šlev. 14. F тш V Мгш 88310 mm 1324. Posamezna številka stane 2 Din. L810 LIL Naročnina za državo SHS: ла mesec ...... Din 26 ta pol leta..... ,12» ze celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva. 60 Cene Inserafomr Enoslolpna petitna vrbi* mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 230, veliki po Din V— In 4'-. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri vefijem naroČilu popust. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. url zjutraj. FošlniDć! plaCana v gotovini. Uredništvo Je v Kopitarjevi nlid 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* jemajo. UredniStva telefon 50, upravnišlva 328. Političen list m sloveaski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljabljana 10.630 in 10.319 (za inseraie) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Jugoslovanski klub je ob priliki debate o državnem proračunu za 1928/1924 oddal ločeno mnenje, ki ga tu na kratko povzemamo: Državni proračun za 1. 1923/24 se ne naslanja na noben računski zaključek, vsled česar je brez vsake prave vrednosti. Dohodke in izdatke je linančni minister »uravnovesil« na ta načiu, da enostavno ni postavil v proračun dolgove iz prejšnjih let v znesku 1160 milijonov Din. Nadalje se je ravnovesje doseglo s črtanjem stvarnih potreb jKJsameznih resorov. 'lak proračun seveda ni realen in ne odgovarja dejanskim državnim potrebam. Proračun vrhovne državne oprave ne r>cdaja točne in jasne slike državnih dolgov. Izplačilo 20 odstotnih bonov za odtegljaje ob priliki markiranja kron se je zopet opustilo, s čemer so zadeli pre-čanski kraji. Istotako se zopet ni ničesar ukrenilo v zadevi izplačila vojnih jKJSojil vsaj mladoletnim, denarnim zavodom, občinam in drugim ustanovam. Grajati je tudi, da vrhovna državna uprava gospodari s tajnimi fondi, n. pr. s takozvanim tihotaj>-skim fondom, ki je ogromen, ne da bi polagala o njem javnega računa. Proračun ministrstva financ Izkazuje nepotrebno zvišanje finančnih stražnikov, zapravlja se državni denar, kakor to dokazuje dobava obveznic vojne škode, izplačuje se posebna nagrada za več kot 80 odstotno izterjanje predpisanega davka; državna posestva se ueracijonelno upravljajo, trosijo prevelike vsote za upravni odbor monopolov in izkoriščajo konsumenti. Za vojno se trosi nad 2 milijardi dinarjev, povišek znaša celih 547 milijonov dinarjev, število častnikov in vojaških uradnikov je previsoko, dobave se ne plačujejo, vojna uprava se zadolžuje preko po budže-tu dovoljenih kreditov, kader je previsok, vzdržuje se nepotrebna graničarska četa. Kar se tiče prometnega ministrstva, ni določilo kreditov za želez-nično zvezo Slovenije z morjem, za proge Rogatec—Krapina, za zvezo mežiške doline s Kamnikom itd. Izdatki za ravnateljstvo rečnega prometa so previsoki, uslužbencem fi dvojnim gospodinjstvom se ne plačujejo doklade, uprava tudi ne izplačuje odškodnine za požarne škode in odkupnine za razlaščena zemljišča. Premalo se briga ministrstvo za pomorski promet. Ministrstvo agrarne reforme vzdržuje kljub svoji mali delavnosti previsoko število višjih uradnikov. Državni dohodki so centralizirani tako, da se prikriva pregled črez dohodke jx>saineznih pokrajin, ne izvaja se izenačenje davkov, neposredni davki za Slovenijo se povišujejo za 7.2 milijona dinarjev, za Srbijo pa le za 4 milijone. Itak neznosno visoki hišnonajemninski davek se povišuje za 800.000 Din, in sicer tako, da znaša v Sloveni ji 26.32—-41.60 odstotkov čiste najemnine, v Srbiji pa le 9.88 odstotkov. Dohodnina se ie povišala za 10 milijonov dinarjev. Dohodki državnih p>osestev, šum, rud in tovaren so mnogo prenizki. Glede kmetijstva je značilno, da Se za kmetske potrebe potroši najmenj; večina izdatkov gre za osebne namene in ne za stvarne potrebe. Vsote za melijoracije so malenkostne. Investira se za poljedelstvo malo. Krediti za zadružništvo so nezadostni, pri narodni banki, poštni hranilnici in hipotekami banki pa je kmetu kredit sploh zaprt. Premalo sa troši za poljedelski in gospodin jski pouk, statistika o stanju kmetske produkcije je skrajno pomanjkljiva. Ne skrbi se niti za |>ovzdigo živinoreje niti za regulacijo rek. Pri proračunu ministrstva za vere je grajati nezadostnost kreditov za duhovskovzgojevalne zavode in za plačo iu penzije duhovščini; pač pa se favorizira vzgoja pravoslavnega duhovniškega naraščaja. Ministrstvo trgovine in industrije ni izdelalo že 5 let nobene defini-tivne trgovinske pogodbe z nobeno državo, trgovsko in obrtno ter nbrtnonndaljpvalno šolstvo se popolnoma zanemarja, nobene postavke ni za obrtno zadružništvo. Gozdno in rudniško ministrstvo zanemarja pogozdevauje in ne daje za- dostnih kreditov »a gozdno nadzorstvo; ne misli na nižje gospodarske šole v Sloveniji, rudniki se ne upravljajo po trgovsko-gosjjo-darskih načelih, za delavstvo se ne skrbi. Ministrstvo za notranje zadeve operira s tajnimi krediti in izdaja velike vsote za špijonstvo po izjemnih zakonih, kakor da nismo v pravni državi. Kljub temu n. pr. v južnih krajih sploh ni nobene javne varnosti. Policija in policijski uradniki pa se škandalozno nizko plačujejo, država jim je celo dolžna plače za naknadno in nad urno delo in jim tudi obleke ne nabavlja, V notranji upravni službi se nameščajo eks-poncnii radikalne stranke, ljudstvu se ne dovoljujejo potrebne vsote za pomoč v elementarnih nezgodah. Proračun ministr. javnih zgradb so posebno za ceste v Sloveniji nič ne briga, pač pa iz denarja davkoplačevalcev iz cele države, predvsem pa lz prečanskih krajev, pridno gradi ceste ln mostove v Srbiji. Slovenija pa mora vzdrževati svoje cestno omrežje s posebnimi dokladami. Ceste propadajo. Zahteve stavbnega ravnateljstva v Ljubljani se ne ujjoštevajo. Za nove cesto se ne določujejo sploh nobene vsote, pravtako ne za {^opravilo javnih zgradb. Bel-grajska medicinska fakulteta dobiva deset-milijonske vsote, ljubljanska pa še započe-te stavbe anatomsko-histološkega instituta ne more dokončati. Število cestarjev se reducira. Tudi glede 'pošt in telegrafa se Srbija favorizira, Slovenija zanemarja. Poštna hranilnica služi samo bankam in kapitalističnim podjetjem, mali ljudje in zadruge ne dobivajo ničesar. Poštne znamke se naročajo v tujini, kjer več stanejo. Narodno zdravstvo se škandalozno zanemarja, ljubljanska bolnica se пз more spopolniti, razmere na Studencu so neznosne, isto je s kopališči. Ministrstvo za socialno politi-Ic o se hoče sploh opustiti. Svoje naloge absolutno ne vrši. Vzdržuje samo veliko število nekvaliliciranih uradnikov. Skrb za sirote je pod vsako kritiko. Izseljencem se ne pomaga, ampak se le izmozgavajo po visokih taksah, šikanirajo in uganja se korupcija s potnimi listi. Glede bolniških blagajn ni storila vlada nič drugega nego da jih jSestava budžeta samega, neupoštevanje potreb najširših slojev ljudstva, neenakost glede razdelitve kreditov in bremen na posamezne pokrajine nas uveravajo, da je popolnoma opravičena naša zahteva po finančni samostojnosti posameznih pokrajin. Polom finančne samostojnosti si bo vsaka pokrajina uredila svoje gospodarstvo z ozirom na potrebe in v okviru svoje gospodarske moči, prenehalo bo zapostavljanje in izkoriščevanje posameznih pokrajin, nastopilo bo zadovoljstvo in neka zdrava tekma vseh pokrajin, ki bo le v dobrobit države.« * * » Ie lega se razvidi, kako vestno in točno vršijo poslanci Jugoslovanskega kluba svojo dolžnost, da odkrivajo gospodarstvo vlade in njene večino, skušajo popraviti, kar se j)opraviti da in pribiti vse nedostat-ke, opustitve in pristransko gospodarjenje z denarjem davkoplačevalcev. Optimistično m^rmk H. R. S, S. TAKTIKA H. R. S. S. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Danes sta se vrnila v Zagreb podpredsednik in tajnik HRSS dr. Maček in dr. Krnjević. Vaš dopisnik je obaava obiskal in ju prašal o i uspehu tega potovanja. Zvedel je sledeče: Mi smo odpotovali v Belgrad, da se ' informiramo o političnem položaju in da j; svojo navzočnostjo pospešimo akcijo za j ustanovitev opozicionalnega bloka. Poli-i tične razmere so sc v Belgradu od zadnje seje federalističnega bloka v Zagrebu zelo spremenile ter znatno zboljšale in akcija dr. Korošca in dr. Spahe, ki pripravljata teren za opozrcionalni blok, jc znatno napredovala in lahko kaže na mnoge pozitivne uspehe. V demokratskem klubu jc vpliv Ljube Davidoviča tako moto, da se vpliv Svetczarja P r i b i č e -v i ć a niti ne občuti več. Položaj bi se utegni! v najkrajšem času učvrstiti tako, da se ne bi našla samo osnova za ustanovitev opozicionalnega bloka, ampak bi bil tudi večji del njegovega pozitivnega programa ugotovljen. Na tem temelju smo mi t ostalimi člani federalističnega bloka ugotovili momente, na podlagi katerih bi mi mogli v parlamentu skupno nastopiti. Poleg reškega vprašanja so še drugi taki momenti, o katerih pa bi bilo zdaj še prezgodaj govoriti. Dr. Korošec in dr. Spaho nadaljujeta svoja pogajanja za ustanovitev opozicionalnega bloka. Naše nadaljnje zadržanje je zavisno od uspeha teh razgovorov, toda mi smo pooblaščeni, da ukrenemo v vsakem položaju vse potrebno. Če bo o( \o?nj v Btdgradu ostal nelzpremenjcn, bomo imeli prihodnji teden plenarno sejo svoje stranke, na kateri bomo poročali c akciji za ustanovitev opozicionalnega blo- ka. Če pa se bodo razvijale stvari hitreje, ni izključeno, da bomo imeli prihodnjo plenarno sejo že v Belgradu. Z g. Ljubo Davidovičem smo s« razgovarjali o razpoloženju v demokratskem klubu. Mi smo mu dali popolno jamstvo, da bo HRSS aktivno sodelovala v opozicionalnem bloku, če se razmere v demokratskem klubu ugodno razvijejo. Zato smo mi tudi prinesli seboj v Belgrad 50 polnomočij HRSS, ki jih pa iz gotovih vzrokov nismo izročili predsedniku skupščine, ampak smo jih odnesli nazaj v Zagreb. Poslanska pooblastila bomo izročili šele takrat, ko bosta dr. Korošec iti dr. Spaho končala svoja pogajanja. Federalistični blok sc ne bo več sestal v Zagrebu, ker se stvari tako razvijajo, da to ne bo niti več potrebno. Mi nismo odšli v Belgrad pod tujiin vplivom, ampak to nam je velevala naša taktikn, ki se je poslužujemo po lastni prevdar-nosti. — Končno je Vaš dopisnik izvedel, da so po naziranju hrvatskih odposlancev v Belgradu politične razmere take, da Pribi-čević v demokratskem klubu ne pomeni nič več, še na slabšem pa je vlada Nikole Pašića. Zagreb, 9, februarja., (Izv.) Dane* sNarodni dnevnik« ue govori, kajti baš ene stranke, katerim je on blizu, jo prakticirajo v najvišji meri. Novo svetovno naziranje. Kaj je to: svetovno naziranje? Tako po domače bi rekli, da je to vsota vseh misli, ki jih ima kdo o svetu, o njegovem postanku, o njegovem cilju in namenu, o vzrokih dodajanja itd. Ker pa je na svetu mnogo ljudi, ki imajo vsak svojo glavo in vsak svoje posebne možgane in svoje posebne oči, s katerimi gledajo na svet, je pravzaprav toliko »svetovnih naziranje na svetu, kolikor je ljudi. Vendar pa smo poznali doslej vsled približno velike enakosti v mišljenju gotovih človeških skupin tudi le neke gotove skupine »svetovnih naziranje, n. pr. krščansko svetovno naziranje, ateistično svetovno naziranje itd. Tem doslej znanim svetovnim naziranjem je pr.dejalo »Jutro« še eno svetovno naziranje, namreč ssokolsko« svetovno naziranje, ko piše: »V sokolski organizaciji sodeluje lahko vsak, ki je recimo so-kolskega svetovnega naziranja.