Leto XXI., št. 1641__Ljubljana, sreda 17. julija 1940 _Cena 1 Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. Inseratru oddelek: LJubljana. Selen-Durgova ul. — Tel 349V 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
9t ?. — Telefon 2455. podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub-Hana 4t 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Problem Irske
V	vojnem razvoju je nastalo nekakšno zatišje. Ne da bi se nič ne zgodilo, toda svet se je navadil na veliko dogajanje, ko padajo odločitve v toku nekaj dni. In sicer odločitve, o katerih se zdi, da pomenijo usodna razdobja.
V	tem zatišju se obrača pozornost k borbi, na katero se šele pripravlja Velika Britanija Saj ponavljajo takore-kcč dan na dan z obeh strani napovedi, da je pričakovati »vsak čas« velikega napada, generalnega naskoka na otočje, ki že toliko stoletij ni videlo sovražnika na svojih tleh.
Sredi teh priprav stopa znova v ospredje irski problem. Oni problem, ki je že skozi dolga stoletja neločljivo vezan z usodo Anglije in celotnega otočja, kakor da predstavlja njegovo senco. Vselej, kadar so se politične nevihte preteče zbirale nad Anglijo, se je zabliskalo tudi z irske strani; tudi na Irskem se je ob takih prilikah vselej pojavila samostojna nevihta ter se zapletia med glavno hudo uro. Kako je danes s to usodno zgodovinsko povezanostjo?
V	toku zadnjih tednov se je v veliko-britanski politični javnosti in tudi v uradnih izjavah in govorih čim dalje pogosteje imenovala Irska. Ni čuda, zakaj nastopila je kritična ura preizkušnje m vse pričakuje, da tudi Irska izreče ob tem svojo odgovornosti polno besedo V času, ko se pripravlja najmodernejša dosedanjih invazij na otočje, je splošno pričakovanje usmerjeno k predstavam in domnevam, da se bo napadalec pri tem poslužil Irske, se poskusil najprej utrditi na njej, da bi potem v zaporednih etapah skušal prodreti na angleški otok sam. Kako se bo v tem domnevanem napadu obnašala Irska, predstavlja jedro razmotrivanj na Velikobritanskem otočju in drugod.
Irska vlada je še vedno nevtralna, je del britanskega imperija, ki ni stopil v vojno stanje, ko je izbruhnila vojna. Dokler so se vršile šele priprave za pravo vojno in so fronte mirovale daleč tam na kontinentu, na otočje pa so komaj dospevali zračni napadalci, pa še ti le poredko in maloštevilno, se nevtralnost Irske ni zdela nič izrednega. Toda v sedanji situaciji je stvar veno drugačna. Nezavarovana irska obala, neutrjene irske luke in nezasedena irska letališča pomenijo za angleškim hrbtom opasnost, ne glede na to, kakšno stališče zavzema v sedanji vojni de Valerova irska vlada. Tako sklepajo v Londonu, kakor se nore v osta^m sklepati tudi po neštetih časopisnih in govorniških razglabljanjih. A kako misli o tem problemu londonska vlada, je še zavito v negotovost.
Na več krajih so brez ovinkov izrazili pričakovanje, da bodo Angleži po izkušnjah, ki jih je dal vojaški razvoj na evropskih atlantskih obalah od Norveške do Belgije, končno sami posegli po istem sredstvu ter kratkomalo zasedi:: deželo. Toda do sedaj se kaj takega ni zgodilo, kljub temu, da je angleški nastop zoper francosko vojno mornarico pokazal, da so se tudi v Londonu že odločili za drugačne metode in da postaja vojna tudi na njihovi strani bolj brutalna. Kako pa se je razmerje zaostrilo, se more razvideti iz pripomb na nemški strani. Iz nemških virov se množe glasovi, da namerava angleška vlada nastopiti s silo zoper Irsko in vzeti v zaščito njeno nevtralnost. Niso redki, ki označujejo te ob-dolžitve kot znamenje bližajoče se nevihte, češ, kaj bi se lahko zdodilo, da bi briga za irsko nevtralnost nekega jutra dovedla v akcijo nemške okupacijske čete z nalogo, da vzamejo same v zaščito nevtralnost zelenega otoka. Da takšna tolmačenja niso nič novega in nič presenetljivega, razvidimo iz irskih napovedi samih, namreč napovedi, ki govorijo o veliki verjetnosti, da postane irski otok v najkrajšem času bojišče.
Da se vršijo od raznih strani priprave za takšne možnosti, je razvidno iz mnogih pojavov. De Valerova vlada sama se oborožuje. Toda njene bojne sile ostajajo pri tem malenkostne, saj šteje ves otok le dobre tri milijone ljudi in je imel do sedaj največ opravka z revolucijskimi odnosno zarotniškimi oboroženimi silami. Tudi nima lastne vojne industrije v omembe vredni množini. Kljub temu je Irska doslej zavračala vsa vabila Anglije, da bi stopila na njeni strani v vojno ali da bi njej prepustila varstvo svojih luk ali letališč. Zoper nasilno angleško intervencijo postavljajo v Londonu pomisleke, češ da bi biio v tem primeru treba prevzeti borbo s peto kolono, ki bi bila na Irskem brez dvoma jako močna, do-čim drži revolucijsko irsko armado, t. j. prevratno organizacijo de Valerova vlada sama ob tleh. Toda zdi se, da pomeni v Londonu še največ obzir do Amerike. Zakaj irskih izseljencev je v Zedinjenih državah posebno mnogo in ako bi se radi angleške zasedbe vnela krvava borba na irskih tleh, bi to pomenilo za ameriško javnost neugoden Togodek. ki bi obračal javno razpoloženje zoper stvar Velike Britanije. V
Vesti o Hitlerjevi ponudbi Angliji
V rimskih in berlinskih diplomatskih krogih menijo, da bo Hitler te dni v Cianovi navzočnosti sporočil pogoje, pod katerimi je pripravljen skleniti mir z Anglijo
Berlin, 16. jul. s. (Ass. Press.) Po informacijah diplomatskih krogov v Berlinu in v Rimu bo najbrže kancelar Hitler prihodnje dni stavil Angliji zadnjo ponudbo za mir, preden bi se začel odločilni nemški napad na Anglijo. Mislijo, da bo kancelar Hitler nemške pogoje Angliji sporočil v govoru v rajhs-tagu prihodnje dni. Italijanski zunanji minister Ciano bo morda še pred tem prišel v Berlin, da se glede pogojev še enkrat posvetuje z nemško vlado.
V diplomatskih krogih omenjajo, da bi obsegali nemški pogoji Angliji naslednje tri točke:
1.	Ureditev evropskih političnih razmer v smislu osi Rim - Berlin.
2.	Vrnitev onih bivših nemških kolonij, ki jih je Anglija vzela v svetovni vojni Nemčiji.
3.	Gospodarska obnova Evrope. Anglija naj bi po nemških načrtih prevzela posredovalno vlogo napram državam z zlato valuto, vključno one na zapadni polobli, Nemčija pa bi prevzela vodilno vlogo v gospodarskem sistemu Evrope.
Washington, 16. jul. o. United Press poroča iz Rima, da zatrjujejo tamošnji diplomatski krogi, da bo zunanji mini-
ster Ciano odpotoval jutri v Berlin, kjer naj bi se sporazumel s kancelar-jem Hitlerjem o zadnjih predlogih Angliji, o katerih bo kancefar Hitler govoril pred pričetkom velike ofenzive.
Curih, 16. jul. z. Rimski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča v zvezi z izjavo Virginia Gayde v »Giornale d Italia«, da ima Anglija sedaj izbirati med podreditvijo državama osi in med najtežjo borbo, da je v tem namigava-nju verjetno mišljen še zadnji ultimat Nemčije in Italije Angliji. V Rimu krožijo vesti, da bo ta ultimat "tavljen že v bližnjih dneh. Zunanji minister grof Ciano bo v ta namen odpotoval v Berlin, kjer bo kancelar Hitler v njegovi prisotnosti objavil pogoje Italije in Nemčije za ureditev odnošajev z Anglijo brez odločitve orožja.
Berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da govore v Berlinu v zvezi z ureditvijo Evrope le o dveh velesilah, to je o Italiji in Nemčiji. Na stališče Sovjetske Rusije se pri tem soleh ve? ne ozirajo. ker smatraio Rusijo za izvenevror>pko državo, ki ima svoin lastno kontinentalno področje v Aziji.
ožisost itinožestvenih
izkrcanj v Angliji
Po mnenju francoskega generala I>uvala obstoja za vojno proti Veliki Britaniji več možnosti
Ženeva, 16. julija, j. (DNB) V »Jouma-lu« objavlja francoski general Duval študijo o možnosti izkrcanja nemških čet na teritoriju Vellike Britanije. Duval sodi, da obstoja več kot ena možnost kako pričeti vojno proti Veliki Britaniji, in je mnenja, da razpolaga nemški generalni štab pač z dovoljno mero fantazije, da bo našel eno izmed mogočih metod — morda tako, ki bo ves svet presenetila Sama blokada Anglije po mnenju francoskega generala nikakor ne zadošča, da bi izsilila odločitev v tej vojni in je zaradi tega treba z zanesljivostjo pričakovati da bo Nemčija z izkrcanjem svoje vojske na angleških tleh skušala do-igrati zadnje dejanje borbe med Nemčijo in Velliko Britanijo.
Ako bo to zadnje dejanje izostalo, in se bo morda vojna zaključila samo z diplomatskim orožjem, potlej se bo to zgodilo edino le v primeru, ako bi Nemčija izpre-videla. da je izkrcanje njene voiske v Angliji neizvedljivo, ali pa nasprotno v primeru, ako bi Anglija izprevidela, da se ne more ubraniti nemškega napada. Vsi drugi načini izvojevanja vojne med Nemčijo in Veliko Britanijo, bodisi razni načini blokade, lokalne vojne operacije v drugih delih britanskega imperija, poizkusi zanetenja uporov muslimanskega življa v britanskih kolonijah lahko vojno samo do gotove mere podaljšajo, ne morejo pa izsiliti odločit-ve.
Verzija, s katero računa Anglija, da se bo namreč sedanja vojna raztegnila v sistem dolgotrajnih operacij, je po Duvalo-vem mnenju prav malo verjetna Lahko se trdi — in dosedanja dejstva to tudi potrjujejo — da vodia rajna vsa: kar se tiče kontinentalnega angleškega te.'torija, te možnosti ne bc hotel dopustiti. I/ tega pa moramo sklepati da bo aii po^kufil izkrcanje nemške vojskr v Angliiv ali pa bo pristal na pogajanja Vse od vi s; »d tega — to je treba imeti zmerom pred očmi — v koliko je vodja rajha prepričan o možnosti množestvenih izkrcevainih manevrov na angleških obalah. Na kraju general Duval še naglaša, da po dosedanjih izkušnjah nadmoč Anglije na nw|» ne more izravnati njene podrejenosti v zraku
Poleti nad Anglijo
London, 16. jul. s. (Reuter.) Nemška letalska aktivnost nad .Anglijo je bila pre-
teklo noč izredno majhna. Doslej je ugotovljeno samo, da je neko posamično nemško letalo metalo bombe na severozapadno Anglijo. Povzročena škoda je majhna ln človeških žrtev ni bilo. Nemška letala so se pojavila tudi nad severovzhodno Anglijo, vendar niso metala bomb.
Tudi London bo
izpostavljen napadom
Berlin, 16. julija, z. Iz izjave Churchilla v njegovem zadnjem govoru, da bo Anglija branila v Londonu sleherno hišo, izvajajo v berlinskih krogih siklep, da angleška prestolnica ni več odprto mesto. Zato bo London prav tako predmet nemškega napada, kakor je bila svoječasno Varšava.
Ameriški piloti
v angleški vojski
London, 16. jul. s. (Columbia B. C.) Posebni poročevalec družbe Columbia v Londonu javlja na podlagi informacij iz angleškega letalskega ministrstva, da bo sedaj tudi pilotom iz Zedinjenih držav omogočeno, da vstopijo v angleško letalsko vojsko kot prostovoljci. Vsi angleški konzulati v Zedinjenih državah bodo dobili pooblastilo, da sprejemajo take prostovoljce. Ti bodo potem poslani najprej v Kanado, od tam pa v Anglijo, kjer bodo morali pred vstopom v aktivno službo opraviti še kratko vežbo. Ameriškim pilotom ne bo treba položili prisege angleškemu kralju, ker bi to nasprotovalo ameriškemu nevtralnost-nemu zakonu.
Anglija založena
s premogom
London, 16. juliia. s. (Reuter) Na letnem kogresu organizacije angleških rudarjev je govoril danes min;ster za rude Gren-fell. Izjavili je, da bo v Angliji v posebnih skladiščih sirom države nakopičena rezervna zaloga 20 milijonov ton premoga. Rezervna sk'adi?ča bedo povsod v neposredni bližini mest, ki bodi zaloge rabili. Na ta način bo pozimi razbremenjen promet v Angliji in bodo železnice lahko porabljene v druge svrhe. ki so potrebne zaradi vojne.
Na kongresu je bila predlagana resolucija, ki zahteva da se odstranijo iz javnega
nasprotnem primeru, ako bi Nemci najprej poskusili izkrcanje na zelenem otoku in bi se Angleži pognali v borbo zoper invazijo s kontinenta, bi se s tem borili z ramo ob rami z Irci in bi potegnili za seboj simpatije Amerike. V tem primeru bi bilo računati, da v Londonu poskusom nemškega izkrcanja na Irskem ne pripisujejo velike nevarnosti, pa da se jim zdi očrtana procedura še v obsegu dopustne možnosti. Toda nasprotniki takega postopka naglaša j o, da so bili dosedanji neuspehi zavezniškega vojskovanja prav posledica napačne kalkulacije.
Zdi se, da bi imel v takih komplikacijah zelo veliko vlogo Ulster, kot dežela, ki je v teritorialnem stiku s svobodno Irsko. Šef ulsterske vlade, lord Craigavon, je skušal doseči z De Valero sodelovanje zaradi skupne obrambe nezavisnosti. Njegov poskus je bil odklonjen. Istočasno, ko je ulsterski predsednik javnost informiral o svojem neuspehu, je naglasil s posebnim po-
udarkom, da ostane Ulster za vedno združen v skupni usodi z Anglijo. Ulster sam ne šteje mnogo manj od poldrugega milijona prebivalcev, pa bi mogel imeti v obrambi celotne Irske zelo važno vlogo, tem bolj, ako računajo z akcijo motoriziranih bojnih enot.
De Valera je postavil kot eno svojih poglavitnih zahtev — združitev celotne Irske, torej priključek Ulstra. Za čudo pa se danes ta program ne zdi nič kaj aktualen, očividno ker nihče ne računa z njegovo ostvarljivostjo. Toda v ozadju bi mogla ta programska točka vendarle več pomeniti. O tem in o celotnem zapletenem kompleksu vprašanj okrog Irske bodo nemara že prihodnji tedni več povedali. Svet pa med tem z največjo pozornostjo in napetostjo zasleduje poročila, ki — podobno kakor v vseh dosedanjih enakih primerih — spet govore o možnosti mirovne ali diplomatske ofenzive pred generalnim napadom na Anglijo.
življenja vsi oni politiki, ki so podpirali Chamberlainovo politiko. Resolucija pa je bila odklonjena s tričetrtinskc večino.
Poljski dom v Londonu
London, 16. julija. AA. (Reuter) Danes je kentski vojvoda na svečan način otvoril »Poljski dom v Londonu«. Svečanosti se je udeležil tudi zunanji minister lord Hali-fax, ki je imel pri tej priliki govor, v ka-
terem je poudaril, da sta tako angleški kakor tudi poljski narod vajena, da cenita svobodo višje nego življenje. Vzgled poljskega naroda daje vzpodbudo vsem onim, ki tvorijo veliko posadko oblegane trdnjave svobode — Anglije. Anglija je ponosna, da stoji Poljska ob njeni strani in da se poljski vojaki bore skupno z njeno vojsko. Uspehi poljske vojske na Norveškem, v Franciji in v Severnem morju so dodali nove slave poljski zgodovini.
Evakuacija otrok
iz Anglije odložena
Za prevoz otrok v dominione in Zedinjene države ni na razpolago vojnih ladij za spremstvo
London, 16. jul. s. (Reuter.) Minister Attlee je danes popoldne v parlamentu poročal o odložitvi načrta za evakuacijo otrok iz Anglije v dominione in Zedinjene države. Dejal je, da je bistvenega pomena za Anglijo, da ima vse sile svoje vojne mornarice na razpolago za varstvo države. Prav zaradi tega se je morala vlada odločiti, da načrt za evakuacijo odloži. Ladij za prevoz bi bilo na razpolago dovolj, da prepeljejo zadostno število otrok in se odzovejo plemenitim ponudbam za sprejem otrok iz Kanade, Avstralije, Nove Zelandije ln Zedinjenih držav. Toda za varen prevoz otrok bi bila neobhodno potrebna zaščita vojnih ladij, kakor je to zlasti pokazal primer s torpediranjem »Arrandora Stara«. Načrt za evakuacijo je torej treba odložiti, dokler se položaj ne bo tako spremenil, da bo mogoče za ladje za prevoz otrok staviti na razpolago spremstvo vojnih ladij.
Neki delavski poslanec je vprašal Attlee-ja, ali so otroci bogatih staršev in članov vlade, ki so bili že prepeljani v Zedinjene države, potovali na ladjah, ki so bile spremljane od vojnih ladij. Attlee je odgovoril, da so potovali ti otroci na ladjah brez spremstva vojnih ladij. Otroci lz državnih šol še niso bili poslani v Zedinjene države samo zato, ker je bil načrt za evakuacijo odložen.
Notranji minister Anderson je sporočil, da bodo za primer sovražnega vdora, ki bi utegnil preprečiti zveze med posameznimi deli države, ustanovljena v posameznih okrožjih Izredna sodišča, ki pa ne bodo imela značaja vojaških sodišč. Izredna sodišča bodo poslovala po poenostavljenem postopku, in sicer toliko časa, dokler bo trajalo izredno stanje. Kaznovala bodo predvsem pregreške proti vojski in varnosti. Priziva na odločitve sodišča ne bo, razen za primer smrtne kazni, glede katere se bo smel obsojenec pritožiti na notranjega ministra. Smrtna kazen bo izrečena
za primere ropa in težkih vojaških prestopkov.
Moskovski list
o angleških težavah
Moskva, 16. julija. AA. (Tass) časopis »Zunanja trgovina« prinaša članek o angleški zunanji trgovini ter pravi, da je angleška vlada sprejela mnogo ukrepov za zboljšanje svoje zunanje trgovine, da pa niso prinesli posebnih rezultatov. Angleški izvoz je padel najmanj za 13.6%, reeks-port za 43%, uvoz pa se je zvišal za čez 12%. Pasivni saldo se je zvišal za 58%. Anglija je v toku sedanje vojne izgubila mnogo tržišč, posebno v skandinavskih in baltiških krajih. Istotako je pretrpela veliko škodo v svoji trgovini z Nizozemsko, Belgijo in balkanskimi državami, Vse to je po mnenju omenjenega časopisa zvišalo gospodarske težave Velike Britanije.
Tretji vojni proračun
London, 16. jul. s. (Reuter) Minister Attlee je sporočil danes v parlamentu, da bo novi tretji vojni proračun predložen parlamentu prihodnji torek. Gre za proračun, ki ga je pretekli teden napovedal finančni minister Wood. V dobro poučenih krogih mislijo, da bo napovedani nevi prometni davek uveden v milejši obliki, ker se je pojavil proti njemu močan odpor.
Vojvoda Windsorski bo odpotoval v Ameriko
Lizbona, 16. jul. s. (Ass. Press.) Izve se, da bo še tekom tedna vojvoda Windsorski z ameriškim prekooceanskim letalom odpotoval v Ameriko.
Otta\va, 16. jul. s. (Reuter.) Kanadska vlada je odredila, da bo poostrila kontrolo nad tujci. Do nadaljnjega ne bo nobenemu tujcu več dovoljen sprejem v kanadsko državljanstvo.
Opozicija proti Petaina v zasedenem ozemlju
Zakaj želi Petaisiova vlada čimprej premestiti svoj sedež v Pariz odnosno v Versailles
ženeva, 16. julija, j. (DNB) List »Petit Dauphinois« prinaša iz dobro poučenih virov nekatere zanimive podrobnosti o načrtu francoske vlade, ki si prizadeva čimprej doseči od nemških okupacijskih obla-stev dovoljenje za povratek v Pariz odnosno v Versailles. Po inrormacijah, ki jih imajo na merodajnem mestu v Vichyju, se je namreč v Parizu pričelo gibanje nekaterih političnih osebnosti, katerih akcije vzbujajo dvom, da te osebnosti niso posebno lojalne do vlade maršala Petaina. To politično gibanje je v prvi vrsti vzrok, zakaj hoče vlada prenesti svoj sedež v sredi-če Francije. Politično opozicijo je treba čimprej odstraniti.
Po zanesljivih informacijah, bo še ta teden odpotoval v Pariz neki član francoske vlade, ki bo tamkaj z nemškimi okupacijskimi oblastvi nadaljeval pogajanja za povratek francoske vlade v Pariz odnosno Versailles. Ne glede na zgolj politični moment pa je francoska vlada soglasno s poslanci seinskega departementa mnenja, da je potreben povratek v Pariz tudi zaradi raznih nujnih gospodarskih problemov, ki se ne morejo tako lahko rešiti na daljavo. V prvi vrsti gre za čimprejšnjo vzpostavitev dela v industrijskih obratih Pariza in seinskega departementa, kar je potrebno že glede na vladajočo vellKo brezposelnost. Nujno je potreben rešitve tudi problem prehrane prebivalstva, ki postaja od dneva do dneva bolj pereč. V prvi vrsti bo vlada obnovila delo v industrijah, ki delajo za državne potrebe, ter dala s tem dela velikemu številu prebivalstva, ki je že poprej živelo od državnih dobav.
Tajne organizacije v Franciji
Berlin, 16. jul. j. (DNB). Londonski radio je objavil v ponedeljek zvečer pregled svetovnega položaja, pri čemer je govornik navajal, da se je v Franciji povzpel maršal Petain na položaj diktatorja ln da je pod vplivom klike svetovalcev, ki so upali, da se bodo s svojim početjem prikupili Nemčiji in zagotovili Franciji pri-
merno mesto v novi Hitlerjevi Evropi. Sedaj je izven dvoma, da bo Nemčija zasedla tudi še preostali del Francije. Nemčija misli, da bo s svojimi 80 milijoni prebivalcev lahko obvladala 112 milijonov pripadnikov tujih narodov, toda v Franciji že sedaj narašča odpor. Povsod se snujejo tajne organizacije, ki se bore proti vsiljencem in tako zvana peta kolona deluje kljub Ge-stapu. To dejstvo opravičuje upanje, da bo borbe za osvobojenje Evrope prihodnje leto ali morda šele celo leta 1942 pod angleškim vodstvom dosegla popoln uspeh.
Francija se bo posvetila le svoji obnovi
Vichy, 16. juL o. (United Press.). Laval ie iziavil zastopnikom ameriškega tiska, da je Franciia prenehala biti Dobornica človečanstva za druge narode ter da se bo v bodoče posvetila izključno nacionalni obnovi v okviru evropskega bloka držav.
Funkcije novih
generalnih tajnikov
ženeva, 16. julija. AA. (DNB) Iz Vi-chyja poročajo, da je francoska vlada določila položaj in funkcije novih generalnih tajnikov, ki bodo ostali na čelu uprave in posameznih oddelkov v ministrstvu. Ti generalni tajniki se bodo postavljali z odlokom vlade, na isti način pa tudi odstav-ljali. Odgovorni bodo samo ministrom, število generalnih tajnikov je določeno na 21.
Pomanjkanje živeža
v francoskih kolonijah
Tanger, 16. julija. AA. (DNB) V severni Afriki, Alžiru in Maroku se čuti pomanjkanje živeža, ker je dovoz otežkočen zaradi sistematične angleške blokade. Francoska oblastva v Maroku in Alžiru so sklenila uvesti nakaznice za življenjske potrebščine, ki i>a jih bodo dobili samo evropski priseljenci.
Vladna kriza na Japonskem
Na pritisk generalitete je Jonafeva vlada odstopila V pričakovanju dalekosežnih reform
Tokio, 16. julija, s. (Reuter) Vlada admirala Jonaja je danes odstopila. Iz poro-čla, ki ga je o odstopu objavila uradna japonska agencija Domei, je razvidno, da je pripisovati odstop vlade vplivu vojske. Vojni minister general Hata je po posvetovanju z dvema voditeljema vojske pose-til ministrskega predsednika in mu podal ostavko na svoj položaj z utemeljitvijo, da je dosedanja vlada nasprotovala novi notranjepolitični strukturi Japonske, ki jo predlaga šef nacionalne stranke princ Ko-noje. Ministrski predsednik Jonaj je nato ponudil mesto vojnega ministra trem drugim generalom, ki pa ao imenovanje vsi odklonili. Nato se je odločila vlada, da poda. ostavko.
Agencija Domei pravi dalje, da je nova politična struktura za Japonsko, ki jo predlaga princ Konoje, potrebna, da pomaga Japonski skozi sedanjo dobo napetosti in nevarnosti. Izvedba reform ln ustanovitev enotne narodne stranke sta potrebna tnkoj zaradi napetega mednarodnega položaja.
Dalje javlja agencija Domej, da se je ortodoksno krilo velike stranke Sejukaj pod vodstvom Kuhare odcepilo od svoje stranke in se pridružilo nacionalni stranki princa Konoja. Ta vest je tem važnejša, ker je znano, da je Kuhara zastopnik naj-energičnejše politike n? Kitajskem ter zahteva drastične vojaške ukrepe brez ozira na interese drugih držav. Prav tako zahteva Kuhara rnergično japonsko politiko napram Angliji in Zedinjemm državam.
Odločnejša zunanja
politika
Tokio, 16. julija, s. (Ass. Press) Japonski cesar, ki se mudi izven Tokia, je sicer sprejel ostavko vlade, poveril pa je sedanji vladi vodstvo poslov do imenovanja nove vlade. Mislijo, da bo nova vlada sestavljena iutri, ko se cesar vrne v prestolnico.
Današnji japonski listi napovedujejo, da bo predsedstvo nove vlade prevzel najbrž princ Konoje. Drugi viri pa imenujejo tudi dosedanjega vojnega ministra Hato in bivšega ministrskega predsednika barona Hiranumo kot bodoča predsednika nove vlade.
Vsekakor pa prevladuje prepričanje, da bo nova vlada v zunanji politiki nastopila odločneje proti zapadnim velesilam in tudi proti Zedinjenim državam ter da se bo odločneje posvetila organizaciji »novega reda« v japonskem smislu na Daljnem vzhodu.
Anglija ne posreduje med Japonsko in Kitajsko
Hongkong, 16. julija, z. Oficidlni zastopnik Kitajske je glede vesti o posredovanju Anglije za sklenitev miru med Kitajsko in Japonsko izjavil, da kitajski vladi o tem ni ničesar znanega. Kitajska je pripravljena
takoj sprejeti mir, toda le s pogojem, da »e umaknejo vse japonske čete s k.tajskega
ozemlja. V nasprotnem primeru je Kitajska v položaju, da lahko še desetletja nadaljuje borbo.
London, 16. julija z. Na merodajnem mestu odločno zanikajo vesti o kakem angleškem posredovanju za sklenitev miru med Kitajsko in Japonsko. Angleška vlada je sklenila z Japonsko samo začasni sporazum glede prevoza preko Birme na Kitajsko.
Razpust stranke Sejukaj
Tokio, 16. julija. AA. (Štefani) Stranka Sejuka,j, ki je zadnjih 40 let igrala v japonskem javnem življenju vidno vlogo, Je sklenila, da se razide. To Je bilo storjeno zaradi tega, da bi se lažje ustanovila enotna stranka, ki jo organizira princ Konoje.
Blokada Kitajske
Tokio, 16. jul. s. (Reuter) Uradno poročilo javlja, da je japonska vojska v teku operacij, ki so se pričele danes zjutraj, zasedla več otokov v zaiivu Hangiou južno od šanghaja
Ustavljena angleška ladja z orožjem
ToKio, 16. jul. s. (Štefani) Neka japonska vojna ladja je ustavila angleško trgovinsko ladjo »Shingking« ter je našla na krovu velike količine orožja in nrunicije. Elago je bilo namenjeno za armado maršala čangkajška. V japonskih krogih pripisujejo dogodiku velik pomen in smatrajo, da pomeni angleško pošiljanje orožja ln municije Kitajski odkrito sovražno dejanje napram Japonski.
Trgovinska pogajanja
s Kolandsko Indijo
Tokio, 16. julija, s. (Ass. Press). Namestnik japonskega zunanjega ministra Tani je danes obvestil holandskega poslanika, da je imenovana posebna japonska delegacija, da odide v Holandsko Vzhodno Indijo v svrho trgovinskih pogajanj.
ffzgon angleških žurnalistov iz šanghaja
šanghaj, 16. julija. AA. (DNB) V zvezi z borbo proti krogom, ki so prijateljsko razpoloženi napram čungkimgu, je izvršilni urad v Nankingu naročil županu velikega šanghaja, naj stopi v pogajanja z inozemskimi konzuli zaradi deportacije 7 tujcev in določitve dneva njihovega odhoda. S tem ukrepom so prizadeti v prvi vrsti Amerikanci, med katerimi se nahaja židovski založnik lista »China Weekly Rewiew« ter pet glavnih urednikov in solastnikov angleških listov.
0 pomorski bitki
v Sredozemlju
Rim, 16. julija. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani daje na osnovi naknadno zbranih podatkov naslednji pregled o pomorski bitki v Sredozemskem morju:
1.	Angleške pomorske siie v zapadnem in vzhodnem delu Sredozemskega morja so se skuhale umakniti z oporiščema v Gibraltarju in AleksandrijL Legenda o premoči angleške mornarice v Sredozemskem morju se je s tem podrla Na osnovi rezultatov te pomorske bitke je ugotovljeno, da Italija s svojimi pomorskimi enotami ter močnejšim letalstvom kakor tudi zaradi nenavadno dobrega strategičnega položaja lahko popolnoma onemogoči akcijo angleške mornarice na tem sektorju.
