TRST, sreda 21. maja 1958
Leto XIV. . Št. 120 (3965)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goriea 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. *, II. nad. — TELEFON »3-**» IN 94-S3« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* —
tel st. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI: od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — 'Tel. 37-338 — CENE ASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80, fin»nčno-u pravni 120, osmrtnice 90 tir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir N e d c lj.sk ašt e v i i k arn c s e č n o 100 Ur letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 d,, - Poš n. tekon račun. ZaRižnrttvo tržaškega tsska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoč, račun pr, Komunaln, bank, v Ljubljani 60-KB-1-Z-J75
Pflimlin skuša z legalizacijo upora obvladati položaj
Izredna pooblastila uporniškim generalom izglasovana v francoski narodni skupščini
Vsi poslanci v skupščini so izglasovali zaupnico vojski - Pflimlin napoveduje ukrepe «za povratek k zakonitosti - Brez podlage novica o pozivu generala Chassina?
PARIZ, 20. — Francoska narodna skupščina je no-z veliko večino odobrila obnovitev posebnih polastil Pflimlinovi vladi. Za obnovitev pooblastil je SJasovalo 475 poslancev, proti pa 100. Za vlado so Slasovali tudi komunistični poslanci proti vsemu pritegovanju, kajti gre za pooblastila, ki se tičejo tudi v°jaških operacij proti Alžircem.
voditelj skupine Duclos------------------------
j* obrazložil ta sklep s tem, fla je komunistična skupi-na želela «za vsako ceno Ptaprečiti krizo, ki bi jo Utegnili izkoristiti sovražni-® režima*. «V tem primeru,
J* pripomnil Duclos, gre tejjnj za izglasovanje pogonih pooblastil, kakor pa 2a glasovanje za republiko.*
.Duclos je pri tem zahteval kaznovanje prevratnežev in J* dodal, da so bile včerajš-Jj* stavke med De Gaullovo Uskovno konferenco samo pr-0 opozorilo.
Zatem je skupščina s 557 Slasovi in nobenim nasprot* niib odobrila resolucijo, ki jo .J* Predložil socialistični posla-®ec Deixonne in v kateri je v??d drugim rečeno, da »skupina čuti dolžnost izraziti ®?aležnost naroda vojakom in "Hhovim poveljnikom, za kar 0 napravili za domovino pod astavo republike, in prepričajo da bodo v okviru zako-Jtes.ti premagali sedanjo prejšnjo*. Ob tej resoluciji so Voskali vsi poslanci od nejasnih do komunistov.
-.V začetku seje je predsed-vlade Pflimlin izjavil, da jtepščina ne more proučevan „.2.ahteve o posebnih poobla-
„ ,h, ne da bi obravnavala poli -
Jsl
proti prevratu. Opozoriti mora vojaške voditelje na njih dolžnost.
Voditeij UDSR Mitterand je dejal, da vojaški voditelji v Alžirij niso ravnali povsem v okviru zakonitosti. Posebna pooblastila, ki jih bo skupščina izglasovala, bodo prenesena na te vojaške voditelje. «Svečano izjavljam, je dejal Mitterand, da dejanja ne dokazujem. da vojaški voditelji zaslužijo tak ukrep Zato da verjamemo, da so tega vredni, imamo samo besedo ministrskega predsednika*
Na koncu debate je Pflimlin izjavil, da so do sedaj, in sicer na podlagi prejšnjih sklepov, posebna pooblastila v Alžiriji izvajale vojaške oblasti. Vlada ne misli glede tega nič spremeniti. «Ce bo glede ravnanja tega ali onega pozneje izrečena sodba, je dejal Pflimlin, je vlada mnenja, da sc
vojaški voditelji, ki izvajajo oblast v izrednih težavah, u-poštevali potrebo ohraniti narodno enotnost, javni red in republikansko zakonitost*. Dodal je, da so v odboru »narodne rešitve* v Alžiriji nekateri prevratneži, toda tud, mnogo ljudi, ki so napravili samo svojo dolžnost. »Odkrito izjavljam gospodu Mendes-Franceu, je pripomnil Pilim lin, da vlada to priznava ir. dela potrebne razlike.*
Današnja debata v franc :■ ski narodni skupščini ka/e prizadevanje Pflimlinove Vlade, da ne bi pretrgala vezi z vojaškimi oblastmi v Alžiriji. Za sedaj sploh ignorira pobudnike zarote in omogoča upornikom izhod, s tem da misli generalu Silanu in njegovemu poveljstvu dati izredna pooblastila za vse alžirsko ozemlje. S tem pridobiva vlada na času, toda pri tem tudi mnogo tvega, ke.- s: prevzema odgovornost za morebitno ntvo fazo upora. Poleg tega skuša Pflimlin pomiriti upornike s tem, da jim ooljublja «pomir-jenje z zmrgo*. Obljubil jim je nove milijairde za vojno proti Alžircem in že je sklenil poslati nov vojaški mate-
rial in nove vojake v Alžirijo.
Nekateri trdijo, da skuša general Salan počasi eliminirati vpliv odborov «narodne rešitve* in onemogočiti akcijo skrajnežev. Ugotavljajo tudi, da Soustelle ni še prevzel nobene javne funkcije in da njegovi govori niso preveč bojeviti, kakor so običajno bili v narodni skupščini, če b, vladi uspelo doseči normalizacijo, bi pozjneje poslala v Alžir svojega posredovalca. Ta bi verjetno bil minister Lejeune, ki je bil deset let državni tajnik za vojsko in ima osebne stike z vsemi po veljniki v Alžiriji.
Skupščina je hotela vladi omogočiti akcijo v tej smeri in ji je izglasovala izredna pooblastila z večino, kakršne ni še nobena vlada dobila, če ne upošt/vamo investiture Molletove vh.de februarja 1958.
Komunisti so v komisiji vedno glasovali proti temu zakonu, toda sedaj so sklenili glasovati zanj z obrazložitvijo, ki smo jo že omenili. Opaziti je bilo tudi popuščanje skrajne desnice pred vladno akcijo, čeprav je njih voditelj Pinay včeraj ponovno odklonil sodelovanje v vladi. Da-
nes pa se je neodvisni poslanec Montel prizadeval, da paralizira akcijo komunistov, ki bi hoteli zahtevati kaznovanje uporniških častnikov. Vztrajal je na resoluciji, ki naj izreče zaupnico vojski. Tako je socialist Deixonne predložil resolucijo, ki smo jo že omenili, in za katero so glasovali vsi navzoči poslanci. S tem je Pflimlin deloma paraliziral akcijo, ki jo je De Gaulle sprožii z včerajšnjo tiskovno konferenco.
Številni švicarski listi objavljajo vest. da je francoski general Chassin, ki je bil nedavno odstavljen, in ki je predsednik bivših bojevnikov v Indokini, prevzel predsedstvo odbora «narodne rešitve* v Franciji in da je s pomočjo letakov, ki ‘ so jih raztrosila letala, pozval na upor ter izjavlja, da se pridružuje , odborom »narodne rešitve*, ki so se ustanovili v Alžiriji. General Chassin, ki je zbežal nadzorstvu policije in se sedaj skriva, pravi, da se bo boril za zrušitev sedanjega režima in poziva Francoze, naj se pridružijo »narodni vstaji*. V uradnih krogih poudarjajo,
“zaj v Severni Afriki. De-
vi Je, da je stanje nejasno. J, se prišel čas, da bi izrekli —Senčno sodbo o ravnanju
S sli onih. «Gibanje v Al-izraža kruto voljo na-K sopatriotov, da ostanejo (Jšcozi,* je dejal Pflimlin. ■uJSdar pa so se nekateri a-L °rji fevzemali, da to gi-’* spremenijo v upor in
Sistvarijo skoraj revolucio-0 gibanje*. Stiki z Alži-"5 niso bili nikoli prekinjeni. j|*!em je Pflimlin napove-,]'■ da bodo v Alžirijo potov nov v°3aški material in pj * Vojake ter da bodo pri-nov operativni načrt. 4V, *: ie dejal Pflimlin, ima
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — V prostorih združenja ipflaeptakih novinarjev sta bila danes na vrsti generalni tajnik PSI Nenni in generalni tajnik Nacionalne monarhistične stranke Covelli. Ta je povzročil nenavaden incident, ko je med drugim dejal: »Laične stranke so vnesle volilno kampanjo neke
glavni skrbi, ki sta po-
^šni med seboj; obramba ^Publike in ohranitev narod-
Pčotnosti*.
joffevratni elementi, je na-teti®! PHbnlin, se n*so od-'Oftf s,Voiim prevratnim načrta:: V odborih za »narodno 'k* so nekatere osebe, ki ti tej° pomirjevalno vpliva-hifteča tudi ekstremisti, ki ttij zmago prevrata. Spričo lotn dogodkov je vojska za-'krh11® red- To ie glavna .generala Salana, katere-4# te vlada poverila nalogo, it,jJerani red. V večini pri-.ivi>°V Se prišlo do predaje v!»d * oblasti sporazumno z kift;®' Stik ni bil nikoli pre-'PrijV. Prihodnje dni bomo tovjtell vse ukrepe, da zago-k,^.Popoln povratek k zato jteft je Pflimlin izjavil, da ‘t i» V Pranciji ohranil red, 'to,,® dodal, da bo vlada na-'Pom ® Proti vsem ekstremiz-kpijo ln Proti vsem, ki se ne Hai dl-ž-ali zakonitosti. «Je liltjJ resnice v izrečenih kri-JotrA ie dejal Pflimlin, toda 4tt • 0 ie vrniti državi o-dnj v ln stabilnost. Prihodnje •čiuj 0 vlada predložila skup->,iil« Ukrepe za okrepitev iz-
1^. e oblasti*.
r'5aal je zatem, da so gle-,( 'Zirske politike liekate-^ial ®Rot°vosti. Pr, tem je "o tat.*1® ne do sprejel nobe-jvesi® Pobude, ki b, lahko
* »k Alžirijo izven franco-Vn -‘Pnosti. Nasprotno, na-
povečati borbo, da 6 v:s; trenutek zmagovite-
* n ^ato je vlada skle-? b,.* VeiSati število vojaštva
Is teti* '
'»tK.,'.priala, ki ga bo dala na gIU1 ,,ačrt.
'U .''Ro vojaškemu povelj-•‘Vili	.Pripravila nov ope-
J^istn te zatem notranji ve»tti*-r Jules Moch, k, so ga t^teitii' ' poslanci večkrat , tela Desnica se je prito-i jih Policijski ukrepi, ki ? na^drejeli zadnje dni, ni-?*rjeni prot: komuni-i, ■ d, u es Moch je poudar-Potrebno doseči spo. '. republikanskega re-
(| ^Vo|»i| .
h!, ki i tudi Mendes-Fran-
!?tel J® napadel De Gaulla |»^'itiiJ ’’ d® te De Gaulle i , 'zjavami spodbujal vn° gibanje v Alžiriji h' v osnutku ko so se za-‘ia*ti	tega	gibanja	za-
b. teri*. Znosti svojega pro-‘t ^*«un8a Početja. Pozval je
naj razprši dvome svojim redov
'i ’ Je dalje, da bi De tluiAVm, ' koristil domovi-toda o-
.,1-''’ AU Je v Alžiriji nl'»n.BOr< in je upraviči •uR0rnikov, fii.‘l<ive . da včerajšnje De
(N^tejteha krit, s hujskače ner
dalJe-tl * «V(,i ko koristil JMI »rte ugledom ho je ,
Nenni se je izognil Spor s Saragatom zaradi Pralogngna
Nenni ni izključil možnosti sodelovanja s komunisti v vladi - Covelli je s protižidovsko izjavo izzval incident na tiskovni konferenci
ji® v VJ®teve lahko povzroče „®nciji izbruh držav-
lA Im Jne.
Pozval Pflim-v°di odločno akcijo
vrste židovsko besnost*. Neki tuji novinar je Covellija zaprosil, naj stavek ponovi in ko ga je monarhistični leader takoj ponovil, je novinar izjavil: »Čestitam vam in vaši stranki!* Nato je vstal in odšel, za njim pa so odšli še številni drugi
novinarji. Covelli je nato skušal svojo nacistično grobost popraviti, pri čemer pa je zapadel v drugo nevšečnost, ko ie hotel dokazati, da je fašistična MSI »demokratična stranka*.
Nenni, katerega izjave so novinarji z veiikim zanimanjem pričakovali, so mislili, da bo morda zašel v še hujšo polemiko s komunisti ali pa celo v antikomunizem. Takoj je namreč izjavil, da polemični napadi KPI ne spadajo na to konferenco, ker je nanje že odgovoril na številnih volilnih zborovanjih. Glede Togliattije-ve izjave na podobni tiskovni konferenci pred inozemskimi novinarji pa je dejal: «0 teh izjavah nimam kaj povedati. S komunistične strani se polemizira z zakasnitvijo, to je danes, namesto po beneškem kongresu, kot je bilo logično pričakovati. To se je zgodilo iz dveh razlogov: zaradi volitev in drugič — kar spada tudi med prvo — ker gre za splošno ofenzivo mednarodnih komunistov do tako imenovanega revizionizma. Mi mislimo, da vladna alternativa ni mogoča brez prispevka KPI. Ne vidim, kako bi se mogla ustvariti v Italiji parlamentarna večina, ki bi zanemarila krščansko demokracijo in KPI. Najbolj pereče vprašanje za Italijo je vprašanje politične alternative, ki jo je mogoče uresničiti s pogojem, da se za krščansko demokracijo ne obnovijo pogoji, ki bi dovolili, da ta stranka izvaja monopol oblasti. Ta demokristjanski monopol so izvajali nenehno od leta 1953 do danes, najprej s tem, da so se prikrivali s PSDI in drugimi strankami centra, potem pa s podporo desnic. Krščansko demokracijo je treba preurediti v skladu z njenimi pravimi silami brez vnašanja strahov in bojazni pred cerkvijo. In prisiljena bo morala biti, da izbira, čemur se je pet let izogibala s pomočjo sodelovanja tistih, kt so ji prav prišli. Krščanska demokracija bo morala izvršiti to izbiro, ko bo prisiljena, da se glede te izbire do kraja obveže; tedaj bo storjen velik korak ne samo na političnem področju, temveč tudi glede parlamentarne razprave, ki bo mogla biti tedaj na večji višini*. Nato je Nenni izjavil, da že Zo-lijeva vlada pomeni »korak naprej*, ker se je približala trenutku ko krščanska demokracija ne bo mogla več zahtevati lahkotnega kritja in izbirati, kajti za izbiranje so potrebne določene sile.
