Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 11. Januarja 1936
štev. 8. leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gene 1 Din
VECERNIK
MredaMtvo in upmvai Maribor, Oeapoaka ul. 11 / ralaton uredaMtva 9440, uprava 346S Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 14. uri < Velja meaa4no prejaman v upravi ali po poMi 10 Din, doatavijen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,, Jutra" v Ljubljani r Postni čekovni račun SL 11.409
.JUTRA
99
Srditi boji se nadaljujejo
Na obeh abesinskih Jrontah se bijejo velike bitke med Abesinci in Italijani - Usoda bojev še ni odločena, vendar so uspehi Abe-sincev že doslej znatni - Pošiljanje novih ojačeni na fronte
ADIS ABEBA, 11. januarja. Iz abesinskega vira se poroča, da se Italijani na severni fronti dalje umikajo. Cesarjevo letalo je letelo za časa bojev nad abesinskimi četami, ki so v skupinah napadale italijanske položaje. Ker se je Abe-sincem posrečilo zavzeti najvažnejše postojanke, so se Italijani morali z begom umakniti. Večji boji se pa na severnem bojišču šele pričakujejo. Ras Imru je poslal na sever iz Godjama močne čete, ki so že prekoračile reko Takazo in so sedaj na poti v smeri proti desnemu krilu v dolini reke Najveri, kjer bodo sodelovale s četami rasa Sejuma. Vse čete, ki so sedaj zbrane v Tembjenu in na severovzhodu od Makale, se pripravljajo na odločilni sunek proti edini zvezi, ki jo imajo Italijani še med Makalo in Adigra toni, odnosno Aduo. Ako se četam na severovzhodu posrečijo uspehi, kakor so se onim v Tembjenu, je usoda Makale zapečatena. Sicer pa so na severnem bojišču Abesinci osvojili v teku doseda njih bojev pokrajino Sire in Tembjen. Italijani drže le še mesta Aksum, Aduo, Adigrat in Makalo.
Na južnem bojišču so se vršili srditi boji pri Kereli in Džiliji, na zahodu od Goraheja. Čete generala Graziania so hotele poizkusiti tu predor abesinske fronte, da bi tako započele nameravano prodiranje v pokrajine, ki leže med Dolom iti Adis Abebo. Namen generala Gra ziania je namreč, kakor znano, poizkusiti sedaj sunek proti Adis Abebi, ker je napredovanje proti Hararju zaradi močnih abesinskih utrdb popolnoma nemogoče,
S	tem pohodom bi general Graziani oslabi! severno abesinsko fronto in jo omajal. Abesinci so pa bili o tem pravočasno obveščeni in so pri Kereliji nudili Italijanom tak odpor, da je bilo vsako napredovanje nemogoče.
Največja bitka na jugu pa se je vršila pri vhodu v dolino Rift, severno od Dola, kjer so se spopadle čete generala Graziania s četami rasa Deste. Bitke se ie udeležilo na obeh straneh okoli 100.000 vojakov, 60.000 Abesincev in okoli 40.000 Italijanov. Po abesinskih vesteh se je Abesincem posrečilo italijanske čete premagati in jih prisiliti k umiku. Pri tem so Abesinci zaplenili Italijanom mnogo tankov, avtomobilov, topov, strojnic, pušk in drugega materiala. Abesinci so se tu posluževali tudi tankov. Med tem so pa Italijani dobili ojačenja in prišli v protinapad, v katerem se jim je posrečilo napredovati za nekaj kilometrov. Zaradi tega je tudi ras Desta zahteval pomoč novih čet in koraka sedaj na ta oddelek fronte že 45.000 mož, tako da bo zbranih tam nad 100.000 Abesincev. Z zavzetjem kraja Kerele ob reki Vebe Šebeli no četah rasa Naslbuja, je pa tudi Položaj Italijanov pri Dolu omajan, ker namerava ras Nasibu od tu udariti na Italijane /, boka. Na vsak način se pa razvijajo na južnem bojišču boji, ki so od vseh dosedanjih na obeh bojiščih naj-večji in bodo najbrže velikega pomena za nadaljnji razvoj vojne med Italijo in Abesiiijjo.
ADIS ABEBA, ll. januarja. Po privatnih poročilih, ki uradno še niso potrjena, so Abesinci že osvojili Makalo.
ASM AR A, 11. januarja. Vojni poročevalec DNB poroča, da so v Tembjenu, zlasti pa južnozahodno od Makale v teku srditi boji, katerih se udeležujejo vsa italijanska letala. Ob reki Gabali so italijanska letala bombardirala neke abe-
sinske čete, namenjene na fronto pri Mahali. Abesinci so se po težkih izgubah razkropili. Tudi drugod divjajo srditi boji. Italijani so dobili znatna ojačenja in pošiljajo sedaj v prve linije tudi bele vojake.
Poostritve sankcij ne bo?
Angleška vlada se še ni	odločila	—
počasni — Mussolini za sporazum?
LONDON, 11. januarja. »Daily	Ex-lpetroleja	mogoče
press« piše, da Anglija na seji sveta Društva narodov 20. t. m. ne bo vztrajala pri prepovedi izvoza petroleja v Italijo, marveč bo njen zastopnik izjavil	nasprotno, da ,so dosedanje sankcije	za-
dostne in bi poostritev mogla ustvariti le nevarnost vojne. Iz vladnih krogov se pa izve, da še ni bi! napravljen noben dokončni sklep glede vprašanja prepovedi petroleja. Med Francijp in Anglijo se vrše sedaj diplomatska pogajanja glede razjasnitve pomena poedinlli odstavkov Rooseveltovega govora, zlasti v vprašanju petroleja. Pričakuje se, da se bodo ta pogajanja zaključila do 20. t. in., nakar se bosta Eden in Laval sestala v Ženevi ob zasedanju sveta Društva narodov.
V Ženevi ne bodo napravljeni nobeni nagli sklepi. Ves kompleks vprašanj v zvezi s petrolejem se bo razpravljal tako, da se razjasnijo vse možnosti, Ako se ugotovi, da je s prepovedjo izvoza
V Ženevi bodo
pospešiti zaključek vojne, bo Eden na vsak način za poostritev sankcij, vendar pa bo poizkusil vse, da zaradi tega ne bi nastale nove komplikacije. Odločilna seja angleške vlade v tem oziru bo najbrže prihodnjo sredo, pred Ebenovini odhodom v Ženevo. Na tej seji bo treba rešiti predvsem dvoje vprašanj: 1. V koliko bi poostritev sankcij mogla izzvati oborožene represalije s strani Italije, in 2. kakšno stališče bi v tem primeru zavzeli Francija in USA.
Veliko senzacijo pa je vzbudila vest »News Chronicla«, ki pravi, da je Mussolini pripravljen na mirovna pogajanja v okviru Društva narodov. Ri*mski dopisnik tega lista pravi, da je po njegovih informacijah na najmerodajnejšem mestu Mussolini uvidel korist po njem odklonjenega predloga Lavala in Hoareja, zaradi tega je Mussolini sklenil pridobiti neko nevtralno državo, ki bi dala iniciative za nova mirovna pogajanja.
Mn
tf 1’Sv’ PinfVvvl'!'
Pohorska akcija in slovenstvo
Zagrebški »Obzor« je v zadnjem času že večkrat napadel slovenske pohorce, zlasti g. dr. Kramerja, očitajoč jim, da so v Sloveniji Slovenci, drugod pa Jugo slovani. Ljubljansko »Jutro« je na »Qb-zorovo« pisanje že ponovno odgovorilo in odgovarja sedaj zopet s sledečo ugotovitvijo:
»Naravnost smešni so »Obzorovi« očitki dr. Kramerju, da je njegova politika druga za Hrvate in druga za Slovence, češ, da smatra, da sme in mora kot Jugoslovan uspešno delovati tudi v korist slovenstva, za Hrvate pa tega ne pri-zmava. Seveda je narobe res, in prav realno jugoslovanstvo daje vsako možnost, da se uveljavljajo v njej tudi vsi upravičeni kulturni, socialni in gospodarski interesi, ne samo slovenstva, temveč v enaki meri tudi lirvatstva in srbstva. »Obzor« obtožuje dr. Kramerja, da ne priznava niti enemu Hrvatu pravice se vmešavati v slovenske stvari, sam pa da stalno ruje po hrvatskih krajih. Dr. Kramer sigurno manj ruje po hrvatskih krajih nego dr. Maček, ki je enako sin slovenskega očeta. Ne vemo ali spada v to kategorijo tudi g. dr. Dežman, šef »Obzor a«.
Najmanj se je pa dr. Kramer branil, da bi se Hrvati vmešavali tudi v slovenske stvari. Nasprotno, dr. Kramer je s svojimi prijatelji Hrvati in Srbi pobornik načela, da bomo našo skupno stvar dobro vodili le, ako se Slovenci, Hrvati ir. Srbi kot iskreni Jugoslovani skupno bri-
gamo za naše življenjske interese in ako v tem pogledu Slovenci prav tako skr bimo za hrvatske, kakor Hrvati za slovenske stvari. V osemnajstem letu obstoja Jugoslavije bo tudi častitljivi oče »Obzor«, ki se v ostalem v svojih predalih stalno meša v slovenske stvari, že moral pripustiti, da se jugoslovanski .ljudje čutijo enako doma v Zagrebu, kakor v Beogradu, Skoplju ali Ljubljani.«
Razhod pribičevičevcev.	Zagrebški
glasnik JRZ »Narodni list« piše, da bosta znana samostojna demokrata Veče-slav Vilder in dr. Hinko Križman izstopila iz SDS in vstopila v HSS. Vodstvo Pribičevičevcev bi prevzela dr. Budi-savljevič in Sava Kosanovič. Z Vilder-jem in Križmanom prestopijo baje k dr. Mačku tudi vsi drugi Hrvati iz vrst samostojne demokratske stranke in bi torej ta stranka v kolikor bi ostala, dobila čisto srbsko lice.
Nemčija zanika
BERLIN, 11. januarja. V zunanjem ministrstvu je bila zastopnikom tiska podana izjava, da nemška vlada zadnjih francosko-angleških pogajanj in sklepov za sodelovanje na Sredozemskem morju ne smatra za rešitev locarnskega pakta in so zaradi tega vse vesti in kombina-cije v tej zvezi docela brez podlage.
HITLER BO GOVORIL.
PARIZ, 14. januarja. »Matin« piše, da 4x> Hitler na dan 30. t. m., t. j. na tretjo obletnico prihoda na vlado, sklica! sejo državnega zbora. Na tej seji bo ime! Hitler velik govor, posvečen v prvi vrsti zunanji politiki. Mimo tega bo orisal tudi uspehe, ki jih je njegov režim dosegel tekom leta.
NEMČIJA IŠČE POSOJILO.
