SEOVENEC- Kopitarjevi oL6/OT " ^^ ^ ^ ^ KKiSKS Telefoni uredništva« dnevna alnib« 20» - nočna 2Wt, 2994 in VK% --Uhaja vaak dan ajutraj, raze« ponedeljka <■ dneva po praznike Prvi uspeh belgrajske konference: Sporazum Grčija—Jugoslavija Konferenca Balkanske zveze se bo nadaljevala še danes ves dan Belgrad Seistanek Sveta Balkanske zveze je končan. Začenja se zasedanje Sveta Male zveze. Menda bo prvič v zgodovini, da je prestolica Jugoslavije v par kratkih dneh zbrala v svoji sredi toliko državnikov iu dipomatov ter pisala v zgoščenih besedah zelo važne strani evropske zgodovine. Od obal Črnega morja, od anatolskih visokih planot pa do obronkov Nemčije v srednji Evropi, od Karpat in Besarabije pa do Jadrana in Sredozemskega morja, tako obširno je ozemlje peterih močnih držav, katerih zastopniki zasedajo ta teden v naši jugoslovanski prestolici pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in ki bodo v svojih zaključnih sklepih izrekli usodne besede, ki bodo imele svoj vpliv tudi na velike druge evropske probleme. Vsa Evropa zre v Belgrad, tako so pisali listi in so dali pravilno oznako razgovorm male Zveze narodov v srednji in južnovzhodni Evropi, ki si ravno v trenutku, ko je velika Zveza narodov tako nevarno odpovedala, utira svojo pot v bodočnost. Sestanek Balkanske zveze je torej končan in jutri bomo priobčili sklepe štirih zunanjih ministrov, med katerimi sta dva obenem tudi predsednika vlade. Naš ministrski predsednik je bil zelo moder, ko je izrazil željo, naj se Balkanska zveza sestane v Belgradu in to tik pred Malo zvezo. S tem je hotel, da se podčrta medsebojna povezanost teh dveh zelo važnih skupin, na drugi strani pa je logično dosegel, da se je gradilo od spodaj navzgor, da se je najprej razčistilo ozračje na Balkanu, da se je z novim povdarkom uveljavilo neporušlji-vo prijateljstvo štirih balkanskih zaveznikov, kakor tudi njihova skupna im klena volja, drug drugemu pomagati pri obrambi državnih meja, predno je mogla Mala zveza, ki ima svoje področje višje v Evropi, opirajoč se na koneolidiran Balkan, zavzeti trdna in jasna stališča k raznim problemom, ki vznemirjajo srednjo in zapadno Evropo. Katere so bile točke, ki so na Balkanu zahtevale razčiščenja. , 1. Turška zahteva po ponovni oborožitvi pomorskih ožin, to je Dardamel, Bosporja, in vmesnega Marmarskega morja, je povsod našla popolno razumevanje, tem bolj, ker Turčija ni postopala na isti način, kot Nemčija in Avstrija, marveč je zaprosila, da se ji na podlagi pogajanj in predliodnega sporazuma nekaj ugodi, kar je vsled spremenjenih prilik postalo za njeno varnost neobhodno potrebno. Treba je bilo samo od romunske strani, kjer jc nekaj hipov zavladala negotovost, dobiti jasnega pristanka, Romuniji sami pa dati pomirjevalna zagotovila, do katerih ima kot obalua država Črnega morja, ki ima edini izhod skoji morske ožine pri Istain-bulu, tudi polno pravico. To se je zgodilo, in kakor izpoveduje uradno poročilo, je sedaj soglasje popolno. 2. Vsled nasilne oborožitve Nemčije in Avstrije ter vsled zahteve po sporazumni odobritvi turške oborožitve, je nastalo sedaj vprašanje, kaj bo storila Bolgarija, ki je še vedno vezana po predpisih mirovne pogodbe. Sicer je bolgarska vlada opetovano izjavila, da tie namerava kršiti vojaških predpisov mirovne pogodbe, toda države Balkanske zveze so storile prav, da so se posvetovale, kaj storiti, če bi se Bolgarija, ipak nekega dne, sledeč avstrijskemu zgledu, oborožila. Tudi to se je sedaj v Belgradu zgodilo, države Balkanske zveze so si na jasnem o j/iorebitnih skupnih ukrepih in zavladala je mirna zadovoljnost merJ štirimi zavezniki. S svojimi, nedavno z Italijo sklenjenimi pogodbami, se je Albanija tako rekoč izključila iz balkanske skupnosti. Naravno je, da so se štirje zavezniki med seboj posvetovali o posledicah tega dejanja, ki na eni strani Albanijo izključujejo iz Balkana, na drugi strani pa uvaja Italijo med države, ki mislijo, da imajo svoje interese na balkanskem polotoku. 4. Končno se je zadnje čase mnogo govorilo In tudi pisalo, da gršika vlada ni voljna sprejeti v celoti Obveznosti balkanskega pakta, podpisanega v Atenah od republikanske vlade in da ga hoče izkoriščati samo v toliko, kolikor ji je koristen. Da so to bile !e klevete, dokazuje prisotnost grškega ministrskega predsednika MetSksasa samega v Belgradu, kjer so mu njegovi zavezniki naravno povedali, kar so slišali na njegov račun in od njega dobili tudi edino mogoč odgovor, da je namreč Grčija zvesta obveznostim Balkanske zveze. V dveh dneh torej, je bil dnevni red Balkanske zveze izčrpan, vse nejasnosti in negotovosti so bile odstranjene in Balkanska zveza se je prikazala Evropi v vsej »voji jekleni trdnosti, s katero bo brez oklevanja in brez kompromisov branila življenjske interese vseh štirih zaveznic. Na tej osnovi, namreč na trdnem občutku, da je Balkan soliden, da v njegovi organizaciji ni nobenih ra.zjpoklin, kamor bi nasprotniki lahko nalili svojega razjedajočega strupa, da med člani Balkanske zveze ni nobenega, ki bi na tihem hodil na prepovedane sestanke, na tej podlagi, ki jo ministri s tako svečanimi be-sedami podčrtavajo, da bo Mala zveza, ki začenja takoj svoja posvetovanja, lahko, da obravnava brez skrbi težke probleme, ki jih je evropska politika vrgla na površje. Kateri so ti problemi? Odkar se je zadnjič sestal Svet Male zveze na Bledu, se je zgodilo mnogo dogodkov, ki zanimajo neposredno Malo zvezo kot celoto, kakor tudi posamezne njene članice. 1. Semkaj spada kršitev lokarnske pogodbe po Nemčiji, ki Male zveze kot celote neposredno sicer ne zanima drugače, kakor s stališča mednarodne morale, ki zapoveduje brezpogojno spoštovanje dane besede, a ki nasprotno zelo zanima češkoslovaško članico, ker je kot soseda Nemčije vsled te kršitve prišla v položaj, da sc nc čuti več vame in potrebuje močnih jamstev za svojo bodočnost. Mala zveza bo. kakor vedno doslej, tudi sedaj v Belgradu pokazalo, da jc političen organizem, ki bo vedno in brezpogojno solidarno branil interese vseh in vsake od svojih članic. 2. Tudi ustanovitev rimske trozveze, ali italijanskega trikota, aH male triplice., s podpisom rimskih protokolov dne U. marca 1V36, je spre- Dr. Stojadinovič in Metaksas Belgrad, 5. maja. m. Zunanji ministri držav sveta balkanskega sporazuma so tekom današnjega dopoldneva in popoldneva nadaljevali svoje delo. Pred dopoldansko konferenco se je vodja grške delegacije, predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas s člani svoje delegacije Poliiisom, Melasom, tajnikom Demerdzisom, Ustasom ter šefom grškega presbiroja Papadokisom in tukajšnjim grškim poslanikom Sakelaropulosom odpeljal na Avalo, kjer je položil na grob neznanega vojaka krasen venec s posvetilom: Jugoslovanskemu neznanemu vojaku predsednik grške vlade. Za tem se je Metaxas s člani grške delegacije vpisal v posebno knjigo na Avali. Po svojem povratku v Belgrad sc je takoj podal v zunanje ministrstvo, kjer se je nadaljevala konferenca predstavnikov sveta balkanskega sporazuma. Konferenca je trajala skoraj do pol ene, ko se je Titulescu, vodja romunske delcgacije, odpeljal v beli dvor, kjer je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vis. knezu Pavlu. Ta konferenca jc trajala do 13. ure, nakar se ie pričelo v belem dvoru kosilo, ki ga je na čast udeležencem konference balkanskega sporazuma priredil knez namestnik Pavle. Kosilu v belem dvoru so med drugim prisostvovali vodja turške delegacije in turški zunanji minister Teftik Ruždi Aras. turški poslanik na našem dvoru Ali Ilaidar. ravnatelj v turškem zunanjem ministrstvu Mumamed Džbat ter tajnik turškega zunanjega ministra Faid Zihni, za tem so bili v romunski delegaciji romunski zunanji minister Nikola Titulescu. poslanik (iuraneseu, pomočnik romunskega zunanjega ministra Raiko-viceanu, tajnik romunskega zunanjega ministra Caldarescu in g. Kosta. Od grške delegacije so bili navzoči vodja te delegacije, predsednik grške vlade iu zunanji minister Metaxas, grški poslanik v Parizu Politis. ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu, bivši grški poslanik v Belgradu dr. Mclas. grški poslanik na našem dvoru Sakclaropulos, nadalje šef grškega presbiroja Papadokis, načelnik v grškem zunanjem ministrstvu Kustas in tajnik Demerdzis. Od strani naše kraljevske vlade je kosilu prisostvoval predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z več ministri. Nadalje je bil navzoč minister dvora Milan Antič, adjutant Nj. Vel. kralja Čolak-Antif in maršal dvora Boško Čolak-Antif. Metaksas: »Sporazum z Jugoslavijo'4 Ko so zunanji ministri sveta balkanskega sporazuma zapuščali po končani dopoldanski konferenci zunanje ministrstvo, so predvsem vodjo grške delegacije, predsednika vlade Mc,taxasa ob-stopili časnikarji ter mu stavili več vprašanj. Na prošnjo časnikarjev je Metaxas samo izjavil: Popolnoma smo se sporazumeli v vprašanju odnosov med G r ž i j o in Jugoslavijo v krogu balkanskega sporazuma. Rezultati naših razgovorov so danes pisineno potrjeni. Pismeni dokument bo napravljen med predsednikom stalnega sveta g. R u ž d i A r a s o ni in menoj. Ruždi Aras: „Se nehaj malenkosti" Nekoliko minut za tem se je pred zunanjim ministrstvom pojavil tudi sam predsednik stalnega sveta balkanskega sporazuma, turški zunanji minister Ruždi Aras, ki pa je hitel v svojem avtomobilu in se je samo za nekaj trenutkov pomudil menila položaj v srednji Evropi. Poleg Male zveze se je pojavil sedaj nov politični organizem, ki si je dal zunanjepolitično enotnost in se razteza iz Italije čez Avstrijo v Madjarsko. Belgrajska konferenca se bo s tem vprašanjem bavila izčrpno in prineslo odločitev, v kakšnih odnošajih bo Mala zveza do Male triplice, posebno pa pod kakšnimi pogoji je mogoče sodelovanje med obema, kar bi ne samo podonavska kotlina, marveč vsa F>ropa od srca želela. — \ Mučnejše je vprašanje, ki ga je sprožila Avstrija s tem, da je svojevoljno obnovila svojo armado. Mala zveza dobro ve. da Avstrija tega ni storila po svoji lastni trmi, marveč, da se lahko izgovarja na zelo mogočne zaščitnike na evropskem zapadu. Toda v svrho medsebojnega zaupanja, ki je bistvena osnova za vzdrževanje miru, bo treba razčistiti, če je prestopek, ki je storjen v Podonavju. moralno manjši, kakor f* jc storjen v Porenju. Tudi ho treba razčistiti vprašanje, če predpisi saintgermainske pogodbe še držijo za ostale stranke potem, ko je glavna stranka vse ono, kar ji ni prijalo, hladnokrvno pohodila in če ostaii podpisnfki sedaj niso do- med časnikarji, katerim je istotako na vseslran-sko prošnjo podal sledečo izjavo: »R a z b i s t r i 1 i smo mnogo važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ostalo jih je samo še nekaj, toda manj važnih. Popoldne bomo nadaljevali delo, če ga pa popoldne ne bomo končali, se ga bomo lotili tudi še jutri. To pa ne pomeni, da smo pri našem delu naleteli na težave, temveč snmo to. da je dnevni red tako obsežen, da bi nas mogel še sadržati pri našem delu. Vsekakor bi pa želeli, da bi to delo bilo čimprej končano.