2.	Anglija je primorana, da brani oporišča v Gibraltarju in vzhodnem delu Sredozemskega morja ter so tako njene pomorske enote v Sredozemskem morju razdeljene na dve skupini. Ker kontrolira sicilski kanal in Egejsko ožino, ima nasprotno Italija vedno možnost, da zbere svoje pomorske enote z vzhoda in zapada.
3.	Italijanske zračne eskadrile v Siciliji in Libiji, ojačene z letali v Sardiniji, ovirajo angleško mornarico pri izkoriščanju Malte kot oporišča. Malta je sedaj spremenjena v oporišče, ki nima nobenega pomena.
4.	Angleška pomorska eskadra na vzhodu je bila na poti v Aleksandrijo večkrat s popolnim uspehom bombardirana od italijanskih letal iz Sicilije, Dodekaneza in Libije.
5.	Angleška eskadra v zapadnem delu Sredozemskega morja je bila o priliki vrnitve v Gibraltar istotako resno poškodovana. Vojna ladja »Hood«. ki je ena najmočnejših vojnih ladij angleške mornarice, je biiia prisiljena svojo hitrost zmanjšati od 31 na 8 vozlov. To potrjuje, da je bila tako težko poškodovana. Poškodbe so dokazane tudi s fotografskimi posnetki.
6.	Angleške eskadre v vzhodnem in zapadnem delu Sredozemskega morja se zaradi velike daljave ne morejo zbrati v srednjem deflu Sredozemskega morja, ker bi tu zadele na močno protiakcijo italijanskih podmornic, letal in vojnih ladij Vsako presenečenje je torej na tem odseku izključeno. Razen tega Anglija nima \ Sredozemskem morju pomorskih arzenalov. v katerih bi poškodovane vojne ladje bitro popravila.
Na osnovi vsega tega se lahko trdi, da so prve pomorske operacije italijanskih vojnih ladij in italijanskega letalstva na jasen način dokazale, da angleška mornarica ni več gospodar v Sredozemskem morju in da angleške ladje ne morejo nekaznovano izpluti iz svojih pomorskih oporišč v Gibraltarju in Aleksandriji, da bi se približaie srednjemu delu Sredozemskega morja.
Kaj pravi angleška admiraliteta
London, 16. julija, s. (Reuter) Admiraliteta Je objavila naslednje podrobnejše poročilo o pomorski bitki med angleško in italijansko voljno mornarico dne 9. julija,
kakor tudi o spopadih v Sredozemlju ki so se odigrali naslednje dni:
Italijansko brodovje, ki se je 9. julija srečalo z angleškim, je sestojalo iz 2 oklopnic, večjega števila križark, med njimi več z 8 palčnimi topovi ter 25 rušilcev. V torek popoldne je skupina angleških lahkih kri-žark prišla v stik z italijanskimi križar-kami, ki pa so se takoj umaknile, ko so iz velike daljave posegli v akcijo topovi z angleških oklopnic. Obe brodovji sta nato izmenjali po nekaj topovskih salv. En izstrelek 15 palčnega topa z neke angleške oklopnice je zadel eno italijansko oklopni-co. še preden so se jim mogle angleške edinice dovolj približati, so se vse italijanske vojne ladje zavile v dim. Angleška letala so nadaljevala zasledovanje in je bila ena italijanska križarka zadeta od letalskega torpeda. Angleško vojno brodovje je sledilo italijanskemu do bližine italijanske obale ter čakalo do večera, da bi italijansko brodovje obnovilo bitko, Kar pa se ni zgodilo, pač pa je bilo angleško brodovje napadeno od večjega števila italijanskih letal, vendar so bili vsi napadi odbiti.
Nato je angleško brodovje ocJplulo, da izpolni svg$o nalogo, ki je obstojala v zaščiti trgovinskih ladij v konvoju. Res so bile vse te ladje varno odvedene v določene luke. Italijanska letala so konvoj ponovno napadla in so drobci bomb zahtevali na trgovinskih ladjah tri žrtve, sicer pa ni bi la nobena ladja zadeta niti od bomb, niti od topovskih izstrelkov. Angleška mornariška lovska letala so pri teh napadih sestrelila 5 italijanskih letal.
Naslednjega dne je skupina italijanskih letal napadla drugo angleško vojno brodovje, ki je križarilo v zapadnem Sredozemlju. V tem brodovju sta bili tudi o-klopnica »Hood« in nosilec letal »Ark Royal«. Kakor pa je bilo že sporočeno, ni ta napad italijanskih letal povzročil nobene škode in nobenih žrtev, štiri italijanska letala so bila sestreljena, več drugih pa je bilo poškodovanih.
Borba za utrdbo Capuzzo
Kairo, 16. jul. s. (Reuter) Komunike, ki ga je izdalo nocoj poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu, javlja, da je angleško topništvo uspešno napadlo italijansko oklopno kolono, ki je poskusila doseči oblegano italija-i"ko trdnjavico Capuzzo v Libiji. Eno italijansko oklopno vozilo je bilo uničeno. V Capuzzu sta bili s topovskim ognjem uničeni po eno muni-cijsko in bencinsko skladišče.
Kenijsko vojno poročilo, ki je bilo objavljeno opoldne v Najrobiju, javlja, da je včerajšnji dan na fronti potekel mimo. Angleške čete so v severozapadnem delu okrožja Tokata napadle neko italijansko postojanko v Abesiniji ter so prizadele sovražniku izgube.
Nevarne cone v Sredozemlju
London, 16. Jul. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila snoči nove ukrepe proti Italiji v Sredozemlju. Morje v razdalji 30 milj od vsega italijanskega ozemlja v Sredozemlju Je proglašeno kot nevarno za plovbo. Uradno poročilo admiralltete o tem pravi: Italijanska vlada je nedavno sporočila, da je morje v razdalji 30 milj od
vseh zavezniških obal v Sredozemlju nevarno za plovbo in da vsaka trgovinska ladja, ki plove v zavezniško luko zato to stori na lastno nevarnost. Zaradi tega smatra angleška vlada, da je upravičena podvzeti slično akcijo v bližini italijanskih obal. Admiraliteta zato sporoča, da vsaka ladja, ki plove v pasu 30 milj od italijanskega ozemlja v Sredozemlju, to stori na lastni riziko ln lastno nevarnost.
Napad na Haifo
NeKje v Italiji, ig. julija. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča naslednje podrobnosti o napadu italijanskega letalstva na mesto Haifo v Palestini, ki so ga Angleži spremenili v zelo pomembno letalsko in pomorsko oporišče. Haifa Je na drugi strani tudi največje petrolej-sko središče ob Sredozemskem morju. Napad Je izvedlo 10 letal, ki so odletela lz letalskih oporišč na Egetekem morju. Crim so jih Angleži opazili, so takoj začeli nanje streljati s protiletalskim topništvom in strojnicami. Baterije so postavljene ob obali in na gričih, ki dominirajo nad cesto. Kljub temu so letala zadela velike zaloge petroleja. Zaradi bombnih eksplozij je izbruhnil silovit požar. Angleška letala, ki so se spoprijela z italijanskimi bombniki, teh niso mogla dohiteti, ker so se Italijanska letala takoj vrnila. Posadke letal so lahko opazile uspeh bombardiranja.
Italijanski letalci, ki so izvedli ta polet v nekaj urah, so s tem svojim podvigom jasno pokazali, da je Sredozemsko morje postalo za italijansko letalstvo le nekako veliko jezero in da lahko lete tudi do najbolj oddaljenih sovražnih oporišč.
Jeruzalem, 16. jul. s. (Reuter) Po uradnih podatkih je bila pri včerajšnjem italijanskem letalskem napadu na Haifo ena oseba ubita, ena pa težje ranjena. Lažje ranjenih je bilo večje število oseb. Italijanska letala so vrgla na mesto 20 zelo eksplozivnih bomb.
Podvigi angleškega letalstva v Afriki
Kairo, 16. jul. s. (Reuter) Današnje poročilo poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja o novih bombnih napadih angleških letal na vojaške objekte v Libiji, Eritreji in Abesiniji. Na pristanišče v Tobruku v Libiji je bil izveden nov uspešen napad z velikim uspehom. Več bomb je zadelo cilj, med njimi dve bombi bencinska skladišča. Skupina bombnikov tipa Blenheim je napadla artilerijska skladišča v Bardii v Libiji. Druga skupina letal je bombardirala neko letališče v Libiji ter je menda poškodovala več letal, vandar rezultat napada še ni ugotovljen. Angleška letala so izvedla tudi več izvid-niških poletov v okolici Kufre ter so bombardirala vojaške postojanke pri el Hai-diru. Z vseh teh poletov se ni vrnilo eno angleško letalo.
V Abesiniji so napadli angleški bombniki Diredauo ter so zadeli z bombami več skladišč in drugih poslopij. Pri Assabu je bilo zadeto neko skladišče bomb. S teh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
Južnoafriški bombniki so bombardirali neko vas južno od Mojale, ki je sedaj zasedena od afriških italijanskih čet. 10 bomb je zadelo svoj cilj, tako da je bila vas porušena. Južnoafriška letala niso imela izgub.
Kairo, 16. jul. s. (Reuter) Poveljstvo angleške mornarice na Bližnjem vzhodu javlja, da so lovska letala mornarice v preteklem tednu sestrelila skupno 5 italijanskih bombnikov. 15 drugih italijanskih letal je bilo v teku tedna sestreljenih od protiletalskega topništva.
»Sovražnik Evrope«
Rim, 16. julija. AA. (Štefani) iPcpolo di Roma« objavlja uvodnik ped naslovom »Sovražnik Evrope«. V njem pravi med drugim, da se v sedanjem za Anglijo zelo kritičnem trenutku lahko ugotovi, da Churchillova vlada stalno spreminja svoje sklepe glede nadaljevanja vojne. Zdaj se Churchill z zelo ganljivimi apeli obrača na Zedinjene države. List trdi, da je tako stališče Velike Britanije že samo po sebi priznanje slabosti. To je dokazano tudi z izjavami angleških državnikov in njihovimi ukrepi. Mornariški minister Alexonder je ponovno izjavil, da bo treba sedež londonske vlade prenesti v Kanado, v Kanado je odpotovalo že na stotisoče angleških državljanov. Gotovo je, da se bo v vladi, ki sprejema take ukrepe t.~žko posrečilo prepričati svoje državljane o gotovi zmag. Najboljši ciokaz njene slabosti pa je zadnji Churchillov govor, v katerem je naglasi! voljo, braniti London hišo za hi?o, pa četudi bi se morala metropola Velike Britanije spremeniti v prah in pepel. Anglija trdi. da žel: rešiti svet, teda s svojo zaščito, ki stvarno sploh ne obstoja, je spravila v pogubo številne evropske države. Danes je Anglija v položaju, da ne more niti samo sebe rešiti. Na videz je Anglija v vojni s silami osi, toda zgodovina bo pokazala, da je stvarno v vojni z vsem evropskim kontinentom, katerega glas in moč sta Italija in Nemčija.
vojno
poročilo
Berlin, 16. jul. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja danes naslednje vojno poročilo:
Neka nemška podmornica je potopila več angleških tovornih ladij s skupno tonažo 23.000 ton. Druga podmornica je torpedi-rala eno 9000-tonsko angleško tovorno ladjo, ki je plula v konvoju.
Dne 15. julija so nemški bombniki izvedli več napadov proti angleškim ladjam v Kanalu in so potopili 3 ladje s skupno 18.000 tonami, pet ladij pa je bilo poškodovanih.
Tekom dneva so bili izvedeni bombni napadi med drugim na P!ymouth. Cardiff, ln Brighton v Angliji. Povzročene Jo bilo mnogo škode.
Preteklo noč so angleški bombniki bombardirali nekaj točk v zapadni in severni Nemčiji. Bombardiranje ni povzročilo nobeno škode.
Demobilizacija v Maroku in Alžiru
Tanger, 16. Julija. AA. (DNB) Po vesteh Iz Rabata je vrhovni poveljnik francoskih čet v severni Afriki sklenil izvršiti delno demobilizacijo čet v Alžiru ln Maroku. Vojakom, ki so iz Francije, bo omogočena vrnitev v domovino.
Amerika se ne želi
zaplesti v vojno
S kongresa ameriške demokratske stranke — Govor predsednika poslanske zbornice Barhama
CHICAGO, 16. jul. s. (Reuter). Na kongresu demokratske stranke je govoril včeraj tudi predsednik reprezentančne zbornice Barham. Dejal je, da se Zedinjene države ne morejo pomeriti z onimi napadalci, ki nastopajo proti svoboščini. Govornik je dalje izrazil simpatije za Anglijo ter je poudaril, da bodo Zedinjene države nudile Angliji vso materialno pomoč, ki je možna v okviru ameriških zakonov in ki ne bi Zedinjenih držav zapletla v vojno. Predsednik Rosevelt, je dejal dalje Barham. se je mešal v evropske zadeve samo v toliko, da si je prizadeval ohraniti mir v imenu človečanstva. Poskusil je vse možnosti, da apelira za omiljenje vojne in proti strahotam, ki so prizadele toliko narodov. Nihče v Ameriki in tudi ne predsednik Roosevelt ne predlaga, da bi Zedinjene države vstopile v vojno. Soglasno vlada tudi prepričanje. da ne smejo Zedinjene države poslati svoje vojske niti v Evropo niti v Azijo. Anglija stoji danes sama proti bliskoviti vojni in Nemčija ter Italija jI grozita s popolnim uničenjem. Sovražniki Anglije so sovražni tudi vsem drugim demokratskim državam, med katerimi so tudi Zedinjene države. Američani se bodo v primeru potrebe borili do zadnjega, če bi bilo treba braniti demokratske principe.
Chicaški župan Kelly je v svojem pozdravnem govoru izrazil željo, da bi predsednik Roosevelt še tretjič sprejel kandidaturo za predsednika.
Predsednik Roosevelt na kongresu ni navzoč, pač pa je v stalni telefonski zvezi s Chicagom. Zaenkrat ni iz okolice predsednika Roosevelta še prav nobenih znakov, če bo Roosevelt pristal na tretjo kandidaturo za predsedništvo.
Amerika in Daljni vzhod
Washington, 16. jul. s. (Reuter). V zvezi s poročilom, da je angleška vlada sklenila ukiniti promet čez Birmo na Kitajsko, je
izjavil zunanji minister Hull, da bo ameriška vlada vodila glede Daljnega vzhoda slej ko prej svojo in neodvisno politiko. Preden je podal to izjavo, je imel Hull daljši razgovor z angleškim veleposlanikom lordom Lothianom.
Ameriška vojska naročila 620 tankov
Washington, 16. jul. s. (Reuter) Ameriška vojska je naročila 620 novih lahkih tankov v skupni vrednosti 12 milijonov dolarjev. To je največje naroČilo ameriške vojske, kar jih je bilo doslej v mirnem času izdanih.
Vabilo tajništvu DN
New Y°rk, 16. julija. AA. (DNB) Univerza v Princetonu (New Jersey) je poslala tajništvu Društva narodov, vabilo, naj se za čas, dokler traja vojna, preseli tja. Dozdaj Društvo narodov na to vabilo še ni odgovorilo.
Bivša cesarica Žita
odpotovala v Ameriko
Lizbcn3. 16. julija. AA. (DNB) Bivša cesarica Žita je odpotovala danes dopoldne z letalom Clipper v Zedinjene ameriške države.
Nov prezldent Mehike
Mežico—Citv, 16. jul. s. (Ass. Press.) Zastopnik mehiškega zunanjega ministrstva je sporočil danes, da je mehiška vlada obvestila vsa svoja diplomatska zastopstva, da je bil general Camaccio pravnoveljav-no izvoljen za mehiškega predsednika.
V merodajnih mehiških krogih izjavljajo, da namerava Mehika sodelovati pri akciji za skupno obrambo zapadne poloble pred vsakim napadom.
Vesti iz Rumunife
Ourih, 16. julija, z. Južnovzhodni dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da se pripravljajo velike sprememoe v rumunski diplomaciji. Med drugim bo odpoklican tudi sedanji rumunski poslanik v Berlinu. Med rumunsko vlado ln nemško narodno manjšino v Rumuniji je že prišlo do sporazuma, 100.000 Nemcev, ki so ostali v Besarabiji in severni Bukovini, pa so prišli sedaj pod sovjetsko oblast, pa bo preseljenih v Nemčijo. O tem se že vodijo pogajanja m~d Berlinom in Moskvo.
London, 16. juliia. z. Dopisnik »Timesa« v Bukarešti poroča, da je Pil prof. Buria Sima, ki je šele pred dnevi odstopil kot minister, in ki velja za voditelja železne garde, pozvan na policijo k zaslišanju. Ta dogodek je izzval v rumunski javnosti ogromno pozornost. Dolže ga, da je sestavil proskripcijsko listo, s čimer se je pregrešil zoper obstoječi red v državi. Prav tako se trdi, da je bil bivši vojni minister Antonescu ponovno interniran. V bukare-ških diplomatskih krogih smatrajo te ukrepe za prijateljsko gesto napram Sovjetski Rusiji.
Budimpešta, 16. jul. s. (Columbia B. C.) Tu pričakujejo prihoda znanega nemškega gospodarskega strokovnjaka dr. Clodiu-sa, ki naj bi z rumunskim poljedelskim ministrom razpravljal o važnm vprašanjih preskrbovanja Nemčije z živili iz juž-novzhodne Evrope.
Volitve v Baltiku
Tallin. 16. jul. AA. (DNB). Volitve v CDSlansko zbornico v Estoniji so »otekle v popolnem miru. V vseh 80 volilnih okrajih so bili izvoljeni kandidati iz vrst »delavske zveze« V 29 volilnih okrajih ie bil postavljen samo po en kandidat. VoUlev se ie udeležilo Po dosedaniih pixla'kih 81% volilcev. od katerih iih ie nad 90°/o glasovalo za kandidate »zveze delavcev«.
Kovno. 16. jul AA. (DNB). O udeležbi pri volitvah v poslansko zbornico še ni uradnih Dodatkov. Zdi se oa. da se ie po mestih udeležilo volitev mnoro več \olil-nih upravičencev kakor Pa na deželi. Volitve so potekle Dovsod brez vsakega incidenta. V Kovnu danes volijo sovjet (delavske svetnike). Za Kovnom Drideio na vrsto volitve delavskih sovjetov tudi v drugih mestih.
Izgtifre trgovinskih mornaric
London. 16. jul. s. (Reuter). Admiraliteta iavlia. da ie bilo zaradi akcij sovražne mornarice in letalstva v tednu, ki se ie končal 7. julija. potoplien:h Ek ipno 22 angleških. zavezniških in nevtralnih trgovinskih ladij s skupno tonažo 114.000 ton. 13 izmed notorljenih ladii ie bilo angleških s skupno 75.000 tonami.
Dalje navaja admiraliteta. da so doslej od začetka vojne dalje angleške voine ladje varno spremile v konvojih že za 100 milijonov ton ladii. ki so prepellale 150 milijonov ton blaga. Samo 47 ladii v konvojih ie bilo doslei izeublienih.
Izgube nemške trgovinske mornarice so do 15. juliia do angleških podatkih narasle na 887.000 ton. izgube italijanske trgovinske mornarice Da na 244.000 ton.
Strupeni plini
Rim, 16. julija. A A. (Štefani) Italijanski tisk se bavi z ostro reakcijo nemških listov na nove neresnične trditve angleške propagande, da delajo v nemških tovarnah 21 ur na dan na proizvodnji strupenih plinov, ki jih bodo uporabili v ofenzivi proti Angliji. S tem v zvezi italijanski listi nagi aša jo, da bo bližnja bcxJočnost pokazala, da Nemčija nima nobene potrebe posluževati se strupenih plinov, da hi uničila in razbila odpor, na katerega bi naletela njena zmagovita vojska.
Anddka nota
švedski vladi
Anglija bo priznala
čsL narodni odbor
London. 16. JuL o. (United Press.). Tukaj pričakujejo, da bo angleška vlada še ta teden priznala češkoslovaški narodni odbor v Londonu kot legalno vlado CSR.
London, 16. julija. AA. (Reuter): Odgovarjajoč na vprašanje, je državni podtaj-nik Butler v spodnjem domu rekel sledeče: Britanska vlada je obvestila švedsko vlado, da smatra odločitev švedske vlade, da bo pustila prevoz nemških čet čez svoje ozemlje, za resen dogodek in da smatra tako dejanje švedske vlade kot očitno kršitev švedske nevtralnosti.
Vzroki psr^&a Belgije
Washington. 16. juliia AA (Štefani). Ameriški listi objavliaio ood velikimi naslovi ooročilo belgijskega vel.ocslaništva v Washingtonu . ki odločno zavrača vesti. do katerih nai bi bilo izdajstvo vzrok poraza Belgije in njenih bivših zaveznikov. Poročilo belgijskega veleposlaništva trdi. da izdajstvo ni oovzročilo Dadca Belgije. Dač oa absolutna Dremoč in boljša taktika nemške oborožene sile nezadostna oo-moč Velike Britaniie in slabše letalstvo. Belgijska voiska — Dravi dalie roročilo — se ie borilo brez pomoči bivših zaveznikov. ki so se bili že umaknili v D . nker-que. Zato ie Belgiia končala voino in ore-Drečila Drelivanie krvi ter ie krali izdal ukaz. nai se sovražnosti ustaviio.
Zagoneten angleški
železni zab>sj
Amsterdam, 16. jul. z. Po'.iriiska direkcija ie razpisala nagrado v znesku 5000 goldinarjev za onega ki bi snoročii kie je sedai železni zaboi. ki ga ie odvrglo 5. juliia neko angleško letalo s oomočio oa-dala in ie oadel na neki vrt. O vsebini tega zaboja ni ničesar znano.
Položaj v Siriji
Beirut. 16 jul. s. (United Press.). Zastopnik sirijske vlade ie izjavil donisnlku agencije, da bodo francoska vojaška letala. ki so se doslei nahajala v Siriii in Libanonu. ostala tam ter ne bodo izročena niti Nemčiji niti Italiji.
Po neoficielnih Dodatkih razoolaaaio Francozi v Siriji in Libanonu s 400 vojaškimi letali.
ZastoDnik sirijske vlade ie tudi izjavil, da ie Siriia odločena enereično nasteroiti oroti vsakemu ooskusu notranje ali zunanje motnje.
Novi šef informativnega oddelka C.P.
Beograd, 16. jul. o. Za vršilca dolžnosti šefa informativnega odseka Centralnega Presbiroja je imenovan dr. Miloš Radu-
lovič.
Letalski promet Beograd—Budimpešta
Beograd, 16. julija, o. V četrtek se bo začel redni letalski promet med Beogradom ln Budimpešto. Za prvi polet bo odpotovala posebna jugoslovenska delegacija v Budimpešto, kjer bo ostala tri dni.
Prepovedana revija
Beograd, 16. julija, o. Z odlokom notranjega ministrstva je bilo prepovedano nadaljnje izhajanje politično-kulturne revije »Britania«, ki je izhajala vsakih 14 dni ter jo je urejeval generalni tajnik beograjske Industrijske zbornice Dragan Miličevič.
Medvedja nadSoga v Bosni
Banjaluka, 16. julija, o. V srezu Kotor-Varoš so se pojavili v več vaseh medvedi, ki so povzročili kmetom mnogo škode. Napadli »o v čredah pastirske kolibe ter poklali precej živme Doelej še ni bilo človeških žrtev. V sporazumu z oblastmi bo prirejen nanje velik lov.
Vremenska napoved
ZonnnSka: Vreme se bo poslabšalo. Počasi se bo ohladilo. V vzhodnih in severnih krajih bodo verjetno nalivi.
INSEBIRAJTE V „JUTRU"!
in
Sil il!
Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU v Ljubljani sta na svoji seji dne 13. julija 1940 vsestransko pre-motrila vsa vprašanja, zadevajoča učiteljsko org-anizacijo in učiteljski stan, in ugotavljata sledeče najnujnejše potrebe in zahteve:
Izredne razmere so letos začasno preprečile sklicanje redne banovinske skupščine. ki naj bi pregledala ln ocenila delo vodstva organizacije in sprejela potrebne ukrepe za delo v nastopajočem letu. Zato sta upravni in nadzorni odbor, poslužujoč se pooblastila posveta predsednikov sre-skih učiteljskih društev z dne 26. maja t. L. izvršila potrebne sklepe, da se bo delo organizacije nemoteno nadaljevalo. O teh sklepih bodo sreska učiteljska društva podrobno obveščena. Vse te sklepe in ukrepe smatrata upravni in nadzorni odbor za začasne. Soglasno ugotavljata potrebo, da se takoj, ko bodo razmere to dopuščale, skliče redna banovinska skupščina. Upravni in nadzorni odbor ugotavljata, da mora biti ureditev razmerja med JUU in SHUD najnujnejša naloga organizacijske politike. Končno ureditev vidita le v ustanovitvi Zveze učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Smatrata, da je JUU kot večja in starejša organizacija dolžna prevzeti iniciativno delo v svoje roke, ln opozarjata na stališče Jugoslovenskega profesorskega društva, ki je v enakem položaju znalo pravilno oceniti stanovske in državne interese.
Popolna solidarnost vseh nameščenskih organizacij ,je najnujnejši pogoj za uspeh pri delu za rešitev vprašanj, ki so skupna vsem državnim in samoupravnim uslužbencem.. Upravni in nadzorni odbor zato obžalujeta, da se je v Beogradu potrebna enotnost porušila in so se organizacije v centralnem akcijskem odboru razdvojile. Istočasno ugotavljata, da je vladala v ba-nov-nskem akcijskem odboru v Ljubljani ves čas popolna skladnost in harmonija in naročata vodstvu sekcije, naj stori vse, da ostane ohranjena harmonija tudi v bodoče kljub nesoglasju v centrali. V današnjih težkih časih se zlasti čutimo dolžne, posvečati ljudski šoli in njenim nalogam vso skrb. To pa nam nalaga tučti dolžnost, da še enkrat opozorimo na težko stanje, v katerem se nahaja ljudsko šolstvo na Slovenskem zaradi pomanjkanja učiteljstva. Smatramo, da mora biti izpopolnitev učiteljskega staleža prva in najnujnejša naloga. prosvetne uprave in prosimo, da se upoštevajo konkretni predlogi, ki jih je s tem v zvezi dostavila učiteljska organizacija na odločujoča mesta. Spričo ogromnega porasta cen prav vsem življenjskim potrebščinam, ki se kljub izdanim zakonitim predpisom še vedno dvigajo, smo pahnjeni vsi javni uslužbenci v naravnost obupen položaj. Ureditev naših gmotnih razmer je danes neodložljivo socialno vprašanje, katerega rešitve se je treba nujno lotiti. Z gotovostjo zato pričakujemo, da se bo z-odilo to že s sprejetjem novih proračun-skih dvanajstin, v katerih je treba določiti zadostna sredstva za povišanje naših prejemkov. Ob izvedbi povišanja naj se upoštevajo naši konkretni predlogi v dosedanjih spomenicah in resolucijan in naj se odpravijo vse razlike med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic. Istočasno z izboljšanjem naših plač naj se izdajo učinkoviti ukrepi za preprečevanje nadaljnega dviganja cen.
Ustavitev napredovanj in praksa pri njih izvajanju sta povzročila učlteljstvu v preteklih letih veliko škodo in ga navdajala z zagrenjenim odporom. Zlasti v današnjih
ureditev gmotnih razmer
časih draginje je treba zagotoviti v državnem proračunu zadostna sredstva za tekoče reševanje za napredovanje vloženih prošenj in odrediti vse, da se praksa zapostavljanja pri izvedbi napredovanj več ne povrne. Odpraviti je treba tuc.l vse posebne pogoje za dosego V. skupine. Vsa prosvetna personalna politika naj stremi za enim samim smotrom: da se ustvari med učitelj-stvom občutek sigurnosti in zadovoljstva. Za dosego tega je potrebno razpisovati prav vsa mesta, boljša in najboljša prav tako kakor slabša. Brez razpisa naj se ne odda nobeno mesto. Pri oddajanju naj odločajo samo pogoji, ki jih določa zakon. Pri razpisovanju in oddajanju službenih mest naj se izločijo vsi nešolski vplivi. Oddajanje službenih mest naj vrši komisija, v kateri bo imela tudi učiteljska organizacija svojega delegiranega zastopnika. Premestitve po službeni potrebi naj prestane-
jo popolnoma oziroma naj se izvajajo le v primerih, ko to nujno in neodložljivo terjajo interesi šole.
Kljub intenzivnemu prizadevanju organizacije je še vedno ostalo nerešenih veliko I število premestitev iz prejšnjih let, ki jih i občutijo prizadeti za krivične. Nujno je j potrebno, da se vsi ti primeri reparirajo in ; da se očetje vrnejo družinam. Ravno tako je treba korigirati vse primere, kjer so bili ; brez krivde in preiskave razreženi in de-; gradirani šolski upravitelji. Izvedba gor-i njih zahtev bi ustvarila med učiteljstvom j zadovoljstvo in pomirjenje, kar bo ugodno ! vplivalo tudi na njegovo delo. Javni in ; pavšalni napadi jemljejo učiteljskemu sta-i nu ugled in avtoriteto, ki sta mu pri ■ izvrševanju njegovih odgovornih nalog nuj-i no potrebna. Zlasti so škodljivi ti napadi v času. ki neobhodno narekuje enotno usmer-; jen,je duha celokupnega naroda. Upravni ; in nadzorni odbor zato apelirata na vsa ' odločujoča mesta, v prvi vrsti pa na držav-. no upravo in njene organe, da store vse. da v bodoče ti napadi prenehajo.
Več pazljivosti na cestah!