LONDON, 11. januarja. »News Ohromele« poroča iz Hamburga, da sta s parnikom »Bremen« odpotovala v Ameriko dva višja funkcionarja nemške Državne banke, da bi sondirala teren za večje nemško posojilo v Ameriki. FRANCOSKA MORNARICA ŽE PLOVE.
PARIZ, 11. januarja, Na podlagi voja-i škega sporazuma med Francijo in Anglijo je francosko mornariško ministrstvo odredilo, da odplujeta takoj dve eska-| drili francoskih bojnih ladij v afriške vo-j de. Francoska vojna mornarica bo zbra-; na v Gibraltarju in v Bizerti, da bo mo-: gel francoski generalni štab v primeru | potrebe takoj razpolagati z njo. Odhod francoske vojne mornarice na določena j mesta je napravil v Rimu. kakor pom čajo, zelo globok vtis.
GRČIJA JE TUDI PRIPRAVLJENA.
ATENE. 11. januarja. Grški vojni minister Papagos je izjavil novinarjem, da si Grčija sicer iz vsega srca želi miru, da pa je za vsak primer vendarle že pripravljena in bo kot članica Društva narodov v polni meri izvršila svojo dolž ■ nost, ako bo potrebno.
RICKETT V RIMU?
RIM. 11. januarja. Havas« poroča, da se mudi ameriški finančnik Rickett, znan izza afere koncesije za eksploatacijo rudniških bogastev Abesinije, v Rimu in stanuje v nekem odličnem rimskem hotelu.
NAPETOST POPUŠČA.
PRAGA, 11. januarja. Tukajšnji listi ugotavljajo, da je napetost med Češkoslovaško in Poljsko v zadnjem času znatno popustila.
VENIZELOSOVI UPI.
ATENE, 11. januarja. Nekateri listi objavljajo senzacionalno izjavo Venize-losa, podano v Parizu. Venizelos se zahvaljuje kralju Juriju II. za normalizacijo grških notranjih razmer in misli, da bo spomladi, čim se vrne v Grčijo, ponovno stopil v politiko in postal ministrski predsednik monarhistične Grčije.
GANDHI UMIRA.
BOMBAY, 11. januarja. Agencija Stefani poroča, da se je Gandhijevo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da pr;' čakujejo vsak čas njegovo smrt.
NI DENARJA.
VARŠAVA. 11. januarja. Piccard je moral opustiti svoj nameravani novi polet v stratosfero, ker ne more zbrati za to potrebnih denarnih sredstev.
NENAVADNO VREME.
DUNAJ, 11. januarja. V vsej srednji Evropi vlada nenavadno vreme. Dočim je pod uplivorn vedrine temperatura po dolinah večinoma padla, se je na gorah dvignila, tako da je v višinah nad 1000 metrov do 15 stopinj C nad ničlo. Toplo je nastalo pod uplivom zračnih tokov, ki prihajajo proti vzhodu z Atlantskega oceana.
POTRES V AMERIKI.
NEWYORK, 11. januarja, V provinci Mariane (Columbia) je uničil potres več vasi. Pod ruševinami so našli doslej 200 mrtvih.
Stran 2
Mariborski »Večernit« Jotra
mmmmmmmmmmmmmKi&aamiaaaBBSiasmmm
V Mariboru, dne 11. I. 193t
h&iiuui jmgl&Ai
Zanimiva politična reminiscenca
Sedanji predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža kot zastopnik Slovakov in Srbov v peštanskem parla mentu
Nedavno je beograjska »Politika« /»javila zanimiv doprinos k naši politični zgodovini :kako je današnji predsednik vlade češkoslovaške republike, g. d:. Milan H o d ž a, kot mlad mož bil 26. jan. 1905 prvič in 30. aprila 1906 drugič izvoljen v budimpeštanski parlament kot kan didat združenih slovaških in srbskih kme tov v srezu kulpinskem v Bački in je ostal kot tak do 1. 1911. Po takratnem madžarskem volilnem redu je imel volilno pravico samo oni, ki je plačal najmanj 39 goldinarjev zemljarine, in volila iz celega sreza so morali glasovati na sedežu sreza. Znane so bile že takrat madžarske volilne metode: golaž, volišče obkoljeno od vojske in orožniš+va, teror volilne komisije (ki je razveljavila n pr, glasove, oddane za »Odžo« namesto »Hodžo«!) itd.
Veliki naciioiialni val je že pri volitvah L 1905 združil Slovake in Srbe iz kulpin-skega sreza. 150 delegatov obeh n arodov se je 5. jan. 1905 zbralo v Novem Sadu id soglasno je bil dr. Milan Hodža (slovaški rojak iz takratne severne Ogrske, a že takrat poznan tudi med Slovaki v Bački kot odločno nacijonalen publicist in izdajatelj slovaških listov v Pešti!) določen za kandidata Slovakov in Srbov. Brzojavno obveščen o tem je takoj prišel v srez in šel na agitacijo od vasi do vasi. Že na prvem zboru v Petrovcu. ki je danes kulturno središče Slovakov v Jugoslaviji, sedež slovaške tiskarne, slovaških listov in Slovaške Matice, je ostro bičal postopanje madžarskih oblasti, ime nujoč ga »gosposko hunevetarijo«. Zahte* val je enakopravnost Slovakov iti Srbov v državi, davčr.o reformo, zaščito narodnih šol in cerkveno samoupravo, splošna volilno pravico s tajnim glasovanjem pe občinah itd. Narod je povsod navdušen« odobraval njegove besede in njegova po-
ne višine. Vkljub vsemu terorju in podkupovanju madžarskih oblasti so nadao volitev 26. jan. 1905 mase slovaških in srbskih volilcev kot en mož prišle na volišče, vsak za klobukom listek z napisom: »Živel Milan Hodža!« — Od 3034 vpisanih volilcev jih je glasovalo 2212. Dr. Hodža je dobil 735 slovaških, 447 srbskih,
8	nemških, 12 madžarskih in 1 jevrejs&i glas, skupaj 1203 glasove, vladni kandidat Kornelij Mihailovič pa 1009. Po razpustu parlamenta koncem 1. 1905 je za nove volitve 30. aprila 1906 izvršni odbor slovaško-srbske narodne stranke po novno kandidiral g. dr. Hodžo. imenujoč ga v volilnem proglasu «diko in ponos slovaškega in srbskega naroda«. Tudi pri teh drugih volitvah je narod izvoli! Hodžo proti vladnemu kandidatu Srna v su.
Starejši ljudje v teh krajih še danes hranijo in Ti s ponosom in spoštovanjem pokažejo lepake, letake in brošure izza časa volilnih borb v letih 1905 in 1906. Vse to verno čuvajo kot dragocen športom na čase nekdanjih narodnih bojev
V	mnogih hišah najdeš še danes v okviru sliko 26 narodnostnih poslancev v peštan skem parlamentu iz tiste dobe; med njimi vidiš na sliki Slovaka Milana Hodžo, Srba Polita Desančiča ter Rumuma Vajda Voevodo in Julija Maniu itd. Slovaška inteligenca v Bački danes s ponosom kaže na to sliko, ki predstavlja sodelovanje Cehoslovakov, Rumunov in Jugoslovanov kot predhodno etapo pred 30 leti za današnjo Malo Antanto. Ni dvoma, da bo znal g. dr. Milan Hodža kot sedanji predsednik češkoslovaške vlade, ob spominih na svoje mladeniške ideale, tudi v sedanji svoji visoki poziciji kot odgovorni državnik najti volje in moči za harmonično sodelovanje dar.es svobodnih treh narodov ob skladnosti njihovih gospodar
pularnost je zrasla v par dneh do zaviti- skih in kulturnih interesov.	V.	S.
Težnje vzgojiteljev naše mladine
Komunike odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja
uslužbenec zgubi toliko več, v kolikor večjo družino ima. Še posebej je z njo prizadeta žena — učiteljica, c) prinaša posredno škodo javni morali, javnemu redu in pravni sigurnosti sploh, ker se ve, da so ti odvisni od ekonomsko preskrbljenih in vestnih uradnikov, č) po vsem tem ni uredba samo uradniški, nego splošni nacionalni in državni problem. d) ker prejemajo učitelji in učiteljice v ogromnem številu srezov redno zadnji plačo, se prihaja do prepričanja, da se jih vede omalovažuje in dovaja v neprijetni položaj.
6. Da bi bila akcija izvršnega odbora učinkovitejša, še predlaga:	a)	da se s
pomočjo sekcijskih odborov oživijo vsa društva in organizacije. Izvršni odbor bo po vseh aktualnih vprašanjih — v kolikor ne bi bilo mogoče potom tiska — obveščal svoje članstvo z okrožnicami. Društva bodo iz svoje srede takoj izvolila dopisnike in referente za tisk. Propaganda in čitanje organizačnih listov je moralna obveza vsakega člana, b) Določbe o častnem razsodišču naj stopijo takoj v veljavo, c) Napram odborom, ki ne izvršujejo polnoveljavnih društvenih odlokov, naj se uporabijo pravila in po-
slovnik. č) Preda naj se častnemu razso-« dišču vse one, za katere se govori, da so se s svojim netovariškim delom pregrešili proti pravnim in moralnim interesom svojih tovarišev (s premeščenjem i. dr.) in delovali na slabljenju ugleda organizacije.
7. Glavni odbor sprejema z zadovoljstvom na znanje sklep izvršnega odbora, sprejet v soglasnosti z ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom prosvete, da se leta 1936. vrši v Beogradu internacionalni učiteljski kongres v zvezi s pedagoškim tednom, ker se bodo ob tej priliki okrepile tudi vezi vseslovanske učiteljske zveze. 8. Izvršnemu odboru se nalaga, da tudi še nadalje deluje na snovanju socialnih ustanov, posebno na snovanju fonda za samopomoč. 9. Glavni odbor, predstavnik celokupnega jugoslovanskega učiteljstva — je globoko ganjen z veliko pažnjo svojih tovarišev — gospe Mare in gospoda Milana Rabrenoviča izkazano s tem, ker sta darovala jugoslovanskemu učiteljstvu kom pleks 'zemljišča v Banji Koviljači in na ta način ustvarila trajno zadužbino, dostojno največjih in najplemenitejših Ijud’ naših vrst.
Okoitski
Glavni odbor JUU je imel dne 30. in .>1. decembra lani važno sejo. na kateri je po poročilih predsednika in ostalih funkcionarjev glavnega odbora o vprašanjih stanovske, prosvetne in šolske politike soglasno ugotovil:	1.	Da	je	v
moralnem, pravnem in materialnem pogledu zaščite članstva ukrenil izvršni odbor vse, kar je bilo v teh prilikah mogoče. 2. Da je pogumno poseganje predsednika glavnega odbora tov. Dimnika v te probleme izzvalo simpatije in spoštovanje vsega učiteljstva.