« Glavni nauk in temeljna misel tega >sokolskega^ svetovnega naziranja pa je menda priznanje da je v Sloveniji samo en pameten mož in ta je — dr. Žerjav, in samo ena vera, in ta je belgrajski centralizem. Izjave od te »vere« so dovoljene samo pri plačevanju davkov. Takrat smejo tudi »Sokolk biti slovenski avtonomisti... Kočevje. Preteklo nedeljo se je vršila v prostorih mestne posvetovalnice enketa, ki je obravnavala vpostavilev obrtne šole v Kočevju, kot je bila svojčas in razširjenje iste se na druge panoge. Enketa se je vršila na pobudo poslanca Š k u 1 j a , ki je tudi podal zanimiv referat o potrebi novih virov za preživljanje najboij siromašnega prebivalstva v Slovemji, kot je kočevski okraj, posebno oni ob Cabrankl, Kulpi in ves kočevski teritorij. Doslej se je ta okraj preživljal s krošnjar-stvom in Ameriko. Poleg črnomeljskega okraja tvori kočevski okraj najvišji izseljeniški procent. Krošnjarstvo ugaša, Amerika se zapira. Železnica do Broda—Moravič se še ni pričela graditi. Kadi nedostatka prometnih sredstev se ta okraj sploh ne more industrializirati, zato se siromaštvo vedno hujše pojavlja. Edini izhod je domača obrt, ki bi poleg čedne obrti zamogla ljudstvo gospodarsko dvigniti. Poslanec je nato podal predloge novih panog kot n. pr. lesDa industrija, keramika, kar je v koč. okraju že ilak udomačeno, na novo pa še čipkarstvo, kožarstvo in domača lekstilia. Pod vodstvom g. župana No-vuka se ie nato razvnela živahua debata, v katero eo posegali zastopniki obrtnih in Šol- I skiu krogov kot tudi posamezni meščani Kočevja. Pojavljali so so novi zanimivi predlogi, ki so sliko še bolj spopolnili in potrebo novih produktivnih virov še bolj utemeljili. Vsi navzoči so soglašali z resolucijo poslanca, v kateri se povdarja potreba nujne premestitve zavoda slepih iz Kočevja in takojšnjo vpostavilev Obrtne šole in sicer najpreje v obliki vzornih obrtnih tečajev-. Dotlej je izvenelo vse v najlepši harmoniji ob navzočnosti raznih zastopnikov slovenskih in nemških krogov. Pa je vmes dregnila roka proslulegr« voditelji radikcdoA' v Sloveniji g. dr. Sajevica. Le ta je namreč predlagal odbor, kamor je hotel spravili tudi zastopnike vseh političnih strank. Poslanec je pristal nn odbor, z vso odločnostjo pa odklonil zastopnike političnih strank v odboru, ki je izrazito gospodarskega značaja. Večina je soglašala s predlogom g. Škulja. Le voditelj JDS v Kočevju Betriani jo soglašal z dr. Sajevicem. Na ponovna izzivanja je poslanec Škulj dokazal dr. Sajevicu,jla on išče le politični profit in smatra docela nepolitično enketo za navaden politični shod. Ob udarcih poslančevih izvajanj se je radi-kalski politik sramežljivo umaknil iz dvorane, in s tem priznal, da išče le sebe in svoj že tolikrat ponesrečen politični renome. Ob konštataciji soglasnosti za sproženi načrt se je zaključil zanimivi sestanek, ki je v naše Kočevje prinesel dokaj živahnosti, za kar je meščansko in okoliško ljudstvo prav iz srca hvaležno g. škulj u za njegovo agilno delo. Sv. Jurij ob južni železnici. V celjski »Novi dobi« smo bra'i, da je imel tukajšnji »Sokol« svoj občni zbor in da društvo zelo napreduje. Priznamo, da društvo napreduje in sicer po svojih znanili, neolikanih, prete-paših metodah. — Na Svečnico in šo drugi dan, v nedeljo, je tukajšnji Orel vprizoril v dvorani Kat. don>a zelo dobro uspelo veseloigro »Brat Martin«. V nedeljo po igri se je spodaj v gostilni razvila že prav prijetna zabava. Okrog pol O zvečer pa je prihrumela v gostilno pijana, čisto sokolsko-orjunsko navdahnjena družba, ki bi rada plesala. Ker ples ni bil dovoljen, po ti gospodiči izzvali prepir in pretep. Očividci so povedali, da je p. d gostilno čakii'" večja sokolska družba, ki bi menda v slučaju potrebo priskočila razgrajajoči m na pomoč. Le hladnokrvnosti naših fantov je pripisati, da ni prišlo do večjega pretepa. Gostilničarju in tržkemu stražniku se je posrečilo vročekrvneže hitro postaviti na hladno. Upa- mo. dn bo tudi orožništvo dotičnlm gospodom | pretepačem preskrbelo zasluženo plačilo za svoje junaštvo. —• Gospode pa opozarjamo, naj nas vnovič več ne Izzivajo, ker sicer bomo drugič objavil imena vseli tistih pretepačev in šo onih dičnili gospodov, ki pajdašijo z njimi. da jih bodo spoznali naši dobri domačini in lirša javnost Če to ne bo zadostovalo za sedaj, bomo začeli redno objavljati razne umazanosti in nerodnosti, ki smo jih dosedaj potrpežljivo zamolčali. — Pa še nekaj I Ker je bila huda zima iu precej snega, niso imeli naši gg. tržani ravno preveč dela. Zato so nekoga dne sklenili, nuj se občinski pašnik razdeli. Pri tej razdelitvi so pa postali nekateri gg. tako navdušeni za Sokola, da so sklenili svojo deleže odstopiti za zgradbo Sokolskega doma. Ker pa je prišel sedaj jug, so je baje začel tn v snegu postnv'jeni Sokolski doi.i že podirati. — Zato je pa znani samostojni general, bivši poslanec g. Drofenik, ki jo tako navdušen za blaginjo kmečkega ljudstva, v pondeljek, dne 4. febr. sklical nekak sestanek, kjer ie tržane milo rotil, naj vendar odstopi vsak vsaj 6 deležev za zgradbo Sokolskega doma, da bodo ti hudomušni kmetje, ki mu nočejo nič več prav verjeti, vendar lahko uvideli, kako se on — velekapitalist — samostojni krnet — res trudi za kmete. Nastala je pa r.a tem sestanku huda nevihta, ker si je nek pameten gospodar drznil povedati tem gospodom v obraz, da v Šentjurju nič ne potrebujemo Sokolskega doma, šo manj pa Sa-ko!ov, češ v trgu imamo že ilak dovolj pretepačev, ki ničesar ne spoštujejo in dajejo le slabe zglede ter obmetujejo poštenim ljudem hiše s konjskimi figami; zakaj torej dajati mladini še potuho v sokolskih organizacijah. Ker je dotični gospod še dostavil vprašanje, če so gg. videli zadnji torek Orle, ki so so lepo udeležili s skupnim sv. obhajilom tri-dnevnice v čast. Presv. Reš. Tel., je to starosto tukajšnjega Sokola, znanega trgovca, tako ujezilo, da je začel razsajati, kakor rjoveč lev, pretil z raznimi grožnjami in še dodal, da v gotove gostilne sploh ne bo več zahajal. Gospod starosta! Mislimo, da se vam je takrat le ponesrečilo. Nalašč gotovo ne boste dajali sami sebi tako slabega spričevala o svoji žeji, če namreč v resnici ne mislite, da bodo morali sedaj nekateri gostilničarji oddati svoje obrti, če vi ne boste več pohajali tja. I.e mirno kri si ohranite in nikar nam ne grozite po gostilnah; če ne bomo mi začeli v resnici ropotati! — Zdravo! Dr. M. Dobrita: Ljubljanska borza In njsn h. pomen borze. Ze dosedanji zgodovinski pregled nam jasno priča o velikem gospodarskem pomenu te institucije za splošen gospodarski razvoj v raznih deželah iu državah. Oglejmo si sedaj njen pomen malo natančneje. Pomen borzno institucije je povsem izražen že v njenem namenu, kateri se da kratko izraziti v besedah: olajšanje trgovskega prometa. Kakor hitro smo spoznali namen, priznali bodemo tudi пјзп veliki pomen za splošno gospodarstvo. V kaki obliki je borzna institucija ustanovljena, je danes podrejene važnosti. Vsekakor je pa jasno in neovrgljivo dejstvo, da je ta ustanova faktor modernega kulturnega in gospodarskega življenja. V moderno urejeni državi je ta ustanova enake in nič inanje važnosti kot so trgovska prometna sredstva, železnice, parobrodi, pošta, brzoiav itd. Že površno proučevanje te institucije nas uveri, da je to ustanova, katero je ustvaril gospodarski razvoj In katero je človeški duh v svoji ne-odoljivi sili napredovanja in izpopolnitve dovršil do sedanje stopnje. Dovršenost te institucije je dospela že ua tak vrhunec, da stmio hipni njen zastoj povzroča zastoj iu neorienti-ranost v številnih gospodarskih panogah. Finančniki in gospodarski znanstveniki imenujejo borzo: Barometer narodnega gospodarstva. Dalekosežnega pomena je dalje vpliv borze na razvoj gospodarstva, kajti ona tvori središče, na katerem se koncentrira ponudba in povpraševanje ter posreduje v internacionalni izmenjavi dobrin regulatorno glede usmeritve posameznih produktov in določitve njihovih cen. Organizacija borznega trgovanja kakor tudi današnja moderna transportna hi poroče-valna sredstva omogočujejo, da so stekajo ponudbe in povpraševanja iz raznih delov dežele, iz večjih gospodarskih središč in i/, tujine na borznem trgu. Promet na borznem trgu pa olajšuje pregled potrebščin splošnega gospodarstva ter omogočuje hitri odtok presežka dobrin (blaga) ene deželo v drugo, kjer take dobrine primanjkujejo. Ti interlokalni in internacionalni stiki med ponudbo in povpraševanjem vplivajo pa ua splošno izenačenje četi ter pospešujejo istočasno lažje kupovanje in prodajo blaga po primernih cenab. Tako vpliva borza neposredno ua gospodarski razvoj v notranjosti dežele (ustanovitve novih podjetij, predelavanje surovin, racionalnejše obdelovanje zemlje itd.) in na določitev cen posameznih produktov. Toda ne samo za blagovni trg tvori borza oporišče, temveč jo njeno sodelovanje neizogibno tudi za uspešno preskrbo iu uporabo kapitala. Ogromne svote kapitala, katere rabijo danes niesfa, občine, dežele, državo, industrijski vele.podjetja, trgovina in banke, da zaraorejo izvrševati svoje naloge, bi bilo brez velikega borznega trga nepreskrbljive. Na borzi se stekajo ponudbe kapitalno močnih slojev in ravno ta osredotočen kapital omogočuje emisije državnih ni deželnih vrednostnih pu-pirjev, delnic, obligacij, zastavnih listin in drugih vrednot. Dotakniti so moram vprašanja pomena borze za državo malo globlje. Država se poslu-žujo borze posebno ob priliki raznih investicij ter izdaja v ta namen razne državne papirje, katere skuša naložiti po borzi, med najširše kroge. Oblike takih državnih emisij so navadno državna posojila, katera so stalno obrestljiva in neodpovedljiva. Neodpovedlji-vost državnih posojil od strani upnikov zahteva seveda čim lažji promet takih vrednot, katero pridejo posebno v pr.stev za izenačenje trgovske bilance iu prenos kapitala v dežele z višjimi obrestnimi merami. Tržna cena državnih papirjev je pa predvsem odvisna od pogojev, katere nudi upnik in od višine navadne obrestne mere v deželi. Pri povišanju diskonta v normalnih razmerah kurzi stalno ob-restljivih državnih papirjev padajo in se pri znižanju diskonta dvigajo. Tako vplivajo že notranje finančno-politične prilike na presojo posameznih državnih vrednot iu ta vpliv ni osamljen. Velikega pomena za splošno presojo so tudi zunanje politične prilike. Strah pred bližajočo se vojno tlači kurz ne samo iz bojazni, da vojskujoče države postanejo ne-plačevite, ampak tudi okoliščina, da se bodo izdala nova posojila, katera bode država mnogo višje obrostvoala in pod ugodnejšimi pogoji kol običajno. Naravno da vpliva na tečaj takih vrednot v največji meri kredit države same. pomen ljubi*!anske BORZE. V tem sem v glavnih potezah opisal pomen borze. Povdariti hočem sedaj še posebni pomen te institucije, katera se je žalibog le nepopolna ustanovila pred par meseci tudi v Ljubljani, za naše ožjo razmere in gospodarske prilike. Ljubljana s svojo geografično lego, naravnimi dobrinami, izpopolnjenimi železniškimi In drugimi modernimi prometnimi sredstvi tvori danes središče cele Slovenijo ter jo ravno te prednosti usposobljajo za najvažnejšo vezo s celo srednjo Evropo. Kakor v raznih drugih državah, smo izgubili tudi mi marsikatero že osnovauo gospodarsko postojanko in naloga novih ustvarja-Jočih sii je njih nadomestitev in določitev poti novega gospodarskega življenja. Dediščino, katero smo v gospodarskem oziru prevzeli od bivše države in dosedanji razvoj v naši domovini nam jasno začrtavnta našo nadaljnjo gospodarsko pot, to je pospeševanje obrti, trgovino in industrije. To pospeševanje pa zamoremo doseči edino le na ta način, da si izdejstvujeino tudi ustanovo, na kateri se stokajo niti vseh treh gospodarskih panog, kjer se medsebojno podpirajo in spopolnjujejo ter istočasno plode naše gospodarstvo. Ta ustanova je ravno borza v svoji najpopolnejši obliki. Pod sedanjo težko denarno krizo ječi naše celokupno gospodarstvo. Obrt trgovina in industrija občutijo v enaki meri pomanjkanje odnosno naročil. In po današnjih znakih tio denarnih sredstev ob zastoju povpraševanja nikakor ni pričakovali preokreta. Poslovanje oziroma obratovanje s krediti je pa skoro izključeno, kajti že samo obrestovanje kredita daleč presega mejo možnega dobička. Neizogibna posledica tega stanja je dnevno naraščajoča brezposelnost in marsikatera gospodarska panoga je že na potu pešanja in njeni posamezni gospodarski členi stoje na robu propada. Nočem trditi, da bi v tem trenoiku poslu« joča borza mogla naenkrat odstraniti vse obstoječe gospodarske težkoče, toda prepričan sem, da bi jih vsaj v marsikaterem oziru omilila. Denarna kriza bi bila v toliko olajšana, da bi gotoviua, katera odteka sedaj vsled obstoječih deviznih naredb na druge borze in se le polagoma in v večjih presledkih zopet vrača na naš trg, ostala doma in bi tudi razui odbitki odpadli v prid naše trgovine in gospodarskih krogov. Razen tega bi bila olajšana tudi kalkulacija ter bi se dvignila plačilna gibčnost naših denarnih zavodov.. Na borzi to-likor efektni kolikor blagovni, se sestajajo dnevno trgovci različnih gospodarskih strok, kateri so medsebojno posvetujejo, sporočajo različue gospodarske informacije, se medsebojno podpirajo z lastnimi izkustvi, srečajo se kontralienti za eventueino novo vrsto blaga, tako da se marsikdaj zaključi tudi izredna kupčija, medtem ko se sedaj nudi blago in iščejo kupci po časopisju, pismenih ponudbah, potnikih itd., kar povzroča velike režijske stroške, izgubo ča.sa ia mnogokrat končuje z dvomljivim uspehom, kajti doba prekupčevalcev še vedno ni izumrla in povojna trgovska psihoza še vedno okuža reelno trgovsko ozračje. Kar bi bilo pa najpomembnejše, solidna trgovina bi obvladala lastni trg, ter bi vplivala tudi blagodejno na tržne cene. Velikega pomena bi bila ljubljanska borza specielno za Slovenijo kot poljedelsko pasivno deželo. Na borzi, kjer se stekajo dnevno gospodarske vesti, bi se ravno poročila o raznih potrebščinah mogle mnogo hitreje in lažje presojati ter organizatorično urejevati na borznih sestankih, na katerih bi se določevala lu-' di kakovost posameznega blaga iu izkristalizirale cene, olajševal promet in zajamčila re-elnost trgovanja in trgovca. S tem bi se posebno v času kriz najbolje izenačila ponudba in povpraševanje in bi se s trgovsko tehničnimi sredstvi, če že ne zadrževala, pa vsaj omilila marsikatera gospodarska katastrofa, katere ne more preprečiti noben, še tako popoten zakon. Sedanji čas pa nas opominja še na po. 3ebno dalekovidnost. V doglednem času se bode sklenila trgovska pogodba z Italijo. Tu moramo