< Popoldne so se v zunanjem ministrstvu zopet sestali zunanji ministri držav balkanskega sporazuma h konferenci, ki bi morala biti po programu zaključna, ker je bilo že tudi napovedano, da bodo zunanji ministri držav balkanskega sporazuma ob pol 7 sprejeli domače in inozemske časnikarje in jim dali komunike o sedanjem zasedanju. Ker pa zunanji ministri držav balkanskega sporazuma na dosedanjih konferencah še niso mogli proučiti vseh vprašani, ki so bila na dnevnem redu, se bo konferenca nadaljevala tudi še jutri dopoldne ter bodo po zaključku sprejeli časnikarje in jim izročili obljubljeni komunike. Zaradi tega se bo za jutri dopoldne napovedano zasedanje Sveta Male zveze odgodilo do popoldneva. Dopoldne bo pa vodia češkoslovaške delegacije,ki bo prispela na zasedanje Sveta Male zveze jutri dopoldne, zunanji minister dr. Kamilo London, 5. moja. c. Angleški poslanik sir Sid-jiey Barton je sporočil brezžično svoji vladi v London, da so italijanske čete nekaj minut po 16. uri lokalnega časa vkorakale v Addis Abebo. Prvi oklopni avtomobili so se približali mimo angleškega poslaništva in nadaljevali svojo pot proli sre dišču. — Prestolnica je skoraj vsa v ruševinah. Dopoldne se je čulo še streljanje iz središča mesta, abesinske čete pa so se malo pred 12. uro umaknile v severni smeri. Mussolini: Krofta, odšel s svojim spremstvom na Oplenac in Avalo ter položil venec na grob blagopokojnega kralja Aleksandra 1. in na grob Neznanega vojaka. Turška in grška delegacija bosta zapustili Belgrad predvidoma pojutrišnjem. V kolikor sc je moglo zvedeti od posameznih članov turške, romunske in grške delegacije v sedanjih konferencah držav Balkanskega sporazuma, vprašanje utrditve Dardanel ni delalo nobenih večjih posebnih preglavic in je zavzelo tudi zelo malo časa. To vprašanje so vsi člani Sveta držav Balkanskega sporazuma — torej tudi Romunija — razumeli popolnoma pravilno in so v tem smislu tudi postopali. Jasno pa je, da so s tem vprašanjem prišli na površje tudi drugi problemi, ki jih je bilo treba obrar-navati. Potrebni so bili strokovni referati, ki so jih ministrom držav Balkanskega sporazuma predložili šefi posameznih oddelkov. Zahteve Turčije, da se ji dovoli z novo konvencijo militarizacija Dardanel, niso torej naletele z nobene strani na nepremostljive težave. Saj je celo sam romunski minister Titulescu izjavil: Titulescu: Dardanele nobena težava "O vprašanju Dardanel ne bo potrebna dolga diskusija, ker se je tudi Romunija kot disciplinirana članica Balkonske zveze sporazumela z vsemi državami.^ Napredovanje italijanskih čet proti Adis Abebi jc bilo silno težavno. Italijanska letala so neprestano spremljala vse kolone avtomobilov in pehote. Najtežji ic bil dovoz živil, ki so jih morala prevažati četam letala. V tem oziru so letala opravljala zelo uspešno delo. Tako so iz lelal s posebnimi podali spustili k četam med drugim dva bika in 70 koz. V Abesiniji je namreč vročino tolika, do niso mogli in smoli prevažali zaklane živine. — Javljam vsemu svetu • • • mir Abesinija je italijanska"? fr Rim, 5. maja. c. Splošen alarjn, ki je bil na- j povedan v Italiji in ki ga je organizirala fašistič- I na stranka za tisti trenutek, ko bodo italijanske , čete vkorakale v Addis Abebo, se je v vsej Italiji izvršil danes proti večeru malo pred (i uro. Po vsej Mussolini bili svobodnih rok /,a ponovno obravnavanje gotovih vprašanj, ki jih je mirovna pogodba »začasno« rešila. Mala zveza se bo ponovno bavila z vprašanjem Ilabsburžanov in bo z udarno jasnostjo ponovila svoje stališče, da Habsburžanov v Avstrijo ne dopušča in da je vsako sodelovanje z Avstrijo v kakršnikoli obliki nemogoče tako dolgo, dokler da Avstrija ni jasno in točno izpovedala, da se je Halisbiiržanoin odrekla. 5. Kot zadnja točka dnevnegn reda stoji vprašanje skupnih ukrepov Male zveze za primer, če bi hotela Madjarska posnemati Nemčijo ali Avstrijo in odpovedati vojaške obveznosti trianonske mirovne pogodbe. Prepričani smo, da bodo državniki Male zveze. kakor še vedno doslej, ugotovili skupnost zunanjepolitičnih ciljev, kakor tudi skupnost sredstev pri varovanju neodvisnosti vseh treh držav v okviru mirovnih pogodb, skupnost, ki pa bo dovolj elastična, da se bo prilagodila vsem potrebam dneva. Belgrad 19% bo mogočen mejnik v zgodovini Male zveze in Evrope, ker bo pokazal, da ic Mala zveza trdna, ko se Evropa okrog nje trese v negotovosti. Italiji so na dano znamenje začeli ljudje naravnost tekali po ulicah, trgovine so zapirali, po cerkvah so zvonili vsi zvonovi in sirene so pošiljale delavce na trge pred zvočnike, da slišijo govor duceja v isli obliki, kakor se je to zgodilo ob •začetku vojne dne 2 .oktobra lanskega leta. Do iri četrt na 8 zvečer, torej skoraj dve uri, so spretni speakerji iz Rima navduševali zbrane množice za veliki govor, vmes pa so mnogoštevilne godbe igrale koračnice italijanske vojske in fašistične mladine. , Mussolini je začel govoriti po pol 8 in jc bil : vidno ganjen. Ganjenost je bila tolika, da se lo |H>zna celo v koncepciji in izvajanjih njegovega govora. Vidi se, da čustva zmagovitega trenutka tako rekoč ne puste vsem mislim do izraza. Mus-| solini jc začel govor z besedami: »Javljam vsemu italijanskemu narodu in vse-! mu svetu, da je mir zopet vzpostavljen — la pare j e ristabilita. Ne morem zakrivati svojega ginjenja j in ponosa, da lahko po teh hudih časih izrečeni ' svojem« naroda to veliko besedo. Toda zelo potrebno je, da sc zavedamo, da ! gre sedaj za naš mir. za Pax Romana in da sc ta ' mir more izreči y čisto preprostem definitivnom ■ in končnem predlogu: Btiopia č ilaliana — Ahc-( sinijn je italijanska. Abesinija jc italijanska de-; jansko. ker je zasedena od naših zmagovitih čel. Abesinija je italijanska, ker jc zavzeta z rimskim mečem in z rimsko zmagujoče civilizacijo, s pravičnostjo Rima. ki triumfira nad tisočletnim suženjstvom. 7i abesinskim narodom smo žc sklenili mir. Mnogoštevilni rasi in poglavarji ljudstva so žc izjavili, da hočejo živeli mirno v senci italijanske Irnbojniee. Poglavarji in rasi. ki so zbežali, ne štejejo več v naših očeh in nobena moč tega sveta nas nc ho mogla več prisilili, da hi mi z njimi še računali. Dne 2. oktobra sem vas klical na veliki zbor kakor danes. Storil sem vse. kar jc bilo mogoče, da abesinski konflikt ne hi poslal nevaren za Kvropo. Danes sem dokazal, da sem držal svojo besedo. Konec mirn v livropi hi pomenil koner in uničenje Evrope, Svojo tmagn pa smo pripravljeni hraniti s tisto močjo in voljo, s kalcro smo si jo priborili. Mi mislimo tako in ne bomo klonili. Našim bojevnikom v Afriki in listini, ki so padli t iz vrševanju svoje dolžnnsli. svečano obljubljamo, ds bomo ohranili njihov spomin svež skozi genera cije in generacije v srcih vsegn italijanskega nii roda. Ostalim stolisofcin in desetlisofem vojakov in črnih srajc, ki so v teh sedmih mesecih izvršil čudeže, izjavljamo svojo hvaleinosl in brezpogojni, občudovanje. Njim gre globoka hvaležnost dom« Nadaljevanje na 3. strani zgo^av Na cilju! Italijani vkorakali v Addis Abebo ?trnr O >ST.OVTWEO. dne fl. maja 1030. Stev. 103. x int> in prav taka hvaležnost gre tudi stotisočem dclaveom, ki ao delali i nadčloveškimi napori. To je, velik dan r revoluciji črnih srajc. Italijanski narod je prenesel pogumno ponižanje Zveze narodov. Italijanski narod pa doživlja danes veliko zadoščenje za te ure ponižanja. <"'rne srajce revolucije! Možje in žene cele Italije! Etapa naše poti je dosežena. Nadaljujmo pot v miru in uspehi, ki nas čakajo jutri, ne bodo izostali. Naprej z našim pogumom, z našo voljo in z našo vero! Živela Italija! Ta vzklik naj gro iz vseh naših src k našim vojakom v AIriki! Živela Italija!« Francosko stališče Pariz, 5. maja. AA. Današnji »Oetivre« misli, da so francoske zahteve o abesinskem vprašanju tele: 1. Italija ne sme dobiti v Abesiniji ugodnosti, ki bi presegale koristi in ugodnosti, kakršne je dobila Francija po zavzetju Maroka. Francija zato ne želi v Abesiniji nlkakih fašističnih eksperimentov, ki bi kršili gospodarska načela za trgovino odprtih vrat. 2. Italiji je treba prepovedati rekrutiranje ko-lonijskih čet v Abesiniji v večjem obsegu, kakor jc potrebno za navadne policijske čete, potrebne za ohranitev reda. 3. Zlasti je treba zagotoviti varnost in neodvisnost francoskega pristanišča Džibatija in francoske železnice iz Addis Abebe v Džibuti, preprečiti je treba tudi možnosti, da bi Italijani z dumpingom paralizirali francosko železnico v Abesiniji z gradnjo novih železniških prog ali drugih prometnih naprav. Angleško stališče I.ondon, 5. main. c. Danes popoldne je imel zunanji minister Eden zelo dolg sestanek z ministrskim predsednikom Baldvvinom. Na seji poslanske zbornce je več poslancev vprašalo Baldvvina, kako misli Anglija sedaj usmeriti svojo politiko v sporu med Italijo in Abesinijo. Baldwin je odgovoril, da bo Anglija mogla zavzeti svoje stališče šele na sestanku Sveta Zveze narodov. Politika Zveze narodov bo tudi politika Anglije. Senzacijo pa ie vzbudila Baldvvinova izjava, v kateri je inozemskim časnikarjem izjavil, da upa, da se bo sedaj Italija zopet lahko vrnila v fronto velesil, ki je bila postavljena v Slressi in da bo treba načeli vprašanje revizije pakta Zveze narodov. T udi ras Nasibu pobegnil Džibuti, 5. maja b. Tudi zadnjo abesinsko armado rasa Našibua na južnem bojišču, ki se je dolgo uspešno borila in dajalo strahovit odpor italijanskim napadom, je doživela sedaj svoj polom. jekleni tanki in bombe iz letal so strle lo železno armado, ki je bila najbolj disciplinirana od vseh abesinskih, dobro opremljeno in strate-gično sijajno izvežbana. Odlično jo je organiziral turški major Vehip paša. Neprestano bombardiranje abesinskih položajev na južnem bojišču, tako iz letal, kakor tudi iz težkih topov, pa je spravilo armado v popolno zmedo in jo ni mogoče nič več zbrati in osposobrti za resen odpor in borbo. Tako ras Našibu, kakor tudi njegov tehnični strokovnjak Vehip paša sta uvidela, da nima riič več smisla upirati se Italijanom in zastonj žrtvovati nešteto človeških življenj ter sta zaradi tega izvajala posledice. Izdala sta povelje za ustavitev sovražnosti ter se takoj odpeljala proti Diredavi, od kjer sta šla v Džibuti. Oba poveljnika na južnem bojišču pa ne ostaneta v Džibutiju, temveč odpotujeta naprej v britansko Somalijo in siccr v glavno mesto Berbero. Ras Našibu je bil silno potrt, ker ni mogel streti italijanskega napada. Prosil je, naj ga časnikarji ne vznemirjajo in ni hotel dati nobenih izjav. Neguš v Ženevo London, 5. maja. b. Po zadnjih poročilih 7. britanske vojne ladje, na kateri se vozi neguš, se izve, da je abesinski cesar sklenil, da začasno pusti svojo družino in spremstvo v Jeruzalemu, sam pa da se poda v Ženevo, da pred Zvezo narodov brani pravice svoje države, kakor tudi svoje lastne praVice. Nato namerava odpotovati v Anglijo ter se nastaniti v Londonu. O odhodu abesinskega cesarja se izvejo še sledeče podrobnosti. Se predno je šel cesar na postajo, da se odpelje s svojim spremstvom iz