V	pogledu nadaljnjega dela bo: 1. Izvršni odbor v smislu skupščinske deklaracije še nadalje vodil akcijo, da zagotovi: svobodo otrok v šoli, da bi se raz
čipom niti smotru šole. Monopolizacija učbenikov se protivi principom tekmovanja v kulturnih vprašanjih, ki prinašajo progres. Radi tega nalaga glavni odbor izvršnemu odboru naslednje: Izvršni odbor naj priredi idejno skico učnega načrta in programa za nižje in višje razrede osnovne šole, razpiše natečaj in odredi nagrade.
3.	Sedanji sistem namestitev in premeščanj učiteljstva škodi tudi narodu; zato se za sanacijo teh razmer odobravajo že podvzeti koraki in se zahteva, da se v tem smislu nadaljuje, a še posebej, da se zahteva intervencija najvišjih čuvarjev državnih interesov. Izvršni odbor bo vztrajal na tem, da se
vile vse sposobnosti in moči, ki počivajo zagotovi učiteljstvu svoboda pri delu za
v njem. — nato bo deloval, da se reali zirajo vsi principi: pouk v narodnem jeziku, znižanje števila učencev v razredih, ustanavljanje šol za defektne o-troke, obvezno osemletno šolanje brez izjeme, izvedba splošne in strokovne izobrazbe in vzgoje po sodobnih principih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialno zdravstvena zaščita otrok s šolskimi potrebščinami. 2. Izvršni odbor se bo še nadalje brigal za svobodo šole in šolske organizacije — za realizacijo principov: ustanavljanje in sodelovanje pri prosvetnih ustanovah vseh vrst, ekonomska sigurnost m neodvisnost šole, demokratizacija in avtonomija Šolstva. Deloval bo ra to, da bodo zahteve šolskih predstavništev upoštevane v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah, in to glede prosvetno-šolskih vprašanj in ločitve šole od vseh faktorjev, ki ovirajo njen razvoj.
Učni načrt in program no ustreza popolnoma niti modernim pedagoškim prin
spopolnjevanje v sodobnega in dobrega vzgojitelja; deloval bo za učiteljsko akademsko izobrazbo, pedagoško neodvisnost, ekonomsko socialno preskrbo, stalnost v službi, državljansko enakopravnost in svobodo.
4.	V dosego navedenih smotrov bo deloval izvršni odbor na to, da se sprejmejo: a) novela zakona o šolah; b) novela uradniškega zakona, s katero se vrnejo izgubljene pravice in se v pragmatičnem pogledu vzpostavi stanje, kakršno je bilo 1. 1923. s popravkom vseh pomanjkljivosti, ki so se pokazale pozneje. 5. V pogledu spremembe uredbe o reguliranju draginjskih doklad ugotavlja glavni odbor, da tudi z njo niso odstranjeni osnovni razlogi zaradi katerih je ta izzvala upravičeno nezadovoljstvo — ker: a) še nadalje prizadeva ekonomsko šibke, med tem, ko se veliki prejemki visokih funkcionarjev sploh ne zmanjšujejo, ali se komai dotikajo; b) je naper jena proti zakonu in družini, ker državni,
Pobrežka občinska seja
Tezno zopet samostojna občina ločitvi
V	četrtek 9. t. m. se je vršila ob 19. uri v Renčljevi posebni sobi polnoštevilno obiskana občinska seja, ki se je kljub prošnji župana, naj bodo debate stvarne in kratke, zavlekla pozno v noč.Ze pred čitanjem zapisnika se je pričela živahna debata zaradi razrešnice odbornika gosp.
Z e g e, h kateri je g. župan prečita! in podal potrebna pojasnila. Po odobritvi zapisnika je sledilo poročilo župana. Izvolili so se cenilcj za škodo, povzročeno po divjačini. Tudi lovnina pripade občini.
Obračune za leto 1933 za bivšo občino Tezno in Zrkovci je kr. banska uprava odobrila in podala blagajnikom razreš-nico. Mnogo vesele debate je pa povzročilo poročilo o šušmarjenju z vinom, ki ograža finančno moč občine. Občinski organi delajo vzajemno z orožništvom in gostilničarsko zadrugo, vendar se kljub vsem naporom ne morejo zatreti te divje točilnice. Kmetijska družba urgira dolg bivše občine Dogoše, kar povzroča blagajniku mnogo sitnosti, ker je dolg ponekod že neizterljiv. Prošnji tvrdke Tho-ma se bo ugodilo po sklepu občinskega odbora.
Sledilo je poročilo odsekov. Za cestni in gradbeni odsek je poročal župan g.
Matija Volk. Povdarjal je zlasti potrebo novega mostu čez Dravo, vendar pa so izgledi za dogledni čas zelo slabi, ker primanjkuje denarnih sredstev. Potrebna je tudi razširitev ceste pri mestnem pokopališču. Mnogo debate, v katero so stvarno posegli odborniki Luknar, Požar in Šabeder, je povzročil regulacijski načrt, zaradi katerega so oškodovani mnogi posestniki. Predsednik socialnega odseka g. Žunko je predlagal številnim prosilcem enkratne podpore v blagu, ali pa delo na občinskih cestah. Stvarno je bilo poročilo predsednika kmetijskega odseka g. Klemenčiča. Poleg potrebnega kmetijskega orodja se naročijo še 4 izvodi »Kmetovalca«. Zlasti je bila zanimiva kmetijska statistika. O delu odseka za elektrifikacijo občine je podal potrebne podatke član uprave g. Žohar. Ribolov dobi v zakup g. Caf. Delavska ulica dobi zvezo z banovinsko cesto. Jevšek Kristini se dovoli z večino glasov otvoritev točilnice.
Soglasen sklep o
dal izčrpen referat in historiat gleda povzročitve, pričetka in zbiranja podpisov, so posegli v debato g. Požar, Žohar, Luknar in Šabeder. Vsi so apelirali na občinske odbornike, da sprejmejo predlog za odcepitev Teznega od občine Pobrežje soglasno in je bil res tudi soglasno sprejet. Propadel pa je predlog obč. odbornika g. Luknarja, naj se še glasuje za odcep 16 hiš na Ptujski cesti, zaradi odpornosti pobreških odbornikov, ki ne odstopijo prostovoljno niti pedi svoje zemlje.
V tajni seji se je obravnavala zadeva mesooglednika na Teznem, ureditev plač za oktober 1933 uslužbencev na Teznem in izdaja živinskih potnih listov. Uršič Justin in Renčel Andrej sta sprejela zagotovilo domovinstva. Po sklepu seje se je razvilo veselo razpoloženje dobrih občanov in bodočih sosedov.
Sledila je nato najvažnejša točka dnevnega reda: Odcepitev Teznega od obči. ne Pobrežje. Župan g. Matija Volk je v dobrem razpoloženju razložil namen akcije, navedel naprave, ki jih je storila skupna občina Pobrežje za Tezno, in sicer v*eč, kakor bi Teznemu pripadalo po davčni moči, kar tudi uvidijo razsodni Tezenčani. Želi zopet samostojni občini največ sreče v občinskem gospodarstvu. Razvila se je zelo stvarna debata v znamenju sloge, tako, da poslušalci niso prišli na svoj račun. Ko je predsednik akcije g. Alojz Kovačič po-
Rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije smo tudi tukaj praznovali. Ob 9. uri je bila slovesna služba božja, kateri je prisostvovalo uradništvo in nekaj občinstva.
Novi odbor marenberške hranilnice.
Tu se je z bliskovito naglico razširila novica, da je gospod ban dr. Marko Natlačen z odlokom VIII. 144/1 razrešil del dosedanjega odbora marenberške Občinske hranilnice in imenoval gerenta ter nekaj novih odbornikov. Kot gerent je bil imenovan gosp. dekan Mezner, kot odborniki pa gospodje posestnik Matjaž, učitelj Terčak in župan Ternik Franc (zadnji trije so bili tudi v prejšnjem odboru). Na novo so bili imenovani gospodje: Gajšek Karl notar in narodni poslar.ee, Ternik Simon lesni trgovec, posestnik Goloto, prejšnji uradnik posojilnice Lukas in gostilničar Šiker T a nenadna sprememba v, občinski hranilnici je vzbudila med tukaj-šnjSm prebivalstvom, posebno pa med vlagatelji, precej komentarjev.
Obrtniški naraščaj. Preteklo nedeljjo so bili pred obrtniško komisijo proglašeni za pomočnike štirje naši vajenci. Komisija je ugotovila prav dobro pripravljenost pri vseh in jim slovesno izročila pomočniška pisma. Ob tej priliki so novim pomočnikom čestitali predsednik g. Capal in tajnik g. Bremec ter številni zbrani obrtniki. Zvečer pa je bil v Bru-dermanovi dvorani velik obrtniški ples, kjer so se naši obrtniki zabavali do zore. Mladim pomočnikom naše iskrene česfu ke!
Močan potresni sunek je v sredo zvečer povzročil tu precej razburjenja. Sunek, ki ga je sprejelo močno bobnenje, je bil tako močan, da je opeka kar letela raz strehe in ie ponekod odpadal tudi omet
7 MarTSo-ra, 3ne W. T. $§6.
Mariborski »V e če-r nTk« Jutra
5Stanw3.
j*-fp
fkadšets&e fo rfitfifiškf
Sinočnje predavanje v Ljudski univerzi
O gospodarskih reformah modeme Nemčije je predaval senator Frangež iz Zagreba — Škandalozno ponašanje nekaterih poslušalcev — Predsedstvo naj napravi red
v Met a vi. kjer je prišlo do žaioigre. S tem je ozadje šenfcpetrskega dogodka pojasnjeno.
Sinoči ie predaval v Ljudski univerza ...nam gospodarski strokovnjak, bivši minister. vseučiliški profesor in senator g. Frangež iz Zagreba o gospodarskih reformah moderne Nemčije. Njegovo predavanje je bilo dobro obiskano. Takoj uvodoma pa moramo javno grajati ponašanje nekaterih poslušalcev, ki se sam bogve iz katerega vzroka niso strinjali s predavateljevimi izvajanji. Ko je predavatelj v kratkih in stvarnih besedah skušal orisati posledice marksističnega gospodarstva v Nemčiji pred sedanjim režimom, ga je pričela motiti nahujskana gruča neresnih poslušalcev, ki so sedeli v zadnjih klopeh. Nemiri med predavanjem so se stopnjevali in so pričeli de-monstrantje močno kašljati, ko je predavatelj pričel s svojo temo. Pa tudi nadaljnja predavateljeva izvajanja so de-monstrantje spremljali z glasnimi protesti, zlasti še, ko je načel vprašanje agrarne reforme in prisilnega dela v Nem. čiji. Ponašanje nahujskane gruče mlajših neresnih ljudi je šlo na živce vsem ostalim poslušalcem, pa tudi predavatelju samemu, ki je deloma spremenil svojo temo, in odnesel prav gotovo lepe vtise iz Maribora.