Morda je bila najzanimi-vt jša Nennijeva izjava glede sestanka v Pralognanu. Zanikal je namreč, da sta se s Saragatom dogovorila, da je iz-
ključil možnost sodelovanja v vladi med komunisti in socialisti. Izključil je nato povratek frontizma kot organizacijske oblike, medtem ko je dopustil možnost združenja vseh levih sil proti grožnji fašizma v primeru, da bi prišlo do podobnih dogodkov kot v Franciji.
Nato je govoril o revizionizmu. Dejal je, da imajo komunisti italijansko socialistično stranko za revizionistično gibanje že od razkola v letu 1921. Dodal je, da se ob vsaki krizi delavskega gibanja iszlogi razkola ponavljajo. «Med nami in komunisti pride do stičnih točk pri stvarnih vprašanjih, glede katerih se za delavce obeh strank ne postavljajo različna stališča. Seveda se ne strinjam s komu-risti' glede vprašanja, ki zadeva izvajanje oblasti,* je rekel Nenni. Nadaljeval je nato z izjavami o akcijski enotnosti s komunisti in o socialistični združitvi. Glede akcijske enotnosti je rekel, da se sklepi PSI v tem pogledu ne spreminjajo. Glede socialistične enotnosti pa je poudaril, da si njegova stranka te enotnosti ni nikoli zamišljala na protikomunistični osnovi. »Delo za iocialistično enotnost se je ustavilo na socialdemokratskem kongresu v Milanu, ki
nam ni nudil socialistične platforme za to združitev. Mi smo postavili formalne zahteve in nam niso odgovorili. Proces združevanja se bo lahko obnovil v Italiji na • podlagi novih dejstev, ki jih nihče danes ne more predvideti, na podlagi konkretnih stališč, ki jih bo vsakdo zavzel glede vprašanj, ki jih bodo postavile letošnje majske volitve.* Nato je Nenni rekel, da obstajajo znotraj PSI različne presoje, ki pa se ne tičejo politike beneškega kongresa, ki je in ostane trdnjava stranke. Nenni ni izključil možnosti izrednega kongresa stranke v primeru, da bi volitve postavile pred stranko nova važna vprašanja.
Dotaknil se je nato še odnosov med državo in Cerkvijo in dejal, da je škofovska objava imela na volivce negativen učinek, zlasti na listi njihov del, ki je bolj izobražen in ki ne glasuje iz verskih razlogov. Škofovska objava predstavlja vsekakor kršitev konkordata in volilnega zakona ter potrjuje, da je bilo stališče PSI proti čl. 7 ustave (ki vključuje v ustavo konkordat) pravilno. Končno je pojasnil ovire za sodelovanje med PSI in krščansko demokracijo in dejal, da te težave niso samo v zunanji politiki, temveč tudi v vprašanjih, ki zadevajo demokratično reformo države in italijanske družbe. Zanikal pa je kakršno koli povezanost med položajem v Franciji :n v Italiji.
Takoj po teh izjavah se je
Nobenega kompromisa še ne bo v Libanonu
Močan zastoj blagovnega prometa v pristaniščih Beirut in Tripolis
BF.IRlfT, 20. — Poskus posredovanja in kompromisa, ki ga je načel voditelj nacionalnega bloka Raymond Edde, ni uspel. Vodje opozicije vztrajajo, 'da se bodo borili proti režimu sedanjega predsednika Samuna do konca. Tako izjavo je dal dopisniku UP tudi eden od opozicionalnih voditeljev Rašid Karatne, ki je z Eddejem prišel iz Tripolisa v Beirut na pogajanja. Karatne je tudi dejal, da *e bodo njegovi pristaši, ki so zabarikadirani v starem predelu mesta Trioolis ter obkoljeni po regularni vojski, borili do zao-njega. Tun vodja fronte nacionalne zveze Saiaam je dejal, da vztrajajo pri zahtevi, da Samun takoj odstopi; če se to ne zgodi, se bo nadaljevala stavka, ki je bila proglašena pred 12 dnevi.
Razen eksplozije na trgu v Beirutu je bilo včeraj še osem eksplozij v prestolnici, vendar ni bilo žrtev ne škode.
Pristanišči Beiruta m Tripolisa sta paralizirani že od ponedeljka 14. t. m. Potniški promet se v redu razvija, phč pa ni mogeče razkladati blaga in zato odhajajo ladje v bližnja pristanišča, n. pr. na Ciper, ter čakajo, da se vrnejo, brž ko bn v Libanonu apet
normalno stanje. Prehod blaga čez Libanon za Sirijo, Irak, Jordanijo in narobe je prekinjen že teden dni. Biago se zaradi varnosti sedaj nahaja na carinarnici v Beirutu. toda zaradi stavke ga lastniki ne morejo dvigniti. Normalen pa je promet s petrolejskimi ladjami iz Tripolisa in Saide. Tudi letališče v Beirutu dela ter še .pristanišče Latakija.
Agencija Srednji vzhod poroča, da so bile iraške in jordanske čete poslane na pomoč libanonski vladi za zatiranje uporov zadnjih deset dni. Po teh vesteh so prišla v Beirut v Detek tudi štiri letala iz Ammana. Agencija dostavlja da ima sedaj ljudstvo v ro kah položaj v Tiru in je zrušilo vse mostove, ki vežejo prestolnico s Sidonom.
Listi iz Kaira zelo ostro napadajo libanonskega predsednika, ki ga imenujejo »gangsterja in morilca* ter pravijo, da ie postal »grožnja za svetovni mir in tiati, ki so ga izvolili, ga bodo tudi zrušili* Poluradni »Al Shaab* pa piše da je Libanon postal medna rodni problem, odkar so ZDA izjavile, da bodo pohitele ter poslale pomoč libanonski Via di. in odkar je SZ opomnila ZDA, naj se ne vmešavajo v položaj v Libanonu*
Vazni mednarotlni sestanki v Moskvi
V prestolnici SZ so zbrani voditelji ljudskih demokracij
Za 24. maj sklican v Moskvo sestanek zunanjih in obrambnih ministrov varšavskega pakta - V Moskvi se nahajajo tudi predstavniki azijskih držav
da so te informacije brez vsake podlage
Omenjene vesti je policijskim oblastem v Ženevi pripovedoval neki Pierre Joly, ki je trdil, da je načelnik informacijske službe uporniškega gibanja pod vodstvom generala Chassina. Toda v Solističnih krogih v Švici izjavljajo, da se jim omenjene informacije ne zdijo zanesljive, in ne verjamejo, da je general Chassin začel omenjeno akcijo. Rezervni general Guillain De Benouville, ki je ravnatelj nekega francoskega tednika v Ženevi, in pri katerem se je omenjeni Joly pred dnevi oglasil, je izjavil, da je njegovo pripovedovanje kazalo vse znake izmišljotine in da je Jolyja zapodil.
Dullesova tiskovna konferenca
W A SHIN G TON, 20. — Ameriški Jržavni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA pričakujejo da bo Francija rešila svo-e sedanje probleme »v skladu z veliko tradicijo Francije*
MOSKVA, 20. — V Moskv: so se sestali voditelji «Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč*. Razgovorov se udeležuje tudi ministrski predsednik SZ Hruščev ter predstavnik, partij in vlad iz Albanije, Bolgarije, CSR, Madžarske, Poljske, Romunije ter Vzhodne Nemčije. Navzoči pa so tudi predstavniki LR Kitajske, Se-vtrnega Vietnama, Severne Koreje in Mongolije. Navadno se teh sestankov udeležujejo visoki vlaoni, ne pa tudi pai~ tijški predstavniki.
Od posameznih voditeljev s-3 na sestanku v Moskvi: iz Albanije tajnik KP Enver Ho-dž.a ter ministrski predsednia Sehu, iz Bolgarije tajnik KP Živkov ter ministrski predsednik Jugov, iz CSR predsednik republike in tajnik KP No-votny, ministrski predsednik Široky, namestnik min. predsednika Dolsnsky ter obrambni minister Lomsky, iz Madžarske tajnik KP Kadar, prvi namestnik min. predsednika Apro te* obrambni minister Revesz, iz Vzhodne Nemčije tajnik KP Ulbricht ier ministrski predsednik Gro-tewohl. z Poljske tajnik KP Gomu!ka ter ministrski predsednik Cvrankiewicz in iz Romunije tajnik KP Georgiu-Dej ter ministrski predsednik Stoica. SZ predstavljata poleg Hruščeva še prva namestnika
ministrskega predsednike Mi-
Žatem je Dulles izjavil, da k»i*n lr' Kozlov, LR Kitajsko
pa namestnika ministrskega predieiimka Ce-njun in Lifu-ču-ii ter minister za zunanjo trgovino Jen Cičuang. Nadalje predstavljajo Severno Kore-c namestnika ministrskega
oglasil Saragat. Dejal je, da je Nenni izvršil «abdikacijo pred parakemunisli v svoj stranki ir. pied Togliattijem.* Saragat je r.amreč v nasprotju z Nennijem izjavil, da se je Nenni v Pralognanu obvezal, da bo vsekakor izključil komuniste iz vlade.
Jutrišnji »Avanti* na to Sa-ragatovo izjavo že odgovarja in piše, da je bil Saragat n repu vseh demokrist janskih vlad in da si zamišlja soci listično zd jžitev kot dvojno suženjstvo: protikomunizmu m klerikalizmu. »Prav v teh dneh vidimo v Franciji, kam je pripeljala taka politika. Ali Sa ragat misli, da so prav socm listi tisti, ki bi hoteli take izkušnje ponoviti?* piše »A Vanti*.
Danes je objavljeno besed lo odgovora republikancev in radikalov Zoliju na odgovor spomenici, ki sta jo izročila Pannunzio in Reale. V odgovoru je rečeno, da Zoli očit no izenačuje italijanski narod krščansko demokracijo, s katero bi končno moral biti povezan prestiž Cerkve. V odgovoru se poudarja povezanost med čl. 20 konkordata in čl. 98 volilnega ča-kona .n se poudarja, da predstavlja škofovska objava atentat na javni red. Dalje je v odgovoru rečeno, da konkordat ne samo omejuje deiovanje države v odnosih do Cerkve temveč tudi Cerkve do države. Končno je v Odgovoru rečeno, da s« jemlje na znanje, da vlada ne bo storila nobenega koraka pri Vatikanu, kar pa vsekakor pomeni, da se je vlada odrekla svoji dolžnosti kakor tudi laični osnovni zamisli republike.
Francoski veleposlanik Pa-lewsk; je danes prosil za razgovor generalnega tajnika v palači Chigi Alessandrinija. Zvedelo se je, da je Palevvski hotel vedeti za stališče italijanske vlade do francoske krize. Razgovor je vsekakor zelo canim v ,ker je znano, da je Palevvski zelo goreč degolist. V teh dneh se je celo govorilo, da bo zapustil svojo visoko diplomatsko funkcijo in se vrnil v Francijo ter se tam posvetil pripravljanju terena na prihod De Gaulla na oblast. Vendar pa vse te govorice niso uradno potrjene.
Fanfani pa je danes v Gros. retu izjavil, da je spor med Togliattijem in Nennijem samo namišljen, kajt; v resni-
ni prišlo do nobene spremembe ameriške politike, kar se tiče enostranske prekinitve jedrskih poizkusov. Izrekel je u-panje. da se bodo čez tri ali štir; teine lahko začeli tehnični razgovori s Sovjetsko zvezo o nadzorovani prekinitvi jedrsk h poizkusov. ZDA bodo še ta teden odgovorile na zadnje pismo Hruščeva v zvezi 3 tem.
Ko je dejal, da ne more komentirati sedanje krize v Francii., je Dulles izjavil, da to ni rezultat brezbrižnosti do Francije, pag pa zaradi tega, ker bi bil vsak komentar za sedaj neumesten.
Kar se tiče položaja v L>' banonu je Dulles izjavil, da po njegovem ne bo potrebna intervencija ameriških čet. Na vprašanje, kaj misl; o sovjetskem opozorilu zaradi tujega vmešavanja v Libanonu, je Dulles izjavil, da «sovjetska grožnja ni nikoli preprečila ZDA, da napravijo to, kar se jim zdi da je njihova dolžnost»,
Zatem je Dulle* zagovarjal libanonsko tezo o vmešavanju Združene arabske reou-blike v libanonske zadeVe. Do dal je, da se mu zdi »verjetno. da v Libanonu sporazumno deituiejo Naserjevi n komunistični elementi*.
Dulles je ualje izjavil, da se na podlagi njegovih besed ne sme domnevati, da so ZDA pripravljene priti na pomoč Libanonu, in je omenil resolucijo kongresa, ki poudarja, da je neodvisnost in varnost držav Srednjega vzhoda »živ ljenjske važnosti za mir in za varnost ZDA*.
Glede Indonezije je Dulles izjavil, da bi morali tamkajšnji položaj rešiti Indonezijci sami brez tujega vmešavanja.
čije in Turčije). Vlada se je natančno posvetovala s ciprskim guvernerjem ter veleposlanikoma v Atenah in Ankari. Vse te tri osebe so se sedaj nahajale v Londonu prav zaradi razprave o Cipru.
Nov sestanek Tow»sen(I-Marjjaret
LONDON, 20. — Predstavnik palače Buckingham je nocoj potrdil, da sta Tovvnsend in Margaret nocoj skupno večerjala v Clarence House, kamor je Tovvnsend prišel ob 18. uri.
«Daily Mail* piše, da, se bo Margaret ponovno sestala s Towrisendom pred soboto, ko bo ta odpotoval na kontinent. Townsend je zapustil Clarence Hovise opolnoči. i ■
V poučenih krogih izjavljajo, .da pravniki proučujejo pravno plat morebitne poroke med Townsendom ; in Margaret in to z dovoljenjem kraljeve družine ali pa brez tega dovoljenja.
