Naročnina mesečno ^^gmm^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ .^^HPH^^k. ček. račun: Ljub« 29 Din. za ^^^^^^ iMš Vf Aj|M|LF M ^^^^^^ Ijana it atvo 40 Din - ne- ^ š&jff W Ml ffiSgf V BmM^ f Jfflf JBKH 10.349 za deljska izdaja ce- lU^Rh^ JSHf JHV J^SI Bil ^pim JPilHk J? EBNP^^b MBB Sarajevo štv. 7563 loletuo 96 Din, za ^^Hffljk MWS RB9V £lgg|» HWW JB fflHV Jf ^Rkff JHffitf Bi Zagreb štv. 39.011, Inozemstvo 120 Din ^^BH Hf VHB . f # BBt M BBS3 vHH Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je T ^TlP**^ JKmMm*0W JBSLmamŠ^ ^^fcfcB^^ U prava: Kopitar- Kopitar jevi nL 6/Iil jeva b. telefon 2999 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ■■ Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Nova vlada v Sofiji Kjoseivanov in pet novih ministrov Sprava s skupino Cankova n Voditelji brez pristašev Belgrad, 2. julija. Brodolomci diktatorskih vlad se zbirajo, da popravijo svojo polomljeno in razklopotano ladjo in jo prepleskajo z novo barvo, za oko prijetnejšo, kakor jc bila krvavordeča barva polomljenega broda. Prihod vlade dr. Stojadinoviča je spočetka brodolomcem vzel sapo, da so ponižno molčali, boječi se, da se izlije nad njimi ves ljudski srd, ki se je zadnja leta zbiral v srcih in dušah najširših ljudskih plasti. Toda vlada Stojadinovič-Korošec-Spaho ni nastopila s programom maščevanja, ki bi bil pač prinesel marsikomu zasluženo kazen, mnogim pa zadoščenje, marveč je stopila pred ljudstvo s programom pomirje-nja, ki je edino mogoč, ako se ni hotelo izgubljati časa z brezplodnim političnim igrač-kanjem, s katerim se ne rešu jejo gospodarsko zavožena vprašanja in gospodarska stiska, ki je trkala in še trka na vrata vsake hiše, iz-vzemši morda samo one, katerih posestniki so se solnčili pod milostnimi žarki JNS režima. Med političnimi brodolomci diktatorskih vlad ni nobenega gospodarskega brodolomca! Ni sc smel izgubljati čas, ako je bilo treba zamašiti glavnerazpoke, nastale v našem narodnem gospodarstvu, zlasti še, ker vsakdo ve, da se gospodarske rane ne dajo čez noč zaceliti. Z brezumno politiko je pač mogoče v kratkem času pahniti vse ljudstvo v splošno gospodarsko bedo, ni je pa mogoče v tako kratkem času odpraviti. Brodolomci JNS režimov tega državniškega akta vlade g. dr. Stojadinoviča niso kritizirali, kakor bi bil vsak pameten človek pričakoval. Videči, da so ohranili v narodni skupščini in zlasti v senatu vse svoje postojanke, so začeli dvigati glave. Namesto, da bi bili podprli stremljenja vlade, veseli, da so odnesli žive glave, so začeli nagajati. Skomine po egiptovskih loncih, iz katerih so za časa diktature globoko zajemali, in vladeže!jnosti so bile v njih puč močnejše, kakor vsa ljubezen do države, ki so je bile in so je še njihova usta polna. Začeli so se zbirati in iskati svoje raztepene ude po posameznih banovinah. To delo so opravljali z velikim pompom, da bi obrnili nase čim večjo pozornost. Triumf pa naj bi bil kongres JNS. Skrbno so pripravili poročila, ki naj. objavljena, naredijo v javnosti vtis, da je JNS mogočna, državna stranka, ki je — seveda — edina poklicana in sposobna, da vzame v roko državno krmilo in osreči to nesrečno ljudstvo, osreči državo. Toda gospoda iz JNS jc pri tem pozgbiJa. da je osamljena, da nima za seboj ljudskih množic, da govorijo samo politični generali — brodolomci, brez mornarjev, brez ahnade. Le oglejte si njihova imena! Niti za enim izmed njih ne stojijo ljudske množice, niti eden izmed njih ne more reči, tla ima za seboj vsaj večino v eni banovini ali pokrajini. Na množice za seboj so kazali samo tedaj, ko so ljudje iz strahu pred strahovanjem oddajali za nje svoje glasove. Za njimi stojijo samo tisti, ki uživajo privilegije in osebne koristi, kadar ljudstvo nima nobene besede. Zdi se, tla se sami tega prav dobro zavedajo; zato so si izbrali za voditelja moža s sabljo, ki zna sabljo odločno vihteti, kadar ima oblast brez ljudskega pooblastila. Tukajšnja javnost se za kongres Jugoslovanske nacionalne stranke tudi ni prav nič zanimala. Če bi časopisje ne bilo objavilo poročil o tem kongresu, bi bil kongres v javnosti tako neopazen, kakor tla ga ni bilo. To šibkost in slabost stranke čutijo strankini voditelji sami. Na vse strani so se obračali za pomoč in sodelovanje; pa so jim odpovedali sodelovanje celo bivši njeni stebri in najožji sodelavci kakor g. dr. Boža Maksimovič, g. dr. Srškič, celo stranka, ki jo votli bivši šef kabineta in zaupnik bivšega g. predsednika vlade, g. generala v p. Petra Živkoviča. Vsakdo, ki hoče še politično živeti ali vsaj životariti, pač beži proč od ljudi, ki so šest let z raznimi nebistvenimi spremembami vodili državo, dokazali svojo popolno državniško nesposobnost in politično no-spretnost in vsled tega doživeli popoln polom svoje, na videz tako močne stranke, tedaj edine stranko v državi. Dasiravno so z zakonom onemogočili vsako drugo strankarsko gibanje in eo bili pri prvih volitvah za časa diktature izvoljeni sami njihovi pristaši, ki so vsi v javnosti na življenje in smrt prisegali na isti. kakor so zatrjevali, edino zveličavni program, so se njihove vrste kaj kmalu začele krhati in cepiti. V čem neki sta se programski razločevala n. pr. g. dr. Jeftič in g. dr. Albert Kramer? In vendar že pri sledečih volitvah nista korakala v eni fronti. To je pač dokaz, da tej gospodi ni šlo toliko za program kakor pa za oblast. Zato je pa tudi prav postranskega pomena program, ki ga gospoda iz JNS ponuja javnosti, ker smo videli, tla jiin je program lc bolj firma in li-manice, na katere bi se utegnil kdo uloviti. Svoj čas so prav ti gospodje ponujali svoj demokratski program in vzeli demokracijo in »državotvornost« v zakup; pozneje so pa poveličevali diktaturo in fašistične metode kot edino državotvorno sredstvo. Svoj čas so se zavzemali za unitarizem in najstrožji centralizem, tako tln so bili v njihovih očeh vsi, ki so se borili proti državnemu centralizmu, sami proti-državni elementi in separatisti. Ko pa jc ta strogi, brezkompromisni centralizem kljub vse-močlii diktaturi dokazal, da je v resnici dina-mit za državno edinstvo in politično harmonijo v državi, jc ista ta gospoda prinesla na svojem kongresu državnopravm program, kakor gu je svoj čas približno v isti liniji zastopala v kon-stituanti Slovenska ljudska stranka. Ali se ne zdi, da človek bere neke predloge slovenske delegacije v konstituanti. ko bero tale del referata g. Jova Banjanina: »Funkcije države je treba obdržati, a vse drugo prenesti na banovine. Toda treba je paziti, da splošni državni interesi ne bodo oškodovani. Treba je ustvariti pogoje za daljnosežno dckoncentracijo. Prosvetna po-litika mora biti ena, toda pri pouku sc jc treliu Sofija, 4. julija. AA. Kralj Boris je danes ob 11 dop. sprejel v avdijer.co niinistrek. predsednika Kjoseivanova, ki mu je ob tej priliki predal ostavko cele svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel in dal mandat Kjoseivanovu za sestavo nove vlade. Po prejemu mandata za sestavo nove vlade je Georgi Kjoseivanov zapustil dvor ob 11 in odšel v predsedstvo vlade. Tu je takoj sprejel ministre, ki ne stopijo v novo vlado in se od njih poslovil. Nato je Kjoseivanov nadaljeval razgovore s posameznimi osebnostmi, ki naj postanejo novi ministri. Ker je' general Solarov davi odklonil vstop v novo vlado, je doživela siioenja lista Kjoseivanove nove vlade manjše izpreinembe. Prometno ministrstvo je izročeno Todoru Kožuharovu, prosvetno ministrstvo prof. Dimitru Mišajkovu, trgovinsko ministrstvo pa Dimitru Velevu. V novo Kjoseivanovo vlado vstopijo kot novi ministri: Ivan Krasnovski, šef glavne kontrole, kot notranji minister, Andjel Karadjozov, predsednik kasacijskega sodišča, kot pravosodni minister, profesor Diniilar Mišajkov, Rade Vasiljev, ravnatelj Papen - Schuschnigg Kmetijske banke, kot kmetijski minister, in Todor Kožuharov kot prometni minister. Mandator krone se je ob 12.40 odpeljal iz predsedstva vlade na dvor, kjer je Nj. Vel. kralju Borisu predložil v podpis listo nove vlade. Z dvora se jo Kjoseivanov ob 13 vrnil v predsedstvo vlade in tamkaj sprejel zastopnike listov ter jim prečital naslednjo listo nove vlatle: predsednik vlade in zunanji minister Kjoseivanov, notranji minister Ivan Krasnovski, šef glavne kontrole, neodvisen, pravosodni minister Andjel Karadjozov, predsednik kasacijskega sodišča, prosvetni minister prof. Dimitar Mišajkov, skupina Cankova. minister vojske general Lukov, finančni minister Karil Guiiev, trgovinski minister Dimitar Vclev, kmetijski minister Rade Vasiljev, ravnatelj Kmečke banke, »Demokratičeski zgovor, prometni minister Todor Kožuharov, skupina Cankova, gradbeni minister Ganev. Predsednik vlade Kjoseivanov je izjavil novinarjem, da bo popoldne ot> petih objavljen ukaz o sestavi nove vlade, ob 18 pa bo prva seja nove vlade. ■>< Kjoseivanov JVj. Vel. kraljica Marija pri bolnikih Ilorcegnovi, 4. jul. m. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se nahaja z, Nj. Vel. kraljem Petrom in Nj. Vis. kraljevičema Toniislavoni in Andrejem na oddihu v Miločeru, j<> obiskala stalno mornariško lioliiiš-nieo v Mlinom. Ta bolnišnica je ena največjih in najbolje urejenih vojaških bolnišnic v naši državi. Pri vhodu v bolnišnico je kraljico Marijo pozdravil upravnik bolnišnice, san. podpolkovnik dr. Ba-šovič. Nato si je kraljica ogledala vse odtlelke ter se zanimala za razmere, v katerih se zdravijo bolni mornarji. Z vsakim bolnikom je kraljica spre govorila po nekaj besedi. Vlada na delu Obnova Habsburžanov s privolitvijo Nemčije London, 4. julija. TG. »Manchester Guardian« poroča iz Dunaja, da so bila pogajanja med kanclerjem Schiischniggom in nemškim poslanikom von Papenom (o katerih je včerajšnji »Slovenec« izčrpno poročal, op. ur.) posebno intenzivna zadnje dni in da so se sukala okrog vprašanja obnove Habsburžanov. Avstrijski kancler je nemškemu poslaniku stavil odkritosrčno vprašanje, naj se izjavi, če bi bila Nemčija voljna dati svoj pristanek na obnovo habsburške dinastije. Nemški poslanik jc kanclerja vprašal, če namerava Habsbnržaiie takoj postaviti na prestol, nakar je Schuschnigg odgovoril, da tega namena nima, ampak da avstrijska vlada izrecno želi, d a hi Nemčija v to privolila. Angleški list pristavlja, da jc prišlo do načelnega sporazuma. Avstrijski kanvler je v teku pogajanj izjavil, tla bo predsednik republike podpisal obširno amnestijo, na podlagi katere bodo številni socialdemokrati in nacionalisti izpuščeni iz zaporov. Tudi glede tega želi imeti mnenje nemške vlade. Vod Papen je odgovoril, da sc Berlin ne protivi, da je to stvar avstrijske vlade same. Do sporazuma pa ni prišlo v vprašanju p r e o s n o-ve vlade. Schuschnigg želi sprejeti v vlado tri izrazite nacionaliste vsenemškega porekla, in sicer dr. Manlicherja. Gleise-Horstenaua in profesorja Srbika, medtem ko je von Papen zahteval, da naj prideta v vlado dva avstrijska narodna socialista, namreč Neubaclier in Bartlolff. Avstrijska vlada jo izjavila, da na vsak način želi obnovo habsburške monarhije, toda pod pogojem, da Nemčija v to predhodno privoli. Nemški poslanik je med razgovori opetovano izjavil, da mu je nemški kancler dal nalog, naj sporoči Scliuschnig-gu, tla želi, da bi se prisrčni prijateljski odnosi med obema državama obnovili. Schuschnigg je na to odgovoril, da bo to najlažjo šlo, če Hitler javno izpove, da bo sedanje avstro-nemške mejo S[„Vštoval in se v notranjo avstrijske razmere ne bo vmešaval. Tudi drugi angleški listi poročajo o istem predmetu iz drugih virov, kar dokazuje, da jc stvar treba vzeti resno. Starhemberg leta neprestano v Italijo Dunaj, 4. julija, b. Iz krogov, ki so blizu avstrijskemu Heiinvehru, sc čuje, da je vodja Ileim-wehra knez Starhemberg v petek že tretjič odpotoval v Italijo v zadnjih dveh mesecih. Trtli se, da se bo tudi sedaj sestal z inerodajiiimi italijanskimi osebnostmi, da dobi podrobna navodila za naloge, ki jih mora izvršiti. Pri Zvezi narodov v Ženevi Pogreb Abesinije. Hitro konec - Diplomatom se mudi na počitnice • • Ženeva, 4. julija, c. Danes ob 9.30 dopoldne se je sestala skupščina ZN, ki bi morala sprejeti resolucijo kot zaključek tega zasedanja. Toda zasedanje se ni moglo zaključiti, ker predsedstvo opoldne še ni moglo predložiti resolucije Sejo predsedstva je trajala skoraj dve uri, pa kljub temu še ni mogla biti izdelana resolucija. Opoldne ie predsedstvo prineslo resolucijo, toda abe-sinska delegacija ie takoj zohtevolo, do naj sc seja prekine, da lahko prouči besedilo resolucije. Prav tako je več drugih delegacij zahtevalo, da hočejo še proučiti resolucijo. Seja jc bila zato prekinjena in nato odložena na 18. uro. Abesinska delegacija bo glasovala proti in več drugih držav sc bo vzdržalo glasovanja. Ker torej ne bo soglasnega sklepa te mučne debate, bo rcsolucija spremenjena samo v priporočilo. Koordinacijski odbor bi se moral sestati ob 17. uri in uradno sprejeti ukinitev sankcij proti Italiji. Toda tudi ta seja je moralo biti odloženo in se bo vršilo najbrž ponoči .Diplomatom se mudi na počitnice. ozirati na posebne kulturne razmere posumez-nili krajev ttazume se. da more prosvetno ad; ministracijo z. mnogo večjim uspehom voditi banovina. Samouprava bo mogla delovati Ie. če se izvrši pravična razdelitev finančnih virov med državo in banovino in na tej podlagi^ se mora banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Je res to še nekako sramežljivo povedano, in človek se vpraša, če je ta gospoda svoj stari, strogo centralistični program, ki ga naj izvaja »močna roka«, res spremenila? Kaj še! Preplcskala ga je samo. ko je propleskaln svoj sturi brod. Tu se zopet potrjuje stara res-niea. da ni toliko važno, kaj kdo govori, ampak kdo,govori! Kar je obsojeno na smrt, temu tudi ne more pomagati k življenju ad lioc narejeni program, ki je samo vaba in bo jutri tako zavržen, kakor je bila zavržena demokracija med staro šaro in kakor se branijo danes fašističnih namenov gospodje, ki še preti dobrini letom dni niso hoteli slišuti o ničemer drugem kakor o brezobzirnem pometanju neubogljivih elementov, konfiniraju, zapiranju in preganju-nju vseh, ki niso stali v njihovih vrstah. Fr. Smotlej. Predsednik sveta ZN van Zceland je izdelal v pretekli noči dolg načrt resolucije, ki so ga odobrili skoraj vsi člani stalnega odbora. Načrt te resolucije obsega naslednje tri točke: 1. Skupščina ŽN ugotavlja, da gotove politične osebnosti preprečijo izvajanje pravil ZN v ifalijansko-abesinskem sporu, da pa temeljna načela, ki jih vsebuje deklaracija ZN z dne 3. avgusta 1932, osfanejo še naprej v veljavi. 2. Skupščina Zveze narodov priporoča proučitev možnosti za učinkovilo izvajanje pravil Zveze narodov v varnostnih vprašanjih. 3. Skupščina Zveze narodov prosi vseh 52 članic, da na. podlagi čl. 16 pakta ZN sprejmejo sklep o ukinitvi sankcij proti Italiji. Svet ZN se naproša, da pošlje vsem vladam predloge za zboljšanje in popravo pravil. Sporazum v Dardanelah Ženeva, 3. julija. TG. Danes jc bil dosežen popolen sporazum med Anglijo in Sovjetsko Rusijo glede prehoda bojnih hrodovij skozi darda-nelsko in hosporske ožine. Po daljših razgovorih in posredovanjih, ki so sc jih udeležili tudi Francozi in Romuni, je angleška delegacija namreč objavila, da ho predložila načrt sporazuma, ki je bil danes popoldne dosežen. Dardanelska konferenca se sestane v ponedeljek in bo sporazum vzela na znanje. Zeinunska vremenska napoved za 5. julij: Vedro v zapadnih in severozapadnih krajih. Sonce izide ob 3.58 in zaide ob 19.20. Belgard, 4. jul. m. Po snočnji seji ministrskega sveta je minister brez portfelja Voja Gjorgjevič izjavil časnikarjem, da jc vlada odobrila trgovin skeinu ministrstvu 250 milijonov Din za odkup le tešnje žetve pšenice, da pa bo cena pšenici dolo cena v ponedeljek. Prihodnja seja finančnega odbora ministrov jc sklicana za ponedeljek ob 8. Kot prva točka je vprašanje določitve cen pšenice. Na tej seji bodo obravnavali tudi načrt uredbe o izdelovanju, popravljanju in prodaji obutve, dalje vprašanje trošarine na izvoz sladkorja v sadnih konzervah. o prevzemu elementarnega potrlelja »Fc-niksa«, o uredbi o kovanju denarja in končno o vprašanju sanacije in vinogradništva. Živhovič naj gre med narod Belgrad, 4. julija, m. Z izvolitvijo generala Petru Živkoviča za predsednika )NS se bavi zopet nocojšnja »Pravda« ter objavlja iziavo, ki jo je dal temu listu prvak bivše zemljorudmške stranke dr. Gavrilovič. V tej izjavi med drugim pravi: Nasprotno mišljenje, ki ie dobilo izraza v izvolitvi generala za šefa politične stranke, posebno, ko sc to tiče generala Petra Živkoviča, smatramo, da jc to zelo dobra stvar in da ie škoda, da Peter Živkovič že pred 17 leti ni tako odkrito stopil v javno politično življenje te države. Morda bi bil tej državi prihranil marsikatero nevoljo. Znano nam je njegovo delo kot oficirja. Znano je vsemu narodu iudi njegovo delo, ko jc bil predsednik vlade. Ostane sedaj samo, do se vidi njegovo delo kot šefa stranke. Če bi sklepali po njegovem tlosedanjem delu, bi bilo naše mnenje prav takšno, kakršno ic mnenje vsakega kmeta z zdravo pametjo iz najzavrženejše vasi v državi. Toda kot šef stranke general Živkovič šele sedaj stopa v javno borbo brez ščita uniforme in z razgaljenimi prsi ter ie zaradi tega gotovo pripravljen dajati javne udarec, ali jih po tudi sprejemati. On ima pravico kot vsak državljan, da gre med narod in da išče med njim zaupanja. Mi nc vemo za njegov program in smatramo, da je čuvanje integritete te države, kakor to neprestano naglnšajo voditelji ]NS, program vseli državljanov te države. Ni tu govora o varovanju države, temveč je tu govor o načinu, kako naj se država varuje. Belgrad, 4. jul. m. Današnji Službeni vojni list« objavlja ukaz o prevedbi armadnega generala Petra Živkoviča v rezervo. Osebne vesli Belgrad, 4. jul. m. Za starešino okrajnega sodišča v Novem mestu je postavljen tamkajšnji oftrožni sodnik Anton Š a v el j, za starešino okrajnega sodišča v Sevnici pa Karel T u r k, dosedanji starešina okrajnega sodišča v Novem mestu. Belgrad, 4. jul. m. Uprava narodnega gledališča sklepa pravkar nove pogodbe s posameznimi igralci. Gledališka uprava vodi pogajanja med drugim tudi z go. Ziko Kune, ki jo hoče angažirati za stalnega gosta. Uprava tukajšnjega gledališča pa bo za novo sezono angažirala tudi gdč. Anico Mezetovo. Belgrad, 4. jul. m. Vpokojcn je nižji vojaški kontrolor L razr. Franjo Malgaj in preveden v rezervo. lO do 25% popusta na naše najsolidnejše cene pri letnem blagu Vam nudi manufaktura NOVAK Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) Dr, A. Korošec o Podonavju Xajidealnefši in najlažji: Blok agrarnih držav V avstrijski reviji »Kultur und Politik«, ki izhaja na Dunaju, je v junijskem zvezku objavil notranji minister g. dr. Anton Korošec daljšo razpravo o »Sodelovanju v Podonavju«. - Ista revija je priobčila že ve.č člankov k temu vprašanju in so jih napisali različni vodilni možie evropske politike. Razprava g. notranjega ministra je torej dragocen prispevek k razčiščenju tega zamotanega vprašanja, ker izraža osebno mnenje moža, ki igra vodilno vlogo v Jugoslaviji in je njegovo politično in državniško delovanje imelo ravno podonavsko kotlino za svoje področje. G. notranji minister začenja svoj članek s sledečim stavkom: »Balkanski problem predvojne dobe je v povojnem času dobil svojega naslednika v podonavskem vprašanju. S tem je predvojni Balkan dobil vsaj nekoliko zadoščenja«. S tem je nakazal smer svojih razmišljanj. Podonavje je danes razbolelo polje Evrope. 70 milijonov ljudi živi na njem stisnjenih v pretesne meje. Nasprptstva gospodarskega, političnega, kulturnega in socialnega značaja se križajo, toda pisec ne verjame, da b. njihova dinamika mogla kdaj postili taka silna, da bi Podonavje podedovalo od Balkana priimek vulkana in ognjišča za razne nevarnosti za Evropo. Dr. Korošec vidi v PoJonavju neki drugI pojav, ki je za ureditev te kotline mnogo bolj nevaren. Ta pojav imenuje »projiciranje v Podonavje«, to se pravi dejstvo, da se razne rivalitete med velesilami od zunaj v Podonavje projicirajo, tako da postane torišče, na katerem si velesile svoje lastne medsebojne spore in apetite izvojujejo ali vsaj izvojevati poskušajo. Geopolitično je to čisto razumljivo. Šest mafih, oziroma srednjih držav je obdanih od 4 velikih sil. ki jim ie treba prišteti še Anglijo in Francijo, ki se Podonavja sicer ne dotikata, a hočeta tamkaj imeti svoje interese. -Razna velika gesla, kot »Drang nach Osten«, pritisk proti morju, vsenemška nevarnost, vseslovan-ski fantom, razširjeno gospodarsko področje, se tepejo v Podonavju ter nam dajo slutiti, v kakšne smeri sili podonavska dinamika. Pred vojno je bil Balkan torišče teh v njega projiciranih sil. Danes je nasledstvo prešlo na Podonavje. Po teh uvodnih besedah razdeli pisatelj svojo razpravo v naslednja poglavja, ki jih drugega za drugim izčrpno obravnava: Gospodarstvo v podonavskih državah, ali sla razdelitev Avstro-Ogr?ke in bič avlarkije povzročila podonavsko revščino, gospodarstvo in politika, poskusi ozdravljenja. V prvem poglavju analizira' dr. Anton Korošec gospodarski položaj podonavskih dežel ter prihaja na osnovi statističnih podatkov, ki jih sam označuje kot nezadostne, do zaključka, da sta se med njimi Avstrija in Češkoslovaška najbolj odrezale. Ljudski dohodki čisto agrarnih držav zaostajajo daleč za dohodki industrijskih držav. Agrarne države so bile vrhu tega še udarjene po agrarni krizi, ki je v Podonavju hujša, kot drugod, ker podonavski kmet prideluje z večjimi stroški, kot drugod zaradi razcepljenosti kmetijskih obratov. Podonavski kmet prodaja danes za vsako ceno, samo, da se pridelkov znebi. V mednarodni blagovni izmeniavi je agrarna država na vsak način slabejša stranka. Končno morajo agrarne države odplačevati tudi težke dolgove industrijskim' državam- in morajo torej paziti, da svoje trgovinske bilance na vsak način uravnovesijo, akp hočejo svoje obveznosti izpolnjevali. Kulturna in gospodarska sotidarriOst med državami bi zahtevala, da bi velike države, v katerikoli obliki prišle na pomoč "poljedelskim državam. Pri študiju vseh podonavskih načrtov pa opažamo le nasprotno, da gredo namreč vse lirige in skrbi velesil ter Zveze narodov edinole za dobret-bit Avstrije, med tem ko so mnogo bolj potrebne agrarne države zapostavljene ali pozabljene. . Avstrija namreč leži v središču inozemskih »projekcij«. Vse velesile se torej trudijo, da bi jo zadovoljile, da bi ji s tem odvzele vsako težnjo po samostojni politiki, ki bi ne šla v račun posameznim velesilam in njihovim načrtom. V drugem poglavju dr. Korošec odločno zavrača trditev, da bi bilo »razkosanje Avstro-Ogrske« vzrok sedanji podonavski revščini in da bi neka, vsaj gospodarska, obnova starih meja prinesla vsa potrebna zdravila. Oni, ki zastopajo ta nazor; mečejo krivdo na mirovne pogodbe, ki da so prejšnjo harmonijo uničile. Toda stare monarhije niso razbile mirovne pogodbe, marveč centrifugalne sile v monarhiji nasilno združenih narodnosti. Drugi izhod sploh ni bil mogoč Tudi očitek, da je želja, da se posamezne nov.onastale podonavske države industrijsko osamosvoje (avtarkija), ne drži, kajti agrarnim državam kaj drugega sploh ni preosta-jalo. Kam naj pa gredo s svojim velikim ljudskim prirastkom. Poljedelstvo teh rok ne more zaposliti, tem manj, ker so industrijske države zadnja lela v istem avtarkističnem stremljenju svoje poljedelstvo vedno bolj razvijale. Ali naj agrarne države ostanejo- vedno proletarske, da bodo zapadne države s svojimi teorijami o.svobodni trgovini lahko vedno ohranile • svoj priviligiran. položaj ? Ali si naj agrarne države res ne smejo ustvariti močnega notranjega trga, ki ;bo možen pokupili pridelke, ki jih zemlja daje? Če se je Ireba pritoževati, potem sc moramo pritoževati nad tem, da svoje inditr strijaliziacije nismo v zadostni meri razvijali. Nikdo nam nima pravico nalagati dolžnosti, da naj skrbimo za privilegirane življenjske' pogoje industrijskih držav! Sicer pa-bodo tudi-'industrijske države imele svojo ko/ist od industrializacije agrSrpih držav, ker s tem bo zraSla njihova kupna moč, ki bo našla. nove. potrebe. Najbolj intenzivna trgovina fe ravno med industrijskimi drŽavami. Zakaj bi se mi nikoli ne smeti dvigniti na to ravart! .' V naslednjem poglavju ^ »gospodarstvu in politiki« razpravlja pisec, o vplivu' politike na gospodarstvo in narobe. Oboje je dandanes tesno med seboj ppvežano', tetnbplj, ker se je stari gospodarski; mehanizem umaknil novemu, načrtnemu. Politiki s svojimi'deviznimi predpisi urejuje valutna vprašanja, ^olilika:_ predpisuje kraje, kjer se naj industrije naseljujejo, politika zopet s carinami daje industrijam smrt ali jim prinaša življenje. Gospodarstvo je danes če-; dalje bolj podvrženo političnim potrebam. Tega dejstva se razni podonavski načrti dovolj jssno zavedajo. Nad jiospodarskimi interesi države dobivajo prempč interesi splošne državne politike, ki so posebno močni, kadar gre za interese nacionalne svobode. Zanimivo pa je videti, da intenzivnost gospodarskih pdnošajev med posameznimi državami nikakor ni. odvisna od stopnje njihovega prijateljstva. V četrtem poglavju obravnava g. notranji minister zaporedoma vse možnosti rešitve podonavskih težav. Pri tem ugotavlja, da v današnji Evropi Podonavje ne tvori, več nikake stari harmoniji podobne enotnosti, ne glede, da se je današnje Podonavje razširilo čez. meje nekdanje Avstro-Ogrske. Poskusi torej,, da bi se današnje podonavske države zlile in zbile v kakšno novo skupnost, bi zahtevali mnogo večjih žrtev od onih, ki so bile potrebne, da se stara harmonija razkosa. Da bi se dale podonavske države na priprosti način zlepiti' skupaj, je brez dvoma najbolj naiven recept za rešitev problema. — Srednja Evr,qpa danes ne predstavlja več gospodarske- enote,, kj bi sama sebi zadostovala.-.-Industrijske države ne morejo v tem okviru; prodati svojih izdelkov, agrarne države pa svojih pridelkov ne. Prve in druge so torej navezane na • trge, ki ležijo izven Podonavja. Drugače pa je s zahtevo po »razširjenem gospodarskem ozemlju«, -ki s-zgornjo nikakor ni istovetna. Pod tem pojmom, razumemo gospodarsko področje, v, mejah katere|jfi bi ne bilo carinskih prehodov, ki bi bilo na zunaj enotno zavarovano, na znotraj pa-osvobojeni!-vseh ovir, tako da bi se moglo v polnem pomena " besede delo pravilno deliti. Dejanska je to že prava carinska- unija. Toda takšno »razširjeno gospodarsko ozemlje«, na katerem bi se industrija -industrijskih držav svobodno razmahnila in mlade in1' dustrijo agrarnih držav zadušila, morajo agrarne države seveda odkloniti,'ker nočejo za večne čase ostati predmet izkoriščanja. Drugi zopet prihajajo z načrti, da bi sicer ne bilo treba takoj ustvariti takšno ' nevarno - in popolno skupno gospodarsko podrpčje, marveč bi se vsaj v Začetku ppsamezne države med sebej povezale samo z gospodarskimi pogodbami; Toda kje so meje takšnega pogodbe: nega sodelovanja? Podonavje sestavljajo niale in srednje države. Gospodarsko so odvisne od kolo-sov, kot Nemčija, Italija, Poljska, a tudi na Francijo, Anglijo in Ameriko. Za Nemčijo pomeni njen uvoz in izvoz v Podonavje malenkost v-skupni izmeri njene cele zunanje trgovine, za podonavske države pa ppmeni njihov izvoz v Nemčijo že ogromen, največji količnik. Kako si naj sedaj predstavljamo gospodarske »odnošaje« med takimi dr-žavami in v označenih okoliščinah? Posledice- mo-"-rebitne gospodarske vojne bi Nemčija niti občutila ne, podonavske države pa bi se pod njo zrušile! Tudi zamisel, da'bi se mali združili proti velikim, je zapeljiva. Na. njo se oslania dr. Hodža, ko pra---vi, da vodi pot v Berlin skozi organizirano Podonavje. Zapeljiva, a težko izpeljiva, kajti Podonavje je danes važno mednarodnopolitično torišče, - kjer velesile svoje medsebojne rivalitete v fronto po-stavliaio. Velesile se blokov v -srednji Evropi bo:;, ker bi bloki njihov vpliv odrinili in morda celo položaj velesil v Sredozemlju znova ogrožali. Od takšnih blokov tudi zaradi notranjih gosoodarsko-političnih ovir g. dr. Korošec ne pričakuje mnogo. N'Eimi se osebno rdi mnotfo boli plodovita zamisel manjšega bloka, ki bi ga stvorile agrarne države med seboj, ker bi bila njegova notranja enotnost mnogo večja. On upa, da bo ta zamisel brez dvoma enkrat dozorela -v konkreten načrt in prišla v obravnavo. G. clr.. Anton Korošec študira nato posamezne načrte o Podonavju, ki so nastali in so se vsi zaporedoma izjalovili: Briandov načrt iz leta 1929, Curlius-Schoberjev načrt avstro-nemške carinske zveze, iz leta. 1931, Tardieujev. načrt leta" 1-932;-londonska konferenca leta 1932, konferenca - v Stresi lela 1935. in končno še-načrt dr. Hodže" v začetku leta • 1936. Mnogo b.plj trdna zbirališča- za podonavske skupnosti tvorita skupina Male z veze na eni ler-.skupina--.rimskega*--bloka-rea drugi/-»fratti^ Obe tvorbi- sta, v prvi vo-sti.gospodarskega zna^ajij ki sta zgrajeni na politi? nem ;. z ido v i tt>' T cfttp? T,t» t sebnih- tto^podarsl ' :•;■' , KVomeujl da)i \-UtMU je dokaz, da se Novo mesto in r njim Dolenjska probuja. Razslava, ki jo boii.io /i.lajje'otvorili, dokazuje, da ..hoče (udi Dolenjska krejikp sodelovali pri plemeniti tekmi .za vsestranski napredek, dokazuje nam. da . se tudi Dolenjska, zaveda, da je naš narodni in gospodarski obstanek in napredek odvisen pred vsem in najbolj-.od.našega-,dela, pridnega in samostojnega. da more v današnji ostri medsebojni borbi obstati iu napredovati le tisti, ki gre s časom naprej, ki še zna primerno okoristiti z vr-enij novimi tehničnimi in trgovskimi pritlrbitvami. Ta razstava pa uani nudi tudi dokaz, da ima naša Do? lenjska smisel za skupno, složno delo To misel prav po.ebno poudarjam. Kakor je (a razstava sad in uspeli-skupnega, složnega dela v a« vseh. ki s.ie pri -pripravah sodelovali, tako bomo tudi sicer v našiti .skupnih narodnih in .državnih zadevah na , predovali in uspevali, ee in kolikor bomo našlo-. ! pali složno, če -in v kolikor bomo znali podrediti l ---l..H„U. n^rtVtiio l.-ni-icli I/nricftiii ti;ičp mq_ i svoje Ereniiint' „.,.[. .. ............i...., .... ! rodne in državne skupnosti, če in v kolikor bomo znali svojo voljo spraviti v sklad z voljo narodne celote. V .složnem delu je naša bodočnost in naša moč, nesloga .pa ■ nas bo slabila in pogubila. Ob teh mislih in željah se zahvaljujem vsem, ki so s svpjim delom in s svojimi žrtvami pripomogli, da se je ta lepa razstava uresničila čestitam jim na lepem uspehu ter od srca želim, da bi pri danes doseženem uspehu ne obstali, da bi namreč z dobro voljo in krepkim hotenjem korakali tudi še dalje do vedno lepših uspehov — v korist in čast naše narodne in državne skupnosti in v veselje in ponos našemu mlademu kralju Petru II. Zagotavljam vas, da bp kraljevska banska uprava vsalfP vaše koristnp stremljenje in prizadevanje z veseljem spremljala, pa tudi moralno in gmotno podpirala. S tem proglašam, da je razstava Ptyprjena. G. ban -je nato z vsejui odličniki odšel na razstavo, kjer si je pod vodstvom dr. Sleleta ogledal plod težkih, žuljev, dolenjskega obrtnika. U. ban je bil vjdno zadovoljen, . Pokojninsko zavarovanje ' ■ časni tareev -Belgrad. 4. jul. AA. Minister za socialno politik« in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sprejel daues dopoldne zastopnike Jugoslovanskega novinarskega združenja, ki so niti izročili resolucijo novinarskega kongresa ■/. dne 24. maja t. I. v Zagrebu. Resolucija pojasnjuje stanje .jugoslovanskih novinarjev iu njihovo pokojninsko zavarovanje. Minister je pozorno poslušal pojasnilu zastopnikov Jugoslovanskega novinarskega združenja iu izjavil, d a m ti je zadeva prav dobro znana iu da jc.kr. .vlada pripravljena ugoditi upravičenim zahtevam jugoslovanskih novinarjev. S leni v zvezi je minister izjavil, da bo v kratkem sklical posebno konferenco, na katero bo povabil zastopnike jugoslovanskih novinarjev, da l njimi načelno prouči vprašanje pokojninskega zavarovanj« jugoslovanskih novinarjev. sredstev za apostolsko delo v blagor neumrljivih duš, Rirmski knjižničar Anastazij, ki je sveta brata in njune učence kot vešč poznavalec grškega jezika spremljal po rimskih cerkvah, nam v svojem predgpvpru k latinskemu prevodu grških aktov 8. vesoljnega cerkvenega zbora poroča o dogodku, ki nam da globoko pogledati v apostolsko miselnost svetih bratov. Ko je bil v Carigradu patriarh še Ignacij, tako knjižničar Anastazij, je učeni Fo-tij začel učiti zmoto, da ima človek dve duši, človeško in živalsko, Konstantin-Ciril je Fotija odločno posvaril: »Zakaj si e širjenjem te zmote umoril toliko duš?« Fotij se je izgovarjal, da je hotel s svojim naukom samo patriarha Ignacija spraviti v zadrego; hotel je namreč zvedeti, kaj bd Ignacij, ki je preziral svetno modrost, storil, če bi kdo krivo vero učil pod videzom učenega dokazpvanja; zatrjeval pa je Folij, da ni vedel, da bo s tako trditvijo ranil toliko duš. Toda Konstantin-Ciril je Fotija le še bolj odločno zavrnil: »O modrost tega sveta, ki se spridi in se bo uničila. Izstrelil si puščice v množicp številnega ljudstva, ne da bi vedel, da bpš vsakega ed vseh teh ranil! Zares vsem je jasnp, da kakpr telesne pči, nai bodo še tako velike in odprte, ako so zastrte z dimom in plevami, ne vidijo naprej, da tako tudi velike in odprte oči tvoje modrosti, ker so zaslepljene z dimom pphlepnpsti in zavisti, ne vidijp prave poti. Ker si zaslepljen od strasti proti patriarhu (Ignaciju), zatp. je res, kar praviš, da nisi videl, koliko ljudi boš ranil s vojim naukom.« Dogodek nam zgovorno priča, kako jasno je gledal in presojal bpdpči veliki slevanski apostol cerkvene razmere v Carigradu ter kako strogo je motril besede in dejanja svojega velikega učitelja in bivšega prijatelja Fotija. Resnica bpžjega nauka in skrb za zveličanje duš je bila svetima bratpma višja od svetne modrosti ter koristi in časti donašajočih prijateljskih zvez. Sveta brata se nista igračkala z oznanjevanjem dvomljivega nauka, marveč sta jasno in doslednp ppirala svoje učenje na božji nauk sv. cerkve, izražen v sv. pismu in starem izročilu. Politična prednost posameznih mest potemtakem po njunem mišljenju nikakor ni mogla biti zadosten naslov za cerkveno prvenstvo, marveč edinole božja beseda in božji nauk, Nadnaravna apostplska usmerjenest je narekovala Cirilu presunljive besede, ki jih je k sodbi edhajajpč govpril Metodu, bratu svojemu: »Glej brate, tovariša sva bila in enp brazdp orala; in jaz na lehi padam, svoj dan sem skončal. Ti pa močno ljubiš goro; a nikar radi gore ne zapuščaj učenja 6vojega, saj s tem se še laglje zveličaš.« (Zitje, Metodija, pogl. 7.) Sv. Metod je poslušal besede umirajočega brata iu ni hotel zadostiti svojemu srčnemu hrepenenju po tihi samoti meuiške gore Olimpa, marveč je v junaški apostolski gorečnosti in potrpežljivosti vztrajal sredi najhujših težav in najbolj zagrizenega preganjanja, tudi s strani tistih, ki bi smel od njih kaj najmanj pričakovati. Nadnaravni usmerjenosti apostolskega dela svelih bratov iz Soluna in njuni gorečnosti za zveličanje duš se imamo Slovenci zahvaliti za svojo krščansko kulturo in književnost. Sv. oče Pij XI. v svojem apostolskem pismu nadaljuje: »Krščanske družine naj se uče (od svetili bratov) verno čuvati postave o nerazdnižuosti krščanskega zakona, o pravilni vzgoji in pouku ■otrok.t" Slaioslovenski Eivljenjepisec obširno na-va ja "svetopi«eiriske - ižreke, s katerimi sta sveta brata na Moravskeiu dokazovala nerazdružnost krščanskega zakona in se borila za čistost družinskega življenja, proti nečistosti in prešuštvu. Nekateri prejšnji misijonarji med Slovani so bržčas bili bolj površni. Sveta brata Ciril in Metod sla pa bila v tej stvari stroga in odločna: »Vse zmote in razvade sta iztrebila kakor trnje in sežgala v ognju svojih molitev.