Podobni nemiri so se v Ljudski univerzi pojavili že nekajkrat. Na sinočnjem predavanju so delali nemire nahujskani in neodgovorni ljudje in skušali na ta način postaviti v temno luč kulturni nivo našega obmejnega Maribora. Predobro se zavedamo Mariborčani, da je Ljudska univerza dragocena kulturna ustanova, ki požrtvovalno seznanja najširše plasti z znanstvenimi in poučnimi predavanji. Predavanja v Ljudski univerzi,
pa četudi so politične vsebine, niso nobena politična zborovanja, sestanki ali shodi, ona nimajo propagandnega značaja In jih moramo smatrati za poučna in znanstvena. Ponašanje neresnih elementov na sinočnjem predavanju ni nikakor v čast kulturnim, poučnim in znanstvenim stremljenjem našega meščana in ne v. čast našemu obmejnemu Mariboru. Zato apeliramo prijatelji Ljudske univerze na predsedstvo, naj skrbi, da v bodoče ne bo prišlo do takih pobalinskih demonstracij na predavanjih, pa naj bodo te ali druge vsebine. Predsedstvo naj v bodoče najradikalnejše zatre take nekulturne pojave že v kali, ker ugled naše Ljudske univerze ne sme trpeti.
Vkljub protestom je predavatelj deloma s spremenjeno vsebino vztrajal pri svojih izvajanjih. Prikazal je stvarno razne gospodarske reforme moderne Nemčije in pri tem povdaril močno zavest nemškega naroda, ki- uspešno klu-buje današnji krizi in rodi -naravnost zavidljiv gospodarski napredek. Stremljenje nove Nemčije gre za čim popolnejšo osamosvojitvijo in za čim večjo gospodarsko neodvisnost. Zanimiva so bila predavateljeva izvajanja o nemškem »Erbhofbauerju« o novih agranih reformah, o prisilnem delu, o smotrenein napredku kmetijstva, o fiksiranju cen agrarnim produktom kakor tudi o selekcioni* tanju živinoreje. Končno je predavatelj še omenjal naše trgovinske zveze z Nemčijo. Za svoja izvajanja je žel ob zaključku toplo zahvalo in priznanje tistega občinstva, ki prihaja v Ljudsko univerzo radi pouka in duševne potrebe.
(l Kovačev študent" v Krčevini
Rdeči križ Krčevina-Košaki je v nedeljo 5. t. m. in na praznik Treh kraljev uprizoril v krčevinski šoli Vodopivčevo ljudsko spevoigro tridejanko »Kovačev študent«. Vloge so prevzeli krčevinski »Lunaši«, pevsko plat je izdelal njihov zborovodja tov. Lah, režiral je tov. Matija Trstenjak, pri pianinu pa je sodeloval mladi, nadarjeni Ciril Cvetko. Prav veseli ugotavljamo, da so vsi skupaj vzeli stvar resno, da se niso strašili truda in da so položili v izvedbo mnogo ljubezni. O posameznih vlogah naj povemo sledeče: Kovač Vlecimeh (tov. Dasko) je bil neprisiljen, igralsko in pevsko prav dober. — Meto, njegovo ženo, je podala naša znana, vsestransko delavna, neumorna in vedno mladostna tov. Švar-cova. Nastopila je v lepi kmečki noši. Za pesem »Gorje mi revi je, gorje!« so jo gledalci sredi dejanja nagradili s prisrčnim odobravanjem, ob koncu predstave pa ie prejela lep šopek. — Pismonošo je postavil na oder tov. Babič, izboren zlasti v izvirnih šaljivih domislekih. Njegov tenor je izdaten. — Dijaka Janeza je igral tov. Beranič zelo lahkotno in ie dobro pel. Drugovali so mu: Krok, I- tenor (tov. Trnjar), Žejko, 11. tenor (tov. Berlič) in Mucek, II. bas (tov. Doberšek), ki so se potrudili in so tudi lepo	uspeli. Pri nedeljski	predstavi	je
bila	omenjena	četvorica v	drugem dejanju	nekoliko	preveč »v	rož’cah«,	v
ponedeljek pa je igral ta dijaški kvartet bolj	umerjeno,	iskreno in	naravno.	—
Pred predstavo je »Lunin« moški zbor ubrano zapel Volaričevo »čolničku«, Sončevo »Zvonček« in Juvančcvo »šopek«. — Pri obeli uprizoritvah je bila Šolska soba nabito polna. Uspeh .je torej Vsestranski. Opozoriti pa moramo, da bo drugič treba več rediteljev, da bodo mirili brezobzirneže, ki motijo igralce in gledalce. Vsem sodelujočim gre naše priznanje za njihovo požrtvovalno delo na polju narodne prosvete, ki je zlasti v obmejnem ozemlju velikega pomena.
Na meji ustreljen
Pri Korovcih na avstrijski meji je zopet padla žrtev lastne lahkomiselnosti. 201etni Jožef Miholič je pred dnevi skušal v opoldanski uri prekoračiti državno mejo pri Korovcih. Prišel je iz avstrijske
POZIV TELOVADEČEMU ČLANSTVU MATICE!
Sokolsko društvo Maribor-matica opozarja vse svoje izvršujoče članstvo, da se prične s 13. januarjem t. !. redna telovadba vseh oddelkov. K polnoštevilni udeležbi poziva načelstvo.
Mariborska strelska družina je z ozirom na udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo mariborski strelci poslali s svojega občnega zbora, prejela te dni iz dvorne pisarne prav prisrčno zahvalo za rodoljubne in patriotične izraze vdanosti in vernosti Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu.
Kaj pa to... Na periferiji, pa tudi v sredini mesta, ponujajo nekaterniki v prodajo razne nemške knjige. Celo vsiljivi so nekateri med njimi. Bogve, če imajo zadevno dovoljenje... Radi te vsiljivosti so ljudje precej nevoljni.
Številke govore! Pri tukajšnjem sre-skern sodišču je bilo v preteklem letu 3953 kazenskih zadev. Sodb je bilo izrečenih v 1366 slučajih. 1757 slučajev se je zaključilo brez razprave in sodbe. 300 slučajev je bilo odstopljenih raznim oblastveni, in sicer 225 slučajev državnemu tožilstvu. 50 slučajev raznim sreskim sodiščem. Pravno pomoč pa je iskalo pri tukajšnjem sreskem sodišču 1874 oseb, in sicer 1307 v civilnih, 567 oseb pa v kazenskih stvareh.
Higienske zadeve. V teku tega meseca prične pri tukajšnjem Zdravstvenem domu poslovati poseben kemijski oddelek, ki ga bo vodil strokovnjak ljubljanskega Higieničnega zavoda. S tem bo znatno olajšano in spopolnjeno nadzorno delo na mariborskem živilskem trgu.
Kaj je novega v Ljudski univerzi. Prihodnji teden je popolnoma posvečen bolgarski kulturi. Kot dopolnitev k bolgarski grafični razstavi v Mariboru se vršita prihodnji teden dve predavanji, in sicer v ponedeljek, dne 13. januarja o bolgarski literaturi, v petek, dne 17. januarja pa o bolgarski umetnosti. Pregled o bolgarski literaturi bo podal naš zaslužni zgodovinar slovanskih književnosti g. prof. Jan Šedivy iz Maribora. Pri tej priliki bo pokazal 70 lepih skiop-tičnih slik — izvirno zbirko, ki je nimajo niti v Bolgariji. Vmes bodo recita-
ugrnkifites #. fefautofa 1936 v Unionu
strani, ker je bil pri svoji materi v Gradcu. Na avstrijsko stran se mu je bilo posrečilo neopaženo in brez potrebnih dokumentov priti. Ko se pa je sedaj vračal k svojemu stricu posestniku Žilavcu v Korovcih, kjer je stalno bival, se mu to ni posrečilo. Imel bi še odslužiti svoj preostali kadrski rok po prestanem vojaškem dopustu. Pri prekoračenju meje pa ga je opazil službujoči graničar, ki ga je najprej pozval, naj obstane. Toda Miholič se je spustil v beg in tudi sledeči graničarjev svarilni strel v zrak ga ni izmodril. Sledeči streli so ga pogodili in se je krvav zrušil ob meji na tla. Nekaj minut zatem je Miholič preminul. Komisija je izvršila potreben ogled ter obducirala pokojnikovo truplo, ki so ga zatem pokopali na domačem pokopališču.
Ozadje Jjubavne tragedije" pri Sv. Petru
K včerajšnjemu poročilu smo dozmali še naslednje podrobnosti:	221etni Ivan
Klemenčič je leta 1932 ubil v Oseku pri Sv. Marjeti oh Pesnici ženo posestnika J. Čepeja, za kar je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem na štiri leta težke ječe. Radi dobrega vedenja je bil sicer Klemenčič pogojno odpuščen na — »dopust«, kakor predvideva to zakon. Te dni pa so prejeli orožniki nalog, da poiščejo Ivana Klemenčiča radi nadaljevanja milostno prekinjene kazni. Pred dejanjem pa se je pojavil s Pepco Sedičevo pri Poljancu pri Sv. Petru, nakar se je s Sedioeam zaprl v svoji sobi
Režiser:
Gospa Ljo*bac Vn ssbe izkljvčem od nadkrfj-neg-a filmanja, ra*Ji neprestanega
Ker odkar
bonbon,
se da kašelj p rep retini.
• IZDELEK .UNION", ZAGREB.
GRAJSKI KINO Telefon 22-k9
Danes, soboto, premiera veKkc pesmi narave
„$ e q u o I a“
To je mojstersko delo, ki ga občuduje ceh svet. Pride veliki ruski film »Zena za rubljev«.	______________
Matineja. V soboto ob M. in nedelk* ob 11. uri »Straža na meji«. Senzacija nad senzacijo. V glavni vlogi George O’ Brien.
Kino Union. Danes opereta »Pri belem konjičku«. Herman Thimig, Gbristl Mar-dayn, Theo Linzen.	______
aiie bolgarskih pesmi. O bolgarski umetnosti bo predaval hrvaški književnik g. M. Hegedušič iz Zagreba. Prodnaznanilo:
O	Frobenius-ovih ekspedicijah v Afriko predava v ponedeljek 30. januarja njegov sotrudnik dr. Hans Rhotert iz Frankfurta (v nemščini). Kakor znano je Frobe-nius največji raziskovalec Afrike — Sven Hedin Afrike!