Nezgoda, ki se je nedavno primerila na križišču Blei-weisove ceste in Nunske ulice, bodi vsem vozačem
v svarilo in pouk
Karambol avtomobila in kolesarja. Na krajn nezgode se je že zbrala zvedava množica ljudi, ki po svoje razlagajo vzroke nesreče
Ljubljana, 16. julija
Pred dnevi srno opozorili čitatelje na številne nezgode, ki jih terja promet po naših cestah. Navedlli smo najvažnejše zapovedi, ki naj bi jih upoštevali tako pešci, kakor tudi vozniki, kolesarji in vsi vozači motoriziranih voziL Pri nas v resnici še ne poznamo tako gostega prometa ko v Ameriki ali po velikih evropskih mestih, kjer že računajo z neizbežnim določenim številom prometnih nezgod. Kljub temu pa so nezgode na naših cestah sorazmerno s stanjem prometa neprimerno mnogo gostejše kakor kjerkoli drugod. Kriva je tega verjetno nepazljivost vseh, ki ceste uporabljajo peš ali na vozovih.
V Sloveniji imamo posebno mnogo kolesarjev, menda več, ko v vsej ostali državi skupaj. Kolo je postallo splošno prometno sredstvo srednjega in delavskega sloja. Veliko je število tistih delavcev in delavk, ki morejo le s kolesom doseči mesto zaposlitve in je zato posebno ob jutrnjih in večernih urah na naših cestah velik kolesarski promet. Ti uporabniki naših cesta so bili doslej pri gradnjah ali rekonstrukcijah cest vse premalo upoštevani. Prav pa bi bilo, da bd zanje ob vseh glavnih cestah, ki držijo v Ljubljano, v območju vsaj 30 km zgradili kolesarske steze. Tako bi bile ceste proste za hitrejša vozila in prizaneše-na bi nam bila marsikatera nezgoda, saj
so najpogostejši kara m boli med kolesarji in avtomobili Največ takih nezgod je seveda v mestu na ovinkih in križiščih. Kakor rečeno, pri nas še ne poznamo takega prometa, da bi ga moral na slehernem križišču urejati prometni stražnik. Zoper nezgode ukazujejo policijski prometni predpisi minimalno hitrost, ki se je pa noben vozač motornega vozilla ne drži, ker bi bila sicer vožnja po trgovskih poslih, kadar
Otroka so pobrali izpod avtomobila in ga neso poškodovanemu očetu
! Odposlanstvo Legije koroških borcev in Maistrovih bcrcev J na Oplencu
je treba pota opraviti čim hitrejše, brez
smisla. V drugih večjih mestih so določene brzine okrog 60 km na uro, pa je kljub temu število prometnih nezgod prav majhno. To je treba razumeti le tako, da so drugod pešci in vozači pazljivejši, bolj disciplinirani. K temu jih prisilijo tudi visoke globe in povzročitelju prometne nezgode odvzemo vozaško licenco za mesece, leta ali za vselej. Manjše prestopke oglobijo pri priči in bi morda tudi pri nas kazalo uvesti nekaj sličnega
Vsekakor pa naj se vsakdo ravna po prometnih predpisih. Razen na zaznamovanih mestih naj pešci križajo in promenirajo po cestah le na svojo odgovornost, kajti vsakega vozača spravi iz ravnovesja neprestano opozarjanje brezbrižnih cestnih »križarjev« na njihovo dolžnost. Tudi neodločnost je že prenekaterega spravila v obupen položaj, posebno na križiščih. Ko bi bili vozači zatrdno prepričani, komu gre pri prehitevanju prednost, se vozila ne bi lovila drugo okrog drugega, kar največkrat dovede do trčenja. Taka nezgoda, ki ji je neodločnost bila mati, se je pred dnevi dogodila na križišču Bleiweisove in Nunske ulice. Avtomobilist. ki je pripeljal po Blei-weisovi cesti od severa, je hotel prehiteti kolesarja, vozečega po Nunski ulici, pri tem pa je vozilo prezgodaj okre.til v Nunsko ulico, kamor je bil sam namenjen. Kolesar, ki je na pravi strani zapelijal na Blei-weisovo cesto, je menil, da bo avto zavrl, avtomobilist pa je nameraval prav s prenaglim zavojem v Nunsko ulico ubežati nesreči, ki pa je bila že tu. Seveda je zastal ves promet, zbraila se je gruča zvedavih ljudi. Izpod avtomobila so izvlekli 18 mescev starega otroka, vsega popraskanega; oče. ki si je zlomil nogo, je svojega bolnega otroka na kolesu peljal k zdravniškemu pregledu. Po srečnem naključju otrok ni dobil
Ihteč sprejme oče dete v naročje. Srečen, da je otrok pri življenju, si briše solze in nič več ne čuti bolečin zaradi zlomljene noge...
hujših poškodb, očetu bo noga v nekaj tednih zdrava, da bo mogel spet na delo, škodo mu bodo poravnali in vse bo v redu. Ob potrebni odločnosti, pazljivosti in upoštevanju točnih prometnih predpisov pa bi bile trem ljudem prihranjene nevšečnosti: prestani strah, trpljenje, stroški in pota.
Dol. Toplice imajo precej gmtm
Dobro bi bilo, da bi kraj dobil odprt bazen m se
razmahnil v letovišče
Zdraviliška sezija se v Dol. Toplicah razveseljivo razvija. Kljub svetovnim razmeram, ki so grozile, da bodo letošnje leto zdravilišča slabše obiskana, imajo DoL Toplice prav dober obisk. Dnevno prihajajo novi gostje in se še vedno javljajo drugi, tako da že skoraj pomanjkuje stanovanj, zlasti v Zdraviliškem domu. Res je, da so letos izostali inozemci, so pa tuzem-ci v toliko večjem številu zastopani. Med gosti prednjačijo zlasti Ljubljančani, ki so jim Dol. Toplice že od nekdaj priljubljeno zdravilišče. Tudi mnogi drugi kraji naše ožje domovine so častno zastopani. Tako dobivajo Dol. Toplice od leta do leta s svojo zdravilno vodo večji sloves, ki pa bi se še dvignil, če bi Dol. Toplice razširili v letovišče.
Dol. Toplice imajo s svojo lego in prijazno okolico s prelepimi izprehodi in mičnimi daljšimi izleti, z bližnjo zeleno Krko, vse pogoje za letovišče, ki bi moglo tudi najbolj razvajenim ljudem nuditi vse za bivanje v prelepi topliški kotlini. Treba bi bilo le malo dobre volje od domačinov, da se ti pogoji ustvarijo. Tiha, mirna, počasi tekoča Krka, ki ima v poletju primer-
no toplino, vabi kopanja željne letoviščar-je v svoje okrilje. Ce bi lastnik znane in gostom priljubljene gostilne »Pri mostič-ku« dogradil v bližini mostu primerno kopališče z dobrim dohodom do Krke, bi ljudje gotovo od blizu in daleč prihajali ter dnevni izlet izkoristili s kopanjem v prijazni Krki. Še primernejše pa bi bilo, če bi se kopališka uprava odločila ter izgradila na travniku velikega parka odprto kopališče, napolnjeno s termalno vodo. Tako kopališče s termalno vodo, ki je zdaj dnevno odteka velike množine brez haska. je bile že v načrtu, toda žal se načrt še ni izvedel.
Kopanje v odprtem bazenu s termalno vodo bi bilo mogoče že v zgodnji pomladi, takoj ko se ozračje dovolj segreje, in bi bilo možno do pozne jeseni, dokler se ozračje ne ohladi. Koliko ljudi, zlasti športnikov, bi se rado posluževalo kopanja v času ko se drugod že ni več mogoče kopati.
Tako bi Dol. Toplice zaslovele ne-le kot zdravilišče, temveč tudi kot letovišče, ki nudi kopalcem vse potrebne udobnosti.
Tatvina v Daj-Damu pojasnjena
Vsoto I6.000 din je iz pisarne odnesla neka delavka
s periferije
Ljubljana, 16. julija
Pred dobrimi 14 dnevi je bila v središču mesta izvršena drzna tatvina, ki je izprva kazala, da bo ostala nepojasnjena in je dajala pobude za vsakovrstna ugibanja.
V torek, dne 2. julija dopoldne, je ga. Justi Osetova, solastnica avtomatičnega bifeja Daj-Dama, pripravila večje vsoto denarja, da poravna neki račun. Denar — bilo je 16.000 din v bankovcih — je za trenutek pustila na mizi v svoji pisarnici, ki se nahaja v kletnih prostorih pod lokalom. Ko je za trenutek stopila iz pisarne m se takoj nato vrnila, je na svoje presenečenje opazila, da je kupček bankovcev izginil brez sledu. V Daj-Damu je od lutra do večera izredno živahen promet, a čeprav običajni gostje po navad ne zaidejo v prostore v suterenu, je tudi tam razmeroma živahen vrvež, ker se razen uslužbenega osebja oglašajo kdaj pa kdaj tudi razni ljudje po opravkih. O tatvini je bila takoj obveščena policija, a preiskava je bila izredno težavna, ker nihče v kritičnem času ni opazil v bližini pisarne kakega sumljivega človeka.
Te dni pa je policija postala pozorna na neko mlajšo delavsko ženo z vzhodne periferije Ljubljane, pr' kateri so ljudje opazili zadnji čas večje denarne zneske kakor po navadi. Organi kriminalnega oddelka so se
pobliže zanimali za stvar, in ko so žensko vprašali, kako in kaj, je kmalu priznala tatvino. Prišla je v Daj-Dam, da bi go. Ose-tovo povprašala, ali ima n I ena hčerka, za katero je bila že svoj čas prosila, kaj upanja, da bi bila sprejeta v službo v Daj-Dam. Ko je vstopila v pisarno. )e \ idela, da ni nikogar blizu na mizi pa je uzrla kupček bankovcev. Brez pomišljanja je vzela denar in izginila, ne da bi jo b;l kdo opazil Ko so jo aretirali, so našli pri nji še nad polovico ukradene vsote.
» Novi obraz Zvezde. Zvezda je bila konec preteklega tedna v glavnem nanovo urejena in odtlej je spet odprta javnemu prometu. Iz vrst upokojencev, teh njenih stalnih, nepremakljivih gostov, čujemo zdaj zelo laskave ocene o preureditvi, ki je povzročila toliko brezplodnega razpravljanja in nepotrebnega strahu. Najzvestejši čuvarji te punčice naše bele Ljubljane so spet zasedli nanovo razporejene klopice, a najidealnejši prostor je v sredini Zvezde, kjer lahko človek uživa svež zrak, ki ga oplajajo lahne sapice iznad Krima. Spomenik pokojnega Viteškega kralja bo v tej posrečeni okolici zavzemal pač najdostoj-netfše mesto.
M. Mitchellova
Nekega dne je stopil v sobo Margarete Mitehellove v ameriškem mestu Atlanti nevvjorski založnik. Njegov pogled je obvi-sel na nenavadno majhni ženski postavi, ki je sedela na divanu, pred nenavadno velikim manuskriptom. Založnika je obšel lahen strah: začetnica in tolikšen rokopis! .. . Po kratkem pogovoru z drobno ženico je založnik vzel rokopis, obljubil, da ga bo čim prej pregledal in sedel v avtomobil, da se odpelje na postajo in z vlakom v New York. Sedel je v avtomobilu in začel listati po rokopisu. Cez dobrih deset minut je potrkal šoferju in ga prosil, naj ga odpelje v kateri koli hotel kje v bližini. Najel je sobo, telefoniral v New York, da ga ne bo in se je z rokopisom zaprl v sobo. Vso noč in ves naslednji dan je * čital. Ko je odložil knjigo, je vedel: to delo bo doživelo izreden uspeh.
Kmalu potem, 13. junija 1936. 1. je izšel v New Yorku preko tisoč strani obsegajoč romen »Gone with the wind«. V pol leta le bilo prodanih 700.000 komadov in v dveh letih preko dva milijona. Knjiga je bila takoj prevedena v skoraj vse svetovne jezike. Nedavno smo jo dobili tudi Slovenci z naelovom »V vrtincu« v lepi izdaji »Modre plice*:. Z drueim delom, ki bo izšel te dni, bo slovenski prevod tega mogočnega romana zaključen.
Kdo je Margarette Mitchellova, ki je s svojo prvo knjigo dosegla tako prodoren uspeh? Kaj je v tej kriigi tako nenavadnega, da ves svet tako hlastno sega po njej? Ali je vse to, kar je opisano v tem romanu, resnično ali le domišljija Američanke Mitehellove? Ali je Mitchellova identična z glavno junakinjo svoje knjige. Scarlett 0'Haro?. . .
Margaret Mitcnellova je rojena v severni Georgiji, v mestu Atlanti, ki ima v romanu veliko vlogo. Ta roman je zgodovina Margaretinih prednikov, ki so živeli tu v severni Georgiji kot plantažr.iki bombaža in stopili kot dobrovoljci v meščansko vojno, v vojno, ki naj bi osvobodila črnce suženjstva. Ob dolgih zimskih večerih je gospa Mitchellova pripovedovala tu svoji hčerki Margareti zgodovino svojih prednikov, pripovedovala ji je o Scarlett, katere podoba se ji je tako globoko zarisala v spomin. Iz materinega pripovedovanja je polagoma raslo ozadje, rasle so osebe njenega romana . . .
Ko se je hotela Margareta vpisati na medicino, ji je nenadoma umrla mati in hčerka je morala prevzeti gospodinjstvo. Da bi si prislužila kaj denarja za svoj? osebne potrebe, je pisala reportaže zn atlantske dnevnike. Tako je nekega dne spet prinesla v redakcijo nov rokopis, ki
ji ga je urednik vrnil s pripombe, da, je napisan brez vsakršnega talenta.
»Preveč ste ljubki, da bi bili lahko novinarka«, ji je podvoril. To je bil urednik John R. Marsh, ki je kmalu nato pesta! njen mož. Ko sts se poročila, je biio Margareti komaj 17 let. Srečno sta živela mlada zakonca, doklc-r ni prišel dan. ki je bil za oba useden. Nekega večera, ko sta se v avtomobilu vrečala domov, se jima je voz prevrnil in Margareto so morali prepeljati v bo!n::"™:eo. Dve leti je bila priklenjena na peste? jo M->ž -i je nocil kn*iTe in Margareta je med njiv i nr.šl,> kroniko o meščanski vojni 'k; jo tsko sl:-"S»v> pil-zadejola mero r.C c domovino čilala je. potem je začela pic? ti re .rr-r- dolT"-časia. potem -.7. mve'"!'*f te. iz nptre&e Ses; let je pir?1<i. d- '-irr "i nr-d njo roman v rc""^"'?'! eden največjih rorriinov nage-
ga čr. .
G? vi
O' H?r*< b:- Tre* rrr->'*i po-
litične t? r'v"
*?tv i^titi svo-
jo domov' 10 IT?»vMl "e ~v v O^nrglii, /ačet-7, neka-1'	r- - *	rl "»'ta^n:1: Več
ko ste <--■"•■•«- -r"">~i'*vr.»-. na ric~«v'h plant:*;—*- ' t b-': Tu na njegovem posestvu Tnr? £•<-■ rr »"v vcMV hčerke '""crr-lett je bi'"	»>r«v n'č podobna
svoiim vr?'- T-n Fr^eč frsfce krvi sc je n^1"	-v1-)]-,;	M T ""'le
fant T'' se ;p ScivMt ze.lMiHVa v sina
- ' ~ T- * r- .V* Jlr q	| M f-1	*	L ^ V1
Wi!k\~a. k* io H"*"i' rrr->r i-> ?—<'<■-?» In ni bil nrav i>č r>odr,Vv,'->	m'r"1'"nčem
Toda pri	«t?ro **ra-
vllo. df» s" "-n-^r.j	h
sestr^čna'~i5. Trdi arr-i-	s svo-
jo sestrično Melanijo, s tem pa se je za
Scarlett začelo trpljenje zaradi izgubljene ljubezni. Iz maščevalnosti se je poročila z Melanijinim bratom, tik preden je izbruhnila vojna. Cez dva meseca je bila že
vdova.
Redki so bili ljudje, ki so vedeli, kaj pomeni za Jug ta vojna. A zaman so svarili pred njo. »Južne države nimajo drugega kot bombaž, sužnje in prevzetnost.« Te besede ie govoril mladi mož Rhett Butler, ki je stopil v Scarlettino življenje na njen najbolj črni dan, ko je Ashiey razglasil svojo zaroko z Melanijo. Scarlett, Melanl-ja, Ashley in Rhett Butler — to so osrednji značaji celega romana, tako različni r ed seboj in tako čudno povezani s sve>-j jimi usodami. Vsak izmed njih je ustvar-! jen z mojstrsko dovršenostjo. Bralec z napetim zanimanjem sledi usodi teh štirih, mimo^-ede pa se seznanja z vso strahoto ameriške meščanske vojne, ki se je začela ISG1. 1. in se končala 1864. 1. s popolnim ccr^Tiom Juga in Konfederacije. Atlanta je bila razrušena, plantaže uničene, družine j plsntp.ftnikov razkropljene. . . To je bila doba. ko se je rušil stari način življenja in se porajal novi: stari konzervativni red se je moral umakniti novemu, bolj radikalnemu. »Tu na Jugu mora človek storiti toliko stvari samo zaradi tega, ker so jih vedno delali. . . «
Roman je prevedel iz angleščine M. Rožič in bn nedvomno v tem letu najboli či-tana knjiga pri nas.	K. S.
Zapiski
Za dograditev zagrebške univerze bi bilo treba četrt miljarde din. Po daljšem
presledku je Hrvatsko vseučiliško društvo v Zagrebu izdalo »Godišnjak hrvatskog
vseučilišta u Zagrebu« za školsku godinu 1933-34 do 1938-39.« Letopis, ki ga je ure-
dil tajnik društva dr. Vladimir Bazala, prinaša predvsem zanimiva rektorska poročila, ki obravnavajo vse probleme zagrebške univerze, zlasti kar se tiče njenih materialnih razmer. Poročilo navaja, da bi morala univerza razpolagati z okrog 270 milijoni dinarjev, če bi hotela ustreči vsem potrebam posameznih fakultet. Letopis govori tudi o slušateljih in ugotavlja, da se večina študentov nahaja v zelo težkih gmotnih razmerah zaradi gospodarske krize, ki je najbolj občutno prizadela kmečki in uradniški stan. — Kakor kažejo vsa znamenja, bo spor, ki je nastal med
vseučiliško upravo in zagrebško mestno občino v zadevi novih vseučiliških zgradb,
v kratkem izravnan. Predvčerajšnjim se je vršila na banovini konferenca predstavnikov banske oblasti, mestne občine in univerze. Na konferenci je bilo sklenjeno, naj mestna občina vseučiliški upravi brez odlašanja odkaže potrebna zemljišča, da se bo lahko začelo z gradnjami nekaterih fakultet, za katere je na razpolago kredit 24 milijonov din.
Dve novi veliki umetnini hrvatskega kiparja Augustinčiča. Akad. kipar Augu-stinčič iz Zagreba, ki ie v zadnjih letih dobil že več prvih nagrad na raznih mednarodnih natečajih, ie nedavno dovršil dvoje novih mojstrskih del. spomenik Viteškemu kralju Aleksandru, ki bo postavljen v Somboru, in spomenik žrtvam Ti-močke vstaie. članom radikalne stranke, ki so bili ustreljeni v Zaječaru.
domače vesti
»Materam z otroki
vstop prepovedan"
Včeraj smo čitali v »Politiki« naslednjo značilno pritožbo iz naše metropole ob severni meji:
Tudi mi v Mariboru Imamo lep park, toda gorje nam! že dober mesec se ukvarjamo z mislijo, da ob vhodu v park obesimo tablo z napisom: »Materam z otroki vstop prepovedan«. In veste, zakaj? Zato, ker ves dan po stezah parka med otro-čiči dirkajo trume kolesarjev is. na skoraj divjaški način napadajo matere, če pobite preko poti, da v zadnjem trenutku pograbijo svojega otroka in ga obvarujejo nesreče, ali če se celo drznejo protestirati. Še lepše pa je to, da na teh kolesarskih tekmah po stezah parka videvamo tudi predstavnike oblasti in sicer prav tiste, katerih dolžnost M bila poskrbeti, da bi bilo malo drugače, da nas rešijo teh nadlog.
ŠE CENEJE:
ZADNJI OSTANKI
CREPE
DE CHINE, VZORČAST . 25.— CREPE
MAROCAINE, VZORČAST 36.— CEFIR INDANTREN . . 13.— MANUFAKTURA
F KS
SOUVAN
MESTNI TRG 24
* Mladim planincem, članom mladinskih odsekov SPD, nudi Slovensko planinsko društvo v času velikih šolskih počitnic, mesca julija in avgusta, še posebne ugodnosti pri prenočevanju. Osrednje društvo je odobrilo znižano prenočnino na skupnem ležišču v Domu na Krvavcu, v koči na Veliki Planini, v Staničevi koči in v Orožnovi koči. V okolišu Slovenjega Gradca je odobrena znižana prenočnina v Domu na Ple-šivcu, v koči pod Kopo in v koči na Krem-žarjevem vrhu. V Karavankah imajo dijaki planinci ugodnosti pri prenočnini v Domu na Kofcah. V Logarski dolini nudi Pis-kernikovo zavetišče izredne ugodnosti dijakom. V Solčavi so na razpolago dijakom planincem tri ležišča v šolskem poslopju. Na Jesenicah dobijo mladi planinci prenočišče pri blagajniku jeseniške podružnic^ SPD g. Ivanu Poharju Ruvardov trg 1. Mladina naj v svojem prostem času v čim večji meri poseča naše gore, ki nudijo najprimernejši oddih. Pazijo naj na predpise kretanja v obmejnih krsjih in hišnega reda v planinskih postojankah. Brez izkaznice mladinskega odseka SPD dijaki ne uživajo ugodnosti v planinskih postojankah. (—)
DIN 2-
0ROGERHA
IANESLJIVO UNIČUJE MOLJE IN NJIHOV ZAROD
ŽIDOVSKA IIL
LJUBLJANA MARIBOR
j da vlada med hrvatskim kmetskim ljud-' stvom veliko razumevanje za letalski šport. Na terenu so zgradili hangarje in šotore za jadralna letala, najeli pa so tudi dve hiši za stanovanja jadralcev. V kratkem se bo začel tečaj, za katerega vlada med hrvatsko mladino izredno živahno zanimanje.
» Zagreb je z jedilnim oljem preskrbljen. Banska oblast banovine Hrvatske je uvedla načrtno prodajo jedilnega olja v Zagrebu. Trgovci so od tovarne olja dobili zadostne količine, s katerimi bodo lahko krili potrebe odjemalcev do 15. septembra, to se pravi, do novega pridelka. Enako kakor trgovci sq dobili odmerjene količine tudi gostilničarji, menze in razne ustanove, ki trošijo več olja.
* Problem goriva v banovini Hrvatski. V zvezi z naredbo banske oblasti o maksimiranju cen drv morajo vsa mestna poglavarstva v banovini Hrvatski v treh dneh zbrati vse potrebne podatke. Maksimirane cene, ki jih je določila banska oblast, veljajo za področje banovine Hrvatske, razen večjih mest. Te dni je imel odbor za pobijanje draginje v Zagrebu sejo, na kateri je razpravljaj o ceni drv na za-grebšem trgu. Banska oblast je določila srednjo ceno prvovrstnih drv, pripeljanih do postaje Novske, 2000 din za vagon, drv druge vrste 1830 din, tretje vrste 1550 din. Za ostale kraje v banovini bodo cene toliko višje, kolikor stane prevoz od Novske do njih. V Zagrebu se bo klaftra drv prodajala po 600 do 640 din. Mestna občina zagrebška je poskrbela, da bo za letošnjo zimo razdelila večje število vagonov drv siromašnim meščanom, ki si sami ne morejo nabaviti kurjave.
*	Ne pozabite plačati naročnine! Cenjene naročnike, ki niso v prvi polovici meseca plačali še naročnine, prosimo vljudno, da jo poravnajo čimprej. — Uprava »Jutra«.
*	Termin jeSenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Ker ie vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spet našo veleseiemsko prireditev in sicer od 31. avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost in zlasti prijavljene raz-stavljalce pomladanskega velesejma. ki ie moral biti odložen.
*	V proslavo praznika sv. Cirila in Metoda ,je prejela CMD od podružnice v Gornji Radgoni din 300 od podružnice v Ljutomeru pa din 526.75. Iskrena hvala! Podružnice, ki imajo zbranih kaj prispevkov, prosimo, da jih nakažejo glavni blagajni.
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Društvo za podporo ubogih tuberkuloznih otrok v »Smrečinah«, sanatorij Topol-šlca priredi v nedeljo 4. avgusta ob 14. javno tombolo na travniku nasproti Gasilskega doma v Topolšici. čisti dobiček tombole je namenjen za podporo in zdravljenje ubogih tuberkuloznih otrok v državnem zdravilišču Topolšici. Glavni dobitki so: slika, okrašena s 40 kovanci po 50 din, moško kolo v vrednosti 1600 din, slika, okrašena z 20 kovanci po 50 din, slika okrašena z 20 kovanci po 50 din, 50 metrov šifona v vrednosti 650 din, krupon v vrednosti 500 din, 5V2 metra blaga za moško obleko v vrednosti 450 din, 85 kilogramov moke v vrednosti 380 din, naslanjač (podložen) v vrednosti 350 din, Hu-bertus-plašč v vrednosti 320 din, odeja, šivana, v vrednosti 200 din. Skupna vrednost dobitkov znaša 17.000 din. Med tombolo bo igrala godba »Zarja« iz Šoštanja. Za dobre jestvine in pijačo, kakor tudi za zabavo bo skrbela Gasilska četa v Topolšici.
* Prvo grozdje na splitskem trgu. Na
živilskem trgu v Splitu se je v nedeljo pojavilo prvo grozdje, ki so ga prinesle kmetice iz mesta. V nedeljo so grozdje prodajali po 14 do 16 din kg, v ponedeljek pa je cena padla od 10 do 13 din, ker je ponudba izredno narasla.
« Zagrebški Aeroklub je dobil »voje drisko letališče. Zagrebški Aeroklub je za svoje jadralce uredil v Posavskih Bre-gih pri Ivaničgradu jadralsko letališče. Zemljišče so poklonili kmetje, kar priča,
•	Varajte svoje zdravje ln zahtevajte izrečno samo O. K. ameriko gumo. Zavrnite slabe potvorbe to je v vašem interesu! (—)
» Zofija Tipplova pobegnila. V zvezi z veliko ponarejevalsko afero, ki jo je policija odkrila v Zagrebu, so listi poročali, da je bila aretirana tudi češkoslovaška emigrantka Zofija Tipplova, ki je po poklicu kuharica in je bila ljubica brata glavnega osumljenca, Jana Langerja. Kakor naknadno poročajo, pa policija Tip-plove še ni aretirala, temveč jo je samo stražila v njenem stanovanju. V nedeljo popoldne pa je iznenada izginila iz hiše in se ni več vrnila. Detektivi so preiskali vse kavarne, v katere je po navadi zahajala, a je niso našli. Medtem ko je izginila, pa se je na policiji oglasil njen odvetnik in povprašal, s čim preiskava njegovo kli-entko bremeni. Izjavil je, da se Tipplova nahaja v Zagrebu in da lahko vsak trenutek pride na zaslišanje, hoče pa vedeti, kaj ima policija proti njej. V zvezi z afero je osumljen tudi Boris Tovboni, mednarodni slepar, ki je z veronalom poizkušal izvršiti samomor. Zanimivo je, da je Brun-ner, ki se v resnici najbrž piše Emil Weiss, pri nekem zasliševanju nehote priznal, da je bil že drugod zaprt, in pripomnil: — Najlepše pa se vendar postopa pri vas!
*	Nesrečna ljubezen starega krznarja. Pred dnevi se je krznar J. oglasil na kriminalnem oddelku zagrebške policije in pripovedoval pretresljivo sentimentalno zgodbo. Pred kakimi petimi leti je na letovanju v Makarski spoznal lepo 221etno dekle. Ime ji je bilo Frida. Starec se je na prvi pogled čez ušesa zaljubil vanjo, a vse njegovo trubadurstvo in vsa njegova pripravljenost, da ji vse, kar premore, položi k nogam, je ostala zaman. Ves obupan in izgubljen se je jeseni vrnil v mesto. A usodi igre s starcem še ni bilo dovolj, čez nekaj mescev je na Jelačičevem trgu iznenada v tramvaju zagledal iste črne lase,
TOKOPIJE, POVEČAVE
J TRO, Čl Sto, POČEN I V DROG ER131: M ki X" IV.KANC '	LJUBLJANA
rlUflM ZALOGA FOTOMANUFAKTURE	NEBOTIČNIK
NEBOTIČNIK
*	Na račun ljubiteljev vesele glasbe
so si neznani sleparji v Zagrebu privoščili nesramno potegavščino. Napovedali so velik koncert vesele glasbe na dan 21. junija v tako imenovani Jeronimski dvorani na Trgu kralja Tomislava. Uslužbenci dvorane so debelo gledali, ko je 21. junija ob 20. začela od vseh strani vreti množica občinstva, a vsak obiskovalec je imel plačano vstopnico za koncert, ki ga nikjer ni bilo. Nekdo je prišel na idejo, da je dal natisniti vabila na fingiran koncert nekega popularnega hrvatskega virtuoza in skladatelja, obenem pa dal vstopnice razprodajati po hišah. Ljudje so bili nemalo razburjeni, ko so zvedeli, da so potegnjeni, a neznani slepar je bil dovolj drzen, da je za 30. junija napovedal ponovitev koncerta in je prodal spet lepo število vstopnic. Dne 30. junija pa je bila pred Jeronimsko dvorano, razume se, samo repriza razburljive scene, kakršno je Trg kralja Tomislava videl devet dni prej. Policija išče podjetnega sleparja,
*	Nova zveza Srbije s Primorjem. Pred dnevi so začeli graditi novo cesto čačak — Guča — Ivanjica — Sjenica — Bijelo Polje. Dela pomenijo pričetek gradnje nove važne prometne zveze Srbije s Primorjem. ki bo tekla preko zetske banovine in bo imela prvenstveno turistični značaj. Nova cesta bo na planini Javor dosegla 1225 m višine, a ie trasirana tako. da kljub višini ne bo izpostavljena navalu vetra in nevarnosti žametov.