Trčenje dveh letal pri tem 12 mrtvih
BRUNSVVtCK (Maryland ZDA)V 20. — Med Brunsrvi-ckom, mestom ob reki Poto-mac, ter mestecem Point of Rocks, ki je oddaljeno približ-
no 8 km, je prišlo do trčenj* med potniškim letalom, ki j* iz Chicaga prek Pittsburga letelo proti Laitimoru, ter med nekim vojaškim reakcijskim lovcem. potniški »Viscount* ter reakcijsk lovec sta v plamenih treščila na tla. Pri nesreči je bilo ob življenje dvanajst oseb: sedem potnikov ter štirje možje posadke in eden od dveh vojaških letalcev. Drugi letalec iz reakcijskega letala je uspel rešiti ae • padalom.
Kamion s prikolico v kanalu
MILAN, 20. — Neki kamio« s prikolico s polnim tovorom je davi okrog treh zavozil v kanal Radefossi v Melegnanu. Kamion in prikolica sta se j revrnila in se popolnoma potopila. Gasilci so našli trupli obeh šoferjev, od katerih ima eden 48 drugi pa 34 let. Delo dviganja kamiona in prikolice je zelo težavno, ker sta tila natovorjena.
MILAN, 20. — Na neki ulici v Milanu je danes 32-letna Maria Scauso ustrelila 30-let-nega trgovca Luciana Circa. Kot sc je moglo ugotoviti je bil vzrck zločina v tem, ker je mož zahteval, da bi napravila konec medsebojnega razmerja. Circo je umrl, še preden so ga prinesli v bolnišnico.
predsednika Kim II ter Cung li Kjong in minister za dr-1 žavno načrtovanje Lee Con-gok. Zunanjo Mongolijo pa tajnik KP Dordj Damba ter prvi namestnik ministrskega predsedn-ka in minister za državno načrtovanje Burna Cen-de.
Agencija Tass je objavila sledeče, izjavo; Vlade držav članic varšavskega pakta sc skltnde da »kličejo konferenco posvetovalnega političnega odbora organizacije varšavske pogodbe na lavn; zunanjih ter obramlnih ministrov, ki se bo pričela 24. maja v Moskvi,
 «»------
Foot se je vrnil na Ciper
LONDON, 20. Po dveh tednih bivanja v Londonu se je ciprski guverner Hugh Foot danes vrnil z letalom na otok. V Londonu je imel razgovore s člani vlade o bodoči ureditvi otoka. Domnevajo, da ho o razgovorih poročal grški in turški skupnosti na otoku.
Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je v poslanski zbornici izjavil, da je nova britanska politika za Ciper sedaj že skoraj popolnoma določena in bo objavljena do 17. junija. Preden lahko v podrobnostih sporoči, kakšna je ta nova politika, je minister dejal, da je treba počakati sklepe diplomatskih razgovorov med Veliko Britanijo in prizadetima vladama (Gr-
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiHiiiiHHtiimiiiinm
D juro Salaj - umrl
Popularni sindikalni voditelj je podlegel včeraj v Lovra n u IroifHtozi srčhekapi
OPATIJA, 20. — V Lovranu pri Opatiji je danes ob 12.30 uri zaradi nepričakovanega srčnegi napada umrl član izvršnega sveta ljudske skupščine FLRJ, član centralnega sveta sindikatov Jugoslavije, Djuro Salaj, V znak žalosti za velikim revolucionarnim borcem za izgradnjo socialistične Jugoslavije je zvezni
tMMIHIIMMI(IH4Mltt,lllllllllllllllllll,MltlHIIIOMItllllllllllll,llllllllltllllllllllllllllll,tlt,ltl,llllll,llll,,l IIIUIHIIII MIHIH llllltllllllllllllHIII MIHIH III
General Salan pozdravlja izjave generala De Gaulla
Nadaljuje ie komedija z ^manifestacijami enotnosti» - Maroko zahteva umik francoskih čet iz Vzhodnega Maroka - Opozorilo tuniške vlade
ALtlR, 20 — General Salan je danes govoril na glavnem trgu v Alžiru tn izrekel zadovoljstvo nad izjavam; generala De Gaulla. »General De Gaulle, je dejal Salan, je razumel bol alžirskega ljudstva. Njegove besede so u-stvarile veliko upanje za narodno enotnost.*
Soustelle, ki je govoril za generalom Salanom, je zahteval »integracijo* Alžircev s Francoz:. Dejal je; »Ce želimo, da Alžinja ostane francoska,   ............  ,	,	.	  morajo	biti	vsi	Alžirci	Fran-
ci »bijeta oba isto bitko in j cozi kakor drugi, z istim; pra-čalkata da bosta skupaj uii-1 vicami ;n dolžnostmi.* vala zaželeni sad*. Polemiziral je s Togliattijevim pozi
vom, k, je objavljen v današnji »Unita* in dejal, da je TogliatU postavil vse na vprašanje volivcem; «Kakšno politično izbiro je potrebno storiti?* Na to vprašanje Togliatti odgovarja:	»Predvsem ni
treba več glasovati za krščansko demokracijo.* Vse kaže. da Fanfanija to enostavno vprašanje in še bolj enostaven odgovor zelo vznemirja v teh zadnjih petih predvolilnih dneh, zato se trud, dokazovati, da se vedno bolj sreča njemu in njegovi stranki smehlja.
Končno naj omenimo da je tudi fvv,stični leader MSI Mi-chelini imel tiskovno konferenco z domačimi novinarji. Dejal je, da MSI niti ne misli na kai:Eno diktaturo temveč da sprejema demokratično metodo«,	A.	P.
Zatem ]e odbor »narodne rešitve* sporočil, da je soglasno odobril resolucijo, ki pravi: »Vsi državljani te pokrajine »o polnopravni Francozi.* Druga resolucija pa poziva generala Salana, naj u-pošteva takojšnjo izpustitev vseh, ki so bili aretirani zaradi manjših prestopkov.
Pred začetkom govorov je prišel na trg vojaški kamion z ogromnim lorenskim križem (simbol francoskih čet, ki so se v drug; vojni borile pod poveljstvom generala De Gaulla) iz rdečega in belega cvetja
Zvedelo se je, da so številni fažist'čn. skrajneži z nezadovoljstvom sprejeli poziv Sou-stella, naj bi Alžirci postali enakopravni s Francozi.
Bivš' državni tajnik za Alžirijo Sid Cara je nocoj »potočil, da je sprejel predsedniško mesto osrednjega odbor«
»narodne rešitve« za vse alžirsko- ozemlje, ki je bil ustanovljen včeraj.
Danes so sporočili, da so telefonske linije konzulatov proste in konzuli bodo lahko telefonirali v Pariz. Časnikarji bodo lahko telefonirali svojim uradom v Pariz iz konzulatov svojih držav.
Popoidne so v Alžir prišle številne »delegacije* iz raznih krajev. Y ,eh delegacijah so tuo, muslimani, ki jih Franco/i prisilijo, da se jim pridružijo. S tem bi hoteli u-stvariti vtis, da je alžirsko prebivolsAro zadovoljno s sedanjim vojašikim udarom, katerega namen je prav povečanje borbe proti Alžircem
Značilno je, da so v Alžiru aretirali dooisnika pariškega lista »Le Monde*, ki so ga konfiniraii in ga postavili »pod zaščito policije*. Nocojšnji «Le Monde* komentira to ves: meld drugim takole: »Ukrep ki so ga sprejeli proti našemu sodelavcu, ni samo kršitev svobode tiska, pač pa tudi osebne svobode. Zato odločno protestiramo proti temu.* Na drugi srtrani pa je danes zapustilo Pariz posebno letalo z 12 angleškimi in ameriški mi novinarji, ki potujejo Alžir. Notranje in zunanje ministrstvo sta dala za to po^ trebno dovoljenje.
Medtem pa je predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte Ferhat Abbas danes zanikal trditv* tiska, da je vče-
izvršn; svet proglasil 20., 21. in 22. maja za dneve državne žalost1. »Smrt Djure Salaja, poudarja zvezni izvršni svet svojem poročilu, jc hud* izguba za Jugoslavijo. Salaj je bil eden najuglednejših jugoslovanskih voditeljev ter je bil vso svoje življenje ne-omahijiv borec in graditelj re-olucDnarnega gibanja jugoslovanskih narodov v borbi za osvoboditev in za socialistično družbeno ureditev.* Posmrtni ostanki \>jura Salaja so bili danes dopoldne pripeljani iz Lovrana v Zagreb, kjer bodo pokopani. Zvezni izvršni svet je imenoval pogrebni odbor, v katerem So; Tito Stambolič Kardelj, Kankovič, Colakovič, ,Mi-jalko Todorovič, predsedniki repubbških zveznih skupščin in drugi visoki državni in politični delavci Djuro Salaj je danes zjutraj odšel iz Lovrane na Reko na pregled v bolnišnico, kjer ga je pregledal dekan medicinske fakultete dr, Silvije Novak in mu svetoval, naj ostane v bolnišnici, ker boleha za sklerozo srčne arterije in angina peeto: is. Salaj ni hotel oštati v bolnišnici, ker se je počutil dobro. Pol ure po vrnitvi z Reke v Lovran pa je podlegel trombozi srčne arterije.
Smrt Djura Salaja je povzročila veliko žalost v Jdgo-slavij'. V mnogih podjetjih ao ustavili delo in sklicali ko-memorativne seje. Na vseh dr. žavnih stavbah visijo zastave na po! droga. Vse prireditve in sestanki so odpovedani. Z* jutri dopoldne je sklicana ko-memorativna seja zvezneg* izvršnega sveta. CK ZKJ in družina umrlega prejemajo številne brzojavke. Med prvimi sta soprogi umrlega izrazila sožalje predsednik republike in njegova soproga.
Djuro Salaj se je rodil let* 1889 v Valpovu na Hrvaškem v- družin, siromašnega mizarja, Kut mlad krojaški delavec je leta 1906 stopil v sindikat krojaških delavcev v Zagrebu in začel revolucionarno borbo, ki ji je ostal zvest do svoje smrti. Leta 1917 je odšel v Švico, kjer je sodeloval v borbi švicarskih sindikatov in postni tajnik sindikalne podružnice krojaških delavcev v Thulu, ki ga je leta 1918 izvo. lila 73 delegata na kongresu krojaških delavcev v Losanni. Leta 1*19 je postal član KPJ m kot tak je bil leta 1921 izvoljen /,a poslanca. V hudi borbi, ko je bila partija ile-’ galna in j/repovedana, je bil Salaj ptvganjan in zatiran. N* III. kongresu KPJ na Dunaju leta 1926 je bil izvoljen za člana CK KPJ, Leta 1930 ga je CK poslal kot delegata par. tije n» kongres Kominterne v Moskvi gjer je ostal kot zastopnik CK KPJ vse do let* 1944 ko se je vrnil v osvobojeno aemovino, kjer se je aktivno vključil v delo jugoslo-vansk.h sindikatov, ki so ga izvolili za svojega predsednika. Na *em položaju je ostal vse do pred poldrugim mesecem, ko je bil izvoljen za čla-
raj sporoč.l, da namerava o-svobodilna fronta ustanoviti že prihodnji mesec alžirsko Vlado.
Predstavnik marokanskega zunanjega ministrstva je nocoj sporočil, da je Maroko u-radno zahteval takojšnji umik francoskih čet, ki so razmeščene v Vzhodnem Maroku Ob alžirski meji.
Marokanski zunanji minister Balafrej pa je sprejel načelnika oddelka v zunanjem ministrstvu Zentarja, ki mu je poročal o svojih razgovorih v Tunisu. Uradno poročilo pravi, da se obe vladi v celoti strinjata o ukrepih, ki so potrebni v zvezi s sedanjim )>o-ložajem v Alžirji.
Tuniško tajništvo za informacije pa javlja, da so francoske čete stale na položajih, ki so jih zavzemale, v Ued Dekuk- Drugi francoski elementi so se namestili v Fat-nasiji severno od Remade, kjer je tuii formacija tuniške vojske. Potočilo dodaja, da nad tem področjem letijo francoska vojaška letala; v Gals: pa so nocoj pristala štiri francoska reakcijska letala. Kolona francoskih vojaških vozil je zapustila Remado in odšla v smeri Ued Dekuk.
Tuniški zunanji minister je opozoril francoskega odpravnika poslov, da tuniška vlada l na zveznega izvršnega svet*
odklanja vsako odgovornost za morebitne posledice, ker francoska vojaška letala uporabljajo tuniška vojaška letališča v napadln* amen*.
Za svoje revolucionarno delo je bil Salaj odlikovan z najvišjimi jugoslovanskimi odlikovanji, med njimi z redom junaka socialističnega del«.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28,1, raajniižja 18,7, zračni tlak 1013,1, veter severozahodnlk 6 km na uro, vlaga 38 odst., morje skoraj mimo, temperatura ..morja 14,9 stopinje. Vreme danes: Pretežno jasno.	F	Iržaški	I dnevnik	Danes, SREDA, 21. maja Valent, Hra-broslav Sonce vzide ob 4.29 in zatone 19.35. Dolžina dneva 15.06. Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 2l.aa. Jutri, ČETRTEK, 22. maja Helma, Milenko
Včerajšnja volilna zborovanja
Z izstrelki in z obrambo neogrožene meje hoče Taviani pridobivati desničarske glasove
Izjave obrambnega ministra so v protislovju z izjavami glavnega tajnika KD Dr. Pincherle na zborovanju PSI: «Samo s sodelovanjem obeh narodnosti se lahko doseže resnični socialni napredek» - Trenja med demokristjani
Sinodi ;fe za demokristjane govoril na Trgu Unita obramb, ni minister Taviani. Pričakovati je bilo, da bo kot vojni minister govoril zlasti o vojski, o obrambi države in- podobno. Toda Taviani je vsa ta vprašanja povezal s polemiko s komunisti in socialisti. Glede Komunistične partije	in
njene moči v Italiji, je o-brambni minister prišel	do
nasprotnih zaključkov od glavnega političnega tajnika	KD
Fanfanija. Medtem ko Fanfari vodi v tej volilni kampanji ((križarsko vojno« proti komunistom, s tem da opozarja italijanske volivce	na
((nevarnost komunizma«,	ki
preti ((italijanski demokraciji«, je za Tavianija komunizem v Italiji že premagan, mma več moči, da bi prevzel na kateri koli način oblast. Edino kar KPI lahko še naplavi v Italiji je to, da skuša lazcepiti »demokratične sile« in zlasti KD. Zato je po njegovem mnenju edino pravilno, da italijanski volivci dajo svoj glas KD in s tem dokončno premagajo komunizem.