« (Žijje Konstantina, pogl..t5.) »Vsi verniki slednjič, kateregakoli stanu, kmetje in delavci, veljaki in državniki, učenjaki in učitelji, oblastniki, ki jim je skrb za občno blaginjo, naj se uče (od svetih bratov) služiti resnici, pravici in ljubezni, ako hočejo, da se vrne mir med narode in državljane in se bo njih domovina vedno lepše razcvitala.« Življenje in delo in molitev po nauku in zgledu svetih slovanskih blagovestnikov je obenem najuspešnejša akcija, da »tisti, ki niso v katoliškem edinstvu, a še často in spoštujejo sveta brata, začutijo domotožje in za-hrepene po združitvi z apostolsko stolico, zavedajoč se, kako nespametno je, če so ločeni od nje, ki sla jo učitelja njih vere, kakor nazivajo sveta brala, častila kot mater in učiteljico« (Leon XIII.). Taki so nameni Apostolstva in Bratovščine sv. Ci-ruila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije, ustanove našega največjega častilca in posnemovalca svetih bratov. Dolžnost hvaležnosti do slovanskih blagovestnikov je, da vsi slovanski katoličani širimo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, podpiramo njegove namene z vztrajno molitvijo, žrtvami in gmotnimi prispevki. Vsak pravi slovanski častivec sv. Cirila in Metoda se bo na praznik sv. slovanskih apostolov za trenutek rad poglobil v prelepo predsmrtno molitev Cirilovo: »Gospod moj Bog,- ki si vse angelske vrste in breztelesne moči sestavil, nebo razpel in zemljo utrdil in vse stvari iz nebivanja v bivanje privel, ki vedno uslišuješ tiste, ki vrše tvojo voljo in se tebe boje in spolnjujejo tvoje zapovedi, poslušaj mojo molitev, in tebi zvesto čredo ohrani...; pomnoži svojo cerkev z mnoštvom in zberi vse v edinosti in stori, da bo izredno ljudstvo složno v tvoji pravi veri in pravilni veroizpovedi in vdihni v njih srca besedo tvojega nauka... da se vsi podvizajo k dobrim delom in delajo, kar je tebi všeč; ... da vsi hvali jo in slave tvoje ime, Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.« (Zitje Konstantina, pogl. 18.) Tomaž Kurent, O. Cist. Belftrafake vesti Belgrad, 4. jul. m. V centrali industrijskih kor-poracij je bila včeraj dopoldne konferenca kartela za klobuke in tulce. Kartel je odobril trgovinski minister 10. junija letos. Iz Slovenije sla se udeležila konfernce ravnatelj »šešira« iz škofje Loke Kmetic, za tvrdko Bogataj in Jane pa g. Jane iz Radovljice. Na konferenci so proučili vsa vprašan-nja za povzdigo domače klobučarske industrije in pa problem zaščite pred inozemsko konkurenco. Belgrad, 4. jul. ni. Naše sodne oblasti so sedaj zahtevale izrožitev dr. Aleksandra Bodija od.francoski h oblasti. Njegove ekstradicije pa še ni pričakovati, ker lio zadeva precej komplicirana in bo šla svojo diplomatsko pot. Beigrad, 4 julija, m Danes so se tu sestali prvaki tukajšnjih opozicijonalnih strank. Na tej konferenci je predstavnik demokratske stranke H Vlajič poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel 7 zagrebškimi politiki. O tej konferenci opozicije časnikarji niso mogli dobiti nikake izjave. Dimniskn vremenska napoved: Menjajoča se iu pojemajoča oblačnost. Moderna umetnost dobi svoj dom V Ljubljani se bo 2tdala še to sezono Moderna galerija in Razstavna Ljubljana, 4. julija. Zvedeli smo, da so včeraj padle zadnje ovire, ki eo stale na poti zidanju Moderne galerije, ter da se bo začel-o z zidanjem monumentalne stavbe že letos na jesen. Da bi se podrobneje informirali o tej za našo kulturo in moderno umetnost tako ve-levažni zadevi, se je naš poročevalec obrnil na vseuč. prof. dr. Izidorja Cankarja, ki ima največ zaslug za končno rešitev vprašanja. Gosp. profesor je bil tako prijazen, da je z veseljem odgovarjal na stavljena vprašanja. »Sišal sem, gosp. profesor, da je včeraj padla odločitev, da se zida še v tej sezoni Moderna galerija. Koliko je na tej veseli vesti resnice in aLi jo moremo že razglasiti našim umetnikom in ljubiteljem umetnosti?« »Res je, da so bile včeraj premagane vse težkoče, ki so dozdaj ovirale pristop k graditvi doma, ki bo za našo umetnost življenjskega pomena. Kakor že tri leta poudarjam, je Jakopičev paviljon že zdavnaj odslužil ter ne more več koristiti svojemu namenu. Svoj čas, ko je bil zgrajen (1909), je bil epohalnega pomena: z njim je bil dan temelj za stalno razstavljanje umetnin, kar je velikega pomena za organično nadaljevanje umetniške produkcije; v njem je šele slovenska javnost stopila v stalen in nepretrgan stik z delom svojih umetnikov. Toda danes ta paviljon ne samo, da ne more zadovoljiti vsem potrebam, temveč je tudi neraben, saj je znano, da propušča dež ter da so stene vlažne, radi česar se kvarijo 6like. Velikih tujih razstav pa v njem sploh ne moremo prirejati, in je nam razgled v svetovno umetnost, to kar najbolj rabimo, onemogočen. Ko smo prirejali angleško razstavo, smo morali poslati fotografijo paviljona, pa so odklonili paviljon in zahtevali solidno zidane stavbe, v kateri bi razstavo dovolili. Prav radi pomanjkanja dobrega razstavnega prostora je Ljubljana v umetnostnem oziru gluha provinca, v kateri se ne slišijo glasovi svetovnih umet- nikov. In da se odpomore tem razmeram, se ie od 1. 1933 potegujem za novo moderno (Razstavno) (tako jo lahko imenujemo), ki bi bila v trem z Moderno galerijo. Kajti tudi Moderno galerijo rabimo kot kruha. Narodna galerija se vedno boli tesni, kolikor bolj naraščajo zbirke. Dopolnjuje se srednji vek, naraščajo pa v njej zlasti število poznega baroka. Narodna galerija naj bi ostala hram naše zgodovinske umenosti, med katero štejem že tudi impresijonizem, ki se je tako lepo uvrstil in in povezal z razvojem XIX. stol. Mislim, da bi bilo v Moderni galeriji samo mesta za povojno umetnost, ali v skrajnem slučaju samo za umetnost XX. stoletja. »Gospod profesor, kako je prišlo do včerajšnje rešitve problema?« »Kakor vam je znano, so umetniki sami iskali že primernega razstavnega in prodajnega prostora sredi mesta, ker takega zelo potrebujejo S tem so samo potrdili, da je stvar nujna. Ko smo malo pogledali na razne strani in videli, da bi se dala dobiti denarna srdestva, je postalo važno vprašanje prostora, Moderna galerija zahteva monu-mentalne stavbe in prav taka bi se podala na prostoru pred Tivolijem, tam kjer so zdaj gledališke barake, ki se bodo seveda morale umakniti. Toda ta prostor, ki je last banovine, je že nekaj let odločen za gradbo oficirskega doma, ki bi moral biti postavljenn po pogodbi do 1. 1937. Toda s posredovanjem g. bana dr. Natlačena pri divizijskem in armadnem poveljstvu ter pri vojnem ministrstvu ie prostor še pred potekom pogodbe prišel zopet v razpolago banovine. In sedaj ga je g, ban odločil za gradbo naše Moderne galerije, s čemer je padla zadnja ovira in se bo lahko začelo z delom.« »Kako pa je s sredstvi, gospod profesor?« »Tako kot z večino naših javnih ustanov: sredstva za gradbo je dala na razpolago privatna darežljivost. Razen tega fonda (3 milijone Din), ki j* potreben za zidovje, pa upravičeno upam, da ec bodo drugod našla še sredstva za opremo in nakup modernih umetnin; ti stroški bi po mojem znašali še nadaljnega pol milijona. Zidava je torej gotova stvar. Ti izdatki niso previsoki, a tudi ne prenizki, vsekakor pa taki, da jih večjih danes ne zmoremo.« »AU Vas še vprašati, kako je stavba za- mišljena in ali so že na razpolago načrti?« »Načrte ima v delu mladi arhitekt Ravnikar in bo z njimi gotov, kakor upa, v kratkem času. Njegov učitelj prof. Plečnik mu bo seveda 6tal z vso pomočjo ob strani. Tako 6e bo stavba začela zidati z jesenjo ter bo, kot upam, preko zime že v surovem stanju gotova. Obsegala bo pa razstavne prostore za tekoče umetnostne razstave, moderno galerijo, stalno prodajalno umetnin, upravne prostore, stanovanje za hišnika, delavnice in skladišča ter tri ateljeje, ki se bodo oddajali umetnikom kot neke vrste štipendija za določeno dobo. Poleg tega bo v stavbi tudi večja dvorana, ki se bo porabljala tudi za kake sestanke, umetniške prireditve, predavanja, zborovanja in morda tudi za intimne koncerte. Al se bo ustanovilo novo društvo, podobno kot Narodna galerija?« »Ne, prav to sem hotel še poudariti: stavba bo postala last banovine, ki bo skrbela za vzdrževanje pa tudi za upravo in vse pomožno osebje. Ravnatelj pa bo imel prelepo nalogo in dolžnost, da izpolnjuje slovenske modeme umetnostne zbirke, zlasti pa, da skrbi, da bo Ljubljana deležna svetovnih razstav iz inozemstva, ki se v seianjih primitivnih prostorih ne morejo vršiti, ter da utira tudi naši umetnosti pot v svet. Tako naj bo prav ta Moderna galerija in Razstavna ena tistih sred-stve, ki naj Ljubljano kot središče kulturnega življenja Slovencev reši sedanje težke usode provin-cializma.« . ;d. Prijetno sveže - lepo dišeče po vsakem pranju Vedno z GAZELA TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! Stična se pripravlja na svoj praznik Pred tedni že smo na tem mestu objavili vabilo ljubljanskega vladike prevzv. g dr. Grego-rija Rožmana, s katerim vabi vernike cele ljub-ljenske škofije k proslavi 800-letrace obstoja ci-stercijanskega samostana v Stični na Dolenjskem. Ta proslava bo pa obenem — po sporedu svečanosti sodeč celo v prvi vrsti — obletnica nepozabnih dni II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Obe vodilni misli stiskih slavnosti — 800-let-nica samostana in obletnica evharističnega kongresa — sta pač močni dovolj da razgibljeta celo našo škofijo na pot v Stično. Stična sama se na svoj veliki praznik živahno pripravlja. V obširnem samostanskem poslopju so se zadnje mesece izvršila mnogotera popravila in strok ovnjaška odkritja mnogih umetnostnih spomenikov. Notranje samostansko dvorišče je dobilo povsem drugo lice, živahno, a vendar v ničemer ne starinskemu licu kvarno. V zgodovinskem obrambnem stolpu, skozi katerega vodi vhod na zunanje dvorišče, ki bo za časa svečanosti glavni slavnostni prostor, so odkrili silno zanimive reliefne skulpture. Glavno obnovitveno delo pa je bilo opravljeno v mogočni samostanski cerkvi, ki je dobila s prebeljenjem in zlasti s prezidavami v prezbiteriju nov obraz in svežost. Stisko prebivalstvo se že vse leto na proslavo živahno pripravlja. 2e v oktobru 1935 so pričeli beli menihi praznovati sv. jubilejno leto, katerega smisel nai je v liturgični in evharistični obnovitvi našega naroda. Domače prebivalstvo je sadov lega jubilejnega leta seveda v prvi vrsti deležno, ko se pridno udeležuje liturgičnega in evharističnega življenja pod vodstvom belih menihov. Čudovita pa je požrtvovalnost, s katero domače prebivalstvo pomaga pri pripravah na glavno proslavo v avgustu, ko bo Stična pozo-rišče podobnih močnih dogodkov, kakor smo jih doživljali ob evharisličnem kongresu v Ljubljani. Tako se že tedne in tedne staro in mlado, moški in ženske kosajo, kdo bo več pripomogel k zgradbi nove ceste na vrh hriba Vinograda, kamor se bo v noči med 15. in 16. avgustom vila procesija mož in fantov k svečani polnočnici in skupnemu obhajilu. Čeprav pada to veliko delo v dni, ko ie kmečko delo posebno nujno, najde vendar vsakdo še časa, ki ga žrtvuje za kuluk na novi cesti. To bo res jubilejna cesta, ki jo je k evharističnemu križu na Vinogradu zgradila hvaležnost vernikov za neštete dobrote, ki jih je stiški samostan skozi stoletja delil sloven. ljudstvu. Bližnji dnevi in tedni pa bodo stiškemu prebivalstvu nudili še več prilike, da pokaže svojo vnemo in gorečnost Začenjajo se dolgotrajne in naporne vaje za uprizoritev slavnostne fantovske igre »Jurij Kozak, slovenski janičar«, ki jo je za to priliko napisal gosp. Niko Kuret. Igra bo vprizor-jena 15 avgusta zvečer na prostem ob cerkvi. Požrtvovalnim duhovnim in zunanjim pripravam stiskih vernikov se veselo pridružimo vsi, ki v evharistični in iiturgični obnovitvi našega verskega življenja čutimo in gledamo najmočnejše sredstvo za ohranitev krščanskega in slovenskega značaja našega življenja. Spored stiSkih slavnosti. Za zunanjo pripravo stiskih slavnosti se je sestavil poseben pripravljalni odbor, ki mu je stiški opat g. dr. Kostelec Avguštin predsednik, podpredsednik pa dr. Al. Žitko, odvetnik v Ljubljani. V odboru sodelujejo še cistercijonski duhovnik o. Ambrož Brenčič (cerkvene prireditve), Vinko Zor (organizacija in pisarna), Ivan Madelanc (zunanje priprave) in Ivo Peršuh (propaganda). V sporazumu z vodstvom samostana v Stični ter s prevzv. ljubljanskim škofom je odbor določil sledeči spored stiskih slavnosti: V nedeljo dne 9. avgust« bo v Stični dan šolske mladine. Podobno kot lani na Stadionu bo ta dan mladina med petjem in molitvijo prisostvovala sv. maši in prejela sv. obhajilo. K tej svečanosti je vabljena predvsem mladina iz bližnjih dekanij. Na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta popoldne ob petih bo pred stiškim kolodvorom slovesen sprejem cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov, ki se bodo stiskih slovesnosti udeležili. Kolesarji in konjenica bodo v sprevodu spremljali dostojanstvenike v Stično, kjer bo v cerkvi otvoritvena slovesnost s pridigo in litani-jami. — Zvečer ob osmih bodo domači igravci uprizorili na zunanjem dvorišču samostana fantovsko slavnostno igro »Jurij Kozak, slovenski janičar«. — Ponoči med 10 in lt se začne slovesna procesija mož in fantov z Najsvetejšim na hrib Vinograd. Udeleženci procesije bodo nosili bak-lje. Opolnoči bo na Vinogradu ob evharističnem križu nagovor ljubljanskega škofa, nato pa sv. maša, pri kateri pojejo vsi udeleženci. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Udeležbi primerno bo najbrž istočasno še polnočnica za ženske v samostanski cerkvi. Glavni slavnostni dan bo nedelja 16. avgusta: zjutraj ob 6 v samostanski cerkvi slovesna ponti-fikalna maša. Ob 8 bodo na prostem štiri stanovska zborovanja, ločeno za može, fante, žene in dekleta. — Ob 10 bo na zunanjem samostanskem dvorišču glavna maša, pri kateri poje zbor redovnikov in bogoslovcev koralno mašo »Missa de Angelis« Po glavni maši bo kratko manifestacij-sko zborovanje — Ob dveh popoldne se začne skozi polja in travnike viii procesija z Najsvetejšim, katere se udeležijo vsi, ki pridejo no stiško proslavo. Po procesiji v cerkvi slovesen zaključek proslave, nato pa najbrž še ponovitev igre »Jurij Kozak«. K proslavi je vabljena vsa ljubljanska škofija. Zato naj se takoj začno po župnijah priprave, da bo udeležba od povsod čim častnejša. Ker pa je bilo življenje stiškega samostana tekom stoletij vedno tesno združeno z življenjem vsega slovenskega naroda, je vabljen k proslavi sleherni Slovenec. Stiški dnevi naj bodo mogočna manifestacija naše verske vneme, naše ljubezni do evharističnega Kralja, naše zvestobe do matere Cerkve in našega spoštovanja ao tihega, a tako bogatega dela katoliških redovnikov. Kongres profesorjev v Varaidinu V nedeljo in ponedeljek se bodo zbrali v Varaždinu profesorji iz vse države, da opravijo svoj redni letni kongres. Obračun bo zopet pasiven, kajti v naši prosvetni politiki se premičejo stvari vse prepočasi, če se sploh kaj premičemo naprej. Še danes nimamo enotnega prosvetnega programa, ki bi ga bili predelali in sestavili izkušeni možje; še danes nimamo dovršenega enotnega učnega načrta, ki bi vezal pouk od osnovne do visoke šole v enoten sistem. Se danes nam na vseh koncih in krajih manjka primernih prostorov za šole, radi tega so večinoma vse šole prenapolnjene. V takih razredih ne more dosegati učitelj zaželjenih uspehov niti če se veš ugonobi pri tem v slabem zraku, ob prevelikem številu učencev in prevelikem številu tedenskih ur in drugega »porednega dela. ■ Ko radi pomanjkanja učnih moči pouk peša vedno bolj, čaka preveliko število mladih moči na službo, ki je ne morejo dobiti radi nemožnosti v proračunu, radi krivih številk. Kako naj se profesor v takem položaju vestno pripravlja na službo, če ne ve, ali in kdaj jo bo sploh dobil? Kako naj v gori omenjenih razmerah izpolnjuje nastavljeni profesor svoje vzvišene dolžnosti s tisto vestnostjo in skrbnostjo, katero mu nalaga vest in stanovska zavest? Vzgojitelji nosijo najtežjo odgovornost na svojih ramah pred državo, pred narodom in pred bodočnostjo. Oni vzgajajo generacije. Kakršne bodo te, tak bo narod, taka bo država. Te dolžnosti je treba prav oceniti in prav nagraditi. Njihovo delo zahteva miru, zahteva vzdržnega dela in orientacije v sodobni znanosti. Kje naj dobi sredstev, knjig, če je gmotno na robu propada? Zato razumemo njihove zahteve po izboljšanju gmotnega položaja, ki so povsem pravične in nujno kriče po odpomoči. Ko bodo gospodje v vseh teh zadevah dvigali svoj glas, naj vedo, da stojimo vsi za njimi, da z njimi soglašamo, ker znamo prav ceniti njihovo vestnost in požrtvovalnost, ki ne odpove niti v najslabših razmerah. Želimo jim najboljšega uspeha. 0 zborovanju bomo še poročali. Duh. svetnik Ivan Mihelčič župnik v Zaplnni nad Vrhniko, praznuje danes — ne po svoji, nmpak po želji svonh župljanov, ki gn ljubijo kot očeta — 40-lelnico duhovnišlva in 30-letnico župnikova-nja v Zaplani. Rodil se je 4. okt. 1872 v belokranjskem Semiču, kamor mu mkidoMni spomini še vodno uhajajo; gimnazijo ie študiral m dovršil v Novem mestu; po končanih bogoslovnih študnah v Ljubljani pa )e bil leto 1896 posvečen v duhovnika. Koplanoval je v Stični, v Slavi« na Krasu in pa v Zcic/nikih. Leta 1906 ie prišel v Zaplano nad Vrhniko za župnika, kjer službuje še danes. Celili 24 let je vršil tudi učiteljsko službo! Nemalo njegova zasluga je, da se ie leta 1930 zgradila v Zaplani krasna šola. Dobrega gospoda, vestnega vzgojitelja mladine, ljubitelja in pospeševatelja lepega petin lor prijetnega družabnika: nri*.»» Jivtun, tuiiju, l'Ciimi i, yx>>\>mih Itmi far, kaplan; Zver Štefan, 19 julija, Turnišče, go-j vernik Ivon Greif, prošt iz Ptuja. Drobne novice Koledar Nedelja, 5. julija: 5. pobinkoitna nedelja. — Ciril in Metod, slovanska apostola. Ponedeljek, 6. julija: Izaija, prerok; Bogomila; Dominika, mučenica. Novi grobovi + V Slov. Bistrici je po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspal g. dr. Ludovik Černej, zdravnik, Pokopali ga bodo danes ob 6 popoldne. "f- V ljubljanski bolnišnici je 3. julija ob 11 zvečer nenadoma izdihnil gospod Vladimir Kumar, operni korepetitor. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. -J- V Dravljah je včeraj ob pol 9 dopoldne v Gospodu zaspal gospod Ivan Pire, posestnik, trgovec in sodar. Pokopali ga bojo v pondeljek ob 10 dopoldne na pokopališču sv. Roka v Dravljah. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše isljreno sožalje! Osebne vesli — Diplomirana j« bila na farmaceutskem oddelku zagrebške univerze gdčna Majda Skaberne. Čestitamo! = Poroka. Danes ee bosta poročila v Celju v župni cerkvi gosp. Topolšek Friderik, veletrgovec v Slovenskih Konjicah, in gdč. Minka Strah, trgovka v Celju. Naše iskrene čestitkel — Avtoizleta: 11. do 13. julija Grossglockner; 25. do 30. julija Dolomiti in Milan. Informacije in prijave: Izletna pisarna Okorn, Hotel Slon, Ljubljana. — Delavca zasulo. Včeraj popoldne je delal v kamnolomu na Javorjah 31-letni delavec Edvard Kastelic iz Stične. Zemeljske plasti pa so se podrle nanj ter ga zasule, Ima poškodbe po vsem telesu ter zlomljeno desno nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Za šport in sončenje Crema universal „La Toja" Mala doza Din 6'—, velika Din 12'— _ V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 4. t. m. so objavljena »Navodila za sestavo predloga proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1937-38« dalje »Odločba o rafiniranju špirita«, »Popravek v urelbi o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike«, »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Breg v ptujskem okraju, Črmošnjice v novomeškem okraju, Dobrna, Petrovci, Hinje v novomeškem okraju, Murska Sobota-okolica, Nevlje v kamniškem okraju, Pameče v slovenjgraškem okraju, Stara Loka v okrajni izpostavi Škofja Loka, Tešanovci, Trbovlje, Tržič in Vodice v kamniškem okraju« in »Na-redba predstojništva mestne policije v Mariboru o prepovedi uporabe hreščečih zvočnih aparatov in zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Maribor.« Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo Naš novi roman Kam na počitnice? Kam na letovanje? 2e stalno ste zvest čilatelj »Slovenca«, a ne še njegov naročnik. Sedaj odhajate na oddih v naravo. Čitalnic tam ne bo blizu, zato si še danes naročite »Slovenca«. Od 12. julija dalje bo začel izhajati naš novi podlistek. Krasen roman; »TVORNICA NOVEGA ČLOVEKA« je delo ruske pisateljice Alje Rahmanove. Rusija nam je bila doslej zaprta dežela. Sedaj boste spoznali v prerezu pestro sliko vsega boljše-viškega življenja. Dobili boste v tem delu jasen odgovor na vsa vprašanja, razpršilo vam bo vse dvome, ki so vas mučili pri ruskem problemu, kajti Resnica je samo ena. Delo je razdeljeno na kratke, zaokrožene oddelke kot nalašč za podlistek. Slog je živahen, vsebinsko poln, vsebina sama mestoma prav napeta. Počitnice boste najlepše uživali ob lepem čtivu s »Slovencem« v rokah! /Jt-liUs*— terpeniinovo milo posebno "VllRUJl pranje v trdi vodi — Popravljena krivica. Dne 31. marca 1931 je bila brez vsake zakonske podlage odpuščena iz državne službe gdč. Kompoš Irena, učiteljica v Mokronogu. Pritožila se je na državni svet v Belgradu, ki je s svojimi razsodbami z dne 22. XI. 1932, br. 24665-32 in z dne 2. L 1934, br. 33105-33 razveljavil rešenje ministrstva prosvete v Belgradu O. N. br. 93885-31 z dne 11. I. 1932. in O. N. br. 92780-32 z dne 23. I. 1932 s katerim je bila učiteljica Kompoš Irena v Mokronogu odpuščena iz državne službe in je s tem vzpostavljeno stanje, v katerem se je nahajala gdč. Kompoš pred odpustitvijo iz službe. S tretjo razsodbo z dne 5. maja 1936 br. 10759-36 je državni svet razveljavil tudi tretje rešenje ministrstva prosvete O. N. br. 14510 z dne 7. marca 1935, s katerim imenovani ni bila priznana pravica do prejemkov za pretekli čas in razsodil, da ji pripada ne samo pravica na službeno mesto, temveč ima gdč. Kompoš pravico tudi do vseh prejemkov, ki ji po zakonu kot aktivni državni uradnici pripadajo. S tem je imenovana dobila zadoščenje zakonitim potom za krivice, ki jih je pretrpela radi tega, ker je bila, kakor že zgoraj omenjeno, dne 31. marca 1931 brez vsakega zakonskega razloga odpuščena državne službe. Pred kosilom spijte vedno kozarec RogaSke Slatine! To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. Priporočite enako tudi Vašim odjemalceml — Narodnim nošam. Nastaja grda navada, da gredo kmečki fantje pri svečanih prireditvah pokriti, s klobuki na glavi. To je popolno napak. Kmečka noša ni okorna uniforma. Naša noša se je vedno prilagodila življenjskim prilikam. Pri nabožnih prireditvah, n. pr. pri procesiji, je naš očanec držal vedno klobuk in debel rožni venec v roki, pa čeprav je imel pušeljc za klobukom. Odkrit je stal tudi v razgovoru z višjo oblastjo. Narodna noša je spremljala živo življenje in taka naj bo tudi danes. Človeka zaboli, ako vidi v procesiji sv. R. T. fante s klobuki na glavi ali pokrite v razgovoru s svojim škofom. Reditelji naj ob takih prilikah na to opozarjajo. — XII. romanje na Višarje bo 1. in 2. avgusta, kdor se želi •udeležiti, na pošlje sliko z rojstnimi podatki na Prosvetno zvezo, Miklošičeva cesta 7. Skupni stroški iz Ljubljane do Zabnice in nazaj ter prolaznica din 80. Priglasiti ee treba do 15. julija na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati. Lep kraj, lepa slika, to se vjema. če v kameri imai le film '_MIMOSfl-EXTREMA — Planinski dom na Uskovnlcl stalno odprt in oskrbovan. .. ...... , . — Maturantom ljubljanskega učiteljišča iz leta 1906. Sestanek 10. julija ob 14 v kavarni Zvezda v Ljubljani pod kostanji. — Jerin Votjeh in Pater-nost Riko. ....... — Žrtev napada. Ljubljanska bolnišnica ie včeraj sprejela 48-letnega železničarja Franca Taškar-ja iz Briš pri Zidanem mostu. Taškarja je napadel že pred dnevi neki njegov tovariš iz sosedne vasi ter ga kruto pretepel. Vrgel ga je na tla in ga poškodoval po vsem telesu, poleg vsega pa mu je zlomil levo roko. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico. ki io doseže z naravno Franz-Josefovo grenko vodo. ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava Franz-Josel-ova voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo. Og. .»K S. br. 30474/35. _ Padec z lestve. V Trati pri Št. Vidu je včeraj padel z lestve 7-ietni Viktor Bančič, sin mizai-skega pomočnika Deček se je pri padcu hudo poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v l|ubl|ansko bolnišnico. — Zastrupljenje z gobami. Take in enake novice beremo v našem časopisju sedaj v gobarski sezoni dnevno. Teh nesreč so ljudje sami krivi, ker lahkomiselno ali radi nepoznanja gob nabirajo neužitne. Sedaj, ko imamo v slovenskem jeziku strokovnjaško pisano in s podobami vseh užitnih ( in strupenih gob v naravnih barvah opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljito seznani z gobami. Ker je goba postala vsled krize hrana najširših plasti naroda, ki se v velikih množinah izvaža in konzervira tudi za domačo porabo, bi morali posvečati temu vprašanju večjo važnost-Knjigi »Naše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Ante Beg, obsega 60 strani navodil za spoznaVa; nje užitnih in strupenih gob, kako rastejo, kakcy jih nabiramo, sušimo in kako pripravljajo naše kli-harice okusna jedila iz gob. Knjiga ima 75 barva-nih slik po naravi in stane vezana 50 Din. Dobe pa se slike tudi same za sč, nalepljene na karton za nazorni pouk, cena 100 Din. Naše geslo mora biti: V vsako hišo knjigo »Naše gobe«. — Marsikaj važnega se prezre, to-le obvestilo pa nikar ne prezrite! 25. julija pošljemo vsakomur brezplačna pojasnila za potovanje v solnčno Dalmacijo (od 24. do 29. VIII. in od 21. do 26. IX.) in za romanje k Mariji Bistriški ter Mariji Lurški v Rajhenburg (izlet v Zagreb) o Malem Šmarnu, če javi svoj naslov pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica. — Enoletna privatna trgovska šola »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, že daje informacije in tudi vpisuje za prihodnje šolsko leto. P0SETITE JUBILEJNI »V. MARIBORSKI TEDEN« od 1. do 9. avgusta 1936. Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja. 50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Popusti na zračnih progah Aeroputa in na parni-kih. — Tradicijonalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. — Velika gasilska razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko-prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Po-kušnja vin. — Kongresi in koncerti. MARIBORSKI OTOK -najlepše kopališče Jugoslavije. Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita! ™ _ _ _ _ _ — — ,^ m m m m — Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo od 14. do 16. avgusta. Podatke, fotografije in vplačila sprejemamo še do 11. julija, pozneje bo prepozno. Navodila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetrska vojašnica. — Končni izpiti na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so bili od 15. do 28. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. Rud. Legata. H končnemu izpitu je bilo pripuščenih od 36 učenk in učencev 33, od teh 33 kandidatinj oziroma kandidatov je položilo: 2 z odličnim uspehom in sicer Gottlich Re-gina (Maribor) in Kuhar Emilija (Mežioa); 15 s prav dobrim uspehom in sicer: Bela Erika, Fersch Zvečer pred fcbto pa namakajte g (Radost peric Barbara, Gorjan Zora, Obreht Marija (vsi iz Maribora), Potočnik Jerica (Konjice), Prohaska Alfonz, Romih Georgina, Sattler Viljem, Skreni Mirka, Valentan Jožica, Vodenik Jelena, Visintin Nada (vsi iz Maribora), Rehn Edita (Tišina, Prekmurje), Vodušek Marija (Orehova vas), Veldin Josip (Slo-venjgradec); 15 z dobrim uspehom in sicer: Baz-zanella Valter (Maribor), Čavkin Marija (Ruše), Černy Helena (Mačkovci, rokraj Murska Sobota), Freitag Ana (Maribor), Heimrath Albreht (Celje), Hvaltč Vladimir (Maribor), Lavrič Ana (Konjice), Bešnik Ludvik (Studenci pri Mariboru), Oberč Justina (Ruše), Oman Danica, Pirih Anton, Savodnik Andreja, Ules Marija, Weingerl Mirko (vsi iz Maribora), Sotler Kristina (Dečno selo, okraj Brežice). Z zadostnim uspehom ni položil izpita nihče. Ponavljalni izpit ima samo ena kandidatinja, za vse leto ni bil odklonjen nihče. Celotni uspeh je 89%, uspeh pri končnih izpitih je celo 97%, kar pomeni za strokovno šolo mnogo. Dober glas Lega-tove šole se je torej zopet potrdil. Slovesni zaključek šolskega leta je bil na Vidov dan v navzočnosti staršev in učiteljskega zbora. Prišlo je mnogo staršev iz različnih krajev naše banovine. Ravnatelj in imejitelj zavoda g. Ant. Rud. Legat je imel izčrpno poročilo o delovanju in uspehih šole. Pouk je bil poglobljen z ogledom več industrijskih podjetij tako livarne Ježek, Franzovega mlina in tovarne testenin, tvornice Zlatorog, pivovarne Tscheligi in tovarne za svilo tvrdke Thoma. Učenci so si ogledali tudi kulturne filme in obiskali razstavo »Človek«. V preteklem šolskem letu je ravnateljstvo zopet uvedlo cele ure namesto v zadnjih letih za poskus uvedenih tričetrtinskih učnih ur, ki so uvedene na vseh drugih šolah. Ena učna ura je trajala namesto običajnih 45 minut 55 minut in na ta način je Legatova šola pridobivala na teden 6 ur in v celem šolskem letu (37 tednov) 37 krat 6 ur, kar znaša 222 ur ali 7 tednov. Legatova trgovska šola je bila torej na boljšem proti drugim šolam na učnem času za meseca, ker se je ravnala po geslu »Čas je zlato«. Radi tega je jasno, da so učni uspehi na Legatovem zavodu res izredno dobri. Po poročilu ravnatelja se je zahvalila v imenu tova-rišic in tovarišev absolventka. Nato je še govoril gospod strokovni učitelj Janko Pire, ki je v lepih besedah pozival absolvente k tovarištvu in hvaležnosti do šole. Obenem se je zahvalil v imenu profesorskega zbora ravnatelju za ves trud in dobro vodstvo zavoda. S tem je bila lepa slavnost zaključena. Novo šolsko leto se začne dne 9. septembra. Vpisovanje dnevno osebno in pismeno samo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4 in sicer od 10. do 12. ure. Šolski programi brezplačno. O — Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 26. julija. Prijave in vplačila sprejema in pojasnila daje do 20. julija pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpelrska vojašnica. ....... — lila je julijska številka ilustriranega družinskega mesečnika »Žike«. Vsebina je naslednja: 1. Joža Lovrenčič: Na samotni poti. 2. Miran Jarc: Mati in dete. 3. Vinko Bitenc: Koklja. 4. Konstantin Fedin: Jež. 5. Albin' Zalaznik: Z ognjem in mečem. 6. Chžze — dr. A. Debeljak: Povest o Starki in njenem koscu. Sle3i »Kotiček, ki zanima vsako ženo«, Zdravniška posvetovalnica,« kjer govori primarij dr. Dragaš o tem, kako ohranimo dojenčka poleti zdravega in »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša nove recepte za vkuhavanje sadja in zelen-njave. List dobite brezplačno, če pošljete 3 kontrolne listke, ki jih najdete v polkilogramskih zavitkih žitne kave Žike, na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana — Vič. — Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vnm brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte sel Nega nog tO Din! 1 junijai:n. felenburgova 7. _ Čl - Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijetr Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in oiladostuO svežost. .CHEMOL1BOR' ZAGREB, podr. Ljubljane. Praiattova ulca 13 vogal Miklošičeve in Pražakove ul., je pod NOVIM VODSTVOM znatno povečala in izboljšala svojo zalogo: Medicinskih instrumentov in aparatov — Oprem za bolnišnice, sanatorije in ordinacijske sobe — Instriimentnrija za veterino — Obvezilnega materijala — Oprem in aparatov za kemič. laboratorije in znanstvene zavode — Kemikalije tn barvilu za mikroskopijo. bakterijologijo in diagnostiko — Sanitet. in tehnič. gumijastih predmetov in Zdrav, zelišč. Cenjene interesente bomo skušali z nizkimi — konkurenčnimi cenami in točno postrežbo zadovoljiti. — Elektroinsfalacija, konc. elektriško podjetje v 'Mariboru, Vetrinjska 22, telef. 27-14, na dvorišču, izvršuje instalacije, popravila. Zaloga clek-trometeriala, žarnic, motorjev itd. Po brezkonku-renčnih cenah. — Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo Dobijo io nn P n o I e t n e m trgovskem tečaji) »IIF.PMES«, Maribor, Zrinjskega trg 1. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajte prospekti (9231) VELIKA ODPRODAJA VSEGA POLETNEGA BLAGA A. ŽLENDER manufakturna trgovina Ljubljana, Mestni trg 22 Zahvala Slomškove družine Slomškovi prazniki so minili. Bilo je veliko priprav, truda in žrtev. Ker pa je Slomškova družina našla povsod razumevanje za to prireditev, ki je poživila versko zavest, ki je vzbudila zopet narodnosti borbenost in smisel za pravo krščansko narodno omiko, je bilo mogoče, da je vse dobro uspelo. Zato danes matramo za svojo dolžnost, da se vsem brez razlike, oblastem, organizacijam kakor tudi privatnikom zahvaljujemo za sodelovanje. Prepričani smo, da je Maribor s temi prazniki postal versko in kulturno središče Slovencev in da vse prireditve niso bile le mimoidočega pomena, pač pa začetek stalnega prizadevanja za uresničenje naše velike želje. Slomšek sam, ki nam je izprosil za praznike lepo vreme, naj tudi povračuje vsem, ki so kaj storili za njegovo proslavo! — Slomškova družina v Mariboru. Maribor n 65 letnica gasilske čete v Mariboru. V dneh t. in 2. avgusta proslave mariborski gasilci 65 letnico obstoja vrle svoje organizacije. Proslava je zamišljena v velikem obsegih Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Natlačen in častni odbor, v katerem so: prevzvišeni knezoškof dr. Ivan To-mažie, general Milutin Miilenkovič, sreska načelnika dr. Popovič in dr. Šiška, mestni predsednik dr. Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trsie-njak, predsednik »Mariborskega tedna« dr. Li-pold, starešina gasilske zajednice Josip Turk, ustanovitelj reševalne postaje dr. Josip Urbaczek in ustanovni član mariborske čete, industrijalec Josip Tschelligi. Ob priliki proslave še bo izvršila blagoslovitev novega najmodernejšega reševalnega avtomobila, kateremu kumujejo gospe Angela Juvanova, soproga mestnega predsednika, Marija Pogaenikova, soproga bančnega ravnatelja in dr. Hermana Bedjaničeva, soproga zdravnika. V okviru proslave se vrši tudi velika razstava gasilskega orodja, plinskoobrambna razstava, kulturnogasilska razstava in predvajanje gasilskega in obrainbno-plinskega filma. □ Vinogradi, sadonosniki propadajo. Vinogradniki v mariborski okolici in drugih vinorodnih okoliših Štajerskega so' obupani Peronospo-ra se je zagrizla v vinograde ter jih uničuje. Zaradi vsakodnevnega dežja škropljenje ne pomaga. Tudi na sadnem drevju se pojavljajo bolezni, zlasti peronospora. Letošnja vinska in sadna letina bo zelo slaba in se pomladanska vesela pričakovanja ne bodo izpolnila. □ 1200 Avstrijcev potuje na Jadran. Sinoči ob pol 0 sta prispela v Maribor kar dva posebna vlaka iz Avstrije z izletniki za naša jadranska letovišča. Avstrijci ostanejo v naši državi 14 dni. Skupno je bilo 1200 izletnikov. Do meje v Št. llju jim je poslala Tujsko-prometna zveza v Mariboru vse svoje osebje, ki je bilo Avstrijcem s strokovnimi nasveti na razpolago. Tudi Mariborčanov se je precej nabralo na kolodvoru, ki so kar zavidljivo zrli na Avstrijce, potujoče na prijeten dopust na našem Jadranu. Ugodne posledice potnih olajšav z Avstrijo se že poznajo ter se pričakuje še več sličniH ekspedicij iz Avstrije. 