biti jako čuječi. Ljubljana, katera vsled svoje naravne lege spaja, rekel bi vzhod z zahodom, utegne pri stvarnem in strokovnem sklepanju te mednarodne trgovske pogodbo postati torišče tudi tranzitnega prometa. Tu bode stopilo v ospredje vprašanje javnih skladišč, s katerim je neločljivo spojen skladni list, ki predstavlja na borznem trgu vrednoto prvega reda. Ta ustanova postane lahko za Ljubljano, kot posredno trgovsko mesto najdalekosežnejšega pomena ter utegne imeti s sodelovanjem borze največji vpliv na gospodarsko bodočnost Slovenije. Gospo darstvo vsake dežele se razvija po njenih na ravnili silah iu dalekovidnost razumnega go spodarja je, da jih v pravem času tudi izkoristi. Uverjen sem, da je v Italiji za uspešno dopolnitev trgovske pogodbe že danes mobilizirana rezerva kapitala, katerega si bode skušala s pomočjo pogodbeuib klavzul postaviti močne postojanke v naši zemlji, da uresniči stremljenja svoje ekspanzivnosti. Naloga vseh naših gospodarskih krogov mora biti stremljenje za skupno trdnjavo odporne go spodarske sile in to je ravno borza, katera trezuo in hladno presoja gospodarski položaj ter zna razločevati splošnost od individualnosti. Slrčno sejmom pospešuje borza trgovino »e samo v notranjosti dežele, temveč privabf tudi tujca, da spozna njen ustroj in običaje ier daje možnost domačemu trgovcu, da uveljavi predpise njegove lastne borze, njene uzanse in njene razsodbe. Tu bode borza zopet mnogo pripomogla k razbremenitvi trgovskih sodišč in istočasno k olajšanju trgovskih poslov. Znano mt jc, da leže tožbe'trgovcev, mesece in mesece v predalih sodišč iz enostavnega razloga, ker primanjkuje potrebnih' pravnih moči, da bi moglo sodišče zadostovati vsem pozivom pravne pomoči pravočasno. Gospodarski krogi so to okolnost tudi uvideli, vsled česar s hvalevredno potrpežljivostjo čakajo na boljše čase. Da tako stanje nikakor ni v gospodarskem interesu, je peč. umevno, toda ultra поам. nemo tp.np.llur.. Stran C Stev. 34 S poslovanjem borze bi tudi tu bila dana remedura z ustanovitvijo borznega razsodišča. Namen razsodišča je ravno olajšanje rednih sodišč in čim hitrejša pravomočna rešitev sporov trgovskega značaja. S tem bi bilo ustreženo gospodarskim krogom in rednemu sodišču. Za napredek našega gospodarstva je torej kakor vidimo, potrebna organizacija v taki obliki, v kateri mu je zajamčena prednost organizirane vzajemnosti, ne da bi kršila Indivi-duelnega delovanja, osebne moči in skušnje. Taka organizacija je poosebljena pa ravno v borzi, katera je poklicana, da očisti gospodarsko življenje od nepoklicanih, ozdravi tržne cene ter da možnost narodni skupnosti, da si pridobi upravičen gospodarski vpliv na poslovni svet. Njeno uresničenje je pa le tedaj izvedljivo, če je podprto od vseli gospodarskih krogov. Le tedaj, ko si ustvarimo lastni borzni trg, bode naše gospodarstvo urejeno po pravilnih nazorih in osvobojeno od političnih in bi-rokratičnih tendenc. Država naj da za to samo pravno podlago in organizira nadzorstvo v sporazumu z merodajnimi gospodarskimi faktorji in s tem bo ustreženo nji in vsem gospodarskim slojem. Odločujoči činitelji pa naj blagohotno upoštevajo, da je temelj vsake države njeno narodno gospodarstvo. • * » POLOŽAJ DENARSTVA V JANUARJU. Devizni trg v januarju je karakteriziran po relativni mirnosti. Povprečni kurz dolarja na belgrajski borzi je v mesecu januarju t. 1. znašal 88.20 dinarjev. Povprečni december-ski kurz je bil le neznatno večji (dosegel je 88 in pol dinarjev za dolar. V primeri s povprečnim dolarskim kurzem, doseženim v letu 1923., ki je bil 93.20 dinarjev za dolar, izkazuje letos valuta za naš dinar znatno večjo vrednost Povprečna vrednost dinarja na newyor-Ski borzi je bila v Januarja 1.14 dolarja (v decembru 1923 istotoliko), v celem letu 1923. 1.07 dolarji, v celem letu 1922. pa 1.36 dolarja. Srednji dinarski kurz na curiški borzi J znašal 6.55 centimov. Kar se tiče obtoka bankovcev, je bilo v Začetku leta, oz. 31. decembra 1923 v obtoku za 5.790.2 miljona dinarjev novčanic. 8. januarja 1924 se je obtok zvišal na 5860.8 miljona, toda že 15. januarja se je znižal na 5.810.7 miljona, 22. januarja pa na 5718.2 miljona dinarjev. Dne 31. januarja 1924 se je obtok povišal za 55 4 miljona dinarjev na 5773.6 miljona dinarjev. Vendar je ta povišani obtok še vedno nekoliko manjši, kakor oni koncem 1. 1023. • • « g Organizacija obrtnega kredita. V trgovinskem ministrstvu je za narodno skupščino pripravljen načrt zakona o priv. deželni obrtni banki (»Povlaščena zemaljska zanatlijska banka«). Naloga banke bo, da daje obrtnikom čim cenejši kredit in pospešuje snovanje drugih ustanov s podobno svrho. Začetni kapital bo 40,000.000 Din, od katere vsote bo viada vplačala 40 odstotkov. Kapital mora biti vplačan do konca 1. 1927; finančno ministrstvo bo v to svrho, v kolikor ne bodo zadostovali dohodki državne razredne loterije, postavljalo v proračun potrebne vsote, počen-ši z 1. 1923. Ostanek kapitala vplačajo zasebniki. Nova obrtna banka bo prosta vseh državnih in občinskih taks in davka na delo in premoženje, kakor tudi vseh državnih iu avtonomnih doklad. Država se odpoveduje tudi pravici do dividend, kl bi ji pripadale za njen del vplačane glavnice. g Inozemsko posojilo za našo industrijo. Kakor poročajo listi, bo najbrže belgrajska industrijska centrala dobila inozemsko posojilo v Angliji, in sicer v znesku 23 У, milijona funtov Sterlingov, L j. skoro 9 milijard dinarjev. Obresti bodo znašale v prvem letu 17 odstotkov. g Produkcija časopisnega papirja. Po časopisnih poročilih je znašala produkcija časopisnega papirja v Nemčiji lani 580.000 ton, v Angliji 300.000 ton, v Švedski 210.000 ton, na Finskem 160.000 ton, na Norveškem 115— 120.000 ton. Avstrija ima 46 papirnih tvornic s 91 papirnimi stroji. Produkcija v Avstriji je dosegala 180.000 ton. Češkoslovaška poseduja 88 tvornic s 149 stroji s skupno produkcijo 220.000 ton. g Ozimna setev Zedinjenih državah. Površina, posejana z ozimno pšenico, meri letos 40,191.000 aeres napram 46,096.000 leta 1922 in 47,611.000 leta 1921. En aere (izgovori: ejkrj meri okroglo 40 arov in pol Z ržjo je posejanih 4,377.000 aeres, lani jih je bilo pa 5,508.000. Po teh številkah računijo na pridelek: in sicer pri ozimni pšenici na 562 milijonov bušlov, napram 586,204.000 lani, pri rži pa na 62 milijonov napram 95 milijonov. Zakaj pri pšenici več kljub manjši površini? Ker bo letos pridelek gostejši in bogatejši, 88 od-stot. napram lanskim 80 odstot Bušel ima kaj različno težo, pri žitu navadno 76 kilogramov. Vsako leto je z žitom posejana površina manjša — tudi od 1920 na 1921 naprimer za 1 milijon 433.000 aeres — in se bo to Sčasoma poznalo v ameriški preskrbi z žitom in ker je danes ves svet ena sama gospodarska enota, bo vplivalo tudi na ostale dežele. Sedaj Unija žito kljub velikanskemu domačemu konzumu še zmeraj Izvaža. g Uvo«. izvoz in preroi plačilnih vredstev Itd. v ArstriiL Avstrijsko zvezno ministrstvo za finance je izdalo sledeče predpise: Uvoz avstrijskih plačilnih sredstev (bankovcev, novcev ,čekov, ki sc glase na avstrijske krone- menic itd.), inozemskih plačilnih sredetev (bankovcev, novcev, čekov, menic itd. na inozemstvo) kakor tu- in inozemskih vrednostnih papirjev ne potrebuje nobenega dovoljenja. — Izvoz inozemskih bankovcev in čekov, menic itd na inozemstvo je dopusten brez posebnega dovoljenja v neomejeni svoti, izvoz avstrijskih bankovcev pa v potniškem prometu do 4 milijonov kron in v malem obmejnem prometu do 200.000 kron za osebo. Avstrijski bankovci v zneskih nad 4 milijone kron, v ob mejnem prometu nad 200.000 kron, dalje na avstrijske krone glaseči se čeki, menice itd. kakor tu- in inozemski vrednostni papirji potrebujejo za izvoz dovoljenja avstrijske narodne banke (bančni oddelek). Za izvoz tu- in Inozemskega denarja in žlahtne kovine, dalje tuzemskega denarja iu železa ali nežiahtnih kovin (tuzemski denar iz železa ali nežiahtnih kovin do skupnega zneska 2 kron je prost za izvoz) je potrebno posebno dovoljenje zveznega ministrstva financ. Potnikom, ki se hočejo mimogrede muditi v Avstriji, da vstopni carinski urad o plačilnih sredstvih, ki jih imajo s seboj in katerih izvoz potrebuje posebnega dovoljenja, potem o vrednostnih papirjih, v potnem listu potrdilo. Na podlagi tega je dovoljen v teku štirih tednov izvoz brez dovoljenja. g Obtok bankovcev v Francijj. Po izkazu francoske banko je znaM obtok bankovcev dne 7. t. m. 39974 milijonov frankov. Od prejšnjega izkaza se je obtok zopet povečal za 340 milijonov. Zlata rezerva je znašala 5.540 milijonov frankov. g Danska zunanja trgovina. V letu 1923. je znašal uvoz v Dansko 1973 milijonov danskih kron, izvoz 1616 milijonov. g Konkurzl v Avstriji. V mesecu januarju letos je bilo v Avstriji 10 konkurzov in 41 izravnalnih poravnav. g Albanska emisijska banka. Albanska netna banka je najmlajša od zavodov isic vrste na Balkanu. Vzrok za to je v notranjem gospodarskem življenju, ki se je posluževal denarja sosednih držav. Albanska notna banka se jc ustanovila šele lani kot delniška družba z 5 milijoni frankov v zlatu osnovnega kapitala. Poleg domačega kapitala je v njej udeležen tudi angleški, francoski, holandski in švedski kapital. Albanska notna banka bo letos začela s svojim delovanjem, ki ima izključno cilj, urediti denarne razmere v Albaniji z izdajanjem svojega papirnatega denarja. g Obtok novčanic v Mažarski je znašal 31. januarja nad 1 bilijon kron. g Povišanje železniških tarifov v Franciji. Na predlog železniških družb jc sklenil vrhovni železniški svet predložiti povišanje prevoznih tarifov na železnicah. BORZA. Curih, 9. febr. (Izv.) Berlin 1.10, Newyork 575.30, London 24.70, Pariz 26, Italija 25.10, Praga 16.70, Belgrad 6.80, Sofija 4.22, Dunaj 0.008120, Bukarešt 2.02, Amsterdam 215.10. flefcfe mož{c se posoefoaK, ftafco zamorca орсеШ: — Jn konečno se \z sftfenHo, V 'Opocatiti — 35afotog«milo. \ — Zanimive rcdukcije. Listi poročajo, da je zapadlo prosluli »redukciji« hidi nekaj vseučiliških profesorjev. I To je nekaj čisto novega. Doslej so namreč I smatrali vseučiliške profesorje povsod na I svetu za neodvisne profesorje, t. j. za člane avtonomnih univerz, ki jih je država pač plačevala v interesu več ali manj brezplačnega pouka, nikjer pa ne smatrajo vseučiliških profesorjev za državne uradnike. Ta novost je bila prihranjena nam. Upamo, da se bodo znali vseučiliški profesorji, če se le količkaj zavedajo svojega dostojanstva, takim nared-bam vlade odločno upreti. — Glede ljubljanske univerze ,'e zanimiva redukcija profesorja K o s 1 ć a, ki ima očividno politično ozadje. —• Razdelitev uradnega osebjn med ljubljansko in mariborsko oblastjo. Dode- ljeni so v službovanje velikemu županu ljubljanske oblasti: dvorni svetnik Ivan Te-kavčič, vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka, vladni svetnik Leon Grasselli, okrajni glavar dr. Fran Logar, vladni tajnik dr. Lov-ro Bogataj, vladni tajnik Mirko Brezigar in okrajni komisar dr. Ivan Zobec; dalje vladni svetnik Alojzij Pavlin, veterinarska nadzornika Hugon Turk in Viktor Zaje, načelnik oddelka za kmetijstvo Ivan Sancin, kmetijski svetnik Fran Trampuž, sadjarski nadzornik Martin Hurnek, referent za kmetijstvo Miloš Šlibler, višji kletarski nadzornik Fran Gombač, višji računski svetnik Avgust Bukovec, deželni veterinar Franc Černe, pisarniški adjunkt Josip Golar, gospodinjski učiteljici Elza Premrou in Min-ka Rožnik. — Mariborskemu velikemu županu so dodeljeni: vladni svetnik dr. Fran Vodopivec, okrajni glavar dr. Bronislav Fi-šer, vladni tajnik Stanko Novak, okrajni komisar dr. Mirko Potočnik in vladni kon-cipisl Vladimir Suša; dalje višji veterinarski nadzornik Janko Rajar, višji državni živinozdravnik Franc Pirnat, vinarski nadzornik Anton Puklavec, kletarski nadzornik Josip Zabavnik, kanclist Davorin Jenko, kmetijski svetnik Albm Dular, kmeMj-skostrokovni pr akt i kan t Benedikt Venke, gospodinjska učiteljica Terezija Goričan. — Sedeli srezov v mariborski oblasti. Ministrski svet je določil še neodrejeno sedeže srezom v mariborski oblasti sledeče: za laški srez Laško, za mariborski desni breg Maribor, za gornjegrajski srez Gornji frad, za šmarsko-rogaško-kozjanski srez marje in za dolnjelendavski srez Dolnja Lendava. Kakor se iz tega vidi, vlada brez škrupulov nadaljuje parcelacijo Slovenije. — Posledice požara 14. jan. t. 1. v Splitu vedno bolj jasno kažejo svojo grozoto, ker cela pomožna akcija ne pride naprej, medtem ko katoliški delavci v Splitu gledajo pred seboj razvaline, ki zahtevajo milijonov, da se jih spet nanovo poživi. Toda sredstev ni. Škoda je tako velika, da zahteva pomoči od vseh strani. Ker pa je ideja in stvar, za katero gre, skupna nam vsem, zato toplo priporočamo akcijo, ki jo je podvzelo kat. akad. društvo »Pavlino-vić«. Priporočamo našim hranilnicam in občinam, kakor tudi vsem, ki se čutijo zmožne, da prispevajo po svojih močeh. —■ Tožba dr. Bogomila Vošnjaka proti »Slovencu«. Za včeraj popoldne ob 4. uri napovedana razprava v znani pravdi dr. Vošnjaka proti odg. uredniku »Slovenca« g. Mihi Mo-škercu je bila udgodeua za nedoločen čas. Stol sedmorice v Zagrebu kot najvišje sodišče je namreč pritožbi zagovornika g. dr. Natlačena ugodil in prvo razsodbo oziroma obsodbo deželnega sodišča v Ljubljani razveljavil, vsled česar bi se bila imela vršiti nova razprava. Glede utemeljitve odgoditve naj nam bo dovoljeno postaviti besedo za enkrat tako, da je bila razprava odgodeua zaradi bolezni g. Mihe Moškerca, ki leži že dalje časa v deželni bolnišnici. -— Ustanovitev pftsemskega okrožja za Gorenjsko se bo vršila v sredo, 18. februarja v Društvenem domu v Škofji Loki. Začetek ob 8. uri zjutraj. — Zastopniki živinorejskih zadrug in občinski živinorejski odseki na Gorenjskem se vljudno vabijo k številni udeležbi. Tudi živinorejci, ki vedo ceniti potrebo živinorejske organizacije, naj se sestanka udeleže. — Na dnevnem redu sta dve predavanji: »0 nalogah pasemskega okrožja« (instr. Krištof) in »O pomenu živinorejske organizacije« (tajnik Ovsenik) ter naposled volitev okrožnega odbora. — Pripravljalni odbor. — Važno za davkoplačevalce. Koncem tega meseca poteče rok napovedi osebne dohodnine. V olajšavo pravilne napovedi je izdala papirna trgovina Iv. Gajšek v Ljubljani pomožne pole, s pomočjo katerih se vsakemu obrtniku, kmetu, trgovcu in industrijcu predoči kratek obračun za podlago pravilne napovedi osebne dohodnine. Pa tudi za napoved prometnega davka la pola izborno služi. Cena za en izvod Din 2.