*	Knjiga o gnojenju. Inž. Teržan je napisal o gnojenju lično brošurico, v kateri so zbrana njegova predavanja. Prva izdaja je izšla pred leti v 20.000 izvodih. Ta druga izdaja je izpopolnjena in prikrojena današnjim aktualnim kmetijsko-tehničnim in agrarno-političnim vprašanjem. Intenzivnost našega kmetijstva mora ustrezati prirodi naših gospodarskih, trgovskih, agrarno-političnih, rajonskih, podnebnih in talnih razmer. Mehanizacija kmetijstva še ne pomeni vedno intenzivnosti kmetijstva. To dokazuje stanje kmetijstva v Združenih ameriških državah, v Argentini, v Rusiji itd. V teh državah je Kmetijstvo do skrajnosti mehanizirano. Tu se obdeluje s traktorji, kombajni in drugimi stroji. In vendar znašajo povprečni pridelki v Ameriki samo 8—9 q po ha pšenice! V evropskih državah pa, kjer se ne uporabljajo kombajni in traktorji, je pridelek mnogo večji. 13—27 q pšenice po na. Na Japonskem pridelajo celo na slabi zemlji 20 q rži in 50 q riža po ha, v Ameriki pa samo 8.5 q po ha. Vprašanje je samo višina pridelovalnih stroškov. Ti stroški so mnogo, mnogo manjši pri mehaniziranem kmetijstvu. V deželah pa, kjer primanjkuje obdelovalne zemlje in vlada preoblju-denost, pa je intenzivnost kmetijstva nujna, če tudi so pridelovalni stroški večji. Intenzivnost kmetijstva ni v strojih, temveč v mišicah kmečko-delavskih rok, ki obdelujejo zemljo z motiko ln lopato. To velja predvsem za naše gorsKe kraje Slovenije. Pri čitanju Teržanove knjige pridemo na zanimivosti v kmetijsko-tehni-čnem oziru in glede najnovejših dognanj o prehrani rastlin. Zanimivi so tudi razni statistični podatki in agrarnopolitični zaključki, ki sledijo iz analize naše kmetj-ske in gospodarske bilance. Knjigo vsakomur priporočamo. Dobi se pri piscu samem v Rušah.
*	V Beogradu so trgovine zaprte od 12.
do 16. Kakor po drugih večjih mestih v državi, je tudi v Beogradu navada da so v letnem času trgovine čez ooldne zaorte od 12. do 15. Letos pa ie v presto'niči zavladala tako silna vročina, da se domala vse mesto za Drve poooldanske ure izseli na bregove Save in Dunava. tako da ie Š3 dolgo po 15. središče mesta brs7. živahnejšega prometa. Zato so se lastniki mnogih. zlasti manufakturnih in galanterijskih trgovin in številni veletrgovci dogovorili med sabo. da bodo svoie lokale odslej odpirali šele ob 16. popoldne. Kakor pišejo listi, je večina poslovnega sveta v naši prestolnici z zadovoljstvom soreiela na znanje ta sklep, ki ie v ponedeljek stopil v veljavo.
*	Ako se odrgnete s čevljem — uporabljajte Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriii Gregorič. Ljubljana. Prešernova ul. (—)
*	Dom na Polževem vabi Izletnike, avto in moto izletnike ter letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora
i-L-l
iste divne či___V resnici pa ni bila Frida,
pa tudi tako nedostopna ni bila. Bila je Pavla Varičeva, baje iz Celja doma, in ko je videla, da je starec ves neumen vanjo, je lepo šla z njim. Sklenila sta prijateljstvo in ljubezen in stari krznar je imel velike načrte z njo. Hotel jo je postaviti za gospodarico svojega podjetja, napraviti je hotel veliko damo iz nje. Zaradi nje se je spri s svojo rodbino, zanemarjal je trgovino, vse je šlo počasi k vragu. Potem je obolel. Dva mesca je bil priklenjen na posteljo in Pavla je sama vodila prodajalno. Ko je okreval, da bi lahko spet sam prišel v lokal, se je ona odločno uprla. Stari mož je zaslutil, da nekaj ni prav in je naslednje jutro prišel v trgovino. Tam mu je pomočnik sporočil, da je milostiva gospa Pavla izpraznila skladišča in vsa dragocena krzna odnesla v zastavljalnico. V omari je obupani starec našel 70 zastavnih listkov na precej visoke vsote — vsa škoda znaša okrog milijona dinarjev. Zdaj se z vso reč jo ukvarja policija.
i
Robert Montgomery in Rossalind Russel v veselem in zabavnem detektivskem filmu, polnem duhovitih domislekov modernih g IJ Jg	^	Q J
PrpmiArn dnnps oh 16. 19 in 21. uri.	KINO SLOGA, tel. 27-30
"I
I
V IMENU ZAKONA
Ljubezen pomočnica Scotland Yardu in policiji v Berlinu! Prestave oh 16.. 19. in 21. uri — KINO UNION, tel. 22-21
FILM ZA TRDNE 2IVCE!
I

Odločitev je padla!!!
Vso zalogo krasnih pestrobarvnih svilenih tkanin in pralnega blaga hočemo na vsak način prodati in smo se zato odločili, da od 15. julija dalje znižamo cene kar je najnižje mogoče. — Nudi se Vam izredna prilika za ugoden nakup svilene obleke. — Ostanki za vsako sprejemljivo ceno!
Vedno poceni — vedno dobro blago
Emm vuu. mifma is"ca s
* Blazen orožnik z bajonetom napadel zaročenko in druge potnike v vlaku.
V	nedeljo zvečer je pri postaji Raška gora na progi Dubrovnik—Sarajevo prišlo v nekem vagonu potniškega vlaka do strašne panike. V kupeju 3. razreda se je vozil žandarmerijski kaplar Jure Dejanovič iz Boke Kotorske, ki je nekaj obolel, pa sta ga njegova zaročenka Ruža Krstanovičeva in bolničar spremljala v Sarajevo v bolnišnico. Ko je vlak zavozil na postajo Raška gora. je Dejanovič iznenada potegnil bajonet, navalil na svojo zaročenko in ji zadal nekaj ran po rokah. Ko je dekle zaklicalo na pomoč, so se potniki preplašeni razbežali na vse strani. Najbrž bi prišlo do pokola, če bi o pravem času ne prihitel orožnik, ki je spremljal vlak. Vrgel se je na Dejanoviča in ga razorožil. Kaplar se je takoj pomiril, in ko je videl krvave Ružine roke, je rekel, da ne ve, kako je vse to prišlo, samo to ve, da mu je kri udarila v oči Dejanovič se je čisto pomiril, na lepem pa je vnovič planil pokonci, začel z bajonetom tolči po oknih in poditi potnike iz vagona. Z veliko težavo sta ga dva orožnika ukrotila. V Sarajevu so Rnžo Krstanovičevo prepeljaH v bolnišnico Dejanoviča pa izročili v umobolnico.
U L^Stfpns
u— Generalni tajnik na-Iega Narodnega gledališča o sodelovanju jugoslovcnskih gledališč. Te dni se je v Zagrebu mudil g. Ado Darian. generalni tajnik in namestnik intendanta našega Narodnega gledališča
V	Zagrebu se je sešel z inlendantom gledališča Freu:!enreichom, ravna tel^em dr. Majerjem in direktorjem racliopostaje Ko-vačičem. s katerimi se je ruzgovarjal o možnosti čim tesnejšega sodelovanja ljubljanskih in zagrebškim gledaliških ustanov. G. Darian je dal zastopniku »Novosti« daljši interview. v katerem je med drugim sporočil, da bo zagrebško gledališče v prihodnji sezoni uprizorilo »Veroniko Dese-niško« Otona Župančiča, a režiral jo bo eden izmed režiserjev ljubljanske drame, ki ga bo izbral avtor sam. G. Ado Darian je dal tudi pobudo za izvedbo velikopoteznega načrta, po katerem bi Dil vsak gledališki umetnik, ki podpiše pogodbo z gledališko upravo v Zagrebu ali Ljubljani, avtomatično vezan na nastope v obeh gledališčih.
u— V nedeljo s Putnikom v Sombor. (—)
u— Putni^ov nedeljski izlet: Limbarska gora. (—)
u— Dr. A. F. Ferenčak, zdravnik za kozmetiko, razširjene vene m hemeroide, Gajeva ulica 3., se je vrnil m zopet redno ordinira. i—)
u— Sokolsko društvo Ljubljana—šiška opozarja svoje članstvo, da so uradne ure vsak torek in četrtek od 19. do 20. v pisarni Sokolskega doma v šiški. V tem času lahko vsakdo poravna svoje obveznosti do društva in dobi zaželene informacije. Zdravo! (—)
u— Podaljšek podgolovške ceste. Ce
kreneš s Karlovškega mosta na levo mimo Cešnovaria po Hradecke^a cesti komaj j dobrih sto korakov do železniškega prelaza takoj opaziš, da je izpeljana mimo We- | strovega marofa strmo navkreber lepo tlakovana cesta, široka okrog pet metrov. Po sredini ceste ie izpeljana kanalizacija, ki ob času deževja naglo z vrha Golovca odvaja deroče vodovje po skrbno negovanih odlivkih nizdol v dolino. Leva stran te ceste ie določena kot pešpot ki ie razmejena s pol metra visokimi kamnitimi stebrički v enaki razdalji drue od drugega. Na isti strani so zgradili podjetni gospodarji tri prikupljive hišice s prekrasnim razgledom na tiho Streliško ulico in njeno idilično okolico. Na hišnih tablicah je razvidno. da smo na Hradeckega cesti, čeprav se cesta s tem imenom viie spodaj ood hribom, zato nosita dve hišici številki 12 in 12 a. dočim na desni strani te ceste pravkar gradi stavbenik Kamnikar še četrto hišico s številko 12 b. Do tod. približno pol kilometra, se cesta vzpenja precej norama s te višine, ki je že presegla naj-škrbneje tlakovali že z ozirom udobnejšega dohoda stanovalcev in dovoza za nje. Panorama s te višine, ki ie že presegala najvišje stavbe v tem delu Ljubljane, ie kar najveličastnejša. Mestni gradbeni urad je letošnje leto poskrbel, da nadaljnja prometna vez ni ostala nedovršena in je s svojimi delavci v nekaj mesecih izvršil podaljšek te ceste v isti širini še nekaj sto metrov dalje navkreber. Teren na tem predelu ie bil zelo raznolik Globoko grapo. ki je segala tod po pobočju, so morali dovoljno zasuti in zravnati do potrebne višine. Materiala ni zmanjkalo delavcem, saj so po obeh robovih globoko izpedrezali znatne množine ilovnate zemlje. Na desni strani so izpeljali cestni odtok po kamnitem tlaku, uravnali številne studenčke, ki so preprezali to ozemlje. Cestna strmina ne popušča, ampak se vleče po manjših ovinkih oo precej izpodsekanih stranicah par sto metrov više. tako da prideš na manjšo planoto tik pod vrhom Golovca, kjer so konča sredi gostega drevja. Odtod drži le navadna kolovozna pot. Letos ie izvršenega okrog pol kilometra dolžine vsega cestnega dela. Doslej ie bila zaposlena večja skupina delavcev, a ta teden opaziš le še posamezne delovne moči. ki odstranjujejo ves odvišni material in čistijo vso nepotrebno navlako. Bo oa ta lepa cesta izpeljana še dalje preko vrha Golovca do Orlega. domovine izbornih sočnatih čre-
šenj. Marsikateremu ljubitelju narave ne bo žal. če se potrudi na prijazni Golovec, da se naužieie svežega gozdnega zraka. Kakor ljubljanski Grad. kier se istočasno opravljajo manjša obnovitvena dela okrog Sanc. bo brez dvoma tudi bližnji Golovec postal priljubljeno šetališče izprehoda željnih Ljubljančanov.
u— Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah bo odprta v četrtek 18. t. m. ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljeni bodo vsi projekti m pri otvoritvi razdeljene nagrade projektantom. Razstava bo nazorno pokazala, kaKo so si naši arhitekti zamislili socialni zavod, ki ga prične mestna občina zidati v najkrajšem času. Denar za zidanje je že na razpolago, podarila ga ie Mestna hranilnica ljubljanska v proslavo svojega jubileja. Večini projektov so priloženi tudi plastični modeli. Razstava bo odprta od 18. do 25. t. m. in je brez vstopnine
u— Zaradi snažen ja prostorov mestnega gospodarskega ur^da v Beethovnovi ulici ta urad v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. ne bo posloval za stranke.
u— Cenjenemu občinstvu in upravam listov vljudno sporočamo, da je za »Društvo -slepih« upravičen inkasirati le bla-
ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Napet film, smrt preži na vsakem koraku
UPOR V MAROKU
V gl. vlogah: Jack Halt, Mac Clark Predstave: danes in jutri ob pol 9. uri
Prihodnji spored: v soboto (20. VET.)
Trije vojni tovariši
gajnik g. Jože Grad proti legitimiranju. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da darov za gori imenovano društvo ne izroča nikomur drugemu.
u— Od doma pobegnil. Pred tednom je s kolesom pobegnil od doma in krenil v neznano smer 151eten fant, visoke, močne postave, po poklicu elektrotehniški vajenec. Fant ima na sebi rjavo obleko s pum-paricami, kratke nogavice. Čevlje na zadrgo in je brez pokrivala. Najbrže se zadržuje v mestu ali kje v bližnji okolici. Vsakdo, ki bi utegnil kaj vedeti o njem, se naproša, naj obvesti policijsko upravo v Ljubljani ali pa na] opozori nanj najbližjo policijsko stražnico ali orožniško postajo.
Iz Celja
e— Za poučni izlet okoli Pohnrja v nedeljo 21. t. m. z ogledom Hude luknje, Slovenjega Gradca, Dravograda. Mariborskega otoka. Maribora in nove ceste na Pohorje se je treba prijaviti do petka 19. t. m. v drogeriji »Sanitas« v Celju.
e— Značilno! »Trboveljski slavček« je zaključil svoj koncert ki g? je priredil v nedeljo dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra, s himno »Hej Slovani«, ki jo jc zapel ob spremljcvanju vojaške godbe. »Slovenec« pa pravi v svojem poročilu, da je zbor zapel »Hej Sl-jvenci«
e— Nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 32-letni, v Breznici pri Prevali3h rojeni Maks Koren. pohaiač brez posla :n stalnega bivališča, zaradi dveh vflomov. Koren je 20. maja vlomil v stanovanje inž. Boška Marjanovima v Celju in ukrade! 4.700 din gotovine, dne 25. maja pa je vlomil v stanovanje Antona Breznika na Lopati pri Celju in ukradel 600 din gotovine. Koren se je^ do aretacije 27. maja preživljal iz delomržno-sti tako. da sc je potepal in beračil. Obtožnica navaja, da je Koren pravi poklicni tat. Že v najnežnejš5 mladosti jt krade1! in bil zaradi tega že kot 14 leten deček kaznovan, kot 13-letnemu pa jc sodišče zaradi tatvin izreklo zatvoritev Ko je dopolnil 17. leto, je izvršil več vlommh tatvin. Koren, ki je bil že ponovno obsojen, je priznal oba vloma. Obsojen je bil na 5 let robijc in izgubo častnih pravic za dobo 5 ilet, po prestani kazni pa ga bodo pridržali najmanj tri leta.
e— še dva poskusa vloma. Poročali smo žc, da je bi'lo v nočeh od petka na soboto in od sobote na nedeljo izvršenih v Celju in Gaberju sedem vlomov odnosno poskusov vloma. V ponedeljek popoldne pa so neznani vlomilci poskusili vlomiti na nekatera podstrešja hiš na Cankarjevi cesti, toda k sreči brez uspeha. Upamo, da bo kma:lu uspelo izslediti drzne vlomilce.
e— Zaradi zločina pc čl. 3 zakona o zaščiti države je tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju včeraj obsodil godca Ivana Dobelška iz okolice Šoštanja na 6 mesccv strogega zapora, 120 din denarne kazni in 500 din povprečnine.
e— Nesreča na Boču. Ko se je vrača! 42-letni dninar Jože Zupančič iz Poljean v nedeljo s svojo družbo z Boča je padel na pobočju in se zvali'! okrog 50 m globoko. Dobil je hude poškodbe na glavi in obeh nogah. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
e_ Napad na cesti. V ponedeljek je neki delavec na cesti napadel 24-ietnega po-sestnikovega sina Alojza Novaka iz Vrb-nega pri Št. Juriju ob juž. žel., ga udaril s slatinsko steklenico m ga močno poškodoval po glavi. Novak se zdravi v celjski bolnišnici.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Orkasa nad Savinjsko dolino
Opustošenje hsneljskih nasadov, polj in vrtov v celjski okolici, kakršnega ne pomnijo ljudje
Celje, 16. julija
Danes okrog 14 so se zgrnili nad spodnjo Savinjsko dolino črni oblaki. Na dolino je legel mrak, ki so ga razsvetljevali neštevilni bliski. Med močnim dežjem in grmenjem se je na širokem predelu od Griž do Petrovč in Arje vasi do Levca in vse do Medloga pri Celju vsula kakor oreh debela toča, ki je v nekaj minutah povzročila strahovito opustošenje.
Toča je oklestila ves hmelj, uničila poljske pridelke, sadno drevje in vrtove. Obetala se je dobra letina hmelja, žita, krompirja, fižola, a zdaj je vse uničeno. Ponekod je toča pobila perutnino m ptice, ki so obležale mrtve na zemlji. Na Soli, občinski hiši in drugih poslopjih v Petrovčah je toča razbila skoraj vse šipe. Najhujše so opustošeni kraji Petrovče, Griže in Kasaze. Mestnemu zavetišču v Medlogu pri Celju je toča uničila vse pridelke, pobila nekaj perutnine in zdrobila mnogo šip na poslopjih in toplih gredah. Tudi okolica mestnega zavetišča je zelo prizadeta.
V Celje je okrog 14.30 prihrumel pravcati orkan, obenem pa je začela med «il*tW
grmenjem in dežjem padati kakor oreh debela toča, ki pa k sreči ni bila gosta. Kljub temu je v mestu razbila mnogo šip na oknih in izložbah ter pobila precej opeke na strehah. Od Medloga je zavila glavna nevihta prpti LoKrovcu, kjer je toča prav tako uničila skoraj vse pridelke, od tod pa proti Vojniku. Vojnik sam ni močno prizadet, pač pa je toča hudo opustošila voj-niško okolico. Toča je povzročila milijonsko škodo.
Kmetje so obupano vili roke ln jokali kakor otroci. Prebivalstvo je docela zbegano in je potrebna takojšnja ln Izdatna pomoč. Ob 17. je obiskala celjsko kotlino spet nevihta z močnim nalivom ln treskanjem, ki pa ni povzročila večje škode.
Celje, 16. julija
V okolici Žalca so našli komade toče, ki so tehtali do 30 dkg. Toča je opustošila tudi Babno in Lopato pri Celju. Vihar je v Celju izruval veliko lipo pred cerkvijo na Hribu sv. Jožefa in več dreves pred pravoslavno cerkvijo sv. Save ter lomil drevje v mestnem parku. Tudi v Savinjski dolini je povzročil vihar veliko škodo na drevju.
Iz Maribora
a— Lepega sprejema so bili deležni naši beli mušketirji, ekipa Slovenske teniške zveze, ki se ie z včerajšnjim dopoldanskim potniškim vlakom vrnila iz Beograda. Na postaii so jih sprejeli številni mariborski športniki z nagovori in cvetiem. Sinoči ie ISSK Maribor na čast svoji ekipi priredil na svoiih igriščih pozdravno svečanost.
a— 170 mariborskih otrok se ie prijavilo za I. skupino, ki letuie v juliju v Počitniškem domu kraliice Mariie na Pohorju. tako da ie zasedena sleherna oostelia. Deca se počuti na Pohorju prav dcbro. saj ie najbolje oskrbovana. Za II. skupino ie še nedtai prostorov. Starši, priiavite svoje otrok«, v Strossmayerjevi ul. 30. dokler ie še kai mest na razoolaeo.
a— Iz jetnišniške službe. Za ietnišniške paznike pripravnike pri jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča so orstav'ieni: Franc Herman iz Raduše. Mihael Ajd;č iz Slivnice Pri Mariboru. Maks Kes z Melj-skesa hriba in Ferdinand Znidarič iz Male Nedelie.
a— Dve žrtvi zakcnskih mož. 34-lHni ženi čevljarskega pomočnika Antoniji Rei-terjevi iz Spcdnie Dobrave Dri Mariboru ie odgriznil mož zgornio ustnico, t^ko da se je nesrečnica morala zat?či v mariborsko bolnišnico. V bolnišnici se zdravi tudi 34-letna viničarjeva žena Ljudmila Brumno-va iz Spodnje Voličine. ki io je mož udaril s kolom s tako silo oo glavi, da zbuia zdravstveno stnnie Brumnove resno skrb.
a— Požar v Grl5nc:h. V občini Sv. Lovrencu v Slov. goricah ie zgorela domačija posestnika Janeza Kokalja. Zgorel so tudi vsi letošnji p^li^ki pridelki in gospodarski stroji, tako da trni po-estnik Kokoli zara-ri požara okoli 35.000 din škode. Preiskava ie dognala, da ie požar zanetila zlobna roka.
a— TJ soden padec s strehe. V Zabjaku
je "bil 59-le+ni zidar Ivan Rašl zaposlen Dri •pnoravilu dimnika. Pri delu na mu ie spodrsnilo. da ie padel 10 m globoko na tfa ter obležal s hudimi notranjimi ooškodba-mi in zlomljenima rokama. Rašla so odpeljali v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevalo,. da mu rešijo živlienie.
a— v zadnjem trenutku rešrn? Pi meljskem brodu sta se igrali v čolnu
hčerki tekstilnega mojstra 9-letna Nada in 7-letna Ivanka Radovanovičevi. stanujoči v Kajžarievi ulici 4. Nenadno oa je Nada padla iz čolna v deroče valove Drave. ki so io pogoltnili. Nesrečo ie opazil železniški delavec Štefan Vavpotič, ki ie v bližini ribaril. Odvezal ie takoi čoln in veslal za deklico, ki io ie po daljšem iskanju izvlekel iz vode in io spravil na suho. Bila ie nezavestna. Z umetnim dihanjem pa so deklico spet obudili k zavesti in io spravili na dom prestrašenih staršev.
a— Usodno guganje. 68-letni krojaški mojster Viktor Babič iz Gradiške v Slovenskih goricah se i e na domačem dvorišču gugal. Nenadno ie izgubil ravnotežje in ie tako nesrečno padel iz gugalnice. da je obležal z zlomi i eno hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu do prevozu izdihnil.
a— Žrtev kopanja. V Dravi je utonil neki 16-letni deček, čigar truplo ie bilo naplavljeno v Selnici ob Dravi. Idendite-te mladega utopljenca še niso ugotovili.
a— Rajši v smrt Kakor v zapor. Pod tem naslovom smo v petek poročali o tragični smrti Mihaela Novaka, ki je bil v zvezi z umorom v Bučečovcih obsojen na 3 in pol leta ječe. Na našo notico smo dobili iz Stare Nove vasi dopis, ki ga v celoti objavljamo: P. n. Ker na tem ni nič resnice, kar pišete v številki 160 o Mihaelu Novaku, da bi bil šel rajši v smrt kakor v zapor, prosimo, da zadevo prekličete, ker drugače bomo postopali drugače. Beležijo ter jamčijo bratje in starši.
a— Vse kradejo. Služkinji Mariji Skrbi čevi iz Aleksandrove ceste 47 ie neznan zlikovec ukradel kovčeg. v katerem ie imela vso svoio obleko in perilo. Oškodovana ie za preko 2000 din. — Ob kolo je prišla služkinja Marija Verglezova. stanujoča v Stolni ulici 17. Ukradeno kolo ie znamke »Primavera« in ima evid. številko 2-24139. V stanovanje Dosestnika Alojzija Vrhovnika v Selnici ob Dravi se ie vtihotapil neznanec in odnesel razno perilo. obleko in gotovine za 500 din.
a— Divji kozel se sprehaja do mariborskih ulicah. V magdalenskem okraiu se ie predsnočniim sorehaial do ulicah mlad divii kozel, ki se ie naposled zatekel na dvorišče v Ljubljanski ulici 41. kier so ga ujeli. Divji kozel ie očitno prišel s Pohorja.
Kaše gospodarstvo v maju
Narodna banka je pravkar izdala svoje jnesečno statistično poročilo in sicer za jiesec maj. Iz tega poročila posnemamo na-gtednje podrobnosti.
Promet na borzah
Promet na deviznih in efektnih borzah, ji se je v aprilu povzpel na 455 milijonov iin je v maju zopet nazadoval na 362 milijonov din (lani v maju 296). Predvsem je "^zadoval devizni promet od 424 milijonov ? aprilu na 333 milijonov v maju.
Promet z efekti, ki je bil letos slab, se je v maju sicer dvignil na 28.2 milijona vendar je zaostajal za lanskim letom
•ni 34.1); v prvih petih mesecih t. 1. pa je znašal promet z efekti le 94 milijonov din nasproti 204 milijonom v istem razdobju lanskega leta.
Nazadovanje insolvenc
V prvih petih mesecih t. 1. je bilo v vsej naši državi le 25 konkurzov in 60 poravnalnih postopanj. Če prištejemo še pravkar objavljene podatke za junij vidimo, da smo imeli v prvem polletju v vsej državi 95 insolvenc nasproti 181 v lanskem in 146 v predlanskem prvem polletju. Konkurzov je bilo letos v prvem polletju 30 nasproti 77 in 57 v prvem polletju zadnjih dveh let, prisilnih poravnalnih postopanj pa 65 nasproti 104 odnosno 89 v prvem polletju zadnjih dveh let.
Velik železniški promet
Tudi v zadnjih mescih opažamo, da se naš železniški blagovni promet giblje na razmeroma znatni višini. V maju se je še ponovno dvignil, pri čemer ni brez vpliva okolnost, da se danes izvaža mnogo blaga po železnicah, ki se je prej izvozilo po morski poti. V maju je bilo na naših železnicah natovorjenih 173.647 vagonov nasproti 145.014 v lanskem maju tako, da je bilo
letos v tem mescu število natovorjenih vagonov za skoro 20% večje nego lani. V prvih petih mescih t. 1. je bilo na naših železnicah natovorjenih 746.962 vagonov nasproti 649.687 v istem razdobju lanskega leta.
O gibanju, pomorskega prometa vsebuje statistika le podatke do aprila. V tem mescu je znašala tonaža v naše luke došlih ladij le 1.28 milijona ton (nasproti 1.76 milijona ton v istem letu lanskega leta), v prvih štirih mescih t. 1. pa 4.45 milijona ton nasproti 5.69 milijona ton v prvih štirih mescih preteklega leta.
Rečni promet, ki je v januarju in februarju zaradi ostre zime docela miroval, se je v naslednjih mescih naglo dvignil. Tako je bilo v marcu prevoženih 29.1 milijona tonskih kilometrov (lani 36.5), v aprilu 57.4 (55.4), v maju pa 66.9 milijona tonskih kilometrov (lani 55.4).
Gibanje hranilnih vlog
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so, kakor znano, lani pod vplivom vojnih dogodkov nazadovale od 11.500 milijonov ob koncu julija na 10.185 milijonov ob koncu decembra. Letos so se v prvih mescih nekoliko dvignile in so dosegle ob koncu marca 10.245 milijonov; v aprilu pa so znova nazadovale na 10.095 milijonov. Nazadovanje v aprilu je znašalo torej 150 milijonov din, od česar odpade največ na državne denarne zavode, kjer so se vloge v teku aprila skrčile za 60 na 2107 milijonov, in na hranilnice, kjer so nazadovale za 64 na 2463, pri privatnih bankah pa so se skrčile za 26 na 5525 milijonov.
Za maj so na razpolago šele podatki za 50 bank v Jugoslaviji. Ti podatki kažejo, da so se pri teh zavodih tudi v maju vloge nadalje skrčile, in sicer hranilne vloge na knjižice za 80 na 2029 milijonov, vloge po tekočih računih pa za 75 na 1237 milijonov din.
se je zaposlenost v Sloveniji poslabšala
Zaposlenost delavstva v Sloveniji kaže letos od mesca do mesca nagle spremembe, kakršnih v normalnih razmerah ne opažamo. V februarju je število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani padlo za preko 1000 pod lansko število. V marcu smo prekoračili lansko skupno število zavarovancev za 1448 in v aprilu kar za 6864. Izredno naglemu sezonskemu dvigu v aprilu, pa je v maju sledil po najnovejših podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani sorazmerno manjši sezonski prirastek odnosno celo padec, tako da je bilo skupno število zavarovancev v maju le še za 3834 večje nego v istem mescu lanskega leta.
Od aprila do maja je povprečno število zavarovancev naraslo od 105.639 na 107.594 in znaša povečanje le 1955, medtem ko se je lani v istem mescu število zavarovancev povečalo za 4985 (v prejšnjem mescu, t. j. v aprilu, pa je, kakor smo že svoj čas poročali, število zavarovancev naraslo za 8479, med tem ko je v aprilu prejšnjega leta znašal prirastek le 3063).
Poslabšanje zaposlenosti, ki se kaže v maju, je očitno posledica nestalnih razmer v naši produkciji, zlasti pa pomanjkanja surovin. Povprečno število zavarovancev i se je od aprila do maja sicer povečalo, ' podatki o razvoju zaposlenosti v teku | mesca pa kažejo, da je število zavarovan- { cev nazadovalo. Medtem ko je v začetku maja število zavarovanih delavcev in nameščencev naraslo na 108.652, je ob koncu mesca že padlo na 105.402.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od aprila do maja nadalje povečala od 26.89 na 27.27 din in je bila pri tem za j 1.41 din ali za 5.5% večja nego v istem mescu lanskega leta. Skupna dnevna za- , varovana mezda pa je znašala v maju
2,934.000 din, to je za 251.000 din več nego lani.
Gibanje zaposlenosti v vsej državi
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja šele podatke za mesec april. V tem mescu se je skupno število zavarovancev pri vseh krajevnih organih Suzorja povečalo za 36.856 na 743.680. V primeri z lanskim aprilom je bilo letos v aprilu za 30.628 zavarovancev več. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, v banovini Hrvatski in na ostalem področju države je bilo v aprilu v primeri z letošnjim januarjem naslednje:
januar april razlika Slovenija	101.117 116.955 +15.838
Ban. Hrvatska 209.133 237.926 +28.793 Ostale ban.	340.794 388.799 +48.005
Skupaj	651.044 743.680 +92.636
Od skupnega števila zavarovancev v Sloveniji je v aprilu odpadlo na OUZD v Ljubljani 105.639, na bolniško blagajno Trgovskega bolniškega in podpornega društva 10.351 in na bolniško blagajno Merkurja 965 zavarovancev.