500 plavačev bo tekmovalo. SSK Maraton je pričel z velikopoteznimi pripravami za letošnje državno prvenstvo v plavanju, ki bo čez 14 dni na Mariborskem otoku. Letošnja prireditev bo lansko še daleč prekosila. Lani je tekmovalo okrog 200 plavačev, letos pa jih bo okoli 400—500. Dr. Marinič Franc se je preselil s 1. julijem v Koroščevo ulico št. 26 in ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. □ Romanje v Marijno Celje. Putnikov avto-kar bo vozil v Marijno Celje 7. in 8. julija. Odhod 7. t. m. ob 5. uri izpred hotela Orel, povratek v Maribor 8. julija ob 23. uri. Kolektivni potni list. Vse informacije in prijave pri »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, tel. 21—22. □ Seja Slomškove družine bo v torek dne 7. julija ob 5. popoldne v običajnih prostorih. □ Poceni meso. V ponedeljek se bo od 7. ure naprej prodalo na stojnici za oprečeno meso pri mestni klavnici 300 kg govejega mesa po 4 dinarjev, in sicer na osebo do 2 kg. □ Občina podira hišo. Delavci mestnega gradbenega urada so pričeli podirati občinsko hišo v Slovenski 37, nasproti mestne oskrbnišni-ce. Na tem mestu bo začel s 15. julijem zidati trgovec Schmid svojo dvonadstropno stanovanjsko hišo, v kateri bo 6 moderno opremljenih stanovanj. □ Ledu primanjkuje. Zaradi mile zime so se mariborske ledarne slabo založile z ledom. 2e sedaj je veliko povpraševanje po umetnem ledu in ledarna v klavnici obratuje s polno paro, da lahko zadosti zahtevam. □ Prostovoljna gasilska četa v Podovi pri Račah sporoča, da bo preložena tombola v nedeljo 12. julija po že objavljenem sporedu. □ Gotovo Vam ne bo žal, ako obiščete briv-nico R (ličar, Stolna ul. št. 5. (9337) Ig Pretekli torek smo pokopali na Igu g. Uršulo Mavec, ženo krojaškega mojstra Jakoba Mavca, ki že dolgo let vestno oskrbuje nedeljsko razprodajo Slovenca , in mater g. bogosloven Jakoba. Več kot eno leto je bila v postelji, veliko trpljenja je prestala, rada bi še živela, a morala je umreti v svojem 53. letu. Pevski zbor prosvetnega društva ji je v slovo zapel pred hišo, v cerkvi in ob grobu. Tudi semenišče ie poslalo k pogrebu zastopstvo šestih gg. bogoslovcev. Dobri, verni ženi in materi daj Bog v miru počivati, preostalim pa naše iskreno sožalje' Katehetski kongres v Splitu K Split, 2. julija. Iz vseh pokrajin države se je okoli sto srednješolskih in drugih veroučiteljev sešlo v dalmatinski restolici. Svetni duhovniki in redovniki vseh vrst. Jas Slovencev je prišlo nad 20. Pri vseh vlakih so nas gostoljubno sprejemal.t splitski tovariši. Nastanili so nas v bogoslovnici in deškem semenišču. Prijazna družba nam lajša julijsko obmorsko vročino. Takoj pri včerajšnji skupni večerji se je videlo, da bodo vse drugotne sodobne miselne razlike potisnjene v ozadje ob veliki učno-vzgojni misli. Kar same po sebi so se delale družabne skupine iz vseh različnih krajev. Vidi se, kako 6mo eno. Danes ob 8 je splitski škof dr. Klement Kvirin Bonifačič imel uvodno sv. mašo, nato pa nagovor, v katerem nas je pozdravil kot borce božje Resnice zoper materialnost in greh. Za vzor nam je stavil božjega Prijatelja mladine in nam toplo naročal ljubezen do nje. Nato je bila slavnostna začetna seja v seme-niški dvorani. Slika našega škofa Mahniča, verskega učitelja in vzgojitelja slovenske in hrvatske šolane mladine, visi v dvorani. Drug za drugim so nas pozdravljali: zastopniki Cerkve in zastopniki svetnih oblasti. Za g. knezoškofom, ki je zaradi kongresa rade volje prekinil birmovanje, je govoril v imenu bana drinske banovine prof. Niko Stipčevič, načelnik prosvetnega oddelka. Vidno je bil vesel tolikega zanimanja za mladinsko vzgojo. Pozdravil nas je g. podžupan Kalist Culič; za njim pa inšpektor prof. Dušan Mangjer, ki je v svojem lepem govoru poudarjal nedopovedljive zasluge katoliške Cerkve za hrvatski in slovenski narod. Pozdrav sta nam poleg zastopnikov drugih redov izrekla tudi naša rojaka, splitski jezuitski superior p. Kobi in salezijanski rektor g. Tkalec. Prečitane so bile pozdravne brzojavke, na prvem mestu lavantinskega knezoškofa dr. Tomažiča. Po slavnostni seji je bil ogled kafehetske razstave. Ogledali smo si modele Svete dežele, katehet-sko slovstvo v raznih jezikih, katoliške slike in razne risbe, ki jih je mladina sama napravila. Na vpogled so bile tudi zanimive domače in šolske naloge iz verouka, kakor n. pr. Bog me gleda; moja jutranja, večerna molitev: naša cerkev; sv. obhajilo; procesija sv. Rešnjega Telesa itd. HUBERTUS-miio res domače« slovensko milo! Ob 9 so se pričela strokovna predavanja. Prvo je imel zagrebški katehet prof. dr. Mijo Selec: »Učna vrednost verouka«. Na kratko je opisal zgodovino borbe zoper verski pouk v naši državi. i le Poudaril je, kako se močne sile še vedno zbirajo zoper njega; spomnil je tudi na sramotilni in strastni nastop prof. Babica v Banjaluki in Nišu. Nato je podajal znanstveno utemeljitev religije in razodetja. Vsa nasprotja med vedo in vero so le navidezna, ker se nakazane hipoteze prikazujejo kot dokazana resnica ali se pa mnenja bogoslovnih učenjakov istovetijo z nezmotnim naukom Cerkve. Hrvaške in slovenske šolske knjige za verouk so vse na znanstveni višini, dočim se v.nekaterih svetnih šolskih knjigah na neopravičljiv način vrše napadi na kat. vero. Drugo predavanje je imel prof. Ivan Bogovič iz Maribora: »Vzgojna vrednost verouka s posebnim ozirom na neuspeh laične vzgoje«. Tehtno je slikal neuspehe brezvere, laične vzgoje, ki nima ne jasnega cilja ne sankcije ne pripon.očkov. Nasprotno pa ima krščanstvo najlepšo rešitev in vse pripomočke za sleherno vzgojno vprašanje, kot n. pr. za družinsko vzgojo, puberteto, značajnostno, telesno, socialno, državljansko, protialkoholno, vzgojo erosa, pokorščine itd. Protikrščanska, to je laična vzgoja, vodi k materializmu in dandanes h komunizmu, pa naj si nadeva še tako lepe naslove naprednosti in nacionalnosti. Krščanska vzgoja jemlje človeka takega, kot je, z njegovimi dobrimi in slabimi stranmi; nič ne zanikava, nič ne prezira. Njeno vzgojno moč so priznavali in še vedno občudujejo tudi največji duhovi. Zato naj se veroučitelj s ponosom zaveda, v čigavi službi je. Ta zavest ga bo krepila, tolažila in navdušveala. Tretje dopoldansko predavanje je imel splitski profesor Niko Matulič: »Izvenšolska versko-nravna vzgoja šolske mladine«. Priporočal je širokosrčnost do raznih struj, ki imajo isti cilj, le načine drugačne, ki odgovarjajo različni strukturi vzgojiteljev in učencev. Vsaka nestrpnost do pravilnega dela ruši tudi za pozneje katoliške sile. Podrobna izdelava Katoliške akcije nam bi dala zanesljivih smernic. Nato so 6e udeleženci zbrali na semeniškem vrtu k fotografiranju. Po kosilu se je g. škof ljubeznivo poslovil od nas. Zagrebški senior g. prof. Heffler je postal središče družbe, ki je nas Slovence še posebno nazdravljala. Popoldne ob 4 se je vršila obširna debata o dijaških društvih in o izvenšolskih vzgojnih metodah. Ozirala se je bolj na hrvatske razmere. Zlasti so govorili o enotnem dijaškem listu. Prečital in komentiral se je odgovor ljubljanske sokolske župe na resolucije »Krščanske šole«. Nato je referiral mariborski profesor Jakob Richter: »Sveto pismo v srednješolskem verskem pouku«. Klical nam je v zavest dragocenost svetopisemskih knjig, ki s svojimi mislimi in pobudami sijejo preko vekov in videzov. Verskemu pouku dajejo svežost in toplino. Višješolci s posebnim zanimanjem in veseljem poslušajo sv. pismo. Naj pa preobširna razlaga ne zabrisuje njegove neposredne vsebine. Besedilo, na katerem temeljijo dog-matična in moralna načela, naj se jim podajo do-slovno. Ljudska izdaja sv. pisma bi naj prišla v roke slehernega učenca, da ga bo tudi sa'm čital in razmišljal o njem. Nadčutne reči nam svetopisemske knjige podajajo nazorno in življenjsko. Referent je govoril o raznih možnostih, kako bi se naj sv. pismo podajalo v šoli. Izriniti pa svetopisemski pouk seveda ne more katekizma, tudi ne sistematične apo-logetike, dogmatike in etike, ker naukov ne podaja urejeno in celotno. Kristus naj bo središče svetopisemskega pouka. O. profesor Jernej Pavlin iz St. Vida je govoril o liturgiki v srednji šoli. Liturgično življenje s Cerkvijo bo poživilo katoliško miselnost in dejavnost. Zato je liturgični pouk tako važen in potreben; zato ga škofje tako poudarjajo. Teoretični verski pouk v liturgiji nadnaravno pred nami in v nas zaživi in deluje. Liturgija nam osvežuje verskonravno znanje, kaže nam vzornike, deluje na srce in voljo. Vzgaja nas k socialnemu mišljenju. Uči nas ceniti in spoštovati zemske in nadzemske vrednote. Z lepo simboliko nas dviga iz čutnega k nadčutnemu; čutnega ne zanikava, ampak ga stavi pod bozp vpliv. Liturgično bogočastje mora v duhovnem življenju zopet zavzeti prvo mesto. Zato se naj liturgika poučuje v vsej srednji šoli. Veže se naj z ostalo učno snovjo in se poglablja ob njej. Tako bo liturgika postala ne le učni, ampak tudi vzgojni činitelj. Strokovnjaki podajajo razne možnosti, ka..o se naj liturgični pouk porazdeli na posamezna učna leta. Dijaki naj se kar najbolj udeležujejo liturgičnih dejani. — Udeleženci kongresa smo šli v večernem hladu v starodavno stolnico, ki je bila nekdaj Dioklecianov mavzolej. Direktor dr. Katič nam je tam predaval o glagolici in Gregoriiu Ninskemu, ki ga nekateri popolnoma zmotno slikajo kot nasprotnika Rima, ces, da se je boril za glagolico. Pa Oregorij je bil vdan Rimu, ko so bili sodobni dalmatinski škofje v nepokorščini do Rima. Split, 3. julija. Sinoči smo si v hladu ogledali zgodovinske stavbinske zanimivosti Splita. Posebno stolnico, nekdanji dioklecianov mavzolej, z njenimi poznejšimi dozidavami in z njeno zakladnico, bogato starodavnih mašnih oblek, liturgičnih posod, relikvi-arijev in rokopisov. Nato krstilnico, ki je prvotno bila Dioklecianov zasebni tempelj, kamor je hodil molit k Jupitru in mu zažigal kadilo. Obšli smo notranji del obzidja ogromne Dioklicianove palače, v katerem je velik del sedanjega Splita. Ustavili smo se ob »Zlatih vratih« (Torta aurea), ki še danes ponosno stoje, četudi jih je velik del pod tlakom. Po večerji smo šli k obali. Bila je lepa, mesečna, topla noč. Svetilnik ob vhodu v luko je odpiral in zapiral svoje zeleno oko. Razsvetljene ladje so se lahno pozibavale. Med nijiimi ponosna »Kraljica Marija«, ob njej velika siva grška ladja. Bil je lep pogled na mirne zvezde in na nemirni odsvit ladijskih Iučic v dihajočem morju. V vrhu obalskih palm je zdaj pa zdaj zašumel vetrič. Široko sprehajališče, žarko razsvetljeno, pa polno mladih, veselih ljudi. Muziko ktomarjev je davi na vse zgodaj prekinilo grmenje. Skalne gore nad mestom so nas mrko pogledale. Veje topolov pod našimi okni so završale, ulil se je dež in ohladil tudi zborovalmo dvorano. Osnovnošolski katehetje so zborovali zase. Imeli so tri praktična predavanja. Dr. Urban Kri-zomali: »O metodi intuicije«, s risanjem pri pouku; dr. Rade Jerkovič: »O zgodnjem sv. obhajilu«; don Franjo Coce je imel vzorno uro z mladino o svetem krstu. Srednješol. veroučitelj eni&kn Marijina ilrnžbn. I'r»l darovanjem /,a A.postolstvo sv. Cirila in Metodn h« Rosp. novoma.šnik I'. Znlikur lKKlelll kongrrgJini-slom novomnintSkd blaifoslov. Poizvedovanja An binkoitno nedeljo dopold.nc som Izgubila nn Tyrševi eesti 100 Din. P*mtonu littjdiieijico ptrosliu, da mi Jih vrne. Marija Sailbergur, Stoiice 65. Razsodite sami! Mnogokrotno povečano Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta. Ako pomislite,koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samovenem letu, temvečvvsem življenju,tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno Sargov Kalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. * Poiorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV DOMAČI IZDELEK Ljubljana © Prosvetno društvo »Ljubljana« mesto pohiti v nedeljo, dne 12. julija t. j. danes teden k bratskemu društvu Sv. Jakob ob Savi, kjer bo okupno sv, opravilo. Po sv. maši bo govoril g. Peršuh, nato kosilo in prosta zabava v bratski družbi. — Pomnite: zbiramo se ob tričetrt na 8 ored palačo Vzajemne zavarovalnice, ob 8 olhod. Tovariši in tovarišice pridite polnoštevilno, pripeljite s seboj prijatelje in znance. V slučaju neugodnega vremena izleta ne bo. 0 Kupčije z zemljišči in hišami. Junija je bilo sklenjenih 80 kupčij z zemljišči in hišami v mestu in okolici za celotno kupno vrednost 7,500.000 Din. Veliko je povpraševanje po stavbnih parcelah v mestu in bližnji okolici, zlasti v krajih, ki leže ob glavnih prometnih žilah. V prvi polovici tega leta je bilo sklenjenih do 400 kupčij za vrednost okoli 35 milijonov dinarjev. Dediči po Cirilu Kochu so prodali rač. inšpektorju Bojanu Dreniku vilo št. 100 v Nunski ulici za 435.000 Din. Od Kosler-jevih dedičev pa je kupila Josipina Zorova stavbno parcelo v izmeri 600 m2 v Spodnji Šiški za 102.0C0 dinarjev. Centralna vinarna d. d. v Ljubljani od Gotzove pivovarne v Gradcu zemljiški kompleks s stavbami in industrijskim tirom v Spodnji Šiški, kjer je pred leti imela trgovina z vinom Bollaffio svoja skladišča, za kupnino 50.000 avstr. šil., od-nosno za 400.000 Din. TE^^l KINO UNION TEL. 22-21 Danes ob 15., 17., 19., in 21. uri velefilm K3rn@¥3l (Maske doli!) v glavni vlogi Gustav Fr&hlich in drugi. — Nov Foxov zvočni tednik. PRIDEI Veleburka PRiDEl Dvakrat zaročen FRITZ KAMPERA v dvojni vlogii 0 Vsem skrbnim mamicam je Radion posvetovalnica na Mestnem trgu 23 uredila sobico, kjer se bodo malčki pod nadzorstvom igrali in malo fiosladkali, tudi dojenčki se bodo prav dobro počutili. To smo pripravili zato, da omogočimo tudi tistim mamicam obisk, katere nimajo kje pustiti svojih malčkov. Večji otroci 6i bodo lahko ogledali kino, nato pa zopet med igračke. Medtem jia bodo mamice lahko brez skrbi prisostvovale predavanju o pravilnem ravnanju s perilom, svilo in volno, kar je posebno važno prav zaradi nege otrok, saj je vsaki materi zdravje miljenčka najbolj pri srcu. Taka predavanja so izjemoma samo vsak četrtek točno ob 16 popoldne le še do 23. t. m. 0 Podpornemu društvu za gluhonemno mladino je poklonil avtor »Berlinske reportaže? g. dr. M. Foerster del čistega prebitka v znesku din 200—, Za ta velikodušni dar, h kateremu je mnogo prispevala tudi gdč. Anica HrovatmoVa s tem, da za svoje odgovorno delo pri večerni blagajni ni hotela sprejeti nikake odškodnine, pa tudi občinstvo, ki je gotovo tudi iz človekoljubnega namena prireditve napolnilo dvorano, se društvo vsem skupaj kar najiskreneje zahvaljuje. ■■ KINO SLOGA nedelja ob 15., 17., 19'15 in 21.15 uri Krvavi kapitan premiera odličnega filma v glavni vlogi Erroi Flyiin. odlični nasladnlkslav nega in nepozabnega R. Valentina, predstavita v tem filmu mladega zdravnika, ki le po zli usodt zašel v suženjstvo in postal slovit morski razbojnik, strah ln trepet kanbelskega zaliva. Film le odlično kvalitete in povzet po istoimenskem romanu Rafaela Babatinla. Ne zamudite prilike ogledati st ta film ter rezervirajte pravočasno vstopnice. O Da ustreiemo vsestranskim željam, bomo v Radion posvetovalnici na Mestnem trgu 23 priredili ta mesec., in sicer vsako sredo in petek zvečer ob 20. uri predavanje o pravilnem ravnanju s perilom, svilo in volno. Lahka glasba in trije kino filmi skrbijo za zabavo. Vsakdo dobi malo darilce. Vsak četrtek pa se isto vrši tudi popoldne ob 16. uri. Vsak delavnik od 8.—12. ure in od 15—10. ure pa so poskusna pranja vseh najbolj občutljivih tkanin. Opere, posuši in zlika — to se vse brezplačno. kratek čas. Opozarjamo posebno one gospe, katere morda pomotoma niso prejele vabil, da so lirez njih vsak čas dobrodošle. 0 Zobozdravnik dr. Milan Perko ordinira do nadaljnjega vsak teden v torek, sredo in četrtek. 0 G. inženjerju Petru Kresn ku iz Ljubljane je odobreno od ministrstva za gradbe izvrševanje javne inž. prakse na vsem področju kraljevine Jugoslavije, specijalno iz elektrostrojne stroke. — Pri zaprlju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. O Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva (Gosposka ul. 15) vsled splošnega snaženja uradnih prostorov dne 6. in 7. t. m. ne bo uradoval. 0 lilrijfani in prijatelji že vsi vedo, da ho v nedeljo 12. t. m. nprekliciio in oh vsakem vremenu izlet v Žiri. V Železnikarjevi trgovini na Marijinem trgu imajo pol no dela z oddajo vozovnic po 32 Din za avtovožnjo Škofja Loka—Ziri—Škofja Loka. Med potjo sc ustavijo izletniki na Visokem pri Poljanah, da se poklonijo na grobu slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja s kratkim govorom in petjem žalostinke. Kako lepa je Poljanska dolina: Sv. Volbenk, Poljane, voda, zelenice, lepe kot preprogo. In Ziri, tako razprostrte, da se ti v pre-jestni radosti vspovsod odpočijeta duh in oko. Nad njimi je meja. In niti dve uri hoda pa naš kotliček, ki ga imamo tako radi. Zirovci so prijazni in gostoljubni ljudje in prav nič ne dvomimo, če pravijo, da nas z veseljem pričakujejo. In kot so žli-kroti tipično idrijski, je certintintlnfejnje tipično žirovsko. Nehni prjatli niso več nevarni zaradi ustanovitve kluba, pač pa so izjavili, da jih bo več, kot Idrijčanov. Ma vidi. Dr. SrcCho Puder ne ordinira do 16. avgusta © Dolinarjeva zblaznela. Zle posledice znane katastrofe na Ljubljanskem polju so se najbolj pokazale na 69-letni Tereziji Dolinarjevi, na katero je padel težek tram, tako da je dobila Dolinarjeva hui pretres možgan. Dolinarjeva je sedaj popolnoma zblaznela ter je bila oddana s kiruškega oddelka na živčni oddelek. Možno je, da Dolinarjeva sicer ostane pri življenju, ne bo pa imela nikoli več zdravega razuma. Tudi stanje Pavle Šte-fančičeve, 31etne deklice, je izredno slabo. Stanje s. Jurkovičeve pa se je nekoliko poboljšalo. O Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20.30 in jutri ob 20.30 dvojni spored: »Ljubljenec bogov« (Josč Mojica) in »Sužnji denarja« (Inkišinov). 0 Kavarna Tabor vabi cenjeno občinstvo k obilnem obisku. Za dobro postrežbo jamči novo vodstvo. Sc priporoča Matija Karba, kavarnar. 0 Opozarjamo na ponavljalni tečaj, ki ga priredi skupina srednješolskih profesorjev. Glej oglasi 0 Denar za počitnice prihranite, če nakupite manufakturno blago pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi). © Bonbonierc, v Ljubljani, prosijo svoje cenjene odjemalce, da vzamejo na znanje, da bodo v mesecih: juliju in avgustu ob nedeljah in praznikih Bonboniere — zaprte. — (9760) 0 »Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« naznanja, da ima svoj letni redni občni zbor dne 19. julija 1936 ob 9 dopoldne v sokolski dvorani na Taboru. Brez izkaznice dostop ni dovoljenn. Odbor. (9734) Rakek Na Rakeku, v središču obmejnega notranjskega ozemlja, se je sestavil odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. V odboru so zastopana vsa društva in vsi slnnovi v občini tako, da bo odkritje spomenika, ki je predvideno za obletnico kraljeve smrti, dne 11. oktobra t. 1., enoten izraz spoštovanja in hvaležnosti vsega prebivalstva do nepozabnega pokojnika. Javljamo lo vsej javnosti, predvsem vsemu obmejnemu prebivalstvu, da nas s svojo naklonjenostjo in s svojo navzočnostjo pri odkritju spomenika podpre. — Odbor. ZAPOMNITE SI, da sta Sistom pasta za zobe in SISTOM voda za usta edina preparata za higijeno ust in zob. ki jih priporočalo zdravniki-Specijalisti za bolezni ust in zob, ker po i^oji lertavi in kvaliteti popo ncma odgovarjata vsem zdravniškim pogojem Za modernizacijo naših cest Ljifhljanav 4. juli ja. Davi j'e;fbHa na tehničnem oddelku banske upravo licitacija za asfaltiranje ceste v zdravilišču Rogaška, Slatina.. Asfaltiranje jo bilo preračunano .»u ,4'^'iOOO din: Kfcr' Sta so licitacije, udeležila lo dvii pomidnikij, licitacija iii uspela. V kratkem pa bo razpisana za istp' doltj druga dicila-•cija v , skrajšanem i*oKu .'10 dni. Sedanja ponudnika sta pustila vloženi kavciji kar še za drugcj licitacija in ker jc zakonskim .predpisom zadoščeno, če sta pri drugi licitaciji samo dvh ponuditi kil. !><> do konca- meseca tudi- asfaltiranje cestišča v- zdravilišču Rogaška Slatina ižlicitirano. Pri sekciji in modernizacijo in gradnjo državno cesto Ljubljana-Kranj je bila davi licitacija za železniški -nadvoz pri umiku ceste oh (tedenskem klanca. Žele/.obetonski most, po katerem bo vodila nova cesta čez progo, jo I>i 1 preračunan »a 179.500 din: Licitacijo 'se jo udeležilo 5 ponudnikov, med katerimi je ponudilo gradbeno podjetje inž. Josipa. De,deka,. ki izvršuje tudi Ostala cestna dola na umiku, 3.2% popusta. Podjetje inž. .Ion. j)eUek..bo .prevzelo graditev' železobeto.riskega nadvoza. za ..4o4,00t) din in bo. začelo z gradbenimi delf takoj, .zlasti zato, kor je vso že pripravljeno. /l*o diii -je banska uprava oddala preložitev resic .Kranjska gora-Vriiž gradbenemu podjetju J. ŠlaVec.i? Kranja. Preložili bodo skoraj pol-drug kilometer ceste od ruske kapelice dalje. Ker | ju to delo precej obsežno, se bo raztegnilo na dve ] gradbeni sezoni.. Zgradili bodo potrebne oporne j zidove, .in lnostice, tako da bo cesta primerna za J avtomobilski proui^t do koče na Gozdu. Banska ; uprava ima namen popraviti to cesto v tekji let tako, da bo to naša prva alpska cesta, ki bo vodila do Vršiča, od koder je vprav čudovit razgled na naše najlepše gorsko velikane Julijskih Alp, Omenjena .popravilu so preračunana na 770.000 dinarjev; z graditvijo bodo začeli že prihodnji teden. Pr I zaprtju, motnjah ¥ .■5« J vzemite ziutrai na prazien želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF, arenfice. Retrmtrirano od Min. soc- pul. in nar. 7dr. 8. br. ir>.4Sfi ml 25. V. i»3o. Lep sklep Slomškovih slavnosti Maribor, 3. julija. Včeraj, v četrtek je bila na Ptujski gori zahvalna bo/ja pot za srečen potek Slomškovih praznikov. Lep dan in še lepši namen romanja je privabil v celoti do 8000 oseb na to čudovito goro sredi Ptujskega' polja. Ob pol 10 se ie pripeljal iz Maribora prevz-višeni vladika dr. Ivan Jožef Tomažič v spremstvu stolnega dekana dr. Cukale in stolnega kanonika dr. Ostrca. Pripeljala se je pa tudi Slomšk.ova družina pod vodstvom msgr. Vrežefa iz Maribora . Slavnostni govor je imel najprej župnik od Sv. Janža na Drav. polju gosp. Franc Polak, ki je poveličeval Slomškovo,.zaupanje v Mater Božjo in povedal, da je bila njegova zadnja božja pot 4 dni pred srhrijo na to Ptujsko goro.. Nato je sledila, slovesna služba božja; ki jo je opravil PrevžviŠeni sam in ki je tiidi po sv. maši imel nagovor, v katerem je izrazil zahvalo Slomški! in povdarjal našo vero, da je vse lepo poteklo pri praznikih ravno zato, ker smo v.erova i v priprosnjo 'Slomškovo in ker smo se priporočili po Slomškovem vzgledu Materi. Božji. Vsa cerkev in vsa gora, polna ljudstva, je zapela v mogočnem zboru »Tebe Boga hvalimo«, da je segel "las pesmi daleč po dravskih ravninah. Ta slovita božja pot. ki naj bo odslej vsako leto obenem spomin na lepe Slomškove praznike, naj tudi odslej vsako leto zbere tako častno število MaVijmih častilcev in Slomškovih posnemovalcev. f Matej TrepaI . Tudi dolgoletni samotar na Kureščku je sklenil. Skoraj dvajset let je vštrajal lia zračni višavi poleg Marije s Kureščka. Duhovnija njegova ni bila obsežna. Štela je komaj 250 ljudi. Od teh jih je nekaj v Zapotoku, kjer je tudi šola, a nekaj jih ie na Visokem. Matej Trepal je zagledal luč sveta v notranjskih Rovtah 1. 1874. Potem je študiral v Ljubljani gimnazijo, kjer je imel precej odličnih sošolcev. Leta 1894 je stopil v celovško semenišče, kjer je bil leta 1898. posvečen v mašnika. Pastiroval je v več krajih krške škofije, a leta 1913 je stopil kot župni upraviteli v pokoj in se vrnil v ljubljansko škofijo. Pred 20 leti je prišel na Kurešček. In od tedaj? — Njegov "irednik tam gori, gosp. Urban, je sam oral z volmi in p.asel ovce, a g. M»-tej je opustil gospodarstvo in se bavil z njim le toliko, kolikor je bilo pdtrebio, d« se ohrani pri življenju. Bera, ki jo je dobavil, mu ie za sjlo zadostovala, a izbire za v lonec mu ni dajala, tako da je bilo njegovo vsakdanje kosilo in večerja skromna in enolična, kakor je oglarjeva v gozdnih samotah. K Materi božji na Kurenšček pa ne prihajajo samo oni z Visokega in /apotoka, ki so takorekoč pod plaščem Marijinim, tja prihajajo tudi iz oddaljenejših krajev romarji, ki prihajajo se zahvaljevat Mariji ali ii pa razkazovat svoje bolečine in težave in prosit Njo, da jim olajša bremena. Vesel je bil romarjev, a nič mani ni bil vesel izletnikov, ki so prihajali na Kurešček razgledovat se in uživat vonj gozdov in senožeti. Postregel je vsakomur, kadar je kdo kaj želel in ga pogostil, ako je kaj ime'l. Nikdar pa ni vprašal za ime in naslov tistega, ki se je oglasil pri njem. Samotar s Koreščeka se je pa včasih le spustil med ljudi v dolino,..bodis.i da je bilo treba ute-šiti vest, ali pa nakupiti, kar je potreboval v k\i- | hinji. Samotarja s Kureščka so pač 'poznali Ižatiči . in vedeli, da je dobrih rok, da rad pomakne krilci in kozarec "onemu. Ki' ie prišel k' njegovi mi ;i, . četudi nepoznan in nepovabljen, pa so pilim jedli na njegov račun ne samo Ižanci, še celo iz. ljubljanskih predmestij ni manjkalo ljudi, ki so ga oblegali, kadar .se je prikazal. Včasih je pa moral deliti ludi s tatovi, ki so ga obiskovali na samotni višavi. Dobrih rok je bil pokojni gospod Matej, a 'udi vesten in pravičen. Poravnal je račune povsod tlo zadnje pare, a dediči si bodo mogli razdelili le nekaj rjuh in odejo. Gospod Mateji Šel si po plačilo. Naj Ti bo Marija v Kureščka, ki si bil zvest častilec in stražnik njen, priprošnjica pred večnim Sodnikom! Gasilsko v Rušah Blagoslov in razvitje novega prapora gasilske čete v Rušah v nedeljo, 28. junija, se je razvilo v mogočno manifestacijo gasilske misli. Celi bataljoni našega obmejnega gasilstva so se strnili v ponosne vrste, pribrneli so mogočni gasilski avtomobili s čvrstimi gasilci v kroiih, da pozdravijo in se poklonijo novemu simbolu ruške čete. Že v ranem jutru so zbudili Rušane zvoki četne godbe in pokanje topičev ter jih opominjali, da je napočil praznik ruškega gasilstva, ko bo sprejelo iz rok duhovnikovih novi prapor. Ob 9. je bil oficijelni sprejem tovariških čet pred gasilskim domom. Ob 10. se je formiral sprevod kakih 200 mož-gasilcev v dvema godbama v cerkev k maši, ki jo je daroval domači g. župnik za vse pokojne gasilce ruške čete. Po maši se je zbrala na trgu pred kapelico ti-sočglava -'množica občinstva, da prisostvuje redki slovesnosti. Na tribani so se zbrali gasilski funkcionarji. g. župnik Ferdo Pšunder, zastopnica botre g. Elizabeta Krejči-jeva ga. Olga Požarjeva ter častniki domače gasilske čete. Začetek blagoslovitve je bil slavnostni govor predsednika čele £ Tomaža Stanija, ki je orisal pomen prapora za gasilce, početek akcije za nabavo in objavil imena darovalcev; nato ie prosil g. župnika, da blagoslovi njihov novi simbol. -Za tem je imel g. župnik lepo, v srce segajočo pridigo, kjer je nazorno orisal življenje, trpljenje in požrtvovalnost gasilskega patrona. sv. FlorijSna ter bodri! navzoče gasilec k /ztrajnemu delu za dobrobit in varnost bližnjega. Na poziv predsednika je sprejel nato prapor v ivoje varstvo praporščak Hanl, tovariški prapori-jostje pa spominske trake. Prvi pozdrav novega irapora je veljal Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, nakar je godba intonirala državno limno. Govorom staroste gas. župe mariborske 1. br. g. Klemenčičem kot zastopnikom gasilske Sveže kraljevine Jugoslavije ter zastopnikom gas. hipe Slovenjgraške g. Kvaca iz Št. Lovrenca ni Mohorju, je sledil še govor predsednika občine Rute g. Lesjaka, ki je izrazil vsestransko zaupnico 'uškim gasilcem ter jim obljubil pomoč tudi v bo-, doče, posebno glede zitfave novega gasilskega doma. Strumna defilacija gasilskih bataljonov pod poveljstvom g. Srečka Eignerja pred novim praporom in funkcijonarji je bila jasen dokaz, da so JatiaŠnji gasilci del dobro jzvežbane jugoslovanske irmade. Posebno pozornost je zbudila četica gasilskega naraščaja iz Bistrice pri Rušah v delavnih krojih, ki je ponosno korakala za člani ter z »zorno točnostjo držala korak po godbi. Po defiliju je bil na vrtu g. Mtileja banket na žašt kumici in funkcionarjem, popoldne pa se je na veseličnem prostoru razvilo živahno narodno slavje. V Berlin m Hamburg V. petek, 3. t. m. srno razposlali vsem prija.vr Ijencem napovedano qjrja kf-mije in laboranta, ks%i zavetišča, v Medlogu sč najame za dotj'615 let kratkoročno posojilo, ki se sme obrestovati največ po rs"!i. Ta institucija se ho imenovala Mostno zavetišče v Medlngu — Ker je mcslno pokopališče .v Ičbarski občini, sc iiapravijo vsi potrebni koraki — kakor tudi glede Greta, da sc ti doli še .do 25: septembra priključijo mestni občini, ko se tu stvar lahko reši z ukazom. S to barsko občino naj sc sl<|isn doseči v tem vprašanju spoin^um, — Dri regulaciji Sušitice pridoblieiie parcclc se zamenjajo s prizadetimi posestniki (Kukovec in Kirbiš). - Določile so sc cene laz- 1 položljivim paicelam v Novi vasi po M —30 Din k v. m, na Sp. Lanovžu 50—60 Din kv. m. — Obnovi se brv čez potok Pirešico v Mcdlogu; 70% stroškov nosijo prizadeti posestniki kakor svoj čas v okoi. občini. Občinska podjetja (g. Golograncl. Drž. gim-iki/.iii sc povrne do 5000 Din, katero vsoto ic od 1919 picvcč plačala za preureditev oziroma novo napeljavo. — Izmenjavo drogov na poti Celje — Oširožno imajo izvršiti prizadeti posestniki sami. Instalacijo izvrši mestna elektrarna brezplačno. — Napelje so vodovod do Westnbvih liiš na Cesto na pokopališče. 20% plača tvrdka Wcstcn. Za zdravslveni odbor je poročal g. dr. Sko-berne. Demolira sc iz higijenskih in varnostnih razlogov hiša št. 2 v Kapucinski tilici. Stroški za planiranje in ograjo bodo znašali 800') Din. — Sprejet je bil predlog o kopainjir na prostem,- — Kopanje konj ter voz se dovoli pod Grenadiriciii in nad Lovskim mostom, toda le do 12 in po 18. Za ljudi je dovo'jcno kopanje na desnem bregu Savinje od L. žel. mostu do i/.liva Voglajne v Savinjo. Vojaštvo sc lahko koplje pod Greriadirjevo brvjo. —'Kopanje za občistvo ic dovoljeno sicer od Loziifcc navzgor in od Apncnika navzdol. V vseh ostalih delih, razen že obstoječih kopališčih str kopanje prepove. — V Voglajni se kopanje iz liigijšrfskih ozirov sploh prepove, — Do meseca irovčmtaa ,i«ij- -se> izdela = načrt, kako .urediti ob btvšem' ^Rdjčirjevcm'■poieslvu piovizorično kopališča,:' C; '.-■ :s>. ". '-■■' ■■ r v t...i, ■:. ■: ■■: Za pfosvelo ic por.očfft g. t.nkman. Odklo-iHcnih- jc bilo-5 .prošenj za podporo. — l^r, banska irjpra>vo- je nakazala-za poslopje trgovske šole sto tisoč dinarjev." — 7a mestno knjižnico se bo sku-šalo začasno dobiti vsaj šc 1 prostor v Mestni elektrarni. Gradbeni odbor f dr. Vorš-ič). Določi so odškodnina g. Zanggerju za razlaščeni svet pri regulaciji Ložnicc. Pravni odbor (dr. Hodžar). Najemniki poslopja na Vipoti so dolžni vzdrževati poslopje sami. — Ustanova Maksa Korošca 12.500 Din sc uporabi za mestno zavetišče. — V odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju naj se delegi-rojo gg. Prelog, dr Voršič in Lukman, ki naj zagovarjajo potrebo socialne ustanovo. V tajni seji ie bil naslovljen za konceptncga uradnika pri predstojništvu mostno policije Koren Viljem, gradbeni tehnik Hojkar Drago je bil stalno nameščen, kot sluga je bil nameščen dnevni-čar Spes Anton, v mestnem parnem kopališču sc pa začasno namesti kot strojnik Inkret Jakob. ★ -0 Petrovče v Savinjski dolini. V nedeljo, 12. t m., bo v znani božjepotni cerkvi Marijinega Obiskovanja dvojna lepa slovesnost. Ob 9 bo običajna vsaikoletna procesija, ob 10 pa bo opravil prvo sv. daritev salezijanec iz bližnjega Št. Petra, g. Mel-hijor Lilija. Vabljeni zlasti Savinijčani, da se " obilnem številu : udeleže obojne redke sl.oveisno.stil 0 Poročili se bodo danes g. Mimik Franc, znani maratonski tekač in agilni delavec na odru Ljudske posojilnice, in gdč. Angela Podgorškova, uslužbenka tiskarne Celeja, gosp. Ivan Podgoršek, I....... - ■ .....................„„...........,,.„,, UdfKfl čevljarski mojster na Sp. Hudinji, brat prej imenovane, in gdč. Puncer Antonija, šivilja na Sp. Hudinji. Mladim novoporočencem naše iskrene čestitke! ■& Razpis službe mestnega vrtnarja. Mestna občina celjska razpisuje službo vrtnarja za vsa 4 mestna pokopališča. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do vključno 1. avgusta pri mestnem poglavarstvu celjskem. -0" Velik vlom v Zavodni. V petek je celjska policija aretirala 54 letnega delavca Mihaela B., in sicer v zvezi z vlomom, ki je bil izvršen v noči od 27. na 28. junija v zaklenjeno (stanovanje branjevca Viktorja Debenjaka v Zavodni, Cesta na grad. Vlomilec je ob tej priliki ukradel več kosov obleke in perila v skupni vrednosti 4300 Din . Mihael B. je to obleko nato ponujal okrog in je na ta način prišla tatvini na sled tudi policija. B .se pa izgovarja, da je dobil obleko za prodati od nekega moškega, ki ga pa ne pozna. Ker je bi! B. že večkrat kaznovan zaradi raznih vlomov in tatvin in je tudi sedaj zasledovan zaradi takih deliktov, je upravičen sum, da je izvršil tatvino on. Sedaj sta se našli dve obleki vredni 1700 Din, manjka pa še več kosov obleke in vse perilo, & Tovariš razbojnika Omerze pred sodiščem oproščen. Dne 31. oktobra lanskega leta, torej en dan pred tragično smrtjo znanega razbojnika Omerze, jc bito vlomljeno v osnovno šolo v Per-novem. Naslednji dan je 31-letni brezposelni delavec Kotnik Valentin iz Dola pri Hrastniku Javil orožniški postaji na Dobrni, da se skriva nekje v Veliki Pirešici sloviti razbojnik Omerza. Orožniki so se na to ovadbo res podali na lov za Omerzo, ki je pri tem sam končal svoje življenje. Zaradi vloma v osnovno šolo, ki je bil izvršen prejšnji večer, je bil lcot soudeleženec obtožen tudi imenovani Kotnik Valentin, ki je bil pa pri razpravi oproščen. •©■ Začelo se je zopet pometanje! Stalno-barvni cefir 8 Din, Potiskani krep 9 Din. — Stcrmeckii, Celje. (9223) Vič Prostovoljna gasilska četa Ljubljana?Vič ima danes svoj praznik, z njo vred pa tudi ostalo prebivalstvo. ki se veselj napredka, ki ga domačb dasilno društvo kaže od leta do leta. Danes bo blagoslovljena motorna brizgalna, ki je bila nabavljena v pomoč stari motorki. Vsa slavnost bo pod pokroviteljstvom župana g. dr. Jure Adlešiča, ki se bo slavnosti osebno udeležil. Blagoslovitev bo ob 11 dopoldne pred Gasilskim domom na Viču, kjer bo sprejem in pozdrav gostov. Popoldne ob '3 zbirališče gasilskih čet pred kraljevim spomenikom na Glincah, nato pa bo sprevod na Vič, kjer bo na vrtu g. Andreja Zavašnika vrtna veselica. Pri vsej slavnosti sodeluje godba Vič-Glince. '/ oziroin na namen prireditve in pa na značaj celotne slavnosti pričakujemo, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo tega praznika domačih gasilcev in tako podprlo plemenito stremljenje požrtvovalnih delavcev v korist vsega prebivalstva in splošnosti. Lep pogreb slovenskega orožnika v Pirotu Velika Račna, 3. julija. Težak udarec je zadel spoštovano Lukežkovo družino iz Velike Račne. Vsa župnija z njo sočustvuje. Pred petimi meseci je odšel domači sin Martin v orožniško službo. Zadnji mesec je bil v orožniški šoli v Pirotu. 