države, so ga zapustili skoraj vsi njegovi gardni vojaki, ker so bili nahujskani, da je vse končano in so se takoj priključili dezerterjem in roparskim tolpam, ki so pozneje oblegale Addis Abebo in jo izropale. Samo 5o gardistov ga je spremilo na kolodvor in se poslovilo od njega. Takoj po odhodu ccsarja so se tudi ti gardisti priključili roparskim tolpam in začeli obenem z njimi oblegati razna poslaništva. O usodi abesinskega cesarja in Abesinije se že vodijo pospešena pogajanja med Parizom in Londonom. Eden je imel več konferenc s francoskim poslanikom v Londonu, Cordinom. Angleški poslanik v Parizu Clerk pa je obiskal Paul Boncuria, ki zastopa francoskega zunanjega ministra Flandina, ki je zbolel, v Ženevi. O poteku pogajanj med Francijo in Anglijo se stalno obvešča italijanska vlada. Francija je pripravljena dati azil abesinskemu cesarju na francoskem področju, toda le pod pogojem, če se le ta odreče vsakršnega političnega delovanja. fENIHS" )AVNA ZAHVALA zavarovalni družbi na življenje ff Moj blagopokojni soprog JOSIP DEISINGER, veletrgovec v Škofjl Loki, j« bil pri „Fe-niks-u" od 1. I. 1932 zavarovan za življenje za znatno vsolo. — Omenjena družba mi je to zavarovalnino danes v popolnem redu izplačala. Z ozirom na to, da so me zastopniki raznih zavarovalnic in tudi drugI ljudje plašili, češ, da mi „Feniks" te zavarovalnine ne bo izplačal, smatram to objavo za svojo dolžnost ter noj Ista služi v objektivno informacijo vsem zavarovancem .Feniks a", katere gotovo razni neodgovorni elementi v istem smislu iz gotovih namenov begajo. Škofja Loka, dne 4. maja 1936. Pavla Delsinger. Domači odmevi Kraljica Marija odpotovala v Romunijo Belgrad, 5. maja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija fe danes ob 9 odpotovala s svojo leto princeso Hohenlohejevo v Romunijo na obisk k svoji sestri romunski princesi Elizabeti. Sofcof contra škof Srebrnic Zagret*, 5. maja. b. Danes se je nadaljevala razprava proti krškemu nadškofu dr. Josipu Sre- 1 brniču, ki ga toži Sokol kraljevine Jugoslavije. — 1 Njegov zagovornik je najprej zahteval, da se razreši predsednik sodišča dr. Kovač, ker je katolik j in bi prišel v spor lahko s svojo vestjo, če bi mo-ral soditi svojemu cerkvenemu poglavarju, oziroma episkopatu. Sodišče pa je ta predlog odklonilo. Zagovornik je nato ugovarjal pristojnosti sodišča, ker je po konkordatu veljavno samo cer- | kveno sodišče. Tožitelj dr. Verk pa je prosil sodišče za odgoditev razprave zaradi preobsežnih spisov. Sodišče je predlogu ugodilo in odgodilo razpravo za mesec dni. Tujsko-prometna Slovenija na zagrebškem velesejmu Na letošnjem spomladanskem zagrebškem zboru, ki traja od 2. do 11. maja, je v glavni dvorani na galeriji velika tujsko-prometna razstava, pri kateri sodelujejo »Putnik« iz Belgrada, tujsko-prometne zveze Sarajeva, Sušaka, Zagreba, Ma- ; ribora in Ljubljane ter še posebej nekaj večjih j letovišč. Splošno pohvalo in upravičeno pozor- 1 nost je vzbudila razstava tujsko-prometnih zvez ! dravske banovine, ki jo je aranžiral gosp. Alfred j Kralj, propagandni uradnik Tujsko-prometne i zveze v Mariboru. Ta razstava zavzema z 90 m' | največji prostor in nudi najugodnejši splošni vtis. Razstavljeni so trije veliki rciiefi, in siccr dravske ! banovine, Slovenskih goric in Pohorja, dalje dia- ; grame Slovenskih goric, Maribora in mariborskega otoka, modeli planinskih koč, 24 krasnih dia-pozitov, fotografske povečave Ljubljane, Maribo- j rn ter vseh večjih zdravilišč in letovišč dravske i banovine. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je j kot edina razstavila modele in diagrame, ki predstavljajo najefektnejše sodobno propagandno sredstvo. Celotni aranžman razstave daje lepo sliko turizma dravske banovine in pomeni za zagrebški zbor, po izjavi uglednih strokovnjakov pravo atrakcijo. Uredba o sorazmerja med učenci in pomočniki v trgovinah in obrtih Belgrad, 5. maja. AA. Trgovinski minister je izdal sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic nredbo o ureditvi sorazmerja učencev v primeri s številom pomočnikov v trgovinah la obrtih ter delavnicah, kjer se izvaja obrt Ta uredba je velikega gospodarskega pomena za ureditev obrtnega delovanja v naši državi. Vprašanje sprejetja te uredbe so načele tako obrtne kakor delavske zbornic«. Uredba se glasi: Čl. I. 1. V trgovinah in obrtih smejo biti istočasno v ukn en učenec, če dela lastnik obrti sam ali z enim pomočnikom; dva učenca, če je v obrti zaposlenih 2 do 5 pomočnikov, 3 učenci, če je v obrtu zaposlenih 6 do 10 pomočnikov, 4 učenci, če je v obrti zaposlenih več od 10 pomočnikov. 2. Več od 4 učencev ne more bfti istočasno v uku v nobeni trgovini ne obrti. 4. Če kolektivne pogodbe določajo večje omejitve sorazmerno s številom učencev v primeri s številom pomočnikov, kakor odreja ta uredba, veljajo zastran števila učencev v obrti, za katere je » veljavi kolektivna pogodba, omejitve, določene ( to pogodbo. 4. V izjemnih primerih, kjer to zahtevajo izredne okoliščine ali tehnika dela katere stroke, sme ban po zaslišanju pristojnih zbornic ilovoliti, da se število učencev za dotično stroko poviša preko določenega minimalnega števila. Čl. II. 1. Za določitev števila učencev, ki sme- ' jo biti po določbah čl. 1. te uredbe istočasno v uku, bo odločilno povprečno število pomočnikov, j stalno zaposlenih poslednje leto dni Kot stalno zaposleni pomočniki se bodo smatrali tisti, ki so v dotični obrti delali nepretrgano najmanj 4 tedne. V svrho določitve letnega povprečja zaposlenih pomočnikov so dolžni organi za zavarovanje dati potrebne podatke. 2. Če meiJ učenjem število pomočnikov v ka- | teri obrti začasno pade, ostane število učencev, I določenih pri sprejemu v tik, neizpremenjeno. Čl. III. 1, Za dobo 6 mesecev, računajoč od dneva izdaje pooblastila ali dovoljenja, ne smejo i lastniki obrti sprejeti več od enega učenca. 2. Če lastnik obrti sam dela ali z enim po- ; močnikom, lahko sprejme le enega učenca v uk, če ima prvi po pogodbi končati svoje učenje v šestih mesecih. 3. Če je učenčevo razmerje prenehalo pred koncem pogodbenega učnega roka, lastnik obrti je pa nato sprejel drugega učenca, sme preko določenega števila sprejeti ponovno prejšnjega učenca samo tedaj, če je učenčevo razmerje prenehalo zaradi bolezni ali česa podobnega. Čl. IV. 1. Določbe te ureifce bodo veljale tudi za delavnice, kjer se obrt izvršuje na tovarniški način, za strokovne delavnice tovarn, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod določbe obrtnega zakona, in za delavnice podjetij ali ustanove, kjer se v smislu obrtnega zakona vštric izvršujejo obrtna dela. 2. Lastniki obrti Iz čl. 19, odst. 2, sploh ne morejo sprejemati in imeti učencev. čl. V. 1. Omejitve te uredbe veljajo za glavne obrti in za nijhove podružnice in druge pomožne lokale (čl. 132 obrtnega zakona). 2. Sorazmerje števila učencev proti številu pomočnikov, ki ga določa čl. 1 te uredbe, se bo izvajalo za vsako posamezno podružnico in drugo pomožno obrt. ČL VI. 1, Za učence, ki Jih ta uredba dobi r uku, ne veljajo omejitve, predpisane s to nredbo. Lahko bodo dovršili svoj uk ne glede na število v dotičnih obrtih zaposlenih pomočnikov. 2. Dokler število učencev ne pade na sorazmerje, določeno v 61. 1 te uredbe, ne morejo lastniki obrti v primerih iz prvega odstavka sklepati pogodb za sprejem novih učencev. Čl. VIL Kršitve te uredbe bodo kaznovane po določbah čl. 396. Kongres strojevodij Belgrad, 5. maja. AA. 9. maja t. 1. bo imelo svoj 14. redni kongres strokovno združenje strojevodij državnih železnic in brodarjev kraljevine Jugoslavije v Splitu. Dan pred kongresom fi. maja bodo imeli delegati pokrajinskih uprav uvodno konferenco, na kateri bodo razpravljali o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo strojevodij in drugega strokovnega osebja na državnih železnicah in ladjah. Polovična voznina Belgrad, 5. maja. AA. Z odlokom prometnega ministra jc dovoljena polovična voznina na državnih železnicah obiskovalcem razstave, ki se bo vršila v Bukarešti od 9. maja do 9. junija t. I. — Ugodnost velja za odhod od 5. maja do 8. junija in za vrnitev od 9. maja do 20. junija t. I — Kopal, zdravnik Dr. Fr. Kolterer specialist ia kopal. leCenJe v RogaSkl Slatini ordinira kakor vsako leto od t maja dntje Minister dr. Krek v Poljanah nad Skoljo Loko Pri starih Grkih so se prepirali o rojstnem kraju učenjaka Homerja Sedem mest se je prerekalo, kje je bil Homer rojen. Vsako izmed teh mest je holelo biti rojstni kraj Homerja. Nekaj podobnega se godi sedaj našemu ministru dr. Kreku. — Bohinjci pravijo naš rojak je, v Poljanah trdijo isto, v Lcskovci pa nič drugače. Da jc minister Krek moral včeraj na shod v Poljane ni bil edini izmed razlogov ta, ker jc Poljanska dolina hotela videti svojego rojako-ministra. Na ministrov shod se je včeraj zbralo v Poljanah toliko ljudi, kot jih še ni bilo na nobenem shodu, odkar ni več rajnega Evangelista Janeza Kreka. Evangelista Janeza Kreka, ja poznala vsa Selška in Poljanska dolina kot svojega poslanca. Dokler je bil še mlajši, so ga nazvali Stokov pob iz Selc; Poljanska dolina pa je hotela, da bi poznala sedanjega Kreka. Na primeren način se jim je tam včeraj minister Krek predstavil, ko se je začuden nad toliko množico vprašal ter dejal: »Vem, da je mnoge izmed vas pripeljala semkaj radovednost kakšen je tisti pob iz Leskovce, ki jc minister postal«. Pa so ljudje tega poba silno radi poslušali, kajti vztrajali so 2 uri na shodu, četudi so bili izpostavljeni preccj toplemu soncu. Lepo je govoril minister Krek, o skupnosti kot se kaže v društvih, v zadrugah, v vasi in tako tudi omenjal slovensko katoliško skupnost v državi. Preko vojaške diktature iz leta 1929 je prešel na diktaturo strankarskih eksponentov, ko je slovenski ban Marušič hotel razpustiti in uničiti vse, kar je slovenskega in katoliškega. Zgodovina bo pisala, da slovenski ban v dravski banovini ni bil nič manj krut, kakor so bili drugod nad našimi slovenskim brati izven države. Vse je diktator Marušič s svojimi pomočniki hotel razpustiti, toda ni se mu pa posrečilo razpustiti naših slovenskih src in našega zdravega slovenskega razuma. Zvestoba, ki jo je slovenski človek pokazal v tistih časih, je občudovanja vredna, t. j. zvestoba do svojega naroda, do svojega milega jezika, do države tn vere V nadaljnjem govoru sc je g. minister dotaknil vprašanja zakaj smo lani vstopih v vlado, ko smo morali vedeti že vnaprej, da bomo našli samo razdejanje. K temu nas je gnala ljubezen do države, ljubezen do naroda in ljubezen do nesebičnega dela za narod in državo. Ko je minister Krek naslikal koliko dela in skrbne nege bo še treba, predno bo ozdravljen bolnik (razmere, ki so bile nastale v dobi diktature, je primerjal človeku, ki je 5 let od dneva v dan zapadel v hujšo in težjo bolezen), ki potrebuje zdravil in sicer primernih ter bolezni odgovarjajočih. Dotaknil se je tudi drugih aktualnih vprašanj kot n. pr. odnosov do bratov Hrvatov, kot tudi važnih gospodarskih vprašani. S hvaležnostjo so vzeli poslušalci (bilo