Zahvala. Društvo Jugoslovanskih akademikov se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako krasnemu uspehu 15. akademskega plesa, predvsem pa cenjenim damam častnega damskega komiteja ter sledečim tvrdkam: Anderle, Benko, Berdajs, Bernhard, Bruvier, Crippa, Čebokli, 1. mariborska delavska pekarna, Doctor in drug, Drava, lesna industrija, Gusel, Hartinger, Haus-maninger, Hutter, Jaš & Lesjak, Jemec, Kiffinann, Macarol, Margo mariborske mlekarne in- tovarne sadnih konzerv, Mestno elektriško podjetje, Mestno olepševalno društvo, Nabavljalna zadruga državnih nameščencev, Nassimbeni, Miloš Oset, Pfrimer, Pugel & Rosmann, Pinter
&	Lenart, Pisanec, Podravska industrija sadnih izdelkov, Rosenberg, parni mlin, Scherbaum, Schober, Schmid. Tavčar, Tiehy, Union d. d., Witlaczil, Wdgerer, Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač, Zdravilišče Radenci, Zelenika. Prav posebno se pa zahvaljujemo tvrdki Sax za izredno naklonjenost.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga In kulturni izleti na Čehoslovaško. Osrednja Češkoslovaško-jugoslovanska liga v Pragi je že pred dvemi leti storila načelni sktep, da moi^jo imeti njena ododmenja
REPERTOAR.
Sobota, lil. januarja ob 20. uri: »Vest«.
Red C. Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 12. januarja ob K5. uri: »Majda«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Beneška noč«. Globoko znižane cene. — Zadnjič.
Ponedeljek, 13. januarja: Zaprto.
Torek, 14. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. Red A.
Sreda, 15. januarja ob 20. uri: »Plesni večer Katje Delakove, njene plesne skupine, Susi VVeberjeve in Fritza Bergerja. Izven.
Drevi v gledališču zadnja uprizoritev
»Vesti«! Ta Rostandova drama je v režiji ljubljanskega režiserja C. Debevca napravila prav globok vtis. Znižane cene. Red. C.
Nedelja v gledališču. Ob 15. uri je ponovitev izredno uspele in privlačne operete ravnatelja mariborske Glasbene Matice M. Kozine. Veljajo znižane cene. —< Zvečer bo zadnja uprizoritev Straussove klasične operete »Beneška noč«. Zlasti. v muzikalnem pogledu hrani to delo v sebi premnogo lepoto. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane cene.
za izlete v Jugoslaviji vsa društva, ki želijo napraviti izlete, da se ne škoduje pravemu cilju zbliževanja obeh narodov. Ko se je priredil pred kratkim tak izlet iz Slovenije v Prago in druga češka mesta, se je zgodilo, da ni bil povsod pravočasno prijavljen in zaradi tega nepripravljen ter je prišlo do neljubih očitkov, ki jih je Jugoslovansko-češkoslovaška liga vzela v pretres po želji samega gospoda konzula Minovskega. Obenem je pristopila k zgornjemu stališču lige v Pragi in sklenila naznaniti bratskim ligam v Češkoslovaški, naj odklonijo v prihodnje sprejemanje naših društev, katerih izleti tjakaj niso priporočeni od pristojnih naših lig kot primerni ciljem zbliževanja obeh narodov.
Predavanje o češki literaturi. Dne 21. t. 1. v ponedeljek ob 20. uri bo Jugoslovansko-češkoslovaška liga priredila predavanje pisatelja A. C. Nora iz Prage o češki literaturi. Cehe in jugoslovanske častilce češke literature opozarjamo na to važr.o predavanje. Predavanje bo v lovski sobi hotela »Orel«.
Javno zborovanje zasebnih nameščencev! V četrtek 16. t. m. ob 8. uri zvečer bo v dvorani pri »Novem svetu« (‘Povodnih), Jurčičeva ulica, javno zborovanje zasebnih nameščencev, na katerem bodo delegati Pokojninskega zavoda iz Ljubljane poročali o razširjenju pok. zavarovanja na vso državo ter o vseh osnutkih načina izvedbe tega razširjenja, obenem pa obravnavala vsa ostala za nas važna in pereča vprašanja našega socialnega zavarovanja. Nameščenci! Ne zamudite te prilike, ter udeležite se vsi tega za vse privatne nameščence pomembnega zborovanja! Društvo zasebnih in avto-,non»ih nameščence^, Maribor.
Stran 3.
gmmmmmm—m
Mariborski »Večeruit« Jutra
V Mariboru, dne Tl. I. 1936.
Pravoslavno Novo leto. V ponedeljek zvečer bodo tukajšnji pravoslavni krogi pričakali novo leto v kavarni Jadran, kjer se bo izvajal vesel kabaretni program. Med raznimi kabaretnimi točkami se bo uprizorila tudi Ciril Pregljeva vesela opereta »Dijaška rubežen«. Vstopnine ni.
Udruženje pošt., tel. in telegr. zvanič-nikov in služiteljev, pododbor Maribor, naznanja, da bo v nedeljo 12. januarja ob pol 12. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša za pokojnimi tovariši, pri kateri sodeluje pevsko dru-tšvo »Poštni rog« in poštna godba. — Odbor.
Jutri ob 9.30 dopoldne se vrši v mali dvorani Narodnega doma občni zbor društva Nanos na katerega se vabi vse članstvo ter prijatelje društva. Navzoč bo tudi predsednik saveza jug. emigr. g. dr. Cok iz Beograda ter zastopniki drugih društev.
Sokolsko društvo Maribor I. opozarja . se svoje članstvo, da bo VII. redni letni občni zbor v telovadnici ing. podoficirske šole, dne 18. januarja ob 20. uri. Zdravo! Tajnik.
Gasilska četa Pobrežje bo imela v nedeljo, 12. t. m. ob 15. v gostilni Reiben-schuh svoj občni zibor. Vsi podporni člani in prijatelji so vabljeni.
Višek plesne sezone bo letos brez dvoma velik športni ples, ki ga priredi dne 18. t. m. ob 20. uri v vseh prostorih Uniona I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev dravske banovine. Zanimanje raste z vsakim dnem, saj bodo igrale najboljše godbe našega mesta. Predprodaja vstopnic v sledečih trgovinah: Sr. Pihlar v Gosposki ulici, Fr. Lepoša na Aleksandrovi cesti in v društvenem lokalu v gostilni Honigman na Meljski cesti 10. Vstopnice po Din 6 (pri večerni blagajni Din 8).
Dr. Anton Štuhec je otvoril v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 a/II svojo odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika dr. Kobala Alojzija.
Lutkovno gledališče ponovi v nedeljo 12. januarja ob 15. uri igrico »Skrivnostno zrcalo«.
Ruska Matica v Mariboru prireja 8. februarja v prostorih kazine »Ruski večer«. Spored: koncert ruske glasbe, nato prosta zabava in ples. Začetek ob 20. uri. Vstop proti povabilu.
Zastopnika za posečanje industrije v Mariboru in okolici iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo pod »Agilen«.
Orkester Glasbene Matice. V ponedeljek zvečer vaja, prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo.
Pri Pavešlču v Kamnici so v nedeljo jetrne in krvave klobase. Izborna vina.
Zadnja popoldanska in večerna predstava kabareta v Veliki kavarni.
Sv. Martin pri Vurbergu, gostilna Ko-stajnšek vabi v nedeljo, dne 12. januarja 1936 r.a pojedino domačih klobas.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v nedeljo pa Albaneževa in Sirakova lekarna.
Danes bosta operirana. Včeraj smo obširno poročali o šentpeterski ljubavnl tragediji. Žrtvi se zdravita v mariborski bolnišnici. Tam so zdravniki ugotovili, da je Klemenčiču krogla obtičala v trebuhu, njegova zaročenka pa ima projektil tik nad srcem. Oba bosta tekom današnjega dne operirana in s tem rešena nevarnosti. Kakor smo doznali, je bil Klemenčič na pogojnem dopustu. Zaradi nekega uboja bi bil moral odsedeti večletno ječo. Včeraj pa so nenadoma prišli orožniki, njega pa ni bilo doma. V obupu, da bo moral nazaj v ječo, se je zaklenil v svojo sobo z dekletom ter se ustrelil. Ker pa mladenki tudi ni bilo živeti brez njega in je mislila, da je že mrtev, je še ona sprožila in se zadela v prsa.
Kriminal... V Spodnji Novivasi sta mlajša hlapca, in sicer neki 151etni in neki 2SIetni napadla 301etno slaboumno Ano J. ter ji napravila silo. Zadevo ima v rokah državno tožilstvo. — Posestniku Josipu Čebeju v Framu so še neiz-sledeni storilci posekali večje število smrekovih dreves ter jih odpeljali. Čebe trpi šlkode za 1000 dinarjev. — Hlapcu Miklavžu Skušku iz Frama so iz hleva ukradli 300 dinarjev gotovine in druge stvari. Nekega osumljenca že imajo na varnem.
Pešec zopet straši! Pri viničarki Julijani Knezerjievi v Spod. Gačniku ob Pesnici se je te dni zglasil zloglasni tat in vlomilec 271etni mizarski pomočnik Franc Pešec ter pokradel za preko 1000 dinarjev razne ženske in moške obleke.
Aretirana sta bila prodajalca preprog Osman S. in Emil L, ker nista imela potrebnega dovoljenja za krošnjarjenje s preprogami.
Tatvina perila. Zasebnici Pavli Lahovi v Gregorčičevi ulici 10 je neznani storilec ukradel z dvorišča za več sto dinarjev perila, ki se je tam sušilo.
Kolesa... Kolo je bilo ukradeno pekovskemu pomočniku Antonu Beganu, in sicer izpred neke hiše v Sodni ulici. Ukradeno kolo je znamke »Waffenrad« z evid. štev. 9955. Istega dne je bil ob kolo tudi trgovec Anton Podlaha iz Krčevine. Zmanjkalo mu je kolo »Pueh«, registrirano s štev. 75166.
Današnje tržno življenje in vrvenje ni zaostajalo v ničemer za običajno sobotno tržno živahnostjo. Slaninarji so pripeljali 49 vozov svinjine ir. slanine, kmetje 6 vozov krompirja, zelja in če-
bule, nadalje 8 vozov jabolk in hrušk, 4 vozove kurilnih drv ter 3 voze lončene in lesene robe. Cene so bile običajne, pri zelenjavi so celo nekoliko padle. Prodajali so: krompir po 0.75 do 1, čebulo po 2 do 2.50, češenj 6 do 7, hren 4 do 5, ohrovt 1 do 1.50, glavnato solato 0,25 do 1.50, karfiole 2 do 4, jajčka 1 do 1.50 Din.
Mariborski svinjski sejem z dne 10.
t. m.: pripeljanih je bilo 146 svinj, prodanih 74. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 65 do 80, 7 do
9 tednov 90 do 120, 3 do 4 mesece 140 do 200. 5 do 7 mesecev 220 do 280, 8 do
10 mesecev 340 do 450, 1 leto 560 do 900. En kilogram žive teže 5.25 do 6,
1	kilogram mrtve teže 6 do 9 dinarjev.