27. junija je šel s patruljo zasledovat četaško tolpo, ki ji je načeloval eden najbolj proslulih koinitašev Asen Nikolov. Orožniki so četa.še sicer zajeli, a pri tem so trije izgubili življenje, med njimi tudi Martin Vider iz Velike Račne. Dobil je več strelov v prša in trebuh in je '28. junija v pirotski bolnišnici težkim ranam podlegel. Naslednji dan je bil z vsemi častmi pokopan na mestnem pokopališču. Pogrebne obrede je opravi! katoliški župnik iz Niša. ki je imel tudi lep nagrobni govor. Na zadnji poti so rajnega Martina spremljali njegovi stanovski tovariši s častniki, oddelek vojaštva z godbo, mestni župan, pravoslavni župnik in velika množica, meščanstva. Na grobu so mu toviriši v slovo zapeli, poslovi! pa se je z ganljivim govorom od rajnega njegov tovariš, narednik vodnik Smuk. Na grob so tovariši in meščani položili več vencev. Rajni Martin je bil pošten in miren mladenič ter zelo varčen. Pri svojih tovariših je bil zelo priljubljen. Ganljiva ljubezen in pozornost, ki so jo stanovski tovariši in meščani v daljnem kraju izkazali njihovemu nepozabnemu sinu, je njegovim domafim v njihovi težki žalosti v veliko uteho in tolažbo. Zato.se tem potom jaVno iz vsega srca zahvaljujejo vsem. ki so rajnemu Martinu izkazali poslednjo Ijubav, zlasti g. župniku iz Niša, g. mestnemu županu, orožniškemu in vojaškemu poveljstvu, vsem tovarišem rajnega ter vsem pirotskim meščanom. — Bog plačaj vsem! ie cas da se odločite, komu boste poverili opremo Vaših lokalov za jesensko sezono Kino-fotelje, kavarniško, restavracijsko in šolsko pohištvo ter vsakovrstne sobne in vrtne stole Vam hitro in solidno dobavlja le renomirana, špecijalna tovarna pohištva iz upognjenega lesa Remec Co., Duplica-Kamnik štev. 151. »SLOVENEC«, dne 5. julija 19%. Stran 7 Italijani v Abesiniji preiskujejo Abesince. Kdor ima pri sebi oroije in ga dobe, ga takoj ustrele. Kiejpnra poje ca poljsko morje! Poljaki praznujejo vsako leto praznik poljskega morja, da hi se rsem Poljakom čim bolj vtisnila zavest, da Poljska mora imeti morje, ee hoče hiti velika sila. Poljaki na ta dan vsako leto prisegajo, da bodo branili poljsko morje. Letos je na ta dan na Trgu Pilsudskega v Varšavi pel slavni pevee K i op ura, ki je Poljak. Čudesa moderne tehnike Steklo namesto jekla! Steklo je silno zanimiva in vsestransko uporabljiva snov. Zlasti dandanes je steklo važno, ko tovarne iz steklenine lahko delajo marsikaj, kar so sicer delale iz drugih snovi, katere pa morajo nekatere države uvažati. Zato se, n. pr. Nemčija, Iti se hoče osamosvojiti, trudi, da bi iz stekla delala druge izdelke in ne samo takih, katere so delali dosjej. Steklo je v marsikaterem oziru celo boljše kakor jeklo, ker 6e v teku sto in tisočletij prav nič ne spremni. V naravoslovnih zbirkah danes lahko vidimo posode, narejene okrog leta 3000 pred Kr., pa se jim nič ne pozna starost. V egiptskem oddelku berlinskega državnega muzeja je spravljena modro-bela steklena palica, na kateri je vtisnjeno ime iz leta 1850 pred Kr. Stvari, ki so narejene iz stekla, so torej silno trpežne, ko bi seveda steklo ne bilo krhko kakor steklo. Vendar je pri steklu, čeprav se razbije, najbolj čudovito to, da svojega bistva nikdar ne spremeni. Razbite čepinje je treba le znova dati pretopiti, pa je steklo zopet celo. Železo ali večina drugih kovin pa se počasi izrabi in tudi propade. Moderna tehnika zato trdi, da je steklo v marsikakem pogledu mnogo bolj dragoceno, kakor pa večina kovin. Iz stekla namreč ne delajo le reči, ki morajo prepuščati solnčno svetlobo, kakor na primer žarnice, cilindre za svetilke, okna, termometre itd., ampak so začeli delati tudi razne kuhinjske in druge posode, kateie pa so ovite s kako drugo snovjo. Celo takozvane skodele na angleških straniščih so že začeli delati iz stekla in se baje ta stvar kar dobro obnese. Pri zgradbah so začeli porab- ljati opeko iz stekla, kar je prav prilično za kleti, ker steklena opeka pušča v klet svetlobo. Vedno bolj pa se kaže, da bodo kmalu minili časi, ko se je reklo, da je steklo krhko. Kar se je še pred malo leti zdelo nemogoče, se danes že uresničuje. Na Češkoslovaškem so namreč začeli izdelovati steklo, ki je sedemkrat bolj elastično kakor jeklo. Izdelujejo že tudi nekako »gumijasto« steklo, ki je resnično zelo elastično ter je vsled tega mnogo manj nevarno, kadar bi se razbilo, kakor pa je bilo steklo nevarno doslej. V Ameriki pa poskušajo iz stekla delati granate in bombe ,kar so doslej delali le iz jekla. Ce bi se to obneslo, se bo vojna tehnika v kratkih letih prav tako spremenila, kakor se je spremenila takrat, ko so namesto svinčenih krogel začeli delati jeklene. Če bodo v prihodnje v vojskovanju rabili steklene krogle namesto jeklenih, se bo morala tudi vojna saniteta zdatno spremeniti. Izdelovanje stekla se je resnično nad vse spo-polnilo. To dokazuje že dejstvo, da sedaj lahko izdelujejo tako zvano »varnostno steklo« za šipe v vozovih, vagonih, avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih. To novo steklo je tako narejeno, da ee razdrobi na prav drobne kosce, kadar se razbije. Doslej 60 čepinje razbitega stekla povzročale ljudem vča6ib hude rane, zlasti kadar se je zgodila kaka nesreča z avtomobilom ali z vlakom. Sedaj pa takih ran zaradi stekla ne bo več. Steklo se namreč, kadar je razbito, tako razprši, da ne more nikogar več raniti. Moderna tehnika torej misli iz stekla ustvarjati prava čudesa. Nočni jezdeci a Na Angleškem so bili hudi nalivi, ki so povzročili velike povodnji. Na sliki vidimo prizor iz mesta Bristol, kjer so bile vse ulice pod vodo. Kit vozil ribiče Nevarno dogodivščino so nedavno doživeli ribiči, kateri so s svojimi čolni lovili ribe blizu otoka Prinkipo v Marmarskem morju. Lovili so tam že več ur, ko so nenadno zapazili, da silno težka stvar vleče njihove mreže v globočino. Nekaj časa so modrovali in gledali, nazadnje pa so ugotovili, da se je v njihove mreže vjel velik kit, ki se je z vsemi silami prizadeval uiti iz mrež, kar se mu pa ni hotelo posrečiti. Ko je kit napenjal vse sile, da bi ee rešil, je seveda vlekel mreže in z njimi vse ribiške čolne celih 20 kilometrov daleč. Nato se je obrnil ter vse skupaj vlekel nazaj ter je ribiške čolne pripeljal ravno tja, kjer se je bil poprej vjl. Ko so ribiči videli, da kitu sami niso kos, 60 poklicali na pomoč druge ribiče, ki so jih srečali med potjo. Pogumni možje so bili res pripravljeni pomagati. Z združenimi močmi se je vsem ribičem nazadnje posrečilo, da so kita z udarci vesel srečno pobili.^ Ribiči so bili rešeni velike nevarnosti in so začeli kitovo truplo vleči k obali. Tukaj pa se je izkazalo, da je kit tako velik in težak, da ga ribiči s svojimi na pomoč prihitelimi tovariši vred ne morejo spraviti na suho. Začeli so klicati na pomoč še druge ribiče. Šele ko je popri-;e!o 80 mož, so potegnili kita iz vode na 6uho. "rtvi kit je tehtal 3 tone. ff Slučajno so v Severni Ameriki znova odkrili skrivno družbo fanatičnih ljudi, ki so, zagrnjeni v kapuce, ponoči jezdarili po deželi ter iz njihovih hiš vlačili ljudi, kateri se jim po njihovem življenju niso dopadli. Take ljudi so vlekli kam na samoto ter jih tamkaj z jermeni bičali. Ta skrivna tolpa najbolj strahuje ljudi v državi Severna Karo-lina. Njeno delovanje se opaža že od mesec« novembra lanskega leta. Pri svojem delovanju posnema metode zloglasne družbe Ku-kluks-klan ter je doslej izbičala 5 moških in 5 ženskih, med njimi 14 let staro deklico. Tudi ženske so članice te družbe ter se aktivno udeležujejo bičanja neljubih ljudi. Doslej je oblast zvedela za imena 11 moških in 4 žensk, ki so člani te družbe »nočnih jezdecev«. Med njimi je tudi bogat trgovec. To družbo so pa odkrili docela slučajno. Nekoč je bila pred sodiščem zaslišana neka ženska, ki bi bila morala tudi priseči. Preden je priseglo, je morslo sneti svoj kiobuk. Pri tem so gledolci zapazili, da ima ženska na kratko pore-zane lase, na temenu pa užgano znamenje križa. Začeli so jo spraševati, nakar je povedala, da so njo in njeno slaboumno 14 letno hčer neke noči odvedli iz hiše črno našemljeni jezdeci, ju odvedli nekam na samo ter ju na vse načine trpinčili. Pretepali so ju z jermeni, dokler ni mati obljubila, da bo pošiljaia svojega otroka v šolo, kamor so zahtevali. Napada se je tedaj udeležilo 18 ljudi. Dosedanja preiskava je ugotovila, da tudi »nočni jezdeci« s smrtjo groze vsem, ki bi hoteli kdaj izdati njihove skrivnosti. li Dva Škota. »Moj Bog, moj Bog!« »Zakaj pa tako tarnaš? Saj ladja vendar ni bila tvoja!« Neroden gost, ki je bil prvič povabljen i večjo družbo v bogato hišo: »Nekaj smešnega se mi je pravkar primerilo. Govoril sem prejle v tej dvorani z nekim gospodom in mu pripovedoval, da je naš gostitelj najbrže strašen skopuh, kakor se dozdeva po stvareh, ki jih dajo na mizo. Na, pa se izkaže, do sem to pripovedoval ravno gostitelju s,-memu.« Gospa: »Ah, z mojim možem ste torej govorili?« V ^ Zaloigra na Bahamskih otokih Trije Evropejci so se rešili na mal otok in lam umrli od žeje Pred več tedni je črna posadka malega parnika »Dove« na malem otoku Bohamskega otočja, ki se imenuje Šamana Cay, našla tri mrliče. Na skalovju ob obrežju so mornarji najprej našli bele deske velikega čolna, ki je nasedel in se razbil. Nekaj metrov stran so ležala strašno razdejana trupla treh Evropeev, ki so bili očividno tisti nesrečni brodolomci iz razbitega čolna, ki so na te.ni otoku umrli od žeje. Kmalu pa se je izkazalo, da se je usoda z nesrečnimi tremi Evropei strašno norčevala. Žejni reveži namreč na otoku niso našli pitne vode. In vendar je tudi na otoku dovolj pitne vode, ki pa teče pod zemljo. Treba je bilo le ne.kaj-kratov z lopato suniti v pesek, pa bi bili nesrečneži naleteli na svežo pitno vodo. Toda tega siromaki ni6o vedeli. Domačini tistega otočja so potem pobrali raztresene predmete, ki so bili last umrlih treh Evropeev in jih shranili. Nato so vse tri mrliče pokopali. Novica, da so na Bahamskih otokih za žejo umrli trije evropski brodolomci, je pred tedni po vsem svetu zbudila veliko pozornost. Spočetka je svet mislil, da so nesrečneži tisti trije mornarji, ki so ušli z ribiško ladjo »Girl Pat«, katero so malo poprej videli v istih vodah. Toda nekaj dni kasneje so pri Georgetow-nu pobeglo ladjo »Girl Pat« z vso posadko prijeli, nakar se je izkazalo, da novica o treh nvrtvih brodolomeih na Bahamskih otokih ni v nobeni zvezi s pobeglo ladjo »Girl Pat«. Nekateri so celo mislili, da je novica o treh brodolomeih na Bahamskih otokih izmišljena samo zaradi senzacije, ali pa zato, da bi 6e zabrisat sled za pobeglo ladjo. To domnevo je potrdila tudi tale okolnost: Dopisnik velikega anglc.ške- ea lista iz Floride je v letalu preletel vse Ba-namsko otočje ter preiskoval ozemlje, a nikjer ni našeJ sledu kakih oblek ali mornarskih inštrumentov. Vsled tega je potem vsa zadeva bila kmalu pozabljena. Toda angleška vlada s tako rešitvijo ni bila zadovoljna, ampak je poslala na Bahamsko otočje visokega uradnika z naročilom, naj skrivnostno zadevo natačno preišče rn o tem poroča. Dejstvo, da se je govorilo o treh mrtvih Evropcih, je nalagalo vladi to skrb. Sedaj je prišlo poročilo angleškega uradnika. Iz tega poročila sledi, da je prvotno poročilo o treh nrodolomcih, ki so umrli na Bahamskih otokih, docela resnično. Mali otočič Šamana Cay je bil res pozorišče strašne žaloigre. Angleški uradnik je našel na njem še sveže grooove tamkaj pokopanih treh Evropeev. Našel je tudi zadnje ostanke razbite ladje ter plavalne pasove, čevlje, od sonca sežgano obleko, žilice, brivski aparat in nekaj stvari, ki so očividno bile last kake ženske — kar vse je bilo raztreseno po vsem otoku. V žepu razdra-panega suknjiča je angleški uradnik našel raztrgano ovratno verižico z obeskom in majhen križ. Na drugi strani otoka je ležalo več desk, streha ladijske kojute, ladijska knjiga in ladijski dnevnik. Pisava v tem zvezku pa je bila od sonca docela zabrisana tako, da iz nje ni mogoče razbrati, katero ladja se je bila tukaj ponesrečila in kdo so bili nesrečniki. Kljub skrbnemu prizadevanju se angleškemu uradniku ni posrečilo pojasniti ozadja te pomorske žaloigre. Mož jc prepričan, da tega na podlagi najdenih predmetov tudi nihče drugi ne bo mogel pojasniti. Edina možnost je, da l)i se iz zapisnika imen posameznih ladij, ki plovejo po morju, dalo ugotoviti, katere iad.jo pogrešajo ter na ta način dognati, kdo so bili nesrečni trije Evropei. Na grob treh neznanih mrličev je uradnik zasadil skromen križ. 1'oda tudi to znamenje bo kmalu razpadlo, in veter bo odnesel pesek iz gomil, pori katerimi počivajo trije nesrečniki dolače od svoje domovine. E€e Izvirni dopisi. ^ Iz Notranjskega, 26. julija. — Letos sem bil slučajno z nekteriini prijatelji pri svetkovanji sv. Ahacijo v Idriji, komor pride vsoko leto navadno še precej tujcev. Rastljinstvo, kar ga pestva naša zemlja, delo je rok božjih; a najžlahtnejša izmed vseh rastlin je in ostane vsekdar le — hrast, t/ tega se nopravljajo v Idriji velikanske dekoracije o času kake slovesnosti ... Popoludne je na »Zemlji« narodna »unterholtengo« v germanski obleki. Tu je -»Folksfest« starega korena, kojega ni brus časa skoraj nič še ni izbrusil. Na »Zemljo pridem tudi jaze svojimi drugovi. »Oj radostno potovonje«, povsod le golema hrastova dekoracija; povsod le golema napisi: »Gliick auf!« povsod nemško in zopet vse nemško! ... Vi idrijski principali! mor menite, da se vas bode mrzlica prijela, ako nka-žete napraviti poleg svojih »Gli-ce-kov auf še kakšen »Na zdravje!« ali »Dobrodošli!« Zapišite si za ušesa, da se staro vreme umika novemu ... Zakaj se ni čulo na »Zemlji« kakor lani slovensko petje? Slovenec ne pozna prave veselice brez domačega petja in veselih zdravic. Pa kaj! umivaj zamorca, da se ti obeli! Prav taka je z neničurji, vse se jim mrzi, kar je slovenskega. Razne reči. (Okrajno zborovanje mestnih učiteljev) v Ljubljani bode v četrtek 6. julija in druga točka se glasi izvirno: »Welches wiiren die Mittet, um die seit Aufhebung der korperlichen Ztichtigung ge-lockerte Disciplin wieder herzustellen?« (Včerajšnji somenj) je zopet pokazal, da ljudem manjka denarja. Ljudstva je jirišlo v mesto komaj toliko kakor ob navadnih tržnih dnevih, na živinski sejem pa so prignali obilo konj in krav, volov pa malo. Toda kupca je bilo maio in prodalo se ni veliko, dasi je zlasti goveja živina v ceni jako padla. Tinca: »O Lenčki ne morem reči Žale besede.« Tonca: »No, pa govoriva kaj drugega!« * »Posodil sem ti lepo črno obleko, pa mi tako vračaš! Spodobilo bi se bilo, da bi jo bil poprej dal zlikati.« »Saj sem jo dal zlikati, preden sem jo oblekel.« Na levi pred seboj vidimo razvaline starega mesta Jafa. katero so Anglell razdejali, ko so trebili arabske vstače. Na desni pa vidimo, kako angleški vojaki, skriti m vrečami peska, opaiujejo rai- streljevanje me*U. Zadružništvo o kmečkih dolgovih Belgrad, 4. julija. AA. Zastopniki zadružnih zvez iz vseh krajev države so se zbrali 3. julija 1936 h konferenci v kmetijskem ministrstvu in po proučitvi sedanjega stanja našega zadružništva in razpravi o ukrepih, ki jih je treba izdati za zboljšanje tega stanja, prišli do tehle sklepov: Splošna kriza, ki že delj časa vlada skoraj v vseh gospodarskih področjih drugod in pri nas, je potisnila naše kmetijstvo, to najvažnejšo vejo našega narodnega gospodarstva, v zelo hud položaj. Posebna značilnost tega stanja v naši državi je precejšnje nesoglasje med nizkimi cenami poljskih pridelkov in visokimi cenami industrijskih izdelkov. Kmetjsko pridelovanje je zaradi tega postalo nerentabilno in ograža obstoj kmečkega gospodarstva sploh. Naš kmetovalec se je zaradi tega čedalje bolj pogrezal v dolgove in ni mogel več v celoti ustreči svojim obveznostim,- kar je pogubno vplivalo na naše kreditno telo, zlasti na zadružništvo kot kreditno in splošno gospodarsko organizacijo našega kmetovalca. Nelikvidnost našega kreditnega zadružništva, ki se ji je pridružilo naglo dviganje hranilnih vlog, je zavrla delovanje tudi ostalih zadružnih oblik in preprečila nove kredite v potrebnih zneskih in z uistrezajočimi obrestnimi merami. Vse to ogroža nadalino delovanje zadružništva, če se pravočasno ne izdajo potrebni ukrepi. Glede na te ugotovitve smatra konferenca, da je treba izdati potrebne ukrepe v teh smereh: 1. Pravilna rešitev vprašanja kmečkih dolgov je v najtesnejši zvezi z vprašanjem likvidnosti denarnih ustanov v državi, h katerim spada tudi kreditno zadružništvo. Dosedanji ukrepi v tem vprašanju so bili samo začasni in niso vpoštevali likvidnosti navedenih ustanov, zato tudi niso mogli popraviti razmer in niso zadovoljili ne kmečke dolžnike ne njihove upnike. Za naše zadružništvo je rešitev tega vprašanja posebno važna zato, ker so v njegovih vrstah zbrani srednji in mali kmetovalci, ki jih je treba v prvi vrsti razdolžiti. Vrhu tega so zadružne ustanove kreditirale samo kmetovalce in so zaradi sedanjega stanja najhuje prizadete v svojih življentskih interesih. Zato je pravilna in končna rešitev kmečkih dolgov izredno nujna potreba. Rešitev je mogoča samo s pomočjo faktične konverzije, tako da prevzame država ali od nje določena ustanova po eni strani izplačilo upniških terjatev na način, ki bi varoval likvidnost denarnih ustanov in kreditnega zadružništva, na drugi strani pa prevzela vnovčitev kmečkih dolgov, dovoljujoč dolžnikom najnižjo možno obrestno mero in najugodnejše plačilne roke. Če tega vprašanja ni mogoče rešiti na ta način, in takoj glede vseh kmečkih dolgov, pa je treba zaradi gori navedenega posebnega položaja zadružništva urediti predvsem tisti del, ki je v zvezi z zadružništvom. Kraljevska vlada naj zaradi tega pri sestavi nove uredbe o zaščiti kmetovalca sprejme popolno sodelovanje zadružništva pri končni rešitve tega vprašanja. 2. Zadružništvu je treba podeliti takoj nove ugodne kredite, ki jih potrebuje kot obratne glavnice tako za kreditiranje kakor za izvrševanje na-bavljalnih potrošniških, proizvajalnih in prodajnih poslov, kar bo omogočilo postopno vrnitev zadružništva k rednemu poslovanju. Za te kredite pridejo v prvi vrsti v poštev Narodna banka in Privilegirana agrarna banka poleg državnih in drugih javnih denarnih ustanov dokler ne bo dana možnost za ustanovitev močne, zadružno kreditne centrale, ki jo bo država opremila z brezobrestnim obratnim kapitalom. V to svrho naj se čimprej skliče skupna konfer^nca^ zastopnikov zadružnih zvez in predstavnikov Narodne banke, Privilegirane agrarne banike, Državne hipotekarne banke in Poštne hraninice, na kateri naj razpravljajo o vprašanju kreditov s stremi teh ustanov za zadružništvo, ki sprejmejo potrebne rešitve v tej zvezi. 3. Dvig in podpiranje cen kmečkih pridelkov in podpiranje pravičnejšega razmerja med temi cenami in cenami industrijskih izdelkov, spada med najvažnejše naloge naše gospodarske politike, ki se pod silo razmer čedalje bolj razvija v načrtno gospodarstvo. Pri izvajanju te gospodarske politike, lahko tvori zadružništvo za državo najprimernejšo podlago in nalj postane najtesnejši sotrudnik ustanov, ki jih je država v tem oziru ustvarila. Zato je v splošnem državnem in ljudskem interesu, da izkoristi država tesno sodelovanje zadružnih ustanov čim obilnejše. Ker je naloga regulativnih ukrepov, ki so namenjeni izvozu kmečkih pridelkov, da zavarujejo pridelovalcem čim ugodnejšo vnovčitev njihovih pridelkov, so zadružne^oistanove v prvi vrsti poklicane, da sodelujejo pri tem urejenem izvozu in da ga vodijo, kajti samo potom njih more dobiti pridelovalec polno prodajno ceno, ne da bi plačal komu posredniški zaslužek. Zato zahtevamo, naj se zadružnim ustanovam pri razde-delitvi in podelitvi izvoznih kontingentov dovoli mnogo večje sodelovanje kakor doslej. 4. Podpora, ki jo je zadružništvo doslej uživalo s strani države, ni v nobenem razmerju s potrebami službe, ki jo opravlja zadružništvo na področju strokovnega, gospodarskega, socialnega in k uit umnega izobraževanja najširših ljudskih slojev. Zato zahtevamo v najvišjem ljudskem interesu, da se v prihodnjih državnih proračunih določijo zadostna denarna sredstva za podpiranje zadružništva pri tem njegovem delu. 5. Ker smatramo, da je za pravilni razvoj zadružništva nujno potrebno izenačenje sedanjega zakonodavstva v državi, zahtevamo, naj se to čimprej izvede z zakonom o kmečkih zadrugah. Konferenca je z zadovoljstvom ugotovila, da je izšla uredba o sanaciji Osrednje zveze hrvaških kmečkih zadrug v Zagrebu in da se vprašanje .sanacije zveze kmečkih zadrug v Novem Sadu nahaja pred končno rešitvijo. Zato prosi kraljevsko vlado, naj neodvisno od gori predloženih splošnih sanacijskih ukrepov čimprej sprejme sanacijo te zveze v smislu predlogov kmetijskega ministra. tl±± (Razstava preprog tkalnice fflekka, Subotica julija 1936 Ljubljana, Aleksandrova c. 3/1. Prodaja se vrši tudi na mesečne obroke. — Brezkonkurenčne cene. v modernih in perzijskih vzorcih. Izdelave Narodna banka v prvi polovici 1936 Najnovejši izkaz naše Narodne banke kaže za | 30 junij le-le postavke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. junija): Aktiva: zlato v blagjmah 1.473.6 (plus 1.8), zlato v inozemstvu 57.2, valute 0.12 (— 0.06, devize 17.1 (plus 7.74), skupno podlaga 1.548.0 (plus 9.47), devize izven podlage 422.2 (plus 13.21, kovani denar 405.0 (— 35.85), posojila: menična 1.353.3 (plus 14.8), lombardina 252.85 (plus 1.15), skupno posojilo 1.606.17 (plus 15.98), vrednostni papirji 46.6 (— 2 05), prejšnji predujmi državi 1.660.9 (plus 0.1), efekti rez. fonda 136.5 (plus 10.5), efekti ostalih fondov 29.95 (plus 0.6), nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 161.0 (—0.7), razna akliva 594.8 (- 15.1). Pasiva: rezervni fond 145.27 (plus 10.5), ostali fondi 30.2 (plus 0.57), bankovci v obtoku 4.833.5 (plus 134.4), drž. terjatve 13.5 (- 5.135), žiro 718.6 (- 120.3), razni računi 883.5 (— 12.8), skupne obveznosti po vidu 1.616,6 (— 138.31), obveznosti z rokorn 500, razna pasiva 356.54 (— 11.1). Bankovci v obtoku m obveznosti po vidu 6.449.1 (— 3.9), skupna podlaga s primom 1.989.2 (plus 12.2), od tega samo v blagajnah s primom 1.893.6 (plus 2.3). Skupno kritje 30.84 (30.63%), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah s primom 29.36 (29.30%). Izkaz kaže običajno sliko obremenitve za ultimo junija. Potrebno pa je podčrtati nadaljnje naraščanje podlage in deviz, poleg tega pa so narasla tudi posojila, ka.r je v zvezi z bližajočo se sezono. Drugače pa se iz izkaza tudi vidi polletna bilanca: v vrednotenju vrednostnih papirjev, povišanju vrednosti skladov, kar je v zvezi z višjimi tečaji papirjev teh skladov itd. Na žiru ie zabeležen zelo velik odtok 120.3 milij. Din, vendar je pa žiro še vedno visok. Ce pogledamo naslednjo tabelo, vidimo, da je v prvi polovici letos zelo narastel naš zlati in devizni zaklad. Zlato še nadalje uvažamo nazaj v državo in je tozadevna postavka padla. Posebno so narasle v prvi polovici letos devize izven podlage. Skupna vsota posojil se je v prvi polovici letos zmanjšala za 175.2 milij. Din, predvsem v menicah. Ziroračuni so kljub vpisu drž. blag. zapiskov še višji. Naslednja tabela nam kaže pregled poslovanja Nrodne banke v letih 1935 in 1935 (v milijonih Din): 30. 6. 1935 31. 12. 1935 30. 6. 1936 zlato v blagajnah 1.252.7 1.336.9 1.473.6 zlato v inozemstvu 93.1 94.6 57.2 devize 18.8 32.7 17.1 devize izv. podi. 187.1 331.6 422.2 men. pos. 1.518.3 1.523.0 1.353.3 lomb. pos. 267.8 258.3 252.8 bankovci 4.473.2 4.890 - 4.833.5 drž. terjatve 1.7 7.4 13.5 žiro 558.6 689.7 718.6 razni računi 639.4 688.6 883.5 obv. z rokom 293.5 193.4 50.0 V naslednjem podajamo še sliko podlage upoštevanjem prima bn v zvezi s tem pregled obtoka denarja (v milij. Din): 30. 6.1935 31. 12. 1935 30. 6. 1936 zlato v ' blag. skupna podlaga obtok bank. obtok kov. den. ves obtok den. 1.609.8 1.717.9 1.893.6 1.753.6 1.881.6 1.989.2 4.473.2 4.890,- 4.8335 930.7 870.1 795.0 5.403.9 5.760.1 5.628.5 Hranilne vloge Po podatkih Narodne banke so se vloge pri denarnih zavodih v teku meseca aprila povečale za 24 milij. din in so znašale dne 1. maja 1936 10.384 (pred letom dni 10.254) milij. din. Največ prirastka vlog je odpadlo na Drž. hip. banko in Poštno hranilnico: 20 milij. din. Vloge pri 20 velebankah so narasle aprila za 8 milij. din, tako da so se pri ostalih zavodih zmanjšale za 4 milij. dinarjev. Dotok zlata v Francijo Objavljen je najnovejši izkaz Francoske banke za 26. junija, ki kaže, da je v primeri z 19. junijem slati zaklad Francoske banke narastel za 46.16 •lilij, na 52,998 milij., istočasno pa so se naložbe v jpozemstvu zmanjšale za 156.6 na 20.1 milij. Din, iftar kaže, da je odtok zlata v glavnem ponehal. Istočasno so padla tudi posojila na državne blagajniške bone za 36.47 na 13.796.96 milij,, menična posojila so pa naraila za 100,2 na 7.424.4 milij. Lom-bord ijrž. papirjev je narastel za 256.2 na 1.047 DiiSi;.>uOV. Obtok bankovcev se je zvišal za 302,54 na 85.106.24 milij., povišali pa so se tudi žirovni računi za 180.2 na 6.359.9 milij. frankov. Odstotek kritja se je nadalje zmanjšal od 58.47 na 58.10%. Švicarska Narodna banka beleži v dobi od 23. do 30. junija dotok zlata za 2.9 milijonov na 1.407 milj, frankov. Tudi zlate devize so narasle za 0.7 na 3.3 milij. frankov, Holandska Narodna banka je pridobila od 22. do 29, junija 5 milij. goldinarjev zlata in je njen zlati zaklad naraste! na 594 milj. gold. ★ Gospodarski svet držav balkanskega sporazuma se sestane v petek 10. t. m. na zasedanje na Bledu. V nedeljo gredo udeleženci na izlet v Bohinj. V sredo 15. t. m. pa pridejo delegati v Ljubljano, nato pa odpotujejo na Sušak in na morje. Na zasedanju bodo največ razpravljali o direktnih in stalnih parobrodnih zvezah med državami Balkanskega sporazuma. Nadalje je pričakovati, da se bodo začela tudi že pogajanja med našo delegacijo in turško za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama, ker je bila dosedanja pogodba te dni odpovedana in poteče na koncu leta 1036. Nova emajlna tvornica v naši državi. Tovarna Vojvodinska lfvnica v Novem Sadu ie začela izdelovati tudi emajlirane predmete, posebno kopalne kadi. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Habenberger Elze, gostilničarke v Ljubljani, Tav- čarjeva 4; narok za sklepanje poravnave 31. julija, rok za oglasitev 27. julija. — Nadalje je razglašeno poravnalno ]>ostopanje o imovini škofa Ferdinanda, trgovca z mešanim blagom v Straži št. 50, p. Mislinje. Narok za sklepanje poravnave 22. septembra, oglasiti se je do 15. septembra. Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju izkazuje 7.H leto 1935 40.490 din čistega dobička (za 1934 41.236 din). Pri glavnici 3.0 milij. din so znašali upniki samo še 6.1 (8.3) milij. Nadalje so se zmanjšali dolžniki od 3.96 na 1.86 milij., pa tudi zaloge blaga od 3.6 na 2.0 milij. din. Železniška proga Priština—Peč je že dograjena. Proga je dolga 51 km ter jo je gradila družba Batignolles. Proga je stala 155 milij. din in bo svečano odprta za promet 12. julija. S tem je prišla železnica že do Črne gore ter bo najbrž podaljšana do Podgorice, kasneje pa je računati na zvezo s progami, ki prihajajo od zahodne strani. Promet na naših borzah je znašal po podatkih Narodne banke v maju 1936 v efektih 18 (1935 28) milij., v devizah in valutah pa 204 (122) milij. din. Skupno je znašal v prvih 5 mesecih letos efektni promet 102 (v prvih 5 mesecih lani 232) milij., devizni in valutni pa 1044 (589) milij. dinarjev. Železniški blagovni promet je bil naslednji: natovorjenih je bilo v prvih 5 mesecih letos 518.000 (lani v istem času 504.000) vagonov. Pomorski promet je v maju letos znatno narastel. Tonaža ladij, ki so prišle v naša pristanišča, je narasla od 1,839.000 ton maja, lani na 2,009.000 maja letos. V aprilu letos je prišlo v naša pristanišča ladij z 1,641.000 tonami. Izvoz iz Španije. V skladu s trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in republiko Španijo, ki velja od 1. t. m., je španska vlada določila Jugoslaviji potrebna dovoljenja za izvoz svežih jajc, in sicer za 1936. leto 20.000 stotov, za 1937. leto pa 25.000 stotov. Ker se je izvoz že začel, zahtevajo španske oblasti, naj pošiljatve opremijo s potrdili o neokuženosti. Ker md našo kraljevino in republiko Španijo ne obstoja veterinarska konvencija, je veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva izdal pristojnim veterinarskim oblastvom nalog, naj ta potrdila izdajajo. Znižanje diskonta v Litvi in Albaniji. Litav-ska Narodna banka je znižala diskont od 6 na 5%. — Albanska Narodna banka je znižala diskont od 7.5 na 7%. Odtok vlog iz francoskih hranilnic. V prvi polovici 1936 je znašal odtok vlog iz francoskih hranilnic 1.686.3 milj .frankov. Samo v drugi polovici junija so znašali dvigi 327.5 vloge pa 25.7 milij. frankov. Borza Denar Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2475, London 15.32. Newyork 305.135, Bruselj 51.65, Milan 24.15, Madrid 41.95, Amsterdam 208.175, Berlin 123.25, Dunaj 57.75, Stockholm 79, Oslo 77, Kopenhagen 68.40, Praga 12.69, Varšava 57.70. Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.76, Buenos-Aires 0.8175. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 3. julija je bilo prignanih 186- prodanih pa 98 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 55—85, 7 —9 tednov stari 9—115, 3 4 mesce stari 130—190, 5—7 mescev stari 200 do 290, 8—10 mescev etari 310—410 in eno leto slari 500—820, 1 kg žive teže 6—6.50, mrtve teže 7.50—9. Radio Programi Radio Ljubljana i Nedelja s. julija: R.Ofl Zbirka venčkov vs.Tke vrste (plošt.e) 8.4;> Ca.s, poročila, sporod 3.00 Prenos iz Si. Vitla nad Ljubljano:. Slavnotsna .služba božja ob smrti svetega Metoda — Cerkveni govor: b. urednik Količek Joža 10.15 Koucort HailijiskeBa orkestra 11.30 Otvoritev obrtno razstave podružnice jugoslovanskih obrtnikov v St.. Vidu nad Ijjmbl.iM.n<) 12.110 Narodi a>o7,ivajo lia olirn-pijado (prenos ia Berlina) 12.20 Prenos promenadneg« koncerta i r. SI. Vida (sodeluje godba «Lobnik« in zbor Jadranskih Stražarjev) 13.45 Cas, vreme, poročila, spored 17.0(1 Kmetijsko predavanje: Hmeljarstvo v Sloveniji (g. Mlinar) 17.20 Vsakemu nekaj (koncert Radijskega orkestra) 18.30 Otro&ka ura: Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Vencaj«ova) 19.00 f:a«, vreme, poročila, ■spored, obve«tila 19.J10 Nacionalna ura: Ha7.voj zagrebško opero (Dobronič v/. Zagreba) 19.50 Hetold: Zampa, predigra (plošče) 20.00 Za kruhom in 7-a »refol (Zvočna igra iy. življenja Slovenk« na tujem. Napisal g. Vinko liitenc; izvajajo člani radijsko igralske družino; rc-žija g. .ing. Ivana Pengova) 21.00 Koncert na dveh klavirjih (izvajata gdč. Šapija Božena in Hrašavec Siliva. Prenos iz Hubadove dvorane) 22.00 Vreme, čok, poročila, spored. 22.20 Prenos plesne glasbo iz Park-hotels na Bledu. Igra j nv.7, orkester Erich Herse. Drugi programi s NEDELJA, !i. julija, Belgrad I: 20.00 Poster večer 22.00 Prenos m kavarne 23.00 Plesne plošče — Belgrad II: 20.00 »Šumadidska vas« (dr. Savkovič) — Zagreb: 20.00 Otroški tamburaškd zboir 22.15 I/ahka glasba — Dunaj: 20.05 Bluinenthalova komedija «Slepi potnik« 22.20 Sopran — Budimpešta: 22.30 Operni onkester — Trst-Mllan: 17.00 Orkestralni koncert 20.40 Simfonični koncert — Rim-Bari: 20.45 Reliimijev konco.rt — Prana: 20.10 Skrouipova opera "Jlagnan« — Varšava: 21.00 Ve-sei.l prenos iz Lvova 21.30 Dvojni vokani kvartet — Berlin: 20.00 Orkest.rail.nl koncert 21.00 Vojaška godba — Hambur g-P rankf urt: 20.00 Lahka glasba — Llpsko-Koln: 20,00 Narodna glasba — Mnnakovo: 30.00 Orkester im solisti — Strassbourg: 20.15 Nar,- glasba 21.00 Voj. godba. Spctt Ali naj tudi ženske tekmujejo v veslanju? 2e pred svetovno vojno smo imeli ženske, ki so se precej bavile s športom; toda šele v povojnih letih se jim je posrečilo utirat; pot tudi do onih športnih panog, kd so veljale do tedaj kot izključna domena moških, Ta tendenca pa je šla nekoliko predaleč; kajti nihče ne bo trdil, da je boks športna panoga, ki je primerna za ženske. Kje pa leži meja med ženskim in moškim športom? Težko jo je potegniti in bomo morali pri spornih športnih panogah prepustiti presojo občutka za takt in estetiko nastopajočih kakor gledalcev. Da ima v teh stvareh tudi zdravnik svojo besedo, je samoobsebi umljivo. V splošnem se lahko reče, da spadajo med ženske značaje, ki streme predvsem za iepoto, spretnostjo in gibčnostjo, dočim je značilnost moških športov ona, ki ima svoj cilj v moči, pogumu, vztrajnosti. H športnim panogam, katerim tudi kritični opazovalec ženskega športa ne more odreči priznanja, spada tudi veslanje. Vsak zdravnik, ki pozna posebnosti veslaškega športa, bo to potrdil. Veslaško potovanje, pri katerem ne tekmujemo in pri katerem se gibljemo v čistem zraku, lahkno oblečeni, ko združimo prijetno z zdravim, nudi duši in telesu mnogovre-dno izenačenje v poklicnem delu in velikomestnem življenju. Tako potovalno veslanje zavzema važno mesto v športnem programu žene ali dekleta. Pri vsaki stvari pa imamo pred seboj kak cilj; tako tudi pri veslanju. Moški merijo svoje moči in sposobnosti v tekmah, dočim ženske ne vidijo svojega cilja v veslaških tekmah, ampak bolj v stilnem veslanju. Mnenja, če naj ženske tudi v veslanju tekmujejo, so različna. Večina moških veslačev je zavzela v tem pogledu odklonilno stališče. Kot glavni vzrok navajajo, da je žensko telo prešibko za težka tekmovanja in za trening, ki se pni tem športu zahteva. Pri tem je treba še upoštevati, da žensko telo ne dopušča trdega treninga, neglede na to, da ! morejo pri tekmah samih' nastopiti še druge mot-j nje, ki ženski telesni konstrukciji lahko močno i škodujejo. Gotovo je, da more v tem pogledu, če ■ ženska prenese veslaški trening ali ne, dati'od lo-| čilno besedo edino zdravnik; nekateri zdravniki hočejo na podlagi skušenj dovoliti veslaške tekme. Je pa vsekakor dvomljivo, če bi se moglo v tej zadevi zavzeti preciz.no stališče. Borbe pri veslaških tekmah so izredno naporne, ki tako izčrpajo tekmovalce, da se jim njihov napor ob prihodu na cilj močno pozna. Že iz higijenskega in estetič-nega stališča bi tega pri ženskah ne' mogli zago-! varjati. Samo dve možnosti sta tu: ali športno ko-; likor toliko dovršen uspeh, ki ga dosežemo z vsemi ; svojimi razpoložljivimi močmi, ali pa se ne upo-| rabijo skrajne sile in se ne gleda na uspeh (šporlni namreč). Tekme zahtevajo vrhunskih uspehov, ideal, ki ne bo nikdar cilj ženskih telesnih vaj. Ženska se ne sme izvežbati v težko atletinjo in njen edini cilj ne sme biti, premagati športno tovarišico. Ona naj v športu črpa moči za svoje ženske dolžnosti, za svoj ženski poklic. Teh pa ne sme iskali v borbi. Morda bi prej rešili problem ženskega tekmovanja, če jo ne bi tako s fiziološkega, ampak bolj z este-tičnega stališča presojali. Ce pa že p »lpostavljamo fiziološko stran, potem si ne smemo staviti vprašanja: Ali so veslaške tekme ženski škodljive? — Temveč: Kakšne koristi ima ženska od veslaških tekem? In če pridemo potem do spoznanja, da nima ženska nobene koristi od veslaških tekem, potem bi se morala upoštevati naziranja nasprotnikov ženskih veslaških tekem. SK Trbovlje: SK Slovan Danes dopoldne se vrši prijateljska nogometna tekma na igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno v Mostah. SK Trbovlje, dolgoletni zasavski prvak bo dokazal, da se je podeželski nogomet močno približal mestnemu, kar dokazujejo njegovi pozitivni rezultati proti renomiranim nasprotnikom. Pred vstopom v kvalifikacijsko tekmovanje, je ta tekma za Slovana, ki nastopi z vsemi novimi pridobitvami iz SK Ilirije, zadnja preizkušnja njegovih moči, Predtekma se prične ob 9 med junijorji SK Ljubljane in junijorji SK Slovana. Plezalni tečaj SPD, ki je bil nameravan v Mafr-tulj.ku bo radi nepredvidenih ovir v dneh od 9. do IS. t. m. na Korošici v Savinjskih Alpah pod istimi pogoji. Tečajmikom bo presikrbljeno 7,a bremplačno prenočišče in kuhanje lastne hrane. Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, poučil naj jih bi v rabi vrvi in ostalih tehničnih sredstev, spoznavanju terena i:u •premagovanju ovir. Usposobil naj bi tečajnike 7,a pod-vzemanj-e samostojnih lož jih plezalnih tur. Prijava sprejema Se do vštetega 7. t. m. pisarna Osrednjega odbora v Ljubljani. Planinci, ki so se žo pri.ia.vili za Martuljek, naj .izjavijo, ali pojdejo na Korošicfl. SK Reka. V torek 7. t. m. ob 30 zrvočer se vrši soja upravm-ega odbora v gostilni «Kon&um« na Tržaški costi. Vsi im točno! Pridobivajte novih naročnikovi Središče ozemlja in prebivalstva Jugoslavije V posebni izdaji belgrajskega Geografskega društva je izšla razprava ljubljanskega vseučiliš-kega profesorja za narodno gospodarstvo dr. Aleksandra Bilimoviča (v cirilici tiskano): »Centar teritorije i centar stanovništva u Jugoslaviji.« Po vzorcu severnoameriških Zedinjenih držav in Rusije je avtor tudi za našo državo poiskal središče ozemlja in prebivalstva. V Severni Ameriki se središče prebivalstva pomika vedno bolj proti zapadu. V Rusiji je bilo po štetju prebivalstva leta 1897 središče države v nekdanji tambovski gu-berniji, vzhodno mesta Kozlov in zahodni od mesta Moršansk, zemljepisno središče Rusije pa je bilo radi velike razsežnosti na vz^adu med Obomo in Jenisejem v nekdanji jenUejski guberniji, malo južneje mesta Turžansk. Avtor podaja najprej definicijo pojmov ter pravi, da je središče ozemlja najbližja točka vsem točkam ozemlja. Središče prebivalstva pa je točka, kamor bi prišli vsi prebivalci države po najkrajši poti. To središče je zanimivo z ozirom na administrativne in trgovske oJnošaje. Nato opisuje avtor detajlno svojo metodo, kako je našel obe središči države. Ugotavlja, da je središče ozemlja države 44. st. 7 min. sev. širine in 18. st. 56 min. vzhodne dolžine od Green-vvicha. To je v drinski banovini, v okraju Vlase-nira. R km jijino od Vlasenice. Po podatkih popisa prebivalstva za 1921 je središče prebivalstva v državi na 44. st. 27 min. sev. širine in 18.43 vzhodne dolžine. Tudi ta točka je v drinski banovini v okraju Tuzla, 10 km južno od Tuzle, v bližini vasi Vukovlje. Središče prebivalstva po popisu za 1931 je ostalo na isti severni širini, pomaknilo pa 6e d na ,vzho<1 na 18 st' 47 miu- vzhodne dolžine. Premaknilo se je to središče za 5 km proti vzhodu. Avtor zaključuje razpravo z ruskim učenjakom Mendelejevim, ki je to delo opravil za Rusijo: Oni, ki niso ravnodušni do zgodovinskih interesov države, bodo takoj razumeli, kakšen smisel ima ugotavljati središče prebivalstva, posebno z odrejanjem središča površine, ker dobivajo gotovi pojmi in predstave, ki izgledajo kot abstrakt-ne, stvarnost, ki se da izračunati. Za mene kot realista je to popolnoma naravno. — Niti malo se ne razburjam, ker me morejo okoreli praktiki vprašati, kakšna je neposredna korist ugotovitve središča prebivalstva. Odgovor je kratek in priprost: Resnica sama na sebi ima pomen brez kakšnih vprašanj o neposredni koristi itd. S tem je hotel avtor opravičiti svoje delo. Je pa stvar tudi večjega pomena za one, ki končno venJar iščejo praktični smisel takih preračunavanj, ki ne spadajo v vrsto statističnih igračk. To se računi, ki spadajo po duhu v okvir recimo nemške revije Geopolitik in imajo gotov nacijonalni smisel, da se tako izrazimo. Ti računi samo potrjujeja marsikatera dejstva v našem političnem in gospodarskem živijenju ter imajo tako svoj praktičen pomen. Te ugotovitve jo posebno va/ne za nas Slovence, ki prebivanj na tako eksploatiranem ozemlju naše države. Lepote naše zemlje Z našega juga Južna Srbija Pri Južni Srbiji mislimo vedno na Skoplje in iiršo okolico in na vse kraje južno od njega na obeh straneh Vardarja, zapadno do albanske in vzhodno do bolgarske ter južno do grške meje. — Vardar s svojo dolino, sestavljen iz več kotlin, ki jih ločijo posamezne soteske s strmimi stenami, tvori mejo ne samo zemljepisno, temveč tudi jezikovno, Medtem ko imajo prebivalci desnega brega svoje izrazito narečje, običaje in pesmi — prebivalci levega brega reke Vardar pa vsega tega nimajo tako izrazito. Proti albanski meji se nekoliko mešajo z Albanci. Po visokih planinah Južne Srbije prebivajo tako zvani Vlahi aH Kuco Vlahi. To so romunska plemena, ki se bavijo s pol nomadsko živinorejo. Poudariti moramo, da je to povsod svojstveni element. Spomladi, ko se začne paša v planinskih predelih, se selijo iz vasi pod planino, kjer so prebili zimo, ter se vzpenjajo na planinske vrhove na konjih po ozkih poteh in kozjih stezah. Tu prebijejo vse poletje. Izdelujejo posebne vrste sir, ki se imenuje »kačkavalj«, ki )e zelo priljubljen in mnogo iskan. Za izdelovanje tega sira je potrebno mnogo, zelo zanimivega posebnega znanja. V jeseni se vrnejo v vasi in tu prebijejo zimo. Ostali del prebivalstva tvorijo pravi južni Srbi, z malimi primesmi Turkov. Po večini je prebivalstvo naseljeno po kotlinah, kjer se bavi s poljedelstvom in po planinah, kjer goji živinorejo. Sadijo dosti tobaka, maka, vinske trte, riža in okoli Kočane pa tudi sadja. V TUJINO... Kjer ni rodovitne zemlje in življenjskih sredstev, kmet zapušča svojo rodno zemljo, svojo ženo in deco ter odide v svet. Srečamo jih povsod po naši zemlji, pa tudi po večjih mestih Evrope, kjer prodajajo sladoled, sadje ali se udejstvujejo kot zidarski mojstri in delavci. Pretresljivi so prizori, ko se oče ali brat poslavljata od svojih. Takšni prizori so opevani v mnogih pesmih v lepih narodnih melodijah, katerih lepoto in vrednost more razumeti le oni, ki je delj živel med njimi in dobro pozna običaje. Po 'daljšem bivanju v tujini, »na gurbet« kakor se to imenuje, pod tujo streho živi skromno in marljivo, prihrani vsako paro, pa se vrača domov. Mnogokrat najde doma odraslo deco, ki jo je zapustil v zibelki. Med tem časom mora žena čuvati svoje dobro ime, paziti na deco, katero oče, ko odraste, vodi po svetu ter jo uči, kako se služi denar. 0 njihovem poštenju in marljivosti je mnogo povesti. GOSTOLJUBNOST IN HREPENENJE Miroljubni in pridni z iskrenim srcem sprejmejo vsakega tujca ter se trudijo, da mu ustre-žejo, da ne bi čutil, da je v tujini. Tu pa tam so tudi malo nezaupni. To je posledica dolgega suženjstva, ko niso smeli javno izražati svojih misli, ki se skrivajo v globini duše. Še mnogo je takih pesmi, v katerih bi naši skladatelji lahko našli polno gradiva za svoje delo. Žalostno je to, da jih oni niti ne opazijo, ker nimajo časa, ker študirajo tuje melodije. To je pri nas tradicionalno. Tujci naj bi nam vedno odkrivali lepote in bogastvo naše zemlje, mi pa se vedno čudimo tujim umotvorom. LEPOTE KRAJEV Južna Srbija ima mnogo priroinih lepot. Najvišji planinski vrhovi so pokriti z gozdovi, v katere še marsikje ni stopila človeška noga. To so domovi najrazličnejšega gozdnega živalstva. Povzpel sem se na mnogo takih vrhov, poslušal šumenje gorskih rek valovanje gorskih jezer, ki trepečejo na soncu, kakor »gorske oči«. Po obsežnih pašnikih pa živijo črede ovac in koz. Pod snežnimi vrhovi Belasice se razprostira Dojransko jezero, znano po svojem bogastvu raznovrstnih rib, ki jih love najspretnejši ribiči naše domovine. Način lova je nad vse zanimiv in svojski. Ko je voda mirna in starinski čoln lahno drsi po biserih in zlatu, ki povsod izvira iz mračnih globočin, ko nad črno silhueto Belašice skuša mesec prebiti skozi kak črni oblak in razliti po tvojih laseh, vodi in čolnu svoje srebro, tedaj te prevzame čudovito sanjarjenje in pozabljenje. To se zgodi vsakomur, ki prvič zaide v ta kraj divnih prelivov in svojstvene lepote. Na 'drugi strani proti albansko-grški meji se razprostira velikansko Ohridsko jezero. Vodo do- l Južna Srbija je nahajališče mnogih znamenitih starin in zato središče mnogih domačih in tujih znanstvenih ekspedicij. Izkopnine starega antičnega mesta Stobi so znamenite. Tukaj so odkrili poleg mnogih kipov in hišnih predmetov tudi celo areno iz rimske dobe in baziliko iz bizantinskih časov. Jako važno je tudi nahajališče starin Tre-benište pri Ohridu. O tem mestu vam povem nekaj iz knjige dr. Mesesnela o odkritju Trebeništa: »Leta tisoč devet sto osemnajstega so slučajno prišli bolgarski vojaki pri Gorencu blizu Trebeništa po cesti Ohrid—Kičevo na neke stare grobove. Pozneje so dognali, da so oni grobovi iz 16. veka pred Kristusom. Bolgari so našli sedem takih grobov.' Po končani vojni sta domača arheolftga, gospoda dr. Nikola Vukič, profesor univerze v Bel-gradu, in Milan Kokič iz Skoplja, našla na tem mestu še pet sličnih grobov. V teh grobovih je ležalo veliko arheološkega blaga. Predmeti, katere so našli, so bili iz zlata, srebra, medenine, železa, stekla, ilovice in ebonita. Mnogo teh predmetov je izdelanih umetniško. Oni so bili prenešeni iz Grčije, kjer so bili tudi izdelani. Ti grški proizvodi so prišli iz Korinta ali iz drugih grških naredkar-skih mest v okolici Ohrida. Ostali predmeti, ki imajo manjšo umetniško vrednost, so mogoče domače delo. V grobovih pri Gorencu so pokopani, kakor se govori, neki bogati in vplivni ljudje. Našli so CATESKE TOPLICE Najbolj vroči (54" C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne In ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred- in po-sezoni zdravljenje 10 dni Din 600'—, 20 dni Din 1100"— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — le 1. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošl|e Uprava Čateških toplic. moške grobove. V nekem grobu so ležale kosti, za katere lahko rečemo, da so od mlade žene. Mogoče so ti grobovi od domačih ilirskih knezov, ki so imeli svojo prestolnico v bližini te grobnice. Upajo, da bodo to prestolnico sčasoma odkrili. Po starih cerkvah in samostanih je po zidovih mnogo mozaikov in fresk, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Na arhitektonski tvorbi teh zgradb v bizantinskem slogu je videti veliko razkošje in bogastvo srbske države v srednjem veku. Mnogo teh spomenikov je bilo uničenih poj turško vlado, ki ni niti najmanj znala ceniti njihovega značaja. V starem delu Južne Srbije živi prebivalstvo, ki je strogo patriarhalno, dostojanstveno in nezaupljivo napram novinam. Nikoli se ne pokorava novemu življenju, ker bi s tem izgubilo vse, kar je dozdaj čuvalo kot svojo tradicijo. Vsa mladina se je navzela novega duha ,ki prodira globoko v vse sloje naroda. Toda ne bo trajalo dolgo, ko se bo Južna Srbija popolnoma preobrazila. S čolnom do Dubrovnika Mladi Albančki v južni Srbiji svojih čustev ter se zato zakrknili vase. Mogoče tudi zato, ker imajo slabe izkušnje o življenju in ljudeh v tujini. Pod oblastjo surovega neprijatelja je zatirano prebivalstvo vendar moralo na kak način izraziti svojo bol, svojo ljubezen, domoljub-nost, hrepenenje po svobodi, in to je izrazil, zavestno ali nezavestno s pesmijo in godbo. Zato so melodije iz Južne Srbije kakor kriki, vzdihi, polni izliva ljubezni za nečim nedosegljivim. Nikjer ni materinska ljubezen izražena tako silno, kot na jugu. Kakor je močno južno sonce, ki v julijskih dnevih gori in zažiga ožgana lica, taka je materinska ljubezen. To zato, ker je mati v odstotnosti očeta posvetila vso svojo ljubezen deci. RAZNE ŠEGE Razni ženitovanjski obredi in poljska dela se izražajo v pesmi in narodnih melodijah, ki dajejo lovsem svojsko sliko. Pesmi se pojejo večglasno. ~epo in prijetno je gledati dekleta v lepih nošah z raznim nakitom med rdečimi makovimi njivami ali v kolu. V teh pesmih se ljubezenski žar pritajeno izraža, ker je zaprt v okove dednih navad, ker niti ljubljena oseba ne sme zvedeti za čustva, Na trgu južnosrbskih mest biva od malih rek ali od izvirkov na dnu jezera in iz vrelcev na obali, ki jih prebivalci imenujejo »virčeta«. Misli se, da voda iz teh izvirov prihaja iz Prespanskega jezera. Vodo iz jezera odvaja Črni Drim pri Strugi. Barva Ohridskega jezera je jasna in se menja od temnomodre do zelene napram globini jezera in svetlobi. Igra barve je na njem slična barvam na morju, a posebno je zanimiva pred burjo ali pod vplivom vetra. Velik del prebivalstva v Ohridu in okoli je zera se bavi z ribolovom, ki se vrši s posebnimi pripravami s pomočjo starinskih čolnov. Ribe lovijo na določenih mestih. V jezeru je sedemnajst vrst rib. Najokusnejše so belice, letnice, postrvi in krapi. Jegulje, ki dosežejo en meter dolžine lovijo le v Črnem Drimu. Okoli jezera se vzdigu-jejo planine, od katerih so najvažnejše na zapadu Beličke planine, na jugu Jablanice in Mokra, a na vzhodu visoke planine Galičica. Planine so izredno slikovit okvir Ohridskega jezera. One menjajo barvo in svoj materialni izraz radi izhlapevanja jezerske vode. Čestokrat se na njihovih vrhovih vidi sneg, dočim je podnebje na obali zelo ugodno s toplimi dnevi in hladnimi nočmi. Na severovzhodni obali leži mesto Ohrid na kraški Učkali, ki se strmo spušča v jezero. To je srednjeveški Ohrid, novejše mesto pa leži bolj proti jugu. Na predvečer kakega praznika se vozijo meščani po jezeru in ostajajo tam dolgo v noč. Z udarci vesel se druži pesem »Biljana platno belja-še, kraj ohridske izvori«. OB DRIMU. STARINE Tam, kjer Črni Drim zapušča jezero, leži Struga, ki je omenjena v ljubezenskega hrepenenja | polni pesmi: »Na Struga dučan da imam, struškite momi da gledam«, Ta pesem v zelo lepi melodiji j je izrazita za te kraje. Dalje ob Drimu, čisto na albanski meji, je Debar, kjer živijo rezbarji, ki so izdelali čudoviti ikonostas v cerkvi Svetega Spasa v Skoplju. To je višek dela te umetnosti, katero more ustvariti le visoko umetniško nastrojena duša. Skozi divjo in komaj prehodno dolino reke Rodike po nekaj časa zelo naporni hoji prideš do starega samostana »Sveti Jovan Bigorski«. V tem delu je znameniti kraj Jaličnik s svojimi posebnimi običaji. O Galičanih in njihovem načinu življenja se je mnogo pisalo. To so zelo bistri in umni ljudje z izrazitim planinskim licem. Imajo tudi izrazito nošo. Svojo barko, ki se da zložiti in je iz predelanega gumijastega platna, smo skrbno pripravili, in dasi so nas občudovali in svarili, da se s takim čolničem upamo na tako vodno pot, smo vendar s krepkim vzklikom: »Ohajl« — odrinili od obale. Že koj prvi večer smo doživeli čudovit sončni zahod in morje se je lesketalo in spreminjalo ko opal. Od doma smo bili polni dežja, tu nas je peklo in žgalo čez dan sonce in vse je bilo tako mirno, da smo mogli le malokdaj uporabljati jadra. Po dva kilometra smo bili oddaljeni od obrežja in veslali smo v diagonalni črti, da si prihranimo čas in moči. Ko smo se v najhujši vročini vozili že dva dni, smo 6klenili, da tvegamo tudi vožnjo ponoči. Viharna noč v mesečini. Zidane volje smo ob osmih zvečer pospravili svoje šotore na obrežje in več ko dve uri smo prepevali in v smehu veslali po čudovitem, z mesečino razsvetljenem, mirnem morju. Brezskrbno smo pljuskali dalje proti lučim v C r i k v e n i c i. A ponoči smo se uračunali glede razdalje. Videli smo obrežje kot temno progo in bili smo pet kilometrov daleč na odprtem morju. Pa to nas ne bi bilo motilo, če bi ne bila iznenada začela briti huda burja. Kar mahoma smo bili v taki temi ko V Splitu smo se spet »vkrcali« v svoj čoln in nadaljevali pot do Omišlja. Tu nas je spet dohitela burja, a podnevi, ki nam je šotor popolnoma racefrala, nato pa nas je huda ploha premočila do kože. Popravili smo škodo, odpluli že dobre volje naprej in se radostno peljali mimo lepih kopališč: Makarske, Pod gore in Tirane proti jugu. Med ribiči. Ker smo imeli takšno barko, ki je bila iz gumijaste snovi in se je dala zložiti, so na« dalmatinski ribiči seveda povsod radovedno in pa osuplo ogledovali. Mnogi so mislili, da smo cigani. Pripetilo se je nekega dne, da so nekje hitro pobrali razobešeno perilo in brž ujeti prašiča, ko so nas zagledali in nam dali ko« kruha s prošnjo, naj se brž poberemo od hiše. V neki borni vasici pa so prej opazili naše pristajanje in vaški starešina nas je slovesno sprejel, živil pa smo dobili za majhen denar, kolikor smo le hoteli. Po vseh krajih pa je kar mrgolelo drobnih otročajev. Tu »bela kuga« pač ni znana, saj ima vsaka dru-, žina najmanj po deset otrok! Krog našega čolna se je vse plazilo in migotalo, da smo se kar bali zanj. Navadno je vsa vas stala krog nas in so Otok Rab z južnim rastlinjem v rogu, do dva metra visoki valovi so nas pozivali na borbo za življenje in smrt. Zaradi butanja in kipenja morskih valcv nismo nič več videli ne luči, ne obrežja in na slepo srečo smo se udali usodi, da se pač zgodi, kar se bo zgodilo. Kje je bil zdaj naš smeh, kje naše petje! Dve uri je trajal boj z neusmiljenimi vodami. Nato smo vsi upehani in izmučeni dosegli obrežje in se zvalili ko snopje na tla pod šotori. Dalje po morju. Že ves dan smo se oddihavali v krasni Crikve-nici. Napasli smo si telo in duha. se kopali v družbi številnih letoviščarjev. Prihodnji dan smo nadaljevali vožnjo, toda — že spet nova groza: nedaleč od nas sta se pojavila dva delfina! Nič kaj nismo bili pri volji, da bi se jima bili prepustili za igračo. Pobegnili smo jima na neki bližnji otok in počakali, da sta nam izginila v dalji. Ves dan smo nato veslali dalje in smo na otoku Sv. Jurija dobili pri nekem starem mlinu pitno vodo in prav krasen kotiček za odpočitek sredi bujnega zelenja. Zjutraj ob petih so se nam približali domačini z ribami, jajci in ovčjim sirom. Preskrbeli smo se z brašnom in odrinili mimo Jablanaca v ozki preliv do otoka Raba. — Sonce je tako žgalo, da nam je bilo nemogoče več ko šest ur na dan veslati, Zato smo imeli »vojno posvetovanje«, kjer smo sklenili, da se bomo do Splita peljali s parnikom, ker bi sicer v treh tednih, kolikor smo si vzeli časa za vožnjo do Dubrovnika, ne prispeli tjakaj. Konrad Gologranc MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. čudila našemu drznemu početju, da si upamo s tako igračkasto stvarco na tako dolgo jxit po morju! Prispeli smo! Vročina je bila že kar neznosna: petdeset do šestdeset stopinj na soncu, sedem in trideset pa v senci! Časih smo morali že ofioldiie prekiniti vožnjo in si na suhem postaviti šotore, ker nas je vročina tako zdelala, da nismo bili zmožni veslanja. Nekoč, vprav ko je sonce zahajalo, smo so pripeljali k ustju Neretve. Tu se nam je zaradi sanjavc pokrajine zazdelo, da ee peljemo v večnost. Do Velikega Stona so nam barko peljali na vozu z volovsko vprego. Na vožnji od Velikega Stona je bilo obrežje že prav južnega značaja, "agavc in palme so nas jKizdravljale, polagoma se nam je bližala Inka Gruž in nato smo zagledali cilj svoje |)oti: prekrasno, pradavno mesto Dubrovnik. Potovanje jx> morju je bilo zanimivo, saj smo so seznanili s pokrajinami ,ki so oddaljene oNa! Če me vržeš, bo vea ta denar tvoj, toda gorje ti, če jaz tebe položim! Tvoja duSa bo potem meni služila za večnost.« Ljudje so se ga bali in se ga ogibali in nihfie se ga ni upal lotiti razen Mežnar levega Tončka. Tonček je bil rokomavh in pretepač, znan po veej vasi. Tudi njemu je škrat ponudil eekine in Tončku se mu jih je zahotelo, pa sta se spoprijela. Toda i čeprav je bil Tonček močan, ga je škrat vrgel in Tonček je kmalu na to umrl. Še sedaj vidijo ljudje včasih, kako prenaša t temnih nočeh veliko vre&>, pod katero se kar šibi. Za škratov denar je izvedel tudi pastirček Tinček. Bil je ubogih staršev, zato ae mu je takoj zahotelo cekinov. Premišljeval je, kako bi prišel škratu t zvijačo do živega, ker z močjo je vedel, da mu ne bo. Vedno je premišljeval in tuhtal, pa nič pametnega mu ni prišlo na misel. Pa kdor išče, tudi najdel Nekega dne je Tinček slišal v vasi, da se vsi hudobni duhovi boje blagoslovljenih reči. >Kaj škrat tudi ni hudobni duh? Seveda jel Nu, to bo nekaj za njega I« se je razveselil. Ko je prihitel domov, je takoj tekel na podstrešje po blagoslovljene šibe tn vodo. Z vodo je poškropil vejice in takoj odhitel v gozd k Škratu. Ko ga je škrat zagledal, mu je takoj zopet ponudil zaklad, če ga vrže. >No, dobro! Pa se spoprimtva!« je Tinček sprejel ponudbo. Spoprijela sta se. Škrat ga je skoraj v prvem naskoku podrl ua tla, Tinček pa, ne bodi len, potegne šibo izza škornja in lopne po škratu. Kakor da bi treščilo vanj, je bil škrat na tleh. Tinček ga je začel mikastiti, da je bilo veselje. Ko se je Tinčku zazdelo, da jih ima škrat dovolj na grbi, ga je izpustil. Tuleč je zbežal Škrat v gozd in pustil Tinčku polno mošnjo cekinov. Ves vesel je vzel Tinček denar in se žvižga je spustil po cesti domov. »Ali bodo doma gledali, ko jim bom pokazal toliko denarja!« si je mislil. Ko je prikorakal domov, ni bilo nikogar doma. Komu naj sedaj pokaže svojo srečo?« »Tovarišem! mu je šinilo v glavo in že jo je ucvrl na pašnik k pastirjem. Pastirčki so pasli vaško iivno. Tinček jim je ves vesel začel pripovedovati: »Glejte, to je denar I Škratu eem ga vzeli« »Škratu? Kako?« so neverno spraševali pastirji. »Da. škratu!« jim je Tinček začel pripovedovati evojo zgodbo od začetka do konca. »Pokaži nam denar, da b< •<> videli, Se je res, kar 6i pravil!« so prosili pastirci. »Glejte!« To rekši je Tinček razvezoval mošnjo. »Zdaj se bo zasvetilo zlato!« je mislil. Toda joj, — piejojl Iz mošnje se je lepo počasi usulo suho — bukovo listje! Josip Črnko, dijak * Mariboru. STRIČKOV KOTIČEK ........................................................................ Dragi Kotičkov striček! — Potrkam na duri Tvojega srca s prošnjo, da me ne vržeš v nenasitni koš, marveč mi odkažeš prostor t kotičku. Saj si mi to obljubil, ko sem Te s svojo mamo obiskala! To bi bila neprijetna novica za ves svet: Kotičkov striček, ta resni in modri gospod, pa figa-možl Zato Ti prijateljsko svetujem: ostani mož-beseda, potem Te bo imel v Časteh ves svet, do koder prihaja Tvoja slava. Če pa ne pridem r kotiček, Ti bom, ko pridem v Ljubljano, Tvoja dva priljubljena koša pred nosom t Ljubljanico vrgla. Ti ne veš, kakšna sem, kadar sem huda! Glavno stvar Ti pa ie nisem povedala, namreč to, da sem v bolnišnici. Imam škrlatinko; pa bom kmalu zdrava. Ti veš, kako žalostno je v bolnišnici. Morda si bil tudi Ti že kdaj tam? Pa čeprav sem tako bolna, se bom potrudila, da dobim kljub temu lepo »pričevalo in napravim staršem veselje. Povej, ali je prav tako? Prav iskreno Te pozdravlja Trudica Kerš-baumer, dijakinja v Celju. Draga Trudica! — Potrkala si na duri mojega srca in jaz sem slišal Tvoje trkanje, pokukal skozi duri in si zadovoljno pogladil junaško brado. — »Aha,« sem zabrundal, »aha, to si pa ti, moja mlada prijateljica Trudica, Bog Te žrvi! Kar vstopi, kar vstopi!« In sem Te gostoljubno posadil v kotiček in si zdaj v njem in je tako rešena domovina in moja čast tudi. Zdaj mi nihče več ne more reči, da sem figa-mož, nego mi kvečjemu sme reči, da sem mož-beseda, čeprav včasih kaj obljubim, pa potem tega vseeno ne storim... Ta nesrečna moja pozabljivost je vsega kriva! Saj včasih celo pozabim, da živim in nastane zaradi tega kaj čudna zmešnjava. Tako sem zadnjič, ko sem vstal, bil trdno prepričan, da je Kotičkov striček že pred letom dni umrl. »Zdaj je pa že res čas«, sem zagodrnjal predse, »zdaj je pa že res čas, da ga obiščem na pokopališču in izmolim na njegovem grobu očenašek ali dva za njegovo ubogo dušo.« In sem šel in sem debelo uro iskal njegov grob in sem se nazadnje vendarle spomnil, da sem še živ in sem jo jadrnih korakov ubral s pokopališča v mesto nazaj... Medtem je botra škrlatinka gotovo že vzela od Tebe slovo in si zdaj spet zdrava kot dren. Od srca želim, da bi bilo tako! Saj sem že sam pred leti nekajkrat okusil, kako žalostno je, če mora človek v bolnišnici ležati m čakati ljubega zdravja, tistega zdravje, o katerem pesem tako lepo poje: Kdor ima zdravje, žilavo zdravje, lahko si kamen dene pod zglavje, vendar veselo zaspi. Če se na potu truden upeha, zvezdnati svod je varna mu streha, rosa mu pokoj rosi. S pticami pesmi jutranje peva, z ribami zdravje vam razodeva, ali o zdravju molči. Kdor ima zdravje, žilavo zdravje, lahko si kamen dene pod zglavje — kakor na mahu zaspi.., Tudi spričevalo si medtem že dobila in stavim nič koliko, da si se z njim na vso moč pred očetom in mamo postavila in da si ga upaš celo meni pokazati, tako dober je. Če pa nI tako do-: bro, kakor sta oče in mama pričakovala, se pa svet tudi še ne bo podrl in se zaradi tega ni treba preveč žalostiti. Bo pa prihodnje leto boljše, če Bog dS in sreča junaška! Eno izmed poslanih dveh pesmi sem, kakor si videla, pred tedni objavil. Pa še kakšno iztuhtaj in mi (o pošlji, ali pa jo kar sama prinesi, da si prihraniš znamko. Prisrčne pozdrave Tebi in mami! — k" o • • ; . kov striček. aie». i< i. »SLOVENEC« 'L )" ■ 111 lO^f Stran It DRUŽINA Napuh je ole vse nesreče, ponižnost pa.mali vsega zvelitanja. IA M. Slomšek). NAS DELAVEC Dama, tady, gospa, gospodična Bog ve, kolikokrat so se že v raznih deželah in državah zbrale ženske, da bi sklepale o imenu, ki bi pristojal vsem ženskam brez razlike stanu in samskega ali poročenega stanja. Predvsem naj bi izginil — tako želijo povsod — tisti ogladni naliv: milostljiva, milostiva, milostivica, milostna gospa ... Tudi s i g n o r i n o naj bi odpravili na rovaS s i g n o r e. Za zgled jemljejo Francijo, kjer nazivajo vse ženske preprosto: m a d a m e. Toda v Angliji, kjer ima vse, kar je iz davnih dni, takšno veliko pravico, je 1 a d y še zmeraj v časteh. — Zanimivo pa je, če zvemo, odkod so ženske dobile prav za prav te različne nazive, Gospa je žensko ime iz moškega imena gospod, kar je zlasti dobro videti v srbohrvaščini: g o s p o d j a (gospodža). Ta naziv so imele spočetka le poročene ženske; ime vsebuje tudi poslovanje hišne matere in gospodinje. Gospodična je pomenilo zmeraj neporočeno, samsko žensko višjega stanu v sorazmerju z dekla, dekle, deklica, de-klič — nižjega stanu. Beseda dekla je pa imela tudi leposlovni, pesniški pomen, posebno v verskem oziru, saj je Mati božja imenovana »dekla Gospodova«. Dandanes pa bi bila pač vsaka ženska oseba užaljena, i« bi ji rekli, da je dekla. Tako a« pač časi spreminjajo. Kar pomeni beseda gospa pri nas, (pri Nemcih »Frau«), to pomeni v latinsko-frankovskih pokrajinah ime dama. To je domina, kar spet pomeni, da je enakovredna družica d o m i n u s a , gospoda; da je upraviteljica in predstojnica hiie, ki je skrita v besedi (domus = hiša). Ko se je razširilo krščanstvo in je začela rimsko-latinska kultura vplivati tudi na naše pokrajine, se je »do- mina« razkošatila tudi po evropskih deželah in zlasti na dvoru vladarjev in velikašev. V viteških časih je že imel vsak vitez svojo izbrano 'damo (od domina). A dama je pomenilo zaeno tudi vse, kar je lepo, dobro, čednostno, gosposko. Pri nas Slovencih »dame« skoraj ni bilo. še zdaj je čudno slišati v slovenščini to ime, zlasti še, ko se nekam porogljivo dodaja: »narodna« dama...« V Angliji pa so imeli svojo 1 a 'd y (ledi), ki irvira Iz 1 a i f d i g e , kar pomeni osebo, ki daje kruha, ker je bilo v normanskih, starosaksonskih gradovih navada, da je le gospodinja smela rezati in deliti kruh. Tudi tu je bila torej ženska v hiši zmeraj tudi gospodinja, gospodarica. Šele kasneje je bil naziv 1 a d y le v plemenltaških rodbinah v navadi. Angleški kraljici Elizabeta in Ana sta se radi nazivali kar preprosto: lady. Kakor so se vedle lady, takšno je bilo pravilno merilo za čednostno življenje v Angliji. — Signore in sennore Italije in Španije izhajajo iz moških imen signor in sennor, kar pomeni senior, starejši, kakor pomeni germanski herero, Herr, starost in častitljivost, pri nas pa je gospod isto ko gospodar, voditelj, tisti, ki ukazuje. Tako vidimo, da imajo različni nazivi ženske prav preprost izvor. Da večinoma pomenijo starost, ugled osebe in hiše, kjer gospodinja upravlja družino. Iz teh pa so zmanjševalne besede za samske ženske osebe. Zatorej je vprav za to dobo, ko je toliko bolj bridkih zadev veliko bolj važnih, kaj malo umestno, da bi se pričkali, ali bodimo gospe ali gospodične ali celo narodne dame in pa milostljivice ... Resnica o Rusiji Nove obleke za poletni čas (e8 .D* Že zadnjič smo obširno poročali o najvažnejših pomembnostih letošnje poletne mode. Danes prinašamo nekaj prav lepih, ne dragih in za to modo praT primernih vzorcev poletnih oblek. Na levi je pod it. 1 tako zvana kozaška obleka, ki je narejena iz umetne svile s cvetkami. Bluza je obrobljena z belim taftom, ki je prav na gosto prešit. Krilo je v dveh polah, ob straneh je majhen razporek. Pas je iz belega usnja. Potrebuješ 385 cm blaga, ki je široko 94 cm. — Obleka pod it 2 je iz črne, z velikimi rožastimi vzorci pose- . > *; > m! UjJzJttAM Vesele ure na počitnicah. Vidiš primerne obleke za k vodi; spredaj primeren kopalni plašč, na levi iorulno obleko za mlajše osebe in zadaj dve mladinski obleki za na obrežje. 0 kopanju in kopalnih oblekah smo že ono nedeljo poročali. Spretni m podtalni propagandi komunistov ter i njihovim zagovornikom se je posrečilo pričarati v dušo marsikaterega delavca, ki sicer ni komunist , in morda tudi ne marksist, dozdevno sliko o so-cijalnem raju v boljševiški Rusiji. Ni treba poudarjati, da so temu vzrok tudi slabe In nepovoljne razmere v evropskih državah, čemur je vzrok gospodarska kriza in nezanimanje za rešitev socijalnega vprašanja v nemarksističnem duhu s strani odločujočih faktorjev. Res je tudi, da marsikateri delavec ne verjame v stvarne navedbe o stanju v Rusiji, češ, tako pišejo le meščanski listi, ker so podkupljeni. Če hočemo, da bo imelo delo resnega delavskega gibanja pravo presoio m pravilne poglede, je treba izbiti dno taki miselnosti, ki je le posledica »enotnih proletarskih front«, ki jih ustvarjajo komunisti in zagovarjajo na diktat iz Moskve. Treba si je resno odgovoriti na vprašanje: aH je boljševizem res ustvaril v Rusiji komunizem in zadovoljil delavca? Marsikomu stoji pred očmi velika industrializacija Rusije, njene nove tovarne, elektrarne, Dnje-postroj, traktorji itd. Toda, ali spada mogoče vse to mehaniziranje ▼ naloge komunizma. Ali ne izvršuje vseh teh del vsaka moderna država, ki se hoče osamosvojiti na industrijskem polju? Če bi to ne bilo res, bi morali trditi, da je bila predvojna Amerika (Združene države) prva komunistična država. Saj so tja potovale za kruhom mase iz vsega sveta. Industrializacija države torej še ni rešitev socijalnega vprašanja ▼ komunističnem duhu ne v zapadni Evropi, in tudi ne v Rusiji. Sami režimovci v Rusiji ne trdijo, da so ustvarili komunizem, čeprav imajo vsa državna sredstva na razpolago in izsiljujejo izvrševanje svojih povelj z najbrutalnejšimi sredstvi, in to kljub temu, da se ne oddaljujejo od marksističnih klealov. Razvoj kaže, da se vse praktično žtvljenje v Rusiji odmika od teh idealov. Ena temeljnih dogem komunistov je družba, v kateri so vsi ljudje enaki v pravicah in dolžnostih. Življenje gre tuli v Rusiji preko tega. Sam Stalin se je v nekem svojem govoru v zadnjem času izrazil, da je enakost meščanska izmišljotina in je on proti njej. Družabne razlike vedno bolj rasejo v Rusiji. Tudi tam imajo železniške vozne karte I. in II, razreda, kdor ima denar, se lahko bolje hra- jane svfle ali volne. Kroj je po obliki »princes«, spodaj so vložene gube. Rokavi so jako moderni, tričetrtinski. Kupiš 400 cm blaga v širini 94 cm. Ženske, ki so precej obilne postave, si bodo izvolile obleko pod št. 3. Kroj je tako prirejen in okras lepo poudarja moderno podobo. Potrebuješ 480 cm blaga s širino 94 cm. "Istega pomena je obleka p o d š t. 4 iz temne, le malo vzorčaste umetne svile, ki jo prav tako kupiš isto količino. Pod št. 5 imaš tako zvani komplet, sestavljeno oblačilo, z ohlapno jopico iz istega blaga. Lep je okras okrog vratu, sami nabranki so in pa na rokavih, ki imajo v zapestju (ali ob komolcu) iste nabranke. Za to obleko, ker ima še jopico, Potrebuješ pač 6 m blaga, ki bodi 94 cm široko. — odoba pokaže tudi raznovrstna pokrivala. V vsem se moramo seveda ravnati tako, kakršna je dotična oseba, ki si tako in tako obleko izbere. Vsaka oseba ima še svoj lastni poudarek (ton), tako da se do pičice ne moreš držati nobenih modelov. Dalmatinska tvornica cementa odpušča delavstvo V zadnjem času se pri nas večkrat omenjajo nekatere inozemske družbe, ki eksploatirajo naša rudna bogastva in se pri tem ne drže obvez, katere so prevzele, ko so prejele od oblasti koncesije. Med te družbe spada tudi »La Dalmatienne«, velika tvornica cementa, ki je ustavila obratovanje za izdelavo oz. pridobivanje karbida in ciana-mida. S tem je izgubilo delo in zaslužek preko 1000 delavcev in nameščencev. Delavstvo je zato napravilo po svojih strokovnih organizacijah spomenico na bansko upravo primorske banovine, v kateri pravi, da je zaradi racionalizacije in mehanizacije pripravljen zopet večji odpust delavstva v dalmatinskih tvornicah cementa. Delavstvo verjame, da ima tudi industrija zaradi krize težkoče glede prodaje cementa, vendar je mnenja, da se za temi odpusti delavstva skriva dobro preračunan načrt. Kartelirana cementna industrija je služila in še služi, ker se poslužuje vseh mogočih načinov, da si obdrži svoje ogromne dobičke. H koncu spomenice delavstvo prosi bansko upravo, da naj pod-vzame vse možne mere, da ne bo nad našim ubogim delavstvom in nad našo državo tuji kapital nemoteno izvajal srvoje načrte in si na račun delavstva in colete povečaval svoje dobičke. Značilno za gornjo francosko družbo »La Dalmatienne« je, da je svoječasno podpisala pogodbo, da svojih obratov ne bo ustavila, četudi bi nastopila kakršna koli situacija. Seveda kapitalu je možno prekoračiti vse pogodbe, uničiti eksistenco in življenje delavstva in njihovih družin, ne da bi ga odločno prijeli in zahtevali, kar imajo terjati od njega delavstvo in pa i država. Ctruv-cctv- I J iHANUEAKTURA I Otrok se boji vode To prav za prav ni res, saj se otroci najrajši igrajo z vodo. A nekateri otroci se boje mrzle vode, da bi se šli kopat vanjo. Takih otrok nikar nasilno ne tirajmo v vodol Prav ostudni so starši, ki svojega trepetajočega otroka kar porinejo v vodo, češ, naj se navadi in utrdil Tak otrok je brez dvoma slaboten in njegovi živci se upirajo mrzli vodi. Časih tudi začne bljuvati, če ga prisilimo, da gre v vodo, čeprav se joka m od groze vpije. Starši so jako nespametni, če tako mučijo otroka. Treba je počasi in previdno ravnati z njim. Naj se najprej igra na soncu, nato naj ga s postano vodo in z brisačo malo ovlažimo in ga igraje zvabimo v vodo. Prej ga namažimo z oljem. So ljudje, ki jim voda škoduje za ušesa, da izgubijo potem ravnotežje. Takih otrok ne smemo siliti v vodo. Vrtnice v kuhi Posladkane vrtn:ce. (Navodilo je že 100 let staro.) Vzemi hudo rdeče vrtnice, ki se še niso razcvetele. Potrgaj vse zelenje in stolči vrtnice v možnarju prav na drobno. Na pol kilograma stol-čenih vrtnic daj \Yi kg sladkorja. Kuhaj v 1 litru vode, da zavre in se sladkor zgosti, dodaj stolčene vrtnice, dobro premešaj in naj še povre tako dolgo, ko v trdo kuhano jajce. Potem odstavi, po-snemi peno, dodaj malo limonovega soka, da je barvn svetlordeča. Ko se ohladi, pretlači skozi