Toda največje jamstvo za ohranitev ((demokracije in svobode« (beri klerikalne diktature) v Italiji so »nove oborožene sile«, je dejal Taviani. Zato je tudi poveličeval dosedanjo demokristjansko politiko atomske oborožitve in nameščanja izstrelišč vodenih izstrelkov. Dejal je, da »nihče bolj kot Tržačani« ne more razumeti, kako je treba braniti svoj dom in kdo na tem področju brani «naše meje«. «To so sedaj naši vojaki, naši letalci in naši mornarji«, je poudaril Taviani. Potem ko je polemiziral z Nennijem, češ da zahteva za Italijo razoro-ženo nevtralnost, je Taviani o-rrtenil tudi «pomoč zahodnih zaveznikov na tej meji«.
V vsem svojem govoru je Taviani samo zagovarjal oboi ežittv.j Italije z vodenimi izstrelki in je zavrnil predlog Rapackega o ustanovitvi brez-atomskega področja.
Obenem pa ni niti omenil podobnega jugoslovanskega predloga, ampak je namesto tega govoril o obrambi italijanskih vzhodnih meja, kot da ne bi bila danes meja med Italijo in Jugoslavijo e-na najbolj odprtih meja v Evropi. Njegove besede gotovo niso v skladu z izjavami, ki jih daje vlada o dobrih odnosih s sosedno državo in z željami, da bi se ti odnosi še bolj izboljšali, kot to poudarjajo zlasti jugoslovanski državniki.
Sicer pa kaže, da je bil ves njegov govor namenjen bolj skrajno Janičarskim in šovinističnim volivcem, da bi jih pridobil za RD. Fašistov in monarhistov ni niti omenil, vendar pa je ob zaključku	pozval Tržačane	naj glasujejo
predvsem za Italijo in šele nato za demokracijo oziroma za Krščansko demokracijo, kar naj bi najbrž	pomenilo,	naj
glasujejo tudi	za fašiste	in
monarhiste, samo za socialistične in napredne stranke ne.
PSI je imela sinoči pri JSv. Jakobu precej dobro obiskano zborovanje, na katerem je dr. Pincherle povedal, da se PSI predstavlja s slovenskim in italijanskim kandidatom, ker vsak delavec našega ozemlja dobro ve, da je mogoče samo s sodelovanjem obeh narodnosti doseči resnični socialni napredek.
Nato je govoril o svobodi, kot jo določa ustava in kot primer grobe kršitve navedel položaj v tovarni FIAT. Omenil je vrsto zanimivih konkretnih primerov in dokumentov, kako direkcija preganja delavce, ki so njej sovražnega političnega prepričanja. V tem podjetju so odpustili na tisoče delavcev z raznimi pretvezami, v resnici pa iz čisto političnih razlogov, za kar skrbi posebna tovarniška policija sestavljena iz bivših pripadnikov javne varnosti ali karabinjerjev.
Ustanovili so poseben odde. lok, kamor pošiljajo »nepoboljšljive« in kjer morajo visoko kvalificirani delavci o-pravljafi neprimerna opravila. Omenil je primer pisma župnika, ki jamči za «moralno in po i*ično» neoporečno vedenje nekega delavca, katerega naj bi podjetje najelo in
ki bi brez tega »potrdila« ne dobil zaposlitve Govornik je poudaril, da se podobne stvari dogajajo tudi v Trstu in da predstavlja obramba proti njim predvsem enotnost delavcev v sindikalnih organizacijah.
V zaključku je dejal, da so te volitve zelo važne za naše mesto in za vso Italijo in da zaradi tega ne smejo volivci vreči glasu preč samo zato, da bi protestirali proti sedanjemu položaju, da ne smejo voliti indipendentistionih list, t ne bodo mogle imeti nobenega vpliva.
Za njim je govoril v slovenščini neodvisni kandidat Bidovec, ki je uvodoma orisal program socialistične stranke v luči izvajanja ustave. Nato pa je govoril podrobneje o slovenskih narodnostnih pravicah in navedel zahteve po ureditvi ih uzakonitvi slovenskega šolstva; zahtevo po podpori slovenskim kulturnim organizacijam in ustanovam, kot jih uživajo sorodne italijanske organizacije, in zlasti zahtevo po pravični namestitvi Slovencev v javnih službah.
O istih vprašanjih je Bidovec govoril tudi na dobro obiskanem ziborovanju na Kon-konelu kjer je podrobneje o-risal tudi gospodarski položaj Trsta. To stanje se lahko izpremeni, če bosta Trst zastopala dva delavska poslanca, kar je še zlasti možno po zadnjem nedeljskem sklepu indipeodentistov, da je škodljivo razpršiti glasove. Pozval je volivce, naj oddajo svoj glas delavskim strankam in zlasti PSI ki ima stvarne mož. nosti, da pošlje v parlament arugega delavskega poslanca.
Bolj se bližamo volitvam in bolj se trenja med tukajšnjimi demokristjani zaostrujejo. V preteklih dneh se je ustanovil neki odbor, ki je začel voditi obrekovalno kampanjo proti demokristjanskemu kandidatu BoiOgni. Vodstvo KD pa je objavilo sporočilo, v katerem obsoja to kampanjo in pravi, da bo kandidat Bologna obrekovalce prijavil sodišču. Kdo napada Bologno in zakaj ga najjadajo, pa ni nobena skrivnost. Bologna je eden od tistih demokristjanov, ki so «levo usmerjeni«. Čeprav je to «levičarstvo» zelo dvomljivo, je za demokristjansko desnico in za fašiste tudi to nedopustljiv greh. Zato ga je treba napasti z vsemi sredstvi, tudi z obrekovanjem. Obenem pa razni desničarski krogi, ki tako radi podpirajo tudi fašiste, delajo propagando za demokristjanskega kandidata Sciolisa in za kandidatko Eulamoio. Tudi »Piccolo«
poziva čitatelje, naj glasujejo za ta dva demokristjanska kandidata. Menimo pa, da imajo v vsej tej kampanji proti Bologni gotovo prste vmes tudi nekateri klerikalni desničarji.
Komunistična partija je imela tudi včeraj mnogo volilnih zborovanj v mestu in v okolici. To so bila zlasti tako imenovana leteča zborovanja, razen zborovanja, ki ga je ime! Vidali v Skednju. Njihova slovenska kandidatka Bernetiče-va pa je govorila v Barkov-ljah (pri Rumeni hiši) in v Repnu. V petek pa bo imela KPI svoje zaključno zborovanje na Trgu Garibaldi, na katerem bo govoril Scoccimarro.
Za socialdemokrate pa so včeraj govorili odv. Miani na Trgu Garibaldi in Giuricin na Trgu Sv. Jakoba. Prvi je poudaril zlasti vprašanje deželne avtonomije, proste cone, državnih podjetij IRI in pomorstva. Giuricin pa je polemiziral s KD in njenim pro-
gramom, s katerim bi hotela
zadovoliti delodajalce in delavce, kar je seveda nemogoče.
 «a 	•
Opozorilo kvesture gostilničarjem
Kvestura opozarja, da javni lokali tržaškega ozemlja ne bodo smeli na podlagi čl. 97 enotnega besedila zakonov javne varnosti prodajati v dneh 25. in 26. t. m. to je v dneh volitev, močnih alkoholnih pijač, ki imajo nad 21 odst. alkohola. Kršilcem bodo odvzeli obrtno dovoljenje.
Zaprte šole ob volitvah
Ministrstvo za prosveto je zaradi bližnjih volitev odredilo, da bodo od 24. do 27. t.m. zaprte vse osnovne, srednje in umetniške šole.
Volilna zborovanja
PSI
Ob IS. uri -Trg Garibaldi (Pincherle in Molerbar), 19. Kolonkovec (Bidovec) 20. Trg Perugrt.o (Bressan in Puglisi),
20.30 Trebče (Bidovec in Pincherle K
KPI
Ob Tl. Ul. Ponzanino (Mer-cede Zambom), Stara Istrska cesta i.Deferri), Trg Giuliani (Valentinis), Trg Belvedere 12.15 Ul. Economa (Sema),
12.30 Barkovlje (Semilli), ob 18. Ul. Media (Calabria), ob
18.30 Ul. Corridoni (Tonel), Trg T.iberta (Artemio D’Ago-sto), "rib 17.45 Ul. Rampa (Bur. lo), ob 19. Ul. Bon orne a (Tri-bussor. in Canciani), ob 19.30 Ul. Delle Lodole (Tonel), Ko-lonkovcc (Sema), Ul. Cumano (Pescatofi), Zavije (Pacco in Postogna), ob 20. Sv. Križ (Vidali in Bernetrč), Opčine (Pogasci in Gombač), Ul. Ci-sternone (Deferri), Sv. Alojzij (Radiih) Ul. Campanelle 219 (Perinl in Lovriha), Domjo (Postogna in Gerlanc). Gabro. vec, Vicolo Castagneto (Ron-celli). Pri Orehu, ob 20.30 Nabrežina (Bernetič in Calabria), Trg Barbacan, (Burlo), Samo-torca, Farneji (Pacco in Postogna), ob 21. Griža (Pacco in Postogna), ob 21.15 Trg Goldoni (Sema), ob 21.30 Sv. Barbara (Pacco in Postogna).
PSD I
Ob 19.30 Trg Unita (Matteo Matteotti), Naselje Sv. M&rka, (Giuricin) 20.15 Grlja-n (Giuri-ein) 20.45 Miramar (Giuricin), ob 20. Padriče (Lcmza).
Nepopustljivost upravne komisije
Stavka delavcev Acegata osrednje delavnice v Broletn
Vest o ureditvi naročil ladjedelnici Sv. Justa je bila preuranjena
iiiinniiiiM»imiiMiiiniiiim»»»ii?m»iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiininiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiM»iifi«niii*»iiii»Hii»iiiHiiiiiiii»iiiiMHiiiiniiiniiiiiiii»i«
Iz sodnih dvoran
Dokončno prekinjen sodni postopek proti popolnoma slaboumnemu mladeniču
Oprostitev avtomobilista - Znižana kazen bivšemu opernemu pevcu - Obsodba fanta iz Ricmanj
Včeraj se je končno zaključila zadeva s Silvanom Lutt-manom iz Ul. Domus Civica, ki ima že nekaj let opravka s sodiščem zaradi svoje trme, ker ni hotel sprejeti ponudbo, da njegova tožiteljica, bivša zaročenka 'Marija P., prekliče tožbo.
Luttman je bil namreč zaročen z Marijo P. in starši so mu dal- celo streho in mu preskrbeli delo. Toda fant ni bil razsoden, zaradi česar je šla poroša rakom žvižgat. To je fanta razburilo; zato je predložil staršem račun pol milijona lir češ, da so to stroški, ki jih je imel z njihovo hčerjo za kino, sladoled in druge zabave. Seveda mu starši niso hoteli dati denarja, s čimer so sprožili pravcato’ ofenzivo proti hčeri. Fant jo je namreč začel izsiljevati, jo žaliti in ji groziti, dokler ga ni prijavila sodišču. Junija 1954 leta je bil zaradi poskusnega izsiljevanja obsojen na skoraj dve leti zapora in nekaj desetin tisočakov globe. Dva meseca kasneje so mu kazen znižali na nekaj mese-
MIHIH
Nesreče na delu
Valjar je zmečkal prsta delavki v tovarni bombaža
Druga delavka padla z lestve v kemičnem laboratoriju
V teku dneva ao morali samo v tovarni bombaža v ža-veljskem pristanišču zabeležiti dve nesreči; prva se je pripetila 24-letni Mariji Canziani iz Ul. Brunner, ki je po pomoti postavila roko pod valjarje. Valjarji »o ji zmečkali dva prsta, zaradi česar je po-nesrečenka morala v bolnišnico. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kot njenega delovnega tovariša Aure-lia Rusconija iz Ul. Concor-dia. Medtem ko bo delavka okrevala verjetno že v tednu dni, se bo Rusconi moral zadržati v bolnišnici še enkrat toliko dni, ker mu je velik železni valjar padel na nogo in mu izpahnil koleno.
Vito Giacomini od Sv. M. M. sp. se je tudi ponesrečil med delom v žaveljskem industrijskem pristanišču, kjer je hotel z ročico pognati v pogon avtomatični stroj za kopanje. Ročica ga je silovito udarila po roki. V bolnišnici so mu samo nudili potrebno zdravniško pomoč in ga odslovili.
Huje pa se je pripetilo 20-
letni Diani Pittana iz Ul. Al-fieri, ki je v nekem kemičnem laboratoriju v Ul. Conti padla z dveh metrov visoke lestve. Ker so zdravniki mnenja, da ima dekle tudi kostne poškodbe, so jo sklenili pridržati na ortopedskem oddelku, in sicer s prognozo okrevanja, ki gre od 4 do 30 dni.
37-letna ženska umrla za kapjo
Takoj po izstopu skupno z
možem s trolejbusa št. 20 je 37-letni Kristini Stepančič por. Stepančič od. Sv. M. M. sp. postalo nepričakovano slabo in se je zrušila nedaleč od tovarne testenin v Ul. Flavia na tla. Ko so prišli na kraj bolničarji Rdečega križa z-zdravnikom, so lahko ugotovili le, da je ženska umrla zaradi srčne kapi. Isto je potrdil tudi policijski zdravnik. Kasneje so truplo pokojnice prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Režiser Žarko Petan in igralci Slovenskega narodnega gledališča v Trstu odzdravIjajo na odru občinstvu po uspeli premieri komedije »Topaze« v dvorani na stadionu «1. maj«
cev, kar je potrdilo tudi kasa-cijsko sodišče, ki je zavrnilo tako priziv obsojenca kakor tudi tožilstva.
ObsodDa pa fanta ni spametovala in ker je Marijo P. napade- in jo javno žalil na Goldonijevem trgu, je moral oktobra ponovno pred sodnika. Razprava je bila precej »vroča«, ker je Luttman najprej užalil odvetnika, ki je zastopal interese Marije P. in nato tudi sodnika. Nova obtožba se je že med sodno preiskavo razblinila v nič, ker je preiskovalni sodnik Ustavil postopek in odredil, da Luttma-na, ki je bil po njegovem mnenju slaboumen, zapro za dve leii v umobolnico.