—, po pošti 50 par več. Pri naročilu najmanj 25 izvodov poštnine prosto. — Odlikovanje. Rektor ljubljanske univerze dr. Fran K i d r i 6 je odlikovan z redom sv. Save III. vrste. — Lovci, pozor! Slovensko lovsko društvo v Ljubljani je sklenilo v svoji seji dne 18. januarja t. 1., da ima pripasti od vseh zabav, ki nosijo naslov »Lovska prireditev* (veselica, zabavni večer, ples (. t. d.), 30 odstotkov čistega dobička fondu »Zelenega križa*. To doneske naj nakažejo prireditelji Slov. lovskemu društvu v Ljubljani z opazko >Zeleni križ«. — Odbor S. L. D. — Plačevanja talcs je oproščeno »Kolo srbskih seslara v Belgradu«. — Iz zdravniške službe. Sekundarij bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Robert B 1 u m a u e r je imenovan za asistenta na kirurgičnem oddelku splošno bolnice v Ljubljani. Dosedanji asistent na tem oddelku dr. Aleksander Kuhar je Imenovan za prima-rija kirurgičnega oddelka javne bolnice v Ptuju. — Oviran pogreb. Pred 6 tedni smo poročali, da je umrla na Ježici pri Ljubljani gjstilničarka ga. Alojzija Ahlln, in da je njen pokop zabranil mrliški ogleda, češ da je njen soprog osumljen krivde njene smrti. Umrla ie bila d runi dan brez kake zaoreke poko- pana, a očitajoče govorice napram soprogu umrle niso hotele potihniti, dokler ni cela za-deva prišla pred deželno sodišče. Isto je zad. nji pondeljek umrlo dalo izkopati in po zdrav-nildh njeno truplo preiskati. Komisija je dognala, da je umrla vsled prevelikega uživanja alkohola in da ni na njenem truplu opazili nobene poškodbe. Resnici na ljubo moramo izjaviti, da jo bila umrla znana alkohollkinja ln da je v takem stanju prišlo mnogokrat med možem in njo do prepira, ki se je večkrat končal dejansko. Ko jc pa imenovana umrla, so zlobni jeziki trdili, da je njena smrt le posledica poškodb od soprogove strani, kar se jo pa pri raztelcserju pokazalo kot neresnično. Mrliški ogleda bo pa moral svoje neprevidno postopanje premišljevali v zaporu. — Direktna telefonska zveza med Bel-gradom in Budimpešto in Belgradom in Prago. Dne 1. februarja je bila otvorjena direktna telefonska zveza med Belgradom in Budimpe. što. V kratkem bo otvorjena tudi direktna telefonska zveza med Lčlgradom in Prago preko Peštc in Bratislava — Za otvoritev teh telefonskih prog je bil že skrajni čas, da se preobložene telefonske progo Belgrad-Zagreb-Ljubljana-Dunaj-Praga nekoliko razbremene. — Vremenske nezgode po celi Evropi. V avstrijskih Alpah so napravi snežni plazovi silno škodo in so zasuli tudi večje Število ljudi. Na Dunaju je divjal prošle dni močan vihar, ki je trgal strehe in lomil drevje ter odnesel na stotine ljudem klobuke raz glave. — Na Poljskem je zapadel silen eneg, vsled česar so morali železniški promet na mnogih progah popolnoma ustaviti. — V Severnemu morju jo vihar v bližini Hamburga potopil ladjo >Alida«. Posadko so rešili. — Silni viharji divjajo tus'i po skandinavskih deželah. — Na južnem Francoskem pa jo začel pihati veter »mistrak, mrzel vetr od severozapada. ki povzroča veliko škodo na zgodnjih vrtnarskih kulturah. Veter je prevrnil neki tovorni vlak na progi Nizza—Toulon. Iz južno-franco-skih prlt.r.nišč se ni mogla odpeljati nobena ladja." — Beg. Frančiška Bajde iz FoHPa je bila odposlana s prisilnim polnim I i t oni v svojo domovinsko občino, kjer bi se imela javiti pri svojem županu. Bajde pa je med vožnjo neznano kam pobegnila. — Oropane zidanice. Na Trški gori pri Novem mestu je bilo vlomljeno v zidanico posestnika Franceta Grobevška iz Novega mesta. Vlomilec je napravil precejšno škodo pri vlomu, dobil pa je samo nekaj malenkosti in pa samokres na šest strelov, vreden 1200 kron. —Dalje je bilo vlomljeno v zidanico posestnika Antona Globevnika iz Bršljina pri Novem mestu. Tat je odnesel več kuhinjskega in namiznega orodja iz aluminija, ajdovo inc(-ko. svinjsko mast, klobase, sivnjetino, jajca in celo posteljno opremo v skupni vrednosti okrog 8000 K. Oba vloma je izvršil bržkone isti vlomilec. Sploh se je v zadnjem času izvršil že več vlomov v zapuščene zidanice in in vrši te vlome ena in ista družba, ki bega in se potika po zapuščenih krajih. — Ponesrečeni delavci. V tovarni > Kovina« v Mariboru se je delavka Gselman Eliza pri čiščenju stroja močno urezala na levi roki, na isti način si je ključavničar Pesek Vi-libald zmečkal levo roko. Oddana sta bila oba v bolnico. -— V tovarni splošne stavb, družbe v Teznem je padel vodji montaže Josipu Ru-terju težak železen ključ iz droga na glavo iu ga močno poškodoval. — V parnem mlinu Lu-dovik Franz v Mariboru je delavec Wistan Viljem čistil v tovarni testenin stiskalnico. Pri tem mu jc stroj zmečkal desno roko. — Antona Podgorška, hlapca pri mesarju in gost. Zokaly Francu v Mariboru so pritisnili konji ob zid. Mož je dobil težko rano na glavi — V tovarni usnja Ant Badl-a nasl. Walter Hal-b&rth v Mariboru si je strojnik Sulcer Blaž zmečkal desno roko. — V jugoslov. žični ind. v Celju Je delavki Antoniji Verčnik zmečkal stroj prste na levi roki. — Stojan Martin, pomočnik v čevljarni »Adria« v Celju, se je z nožem težko obrezal po obeh rokah. — Na lesnem skladišču Šteh - Drobnič v Dobrem-polju je delavcu Zabukovcu Vinku zmečkal hlod stopalo desne noge. — Pri gozd. uradu »Planina« pri Sevnici si je drvar Franc Ivnik pri spravljanju hlodov zlomil levo nogo, vsled česar je moral v bolnico v Krško. — V predilnici v Tržiču je delavec Smolej Fortunat padel v delavnici in si zlomil desno roko; v tovarni lesnih lepenk Charles Molnic pa si je delavka Mali Marija pri padcu zdrobila desno ramo. — V tvornici »Titan« v Kamniku je ključ, vajencu Vebru Jožefu odletel žel. drobec v levo oko, kovaču Petru Jesihu v desno oko, etrugarju Ivanu Repniku pa v levo oko. Poškodbe niso nevarne. — Na žagi družbe »Deska« v Novemmestu je delavcu Josipu Kostrevcu zmečkal hlod prste desne roke. V pletami v Strniščn pri Ptuju se je pomočrik Silacli Ignac močno obrezal po desni roln. — Rant Anton, hlapec v trgovini Gabrič Alice v Ptuju, si je pri padcu zmečkal levo oprsje in desno roko. — Pri gradnji železnice v Ljutomeru je delavcu Dubrovu Juriju vagonček zmečkal desno nogo. — Piki Franc, modelni mizar v livarni Jos. Lorber in drug v Žalcu si je zlomil pri padcu križ. — V tigovini Lenarta Franca v Ptuju je hlapcu Vavpotiču Fr. padel pri razkladanju težak zaboj na levo roko in mu zmečkal vs6 prste. — Opozarjamo slavno občinstvo na da našnji inserat svetovne, doslej vse nadkrilju-ioče tovarne klaivrjev Steinway & Sons. 780 Stev. 34. SLOVENEC, dne tO. februarja 1924. Stran 5. staierske mme. š Vlom. V Paradižu pri ev. Barbari je bilo vlomljeno pri posestniku Jožefu Zima. Pokradeno je bilo več moške in ženske obleke, 3 ženski površniki, razno perilo, čevlji, ura budilka, operni daljnogled, 4 trtne in 15 grozdnih škarij, nekaj fižola in 2 kozarca medu v bkupni vrednosti okrog 40.000 K. Tatvino je izvršil neki neznan moški, v spremstvu čedno oblečene ženske, ki so je izdajal za vinskega kupca in je tudi napravil z več posestniki v okolici pogodbe za dobavo vina. š Pobegla vlomilca. Pred par dnevi sla naletela dva orožnika na okrajni cesti blizu Oseka v Slov. goricah dva tuja neznana mo-Ska, ki sta nosila težke nahrbtnike. Ko sta ugledala orožniško patruljo, sta pometala neznanca nahrbtnike v cestni jarek in sta pobegnila v gozd, kamor jima ni bilo mogoče slediti, ker sta se, ko je priletela patrulja, žc skrila brez sledi v gozdu. V nahrbtniku so našli razno manufakturno blago, ki je bilo gotovo kje ukradeno. Edtn begunccv jc izgubil na begu siv klobuk. Begunca sta biLi okrog 30 let stara, čedno oblečena v športne obleke in sta izgledala kot boljša človeka. Tudi ta obleka jc bila najbrž ukradena. lj Seja kluba občinskih svetnikov SLS, sklicana za pondeljek, je preložena. lj Govorilne ure kluba obf. svetovalcev S. L. S. se vrše vsaki pondeljek med 5. in 6. uro popoldan v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. lj Sestanek somišljenikov SLS za dvorski okraj. Snoči se je vršil sestanek somišljenikov SLS v kleti Konsumnega društva v Zvezdi. Krajevni predsednik je otvoril ob 8.15 zelo dobro obiskani shod. Poročevalca sta bila gg. podžupan dr. Stanov-n i k in občinski svetnik Albin Zaje. Gospod podžupan je poročal o splošni komunalni politiki in pojasnil važnejša aktualna vprašanja, g. občinski svetnik Zaje je pa razložil zelo detajlno finančno stanje mestne občine. Obe poročili so navzoči s splošnim odobravanjem vzeli na znanje, zlasti podatki g. občinskega svetnika Zajca o finančnem stanju mestne občine je navzoče zelo zadovoljilo, kajti priložnost so imeli prepričati se, da sedanja večina ne zapravlja imetja mestne občine, kakor zlohotno natolcujejo nasprotniki, temveč da skrbi res za dobro in razumno gospodarstvo. Po dveurnem razpravljanju je g. predsednik, zahvalivši se govornikoma, zaključil zborovanje. lj Umrl je včeraj zjutraj g. Fran A danil č, lastnik tvrdke I. N. Adamič, vrvarnar in veletrgovec. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4. Naj v miru počiva! lj Sleparski monter. Pred kratkim smo poročali, da je hodil po Ljubljani neki slepar, ki se je izdajal za monterja tako pri Komu, Eckarju in pri meslnem vodovodu. Preiskaval je vodovodne pipe in naprave na streniščih. Za vsako pipo je zahteval za uregled po 6 do 10 Din. Imel pa je mož smolo v neki hiši v Čopovi ulici, da je dobro pipo pokvaril. Stranka se je pritožila, nastal je spor, ki je končal s tem, da so ugotovili sleparstvo in aretirali sleparja, ki je bivši kleparski pomočnik Ignacij Dolenc, že delj časa brez posla in je živel od raznih sleparij. lj Nesreči. — Pri gradbenem podjetju G. T3nnies je padel zidar Anton Topolčnik z odra dva metra globoko. Zlomil si je roko in se tudi poškodoval na glavi. — Hlapec Fr, Kregar pri gostilničarju in trgovcu A. Novaku v Stepanji vasi je padel s podstrešja po stopnicah in si zlomil obe roki. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. lj Razne tatvine. Na Glincah je bilo vlomljeno v kovačnico Franceta Suhadolnika. Tal jc vlomil skozi okno In je odnesel okrog 20 jeklenih dlet, 15 do 30 cm dolgih, ki so b«la zaznamovana s črko K ali z znakom v obliki pike in vredne okrog 1200 kron. Drugega orodja vlomilec ni odnesel, ker je bil bržkone prepoden in jc pravočasno pobegnil. — Služkinji Tereziji Gerl Iz Rožne doline je bila ukradena satenasta pempadura, v kateri je imela zlat prstan z rdečim kamnom, srebrn prstan v obliki sklenjenih rok, zlate uhane z modrimi kamenčki v obliki zvezde, dalje nekaj kontenine, žepnih robcev In pa rožni venec s črnimi jagodami v skupni vrednosti do 4000 kron. — Iz zaprte sobe Gospodarske zveze na Dunajski cesti je bil ukraden rjavo-zelenkast površnik, vreden okrog 5000 kron. — Podpolkovniku Brabeku na Dunajski cesti so bili ukradeni iz stanovanja sledeči predmeti: samokres »Parr'beUum« v rjavi torbici, daljnogled znamke »Goerz« v rjavem futeralu z napisom: »K. u. k. Inf. Reg. 89« in pa mornariško oficirsko bodalo v skupni vrednosti 16.000 kron. Kot storilca so prijeli brezposelnega tapetniškega pomočnika Alojzija Za-dravca. Pri hlSnl preiskavi so nnšll pri njem še mnogo raznega blaga, ki jc tudi ukradeno pri raznih podjetjih, kjer je služil. — Brezposelni mesarski pomočnik Anton Žgajnar jc ukradel pred BMiovčovo trgovino na Sv. Jakoba trgu dve prazni vreči, vredni 800 kron. Prijeli so ga na trgu za starino, kjer jc prodajal vreče. lj Mleko. Združene mlekarne, Vojaška ulica, nasproti belgijske vojašnice, sprejemajo zopet in to do J5. februarja nove abonente za mleko, ki se dosiavljn z voztni dnevno na dom in to v poljubni nsnožinl. Garantira se za popolnoma sveže, čisto, pasterizirano mleko s ca 3 5 odstotki lolščnosti. Naroča se lahko tudi telefonlčno, št. 446. 