Na senenem trgu je bilo danes na prodaj 16 vozov sena po 50 do 60, 4 vozovi otave po 45 do 50 ter 7 vozov slame po 30 do 35 dinarjev za metrski stot.
Kakšno vreme bo. Zapadno vreme, milo, v alpskem predgorju opoldne temperatura do 10 stopinj nad ničlo. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Razstava bolgarske grafike
K jutrišnji otvoritvi v veliki kasinski dvorani
Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne bo v veliki kazinski dvorani (poslopje Narodnega gledališča), otvorjena razstava bolgarske grafike, prirejena pod okriljem Jugoslovansko-bolgarske lige v Mariboru in ob sodelovanju domačega kluba »Brazde«. Razstava bo odprta v Mariboru samo od 12. do vključno 19. t. in., od 2. do 16.. februarja se preseli v ljubljano, J nato pa v Zagreb. Turneja bolgarskih gra ' fičnih umetnin po Jugoslaviji se pričenja tokrat torej na skrajni nasprotni točki, v našem Mariboru.
Razstavljena dela so umetnine sofijske skupine»Novi hudožnici« (Novi umetniki). Razstavljajo pa: Dočo Bairamov, Konstantin Ganev, Penčo Georgijev, Pre-slav Karšovski, Vera Nedkova, Ivan Ne-dov, Al. Sorokin. Veseliti Stanikov, Aleksander Stamenov, Stojan Venov in Aleksander Ženov. Med razstavljenimi deli so risbe, lesorezi, dela s suho iglo, Š
akvatinte, barvne krede, akvarelne risbe itd. Vmes najdemo močne umetnine, iz katerih diha toplo sedanjost, v bistvu bolgarska, toda prekvašena z evrop-stvom. Bolgarska likovna umetnost živi že preko četrt stoletja v tesni skupnosti z razvojem likovne umetnosti v ostali Evropi, zlasti zahodni. Bolgarski impresionizem je pa nastal prav za prav pod uplivom — slovenskega.
Po razstavi francoske grafike pred leti, je to druga razstava čiste grafike. V času, ko postajajo stiki med nami in med brati Bolgari vedno gostejši in tesnejši, bo gotovo tud' ta razstava v zvezi z dru gimi prireditvami Bolgarskega tedna o-pravila kos potrebnega dela za vzajemno sporazumevanje. Prepričani smo zaradi tega, da bo mariborska javnost razumela pomen prizadevanj JBL v Mariboru in bo obisk na razstavi časten.
J dejal, r.aj se odstrani in naj gre domov. Babška so menda te besede silno razburile, kajti v naslednjem trenutku je v njegovi roki zabliskal nož ter zadel Štefana Lepeja v desno dlan, da se je pocedila kri, medtem ko je Španmgerju prizadjal lažjo rano na glavi. Nato sta Lepej in 'Španinger stekla za hišo, tam pograbila vsak po svoj kol, s katerim sta sc nekaj minut zatem pojavila pred Babškom, ki je še nadalje izzival. Naposled sta oba današnja obtoženca navalila na Babška ter ga s koli večkrat ndarila' po glavi, dokler se ni zgrudil na tla. Španir.ger in Lepej sta nato Babška pustila ležati na tleh ter se vrnila nazaj v hišo, ne da bi se za žrtev dalje menila. Babšek se je čez nekaj časa toliko zavedel, da je vstal in šel kakih 500 m dalje, nato pa se je zopet zgrudil in negiben obležal brez vsake pomoči. Drugi dan zjutraj ga je našla neka ženska, ki je poklicala ljudi, ki so nesrečnega Babška prenesli v Lepejev hlev. Takoj so ga naložili na neki voz ter ga nameravali prepeljati na njegov dom, toda med potjo je težko ranjeni Babšek izdihnil.
Pri današnji obravnavi sta Lepej in Španinger odkrito priznala svoje dejanje, izgovarjala pa sta se s silobranom, češ, da sta bila v življenjski nevarnosti, ker ju je pokojni Babšek napadel z nožem.
Ob sklepu lista razprava še traja in bomo objavili razsodbo v ponedeljek.
KATJA DELAKOVA
Na plesnem večeru Katje Delakove, ki
bo v sredo, 15. t. m., sodeluje tudi njena plesna skupina, ki se je proslavila s kompozicijo »Morje« na glasbo Vit. Novaka, splošno popularnost pa je dosegla s silovitim »Potpurijem ruskih pesmi«. Poleg
Katje Delakove in njene skupine nastopijo na tem zanimivem večeru še švicarska plesalka Susi VVeber, učenka znamenite dunajske plesalke R. Chladek in Fritz Berger, ki je danes poleg H. Kreutz-berga najbolj upoštevan plesalec. Bloki ne veljajo.
Antologija jugoslovenske savremene dečje književnosti, I. deo:	Poezija. V
Beogradu je v uredništvu in priredbi Ži-vojina D. Kariča izšla te dni naša prva antologija mladinske književnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tej prvi knjigi, obsegajoči 176 strani 42 pesnikov, med njimi pa kar 17 Slovencev. Pesmi so objavljene v originalih (srbohrvatske v cirilici in latinici, slovenske neprevedene), za razumevanje slovenskih med Srbo-hrvati je pa dodan antologiji še besednjak različnih besed. Vsak pesnik je pred stavljen tudi s sliko in kratko informacijo. Med slovenskimi mladinskimi pesniki sta zastopana v antologiji tudi Radivoj Rehar in Danilo Gorinšek, prvi s 4, drugi s 3 pesmimi. O knjigi bomo še spregovorili.
..Kri v luft!"
K predbožičnemu uboju
Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je danes dopoldne obravnaval žalostni slučaj uboja, ki se je pripetil pred božičnim praznikom v Stopnem pri Makolah. Na zatožni klopi sta sedela 211etni delavec Štefan Lepej iz Stopnega in 27Ietni zidar Anton Španinger iz Rač. Obtožnica jima očita, da sta dne 19. decembra 1935 v Stopnem pri Makolah z udarci s koli težko poškodovala Franceta Babška, tako, da je 21. decembra na posledicah poškodb umrl.
Ozadje tragičnega pokolja slika obtož-
v Stopnem pri Makolah
nica takole: V četrtek, dne 19. decembra se je pokojni Babšek okrog 19. ure pojavil pred hišo Antona Lepeja. Bil je pijan ter izzival na boj na življenje in smrt Lepcjevega sina Štefana, današnjega obtoženca. Kričal je venomer: »Auf-biks, kri v luft, pridi ven če se upaš!«
V	hiši so se nahajali razen Štefana še njegov oče Anton in njun sorodnik Anton Španinger, ki je bil tam na obisku. Nekaj časa so poslušali razgrajenje, nato pa so, ko ni bilo vpitja ne konca nc kraja, stopili iz hiše ter mu je stari Lepej i
Omogočite udeležbo naših smučarjev na olimpiadi!
Jutri bodo jugoslovenski smučarski reprezentanti potikali na uvidevnost javnosti, ki naj jim omogoči, da pojdejo na zimsko olimpiado, da tam dostojno zastopajo barve naše države. Zaradi težkih gospodarskih prilik je bil Jugoslovenski zimskošportni savez od strani države deležen le neznatne podpore, ki nikakor ne zadošča, da bi krila stroške glede priprav in potovanja v Garmisch-Partenkirchen. Zato je savez v prvi vrsti vezan na privatno uvidevnost in se tem potom obrača na javnost, da daruje v korist naših smučarskih reprezentantov svoj obulus. Jutri bo po vsej državi ta-kozvani »smučarski dinar«, kjer se bodo prodajali prisebni'enodinarskr bWki. obenem pa tudi olimpijski smučarski znaki. Izkupiček akcije naj pomaga kriti stroške, ki jih ima savez s pripravo naše tekmovalne vrste. Ze mesec dni se pridno pripravljajo r.a Pokljuki pod vodstvom prvovrstnih inozemskih trenerjev in so že sedaj tako dobro pripravljeni, kakor še nikdar doslej ter bodo odšli na olim-piado z najboljšimi upi na časten uspeh. Tekmovalci so storili svoje, dolžnost naše javnosti je, da tudi ona prispeva po svoji najboljši moči in da tako podpre svoje reprezentante, ki se bodo zavedali, da čuti z njimi vsa naša javnost. En dinar je majhen prispevek, ki ga lahko pogreša vsakdo, če pa bodo darovali vsi, bomo zbrali lepo vsoto. Zavedajmo se, da bo v Garmischu zbran cvet smučarjev vsega sveta. In zunanji svet sodi vrednost posamezne države po uspehih njenih reprezentantov. Zato je naša sveta dolžnost, da se udeležimo zimske olimpiade, kar pa bo mogoče le, če bomo posegli prav vsi v svoje žepe in na ta način omogočili, da bomo tudi mi zastopani na tekmi izbrancev vsega sveta. Jutri je zadnji dan! Jutri boste sami odločili, ali bomo tudi mi poslali smučarsko reprezentanco na tekmo narodov. Naglo se bliža čas odhoda. Še dobrih 14 dni in že bo treba odpotovati. Naj ne bo jutri nikogar brez olimpijskega smučarskega znaka in brez enodinar-sikega bloka!
IHujske 4uwUe
Sprejem porodnic. Porodnice se do ortelclica ne sprejemajo v ptujsko bolnišnico.
Zopet uboj v ptujski okolici. V noči od 9. na 10. t. m. je prišlo med fanti v Trnovskem vrhu do krvoprelitja, pri katerem je Karl Zajko bil na mestu ubit. Dva osumljenca so orožniki aretirali in ju izročili okrajnemu sodišču v Pluju, Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla ubitega in se vrši ista v mrtvašnici pri Sv. Urbanu.
V Mariboru, dne 11. I. 1936.
1IWl'It II
Evgenij sabanov:
Jarlborskl »Ve
—»■■illl ~l
c er n!k« Jutra
Stran 5.
ffl&šhvmje pMfesufa Mufa
ROMAN
Ako nisem odkril tistega, kar sem želel, sem pa našel možnosti novih načinov napadov in obrambe, proti katerim tam vsaj zaenkrat še nimajo leka. Poslužiti bi se mogli le enega samega uničevalnega sredstva, toda pred tem se jim še vedno lahko umaknem z gradom vred v neznano, samo če sem o nameravanem napadu pravočasno poučen.«
»Ne razumem prav ničesar,« je vzkliknil vedno bolj začudeni profesor.
