Poštnina plačana v goiotini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 (finr DRUŽINSKI TEDNIK : Leto X. d Nobena pesem ni tako dolga, : da bi se ne izpela. n i SLOVENSKI PREGOVOR V Ljubljani, 29. septembra 1938. štev. 39. »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. $7/111. Telefon 5t, S3-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za lU leta 20 din, */9 leta 40 din, */i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/s dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 dinarje znamk. — GENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda d»n 2*—. Mali oglasi; vsaka beseda din 0*50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Dane#: Začetek našega dragega ljubezenskega romana (Gl. str. 6) Poljski poslanik v Parizu Lukasievvicz °dhaja po razgovoru z Bonnetom o Poljskih manjšinah v ČSR iz zunanjega ministrstva. V PRIČAKOVANJU 1. OKTOBRA Chamberlainov odgovor g. Hitlerju »Anglija poide v vojno le tedai, kadar bo videla, da gre za bo/ proti nasilju.« V Ljubljani, 28. septembra. Po 18. septembru gredo dogodki nevzdržno svojo pot. Tudi če izločimo moment rafinirano »dirigiranem nirzličnosti, ki morda danes malo popusti, da jutri še strahotneje razbiča naše že tako dovolj obrabljene živce• ostane dvoje neizpodbitno: kapitulacija zahodne Evrope dne 18. septembra in nje nepregledne posledice za Češkoslovaško. Praška vlada je sicer odklonila naknadne zahteve g. Hitlerja, obenem je pa izrečno in ponovno izjavila, da misli lojalno izvršiti to, na kar je pristala pod strašnim pritiskom Londona in Pariza. V tem. je bistvo problema, vse drugo je režija. Pisali smo že o tisočletni enotnosti Češke v njenih naravnih mejah. Na drugem mestu citiramo Tardieuja, enega izmed zidarjev versajske mirovne pogodbe, o nemških pritožbah leta 1910. proti krivicam, ki so jih zagrešili zavezniki po likvidaciji svetovne vojne — pritožbah, ki niti z besedico ne omenjajo sudetskega nemštva. V luči zgodovine, daljnje in polpretekle, je za nas stvar jasna. ■Jasno nam še pretekli teden ni bilo samo ozadje 18. septembra. A tudi tu se počasi dviga zavesa. 18. september je počil v svet kakor bomba. Brez prehoda, brez poprejšnjega svarila, naj ČSR v poslednjem trenutku pristane na dotedanje nemške zahteve, je prišel v Prago an-gleško-francoski ultimat: kapitulirajte, ker drugače ne morete računati z našo pomočjo. Kako je mogel čez noč nastati tak preobrat pri angleški vladi? Kako je mogla predvsem Francija od danes do jutri zatajiti svojo besedo, pustiti na cedilu svojo najzvestejšo zaveznico in pognati v zrak stavbo, ki jo je celih dvajset let s takšno vnemo gradila v Srednji in Vzhodni Evropi? Odgovor je možen samo eden: ker se ni čutila dovolj močne in oborožene za vojno. Porekli boste: saj to je morala prav tako vedeti pred štirinajstimi dnevi, pred tremi meseci, pred pol leta — ves ta čas, ko je Daladier razglašal urbi et orbi, da stoji Francija brezpogojno na strani CSR, če bi jo kdo napadel; ves ta čas, ko je praška vlada ravno zato, ker se je zanašala na svojo zaveznico, odklanjala takrat še skromne Hen-leinove zahteve, vsekako neskončno skromnejše in sprejemljivejše od londonsko-pariškega diktata. Tako boste rekli in nas z grozo vprašali: Zakaj? Kaj se je zgodilo, kaj se godi v Parizu? Mnogo nas vprašate. Niti Francozi sami ne vedo vsi pravega odgovora. Dvoje ugibajo: ali se je Francija v trenutku, ko je videla, da gre za res, zgrozila spričo svoje slabosti, ali je Pa vmes kakšna intriga. »Europe Nouvelle« piše, da je šef francoskega generalnega štaba general Gamelin zmerom zatrjeval Daladierju, da je Nadaljevanje v 5. stolpcu pod črto Snoči ob 20. je predsednik britanske vlade Chamberlain iz svojega urada v Downingstreetu po radiu nagovoril angleško in svetovno javnost. Njegov govor so prenašale angleške in francoske postaje ter postaje angleških do-minionov in Severne Amerike. Govor je trajal 15 minut, takoj nato so pa radijske postaje oddajale njegov nemški, francoski in italijanski prevod. Chamberlain je govoril izredno mirno in obzirno, a hkratu tudi odločno. Govoru 6e je poznalo, da je sleherna beseda temeljito pretehtana. Chamberlain je izvajal: »Jutri se sestane angleški parlament. Pri tej priložnosti bom izčrpno poročal o poteku dogodkov, ki so privedli do sedanje kritične in skrbi polne situacije. Doslej tega nisem mogel storiti. Bil sem na potovanju po Evropi in položaj se je spreminjal vsak trenutek. Toda danes je nastopil majhen oddih. Zato hočem spregovoriti nekaj besed državljanom Velike Britanije, dominionov in morda tudi mnogim v drugih deželah. Predvsem se zahvaljujem onim, ki so meni in moji ženi v teh dneh pisali pisma iz vseh držav in tudi iz Nemčije ter se mi zahvaljevali za moje mirovno prizadevanje in molili zame. Med njimi so bile po večini žene,-matere in sestre. Bilo mi je to v veliko olajšanje. Mnogi so pa prehitro sklepali, da je vojna nevarnost že za nami. Kako strašno je, če bi morali lu pri nas kopati vojna zavetišča in trepetati s plinskimi maskami na obrazu zaradi spora v daljnji deželi. Zarj-di spora, ki je že napol urejen. Razumem, da češkoslovaška vlada ni mogla sprejeti zahtev, ki so bile zapisane v nemškem meinorandu. Po razgovoru z gospodom Hitlerjem v Berchtesgadnu sem mislil, da se bo dal spor urediti. Veste, da sem storil vse, kar more človek storiti. Po svo jem prvem obisku v Berchtesgadnu sem dobil pristanek češkoslovaške vlade na predlog, ki ie v bistvu vseboval vse, kar je gospod Hitler zahteval. Doživel sem pa razočaranje, ko sem se drugič podal v Nemčijo, in grozo spričo dejstva, da vztraja Hitler pri takojšnji izročitvi tega ozemlja. Ozemlje naj bi takoj zasedle nemške čete. ne da bi se poprej izvršile potreone priprave za varnost onih ljud.. k; niso Nemci ali ki se nočejj priključiti k Nemčiji. Reči moram, da ce mi zd-. to ravnanje neupravičeno Če je slo za dvom g, Hitlerja o namerah češkoslovaške vlade in če je dvomil, da bu izpolnila svojo obljubo glede odstopilve tega ozemlja, sem v imenu a,igles:je vlade ponudil popolno poroštvo, da se bodo te obljube češkoslovaške vlade izvršile. Prepričan sem, da vrednosti tega našega pristanka nikjer ne bodo | podcenjevali. Ne opuščam upanja v mirno rešitev in ne bom opustil svojega prizadevanja za mir, dokler je količkaj upanja. Včasih razmišljam, ali naj greiu še v tretje k Hitlerju. Sel bi, če bi mislil, da bi to rodilo kakršen koli uspeh. Toda v tem trenutku ne vidim, kaj bi mogel še koristiti s posredovanjem. So stvari, ki bi jih morali opraviti doma.