V umc-bolnici v Volterri pa so bili zdravniki mnenja, da ni slaboumen. Zato so ga poslali v Trst, a fant je zopet romal tja, od koder je prišel. Tako so minevala leta, dokler ni prišel čas za diskusijo priziva v zvezi z drugo obsodbo. Tudi tokrat je hotela njegova bivša zaročenka preklicati prijavo, a fant ponudbe ni hotel sprejeti, prepričan, kakor je sam dejal da bo našel odvetnike in tudi psihiatre, ki bodo zadevo uredili kar najbolj ugodno zanj. Sodnikom pa ni preostalo drugega, kot še enkrat prekiniti sodni postopek prav zaradi Luttmano-ve popolne slaboumnosti,
* * *
Isto sodišče se je ukvarjalo tudi z arugimi primeri, in sicer je Carlu Kelnerju iz Ul. del Bosco znižalo obsodbo za pijano.it od 30 na 15 dni pripora. Vittorii Tamburini por. Riosa iz Ul. Bramante, ki so jo zasačili pijano na tleh, pa so sodniki potrdili prvotno obsodbo na mesec dni pripora.
Zanimiva je bila razprava, med katero se je Marino De Vivi iz Ul. Genova moral zagovarjat’ pod obtožbo, da ni pradložjl šoferskega, dovoljenja v revizijo. Za to jobtoibo je bil Januarja letos obsojen r.a 23 dni pripora in na 30.000 lir denarne kazni.
Sedai pa sa prizivni sodniki ukinili postopek, predvsem k«r ga niso pristojni organi obvestili o kršitvi po zakonskih predpisih.
Nekoliko znižano kazen je dosegel tudi bivši pevec tržaške Opere Mario Tommasini iz Ul. Romagna, ki je bil januarja letos obsojen zaradi prevare na U mesecev in 9.000 lir globe Sedaj so mu prizivni sodniki znižali kazen na sedem mesecev in pol zapora in na 7. 500 lir globe.
Tudi tramvajski uslužbenec Nazario Primani z Lonjerske ceste k; je pred leti zakrivil s tramvajem karambol, pri katerem sta bila dva ranjena, se je rešil obsodbe, ker je eden izmed tanjencev preklical tolbo.
• * *
Jezen in užaljen, ker so ga domači fantje zasmehovali, je 27-letni Claudio Paoli iz Ricmanj Sklenil, maščevati se nad bivšo zaročenko Otilijo Zud',, is iste vasi, ker ga je ta pustila na cedilu in hodila v družbo drugih fantov.
13. februarja 1956. leta je fant, vsaj po pripovedovanju dekleta sodeč, prišel pijan domov k stricu Stanislavu Mo-horoviču, kjer je tudi stanoval in ker je tudi njo zagledal v hiši, ji je rekel, da je istega večera ubil nekoga pil Domju in da mora sc koga ubiti. Besede je hotel podkrepiti z dejanjem, zaradi česar je vzel kuhinjski noz in odšel.
Kmulu zatem je dekle hotelo domov. Spremil jo je Moho-rovičdč, a že pri vodni črpalki je Paoli mahajoč z nožem zažugal dekletu. Njegov stric mu je vzel nož iz rok, medtem ko je dekle zbežalo domov. Sicer je tudi Paoli hotel vatopiti, a >eradi njenega odpora ni dosegel ničesar.
Naslednjega dne je dekle zadevo prijavilo policijskim organom. ki so mladeniča pri-
prli. Sicer jc bilo Zudičevl, ko je izvedela za vzroke fantovega Vedenja,'žal, a pomagati mu ni mogla več, ker so ga prijavili sodnim organom, ki »o ga včeraj obsodili zaradi grožnje z nožem na 4 mesece zapora.
* * * -
Za zaprtimi vrati je isti sodnik* obsodil Giuseppa De Lu-cio iz Ul. Ginnastica in Natala Giurca iz Ul. Corridoni za spolzka dejanja v javnem prostoru, Prvi bo moral sedeti 4, drugi pa dva meseca več.
Sodnik Lo Cascio, tož. Santoro, zapisn. - Scelzo.
 «»-------
Samomor ali nesreča?
Ze večkrat je mehanik v pokoju Massimiliano Sgorbis-sa iz Ul. S. Davis omenil, da so njegovi dnevi šteti. Nobenemu pa ni padlo v glavo, da je s tem mislil na samomor in da se bo njegovo prerokovanje uresničilo v kratkem. Predvčerajšnjim so namreč 82 let starega moža našli že mrtvega v potoku nedaleč od ža-veljskega železniškega postajališča v Ul. Flavia. Neki delavec, ki je šel v jutranjih u-rah mimo potoka, je opazil neznanca na blatnem dnu potoka in ker ni dajal nobenega znaka življenja, je tekel, da bi čimprej prišel do telefona. Med potjo je srečal železničarja Mattea Zaccario od Sv. M. M. sp., ki je telefonsko poklical na kraj karabinjerje Truplo so potegnili na travo s pomočjo miljskih gasilcev in kmalu zatem so karabinjerji začeli s preiskavo.
Sgorbissa je bil že znan karabinjerjem. Starost mu je prinesla bolezen, ki se imenuje kleptomanija. Kadarkoli je mogel .je kaj ukradel, a to je delal brez hudobije in brez želje po zaslužku. Nekaj časa je celo kradel steklenice mleka, zaradi česar so ga tudi priprli. Prvič so mu odpustili greh, drugič pa so ga morali prijaviti sodišču. Da je kradel iz potrebe, je izključeno, ker so sinovi skrbeli zanj in vrhu tega je imel stari mož pokojnino INPS. Zakaj se je ubil, ni znano. Sicer se za sedaj ne more izključiti, da gre za nesrečo.
Včeraj zjutraj je četrt ure po sprejemu v bolnišnico u-mrla tudi 54-letna Elisabetta Puccia por. Caputti. Okoli polnoči se je pritožila zaradi čudne slabosti in ker ji mož ni mogel pomagati, jo je spremil v bolnišnico. Tu je pojasnil, da je žena imela navado jemati uspavalne praške. Vzroka slabosti pa si sam nf znal obrazložiti.
Vse kaže, da se razmere v občinskem podjetju Acegat nikakor ne morejo umiriti. Včeraj ob 10. uri so namreč zapustili delo vsi delavci, ki so zaposleni v osrednji delavnici v Broletu, nato pa so odšli na glavno ravnateljstvo podjetja in tam obrazložili svojo zaskrbljenost. Kakor je znano, namerava vodstvo Ace-gata preurediti, oziroma ukiniti omenjeno delavnico ter izročiti razna dela zasebnim podjetjem. Modernizacija in o-prema osrednje delavnice v Broletu sta stali več milijonov lir; zdaj pa je v nevarnosti njen obstoj, zaradi česar so prizadeti delavci upravičeno zaskrbljeni.
Kakor se je izvedelo, ni bil razgovor delavcev z direktorjem podjetja zadovoljiv. Vodstvo Acegata je nato izdalo svoje poročilo, v katerem potrjuje, da proučujejo reorganizacijo glavne delavnice in drugih sektorjev podjetja, obenem pa hoče pomiriti delavce in izjavlja, da ne bo zaradi tega odpustov. Ob koncu svojega poročila vodstvo podjetja poziva delavce, naj se spet vrnejo na delo.
Obe sindikalni organizaciji sta takoj odgovorili in poudarili, da že same izjave vodstva podjetja potrjujejo napoved o zapori osrednje delavnice. zaradi česar ni mogoče vedeti, kje in kako bodo zaposlili približno 200 delavcev, ki so zdaj tam zaposleni. Poleg tega oba sindikata poudarjata, da že nekaj časa izročajo razna dela, ki so jih prej opravljali v omenjeni delavnici, zasebnim podjetjem; nekaj delavcev je podjetje že premestilo na druga mesta in noče obvestiti sindikalne predstavnike o posledicah, ki jih bodo zaradi tega občutili delavci. Zaradi tega je protest prizadetih delavcev popolnoma upravičen, kakor je upra-vičena njihova zahteva, da so obveščeni o svoji nadaljnji u-sodi.
Stavka, ki je bila enotna, se je končala opolnoči, ni pa
izključeno, da se bo spet začela, ker vodstvo podjetja trmasto vztraja na svojem stališču. Danes dopoldne bodo delavci zaprosili za razgovor s prefekturnim komisarjem dr. Mattuccijem.
* * *
Pred dnevi se je razširila vest, da je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo potrebno dovoljenje za gradnjo štirih ladij, ki jih je že pred nekaj meseci naročila indonezijska vlada v tržaški ladjedelnici Sv. Justa. Vest je v dobri veri objavil ves tržaški tisk; kaže pa, da gre za predvolilno potezo in manever nekaterih zainteresiranih krogov.
Minil je namreč že več kot en teden, toda vodstvo omenjene ladjedelnice še ni dobilo iz Rima nobenega potrdila niti uradnega sporočila. Zaradi tega je nujno potrebno, da vladni generalni komisar izda poročilo in razjasni to zadevo, ki se neposredno tiče nad 300 delavskih družin, posredno pa vsega tržaškega gospodarstva.
O razmerah in težavah ladjedelnice Sv. Justa smo že podrobno poročali; ponovno pa moramo poudariti, da bi vsako zavlačevanje te zadeve pomenilo smrten udarec temu podjetju in spravilo na cesto delavce. Tako ravnanje je vse obsodbe vredno, če pomislimo, da naročila čakajo že nekaj mesecev in da je potrebna vsota v dolarjih že vložena na banki. Obsoditi pa je treba tudi tiste kroge, ki so prav pred volitvami razširili vest, da je ministrstvo za zti-nanjo trgovino že izdalo potrebno dovoljenje in da je ugodno rešeno vprašanje ladjedelnice Sv. Justa.
Neuspela pogajanja med pomorščaki in brodarji
Iz Rima poročajo, da so pogajanja med predstavniki lastnikov ladjevja in sindikalnih organizacij obtičala na mrtvi točki, ker so delodajalci zavrnili glavne zahteve sindikalnih organizacij in izjavili, da se bodo lahko pogajali šele v juniju.
Spričo položaja, ki je na-
stal zaradi prekinitve, se bodo razmere prav gotovo spet zaostrile in je pričakovati v prihodnjih dneh ponovno stavko pomorščakov.
Padec kolesarja
Iz strahu pred tovornikom, ki ga je prehitel na Trbiški cesti, je Mario Totto z Opčin nedaleč od proseškega križišča padel s kolesa in se potolkel tako, da so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
Jakob Oblak iz Vicolo Casta-gnetto pa je verjetno padel, ker ga nogi zaradi preveč zaužitega vina nista mogli držati pokonci. Pri_ padcu se je mož udaril po čelu in po nosu, a poškodbe niso nevarne, zaradi česar so ga zdravniki pridržali le iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
 «»------
Prometni nesreči
Med prekoračenjem Ul. Ri-gutti nedaleč od doma se je v Tereso Comaur zaletel s svojo vespo 19-letni Romero Grizar od Sv. M. M. sp., ki je vozil proti D’Annunziovem drevoredu.
Comaurova se je z zasebnim avtomobilom zatekla v bolnišnico, od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 1Q dni počitka.
V Ul. Commerciale, kjer se je hotel umakniti nekemu tovorniku, je padel z motorjem na tla 21-letni Paolo Brauno-lin iz Ul. Appiari. Pri padcu se je ranil po raznih delih telesa, tako da so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na kirurškem oddelku.
Poskus samomora
Albanski državljan Siavri Klini, stanujoč v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi, ki je imel pred meseci proces zaradi obtožbe sodelovanja pri neki prevari skupno z bivšim uradnikom INAM Driolijem in je bil tudi oproščen, si je izbral kaj nenavadno mesto za samomor. Izbral si je stranišče v prvem nadstropju sodne palače, kjer se je hotel obesiti na vodovodno cev. Toda vrv je bila prešibka in ni zdržala teže. Mož je zato padel na tla, kjer je ranjen ob; ležal, dokler ga niso agenti komisariata javne_ varnosti s sedežem na sodišču našli.
Društvo slovenskih srednješolcev
priredi v četrtek 22. t.®. ob 20.30 v Ul. Roma 15
Vabljeni 1
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiUHiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiuiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiii
PISMA UREDNIŠTVU
Prejeli smo:
V zvezi s člankom, ki ga je objavil nedeljski sPrimorski dnevnik» glede čudnega razdeljevanja pomoči kmetom, ki so bili prizadeti zaradi lanske pomladanske zmrzali, je treba omeniti tudi tole-
Občinske komisije, ki so takoj po objavi odloka o dodelitvi pomoči pregledale prošnje prizadetih kmetovalcev, se niso strinjale, vsaj v glavnem ne, z novimi navodili, ki jih je izdala prefektura februarja letos. Kot je znano, so ta navodila določala povsem drugačen kriterij pri ocenjevanju škode oziroma dodelitvi pomoči, saj so upoštevala predvsem število družinskih članov in pa število glav goveje živine, ki, jo je imel prizadeti posestnik.
Tako se je zgodilo, da je pri ponovnem pregledu prošenj prišlo do takih primerov; Neki kmet je prijavil, in to je bilo tudi ugotovljeno, da mu je zmrzal napravila za 70 tisoč lir škode, drugi pa, prav tako ugotovljeno, 100.00 lir škode. Logično bi bilo, da bi kmet, ki je utrpel večjo škodo, dobil temu primerno večjo pomoč. Toda po navodilih prefekture je znašal končni račun takole;
Kmet, ki je prijavil za 70 tisoč lir škode, ima družino, ki šteje skupaj pet članov, poleg tega pa ima v hlevu še dve kravi. Na osnovi prefek-turnih navodil je komisija predlagala oškodnino oziroma pomoč v vrednosti 19.200 lir.
Drugi kmet, ki je prijavil za 100 tisoč lir škode, je sam, brez družine in brez goveje živine ter se muči z delom od zore do mraka. Na osnovi pre-fekturnih	navodil	mu	je	komisija izračunala,	da	bi	do-
bil le 4.800 lir pomoči.