V primeri z lanskim letom se je sorazmerno najbolj povečala zaposlenost delavstva pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, namreč za 24.6%, in v gozdno žagarski industriji za 19.1%. Razmeroma znatno povečanje (za 11.6%) je zabeleženo v papirni industriji.
Od posameznih okrožnih uradov so v maju pokazali največje odstotno povečanje v primeri z lanskim letom okrožni uradi v Beogradu (za 7.9%), v Karlovcu (za 7.7%) in v Ljubljani (za 6.9%). Največji odstotni padec pa izkazujejo okrožni uradi na Sušaku (—9.2%), v Petrovgradu (—6.3%) in v Nišu (—1.7%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda za vso državo je znašala v aprilu 25.82 din,
to je za 1.87 din ali za 1% več nego lan. Na področju dravske banovine je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev (ne samo OUZD) 27.81 din, na področju banovine Hrvatske 27.22 din in na področju ostalih banovin 24.36 din.
Celotni zaslnžek zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih je znašal v aprilu 480 milijonov din in je bil pri tem za 32.2 milijona din za 7.5% večji nego lani. Zaslužek delavcev in nameščencev v Sloveniji je znašal 81.3 milijona din, v banovini Hrvatski 161.9 milijona din in v ostalih banovinah 236.7 milijona din.
V	inozemstvu deponirano zlato Narodne banke
V	zadnjih dveh mescih kažejo izkazi Narodne banke precejšnje povečanje zlatih rezerv, deponiranih v inozemstvu pri nespremenjenih zlatih rezervah v blagajnah Narodne banke. Od začetka maja do 8. t. m. se je skupna zlata podlaga Narodne banke povečala za 319 na 3629 milijonov din (po stvarni vrednosti); pri tem je zlati zaklad v blagajnah Narodne banke narasel le za 18 milijonov, med tem ko se je zlato deponirano v inozemstvu povečalo od 53 milijonov na 354 milijonov. Zlate rezerve v inozemstvu so se torej povečale v tem razdobju za preko 300 milijonov. Tega v inozemstvu deponiranega zlata Narodna banka ne more prenesti v domovino, ker je danes prevoz po morju zelo riskanten.
Kakor je iz najnovejšega tedenskega izkaza ameriškega trgovinskega ministrstva razvidno, smo ob koncu junija del tega zlata, ki je deponiran v inozemstvu, prenesli v New York. Ameriško zunanje ministrstvo namreč objavlja, da je bilo v tednu od 26. junija do 3. julija uvoženo v Zedinjene države za 86.5 milijonov dolarjev zlata; od tega 44 milijonov dolarjev iz Anglije, 30.2 milijona dolarjev iz Kanade, 3.5 milijona dolarjev iz Južne Afrike, 3.17 milijona dolarjev (174 milijonov din) iz Jugoslavije, 2.36 milijona dolarjev iz Švedske in 1.18 milijona dolarjev iz Hongkonga. Očitno gre pri tem za prenos dela naših zlatih rezerv, deponiranih v inozemstvu, najbrž iz Londona v New York.
Ameriške zlate rezerve so dosegle 20 milijard dolarjev
Spričo vojnih dogodkov v Evropi je dotok zlata v Zedinjene države v zadnjih tednih zavzel ogromen obseg, zlasti po vstopu Italije v vojno. V tednu od 19. do 26. junija je ameriški uvoz zlata dosegel rekordno višino 418 milijonov dolarjev, nakar je naslednji teden popustil na 86.5 milijonov dolarjev; znaten del tega uvoza odpade na zlato, ki so ga razne novčaniške banke prenesle v Zedinjene države. Te deponirane zlate rezerve so že ob koncu maja dosegle višino 1.7 milijarde dolarjev, sedaj pa cenijo, da se to deponirano zlato približuje drugi milijardi dolarjev.
Vzporedno se nadalje dvigajo monetarne zlate rezerve, ki so last Zedinjenih držav. Te zlate rezerve so ob koncu junija dosegle fantastično vsoto 20 milijard dolarjev (1 bilijon 100 milijard din), to je okrog 75% vseh monetarnih zlatih rezerv na svetu.
Ob koncu leta 1934 so znašale zlate rezerve Zedinjenih držav 8.24 milijarde dolarjev do konca leta 1938 so narasle na 14.51 milijarde dolarjev in do srede lan skega leta na 16.11 milijarde dolarjev. Po izbruhu vojne so se še v hitrejšem tempu dvigale in so od srede lanskega leta do srede letošnjega leta narasle za 4 milijarde dolarjev.
Naraščanje državnih dohodkov
Finančno ministrstvo objavlja podatke o naših državnih financah v prvih dveh mescih tekočega proračunskega leta. Primerjava letošnjih številk z lanskimi je v toliko otežkočena, ker se letošnje številke ne nanašajo na one izdatke in dohodke, ki so bili prenešeni na banovino Hrvatsko.
V aprilu in maju t 1. so znašali državni dohodki brez dohodkov, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko, 2141 milijonov din. Ce računamo, da znašajo dohodki prenešeni na banovino Hrvatsko na leto približno 800 milijonov din ali 70 milijonov din na mesec, tedaj bi znašali vsi dohodki skupaj z onimi, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko v teh dveh mescih 2281 milijonov din, med tem ko so lani v istem razdobju znašali le 1845 milijonov in znaša torej letos povečanje 436 milijonov ali okrog 23%.
Dohodki od neposrednih davkov, so znašali v aprilu in maju 422 milijonov brez dohodkov, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko; lani so znašali vsi dohodki od neposrednih davkov v prvih dveh mescih skupaj z dohodki, ki pripadajo sedaj banovini Hrvatski 41 milijonov. Navzlic temu, da letos niso upoštevani dohodki na Hrvatskem, je finančni efekt večji, kar je posledica davčne reforme, ki je bila izvedena v decembru lanskega leta. Od posrednih davkov je znašal donos taks 228 milijonov (lani 206 skupaj s taksami, ki pripadajo banovini Hrvatski), donos trošarin pa 181 milijonov (lani skupaj z dohodki na Hrvatskem 165 milijonov). Pri carinah, ki tudi sedaj v celoti pripadajo državi, je znašal v aprilu in maju donos 225 milijonov (lani 170). Donos monopolov, ki prav tako v celoti pripadajo državi, pa je znašal 432 milijonov (lani 350). Pri carinah je povečanje dohodkov, predvsem posledica povišanja nekaterih carin in večjega uvoza, večji donos monopolov pa je v zvezi s podražitvijo tobačnih izdelkov. Dohodki železnic so znašali v aprilu in maju 433 milijonov nasproti 359 milijonom v istih dveh mescih lanskega leta.
Izdatki in dohodki v letn 1939/40
Proračunsko leto 1939/40 se je, kakor znano, končalo z 31. marcem in so do konca marca dosegli vsi državni izdatki po proračunu za leto 1939/40 12.037 milijonov din. Računsko leto pa gre še dalje. V aprilu in maju so z naknadnimi izplačili narasli državni izdatki po proračunu za ieto 1939/40 še za 350 milijonov na 12.387 milijonov, med tem ko so se dohodki na račun proračunskega leta 1939/40 v tem razdobju povečali za nadaljnjih 83 na 12.934 milijonov.
(neke vrste Prizad!) 70% vsega žita ter
Izvozila 13% (63 milijonov) Jajc ln 2.550 vagonov zelenjave in sadja, kar znaša 20— 30% vsega Izvoza.
Najgloblje se je ukoreninllo zadružništvo med kmečkim prebivalstvom. Malemu posestniku omogoča zadruga boljšo prodajo pridelkov, ker se mu ni treba naslanjati na pomoč brezvestnih prekupčevalcev; malemu obrtniku omogoča ceneno nabavo potrebščin in materiala ter prodajo proizvo-
dov po tržni ceni. Zadruga Je naravni ščitnik proizvajalca pred vsako Špekulacijo. NIČ manjša pa ni kulturna misija zadružništva, zlasti na vasi, kjer so njeae zasluge za dviganje duhovne in materialne prosvete velike vrednosti. Vzajemnost Je glavno načelo zadružništva, dviganje spl'»š-ne narodne prosvete ena njegovih glatfaih nalog. Zadružništvo vodi danes v Bolg-'irijl na vasi ostro borbo z neznanjem, največjim nasprotnikom kmečkega ljudstva, kš.
S p @ 88 T
Plavalna liga 1940
Pred psrvim startom Ilirije
Po uspelem javnem treningu je plavalna ekipa danes odpotovala na Sušak> kjer bo jutri zvečer nastopila
proti Viktoriji
Gospodarske vesti
= Neuspeh Konference na Bledu. Poročali smo že o konferenci med Italijanskimi in našimi tekstilnimi industrljcl na Bledu, ki naj bi določila ceno za itaUJansko bombažno prejo v okviru kontingentov, določenih v najnovejšem trgovinskem sporazu-
Danes navse zgodaj je plavalna ekipa JSK Ilirije, ki mora jutri zvečer nastopiti (v prvem ligaškem dvoboju z Viktorijo na /Sušaku, pod vodstvom klubovega funkcio-re.-tttisL^. .Borisa Kogovška ln trenerja r-mi državami, in sičer pod kontrolo angleških in italijanskih kontrolnih postaj. Blago, ki bi se prevažalo, bi bilo opremljeno s certifikati italijanskih in angleških konzularnih oblasti v naši državi odnosno v nevtralnih državah. Italijanski merodajni krogi kažejo za ta načrt polno razumevanje, z Anglijo pa so pogajanja še v teku.
= Petrolejska podjetja se selijo iz Zagreba v Beograd. V zagrebških gospodarskih krogih so izzvale vznemirjenje vesti, da se namerava direkcija družbe Jugosla-venski Schell d. d. preseliti v Beograd. Družba je vest demantirala, vendar je ugotovljeno, da so se višji uradniki družbe, ki so po večini Angleži in Nizozemci, že preselili v Beograd in da obstoji namera, prenesti znaten del poslov v Beograd, tako da bi v Zagrebu ostala centrala le še formalno. Ker ima družba pretežni del svojih industrijskih naprav v banovini Hrvatski (rafinerijo v Capragu pri Sisku in tanke v Dubrovniku in Solinu) se za stvar zanima tudi banska oblast v Zagrebu. Baje se namerava preseliti v Beograd tudi družba Jugoslavensko Standard Oil. Cie.
= Oslabitev bencinskega kartela. »Industrijski kurir« poroča, da bo petrolejska družba »Astra« d. d., ki ima svoje naprave v Osijeku, povišala svojo glavnico od 10 na 25 milijonov din. Kot vzrok tega povišanja navaja dejstvo, da je prišlo do oslabitve kartelne povezanosti med posameznimi podjetji in da hoče družba »Astra« izkoristiti sedanje razmere za povečanje svojih naprav.
= Termin jesenske prireditve ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina jesenskega velesejma rešeno, bomo ime-
3) Fine Saša 1:27,8, 4. Bradač Zorka 1:30. Odlična forma Finčeve je prišla krepko do Izraza. Tudi ostale tekmovalke so plavale dobro.
x oFfc 440.50. Miian 2Ž.20. *MacfrKf"40v Air-lin 176.375. Stockholm 105.12.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 den.. 4% agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 76 den.. 6Vo dalm. agrarne 71 — 72 (71). 6°/o šumske 69.50 den.. 7% invest. 95 den.. 7°/o Blair 91.50 — 93 (91). 8% Blair 96.75 den.: delnice: Trboveljska 302.50 — 307.50. Sečera-na Osijek 245 den.. Osiiečka lievaonica 165 den.. Isis 32 den.. Oceania 305 den.
Beograd Voina škoda 441 — 444. 4% severne agrarne 52 — 52.50 (51.25). 6%> begluške 78.50 — 79 (79). 6% dalm. agrarne 72.50 — 73 (73 — 73.25). 6°/« šumske 70.50 — 71.50 (71). 7% invest. — (97). 7% Blair 93 den.. 8°/o Blair 97 den.. Narodna banka 8000 bi.. PAB 192.50 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
^ Novosadska blagovna borza d", t.
m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška. baranjska in banaška 78 kg. 2"'n, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2«/n, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238
—	240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). lVIok®: baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2c 342.50 — 352.50; >5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Kdo so novi možje v Franciji
Ugledni švicarski list »Neue Zflrcher Zeitung« objavlja daljši komentar o novih možeh v francoski vladi, iz katerega posnemamo nekaj misli:
Dne 14. julija 1935 je nudila tedanja La-valova vlada v Franciji sliko vlade, ki je med pohodom množic ob Bastilji ter vojaškim pohodom 60.000 »ognjenih križev« na Champs Elisees simbolizirala državno avtoriteto in s policijskimi ukrepi skušala preprečiti spopad med obema nasprotnima taboroma, levico in desnico, ne da bi prelomila z nobenim izmed njiju. Lavala je kasneje levica obtožila, da je že tedaj sim-patiziral z La Roqueom ter sam podprl manifestacijo »ognjenih križev« kot protiutež proti nastajajoči »ljudski fronti«. Nekaj mescev nato je sledila v poslanski zbornici sprava med Leonom Blumom ln Ybarnegarayjem, ki sta si — prvi v imenu antifašistov, drugi v imenu »ognjenih križev« — obljubila razorožitev oboroženih formacij, že tedaj so bivši bojevniki zahtevali nadstrankarsko vlado pod vodstvom maršala Pčtaina kot edini izhod za pomirjen je republike. Njihova prizadevanja pa so bila zaman, kajti 14. julij naslednjega leta pomeni že nastop »ljudske fronte« pod vodstvom triumvirata Blum—Daladier— Thorez.
Sedaj je Laval, nadaljuje švicarski list, vodilna sila ln verjetni dedič avtoritarne ali znabiti celo diktatorske Pčtainove vlade. Njemu ob strani stoji Ybarnegaray kot šef francoske socialne stranke in velik del programa »ognjenih križev« je sprejet v vladni program nove vlade. Da se je ta sprememba izvedla po zakoniti parlamentarni poti, je v veliki meri zasluga Lavala, njegove spretnosti in prepričevalne sposobnosti. Notranji minister je Marquet, ki se je kot župan Bordeauxa izkazal za delovno osebnost. Zaradi svojih neosociali-stičnih idej je moral zapustiti Blumovo stranko, s katere šefom je bil v sporu. Znan je kot zagovornik obsežnega programa javnih del. Prometni minister Pičtri je bil minister zdaj v levičarskih, zdaj v desničarskih vladah. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil tudi kandidat za državnega predsednika in je zastopal vseskozi republikanski program. Kot rojenemu Korzi-čanu mu je državna avtoriteta več kot načela. Senator Lemery, ki je bil večkrat minister v desničarskih kabinetih, se kot zastopnik Martiniquea spozna predvsem na kolonljalna vprašanja. Povsem nova osebnost pa je Emile Mireaux, direktor »Temp-
sa« in član akademije, ki je prevzel prosvetno ministrstvo.
Kdor te ljudi pozna, piše švicarski list, ve, da nagibajo vsi k avtoritarnemu sistemu. Isto velja seveda tudi o vojakih v vladi, generalih Weygandu, Pujoju, Colsonu in admiralu Darlanu, ki imajo v rokah vojno ministrstvo in njegove oddelke. Resore financ, pravosodstva in poljedelstva je maršal Pčtain zaupal strokovnjakom v teh vprašanjih Buthilieru, Alibertu in Cazotu. Baudoin prevzame dokončno zunanje ministrstvo, pri čemer pa je obdržal vse dosedanje funkcije v tem ministrstvu. Ali so vse te osebnosti po svojih sposobnostih nad dosedanjimi državniki, se seveda ne da reči. V sistemu, kakršen je sedanji, pa je to končno postranskega pomena, kajti pri teh ljudeh v njih nastopih pred narodnim predstavništvom ne bo več šlo za izredno prepričevalno sposobnost.
Milijonski krediti za zagrebSko univerzo
Zagreb, 16. jul. o. Za potrebe hrvatske univerze je odobrila država prvi kredit 24 milijonov din. Medicinska fakulteta bo dobila 7.5 milijona za zgraditev nevrološke klinike, pravna fakulteta zahteva za zgraditev svojega novega poslopja 9 milijonov, botanični zavod bo zgradil za 2.6 milijona novo poslopje v botaničnem vrtu. Tudi bogoslovna fakulteta zahteva svoje posebno poslopje. Za popolno ureditev zagrebške univerze je določena vsota 42 milijonov, od katere je sedaj prvi kredit 24 milijonov dan na razpolago za najnujnejše potrebe.
Štipendije italijanskih institutov v Jugoslaviji
Zagreb, 16. jul. o. Davi je prispel v Zagreb iz Rima univ. prof. dr. Giovani Maver, glavni ravnatelj vseh institutov za italijansko kulturo v Jugoslaviji. Profesor dr. Maver se je najprej mudil nekaj časa v Ljubljani, kjer se je sestal z vodjo tamoš-njega italijanskega instituta. V Zagrebu bo ostal dva dni. Njegovi razgovori se tičejo v glavnem italijanskih štipendij, ki jih bodo podelili italijanski instituti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ob pričetku šolskega leta. Odločitev o štipendijah bo na njihove predloge padla v Rimu. Iz Zagreba bo prof. dr. Maver odnotoval v Beograd, kier bo ostal več dni, nakar se bo vrnil v Zagreb.
Nad Zagorjem se je utrgal oblak
Velikanske množine vode so spremenile Zagorje v jezero, v katerem so plavali iz hiš
Zagorje, 16. julija Neviht letos ni ne konca ne kraja, toda takšne vremenske katastrofe, ki nas je zadela danes med 16. in 17. uro, že dolgo vrsto let ne pomnimo. Ob omenjenem času so se pripodili nad Zagorje in okolico temni oblaki in nastala je ploha, da je dobesedno lilo kakor iz škafa V nekaj minutah se je vse Zagorje spremenilo v jezero, v katerem so plavali pohištvo, deske, razdrte brvi in drugi predmeti. Celo živino je odnašala deroča voda.
Voda je narasla tako naglo, ds ljudje niso mogli niti misliti na reševanje, kajti navajeni na stalne nevihte niso pričakovali ta-
ko nenadne katastrofe Voda ki je vdrla v hiše, je prevračala pohištvo ic naraščata tako hitro, da je marsikje segla ljudem do prsi. V nekaterih niže stoječih hišah so se morali ljudje rešiti na podstrešja. Kakšna je škoda, se ne da preceniti nit. približno.
Med ploho je padala tudi toča. Nedvomno se je moral prav nad nami utrgati oblak, kajti sicer ni mogoče, da bi v kratkem času nastala tako silna povodenj Deroča voda je gotovo uničila vso rast na polju, tako da kmetje ne bodo imeli še tisto malo pridelk? ki ga nam je obetalo letošnje neugodno .c to.

Poškodovan original
Iz Maribora
a— Lepega sprejema so bili deležni naši beli mušketirji, ekipa Slovenske teniške zveze, ki se je z včerajšnjim dopoldanskim potniškim vlakom vrnila iz Beograda. Na postaii so jih sprejeli številni mariborski športniki z nagovori in cvetjem. Sinoči ie ISSK Maribor na čast svoji ekipi priredil na svojih igriščih pozdravno svečanost.
a— 170 mariborskih otrok se ie prijavilo za I. skupino, ki letuje v juliju v Počitniškem domu kraliice Mariie na Pohorju. tako da ie zasedena sleherna postelja. Deca se počuti na Pohorju prav dobro, saj je najbolje oskrbovana. Za II. skupino je še nekai prostorov. Starši, prijavite svoje otrok«, v Strossmayerjevi ul. 30. dokler ie še kai mest na razoolaeo.
a— Iz jetnišniške službe. Za ietnišniške paznike pripravnike pri jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča so o~stav'ieni: Franc Herman iz Raduše. Mihael Ajd;č iz Slivnice Pri Mariboru. Maks Kes z Melj-skesa hriba in Ferdinand Znidarič iz Male Nedelje.
a— Dve žrtvi zakcnskih mož. 34-l"tni ženi čevljarskega pomočnika Antoniji Rei-terjevi iz Spodnie Dobrave pri Mariboru je odgriznil mož zgornio ustnico, t^ko da se je nesrečnica morala zatoči v mariborsko bolnišnico. V bolnišnici se zdravi tudi 34-letna viničarjeva žena Ljudmila Brumno-va iz Spodnie Voličine. ki io je mož uda-ril s kolom s tako silo no glavi, da zbuia zdravstveno stan.ie Brumnove resno skrb.
a— Požar v Grl?nc!h. V občini Sv. Lovrencu v Slov. goricah ie zgorela domačija posestnika Janezn Kokalja. Zgoreli so tudi vsi letošnji polioki pridelki in gospodarski stroji, tako da trn; posestnik Kokoli zara-ri požara okoli 35.000 din škode. Preiskava ie docnala. da ie požar zanetila zlobna roka.
s— TJ soden padec s strehe. V Zabjaku
je bil 59-le+ni zidar Ivan Rašl zaposlen pri pripravilu dimnika. Pri delu na mu ie spodrsnilo. da ie padel 10 m globoko na tla ter obležal s hudimi notranjimi poškodbami in zlomlienima rokama. Rasla so od-peljaM v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo.. d? mu rešiio živlienie.
s— v zadnjem trenutku rešrna. Pri meljskem brodu sta se igrali v čolnu
hčerki tekstilnega mojstra 9-letna Nada in 7-letna Ivanka Radovanovičevi. stanujoči v Kajžarievi ulici 4. Nenadno oa je Nada padla iz čolna v deroče valove Drave. ki so io pogoltnili. Nesrečo ie opazil železniški delavec Štefan Vavpotič, ki ie v bližini ribaril. Odvezal ie takoi čoln in veslal za deklico, ki io je po daljšem iskanju izvlekel iz vode in io spravil na suho. Bila je nezavestna. Z umetnim dihanjem pa so deklico spet obudili k zavesti in io spravili na dom prestrašenih staršev.
a— Usodno guganje. 68-letni krojaški mojster Viktor Babič iz Gradiške v Slovenskih goricah se ie na domačem dvorišču gugal. Nenadno ie izgubil ravnotežje in ie tako nesrečno padel iz gugalnice. da je obležal z zlomljeno hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu do prevozu izdihnil.
a— Žrtev kopanja. V Dravi je utonil neki 16-letni deček, čigar truplo ie bilo naplavljeno v Selnici ob Dravi. Idendite-te mladega utopljenca še niso ugotovili.
a— Rajši v smrt kakor v zapor, p od tem naslovom smo v petek poročali o tragični smrti Mihaela Novaka, ki je bil v zvezi z umorom v Bučečovcih obsojen na 3 in pol leta ječe. Na našo notico smo dobili iz Stare Nove vasi dopis, ki ga v celoti objavljamo: P. n. Ker na tem ni nič resnice, kar pišete v številki 160 o Mihaelu Novaku, da bi bil šel rajši v smrt kakor v zapor, prosimo, da zadevo prekličete, ker drugače bomo postopali drugače. Beležijo ter jamčijo bratje in starši.
a— Vse kradejo. Služkinji Mariji Škr-bičevi iz Aleksandrove ceste 47 ie neznan zlikovec ukradel kovčeg. v katerem je imela vso svojo obleko in perilo. Oškodovana je za preko 2000 din. — Ob kolo je prišla služkinja Marija Verglezova. stanujoča v Stolni ulici 17. Ukradeno kolo je znamke »Primavera« in ima evid. številko 2-24139. V stanovanje posestnika Alojzija Vrhovnika v Selnici ob Dravi se ie vtihotapil neznanec in odnesel razno perilo. obleko in gotovine za 500 din.
a— Divji kozel se sprehaja po mariborskih ulicah. V magdalenskem okraiu s? ie predsnočnjim sprehaial po ulicah mlad divii kozel, ki se i e naposled zatekel na dvorišče v Ljubljanski ulici 41. kjer so ga ujeli. Divji kozel ie očitno prišel s Pohorja.
Mase g
v maju
Narodna banka je pravkar izdala svoje jne^eeno statistično poročilo in sicer za Jiesec: maj. Iz tega poročila posnemamo na-
fjednje podrobnosti.
Promet na borzah
Premet na deviznih in efektnih borzah, ji se je v aprilu povzpel na 455 milijonov iin je v maju zopet nazadoval na 362 milijonov din (iani v maju 296). Predvsem je ^zadoval devizni promet od 424 milijonov ) aprilu na 333 milijonov v maju.
Promet z efekti, ki je bil letos slab, se je v maju sicer dvignil na 28.2 milijona din, vendar je zaostajal za lanskim letom (lani 34.1); v prvih petih mesecih t. 1. pa je znašal promet z efekti le 94 milijonov din nasproti 204 milijonom v istem razdobju lanskega leta.
Nazadovanje insolvenc
V prvih petih mesecih t. 1. je bilo v vsej naši državi le 25 konkurzov in 60 poravnalnih postopanj. Če prištejemo še pravkar objavljene podatke za junij vidimo, da smo imeli v prvem polletju v vsej državi 95 insolvenc nasproti 181 v lanskem in 146 v predlanskem prvem polletju. Konkurzov je bilo "etos v prvem polletju 30 nasproti 77 in 57 v prvem polletju zadnjih dveh let, prisilnih poravnalnih postopanj pa 65 nasproti 104 odnosno 89 v prvem polletju zadnjih dveh let
Velik železniški promet
Tudi v zadnjih mescih opažamo, da se naš železniški blagovni promet giblje na razmeroma znatni višini. V maju se je še ponovno dvignil, pri čemer ni brez vpliva okolnost, da se danes izvaža mnogo blaga po železnicah, ki se je prej izvozilo po morski poti. V maju je bilo na naših železnicah natovorjenih 173.647 vagonov nasproti 145.014 v lanskem maju tako, da je bilo
letos v tem mescu število natovorjenih vagonov za skoro 20% večje nego lani. V prvih petih mescih t. 1. je bilo na naših železnicah natovorjenih 746.962 vagonov nasproti 649.687 v istem razdobju lanskega leta.
O gibanju pomorskega prometa vsebuje statistika le podatke do aprila. V tem mescu je znašala tonaža v naše luke došlih ladij le 1.28 milijona ton (nasproti 1.76 milijona ton v istem letu lanskega leta), v prvih štirih mescih t. 1. pa 4.45 milijona ton nasproti 5.69 milijona ton v prvih štirih mescih preteklega leta.
Rečni promet, ki je v januarju in februarju zaradi ostre zime docela miroval, se je v naslednjih mescih naglo dvignil. Tako je bilo v marcu prevoženih 29.1 milijona tonskih kilometrov (lani 36.5), v aprilu 57.4 (55.4), v maju pa 66.9 milijona tonskih kilometrov (lani 55.4).
Gibanje hranilnih vlog
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so, kakor znano, lani pod vplivom vojnih dogodkov nazadovale od 11.500 milijonov ob koncu julija na 10.185 milijonov ob koncu decembra. Letos so se v prvih mescih nekoliko dvignile in so dosegle ob koncu marca 10.245 milijonov; v aprilu pa so znova nazadovale na 10.095 milijonov. Nazadovanje v aprilu je znašalo torej 150 milijonov din, od česar odpade največ na državne denarne zavode, kjer so se vloge v teku aprila skrčile za 60 na 2107 milijonov, in na hranilnice, kjer so nazadovale za 64 na 2463, pri privatnih bankah pa so se skrčile za 26 na 5525 milijonov.
Za maj so na razpolago šele podatki za 50 bank v Jugoslaviji. Ti podatki kažejo, da so se pri teh zavodih tudi v maju vloge nadalje skrčile, in sicer hranilne vloge na knjižice za 80 na 2029 milijonov, vloge po tekočih računih pa za 75 na 1237 milijonov din.
se fg zaposlenost v Sloveniji poslabšala
Zaposlenost delavstva v Sloveniji kaže letos od mesca do mesca nagle spremembe, kakršnih v normalnih razmerah ne opažamo. V februarju je število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani padlo za preko 1000 pod lansko število. V marcu smo prekoračili lansko skupno število zavarovancev za 1448 in v aprilu kar za 6864. Izredno naglemu sezonskemu dvigu v aprilu, pa je v maju sledil po najnovejših podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani sorazmerno manjši sezonski prirastek odnosno celo padec, tako da je bilo skupno število zavarovancev v maju le še za 3834 večje nego v istem mescu lanskega leta.
Od aprila do maja je povprečno število zavarovancev naraslo od 105.639 na 107.594 in znaša povečanje le 1955, medtem ko se je lani v istem mescu število zavarovancev povečalo za 4985 (v prejšnjem mescu, t. j. v aprilu, pa je, kakor smo že svoj čas poročali, število zavarovancev naraslo za 8479, med tem ko je v aprilu prejšnjega leta znašal prirastek le 3063).
Poslabšanje zaposlenosti, ki se kaže v maju, je očitno posledica nestalnih razmer v naši produkciji, zlasti pa pomanjkanja surovin. Povprečno število zavarovancev i se je od aprila do maja sicer povečalo, ' podatki o razvoju zaposlenosti v teku | mesca pa kažejo, da je število zavarovancev nazadovalo. Medtem ko je v začetku maja število zavarovanih delavcev in nameščencev naraslo na 108.652, je ob koncu mesca že padlo na 105.402.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od aprila do maja nadalje povečala od 26.89 na 27.27 din in je bila pri tem za i 1.41 din ali za 5.5% večja nego v istem mescu lanskega leta. Skupna dnevna za- . varovana mezda pa je znašala v maju
2,934.000 din, to je za 251.000 din več nego lani.
Gibanje zaposlenosti v vsej državi
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja šele podatke za mesec april. V tem mescu se je skupno število zavarovancev pri vseh krajevnih organih Suzorja povečalo za 36.856 na 743.680. V primeri z lanskim aprilom je bilo letos v aprilu za 30.628 zavarovancev več. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, v banovini Hrvatski in na ostalem področju države je bilo v aprilu v primeri z letošnjim januarjem naslednje:
januar april razlika Slovenija	101.117 116.955 +15.838
Ban. Hrvatska 209.133 237.926 +28.793 Ostale ban.	340.794 388.799 +48.005
Skupaj	651.044 743.680 +92.636
Od skupnega števila zavarovancev v Sloveniji je v aprilu odpadlo na OUZD v Ljubljani 105.639, na bolniško blagajno Trgovskega bolniškega in podpornega društva 10.351 in na bolniško blagajno Merkurja 965 zavarovancev.