« Chamberlain je nato pozval angleško prebivalstvo, naj se prostovoljno prijavi za obrambo pred napadi iz zraka in za vstop v armado, potem je pa nadaljeval: »Gre za ukrepe previdnosti, kakršno mora izdati vlada v takšnih časih. To J | ' ? a I % *> \ S ' S h > * i ii : ;S .Si,,.;. Tako vabijo Angleži v vojno letalstvo... Z opazovalnega balona visi trak z napisom: »Balloon barrack wants men«, ali po naše: Vojašnica tega balona potrebuje moštva. ne pomeni, da smo odločeni za vojno aii da je vojna neizogibna. Kakorkoli simpatiziramo z malim narodom, ki sloji nasproti velikemu in mogočnemu sosedu, se vendar ne moremo pod vsemi okoliščinami obvezati, da ves angleški imperij zaradi tega narod? zapletemo v vojno. Ce se moramo boriti, potem mora iti za večje odločitve, kakor je ta. Do dna svoje duše sem človek miru. Vojni konflikt je zame najhujše zlo. Toda če bi prišlo do tega, da bi hotel kateri narod obvladati svet s strahom pred svojo silo, mislim, da se je treba upreti. Pod takšnim mogotcem ne bi mogli živeti narodi, ki verujejo v svobodo. Življenje pod takšno nadvlado ne bi bilo vredno življenja. Toda vojna je nekaj strašnega. Če se pa spustimo v vojno, si moramo biti na jasnem, da gre res za velike odločitve. V tem trenutku vas prosim, da tako mirno, kakor le morete, čakate na dogodke prihodnjih dni. Dokler se vojna še ni začela, je še vedno upanje, da se more preprečiti. Bodite prepričani, da bom do poslednjega trenutka delal za mir.« Zakaj ie Praga odklonila godesberško spomenico Nota poslanika Masaryka londonski vladi Nota, ki jo je češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk izročil v nedeljo 25. t. m. ob 17.30 zunanjemu ministru lordu Halifaxu, se glasi: Moja vlada mi je spričo okoliščine, da francoski državniki še ne pridejo danes v London, naložila, da brez odloga seznanim britansko vlado s tole poslanico: Csl. narod je pokazal zadnje tedne disciplino in edinstveno vzdržnost, kljub neverjetno neznosni in prostaški kampanji kontroliranega nemškega tiska in radia proti ČSR in njenim voditeljem, posebno proti dr. Benešu. Britanska in francoska vlada prav dobro vesta, da smo pod najhujšim pritiskom pristali na tako imenovani an-gleško-fraHcoski načrt, ki določa odstop dela češkoslovaškega ozemlja. Nismo imeli časa, da opozorimo na mnoge neizvedljive točke. Toda pristali smo, ker smo mislili, da gre za maksimum, ki se more od nas zahtevati, in ker sta Anglija in Francija pritiskali z zagotovilom, da prevzameta odgovornost za nove ožje meje in da nam jih bosta popolnoma jamčili, če bi nas neizzvano napadli. Prostaška nemška kampanja se nadaljuje. Toda med tem, ko je bil gospod Chamberlain v Godesbergu, so zastopniki Velike Britanije in Francije izročili v Pragi tole noto: »S soglasjem francoske (angleške) vlade sporočam čsl. vladi, da francoska in britanska vlada ne moreta dalje nositi odgovornosti s svetovanjem čsl. vladi, naj ne mobilizira.« Moja vlada z generalom Sirovjm na čelu je prevzela popolno odgovornost glede sklepa prejšnje vlade, da pristane na tako imenovani francosko-angleški načrt. Včeraj po vrnitvi gosp. Chamberlaina iz Godesberga, je moja vlada dobila preko britanskega poslanika v Pragi nov predlog z dodatno noto, da v tej stvari britanska vlada zgolj posreduje in da nikakor ne svetuje in ne vpliva na mojo vlado. Ko je g. Krofta prevzel načrt iz rok britanskega praškega poslanika, mu je zagotovil, da bo čsl. vlada proučila ta načrt v istem duhu, v katerem je do- dobi kava iz Kneinn P°ve ln P° nJem Kneippova kava Ameriški poslanik t Parizu Bullitt zapušča po konferenci s francoskim zunanjim ministrom Orsaysko nabrežje. slej sodelovala s Francijo in Veliko Britanijo. Vlada je proučila memorandum in priloženi zemljevid. To je dejansko navaden ultimat, kakršnega redno dobi premagana država, ne pa predlog suvereni državi, ki je, kolikor je le mogla, pokazala voljo do žrtev, samo da se Evropa pomiri. Vlada g. Hitlerja ni doslej pokazala niti najmanjše volje za kakšno irtev. Moja vlada se je zgrozila nad vsebino spomenice. Predlogi te spomenice znatno presegajo tisto, kar smo sprejeli na podlagi tako imenovanega angleško-francoskega načrta. Ti predlogi nam jemljejo naš narodni obstoj in sleherno obrambo, ko nas pozivajo, da odstopimo naša obrambna dela in da spustimo k nam nemške armade globoko v našo domovino, še preden jo moremo organizirati na novih osnovah in preurediti njeno obrambo. Naša narodna in gospodarska neodvisnost bi s sprejetjem Hitlerjevega načrta avtomatsko propadla. Ves postopek z izmenjavo prebivalstva je dejansko samo paničen beg tistih, ki ne marajo pod nemški narodnosocialistični režim. Zapustiti bi morali svoje- domove, ne da bi imeli pravico odnesti s seboj svojo osebno lastnino. Kmetje-bi se morali izseliti in ne bi smeli odpeljati s seboj svojih krav. Moja vlada želi kar najsvečaneje izjaviti, da so Hitlerjeve zahteve v sedanji obliki zanjo absolutno nesprejemljive. Moja vlada se smatra prisiljeno, da na te nove in brezobzirne zahteve odgovori z največjim odporom. Tako bomo storili in Bog naj nam pomaga! NAHOD SV. VACLAVA, JANA HUSA in TOMAŽA MASARYIIA NE BO SUŽENJSKI NAROD. Zanašamo se na obe veliki zahodni demokraciji, katerih željam smo ustregli, v znatni meri zoper naše lastno pojmovanje, da nas podpreta ob uri naše preizkušnje, — Jan Masaryk. Nadaljevanje iz 1. stolpca francoska armada absolutno kos vsaki preizkušnji. Ugledni f rancoski tednik ne dvomi, da 18, septembra Gamelin ni spremenil svojega naziranja. Toda Daladier ni poslušal njega ampak generala Vuillcmina, šefa francoskega vojnega letalstva, genetala, ki je bil pred nekaj tedni pri maršalu Goringu na obisku in se je vrnil domov ves pod vtisom neznanske nemške letalske oborožbe; • Nimamo vzroka, da ne bi pariškemu listu verjeli; tem manj, ker nam tudi lastno razmišljanje ne odpre, dnigačnega spoznanja. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! ! Usodni tempo današnjih dni KOLEDAR Svetovnih dogodkov (id 12. - Z?. sefUemfca ; 12. septembra Hitlerjev nenavadno ostri govor v Niirn-; feergu o sudetsko-nemškem vprašanju. « Češkoslovaška vlada permanentno zaseda.) V Prago pridejo prva poročila o velikih or- < Ioniziranih nemirih v sudetskih krajih, ne-J mirih, ki spominjajo na pravi prevrat. ■* 13. septembra V incidentih, ki so Jih vprizorili Henleino-' VI pristaši po Hitlerjevem govoru, Je našlo] •mrt deset ljudi: 7 Cehov in 3 Nemci. < Opoldne proglasi praška vlada po radiu ob-* e«dno stanje v 10 okrajih države. 14. septembra Sovjetska Rusija mobilizira vojaštvo na za hodnih mejah. ‘ Predsednik britanske vlade Chamberlain] (Trosi Hitlerja za senzacionalni sestanek v’ Berrhtesgadnu. Vojna odložena, napetost ne-] ‘koliko popusti. « 15. septembra Ob 13. uri, ravno v trenutku ko Je Cham-' berfainovo letalo pristajalo na nemških tleh,; raj glasi nemški radio proglas Konrada Hen-leina o priključitvi sudetskih krajev Nemčiji.; Henlein in njegov namestnik, poslanec Franck pobegneta v Nemčijo. 