Iz teh primerov je jasno razvidno,	kako krivičen	kri-
terij so ubrali na prefekturi pri dodeljevanju pomoči. Nič ne rečem, da so namesto obljubljene	pšenice,	ki	bi	jo
kmetje najraje vzeli, začeli razdeljevati riž in testenine, toda da so nekatere reveže, ki bi bili pomoči najbolj potrebni, tako grdo naplahtali, to je pa vsekakor preveč.
Iz tega lahko zopet povlečemo nauk in dragoceno izkušnjo. Vse kar se je dogajalo o-koli razdeljevanja pomoči, je ostalo v ozkem krogu; prefektura, kmetijsko nadzorništv o, kmetijski konzorcij — torej v ustanovah, med seboj najtesneje povezanih. V nobeni teh ustanov ni dejanskih predstavnikov kmetovalcev, ki bi po mojem mnenju morali v prvi vrsti povedati svoje mnenje. Niti niso bili zastopani predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki bi prav tako lahko uspešno zastopali naše interese.
Prav gotovo ne želim, da bi nas še kdaj doletela taka ne-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIHIIIIInlllllllllllllllllltlllllilliililllllllllllllMIIIIIfllltllinilllinilllllllMItlllllllllllllllllllllllltllllfllllllllllllHIIII
V TEH PRED VOLIL
Huda domišljavost
Zgolj iz novinarske radovednosti smo pred nekaj dnevi poslušali na Šentjakobskem trgu govor nosilca liste sTrieste ai Triestinis. Razen službujočih agentov javne varnosti in nekaj o-trok, ki so se igrali na trgu, ter starejših Sentjakobča-nov, ki so posedali po klopeh' ni bilo nobenega drugega da bi poslušal njegovo čvekanje in zmerjanje levičarskih strank. Govoril je o sprodancihs, o sizdaj-stvihr in «čudnih mahinacijah,« konkretnega programa pa spoh ni omenil — ker ga pač nima.
Cvetka v njegovem »govoru« pa je bil poziv, na) Tržačani ne volijo nobene stran1 e, pač pa le njegovo listo, kajti za Trst enima nobenega pomena, če bodo izvoljeni trije ali štirje poslanci kakšne stranke ampak je važno, da v italijanskem parlamentu «samota-ris predstavnik indipenden-
tistovs. In ta predstavnik
naj bi bil on.?!
Dobro je vedeti
Prav je ,da naši čitatelji, tržaški volivci in volivke vedo, kdo in kaj je nosilec fašistične kandidatne liste za trieško volilno okrožje. Na uradnih razglasih piše, da je to tržaški odvetnik Riccaido Ge/ter - Wondrich. Njegoia uradna biografija se glasi takole;
#Odv. dr, Riccardo Ge/ter-VVonririch, rojen v Gradcu 18. avgusta 1901, odvetnik. Bil je sekretar Sindikata advokatov m prokuratorjev od leta 1931 do 1937 član GPA in trgovinske zbornice. Boril se je leta 1918 za osvoboditev Trsta izpod Avstrije in odlikoval ga je na bojnem polju Duca d’Aosta z vojnim križem Reški legionar V Partito Nazionale Fascista se je vpi sal 12. septembra 1919, udeležil se je npohoda na Rim« in bil je federalni podtajnik za
Trst od leta 1930 do 1936. Boril te je na zahodni fronti in v Rusiji. Odlikovali so ga z dvema vojnima križema, s križem nemškega orla z mect, s- trakom zimske kampanje. Centurione Prostovoljne milicije za državno varnost. Postal je pristaš Bepubblica Sociale Ita-liana in zaprt je bil zaradi kolaboracionizma. nato o-proščen, epuriran, in ni smel šest mesecev izvajati poklice. Pokrajinski tajnik tržaške federacije Movimen-to Sociale Italiano od 12. septembra 1953 do 12. februarja 1956, večletni član glavnega odbora MSI, Tržniki občinski svetovalec MSI do razpusta občinskega sveta.n Niso navedeni podatki o zaslugah, ki jih je imel glede Japoncev toda najbrž gre za namerno pozabljivost.
Priključil se je seveda takoj klerikalnemu klicu za sobotno zborovanje na Trgu Unita; «Qui si parla soltan-to jtalianols
št X
sreča, kot nas je lansko pomlad. Ce pa bi se kdaj takega ali podobnega spet zgodilo, tedaj menim, da bi morala oblast v prvi vrsti upoštevati naše mnenje in s proceduro nekoliko pohiteti. Res, zelo čudno se nam zdi, da razdeljujejo pomoč prav sedaj, teden dni pred volitvami, kot da bi nam hoteli nekaj dati. zato da bi od nas nekaj dobili.
Toda krivica, ki so nam jo storili, nas preveč peče. Najprej so vso zadevo zavlačevali eno leto, potem nam niso dali na izbiro, ali hočemo pšenico ali seno ali kaj drugega, potem pa so pomoč dodelili še po načinu, ki sploh ne odgovarja dejanskemu stanju. Ali se morda ne jezimo z vso pravico?
Ponovno poudarjam, da bo treba vse napraviti zato, da se že enkrat reši vprašanje zastopstva naših kmetov v raznih ustanovah in komisijah Le na ta način bo omogočeno, da bomo sami videli, kako stvari stojijo in da bomo lahko tudi mi rekli našo besedo!
Prizadet kmetovalec
Obvestilo rejcem bikcev
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled za potrditev bikov.
Zakon ne dovoljuje imeti' nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikcev ali za katere ni v teku prošnja za potrditev.
Torej vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca junija .stari 10 mesecev, morajo predložiti po svoji občini do konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi u.otam, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov — Ulica Ghe-ga 6-1.
Ravno tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu Komisije ali telefonska na štev. 23-927.
( Šolske vesti
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in sprejemn1 izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št. 12/11.
00 VČERAJ DO DANES
SREDA, 21. maja 195*
TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; obvezno — drobiž od vse9?vsU in... Zena in dom, °htott9K-ženski svet; 12.10 Za vsakOfS nekaj; 12.45 V svetu , kuku«. 12.55 Album priljubljenih n** d v — igra orkester Mantovan,
13.30 Lahke melodije; 17.30 r na čajanka; 18.00 HačaW*8« Koncert za klavir in
18.35 Orkester Jan Langosr, »»• Vokalni kvintet »Zarja«; Jf, Sola in vzgoja: Ivanka cnl »Spomini na moja prva ^ jg) leta«- 19.30 Pestra gl* ‘L Šport; 20.30 Od. melodije do » ledij e; 21.00 Sabatino ali ona», komedija v •> U J* Jrjh 22.50 De Falla; Noči na SP®115*4 vrtovih.
TRST 1.	fl
11.30 Simfonična ?la®{,a’Tietja
Orkester Seguriok U-30 stran«; 18.00 »Razgovori k*n . ličank«; 21.00 Glasbeni vari ^
22.30 Koncert Bach - Chora Muenchena.
KOPE R poročila v siov.: 7.00, 7<3U*
1500.	i230,
Poročila v ital.:	6.30,
17.15, 19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 PrebK ^ dio Ljubljana; 7.15 Glasba dobro jutro; 8.00-12.05 Prem* , ^ 12.05 Opoldanski cocktau; 'r(. Kmetijski nasveti: «PoceMm jo svinj s pašo«; 13.45j. Od |n dije do melodije; 14.30 *> življenje:	»Prgznik	mlad0®	.^O
Pošta«:	14.50 s-tari	zvoki,	.j,
Poj.e zbor Slovenske filnarr B (dela I. Sčeka, R. SimonitiJ''600 Bersa,n:a m D. Švare); la-* ' -o-Prenos RL; 16.45 Ritmi *B ,g.i5 pevke; 17.25 Lahka	glasba,	pre.
Operna glasba; 19.30-22.1« nos RL.
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, "“g.OO,
irnr-ilar 5 00	6.00.	/•« ' jjj J{J,
Poročila: 5.00, 6.00,
10,00	13.00,	15.00,	17-00.
'ž'2-00.	,
5.00 Pisan glasbeni ®P°rL.
8.0*
1	v	'.	po-
Pisana paleta; 9.00 Jezi8°Y;,Ih:te.
on; a.io «v luniuL 1^ ifi Ije slovenskih	narodnih	pet
poskočnic- 9.45	Pet pevcev	nafd
popevk; 10.10	Pianista	htv w
Fennario in Oscar Leva®■ e0t-Gtrshvvina; 11.00 Pri!Jul"hLjijsK* ledije in popevke; U-35.,nc M«*1 šola za višjo stopnjo; 1 ' solistični koncert; 12.30 1r.oVen-skj nasveti; 12.40 Skladbe pie-skih avtorjev; 13.15 Pesmi ^55 si jugoslovanskih narodov-^.«; Radijska šola za srednjo s ey» 15.40 Posebna	oddaja	lepl;
jugoslovanskega vojnega ,jSti; stva; 16.00 Koncert, P® .17.3°
C
kaziva ouvion ru.A
Seja pododbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Trstu bo danes ob 20.30 v Ul. Roma 15.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. t. m. se Je rodilo v Trstu 12 otrok, umrle so 3 osebe, poroke so bile 4.
POROČILI SO SE; delavec Gio. vanni Nesich in gospodinja Eleo-nora Sau, pomorščak Carlo Mio-ne in barislka Maria Bali-ce, pomorščak Bruno Comel in uradnica Teodora German, električar Jurij Kidrič in prodajalka Mi-rella Berilo.
UMRLI SO: 59-1 etni Mario Sal-vadori, 73-1 etn« Maria Fumis vd. Kanin, 31-letn.i Emanuele Na-glieri.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju
INAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; U. Papo, Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul. Orlanl 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1.
17.10 Sestanek ob ' peUhj fjo-Promenadni koncert	pr*'
bert Faraon; 18.00 Kultur™1 gled; 18.15 Isaa-c Albern^ n>ro-ski napevi; 18.30 »Glasb ri o dov sveta«; 18.50 Ra-tS j9-3® mednarodnih vprašanj®- -mivi Radijski dnevnik; 20.00 F jej., Flototv: Marta, opera (piri^
_ bij*0*
poje Cit ris Travis),
TELEVIZIJA- rSk« 16.30 Prenos z 41. ^re<j 7a
dirke po Italiji — SK45 otroke; 18.30 Poročila;.*8.! j0.3» bert m Marianna«,	jl.»J
Poročila; 20.50 «Garosello»-sarS|<e Poseben prenos z 41. K vjj iiF dirke po Italiji; 21.15 ,«	y<>*1
proviza-torji«; 22.15 It**J 22.45 Glasbeni variete.
22.15 »Glasba iz studia 14* nn orkester rad-ia Lju
vri1-
Ei> celsior. 16.00: «Nedelj» ^ Ve no nedelja«, A. Sord>
Sica, M. Riva,	P3"
Fecice. 16.00: «Divji Ncwman, Lita Milah- . v|», >*■ Nazionale. 15.00: »Mladi	r-
Brando, Mont,gomery Martin.	,,ROt	T
Kilodrammatico. 1500:. fiaStf.j premakneš te zadenem1 rev 1 Ferraniacolor, Na 00	g.
»Gremo volit«.	,-qo	2‘ a
Grattacieio. 13.30,	1C-
«Deset božjih zapovem Pe Mille.	„	.ramP1
Supercinema. 16.00.	-
Marisa Allasio. ..ponestf,,,.« Arccbaleno. 16.00:	ra	Ju
človek«, Ben Gazzar W‘ildstar. . odrči s Astra Rojan, 16.30: »R	j,
či», G. Cooper. moli8’1' Capitol. 16.00: «M;ladi Corey, A. Chaneli® R,co>, Cr,stallo. 16.30: «BratJ* Grant-, Conte, D. Forster,
Alabarda. 16.30: «b»J	-j,
Techn.	M
Aidebaran. 16.00: «G ja«, Lucianu Tajoli. »
C ari'
ptgnoU. _ —; <pohuJ5anJ'^
Ariston. 16.00:	g.
terr.atu«, B. Gtable,
Cinemasc. 'recl?[l-.foževs11'*. M-Aurora. 15.30: «0f>	augh|0”,.,s0'
ča», T. Povver, C.- pr Dletrloh. Priporočil'	(
stvovati od zače n3jcu jVL Garibaldi. 16.00: »V * Col0eJ 5.
F reci eri c h March, jeiada’
I ni pero. 16.30: «Z' ,,rrpove^a gjf' Slgnoret MBA	v
Ideale. 16.00: »POB"	G-
Savi« (Kanal). žeh*Ka Italia. 15.30: »C,50? f
Pečk in L. Baca ■ t m« n<-Moderno. 16.00: «	.,urton-
j. Collins in «• p mascope. Techn. ,y0bet yiil»-S, Marco. 16-00-	rjaud10, srce*<
prva ljubezen«.	govori	n.
Savona. 16.00: »T^,* OdfV'
J°sč Ferrrrk#iEf|
V ia le. 16.00: »Mam1 oa,w ^ rla Fiore, Nun z ^.j 0ip» CBrld-Vltt Veneto 5.15- y D* sto». lov« C. Gable >n --ne m"
cmmina«'
>11
Y. pe
iov», u.	„Brahite
Ptlvrdere.^63® z!kPrt® zStpir»»>
Dorcthy ‘MM«!«- ^jčevf^n.
Marconi. Danes
Massimo. 16.30 « B,Sd' ,, 8-
Valute
	Milan	Kun
Zlati funt . .	6.000,—	6.200.—
Marengo	4.900,—	5.100,—
Dolar ....	622,—	624 —
Frank franc.	125.—	130.—
Frank Švicar.	144,—	146.—
Sterling , . .	1.720,—	1.760.—
Dinar ....	80.—	83 —
Šiling , 1	23.75	24.25
Zlato . ; . .	711 —	713.—
Zah, n, marka	147.75	149.75
Novo cine. 15.00: ^
tvidmark *n L. med p Odeon. 16.0°: « eS tl«, Peter Gr,%fjja ln Radio. 16 00:
Marina Vlady-
PH1SFLVAJ|COI
DIJAŠKO MA
MAM
A -
ODREZKI BbAL„a itd-. p f\\ei*
cene in ‘J,‘TIvip0LAMP DELLO SCA”
Dl, Mazzini **
PRIMORSKI dnevnik
21. maja 1958
eminigeenca
na volitve 1935
Mara Samsa
Volitve leta 1925. Po rebreh Kolovrata to Krna je ležal še sneg. Tolminska Pomlad. Nekoliko zapoznela, zato pa tem b°lj polna koprnenja. Takrat smo bili mladi in nismo prav vedeli ne kam z mladostjo ne kam s pomladjo.