jih je 2000) ministrove besede na znanje. Ploskali pa so, ko je omenjal našega voditelja — brez dvoma najbolj-sposobnega državnika v Jugoslaviji — našega dr. Korošca. — Poleg ministra jc nastopil tudi podpredsednik okrajne organizacije g. Debelak Franc iz Škofje Loke ter tajnik JRZ iz Ljubljane m predsednik krajevne organizacije iz Trate flad Skofjo Loko trgovec Mrak, ki je shod zaključil ob četrt na 12 opoldne. Halo, tu radio naglica! Nekateri ljudje ali društva ali podjetja vedno potrebujejo kakih resolucij, protestov, predstavk, sklepov itd. in to obremenjenih s celim plazom 1. r. podpisov in žigov, da bi si s tem pomagali ali : pomagala naprej. Rado pa se zgodi, da se ob po-! biranju podpisov vedno od sile mudi in naprošeni j v dobri veri, da gre res za zadevo, katero bi tudi ! opolnoči z obema rokama podpisal, podpiše. Kasneje pa se izkaže, da besedilo nad podpisi zahteva aH prosi ali predlaga čisto nekaj drugega, kakor pa je podpisovalec mislil in morda tudi želel, f Tako je pred nekaj dnevi odromala v Belgrad neka resolucija v zadevi radio-postaje v Ljubljani, ki jo po še veljavni, čeprav svoj čas nasilno in j protipostavno prekinjeni pogodbi vodi Prosvetna i zveza. Resolucijo je »podpisala« tudi Ipavčeva žu-1 pa Juinoslov. pevske zveze v Mariboru. Resolucijo je podpisala 28, aprila, ker se je »zelo mudilo« in na zelo nepripravnem kraju, toia dobro stvar človek podpiše kadarkoli in kjerkoli, medseboj si pa tudi zaupamo, da si ne bomo podtikali drugačnih vsebin kakor pa podpisnik ptrčakuje (sijajen izraz za taka dejanja imajo naši bratje in sodržavljani Srbi: pčdvala), 1. maja pa je pod št, 47-1936. poslala g. predsedniku ministrskega sveta, g. mi-1 nistru za pošte, telegraf in telefon, g. predsedniku finančnega odbora (vsi v Belgradu) in Hubadovi župi v Ljublani sledeče pismo: Zveza kulturnih društev v Mariboru je dne 28. t. m. predložila podpisanemu predsedniku Ipav-| čeve župe J. P.Z. nujno v podpis neko resolucijo na g. ministra za pošto in telegraf, o kateri je predlagatelj, neki g, Cimerman iz Maribora, poudarjal, da gre za postavitev relais postaje v Mariboru in da bodo to resolucijo podpisala vsa kulturna društva v Mariboru. Podpisani predsednik Ipavčeve župe, ki je že i pred leti imel priliko udeležiti se ankete za po-1 stavitev relais postaje t Mariboru, je bil v dobri veri, da je omenjeni g. Cimerman govoril v tem smislu tudi o vsebini resolucije, tembolj, ker je podpisani zapazil, da je podpisala resolucijo tudi bratska Huhadova župa v Ljubljani. Ker mu je bilo predloženo v podpis med Šolskim odmorom in je g. Cimerman omenil, da se »ilno mudi, resolucije radi pomanjkanja časa ni prebral in jo je podpisal kot predstavnik Ipav-, čeve župe. | Naknadno in iz časopisov pa vidimo, da ima I gornja resolucija popolnoma drugačno vsebino in I da ima politično ozadje, kar je razvidno iz ute-! meljevanja resolucije. Dunajska vremenska napoved: Cez don mestoma zelo oblačno s krajevnimi nevihtami, nekoliko topleje. Ipavčeva pevaka župa kot strogo nacijonalno in kulturno društvo se ne more »trankarsko-poli-tično opredeliti, zato preklicuje podpis predsednikov in s prošnjo za blagohotno črtanje podpisa in štampiljke Ipavčeve župe na predmetni resoluciji, beležimo: Za opravo: Žig. Prof. Mirk V. s. r. Zadnje čase se je že večkrat v našem javnem življenju izkazalo, da se zaupanje, ta nskdaj tako trdna naša odlika in prednost, ne obnese več. Ali se je »6ivala« res raztegnila že tako na široko? Namenoma zmedeni pojmi V Belgradu izhaja masonski tednik >Javnost< (večkrat ga »Jutro« citira), časopis za kulturna, socialna, gospodarska in politična, skratka vsa vprašanja, ki se kaj rad obregne zlasti ob katolicizem, napada pa tudi »pravoslavni klerikalizem«. V zadnji številki v jedkem tonu zavrača trditve skopljanskega pravoslavno-verskega časopisa »Hri-ščansko delo«, ki je »Javnost« obsodil, da je prostozidarska, proti vsaki izraziti in jasno opredeljeni veri itd. »Javnost«« pravi, da bodo taki napadi na njo prenehali takrat, kadar bodo krogi okrog »Hriščanskega dela« prišli do spoznanja, »da latinica v Belgradu ni da bi morala biti samo marksistična pisava, kadar se bodo prepričali, da katolicizem, fevdalizem, protestantizem, liberalizem, kapitalizem, socializem, komunizem, fašizem, humanizem, prostozidarstvo in tudi naše ljubo pravoslavje niso nič drugega, kakor dobri in slabi poganjki ene in iste krsčanske kulture na evropskih tleh. Vse to so sadovi borbe božje-človeške ideje za ostvarjenje v življenju, vse to so poganjki enega in istega duha. Pravoslavje ni edina vrednota krščanske kulture, vse drugo pa zmota in strup. Mnoštvo poganjkov pomeni bogastvo. Pameten vrtnar bo iz njih s prebiranjem napravil lep in bogat sadovnjak duhovnih vrednot, ne bo se vrtel samo okrog ene kisle sadike: pravoslavnega klerikalizma. — In naše svetosavsko pravoslavje? Mi stari pravoslavci, narodni ljudje, bomo še* nadalje ostali zvesti načelu: moj brat je, naj bo katerekoli vere.« Tako se »Javnost« upira uveljavljanju pravo-slavja v javnosti. Gotovo so to v novejši dobi prvi napadi na pravoslavje, pa tudi ti so zagledali beli dan v središču, drugod bi najbrž razdražili kKzeh-ski zakonik ali celo zakon o zaščiti držaVe, gotovo pa bi si nakopali očitek verske nestrptiimi in separatizma — »quod llcet lovi, non lieet bovi pol osmi 7>v(*Vr v komrroRacljtikii kopoMcI, Y«i rljmlun vatiH-nna! — Odbor. Mati človeškega rodu Z a maj in slednji čas L S KRISTUSOM OBLJUBLJENA 3. V podobah Obljuba, ki jo je dal Bog Adamu in Evi, je šla kakor mogočno hrepenenje in pričakovanje skozi vse človeške rodove. V nekaterih časih, krajih in osebah je našla posebno globok in značilen odmev. So žene v sv. pismu stare zaveze, ki se po svojem značaju in pomenu visoko odlikujejo med vsemi ženami svoje, dobe in svojega naroda. Jasno je, da so te odlične žene podoba One, ki jo je angel v Nazaretu pozdravil: »Blagoslovljena ti med ženami« vseh časov in vseh narodov. Eva je prvi visoki vrh, ki nam kaže Marijo kot mater. Največkrat srečamo v sv. pismu stare zaveze podobe, ki nam kažejo Marijo kot rešiteljico; ali če mislimo na Odrešenika, kot soodrešiteljico. V tem soodrešilnem pomenu so posebno značilne tri podobe: Mozesova sestra Marija. Judita in Estera. Te tri podobe pomembno označujejo trojno zmago, ki jo bo izvoljena Devica izbojevala nad svojim rodom, nad satanom in nad svetom. Sestra Marija reši svojega malega negodnega brata Mozesa na čudovito iznajdljiv in usmiljen način. To je storila po višjem nagibu, da je tako rešila prihodnjega rešitelja svojega rodu. Judita stopi mirno, pogumno in samozavestno v Holofernov šotor. »Možata si bila in srce se ti je utrdilo« (Judita: 15, 2). Z močjo svojega čistega in neomadeževanega duha je premagala sovražnika svoieca ljudstva. Estera je v odločilnem trenutku našla pred kraljem milost zase in za svoje ljudstvo. Teh treh in vseh drugih svojih svetopisemskih podob se Marija dovolj jasno spominja v svoji zahvalni pesmi: »Od rodu do rodu traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo.« (Lk 1, 50.) Ali se morejo le besede bolj doslovno navajati na katere druge osebe kakor na one, ki v svojem značaju, delu in poklicu spominjajo na Marijo, Kristusovo mater? Lepše in točneje nego vse učene razlage in raziskave o pomembnih svetopisemskih osebah, se izraža o njih Marija. Ne govori namreč o davnih svojih »podobah«, marveč o božjem »usmiljenju«, ki traja od rodu do rodu. Edino pravilno umeva-nje vseh velikih zgodovinskih oseb in dogodkov je hvaležen spomin na božje usmiljenje. Zakaj je hotel Bog lolikrat prav po ženi rešiti svoje izvoljeno ljudstvo? Izraelsko ljudstvo je le podoba slehernega božjega ljudstva. In rešiteljice izraelskega ljudstva so le podoba Matere človeškega rodu. Vsaka podoba Marije Rešiteljice je obenem tiha obljuba prihodnjega Odrešenika. 6. Obljubljena izvoljenemu ljudstvu. Kako plifva in površna je misel, ki ne vidi v izraelskem ljudstvu tega. kar je edino videli treba. Bog ne gleda na narode, kakor gledajo narodi nase in na druge. Narodi so pred Bogom en sam narod. Vsak narod je v svojem mišljenju in hotenju naroden; predvsem vidi sebe in svoj blagor. Bog pa stoji nad vsemi narodi. Tudi tedaj, če med narodi izvoli posamezen narod, da r. njim doseže svoje svete »kupne namene. Ako Bog en narod izvoli, s tem ne zavrže druge. Pravilneje sodimo, če rečemo: Pred Bogom noben narod ni izvoljen in noben narod ni zavržen, ker Bog gleda vedno na splošen blagor človeštva. Izrael je bil izbran le kot nositelj velikih obljub, ki so oznanjale odrešenje vsemu človeškemu rodu. Predrzna, nečloveška in krivična je torej vsaka narodnost, ki misli, da ga zgodba izraelskega ljudstva v ničemer ne zadeva. Tako ne mislimo in ne govorimo niti o kulturnih pridobitvah, ki jih en narod posreduje drugemu, pa bi naj zametovali najvišje življenske vrednote, ki se vsem narodom razodevajo prav v zgodovini Izraela? Narod, ki bi sodil, da ga podobe in obljube Odrešenikove izza davnih dob prav nič. ne zadevajo, ali celo motijo, je podoben vlaku, ki je padci s tira, ki naj ga privede k skupnemu cilju vseh človeških rodov: k obljubljenemu Odrešeniku. Sv. pismo stare zaveze kakor sv. pismo nove zaveze ni morda židovska biblija, marveč hožja knjiga, navdihnjena od Svetega Duha in napisana v blagor vsemu človeštvu. Izrael je torej le nositelj vseobsežnih podob in obljub. Izrael jc le izbran znstavonoša velepo-niembne zastave. In kdaj in kje je bila zastava edino stvar zastavonoše? Kdor zavrže to zastavo, ki plapola v roki Izraelovi, je zagrešil bogokletno dejanje in je skrunil svetinjo vsega človeškega rodu. Ko bi tudi kdo ne priznal sv. pisma kot božje knjige, bi ga moral ceniti vsaj kot veliko književno kulturno delo. Koliko knjig svetovnega slovesa je nnotalo prav z vplivom in imenom svetopisemskih osebi Marija je globoko ukoreninjena v svetovni književnosti. Tisočletja že so v pričakujoče in nemirno hrepeneče narode začrtala podobo velike Žene, ki bo dala človeštvu Odrešenika. Tndi tisti, ki si iščejo in izbirajo »odrešenikc«, s tem lo kažejo, kako je misel in potreba odrešenja ukoreninjena tudi v njih nemirnih dušah. Narodnost in književnost, ki ne pozna ali noče poznati Marije, jc že z naravnega in kulturnega vidika oškodovana in okrnjena v najglobljih vrednotah človeške duše. Ko bi tudi Judita, Estera in drugo velike žene stare zaveze nc našle veličastnega pomena v Mariji, so vendar že same po sebi dovolj vzvišene podobe in pomembne osebe. Kaj naj vse to pomeni? To pomeni, da Bog nobenega rodu in naroda, ki vanj zaupa, ne zapusti. Ni zapustil Izraela, nc bo zapustil nikogar, ker mu je blagor slehernega rodu pri srcu. Ako mu ne pošlje takoj sonca, mu pošlje vsaj zarjo. Ako mu ne razodene takoj vse resnice, mu jo približa vsaj v podobi. Ako mu ne pošlje takoj Odrešenika, mu pošlje vsaj poslanko bližnjega odrešenja. Ako ji ni ime Judita, ali Estera, ji jo morda ime Devica Orleanska, ali Katarina Sicnska, ali kako drugače. Naposled jc vsaka plemenita in krepostna žena iiva podoba Marijina. Izvoljonega ljudstva in izvoljenega človeka torej v tem smislu ni, kakor da ne bi bil izvoljen vsak narod in vsak človek; samo če v to veriiin ir) se po tem res ravna ter z vso vdanostjo vrši in spolni svojo nalogo na lemlfi. Drobne novice Kal pravite? I Kaj pravite, gg. uredniki, k javni podivjanosti mladih ljudi, ki o njih velja rek: »Propalica nemarno misli, riše, ie Mene li namaže in popiše —« popiše z besedami, ki bi jih ie v slovarju ne bilo Ireba. Umazanci, ki se valjajo v nizkolnosli, čutijo menda neko naslado, ie svoje grde izbruhe zarišejo in zapišejo na stene in zidove. Pa se taka plaia povsod dobi. Te dni je bilo zapisano v nekem tasopisu, da so gori v Belgiji računali, kaj bi stalo, če bi vso materialno škodo popraviti, ki jo povzročajo taki baraboni vsako letu na sjHtmenikih, na razglednih stolpih, po mizah, klopeh, stenah, zidovih, po ulicah. Kaj menite, koliko so naračunali? Celih 2,452.000 frankov! Kolika je pa moralna škoda, ki jo povzročajo nečedne črčkarije in risarije, seveda ni mogoče presoditi. Na to plat vzgoje bi morala biti šola pač bolj pozorna. Koledar Sreda, 6. maja: Janez Ev. pred L. vrati, Judita — Ščip ob 16.01, Herschel napoveduje lepo vreme. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Osebne vesli — Prof. Florijan Hintner — 75-letnik. V Slovenskem biografskem leksikonu, 3. zvezek, str. 321., omenjeni bivši ljubljanski gimnazijski prolesor Florijan Hintner je praznoval 5. maja 1936 svojo petinsedemdesetletnico. 2ivi kot gimnazijski direktor v pokoju v mestu Aš (Asch) v severozapadnem delu Češke. Izmed jKofesorjev, ki so v šolskem letu 1899-1900., poučevali na ljubljanski višji gimnaziji v VIII. razredu (VIII. a) in VIII b) in sodelovali pri maturi 1900. živijo le še biseromašnik kanonik dr. Ivan Svetina (Ljubljana), dvorni svetnik v p. dr. Oskar Gratzy v Wardengg (Gradec) in jubilant Florijan Hintner. — 70-Ietnica odličnega moža. Na dan sv. Florjana je obhajal na Ptujski gori 70-letnico rojstva upokojeni orožnik gosjx>d Florjan Laznik, dolgoletni cerkveni ključar, predsednik posojilnice in bivši gostilničar. Jubilant je še duševno in telesno popolnoma svež. Bog mu daj učakati v zdravju in zadovoljnosti 80-letnico in še čez. = Iz lavantinskega stolnega kapitlja. Za kn. šk. konzistorialnega svetovalca in naddekana v naddekanatu Maribor levi breg Drave je imenovan stolni kanonik in ravnatelj dijaškega semenišča g. dr. Alojzij Ostre. — Za člana upravnega sveta za dijaško semenišče v Mariboru e imenovan stolni kanonik g. dT. Ivan Žagar. = Imenovan je bil Matija Medvešek, vikar-pomočnik v Dolu pri Hrastniku, za provizorja isto-lam. — Specialistični tečaj iz rentgenologije je v obči drž. bolnišnici v Ljubljani opravil dne 28. maja g. dr. Vakselj Serafin. Novemu specialistu-rent-genologu čestitamo! Obiščite hotel Nova Švicarija, Rogaška Slatina restavracija z dietično kuhinjo Pod istim vodstvom hotel MARIBORSKI DVOR, Maribor 30 sob, kopalnice, avtogaraže, telefon, sobe od 20"— Din z eno posteljo. Prvovrstna kuhinja, štajerska, dolenjska, dalmatinska vina. - Nizke cene. - Klubske sobe za bankete. Vsaki petek postrvi in razne morske ribe. Ob sobotah fazani, srna in zajci. Se priporoča Adam Crešnar Slomškovi prazniki v Mariboru NA HODNE NOŠE V MARIBOR! Narodne noše so gotovo eden nujlepših spominov na čase, ko je naš narod živel v večji sreči in večji domačnosti. Narodne noše nas tudi danes še tako toplo priklenejo nn domačo grudo, na dom, da je ne le lepo, ampak kar potrebno, da nošnjo narodnih noš kar najbolj gojimo. Priznati moramo, da je slovenska narodna noša danes v splošnem znana le ona z Gorenjskega. Pa tudi v drugih krajih imajo lepe narodne noše. Zato vabimo, da pridejo naši prijatelji s Kranjskega v narodnih nošah, da se jih nagleda naše oko, da pa tudi drugi kraji pripravijo svoje narodne noše in se udeležijo teh praznikov. Eno najuspešnejših sredstev, da se tudi pri nas poživi smisel za narodne noše je ta, da jih ljudstvo zopet vidi, da se v ljudstvu zbudi spet veselje do te nošnje. Prosvetna zveza v Ljubljani nam je sporočila, da bo organizirala predvsem narodne noše v Maribor, ker ve, kaj to v narodnem in kulturnem oziru pomeni. Zato prosimo, da bi narodne noše iz področja ljubljanske Prosvetne zveze sledile navodilom, ki jih bodo dobile od svoje centrale. Zaradi pregleda pa se naj prijavljajo potom domačih župnih uradov tudi nam v Maribor, da moremo vse potrebno glede reda in prostora urediti. Možje in fantje, žene in dekleta, na vsak način pridite v narodni noši v Maribor! Maribor naj bo pisan narodnih noš, kakor bi ga s cvetjem ob- suli! Slomškova družina. * — Kongres krščansko socialistične delavske mladine. V nedeljo, 10. maja bo v Ljubljani kongres krščansko socialistične delavske mladine, ki ga bo priredila Mladinska zveza JSZ Program kongresa bo sledeč: Ob 9 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ob fjol 11 manifesta-cijsko zborovanje delavske mladine v dvDr.ini Delavske zbornice. Ob 3 popoldne predstava socialne drame »Boštjan iz predmestja« v dvorani Del iv-ske zbornice. Predstava se bo za udeležence iz Ljubljane in bližnje okolice ponovila ob 8 zvečer, ker je f>opoldanska predstava rezervirana le za udeležence z dežele. Vstopnina na predstavo je 4 Din. Kongresa se bo udeležil tudi generalni tajnik krščanske strokovne internacionale P. J. Serrarens, zastopniki Radničkega sfrukovnega saveza iz Zagreba in drugi, razen tega pa delavska mladina iz vse Slovenije, Mladinska zveza je za to priliko izdala tudi lefio brošuro »Kongres kršč. soc. delavske mladine«, kjer je obdelala važna delavska in mladinsko vzgojna vprašanja našega ljudstva. Cena fK>sameznemu izvodu je 3 Din. — Novi vojni atašeji. Imenovana sta za vojnega atašeja za Romunijo in republiko Poljsko s sedežem v Bukarešti peh. podpolkovnik za generalštabne posle Jurij Mušič, doslej na službi v poučnem oddelku glavnega generalnega šlaba in za Madjarsko topniški major za generalštabne posle Dragutin Miškovič, doslej na službi v poročevalskem oddelku glavnega generalnega štaba. — lz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti šefa organizacijskega odseka general-štabnega oddelka ministrstva vojske in mornarice Eeh. podpolkovnik za generalštabne piosle Mirko urja, doslej vojni ataše za Romunijo in Poljsko; za vršilca dolžnosti upravitelja potijskega int. skladišča int. kap. VI. razr. Albin Držan, doslej vršilec dolžnosti intendanta bregalniške divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijo-na 26. topn. kap. I. razr. Marijan Derenčin; za vršilca dolžnosti inšpektorja za skladišča, muni-cijo in delavnice topniško tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice višji voj. uradnik IV. razr. topn. tehn. stroke Franc Kolman in za vršilca dol/nosti upravitelja III. oddelka voj. tehn. zavoda višji voj. uradnik IV. razr. topn tehn. stroke Ivan Kavšek. Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Franz-Joselova voda se lahko zavživa m učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Heg. po min me. poj. lo nar. »dr. B-br. 1S486, &. V. to- — Odlikovanje. Pirnat Mihael iz Srednjih Jarš pri Domžalah je delal kot vojak na Avali pri spomeniku Neznanemu junaku 1. 1935. sedem mesecev. Pri tem delu je f>okazal tako nenavadno vnemo in vztrajnost, da ga je Nj. Vel. kralj Peter II. na predlog maršalaia dvora odlikoval z zlato svetimo za zasluge, čestitamo! Madame! Gospe poklica! Naznanjam, da sem dobila najnovejše najzanesljivejše preparate za trajno ondulacijo! Siguren uspeh! frizer salon MAKI Meslni Irg 3 poleg magistrata — Popravljamo. Poročilo v »Pon. Slovencu« o zborovanju in sklepih sadnih izvoznikov v Mariboru ni povsem točno. Na sestanku namreč ni bil sprejet nikak sklep ali izdan poziv, da naj poslej kupujemo predvsem v Nemčiji. Po podatkih »Glasnika«, ki je glasilo zavoda za napredek zun. trgovine je razvidno (17. jan. 1936), da je n. pr. lani pri nas kupila Nemčija 1239 vagonov jabolk, Češkoslovaška pa 1590 vagonov. Razmeroma mala CSR torej kupuje več, kot Nemčija. Poleg Avstrije je CSR sploh na prvem mestu kot kupec našega sadja. Omenjeno poročilo pojasnjujejmo tudi v toliko, da se v nikakem smislu ne sme tolmačiti kot indirekten poziv na bojkot češkega blaga od strani našega trgovstva. — Znižana cena za romanje na Trsat in izlet na prekrasni otok Rab o binkoštih (140 din; za Štajerce 115 din) velja za plačila do 10. maja; pozneje 20 din več. Pojasnila pošlje zastonj pisarna >Po božjem svetu«, Ljubljana. Sentpetrska vojašnica. — Potres. Dne 3. maja, deset minut čez tri zjutraj, smo na Savi pri Litiji čutili precej močan potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Smer: od severa proti zapaiu. Tako močnega potresnega sunka še nismo čutili od 1. januarja 1926. — Iz banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu. Z letošnjim proračunskim letom je dobila bolnišnica dva stalna sekundarna zdravnika. Dosedanji sekundarni zdravnik g. dr. Cerček Viktor je podal ostavko na banovinsko službo ter je odšel v svrho nadalnje strokovne izobrazbe v Prago. Na novo sta pa imenovana gosp. dr. Iglič Maks ter g. dr. Spacapan Avgust, doslej zdravnika državne bolnišnice v Ljubljani. V soboto, dne 2. majnika je pričel v bolnišnici redno poslovati protituberku-lozni dispanzer. Dispanzer vodi g. dr. Prodan Josip, poleg njega sodelujejo v dispanzerju vsi zdravniki bolnišnice. Ordinacije v dispanzerju so redno vsako soboto od 14 do 18 in sicer le na podlagi nakazila pristojnega lečečega zdravnika ter listin ustanove, pri kateri je bolnik zavarovan (OUZD humanit. fond, trgov. boln. blagajna itd.) ali pri siromašnih občine. Bolniki, ki bodo prišli brez naj)0tnice njihovih zdravnikov, dispanzer ne bo mogel sprejeti. Med tednom in v odsotnosti g. dr. Prodana daje vse potrebne informacije dežurni zdravnik bolnišnice. Uprava bolnišnice bo končno sedaj izvedla moderno ureditev in opremo porodnišnice, v katero se zateka stalno večje število porodnic, tako da dosedanji prostori nc zadoščajo. Uprava banovinske ženske bolnišnice po živa krepke in zdrave osebe obeh spolov, ki bi bile prijiravljene, da oddajajo kri v svrho transfuzije, naj se javijo pri upravniku bolnišnice g. dr. M Z Cervinki, vsak dan od 10 do 11. Za posamezno oddajo se bo plačalo Din 2000. — Abstineti imajo prednost! _ Pravilna dijeta pri bolnikih je prvi korak k zdravju. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prera-no smrt moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav in primerov iz svoje prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za člo veški organizem škodljiv. Čim več rastlinske-presne hrane dobi naše telo, tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred par leti pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Humeko-va, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. Bircher-Bennerja in po zbirki kuharskih receptov ge. B. Brupbacher-Bircherjeve v Zurichu. Ima 224 shani in stane nevezana Din 30, vezana Din 40. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Danes premiera Povest o globoki ljubezni, ki /e vzplamteia v dveh mladih u « alkoloidu opijuma pri nas že sedanja tovarna, ki od cele proizvodnje izvozi še poleg tega 750 kg tega alkoloida. n—g. S. H. Gutmann. Beligče izkazuje za 1934-1935 pri glavnici 40.0 milij. Din 0.18 milij. prebitka (1933-1934 1.3 milij. Din). Uradniški fond pri Drž. hipotekami banki izkazuje za 1935 dohodkov 147.3 milij., izdatkov pa je imel fond 61.1 milij., tako da je ostalo čistega dohodka 86.2 milij. Fond je skoro ves naložen pri Drž. hipotek, banki, le 7.2 milij. je naloženih pri Poštni hranilnici radi lažje manipulacije. Promet novosadske borze je znašal lani 18.215 (1934 15.105) vag. Skupna vrednost zaključkov je znašala 196.74 milij. Število tožb pri borznem razsodišču se je zmanjšalo, pa tudi število ekspertiz je manjše kot lani. Izboljšanje v svetovnem gospodarstvu. Zadnje četrtletno jioročilo nemškega zavoda za proučevanje konjunkture navaja, da so se razmere, ki silijo k izboljšanju svetovnega gospodarstva, nadalje okrepile. Naraščanje zasebne investicijske delavnosti se je pospešilo, s povečanimi dohodki narašča tudi potrošnja. K temu vzgonu pa veliko pomagajo oboroževalni izdatki, ki so opora razvoju konjunkture. Povpraševanje industrijskih dežel narašča, tako da je možno vzdržati sedanji nivo cen za kmetijske proizvode, čeprav se je kmetijska proizvodnja ]>ovečala. Posamezne motnje, kot sankcije, se le malo občutijo. Za Jugoslavijo pravi poročilo, da so sankcije ovirale razvoj in dvig konjunkture, kakor tudi v Romuniji. UcL naloge-.. Trojen pomen ima kartonski zavitek Kneippove sladna kave: dragocena aroma se ne izgubi,zrnca ohranijo svojo čudovito čistoto in - vsebina je zajamčena. Torej samo v zavitkih z župnikovo glavo je res dobra, pristna Knei sladna >va Borza Dne 5. maja 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling notiral na ljubljanski borzi 9.14—9.24 na zagrebški 9.13— 9.23, na belgrajski pa 9.1208- 9.2208. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.2750—30.9750 v Belgradu 31 denar. Angleški funt je ostal v Ljubljani neizpre-menjen na 249.20 — 250.80. Španska pezeta je noti-rala v Zagrebu 6.75 —6.85, v Belgradu 6.85—6.95. Nemški čeki so notirali v Zagrebu 13.3750— 13.5750 za medio junija 13.30—13.50, za ultimo junija 13.35—13.55. V Belgradu so notirali čeki 13.2892-13.4892. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2970.29- 2984.88 Berlin, 100 mark...... 1756.08-1769.95 Bruselj, 100 belg...... 742.03- 747.09 Curih, 100 frankov..... 1424.22-143129 New York, 100 dolarjev . . . 4345.72- 4382.04 london, 1 funt.......216.70- 218.75 Pariz, 100 frankov...... 288.28- 289.72 Praga, 100 kron.......180.91 -182.02 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,044.531 Din. Ziirich, 5. maja. Belgrad 7.—, Pariš 20.24, London 15.27, New York 307.375, Bruselj 52.125, Milan 24 25, Madrid 41.95, Amsterdam 208.425, Berlin 123.75, Dunaj 55.50, Stockholm 78.725, Oslo 76.725, Kopenhagen 68.175, Praga 12.71, Varšava 57.825. Atene Z90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.73, Buenos Aires 084.75. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv pos. 81—83, agrarji 47—48.50, vojna škoda promptna 355 — 357, begluške obveznice 65 - 67, 8% Bler. pos. 82-83, 7% Blcr. pos. 71-72, 7% pos. Drž. hip. banke 81-83. Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 8fi-82 181.25), agrarji 47.50—48.25, vojna škoda promptna 357 - 358 (357.50), 5 6. 357.50 bi., begluške obveznice 65.50 bi., 8% Blerovo posojilo 81./5-82, 7% Blerovo posojilo 71.75-82 (82). - Delnice: Priv. agrana banka 216—217 (216, 217). Belgrad: Državni piapirji: 7% inv. pos. 82— 82.50 (82.50), agrarji 47.50 den., voj. škoda promptna 357 -358 (357.50), begluške obvcziuce 66.30-66.92 (66.20); 64.30-64.75, 8% Blerovo posojilo 82 -82.50 (82.50), 7% Blerovo pos. 72.25-73 (72.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 82.50-82.75. - Delnice: Narodna banka 6360 bi. (6350), Priv. agrarna banka 216-217 (218, 216.50). Žitni trs Novi Sad, 5 maja. Pšenica, oves neizpreme-njeno. Rž ne notira. ječmen neizpr. Koruza bč., srem. in ban. 98 — 99. — Moka neizpr. Fižol bč. in sremski bel brez vreč 2% = 165-1/0. Olrobi neizpr. — Tendcnca neizpr. Promei srednji. Jutri borza zaprta! Sombor, 5. moja. Pšenica bč. okol. Somboi 130-132; Gornja bč. 132-134; Srem. 131-133; Južna ban. 130—132; Gornja ban. 132—134; bč. ladja kanal 133-135; bč. ladja Begej 135-137; bč. in ban. pol. šlep 136—138. Oves, ječmen, koruza, fižol neizpr. Rž ne notira. Moka bč. o<] in ogg 220-235; št. 2 205 - 215-št. 5 190- 200; št. 6 170-180; št. 7 140-150; št. 8 100-105. - Otrobi bč. 102-104; srem. 100-102. Tendenca vzdržana. Promei slab. Kulturni obzornik Časopis za zgodovino in narodopisje 1. XXX., snp. 3. Zgodovinsko društvo je izdalo tretji snopič Časopisa, ki je važen predvsem zaTadi temeljite razprave vseučiliškega prof. iz Gradca dr. W. S c h m i d a , Slovenca iz Kranja, »Poetovio«, v kateri poda zgodovino dosedanjih raziskavanj v Hajdini pri Ptuju z ozirom na rimsko mesto, ki je stalo tam. Podrobneje pa se peča z uspehi odkrivanj, ki jih je lani vodil on sam ter so vele-zanimive. Posrečilo se mu je odkriti staro skladišče, ki ga natančno opisuje in na podlagi izkopanin ugotavlja starost. Tu zvemo, da je cesar Trajan v 2. stol. podelil Ptuju mestne pravice, so meščani postavili forum in na njem zbornico (kurijo). Schmid se nato peča z odkrivanjem te zbornice ter Jupitrovega svetišča zraven nje. Poleg teh javnih zgradb je odkril sledove še drugih stavb, mitničarskega poslopja in raznih hiš. Ko tako rekonstruira rimski forum, preide na opis staro-krščanske cerkve, najmlajše stavbe v Poetoviu ter jo opiše, v kolikor se da dognati iz ostaline, ter tudi vso njeno zgodovino (škof in mučenec Viktorin), obenem pa na osnovi teh novih izkopanin dokazuje, da je prvotno središče Ptuja bila Hajdina in ne morda Grad (proti prof. Sariji). Nato £oda razvoj in rast Ptuja ter njega širitev čez breg irave vse do 1. 476, ko umre mati zadnjega rimskega cesarja, rojena Ptujčanka. Tedaj so tudi Hu-ni in Gotje razrušili Poetovio, ki se ni več opomoglo. Poleg teh osnovnih odkritij, ki jih profesor Schmid podaja v tlorisih ter idealni rekonstrukciji, opicuje podrobno tudi vse važnejše napise in spomenike, ki so bili L 1935 najdeni oa Hajdini, t« podaja rekonstrukcijo velikega Jupitrovega spomenika. Razpravo, ki je temeljnega značaja za zgodovino Ptuja, ponazarjajo poleg omenjenih rekonstrukcij tudi okrog 50 fotografij izkopanin. — Druge razprave so zanimive znanstvene študije, važne predvsem za štajersko lokalno zgodovino in narodopisje. Dr. L. Pivko podaja v članku »Ribištvo v Dravi in njenih vodah« lep pregled vseh izrazov, ki se tičejo ribištva in rib, tako ribiška zemljepisna imena, ribiško orodje, ribe (30 vnst). Razpravica ima svoj narodopisni pomen. — To sta obe važni razpravi, ki stojita na čelu te številke. V Izvestjih se peča prelat dr. Kovačič z gradivom za Slomška (Slomšekiana) ter ugotavlja, da ni Slomšek mogel napraviti napeva Ripšlovi (v naslovu članka pomotoma Hašnikovi!?): »Kdo bi zmiram tužen bil...«, prav tako se ni mogla dokazati Medvedova trditev, da bi »Blaže in Nežica« izšla v češkem ali ruskem prevodu, vsaj ne pod tem naslovom. — Ravnatelj Glaser išče paralelo Slomškovi pesmi »Lehko noč« v nemški književnosti, ter proti Glonarjevi domnevi iz Kornerja, navaja verjetnejšo iz Schubarta. — V »Pregledu« poroča B a š o odkritju muzeja kneza Pavla v Belgradu. — V oddelku »Slovstvo« je ocenjenih več pomembnih znanstvenih knjig, tako Melikova Slovenija (Bal), Sišičeva Korespondenca Račkega in Stroasmajerja (Baš), Brucknerjev Der Deutsch-slowenische Grenzraum (Baš), Minarikove Črtice iz zgodovine kranjske farmacije (Bal), Krajanskega O Statutu varaždinskega ceha ranarnika itd. (Mi-nafik), Zgodovina lekarn v Mariboru, Celju in Ptuju (Minarik), Cvetje iz domačih in tujih logov (J. Dolar). — V »Društvenem glasniku« so poročala o Zgodovinskem društvu v Mariboru, o Studijski knjižnici v Mariboru, ter Banovinskem arhivu isto-tam. — Zgodovinsko revijo Mariborskega zgodovinskega društva, ki prinaša tako tehtne razprave iz lokalne zgodovine in narodopisja, priporočamo v kar največjo podporo naših oblasti in vse javnosti. td. Slovenica na Madžarskem. Domoznanska revija železne županije »Vasi szemle — Folia Sava-riensia« v Szombathelyu prinaša tudi v dvojni prvi letošnji številki, kakor že prejšnja leta, nekaj gradiva o naši zemlji. Glavni urednik in naš rojak dr. Avgust Pavel je priobčil beležko »Kukučim-ba«, ki razlaga prekmurski rek (iz okolice Beltin-cev): »Idi v kukučimbo oves špičitl« To je prevod madžarskega reka, kjer značl nom. kukutyin našo deveto deželo; iz madž. odvisnega sklona je nastala naša kukučinba (nom,), podobno kot so, pravi Pavel, Madžari slovanske besede medved, jagnjed občutili kot odvisne sklone ter naredili izposojenke, medve, jegenye. — Dr. Halasz Gyula je napisal obširno oceno Pavlovih pesmi, poudarjajoč njegovo elementarnost. — Dr. Batky Zs. piSe o dveh zanimivih krajinskih besedah v železni županiji: prva je čontika, ki pomeni v prekmurSčini ligustrum vulg., znana pa je tudi v madžarščini; druga je »bSmhčc«, ki ima po madžarskem etimološkem slovarju v madžarščini sedem oblik, pomeni pa trebušast, bedast i. pod. Pisatelj pravi, da najbrž beseda ni leta kot »bomhčc«, ki je »zaničljivo ime dela Slovencev v železni županiji«. Nato skuša razložiti madžarsko besedo, ne dotika pa se več prekmurskega naziva. K temu je treba pripomniti: prebivalce severnega dela Slovenske krajine na-zivajo tudi »bomčce, bojnčce« (tudi priimek Boj-nčc). Ime ima prizvok kakor »grob, zarobljen«. Razlagajo ga, da ao ga vzdeli ljudem zaradi pogostne rabe zakletve »bogme (bogibogme)« — torej Prešernovi »bogmeji«! Da utegne biti ta razlaga pravilna, dokazuje prekmurska knjižica Mihaela Severja, Red zveličanstva iz 1747, kjer stoji, da Boga žalimo s preklinjanjem s tem, da »boh-mččemo«, t. J. govorimo »bogme«. Vsekakor je razvoj tega ljudskega naziva zanimiv. Cankarjeva »Lepa Vida« v Zagrebu. V torek, dne 5. maja je uprizorilo zagrebško Malo gledališče (v 1'rankopanski ulici) kot proslavo 60-letnice rojst- va Ivana Cankarja njegovo simbolično dramo »Lepa Vida«. Prireditev je organizirala šola gospe Janeček, režijo pa vodi priznani režiser, igralec in igralski pedagog g. Hinko Nučič. V nedeljskem (3. maja) »Jutarnjem listu« je izšel toplo pisan informativen članek o Cankarju in o pomenu »Lepe Vide«, iz česar sklepamo, da vlada za upriporitev veliko zanimanje. O prireditvi sami bomo kasneje več poročali. Kongres slovaških literatov se pripravlja. Pokroviteljstvo je prevzel prezident dr. E. Beneš. Toda resni literarni časopisi poudarjajo, da kongres ne sme biti nič oficielnega, nikaka družabna prireditev, kjer naj bi se nekateri izkazali kot dobri govorniki, dalje ne delovni kongres, kjer bi množica pisateljev, kritikov in pesnikov poslušala vnaprej določena predavanja, temveč naj bi bil to kongres plemenitih