sito in daj v kozarce. Poslovni red Po določilu § 339 obrtnega zakona so dolžni industrijski (tovarniški) podjetniki izdelati za svoje podjetje poslovne rede. Pred nekaj dnevi je izdal minister za socijalno politiko in narodno zdravje obrazec takega poslovnega reda. Ker so poslovni redi poleg kolektivnih pogodb gotovo najvažnejša določila za delavca, ne bo odveč, ako si jih nekoliko ogledamo. Poslovni red se mora v delavnici izobesiti na vidnem in pristopnem mestu in mora biti lahko čitljiv. — Vsakemu delavcu se mora pri vstopu v delo izročiti en izvod veljavnega poslovnega reda. Kaj mora biti v poslovnem redu? Predvsem so določila o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, nameščenci in učenci za vstop v delo. Nato govori poslovni red o kategorijah delavcev, o inozemskih delavcih, za katere je treba urediti poseben register ter o prepovedi dela za porodnice dva meseca pred in dva meseca po porodu. Dalje mora obsegati poslovni red pravice tn dolžnosti lastnika podjetja in nadzornega osebja. Po teh določilih je dolžno nadzorno osebje skrbeti za pravilno porazdelitev dela in za uvajanje novo sprejetih delavcev v posel, ki jim je dodeljen. V čl. 5. je določeno, kdo ima pravico kaznovati delavce, če store kaznivo dejanje. Čl. 7. določa natančno o delovnem času in o odmorih, o praznovanju nedelj in praznikov. Dalje so določilla o strokovnem izpopolnjevanju in izu-čevanju učencev, o zaščiti življenja in zdravja delavstva in o zaščiti zoper požar. Važen je čl. 11. obrazca, ki govori o obračunu in izplačevanju delavcev, kjer je določena obračunska doba, plačilo za akordno delo, odtegljaji itd. Drobni ostanki zaslužka pod 25 parami, ki se ne izplačujejo, se zaokrožujejo na polnih 25 par v korist delavcu. Nato so določila o zavarovanju delavcev in prvi pomoči ob nezgodah. Posebno važna so pa naslednja poglavja o dolžnostih delavcev, o kazni in razrešitvi delovnega razmerja. Kazni so: ukor, denarna kazen, ki pa ne sme biti višja od tretjine dnevnega zaslužka. ni kot kdor ga nima, v gledališču ima boljši prostor itd. V Rusiji obstoje naravnost zakonite kaste. Na vrhu je vlada nekaternlkov, ki je ne more nihče premakniti in ki je podvržena edino kontroli diktatorja. Pod njo so razne kaste, med katerimi sta najvažnejši vojska in policija (GPU), za tem pa gospodarska birokracija. Sleli kasta tehnikov, specialistov, mestnega proletarijata. Na zadnjem mestu so kmetje ter oni, ki so izven zakona. Druga dogma komunizma je družba brez denarja. Toda tudi Rusija ima denar. Po 17 letih to odpravili karte za kruh, mleko, kašo in se more vse to kupiti, kdor ima seveda denar. Delavci imajo v Rusiji ravno tako plačo od dneva ali tedna kot v ostali kapitalistični Evropi ali Ameriki, samo da so ruske plače znatno nižje. Tretja komunistična dogma je ukinitev plačilnega sistema. To pa ni izvršeno, temveč je toliko slabše, da je vse rusko ljudstvo postalo pravi pro-letarijat, t. j. nemaniči. Odkar so odpravili svobodne kmete, tudi teh ni več, ampak so le pravi poljedelski delavci. Strokovne organizacije so birokratsko orodje diktatorske države. Delavec se ne more boriti za svoje pravice. Slabo je plačan. Povprečna mesečna plača ruskega delavca in nameščenca znaša po ruskih uradnih podatkih le 145 rabljev, za kar se more kupiti le 5 kg slanine ali 15 kg sladkorja ali 15 kg riža ali en par čevljev. Gospod inžiner dobi seveda plačo okrog 3000 rabljev. Od 12 mesečnih plač mora 'delavec prepustiti eno za notranje posojilo, približno ena pa gre navadno za militaristične namene, tako, da ostane delavcu le 10 mesečnih plač. Duhovit Francoz je rekel: »Kapitalist stiska delavca za želodec, dr-žava-delodajalec pa se istočasno potrudi, da mu zamaši tudi usta«. In militarizem? Naši marksisti so divji na militarizem kapitalističnih držav, v Rusji je pa ravno vojska tisti element, ki najbolj žre. Vse, kar je t njo r zvezi, je sijano opremljeno in preskrbljeno. Dr. Hahn, vseučiliški profesor iz Irkutska trdi, da se potroši v Rusiji pet krat toliko za vojne namene kot za miroljubne, dnevne potrebe prebivalstva. Govoriti torej o komunizmu v Rusiji je laž. -In ruske množice delovnega ljudstva moramo res pomilovati, da morajo trpeti pod takim režimom in da so morale pretrpeti še toliko žrtev ob revoluciji za njegovo uveljavljen}«. Samo hudi prekrški se smejo kaznovati r polni ia-meri povprečnega dnevnega zaslužka. Vse denarne kazni se uporabijo samo za izboljšanje razmer delavcev pri tem podjetja, kar nadzira obče upravno oblastvo. Čl. 18, pove, kdaj stopi poslovni red v veljavo; čl. 19. pa pove, da dobi delavec, ko stopi v posel, en primerek poslovnega reda, kar potrdi s svojim podpisom. Tak je torej obrazec poslovnega reda. Dela-v-ce tn nameščence, zlasti pa obratne zaupnike opozarjamo nanj in jih prosimo, da se zanimajo za to, da bodo podjetniki izdelali poslovne rede točno po zakonitih določilih. D r o n e Sedaj v letnem času ima pisarna Zveze združenih delavcev v Ljubljani uradne ure od 7 zjo-traj do 1 popoldne. V posebnih primerih se popoldne lahko zglasite tudi pri tajniku v Veliki čolnarski ulici 7-1. Krščanska strokovna internaeionala. Internacio-nala je imela sejo odbora 22. in 23. maja v Luxem-burgu. Tajnik Serarrens je poročal o nevarnostih, ki groze ne le Zvezi narodov, temvei tudi mednarodnemu uradu za delo. Ugotovil je, da kljub neprijetnostim, ki so doletele delavstvo, vendar le izkazuje mednarodni delovni urad aktivno bilanco. Celo države, ki so odpravile strokovne organizacije, so prisiljene poslušati glas Ženeve. Poročal je tudi o najnovejših vesteh iz Španije, ki pravijo, da tamkajšnji marksistični režim ravno tako ogroža svobodo delavskega organiziranja kot fašistični režimi. Mednarodno krščansko strokovno gibanje, ki ga vodi internaeionala z malimi izjemami, šteje sedaj 1,109.341 članov. Serarrens je dalje poročal o prošnjah za sprejem v internacionalo, ki sta ju vložili Centrala poljskih poklicnih oragnizaeij in španska organizacija. Francoska strokovna zveza je objavila načrt o reformi gospodarstva, nizozemska protestantska strokovna zveza je dobila svoj dnevnik, katoliška nizozemska organizacija pa je ustanovila fond za boj proti ekstremistom in podpiranje mladih brezposelnih. V mesecu septembru »e bo vršilo študijsko zborovanje intemacionale, na katerem se bo razpravljalo o ženski zaposlitvi, kolonijalnem vprašanju glede na razmere domačega delavstva in o uporabi obstoječih ustanov pri tvorbi stanovske zgradbe. Tajnik je dalje poročal o razmerah v Jugoslaviji. Poljski, Češkoslovaški in Avstriji, preko katerih je potoval, udeležujoč se raznih zborovanj in sej (n. pr. seje nameščenske intemacionale na Češkem). Seja je razpravljala še o gradivu za delovno konferenco Prihodnji kongres intemacionale bo v Parizu prihodnje leto. — Kot je iz gornjega razvidno, je španBko krščansko strokovno gibanjo v precejšnji nevarnosti in stoji v znamenju mar-i ksietifnega terorja. Cabalero, španski Lenin, bi brez dvoma rad čimpreje uvedel »enotno fronto proletarijata«, katerega žrtev naj postanejo tamkajšnje krščanske strokovne organizcije. Druga Rusija.1 Delavec, ali hereš svoje časopisje? Morda ne veš, da je v hoju za zboljšanje tvojih pravic najboljši zaveznik in prijatelj dober nzširjen delavski list. Ali poznaš delavski tednik »Delavsko fronto«, ki izhaja v Mariboru. Vidiš, to je list. ki zasluži, da ga bereš, podpiraš in razširjaš. Poljedelsko delavstvo. Upravni svet Mednarodnega urada za delo je imenoval stalen odbor za poljedelska vprašanja, da se organizirajo na ta način redne zveze med poljedelstvom ter uradom. To je bilo že skrajno potrebno, ker vse kaže, da je vprašanje poljedelskega delavstva tudi v mednarodnem oziru precej zapostavljeno. Politične stavke. Delni uspehi pri dali marksistom v Franciji in Belgiji velik pogum. V obeh državah je nastalo veliko stavkovno gibanje. Stavkajoči so hoteli v Belgiji napasti tovarno za orožje in se najbrž polastiti orožja. Stavkajoči so napadali tovorne avtomobile. Vse kaže, da imajo pri teh stavkah svoje prste vmes komunisti, ki hočejo izrabiti stavke v svoje namene. V Belgiji so utemeljevali stavke s strahom pred rexisti. V kolikor je šlo pri teh stavkah za politične namene, so stavke zgrešile svoj cilj. Stavka je orožje strokovne organizacije, ne pa strankarstva. Naš domači zdravnik L. Ž. - J. Obistno (ali ledvično) bolezen zdraviti je težka naloga zdravniku, ki ima bolnika po potrebi pred seboj, da ga preišče in mu pregleda seč. Na daljavo pa je pametno zdravljenje — izključeno. Ker se vleče vaša bolezen že nad pol leta, vam svetujem, da se napotite radi natančnega pregleda (obistnih bolezni namreč je mnogo vrst, lahno in težje in neozdravnih) in zdravljenja, oziroma primernih navodil za življenje v večjo bolnišnico, ki ima poseben oddelek za notranje bolezni. Menim, da opravite, kar vam treba, v teku enega tedna. L. K. - Š. Splav je dogodek, ki vas je nemilo presenetil. Ako nimate v bližini veščega zdravnika, ki naj ugotovi dejansko stanje in vam ponudi potrebno pomoč, napotite se nemudoma v bližnjo bolnišnico. Splavi so dosti nevarnejši od porodov. Po toliki krvavitvi ni verjetno da bi še trajala nošnja. Ista. Izrena žeja vas muči po zadnji p r a v š -n i čišči? Vsekakor treba, da preišče zdravnik v^s osebno in tudi vašo seč. Brez teh ugotovitev je vse ugibanje prazno. Ista. O zapeki in njegovem zdravljenju z domačimi pripomočki je bilo letos pisano že večkrat. Z. B. - V. O posebnih zdravKih (ali specijali-tetah) je bilo že večkrat označeno naše mnenje. V presojo te vrste zdravil se ne spuščamo že iz načelnih razlogov. Če vam je predpisana posebnost predraga, pogovorite se s svojim zdravnikom o nadomestnem zdravilu, in takih je na stotine, ki so enako uspešna in dosti cenejša. Zdravilo vaše posebnosti je zelo ceneno, vabljivo in všečno zunanjo obliko pa si daje prebrisani izdelovalec pošteno plačati. Ista. Domače železno zdravilo? Nekajkrat sem priporočil tole sredstvo: v srednje debelo jabolko zapičite zvečer 12—15 srednje velikih žebljev — žičnikov, po zajtrku pa pojejte jabolko. Po šestih tednih opustite takšno zdravljenje za toliko časa. Ista. Zoper siabokrvnost se rabijo v najrazličnejših spojinah in oblikah železo, mangan, baker, fosfor, v novejšem času krvni izdelki, v najnovejšem času izvlečki iz jeter ali želodca. Uspešna so tudi kuhinjsko pripravljena jetra (v kolikor se da v presni obliki). Povdariti pa treba, da je slabokrvnost največkrat delni izraz kake druge bolezni (okuženja, zastrupljenja, neprimerne prehrane, življenjskih razvad, prenapornega dela itd.) in da se uspešno zdravljenje slabokrvnosti mora začeti pri prvem ali glavnem vzroku in po njem ravnati. K. F. - T. Zastarelo pljučno jetiko treba var-devati zelo previdno. Opustite vsako poskušanje s krepkejšimi pripomočki, da se bolezen ne izpre-vrže iz umirjene v naglo napredujočo. Umestno je v tem letnem času prav oprezno utrjevanje z vodo in zrakom, poskusite tudi, če je vaša toplina pravilna že nekaj tednov, s sončenjem. Začnite 6 3 minutami na vsako stran in polagoma podaljšujte, vsak dan za eno minuto, na 20 minut spredaj in toliko zadaj s končnim opršenjem ali mokrim obrisom. Kaj še storite, ko so zdravniki izkazali na vas vse svoje umetnosti? Poskusite zlasti kam v gore in prebiti poletje v višini 1000 m ali kaj višje, najbolje na kakšno planino, kjer dobite pri pastirjih dovolj mleka in priprostih jedi. Poleg zdravilnega gorskega zraka najdete, česar vam po dolgotrajnem beganju najbolj treba — telesno in duševno pomirjenje. Isti. Za pljučne bolezni veljajo kot domača zdravila: sok češminovih jagod (bot. ber-beris vulgaris), korenika črnega korena (bot. scorzonera hispanica), korenika g a b e z a (bot. symphytum officinale), čaj marjetičnega cvetja (bot. bellis perennis) in cvetja bele mrtve koprive (bot. lamium album), planinskega maha (bot. cetraria islandica), grenkulice ali zlate verižice (bot. gle-choma pederacea intrirsuta), ptičjega dresna (bot. polygonum aviculare), lečuhe ali s a -niklja (bot. sanicula europaea) in jetičnika (bot. veronica officinalis). V naših krajih sluje tudi smola iglastega drevja, posebno belega bora in rušja, za brinovo jagodo debela kepica smole zadošča na dan. Isti. Krvne podplutbe v očeh so pri hujšem oslovskem kašlju navaden pojav. Če se otroku oko še rado solzi, devajte mu nanje obkladke s toplim malce soljenim kamiličnim čajem, zjutraj mu spirajte oko z istim čajem, potem pa mu je namažite z zdravniškim mazilom. Zavedajte se, da je otrok vaš in, ko pride jesenski čas, začnite mu dajati ribje olje. M. M. - Lj. Glavobolov je več kot tristointri-deset vrt po obliki in izvoru. V vašem obširnem dopisu je oblika vašega glavobola popisana dovolj obširno, omenjene so tudi nekatere druge stranske, a važne okoliščine, ki dajo sklepati na izravnote-ženje vašega živčno-duševnega stanja; ni pa v 'tajem podatkov o postanku in vzrokih, dozdevnih ali resničnih, kdaj in kako se je začelo to mučno stanje, nič ne poročate o svojih rodovnikih in družinskih razmerah. Spominjam se mnogih primerov, podobnih vašemu, ki so mi dovolj belili glavo že od blizu, ker sem jih moral zdraviti z večjim naporom, kakor ga je treba za zdravniški predpis (recept) ali nasvet kakega zdravilišča. Na vaše vprašanje o primernosti obmorskega letovanja odgovarjam, da je pametno razvedrilo dobro zdravilo. M. A. * S- Luskine, kakor jih opisujete, so izraz neozdravljivega kožnega vnetja, ki je po vzroku različno in se zato zdravi na različne načine. Kaj je bilo izprva in kaj vam je še zastalo v udu, se ne da dognati brez neposrednega zdravniškega pregleda. Čudim se zelo, da to ni bilo storjeno že ob začetku! M. Z. - Z. Zoper luskavico (znano trdovratno kožno bolezen), da poznate iz svoje izkušnje uspešno zdravilo in sicer je to približno 2% vodena raztopina formalina, ki si ž njo bolna mesta spirate in potem namažete z borovim vazelinom. Doslej se vam je luskavica toliko zboljšala, bolj ko z drugimi zdravniškimi sredstvi, da upate doseči popolno ozdravljenje s formalinom. Rad pri-občujem vašo menda dobronamembno željo, da se tudi drugi trpini okoristijo z vašim izkustvom, pristavljam pa, da nam je to sredstvo dobro znano kot imenitno razkužilo in izvrsten pomoček zoper preobilno (in dišeče) potenje. V ta namen je bil v tej posvetovalnici večkrat priporočen razredčen formalinov cvet. Zoper luskavico ne morem priporočan formalina, ki kožo suši in pospešuje tvorjenje luskin. V vašem primeru menda bolje služi borova maža; morda pa tudi bolezen sama odnehuje navzlic formalinu, kakor je njena znana navada. A. P. - Lj. Močno bitje srca, ki vas razburja in telo budi iz sna, je bržkone iste narave, kakor je bil pred leti »naval krvi«, ki vam je prešel z zdr-i nikovo pomočjo. Menim, da se istega načina po-služite tudi sedaj. Jaz vam ne morem povedati stvarnih nasvetov, ko ne poznam podrobno vašega dejanskega stanja, zadeva je tudi prekočljiva za ugibanje na daleč. Isto velja za bolečine v kolenu, za neozdravljeno živčno vnetje in druge »kratko-časnosti«, ki vas »zabavajo« v pokoju. Če nimate volje ali sredstev za zasebno zdravljenje, imate pravico do brezplačnega zdravljenja na oddelkih oz. ambulatorijih splošne bolnišnice. Isti. Hude bolečine in vročino v nogi naj zdravim vaši teti v Ljubljani od daleč? Če bi me enako vprašal hribovec izpod Blagača ali od Sv. Treh kraljev, bi mu odgovoril, naj pošlje po bližnjega zdravnika. Mnogim. Otroška letovišča postajajo dejanska potreba za mestne in druge v umetnih razmerah živeče otroke. Javni in zasebni nameščenci in večinoma vse delavstvo je dandanes v počitniških mesecih v zadregi, kam z otroki. Mnogo je ustanov, ki nudijo nekaterim otrokom zdrav odmor iti okrepitev v počitnicah, velika večina otrok teh stanov ni deležna takih ugodnosti. Mnoge kmetske družine v hribih in drugih zdravih krajih bi mogle brez posebnih zadržkov sprejemati nekaj naravnega življenja potrebnih otrok v oskrbo čez poletje brezplačno ali za malo oskrbnino. V imenu krščanske ljubezni in slovenstva opozarjamo gospodarje kmetskih domov na to narodno potrebo in jih poživljamo, da o nji razmišljajo in naj po svojih razmerah pripravijo primerna letovišča »iz-dedinjenim« otrokom. Prihodnjo zimo napravimo pri obstoječih, vsestranskega zaupanja vrednih ustanovah posredovalnice za to človekoljubno delo, da bo prihodnje leto tolikim slovenskim otrokom lepše od letošnjega. Kmetijski nasveti Naprava ribezovega vina. A. L. Sv. M. Ribez vam je letos bogato obrodil, zato bi radi iz njega napravili vino. Želite vedeti, kako se to dela in kako je z njim ravnati. Nadalje, če se s takim ribezovim vinom da popraviti jabolčnik, ki cika. — Ribezovo vino napravimo na sledeči način: Popolnoma zrelo ribezevo grozdje potrgamo, očistimo listja, vejic in druge nesnage, ga zmečkamo, zmeljemo ali zrna-stimo tako previdno, da ne stremo pešk, ki dajo vinu trpek okus. Tako pridobljeno drozgo postavimo v kako kad na bolj hladen prostor, kjer naj stoji par dni. Ker priplavajo tropine na vrh, jih večkrat na dan potlačimo, da ostanjeo vlažne, ker suhe se rade skvarijo. Po dveh dneh to drozgo hitro in čisto sprešamo, najbolje s kako primerno stiskalnico. Tako dobimo ribezov sok. — Temu je dodati vode in sladkorja. Da dobimo dobro namizno vino, dodamo m en liter soka dva litra vode in tri četrt kilograma sladkorja — sipe. — Tako nastane pijača z 11—12 odstotki alkohola. Sladkor je najbolje prej raztopiti v topli vodi in nato raztopino primešati 6oku. Da se ta sladki sok spremeni v vino, mora pokipeti. V ta namen ga natočimo v popolnoma čist, zdrav sod, toda ne do vrha, ampak kake štiri prste pod veho. Zamašimo ga pa s kipelno veho. Sod postavimo na bolj topel prostor, kajti sladkor se najraje spreminja v alkohol, to je, pokipi pri toploti 15—20 stopinj Celzija. Ce je kraj prehladen, preneha kipenje, četudi je sok še sladek. Tedaj premestimo sod v toplejši prostor, premešamo v njem pijačo, da se dvignejo drože, nakar se po par dneh kipenje obnovi. Ko je prenehalo glavno kipenje in se je vino očistilo, tedaj ga pretočimo v drug sod, ki ga le čisto malo zažveplamo. Sod napolnimo do vrha; ker se pa vino suši, ga vsakih 14 dni doli.jemo, da se veha vedno moči v vinu. S teni preprečimo, da ne prihaja vanj zrak in da se ne skisa — cikne. Sedaj vino zori. Cez tri do štiri mesece, rajši več kot manj, je pijača dozorela in se popolnoma učistila. Tedaj jo lahko rabimo; še najboljše pa jo ie pretočiti v steklenice, v katerih se ohrani nepokvarjena jx> več let. Seveda jih je dobro zamašiti in hraniti ležeče v pesku. Na ta način si boste napravili dobro ribezovo vino. — Da bi pa s takim vinom popravili iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiimnniiiiiiuni OD REŽITE iiiiiiiiiiiimiliiiiiiiitiiiiiimiimiiiiiiii if §?if|mifa odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim je priložen tale odrezek. | | »SLOVENEC", 5. julija !936 j ilM,n,....... .....................................................Hiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii cikasti jabolčnik, to pač ne gre. S tem bi le pokvarili zdravo pijačo, kajti cik 6e v splošnem ne da ozdraviti. Lahko tak cikasti jabolčnik spremenite v kis. Najbolje pa je, ako ni premočno cikast, da ga pri uporabi zmešate s kakim zdravim sadjevcem, ki naj cilianje omili. Grozdje se ob cvetju osuje (osiplje, oprhne). S. V. R. V svojem vinogradu ste opazili, da se cvetje zaroda — kabrnikov osuje, pri nekaterih trtah več, pri drugih manj, sicer pa letos precej močno, več kot druga leta. Kaj bi bil vzrok temu? — Oprhne-nje ali osipanje kabrnikov ob cvetenju trt se pojavlja pri nekaterih sortah v večji meri, nego pri drugih. Največ pa vpliva pri tem vreme ob cvetju, pa tudi lega vinograda in saditev trsa. Nekatere vrste trt so ob cvetju zelo občutljive in kaj rade oprhnejo, le da je vreme nekoliko neugodneje. Pa tudi sicer odpornim trtam se cvetje ob deževnem vremenu osuje in ostanejo jim same vitice. Na to lastnost oprhnenja je paziti, kajti dobe se tudi posamezni trsi iste sorte, ki so mnogo bolj podvrženi temu in skoro vsako leto se ob cvetju več ali manj osujejo. Take trte je zaznamovati, da ne jemljemo od njih cepičev, ker se ta lastnost podeduje. Pre-vlažna zemlja, prenizka lega in pregosta saditev trt pospešuje osipanje cvetja in s tem znatno zmanjšuje pridelek. Tla v kleti. Zidam novo hišo, v kateri sem zgradil tri kleti. Eno od teh mislim uporabiti za sadjevec, drugo za sadje in tretjo za krompir in ostalo zelenjavo. Kakšna naj bi bila tla v jx>samez-nih kleteh. Ali iz betona, ali iz prsti, ali iz česa drugega. I. K. p. G. Kleti za sadjevec, sadje in zelenjavo ne smejo biti presuhe, vendar pa tudi ne prevlažne. Za sadjevec in za sadje mora biti klet malo bolj vlažna kot za zelnejavo Pri zidavi kleli je treba paziti, da bo klet taka, da se da temeljito zračiti. Ako zidate kleti na dovolj suhem zemljišču, tedaj so prav dobra tla iz prsti. To velja zlasti za sadje, krompir in zelenjavo. Sadje, krompir in zelenjava se manj kvari, ako nad takimi tli postavimo lesen pod. Še boljše je. da lesen pod ne leži naravnost na zemlji. Pod kleli za sadjevec pa naj bo iz betona. Smolika na breskvah. Prosim za pojasnilo, za kaj breskvi, ki je že ocvetcla in tudi sad pokazala zdaj nenadoma začenja listje odletavati in se sad drag za drugim suši. Iz debla prične teči neka smola, ki je večkrat temno rjave barve. Prosim za pojasnilo in nasvet. J. P. Z. — Breskev je drevo juga. Potrebuje mnogo sonca, vlage ter rahlo peščeno zračno in toplo zemljo. Vsi ti pogoji pa ji pri nas niso dani. zato breskev hira. Breskev se pri na? vsled hladnejših razmei ne počuti dobro, zato živi le nekoliko let. parkrat obrodi in se v razmeroma kratkem času posuši. Vašo breskev je napadla bo lezen, tako zvana smolika. Smoliko zdravite tako, da rano, iz katere teče smola, obrežete do zdravega. Na tako obrezano rano položite gobo ali cunjo, ki ste jo prej namočili v navadni kis. Rano nato ovi-jete z obvezo iz vreče. Po preteku enega meseca ponovite zdravljenje na isti način. Smolika je slaba lastnost sorte, ki se tudi jjodeduje. Najraje se pojavi na drevju, ki raste v neugodnih talnih in vremenskih razmerah. Verjetno je, da zemlji, na kateri raste vaša breskev, primanjkuje apna. Zato potrosite pod drevesom približno za en prat na debelo apnenega prahu. Tako zdravljenje debla in dodajanje apene hrane drevesu večkrat pomaga. Ako pa je drevo močno napadeno, se bo bržkone posušilo. Sadite v bodoče le one sorte, ki v tamošnjem kraju najbolje uspevajo. Kislo žganje. Moj svak je kuhal žganje iz slivove drozge, katera pa ima kisel okus. Najbrž je bila posoda z drozgo slabo zamašena ter je drozga postala kisla. Prosim za pojasnilo, ali je mogoče to žganje f>opraviti, od nosno odvzeti mu kisel okus. F. Z. p. k. M. — Tako žganje je mogoče pojaviti z apnenim prahom (Apneni carbonat). Eno žlico apnenega prahu se vsuje na približno dva litra žganja in nato dobro premeša. Apnen prah veže nase kislino. Ako bi ta količina apnenega prahu ne zadostovala, potem se žganju doda še nekaj apnenega prahu ponovno premeša. Ako tudi to ne bi zadostovalo, jsotem se priporoča, da se žganje z dodanim apnenim prahom še enkrat prekuha. Tropine iz sliv se morajo pred kuhanjem vedno pregledati. Ako so tropine skisane, tedaj se jim pred kuhanjem doda nekaj apna in s tem se razkisajo. Iz tako razki6anih tropin z apnom se dobi razmeroma dobro žganje. Dve matici v enem panju. Pri pregledovanju družin ste našli v enem panju dve matici. Sklepate, da je to nenormalen j>ojav in želite vedeti, kako je do tega prišlo in kaj bi ukrenili, da ne bi družina trpela škode. P. Fr. T. p. Lj. — Panj z dvema maticama je prelegel, to se v čebelarskem jeziku pravi, da si je družina izpodredila novo, mlado matico. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, ▼ nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopnllSCt, Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7"20 zjutraj. Kaj družino do tega nagne, je tfežko reči. Največkrat je vzrok preleganja slaba in'stara matica, lahko je pa tudi vzrok v čem drugem. Navadno čebele pustijo staro matico v panju vse, dokler ne prične mladica z zaleganjem, potem pa staro umorijo in iz panja vržejo. Vedno se pa to vendar ne zgodi. Četudi mlada matica prične z zaleganjem, ostane njena mati še vedno v panju in si nekako »rajon« razdelita. Kaj je vzrok, da čebele starice ne vržejo ven, je težko ugotoviti. Za preprostega čebelarja, ki se ukvarja še s čebelarsko abecedo, in ve, da 6me biti v družini samo po ena matica, je seveda ta pojav nerazumljiv, starejši čebelarji so pa teh po-janov vajeni. Ni pa to nič nenormalnega in nevarnega za družino. Tudi ni treba čebelarju prav ničesar ukrepati v tem slučaju. Obe matici naj prosti lejx> pri miru. Lahko bosta ostali v panju notri do jeseni, ali pa bodo čebele odločile že poprej. V vsakem slučaju pa naj se prepusti čebelam, da stvar po svoji volji uredijo. Ce bi tu posegal čebelar vmes, bi se mu kaj lahko primerilo, da bi udušil mlado matico, misleč, da je stara. Zanesljivih znakov itak nima, zunanjost lahko vara, razen, če so matice po letnikih z barvo zaznamovane. Čebele same pa zanesljivo pravo izberejo. Pravni nasveti Polovična voznina banovinskih uslužbencev. - V. K. — Pravilnik, ki dovoljuje tudi banovinskim j uslužbencem polovično voznino je bil objavljen, dne 20. junija t. 1. Za banovinske uslužbence, ki j uživajo to ugodnost, se smatrajo vse one osebe, | ki so postavljene po zakonu o banski upravi. I Zamudni prevzemnik trgovine. T. F, M. — j Dogovorili ste se s kupcem, da ob določenem času i prevzame vašo trgovino za določeno ceno. Ko je -potekel čas, ste na prošnjo kupca sporazumno ta J rok podaljšali. Ker kupec tudi sedaj noče tTgovine prevzeti, vprašate, če lahko od njega zahtevate I odškodnino, ker niste mogli medtem drugemu od- j dati. — Svetujemo vam, da kupcu določite primeren naknadni rok za izpolnitev obveze. Če se | tudi v tem roku ne bi odzval, smete zahtevati od : njega povračilo vse škode, ki ste jo imeli, ker vas je vlekel za nos. Seveda, če kupec nič nima, ste pač za eno skušnjo bogatejši, v tožbo se pa ne podajte, ker bi imeli le stroške. V bodoče pač zahtevajte od kupcev primerno aro, da se vsaj deloma zavarujete za morebitno škodo. Zidana ograja okoli sosedovega vrta. M. K. Povejte svoje ugovore pri občini, ki je stavbno ob-lastvo prve stopnje. Ako bi vas občina zavrnila na pravdno j»t, imate le še možnost tožbe, če bo senca, ki bo padala od ograje na vaš svet, presegala po krajevnih razmerah običajno mero in vam bo bistveno kratila navadno rabo zemljišča. Ce senca ne bo tako občutna, vam pravdo odsvetujemo. Nad sto prošenj. C. V. M. Nad sto prošenj ste vložili od leta 1919 radi nekega posojila državni upravi in izgube bonov, pa stvar še sedaj ni rešena. Radi bi od nas pomoči. — Ni nam znano, kakšno jsosojilo imate v mislih ter kje in kako se je obravnavalo vaših sto jjrošenj. Zato vam ni mogoče na vaše nejasno vprašanje odgovoriti. Pojdite na uradni dan k domačemu sodišču, in tam vse lepio in razumljivo povejte, ka bi radi in prosite za primeren nasvet. Nikakega smisla pa nima, da bombardirate z vlogami vse mogoče oblasti, ki nikakor niso pristojne za reševanje takih vprašanj. Vpisovanje v občinski vložni zapisnik. Pritožbe. F. K. T. Način vpisovanja prejetih vlog v vložni zapisnik je predpisan v poslovniku za obča upravna oblastva, ki je objavljen v 79. številki »Službenega lista« iz leta 1931. Poslovnik predpisuje, da morajo občine, ki niso obča upravna oblastva prve stopnje, postopati glede na svoje razmere in potrebe ustrezno predpisom tega pravilnika. Preobširni bi bili, če bi vpisovanje fio-drobno opisovali. Vse to najdete v navedeni številki »Službenega lista«. Kar se tiče priključevanja novih spisov prejšnjim,že vpisanim spisom, poslovnik tako priključevanje dopušča, ako se spisi nanašajo na isti predmet. Proti nepravilnemu poslovanju na občini je mogoča »nadzorstvena pritožba« ,na okrajno načelstvo, ki je predlog, naj nadzorno oblastvo zaradi nepravilnega poslovanja občine izvršuje svojo nadzorno oblast (n. pr. z disciplinskim postopanjem, z službenimi navodili). V tem slučaju nimate pravice zahtevati, da bi nadzorno oblastvo na vaš predlog sploh kaj ukrenilo ali vas o svojih ukrepih obvestilo. Proti sklepu občinskega odbora glede oddaje škropljenja cest, pa lahko vložite pritožbo tudi na okrajno načelstvo. Terjatev proti bivšemu avstrijskemu drž. erarju. J. Ž. Obrnite se potom finančne direkcije na finančno ministrstvo. Zaslužek domačega sina v trgovini očeta. J. K. P. — Že 9 let delate v trgovini svojega očeta in imate za to doma popolno oskrbo, plače pa nobene. Upniki vašega očeta nameravajo očetu prodati hišo, oziroma ga spraviti v konkurz. Vprašate, za koliko let nazaj lahko zahtevate plačo in po koliko na mesec, ker ste bili poslovodja. — Plača se ravna po krajevnih razmerah, upoštevajoč obseg trgovine, vašo zaposlenost in vašo sposobnost. Poizvedujte, koliko imajo plače taki nameščenci, kot vi, v sličnih trgovinah v vašem kraju. Seveda morate od te plače odbiti vso oskrbo in le razliko lahko zahtevate od očeta za tri leta nazaj. Če bi prišel oče v konkurz, je pa vprašanje, če bodo upniki vašo terjatev napram očetu na zaslužku sploh priznali, ker se lahko postavijo na stališče, da je terjatev le navidezna in le na škodo upnikov, ker z očetom sploh niste imeli službene pogodbe. Potem bi morali šele s pravdo dokazati upravičenost in obstoj vaše terjatve. Kakšen bo izid take pravde, ki zavisi od vsakovrstnih okolnosti, ki se razčistijo šele tekom pravde, ne morem prerokovati. Strokovne nadaljevalne šole. A. M. G. Zanimate se za obrtne nadaljavalne šole in ste nam glede njih poslali več vprašanj, na katera odgovarjamo: Naloga strokovnih nadaljevalnih šol je, teoretično in praktično izpopolnjevati strokovno izobraževanje učencev (vajencev) in jjomočnikov. pospeševati njih strokovno znanje za pridobitna znania in razvijali v njih vrline dobrih jugoslovanskih državljanov. Upravnike in učitelje teh šol postavlja banska uprava na predlog banovin-fkega pdbora. Upravniki se postavljajo za tri šolska leta, učitelji pa za vsako šolsko leto. Za honorarne učitelje sc postavljajo profesorji in učitelji srednjih tergovskih šol, pomorsko trgovinskih akademij, srednjih tehničnih in obrtnih moških in ženskih šol, dalje profesorja in učitelji srednjih in meščanskih šol in učitelji osnovnih šol, ki so dovršili počitniški tečaj za učitelje strokovnih nadaljevalnih šol, kakor tudi osebe, ki so doslej delovale na takih šolah uspiešno vsaj 5 let, izmed obrtnikov in pridobitnikov pa tisti, ki so strokovno in splošno izobraženi. Nadaljevalne šole se osnujejo v bčinah, v katerih je najmanj 50 učencev. Smejo se ustanavljati tudi za več občin. Ce ni drugega pokritja, morajo strokovno nadaljevalne šole vzdrževati občine. — Podrobne predpise o teh šolah najdete v obrtnem zakonu, v uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah (SI. list št. 17 iz 1. 1935) in v izvršni odredbi k tej uredbi, ki je objavljena v »Službenem listu« banske uprave dravske banovine št. 27 iz leta 1935. Kdaj izgubi sin pravico do rodbinske pokojnine. P. A. Vdova po cnrožniškem naredniku je prejemala pokojnino tudi za sina, ki študira in je letos v januarju dovršil 21 let starosti. Pokojnina se je vdovi tudi za sina še dalje izplačevala, sedaj pa zahteva finančna direkcija po.vrnitev iste za tri mesece. Kaj storiti? — Po uradniškem zakonu iz leta 1923 izgubi sin pravico do rodbinske pokojnine, ko postane polnoleten. Izjemoma se mu plačuje jjokojnina, če je na rednem šolanju ali če služi redni rok pri vojski in sicer ob dokazu uspešnega učenja ali vojaške službe, do dovršenega 23.°WH starosti. Ta izjema pa velia samo, če se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima 'otrok druge vzdrževalnine. Podoben predpis ima '-radi uradniški zakon iz leta 1931. V vašem slučaju vdova najbrž ni predložila predpisanih dokazov finančni direkciji. ' Pomota pri odmeri plače. V. S. — Zahtevajte popravek pomote, ki se je baje dogodila pri ob-lastvu, ki vam nakazuje plačo. S tožbo v takem primeru ne kaže postopati, ker se da stvar upravnim potom urediti. — Na drugo vprašanje odgovarjamo, da se tudi državni erar more tožiti. Zastopa ga državno pravobranilstvo. »Begunec«. K. V. — Navedite države, glede katerih bi radi zvedeli, če ima naša država z njimi pogodbe glede izročanja oseb, ki so se pregrešile zoper zakon. Preobširni bi bili, če bi vam tu razlagali vse pogodbe, ki jih je naša država sklenila s tujimi državami in ki niso vse enake. nočete doDer naraven maltnovec? Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova^cesta^46_____ Domovinska pravica. A. P. Lj. — Vprašat«, katere pogoje morate izpolniti, da si pridobite domovinsko pravico v Ljubljani in če je potrebno delati za ženo posebno prošnjo. Pogoji, ki se zahtevajo za pridobitev domovinske pravice katere koli občine, so sledeči: biti morate državljan naš« kraljevine, uživati morate častne pravice (te ima vsak državljan, dokler ni s kazensko sodbo obsojen na trajno ali začasno izgubo častnih pravic), ne smete biti v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic in morate dokazati, da morete vzdrževati sebe in rodbino. Če izpolnjujete te pogoje, ne sme mestni svet odkloniti vaše prošnje, če stanujete stalno že 5 let na področju te občine. Kdor pa prebiva stalno 10 let na področju iste občine in uživa častna pravice in se ne nahaja v preiskavi ali pod obtožbo zaradi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, pridobi imovinsko pravico v novi občini in jo izgubi v stari. Žene dobivajo domovinsko pravico po možu, mladoletni otroci pa po očetu. Dar lna pogodba. K. A. M. — Posestvo hočete izročiti hčerki in njenemu možu za doto, ne da bi si zato izgovorili kako protiodškodnino. Vprašate, če lahko tako pogodbo sami Sestavite. — Za prenos nepremičnin na hčerko in zeta je potrebno, da se ta daritev vknjiži v zemljiški knjigi. Dokler ni ta prepis izvršen, se ne more smatrati, da je posestvo izročeno hčerki in zetu. Za darilne pogodbe, brez dejanske izročitve, pa zahteva postava obliko notarskega zapisa. Zato boste morali napraviti darilno pogodbo pri notarju, sicer vam ne bi sodišče dovolilo 'prepis posestva na hčerko. Vse drugo, radi cenitve vrednosti posestva vam bo lahko pojasnil notar. »Vrednostni papirji« J. T.