16. septembra Opoldne odletita lord Runciman in Ashton' Gwatkin iz Prage v I.ondon. Ob 12.48 odleti Chamberlain s Hitlerjevimi1 predlogi iz Monakovega v London. Češkoslovaška vlada mobilizira vse letnike] Fezervistov od J. 1894 dalje. Ob 19. uri razglasi čsl. radio, da je vlada! razpustila Henleinovo stranko in njene pol ] ■vojaške organizacije. < 17. septembra Izredna seja britanske vlade. Francoska vlada sklene, da pojde Francija] * vojno, če bo češkoslovaška neizzvano na*« padena. Nemška oblastva začenjajo zapirati češko-] slovaške državljane. Podpredsednik čsl. vlade BechynČ izjavi, da! |e »plebiscit najkrajša pot v vojno«. V Londonu izjavljajo, da Je celo slab kom-! premis boljši od vojne. 18. septembra Mussolini zahteva v svojem tržaškem govoru] plebiscit za vse narodnosti na CeŠkoslova-* tkem. ] Predsednik Čsl. vlade dr. Hodža po radiu] odločno odkloni sleherno misel o plebiscitu. ! Francoska ministra Daladier in Bonnet se] ob 8.45 pripeljeta z letalom v London, da se« pogovorita z angleškimi ministri zastran pred-! logov. kk jih bo Chamberlain odnesel v 6redo' Hitlerju v Godesberg. ] Prapa v napetem pričakovanju rezultata lori-; donskih posvetovanj. ! 19. septembra V Londonu se odtočijo za tako imenovani! angleško-francoski načrt o priključitvi sudet ‘kih okrajev, kjer Je pri zadnjih občinskih! volitvah več ko 75°/o volilcev glasovalo za Henleina, in za plebiscit v okrajih, kjer Nemci! nimajo večine. Nepopisno razočaranje v Pragi in ogorčenje nad zahodnima zaveznicama. Voditelj nemških! socialistov dr. Jaksch izjavi: »To je moralni samomor vseh demokracij.« Praška vlada se sestane pod predsedstvom! dr. Beneša na zgodovinsko sejo, da sprejme ali zavrne angleško-francoske predloge, češkoslovaški ponujajo nevtralizacijo in britansko, nemško, madžarsko, poljsko in romun-! •ko poroštvo te nevtralizacije. M.OM sudetskih Nemcev zbežalo v Nemčijo. Tudi Madžari in Poljaki zahtevajo zastran! •vojih manjšin plebiscit. 40.000 ljudi demonstrira v Londonu proti Chamberlainovemu načrtu o amputacij Sudetov.! Leon Blum izjavi: »Moja čustva nihajo med; rotrabopetnim olajšanjem in občutkom nacio-i ualne sramote.« 20. septembra Praška vlada sporoči Londonu in Parizu, da1 ge^je pripravljena pogajati o londonskem na*; Angleška opozicija zahteva sklicanje parla' jtoeuta. Chamberlain zahtevo odkloni, češ da; 9>i parlament utegnil otežkočiti njegovo delo isa mir. Hitler sprejme madžarska ministra Imredyja in Kanyo in iefa madžarskega generalnega! ptaba. Madžarski regent Hortby pri Goeringu.; I Mussolini ▼ Gorici in Vidmu, i Romunski listi odločno zavračajo sleherno pevizijo mejil. 21. septembra Praga odneha pred ultimativnim pritiskam t-onriona In Pariza in pristane na londonski; Mirt. Velikanske demonstracije « Pragi. Na-*od odklanja kapitulacijo. Ogorčeni vzkliki: pol Francija in Anglija! Paritkl »Figaro« s* boji stopnjevanja nem-•kih zahtev. Chamberlain s« pripravlja na odlet na svo) »drugi sestanek s Hitlerjem, to pot v Coiies-feergu ob Renu. Vpadi sudetskih oddelkov na tetka tla se tnnoio. Mussolini vztraja v svojem govoru v Trevi-•u (Benečija) pri popolni ureditvi vseh čsl. IMianJSinskih vpraSanJ. 22. septembra Prvi sestanek med Hitlerjem in Chamberlainom v Godesberfcu. Londonska in pariška vlada odklonita var lavske in peštanske zahteve na račun 08R. Vznemirjenje med Fiancozi Čedalje bolj na rašča. Ves francoski tisk razen vladnih glasil napada Daladierjevo politiko, češ da Je Francijo oropala treh zaveznic v Srednji Evropi lu Jo degradirala na stopnjo države drugega reda. Churchill izjavi: »Nevarnost ne grozi samo češkoslovaški, ampak idealu svobode in demokracije v vseh državah. Usodna zmota Je, da si bomo varnost kupili s tem, če bomo majhno državo vrgli volkovom v zobe.« Odstop Hodževe vlade Novo, uradniško vlado — vlado narodne sloge — sestavi nekdanji legionar general Ryrovy, načelnik čsl. g« neralnega Štaba Vlado bodo podpirale vse stranke, tudi Hlinkova slovaška ljudska stranka. V imenu čsl Sokola. Orla in socialistične Nadaljevanje v 5. stolpcu ocUhiacifo Mtših* Uatcetn V ČASU, KO EVROPA KRČEVITO IŠČE POTI IN IZHODOV Spomenice, obtožbe, zemljevidi, predlogi. — Stališče Jugoslavije Spomenica, ki jo je čsl. vlada odklonila Spomenica, ki jo je Hitler izročil Chamberlainu, preden sta se v Godes-bergu razšla, se po poročilu iz Berlina glasi: Vesti o spopadih v sudetskih krajih kažejo, da je za sudetske Nemce nastal skrajno neznosen položaj. To stanje je postalo nevarno za evropski mir. Zato je nujno potrebno, da se brez nadaljnjega odlašanja izvede odstopitev sudetskih krajev Nemčiji, nakar je praška vlada že pristala. Na priloženem zemljevidu so z rdečo barvo označeni kraji v sudetskem ozemlju, ki jih je treba takoj odstopiti. Z zeleno barvo so pa označeni kraji, ki jih mora ČSR sicer takoj odstopiti Nemčiji, dokončno bo pa o njih usodi odločilo glasovanje. Dokončna meja med Nemčijo in ČSR mora biti v skladu z željami in voljo prizadetega prebivalstva. Da se pa ta volja ugotovi, je treba dati dosti časa za priprave plebiscita. Ker je nujno potrebno, da v času tega pripravljalnega roka ne nastanejo novi neredi, je treba ustanoviti paritetno komisijo. Kraje, zaznamovane na priloženem zemljevidu, morajo zasesti nemške čete brez ozira na to, ali se bo njih prebivalstvo pozneje s plebiscitom izrazilo za eno ali drugo stran. Za red bodo skrbele nemške čete. Prav gotovo je, da se bodo vsi Nemci pri plebiscitu izrekli za svojo nemško imetja ter prometnih ustanov. Za take ustanove se smatrajo tudi letališča ter vse radiotelegrafske naprave. Dalje ves gospodarski in prometni inventar, ki je v označenih pokrajinah. Zlasti pa železniški park, ki ga morajo Čehi izročiti nepoškodovanega nemškim oblastem. Isto velja tudi za vse ustanove in naprave, ki služijo splošnim življenjskim potrebam, kakor plinarne, elektrarne itd. Naposled se iz krajev, ki jih mora češka odstopiti Nemčiji, ne smejo odpeljati življenjske potrebščine, razne premičnine, živina, surovine itd. Spomenica iz leta 1919. Bivši predsednik francoske vlade, znani desničarski politik Andre Tar-dieu priobčuje v zadnji številki skrajno desničarskega pariškega tednika »Gringoira« dolg članek o okoliščinah, v katerih se je v letih 1918. in 1919. porajala češkoslovaška država. Prostor nam ne dopušča, da bi iz zelo poučne in verodostojne študije — Tardieu je sam sodeloval na versajski mirovni konferenci, zato lahko črpa svoje podatke neposredno pri viru, delno celo iz še neobljavljenih dokumentov — zgostili daljši izvleček, zato naj povzamemo samo dve zanimivosti: 18. junija 1919. (torej deset dni pred podpisom versajske pogodbe), je takratna Nemčija predložila mirovni konferenci 83 strani obsegajočo spomenico proti mirovnim pogojem; sklicevala se je na pravico narodov, da smejo sami odločati o svoji usodi, na- sut s»tH • NEMČIJA __ »Re»Eu,Rje« je NEMCEV VEČ »O 5o% PREBIVAISIV* *>0 L J S K A lEMtgEVlB JE PRIREJEN »O ČSL. URAJNIH PoBAJKlM 0 0 NE*Ct JA OVblfUJM 1 fcV/NAJ ^ BRAT »SLAVA oARSKA ROMUNIJA [Dogodki od 12.