433 _ Prosveta. i i Rokodelski dom. V ponedeljek, 11. t. m., bo predaval v dvorani Rokodelskega dom--' g. msgr. Viktor Steska. Predajanje bodo pojasnjevale krasne, barvane skloptične slike. Pričetek je točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Po predavanju razdelitev vlog za prihodnjo društveno prireditev, ki bo 2. marca. Stolna prosveta ima jutri ob osmih zvečer v Križankah predavnje. Predava g. prof. dr. Lamb. Ehrlich. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi prihodnji torok zanimivo skioptično predavanje »O boju za soverni tečajr. V sredo 13. januarja je redna odborova seja. Telovadni odsek Moste priredi danes ob 7. zvečer akademijo z zanimivim sporedom in komerzom. Sodeluje godba mladinskega doma K obilni udeležbi vabi odbor. Sloo. kal. izobraževalno dru&tvo v Dravljch ponovi v nerioljo, 17. februarja 1924 igro «U n I č e n o življenje«. Začetok ob 6 zvečer. Vabljeni zlasti prijatelji obiskovalci iz bližnje okolice. Višji prosvetni tečaj pri uiSnllnkah V pondeljek ob 6. zvečer prične svoje predavanje dr. Štele, v torek od 7.-8 dr. Piskemik Angela. Slovensko Planinsko društvo naznanja, da se je pisarna preselila na Poljansko cesto St 12, pritličje, desno. ObSni tbor Stavbne zadruge Akademski doin v Ljubljani sklicujemo za dne 22. februarja 1924 ob osmih zvečer v starešinskih prostorih Akademskega doma, MikloSičeva cesta št 6. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Potrdilo letnega računa za leto 1924. 8. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. Zveza uradnic ln trgovskih nastavljenk »Krekova prosveta« ima svoje redno predavanje v torek, 12. februarja, ob pol osmih zvečer. Predava g. prof. dr- Š a r a b o n. Prosimo vse članice sigurne \n točne udeležbe. Dr. Joža Glonar: Londincnsla. i. Prva res slavistična stolica na Angleškem se je ustvarila na univerzi v Londonu, kamor je bil 1. 1922. v poletju pozvan mnogim Slovencem dobro znani mladi angleški učenjak N. B. J o p s o n , da predava primerjajočo slovnico slovanskih jezikov. Svojo službo jo nastopil s poskusnim predavanjem »Slovanski narodi in jeziki in njih medsebojno razmerje«, ki ga je imel 30. novembra 1922 pred izbranim občinstvom na londonski univerzi (Kings College) in ki jo sedaj izšlo tudi v tisku. Marsikoga bo zanimalo, kako gleda Anglež na slovanske narode in jezike, posebno pa na nas same in one, ki so nam blizu. Študij elavistike, tako je predavatelj povdarll že v uvodu, ni novost samo za londonsko univerzo, ampak za Veliko Britanijo snloh. V primeri s Francijo in Nemčijo jo nn polju filozofije živih jezikov Anglija bila zadnja desetletja precej zaostala, dasi so Angleži i mi s svojimi »pijonirskimi študijami na polju splošne fonetike in z delom na polju Anglistike in klasične filozofije že davno dokazali, da se lahko odlikujejo tudi na tem znanstvenem polju. Kai pa zadeva slavistiko samo, so jih na tem polju daleč prebite!! -ч samo Slovcni, ki so v tej znanosti sp oh največ ustvarili, ampak celo 'nko mali narodi, kakor so na primer Finci. Skandinavci in Nizozemci. Edino Morfill v Ox?ordu in njegov naslednik Forbes —- edini, ki je znan med slavisti — Minrr in Sweet so imena Angležev, ki so se pečali znanstveno s slovanskimi nar di. Prenovljeni študij alavistike na Angleškem pa bi brez primerjajočega študija slovanskih narodov, ki naj vse te študije druži in jim daje nekako trdno podlago, pravzaprav vieel v zraku. Iz špecijelno angleških razmer izhajajo tudi praktične zahteve, ki se stavijo predavatelju tega predmeta v Londonu: ozirati se mora ne le na čiste siaviste, ampak tudi na druge filo-loge, ki jim je poznanje slovanskih jezikov potrebno pomoč pri lastnih študijah. Omejitev in definicija Slovanov je nekoliko težavna, vendar pa ni tako velika pogrešita, če vzamemo vse slovanske govoreče ljudi za Slovane, kakor bi bila tedaj, če bi vse angleško govoreče proklamirah za Angleže. Težavne je postane vse skupaj, če se prašamo, kako je treba te Slovane klasificirati, koliko je število slovanskih narodov in slovanskih jezikov. Vzemimo n. pr. Maloruse ali Ukrajince in praSajmo se, ali jim gre po pravici označba posebnega naroda. Nato odgovarja pisec z sDaf«, ki velja pri njem za vsako narodno skupino, kakor hitro se svoje individualne posebnosti zaveda in jo tudi v svojem lastnem imenu izraža. V tem oziru sledi Jop-son češkemu strokovnjaku Niederlu, ki je v svojem delu »Slovanski svet« priznal formulacija posebnih narodov, kakor so n. pr. Ukrajinci in Slovaki, narodi, ki so nastali vsled vedno bolj napredujoče diferenciacije v slovanskem svetu, ki jo povzročata dva tako silna faktorja, kakor je zgodovinski razvoj in napredek kulture. S tega — historičnega — stališča je umljivo, da navajajo razni učenjaki razna števila, kadar govorijo o slovanskih narodih in njih jezikih. Dobrovskij je 1. 1822 naštel deset slovanskih jezikov in narečij, Šafafik je 1. 1842 naštel šest slovans' iii jezikov, ki se dele na štirinajst narečij, Miklošič jih je leta 1852 razlikoval devet, Spominčica. 10. februarja 1894. Ta datum ne bo ostal niti v slovenski zgodovini. A datum je vendar ie in pomeni Vidov dan za peščico ljubljanskih gimnazijcev, ki so hoteli svoje življenje poboljšati, a niso smeli. Prav na ta dan so prejeli razno oceno z rok liberalne šolske oblasti. Vsak čas nastajajo med dijaki prijateljstva in krožki z večjim ali manjšim ste: vilom izbrancev, ki jim ta ali ona ideja ali cilj da nekolikšno trdnost. V nižji gimnaziji so zadostovali manjši cilji, n. pr. žogo biti v Zeleni jami, ali pripravljati obrambo zoper objestnost realcev, v višji pa človek raste s svojimi cilji in blamažami. Tako je nastal v tistih časih nekak statistični urad, ki je izvršil kataster ljubljanskih gospodi-čen od petnajstega leta dalje, torej vseh tistih, ki jih ljubiti ni prezgodaj, z oznako osebnih lastnosti in drugačnih razmer: družba za flirt in temu primerne pogovore. Pevci so imeli zasebne sestanke, kjer so je veliko hrvaško pelo, zlasti »U boje, kakor bi komaj čakali, da jih Turčin poseka. Drugi eo se zanimali za sokolsko telovadbo, drugi za nektar in ambrozijo v Slonovih ulicah, drugi za licealno knjižnico. Na način patronaže sta vplivala na nekatere dijake Tavčarjeva in Jenkova gospa. Pater Salezij marsikomu koristil. Jeran je veliko po-rnagaL Med vsemi takimi pojavi med dijaki eo zbudili v javnosti največjo pozornost »liga- ši«, ki so ee zavzeli za versko nravni moment. Objektivno so bili plod I. katoliškega shoda in ognja, ki se je vzbudil po njem, subjektivno pa jih je rodila potrebf versko-nravne obrambe v liberalnem ozračju. Niso nameravali upora zoper šolsko oblast, zoper to je govorila vest in zreli svetovalci, prošnja, da bi smeli osnovati Marijino družbo, jim je bila odbita, društvo jim je bilo prepovedano po disciplinarnem redu, tako so se prosto zbirali, a nekega vodilnega fanta so morali imeti, v ta namen so si izbrali tovariša, ki je sedaj župnik na Trati. Kakšne odloke je on dajal, se vidi iz tega enega, da se je moral vsak tovariš odkriti, ko je zazvonilo poldne, in moliti angelsko češčenje, naj bo kjerkoli. Zajemljivo je pri tem, da je šolska oblast vedela takoj v začetku za vsa imena, ker so niso mislili skrivati pred njo. Začeli so tudi z listom, ki mu je izšla eamo prva številka, a so ga takoj uetavili, ko so součenci začeli groziti, da je to prepovedano. Neki goriški dijak je kol-portiral »Rimskega katolika^, ki je bil skoro premočen lelt zoper časovne bolezni. Zbirali so se na Btanovanju sošolca, bivšega Kalanovega ministranta, čegar oče jih je drago volje sprejemal in poslušal. S tem sem povedal že slutnjo, odkod je padla iskra med nas. Skoro vsi smo imeli starše v Ljubljani in se z njihovo vednostjo shajali. Tu peščica dijakov si je iskala mentorja in našla Kreka; ni je on iskal, ampak ona je njega našla. Začel se je njegov nepozabni vpliv na dijaštvo. »Ligašemc. samim so bile urice štete; zrno je moralo umreti, da kaj rodi. Začetkom novega šolskega leta je bila od druge popolnoma samostojne roke vložena ovadba na deželni šolski svet o raznih nedostat-kih na gimnaziji. Radi ravnotežja, in ker je moral velik del ligašev pričati zoper profesorje in sošolce, so sc ligašem za veliko zlo vzeli njih sestanki in dva izleta. Vsi prvotni ligaši — novince smo zakrili — so dobili slab red v nravnosti, nekateri karcer, a še to ni bila taka reč, najhujše je bilo zaničevanje in preganjanje brez obrambe. Edina v šestem razredu, kjer je bil bister in pravičen razrednik in kakih deset aloiznikov, ni bilo trpeti nič v primeri z drugimi razredi. Naš reditelj je bil prisiljen zapustiti Ljubljano, pa jo zato v Novem mestu trosil ligaško seme. Dobili so klerikalen žig in po tridesetih letih se lahko reče, da je bilo tudi to dobro. Bog je dal srečo, da so še vsi žvi, in da so velika večina postali duhovniki, oni pa, ki so laiki, niso na slabem glasu in so si stekli zaslug za katoliško gibanje med visokošolci. Eden sam se je odadljll po slavni poti, a še ni povedal zadnje besede. Pred šestimi tedni so se sešli ti ligaši pri proštu Kalanu v Marijanišču na dan Krekovega godu. Po sveti maši, ki jo je služil tisti ligaš, ki ima največjo brado, so obiskali Krekov grob in dom in so nato pri kosilu spominjali časov, ki so bili. Bog ve, ali bi še spravili toliko korajže skupaj, kakor nekdai Nieer. Jagič 1. 1898 enajst, Florinskij 1. 1907 d«. vet. Najbolj značilno je pač, da Dobrinskij 1 1822 bolgarščino sjVoh ne pozna: takrat še ni bilo nobenga bolgarstva, ker še ni bilo prave bolgarske zavesti, ki je šele plo dsledečih desetletij. Umljivo je, da je Florinskij zamolčal Ukrajince, toda zakaj je potem Kašube ločil od Poljakov? Nato podaja lopson v velikih potezah pregled današnje geografsko razširjenosti Slovanov po njih posameznih skupinah, jezikovne meje in naselbine v tujini. Pri tera mora seveda govoriti tudi o novih slovanskih političnih tvorbah, ki so posledica svetovno vojske. Meje noše kraljovine so po njegovem mnogo bolj v skladu z etnogra-fičnimi kakor n. pr. pri Poljski ali Čeho-alovaški. >Na drugi strani pa ima Slovenija veliko iredento okoli Trsta in Gorice, in manjšo na Koroškem, južno od Drave. Italija in Avstrija sta, lahko se računa, s tem vzeli slovenskemu etnografskemu teritoriju približno tretjino.« Pri označbi slovanskih jezikov ee jo govornik nekoliko dalje pornudil ob stari cerkveni slovenščini zarr.di vloge, ki jo je igrala pri pravoslavnih Slovanih. Kak skupen vir za knjižne jezike pa ni bila. Pri Slovanih je ravno to najbolj značilno, da se preprosti Slovani o preprostih rečeh med seboj lahko pomenijo, izobraženi pa v višjih predmetih ne, ker so se slovanski knjižni jeziki, posebno pri tvorbi neolo-gizmov, razvijali samostojno. Kol primer navede poljsko »niepodieglošč«, češko - sa-mostalnostK in rusko »nezavisimost«, ki so vse različno tvorjeno besede za isti pojem, našo »neodvisnost*! Zanimive so Jopsonove karakteristiko slovanskih jezikov. »Srbohrvaščina je fonetično tako preprosta, kakor je ruščina komplicirana. Njeni vokali, ki jih ni mnogo, so lahko kratki ali dolgi in imajo dvojno intonacijo. Čarobne modulacije, čistost in poinota vseh glasov, naj so že povdarje-ni ali ne, gibkost in — kakor v italijanščini — nagnjenje do samoglasnikov, med katerimi prevladuje »a«, vse to dela srbohrvaščino za najbolj Čarobon, vendar krepak jezik, med vsemi slovanskimi jeziki. Kakor ruščina je tudi srbohrvaščina izgubila nosnike, namesto njene redke tatar-ščine pa ima, posebno v narodni govorici, zelo mnogo turščine. Knjižna slovenščina jo zelo podobna evoji najbližji sorodnici, hrvaščini, govorjeni jezik — ki kaže presenetljivo množino različnih narečij, pa je zelo različen. Knjižni jezik ni fonotičen, njemu manjka veliko bogastvo vokalov, ki je tako značilno za ta zanimivi jezik. Marsikatera starinska poteza, razvoj v glasovih in akcentu in literarna preteklost nad 300 let še povečuje važnost slovenščine ... Preprosta slovenska narodna govorica je brez pomiselkov jemala iz nemščine, italijanščine in madžarščine, toda knjižni jezik, kL ie prost tujih vplivov, v rokah takega velikega umetnika, kakor je n. pr. Cankar, bi bil vendar v nevarnosti pred povodnijo srbohrvaške žurnalščine, če bi njogova vplivna inteligenca rodoljubno in uspešno ne branila njegove neodvisnosti.