradi,
»Alo!« je vzkliknil Byfield. »Kaj vraga se je zgodilo7« Planil je k robu ladjice. »Bog nebeški, Dalmahoy!«
In res! Na koncu vrvi, ki je vi3ela iz košare, je tik pod nama bmgljal najin nesrečni bedak med nebom in zemljo. Bil je prvi, ki je bi! presekal pri-vezno vrv; a v fv-jji ne.«pameti je bil storil to pod svojo roko, okoli katere je bila vrv dvakrat ovita. Seveda ga bil vzgon zrakoplova potegnil kvišku, in njegov zapiti razum mu ni dal, da hi za časa izpustil in odskočiL Zrakoplov ga je !»il odnese1 v višavo kakor jastreb jagnje iz Srede.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Dia 2— sa vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši «nesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	^
odgovor, priložite UIU
▼ znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana šteV. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
Tmk» be*ed« 00 » aa dajani* outorm aH aa Bfr* pa * DU. (1)
Zasebni uradnik
'rseetranako verziran, z dobrim nastopom, vesten in ini-oijativen, popolnoma samostojen v vodstvu prodajnega oddelka, dobi mesto v f.r gove>ko-i nduetri jak em podjetju. ObAime ponndbe z navedbo dosedanjega služ-l&ovanja in referenc, 8 sliko itn zairtevki, na ogl. od. Jirtra pod značko »Trgov-uko-indnetriisko podjetje«
lo61Sd
Kuharico
vodilno in pomožno, Išče večja kuhinja v Ljubljani. Ponudbe poslati pod šifro »Kuharica* na ogl. odd. Jutra.	15998-1
Verižkarico
na verižkanje (ketlanje)
boliSih nogavic, aprejmemo takoj. Ponndbe na tovarno Vidmar, Savi je pri Ljub-
lj»3'.. p JeJ ia.
15585-1
Simpatično
gospodično
dobre rodbine, z najmanje 4 razredi gimnazije, trgovskim tečajem ali trgovsko iolo, sprejmem za drogerij-eko praktikantinjo. Pogoj veselje in smisel za trgovi-m. Pimdbe na ogl odd Jutra pod šifro »Praktikan t Djs za drogerijoc.
15376-1
Prodafn
Seseda I Oin, davek 2 Din, <a «tro alt dajanj* naslov* i Oin. Ntjmaojil znesek 17 Din.
Trgovsko omaro
lepo, prodam. Trooveki pristan 3 trafiki.
15648-6
Malo zofo
in 4 velike fotelje, skoraj nove za ceno Din 1200 in nekaj slik, ceno prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra.
16680-6
Nova oprava
prodajalniška in predelna stena, takoj naprodaj na Rimski cesti 16.
15079-6
Lister suknjiče
bourett, skaut, športne hlače- pumparce ln rszno perilo, kupite zelo poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	81-6
Podgane, miši,
hrčke itd.
ugonobite radikalno samo s
inženjerja Schacberla patro-nami na dimni plin. Atesti in reference na razpolago. Inženjer Schacherl, Novi Vrbas.	15146-6
Boljša rodbina
na de-želi, išče služkinjo za •vsa hišna in vrtna dela Poštena in dela vajena naj s» javi na naslov: Kramer Melanija, Preska št. 52, pošta Medvode.
355(70-1
Kontoristinjo
▼e8čo vseh pisarniških del, snrejme tvrdka K. Soss, Mestni trg. Oglasiti se dnevno od 10.—Ilil. dopold.
15662-1
Strojnik
eajedno strugar, elektrikar, možen popravil tekstilnih strojev, dobi m-est.0 v tovarni sukna v Sloveniji. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »3001«.
156*24
Slaščičarskega
pomočnika
hvežbanega v najfinejšem dseeirtn čajnem pecivu m sladoledu, sprejmemo takoj. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pxl »61aš6ičarnac.
156564
Mlado dekle
poStemo. vajesio v-seti hišnih dej in kuhanja, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra l'5657-l
M
Vezilio
tambnrirati, sprejme
Eterna, Mestni trg lf7.
15654-1
Postrevnico
pridano in po? t en o i?fem. NasJov v vseh poslovalni-«£ih Jutra.	1567114
Beseda 1 Din, davek 2 Dia,
m šifro aH dalanle naslova S Din. NalmaniSi znesek 17 Din.
Trgovske potnike
S fiksno plačo in provizijo za mesto Ljubljana, sprejmemo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ma-nufaktura«.	15647-5
Potnika
iKOženjene^a, mlajšo moč, po mogočnosti verziranega v čevljarski stroki, sprejmem takoj proti mesečni
filačd Prešern, tovarna 5ev-jev Kranj.	15379-5
Telefon
2 9 §i premog
DRVA in
karbo-
PAK ETI
rv. SCHUMl Dolenjska cesta
Wertheim .
blagajno
?t. 3, malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra,	15644-66
Avto, rhoto
Motorno kolo
350 ccm, rabljeno ali tndi pokvarjeno, kupim za zmerno ceno Ponudbe z navedbo modela in cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Tristopetdeeet«.