V primeri z lanskim letom se je sorazmerno najbolj povečala zaposlenost delavstva pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, namreč za 24.6%, in v gozdno žagarski industriji za 19.1%. Razmeroma znatno povečanje (za 11.6%) je zabeleženo v papirni industriji.
Od posameznih okrožnih uradov so v maju pokazali največje odstotno povečanje v primeri z lanskim letom okrožni uradi v Beogradu (za 7.9%), v Karlovcu (za 7.7%) in v Ljubljani (za 6.9%). Največji odstotni padec pa izkazujejo okrožni uradi na Sušaku (—9.2%), v Petrovgradu (—6.3%) in v Nišu (—1.7%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda za vso državo je znašala v aprilu 25.82 din,
to je za 1.87 din ali za 7% več nego lan— Na področju dravske banovine je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev (ne samo OUZD) 27.81 din, na področju banovine Hrvatske 27.22 din in na področju ostalih banovin 24.36 din.
Celotni zaslužek zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih je znašal v aprilu 480 milijonov din in je bil pri tem za 32.2 milijona din za 7.5% večji nego lani. Zaslužek delavcev in nameščencev v Sloveniji je znašal 81.3 milijona din, v banovini Hrvatski 161.9 milijona din in v ostalih banovinah 236.7 milijona din.
V	inozemstvu deponirano zlato Narodne banke
V	zadnjih dveh mescih kažejo izkazi Narodne banke precejšnje povečanje zlatih rezerv, deponiranih v inozemstvu pri nespremenjenih zlatih rezervah v blagajnah Narodne banke. Od začetka maja do 8. t. m. se je skupna zlata podlaga Narodne banke povečala za 319 na 3629 milijonov din (po stvarni vrednosti); pri tem je zlati zaklad v blagajnah Narodne banke narasel le za 18 milijonov, med tem ko se je zlato deponirano v inozemstvu povečalo od 53 milijonov na 354 milijonov. Zlate rezerve v inozemstvu so se torej povečale v tem razdobju za preko 300 milijonov. Tega v inozemstvu deponiranega zlata Narodna banka ne more prenesti v domovino, ker je danes prevoz po morju zelo riskanten.
Kakor je iz najnovejšega tedenskega izkaza ameriškega trgovinskega ministrstva razvidno, smo ob koncu junija del tega zlata, ki je deponiran v inozemstvu, prenesli v New York. Ameriško zunanje ministrstvo namreč objavlja, da je bilo v tednu od 26. junija do 3. julija uvoženo v Zedinjene države za 86.5 milijonov dolarjev zlata; od tega 44 milijonov dolarjev iz Anglije, 30.2 milijona dolarjev iz Kanade, 3.5 milijona dolarjev iz Južne Afrike, 3.17 milijona dolarjev (174 milijonov din) iz Jugoslavije, 2.36 milijona dolarjev iz Švedske in 1.18 milijona dolarjev iz Hongkon-ga. Očitno gre pri tem za prenos dela naših zlatih rezerv, deponiranih v inozemstvu, najbrž iz Londona v New York.
Ameriške zlate rezerve so dosegle 20 milijard dolarjev
Spričo vojnih dogodkov v Evropi je dotok zlata v Zedinjene države v zadnjih tednih zavzel ogromen obseg, zlasti po vstopu Italije v vojno. V tednu od 19. do 26. junija je ameriški uvoz zlata dosegel rekordno višino 418 milijonov dolarjev, nakar je naslednji teden popustil na 86.5 milijonov dolarjev; znaten del tega uvoza odpade na zlato, ki so ga razne novčaniške banke prenesle v Zedinjene države. Te deponirane zlate rezerve so že ob koncu maja dosegle višino 1.7 milijarde dolarjev, sedaj pa cenijo, da se to deponirano zlato približuje drugi milijardi dolarjev.
Vzporedno se nadalje dvigajo monetarne zlate rezerve, ki so last Zedinjenih držav. Te zlate rezerve so ob koncu junija dosegle fantastično vsoto 20 milijard dolarjev (1 bilijon 100 milijard din), to je okrog 75% vseh monetarnih zlatih rezerv na svetu.
Ob koncu leta 1934 so znašale zlate rezerve Zedinjenih držav 8.24 milijarde dolarjev do konca leta 1938 so narasle na 14.51 milijarde dolarjev in do srede lanskega leta na 16.11 milijarde dolarjev. Po izbruhu vojne so se še v hitrejšem tempu dvigale in so od srede lanskega leta do srede letošnjega leta narasle za 4 milijarde dolarjev.
Naraščanje državnih dohodkov
Finančno ministrstvo objavlja podatke o naših državnih financah v prvih dveh mescih tekočega proračunskega leta. Primerjava letošnjih številk z lanskimi je v toliko otežkočena, ker se letošnje številke ne nanašajo na one izdatke in dohodke, ki so bili prenešeni na banovino Hrvatsko.
V aprilu in maju t 1. so znašali državni dohodki brez dohodkov, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko, 2141 milijonov din. Ce računamo, da znašajo dohodki prenešeni na banovino Hrvatsko na leto približno 800 milijonov din ali 70 milijonov din na mesec, tedaj bi znašali vsi dohodki skupaj z onimi, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko v teh dveh mescih 2281 milijonov din, med tem ko so lani v istem razdobju znašali le 1845 milijonov in znaša torej letos povečanje 436 milijonov ali okrog 23%.
Dohodki od neposrednih davkov, so znašali v aprilu in maju 422 milijonov brez dohodkov, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko; lani so znašali vsi dohodki od neposrednih davkov v prvih dveh mescih skupaj z dohodki, ki pripadajo sedaj banovini Hrvatski 41 milijonov. Navzlic temu, da letos niso upoštevani dohodki na Hrvatskem, je finančni efekt večji, kar je posledica davčne reforme, ki je bila izvedena v decembru lanskega leta. Od posrednih davkov je znašal donos taks 228 milijonov (lani 206 skupaj s taksami, ki pripadajo banovini Hrvatski), donos trošarin pa 181 milijonov (lani skupaj z dohodki na Hrvatskem 165 milijonov). Pri carinah, ki tudi sedaj v celoti pripadajo državi, je znašal v aprilu in maju donos 225 milijonov (lani 170). Donos monopolov, ki prav tako v celoti pripadajo državi, pa je znašal 432 milijonov (lani 350). Pri carinah je povečanje dohodkov, predvsem posledica povišanja nekaterih carin in večjega uvoza, večji donos monopolov pa je v zvezi s podražitvijo tobačnih izdelkov. Dohodki železnic so znašali v aprilu in maju 433 milijonov nasproti 359 milijonom v istih dveh mescih lanskega leta.
Izdatki in dohodki v letu 1939/40
Proračunsko leto 1939/40 se je, kakor znano, končalo z 31. marcem in so do konca marca dosegli vsi državni izdatki po proračunu za leto 1939/40 12.037 milijonov din. Računsko leto pa gre še dalje. V aprilu in maju so z naknadnimi izplačili narasli državni izdatki po proračunu za leto 1939/40 še za 350 milijonov na 12.387 milijonov, med tem ko so se dohodki na račun proračunskega leta 1939/40 v tem razdobju povečali za nadaljnjih 83 na 12.934 milijonov.
Ponovitev posnetka
Gospodarske vesti
= Neuspeh konference na Medu. Poročali smo že o konferenci med Italijanskimi in našimi tekstilnimi industrljci na Bledu, ki naj bi določila ceno za italijansko bombažno prejo v okviru kontingentov, določenih v najnovejšem trgovinskem sporazu-
1 .
mi državami, in sicer poo kontrolo angleških in italijanskih kontrolnih postaj. Blago, ki bi se prevažalo, bi bilo opremljeno s certifikati italijanskih in angleških konzularnih oblasti v naši državi odnosno v nevtralnih državah. Italijanski merodajni krogi kažejo za ta načrt polno razumevanje, z Anglijo pa so pogajanja še v teku.
= Petrolejska podjetja se selijo iz Zagreba v Beograd. V zagrebških gospodarskih krogih so izzvale vznemirjenje vesti, da se namerava direkcija družbe Jugosla-venski Schell d. d. preseliti v Beograd. Družba je vest demantirala, vendar je ugotovljeno, da so se višji uradniki družbe, ki so po večini Angleži in Nizozemci, že preselili v Beograd in da obstoji namera, prenesti znaten del poslov v Beograd, tako da bi v Zagrebu ostala centrala le še formalno. Ker ima družba pretežni del svojih industrijskih naprav v banovini Hrvatski (rafinerijo v Capragu pri Sisku in tanke v Dubrovniku in Solinu) se za stvar zanima tudi banska oblast v Zagrebu. Baje se namerava preseliti v Beograd tudi družba Jugoslavensko Standard Oil. Cie.
= Oslabitev bencinskega kartela. »Industrijski kurir« poroča, da bo petrolejska družba »Astra« d. d., ki ima svoje naprave v Osijeku, povišala svojo glavnico od 10 na 25 milijonov din. Kot vzrok tega povišanja navaja dejstvo, da je prišlo do oslabitve kartelne povezanosti med posameznimi podjetji in da hoče družba »Astra« izkoristiti sedanje razmere za povečanje svojih naprav.
= Termin jesenske prireditve ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina jesenskega velesejma rešeno, bomo ime-
xarK 440.50. Milan 22.20. Madrid 4U. Berlin 176.375. Stockholm 105.12.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 den.. 4% agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 76 den.. 6'/» dalm. agrarne 71 — 72 (71). 6°/o šumske 69.50 den.. 7 % invest. 95 den.. 7°/o Blair 91.50 — 93 (91). 8% Blair 96.75 den.: delnice: Trboveliska 302.50 — 307.50. Sečera-na Osijek 245 den.. Osiiečka lievaonica 165 den.. Isis 32 den.. Oceania 305 den.
Beograd Vojna škoda 441 — 444. 4*/o severne agrarne 52 — 52.50 (51.25). 6°/« begluške 78.50 — 79 (79). 6% dalm. agrarne 72.50 — 73 (73 — 73.25). 6% šumske 70.50 — 71.50 (71). 1% invest. — (97). 7°/o Blair 93 den.. 8% Blair 97 den.. Narodna banka 8000 bi.. PAB 192.50 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
Novos^dska blagovna borza (IV t.
m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška. baranjska in banaška 78 kg. 2"'„, 242; sremfka in slavonska 78 kg, 2»/„, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238
—	240. Koruza; bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka; baška in banatska »0g« in »Ogg« 365 — 375; >2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50: >7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Kdo so novi možje v Franciji
Ugledni švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« objavlja daljši komentar o novih možeh v francoski vladi, iz katerega posnemamo nekaj misli:
Dne 14. julija 1935 je nudila tedanja La-valova vlada v Franciji sliko vlade, ki je med pohodom množic cb Bastilji ter vojaškim pohodom 60.000 »ognjenih križev« na Champs Elisees simbolizirala državno avtoriteto in s policijskimi ukrepi skušala preprečiti spopad med obema nasprotnima taboroma, levico in desnico, ne da bi prelomila z nobenim izmed njiju. Lavala je kasneje levica obtožila, da je že tedaj sim-patiziral z La Roqueom ter sam podprl manifestacijo »ognjenih križev« kot protiutež proti nastajajoči »ljudski fronti«. Nekaj mescev nato je sledila v poslanski zbornici sprava med Leonom Blumom m Ybarnegarayjem, ki sta si — prvi v imenu antifašistov, drugi v imenu »ognjenih križev« — obljubila razorožitev oboroženih formacij, že tedaj so bivši bojevniki zahtevali nadstrankarsko vlado pod vodstvom maršala Pčtaina kot edini izhod za pomirjenje republike. Njihova prizadevanja pa so bila zaman, kajti 14. julij naslednjega leta pomeni že nastop »ljudske fronte« pod vodstvom triumvirata Blum—Daladier— Thorez.
Sedaj je Laval, nadaljuje švicarski list, vodilna sila in verjetni dedič avtoritarne ali znabiti celo diktatorske Pštainove vlade. Njemu ob strani stoji Ybarnegaray kot šef francoske socialne stranke in velik del programa »ognjenih križevc je sprejet v vladni program nove vlade. Da se je ta sprememba izvedla po zakoniti parlamentarni poti, je v veliki meri zasluga Lavala, njegove spretnosti in prepričevalne sposobnosti. Notranji minister je Marquet, ki se je kot župan Bordeauxa izkazal za delovno osebnost. Zaradi svojih neosociali-stičnih idej je moral zapustiti Blumovo stranko, s katere šefom je bil v sporu. Znan je kot zagovornik obsežnega programa javnih del. Prometni minister Pičtri je bil minister zdaj v levičarskih, zdaj v desničarskih vladah. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil tudi kandidat za državnega predsednika m je zastopal vseskozi republikanski program. Kot rojenemu Korzi-čanu mu je državna avtoriteta več kot načela. Senator Lemery, ki je bil večkrat minister v desničarskih kabinetih, se kot zastopnik Martiniquea spozna predvsem na kolonijalna vprašanja. Povsem nova osebnost pa je Emile Mireaux, direktor »Temp-
sa« in član akademije, ki je prevzel prosvetno ministrstvo.
Kdor te ljudi pozna, piše švicarski list, ve, da nagibajo vsi k avtoritarnemu sistemu. Isto velja seveda tudi o vojakih v vladi, generalih Weygandu, Pujoju, Colsonu in admiralu Darlanu, ki imajo v rokah vojno ministrstvo in njegove oddelke. Resore financ, pravosodstva in poljedelstva je maršal Pčtain zaupal strokovnjakom v teh vprašanjih Buthilieru, Alibertu in Cazotu. Baudoin prevzame dokončno zunanje ministrstvo, pri čemer pa je obdržal vse dosedanje funkcije v tem ministrstvu. Ali so vse te osebnosti po svojih sposobnostih nad dosedanjimi državniki, se seveda ne da reči. V sistemu, kakršen je sedanji, pa je to končno postranskega pomena, kajti pri teh ljudeh v njih nastopih pred narodnim predstavništvom ne bo več šlo za izredno prepričevalno sposobnost.
Milijonski krediti za zagrebško univerzo
Zagreb, 16. jul. o. Za potrebe hrvatske univerze je odobrila država prvi kredit 24 milijonov din. Medicinska fakulteta bo dobila 7.5 milijona za zgraditev nevrološke klinike, pravna fakulteta zahteva za zgraditev svojega novega poslopja 9 milijonov, botanični zavod bo zgradil za 2.6 milijona novo poslopje v botaničnem vrtu. Tudi bogoslovna fakulteta zahteva svoje posebno poslopje. Za popolno ureditev zagrebške univerze je določena vsota 42 milijonov, od katere je sedaj prvi kredit 24 milijonov dan na razpolago za najnujnejše potrebe.
Štipendije italijanskih institutov v Jugoslaviji
Zagreb, 16. jul. o. Davi je prispel v Zagreb iz Rima univ. prof. dr. Giovani Maver, glavni ravnatelj vseh institutov za italijansko kulturo v Jugoslaviji. Profesor dr. Maver se je najprej mudil nekaj časa v Ljubljani, kjer se je sestal z vodjo tamoš-njega italijanskega instituta. V Zagrebu bo ostal dva dni. Njegovi razgovori se tičejo v glavnem italijanskih štipendij, ki jih bodo podelili italijanski instituti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ob pričetku šolskega leta. Odločitev o štipendijah bo na njihove predloge padla v Rimu. Iz Zagreba bo prof. dr. Maver odnotoval v Beograd, kjer bo ostal več dni. nakar se bo vrnil v Zagreb.
Nad Zagorjem se je utrgal oblak
Velikanske množine vode so spremenile Zagorje v jezero, v katerem so plavali iz hiš odneseni predmeti
Zagorje, 16. julija Neviht letos ni ne konca ne kraja, toda takšne vremenske katastrofe, ki nas je zadela danes med 16. in 17. uro, že doigo vrsto let ne pomnimo. Ob omenjenem času so se pripodili nad Zagorje in okolico temni oblaki in nastala je ploha, da je dobesedno lilo kakor iz škafa V nekaj minutah se je vse Zagorje spremenilo v jezero, v katerem so plavali pohištvo, deske, razdrte brvi in drugi predmeti. Celo živino je odnašala deroča voda.
Voda je narasla tako naglo, da ljudje niso mogli niti misliti na reševanje, kajti navajeni na stalne nevihte niso pričakovali ta-
ko nenadne katastrofe Voda ki je vdrla v hiše, je prevračala pohištvo in naraščala tako hitro, da je mars'kje segla ljudem do prsi. V nekaterih niže stoječih hišah so se morali ljudje rešiti na podstrešja. Kakšna je škoda, se ne da preceniti niti približno.
Med ploho je padala tudi toča. Nedvomno se je moral prav nad nami utrgati oblak, kajti sicer ni mogoče, da bi v kratkem času nastala tako silna povodenj Deroča voda je gotovo uničila vso rast na polju, tako da kmetje ne bodo imeli še tisto malo pridelko ki ga nam je obetalo letošnje neugodno .c to.
t uiiiiiiu pi ia lamovu.__
Vojne mornarice na črnem morjn
Rusija, Turčija, Rumunija in Bolgarija na valovih
Obale Črnega morja si delijo štiri države, Rusija, Turčija, Rumunska in Bolgarska.
Rusija je najmočnejša država na črnem morju, posebno sedaj, ko si je vzela Besarabijo in dobila nadzorstvo na izlivom Donave. Za varstvo svojih koristi ima Rusija na črnem morju precej številno vojno mornarico, ki jo sestavljajo velika oklop-nica »Pariška komuna« štiri križarke od 6000 do 8000 ton, ena matična ladja za le-
tala, dve torpedovki, 30 podmornic, 12 manjših ladij in 60 torpednih čolnov.
Turško brodovje ima na istem morju oklopnico »Javuz«, dve križarki po 4000 ton (razen teh sta še dve v gradnji), 8 tor-pedovk in 17 podmornic.
Rumunska ima samo dva rušilca (dva sta v gradnji), precej močno pa je njeno donavsko brodovje, ki more v potrebi operirati tudi na črnem morju.
Bolgarija ima štiri patrolne ladje ln dve manjši torpedovki.
Kneginja samotarka
V Budimpešti je umrla vdova po knezu Galicinu
V Budimpešti se je končalo življenje zanimive osebnosti, potomke ene izmed najznamenitejših ruskih plemenitaških rodbin, vdove po knezu Aleksandru Galicinu.
Princesa Aleksandra Mesščerska je živela že leta in leta popolnoma odmaknjena od sveta s svojo hčerjo princeso Marijo Galicino. Poznali so ju samo sprehajalci na promenadnih poteh v mestnem gozdu. Stara dama, ki je bila že v 76. letu, je hodila vedno črno oblečena in zastrta. V rokah je imela palico iz ebenovine s srebrnim ročajem. Obe ženski sta se pogovarjali največ v francoščini.
Številna rodbina stare dame je raztrese-
na tako rekoč po vsem svetu. Imela je sedem otrok, ki živijo v raznih deželah Evrope in Amerike. Dve hčeri sta poročeni z ameriškima industrijcema, tretja, ki živi na Dunaju, je bila te dni pri materi na obisku. Ko se je s sestro, ki je stalno živela z materjo, vrnila po opravkih v mestu v njeno stanovanje, sta našli mater mrtvo. Na pisalni mizi je bilo pismo, ki se je zaključevalo s stavkom: »Počutim se zelo slabo, če bom umrla, me dajte obducirati.«
Policija je dala obdukcijo izvesti in se je izkazalo, da je stara kneginja trpela za težko boleznijo v želodcu, neposredni vzrok smrti pa je bila srčna oslabelost.
Rodoviten zakon
Luigi Curti iz Parme v Italiji je prošle dni postal oče svojega 18. otroka. Krstili so ga na ime Graziani. Zakonca Curti sta imela 18 otrok, 12 dečkov in 6 deklic, od kateri hjih danes živi še 16.
Letalski alarm
v Jeruzalemu
Prvič v sedanji vojni so imeli prošle dni letalski alarm v Jeruzalemu. To je bilo tisti dan, ko so italijanski bombniki metali bombe na Haifo. Pri tem letalskem napadu je bilo ubitih in ranjenih več oseb.
Piemsntska princesa pri ranjencih
Iz Neaplja poročajo, da je princesa Marija Jose, soproga prestolonaslednika Um-berta obiskala ranjence, ki jih je pripeljala neka italijanska lazaretna ladja iz Tobru-ka in Bardaria. Transport je obsegal 560 mož, katerim so strežnice Rdečega križa ponudile cigaret in druge darove.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
švicarska ambulanca za zobe
V Švici imajo v vojski posebne ambulance, ki skrbe za pregled in popravila zob
vojaštvu
Zlati zaklad
na Martiniquen
Po nekem sporočilu skandinavskega brzojavnega urada računa ameriški tisk s tem, da bodo Zedinjene države v bližnjem času zasedle francoske in holandske kolonije v Ameriki. Prihod ameriških rušilcev pred francoski otok Martinique, ki ga blokirajo Angleži, smatrajo za prvi znak, da hočejo Američani »čuvati svoje koristi«. TI dogodki okrog Martiniquea so že zavoljo tega pomembni, ker so Francozi spravili tja velik del svojega zlatega zaklada Govorijo o zlatih palicah v vrednosti milijarde dolarjev. Ta zaklad, če res obstoji, bi mogel vsekako zbujati zanimanje Američanov, kakor Angležev.
"Rekord enorokega pisalca
To, da je izgubil eno roko, Franka Hai-gha, dijaka Dixiejevega kolegija v St. Georgeu v Utahu, ni prav nič oviralo, da bd ne postal prvovrsten strojepisec. V kratkih štirih mesecih mu je s pridno vajo uspelo, da je mogel prekositi vse svoje tovariše, kar se tiče hitrosti na pisalnem stroju. Haigh si je izmislil poseben sistem za udarjanje na tipke in ta sistem mu je omogočil z eno samo roko hitreje pisati, -nego morejo to drugi z dvema rokama. Med drugim je tipkal 5 minut neprestano 1» diktatu in se ni v tem času niti enkrat zmotil.
Diktator Anglije ?
Iz Londona poročajo, da so v Angliji močne sile na delu, da bi dobil general Edmund Ironside diktatorska pooblastila za vojaško vodstvo na kopnem, na morju in v zraku
Sestanek Ciano-Ribbentrop-Molotov?
Inozemski listi beležijo, da se nemška in italijanska diplomacija trudita za sestanek grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z Molotovom v Moskvi. Ta sestanek naj bi se vršil še preden bi se začela nemško-italijanski udar proti Angleški.
Evakuacija londonskih otrok
Ikupina otrok lz Londona, ki čakajo na odhod iz prestolnice
Nehvaležnost — plačilo sveta
Svojega rešitelja je tfožila
Bolgarski generali
na zapadnem bojišču
Na povabilo vrhovnega poveljstva nemške vojske so odpotovali iz Sofije na za-padno bojišče vrhovni poveljnik bolgarske vojske v svetovni vojni general žekov, general Popov in več drugih častnikov bol-gar.<v", vojske. Obiskovalci Nemčije si bodo ogledali bojišče na evropskem zapadu.
Z malo nenavadno tožbo se bavi ta čas neko grško sodišče. V neki vasi se je hotela mlada šivilja v vročem majskem dnevu okopati v reki blizu svoji hiše. Izbrala si je osamljen kraj, ki ga je obdajalo gosto grmovje.
Neki mladenič, ki je bil v dekle zaljubljen, ji je bil na skrivaj sledil. To gotovo ni bilo lepo, vendar pa je bilo koristno. Kajti nenadno je mladi mož opazil, da je dekle na nekem globljem mestu zagrabil vrtinec. Malo je utegnila še od strahu za-kričatl, potem jo je tok potegnil v globino.
Ne da bi se pomišljal, je mladi mož skočil oblečen v deročo vodo in z največjim naporom mu je uspelo, da je neprevidno kopalko izvlekel na suho. Popila je bila že mnogo vode in je bila brez zavesti.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je novi bolgarski poslanik v Rimu Karadžov odpotoval preko Berna v Rim;
da je francoski vojni minister odredil odpust več letnikov rezervistov v Siriji;
da je odpotoval državni predsednik Turčije Izmet Ineni na oddih v kopališče Jalovo;
da je francoska vlada v Vichyju dala zapreti dvajset novinarjev, ki so bili sim-patizerji sodelovanja z Veliko Britanijo;
da je polkovnik de Laminard, šef generalnega štaba generala Mittelhauserja. odpotoval v Džibuti, kjer se bo razgovarjal z generalom Le Gentilhommeom o strate-gičnem nadaljevanju vojne;
da so Nemci na zapadnem bregu Sana položili temelje za mesto, ki se bo imenovalo »Nemški Premisl«;
da je potres na japonskem otoku Mijaki uničil 50 vasi;
da proizvodnja nafte v Albaniji stalno narašča;
da se je bivši albanski pravosodni minister Faik Satku vrnil v domovino;
da je na poti iz Velike Britanije v Ameriko 13.000 angleških evakuiranih otrok:
da je z njujorškega letališča krenil proti Novi Zelandiji 42 tonski hidroavion »American Clipper« z 27 potniki ln ogromno pošto;
da je v Nebraski umrl predsednik ameriške banke »National City Bank of New York« James Berkins;
da bodo v Benetkah v kratkem otvorili razstavo italijanskih in nemških filmov:
da je iz Moskve proti čukotsku odletel poštno-potni£ki hidroplan, ki bo preletel razdaljo 9000 km v 60 do 70 urah.
Prašič slaninar — tek
v
S 9 O
S kakšnimi senzacijami se ukvarja Amerika
Vse okrožje Bienville v ameriški državi Louisiani govori o Patootieju, prašiču dirkaču. Pri dirki, ki jo je gledalo 4000 oseb. je Patootie zmagal nad konjem, ki je sicer morali nositi pri tem dve osebi na svojem hrbtu.
Cel teden dni je Leon Mitchell. poljedelski agent tega okrožja vadii vrlega slaninar ja na progu ki je šla preko blata, peska in asfalta. Sledil mu je pri tem na izbor-nem konju, a po končani vaji mu ie vedno serviral njegovo najljubšo jed, mlad, sladek krompir.
Pri dirki je Patootie progo, ki je bila 2.8 km dolga, precej valovita, polna ovinkov, pretekel v csmib minutah. Seveda je morala policija na progi vzdrževati red, kajti mnogo zijal, zlasti mladih, je stvar vzelo manj resno, nego bi bilo treba in so vrli živali na vse načine nagajali, tako da je na nekem mestu padla celo v jarek, iz katerega pa se je hitro izkopala in je konja spet prehitela. Po tekmi je bii konj ves upehan, medtem ko se je Patootie z vsem mirom spravil na svoj ljubi krompir...
Mladenič jo je takoj poskusil obuditi z umetnim dihanjem. Zdi se pa, da je to delo opravljal malo preenergično ali pa je dekle imelo zelo krhke kosti, kajti pri teh poskusih je utrpela lom desne roke.
Rešitelj je bil gotovo ravnal malo neprevidno, vendar pa so se vsi začudili, ko je prišla šivilja pozneje pred sodnika in tožila mladega moža za odškodnino, ker nI bil ravnal z vso opreznostjo, kakršna bi bila na mestu v takšnih primerih. Najmanj štirideset dni ji je bilo treba, da se ji je kost na desni roki zacelila in za ta čas je zahtevala odškodnino. Sodnik je sedaj v zadregi, kako naj tožbo reši.
Ruska knjižnica v Ameriki
Kongresna knjižnica v \Vashingtonu je lastnica ene najbolj dragocenih mskih za" sebnih knjižnih zbirk. Ta zbirka obsega okrog 80.000 zvezkov, med katerimi jih je 68.000 v ruskem jeziku Mnoge med njimi so velike knjižne redkosti
Zbirko si je omislii v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja sibirski veletrgovec Judin in je v Krasnojarsku. mes^u. kjer je živel, zgradil zanjo posebno poslopje. Ko je nastala nevarnost da bi revolucija uničila to knjižnico, jo je Judin prepustil Američanom za 40.000 dolarjev T<~ je predstavljalo komaj tretjino tega. kar je bil veletrgovec svoječasno zanjo sam izdal. Drugi del Judinove zbirke, k' obsega okrog 100.000 listin, avtogramov in drugih dokumentov, je baje še vedno v arhivu v Kras-in ga doslej še niso uredili.
nojarsku
N A M E S T e ANEKDOTE
Letalec je padel z letalom vred in je pristal v krošnji velikega oreha. S težavo je splezal na tla.
»Postaviti sem hotel nov rekord.« je dejal lastniku posestva.
»To vam je tudi uspelo«, ga je potolažil prijazni mož. »Gotovo ste prvi človek, ki je prišel z drevesa, ne da bi prej splezal nanj.«
VSAK BAN ENA
»Kaj samo petdeset par napitnine mi je dal? Skopuh nemarni! Moja sreča, da sem se pri računanju zmotil za celega kovača v njegovo škodo!« (»Berlinske Titende«)
IUCHEL ZfiVACO:
165
Don Juan
ROMAN.
Dvakrat zaporedoma mu je prebral Ponthusovo sporočilo. Bel-Argent ga je razburjeno in napeto poslušal ter si vtikal besedo za besedo v spomin. Ko je bilo pismo prečitano, je Bel-Argent zamr-mral:
»Vrag me vzemi ...«
»Vzel te bo, le potrpi,« je rekel Corentin.
»Nekaj se godi... a kaj? ... To prekleto pisanje moram ubogati, kajti gospod Ponthuški zatrjuje, da mu gre za življenje ... Moram, in vendar ... vraga, vraga... zvedeti hočem, kaj se skriva za tem!... Jakomin, s sramotišča sem te rešil. In ne samo to: prisegel sem ti, da priznam, da je pravi... Jakomin, pri tej priči moraš v Sekirno ulico; nato mi pridi k Tempelskim vratom povedat, kaj se godi pri ,Ježu4. Pojdi, Jakomin. Če storiš to, ti vrnem vse, za kar sem te prej le ob-igral.«
»2e grem!« je dejal Corentin.