delavcev za dvig narodne kulture in za lepoto besede, ki so sicer najrazličnejših umetniških in svetovnih nazorov, pa vendar hočejo vsi delati za isti kolektiv. Kongres se bo vršil jeseni in obeta kot prvi tak kongres slovaških literatov odločilno poseči v marsikatero pereče vprašanje, Upajo, da se bo dala izbrisati marsikaka senca med elito naroda ter doseči neka enotnost v prizadevanju, koristiti ljudstvu in dvigniti ugled naroda kot kulturnega občestva zlasti proti zunanjemu kulturnemu svetu. S. V. V »Pravdi« od 25. t. m. piše Tone Po tok a t o Štele to vi knjigi »Monumenta artis slo-venicae« ]>od naslovom »Zidno slikarstvo srednjega veka u Sloveniji«. V isti številki pa piše A. M a r tinovič o »dvestoletnicl Marka Pohli-n a«, članek, ki je poln fraz in iz katerega se vidi, da ga je pisal na podlagi tistih par vrsrtic, ki se širijo o Pohlinu v srbskohrvatskih šolskih knjigah. Hvalevredno pa je, da »Pravda« odstopa prostor slnvenHkim problemom Pri nogometni tekmi med hukareSkimi dijaki in židovskim Športnim klubom »Makaben-r so bili veliki nemiri. Pri teh nemirih je bil eden ubit, več pa mo&no ranjenih. Nastopiti je moralo vojaštvo. ki je s siio razbijalo množico. Volitve na Francoskem. V nedeljo zvečer jc velika množica ljudi nn pariškem opernem trgu poslušala poročila o volivnih izidih, katere so razglaša'! zvočniki. Tri dobe Mongolije Džingis-kan, lame in knez Terh Vang Džingis-kan Džingis Kan (13. stoletje) je svojo mladost preživel ob Bajkalskem jezeru. Zbral ie trume svoje gorate domovine in jih združil s prcbivalci mongolskih planjav. Četrt milijona Džingis kanovih vojščakov je premerilo hribovja in puščave tja do Perzije, prejcz.dili so Indijo, Kitaj, večji del Evrope ter prenašali silne napore. Za ljudi 13 stoletja jc bil Džingis Kan nadnaravno bitje, za zgodovinarje še danes uganka. Pastir in lovec — nikoli poprej ni videl mesta, ni znal brati ne pisati - je podjarmil skoraj pol sveta; ustanovil je velikansko državo, ki ie preživele nekaj rodov, njegovim poriavam se je pokorilo 50 narodov. Pusta je Mongolija. Tamkaj žive poniji, kakor drugje divji osli in antilope. Pode se po stepali ponoči in podnevi, prenašajo silni mraz, sami se bore z volkovi. Osem mcsecev se preživljajo z zmrznjeno travo, najhuje je zanje spomladi. Po-pasena je borna trava, žive od korenin. Napočijo sneženi viharji, žival sc greje ob živali, ko sc v nepretrganih čredah ženejo z vetrom. Dobro sc takrat godi volkovom. Le najodpornejši konji uča-kajo poletje in zeleno travo. 7. laso so jih lovili Mongoli. Naj je bila vas Najhitrejši japonski konj. japonski jezdeci, ki bodo tekmovali na berlinski olimpijadi, so s svojimi konji že prišli v Berlin. Na sliki vidimo konja »Uranu s«, ki je zmagal na zadnji olimpijadi v Los Angelesu. oddaljena sto kilometrov, Mongol se s ponijem ni bal. Če je človek zašel v vihri in temi, konjev gon ga na cedilu nc pusti, poni se ne utrudi zlepa. Preden se zasliši pasje lajanje, poni že striže z ušesi ter ubere svojo smer, zavohal je smrad po kravjem gnoju, ki ga kurijo Mongoli, je bil Mongol žejen, lačen, načel ie konju žilo, sc pokicpčal s krvjo, nato jo je ustavil z. ognjem. Uganka 13. stoletja: Centauer, z.raščen iz živali in človeka. Lama Iz. osvajateljev — praznoverno ljudstvo, iz svobodnih step — /drcbliena dežela pod rusko, mandžursko in kitajsko oblastjo. Kot šamani, budisti, saraceni in kristjani so sc poprej borili ramo ob rami; vsako vero ?o spoštovali, dokler so imeli koristi od nje, a jo opustili, če se bogovi ljudski volji niso pokorili. Danes gospoduje tamkaj: tibetska knjiga (Kandžur 108 debelih knjig) in lame. Najstarejši sin Mongola ;:daj postane lama Lama odloča že v vsaki vasi, ali naj se kupijo ovce, ali je dan za ženitev. lov itd. K bolnikom kličejo lame, k niim se zatekajo ob suši in volčji nadlogi. Poprej so knezi Klicali može k vojaškim posvet.'u, zdaj se sestajajo pr. tempeljskih slavjih. Tu pa tam koča in čreda, kakor da bi bila dežela mrtva, tempeljska mesta pa so s palačami nabasana. Neprestano iz njih odmeva molitev, boben in rog. Iz. templjev prihajajo rdeče in rumeno oblečeni lame — mladi in nadložni hodijo ko v sanjah. Pojedo pšeno, meso, popijo čaj, spe skupaj tesno stisnjeni Koko v takšnem ozračju ne bi pognali bolestni izrastki! Knez Terh Vang Tamkaj vlada Torli Vang, knez. sinutski, diplomat. Do zadnjih let so mongolske planote mejile na Kitajsko in Rusijo, z Mandžukom so dobili novega soseda. Ze nekaj let je severna in vnanja Mongolija »samostojna« pod ruskim vplivom, gospodarsko pa odvisna od Kitaja Zdaj se je vrinila tretja sila, ki bi hotela Mongolijo, kajti po nji se vije važna trgovska cesta: Turkestan — severni Tibet - Kukunoor — Tien-tsin (Rumeno morje). Konec te ceste bi radi preložili v Mand-žuko. V notranji Mongoliji pa so Kitajci postavili bolnišnice in živinozdravniške šole, grade avtomobilske ceste, naseljujejo kitajske kmete, a kraje, ki so takorekoč zrasli čez noč, polnijo z vojaki — pač nežen poskus Kitajcev, da se s cestami in lastnimi naselbinami usidrajo med Mand-žuko in Mongolijo, da bi prestrigli prizadevanje Pcrha Vanga, ki se bori za samostojnost Mongolije, da bi se posluževali omenjene karavanske ceste in, kajpada, pobirali carino — vnanja Mongolija pa naj pojde pod ruske peroti. Knez Perh Vang — čeprav gospodarsko odvisen — modro izrablja ljubosumnost treh državnih sil. On pa ne bije samo političnega boja, bori se tudi sam s seboj: z materinim mlekom je pil la-maizem, vzgajali so ga kuaiski učitelji, prežet je toaizma in konfucionizma, evropska literatura pa mu je dala evropskega duha. Skrivnost jezera Titikaka Iz Londona poročajo, da je konec marca odpotovala iz Londona znanstvena ekspedicija, katera hoče iz najbolj siromašnega kraja sveta napraviti najbolj bogato pokrajino. Ekspedicija je namenjena k jezeru Titikaka, ki je najvišje gorsko jezero no zemlji ter obenem med največjimi jezeri sveta sploh, jezero Titikaka je največje jezero Južne Amerike. Leži 3854 metrov nad morjem ter meri 6900 kv. kilometrov. Ponekod ie jezero 272 m globoko. Na njegovih mnogoštevilnih otokih stoje še razvaline peruanskih palač ter razvaline templja solnčnega boga. Ekspedicijo je pripravil in organiziral stan profesor Gardiner, ki pa se sam ekspedicije ne bo udeležil ker je že prestar. Sam pravi takole: »Šest znanstvenikov sem si izbral, tri zoologe, enega kemika, enega botanika in enega geologa. Sam sem že prestar, da bi mogel ž njimi. To je stvar mladih ljudi, ki bodo zmogli velike telesne napore, jezero leži skoro 4000 m nad morsko gladino in tanki zrak v tej višini od srca veliko terja « Najgloblji deli jezera leže v Peruju, najbolj plitki konec njegov pa leži v severni Boliviji. Staro ustno izročilo pripoveduje, da so starodavni Inke, ki so nekoč tukaj gospodovali, ob prihodu Spancev svoj veliki zlati zaklad pogreznili v to globoko jezero, da bi ga Španci ne bi dobili v roke. Ta zlati zaklad pa je bil po tem ustnem izročilu vreden baje celih 50 milijonov funtov šterlingov, torej več kakor 10 milijard dinarjev današnje veljave. Vkliub temu, da tamošnii indijanski domačini še trdno verujejo temu ustnemu izročilu, vendar Se nikdar nihče ni poskušal, da bi ta zaklad dvignil. Sedaj hočejo torej Angleži iskati ta zaklad. Sicer pa je že sedaj znano, da je okoli jezera vse polno rudnin, bakra, srebra in svinca. Tudi te rud- nine bodo sedaj preiskovali angleški znanstveniki. Poleg tega bodo pa Angleži preiskovali vodo in živali, ki žive na jezeru. Poskušali bodo, ali je v tem jezeru mogoče gojiti ribe ter tako okolici tega samotnega jezera preskrbeti svežo hrano. V jezeru Titikaka živita le dve vrsti rib, ki pa so neužitne Zato je naloga te ekspedicije v resnici zelo važna in velika. Llspehi te ekspedicije bodo torej zelo koristili tudi prebivalstvu tam okoli. Znanstvenik: »Torej, ljuba moja Amanda, sklenil sem, da bom Tebi na čast po tebi imenoval tisti atom, ki sem ga jaz odkril in ki bo zaslovel po tem, ker je tako čudovito majčken.« Orjak-siromak Največji mož sveta je star 18 let, 2*54 m in 185 hit težak Največji mož sveta je prav gotovo ameriški študent Robert WadIow, ki je doma iz mesta Alton v severno-ameriški državi llinois. Visok je 2 m 54 cm ter tehta, čeprav je šele 18 let star, že 185 kg. Vkljub temu pa mladi dijak še vedno rasle. Plavijo, da se vsako leto potegne še z.a 8 cm ter za 5—6 kg z.debeli. Ameriški zdravniki, ki se mnogo pečajo s tem orjakom, pravijo, da je ta mož nekaj čudovitega in da bo rastel še do svojega 35. leta. Mladenič je letos dokončal srednjo šolo, in sicer jo je naredil z odliko. Sedaj se je vpisal na juridično fakulteto, ker hoče postati odvetnik. Njegovi profesorji mu prerokujejo sijajno prihodnjost, ker fant ni le telesno, ampak tudi duševno zelo dobro razvit. Sicer pa je dobrodušnega značaja, kakor so vsi nenavadno veliki ljudje. Razjezi ga le takrat, kadar kdo na cesti za njim zakliče: »Prosim, povejte mi no, kakšno vreme imate tam zgoraj!« Pravi, da mora take šale in dovtipe že 4 leta poslušati in da se je skoraj že naveličal lega. Robert Warlow je tretj sin v družini, v kateri so sicer vsi normalni. Oba njegovn starejša brata sta normalno raščena. Torej ta velikost pri Robertu ni podedovana, ampak se je samo njemu slučajno tako primerilo. Toda orjaškemu fantu ni lahko na svetu. Poglavitne težave ima seveda s svojim želodcem. Poje namreč štirikrat več kakor navadni ljudje. Njegova mama svojega orjaškega sina strogo vzgaja ter mu ne mara dajati toliko jesti, kolikor bi si on poželel. Zato se mora siromak zadovoljiti le z majhnim zajtrkom, h kateremu mu mamica preskrbi samo 10 skodelic kave, 8 trdo kuhanih jajčk, velik hlebček kruha ter pol kilogramčka surovega masla. Varčna gospodinja, kakršna je njegova mama, mu more za skromno kosilce skuhati le eno kilo mesa, h kateremu mu preskrbi 4 zvrhane krožnike zelenjave in krompirčka. Za nameček da svojemu sinčku še pol kile sirčka ter kakih 10 do 15 pomaranč. Kajpada je fant navezan na domačo hrano. Kdo neki bi hodil v gostilno jest, ko ga pa tam vse zija. Najprvo se ga prestrašijo natakarji, če jim naroči kosilce, rekoč: »Vsega, kar bom naročil, mi prinesite takoj štiri porcije«. Druga težava je v gostilni z gosti, ki takoj prenehajo jesti in se zgrnejo okrog nje- gove mize. Največja težava je pa sam sebi v gostilni, ker so njegove noge tako dolge, da jih nima nikamor pod mizo spraviti. Kadar siromak popotuje, mora imeti sam ves kupe za se, da more stegniti svoje noge. Te noge so obute v čevlje, katere mu jc za reklamo izdelala nalašč zanj neka ameriška tovarna čevljev. Težava pri obuvalu ni samo v tem, da njegovi čevlji potrebujejo več usnja kakor drugi, ampak morajo biti tudi tako narejeni, da lahko prenašajo 185 kg. Kadar mladi Robert prenočuje v kakem hotelu, mora seveda najeti največjo sobo. Iz te sobe morajo potem iznesti vse nepotrebno pohištvo, nakar morajo postavit tri postelje vštric, da v njih počez leži. Tako dolge postelje, da bi v njej lahko udobno ležal 2 m 54 cm dolgi mož, namreč nikjer ni. Sploh je njegova dolgost silno nerodna z.a mladega fanta. Nekoč, ko je še študiral na gimnaziji, sc je bil zaljubil v neko dekle. Pa sta se zmenila, da se bosta sešla in malo pogovorila v tem in tem parku. Ko je Robert marširal na dogovorjeni sestanek, da bi s svojo izvoljenko malo pokramljala je drlo za njim pol mesta. Tako iz sestanka ni bilo nič. Kadar gre v kino, ljudje za njim kriče, naj sede, da jim nc bo zakrival pogleda na platno. Revež pa že sedi ves sključen in sc ne more bolj stisniti k tlom. Kadar se udeleži kake nogometne tekme kot gledalec, mora stati prav v zadnji vrsti, sicer tisočem ljudem zakriva pogled na igrišče. Nekoč je hotel iti v opero v New-Vor-ku. Toda vsa vrata v lože so bila tako nizka, da ni mogel skozi. imi Pri vseh teh težavah pa Roberta Wadlowta ne mine dobra volja. Kadar sc spomni svojih nezgod, se nasmeje in pravi: »Moram se pač odreči svojemu zasebnemu življenju. Sicer pa se predsedniku Združenih držav tudi bolje ne godi.