-27. sept. Nadaljevanje iz 1. stolpca ! telovadne organizacije stopi v vlado starosta ; čsl. Sokola dr. Bukovsky. Okrnjeni Češkoslovaški obljubljajo v Par»^ ! posojilo 5 milijard frankov, a samo utrdbe n ;čsl. meji, ki bi jih morala ČSR brez odsko><• inine prepustiti Nemčiji, so stale čsl. drza ;več ko 9 milijard frankov. Raznesejo se glasovi, da sta se Chamberlain ,in Hitler popolnoma sporazumela; že J0*11..*?„{ >bi nemško vojaštvo vkorakalo v odstol>lJe ‘.obmejni pas. 23. septembra Svet zaman čaka dogovorjenega drugega s«* Stanka med Hitlerjem in Chamberlainom. Londonu govore, da je položaj skrajno resen. Glasovi prejšnjega dne o godesberškem *P®‘ Jugoslavija in CSR Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo vladne JRZ, prinaša v pone-deljski številki pod naslovom »Jugoslavija ostane ob strani« tale članek: Kakšno bo stališče Jugoslavije, če bo _____.... ____ dovedlo Češkoslovaško vprašanje dojrajumu so se izkazali docela neresnični, šele oboroženega spopada? Po paktu Malel?P°lno6jJ.;irusi. ?bem“ _ .___, . r . j v- it Tkoma. Hitler izroči Chamberlainu ultimati*0 antante je Jugoslavija dolžna kakor zsporrenico na naslov ČSR; rok spomenice J® Romunija, da priskoči češkoslovaški f 1. oktober, O vsebini spomenice tisk nič ne na pomoč v primeru napada Madžar-z i2*e- ske. To svojo obveznost bo Jugosla-5 £ . vl*d* 1.p!'og,as' m0bl,,*ac;i0- dilI -in* At. m j Z Poslanci Hlinkove stranke pozivajo po ra«” vija izpolnila, Če bo potrebno. Toda Z slovaški narod, da nastopi kakor en mož prav zato, ker Želi vedno izpolniti vse X obrambo ogrožene domovine, svoje obveznosti, se je Jugoslavija! Pemanentno zasedanje londonske in P*”*** zmerom upirala, da bi se pakt Male: t vlade. Silno vznemirjenje v obeh prestolnicah. . ., . .. . I Nemški tisk piše, da je Hitler odklonil P®* antante razširil tudi za primer more-lroštvo za nove čsl. meje, dokler se ne uredi bitnega spopada češkoslovaške Z Nem-2»Pr»šanJe vseh narodnih manjšin v ČSR. čijo. Beograd se je pred nekaj leti} Sovjetska vlada zagrozi Pollski s tak0j5"l“ odločil riji ^ odpovedjo nenapadalnega pakta, če hi oaiocu, aa sKiene avostransice pogoabe J hi „a tSR Poljsha ylada protest zavrne. S sosedi m tako resi vprašanja, ki sol Francoski general Faucher, dolgoletni M* se poprej zdela nerešljiva in SO nepre-} francoske vojaške misije v ČSR. sporoči Ira*-stano spravljala mir v nevarnost. Beo- Z ®os.hi, ¥,adi* da ««topa iz francoske armade, grad more danes samo obžalovati, ker 2 poinoma* na“^“oiago.' V'ad° ** * Praga ni našla možnosti, da uporabi iste metode pri urejanju svojih posebnih vprašanj. Nedavno je dr. Stojadi-novič napravil na Bledu ČSR veliko in realno uslugo, prizadevajoč si, da uredi Budimpešta svoje razmerje do držav Male antante. To pot, ko gre za obstoj bratske države, s katero je vezana z krvnimi in prijateljskimi zvezami, more Jugoslavija samo naj- 24. septembra Chamberlain se vrne v London. Ukinitev železniškega prometa med CSR ,n ^Nemčijo. Delna mobilizacija na Francoskem. Gradb®* >no delavstvo prekine stavko in se spričo napetega mednarodnega položaja vrne na delo. Rusko vojaštvo se zbira ob poljski meji *n v Besarabiji. Poljska in madžarska vztrajata pri teni, n Ijivo vplivati na angleško iniciativo Chamberlainu in Daladierju, najinH- „ , ,. . . , ♦narodno razsodisce razsodi spor, in roti ot»« ceskoslovaskem vprašanju. Francoska j stranki, naj ne prekineta pogajanj. Bolgarski kralj Boris pri Hitlerju v Berlinu. agencija pravi med drugim: »Omajana češkoslovaška suverenost j utegne imeti najhujše posledice za \ Vzhodno Evropo. Romunija je tista, ki \ ji po češkoslovaški grozi največja ne-; varnost. Nemčija ni nikdar opustila; stremljenja za tem, kako bi prišla do j romunskega petroleja in romunskega) žita. Tudi Poljska in Jugoslavija sta J zdaj na vrsti za razvoj germanske eks-J panzije.« Berlinski politični krogi poudarjajo j Objava nemške spomenice. Mussolini govori v Veroni o trrli fazah morebitne nove vojne in izjavi, da bi Italija najbrže šele v tretji fazi posegla vmes. Bolgarski kralj Boris pri knezu namestnik*1 Pavlu na Brdu. Chamberlain, Daladier in BeneŠ odgovore Rooseveltu in se mu zahvalijo za njegovo pobudo. General Gamelin, šef francoskega general* nega štaba, prileti v London. Chamberlain posije svojega zaupnika Hora-cea WUsona z osebnim pismom k Hitlerju v Berlin. Anglija se pripravlja za letalske napade. V zvezi S to vestjo, da narodnosociali- 135 milijonov plinskih mask čaka na razdelitev. Stična Nemčija nikdar ni prikrivala Z 50.000 Žensk in otrok zapusti »Strasbourg, svojega mnenja O razmerah V Češko-1, Angleški tisk daje prav čsl. vladi, da je od* , 7, . . » j. . , v Z klonila nemško spomenico slovaški m tudi m prikrivala kakšno 1 l)r BeneS sporo'ji po po3ebm.m slu pnIja-e- je razmerje med Nemčijo in CSR za-*mu prezidentu Moscicskemu, da je ČSR pri* radi stališča praške vlade. Narodno- iprmijemi na podlagi mcdsebojm-iia sporam- »'na odstopiti Poljski sporno ozemlje Angleška vlada razplasi. da se bosta An- socialistična Nemčija pa prav tako ni! prikrivala prijateljstva, ki preveva nje- j no razmerje do drugih držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Francoska agencija podtika torej j nemški politiki nič manj kakor to, da j hoče preko trupel svojih lastnih pri- j jateljev. Zato si agencija izmišlja neke; nemške zahteve, misleč, da ji bodo po- j litično nezreli ljudje verovali. J Hitler obtožuje dr. Beneša] Hitlerjev ponedeljski govor v ber- :glija in Rusija pridružili Framiji in pomagali Češkoslovaški, če hi jo Nemci napadli. Od 1/*2l. do V222. Hitlerjev govor. 27. septembra Angleški in francoski tisk ugotavljata, Hitler v svojem ponedeljskem govoru ni podrl vseh mostov za seboj. Londonski tis* — ne izvzemši »Timesa« — hkratu obžaluj« ton tuhrerjevega govora. Nova čsl. ponudba Varšavi za likvidacijo tješinskega spora. Predlog praške vlade peštanski vladi sporazumno ureditev madžarskega manjšin* skega vprašanja. Objava odklonilnega odgovora čsl. vlade na .. ... ^godesberško spomenico, športni palači položaja ni raz- ♦ Novi voja5ki vnotli>(:; , Belgiji in oa Fran-čistil. Fuhrer je orisal razmerje med »coskem. Belgija ima že 290.000 rezervistu* Nemčijo in drugimi državami — po-fpod orožjem, »it-to 1914. «=*• ne -me pono* sebno pozornost so zbudile njegove pri-fa Spaak' *Bt'giia jazne besede na poljski naslov — naj-i Hitler odgovori Rooseveltu, dalje se je pa seveda pomudil pri su-f od 20. do radijski govor ehamner- detskem vprašanju Silno ostro je na- ?Uina: »Anglija pojde v vojno le ted#J, Pravijo, da denar človeka razvadi pomehkuži in pokvari. Da je to menda res, nam priča zgodba razvajene milijonarke Janete La Forestove tz Toronta v Združenih državah. Ta zgodba je kratka in poučna: bila je deklica, ki je imela preveč denarja. Poročila se je po svoji volji in oče ji je postavil nov dom. Mladi bogataški pa nova vila ni bila popolnoma pogodu