In to je bila junaška beseda, kajti don Juan mu je bil zagrozil, da ga neusmiljeno premikasti, ako se le za minuto gane od »Vedeževalke«.
Bel-Argent je vnovič skočil na konja in ves zamišljen odjezdil k vozarju, kjer je našel kočijo pripravljeno. Neutegoma je krenil z njo na do-
govorjeni kraj ter se ustavil sto korakov od Tem-pelskjJi vrat.
Kmalu po enajstih se je prikazal Jakomin Corentin.
Povedal je, da je Sekirna ulica na obeh koncih zasedena z močnimi oddelki profosovih stražnikov, tako da se nikjer ni mogel prekrasti do »Ježa«. Malo je manjkalo, pa bi ga bili prijeli, ko je poizkušal; rešile so ga samo dolge noge, ki jim gre zasluga, da ga niso ujeli.
»In tako nisem nič videl,« je končal. »Tem več pa sem slišal: ulica je polna hrupa in vpitja. Bi-jejo se, o tem ni dvoma. Dajejo se kakor stekli.«
Bel-Argent je molčal.
»Kaj praviš k temu?« je rekel Corentin
Bel-Argent ni odgovoril...
Bel-Argent je jokal... Da, jokal je. In niti sam ni vedel, da joče.
Od ranih otroških let, ki so mu bila zdavnaj izginila iz spomina, so bile to prve solze, ki jih je kdaj prelival. »Ubogi gospod Ponthuški,« je menil sam pri sebi, »torej so vas ubili. Nekdo vas je izdal. Zvedeli so, kam ste se zatekli, ali bolje, v katero past sem vas zvabil... jaz, da, jaz! Ta dva ničvredneža... oh, saj ni več pravice na svetu! Na malem ognju ju spečem, da ju le dobim v roke. Da, cvrla se bosta, a vam, ubogi gospod, vse to ne bo vrnilo življenja! Vi ste znali govoriti z menoj; privoščili ste mi nekatero besedo, ki drugim plemičem nikoli ne pride na jezik. Časih je kar drhtelo v meni, ko sem vas poslušal. Gledali ste me takisto, na mojo dušo, kakor da sem človek, ne pa vaš suženj in vaša žival. Odkod to? Vrag
me nabodi na svoje najlepše vile, če vem! Ob vašem prvem pogledu in vaši prvi besedi sem si dejal: to ni samo plemič, ampak tudi človek. Dobro srce ste imeli za vsakogar, za siromaka na ulici ali za deklino, ki vam je nastavila roko; dobro srce in prijazno besedo. In tudi piti ste ga znali, kadar je tako naneslo!
In ko sem pospravljal ostanke iz steklenk, ki ste mi jih puščali malo manj ko polne, sem moral kajkrat priznati, da veste, kako je treba sestaviti pošteno kosilce ali dobro večerjo. In zastran mečevanja lahko rečem, da vam ni bilo enakega. Kakšna vihra, kakšna spretnost, kakšno bistro oko! Pa kaj zdaj čivkam, ko je vse minilo! Nikoli več ne bom videl vašega nasmeha, nikoli več gledal za mečem, kako se vam bliska v desnici, nikoli več praznil za vami steklenk. In da ni tega prekletega pisanja, ki ste mi ga poslali, bi vsaj lahko pohitel tja, kjer ste, in z vami vred odrinil v krtovo deželo. Ali vi tega nočete, moj dobri gospod. Zapustili ste mi ukaz, in ta ukaz izvršim, naj me strela ubije! Prav tja na Špansko jo spremim, vašo zalo gospodično iz Arronškega dvorca, da bi jo vrag odnesel! Spravim jo na varno, ali pa naj me zemlja pogoltne, zakaj tako ste hoteli vi, gospod Ponthuški, ki ste se zanesli name. Z Bogom torej, gospod Ponthuški, ko je tako, da mi branite priti k »Ježu«'in z vami vred odriniti na oni svet. Čuj, Jakomin, ali dobro veš, da je res tako zapisano: naj ostanem do polnoči tu, potem pa krenem v Arronški dvorec? Daj, prečitaj mi še enkrat...«
»Tema je kakor v rogu,« je rekel Jakomin, zavzet nad tem dolgim molkom. »O čem tolikanj premišljuješ?«
»Prav imaš, tema je kakor v vragovi deželi. In res čemu? Saj vem vso reč do besede na pamet. Tu naj ostanem. Kaj vraga ti je bilo treba čitati to prokleto pisanje? Kdo te je prosil?«
»Kdo me je prosil? Ti sam,« je dejal Jakomin.
»Ni res. In praviš, da je Sekirna ulica polna stražnikov?«
»Tako polna, da prekipeva. Kakor obsedeni se dero na ubogega plemiča, gospoda Ponthuškega!«
»Dero se, sodrga profosova! Tak zakaj si čital?«
»Sam si me prosil! Zaklinjajo se, da ga morajo ubiti ... «
»Joj meni! Kakšna nesreča, da ne smem... A kaj, hudimana te je prineslo prav tisti mah, da si mi čital? Kdo te je prosil, da mi bodi pod nogami?«
»Takrat si Boga hvalil, da me imaš ...
»Kako misliš, po pravici povej? Meniš, da se bo izmotal?«
»O jehata,« je dejal Jakomin, »ta hip je gotovo že... «
»Gorje meni! In mu ne morem ... Tak kaj te je neki obsedlo, da si mi šel čitat pismo, ki pravi, ds> se ne smem ganiti odtod, dolgin nemarni?«
»Saj slišiš, da si me prosil... «
»Ni res, lažnik, slepar, dvorni bralec peklenskega kralja!«
»Motiš se,« je dostojanstveno rekel Corentin, »motiš se, Bel-Argent.«
Vojni cilj! osi Rim—Berlin
Nemški in italijanski tisk o novi ureditvi Evrope
V zatišju »med dvema bitkama«, kakor ie to vmesno fazo vojne označil glavni organ narodnosocialistične stranke »Vdiki-scher Becbachter«. ie skoro vsa oozornost nemškega in italijanskega tiska posvečena novi ureditvi evropskega kontinenta. Tako nam ti listi prvič od izbruha seda-nie vojne odpirajo povsem lasen vpogled v evropske vojne cilie obeh velesil osi Rim-Berlin. Zato zaslužijo, da ž njimi seznanimo po direktnih virih tudi naše čita-telje.
Mimogrede lahko še ooorei zabeležimo, da tolmačijo v nekaterih nevtralnih krogih pisanje italijanskega in nemškega tiska o načrtih obeh velesil osi za novo ureditev Evrooe pod njunim vodstvom kot najbolj zgovoren znak. da v Rimu in Berlinu nanadu na Angliio ne pripisujejo odločilnega primera za samo Evropo. Češ da i5 Angliia po francoski kapitulaciji ter prelomu med Parizom in Londonom itak povsem izključena z evropskega kontinenta. na da zato velesili osi Evropo lahko mirno uredita po svoli zamisli. Po dose-dan;ih velikih osvojitvah na zaoadu. ki so za Nemčijo in Italijo v znatni meri ublažile rroblem preskrbe surovin za nrimer daljšega traiania vojne, čas ne dela več proti velesilama osi. Zato po mnenju nekaterih diplomatskih krogov tudi niso po-vsen izključene diplomatske ali mirovne ofenzive namesto nravih ofenziv nroti An-eliii. Ti krosi navaiaio v utemelievanie sv..jih domnev med drugim okolnost. da pišeio nemški in italijanski listi v zadnjem času zelo veliko o ureditvi evropskega kontinenta, da pa ne omeniaio niti kolonialnega vprašanja, niti britanskih pre-komorskih posesti, temveč se omeiuieio zrroli na izključevanje slehernega angleškega vpliva~"iz Evrope. Drugi diplomati pa se mnenia. da ie vojaška akcija Italije in Nemčiie proti Angliii nuino potrebna, češ da nove Evrope ni mogoče urediti brez dokončne zmage nad angleškimi oboroženimi silami.
Vodilna načela
nove ureditve Evrope
Nemški in italijanski listi oostavliaio naslednja glavna načela nove ureditve Evrope: 1. Z izločitvijo Franciie ie polo-žai velesil na evropskem kontinentu ja- j sen: velesili osi Rim-Berlin predstavljati j edini vojaški sili Evrope. 2. Angliia ie na ! kontinentu izgubila vse svoie zaveznike I ter ie izločena iz slehrnega vmešavanja v j evropske razmere. 3. Evropa teži sedaj k i svojemu zedinjeniu pod vodstvom obeh velesil osi Rim-Berlin ter nastopa kot združena celota proti angleškim poskusom njene drobitve in razbijanja. 4. Današnja vojna pomeni totalno revoluciio evropskega življenja na vseh področjih ter začetek prilagcievania vseh evropskih držav no- ; vim. idejam Berlina in Rima. 5. Med Nem- ' eijo in Italijo na eni ter Rusijo na drugi strani ie za daljšo dobo dosežena nooalna razmejitev medsebojnih interesnih sfer ali ■
vplivnih področij, tako da so po izločitvi Francije in Anglije odstranjena s kontinenta vsa trenja ne le med velesilami, temveč tudi med malimi narodi. »Duhovno, politično, vojaško in gospodarsko predstavlja sedai italijansko-nemška skupnost nesoremenliivi temeli evropske nove ureditve.« Tako se glase zaključki v italijanskih in nemških vodilnih listih.
Folsžaj malih držav
Ob tem prelomu med dvema dobama se seveda spreminja tudi položaj malih držav na evropskem kontinentu, kar nemški in italijanski listi še posebej naglašaio. Georg Dertinger piše na primer v »Ner.es Wiener Tagblattu«:
»Nobena država ni prisil lena vstopiti v ta sisitem. toda vsi narodi brez razlike, pa nai bodo veliki ali mali. imajo v tem sistemu svoie mesto... Konec na=protij med velesilami v tej novi Evropi je veliko novo dejstvo za vse male evropske narode. Poldruso stoletje 90 se mali evropski narodi ogrevali za pretirani nacionalizem. Njihova največja zmota 1e bilo dviganje niihove narodne suverenosti na škodo evropske .solidarnosti. Celo tam. kjer so se mali narodi, kakor na primer Cehi in Slovaki, znašli skupai. se ie ta skupnost razbila in v svoji izolaciii so se vrnili spet v svoje prirodne skupnosti. Prav ta primer Cehov in Slovakov ter njih ugoden položaj v sedanii voini dokazuje tako politično koristnost vključitve malih narodov v prostor obvladaioče velesile kakor tudi moralno utemeliitev takšnega sistema reda. ki ne omeiuie niti svobode niti časti malih narodov.«
Podobna so izvajanja glede malih narodov tudi v vseh drugih nemških listih. Obrisi nove Evrope po zamisli vele-il osi Rim-Berlin so dovoli jasno začrtani. Ugled, ni nemški publicist Alfred Pilllmann je k vprašaniu novega položaia malih narodov zapisal te dni med drugim: »čas. ko so male države Evrope vodile svetovno politiko. ie vsekakor dokončno minil... Voditi svetovno politiko je zadeva velesil. To načelo nI nikaika zlobna nemška iznajdba. temveč zgolj samoumevnost, ki je le prehodno zašla v pozabo. Položaj malih držav je s tem sam po sebi zarisan.«
Enake so ugotovitve italijanskih listov. Za primer navajamo samo nekai stavkov iz članka, ki ga ie te dni objavil milanski list »Corriere dela Sera« na uvodnem mestu pod naslovom: »Evropa vse sama stori«. List piše: »Evrooa se sedai lahko sama uredi, kajti velesili osi Rim-Berlin predstavliata bistvo evroostva v njegovem dvojnem izrazu: germanskem in romanskem ... Prvič v zgodovini ie Balkan ostal izven vojne... Nasprotje med german-stvom in slovanstvom je povsem odstrani eno spričo potrebe, da se za vedno izloči oblast plutokracije... Vsi narodi, veliki in mali. zametu 1eio parlamentarizem, se usmerjajo k eni sami stranki in avtoritarni demokraciji ... «
LEŽKE
Samouprava"
napoveduje likvidacijo naše industrializacije
Glavno glasilo Jugosiovenske radikalne zajednice napoveduje v svojem uvodniku po zaKijučku sedanje vojne veliko »med-nL.oano razdelitev dela«, ki bo prizadejala tu d l našo državo. »Moramo računati že danes z gospodarskimi posledicami sedanje vojne in z novim gospodarskim redom v ilviopi. Kaša država bo morala preusmeriti ne samo svoje poljedelstvo, nego naj-e vse svoje gospodarstvo. Predvsem se bo morala posvetiti svojemu poljedelstvu, s katerim bo igrala v novi obliki Evrope sigurno važno vlogo. Počasi bo morala zapustiti svoja avtarkijska pota, ki jih je 'nocila doslej. Njena glavna naloga bo pospeševati svoje poljedelstvo, šumarstvo in živinorejo. V poljedelstvu se bo morala posvetiti pridelovanju industrijskih bilk in reorganizaciji vse svoje živinoreje.«
Ržiiisler Markovi«
g sissi politiki
V Dalmaciji se mudi minister pravde dr. Lazar Markovič. Uredniku splitske »Nove dobe« je v razgovoru izjavil, da ostane kurz naše zunanje politike isti, kakršen je bil dosedaj. Prav tako tudi smer naše notranje politike. Spremembe v ministrstvu prosvete in notranjih del ne pomenijo nobene spremembe kurza in o neki rekonstrukciji vlade ni govora. Banovina Hrvatska gradi svoje notranje življenje povsem v skladu s sporazumom in z intencijami kr. vlade v Beogradu. Današnja Hrvatska je otrok širše nam domovine Jugoslavije.
Za Ji g v JsigG slovenski odbor
Za ustanovitev novega Jugoslovenskega o ":ora se zavzema v »Narodni odbrani* dr. Ivan Nevistič. Pisec ugotavlja, kako je skoraj neopaženo minula 251etnica ustanovitve Jugoslovenskega odbora, ki smo jo praznovali letos. »Ni čudno, Kajti ta jubilej pada v dobo. ko jugoslovenstvo, iz katerega se je rodil Jugoslovenski odbor, ne predstavlja nobene konjunkture, temveč po življa najtežjo krizo svojega obstanka. D^r.es je jugoslovanska ideja anatemizira-na pc sem na srednjeveški način kot najbolj opasno krivoverstvo. SpeKulanti in ko-njunkturisti vedo, da je dobičkanosno na n ipodlejši način napadati Jugoslovenstvo, iz katerega je vznikla naša država. Toda kriza, ki jo danes jugoslovenska ideja preživlja, ni kriza, ki vodi k nemoči, temveč je kriza, k! vodi k preporodu. Od špekulantov in konjunkturistov očiščeno jugoslovenstvo je poklicano, da izvede v naši državi in v našem narodu poslanstvo, ki zna-či našo bodočnost. V svetovni vojni je stari Jugoslovenski odbor častno Izpolnil svojo nalogo. Današnji časi zahtevajo neobhodno, da se ustanovi nov Jugoslovenski c bor, ki bi imel po obsegu sicer manjšo, po vsebini pa še večjo nalogo. Stari Jugoslovenski odbor je prepričal celo inozemstvo, prijatelje in sovražnike, da so Srbi, Hrvati in Slovenci e n narod, ki Je povezan s krvjo in svojo usodo. Novi Jugoslovenski odbor bi imel sedaj sicer nekoliko čudno, a neobhodno nalogo, aa o tej resnici prepriča tudi nas same; da uveri vse one, ki so jim politične strasti zameglile možgane in zamračile vidike. To je res
ogromna, ali tudi zelo enostavna naloga: vrniti nam zdrav razum, da bomo mogli zopet spoznati pravo pot svoje usode.
„Delo" je začudeno
»Delo«, ministra pravde dr. Lazarja Markoviča, obravnava v uvodniku napovedi o dalekosežnih reformah v našem političnem in gospodarsko socialnem življenju. »Delo« pribija, da »so vrgli v svet vesti o nekih velikih spremembah osnovnih črt državne ureditve kraljevine Jugoslavije ljudje, ki zlonamerno širijo zmedo med ljudstvom v času, ko sta nam najbolj potrebna prisebnost in mir. V kolikor so nameravane neke socialne in gospodarske reforme, je o tem dovolj jasno govoril minister financ dr. Žutej v svoji nedavni izjavi, ko se je omejil od vseh fantazij. Kar se tiče glasov o neki koreniti reformi našega ustavnega stanja, pa moramo samo reči, da so povsem neutemeljeni. Naša država je v teh usodnih težkih časih v dokaj delikatnem položaju. Njena glavna naloga je danes zbirati vse pozitivne sile za skupno zaščito legitimnih interesov našega naroda in naše Jugoslavije. Jugoslavija teži samo za tem, da do kraja izvede sporazum s Hrvati in da se čim bolj ojači in kon-solidira kot država. Naravnost nerazumljivo je, odkod prihajajo glasovi o nekih velikih spremembah v pogledu naSe notranje državne ureditve in o neki uvedbi
korporacijskega sistema ter o nekih meglenih reformah, katerih smisel Je dokaj problematičen. To so stvari, o katerih bomo lahko razpravljali, ko bodo drugi časi, ik bodo omogočali svobodno razpravo o ustavnih vprašanjih.«
Zakaj ao Hrvati brez skrbi
V nedeljo je govoril glavm tajnik Hrvatske seljačke stranke dr. Juraj Krnjevld na sestanku organizacij HSS v Slbeniku. Razpravljal je tudi o zunanjepolitičnem položaju. Poudaril je, da živi danes Evropa v veliki negotovosti. Nihče ne more sigurno reči, ka,j bo jutri. Toda v tej splošni negotovosti, ki vlada v Evropi, se hrvatskemu narodu ni treba bati za njegov obstanek, za njegovo narodno bodočnost, ker on je imel svojega Antona in Stjepana Radiča. Radiči so naučili Hrvate, da se more narod preporoditi iz sebe samega ln na temelju sile, ki jo ima sam v sebi. Ker so Hrvati kmečki narod in ker Je hrvatski kmet skozi tisočletja imel zdrava načela skupnega življenja, sta mogla brata Radiča reči: to so temelji, na katerih se da ustvariti zdrava in solidna Hrvatska. Stare hrvatske rodbinske zadruge so najboljše predstavnice onega velikega, kar ima hrvatski narod v svoji duši. Enakost v zadrugi in absolutna enakopravnost sta osnovi, na katerih se naj po zamisli bratov Ra-dičev organizira hrvatski narod. Mnogo se govori o izgraditvi novega reda v Evropi. Toda ta, ki hoče nov, red ne sme storiti tega, čemur je včeraj ugovarjal in na Čemer je gradil svojo kritiko. Pristašem Radiča se je reklo: »Mi imamo topove, letala in strojnice, Radič pa ima na svoji strani samo kmete.« Toda moč sile se Je zlomila ob moči onih, ki »o predstavljat pravico in pošteno politiko. Nam ni treba biti nikdar v skrbeh za bodočnost hrvatskega naroda, ako ostanemo zvesti velikim voditeljem Antonu in Stjepanu Radiču.
Ostra kritika zagrebškega prosvetnega proračuna
V zagrebških listih čitamo memorandum, ki kroži te dni med člani zagrebškega občinskega sveta in ki ee tiče šolskega prora čuna mesta Zagreba. Memorandum ostro kritizira posamezne postavke in dokazuje, da se izmeče mnogo občinskega denarja za povsem nepotrebne odnosno nezakonite izdatke. Tako plača občina enemu od šodskih nadzornikov, ki imajo seveda svojo držav no odnosno batnovinsko plačo, še po 1500 din mesečno kot tajniku odbora za vajeniške šole, ajkoravno nima v tem svojstvu drugega posla kot da napravi protokol za tri do štiri seje tega odbora na leto. Poleg tega prejema isti nadzornik 1500 dih mesečno od šolskega odbora za osnovne šole, nadalje 1300 din kot ravnatelj vajeniške šole in se 400 din občinskega stanarinske-ga prispevka, tako, da znašajo njegovi postranski dohodki 4700 din na mesec.
Za inšpektorja banske oblasti, ki kvečjemu enkrat na leto nadzoruje vajeniške šole, je določena nagrada 24.000 dinarjev letno. Honorarnim veroučiteljem, ki jih je dolžna plačevati država odn. banovina, daje občina letno 200.000 din. Vsi upravniki osnovnih šol imajo dodeljenega še po enega učitelja kot pisarniškega pomočnika. Za nabavo učil ie v proračunu 300.000 din. Memorandum trdi, da so baš zagrebške osnovne šole prenatrpane z učUi, ki se jih po večini niti ne poslužujejo ia bi bilo za nujne izpopolnitve in popravila dovolj 20.000 do 30.000 din. Za nabavo časopisov za osnovne šole je določenih 120.000 din, a ostanejo ponekod ceflo nerazrezani. Občina bi mnoge tisoče protedila, ako bi uredila za zagrebško učite!jstvo posebno čitalnico s strokovnim časopisjem. Posebno ostro se obrača memorandum tudi proti dosedanji praksi nabavljanja knjig za siromašne učence. Po končanem šolskem letu se siromašnim učencem podeljene knjige ne vračajo, kar je povsem negospodarsko. Občina izdaja za nabavo teh knjig 300.000 din. S pametnim sistemom glede vračanja bi se dalo prištediti najmanj 200.000 din.
Gospodarska pogajanja z Nemčijo
Berlin, 16. jul. o. V Berlin Je prispela te dni jugoslovenska gospodarska delegacija pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra dr. Milivoja Pilje ter viceguvernerja Narodne banke dr. Belina, da razpravlja z zastopniki nemške vlade o ureditvi raznih gospodarskih vprašanj med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemški gospodarski minister in predsednik nemške državne banke Walter Funk je imel z dr. Pil Jo in dr. Bellnom že daljši razgovor.
Pol stoletja bolgarskega zadružništva
Milijonska armada bolgarskih zadružnikov vrii med narodom važno misijo za povzdi&o duhovne in gmotne
kulture
Sofija, v juliju
V nedeljo dne 7. julija je vsa Bolgarija praznovala svoj veliki praznik — dan zadružništva. Letos mineva 50 let od ustanovitve prve bolgarske zadruge in v tem prvem polstoletju je zadružništvo prepreglo vso Bolgarijo, od prestolnice pa tja do poslednje vasice. Kmet, delavec, uradnik, va-ščan in meščan — v vsakem sloju in v vsakem poklicu se Je v teh 50 letih zadružna misel globoko zakoreninlla.
Znani bolgarski pisatelj T. G. Vlajkov, takrat učitelj v vasi Mirkovo ln šolski nadzornik Todor Jončev sta pred 60 leti priredila v ljudskošolskem poslopju zborovanje, ki naj bi mu sledilo osnovanje, prve bolgarske zadruge. Prišli'so neuki kmetje, mali posestniki, mali obrtniki, ki So se težko borili za vsakdanji kruh, ln njim je govoril T. Jončev in jim razkladal koristi, ki bi jih Imeli od zadruge. In učitelj, pisatelj Vlajkov je postal eden prvih in glavnih propagatorjev zadružne misli.
Iz male vasi Mirkovo si Je zadružništvo polagoma utiralo pot Sirom vse Bolgarije. Kakor povsod, kjer je bilo treba prijeti za delo za napredek ln prosveto, so bili tudi tu učitelji tisti, ki so prvi ln najbolje razumeli pomen zadružništva za gospodarsko življenje naroda, katerega pretežna večina 30 mali posestniki, mali obrtniki ln rokodelci. Z občudovanja vrednim Idealizmom ln požrtvovalnostjo so Sli na delo. Ko so na prelomu stoletja utrdili na vasi kreditno zadružništvo, so začeli razmišljati, kako bi uvedli zadružni princip tudi v zavarovalno panogo. Leta 1903 je že začela
poslovati, pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva, »Učiteljska kasa«, prva in najstarejša zavarovalna zadruga v Bolgariji. Do leta 1924. so mogli biti člani te zadruge samo učitelji, poslej pa imajo dostop vanjo ljudje vseh slojev in vseh poklicev. Danes šteje zadruga okoli 50 tisoč članov.
Po podatkih iz leta 1938. šteje zadružništvo v Bolgariji 3.308 zadrug z 915.996 Člani. Okoli 700.000 gospodarstev se poslužuje zadrug. Kako visoko je to število, nam bo jasno, če pomislimo, da ima Bolgarija okoli 900 tisoč posestev, okoli 70.000 malih obrtnikov in okoli 100.000 delavskih družin. Zadružništvo je zajelo 65% vseh gospodarstev na vasi in v mestu.
Najmočneje je razvito kreditno zadružništvo, ki šteje 2.285 zadrug s 471.015 člani, od katerih odpade na kmečki sloj 2.036 zadrug s 235.275 člani. Na drugem mestu je zavarovalno zadružništvo, ki šteje 10 zadrug s 142.240 člani, ter konsumentsko zadružništvo z 287 zadrugami ln 110.936 Clanl (280 je kolektivnih!).
Med proizvodnimi zadrugami ao najmočnejše zadruge za proizvajanje elektrike (65 zadrug • 85.242 člani, zadruge »Bolgarski sladkor«, ki proizvaja % vsega bolgarskega sladkorja, potem »Lesna zadruga«, ki oskrbuje Ve vsega lesenega materiala ter »Tobačna zadruga«, v Bolgariji ni tobačnega monopola. Vse te ln druge zadruge Igrajo važno vlogo r bolgarskem trgovskem obratu. Tako je leta 1938. Splošna zveza poljedelskih zadrug ln zveza Narodnih bank dostavila Direkciji Hranoiznoea
(neke vrste Prizad!) 70% vsega žita ter izvozila 13% (63 milijonov) Jajc ln 2.550 vagonov zelenjave in sadja, kar znaša 20— 30% vsega izvoza.
Najgloblje se je ukoreninilo zadružništvo med kmečkim prebivalstvom. Malemu posestniku omogoča zadruga boljšo prodajo pridelkov, ker se mu ni treba naslanjati na pomoč brezvestnih prekupčevalcev; malemu obrtniku omogoča ceneno nabavo potrebščin ln materiala ter prodajo proizvo-
dov po tržni ceni. Zadruga je naravni zaščitnik proizvajalca pred vsako Špekulacijo. Nič manjša pa ni kulturna misija zadružništva, zlasti na vasi, kjer so njewe zasluge za dviganje duhovne in materialie prosvete velike vrednosti. Vzajemnost Je glavno načelo zadružništva, dviganje sp)>»6-ne narodne prosvete ena njegovih glaValh nalog. Zadružništvo vodi danes v Bolgariji na vasi ostro borbo z neznanjem, največjim nasprotnikom kmečkega ljudstva, kš.

Plavalna liga 1940
Pred psrvim startom Ilirije
Po uspelem javnem treningu je plavalna ekipa danes odpotovala na SuŠak> kjer bo jutri zvečer nastopila
proti Viktoriji
Danes navse zgodaj je plavalna ekipa SK Ilirije, ki mora jutri zvečer nastopiti v prvem ligaškem dvoboju z Viktorijo na Sušaku, pod vodstvom klubovega funkcionarja g. Borisa Kogovška in trenerja g. Kiistnerja, z avtobusi odpotovala na Sušak. Kakor povsod drugod, je bila letos plavalna sezona tudi v Ljubljani pod različnimi vplivi, ne nazadnje tudi pod vremenskimi, vendar je vodstvo plavalne sekcije Ilirije storilo vse, da bi bilo moštvo čim bolj pripravljeno za serijo važnih ln težkih nastopov, ki ga čakajo v naslednjih šestih tednih. V ponedeljek zvečer je trener g. Kostner pokazal sadove svojega dela na javnem treningu, ki je prav lepo uspel, tako da se lahko računa, da bo Ilirija tudi letos dostojno zastopala plavalni šport iz Slovenije.
Zadnp pregled
pred nastopom
Ljubljana, 16. julija
Ob precejšnji udeležbi občinstva so sinoči na javnem treningu ilirijanski plavalci še enkrat med seboj poizkusili svoje moči. Rezultati, ki so bili doseženi, so povsem zadovoljivi, predvsem zato, ker so pokazali napredek mladih. Lahko bi pa bili še boljši, če bi ne bili baš na dan tekme menjali v bazenu vode. Tudi trema pred gledalci in sodniki je bila vidna med nekaterimi.
Trener g. KSstner 1e v tem nastopu predstavil skoraj vse svoje plavalce od najmlajših do ligašev ln Je pokazal, da bo njegovo smotrno delo v doglednem času vzgojila klubu dober naraščaj.
Točno ob 19. je trener pozval na start llgaše na 100 m prosto. Bilo je 6 plavalcev. Huda Je bila borba med Pelhanom in Scar-po, ki jo je pa slednji v flnlšu odločil v svojo korist. Časi: 1. Scarpa 1:06:1, 2. Pel-han 1:06,2, 3. Hudnik 1:09, 4. Mihalek 1:10.
Za njimi so se razvrstile na startu tri skupine najmlajših, med katerimi so se posebno odlikovali DeržaJ Gvldo, Prešeren in Perles Heinl.
60 m prosto jnnlorji: (6 tekmovalcev) 1) Jovanovlč II 34.2, 2. Gjud H. 34.6, 3. Vlahi 36.2.
100 m prosto dame: (5 tekmovalk) 1) Fine Draguša 1:15,4, 2) Keržan Dana 1:25,
3) Fine Saša 1:27,8, 4. Bradač Zorka 1:30. Odlična forma Finčeve je prišla krepko do Izraza. Tudi ostale tekmovalke so plavale dobro.
50 m prosto juniorke: 1) Friedrich 44,2,
2) Zaletel 44,4.
100 m prosto juniorji (4 tekmovalci): 1) Močan 1:13,1, 2) Banda 1:14,1, 3) Andolj-šek 1:15,4, 4) Jovanuvič I. 1:21,8.
100 m hrbtno juniorji (4 tekmovalci): 1. Grašek 1:24,8, 2) Ciglič 1:32,6, 3) Novak 1:33,4. — Očitna premoč Graška, ki bo letos skupno s Pelhanom zastopal klu-bove barve v ligi.