16646-10
Motorno kolo
B.S.A. ali B.M.W. 550 ccm
novejše tipe, kupim Ponudbe na og' odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.
15655-10
Auto prodam
Renault, 4 sedežni brezhiben, taksa plačana. 8 litrov na 100 km. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15683-10
Hranilne knjižice
Posojilnice ▼ Mariboru (Nar. dom) kupim, z vlogo do Din 8.000. — Ponudbe i navedbo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Prilično«!
15643-16
Iščem družabnika
poštenega, popolnoma izvei-banega v lesni stroki, kateri ima zveze t inozem-stv -n. Potrebni kapital po dogovoru. Naslov v ogl. odi. Jutra.	15553-1«
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila knlant-no in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb, Preoh radenska 3, telef. interurb.
200-16
Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Gražefe Jože, Ljubljana — Gledališka ulica 4, teieion-interurb 33-04.
Trisob. stanovanje
park eti rano v vili oddam za avgust za Din 650. — Klemenčič, Glince, C. II. št. 2.	35672-21
Stanovanja
Gar<jon stanovanje
iščem za 1. avgust Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •d. avgast«.	15683-21a
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana,
Gledališka 12, telefon 38-10
Za pismen odgovor prilo- j žite S Din v znamkah
206-16 ,
Beseda l Um, davek 2 Oin. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Hidrauličnu presu
tražimo stajaču, Ba prečni-k>m klipa o<l 300— 500 mm sa hodom klipa od 400 mm ili više, kao i kompresor a?, to sa sisaljkom za vodu, -Barzclc, gvoždjara, Subo-tica. NagTadjujemo agente.
15507-29
Sobo odda
i
Opremljeno sobo
center, tik Tivolija, separi-ran vhod, oddam. Knafljeva 13 jTL	15626-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v mestu, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15520-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, eno ali dvema posteljama, takoj oddam. Celovška c. 84.
354S6-S3
Se pari rano sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v v«eh poslovalnicah Jutra.
15694-23
a
Beseda IDIn, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro al) dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisobno
stanovanje
komfortno, oddam za avgust. Streliška ul. 22.
15235-31
Enosob. stanovanje
oddam čedni stranki za prvi avgust v novi hiši. Vodnikova c. 12. šiška. Ogledati od 33. dalje.
16650-ai
Potniški avto
dvosedežen, znamke BMW v jako dobrem stanju, ugodno prodam. Ivan Pre-šern, Kranj. ' 15590-10
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, oddam v novi hiši, mnogo ceneje onemu, kateri mi ga plača za 5 let v naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15670-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in delom vrta oddamo. Informacije: Sirgr-tinska e. 31, pri oskrbniku.
15582-21
G. Th: Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Tla, ki sva tekli po njih, so bila mehka in so se nama vdajala in dvigala pod nogami. Hitro sva izginili v grmovju in splezali na eno izmed visokih dreves. »Gotovo ne bo niti slutil, da sediva tu gori !« sem zacepetala. Ali—pst! že sva slišali pljuskanje vesel. Redar nama je bil za petami !
Za "^odajo mesn ^delkov in masti na provizijo, iščem mestne agente, agilne trgovske moči. Eventuelno rajoniranje ni izključeno. Ponudbe poslati z navedbo zahtevkov in drugih v poštev prihajajočih podatkov (premoženjsko stanje, jamstvo itd.) na JOS. BENKO, MURSKA SOBOTA
Umrl je naš
•Milan flluSp
šestogimnazijec v Celju,
v cvetu svojih mladih 17 let, poln najčistejših idealov, naša nada, naš ponos in naše vse! Končano je njegovo neizmerno trpljenje dolgih dveh let njegove težke bolezni in samo njegov svet spomin je ostal v delež našim neutolaženim dušam.
Na zadnjo pot ga spremimo v petek popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta 31, na celjsko mestno pokopališče.
Zadušnica bo v soboto zjutraj v farni cerkvi v Celju in v Št. Juriju ob juž. žel. V Celju, dne 10. julija 1935.
Dr. D. Rus, državni tožilec,
oče.
Marija roj. Kincl,	. .	Peter,
mati.	bratec.
Adam in Marija Kincl, stari oče in stara mati. Lovrenc in Ljudmila Rus, dedek in babica, in ostalo
sorodstvo.	-
Vsaka beseda 1 Din; aa da>oj« oaetova a)l sa Mir« pa 6 Din. (20)
Enodružinsko hišo
3 sobe, sobica, kuhinja, shramba, vrt, v Novem Vodmatu. 3 minute od tramvaja, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15355-20
G
ragocenosti
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wolfova olica 3
Sobo
s posebnim vhodom, center, oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15650-23
Opremljeno sobo
za dva gospoda, takoj oddam. Stari trg 2/H. desno.
iaGo2-33
Lepo sončno sobo
v novozidani h® t 2 posteljama, se takoj odda. Na razpolago kopalnica in topla voda. P<seben vhod s hodnika. Informacije da Juvan, nožar, Prešernova 18	15631-23
Separirano sobo
z 1 ali 2 posteljama, oddam solidni 06ebi, Žibertova 33, pri Gor. kolodvoru.