in velela jo je z dinamitom pognati v zrak. Tako se je tudi zgodilo... In nauk? Ne dajajte otrokom preveč denarja, utegne se zgoditi, da vas z njim vred poženo v zrak! Zgodilo se je kajpak v Ameriki, deželi neomejenih možnosti. V mestu San Antoniju v Teksasu ima neka gospa mladega psa; ta pes ima hvalevredno navado, da svoji gospodarici vsako opoldne prinese v gobcu bankovec za 100 dolarjev. Lepega dne se je cela četa mestnega prebivalstva napotila za psom, da bi izsledila, kje je zlata jama, ki iz nje žival prinaša denar. A premetena mrcina je kmalu izginila ko kafra in se šele opoldne vrnila — kajpak z bankovcem. Doslej še niso mogli izslediti neizčrpnega zaklada dolarskih stotakov, kajti nihče še ni javil, da bi mu bilo kaj denarja zmanjkalo. Mislim, da bi bil marsikdo zadovoljen, ako bi imel psa s tako rentabilnim vohom... Stave so pogosto nevarne, posebno ako jih ljudje sklepajo, kadar so okrogli. Te dni je v veseli družbi stavil llija Jankovič iz vasi Orahovice pri Velesu, da gre za 100 dinarjev skozi vso vas nag ob spremlja vi va-; škili ,sviračev‘. Udarili so i?i llija se je kar v gostilni do nagega slekel in jo mahnil po vasi. Za njim so godli godci in vabili ljudi, da si ogledajo ta nenavadni sprevod. Veselju so pa naredili konec orožniki, ki 80 llijo prisilili, da je zamenjal ,Adamov kostim‘ s pošteno obleko. llija je sicer dobil sto dinarjev, imel bo pa sitnosti s sodiščem, ki ima kaj malo smisla za takšne okrogle stave. *** Res so čudni poklici na svetu: ali ste na primer že slišali kaj o človeku, čigar edini poklic je, da premika kazalce na uri? Je to velikanska stolpna ura v Biarritzu na Francoskem in da je še bolj zanimiva, premika kazalce na njej neki bivši nezaposlen delavec. Na koncu koncev: delo ni težko, čeprav nekoliko vrtoglavo... In da možak ne prehiteva in ne zaostaja, so mu veleumni občinski očetje stisnili v roke žepno uro. **» Za zaključek pa še eno ameriško, tokrat pa resno. V neki neivyorški porodnišnici sta dve sestri-dvojčki gospa Robinsonova in gospa Carmon-dgjeva porodili isti dan in ob isti uri dvojčke-fantičke, ki so si tako za čuda podobni, lcakor bi bili četverki Da jih ne bi zamenjali, so jih takoj po rojstvu zaznamovali s posebnimi znamenji. * Večerni trgovsko-pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, objav-' lja: Kakor vsako leto se tudi letos' z začetkom oktobra otvori VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH MOČI. Ta tečaj je namenjen onim, ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje, to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem, obrtnikom in vsem ostalim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šol. Poučuje se: knjigovodstvo, korespondenca slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina. Poseben tečaj za srbskohrvatsko korespondenco, italijanščino z italijansko korespondenco, nemško stenografijo itd. Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete. Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren po pravilniki, ki ga je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovine in industrije. Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno spričevalo. Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen. Christofov zavod je največji te vrste in najmoderneje opremljen. Edinstvena strojepisnica a 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. —Vsa pojasnila, ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo. Informacije in vpisovanje vsak dan dopoldne, opoldne in zvečer do 8. ure. Točen naslov: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska št. 15. Tel. 48-43. Sirom po svitu v 36 vrsticah Hude poplave so zaradi trajnega deževja nastale na Kitajskem, posebno v porečju Rumene reke. Več ko milijon ljudi je ostalo brez strehe. — Hišo iz starih tramvajskih voz sl je zgradil neki Američan. Stala ga je 350 dolarjev (okoli 15.000 din). — Zakon proti ,kibicem‘ pri vseh igrah je izdala ameriška država Vermont. Kazen za neubogljive ,kibice‘ znaša 5 do 50 dolarjev. — Silni zračni vrtinci so zajeli Florido in Kanado in opustošili več mest. Smrtnih žrtev ni. — Plaz kamenja je v kamnolomu Marinu v okolici Rima zasul sedem delavcev. Preden so jih mogli rešiti, so se zadušili. Nov serum proti slinavki in park. ljevki je sestavil prof. Waldmann iz Greifsvvalda na Nemškem. Cepil je s skoraj stoodstotnim uspehom 45.000 živali. — Plinske maske za slone in druge živali je dala izdelati uprava londonskega živalskega vrta. — Letala za zasledovanje zločincev bodo uvedle policijske oblasti v San-Diegu v Kaliforniji. — Pred več leti izgubljeno sliko Leonarda da Vincija so našli v Corbettl pri Mantovi in jo poslali na veliko Leonardovo razstavo v Milanu. 210 km na nro je nov svetovni rekord z motornim čolnom; dosegel ga jo Anglež sir M. Campbell v Hallwiler-seeju v Švici. — Ekspresni vlak se je ; zaletel v drugega v državi Wisconsin v Združenih državah. Smrtnih žrtev ni bilo. ZADOVOUNI ste le, kadar dobro in poceni kupite Zglasite se pri nakupu blaga za moška in damska oblačila v najnovejših vzorcih pri V JANKO CEŠ1IK LJUBLJANA. Lingarjeva ul. m sr s a tmt • Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Privilegiji Pred nekaj dnevi sem se vračala s Sušaka v družbi svoje svakinje in njenih otrok. Ko pridemo v vagon, so bili kupeji z eno izjemo vsi zaklenjeni in zastrti. Šli smo torej v edini odprti kupe, kjer sta bili dve osebi. Nismo jima bili dobro došli, kajti v kupeju nas je zda] Icar deset. Ko smo odložili kovčege, sem šla malo gledat, prav za prav kukat v ostale kupeje ~ in bilo je tako, kakor sem si predstavljala. V nekaterih kupejih sta bili po dve osebi, v nekaterih celo samo po ena, in vsi so seveda udobno ležali, ali si pa pripravljali ležišča, ko je prišel sprevodnik, sem ga prosila, ali bi lahko šli vsaj otroci v kateri sosedni kupč, da bi se malo naspali na tako dolgi vožnji, pa mi je odgovoril: >Moguče kasnije, kad se budu oni naspali.