200 m prsno gospodje (5 tekmovalcev): 1) Herzog 3:0S,4, 2) Rabič 3:25,8, 3) Bro-zovlč Dušan 3:32,4. — Herzog je zmagal z lahkoto ker je Brozovič II. zaradi poškodbe na nogi še brez pravega treninga.
200 m prosto gospodje (6 tekmovalcev): 1) Pelhan 2:29,9, 2) Mihalek 2:33,4, 3) Scarpa 2:34.2. 4) Pestevšek 2:37. — Pelhan se je revanžiral za poraz ki ga je doživel na 100 m in sigurno zasedel prvo mesto. Pestevšku se pozna, da ni še dovolj v treningu, ker je padel na zadnje mesto šele v finišu.
Na koncu je bila še tekma v vvaterpolu med llgaškim moštvom ln B moštvom z zamenjanima vratarjema. To je precej pripomoglo, da je moštvo — vsekakor samo do polčasa, ker zaradi teme ni bilo mogoče tekme nadaljevati — zmagalo z 2:0. V ostalem se ligaško moštvo ni pokazalo posebno vigrano, zelo lep napredek pa so pokazali mladi, med njimi posebno Grašek in Herzog.
Kako bodo nastopili ?
Po doseženih uspehih je trener Kttstner določil za tekmo proti Viktoriji naslednje moštvo:
med moškimi: 100 m prosto: Scarpa, Frič, 100 m hrbtno Pelhan, Grašek. 200 m prsno: Cerer, Herzog, 400 m prosto: Mihalek, Peatevšek, štafeta 4X200 m: Mihalek, Cerer, Scarpa Pelhan rez. Pestevšek. med damami: 100 m prosto: Fine II., Keržan, 100 m hrbtno: Fine II, Bradač, 200 m prsno: Fine I, Martin, štafeta 4X100 m prosto: Fine I, Martin, Keržan, Fine n, rez. Bradač.
Moštvo za waterpolo bodo sestavljali: Linhart, Jamnlk, Loeser, Scarpa, žiža, Fritsch, Skapin.
Motorji na Jezerskem
Tretja ponovitev tradicionalne moto-ciklistične dirke IGMK
Agilni I. Gor. moto-klub iz Kranja, ki se je v športnih vrstah že krepko uveljavil, priredi v nedeljo dne 21. t. m. svoje III. tradicionalne moto-dirke na Jezerski vrh. Ker je zaradi znanih mednarodnih zapletljajev Izvedba ljubeljske dirke os» mogoča, bo prišla ta dirka letos še boty M veljave.
Prijavilo se je zanjo že dozdaj nad 30 dirkačev. Lanski prvak ln lastnik prehodnega pokala za najboljši čas dneva Cihlaf Jože od Avto-kluba bo moral napeti vse sile, če si bo hotel priboriti pokal dokončno. Pa tudi Janko Šiška si bi ga rad priboril ponovno; vendar poučeni krogi ne izključujejo možnosti, da bi pokal šel izven Slovenije. Sicer pa Ima tudi I. Gor. moto-klub nekaj Izvrstnih vozačev, ki imajo prav poštene skomine po pokalu.
Tako si je odlični Bar omislil nov stroj, tako da lahko pričakujemo tudi s te strani kakšna presenečenja, žal, da Fantini nima močnejšega stroja, kajti njegova tehnika vožnje Je izredna. Vsekakor ga bomo lahko občudovali na njegovem 100 ccm Jeklenem konjičku, kako bo prekosil marsikaterega znatno jačjega konkurenta. Vse v vsem obljublja jezerska dirka mnogo zanimivosti. Razpisana so krasna darila, ki si Jih bodo delili najboljši izmed naše motorizirane garde.
V ne^ TStafc
Kriza
slovenskega nogometa
Prejeli smo:
Razen krize, ki jo preživlja slovenski nogomet na zelenem polju, se zdi, da je sedaj nastala kriza tudi za zeleno mizo. Kakor je razvidno lz Službenega vestnika SNZ z dne 11. t. m., je več odbornikov v celjski ln mariborski podzvezl podalo ostavko na svoja mesta. Kakor smo izvedeli, Je priilo v podzvezah do ostavk zaradi tega, ker zveza ni hotela upoštevati sporazumno izvoljenih odborov v posameznih podzvezah, temveč jih je imenovala po posredovanju posameznih oseb, ki Imajo vpliv pri upravnem odboru zveze v LJubljani. Da tako stanje ne bo dovedlo do ozdravljenja žalostnih razmer v slovenskem nogometu, je vsakomur jasno. Zato se nam zdijo tembolj čudni sklepi uprave zveze, ki noče upoštevati mnenj ln odločitev večine klubov v podzvezah in povzroča s svojimi odločitvami nerazpoloženje in trenja. Res ne vemo, kam bo tako postopanje dovedlo naš nogomet.
*
Izmed nedeljskih oficielnih nogometnih prireditev je treba dodatno zabeležiti še eno, ln sicer prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v hrvatsko ligo, ki je bila odigrana na Sušaku. Tamkaj je proti domačemu Orijentu nastopil prvak splitskega podsa-veza, Oradjanskl 1z Albenlka ln Izgubil to Igro s 2:4 (1:8). Poročila pravijo, da je Orljent zaslužil Se Izdatnejšo zmago. Re-vanžna tekma med obema moštvoma bo prihodnjo nedeljo v Sibeniku.
Hrvatski teniški igralci, ki tvorijo po znanem stališču JTS in spričo zadnjih dogodkov na terenih, nekako skupino za sebe v našem teniškem športu, bodo imeli konec tega tedna zanimivo mednarodno srečanje. Za nasprotnike so si Izbrali kar maj« džarsko reprezentanco, o kateri se zatrjuje, da bo prišla v svoji najmočnejši postav* z Asbothom, Szigetyjem in Gaboryjem. Po stava hrvatske ekipe dozdaj še ni znana.
ZfcgreHHtf Gradjanski je poslal svojo no« gometno flS&jstorieo do 10. avgusta na odmor in je v Evezi s tem tudi odpovedal svoje gostovanje v Turčiji, na katero so jo povabili za zadnje dni tega mesca. V drugi polovici avgusta se bo potem spet začelo na novo, saj se že 18. avgusta začne tekmovanje v hrvatski ligi, razen tega pa hoče Gradjanski odigrati še dve tekmi z BSK-om ln v zaostanku je tudi še s finalom za hrvatski pokal.
Bivši Hajdukov igralec ln sedaj član BSK-a Frane Matošlč se namerava po Časopisnih vesteh spet vrniti v svoj matični klub, pri katerem se je s posebno pogodbo obvezal za dobo 5 let. Za njegov ponovni pristop v Hajduka je bila baje Matošiču izplačana vsota 25.000 dinarjev. Vest o po-vratku Matošiča v splitski klub je izzvala med tamošnjimi športniki veliko veselje.
V vzezi z imenovanjem svetovno znanega teniškega Igralca Jeana Borotre za direktorja vsega športa v Franciji se je izvedelo, da bo odslej v Franciji prepovedan vsak profesionalni šport. Kakor znano, so v Franciji v številnih panogah gojili šport profesionali, predvsem seveda v nogometu. V teh moštvih so bili angažirani številni tuji igralci, med njimi tudi nekateri iz Jugoslavije. Ta ukrep bo za marsikaterega izmed teh športnikov po poklicu pomenil konec življenjske kariere po tej poti...
Spsfteo čtivo
»Sportska revija« Je lzlla s svojo 26. številko na dan 15. t. m. Kakor vse dosedanje ima tudi ta zelo pestro vsebino in številne slike o zadnjih športnih dogodkih, predvsem seveda iz nogometa. Na slovenski strani je nekaj kratkih prispevkov o trenutno najbolj perečih vprašanjih slovenekega športa, vmes pa so objavljene tudi tri dobre slike. Tudi v tej številki bo našel vsak športnik mnogo tega kar ga bo zanimalo. Posamezne številke so po 3 din.
»Ilustrovane sportske novosti«
štev. 29 imajo naslednjo vsebino: Teniški dvoboj Madžarska—Hrvatska. — Zagrebški železničar je prvak ZNP. — Hungaria ne obstoja več. — Sreča ni hotela, da bi
bil Gradjanski drugi finalist.
Planica
poleti. — Prvo boksarsko prvenstvo banovine Hrvatske. — Začela se je plavalna liga 1940 (s ponatisom našega nedavnega članka o izgledih Ilirije in njenih plavalcev v letošnjem tekmovanju). — Janko Rodin še dalje vodi splitski Hajduk. — Beograd brez športnega življenja. — Pro-senlk je bil lahkomiseln ln je zato Davi-dovlč osvojil kolesarsko prvenstvo Zagreba Itd. Vmes Je še raznovrsten drobiž b vseh športnih panog. Posamezne številk* so po 1 din.
MALI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ca besedo, Din a.— davka za vsaH oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za filfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo ■lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogLa.ia Din 12.—. Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako braedo, Din 3.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
V»1 ostali oglasi se zaračunajo po DSn 1.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjftl eneaek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
Službo dobi
Beseda I din, Save* - rito . za šifro lli daianie laslnva 1 din Naimaniši cnesek 17 din
Krznarske
pomočnike
sprejmem takoj v stalno siužbo. Semko. Maribor, Aleksandrova 13.
17941-1
beseda 50 Dal, davek } din. ei * din za lifro Ji dal* aaslova - Natmanili tnesek i m 15.
Kuharico
prvovrstno in popolnoma samostojno, sprejme večja, restavracija. Po-nudbe z navedbo zahtev ped »Prvovrstna kuharica« na ogl. cdd. Jutra«.	18009-1
Nadzornika
za premogckop v Dalmaciji iščemo. Ponudbe z zahtevami na naslov: V adimir Jungbauer, Ko-ljane pri Vrlikl.
18004 1
Frizerko
m Bled, dobra de:avka, sprejmem takoj za sezono. Hotel Petran Ruzl-Cič.	18017-1
Več dobrih šoferjev
in avtonvihanikov
rabi večje avtoprevozai-Stvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobnost«.	18019-1
Mlajšo služkinjo
iščem za manjše gospodinjstvo treh odraslih oseb. Biti mora dobra kuharica, izvežbana v pospravljanju in drža-nju reda ter snažna in zanesljiva. Pismene ponudbe na Bela Hauser, Ruma.	18028-1
Dve učenki
mladi, ki bi želeli učiti se petja in spiranja, sprejmem za mojo družinsko kapelo. Ponudbe s s'.iko. prosim na Stru-gar Josip, kapelnik, gostilna Romič, Knin.
18029-1
Dekle
za vsa hišna dela ali po-strcžnico za opoldanske ure sprejmem. Sv. Petra c. 24/11. nadstr.
18032-1
Frizerko
dobro, sprejmem takoj. Ptača iaborna. Poizve se pri Merlak, Sv. Petra C. 76.	18035-1
Gospodinja
zmožna državnega, nemškega in francoskega jezika, perfektna v dunajski in pariški kuhinji, zanesljiva in ekonomična, želi mesto za vodstvo uradniške ali druge fine kuhinje. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Re prezentativa«.
18036-2
Potniki
Beseda I din, davek 1 din; 13 Šifre ali daianie naslova 1 din. NaimaniSi znesek 17 din.
Krajevne
zastopnike
sposobne ln agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«. — LJubljana. S* Petra cesta 2. 16900-5
Prodani
Besedr 1 dm. davek i din, za 'ifro ali daianje naslova 1 din NajoianiS' znesek
17 din.
Centralno kurjavo
brezhibno, kompletno z 18 radiatorji, pečjo ln z vsemi priključnimi deli in cevmi takoj prodam Vprašati v ogl. odd. Jutra.	17516-6
Električni aparat
za zdravljenje revmatiz-ma ln ishiasa poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	18008-6
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Predmete
dobro ohranjene, ki jih želite prodati, ponudite vedno najprej tvrdki ABC, Lj., Medvedova c. 8 poleg kolodvora v Šiški.	17940-7
Železen štedilnik
dobro ohranjen, na eden ali drva kroga, kupim. V ponudbi navesti ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »štedilnik«.	18031-7
Ešems mlajšega
njena
Pogoj: dober statik z diplomskim delom odnosno prakso iz žeiezokonstrukcijske stroke. — Ponudbe z izčrpnim življenjepisom, prepisi spričeval in sliko, naj se pošljejo pod šifro »Mlada moč« na podružnico »Jutra«, Maribor.
''-rt' :• •..
rteseda 1 din, davek * dm. a Wrc ali daianit naslova * din Naimanii' znesek 17 din.
Moško in
damsko kolo
popolnoma novo, skoro za vsako ceno rapredaj. Palača »Dunav«, Beethovnova 14, vrata 21.
18025-11
50
e&t&čPtifL mjcrcLaČcrV cUmAcrCeb
si LAHKO BREZ08VEZK0 OGLEDATE PRI
IGN.VOK
LJUBLJANA. TAVČARJEVA 7
rieseda 5C Dar, davek i din. tei * din za (ifro ali dai«. oie naslova — Najmaniši znesek dm 15.
Opremljeno sobo
ve'.iko, s posebnim vhodom, v centru, išče samostojen gospod, samec, event. tudi s hrano. Ponudbe pod »Pritličje ali prvo nadstropje« na ogl. odd. Jutra.
I8030-23a
Beseda 1 din, davek » din za 5ifre ali daianif naslova 5 din Naimanii' znesek 17 din.
Parcele
prodam v centru št. Vida, ob državni cesti in tramvaju, ter v Viž-marjih. Ugodna lega za trgovino, obrt, vile in manjše hiše, Vižmarje, 78, nasproti mizarske zadruge.	18022,20
Stanovanje
Beseda I din, davek 5 din: za Šifre ali daianje naslova 5 din Naimaniš' znesek 17 din
Stanovanje
z dvema ali tremi fo-bamd, zračno, polnčno, se odda s 1. avgustom. Gradaška 8/1. 18024-21
Trisobno
stanovanje
s priti klinami, s centralno kurjavo, toplo in mrzlo voda, poleg bežigrajske gimnazije, oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl, odd. Jutra.
18020-21
Beseda 1 din davek } din: za Šifre ali daianje naslova i din. Najmanjši znesek 17 din.
Enosobno
stanovanje
s kuhinjo ali kabinetom iščem v bližini Tivolija za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden samec.	17981-21a
Dvosobno
stanovanje
iščem za 1. avgust, po možnosti v bližini centra. Ponudbe pod »Malo članov« na ogl. odd. Jutra.	18006-21a
Dvosobno
stanovanje
išče maločlanska družina odraslih oseb. Ponudbe pod »Drž. uradnik v pokoju* na ogL 1 odd. Jutra. 18005-21a
Beseda 1 din. davek * din. za {ifro ali daianie naslova } din. NajmaniSi znesek 17 din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom 2 eno ali dvema posteljama, veliko, mirno in čisto, par sto korakov od Zvezde, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17723-2}
Veliko sobo
svetlo, čisto, eventualno tudi s souporabo kuhinje, oddam. Istotako tudi malo skromno sobico. Kopalnica. Stross-mayerjeva 4/1. desno — nasproti Poljanske gimnazije.	18002-23
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo takoj sprejmem v lepo, čisto, solnčno sobo. Sv. Jakoba trg št. 5.
:8021-23
Opremljeno sobo
čisto, mirno, s posebnim vhodom takoj oddam solidni osebi. — Mestni trg 17/n, vrata 8 18034-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, oddam takoj stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	17988-23
Izgubljeno
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova i din. Najmanjii znesek 17 din
Zlato uro
sem izgubila. Pošten najdi tellj naj Jo proti nagradi odda v ogl. oddelku Jutra. 18001-28
Zlat medaljon
z dvema sličicama se je izgubU. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi na naslov Medvedova 5 a. desno.	18023 25
Beseda 1 din. davek 3 din. za Šifre ali daianie naslova 5 din Najmamii znesek 17 din.
Ekscenter stroj
10—12.000 pritiska, dvig bata do 28, z nepre makljtvo mlao prodam za ceno din 10.000. Na j ogled pri »Uerkules-i, i Ljubljana, Maistrova 10. Telefon 3760. 18016-29 )
m
U L
Via« seseda i din davet S din &a daianie naslova 3 din Naimanjii znesek 2C din.
Mlado zalo dekle
po možnosti veščo italijanščine, iščem za nedeljske Izlete. Dopise pod »Diskretno« na og'.. odd. Jutra. 18027 24
Vtafca ">eseaa < din	lave*
3 din £a laianit	-laslova
5 dm Naimanii	znesek It din
Posestnik
ob banovinskl cesti v Sov. goricah, ločen po ženini krivdi. 35 let star. se želi takoj poročiti. Le resne ponudbe na podružnico Jutra v v Mariboru pod šifro »Gospodinja«. Zaželjena slika, ki se vrne. Tajnost častna zadeva.
18018 25
Iz živlienla n* deželi
Iz Moravč
mo— Uspeli tujskoprometni tečaj. Nedavno se je vršil v prostorih moravške šole enodnevni tujskoprometni tečaj, ki ga je organizirala banovina na pobudo tukajšnjega Tujskoprometnega in olepševalnega društva. Tečaj je vodil ban. referent g. Sotler. Na teča,ju so predavali g. Sotler o turizmu in gostinstvu, predsednik zveze g. dr. žižek o tujskoprometni organizaciji, g. inž. Županič o kletarstvu in ravnatelj g. Lap o vrtnarstvu, cvetličarstvu in olepševanju krajev. Teoretični in praktični pouk o serviranju je podala gdč. šivčeva. Po predavanjih je prikazal g. referent v Prosvetnem domu tudi filme in skioptične slike turističnih krajev Slovenije. Tečaj je posetilo nad 40 udeležencev. Predavateljem je za njihov trud izrekel zahvalo g. Cerar Lojze, predsednik Tujskoprometnega društva v Moravčah.
mo— Razširjeno cestišče. Cestni odbor za kamniški okraj je pomladi na nevar-
Za raziskavo eksploatacije kovaškega
premoga
in nadaljevanje dela na izkopa, kjer je 5% bakrena žila,
se išče družabnika
Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod »Premog in baker«.
Združenje gostilničarskih podjetij za kranjskogorski
sodni okraj Jesenice, javlja žalostno vest, da je bivši predsednik, tajnik in blagajnik, gospod
Tancar Davorin
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR NA JESENICAH
dne 15. t. m. preminul.
Na zadnji poti ga bomo spremili dne 17. julija ob 5. uri popoldne.
Dragega pokojnika bomo ohranili zvesto v trajnem spominu.
Dotrpel je danes svojo življenjsko pot naš dobri oče, soprog, stari oče, hišni posestnik in gostilničar, gospod
DAVORIN TANCAR
Pogreb dobrega pokojnika bo v sredo, dne 17. julija 1940 ob 17. uri popoldne, izpred hiše žalosti, na mestno pokopališče.
Globoko žalujoča družina: IVANA TANCAR, žena roj. ROPRET; VINKO, davčni kontrolor, dr. AVGUŠTIN, zdravnik, sinova; MARIJA ROSTOHAR, REZIKA JUNG, hčerki, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Jesenice, Brežice, Wien, dne 15. julija 1940.


\
nem križišču cest pri Tomanovi gostilni I odkupil del šolskega vrta za razširitev ce-' stišča in omiljenje ostrih ovinkov. Okrnjenemu šolskemu vrtu bo postavil krasno ograjo iz obdelanega kamna in ustrezen hodnik. Moravče bodo dobile v tem delu povsem novo lice, ko bosta izvršeni še prenovitev Tomanove hiše in gradnja nove ograje pri šolskem poslopju. Deluje se tudi na to, da dobe Moravče regulacijski načrt.
mo— Neobzirnost vozače v. Promet skozi Moravče je zmerom večji. Predvsem ob nedeljah so ceste polne koles ln motornih vozil. Mnogi vozači podijo skozi vas, ki je polna ovinkov, s tako naglico, da resno ogražajo varnost pešcev. Le srečnim naključjem je pripisati, da doslej še ni priflo do hujših nesreč.
Iz Krškega
kr— Sestanek rezervnih oficirjev iz krškega sreza. V nedeljo 14. t. m. je bil v
občinski posvetovalnici lepo obiskan sestanek rezervnih oficirjev iz krškega in delno brežiškega sreza, ki je pokazal željo po i združitvi v svrho izpopolnitve in izražanja t njihovih teženj. Navzočna sta bila tudi za-I stopnik komandanta celjskega vojnega : okrožja in predsednik pododbora združenja rezervnih oficirjev v Celju. Prisotnih je bilo lepo število rezervnih oficirjev iz raznih krajev sreza. Po temeljitem razmotri-vanju so navzočni soglasno sklenili, da se poglobi in razširi delo za združitev vseh rezervnih oficirjev krškega in brežiškega sreza. — Odbor, izvoljen na*tem sestanku, bo imel prvo sejo v četrtek 18. t m.
Iz Trbovelj
t— Prisilni odkup odvisne pšenice in koruze ter maksimiranje cen predvideva no-sebna uredba, po kateri morajo vse fizične in pravne osebe, bodisi da se proizvajalci, trgovci ali drugi imetniki, v treh dneh prijaviti sreslcemu načelstvu odvisno pšenico in koruzo. Kot odvisna pšenica in koruza se smatra ona. ki jo iimajo lastniki preko odmerjene najmanjše količine, t. j za posameznika do 10 let starosti 30 kg pšenice, PTeko 10 let starosti 60 kg ter 60 in 120 kg koruze. Najmanjša količina je odmerjena za prehrano in rezervo do nove žetve. Izbira odrejenih količin se prepušča lastniku. Za prehrano živine pa je predvidena za velike živali po grlu 400 kg koruze, za drobnico 200 kg Opozarjamo prebivalstvo, da takoj prijavi viške pšenice in koruze, ker bodo neprijavljene in skrite zaloge prijavljene pristojni oblasti!
t—Ličen frizerski paviljon si je zgradil pri Dimniku ob cesti frizerski itn brivski mojster Maks Hutar ter ga opremil z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, kar najprimerneje. Z novim paviljonom je trboveljska frizerska obrt, ki zadnji čas vidno stremi za izpopolnitvijo, pridobila nov lokal, katerega bodo posečali številni prebivalki v tem delu novih Trbovelj, kjer se bo v nekaj letih izgradila moderna četrt z vilami. Mojstru Hutarju ie k njegovi podjetnosti, s katero je lastnoročno polagal kamen do kamna k lastni zgradbi želeti, da njegov trud in veliko marljivost poplača tudi primeren uspeh!
t— Novo pomoč je dodelilo poštno ravnateljstvo pošti Trbovlje 2, kjer je pred tednom dni nastopila službo gdč. Vršnako-va Marija, poštna odpravnica S tem bo brez dvoma precej razbremenjeno dosedanje pičlo osebje na tej pošti, ter bo znatno ustreženo tudi publiki, ki je doslej zlasti ob plačilnih dneh ter na začetku mesca morala predolgo čakati, da je prišla na vrsto. Prepričani smo, da bo ravnateljstvo zdaj pristopilo tudi modernizaciji telefona na tej pošti, ki je neobhodno potrebna. Ponovno smo že poudarjali da je telefon nameščen v mali čakalnici, ter se vsi pogovori čujejo od ljudi, ki čakajo v čakalnici. Tajnost telefonskega pogovora s tem ni zajamčena. Skrajni čas je da se tu zgradi telefonska celica, kar bi bilo kljub tesnemu prostoru prav lahko izvedljivo. Ravnateljstvu bodo za tak ukrep hvaležni vsi Trbovelj čan i, ki imajo številno posla s tem telefonom. Mnogi od njih so zdaj primorani, da hodijo telefonirati na vodensko pošto, če hočejo govoriti nemoteno. To je vsekakor velika izguba časa, saj je pošta Trbovlje 1 oddaljena zanje kar tri kilometre! Poleg tega tehničnega nedostatka na pošti Trbovlje 2 naj omenimo še popolnoma neprimeren Jokal, v katerem je urad zdaj nameščen. Sobica, v kateri uradujejo zdaj štiri osebe, ter je še predeljena za čakalnico, je mnogo premajhna in prav temna. Zlasti pozimi je tu delo skoraj nemogoče! V prejšnjih časih je trboveljski poštni urad pri štirikrat manjšem prometu iin enem poštnem uradniku imel mnogo lepše in svetlejše prostore. Prav bi bilo. da n pr. občina čimprej pripomore do novih lokalov, pa najsibo to v občinskih ali pa privatnih hišah.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
V zadnjem trenutku rešeni
iz gsrece hiše
Dol. Toplice. 16. julija.
V soboto ie nastal v vasi Bušincu Dri Toplicah požar. Ljudje, ki so trudni od dnevnega dela na poliu. gredo zlasti v sobotah kmalu zvečer k počitku. Tako so tudi tokrat že vsi spali, ko ie okoli 22. ure začelo gereti v oodstrešiu Zupančičeve hiše. Po naključju se ie bližni sosed v usodnem čacu prebudil in opazil svetlika-nie. Vstal ie in videl, da ie bila sosedova streha v ogniu. Sklical ie hitro domače in sosede, da so šli na pcmoč in zbudili prebivalce v goreči hiš!, ki niso niti slutili. kai S2 ie nad niimi godilo.
Ker ie hiša lesena, ie b;la kmalu vsa v plamenih. V zadniem trenutku so se nesrečni ljud:e rešili iz goreč-5 h'še. zato niso mogli skoro ničesar rešiti iz h:še. Vaščani so se morali zelo potrudit', da se ogeni ni razširil na sesrdna pcsl-pia Strehe so rr.crali pokrivati z mokrimi rjuhami. K sreči ni bilo vetra.
Kako ie o?eni nastal, se ne ve. Surrro. da ie imel kdo opravka na prdstre?i'i pa si je svetil in ie pri tem no neprevidn sti zanetil požar. Ker ie začelo sroreli v podstrešju. ie vsak sum o zlobni rok' neutemeljen. Hiša ie bila proti požaru le malo zavarovana, zato škoda ni poravnala z zavarovalnino. Ker na menda zavarovalni obrok sploh ni plačan oogorelec ne bo dobil nikake odškodnine.
PreiS Dns9t35$kiin iesensMin velessfmoKi 1940
Dunajski jesenski velessjem. ki ie napovedan od 1. do 8. septembra, ie v znamenju popolnega povratka k normalnim razmeram za življenjski prostor, ki se v gospodarskem in kulturnem pogledu že iz-davna orientira proti Dunaju: za Jugovzhod. V tem, da se vse države Jugovzhoda s Turčijo vred z vso pozornostjo pripravljajo kot razstavljalke na Dunajskem jesenskem vel esej mu. se kaže unravičeni optimizem in volja za konstruktivno izgraditev in okrepitev gospodarskih vezi teh držav z nemškim rajhom. Dunajski jesenski velesejem bo letos zabeležil tudi producente iz drugih držav, a zlasti lahko že zdaj opozorimo na razstavi ialce. ki bodo sodelovali iz protekotrata. Italije. Švedske, Švice in po vsej priliki iz Nizozemske. Uprava Dunajskega veleseima se ie potrudila. da vsem inozemskim razstavi i al cem. ki prihajajo iz držav prijateljsko naklonjenih Nemčiji, odstopi čim boljša mesta za razstavo.
Z Dunajskim jesenskim veleseimom pa se vsemu imenovanemu inozemstvu hkra-tu nudi prilika, da izvrši propagando za svoie prvenstveno agrikulturne oroizvde. v nič manjši meri pa tudi za svoj o industrijo. s čimer bo reciprociteta odnosa i 2V teh držav z nemškim raihom prišla do plastičnega izraza.
Na Dunajskem jesenskem ve'esejmu bodo zastopane v glavnem vse nemške gospodarske skupine, ki so razstavljale tudi na pomladnem veleseimu. Pcdr bnos.: se bodo lahko razbrale iz prooagandističnega materiala. 2e zdai pa interesente posebej opozarjamo na tehnično raz'tavo. ki bo zdaj. ko se na jugovzhodu Evrope vzpostavljajo normalne razmere, v znatni meri okrepila investicijsko delavnost industrije in obrti. Kljub svetovni vojni bo nemška industrija na Dunajskem jesenskem vele-sejmu prikazala mnogo novih in izboljšanih modelov delovnih strojev in osta-e-ra tehničnega materiala za visoke in nizke gradnje in lahko mirne duše rečemo, da bo izbira prav obilna. Impozantna bo tudi izbira nemške elektrotehnične industrije na Dunajskem jesenskem veleseimu
V okviru te jesenske prireditve Dunajskega veleseima se bo vršilo tudi nekaj nadvse važnih konferenc gospodarskega značaja, na katere bodo povabljene ugledne osebnosti iz inozemstva. Na koncu pripominjamo. da bo Dunaj v tem času ves v znamenju jesenskega veleseima in pripravlja celo vrsto izbranih kulturnih prireditev. (—)
R A
Sreda, 17. julija.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Švicarske pesmi in plesi. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče) — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah (g Janko Colnir). — 18.45: Citraške točke (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Demir Hisar in Pelagonija — 20.10: Gorje kot letovišče (g. Ivan Dodič). — 20.30: Violinski koncert g. Mirana Viherja, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi gdč. Bogdane Stritarjeve ob spremiievanju kitare (g. S. Prek).
Beograd 20' Verdijeva opera »Aida« na ploščah. — Zagreb 17.45: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Koncert Schubertove glasbe. — Sofija 19: Lahka glasba. 20.10: Operni večer. — 21: Plošče. — Praga 19.15: Zvočne slike. — 20.30: Chopinove klavirske skladbe. — 21.30: Lahka godba. — 22: Češka glasba. — Berlin 19.15: Orkestralni koncert. — 21.15: Pester spored. — 23:10: Nočni koncert.
ns
NAJLEPŠE ČTiVO!
Ravljen.
Klabund:
Broširana knjiga: din 10,-Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin
Ravljen: £ma VOj„a Thompson. 5lVffO
Majerjeoa: Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
Urejuje Davorin Ravljen. — Isdaja za konzorcij »Jatn* Stanko Viraat, — Za Narodno tiskamo ^ d. kot tiskacnacja fsan
— te
dal je odgovoren Alojs Novak. — Vsi v Ljubljani.