»Verujem vam odkritosrčno. Toda tudi to ni potrebno F.A-edati sem vam hotel samo, da smo ~ Maklenu docela varni.«
»Vendarle menim, da previdnost ni nepotrebna.«
»Točno, odnosno bolje: previdnost je zaenkrat še zelo potrebna ir, najini ujedi naj le lepo ostaneta za železnimi drogovi. Sedaj potrebujem malo oddiha. Treba bo pripraviti prostore za vzrejevali-šče in poklicati bom moral na Maklen od tam preko inženjerje in delavce. Dalje moram poskrbeti za hrano, ki bo potrebna za najine pošasti. Šele tedaj bova mogla delo nadaljevati, odnosno prav za
prav — pričeti. Ako hočete za ta čas oditi s hčerko na oddih med svet, prosta vam pot. dasi bi mi bilo ljubše, ako ostanete tu in mi pomagate pri načrtih in delu.«
»Hvala vam za ponudbo,« je dejal profesor Kabaj. »Morda izkoristim ta dopust, morda tudi ne. Zaenkrat še ne morem za dalje časa zapustiti svojega dela. Dovršiti moram še neke podrobnosti ;r. rešiti neka vprašanja, ki me teže.«
»Izvrstno. Tako mi boste lahko na razpolago z nasveti. Načrti za gradnjo vzre-jevališč so že gotovi. Izdelal sem jih sam. Takoj jutri odpošljem radiogram svojemu zaupniku, da mi preskrbi potrebne ljudi. Dobim jih iz Argentine.«
»Iz Argentine?« se je začudil Kabaj:
»Da. Domačinov ne maram. Nit’ Ev-ropcev ne. Pripeljejo se sem v zaprtem letalu in prav tako tudi odpotujejo, ko dovrše delo. Ko bodo zopet doma, ne bodo niti tega vedeli, na kateri celiv.i so bili zaposleni, kaj še, da bi vedeli za državo in pokrajino. Argentinski inže-njerji in zidarji so mi zgradili tudi grad
mi vse, kar tu vidite. Izvedel sem, da so potem nekateri kljub obljubi izdali, kaj so delali, a kje je njihovo delo, tega niso vedeli povedati in še danes nihče ne ve. Listi so sicer pisali v zanimivih novicah z vsega sveta o nekem skrivnostnem gradu, toda čitatelji so bili trdno prepričani, da je vse le izmišljotina, ali če hočete časr.iška raca. Vidite, dandanes je na svetu drugače, kakor je bilo nekoč. V starem in srednjem veku so zidarje, ki so gradili skrivnostne stavbe, po dovršenem delu preprosto pomorili, da skrivnosti niso mogli izdati. Drugega načina ni bilo. Sedaj pa naročimo inže-njerje in zidarje z druge celine, jih v zaprtem letalu pripeljemo na delo, potem spet odpeljemo, in skrivnost je ohranjena, dasi ostanejo ljudje živi in zdravi, kakor so bili prej.«
»Čudovito. Občudujem vas.«
»To ni prav nič čudovitega, vse je neskončno preprosto. Treba je samo malo misliti, pa je rešitev vprašanja tu. Če bi se računi kljub temu pomešali, so še vedno na razpolago najrazličnejša sredstva, da jih zopet spravimo v red in dosežemo tisto, kar smo hoteli.
Dr. Servacij Evarist se je naslednjega dne lotil z vso energijo in naglico uresničenja svojih gradbenih načrtov. Že na vse zgodaj zjutraj je odposlal radiogram svojemu skrivnostnemu zaupniku v ne-
znanem svetu, in v nekaj dneh, malo ne v enem tednu, so bili inženjerji in delavci že zbrani v bližini nekega argentinskega mesta, pripravljeni vstopiti v ogromno letalo in odleteli kamor jih popelje najemnik, ki ga niso poznali ne p< imenu in ne po zunanjosti.
Sredi noči, ko so na jasnem > ebu žarele zvezde Južnega križa, so opazili čakajoči Argentinci nad seloj ogromno letalo, ki je hip nato brez najmanjšega ropota pristalo, odprlo vrata ter spustilo stopnice do tal, da so mogli vstopiti. Prišli so v prostore brez oken, razsvetljene z umetno svetlobo ter opremljene z vso potrebno udobnostjo in hrano za potovanje. Sprejel jih je en sam zakrinkan človek, ki je takoj nato zopet izginil.
Prav tako brez ropota, kakor se je spustilo na tla, se je letalo zopet dvigni-
lo	v višave stratosfere ter odletelo z neznansko brzino v neznano smer. Vozilo je v skrivnost skoraj dvesto ljudi, ki so se vdinjali neznanemu delodajalcu za plačo, o kakršni prej Še nikoli sanjati niso mogli. Ko so se pa zleknjeni po sedežih prebudili iz spanja in dremanja, so že bili tam. kamor so bili namenjeni. Avtomatično zaprta vrata so se, sama od sebe odprla in od zunaj jih je pozdravita nova črna noč, tako črna, da niso ničesar videli.
(Se bo nadaljevalo.)
ZA MIR VESTI.	;
Trgovec z delikatesami v Kodanju je pred kratkim dobil tole pismo: »Pied kakimi 20 leti sem kot majhna deklica nekoč v vaši trgovini z mize izmaknila kos čokolade. Od tistega časa mi moja vest ne da več miru. Sedaj sem našla izhod, da se bom lahko oddahnila. Prilagam vam pisemskih znamk toliko, kolikor je bila tista ukradena čokolada vredna, ter vam obenem sporočam, da sem mestni upravi v Kodanju in nekaterim dobrodelnim društvom nakazala danes 100.000 danskih kron. Mislim, da. sem s tem popravila zablodo svojih otroških let.« Resnično je mestna uprava v Kodanju, kakor tudi nekatera dobrodelna društva, prejela podobne vsebine in j nakazilo za 100.000 kron. Kdo pa je ta; dama, se ne ve, ker se ni podpisala. j
KAJ VSE PONAREJAJO.
Ravnatelji ameriških muzejev so si zadnje čase meli roke od srečnih prilož-1 nostnih nakupov dobro ohranjenih mumij egiptskih faraonov. V Ameriki -so spra-! vili nad 12 mumij in jih z velikim poni-pom instalirali v brezzračnih steklenih vitrinah. Niso pa samo kritiki radovedni, tudi med muzejskimi uslužbenci se je našel mlad mož, ki mora povsod imeti svoj nos. Radovedni arheolog se je oborožil z vsemi znanstvenimi pripomočki in začel je zemske ostanke slavnih vladarjev nilske države temeljito preiskovati. Prišel je do zaključkov, nad katerimi so ameriški učenjaki spočetka majali z glavami, češ, to je plod bujne domišljije, pozneje so pa morali priznati, da ima mož prav in da so jih dobavitelji nesramno opeharili. Mladi učenjak je točno dokazal, da so tisočletni modeli mumij še pred dobrim letom čili in zdravi hodili po kahirskih ulicah. V Egipt so poslali izkušenega detektiva, kj je kmalu dognal, da so arheologove trditve točne. Detektiv je odkril v Kahiri celo tovarno, ki je s svojimi mumijami zalagala skoraj vse ameriške muzeje. Naročil je bilo toliko, da je tovarna komaj sproti izdelovala mumije. Podjetni tovarnarji so delali že pet let. Grobarji so jim dobavljali proti visoki odškodnini trupla, po katerih so izdelovali mumije. Svojo metodo so skrbno prikrivali. V Ameriki še zdaj ne razumejo, kako so mogli mumije tako precizno izdelovati, da niti v muzejih slepariji niso prišli na sled. Vse kaže, da izvira misel izdelovati mumij od angleškega učenjaka, ki mora biti strokovnjak v egiptski arheologiji.
AVTO V LETALU.
Lansko leto so v Ameriki začeli letalo uporabljati za prevažanje težjih stvari. Tako so na primer letala večkrat prenašala tudi težke in velike zaboje v oddaljene kraje. Trgovci so se prepričali, da je transport z letalom sicer dražji,
zato pa toliko hitrejši, da se večji stroški, prav gotovo splačajo. Pred kratkim je j r.ekdo naročil avtomobil ter sporočil j tvrdki, da ga nujno potrebuje. Ker se je mudilo, so avtomobil naložili na letalo in ga ua ta način poslali kupcu, loda ti stroški so bili precej veliki, tako, da se letalo za prenašanje avtomobilov, naj-brže ne bo udomačilo.
Ipbnifitlalte se
rodni duši, podobno utripajoči srci. Lepa in dražestna hčerka profesorja, ki raziskuje pragozd, in mladi gozdar, čuvar lepot in krasot pragozda. Tudi ta dva prideta skupaj. Čudovita je usoda teh lju di in živali, ki so po naključju prišli skupaj. Lepa Toni in mladi Alden ljubita vse, kar je divje. Mnoge in težke stvari doži-
vita. Nazadnje happy and za mlado Toni ir. njenega Aldena. Pa tudi happy and za mladega jelena malibu in gorskega leva Gata. Oba postaneta nazadnje svobodna. Hočete še kaj več izvedeti o tem čarobnem svetu? Vse več še pa vam pove in prikaže znameniti film »Sequoia«, ki ga predvaja te dni Grajski kino. -ut
Mali oglasi
\fjktejjes&vu
„Seq ioia"
Sen najpomembnejših režisercev. Višek filmske tehnike, čudovito sožitje lju- j di in živali. Divji gorski lev in jelen s človeškimi instinkti. To in še mnogo drugega tvori senzacionalni film »Sequoia«. Režiser Chester M. Franklin mu' je bil filmski tvorec. Dolgo vrsto let se je pripravljal ta film, ki je kulmur.acija filmske tehnike in oblikovanja. Sodelujoči igralci so bili v stalni življenjski nevarnosti. V Siemi Nevari, v visokem gorovju, se godijo te čudežne stvari, produkt filmskega dela in snimanja. V mnogih živalih, ki se javljajo na filmskem platnu, bi mogel slutiti gledalec filmske talente. Saj pravi slovit} Vanče J. Hoyt: »Celo neizvežbani opazovalec gozda lahko že pri prvem koraku v gozd ugotovi pri gotovih živalih močno razvit dramatski čut, kakršnega imajo malokateri od holywoodskih ve-tranov.« Njegovo delo »Malibu«> je povzročilo med ljubitelji živali veliko pozornost in zanimanje. In na osnovi te knjige je nastal film z naslovom »Se-quoia«. Jean Parker in Russell Hardy sta glavna nosilca tega čarobnega in ekso-1 tičnega filmskega dogajanja.
Prekrasna srna se pojavi z dostojanstveno hojo kakor kakšna gozdna Greta Garbo. Krepka jelena tvorita nasprotje njene aristokratske nežnosti in kraljevske gracije. Ir, potem nevarni cimet — medved z belo pego na licu, preteč in stvar-jajoč najčudovitejše in najsmešnejše grimase. Tehnično osobje pri snimanju si ni nikdar preveč prizadevalo, da večkrat prisostvuje tem ne baš prijetnim medvedjim ekspresijam. Poleg tega še na ducete drugih živalskih »igralcev«, saj so gozdovi polni raznih četveronožcev, filmskih subjektov in objektov, tako v okolici Holywooda kakor tudi v velikih gozdovih Sierre.