«: Pregledno in jasno predavanje našega prijatelja Jopsona bo brez dvoma v anglosaksonskem svetu mnogo pripomoglo, da bo dobil o Slovanih boljše pojme nego jib je imel doslej. Marodno gledišče. DRAMA. Začetek >b 8. uri zvečer. Nedelja, 10. febr.: Ob 3 pop. »Mogočni prstan« pri znižauih cenah. Izven. Ob 8. zvečer: »Hamlete. Izven. Pondeljek, 11. febr.: »Tri maske«, »Smešne pred« jozei, »Priljubljeni komisar«. Red F. Torek, 12. febr.: Zaprto. Sreda, 13. febr.: sOthelloc. Red B. Četrtek, 14. febr.: »Golobček«. Red C. Pelek, 15. febr.: »Njiu. Gostovanje gospe Šetinska Izven. Sobota, 16. febr.: »Beneški trgovec«. Red D. Nedelja, 17. lebr.: Ob 3. pop.: »Danes bomo tiči«. Izven. — Ob 8. zvečer: »Tri maske«, jSineš-ne precijoze«, »Priljubljeni komisar«. Izven. Pondeljek, 18. febr.: »Hamlet«. Red E. VESEL1E IN ZADOVOLJSTVO siji r obraza vsak* gospodinja, ko vidi sneino-beio perilo. Z lahkota In malo denarja doseže to, ako Kupuja vedno Ia MILO „GAZELA" kat Stran б. SLOVENEC, Знб 10. foBrnarJa 10241 8ter. № OPERA. Znčetek ob po! 8 uri zvečer. Nedelja, 10. febr.: »Nižava^. Ljudska predstava. Iiv. Pondeljek, 11. febr.: Zaprto. Torek, 12. febr.: Gostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega gledališča. Izven. Sreda, 13. febr.: »Aida«. Red E. Četrtek, 14. febr.: »Traviata«. Ked A. Petek, 15. febr.: ?Mignon«. Ked F. Sobota, 16. febr.: »Faust«. Izven. Nedelja, 17. febr.: »Madame Butterfly«. Izven. Pondeljek, 18. febr.: Zaprto. Nedelja v narodnem gledališča. Nocoj ob pol osmih se poje v operi »Nižava« kot ljudska oporna predstava pri znižanih cenah. V operi nastopijo: gdč. Thnlerjeva, ga Matačičeva, gdčne Sfiligojeva, Korenjakova ter Jeromova in gg. Betetto, Sov.ilski, Cvejič, Banovec in Pugelj. Drama vprizori popoldne pri znižanih cenah narodno igro »Mogočni prslan« pri kateri sodeluje vojaška godba in balet, zvečer ob osmih pa Je predstava >Hamlet<. Komponist opere >Nilara« slavni klavirski vlrtuoz D'Albert se nahaja trenutno v Jugoslaviji ter je priredil več klavirskih koncertov v Zagrebn in Belgradu i največjim uspehom. Iz Zagreba nam je došlo poročilo, do bo skladatelj prisostvoval nocoj v našem opernem gledališču vprizorltvi svoje opero rNižava«. Operno prednaznaailo. V soboto, dne 10. t. m. so vprizori znana tn priljubljena Gounojeva opera s Faust-:. Pri tej priliki se proslavi 20 letnica opernega i>cvca g. Ilugo Zalhela, ki poje vlogo Mefista. pr Koncert Pavla Holoclhcva. — Snočni koncert Pavla Holodkova, znamenitega ruskega baritonista moskovske opere, je bil dobro obiskan, le nekatere lože so bile prazne. Ho-lodkov je pel, dasi nekoliko prehlajen, kakor smo od tako odličnega pevca pričakovali. Na programu so bile skoro same ruske stvari. Občinstvo ni štedilo s pohvalo in z vsako odpeto pesmijo jo navdušeuje poslušalcev rastlo. Na klavirju jo spremljal g. prof. Ruč, ki je za svojo spretno, diskretno spremljevanje žel od občinstva obilo pohvale. Navdušenje občinstva je bil otako silno — na dijaškem stojišču nn-ravnost nasilno — da sta umetnika morala dodati še par komadov. Po svetu. Anglija In Mac Donald. V volivni boj so šli Angleži z vso vdanostjo, ki jo tak boj zasluži, v sredstvih niso bili izbirčni in so šli do skrajne meje politične morale. In borili so se prav do zadnjega. Ko je bil pa boj končan in zmaga ter poraz določena, tedaj so si podali roke in so rekli: Sedaj pa delaj. Asquith in Lloyd George sta angleški snačaj pogodila, ko sta pustila stranki delavcev prosto roko in se nista hotela vezati 8 konservativci. Najsi so Angleži po večini še tako proti socializmu, njih pravni čut zahteva, da moramo s stranko, ki predstavlja velik del naroda, ravnati kot z enakopravno. Ne smemo ji že vnaprej odreči zmožnosti za vodstvo državnih poslov. Angleški narod ve, da se izključitev tako velikega dela ljudstva trajno ne da držati in da bi moral itak priti trenutek, ko bo prijela za vajeti vlade tretja stranka, ne pa ena od onih dveh doslej vladajočih. Zato je bilo dobro, da je stranka takoj zagrabila trenutek, ko si lahko nabere potrebno znanjo vladanja; in liberalci so ji šli na roko, dobro vedoč, da so drzni eksperimenti socializacije v sedanjih razmerah nemogoči. Histerična bojazen gotovih krogov pred delavsko vlado se je ianes, po izvršenem dejstvu, umaknila čutu pomirjenosti in lahkega dihanja. Bančni ravnatelji pravijo svojim akcionarjem, da angleški kredit vsled delavske vlade prav nič ne trpi in da je beg domačega kapitala v tujino nepatrioti-čen in tudi neumen. To sp'.ošno pomirjenje je prav zelo bt-di posledica sestave novega kabireta, ki jo tudi Mac Donaldovi nasprotniki imenujejo mojstrsko delo. Združiti je znal v svojem ministrstvu pripadnike vseh stanov, od ve-learistokrrtskega lord? preko intelektualca srednjih slojev do »moža iz ljudstva«. Do Onega moža, ki je vrtal in predel in vlake vodil, ob času, ko je sedanji njegov ministrski tovariš lord Chelmsford sprejemal Čestitke indijskih knezov-maharadž, posejan z zvezdami in kolajnami. Kljub tej pestrosti je pa novo ministrstvo na znotraj dosti bolj enotno kakor je bila pa Bald-winova vlada, razcepljena na vse strani; eden je bil za prosto trgovino, drugi za varstveno carino, lord Curzon za močno zuna- Ob LJeninovem pogrebu. Enkrat že smo priobčili poročilo inže-nerja Basseches o Rusiji; takrat, ko smo govorili o Ljeninu v Moskvi. Sedaj nam pa poroča o Ljeninovem pogrebu in pravi: Ledenomrzlo je, toplomer kaže 27 stopinj Reaumurja — 34 stopinj Celzija. In kljub temu vidiš pred hišo delavskih zadrug tisoče in tisoče ljudi, prihajajočih, odhajajočih. Noč in dan! Noč in dan prihajajo množice sem, da še enkrat vidijo mrtvega Ljenina. In po cele ure stojijo in čakajo, v ledenem vetru. • Pot te pelje skozi dve vrsti nepremičnih straž, skozi krasne marmorne dvorane. Na stenah tisoč in tisoč vencev z rdečimi trakovi. V velik dvorani, na rdečem ogrodju, v odprti rdeči rakvi — Ljenin. Bled kot vosek. Okoli in okoli pa venci in cvetlice. Med rdečo barvo opaziš bele trakove, na vencih diplomatskega zbora in turške vlade. Povsod vojaki in delavci, in pa kiparji, ki snemajo mrtvaško masko. Po cele ure stojita mati in setra pred rakvijo. Svetilj-ke iz kristala, ovite z žalnim ovojem. Po B":nah žalni tranparenti in venci. Tiho valovi množica mimo, liho delajo častniki red. Okoli odra se pa vijeta dve kači ljudi, počasi in nemo. Neprestano noč in dan, igra neviden brkester žalostinke, komaj glasno. Na milijon ljudi je prišlo pogledat ftirtvega Ljenina. Zunaj pa valovi življenje veselo naprej. Mladostni glasovi razprodajalcev ponujajo letake, Ljeninove podobe, kipe, žalne znake.,. njo politiko, takozvani diehardi pa za odkrivanje pred Francozi. Mac Donaldovo ministrstvo imenujejo s starim izrazom, običajnim za vlade Viktorijo (1837—1901), ?veleugledno«; so pa v njem zastopniki delavskih organizacij, socialistični in meščanski inteligenti, poklicni uradniki ter zastopniki cerkvenih in znanstvenih "interesov«. In vendar dosti pisano! Prav to zmožnost j Mac Donalda za kompromise in za omejitev na to, kar se da doseči, smatrajo prijatelji in sovražniki za izraz pravega državništva, ne pa za slabost. V večletnem političnem delu se je Mac Donald prepričal, da se tudi socialistični alfabet začne s črko A in da prenagljene odredbe naravni razvoj samo ovirajo. Kako realnopolitično je njegovo mišljenje, nam kaže na primer že prvi njegov nastop napram pritožujočim se Indijcem; rekel jim je, naj z mirnim delom skušajo doseči svoj cilj in da se nobena angleška vlada ne bo dala ugnati z umori in nasiljem. V eni stvari je pa neomajljiv: on je prepričan pacifist in se bo, kakor pravi, pacifističnega programa trdno držal. Podpira ga v tem stremljenju v kabinetu ministrov v prvi vrsti lord Parmoor, ki mu ie pacifizem prav tako veroizpoved kakor krščanske dogme. Krščanski značaj angleške delavske vlade jo še prav posebno loči od vsake druge socialistične vlade. Potem pa Labour party tudi ni protimonarhična; kraljevi dvor sam se pa tudi tako pametno in taktno obnaša, da mora biti tudi najzagrizenejši socialist zadovoljen z njim. Stranka ima prosto roko in gledajo Angleži novo vlado z nekako otroško dobrohotnostjo. In prav nič ne bereš takih strastnih in neumnih napadov na nove ministre in njih žene, kakor smo jih bili navajeni brali v nemških listih. Seveda pa drugi dve stranki ne počivate. Zlasti zadnji gospodarji, konservativci, nikakor ne mislijo pozabiti, da jim je izvito krmilo vlade iz rok. Zaenkrat pa pada vsa jeza konservativcev na liberalce; ti jim niso »sovražniki«, kakor so jim delavci, temveč »izdajalci«. Da se bodo pa liberalci znali varovati, za to jamčijo že imena Asquith, Lloyd George in Sir John Simon. Anglija je pred enim najvažnejših momen-' tov svoje zgodovine. Zgodovino čutimo. Ta nemi in bledi mož je z ostrim dletom vklesal svoje ime v temni marmor človeškega dogajanja. In pod vsakim udarcem dle.la so vrele na dan težke rdeče kaplje krvi, kaplje človeškega trpljenja in človeške muke, ukanje in veselje, ihtenje in kletvina! Okoli tega moža so vrvile človeške strasti, brez ovire, vzhi-čeno navdušenje in nespravljivo divje sovraštvo ... * Na rdečem trgu pred zidovi Kremla delajo noč in dan, ob ognju se grejejo vojaki in delavci. Dvesto ljudi pripravlja grob za voditelja ruske revolucije. Bog ve, če ga ne bodo enkrat s silo odprli in razmetali od tolikih svečenikov proklete kosti na vse strani. V globini dveh metrov in pol zadenejo na temelje starega zidu in se ustavijo. V velikem gledališču svečana otvoritev drugega zborovanja sovjetske zveze. Žalna seja! Velikanska dvorana nabito polna. V nekdanji carjevi loži polnoštevilno diplomatsko zastopstvo. Grobna tišina. Le tu in tam pritajeno ihtenje. Predsednik otvori sejo. Krupskaja, Ljcninova žena, govori, kratko, glas ji zastaja. Zborovanje je posvečeno samo ljeninu. Petrograd se umakne Ljeningrndu. Določijo se posameznosti pogreba in 21 januar se proglasi za dan žalovanja. • Na dan pogreba, 27. januarja, se začne gibati Moskva že navsezgodaj, čete prevzamejo svoja kordoneka mesta, odposla-stva hitijo proti središču mesta. V dvorani se zberejo sorodniki, vlada, stranka, inozemski zastopniki. Svečano, mirno in veličastno se glasi Mozartov rekviem po dvorani; Wagnerjeva >smxt Siegfrieda« navda navzoče z nesmrtno žalostjo. Nato pa pojo vsi skupaj revolucijsko žalobno koračnico. Prijatelji dvignejo rakev; in počasi, korakoma, se pomika sprevod med vojaki in odposlanci na Rdeči trg. Vojaški oddelek ga zaključi. Na Rdečem trgu je visoka tribuna, in tja gori nesejo rdečo rakev. Zadaj je pa velikanska kocka — simbol večnosti; na sprednji strani s črnimi črkami ena sama beseda — Ljenin. In od devetih zjutraj do šestih zvečer dofilirajo množice mimo rakvo. Ob zidu pa stoji armada v paradi. Iz vseh delov mesta prihajajo neskončne množice, z zastavami in pevskimi zbori. Silno je mraz; zato gredo včasih zelo hitro; samo mimo rakve prav počasi. Sanitetni avtomobili vozijo od mraza otrple v bolnišnice ... • Točno ob določeni uri neso rakev na spomenik. In ko se polr^o^t pogreza v globino, pojejo glasovi pritajeno in tiho ža-lobne pesmi. * Pet minut! Pet minut potrebnje rakev, d« prispe v globino, in tistih pet minut preneha velika Rusija dihati... Vlaki se ustavijo, promet po ccstah zastane ... Zamolklo grmijo topovi žalni pozdrav in zvok tega pozdrava se druži s prasketanjem pušk. Povsod v vsej veliki Rusiji, povsod grmi zadnji pozdrav. Čez zledenelo površino Finskega zaliva, pod sivim zimskim nebom severa pravtako kakor na solnčnojasr.em jugu pod modrim nebom in ob šumečih valovih Črnega morja. Velikanski pogreb! » Jutri, ponedeljek, je dau miru in žalosti. V torek pa začneta spet korakati življenje in vsakdanjost. Novi preroki bodo vstali, nove resnice bodo oznanjevali. Človeški duh nikdar ne miruje in drvi ven v neskončnost. NAJVEČJA DRUŽBA POHIŠTVA NA SVETU. Sredi decembra so vpisali v Ziirichu v register tvrdk ime Holding Сошрапу Thonet-Mundus A. G. Dve družbi — Mundus in Tho-net — sta se zlili v eno in predstavljata sedaj največjo družbo za pohištvo na svetu. Nova družba jo bila ustanovljena s 15 milijoni švicarskih frankov, krila bo s svojimi tovarnami 80 odstotkov vse svetovne pohištveni potrebe. Zaposluje pa družba 18 tovarn, ima zelo veliko žag, znamenito lesno industrijo in podjetja za izkoriščanje gozdov. Vse tovarne — razen ene, ki je na Nemškem — se nahajajo na teritoriju stare avslro-ogrske monarhije. Po prevratu so se posamezne tovarne nacionalizirale; tako se je spremenila varaždinska tovarna s kapitalom 500.000 jugokrc i v hrvaško Mundus a. c. Mundus-Thonet ima po svetu 50 filialk, samo da nastopajo angleške in ameriške kot samostojne akc. družbe. Akcije bodo začele notirali sedaj na borzi v Ziirichu. ISKANJE UTOPLJENCEV. Ze od nekdaj so uporabljali različni narodi za iskanje utopljencev zelo nenavadna sredstva, ki jih še dandanes tu in iam opažamo. Eno takih sredstev, ki je bilo razširjeno v Nemčiji, Angliji in na Francoskem, je bilo iskanje trupla s pomočjo hleba kruha, katerega so natresli nekoliko živega srebra. Tako pripravljen hleb so spustili na tisto mesto v vodo, kjer jc ponesrečenec utonil in ga pustili plavati; kjer se je hleb potopil, tam so domnevali, da leži truplo ponesrečenca, še leta 1860. so rabili ta način iskanja pri Gur-hamu na