« Torej one grad j e so se lahko šopirile in spale, a mi z enako pravico smo še sedeli na tesnem! Edina tolažba mi je bila, da se po dolnjih krajih zelo malo vozim. ^ y Nogomet in politika V našem trgu je bila pred kratkim napovedana nogometna tekma. Igrali so domačini s športnim klubom, ki je štiri postaje oddaljen od našega trga. Popoldne nas je bilo zbranih na nogometnem igrišču večje število ljudi. Toda bili smo vsi nemalo iznena-deni in začudeni. Povabljeni nogometaši so namreč vsi do zadnjega govorili nemški in nosili bele dokolenke. Izpraševali smo se med seboj, ali so to nemški državljani. Kmalu smo pa izvedeli, kaj so. Bili so pravi Jugoslovani iz rudarskega kraja v Zasavju. Hoteli so se morebiti samo malo ,pačiti', da znajo tudi oni po nemško. Neverjetno jim ugaja vse tuje. Morebiti mislijo, da je lepše in modernejše! V. D. »Obnaženi literati« Čital sem v neki noveli besedo »obnažen«. Vprašal sem tu in tam, ne da bi navedel smisel stavka, pa nobeden ni pravilno razumel te besede. »Ofernažen, onesnažen« in slično so mi rekli. Torej, mladi literati, ne skrpuca-vajte našega jezika, ko imamo pa toliko lepih in pristnih narodnih besed. Če bi zadnjemu pastirju v gorski vasi obrazložil, kaj je pisec mislil, bi se prav gotovo od srca zasmejal in povedal, da se pravi »gola« roka, ne pa »obnažena«. Miro Več je podobnih! Ali je to res neolikano, če gospodična ne pozdravi moškega iste starosti, po izobrazbi pa dosti nižjega, ki je pa slučajno lastnik hiše, v kateri ona stanuje? Omenjena gospodična je poprej vselej vljudno prva pozdravila lastnika hiše, ko jo je pa nekoč grdo in surovo nahrulil, ker je zvečer v stanovanju čistila tla (čez dan je v uradu) in jo je povrhu še nagnal z ,golaznijo‘, se ji je zdelo to le preveč in ga je od takrat ignorirala. Potlej se je pa gospodar začel pritoževati pri njeni materi, češ da ga njena hči ne pozdravlja in da on to zahteva, ker se mu njegovi sorodniki posmehujejo, kakšen gospodar je, ko ga še stranke ne pozdravljajo. So nekateri ljudje, ki mislijo, da so gospodarji hiš in hkrati vseh ljudi, ki stanujejo v njihovi hiši, in da so zato nekaj višjega. »Golazen«. Novela »Družinskega tednika" PRAVA LJUBEZEN Napisat Peter Green Noč pred poroko je Charmiana prebedela, kajti v tej noči je spoznala, da Phila res ljubi in da se kljub temu ne sme z njim poročiti. Pred tednom dni je bila Charmiana Dorsayeva, dedična Dorsayevih milijonov, v vsem Čikagu najbogatejša in najbolj zaželena dekle. Zdaj je pa samo en dan še lahko igrala vlogo bogatinke, kajti 24 ur nato bo javnost izvedela, da je banka Morrison, ki je imela v njej naložen svoj denar, prišla na boben in da je Charmiana Dor-sayeva postala revna ko cerkvena miš. »Še imate čas,« je rekel odvetnik zbegani mladenki, ko ji je pred tednom dni obzirno povedal žalostno resnico. »Na željo vodstva banke bodo javnost šele čez teden dni obvestili o njenem polomu. Dotlej ste torej še zmerom milijonarka Charmiana Dorsay'eva. Izrabite priložnost in se poročite s kakšnim bogatinom. Zdi se mi, da je to edina rešitev, da si zagotovite neskrbno bodočnost.« Malodušno je šla k dvigalu. Ko so se odprla vrata dvigala, je stopila naprej, ne da bi prej pogledala vanj; zadela se je v mladeniča,-ki je v naglici hotel stopiti iz dvigala. »Oprostite!« je vzkliknil. »Zakaj pa ne pazite?« se je razjezila. »Charmiana Dorsayeva!« Mladenič jo je šele zdaj spoznal. »Kako vam gre?« »Ah, Phil Clayton! v:>'; I Normalna « cena Din. 180 Osmi-lridium iS l.cjgfancija Ob priliki 30 letnega jubileja tovarne, razpošilja Goldmichel 1000 garnitur, sesto-ječe iz 1 orig. polnilnega peresa s 25 let. garan. 1 moderne patentne pisaljke, brezplačno samo proti povračilu stroškov. Lastni izdatki za carino, luksuzni in prometni davek, poštnino itd. znašajo din 58’— za 1 garnituro din 155 — za 3 garniture kateri znesek se povzame. Izkoristite ugodno priliko 1 Pri naročilu Je treba navesti vrsto pisave: ozka, srednja ali široka. Jugoslov. generalno zastopstvo Goldmichelengel, Maribor, poštni predal 91 Kronika preteklega tedna (Nadaljevanje z 2. strani.) Konji s« poruanrirali 2lelno hčerko posestnika Horvata iz Gornje Jablane pri Ptuju. Pripeljal se je domov s polja, otrok mu je pa pritekel nasproti. Ko je dekletce prišlo do konj, je na ceeti parila in so jo konji pohodili. Dobila je nevarne notranje poškodbe. Tat je odnesel iz stanovanja Aniona Tomažiča s Poljanske ceste v Ljubljani rjavo usnjeno listnico s 1 UM K) dinarji in dva ameriška dolarja. Za tatom ni »ledil S kropom se je poparil dveletni delavčev sinček Ivan Romih na Vrheh pri Teharju in se hudo opekel. V celjski bolnišnici je podlegel opeklini. Steklenico z bankovci je izkopal kajžar Josip Keršič iz Domžal, ki je te dni na neki jasi kopal stare štore, da bi si pripravil kurjavo za zimo. Izpod nekega štora ie privlekel steklenico. ki je bilo v njej polno starih avstrijskih bankovcev. Na vso moč si je prizadeval, da bi jih vnovčil, a se mu ni posrečilo. Namesto lepega premoženja, kakršno so bankovci predstavljali pred vojno, je izkopal prazen nič. Prijeii so vlomilko, 42letno delavko Marijo K. iz Celja, ki je prejšnji mesec odnesla iz stanovanja Kristine Perčičeve iz Maribora 5700 din gotovine in še druge reči. Tatica je sprva tajila, potlej je pa dejanje priznala. Kolesar je podrl triletno Zvezdo Pečenkovo, hčerko 6luge iz Maribora. S svojo šestletno sestrico je hotela čez cesto, a pridrvel ;e neki kolesar in jo podrl. Dobila je hude notranje poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnišnico. — 461etnega splavarja Franca M i Ida je pa povozil neznau avtomobilist, ko se je peljal s svojim kolesom iz Selnice proti Dogošam. Dobil je nevarne rane in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Padel je s 5 metrov visokega kupa lesa 22letni delavec Jože Merljak iz Vrhnike, zajioslen na Kotnikovi žagi na Verdu. Pri padcu si je zlomil roko. nogo in ključnico, dobil je pa tudi druge nevarne rane. — Pri delu se je ponesrečila 161etna delavka Nada Januševa, zaposlena pri litografiji Čemažar v Ljubljani; stroj ji je zmečkal roko Z britvijo je napadel moža in ženo brezposelni čevljarski pomočnik Anton Godec iz Maribora. Napil se je in je začel razgrajati, pred neko hišo v Denjkovi ulici. Iz hiše je stopila 42-letna Marija Kmetičeva in hotela razgrajača pomiriti. Ta jo je pa napadel in jo je dvakrat urezal z britvijo po vratu. Na pomoč je prišel še njen mož, surovež ie pa tudi njega napadel z britvijo in ga hudo okla!. Zdravniki so jima komaj rešili življenje. Vlom v prodajalno zlatarja Borisa Bizjaka v Prazakovi ulici v Ljubljani so izvršili neznani tatovi. Odnesli so raznega' blaga, ur, zapestnic, uhanov, prstanov in druge robe za okrog 3 tisoč din. Nevarno tatinsko dražbo, ki je že več let s svojimi vlomi ogrožala ptujsko okoiico, so aretirali. V 20 letih so napravili 55 vlomov in odnesli vse. kar jim je pršlo pod roke Blago so prodajali na llrvatsko. Vlomilska tolpa je štela 7 do 10 članov. Zdaj se je orožnikom posrečilo aretirati kolovodjo Franca Haberko in z njim vse njegove tovariše. Kar so še imeli blaga, so ga morali vrniti lastnikom. Obupala je nad življenjem alletna vdova |X) čevljarskem mojstru in bivša hišna posestnica Ivana B. z Vodovodne ceste v Ljubljani. Nekaj let so se že v njeni hiši vrstile nesreče, nazadnje ji je pa hranilnica prodala še hišo. To jo je spravilo v obup in se je zastrupila z ogljikovim oksidom, k; ga je vso noč vdihavala. Našli so jo šele čez nekaj dni mrtvo na njeni postelji. Z voza je padel hlapec Jožef Hrastnik, zaposlen v Svečini pri Mariboru, in si prebil lobanjo. Izdihnil je v mariborski bolnišnici. V plitvem potoku je utonila 741et»a Marija Žabkar jeva, posestnica iz Hra-stulj pri Škocijanu. Sla je prat |>erilo, a ji je najbrže postalo slabo, ker je