15681-23
Informacije
Beseda I Din, davel. 2 Din, za šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izjava
Glasom pogodbe, sklenjene med zakoncema Magdaleno in Jožefom Ocvirkom bratom Francem Ocvirkom izjavljam, da nisem plačnik za njihove dolgove brez moje vednosti, kar jih je bilo dosedaj in v naprej, dokler pogodba traja. Franc Ocvirk, Celje
1Š6TO-31
Zdravstvo
Moški
ki trpite na seksualni ne-
vrasteniji, ozir. impotenci. nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite
OKASA TABLETE
Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. Razpošiljamo diskretno
Trgov, vajenec
ki ima Sletoo učno dobo in dovršeno gremijalno šolo, išče mesto v kaki večji trgovini z manufakturnim ali meš. blagom. Ponudbe pod »Pošten in zdrave na ogl odd. Jutra.
15649-14
Trgov, vajenca
krepkega tn poštenega, sprejme takoj trgovina mešanim blagom. S hrano in stanovanjem v hiši. Ponudb« na ogl. od. Jutra pod šifro »Takojšnji nastop 28«.
15581-44
OUA
biser higiene
Rozine in smokve za žganjekuho
Dospela je zopet nova pošiljka. Cena zelo ugodna
M* ŠTELE & PIELICK
t TTTT?'T t A "NT A Pncm čaHev trsr Cškofiiska palača)
FO T ©AMATERJI
zahtevajte novi veliki
BREZPLAČNI CENIK
GRIESBACH IN KNAUS
fotoveletrgovina
ZAGREB, Jurišičeva 1.	5480
DRAŽBENI OKLIC
Dne 15. in 16. julija 1935 ob 8. uri se bo vršila pri sre-skem sodišču v Logatcu dražba posestva v Dol. Logatcu, Čevica. Ob državni cesti posestvo: gostilna, trgovina, gospodarska poslopja.
Cenilna vrednost ca 1,000.000.— Din. Najmanjši po-nudek dve tretjini cenilne vrednosti. Prvi dan prodaja gozdov, travnikov, njiv, pašnikov po parcelah; drugi dan stavbe in vrta.
Pojasnila da POSOJILNICA V LOGATCU.
ZAKAJ SE UTRUJATE Z
DOLGIM POTOVANJEM?
DO SKOPLJA TRAJA POT SAMO 6 UR IN 35 MINUT. ;
A VAS STANE DIN 1.050.-
Vsa pojasnila daje:
Agencija PUTNIK in AEROPUT
tel 36-21
#
OV///J	šk*	M,/J$
6?05
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
AIR FRANCE, AUSTROFLUG, Š. S. A.-K. L. M.
V globoki žalosti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je naš dobri in skrbni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
IIari Ivan
železniški uradnik v pokoju
v torek, dne 9. julija 1935 ob 20. uri, po dolgi in mučni bolezni, boguvdano v 72. letu starosti preminul.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 11. julija ob 17.30 uri iz hiše žalosti, Podmilščakova ulica 1 (Bežigrad).
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 13. julija ob 6.30 uri v župni cerkvi Sv. Frančiška v Šiški.
Žalujoča soproga, otroci, in ostalo sorodstvo
I
KI JE SENZACIJA ^ TE SEZONE ^
Najelegantnejše Francozinje imajo sedaj »»mat« polt, svežo in dražestno, ki se ves dan nikdar ne blesti.
Skrivnost je v novem načinu izdelave, po 'katerem se puder trikrat preseje skozi svileno sito in pomeša z dvojno količino smetanove pene. Ta najnovejši način izdelave pudra, j rezultat dolgoletnih preiskovanj fran-
coskih kemikov, je patentiran od tvrdke Toka Ion. Puder Tokalon ostane na licu petkrat dalje kakor drugi pudri. Ni niti sledu bleska na nosa ali licu, tudi ne po večumem plesanju v razgretih prostorih ali pa pri hoji po vetru in dežju.
Prepričajte se 6ami, kako drnio odkritje je »dvojna smetanova pena«. Puder Tokalon se razlikuje od drugih pudrov in to zaradi tega, ker ima samo on skrivnost »mat« odraza. Ce hočete imeti divtno in zapeljivo »mat« polt, nabavite še danes škatlo ptsdra Tokalon.
nova bela peneča se pasta za zobe
v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele.
DOVRŠENOST SEDANJOSTI 1
Poskusite še danes. Tube po Din 8.— Tube po Din 12.—
u
remi* Davorin Rartjen* — ladada n kaaaordj »Jutra« Adoll ftlhnlkar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakanuufe Franc Jezerdek. — Za taaeratnl del Ja odgovoren Aloja Novak, — Vsi i Lrfoblja*