Angleškem. Če iščejo Kitajci utopljenca, vržejo na isto mesto živo ovco v vodo, ker domnevajo, da se žival ravno tako dolgo bori s smrtjo ali proti smrti kot človek in da zanese tok ovčji kadaver na isto mesto, kjer se je potopil človek. Težko je razumeti način iskanja mrličev pri Norvežanih, ki vzamejo v čoln petelina in mislijo, da leži truplo na tistem mestu, кјзг petelin prvikrat zapoje. Lažje razumljivo je pa iskanje različnih indijanskih plemen ;ti se peljejo v čolnu, ki ga pustijo, da plava s tokom reke in iščejo utopljenca tam, kjer se prične čoln vrteti. Tu sc nahajajo vrtinci nad globočinami v rečni strugi, ki so potegnili po njihovem mnenju tudi truplo na dno. CLEMENCEAU NA INŠPEKCIJI. Ko je bil r letu 1906. Cletnenceau ir.ie-nevan za ministra notranjih reči, je neki dan sklenil, da si ogleda vse oddelke in pododdelke v ministrskih pisarnah. V prvi dvorani, ki je prišel vanjo, ni bilo niti enega uradnika, v drugi ni bilo žive duše, v tretji je pa vendar naposled zagledal enega, ki pa je glavo podpiral z roko in spal. Ministrov spremljevalec jc že hotel uradnika zbuditi, ali Clemenceau ga jc zadržal za roko in rekel: »Nikar ga ne budite, sicer bo tudi ta izginili« EN SIN IN ŠTIRI MATERE. S posebnim sporom ima opraviti sodišče v Groseti na Laškem. Ta pravda je nekak 1 ostanek iz zadnje vojske. Gre namreč za materinsko pravo do nekega gluhonemega vo- jaka, o katerem štiri žene trdijo, da je njih sin. Njegovo ime ni znano. Samo toliko se vc. da so ga pobrali na bojišču in poslali v bolnišnico v Groseti, kjer je še dandanes. Pravzaprav se še ne ve, če je sploh Italijan, ket je bil v spremstvu avstrijskih ujetnikov ?n edini znak njegovega italijanstva jo bila raztrgana italijanska uniforma. Revež je še duševno omejen in se na nobeno reč ne spominja, ali jako rad ić, pridno kadi in pije kakor pravi Nemec. Zato so uradi v Groseti že menili, da je prej Nemec kakor Lah. Kljub temu trdijo štiri matere, da je njih sin in sc tožijo med seboj zanj. — To jc vsekakor težji spor kakor oni, ki ga jc razsodil Salomon, a dvomimo, da je kateri italijanski sodnik mo-drejši od Salomona. In tako bo ostal spor štirih mater za enega sina vsekako neporavnan. PRSTAN V KRAVL Šolski voditelj P. jc izgubil pred petimi leti zaročni prstan, ko jc bival med počitnicami v Drahonovi. Tu je nedavno tega obolela ondotnemu kmatu krava in ko so jo pobili, so našli v njenem drobu učiteljev prstan ŠTIRI MILIJONE AVTOMOBILOV. Leto 1923. imenujejo v Ameriki štirimili« jonsko avtomobilno leto. Napravili so 3,644.000 osebnih voz napram 2,406.000 leta 1922., tovornih pa 370.000 napram 253.000. Vedno bolj so zahtevali zaprte vozove, naredili so jih leta 1923. 1,235.000, leta 1922. pa 715,000. Z drugimi besedami: leta 1922. ni bilo zaprtih voz niti 30 odstotkov, leta 1923. pa 35 odstotkov. Osebni avtomobili so imeli leta 1922. vrednost 1.567,000.000 dolarjev, leta 1923 pa 2 milijardi 243,385.000; vrednost tovornih avtov Jc bila leta 1922. 223 milijonov dolarjev, 1. 1923. pa 268 milijonov. Ves ostali svet jc napravil leta 1923. 101.000 avtov. Dočim so šli Fordovi navadili avtomobili r ceni dol, so šli drugi gor, tako da je bila. povprečna cena za avto leta 1922. 770 dolarjev, leta 1923. pa 811. Fordovi navadni vozovi stanejo samo še 300 dolarjev, t. j. 100.000 K V avtomebilni industriji s pritiklinami jc bile zaposlenih 2,750 000 ljudi. Pa moramo pomisliti, da je bilo od teh zelo veliko oženjenih in je skupno število od avlomobilne industrije živečih torej dosti višje. Na koncu leta 1922. so registrirali v Zcdb njenih državah 12,239.000 avtomobilov, koncem leta 1923. pa 14,500.000. V enem letu jc prirastla torej skoraj petina. Ker računajo število avtomobilov vsega sveta danes na 17 milijonov, jih pride na Unijo 85 odstotkov. In ker šteje Unija okoli 110 milijonov ljudi, pridr. en avto že na manj kot osem in na več ko* stdem ljudi. Ford pravi, da bo imel v desetih letih vsak prebivalec Unije svoj avto, ссна mu bo takrat 150 do 200 dolarjev. Jugoslavija ima 12 milijonov ljudi in k večjemu 5000 avtomobilov — polovico Fordove dnevne produkcije —; cn avto pride na 2400 ljudi. Ceste v Uniji, ki služijo skoraj izključno avtomobilnemu prometu, so bile leta 1922, 2,820.000 milj dolge, leta 1923. pa 2,940.000. Leta 1922. so jih popravili 350.0C0 milj, leta 1923. pa 430.000. Milja je 1609 metrov. Eks-portirali so leta 1922. 117.000 avtomobilov, leta 1923. pa 328.000. Vrednost avtomobilov in pritiklin, ki so jih leta 1922. eksportirali, je znašala 126 milijonov dolarjev, leta 1923. pa 234 milijonov. Importirali so pa v Unijo leta 1922. 456 voz, leta 1923. pa 890. Ali niso te številke smešne? Trgovcev z avtomobili je bilo v Uniji leta 1922. 41.000, leta 1923. pa 44.000; garaž 49.000 oziroma 51.000, pomožnih štacij in popravljal-nic pa 65.000, oziroma 68.000. To so številke! ČUDEŽI NARAVE. Gosenica ima 4041 mišic. — V očeh trota se nahaja okoli 14.000 majhnih ogledal. — Telo pajka sestoji iz štirih delov, ki Imajo do 1000 neoboroženemu človeškemu očesu nevidnih odprtiu, skozi katere se izločajo niti za pajčeviuo. Vse te niti se združijo nato v eno samo nit, s katero prede pajek svojo pajče-vino; tako da je ta umotvor sestavljen iz 4000 posameznih nitk. Zoolog Lenvvenhoch je opazoval skozi mikroskop pajke, ki niso bili večji od peščenega zrna ln ki so predli tako tenke niti, da je njihovo število 4000 doseglo šele debelino človeškega lasu. NASTANEK BILJARDA. Biljardna igra je nastala v 16. stoletju V Italiji. Od tu je prišla v Francijo, kjer se je kmalu udomačila na francoskem dvoru in je bila posebno priljubljena pri Ludoviku XV. Ker so se za njo večjidel zanimali samo visoki krogi, je postala kot >noble jeu de bil-lard« popularna v vseh aristokratskih družbah evropskih dežel. Za javno igranje biljarda v kavarnah in drugih lokalih je bila potrebna posebna koncesija in dovoljenje, katero se pod visoko kaznijo ni smšlo prekršiti. V Parizu so bili »billards paulmiers«, ki jih je bilo leta 1789. okoli dvesto, patentirani in so imeli svoja lastna pravila. ~ Izpred sodišča. Stara mast Merila sta se vojaka Urh in Con8 najprej od deklet, nato pa sta zašla v razgovor na pridobitno možnosti. In rekel je Urh svojemu tovarišu: »Fant, glej, tam v našem skladišču je dosti masti, kar v sodčkih jo imajo.« In posledica tega razgovora je biia, da sia ukradla Urh in Conč iz vojaškega skladišča dva sodčka masti, sodček po 96 kg. S tovarišem Smrekarjem sta peljala lo mast na Fužine, kjer sta jo prodala kot pošteno blago gostilničarju Kalinšku za 8000 K. Urh ie it \ Stev. 34. SLOVENKO, dne 10. februarja 1924. Stran 7. ročil 2000 K tovarišema, ostanek pa je obdržal ln ga zapravil. Se tleti dan ве je pošteno napil, Se listi večer so ga zaprli in se je še isto noč pošteno shladii v zaporu. Obtoženi Urli, Conč in Smrekar so tatvino pošteno priznali. Obsojeni so bili Urh na 9, Coni nn 8, Smrekar pa na 1 mesec ječe. Ker se jim všteje preiskovalni zapor v kazen, so bili obtoženci takoj prosti. Podstrešni tat. Zidarski pomočnik Gabrijel Megli?, ki pa bolj nerad dela, jo ukradel Antoniji Jesih v Ljubljani nekaj obleke in perilu in Amaliji Pangerčovi tudi veii perila. Prvo tatvino je mož priznal, za drugo pa je natvezel pripovedko, ki ni prav nič verjetna. Pravil je, da je peljal nekoE mleko na kolodvor. Na poti j« srečal nekoga Dalmatinca, je bil ravno last Pangerčeve. Ker je bil fant žn trikrat radi tatvine kaznovan, je bil obsojen na ono lelo težke ječe z raznimi >priboljftki< in mora plačati JeeihOvi 2000 K odškodnine, katere pa bržkone ne bo nikdar dobila. Potnik in sprevodnik. Ivan Mcrkun i« Nakle-ga Je vstopil v kamniški vlak brez voznega listka, kljub temu, da ga je sprevodnik opozoril na kazen. Ko je prišel sprevodnik v voz in zali^'ai od nJega, da plače karto in globo, so Je trmasti možakar razjaril, prijel sprevodnika za pas in mu zagrozil, -ln ga bo p&štuuo izplačal čo ga dobi d-ugjo v roke. Hotel Jo plnčnti karto, globe pa ne. Radi tega nepremišljenega nastopa napram državnemu uslužbencu in preveliko trme je bil obsojen na 100 K ki ga jo prosil, da naj mu pelje par zavojev na | globe ali 1 dan zapora in mora plačati stro«'-» 11 kolodvor. Med potjo je ukrade! fant en zavoj In ta I 200 K takse. Priporočamo vsem rodbinam Kollnsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Uho rabite obleho nujno, tedni st odejte zalogo modernih oblek, testne Izdelave pri llONFERClMI IHDUSTRI3I Drago Scf)mab, Iju&Ijana. Lepota'/ Svežost mladosti? Priljubljena vnanj-ščina'.' Vse to si lahko prihranite in zabranite pre-rano ^larelos' edino z racijonelnlm negovanjem vasoga obrim, vašega telesa, vaših las in zob! Iz-vanrednega d»Wanja so že črez let priljubljeni Elza-ireparatl in negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoč« pomada (2 lončka s pakovanjera in poštnino 23 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovnnjem in poštnino 25 Din), Elza lllijno milo lepoto (4 kose s pakovanjem ln poštnino 40 Din) iu 10 odstotkov doplatka in drugi Elza-preparati kakor Elza cvel za lase, Elza-voda za usta, Elza-ko- loiiska voda Itd.; ailresa: Lekarnar EUGEN V, FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 184, Hrvatska. 7665 MeteoroSogično poročilo« Mnblmnn WH m a. m. vlS, Normalna baromelerska višina 736 mm. UČITELJ, vešč nem., išče službo kot uradnik v prlv. podjetju. Prevzel bi v kaki mestni družini tudi pouk kot pomožni učitelj. - Ponudbe pod »Takoj« 753 na upravo. Absolviran EKONOM srednjih let, se takoj POROČI z gospodično ali vdovo z lastnim posestvom. • Dopise pod »Dober gospodar 754« na upravo lista. Zastopstva vseh za uvoz v Italijo primernih izdelkov išče slovenska in italijanska agen-tura v Rimu, Prevzame tudi proti Ia reierencam oziroma garanciji razjično blago, posebno LES v lastnih skladiščih v komisijsko prodajo. . Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod «RIM 753«. Ključavničarskega POMOČNIKA stavbenega, kateri je posebno vešč ograjam in drugim stavbenim delom, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. . Ponudbe na Ludovik SU-PANČIČ, Bos. Krupa._776 Sprejmem v trajno delo dobro izvež-banega čevljarskega prire-zovalca za naročena dela. - Ivan JAMAR, Bled L 705 Vajenca za vrvarsko obrt sprejme stara, dobro vpeljana vrvarna M. SMALC, Ribnica, Dolenjsko. 782 Starejša, samostojna, pridna in varčna GOSPODINJA išče takojšnjega mesta. G*-e tudi v drug kraj ter je zmožna nekoliko nemščine. - Ponudbe r.a upravo lista pod šifro: »VARČNA Stev. 788-.. Mesta kontoristinje ali pisarniške moči išče absolventka trgov, Scle z nekoliko prakse. Cenj. ponudbe pod « Vestna in marljiva« na upravo «Slovenea«. 793 Por.rJdansko službo sprejrjt BREZPLAČNO do popolne upeljave dri. uradnik, računovodja, skladiščnik, zna slov., Ital. in nemško. -Naslov pri upravi Stev. 759. službe i8če orožn. vpo-kojenec, trezen, resen, pri vinski trgovini, oskrbnik na posestvo ali hotelu. Naslov pri upravi lista pod St 796. Prosto stanovanje, kurjava in deloma hzana dobi takoj zakon, par brez otrok v mestu, kjer bi žena opravljala vsa hišna in vrtna dela, kravo in prašiče; mo." bi bil v službi kot težak. Več po dogovoru. - Naslov pove uprava pod Stev. 739. Sobarica « »t«'™ perica posodi 20.000 Din Najnovejši MODELI Sprejmem SLAMNIKE otroSMh VOZIČKOV in dvokoles - najceneje pri »TRIBUNA«, tovarna Lil« ораво-vati >a Itaiu. meto v m ni loriliU-luutei v O L'.lliroli. lillorenc« r U •Nebo, votror fiuiavine v mra 8. 2. 21 h /'-•9-7 1*0 0-8 jasno s. v. 9,2 7 h 731-6 1-0 05 obl. - 0. 2. 14 h 731-7 26 00 obl. Potrebna sta sanatoriju Dr. za 2 leti, dobi sobno opra- Farkica, Beograd. Knez Ml- vo u. brestovega lesa in ku- hajlov Venac 23; plače so hinjsko opravo, novo izde- dobre. Slovenke imajo pred- lano. Naslov v upravi gt. 784 nost. - IMP- MASER 1«ВГ' neoženjen, vajen hldrljatlč-nim proceduram in pediki-ranju, dobi mesto v sanatoriju Dr. Farkico, Beograd, Knez Mih. Venac 23. Plača dobra, mesto stalno. Nastop mogoč takoj ali 15. t. m. Službo oskrbnika 182« ekonom г večletno prakso, star 36 let, še sam- . ski, na kakem večjem po- j Ljubljani, prim. za b'anjarijo sestvu Ponudbe pod «Eko- ali kaj stičnega, ako tudi sa-nom« na upravo lista. 751 mo za krajšo dobo. - Ponudbe na upr. pod «Loka!«. NAPRODAJ po ugodni ceni arondirano POSESTVO na Dolenjskem v bližini Krškega. Obsega 7 ha, 23 a njiv, travnikov, vinogradov in gozdov. Hišno in gospo- 1 darsko poslopje v dobrem stanju. . Pojasnila' daje notarska pisarna v Krškem. Iščem majh?«* LC- A L za takoj v naie"i " mestu v preoblikovanje, belcnjc in I Vsakemu barvanje, po novodošlih le- , , . .... tošnjih formah in vsa v mo- lma °brt ah lndlistr. dvokoles in otroških vo- distk° 8t'ok° sPadaioi* dobavlja STROJE vseh sičkov, Ljubljana, Karlov- Se vljudno priporoča sita ccsta št. 4. — Ceniki 1 J. STEMBERGAR, Daraj-franko. — Sprejemajo sc ska cesta 9, Ljubljana. 722 tudi vsa popravila. 770 I-------------------- Prodam AMBi™! 