imela slabr srce. in |e padla v vodo in se zadušila. Našel jo je neki hlapec, ki je imel v bližini opravka, a bilo je ze prepozno. Ogenj je uničil v eni noči štiri domačije v vasi Zlatoličju v občini Št. Janž na Dravskem polju. Goreti je začelo v skednju posestnika Matije Predaniča, ker se je baje vžgal penel, ki so ga odlagali tam v bližini. Skedenj je bil poln krme, in je bil v ire-nutku v plamenu. Ker ni bilo vode in je pihal veter, je ogenj zajel tudi sosednje tri domačije in tih vpepelil do tal. Ljudje so si rešili le golo življenje in živino. Skozi okno drvečega vlaka so vreli zidarji iz Maribora svojega tovariša Franca Hrnčiča. Vsako nedeljo se peljejo na svoje domove, po večini na Hrvalskem, in se že prej temeljito napijejo. Tako je bilo tudi to pot. Med prepirom so zagrabili Hrnčiča in ga vrgli skozi okno, da je obležal na mestu mrtev. Privozila je pa kmalu nato še lokomotiva iii ga razmesarila. Krivce so takoj aretirali. Umrla je žena generala Rudolfa Maistra, gospa Marija Maistrova, v starosti 53 let. Svojemu možu, osvoboditelju naše severne meje in Maribora, je vse življenje zvesto stala ob strani, poleg tega se je pa še sama udejstvovala v mnogih naprednih in kulturnih društvih, kjer je zavzemala vodilna mesta. Umrla je v ljubljanskem Leonišč, , prepeljali jo bodo pa v Maribor. Žalujočima sinovoma Hrvoju in Borutu naše iskreno sožalje! Gradnja beograjskega pristanišča KAJ DOBITE VSE PRI NAS Pletenine steklo trikotažo porcelan rokavice kuhinjsko posodo nogavice potne kovfege samoveznice toaletne potrebščine moško perilo turistvoske potrebščine otr°ske igračke predpasnike telovadne hlače telovadne majce potrebščine za šivilje damsko perilo damske torbice čevlje vseh vrst Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 zelo napreduje in so podrli že vse hiše od pristanišča do zemunskega mostu. Za razlastitev zemljišč je morala mestna občina odšteti čez 40 milijonov dinarjev. Študentje rudarske visoke šole iz Krakova bo pred kratkim obiskali Ljubljano pod vodstvom rektorja prof. inž. Stanislava Skoczylasa. Ogledali so si naprave rudarskega oddelka naše fakultete. Obiskali so tudi Trbovlje, kjer so si ogledali rudniške naprave. Nesreče v Mariboru. Z motorjem je povozil šofer Rihard Senekovič 281elno delavko Viko Kersnikovo, ko je bolela čez cesto. Vlekel jo je še nekaj korakov za seboj, potlej jo je pa vrgel s ceste, kjer je obležala z odrgninami po vsem telesu. — Z voza je omahnil, ko sta konja iznenada potegnila, ISletni Srečko Moroculi in padel jiod voz, kjer je obležal z zlomljeno nogo. — 361etni tesar Anton Šušteršič iz Ljubljane, ki je v službi pri lesnem trgovcu Potočniku v Mariboru, je padel s skednja m si zlomil več reber in levo roko. Vlak je povozil 351etnega orožniškega kaplarja Franca Temnikarja iz Zagorja. Ponoči se je vračal po progi iz svoje službe na Polšniku. Zagledal je, da se mu bliža vlak, in se je umaknil na drugi tir. Takrat je pa od zadaj pridrvel drug vlak, Temnikar je odskočil, a že ga je zgrabila lokomotiva in ga odbila s proge. Obležal je z razbito lobanjo in z več drugimi nevarnimi ranami. V bolnišnici so mu morali odrezati levo roko pod ramenom in levo nogo. Čez tri dni je v celjski bolnišnici izdihnil. Velika tatvina v vlaku Beograd— Zagreb. Trgovec Pavel Stepčevič je v vlaku zaspal, pri sebi je imel j>a aktovko, ki je bilo v njej denarja in ameriških čekov za 126.000 dinarjev. Ko se je v Vinkoveih prebudil, ni bilo ne aktovke ne denarja. Tat je trgovca najbrže zalezoval že iz Beograda, ko se mu je ponudila ugodna prilika, jo je pa izrabil. Vse poizvedbe so bile doslej brez uspeha. Lov na tatu so te dni uprizorili po mariborskih ulicah. 271eliii delavec Marko Pernek iz Brežine gore je hotel vlomili v stanovanje odsotne tkalke Antonije Makoterjeve in je že razbijal s sekiro po vratih, ko ga je zapazila neka stranka in začela klicali na pomoč. Ljudje, ki so se zbrali, so begunca zasledovali in so ga nazadnje ujeli v Mlinski ulici. Izgovarjal se je, da je v hudi stiski in da se je hotel v stanovanju okoristiti za prvo silo. Iz samostana Visoko v Bosni je pred kratkim ušel mlad frančiškan Pero Pejčinovič in odpeljal s seboj Miro Stanšičevo, hčerko nekega uradnika. Pejčinovič je učil na frančiškanski gimnaziji in je zahajal tudi v družbo. Večkrat so ga videli na sprehodih z mladim dekletom, a nihče ni ničesar slutil, ker je dekle pravoslavne vere. Baje sta odšla v Vojvodino, kjer se lahko poročita iu kjer si je Pero priskrbel službo. Milijonske poneverbe jo baje zagrenil kolektor državne razredne loterije v Beogradu Džordže Odavič, ki je že nekaj časa zapit. Pravijo, da je oškodoval po večini svoje sorodnike in prijatelje za kakšne 4 milijone din. Oglašajo se pa tudi odvetniki aretiranega kolektorja, ki trde, da je postal njihov klient žrtev špekulantov in da bo I rišla na dan afera, ki bo spravila v zapore ljudi, ki uživajo za zdaj še ugled. Z ribami se je zastrupila Balder-nianova družina iz Škofje Loke. Gospa Baldermanova se je vrnila iz Dalmacije in prinesla s seboj ribe. ki so se jih vsi z velikim veseljem lolili. Kma-iii so se pa pokazali znaki zastrupljanja. Vsi so postajali visnjevkasti po vsem životu. Zatekli so se k zdravniku, ki jim je izkazal pomoč in so bili kmalu izven nevarnosti. Spet dokaz, kako so stare ribe nevarne. Žrtvi eksplozije v ruški tovarni za dušik sla postala delavca 41 let n i Ivan Strnad in 401etni Hinko Ditmajer. Zaposlena sta bila v oddelku za polnjenje kisika. I? neznanega vzroka je iznenada s silno detonacijo eksplodiral jekleni valj, ki ga polnijo s kisikom. Silni zračni prilisk je oba delavca s silo vrgel ob steno in je Strnad obležal na mestu mrtev, Ditmajerja pa so z zlomljenima rokama in nogama prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. V objektu je bilo v istem času več drugih delavcev, ki se jim je posrečilo, da so v pravem času prišli na prosto. Precej je pa škode na poslopju in strojih. Avtomobilska nesreča se je primerila pri Krškem in je terjala človeško žrtev. Od Celja je okrog 11. ure ponoči privozil tovorni avto, naložen z lesom, ki ga je vodil Vladimir Longo iz Dobrue pr; Celju. Z njim se je peljal 281etni deiavec Fran Hladin, zaposlen pri lesnem trgovcu Francu Okrožniku v Dobrni Šofer je zagledal, da se mu bliža osebni avto, zato je zmanjšal hitrost in naspol ugasnil svetilke ter se umaknil na kraj ceste. Pri osebnem avtu se je zgodilo isto, a še pred srečanjem sta luči znova posvetili. Oslepljen zaradi jarke luči je Longo zavil še bolj na rob ceste, pri tem je pa zdrknil v obcestni jarek. Kabina se je zmečkala in pri tem je tako hudo udarilo Hladina, da ga je na mestu ubilo. Neznani avtomobilist, ki je bil kriv vse nesreče, je pa šinil mimo in se za nesrečo še zmenil ni, Smrtna nesreča na Masarvkovi cesli v Ljubljani. Pod težak Slamičev tovorni avto je prišel mlad kolesar Jože