« Prihodnji italijanski guverner v Addis Abebi bo baje postal bivši italijanski poslanik v Abesiniji grof Vinci, kateri se z italijanskimi prednjimi četami bliža Addis Abebi. V sobofo, 6. maja 1876. Politični pregled. Z jugoslovanskega bojišča. Turki so v krvavi bitvi ob dužkem prelazu streljali s kroglami, ktere je mednarodni kongres v Genovi (Genfi v spora-zumljenji z vsemi evropskimi vladami prepovedal, namreč s takimi, ki se v človeku razlete in tako vsakega ubijejo. Dopisnik lista »Independance belge« je takih krogel nabral in jih nese predsedniku družbe »rudečega križa« v Genovo Vsi ustai-niki so umrli zato, ker so se jim te krogle v životu razletele. Zato ie tudi toliko ustajnikov padlo. Kaj pravi k temu diplomacija evropska? Berlin. Govorilo se je veliko, da se snidejo tukaj spet trije cesarji, ali v resnici se snidejo le njihovi namestniki, z Bismarkom knez Gorčakov m grof Andrassy. Car ruski odide iz Berolina 13. maja, ministri pa ostanejo še skupaj in njihovemu zborovanju se pripisuje velika pomemba. Domače novice. (Občni zbor) ima v nedeljo ob desetih dopoldne v magistralni dvorani društvo za podporo »mestne godbe«, volil se bo predsednik in obravnavale druge zadeve tega društva. Želeti je, da se tega zbora veliko prijateljev mestne godbe vde-leži. (Slovensko gledišče.) Se enkrat opomnimo, da bo drevi benefica gospice Namrclove, a jutri be-nelica gospoda Kajzelja. Velblodi v službi Rdečega križa. Med italijanskim prodiranjem v Abesinijo so velblodi prenaSali potrebščine Lm Rdeči križ. Izkoristite ie kratek čas in si zasigurajte 2 dni bivanja na planinah ali na morlu Za čas velike KODAK akcije prihranite pri nakupu Kodak bP&ZKlIfiSČnO I Junior aparata z anastigmatom 1:6, 3 ^ in praktičnim sprožilcem na daljavo Din 170'— Za časa akcije plačate za tak aparat Sam O Dlfl 460"— mesto Din 630"— Ta prihranek zadošča Z3 2 lepa In prijetna dneva bivanja na naših krasnih planinah s celo oskrbo ali na divnem Jadranu s polnim penzijonom. Ne zamudite te redke prilike. Ne pozabite tudi na Kodak ali Pathe film, ker so najboljše jamstvo za popolni uspeli Prospekti o akciji se dobijo v vsaki foto-trgovlni Proslava poljskega narodnega praznika Poljska država praznuje svoj narodni praznik dne 3. maja kot spomin na ustavo iretjega maja L 1791, ko je bila dana še zadnja možnost, da se zavre propad Poljske. Ce bi se ustava začela izvajati, bi morda ne prišlo do nesrečne delitve Poijske, ki je kmalu nato prešla v c blast treh sosednjih cesarstev ter ostala pod r.i'mi vse do Pil— sudskega osvoboditve. Kot spomin na to ustavo, ki »e skozi vso dobo suženjstva svetila iz staro-poljske mogočnosti in čuvala poljskega duha, se »tretji maj« prazuje vsepovsod najsvečaneje kot praznik poljske kulture, poljskega duha. Tako se ie tukajšnje »Društvo prijateljev poljskega naroda« spomnilo poljskega državnega praznika dne 3. maja v našem radiju, včeraj, dne 4. maja pa ie priredilo posebno proslavo v beli dvorani hotela Union, ki so se je udeležili predstavniki naših oblasti, v zastopstvu bana g. dr. Bogataj, g. general Nedeljkovič z gospo, mestni župan dr. Adlešič z gospo, zastopnik predsednika sodišča, gg. konzula češkoslovaške republke g. ing. St. Minovsk$ ter poljske republike g. dr. Štele, predstavniki bratskih slovanskih društev za Jugoslov.-češkosl. ligo g. dr. Stare in več odličnega občinstva. V imenu društva jih je pozdravil predsednik prof. dr. Rudolf Moli, ki je tudi poudaril v uvodnih bev-dah pomen tretjega maja za Poljake ter za nas, ki ta dan posvečamo poznavanju poljskega duha in visoke kulture. Zato je društvo ta dan posvetilo spominu desetletnice smrti največjega modernega pesnika Jana Kasprowicza. Za njim je član Nar. gledališča g. Ciril Debevec recitiral v prevodu Tineta Debeljaka dve pesmi Kasprowiczevi in sicer najprej veličastno apokaliptično himno »Dies irae«, ki obsega skoraj 400 verzov in ki je v njegovem gromkem podajanju vzbudila v vseh pravo občutje poslednje sodbe, dneva jeze Gospodove. Debevec je s svojo recitatorsko umetnostjo podal pesnitev koi ogromno sonato, v kateri se prelivajo grozne simbolne podobe in glasovi z variiranjem osnovnega vodilnega motiva liiurgične himne, ko se drobi zemlja v prah ter je posebno zadnji del »Sodbo« podal tako izrazito in monumentalno, da ie zastajal dih v poslušalcih. Velika pesnitev velikega pesnika je dobila v Debevcu izvrstnega in-lerpreta ter je ta točka sama po sebi nudila velik umetniški užitek. Dobro ie bilo, da so prireditelji oil podagoSkim vodstvom gdč. Renate Savnlkore. Igralec dobi na željo proti posebnemu plo/-ilti Iti naročilu lastnega trenerja. Da omogoftimo Ainn SirSemn krogu pristop h tenis Športu, prosimo v«e one, ki posedujejo rakete ali fcoge iti jib ne raparabljnjo več, d« jih darujejo drufltvm 7-a neprometne ali jih dajo proti zmerni oenrf v nakup. Za hazono iu a-tletiko mindmedud mesečni prlope^rtk Din 3 za oaobo. 4SK Printerje, (Centralni otlbor) oipozarja celokupno članstvo, da se redni klubov občni zbor vrflrf v čebrtok, dne 7. t. m ob 20 v dvorani hote.ln Metropol (Mllktliič), Tjrševa eosta. Poalva se članstvo n-a polno Številno ndelnžbo. Slalom klub «34« rtkliravnn..io do ob?nw« 7,-bora (Manarmo, sic«r ne bodo imeli dostop« it« se Jih ne bo ve? smatralo ftlanonn našega kluba. Dnevnj rod oMmeira zbora: 1. Pozdrav ta poročilo predsednika tnr overov«-] toljov znipisntka, 2. Poročilo tajroika, 3. Poroivi.lo 1 btn«a.tiiiika, t. Poročilo p?osprjev, 9. Volitve nove upravo, 10. Samostojni predlogii. lil Sln-čajiuonti. Samostojni predlopi morajo biti vložonl n« n«nloročlla najknnnpjc do 12. maja na Korenj! nnubrv. — Po«ivamo pg. rervieorjn, d« se udeleže soje dne 7. maja ob 70.30 v RostitlnJ pri Robonftkn na Sv. Pofcrn cecfH. "nosimo, da se tc srrj« udeleže fwr. Kortnič Anin, Rc-žoli nori«. In Sopln Ivan. adio IScLSzniJTklla Liubliana t Znano in pupularw> je ime i« delu iorka Prt-lovca. Tivoin nv<«Jo|(a X kn miAu hvule&uotU mu naJUii&t iu n«Jd*oj4» pokw2owo, aiko n«|Kxluuuo v potok dne B. L m. »»»'ar ob JO, ko ho njatronr jubilejni koncert, FUhnmiuoni&to dvorano. VvUapuioa m dobe v knjigami (Himben* M*Uoo. 1 Kini) Kodeljevo isra dajiaa ob pol t po auttaol vstopnini tDuAioo,. 1 Sloventko Mdravnliko rtruHvo v Ljubljani priredi XII. XDatri Novem »vetu na G«Hpo«vetMki oesli iarmtai občni *botr. uteno pa tudi u«t itm»vini občni »bor okrajuega odbora IjJnb tJajia. — Odbor. 1 Notno iluibo imajo lekarne: iner. [.BURtok, Ueva c. 1; mr. UaJiovoo, KomirmuiJ t J« ia In mr. Ko-motar, VIA. Drugi hrail Jeiloa. Fantovski odmk KPD na Jedttot prirmN dne 6. nu-vja t. m. po ftmarnlc-nh aklotpt/lčno predavanje: •O boljSevtifikl Rusiji. Prodava g. It. Sni«rwu. La Mane obvemno, dni«! pri«rčno vabljoni. flulUSmisIto otedallite DRAMA: Začelek ob Sreda, e. maja: Prva legija. Red Sreda. Četrtek, 7. maja: Juarm in Uaktimilijan. Red ftetrtek. Potek, 8. maja ob 15: Ifruiiiuki oče. DijuAka predaUiva. po uenah od 5 do 14 IHu. Sobotah, maja: Oozd. Red C. ..............................—........................... Sroda, 6. maja: Zajtrto. OelTiMk, 7. ru«Ja ob 20: Direktor fimnitat. Xadnji«5. Zuiižaue coive. V korist •Ziiruienj« »leiialiftkih ig7nle.0vt. Sah Šahovski klub iSmtpeler* v IJnblJainii Je odigraj hiaolumur za pirven«tjvo uiesoea maja t.duležllo se na Je 18 icralcev, mod njimi kot itx»t K. Wa«man. Prvo majto in prvoucvlvo za maj »i jo priborili Ureu IjhIo, ki J« dobiti 10 ln ]K>J ločk od ti možnih. Drunu ki tretje miwto si deKio Jakuliu im Ko/.aik n Hx'-k; 4. Kal bol 8 8 lin M; 5. JeranMč 7 in pol; fi. Bernot 7; 7. Kom Kranj nn 20 deMkah Po nekaj n«d s ure IrnJajoči, nai|wt.l liorM, ho morali wim-paliMSni ivraiiJ,«jij prlanaii premoč iu večjo rutino Sontipelorčaiiiov v razmerju 13 in pol :« in j>od V neiloljo 10. maja irrirodlmo kilu,l»v Iv.lot zdru ' voI"k,ti, I,iJtn;lk,onl l'i *iear v DrajromolJ k S '™5';, .1 „W°Jio,ni •""''O 1 n«loLMko pwrnl.no karto do Domžal. V Domialnii na vozove. Po prilKKin pojBdln« 7a we oknee in žolodce i» in Mri. Dob™ kapljica na rav,i>olaco. Pridite v*l ln prlpedjll^ »v,,^ prijatelje, dn w malo povesolimo v prijetni družbi Kolesarji odhod ob 18. KhliradiUče koledarjev Sinartin HKJl OOOtA o. Programi Radio Liabtfanat Sroda. 6. maja: 12 Znajni pionui oirientri (plošče). M.46 Vromeneko naipoved, poroi-cda. obvosllla. lfl.30 Nao. ura: Jum> slovansko gledajoče (BegovU: iu Bel«i-a.lal. JO Koncert Sattnerjevtih »kladib — izvaja zbor Klas. diruštva "Sloga-. Dlrignnt: g nuirtbCTt Svetel. Uvodno besedo go-\-ori g. Sroftko Koporc. 31.30 Radijski orkenter. 22 Napoved časa, vromentka nni|K>ved, i>or OlovSki. Bleiweisovl, Trf.niki eesti proti Brezovici ilo Peči. Najditelj naj vrne proti j nn«rradi n« Colovftki e. 43. 1'anhll sr.tn Ustnico s denarjam in ra/.nimi do kumentl. PoStonnga naj> Sedlarsko-tapetarskega pomočnika takoj sprejmem. «tanj. Ivan Erhart, So-da prihajajo ti prečudni glasovi od divje zveri.« »Mogoče,< je Tonček skomignil z ramo. »Ampak potem naju je lahko sram, da sva se tako prestrašila! Samo pomisli, koliko krvoločnih zveri sva srečala v Alriki, pa se jih nisva bala prav nič.« Tricikelj primeren za mlekarico — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6579. (1) Naprodaj trije obraščeni bršljini, primerni za gostilniški vrt, štirje vinski založni sodi po 15 hI. Gostilna Clnkole, Kopitarjeva ulica 4. (1) »Saj se jih tudi zdaj ne bojival« se je Tinček ponosno vzravnal in izzivalno zaklical v gozd: »Hej, hej, kdor si božji, pridi senik V tem hipu pa iz gozda spet zadoni oni prečudni, grozo in strah vzbujajoči glas — in naša dva junaka bi bila kmalu popadala vznak. »Ali je sam peklenšček, ali kaj?« je prestrašeno dejal Tonček in ves bled strmel v smer, odkoder je odmevalo divje tuljenje. Tinček pa je kmalu zbral toliko poguma v sebi, da je moško zamahnil z roko in rekel: »Ah, saj vse skupaj ni niči Glavo kvišku! Saj nisva zajca.« Ohrabrena po teh besedah sta jo naša dva junaka mahnila dalje. 'Udobno se bodete počutili, ako opremite vrtove in terase z Vaše ki jih izdeluje tt. vrtnimi stoli in sklopnimi fotelji ftemeC-Co.,