- Ne bodite nestrpni Če ste 18 let čakali, boste že potrpeli par tednov. Naše uredništvo vendar ni denarni zavod, ki bi vodil evidenco o vseh mogočih vrednostnih papirjev. Zato na laka vprašanja ni mogoče odgovoriti že »Drihodnjo nedeljo«. Nagajivost sosedov. J. L. — Sosedie so vsevprek vozili preko vašega travnika. Pozimi ste napravili dobro cesto in ostali del travnika zasadili z drevjem. Sosedje pa nočejo voziti po cesti, ampak vozijo še danes vsevprek. Kako bi to preprečili. — Če sosedje na vaš opomin ne bpuste vožnje po travniku, bo najbolje, da vsakega, ki bo še tako vozil, čeprav bi lahko po poti, ki ste jo napravili, tožite. Morda bi pred tožbo mogia občina i uspešno posredovati. Nosorogova hiša Nosorogovo domovanje je bilo ob ostrem ovinku reke. Prav dobro je spadalo semkaj v ta divji, vendar krasen kraj. Velikanska, z zelenim in s črnim mahovjem prerasla pečina, polna lukenj in razpok, kamor so se zatekale kuščarice in ptice, je z nasprotnega brega reke strmela na to hišo. Hiša je bila radi svoje starosti, mnogih ptičjih gnezdov, ki so čepela povsod na njej, pod vsakim pristreškom in vsakim prizidkom, radi ovijalk, kopriv, bodečih grmov, ki so jo obdajali od vseh strani, že zdavnaj ko nekakšen sestavni del te pokrajine. Zlasti lastovke, ki so si jo. mogoče že pred stoletji izbrale za letovišče, so priletavale in odle-tavale skozi majhna okenca, ki so bila deloma brez šip in okvirov in so tako tkale večno tkivo ljubezni nad zeleno se blestečim sadovnjakom, ki se je zdelo, da se je s hišo spojil v celoto. Njih ljubkemu cvrčanju je odgovarjalo s pečine kričanje srakoperjev, kadar ni bilo bučanje reke močneje. Saj je časih po dveurnem deževju reka tako narasla, da je bila vsa divja in grozeča in je besnela s svojimi vodami ko čreda razbrzdanih peklenščkov. Tedaj je sleherni šum od drugod utihnil in Nosorog je stopil na leseni mostovž nad hišnimi vrati. Mož je le ob slabem vremenu prihajal na mostovž, če je bil namreč prepričan, da ne bo videl nobenega človeka iti mimo hiše. Vedel je, da ga vsi, tudi oglarji, ki so le malokdaj prihajali s hribov, tudi preproste perice in otročaji, ki so na tej in oni strani reke lovili ribe in vrane, nazivajo s tem vzdevkom, ne da bi bil prav za prav vedel, zakaj. Rekali so mu tako, ker je bil take tršate postave, ker je imel debele, radi trganja otekle noge, ker je bil kratkoviden in slednjič še zato, ker je mrzil ljudi in ni maral občevati z njimi, Mogoče pa so ga tako nazivali iz nevoščljivosti radi njegovega ponosnega samotarstva, ki ga niso mogli prekiniti niti njegovi slabi odnosi s sorodniki, Tudi tega dne je stopil na mostovž, ko je bil po hudem nalivu zaslišal hrumenje reke, ki ga je prijazno klicala k sebi. Saj je bil že skrajni čas, da so se vode odzvale s svojimi bobnečimi glasovi. Že več mesecev ni nič deževalo. Tudi živali so trpele radi žeje in listje je ko v pozni jeseni odpadalo z drevja. A na škripajočem mostovžu ta človek le ni občutil tiste nežnosti ko navadno po nevihti. Reka je bila močno prestopila bregove in se je penila in vrela ko lava, ko da bi bili iznova oživeli vsi ti ugasli ognjeniki vseh bližnjih gora in bi besno bruhali iz sebe strupeno goščo. Tudi nebo je obdržalo temno, zelenkasto, skoraj kovinasto barvo, čeprav je nehalo deževati. Močan veter se je sunkoma zaganjal s severne strani, Ko ovce je poganjal valovje reke, ki se mu ni upiralo, pred seboj. Ves iz sebe, ker se mu ni zoperstavljalo, je za hip odnehal, a je iznova planil nanje. Tudi ptiči so se bili poskrili. Le ena sama lastovka se je samotno in nizko spreletavala nad sadovnjakom, ki ga je bila nevihta hudo zdelala, ko da išče nekaj, česar ni nikoli izgubila. A tudi ta je izginila, kadar je burja besno zatulila, in se je spet prikazala, ko se je mahoma polegla. Mož je to lastavko jako dobro poznal. Večkrat je letala po sobah njegove hiše in se je pri letanju s perutnicami obrsnila ob njegovo sence. In le zato ga ni kavsnila s kljunčkom na glavo, kar je bil večkrat bral o nekih ptičih, ki so na ta način dražile nosoroge, ker ji on tega pač ni dovolil. Tega dne pa lastovka ni sfrčala v hišo, le do kuhinjskih vrat si je upala, a je zunaj skoraj plašno odletela. Ko vsi samotarji, je bil tudi ta mož bister opazovalec. Čeprav je bil kratkoviden, je vendarle občutil najneznatnejše podrobnosti najmanjših skrivnosti in najdrobnejše spremembe stvari. Iz neobičajnega frčanja lastovke je razpoznal skrivnosten pomen: Mogoče je umrl njegov edini brat, ki je bil že dolgo bolan? Nemara ga išče njegova nespokojna duša? Ali pa se je mogoče spremenil v otroka, da se igra v sadovnjaku in bi spet rad videl hišo svojega brata in se spet polastil bratovega srca? Tedaj so se zablestele solze v njegovih očeh, roke so se mu iztegnile čez mostov-ževo ograjo, kakor bi zahrepenel po objemu. In ni se zavedal, da je postal sam spet otrok in sicer le zato, ker se je spomnil, da je mogoče njegov brat prenehal živeti. Zatorej se ni prav nič začudil, ko je zagledal, kako se neki moški v pelerini, ki je frfotala v vetru, bliža po skalnati poti, ki je vodila navkreber iz vasi, in skoraj je vedel, da je bil ta človek — pismonoša in birič — tisti, ki je prinašal na popisanem ali tiskanem papirju dobre in slabe novice iz sveta. Ker so mu noge tičale v starih škornjih, je bil videti ko velikanski krokar. In prav tako kakor ta zlovešči ptič je skakljal po kamnih na cesti. Ko je prišel do vrat Nosorogove hiše, je obstal, si vrgel škrice svoje pelerine čez rame in je vzel na gosto popisan papir iz usnjate torbe. Kulturni listek " ""'B1 >">nnaanngiam»nanw Vrnitev svobodomisleca v Cerkev Nemški pisatelj Alf on s Kauer je izdal pred kratkim knjigo: »Zakaj sem bil svobodonii-slec?« (Življenjska izpoved bivšega brezbožca.) (Warum war ich Freidenker? Lebensbeichte eines ehemaligen Gottlosen; Innsbruck, 1936.) V njej opisuje svojo pot, kako je postal svobodomislec in kako je zopet našel pot v Cerkev. 2e njegov oče je bil znan ateist, on sam pa je bil socialdemokratski pisatelj, sotrudnik srednjeevropskih svobodomiselnih listov, žurnalist, ki se je [»izkusil kot delavec v najrazličnejših poklicih, ter bil znan pesnik socialnodemokratskih društev. Tako je sestavil socialistični »očeiiaš«, zložil pesem, ki so jo člani društva »Ogenj« peli pri obredu sežiganja mrli-čev, napisal knjigo o »spolnih zablodah in njihovem odnosu do religij«. Zadnjih deset let je vsaj »na zunaj bil videti« kot pojx)ln brezbožnež, dasi je v srcu čutil potrebo premostitve in zveze med socia lizniom in vero, ter je i6kal rešitve v tej smeri. Toda razmere v Nemčiji leta 1934 so ga za hip še zadržale pri socialistih, pa ne za dolgo: zdaj Mož na mostovžu je nehote spoznal, da je prinesel slabo novico in že mu je bilo, ko da mora pljuniti na nezaželenega sla in njegovo novico. »Sodnijsko pisanje je I Vsaka njegova beseda naj bo prekleta!« si je dejal, ko je stopal nizdol po stopnicah, da bi odprl vrata. Ko ga je Krokar iznenada zagledal pred seboj, se je strahoma zdrznil. Nato mu je izročil pisanje in mu skušal prijazno razložiti njegovo vsebino. Videti je bilo, ko da prosi odpuščanja radi slabega I sporočila, ki ga je bil tako po nedolžnem zakrivil. »Vaša svakinja je, ki vas poziva na sodnijo, i da bi dobila del hiše, le desno krilo, veste, le desno j krilo. Saj ostane za vas, ki ste sami, še zmeraj zadosti prostora ...« In ozrl se je na hišo, na njeno desno, na levo ! krilo in jo je motril s svojim krotkim pogledom in z dobrim namenom, da bi Nosoroga potolažil. A temu ni bilo za tolažbo, marveč je besno zakričal: 1 »Hiša je moja, vsa, kolikor je je! Stara avša ni niti mogla počakati, da bi se ohladilo truplo mojega i brata, pa me je že napadla! Kajpa! Desno krilo, ; levo krilo, to je vseeno: prepustil bi ji tudi vso hišo, le da ne bi imel opraviti z njol Tamle je tista pečina polna lukenj in jam: Prav rad se preselim i tjakaj!« je odkrito dodal in je nekam domotožno I uprl pogled svojih, od jeze zariplih oči, na pečino. »Kajpa!« je slednjič dodal in mahal s papirjem ko s pahljačo, da bi prepodil vse take in slične grdo-bije, »še tega je bilo treba, da mi hoče kdo vzeti ta moj brlog! Vse, vse drugo ste mi že vzeli, vi, ljubi moji sosedi in sorodniki, vse, še moje dobro imel A enega prijatelja imam le še! In o pravem času mi bo ta prijatelj tudi pomagal!« Mož ni povedal, kako je temu prijatelju ime in tudi pismonoša ni vprašal, kdo bi bil. Saj —, storil je le, kar je bila njegova dolžnost. Prijatelj aH neprijatelj, to ni bila njegova stvar. Spet se je, skakljaje po mokrih kamnih, odpravil nizdol v vas. Tedaj je starec, stoječ na pragu svoje hiše in ; porogljivo se smejoč, prebral sodnijski poziv. Bila je krivična zadeva, zakaj njegov brat je bil že prejel svoj delež. A je ob misli, da bi se moral obrniti na kakega odvetnika, že začutil smrtno bolečino. »Vse vzemite!« je zavpii in vrgel pisanje v zrak. Vihar pa, kakor bi samo na to čakal zadaj za vogalom hiše, se je iznova dvignil, vzel papir s seboj, ga dolgo vrtinčil okoli in ga slednjič potisnil v naraščajočo reko. Voda ga je požrla, ga spet izpljunila, ga spet spodaj zgrabila ko z ostrimi zobmi, ko da ji je všeč, da ga more mučiti. Tedaj je Nosorog zagledal, kako je lastovka sfrčala nad reko in se skoraj dotaknila penečih se valov, ko da bi hotela potegniti papir iz reke. A brez uspeha se je dvignila v ozračje in zletela k hiši. V poslednjem hipu pa se je obrnila in je ko puščica šinila proti pečini. »Bog nebeški,« je zastokal mož, »ali se mi sanja?« In mahoma se je spomnil, kako je nekoč bral, da tisti ptiči, ki čepijo na nosorogovem hrbtu, zmeraj opozorijo zverino, če ji preti kaka nesreča in da tedaj odletijo in frčijo pred njo. Zato je lastovka zbežala od hiše. Ali že vi za tisto nesrečo? Na papirju je bila, ki so ga besni valovi reke odnesli vzdolž v dolino ,.. Česar bi se sicer še moral bati? Kadar ga je neki skrivni občutek grozote prisilil, da je ko prikovan obstal na izdolbenem pragu hiše, kjer mu je bila znana sleherna razpoka in ki ga je ljubil ko da je živo bitje. Čutil je, da bi moral umreti, če bi mu tujci, sovražniki, krivični vsiljivci vzeli ta kamen in bi ga spodili iz njegove hiše ko divjačino iz brloga. Naslanjaje se na zid, je počasi stopil s praga, prešantal cesto in obstal kraj nizke ograje nad reko. Tu se je okrenil in pogledal na svojo hišo. Desno krilo, levo krilo. V sredi stara obokana vrata in nad vrati lesen tram, ki je še pretakal deževne solze. In s svojo sivo glavo, z obrazom, ki je sličil kamniti spaki, je začel delati znamenja ogorčenja, grožnje, zasmeha, poziva na korajžo. In očital je hiši, da ga hoče tudi ona izdati ko vsi drugi. Hiša je odgovorajala: Mostovž se trese, tra-movje se trese, trese se zemlja v strahotah, ki segajo prav do nje in se pretekajo po njenih žilah. Zdi se mu, da tulijo volkovi: to je vihar. In hiša se je zganila, zamajala in mu šepetala: »To je tvoja grozna prijateljica, oj človek; pravičnost božja!« In desno krilo hiše se je zrušilo. Vrata so ostala. Bil je potres. (Grazia Deledla.) PREIZKUŠENA KOZMETIČNA lEKOClftA. lahoj ustavi Izpadanje las, Jati korenine. Lasje zrastejo tudi na pleil. Takol Izgine prhal ln vse hotne bolezni, iamtlino za uspeh. Cena ste- klenici Din 40■-. DoDl se v lekarnah, drogerljah, parfumerljah, frizerskih salonih ali pri MODERNA KOZMETIKA - SPLIT Omot ln poštnina franko. Pod lipo je stopil nazaj v Cerkev in živi v Innsbrucku, kjer je izdal svojo »življenjsko izf>oved'<. Ob priliki te brošure je napisal znani avstrijski verski pisatelj M i c h a e 1 Pfleger poseben članek o duhovnio misijo med socialisti v revijo »In heiliger Sendung«, odkoder tudi posnemamo te misli. Začenja z ugotovitvijo, da se je v Avstriji leta 1934 sicer 50 109 brezbožcev zopet povrnilo v cerkve (32.9+3 v katoliško!), vendar jih je leta 193n — kot kaže zadnja statistika — še vedno 106.080 vpisanih kot brezkonfesialci, kar samo kaže, kako Vrt gospoda doktorja je v cvetju. — Vejice z razvitim popjem in listjem se božajoče iztezajo proti odprtim oknom v pritličju lepe vile. Med temnimi bukvami in vitkimi jelkami pa opojno diši mlada, krepka lipa. Stari gospod sedi v njeni senci in uživa tiho prelest. Pozno popoldansko sonce tako pritiska močni vonj lipovega cvetja k tlom, da se morata človek in zemlja v sladki opojnosti vdajati sanjarijam v njem. Hišnik Lazar posaja poslednje lončke s cveticami v prst, ki je mehka ko puh. Maj je mimo, | noči so mlačne, dnevi velikih krasot vstajajo. . Kako se znajo te žuljave, prstene roke ljubo in nežno okleniti korenin! Niti plavolase glavice kakega otročiča ne bi mogle prijeti bolj po očetovsko in bolj prisrčno. To vidi gospod doktor nena-I doma in poln ganotja. Mahoma začuti potrebo, da bi se s svojim hišnikom in vrtnarjem malo bolj po domače pomenil, malo drugače, kakor je bilo nujno potrebno v vseh teh dolgih letih, odkar je bil ta mož pri njem v službi. »Ti, Lazar, daj, pusti delo in si malo odpočij! Sedi malo k meni!« »Koj, gospod doktor, takoj!« in Lazar pomoli roke v žuboreči curek vode majhnega vodnjaka in si jih naglo obriše s snežnobelim robcem. Gospod doktor pa se nekoliko odmakne na klopci, rekoč: »No in zdaj si prav do dobra in spokojno oglej svoj vrt!« »Svoj vrt, gospod doktor, to pa že ne bo res,« skromno odvrne Lazar. »Seveda, ta vrt je tudi tvoj! Iz njega si vprav ti napravil majhen raj in tudi ti si zato njegov solastnik.« »Res, ta vrt mi je pri srcu. Moja žena... in ta vrt... to je prav za prav vse, kar imam na svetu.« »Kako lipa diši!« Gospod doktor se z vzhiče-nim zadovoljstvom zazre kvišku v zlato vejevje. In Lazar zamišljeno sledi njegovemu pogledu, njegova srčna kamrica se počasi odpira, zakaj spomini so močno potrkali na njena vratica. »Drevo je zdaj v najlepši, zreli moški dobi, trideset let je staro, kot sva bila midva tedaj, gospod doktor!« Moža molče pogledata drug drugega, vse ovire se razmaknejo . .. Trideset lepih, dolgih let! Zdaj sta oba krepka, priletna moška, nobeden od njiju ni videti starejši kot je in nihče noče biti navidezno mlajši. Oba sta ponosna na gube, ki jima jih je šestdeset let zarezalo v čelo, temu, ker je pridno delal z umom, onemu, ker je neumorno gibal roke. »Da, gospod doktor, ko sem kot mlad hišnik vstopil v službo pri vašem rajnem očetu, je zasadil na dan vaše poroke tole lipo semkaj.« prepričani so o svojem postopanju ter so kljub političnemu položaju, v katerem nekonfesionalec lahko računa z gospodarskimi zaprekami, vztrajali v svojem prepričanju. Ob tem dejstvu si mora Katoliška akcija biti na jasnem, da zmaga političnega katolicizma še ne pomeni zmage dušebrižtva in kraljestva božjega, oziroma, da politična pomoč pomaga bistveno ravnati pot notranjemu krščanstvu. Cerkev bo vsaki vladi samo hvaležna, če njeni notranji misiji kolikor mogoče zunanjih ovir odstrani; več ne more storiti. S tem pa tudi fiostane Cerkev za svoje poslanstvo odgovornejša, na drugi strani pa ji je otežkočeno delo za duše pri političnih nasj>rotnikih krščanskih jx>litikov. Delo za duše postane tako še težje. Kdor pa bo hotel pridobiti teh 100.000 brezbožcev. ki še danes vztrajajo, mora poznati to Kauerjevo brošuro. V njej bo spoznal tisti veliki idealizem in požrtvovalnost, ki živi v socialdemokratskih delavskih množicah. Videl bo v njej veliko dobrih ljudi, ki so zbrani v teh društvih, veliko solidarnost, ki jo goji proletarijat do svojih tovarišev. Kauer sam je bil nekoč jetičen: v vseh odsekih so zbirali zanj, celo brezposelni so žrtvovali svoje, da bi tvorec socialdemokratskega »očenaša« mogel ozdraveli. Kauer si stavlja vprašanje: Zakaj je še toliko stotisočev delavcev nevernih? ter odgovarja: »Cerkev se v njih najglobljem prepričanju odraža kot ustanova izrazitega duhovnega hlapčevstva ter jo zato odklanjajo. Pri njih se smatra samo to za dobro, kar je nasprotno Cerkvi ter priznavajo samo neko naturno etiko. Pfleger pa ob tem razmišlja: Ali naj se torej od teh ljudi zahteva, da se odrečejo svojemu nravnemu čutu in misli? Naj se taji naravna človeška veličina? Ne! Temveč je treba dati samo poglobitve in posvetitve njihovim človeškim idealom, ne ter jati od njih »skoka na glavo« iz prirodne človeškosti ' * * ep r L", rkveno moralnos Oni morajo iz svojega prirodnega moralnega občutja sami najti pot do nravi, kakor jo je Bog zapovedal. Ta pa mora prav tako (»stati njihovo osebno pre- »Če se dobro spominjam, si bil tudi ti, Lazar, tedaj šele štirinajst dni poročen?« — »Zares, gospod doktor, tako je bilo... In zvečer, ko so minile svatbene slavnosti in sta se vi, gospod doktor, s svojo gospo soprogo odpeljala na ženi-tovanjsko potovanje, sva stala midva, jaz in moja draga Mina, pri tejle lipi ... Mlada sva bila in kar nekam nora od veselja, saj sva imela tako lepo službo, tako sreii drevja, koliko je bilo to za naju, ki sva bila prišla z dežele! ... In vendar, tedaj se je moja Mina prvikrat prebridko razjokala ...« »Glej, glej, prvi zakonski prepirček?« »O ne, ne — nobenega prepirčka ni bilo ... pač pa je bila najina prva zakonska bolest ...« »No, Lazar, kar z besedo na dan, saj sva sama — mož z možem —in tudi, kdaj je že to bilo!« »Da, dolgo, dolgo je že odtlej — in vendar mi je prišlo zdajle na mar. Saj ne rečem, da bi bilo kaj posebnega . . . Torej, Mina mi je tedaj pri tejle lipi ... Povedala mi je torej, da bi tako rada imela vsaj enega otročička... Pa saj sami veste, gospod doktor, če bi bil otrok, bi bila izgubila to lepo službo pri vas ... A da bi bila dala svojega lastnega otroka tujim ljudem v rejo, se nama je pa spet inako storilo ... In tako sva sklenila, da pač počakava, dokler si ne bi bila mogla kje tam na deželi kupiti majhno posestvi-ce ...« Glas gospoda doktorja je nekam hripav, ko pravi: »Saj res, dobro se spominjam, da so bile to vajine najljubše sanje! In kako, da se niso uresničile, saj si bil ti zmeraj tako varčen in tvoja žena je vprav vzgled vzorne gospodinje?« »Zares, tisti denar bi bil že zdavnaj pripravljen, že pred desetimi leti... Pa — pa je bilo vendar že prepozno. Vprašala sva se: za čemu pa, za kčga pa? Mladost je bila proč, z mladostjo so usahnile tudi tiste najlepše sanje . .. Mina se je bila sčasoma vdala v svojo usodo in jaz, jaz sem imel ta vrt in v tole lipo sem se bil naravnost zaljubil.. .« Doktor strmi nekam skozi drevje in grmičje, ko da bi bil ta vrt tuj. Zahajajoče sonce meče zlate luči na trato in peščene poti. Vsega tega ne vidi. Strmi ko človek, ki se počasi zbuja, besede so mu počasne, polne nejasnosti: »Toda, Lazar, jaz niti ne vem več, kako je bila ta reč tedaj, vendar mislim, da službe ne bi bil izgubil, če bi imel zdaj kakega sina... ali kako hčer! Zdi se mi, da pretiravaš, saj, saj bi se bilo dalo kako preonegaviti,..« »Ne, gospod doktor, tako je bilo pač rečeno in skoraj povsod so zahtevali brez otrok ... Kar pričanje. Dobro se mora priznati povsod, kjerkoli se nahaja. Stavek, da so čednosti paganov samo bleščeče grešnosti, je Cerkev obsodila. Ali pa smo praktično pri presoji paganov tudi vedno prosti te herezije? Dobro se mora nasprotno pozdraviti kot prvi izhod ali vsaj kot zadnji ostanek skupnosti. Prav tako je treba vsako odkritosrčnost, jioštenost, čestitost samo podpreti, tudi če vodi k drugim ciljem. Ob trditvi: »Kakšno nasprotje: idealni marksist!, Marksizem je in ostajie materializem!« pravi Pfleger: Nasprotje je. toda "samo v fizološkem |x>j-movanju, ne pa v resničnosti zapletenega življenja. Pravo vprašanje bi bilo: Kako more še (oliko idealizma lepeti na tako materialislični ideologiji? — Potem pa govori o marksizmu: »Noben stan nima tako zaključenega, trdno spetega in skupnega sveta kakor delavski stan. Razredna črta je ostro poteg- njena: onstran črte je vsak sovražnik, pa naj že bo, ali pa tudi ne. Na lostran pa se združijo vsi studenci človeške skupnostne zavesti. K temu svetu spada, čeprav trdi, da »je vera privatna zadeva«, tudi sovraštvo do vere Ta duh jih drži trdno |x>-vezane med seboj. Delavski slan se čuti kot usod na povezanost, pa se bo tudi kot tak dalje razvijal. Religiozno prepričanje pa ni razredna zadeva. Vsak se spreobrne le sam. Politika računa z množicami, dušebrižništvo z dušo! Za njo je vsak sam odgovoren. Politika lahko gospodarsko prinaša olajšave ali pa težkoče: oboje bo duhovnik v veliki meri občutil. Politika in dušebrižništvo se medsebojno vplivata, toda zveze med njima pa ni nobene! — Delavcem pa je treba piovedati, da dilema: zveličan biti ali pogubljen, ni noben —• iznius, nobena kolektivna jiogodba, temveč vprašanje posameznika. Drugače inisliti se pravi, zlorabljati vero v politične svrhe. Veren more postati kdo samo iz prepričanja, prav tako kot neveren tudi u religioznega prepričanja, nc pa iz političnega kljubovanja proti »katoliškemu kurzu«! Ta svoboda prepričanosti pa zdaj še ni izvojevana. Nauk o človeku pri marksistih je napačen. Njih prvo in poglavitno je bilo to, da naj bo hišnik brez otrok ...« »Lazar, saj veš, da bi bil jaz na vsak način ...« Doktor je nenadoma ves zmeden in umolkne. »Vaša gospa soproga je sprejemala tedaj obilo gostov in vi, gospod doktor, ste si morali kar ukrasti tiste ure in jih pridno izrabiti za svoje delo. A če bi bil otrok v hiši, bi vas bil motil ... Saj tako je bilo nama tu Ji rečeno... Oh, gospod doktor, kje, kje je vse to!« »Lazar, tako je, kje je že vse to! Na vsak način je bilo dobro mišljeno ...« Ko breme se uleže dehtenje lipovega cvetja na prsi obeh mož. Slednjič povzame doktor: »Lazar, ko bi mogel biti še enkrat mlad! Vse bi bilo drugače. Minini fantje bi ...« Lazar zasliši klic k večerji. Zamolklo plove glas preko vrta. Ženski glas je, ki je radi enoličnega življenja kar trd in hrapav .. . Lazar vstane, zmedeno vrti čepico v roki, nasmehne se vdano in zaeno trpko, rekoč: »Gospod doktor, škoda, da vi nimate sina, ki bi mogel ures- . ničiti te sanje, vsaj za mojega naslednika...« Nato odhiti Lazar naglo po srebrnih stezicah, zakaj glas njegove žene Mine zadoni še enkrat in to pot že bolj rezko. Sonce zatone, lipa vzdrhti v večernem vetru. »Ko bi imeli sina!« Bridka in bolestna je ta pesem, je ko zamujena sreča, ko izgubljeno življenje. »Ko bi imeli sina!« Gospod doktor zamrmra z bledimi ustnicami: »Gorje ga nam, ki smo to zakrivili!« Mrzel pot spreleti starikavega, krepkega gospoda; s trudnimi koraki stopa proti hiši. Lipa pa mogočno zašušti: »V zatohlih izbah se morajo otroci dušiti! Po prašnih cestah se morajo otroci izgubljati! In jaz moram cvesti in dehteti in pošumevati pesem samotnim starim ljudem, na tem vrtu, kjer so iz« umrli moji najdražji, kjer so izumrli otroci!« Mlada, krepka lipa mogočno vzdrhti. Govori o ljudeh, ki so jo bili na dan svoje poroke zasadili semkaj pred tridesetimi leti. Za čemu? Za koga? y j Tri sestre (Legenda) V Velesovem so živele tri sestre, Marjeta, Marta m Marija. Bile so revne kočarice, sirote in eo se preživljale s tem, da so predle laneno predivo za sosedne kmete in iz njega tkale platno. Nekoč ie prišla k njim uboga žena, z majhnim detetom v naročiu, vsa trudna in izčrpana od dolge poti in jih prosila za okrepčilo in prenoč. Sestram se je zasmilila uboga žena in brž so ji postlale mehko posteljo, za dete pa so postlale zibelko in ga položile vanjo. Toda za okrepčilo niso imele drugega pri rokah, ko ajdov kruh in vodo. A dete m moglo jesti trdega kruha, zalo sta starejši sestri stekli v bližnji gozd, da bi nabrali mehkih rdečih jagod, najmlajša pa je ostala v koči in zibala dete. Kmaju sta se sestri vrnili, vsaka s prgiščem sladkih jagod m postregli z njimi detetu in ženi. Uboga žena se je zahvalila za pomoč 'n rekla: »Ker ste pomagale meni in mojemu sinu, ras hočem zdaj nagraditi in vam izpolniti prvo željo, katero S! izvoli vsaka izmed vas. Jaz sem namreč Marija Pomočnica Velesovska. A dobro premislite, , preden izrečete željo!« ' Seistre eo se prvi hip ustrašile, a takoj so se i pomirile. Kaj jih je moglo doleteti lepšega, kot I imeti živo Marijo v svoji sredi! In vsaka je že imela svojo željo na srcu. »Daj mi, Marija, da bom bogata, mogočna in slavna,« je rekla prva, »da bom gospodovala v svo-lem gradu, ki bo imel tisoč podložnikov. In časte naj me dvorjani in podložniki in gospoda z vseh gradov!« »Slabo si izvolila,« je žalostno rekla Marija, »glej, dam ti priliko, izberi si kaj boljšega!« »Rekla si, da nam izpolniš prvo željo,« je trdovratno vztrajala Marjeta. »Naj bo,« je še bolj žalostno odločila Mali božja. »A meni daj lepoto in obleko,« je rekla sestra Marta, »takšno, kot je nima nobena kraljica na svetu. Obleka naj bo iz zlata in naj se sveti kakor solnce, da bo nebeško solnce obledelo pred človek je poln nasprotij. On je samo tostranski človek, vsa zgodovina je pričala proli, pa je nočejo poslušati. In ta je: prirodno dobri človek! Ta tragika. da so vse to zanikali, se javlja na vseh koncili. I redvsem je temeljna napaka nauk o ekonomsko-gospodarskem gledanju na zgodovino, ki dela človeka za produkt razmer, namesto nasprotno. Po-zameznik je tako postal množični človek. Take [posameznik ni več odgovoren za sebe V takem svetu mora posameznik nravno odpovedati, razredna zavest pa ne more za vedno vzdržali človeštva. In v tem se pojavlja kriza marksističnega sistema pri Kauerju in drugih, ki iščejo izhoda iz njega. — Kauerjeva trditev, da je »v brezvernih v splošnem več zanimanja za nevero kot pri vernikih za vero«, smatra Pfleger to za dobro, ker mu je dokaz, koliko nerešenih vprašanj bega te ljudi, koliko razočaranj, koliko teženj po zadnjih spoznanjih, po čistem človečanstvu. In zato stavi kot prvo nalogo rešitve: pravični fanatizem teh liudi in vedno znova prevarjena človečnost mora najti svojo rešitev. Zalo so predvsem potrebna preddela krščanske socialne politike. Kadar bo resnično, kar pravi Kauer in kar naj bi pod častjo povedali sedanji nasprotniki socialističnega proletariata, namreč: »Nikar ne kljubujte! Mi smo vaši bratje, vaše sestre! — v vsakem pravičnem boju bomo stali na vaši strani!« ledaj bo padla zadnja ovira socialističnega duše-brižništva, namreč skrb, da bi se v slučaju kake svetovnonazorne skupnosti njihova strnjena borbena skupnost oslabila. tovcN\ Brezplačno jiošljemo interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žoičnih kamnov. Apoteka Sv Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. njenim bliščem! In draguljev, najdražjih, mi daj, kot je zvezd na nebu!« Tudi njej je svetovala Marija, naj si izbere kaj boljšega. Toda Marta je vztrajala pri svoji želji. Najmlajša, Marija, pa si je izvolila: »Daj mi, Marija, da do svoje smrti ohranim veselo srce in da mi nobena kaplja žalosti ne ogreni duše.« »Mnogo prosiš,« ji je veselo pokimala Marija, »izvolila si si najboljši deli« Ko je to rekla, je izginila. A sestre so še isti hip dobile, kar so si izprosile. Prva se je znašla v mogočnem gradu in je bila, kot bi bila rojena vladarica. Imela je širna posestva s tisoči podložnikov in dvorjanov in vsa okoliška gospoda se ji je klanjala in jo častila. Toda njena sreča ni trajala doigo. Prihrumeli so divji Turki in grad napadli, pa ga do tal zrušili. Ona z vsemi grajskimi je našla smrt pod turškim mečem. Razvezano snopje Od kdaj je naš kmet svoboden Zadnje ostanke srednjeveškega suženjstva je odpravil pri nas šele cesarski patent z dne 11. junija leta 1782, ki ga je izdal cesar Jožef II. Šele sedaj je smel kmet zapustiti graščakovo zemljišče, ne da bi se odkupil; smel se je ženiti, ali pa datj sveje otroke učit kake obrti, oz. v šolo, ne da bi moral prositi za dovoljenje zemljiškega gospoda. Za nas Slovence, ki smo biti takrat popolnoma kmet-ski narod, je bilo to osvobojenje največjega pomena. Ostali pa sta seveda še tlaka in desetina, ki sta končno prenehali šele leta 1848. Kdaj so Turki prišli v Evropo Turki so zadnji izmed rodov mongolskega plemena, ki jih je od selitve narodov naprej pošiljala Azija v Evropo in s katerimi so imeli Slovani kot najvzhodnejši Evropci največ opravka. Prvotno so Turki doma v osrednji Aziji, odkoder so začetkom 13. stoletja prišli v Malo Azijo in se od tam vmešavali v vedne domače vojne med Bizantinci. Ko je leta 1354 nenaden potres razdejal bizantinsko trdnjavo O a 1 i p o 1 i ob Dardaneiah, so Turki izrabili zmedo, zasedli trdnjavo in s tem prvi košček Druga sestra je prav tako prejela svoje. Solnce je osramočeno pobledelo, ko je šla po polju in zlati blišč njene obleke je vsakomur, ki jo je videl, jemal vid. Toda brž so jo opazili roparji, pa jo napadli in ubili. A tretja sestra je ostala v svoji revni koči in pridno predla dalje, kot doslej. Prepevala je kakor ptica v gozdu, vedno vedrega obraza, veselega srca. Nobena žalost ji ni kanila v dušo in ostala je lepa in mladostna do svojih poznih let. Še ko je umrla in ležala na mrtvaškem odru, ji je igral smehljaj na licih in bila je kot živa, kot bi spala in sanjala vesele sanje. Saj so pa bile v resnici čudovite sanje, ko je z duševnimi očmi zdaj gledala Marijo Velesovsko, ki ji je gotovo prišla naproti. Bil je to smehljaj veselja, ki ga je užgala Marija v nedolžnem srcu in gori še zdaj, po njeni smrti, kakor drobna, migljajoča zvezda med milijoni zvezd na širnem nebu. J. Vombergar. Evrope, kateri so pa čez pičlih 200 let vladali že tja do sedanje južne meje Češkoslovaške republike. Prvi stiki med Srbi in Nemci Ko je veliki župan v Raški Štefan Nemili j a iskal zaveznikov zoper Bizanc, se je obrnil tudi na nemškega cesarja Friderika I. Barbaros-so ali Rdečebradca. Ta je bil z Bizantinci navzkriž zaradi južne Italije in ko se je jel leta 1188 pripravljati na tako zvano tretjo križarsko vojno, so vsi mislili, da bo spotoma najprej napadel Bizantince. Že o božiču tega leta je poslal Štefan Nemanja poslance k nemškemu cesarju v Niirnberg in naslednje leto se je z njim sešel v Nišu. Tu je bil tudi Ne-manjev brat Miroslav, v cesarjevem spremstvu pa istrski mejni grof Bertold Andeški, ki je bil pri teh dogovorih za tolmača. Sklenili so tudi ženitev Mi-roslavovega sina Toljena s po imenu neznano hčerjo Bertoldovo, kar se je pa kasneje razbilo. Tudi političnih sadov ta sestanek ni imel. Nemci so se dogovarjali s Srbi in tudi z Bolgari o zvezi zoper Bizantince, s katerimi so že začenjali vojno. Toda cesar Friderik se je naenkrat premislil in v začetku leta 1190 sklenil mir z Bizantinci. Odšel je čez Dar-danele v Malo Azijo, kjer je kmalu nato našel smrt v neki narasli reki. Srbi so se morali sedaj sami otepati z Bizantinci in so tako že pri prvih diplomatskih stikih z Nemci doživeli razočaranje, kateremu jih je kasneje še mnogo sledilo. Kurenčkuva Nešha ma tud beseda Strežba bolnikov Krvave poškodbe: rane Vrste ran. Ako se koža ali tkivo telesa prereže, preseka ali prebode, nastane rana. Vsaka rana več ali manj krvavi. To zavisi od velikosti rane in od tega, ali so prizadete večje ali manjše žile. Ako so prerezane manjše žile, se kri sesede in krvavenje kmalu poneha od sebe. (Arterije so žile, ki vodijo od srca; vene pa vodijo k srcu.) Ako so prizadete večje žile. arterije, je krvavenje močno, tako da človek tudi lahko izkrvavi; čim večja je prerezna arterija, tem hitreje izkrvavi. Kri iz arterjie brizga sunkoma, često kar v curkih, iz vene pa teče neprestano, mirno in je temnordeča. Skoraj vsaka rana boli, vendar je občutljivost različnih udov zelo različna. Dočim je koža, po-kostnica, trebušna mrena zelo občutljiva, so možgani, želodec, čreva čisto neobčutljiva. To lastnost izkoriščajo pri operacijah. Rana od zmečkanine boli bolj kakor navadna rana od ureza. Vsaka rana, tudi najmanjša, lahko postane nevarna zaradi krvavenja, zaradi nevarnosti vnetja in gnojenja in zaradi poškodbe življenjsko važnega uda. Posebno nevarne so velike rane, močno nečiste rane, ki odpro kak člen ali telesno votlino, rane, ki nastanejo pri odprtem zlomu kosti in rane v bližini velikih žil. Po vrsti sile, ki je povzročila rano, razločujemo urez, vbod, obstreljenje, zmečkanino, ugriz in opeklino. Pri operacijah pa zdravniki namenoma napravijo rano, in sicer zato, da odstranijo bolezenske tvorbe (otekline), da odrežejo bolne ude telesa ali cele organe, da izpraznijo nabirajočo se bolezensko tekočino, da odstranijo gnojen tvore. Pri vsaki rani od ureza razlikujemo robove rane, kote rane in površino rane, pri globokih ranah pa votlino rane. Pri ranah po vbodu in strelu imamo kanal rane. Robovi in površina rane so pri ranah od ureza enakomerni in ravni, pri ranah od zmeč-kanin pa neravni, raztrgani in zmečkani. Rane od ureza krvave bolj kakor rane od zmečkanin, ker tu pritisk udarca žile zapre. Ravnanje z rano Rane se ne smemo dotikati, tudi je ne izpirati v notranjosti. Odstraniti smemo samo morebitno zunanjo nesnago. Cestni prah in blato smemo, preden obvežemo rano, nalanko splakniti s prekuhano vodo ali z vodikovim superoksidom. Ako je treba, obrišemo okoli rane s tenčico ali vato, ki smo jo pomočili v bencin ali špirit Rane same se pa pri tem ne smemo dotikati. Dobro je, če jo okoli nama-žerno z jodom. Skrbeti moramo, da se rana čim prej, brez bolečin in gnojenja zaceli. To dosežemo s tem, da okolico rane in vse, kar pride z rano kakorkoli v dotiko, napravimo prosto kali ali sterilno. Gnojne kalirane ugonobimo s tistimi razkužili, ki jih imamo za nalezljive bolezni; ta postopek imenujemo steriliziranje, kemična sredstva, s katerimi rano steriliziramo. pa antiseptična sredstva (sredstva proti gnitju). Postopek, s katerim rano obvarujemo gnojnih kali, imenujemo aseptični postopek. Človek, ki ima na roki že kako rano, naj, če mogoče, ne obvezuje rane drugega, prav tako tudi tisti ne, ki ima izpuščaje na rokah. Preden obvežemo rano, ki moramo roke dobro umiti v topli vodi z milom in s krtačo. Pri nesnažnih ranah, ranah od zmečkanin, zlasti pri takih, ki so umazane od zemlje, prahu ali umazanih delcev lesa, se lahko razvije tetanus. Ta je zelo nevaren in se najprej pokaže v mišicah obraza, in sicer s tem, da bolnik ne more več ust odpreti (zapora čeljusti). Pozneje se raztegne krč in odrevenelost skoraj po vseh mišicah. Proti tetanusu imamo zdravilni serum. Ta serum je bolj učinkovit, ako ga uporabljamo, preden se je bolezen razvila. Zato ga vbrizgavajo vojnim ranjencem, ki so bili ranjeni z granatami in v strelskih jarkih, in sicer čim prej po ranitvi. Ne zelo nevarna, toda neprijetna prikazen je moder gnoj, ki se pogosto pojavi v vojnih bolnišnicah. Je zelo nalezljiv, zato se morajo osebe, ki so imele opravka z obvezovanjem prizadetih, temeljito očistiti. ŠPORT Najboljše plavalke sveta Pri stockholmski olimpijadi leta 1912 so bile prvič na programu tudi plavalne tekme za ženske. Tekmovalke so šle tedaj na štart v spremstvu starejših dam ali garde-dam, po končanih tekmah so pa zopet takoj zapustile tekmovalni prostor. Tedaj je bil ženski program še zelo skromen. Pri naslednji olimpijadi leta 1920 v Antwerpnu so ga že razširili s 300 m kravlom ter umetnim skokom v vodo. Na tej olimpijadi so izredno zaslovele Amerikanke, ki so zmagale v vseh tekmovanjih, izvzemši skokov v vodo. Leta 1924 pri pariški olimpijadi so prvič izvedli ves olimpijski program, ki je še danes v veljavi. In tudi tedaj so na vsej črti zmagale Amerikanke, razen enega tekmovanja. Ta izjema pa je tipična: bilo je to 200 m prsno plavanje in značilno je, da v tej progi še ni nikdar zmagala kaka Američanka. V Parizu je zmagala Angležinja Morton, v Amsterdamu 1928 Nemka llilda Schrader-Hildes-heini. v Los Angelesu leta 1932 pa Avstralka St. Dennis. Kljub temu. da so Amerikanke postavile izredno močno ekipo, niso mogle doseči cilja, da bi v vseh disciplinah zmagale. Nasprotno se je zgodilo, kajti razdalja med njimi ter ostalimi tekmovalkami se je stalno zmanjševala. Prav energično so posegle vmes zmožna Afrika, Avstralija, Anglija, Nizozemska in Nemčija, ki so prelomile hegemonijo Amerikank. Zlatih medalj jim sicer ni bilo mogoče iztrgati, toda v borbah za mesta pa so morale že v Amsterdamu prepustiti prednost dru-gimt tovarišicam. Plavalno čudo je bila v Los Angelesu Helen Madison, ki je zmagala na 100 in 400 m v kravlu in tudi v štafeti 4x100 m, v kravlu je po: magala Ameriki do zmage. Razred zase je tudi hrbtna plavalka Eleanor Holm, kakor skakalke Co-lemann in Pojmton. Objektivni opazovalci pa so morali že tedaj ugotoviti, da ne gre več za splošno premoč ameriških plavalk, temveč, da se ima ameriški jtlavalni šjiort zahvaliti edino uspehom izrednih talentov. Razvoj pa gre svojo pot naprej in je zlasti Evropa mnogo napravila, da se približa Ameriki V Berlinu bomo čez mesec dni že videli, kako &e bosta kosala stari in novi svet. v i/ravlii na 100 m bo zmagala Evroperka. CudeTbi se moral zgoditi, če ne bi zmagala ena izmed treh nizozemskih prvakinj Willi den Quden, Rita Mastenbroek ter Tina Wagner, ki bodo potisnile Amerikanke v ozadje. No m še druge pri- dejo zraven. Kaj se bo lahko vse zgodilo? Na 400 m v kravlu pa je krog resnejših kandidatinj manjši. Kako daleč pa je že segla Evropa v ameriško fronto, bo pokazala štafeta na 4x100 m v kravlu. Holandski ekipi Den Quden, Mastenbroek, Wagner in Timmermann ne morejo Amerikanke postaviti nekaj enakovrednega. V 200 m prsnem plavanju tudi ne bodo zmagale Amerikanke. Največ izgledov za zlato medajlo ima tu Nemka Ge-nenger. Borba na 100 m hrbtno se bo odločila med Ameriko in Nizozemsko, ker nobena druga država ne more resno poseči tu vmes. In skoki? Tu so Amerikanke artistinje in bodo zmagale. Najbolj se jim bodo še približale Nemke. Take so približne, ali če hočete, precej točne prognoze za plavalne tekme žensk na prihodnji olimpijadi. še dober mesec, pa bo vsako ugibanje odveč. Skrivalnica Kdu b s mislu, de bo šla reč z aferam kar naprej in naprej. Lepu vas prosem, sej s člouk še ud ene afere na more vorng ud-dehnit, pa že druga tle. Mene je res kar sram pisat ud sameh afer, ke m druzga dost in bi va-ženga pu glau ruji. Pa ni nč za pumagat, afere sa zdej na dneunem rede, pa morma putrf>et z nim. Jest sem že kar tamiš ud sameh afer. Jest b nč na rekla, čeb kašen srumak, ke-der je glih lačen, kašn-mu branjuce žemla pu-štesu. Žiut more. Zatu ga je ja Buh ustvariu, efe ževi. Če pa nima s čim žiut, more holt krast. Jest mislem, de takmu srumake Buh kej tacga še u greh na šteje. Ampak, če začneja miljunari gulfat pa krast in tepihe čez meja švercat, tu je pa kej druzga. Kej tacga pa tud na morma kar mouče dol pužrt. Ce ma eden gnarja, ket čepin, in pa še ene par palač, nej bo cutriden in pesti tud reveže žiut. Men na gre u glava, de morja bit nahter Ide tku pužrešn. Ce b jim oblast enkt vorng na pauce stupila, b blu hmal drgač. Ampak navaden se takem gospudetn gulu-fem še putuha daje, zatu je pa tku. Sevede, gespoda s pa spet tkula misl: Sej država pr fakeh gulfijah prouzaprou nima nubene škode. škoda maja pudložniki, ke morja use tu z dau-kem pukrit. Zatu s pa na stri dost iz tega. De ji pa pudložnku na morja naprej metat, de na stri soje doužnost. Noja, pa j>ošle ene par viših uradnku z luksusautumubilam h gespude gulufe na dum, de ga prosja, če b biu tku prjazen, de b se pelu z nim in jim oblast enkat vorng na pauce stupila, b blu hmal tepihem vn spelu. Gespud gulef se takmu prjaznmu puvabile sevede udzove, koker holt Ide. ke znaja manera. Natakne s rukavice na roke, in se pele z nim u kance-larija. Tam se pumenja, kar se maja za pument. Ke use tu lepu pupišeja, se mu holt zahvalja za prjaz-nast in prosja, de b biu tku lubezniu in pučaku duma, če-b ga glih nucal še za kasne infurmacije, ke cela ta reč je tku zahumatana, de jim na gre prou u glava. Sevede, gespud gulef jim je ublubu. de jim bo zmeri z veselam na razpulagajne, de nej kar tele- funiraja pujn, pa se bo kar s sojem autumubilam pr-pelu, de na boja mel neputrebneh strošku zavle nega. Ke ni mou 6ojga autumubila pr seb, sa ga pusti še dam pelat. ... . . ............ . .... ,.. . koker s kašnmu navadnem gulu-fam al pa švercarjatn. Ke pa gespud geluf ni biu tku zarukan, de b čaku duma na telefoničen puvabil, in jim hodu dajat pudatke in druge navudila, kuku se pride ta narbl ajnfoh in brez pusebne muje du meljončku, se je pa raj kar prec, ke sa ga dam prpelal, usedu u soj au-tumubil in se pelu na kuludvor, de je še ujeu šnel-cug, in se je udjoelu preke Laškem na uddih. Ke je biu enkat na Laškem, nam je pa kazu nazaj fige al pa še clu ježek. Tu se na more dugnat. Tega še tista gespa na more puvedat, ke se je u Sušak pu-slovu ud ne. Se »na svidejne« ji ni nč reku, koker je puvedala. na more pugervat, de b pršli kar z luksusautumubilam pujn...........,.. se tu res na splača, ke bencin je dodndons drag in na kaže, de b se tku z nim trefnal. U takeh slučajeh pride kar ajnfoh en pulcaj pujn. Natakne mu hiter prezletne na roke in ga u šf>ehkamra udpele. Z enmu takmu gespudam, ke država kar za ene sedem meljončku upehar, ... . • ,, . - .. . .. -... i čeprou je dondons z bulšem družbam več afer, koker s sru-makem. Jest sem že premšlvala, če b se m na splačal izdajat za prva sila saj en tednik, ke b prnašu sam take afere iz bulšeh družb. Ce b tednik biv za-dost, b pa sčasama ratu lohka tud dneunik. Gradiva b blu zmeri zadost. Naručniku pa »ulk, de b se kar tri. Pulitičen listi ja na boja mogl doug takeh afer prnašat, ke jih je čezdali več. Neki pru-stora jim more ustat tud za pulitka. Ce b le mogla dubit kašnga tacga kumpanjona, de b mou pud paucam, pa b ga prec juter začela vn dajat Jest pa nimam gnarja. Je holt križ. Scer je pa s pulitka tud tku, de ni za nekanier. Dons se države zvežeja tku, de b člouk hmal mislu, de se na boja mogle nkol več razfeclat. Drug dan sa pa že usi vozli spet razvuzlan, pa sma sj>et tam, kjer sma bli. Al nej b se j^elala vorng pultika, koker se šika za udrašene Idi, al nej se pa pesti use skp. Pa nej se pol pulitka sama kumendera, koker se ve in zna. Za moj tal se diplutnati tud pol vozja lohka u Ženeva, če se jim bo luštal, ampak sevede na soje stroške. Mi na bomo več zajne švical. K. N. Šah i Kam je neki moj mož izginil? V torek se je pričel prvi turnir Slovenske šahovske zveze za letošnje prvenstvo posameznikov. Prijavilo se je 12 igralcev. p>o večini seveda iz Ljubljane, zastopan je pa tudi Maribor, Kranj in celo Prekmurje, tako da moremo reči, da združuje ta turnir lepo število najboljših igralcev iz vse dravske banovine. Ideja slovenskih šahistov, organizirati jugoslovanski šah po banovinah in mu s tem postaviti trdne temelje k napredku, zmaguje in je ta turnir nov dokaz, da niti Jugoslovanska šahovska zveza sama niti posamezni šahovski klubi tudi z najvzornejšim delovanjem ne morejo v zadostni meri pospešiti razvoja šaha v naši državi Jugoslovanska šahovska zveza ima preširoko področje, da bi mogla skrbeti za razvoj vseh šahistov po vseh krajih, posamezni klubi so pa prešibki in preveč omejeni na male okoliše, da bi moglo biti njihovo delovanje dovoli uspešno. Kričečo potrebo po vmesni stopnji med jugoslovansko šahovsko zvezo in posameznimi klubi v jugoslovanskem šahovskem organizacijskem ' sestavu, so najzavestneje občutili naši šahisti in odtod izhaja tudi njihova zahteva, da se organizacija jugoslovanskega šaha izjiofiolni z ustanovitvijo pod-zvez po posameznih banovinah. V tem ima Slovenska šahovska zveza svoje korenine. Zanimivo je, da so nekateri mnenja, da je v zadržanju ustanovite-' ljev in predstavnikov Slov. šahovske zveze nedoslednost, ker imenujejo svojo zvezo in podzvezo in ker jo imenujejo Slovensko šahovsko zvezo, ter jim zaradi tega celo očitajo separatizem. Ker so med temi tudi taki, ki bi morali dobro poznati potrebe jugoslovanskega šaha, je to vsekakor slabo spričevalo njihove menlalitete. Slov. šahovska zveza ima svoje področje v dravski banovini, ker ie popolnoma v skladu z idejo, katero smo preje skicirali in združuie na ta način pretežno večino slovenskih šahistov. Njena naloga je napredek šaha v dravski banovini, kot bi bila n. pr. naloga zveze v savski banovini, napredek šaha v svojem jjodročju. To še zdaleka ni separatizem, ampak le delitev dela na posamezna področja. Nič separatističnega ne more biti tudi v imenu, ker ime izhaja iz zvezinega področja, v katerem ima v resnici zveza opravka le s slovenskim delom jugoslovanskih šahistov. Še manj bi pa smelo motiti to, da se imnuje zveza in ne jx>d-zveza, ker je iz zapisnikov sej pripravljalnega odbora razvidno in je bilo vedno tako objavljeno tudi v časopisih, da nmeravajo s!oven=ki šahisti ustanoviti svojo zvezo kot podzvezo lugoslov. šahovske zveze. Tudi v pravilih Slov. šahovske zveze je bil prvetno člen, ki naravnost pove: Slov. šahovska zveza je podzveza Jugoslovanske šahovske podzveze. Ta člen je potem moral odpasti radi nerazumUivega zadržanja odbora Jugoslovanske šahovske zveze, ki je na svojem lanskem občnem zboru priznal tedaj samo formalno še obstoječo Slovensko šahovsko zvezo za svojo podzvezo, in na notem kljub proš-niatn in čakanju izdal jiotrdilo, ki ga je uj>ravna oblast zahtevala, namreč da Jugosl. šahovska zveza smatra Slov šahovsko zvezo za svojo j>odzvezo. S tem je brez krivde slovenskih ?ahistov moralo ostati samo pri oznaki zveza, ker ie bilo torej izsiljeno nikakor pa ne desledno. Kljub vsemu temu pa slovenski šahisti še vedno niso izgubili dobre volje in pričakujejo, da bo vse urejeno, kot ie bilo prvotno v orogramu in sicer še tekom letošniega jx)1ef''a. Poleg tega pričakujejo, da se bo začela tudi Iugo=lo-vanska šahovska zveza sama truditi za izpopolnitev jugoslovanske šahovske orcranizaeiie in da bo povsod doseženo, kar so šahisti v dravski banovini že dosegli. O furnirju v Praždanih smo že poročali, da je presenetil s krasnim uspehom mladi nemški moister Engels iz Diisseldorfa. Danes prinašamo njegovo partijo z Maroczyjem. Engels — Maroczjr 1. d2-d4, d7—d5 2. c2—c4, e7—e6 3. Sbl—c3, Sg8—f6 4. Lcl—g5, Zf8—e7 5. e2—e3, SbS—d7 6. Sgl—f3, 0—0 7. Ddl—c2 (to f>otezo so že precej opustili, ker je vladalo mnenje, da more črni sc7— c5 izenačiti, flohr je pa pokazal, da čakajo črnega še tudi po c7—c5 velike težave.) c7—c5 8. Tal—dl, d5Xc4 (črni se boji, da mu ne bi beli na d5 osamil pešca) 9. LflXc4, DdS— a5 10. 0—0, h7—h6 11 Lg5 —h4, a7—a6 12. Lc4 e2, Tf8-e8 13. a2- a l c5Xd4 14. Sf3Xd4, Sd7—f8 15. Le2-f3, Da5—c7 16. Lh4-g3, e6—e5 17. Sd4-f5, Lc8Xf5 18. De2Xf5, Le7X a3 19. Sc3—d5, Sf6Xd5 20. Lf3Xd5. La3Xb2 (to je zelo riskantno, ker pridejo bele figure v zelo grozečo pozicijo. Bolje je bilo La3—c5 in ugrabljenega pešca eventuelno vrniti.) 21. Tdl—bi, Ta8—d8 22. c3-e4, g7—g6 23. Df5-f3, Td8Xd5 (črni nikakor ne sme dopustiti, da bi bela trdnjava vdrla na b7.) 24. e4Xd5, Dc7—c2 25. Df3—dl, Te8-c8 26. d5-d6 (ta pešec postane naenkrat zelo nevaren. Grozi že d6—d7.) Sf8-d7 27. Ddl—g4!, Sd7-b6? (na to odloči beli takoj z lejx> kombinacijo. Boljše je bilo Sd7—f6) 28. TblXb2! (tega elegantnega konca črni očividno ni videl.) Dc2Xb2 29. Dg4Xc8+, Sb6X c8 30. d6—d7 in črni se je vdal, ker beli dobi novo damo in mu ostane premoč trdnjave. UGANKE Križa niča 1 2 3| J 5 1 6 7 • 1 1 10 »I 1 12 13 14 15] 16 17 1 ■8 19 1 20 21 | j 22 23 1 24 25! 26 27 28 1 29 30 |31 32 1 33 n 34 35 36 37 l*| 39 1 40 141 1 42 1 441 45 3o 47 48 i 49 50 «1 1 1 521 | 153 54 | 1 LT H Besede pomenijo: Vodoravno: 1. moško krstno ime, 5. ima proso, 8. izraelski kralj, 10. močan zvok. 12. gora v Sloveniji, 13. del meseca, 14. del sveta, 17. ud izumr-'ega naroda, 18. dan v tednu. 21. drzna akrobacija, 23 del hiše. 24. časovna doba, 26. izumr a žival, 27. vrednostni papir, 29. del zemlje., 31 koristna rudnina, 32 žensko krstno ime, 33 gospodarsko poslopje, 34. vodna žival. 36. udje i/.umrlega naroda, 37. pro tukt gorenja 3S. hrib v Sloveniii, 39. čutno poželenje. 40 redka kovina, 41. obcestni kanal, 43 priinTdvno moško me. 15. ud brezdo-mega naroda 47 mlečni izdelek, 49. hiter tek, 51. sal/burški škof ieta 800, f2. ud diuž ne 54. žen sko pokrivalo, 54. tuje moško ime, .5. pozem.-ko bivališče. Navpično: 1. strupena žival 2. drag kamen. 3. industrijska r, stlina, 4. gozdno dre»o, 5. žei sko krstno ime, 6 zidarska potrebščina. 7, nevaren človek. 9 visok naslov, 10. rokodelec 11 kuhinjska tekočina. 12. zvonarska potreb čina, 15. sveto isem-ska oseha. 16. pripadnik neke vere. lv». bližnji kraji, 20. udje izumrl ga naroda. 2Z vrsti zabi le. 24 kraj v Palestini, 25. zloglasna zadev« 27 del telesa, 30 kraj pri Tržiču. 35. okrnjena umetnina. 37. ju-goslovank denar, 41. moško krstno ime, 42 del pok re 43. moško krstno ime, 44. jugoslovanska reka. 45 stun slovanska črkn, 46 de' posode, 48 ut, 49. preb.valec južne afrike, 50. prijeten nasad. Rešitev križanice Vodoravno: 1. odolin, 7. zlitek, 13. pop, 14 igu-nian, 15. Eraa 16 Omar, 18. omet, 19. Oh g, 20. ri-tus, 22. as, 23 0|>era, 24 anilin, 26. etamin, 27 oje, 2«. Noni, 29 sak, 30. ata, 32 'a, 33 muh 3i »fa, 26. Vič. ,V7. edil, 38. Una. 39. Sap 41. okn 42 uk, 44. Nil, 46 dno, 47. eter. 49. las, 51 Smirna, 52. Stanko. Navjiično: 1. opora 2 domino 3 Oratijo, 4. li, 5. igo. 6. Numa 7. zmes, 8. lat, 9. 10. Telemah, II Emerik, 12 k»gnn, 17. ruleta. 19 ojiasač, 21. in, 23. Ott, 25. noj, 26 < na, 31. arena, 3.1 Milan, 35 Ada, 26. Vis 3S. ukor. 40. pila. 41. oni, 42. uta 43 kes 45 lan. 46. dm, 47. en, 48, rt, 50. SK. Pošljite naročnino! Razstava češenj v Litiji Preteklo nedeljo in na praznik smo imeli v litijski osnovni šoli razstavo češenj, prvo tovrstno v okraju sploh. — Razstavilo je sorazmerno malo sadjrejcev, pogrešali smo gojitelje najboljših prims-kovških češenj. Vsega je razstavilo komaj 36 sad-jerejcev, ki so na razstavo poslali 63 vzorcev. Najbolj se odlikujejo štangarska črna hrustavka, dunajska ter rdeča pozna hrustavka. Iz občine Sv. Križ pri Litiji je razstavilo češnje 7 posestnikov, izmed katerih sta imela najboljši sad Voje Jože in Korbar Jože. Iz Kresnic: jih je poslalo 10 svoje sadje, najlepše pa sta imela Kovič Franc in Jakopič Anton. Štangarska okolica je poslala češnje 11 sadjerejcev, najboljše imata Trčon Janez in Ma-rolt Pavel, domača litijska občina se je najslabše izkazala, od 8 razstavljalcev ni bilo mogoče za nobeno sorto izreči priznanja. Razstavljeno je bilo poleg češenj tudi drugo zgodnje saJje, kot ribezen, kosmulje, višnje ter vrtne jagode. Najlepše zgodnje breskve »Mayflover« je imel na razstavi g. Feliks Roje iz Št. Vida pri Stični, ki jih v večjem obsegu goji pod Primskovim. Tudi Litija je razstavila nekaj zgodnjih breskev, ki pa so slabše kakovosti. — Svojevrstno škropilnico je imel na razstavi kleparski mojster g. Kajtna, ki nese 10 m visoko, cetia pa ji je 450 Din. Razstavo je obiskalo nad 1000 ljudi, bansko upravo je zastopal referent zi sadjarstvo g. Flego Anton, sadjarsko društvo g. A. Škulj, kmetijsko družbo pa g. Franjo Kafol. V ponedeljek po razstavi so bile razdeljefre majhne na-graile med razstavljale« kot strgulce, žagee, cepilni noži, škarje sadni obirač, pasti za voluharje in strokovne knjige. Za pokritje stroškov je prispeval okrajni kmetijski odbor, sadjarsko društvo in kmetijska družba. Pohvaliti je treba VI. razred ljudske šole, ki je izrisal in naslikal mnogo prav čednih vabil,, najbolje se je pa postavil učenec Franci Ko-privnikar iz Brega, ki je naslikal za razstavo fantazijo 2 palčkov, ki nosita na nosilnici ogromno češnjo. Da je razstava v splošnem tako dobro uspela, gre zasluga okrajnemu kmetijskemu referentu g. Šušteršiču in domačinu na šoli g. Rostoharju. Upamo, da bo prihodnja taka razstava leto osoiej združila vse okoliške sadjerejce ter tako nudila pregled stanja odgoje naše češnje, ki bi morala z ozirom na bližino ljubljanskega trga tvoriti za našega kmeta eno glavnih aktivnih postavk prvega letnega dohodka pri gospodarstvu. Železniki Slomškov praznik je Selška dolina obhajala 28. junija v Železnikih. Preveč oddaljeni smo' od Maribora in gospodarska kriza nas je zadržala doma. vendar pa smo bili v duhu združeni z vernim našim narodom ob Slomškovem grobu. Trg pred našo veličastno župnijsko cerkvijo je kaj pripraven za večje slovesnosti, ta dan so bila vsa poslopja slavnostno okrašena s cvetjem, zelenjem in zastavami. Ob Ave Mariji se je oglasila godba Prosvetnega društva iz Šele in kmalu je bil trg poln občinstva. Za godbo je nastopil pevski zbor iz Selc pod spretnim vodstvom svojega pevovodje g. Lojzeta Šinida in dovršeno zapel nekaj ljubkih Slomškovih pesmi. V slavnostnem govoru je prof. g. Lojze Strupi naslikal veličino nesmrtnega božjega služabnika, ki ga naš narod želi častiti kol svetnika. Nato pa je domače Prosvetno društvo pod režijo župana g. Nikofa Žunira vprizorilo na odru pred cerkvijo -Slehernika«. Igralci kot občinstvo so globoko doživljali vsebino duhovne igre. Po tri ure trajajočem sporedu bi tisočglava množica še iu še vztrajala, ''tako se je vsem zdelo lepo. — Dve stvari moramo še omeniti. S Slomškovo proslavo so se razodelp; misli mnogih, pokazalo se je, kdo živi in dela z& narodne ideale in komu je narodnost fraza. Kogar je luči strah, povzroča temo in v temi vrši svoja temna dejanja. Komur je Slomšek na poti, se je obsodil sam. In prav je tako, se bomo vsaj poznali. — S Slomškovo proslavo je naša Prosveta kronala svojo najbolj bogato sezono. Komur je mar resnična narodna prosveta, se more s ponosom šteti ined člane Prosvetnega društva. Šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 4. julija. V četrtem kolu je Preinfalk hitro končal s Kranjcem, "ki je zašel v težko pozicijo in izgubil damo. Klanjšek je nudil Šorliju trd odpor, polagoma je pa le moral odnehati in Sorli jo zmagal. Marek je prišel proti Singerju v nekoliko boljšo pozicijo, toda doseči le ni mogel nič odločilnega, dokler Singer ni napravil napake in izgubil figuro. Partija je bila s tem seveda končana. Šiška je igral dobro proti Berčiču in prišel polagoma v prednost, katero je izkoristil v končnici. Berčič knialu ni mogel več braniti svojih pešcev in se je udal. C. Vidmar jo kot beli igral slabo proti Ci-btcu, ki se je spretno branil. Vidmar je polagoma izgubil več pešcev zaporedoma in so je moral po brezupni obrambi končno udati, ker jo prišel Ci-bic do silovitega napada na njegovega kralja. Partija Weiss : Lešnik je bila preložena na večer. Iz tretjega kola je končala partija med Marokom in Klanjšekom remis. Z istim rezultatom je končala tudi partija Cibie.: Weiss. Kranjc je danes izstopil iz turnirja, ker je dobil brzojav, da mu. je mati na smrt zbolela. S tem izgubi vse nadaljnje partije (x> kontumacu, ker je že odigral tretjino partij. Stanje po četrtem kolu je sledečo: Šiška 4, Sorli 3, Marek 2 in pol, Lešnik in ing. Weis 2 (1), Berčič, Preinfalk in C. Vidmar 2, Cibic in Singer 1 in pol, Klanjšek pol, Kranjc 0. V petem kolu igrajo: Singer-Klanjšek, Cibic-Marek, Lešnik-C. Vidmar, Kranjc-ing. VVeiss, Ši-ška-Preinfalk, Šorli-Berčič. Posamezna kola trajajo od 8 do 13, igrajo pa na vrtu restavracije »Zvezda«. Laško Priprave za pasijonsko dramo. Nadžupnija Laško vprizori na prostem pred nadžupnijsko cerkvijo v petek, dne 10., v soboto, dne 11., v nedeljo, dne 12. ter 18. in 19. julija 1936, vsakokrat ob 8 zvečer (v slučaju slabega vremena bo vprizoritev naslednji določeni dan) veličastno pasijonsko dramo »V času obiskan,ja« (Kristusovo trpljenje). Na velikem odru bo nastopilo nad 200 igralcev. Radi velikega navala se priporoča, da si nabavite vstopnice že v predprodaji v kaplaniji. Vstopnina: sedeži 1. vrste 15 din, 2. vrste 12 din, 3. vrste 8 din, 4. vrste 6 din; stojišča 4 din. Za pretirano preskrbljeno. Zveze z vlaki zelo ugodne. S tihim in požrtvovalnim dolom se Laško in okolica pripravljata na to veliko vprizoritev. Kdor se hoče zabavati in pozabili dnevne skrbi, naj pohiti danes v Šiško na senčnat vrt k Slepiču, kjer priredi Prostovoljna gasilska četa Spod. Šiška veliko vrtno veselico, združeno z bogatim srečolovom ter lepimi dobitki, godbo itd. Vstopnina prosta. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni. Kupovalci _ _ • Jf J|f _ * jabolk se tscefo Ponudbe na poštni predal 1, Maribor, pod »Conti«. Kariuzijanski samostan Pleterjo v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejme dva ali tri kandidate za DUHOVNIŠKI STAN med 20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi, zdravi prirodi. Zalitova so najmanj 6 razredov gimnazije. * Sprejme tudi BRATE LAJIKE med 18. in 35. letom. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. Podrobnejša navodila daje Kartimja Pleterjo, pošla Št. Jernej na Dolenjskem, dravska banovina. Cenjenemu občinstvu Jesenic in okolice naznanjam, da sem o tvoril novo in higijensko urejeno mesnico in hladilnico, poleg lekarne na Jesenicah. Se vljudno priporočam Ciril Bajželj mesar in prekajevalec Jesenice Zagorje Rajhenburg Izid občinskih volitev v teh dveh novoustanovljenih občinah se še vedno komentira z zadovoljstvom na eni in s potrtostjo na drugi strani. Zlasti jo to opažali pri nekaterih na Senovem, ki niso mogli verjeti, da bi prišla kdaj ljudska volja do veljave. Manjšina, ki jo predstavlja par ljudi iu jc dosedaj neomejeno gospodovala, si kar ne more predstavljati, da je njena nioč in slava za vedno končana. Mnogi, ki so bili sicer iz gotovih ozirov »dolžni« glasovati za opozicijsko listo dr. Benedičiča, se iskreno veselijo, da je zmagala lista JRZ, to je Radejeva lista. Iz tega se pa vidi, da bi bil na Senovem za opozicijo jioraz še mnogo večji in udeležba pri volitvah v odstotkih mnogo višja, če bi bile volitve tajne. Razširjanje alarmantnih vesti, češ, kako se bodo klerikalci maščevali itd. je samo poslednji odmev slabosti listih, ki imajo mogoče slabo vest. Čeprav smo morali »klerikalci« marsikaj prestati pod knuto JNS, vain tega ne bomo vračali, ne bomo vas ova-jali in denuncirali. Vsem hočemo bili enako pravični, vse enako ščititi. Vsem iti v vseh ozirih enako ria roko, ker želimo, da nastane na Senovem zopet tisto mirno sožitje vseh stanov, tako kmetov, delavcev, obrtnikov itd., ker želimo, da zopet zavlada sloga in vzajemnost. Zato občani vseh stanov, no nasedajte demagogom, ki si kujejo svoj kapital samo iz ljudske nesloge. Na cesti, ki jo gradi banovina iz Trbovelj čez Slačnik v Zagorje, so začeli v četrtek zjutraj delavci stavkati. Vzrok je prenizka plača, to jo 20 din na dan. Delavci, ki so ostali tudi čez noč vsak na svojem mestu, so stavili sledeče pogoje: zvišanje plače, odprava akordnega dela ter stalna zaposlitev samcev, ki so se dosedaj vsakih štirinajst dni pri zaposlitvi menjavali med seboj. — V četrtek .popoldne so pokopali na tukajšnjem pokopališču 87 letnega Jerneja Dolinarja, ki ga je na njegovi zadnji poli, kljub ogromnemu nalivu, ki je divjal nad Zagorjem popoldne, spremilo veliko ljudi iz Zagorja in okolice; pevci Prosvetnega društva pa so mu zapeli v slovo 3 žalostinkc. — Na praznik sv. Petra in' Pavla pa se je vil iz Bevškega na zagorsko pokopališče sprevod, kakršnega Bevško še ni videlo. Pokopavali so nad vse priljubljenega 79 letnega Franceta Žibreta, ki ga je na trboveljskem kolodvoru zadela kap ravno v času, ko bi, se moral pripeljali z vlakom sin, na katerega je čakal. Naj obema pokojnima sveti večna' luč! Naznanila Liubljana 1 Nočno služba imajo lekarne: danes: dir. Fice-oli, Tyrševa C. (i; dr. Hočevar, Celovška c. «J i.n iiir. (iar-tus; j turi: dr. Korcd: «LjH'bl.iouec bogov« (Jone Majica) tu nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul- 7. Telefon 38-18. Opremljeno stanovanje oddam za Julij in avgust v škofjl Loki. Naslov v upravi Slov. št. 9876. 6 Sprejmem več dijakov Nudim dobro domačo pre hrano in skrbno nadzorstvo pri učenju. Marija Schoss, Ljubljana 7, ži-bertova 30. (s) Opremljeno sobo z dvema posteljama, s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Sv. Petra cesta 43, d. (s) Prazno sobo s štedilnikom oddam. Prešernova ul. 26, Zelena Jama. (s) Opremlj. ali prazno sobo lepo, oddam. Staretova 31, Trnovo. (s) Odda se lepa soba s posebnim vhodom, mir na, parket, kopalnica, v I. nadstr. vile na Mirju, s 15. t. m. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9758 Stanovanje dvosobno ali večje enosobno, s pritiklinami — iščem za 1. oktober. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »SolnCno« št. 9855. (c) ODDAJO: Štirisobno stanovanje s komfortom, oddam takoj ali s 1. avgustom na Vodnikovi 17, šiška. č Enosobno stanovanje oddam s 1. avgustom upokojencu za 200 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9754. (č) Enosobno stanovanje v visokem pritličju, in sobo s štedilnikom v podpritličju, oddani zft prvi avgust. Devinska ulica 4, pri Zeleni poti, Kolezlja. Dvosobno stanovanje komfortno, se odda za avgust v vili pri Sv. Krištofu v Plcteršnikovl ulici 11. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Einspilerjeva 17. (č) Oddam stanovanje sobo, kuhinjo s 1. avgustom. Rožna dolina cesta IV St. 32. (č) Dvosobno stanovanje renovrlano, v bližini Sv Jakoba, se takoj odda. -Polzve se: Stal i trg r>, v trgovini. (č) Stanovanje soba. kuhinja, primerno za šiviljo, se odda. Stožlce 130. (č) Dve opremljeni sobici skromni, s kuhinjo, tera so in prho oddam v cen tru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9809. (s) Oddam sobo 1 ali 2 gospodičnama za meseca. Istotam sprejmem prvošolce dijake ali dijakinje. Naslov v upravi »Slov.« št. 9871. (s) IŠČEJO: Večjo restavracijo ali kavarno Iščem v na jem v dravski ali savski banovini. Ponudbe upravi Slovenca pod »Kavcije zmožen« št.. 9612. (m) Prometno gostilno restavracijo, buffet vza me v najem ali na račun samostojna gospa. - Po nudbe upravi »Slov.« v Celju pod »Podjetna«, m ODDAJO: Primerne prostore za gostilno oddam na Go renjskem. Išče se podjet na oseba z nekaj goto vlne. Naslov v uprav »Slovenca« pod št. 9696 Planinski dom na Ivofcah se odda v na Jem s 1. oktobrom 1936 Pismeno ponudbe je sta viti do 31. julija na na čelstvo zadruge v Tržiču kjer se dobe tudi podrob na pojasnila. (n) Lep prostor se takoj odda za monzo skladišče, delavnico ali pisarniške prostore. Po jasnlla : Franc Rozman Sv. Petra c. 85. (n) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. Kdo mi cirka 35.000 Din na 10-kratno vrednost za pribl. 8 do 12 mesecev na prvo knjižbo? - Plačam dobre obresti. - Ponudbe je poslati na oglasni oddelek Slovenca pod »Sigurnost z obrestmi 9585«. (d) Hranilno knjižico Mariborske mestne hranilnice do 5000 Din, kupim. Ponudbe Hauptmanu Ivanu, Trstenjakova ulica 20, Maribor. (d) Hranilne knjižice podeželskih hranilnic (čla nlc Zadružne zveze), kupimo takoj in plačamo najboljše. - Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468«. Poravnave plaianja dolgov posredovani« Kreditov In gotovine tudi na vloge in vredn papirje), nnloZbe Kapitala, zaščitne ureditve, davčne napovedi In vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede in ivednlSKa mnenja oddaja koncesilonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. lesta 29. oktobra (Rimska cesta) Stev. 7 Hranilne knjižice Hranilnice dravske banovine v LJubljani kupim. - Informacije daje Naglič Franc, Radovljica. (d) Posojilo do 15000 Din iščem za dovršitev nove vile. Vknjižba na prvo mesto 90.000 Din vredne vile in zemljišča. Rok do 3 let. Odplačevanje po dogovoru. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Mali dvor« štev. 9861. (d) Sodelujočega družabnika s 70 do 100.000 Din za dobro podjetje sprejmem. Ponudbe pod »75« oglas, oddelku »Slov.« 9891. d Obavlja vse denar, posle vnovfiuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, LJubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) /enitbe II Gospod v stalni službi poroči zdravo gospodično do 31 let, ki ima 40.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9674. (ž) Gospodična srednjih let, dobra gospodinja, z lepim posestvom in gotovino 60.000 Din, želi znanja v svrho že-nitve s starejšim državnim uslužbencem ali pen-zijonistom. Neanonimne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečen dom« št. 9801. (ž) Mesarski mojster 30 let star, dobro vpeljan, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela veselje do mesarije in z nekaj kapitala. Ponudbe s sliko, katera se vrne, upravi »Slovenca« pod : »Srečen zakon 9895«. ž Pension »Ozvald«, Žirovnica, nudi cenjenim gostom udoben oddih za letovanje. Izborila kuhinja, čiste sobe ter zmerne cene. Zahtevajte prospekte. (L.) Letovišče in kopališče Ivo šorli, Gorenja vas nad škofjo Loko, se priporoča. (L) Vaše terjatve pri hranilnicah in posojilnicah vnovčujem hitro in pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno in priložite znamko. — Rudolf Zore, Ljubljaan, Gledališka ulica 12, telefon 3S-10. (d) Posojila vezana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štediona d. d. Kraplnske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE. Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. Iščem 10.000 Din posojila proti mesečnemu odplačevanju z 10%. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Garancija« št. 9794. (d) Državni upokojenec išče 1000 Din posojila. Vrača mesečno ali po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno« št. 9798. (d) t Hranilno knjižico vsote do 2500 Din kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »75%«. (d) Prodam hranilno knjižico Vzajemne posojilnice v Ljubljani 12 300 Din. Pismene ponudbe upravi »Slov.« št. 3040/9829. d Letoviščarjem, izletnikom se priporoča gostilna pri Mačku. Dobra hrana in stanovanja — 30—32 Din dnevno. — Poljane nad škofjo Loko. (L) Letoviščarjem oddam dve sobi s štirimi posteljami, s celodnevno oskrbo 28 Din, za julij, avgust, v lepem kraju na štajerskem. Topla tekoča voda za kopanje v neposredni bližini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9657. (L) V Bohinju se cenjenim gostom priporoča »Pension Zlnka« v vili Hafner. (L) Letovišče z naravnim kopališčem v Krki. Vsa oskrba 25—30 dinarjev dnevno. Zalka Kerin, Sv. Križ pri Kostanjevici. (L) Letoviščarjem se priporoča v škof JI Loki gostilna R o t -tenbUcher (lastna mesarija). Senčnat vrt, salon, tujske sobe, celodnevni pension 35 Din. Idealno kopališče v čisti in bistri Sori. Krasni iz-prchodl v najbližji okolici. (L) Dve sobi s štirimi posteljami in kuhinjo je na razpolago v Stahovici. Ugodna prilika za letoviščarje. Izhodišče v Bistrico, na Veliko planino in na Krvavec. — Obrnite so na naslov : Fr. Erjavšek, Stahovica pri Kamniku št. 21. (L) Posestva Enonadstropna hiša v večjem kraju Notranjske, blizu železnice, v zelo dobrem stanju, uporabna za trgovino ali obrt, s pripadajočimi gospodar-stlmi poslopji, takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika« St. 9299. (p) Hiša v Dev. M. Polju za 45.000 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9773. (p) Kupim hišo z vrtom proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod 7.7« St. 9777. (p) Stavbna parcela blizu trnovske cerkve, ob Jadranski cesti, ugodno naprodaj. -— Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9383. (P) Opekarna strojnim obratom za zidno opeko v ljubljanski okolici, 16 johov zemljišča, se proda ali menja z drugim posestvom. - Ponudbo pod »Opekarna« St. 9818 upravi Slovenca. p Velika pritlična hiša s 1300 m' zemlje, suha, na solnčnera kraju, zelo priprav, za mesarje, ker se nahaja tik klavnice, naprodaj. Naslov v upr. Slovenca pod št. 9556. p Ugodna prilika! Prodam večji stavbni kompleks skupaj ali posamezno, vzhodni del LJubljane, tudi na knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Prilika« št. 9806. (p) Dobro idoča gostilna na periferiji Maribora je ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru pod št. 983. (p) Majhno novo hišico vrtom v bližini Medvod prodam. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 9823. (P) Hiša z vrtom, dvodružinska, pripravna za učitelja ali duhovnika v pok., v ne posredni bližini šolo in cerkve v Spodnji šlški Verovškova 38 - ugodno naprodaj. (p) Parcela 300» «m', in dve stavbi ob Tržaški cesti, 300 metrov od postajališča Tezno — naprodaj; — Informaoije: Jugoslovanska hranilnica, Kralja Petra trg, Maribor Gostilna oddaljena 10 minut od Maribora —• zaradi smrti ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 991. (P) Šeststanovanjska hiša dvonadstropna , vodovod, elektrika, vrt, poceni naprodaj. Pogdrelc, Maribor: Vodnikov trg 3. Izdelujem harmonije od 1800 Din daljo. Dobite tudi preigrane klavirje po nizki ceni. Tramte, Medvode. (t) Šoferska šola oblastv koncesionirana, J. Gaberšček, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica G. - Telefon 28-26. (u) ILMMDI Rekord - spalnice orehova korenina, moderne, za 5500 ln 6200 Din. Jedilnice, isto, 4500 Din, razprodaja Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje. (š) Prodam novo moder, spalno opra vo iz trdega lesa, solidno izdelano, politlrano, za 3300 Dih. Vodovodna cesta 39, Ljubljana. (š) Spalnice masivne, brstove, javor-jeve tn belo kuhinjske opravo prodam pod ceno dokler je zaloga. Lesna industrija Martincc. Skof ljica. (š) Automotor i Kupim vsakovrstno ZlfltO, srebrne krone in in zlatnike po zvISanih cenah. Za popravila se priporočam. F. Čuden Prešernova ulica 1. Bolniški stol (voziček) rabljen, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod šifro »Stol« »t. 9743, (k) Dvosedežni avto prodam. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Fiat 50!)« štev. 9875. (f) Električni motor 8 KS, 1000 obratov, malo rabljen, prodam. Vzamem v račun bicikl motor. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru St. 1002. f Kolesa ponikljana ln pokromana, vseh nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina na Tyrševl cesti 36. (1) Motorno kolo dobro ohranjeno, prodam. Celovška cesta 10, Šiška. II Živali ii Šivalni stroj pogrozljiv - z okroglim čolnlčkom - nemški fabri kat, kateri tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyršcva e. 36. (1) Kupim psa hudega, dobrega čuvaja, do 114 leta starega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9606. (k) Čevljarski stroj za levo roko z novim to varniškim cilindrom, poceni naprodaj pri Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica št. 9, I. nadstr. (1) Dražba! Dno 7. julija 1936 ob 11 se bo vršila na postaji Ljubljana gl. kol. skladišče licitacija dveh vagonov livarskega koksa — 29.840 kg. (o) Ugodno prodam železno zložljivo ln otroško posteljo, mizo ln oiiia-o, vse še dobro ohranjeno. Naslov v upravi Slovenca št. 9828. (1) Javna dražba najdenih predmetov bo 8. t. m. ob 9 dopoldne na ljubljanskem glavnem kolodvoru. (o) Izjava! Podpisani prcklicujem vse neresnične vesti, razširjene o g. Verdaju Fordu iz Hrastnika ln se mg zahvaljujem, da jo odstopil od tožbe. Dokazano je, da on sploh - nt bil tisti dan pri Sv. Jederti in ob žalujem, da sem mu s tem kratil ugled, in čast. Dergan Boštjan, Hrastnik. (o) Mizni brzovrtalni stroj kupim na jermenski po gon in elektromotor 2—3 KS 220/380 za vrtilni tok, staro, dobro ohranjeno ali novo. - Frane Camernik, Cerklje pri Kranju. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubi ana Wolfova ulica št. 3. Dva vagona cementa lil 200 m! pocinkane pločevine za protlračun pr vovrstne notranje opreme - kupim. - Ponudbe pod »Tovarna pohištva 9687« upravt »Slovenca«. (k) Stružnico večjih dimenzij, dobro ohranjeno, kupim. Ponud be na oglas. odd. »Slov.« pod štev. 9660. (k) Spalnice od 1700 Din, kuhinje 750 Din, kavče 1300, otoinan 430, modroco 180 Diti ter vsa v to stroko spadajoča dela. sprejema tvrdka F. Sajov-ic, Stari trg št. 6. Ljublja,na. (š) Staro zlalo, zlato zobovge ln srebrne Hrone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Intervencije v vseli zadevah pri vseh oblastvlh in ministrstvih izvršuje hitro in uspešno : Gospodarsko - pravna pisarna, LJubljana, Šelenburgova ul. 7-1. (r) Pozor, filatelisti! Kuinijcm zbirke evropskih znamk. Nadalje v c-vrsto Slovenijo tn ostale jugoslov. znamke - samo v kompletnih serijah. Plačani v gotovini. Ponudbe z detaljnlin popisom in '-.-no na upravo Slovenca pod St. 1000/9615. @ krojaške odrezke. stari papir tekstilne odpadke ovčjo volno, kupi vsako množino A r b e i l c r , Maribor Dravska 15 Fotoaparate tare, pOkvaVjonc, neral iic, kupim vsak model. Naslov v upravi HI oven c pod štev. 9