Hren. mizar, ki je bil zaposlen pri Radio-Ljubljana. Vozil je po levi strani in namesto da bi se peljal naprej, se je ustavil tik pred avtomobilom, ki ga je zagrabil, da je padel pod kolesa, Obležal je nezavesten in je v bolnišnici izdihnil. Smrt z motorjem. Mehanik in trgovec Franc Širec iz Ptuja se je peljal z nekim motociklistom, ki mu je pravkar pripeljal popravljeni motor. Motociklist se je umaknil kokoši, ki je stekla čez cesto, pri tem se je pa z vso silo zaletel v kup gramoza, da sta oba voznika zletela j)o tleh. Lastniku in motorju se ni nič zgodilo. Širec je pa obležal v nezavesti in je v bolnišnici podlegel. Strahovita železniška nesreča se je zgodila pri Ovčarski Banji. Treščila sta brzi vlak iz Beograda in mešani vlak, bi je prihajal iz Sarajeva. Od silnega udarca so se razbili lokomotiva, dva furgona in trije vagoni mešanega vlaka 6 potnikov je bilo na mestu mrtvih, IG ljudi je bilo nevarno, 20 jia laže ranjenih. Nekateri se še bore s smrtjo. Avto je odbil kolesarja, 64 letnega mizarskega mojstra Martina Stojana iz Teharja, ki se je peljal po cesli Šibenik—Kalobje. Pripeljal je za njim in ga vrgel v globok obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je izdihnil. Hitler operiran. V mariborskem Večerniku beremo: V torek je moral priti v tukajšnjo bolnišnico na nevarno želodčno operacijo Adolf Hitler iz Slovenskih goric. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: gdč. Danica Klavorova in inž. Drago Matanovič, asistent ljubljanske tehnične fakultete. G. Viktor Mekine, komercialni direktor iz Beograda, in gdč. Rozalija Štamcarjeva, juristka iz Ljubljane. V Šibeniku: Milan Frank, pehotni poročnik iz Ljubljane, in gdč. Fedora Štrka! jeva iz Šibenika. V N o v e m mestu: mag. ph. Boris Andrijanič in gdč. Mara Agnitscheva. — Mnogo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Simon Jurca, pek. pomočnik; Ana Kanoblje-va, vdova po žel. kanclistu. V Mariboru: 681elni Ivan Legiša, železničar v pok.; Gabrijel Pirkmajer, višji kontrolor drž. žel. V Celju : 38letna Marija Hrvatičeva iz Teharja. V Polju pri Tržiču na Dolenjske m : 83Ietna Marija Majcnova. V Višnji gori: Ana Groznikova. V Ptuju: Širec Franjo, mehanik. V Podpeči pri Dobrepolja h: Frančiška Špotarjeva, pos. V Dravljah : 761etna Marija Tehovnikova, gost. in pos. V Mozirju v Savinjski dolini: 511etni Jakob Stra-dovnik, orož. nar. v pok. V Čate-ških toplicah: Slava Banova, vdova po nadrevidentu južne žel. iz Slovenjega Gradca. V Sv. Heleni pri Mirni: Anton Kordan: pos. V Ormožu: 57letni Štefan Kern, rudniški uradnik v pok. — V Ljubljani: Anica Bučarjeva, uradnica poštnega ravnateljstva; Ivanka Jenkova; Karel Dobršek, poštni inšpektor v pok. — VMariboru: Leopold Vukič, trg. in pos. V Celju : 411etni posestnik Ivan Nachberger; 571etna hišna posestnica Josipina Naskova. V Varaždinu: 601etni dr. Ludvik Debeljak, sanitetni podpolkovnik v jiok. iz Ljubljane. V Š m a r t n e m pri Litiji : 801etna zasebnica Nežka Golobova. V Pragi: 621etni Olaf Globočnik, profesor risanja na ljubljanski realki v pok. V Škofji vasi pri Celju: 691etni posestnik Florijan Vrečko. V Zagor ju : 481etni rudniški invalid Ivan Hribar. Na Viču p r i Ljubljani: 731etni Andrej Knez. V Mirni: Ana Pleskovičeva, roj. Lorenčičeva, žena jermenarskega mojstra. V Vrbju pri Žalcu: 77Ietni Franc Ka jina, občinski tajnik v pok. iz Trbovelj. V Šmartnem pri Kranju: Ana Fabjanova, žena delovodje sitarske zadruge. V Št. Vidu nad Ljubljano: Ferdinand Cir-liian, posestnik v Podgori. V K r o p i : Marija Jalenova, roj. Šolarjeva. V K a m n i k u : 431etna Stele Cecili ja, učiteljica. V Hrastniku: Marija Žabkarjeva, uradnica drž. žel. v Mariboru. VZidanem mostu: Anica Juvančičeva. V Preddvoru nad Kranjem: F ran jo Dolenc, vele- iiidustrijec. — Naše iskreno sožalje! Radio Ljubljana od 29. XI. do 5. X. 1938. ČETRTEK 29. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18,00: Plošče ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Violinski koncert ■ 20.40: Koncert radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, po- koze! iJlilorin kmncb roč.ila B 22.15: Duet klavirja in har* monija B Konec ob 23. uri. PETEK 30. SEPTEMBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila ® 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Ženska ura ® 19.00: Napovedi, poročila * 19.30: Nac. ura ® 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče B 20.30: Baladni večer B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleška plošče H Konec ob 23. uri. SOBOTA 1. OKTOBRA 12.00: Plošče 8» 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi H 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Socialno skrbstvo v Skandinaviji B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Prenos akademije Udru-žeuja vojnih invalidov iz Novega mesta B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uriv NEDELJA 2. OKTOBRA 8,00: Kmečki trio B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Radijski orkester B 11.00: Otroška ura B 11.30: Plošče B 12.00: Koncert pevskega sep-teta bratov Živko B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče po željah B 17.00: Kmet. ura B 17.30: Plošče B 18.00: »Čigav je otrok?« B 19.00: Najiovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče ■ 20.30: Koncert B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Adamičev orkester B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 3. OKTOBRA 12.00: Češke narodne B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Ruski sekstet B 18.40: Novo delovno leto radijske postaje B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Lahka glasba B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. TOREK 4. OKTOBRA 11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra B 14.00: Najiovedi B 18.00: Harmonika solo B 18.40: Glasbeni spored v prihodnejm letu B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Vesela kronika B 20.00: Radijski orkester B 21.10: Klavir solo B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Lahka glasba, iz kavarne Nebotičnik B Konec ob 23. uri. SREDA 5. OKTOBRA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Nai>ovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Salonski trio B 18.40: Mladinske oddaje v prihodnjem letu B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos opere iz ljubi], gledališča B 22.00: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri. MULI OGLASI 2500 DINARJEV potrebujete, da zaslužite mesečno 1000 dinarjev doma. Postranski zaslužek. Pišite: »ANOS« Maribor, Orožnova. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika libira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hjrgromelrov ild. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno: Delne plašče HUBERTU S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri Preskeriu Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.