Živali visoke Sierre se v zori prebudijo ter se podajo v vsakodnevno bortio za obstanek. Gorska levinja (puma) se vlo-vi v zanjko, njen mladi gorski levič o-star.e nezaščiten. Mladega leva ujamejo divji lovci. Tudi mladega jelena ujamejo. Krasni eksemplar. In se zgodi, da se krvo ločna zver, gorski lev, spoprajatelji z elegantnim jelenom. V tem svojevrstnem svetu prelestne Sierre se najdeta dve so-
Razno
FOTO-ATELJE HORVATU, Sv. Trojica v Slov. gor. št. 36
dam naznanje da sem preselil svoj ioto-atclje v svojo lastno li',5o nasproti cerkve. Se Vljud no priporočam. Velespoštova-njem Horvath, fotogr. 1)6
TOMŠE. PEKRE
V nedeljo, 12. januarja noie-dina raznih klobas. Nastop pevcev.	)	01
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
ŠIVANJE ODEJ
iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku. Koro-ška cesta 8.	75
JEDILNE IN SPALNE SOBE,
sperane. politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
SPALNICE, JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7 Koroška 8 4285
Gostilna »Pri Savinjčanki x.
Pepca Kudrova vas zopet vabi danes na
POJEDINO PRISTNIH DOMAČIH KLOBAS
ter izborno kapljico. Jutri vam bodo pa klobase še boi; dišale, ker jih boste uživali ob prijetnih zvokih gitasbe. Zato vsi h Pepci!	135
KONCERT in pojedina domačih klobas
v gostilni Anton Šober, prej Požauko v Košakih. Dobra vina.	149
ZA NEVESTE!
Posteljne odeje od Din 70,—• naprej, kapne (rjuhe) od Din 55.— naprej, zglavnki od Din 30. —naprej, blazine od Din 170.— naprej, zglavniki od Din 30.— naprej ter Puli, in perje najceneje. Fine svilene odeje vatirane Din 260.—, svilene odeje s puhom Din 640,— samo v specijalni trgovini A. Štuhec, Stolna ul. 5.
132
MONTIRAMO BLAZINE
po najnižjih cenah. Predtis-karija C. Nifergal. Koroška 1. 145
UNIVERSAL IN STARINARNA
Maribor, Koroška c. 17 prevzame vsakovrstno novo in rabljeno blago v komisijsko prodajo, hitro in kulantno. Ptevoz blaga brezplačno. -Karta zadostuje. _______147
OBVESTILO!
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ko-tere bi napravil moj sin Bogomir Lang. Anton Lang, Frankopanova 59.	161
KLOBUKE!
Barva in čisti za Din 20.—. Obledele »Hubcrtus« plašče barva za Din 39.— garantirano. Vladko Babošek. Vetrinjska 5.______ _	156
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite najugodneje potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Aleksandrova c. 40.	155
POZOR!
Tapetniška dela brez konkurence in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska ul 26 5571
GOSTILNA PRI »VEČERNE Al SOLNCU«.
Splavarska 5, vabi na domače koline. Prekajevalnica na razpolago. Sc priporoča Marija Drčar.	169
ZIMA JE TU!
Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, pouiklati. vse krog-Ijične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi eopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčnc cene Priporoča se mehanična delavni-' ca Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo.	5568
Službo dobi
DOMAČE KROFE
kakor vsako leto, tudi letos v pustnem času, dncvnoi sveže v pekarni Čebokli. K vinu in čaju uživajte naš priznano dober SUHOR in zdravilni dvopek, po brezkonkurenčni ceni. Cenjenim gospodinjam vzorci na razpolago. Glavni trg 9.	184
KONTORISTiNJA
zmožna slovenščine in nemščine, sc sprejme. Pismen:' ponudbe pod »Kontoristinja na upravo »Večernika«-. 4«
Posest
NOVA TRINADSTROPNA HIŠA
v Studencih z velikim vrtom, vodnjakom, kletjo, gospodarskim poslopjem, elektriko, na prodaj. Podrobnosti dobiti v Motherjevi ulica 15-11.	12S
Družinske hiše okolica od Din 10.000, Mariborske vile in obrestonosne hiše od Din 70.000, posestva kmetije od i čO.OOO Dinarjev naprej, gostilne. mline, pekariie pruJ.ija Posredovalnica Maribor. Sio venska ul. 26.___________131
N A D ~300 OBJEKTOV
nudi posredovalnica Godina Ivan, obenem naznanjam, da sem preselil svojo pisarno iz Tattenbachove 19 na Aleksan drovo cesto 30.	lšl
JOS TICHY IN DRUG. Konces. eiektrotehnnlčno po djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiS. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
V nedeljo. 12. januarja POJEDINA DOMAČIH KLOBAS.
Dobra kapljica od Din 8.— liter naprej. Gostilna Očka.
OBLEKE. PERILO.
pohištvo, šivalne stroje itd. kupite in prodaste najbolje pri Universal in starinarni Maribor, Koroška c. 17. Karta zadostuje.	146
NOVA DVOSTANOVANJSKA VILA
za Din 70.000.~ naprodaj. — Pobrežje, Špesovo selo, Slom škova ul. 26.	178
DVOSTANOVANJSKA
novozgradba s hlevom, velik, vrtom. Din 36.000. — Hiša blizu kolodvora, z garažami, skladišči in več stanovanj
250.000. — Lepa trinadstropna hiša 500.000. — Vlnograd-no posestvo. 7 oralov, hiša. 3 sobe 28.000. — Posestvo, 23 oralov, tik mesta. 10 glav živine, velik sadonosnik, Din
135.000, Posredovalnica »Ra-pid«. Gosposka 28.	162
Kupujte svoje potrebščine pri nailh Inserentth l
Mariborski »Večerni k« Jutra
Stran 6.
Službo išie
SAMOSTOJNA GOSPA
odda sobe z dvema postelja-nia. Betnavska c. 70. i 19
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, sia-novanje 9._________________4
Oddam separirano. solnčno SOBO
z eno ali dvema posteljama. Sodna ul. 25, pritličje. 130
OPREMLJENO SOBICO
s hrano ali brez oddam. Mag-dalenska ul. 46.	133
ODDAM SOBO
s prostim vhodom z dvema posteljama. Barvarska 3. 134
LEPO OPREMLJENO SOBO
separirano. oddam. Frankopa nova 29-1._______ __	137
LEPO OPREMLJENO SOBO
solnčno in zračno, oddam boljšemu gospodu. Sodna ul. 26, vrata 8.	138
ODDAM OPREMLJ. SOBO
Trdinova 2, Melje.  143
SOBO S HRANO
oddam. Einspielerjeva ul 26, Melje.	177
SOBO S HRANO
oddam, Vrbanova 28, pritličje desno.	180
OTROŠKA POSTELJICA
poceni na prodaj. Biščak, Aleksandrova 43.	120
MALA PISALNA MIZA
in divan na prodaj. Frančiškanska ul. 17.__________ 148
PISALNA MIZA
in omara za knjige na_ prodaj. Naslov v upravi »Večernika« _____________151____________
VtC KUHINJSKIH OPREM
od Din 950.— naprej ter spalnice nudi po ugodnih plačilnih pogojih mizarstvo Unter-lechner. Vojašniška ul. 12.
. 160____________
SPALNICA IN KUHINJA
na prodaj. Pleskarstvo Vojska. Dravska ul. 10. _	167
MALO RABLJENA SPALNICA IN KUHINJA
ceneno na prodaj. Mlinska 28 166
PRODAM MODERNO KUHINJSKO OPREMO
in spalnico. Mizarstvo, Koroška c. 39.	183
Ce hočete spoznati vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod
a in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar
v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi ven-
blagostanje. Nevarnost pa je, da vse
številke igrate"v nepovoljnem času?
V takih velevažnih momentih sc prepuščate golenvj slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče.
Zahtevajte od 'njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti.
Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storili za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.	...
GrafoloŠki bureau Vam pokaže v Vasi življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte!:
»Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčnejc zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošiega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poli. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski* aspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din , kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze.
Stalna in točna adresa se glasi:
Graiološki bureau - Celje
poštni predal 100.
Diiak
DIJAKINJO
sprejme boljša družina. Mai strova 3-11.	Ut
Stanovanie
LEPO SOLNČNO. PRAZNO SOBO
oddam poceni gospodični. — Maistrova 17-11, vrata 12. 171
POSOJILNICA
LEPO SOLNČNO SOBO
oddam boljšemu gospodu s 1. februarjem. Naslov v upravi »Večernika«.	174
Lokal
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Stu-denci, Slomškova ul. 9.____________________142
SOBO
s štedilnikom oddam. Tezno, Ptujska c. 44.	150
R. Z. Z O. P.
MARIBOR. NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
pri naših inseten-
kupujte tlh ter °S8ašu|te“
PISARNIŠKI LOKAL
s souporabo telefona se ugodno odda. Aleksandrova 16, pritličje.	16£
STAREJŠA GOSPA
išče stanovanje, dveh malih sob, kuhinje in pritiklin s 15. Jebruarjem ali 1. marcem. Zaželjeno je le v boljši hiš', kjer stanujeta tudi gospodar in gospodinja. Prijave sa naj naslovijo na moj naslov: Marija Krajnčič, vdova po nadučitelju, Ketejeva ul. 10. 157
Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
STANOVANJE
dve sobi. kabinet, kopalnica, v Cankarjevi ul. oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 176
Sprejema hranilne yioge na knjižice in nt» tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
UPOKOJENCI!
Krasno sobo in kuhinjo v novi hiši takoj oddam. Kamnica štev. 131.	172
Opravilna številka IX 1	2985/35
1154/35
Opravilna številka
Dne 24. februarja 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Radvanje vi. št. 87. 184 162 dve tretinki) c	Cenilna	vrednost:	vi. št. 87 Din 34.396-—, vi. št. 184
3	Din 600.264’— in vi. št. 162 Din 55.520’—
Najmanjši ponudek: vi. št. 87 Din 22.931*—. vi. št. 184 in 162 Din 437.189-—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v'škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodiSte v Mariboru, odd. IX..
dna 18. decembra 1935. _____________________
RANIL N l CA Centfala: MARiBQR Sl„
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
m/bolj MM« nalotba denarja, kar jamii »a vloge pri »«/ hranilnici Dravska banovina s celim svonm pramoienfem >n * vso «»ofo davino moljo — - H ra n lini ta izvriuI e vse v denarno stroko »padajoče posle tožno in ku la n t no
M	I	v	mam	a	a	v	flSSprOll	pO^I®.	Pr©|
Srk r A S A m vloga In knllMta na tmkoii račun	PodrilZniCa:	CEL	J	C.	Južnoštajerska	hranilnica
prejema pow„miugod„mHmm obrestovani-	W	M	 —--------------- J------—----------
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.