V šolo? Tja nas je tirala dolžnost, morda bi bili dobri dijaki, to se pravi, mnogo boljši kot sicer, da ni bilo tam domala vse nekam tuje. Tuje in sovraž-no. Razen ur slovenščine, zgodovine in e kaj malega. Pravzaprav so se skozi ®*e naše učenje vlekle ure italijanščine n latinščine in malo jih je ostalo za drugo. Nasičeni 'smo bili z njimi. V tej nasičenosti pa je bilo čutiti tisto določili0 hotenje, tisti določeni, zastavljeni Spremeniti naše mišljenje, naše čustvovanje, vplivati na vse naše bodoče Hotenje in cilj vseh, ki hočejo u-kloniti ljudstvo druge narodnosti in seveda tudi svoje.
Toko smo si stali nasproti. Mi, ki smo Popadali naši narodni manjšini, in oni, ‘ so pripadali tistim, ki so nam gospodovali. Iz tega nasprotja se je potem soodilo, da nism.o znali, morda tudi nismo hoteli prav vrednotiti ne Danteja Pe Petrarce, in vseh duševnih velikanov 'folije, ki so obogatili kulturo človeštva. Nismo jih sprejemali z isto zavzetostjo k°t Prešerna ali Župančiča. In vendar H jih morali. Biti bi nam morali dragi, kokor sta nam bila druga Tolstoj in Dostojevski. In nam bi tudi bili, da ni bilo tiste pogojenosti, ki je merila na našo Ptonjšino, na njeno uničenje. Danes so mojemu srcu blizu, toliko lepega mi da-Jejo in zato me je skoraj sram pred njimi. Toda nismo bili krivi mi, da smo soreli in rastli v gnevu in odporu. V Posmeh njihovim svobodoljubnim ide-hm, v posmeh tudi onim, ki so nam jih Posredovali.
Vtem so prišle volitve leta 1925. Po Tolminu se je razneslo, da bo na glavkom trgu govoril Vilfan. Nekako med Poldnevom in eno, prav tedaj, ko se konča pouk. Po razredih je tiho zavr-*olo. šepetaje je šlo od ust do ust: sTi, kil že veš? Hm, pojdemo, kajne? Pa ga Oomo le slišali. In videli.* Bil je eden izmed četvorice, ki bo našo manjšino zastopala v rimskem parlamentu. Izraža-naše zahteve in izpovedovala našo
Pravico.
. Zadnjo uro smo imeli latinca. cDanes Is, kot najbrž veste, veliko volilno zborovanje,* je rekel, brž ko je prišel v raz-ted. <Vi ste dijaki in za vas niso take ltvari. Ravnateljstvo učiteljišča je ude-j-zbo strogo prepovedalo.* Zadnje besede 'e spregovoril s tistim svojim značilnim, JjoZce porogljivim nasmeškom. Zdelo se 'e, kot bi hotel reči: «Naredite, kar ho-j'ste, opravil sem, kar sem imel oprali.* Nikoli se ni jasno izražal. Kar bi Pfm morda rad povedal, je povedal z fosrnehom in po ovinkih Zaradi tega jkukanja ga nismo marali, zahtevali f®to jasnosti in bili smo mu celo malce krivični. Tako pač, kot zna biti včasih ?,rtPična mladina, ker ne pozna dovolj Oljenja.
Ootisecutio temporum. V stavke je "Metal. Julija Cezarja, ko je šel osvajat y®iijo. Bilo je, kot bi nalašč iskal tiste hhpodobe, ki so se dale nekako pri-Vforjati s tedanjostjo. Nekje med tem, ar je razlagal, in med Vilfanovim go-?°rom na trgu je bila neka miselna Zato smo ga ubrano poslušali. *««o je bilo, da je tudi v njem vzva-
lovilo, da se je oglasilo njegovo sloven-stvo. Toda več kot toliko ne more, služba pač... Na trg, tja pojdemo mi. Vsi do zadnjega.
In res smo šli. Vilfan je bil že nekje v sredini svojega govoru. Stal je na balkonu Kranjčeve hiše, ki je zavzemala malodane vso desno stran četverokotne-ga trga z velikim umetnim vodnjakom. Tik ob pročelju drugih hiš so se zgrnile gruče ljudi in posamezne skupine. Med njimi in govornikom je bil prazen prostor. Spočetka nerazumljiv. Postali smo po kotih za vogali, se pomešali med druge in prisluhnili. Preko trga je plavala Vilfanova beseda. Njena barva in glas sta mi že davno ušla iz spomina, samo njen pomen je ostal. Tisti pomen, ki je tvoril iz Vilfana in njegovih volivcev eno celoto. Nenadno so nekje na desni zarjuli: cMascalzone, la finirai o no! Via, scendi giu da guel pošto! E’ ora che termini.* šele tedaj sem jih ugledala. V črnih srajcah, s črno kapo in čopom tik nad očmi. «Fašisti,» je za-gomazelo po meni. Takrat sem jih prvič videla, prvič slišala njihovo nečloveško rjovenje, njihovo tuljenje. Preko trga so letela jajca naravnost v Vilfana in rekli so, da so gnila. V tistem kratkem trenutku tišine, ki je oil nehote nastal, si je obrisal rumeno lepljivo tekočino, ki se mu je zlivala po suknjiču. Takoj zatem je govoril dalje z dostojanstveno mirnostjo. Kot da njega to ne zadeva in bi se nič ne bilo zgodilo. Kot da smo na svetu samo mi, primorski Slovenci. In skoraj ga ni bilo stavka, ki mu ga ne bi več sproti pretrgali. In stavek za stavkom je potrpežljivo dokončal, dokler ni izpovedal tega, kar je imel izpovedati. Takrat se je njegova osebnost za vedno vtisnila vame, prehajala je v zgodovinsko legendarnost, tako edinstvena mi je bila. Še sedaj ga vidim: vznesena, krep ka postava, lepo začrtan obraz, črni lasje, črna špičasta brada. Med njim in njegovimi volivci se je pretakala tista skrivnostna sila enotne volje. Zaradi lučanja jajc so se sicer umaknili s sredine trga, toda tako so lahko bolj nemoteno poslušali. Roke prekrižane na prsih ali prosto ob telesu, oči uprte v govornika, domala negibni in s tistim globokim prezirom do razčlovečene tolpe, ki ga je napadala. Ostala je v Tolminu pozno v noč. Popoldne je Vilfanu postavila zasedo, da ni mogel v Kobarid in je moral kreniti proti Podmelcu.
Ne vem več, kako je bilo, ali me je prignala radovednost ali sem se samo vračala preko trga od sošolke, s katero sva se bili skupaj učili. Naenkrat sem obstala. Noge so mi odrevenele, ne naprej ne nazaj nisem mogla. Pred menoj je bil strahoten prizor. Okoli umetno izdelanega vodnjaka se je v divjem plesu podila tista razdivjana tolpa s prižganimi baklami v rokah V- svitu plamenov, v hripavem rjovenju egiovinez-ze» in educe a hoi» so se bili obrazi čisto izpačili. Bili so polni slepega sovraštva do ljudstva, ki je ostalo kljub vsemu nepremagano.
V primernem trenutku sem nadaljevala pot proti domu. Nekje so se naglo odprla vrata in iz teme sta se izluščili dve postavi. eHitro, hitro, da te ne ujamejo*, je rekla ženska. «Na trgu bodo skoraj končali.» Ozrl se je vame in stekel dalje. «Ah, samo da ga ne dobijo,» sem si zašepetala. Gledala sem za njim, dokler ni izginil po klancu navzdol proti Tolminki. Vpitje fasistov se je bližalo in srce se. mi je krčevito stisnilo.
ji?
V Alžiru ima trenutno glavno besedo francoska vojska, predvsem generali, ki so ustanovili že svojo vlado. Francoski padalci pa so njihova nelitnaa udarna sila. Na sliki jih vidimo pred vladno palačo v Alžiru
IZJAVE FRANCOSKIH KULTURNIH IN JAVNIH DELAVCEV TER ORGANIZACIJ
ZDRUŽIMO SE PROTI DRŽAVNEMU UDARU
«Boljša je tudi taka republika od padalskega generala>
Ob priliki kolonialističnega ptiča generalov v Alžiru, je poslednja številka francoskega tednika nfran-ce-Observateun objavila izjave vidnih kulturnih in javnih delavcev in organizacij med njimi tudi izjave Jeana Cassouja, Jeana Marie Domenaguea, Jean-Paula Sartrea, Andrea Phi-lippa. Lige za pravice človeka, Nacionalnega sindika. ta učiteljev in Federacije prosvetnih delavcev.
Jean Cassou: «V krčih, v katerih se zvija, je Francija našla rešitev, da ponovno začne s 6. februarjem.l) Zvečer stojimo pred radijskimi aparati z žalostnim srcem in poslušamo kričanje iz mesta Al-žira, rjovenje fašističnih tolp, marseljezo, ki je niso prepevali leta 1942, izvzemši v kolikor niso poveličevali Petaina, in katera nima nič skupnega z marseljezo, ki so jo borci za svobodo prepevali tedaj v svojih temnicah. Dobičkarji kolonializma, isti, ki so bili tuca dobičkarji črne borze, ko so pristali na sramoto
premirja (misij se na kapitulacijo pred Hitlerjem; op. ur.) se sedaj kitijo z delavsko slavo in zahtevajo: «Oblast armadi!«
To ni le ponovitev udara od 6. februarja, ampak je to ponovitev Francovega udara, ker je zgodovina neusmiljeno monotona v svojih shemah in mojstrstvih, in ne pozabimo da je iz Severne Afrike začel tudi Franco napadati, in prav prokonzulske čete so bile prišle, da metropoli vsilijo znano ureditev.
Ali bo po tolikih nesrečah in krvavih dogodkih naša dežela sprejela vprav to ureditev, pretorijansko ureditev, to najkratkovidnejšo in najbru-talnejšo diktaturo, kot rešitev in poslednje , pribežališče, v katero se mora zateči v svoji bedi? Ali pa bo njegova stoletna sla po svobodi prežela ta narod in mu pomagala, da • am najde poti svoje rešitve, da uresriči resnično in krepko demokracijo in da pri narodih svojega cesarstva, ki bo postalo resnična Francoska u-nija, ponovno doseže ugled,
liinitiiiiiitiiiiiiiititirirtllllliMlMillIlliiliilitlliuilillliiiliilliilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiltHltiillllllliliiliflllillinflliiiifiiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilllfiiiiiiiiiiiliillii
ŽIVLJENJSKA POT NAJVEČJEGA SLEPARJA ZGODOVINE
Kreuger- Napoleon
V šestih letih je 17 državam posodil nad 150 milijard takratnih lir, leta 1927 pa je rešil Francijo pred gospodarsko krizo Pred odkritjem njegovih sleparij se je leta 1932 v Parizu ustrelil
'»
1.2. marca 1932 je pariška policija našla Ivarja Kreuger-ja v mlaki krvi v njegovem stanovanju v Ulici Viktor E-manue. 5. V levi roki je imel pištolo s katero si je prestrelil glavo. Svet si še m opomogel 'd velikega finančnega kraha v Wall Streetu, ki je vrgel tedanji gospodarski svet v eno največjih kri/.
Vsi časopisi so prinesli vest z ogromnimi naslovi: «Umrl je najbcli boječ in najbolj bo. gat človek na svetu«. Stockholmski dnevnik «Aftonbla-det« je celo napisal: «Umrl je nekionani kralj Švedske«. Tako je pisalo časopisje tar deset dni, nato pa je kar čez noč Ivar Kreuger posti’ n-j-večji slepar v zgodovini.
Kaj >e je zgodilo? Ugotovili so, da je Kreuger namerno bankrotiral za .234 milijonov funtov in da je ponaredil italijanskih zakladnih bonov za 28.668.5u0 funtov.
Pred samomorom je bil Kreuge/ na višku svoje slave in prava finančna velesila. V šestih letih je posodil 17 deželam nad 150 milijard lir in je leta 1927 rešil Francijo pred gospodarsko katastrofo. Poznan je bil tudi pod vzdev.
ZAKAJ SMO BILI LETOS OROPANI POMLADI?
Vremenoslovci	se
letošnjo pomlad smemo jj^he duše reči, da je sploh •bio videli. Malone iz zim-^ j Plaščev smo se prelevili lahke poletne obleke, ki so .hi pved nekaj dnevi bile ce-sai ®1 na vsak<'m ko. s.išal tožbe, kako je vro-(j* le neznosna. Vročina si-Sar *ares ni bila tako velika, ij0 Je termometer segel «le« Br i?*'25 stopinj, toda nagel
“ ehod tlom ia rial riitiii rl U
J* -na
dv4= dni dihamo nekoliko ttr	3e posegel vmes ve-
w, iMa v dneh, ko smo mi pr	vročino, so bili na
»la’v-V Pogradu še veliko na Hj. Kdor je pred desetl-sledil nogometni HoJ?1 -ned Angleži in Jugo-
°d nam je dal čutiti, da a -nalone že v Afriki. Zad-
je v so
je slišal, da Doto*fa,<3u 40 stopinj. Tako r0i •* 1 tuji dopisniki in polt^ Vidci Dejansko so nekoli-j, i^f-tTavali, kajti v resnici L° «!e» 34-35 stopinj, kar )(0t Je vsekakor veliko več, So Pr. na Angleškem, kjer st0. s * dni beležili le nekaj bo);,lnj n-d ničlo. In malo na tv/*,, od Angležev so bili r«.lo c“z'. Danci, Holandci in hiaio ‘ p,!r>ci, ki so imeli kaj to^jjo‘‘htoa, tako da je vedno htin nad nenavadnim hlad-
l*kli	na) hi
v severni SZ, kjer so siki tl‘,Viijeni na velik mraz, ti,gaa rie poznajo tako hlad-to» n,aia kot ga Imajo le-' fli 'j 0 še vedno beležijo tu-lo, 0 ^ ali 8 stopinj pod nič-
!hio	bi mogli reči, da
bre[ri'a' še razmeroma na do-kot smo bili na dobrem
ko nismo zabeležili
večjega mraza niti Žipj ! ko so v neposredni bli-tUe0 lri,eli kaj nizko tempera-
lhat^U,^ *emu pa moramo pri-hi, 1 •ud’ mi, da letošnje vre-
hi
*hj»
oormalno In istega
ci, ki pravijo, da letošnje vreme — v celoti — ni povsem normalno. Do tega zaključka so prišli na temelju proučevanja ta primerjave vremena zadnjih 70 let.