100-400.000 D!n POSOJILA na vknjižbo in visoke obresti ISčem. - Ponudbe na upravo .Slovenca« pod šilro: «400 tisoč«. 717 s 500 ploščami, aparat za žl»bnike, barvo, olje in vso opravo. Naslov se izve pri upravi lista pod Stev. 791. vrst po najnižjih cenah, tudi na obrokes Tehniška UNION družba z o. z., Ljubljana, Sodna ulica St. 4, II. nadstr. ШДГСРР oSenicn, brez П!СфС&* 0tr0k, priden in | POSESTVO pošten, dobi tako| mesto v obstoječe iz 24 mernikov po-Ljubljani. Kot zanesljiv ko- setve njiv, 2 vrtov, gozda, čijaž ima prednost. Stuno- 1 hi5e, hleva, poda in kozolca vanje je na razpolago, plača I za 300.000 kron naprodaj. -po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 682. Ing. Rudolf Treo stavbenik vhod sacno, Gosposvetska c. 12. Vsem, vsem piis.čno zahvalo za izkazano toplo sočutje. Kamnik, dne 9. februarja 1924. Matilda Blnter. Razpis službe. OSKRBOVALNO SESTRO za svoj amhulatorij IŠČE . aProiituberkuiozua liga« v I Mariboru- - Mesečna plača i Din 1400 in eventualne sta-' novanjske ugodnosti. Prošnje sa priloženim krstnim listom, domovnico in izpričevali o naobrazbi kakot tudi o morebitnem dosedanjem službovanju je poslati do 15. februarja t. L na naslov ambulatorija Proti-tuberkulozr.e lige v Maribora, Stolna ulica. 638 Na dobro hrano I. G., Sr&kovlja 1, p. Kranj. Enodružinsko HIŠICO kupim ali vzamem ▼ najem v trnov, predmestju ali na pristanu. Ponudbe na upravo lista pod «IliSica St. 733« KLAVIR, dobro ohranjen, je naprodaj za 3000 Din. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 778. STANOVANJE i dvema sobama ln kuhinjo v Ljublj, ali v bližnji okolici, išče stranka brez otrok. • Cenj, ponudbe pod «600 Din mesečno« na upravo lista. 797 sprejmem več abonentov. - j dam- » Novi Vodmat St. 63. Dva lovska BRAKA in eno PTIČARKO starost 8 mesecev, ceno pro- Ljubljana, Mestni trg 10 Zahvala. Za izkazano nam sožalje povodom bolezni, smrti in pogreba naše nepozabne matere, od-nosno babice in prababice Ivane Zakotnik ter posebno dobrim sosedom za oeebno pomoč, spremstvo, cvetje itd. izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Koseze • Ljubljana, dne 9. febr. 1924. Družine-. Zakotnik, Korošec in dr. Mazek. ---- Ulica na Grad 3, pritličje. POJASNILO. Izjava, objavljena v časopisih 7. II. »Slovenec«, «Ju-tro« in »Slov. Narod«, ni v zvezi z mojo družino. - Ka-rol KANONI, strojevodja drž. žel., Ljubljana. 781 Različne NOTE. klasične in druge, za klavir, io po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr. list. pod St. 789. Iščem elegantno opravo za malo sobico (postelj, umivalnik, omara itd.) proti dobri najemnini. — Ponudbe pod »Strogo snažno Si. 773« na upravo .Slovenca«, Nov~2 AKET zelo poceni proda PILLER, Prečna ulica 4, Ljublj. 790 KOLO, damsko la moško, skoro nova, prodam. Nas'ov pove uprava lista Stev. 798. 2 platllna stroja St. 8 in 7 naprodaj. Kje, pove uprava lista pod St. 779. KROMPIR in REPO želim kupovati kakemu trgovcu. Cene po dogovoru. -Ponudbe pod «Takoj St. 757«. Oblačilno OGLEDALO in kopalna banja naprodaj. . Resljeva cesta 12/1, levo. (Ogleda se popoldne j ""stavbena parcela, 900 m*, na jako lepem prostoru, ob glav. cesti na Gorenjsko, pol ure od Ljublj., po ugodni ceni naprodaj. -Naslov v upravi lisU St 707 vж-^ЖгУ : .-V" Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, soprog, oče, oziroma brat, gospod FEHN ADAMIČ imetnik tvrdke I. N. Adamič, posestnik, vrvarnar in veletrgovec v soboto, dne 9. L tn. ob pol 1 ponoči, previden s tolažili »v. vere, mirno in Bogu vdano prcmlnut Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. februarja t. I, ob 4 popoldne iz hiSc žalosti, Sv. Petra cesta St. 31, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 9, februarja 1924. HELENA ADAMIČ, soproga. RADKO, IVKO, STO J AN, otroci. - IVAN In BARBARA ADAMIČ, stariši. - ANTON ADAMIČ, velctrgovec v Kranju, VEKOSLAV ADAMIČ, poročnik v p., IVANA ADAMIČ poročena Rudclf, JULČI ADAMIČ poročena Grčar, MICI in ВЕТКА ADAMIČ bratje ia sestre. m VOZ 7 diro na peresih ima po nizki ceni naprodaj Prostovoljno gasi'no društvo v Mostah pri Ljublj. 753 Z orirom pa obL dovoljeno razprodajo j 100-300.0P0 Din posojila naSega oddelka za pleteni- iščem na posestvo vcčmili-ne. trikotažo ln perilo, si jonske vrednosti ozir. dru-"' ' *" žabnika. Cenjene ponudbe prosim pod »Sigurnost« na upravo »Slovenca«. 752 C^o" POSESTVO ~ pri cerkvi v Studencih-Mari-boru. Krasno hišo. trgovino, gostilničarstvo, stanovanje, vrt, klet; cenjeno na 1,^01.000 kron, prodam takoj za 980 tisoč kron. - ŠEGOVIČ. ----- ------m Gradbeno podjetje Ing. ii Ljubljana Bohoričeva ul. 24. dovoljujemo cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga, kakor: 7Л DAMEj perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. — ZA GOSPODE: triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gauiaše in dokolenice. — ZA OTROKE in DOJEN KEi perilo, oso-bito znamke »letra«, pat. nogavice, sviterji, čepice i. dr. — Brisače, različna galanterija in kosmetika. — Vse to blago razprodajamo pod tržnimi cenami, samo dotlej, dokler traja zaloga. A. & E. Skaberne Originalna Telikijeve trt« v SHS Prve Jisgo§tovanshe traicf. v J3& NAPRODAJ: 1 železni štedilnik (šparherd), rabljen in 1 železna peč (gašper) »red. velika, akoraj nova, s potrebnimi cevmi, skupno za 250 Din. Ogleda se v skladišču špedicije Ranzingor. Trgovino z meš. blagom blizu Ljubljane, oddam v na« |e-n. Prednost imajo zasebniki in zasebnice. - Naslov pove uprava listu pod 81.735 ITRIBUN AT еГВГЕГ tovarna dvokoles in otroških vozičkov x Llnbljani, Kar-lovika cesta št. 4 — Zvo-narsku ulica 8t. 1. — Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles, malih pom. motorčkov in šivalnih strojev. Preko zime sc shranijo in sprejemajo v polno popravo za imajliranie in poniklanjc dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Procfa se HIŠA z vrtom, njivo, svinjski hle-« vi itd. v Studencih pri Mariboru. Stanovanje na razpolago. Vse v najboljšem stanju. Cena 120.000 Din. Polovica kupne cene se ev. lahko plača na dva obroka', drugi polovica se ne za« hteva, temveč se ie vknjj« ženo zavaruje. Pojasnila da« je Andrej Močnik, Maribor, Smetanova ulica 46. 671 Sig.nund Taletu, Viiiany .uiian iirctssiauer, ua-ruvar. Po velikosti ln fiist h vrstah prvi in največji nasadi v dr avi. i riporočajo svojo slovite proizvode vseh poznanih ameriških t o-dlog (Uljui-ev in korenjakov) iz Daruva' škili n sadov v najbolji ka kovoeti iz.ecno samo: Heriandieri x ->ipar a 10 em 8 Ru estr s Montiko'a, Aramou x Ruoes ris Ganz n br.l. K.par.s Pnrtal s. Pri a ve sprejemamo dokler traja zaloga. Naročila raj se pošljejo na UPRAVO PRVIH 11)60- SLAV£№KI1B lOŽNJAKA Milan Bressiauer, Uaruvar NAPRODAJ JE POSESTVO v Stični na Dolenjskem, obstoječe Iz: hiše s hlevom, kozolcem, sadnim vrtom in 4 njivami, na zelo lepem kraju. —• Pojasnila pri upravi »Slovenca« pod Stev. 416. Graisno podjetje RrhltBbt OraMGo. ]BS8niCB, Oorenjsho Stavbno vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. ImSuje privatne In Industrij-sKeiUvbe, proračune, natrte, cenitve, posebni oddelek 20 arhitekturo. ki razume kmečko in boljšo kuhinjo, energično, krščansko ter vestno, išče neka graščina na Štajerskem. — Istotam sprejmejo kuhinjsko in dve DEKLI k svinjam, —• Ponudbe je poslati takoj pod: tns tederer. Wlen. Hllhcldi Berfn flpolda. Fritz Scruster, Chtmnitz Siinder I IOriitf, Chemnlti. v največji Izberi r.o imrnlli cenah pri ssmozastopnihu za Jogcilavljo I Hlfred Rozino, OsjeD L ZopbhIdeSb nllci troj 4i. f Igle iieli Številk vedno v lalosl. trboveljski PREMOG In DRVA dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Svetovna tvrdka išče zanesljivega za več okrajev. Za zanesljivo moč stalna služba z velikimi dohodki. Istotako se reflektira na šc zmožne upokojence, - Ponudbe je nasloviti pod šifro: «Dobra ln zanesljiva moč št. 712<* na »tprav-ništvo »Slovenca«. «шт—тшрмма Ceneno češEio posteljno perje. Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din ^jg^- • polbelo Din 75 —, belo Din 85-—. јХ,-™,. boljše Din 95'—, fino, na pol puh Din 145 «E>-«!Bi fjn() Din 175—, OBifincjSe Din 220-. -Beti puh Din 370'—, snežnobcU prsni puh Din 445'— Franko in carine prosto proti povzetju. Ncugajajoče se lahko vrne. Vzorci zasloni. Mnoge priznani in naknadnih naročil. — R&zDOšiljalnica posteljnega perja Saciise! S [o., Wien XIV. GsibBipsse 9-5 POZOR 1 1 I I 1 L I№BB«H»1 ZES.EZOLI VARNA Ш10Н %MO P. ПО&Л&ЧА p«j LJU8UANI Izdeluje vsakovrstne dale sa stroje Iz mehke sive tltl« ne. Uliva cevi za cer;»r. kurjavo (Rlppenroitre), — Sprejemajo so dela is aluml» nlja in med). Vse po nizkih ce ish. Preskrbim tudi Izdelavo modelov. онпаааосшвпаажн)« v debitti ne pod 20 cm na ožji in nc Ш 4» era na SlrSl flroni debla. Debln ne smelo biti ftriva ln rooraio bili brez grč. - Ponudbe nal se tflase: Ironho vagon ..postoia KRANJ" in poSIJelc nn ф C. roh ln količina nal »e navede. ♦ ♦ talilne sfroje Nabavite »i za dobičkanosnoet perufninoreje sa vall-tev 50 do lOO.COO jajc. Zahtevajte takoj pojasnila od M. PODKRAJŠEK, Ljubljana I, poštni predaL Izvršilna dražba tov. poslopja Dne 23. februarja ob 10 uri dopoldne sc proda pri Sodišču v Kamniku posestvo, obstoječe iz novosezida-n«ga, Se nc popolnoma dodelanega poslopja za tovarno ia stanovanjsko hišo, gospodarskega poslopja ter njive (2643 m'). Zazidana plošča glavnega poslopja znaša 300 ms. Posestvo se nahaja tik ceste Mengeš—Trzin, r neposredni hližini Mengša ter je pripravno za vsako obrt. — Najmanjši ponudek jc 475.049 K. — Dražbeni pogoji in načrti poslopja so na vpogled pri sodišču v Kamniku. Pojasnila dajo tudi odvetniški pisarni DR. JANE-ŽICA in DR. TRAMPUŽA v Kamniku, 761 Najboljši In najmoderne S! plaa ni stroj scdajnosti The Rex Co, Ljubljane OradiSče tO Telefon 26®. Sneeljalna trgovina »seli pieetrclšk.h potrebščin. ■ Specljalno izdelovanj« vezenin In perila. OB Tvrdka ИДТЕК & fCHEIN Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 (poleg hotela Štrukelj) Sprejema dela za mehanično vezenje. — Predtiskarija ročuih del. — Priporoča češki Sifon in apecijalno platno za ročna dela, priprosto in fino perilo jra moške in ženske. — Ves materijal za ročna dela. — Srajce, prvovrstne znamke DMC. — Modno in "-► Stroški pri »porabi oglja. i Kopirne fcnjigs računov, taisi jste hnjižicB, šote mape, notese itd. dobavlja najcenejs p—i dfmatski Gospodom trgovcem ;u slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka / družba z o. z. tovarna siBinnlov in klobukov v Domžalah, Siob 50. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. Knjigoveznica i. T. D. ЦиМјопв, Kopitarjevo ulico Ш PRESELITEV! Popo posedaj« Vzsjemne posojliniia relativno večino ds!n:c startne delniške drulbe hotela „Union" * Litibl'anl. VrhuU-j?. ,e njena latt nniu lapa pelsie ob MikliSjievi cesti, nt mestnih hiš, stavblH in ;eml|!ii v tu in ineteir.sivu. Osner se nelnii lahko tadl pa poitnlb poloSricsh. © C f*«*; © X2, IS 9. ao 13. marca 1924 No*n6oiinet$a prtliho m tmi<«p m vse sirohe izbira — SlaJsu: НшКпгсп-(nc cene vellh nspeli dunalshe^e fesen-shega seima ' ioo.ooo h n p cev od teli 23.000 inozemcev lz 72 лт™ ceiefia sveta, hi ro podpisali vellho norociln Polasnlla: winer Messe. Wlen TU kohor tudi častno zastopstvo v ijuMtant Avstrijski Ston/tiiai. lunaShl trii * .-itnerišu.1 iiauni curijiki v New-York lz Bremena čca f ou'hampton v Cherbourg George WasHiington 19. apr>la (v Boston) 22. marca Presldent Hardlng 11. tebr. 13. ma>. America 2!. febr. 26. mar. Piresidlent Hoo»evelt 3. mar. ?„ maj. RepubHc Iti. ma,a IS. ian. Odhod iz bout amptonain Chsrbourge 1 dan pozneje iz Soutnamptona—Cheatbourga Leviafihan l. apela 22. aprila 13. ina|a Vse podrobnosti povedo nasieduji naslovi. _tzborna prilika za ntevoz b aqa. STEINWAY & SONS, tovarnarji klavirjev, New Уогк, London, Hamburg obveščauno slavno občinstvo, da smo poverili svoje zastopstvo in prodajo (Afleinverkauf) naših KLAVIRJEV in PIANINOV gospodu t7ga»c« s SifafflVi1. ter £х!ш?>епеш» ш^мЈтвНшја!« » ^&sčni и-g 3 Speles naas.s^aJsf ter prosimo, da si vsak interesent ogleda in poizkusi naš vse nadkriljujoči, na višku dovršenosti stoječi fabrikat ter tako uvidi razliko med dobrii" in najboljšim. Ha m b tt r g , Ane 8. Icbruarja 1924. ^ MSSSSS, tooarnarii klavir fm р?ап5иао :.idrovs k: ca ЈЈ, SuSak, Hanka za Pomois v. fHHMM——иш B—— Zagreb: M. Klobocki, Mesnička uL I. Sarajevo) Jokič i Rosic. Bos. Novii lbrehim Mcniič, Beograd: Josip Fischer (Hotel Pe- trograd). Kfiževd: Marko Dcutsch Tuzla: Brata Antič. Skopijei Jeruham Kario sinovi. Bjelovar: Weber i drug. Lovinac: Mate Kovačevič, Banjaluka: Mile Janković, Osijek; Hermann Lederer. Snlak: Mate Stipčič. Nadalje Im&rco sbiraliiča kož tudi v L'nhljanl, Niiu, Gonpičn ter v Sofiji in Trstu. Mavro Fischer, Sisak* — Telefon 86, 30 in 61. zdaia konzorcii »Slovenca«, "iinimiiinimininiiniiiiiin 'awii)^iiiwiminiirinimtniHiniwiwimwnpumiii»nwmmniiii'iitiiiiiiiiiiiiiu»iiiii:ii IUIIIIH^ Odgovorili urednik: Fran« KroBit4»r v Ljubliani* duootlovanska tiskarna v Liubliani