Da bi pa vendarle mogli reči, da je letošnja pomlad nekaj povsem nenavadnega, tudi ni res. O tem smo pisali še pred kratkim in danes ponavljamo, da so že bili maji, ki so imeli svoje muhe. Tako so bili maji z izredno nizkim- temperaturam; in tudi s snegom, ter tudi maji s temperaturami visoko nad normal >, toda vse one pojave so vremenoslovci tako ali drugače 1 pojasnili, za letošnjo majsko muhavost pa so vre-menoslcvči ostali brez konkretnega in zadovoljivega odgovora.
V zadevo namreč posegajo nekater1 elementi, s katerimi vremenoslovci nekoč niso i-raeli opravka. Sicer se zdi nekako čudno po vsem, kar se je o tem že reklo, toda pojavljajo se glasovi, da sončne pege. nimajo tistega vpliva na vreme, kot se jim je do pred kiatkim pripisoval. Nadalje gre za vprašanje atomskih oiskusov, katerim nekateri prav tako očitajo, da motijo normalne vremenske razmere, dečim jim drugi ne pripisujejo nikake važnosti.
Vzemimo za primer sončne pege, V mednarodnih vreme-noslovokih krogih velja mnenje, di sončne pege dejansko splivajo na vreme, vendar pa se v zadnjem času v istih krogih pojavljajo tudi trditve, da je vpliv sončnih peg povsem negotov' Najnovejši, dvajseti zaporedni proučevani ciklus ^ončnih peg, ki se je začel leta 1954 in dosegel svoj višek lansko leto ter ae sedaj že bliža svojunu zaključku, je moč-..epi ji vseh dosedanjih il let trajajočih sončnih ciklu-
vremennslovci proučevali. Za- elementov na vreme, vendar
radi ;ega pravijo, da je v zgodovin’ dosegel maksimum, ki ga doslej ni dosegel še noben dosedanji ciklus. In vendar vremenoslovci pravijo, da bi ne mogli reči, da je kdo ve kako odločilno in nenavadno vplival na vremenske razmere. Kaže torej, da vreme-noslovc začenjajo dvomiti v enega iizmed svojih dosedanjih zelo trdnih elementov.
Kaj pa atomski poskusi? O tem smo sicer obširneje pisali pred dvema letoma. Qlede tega so mnenja povsem ločena, dej/tva pa vendarle govore, da večji atomski poskusi vplivajo na vremenske spremembe. Po eksplozijah v Hi-rošimi so na primer .nastale številne plohe, ameriška atomska bomba, ki so jo razstrelili poleti 1954. leta, pa je povzročila velikanska neurja in sredi toplega poletja je ponekod na področju poskusa zapade! sneg. Vremenoslovci hkrati beležijo nenavadno večanje tornadov in francoski fizik Charl Martin zatrjuje, da ekiplozija ene vodikove bombe ustreza energiji globoke zračne depresije, ki po navadi povzroč; poslabšanje vre. mena, velike plohe in nevihte.
Čeprav so nekateri meteorologi «e vedno drugačnega mnenja, je že dokazano, da eksplozije jedrskih bomb vplivajo na vreme, pa čeprav bolj v loknlr.fcm smislu Ostaja pa še vedno nerešeno vprašanje, ali bj mogle te eksplozije povzročiti meteorološke spremembe v velikem obsegu, to se pravi, ali bi mogle spremeniti klimo ali vsaj povzročiti trajnejša sušna ali deževna razdobja.
Previdnejši vremenoslovci se raje ne spuščajo preveč v ta i aimotrivanja in vedno manj govore o sončnih pegah in ato-iskih poskusih. Pove-
•o tudi vreraenoalov- sov, ki so jih zvezdoslovci in čini ne oporekajo vpliva teh
skušajo rešiti meteorološka vprašanja na temelju naravnih elementov, ki jim jih daje Zemlja sama. Toda po u-gotovitvi, da se povprečna temperatura na Zemlji iz le-ta v ’eto veča, je skupina a-meriških meteorologov postavila trditev, da se ta temperatura veča zaradi tega, ker je na Zemlji vedno več industrije, torej vedno več tovarniških dimnikov, ki oddajajo mnogo toplote in kemičnih »novi v zrak, ter tudi zato, ker je na Zemlji vedno manj gozdov. Drugi znanstveniki pa, ki prav tako proučujejo razvoj klime v daljšem razdobju, skozi stoletja, menijo, da naš, doba ni zadnja faza ledene dobe in da prehaja Zemlja v nekakšno toplo obdobje, ampak menijo, da je sedanje razdobje le iizačasen ciklus umika ledu«, to se pravi, da je Zemlja še vedno v eni izmed faz dolgotrajne ledene dobe.
So spet drugi meteorologi, ki so še bolj previdni in ki pravij-., da ima vreme toliko variant in toliko vzrokov, ki povzročajo njegove- spremembe, da je malone nemogoče določiti njegove zakone.
Skratka nam meteorologija dejanske ne zna odgovoriti, od kod sedanje nenavadno vreme s tropskimi vročinami v enem ln s hladnim valom v drugem delu Evrope. Ko so pred dnevi sredi tolikšne vro. čine vprašali nekega znanega meteorologa, ali bi bilo možno, da bi ponovno, še v maju ali v juniju, zapadel sneg, je meteorolog odgovoril; »Cernu ne, saj je vsako vreme — normalno vreme.« Kako naj se potemtakem človek ravna? Verjetno najbolje tako, da sprejme vreme, takšno, kakršno pač je.
kom «Napoleom vžigalic«, ker je preplavil svet s švedskimi vžigalicami.
Kreuger se je rodil leta 1880 v Kalmaru na Švedskem. Se mlad je diplomiral za inženirja m je odšel v Združene države, nato pa v Mehiko, kasneje pa v Južno Afriko, kjer je posiavil temelje svojega bodočega bogastva. V Johannesburgu je vstopil v podjetje Wa:ing et Gillovv, neko .ondonsko gradbeno podjetje, kjer Pa je ostal kratek čas. S kapitalom 300 funtov se je vrgel \ finančne špekulacije in v nekaj mesecih vi je pridobil ogromno bogastvo v zla. tu in diamantih.
Leta 1907 je z inženirjem TolLom ustanovil gradbeno podjetji Kreuger in Toll, ki je zgradilo prvi nebotičnik v Stockholmu. V kratkem je postal najbolj genialni in hitri gradber ik v Evropi. A tudi gradbeništvo ga ni dolgo pritegovalo. Leta 1913 zapusti podjetje in se vrne v Kalmar. Oče mu je zapustil majhno tovarn.) vžigalic. Nihče ni takrat mislil, da bi bilo moč z vžigalicami doseči večje uspehe. Toda pomagala mu je prva svetovna vojna. V nekaj letih je potolkel svoje na-?protn;ke in postal absoluten gospodar v deželi.
Do svojih neverjetnih uspehov si je Kreuger pomagal z vrsto zvijač. Med temi zvijačami je vredno omeniti njegovo telefonsko napeljavo, s pomočjo katere je imel navidez, ne telefonske razgovore z velikimi industrijci ali predstavniki vlad vsega sveta. Kateri poslovni človek ne bi hotel .meti opravka z osebo, ki ima toliko zvez.? V kratkem je i-mel Kreuger v svojih rokah nad 65 odstotkov svetovne proizvodnje vžigalic. Iz svojih osebnih skladov je črpal pravij'čne vsote za finansiranje vla«r v krizi, v zameno pa je do,v! monopol nad proizvodnjo vžigalic v deželi. Tako je med letom 1925 in 1931 posodil 160 milijard frankov, leta 1927 je rešil Francijo pred gospodarsko krizo; tri ieta kasneje pa je nemška republika sprejela s hvaležnostjo njegovo posojilo.
Finančni krah v Wall Stree-tu leta 1929 pomeni prvo razpoko v njegovem kolosalnem cesarstvu. Potreboval je o-gromno likvidnega denarja. Finančnim krogom v Wall Streetu, ki so zahteval; pojasnila o njegovem gospodarskem položaju, je Ivar Kreuger odgovoril; «V nekaj letih bom imel monopol vžigalic v Italiji, Mussoliniju sem posodil zna'no vsoto, da bi mogel graditi oklepnice. V zameno za to bom dobil monopol...« In pokazal jim je zakladne bone za nad 28 milijonov funtov, vsoto, ki naj bi jo dal Mussoliniju. Prijateljem, ki so skoro vsi gospodarsko propadli, je v smehu zaupal: »Imam 1 milijon in 180 tisoč delnic pod jeti > «Fabbriche Riunite fiammiferi«. Italija je moja bodoča Amerika,*
POSLEDNJI BLUF Malo pred samomorom se je Kreuger obrnil na švedsko finančno ministrstvo, da bi dobil posojilo. Posojilo v znesku 1 milijarde 150 tisoč lir so mu sicer dali, toda pod pogojem, da morejo pregledati poslovne knjige njegove druž-be. Tako bi funkcionarji odkrili, da so italijanske zaklad, ne bone ponaredil; v Stockholmu in da je celotna Kreu-gerjeva zgradba na robu pro-
pada. 9 ako se je Kreuger odločil za poslednji korak in od. nesel s seboj v grob tajnost svoje cgromne sleparije. Nihče ni mogel ugotoviti, zakaj je prišlo do bankrota .
Kar zadeva ponarejene italijanske zakladne bone, je bil Mussolini sam, ki je gospodu Hellmerju, odposlancu švedske , vlade, dokazal, da sta bila podpisa finančnega ministra Mosconija in direktorja državnega monopola Bcsellija ponarejena, Kreuger se je bil namreč obrnil na nekega tiskarja v Stockholmu, ki mu je nat/skal 42 bonov po pol milijona funtov s ponareje-. im jamstvom italijanskega državnega monopola in pet trat po 1.533.700 funtov s ponarejenim podpisom finančnega min-stra Mosconija.
Samomor »Napoleona vžigalic« je potegnil za seboj samomore in finančno katastrofo številnih bankirjev in po-slovnin ljudi, ki so mu zaupali svoje milijarde. Kakšnega kova je bil ta veliki finančni pustolovec 20. stoletja, nam • govorno priča tudi njegov poslednji bluf, ki ga je ta največi; slepar zgodovine zaigral 11. marca 1932, na večer pred samomorom, ko je telefoniral svojemu bratu Torste. r.u in mu dejal: «Kriza je pre. magana.«
ki mu ga je do danes prinašal njegov plemeniti genij.«
Jean-Marie Domenaque: »Poznani so tisti, k; so organizirali državni udar v Alžiru, V kratkem bomo poznali tudi tiste, ki so jim dopustili, da so to napravili. Toda že sedaj vemo, da, če še ni frankizem, je njegevo najavljanje. Zgodovina ne bo ponovila takega opomina...
Možen je samo en odgovor: obramba režima. Režim se je rostari!, še bolj pa ljudje, ki se ga poslužujejo. Toda vsakdo, ki bi danes popustil pred poskusom uvajanja antiparla-mentarizma, bi postal nov rekrut /.sl naslednjo etapo: za državni udar v Parizu, Boljša je tudi ta republika, kakor neki padalsk; general!
V kratkem bomo videli, da obstajata samo dve politiki: politika kolonialne vojne vodi h kolonizaciji Francije, o-na druga, politika pogajanja, zahteva podporo vse levice. Ni moč stati med tema dvema politikama, kajti sicer bo prišlo do kaosa, do nemoči, kar bo povzročilo državni u-aar.
Odcepitev, ki jo nameravajo izvesti v Alžiru, dokazuje, da se nekateri ljudje, prav tako kakor leta 1940, sklicujejo na Francij.) samo zato, da bi jo razkosaj] in onečastili. S svojim uporom proti francoski vladi alžirski uporniki kažejo vladi edino pot, ki preostane, da b; rešili domovino: da se ponovno uvede francoska zakonitost v Alžiriji, da se ponovno uvede francoski red, to pa pomeni proti militaristični in rasistični manjšini, da se vzpostavi mir, da se izgradi prijateljstvo z alžirskim narodom.«
Jean-Paul Sartre:	«S	tem
kratkovidnim državnim udarom so Alžirci (misli se na b rancoze iz mesta Alžira — op. prev.) izgubili vse. Kaj morejo oni zahtevati od deže. le, katere institucijam se oni sedaj tako bučno odrekajo? Besedo, ki so jo oni včeraj s tolikšno drznostjo in topoglavostjo ponavljali:	»Sedaj	je
mesto Alžir prestolnica Francije«, je hkrati merilo njihove privrženosti materi domovini. Da ne bi oni slučajno mislili na to, da se bodo izognili internacionalizaciji? Oni drve naravnost v internacionalizacijo, ko proglašajo voditelje, ki jih nozemstvo ne bo priznalo. Kaj hočejo? Fašizem v Franciji? Ali mislijo, da bodo svojb vojno V Alžiru dobili s lem, da bodo izzvali državljansko vojno? Ličinka fašizma je že načela republiko: mnogi so ji popuščali samo zato, ker je niso videli. Toliko bolje, če se pokaže s svojim besnim gobcem; toliko bolje, če si je alžirski fuehrei pridobil najsolidnejši sloves rablja: to bo zbudilo speče Francoze. Nas ne bo koloniziral! Zahvaimjoč Massuju mi sedaj vemo eno samo stvar; vzpostaviti avtoriteto resnične republikanske države in prisiliti vlado na spoštovanje republikanskih ustanov; vso zgodovino alžirske vojne vidimo mi v njeni pravi luči. zače-
							
Prva letošnja Glasbene šole
produkcija v Boljuncu
njamo razumeti, da, so diktaturo v Alžiru vršile posredniške osebnosti po naših ničnih vladah Sedaj pa hočejo alžirski Francozi, sami in neposredno, igrati se diktatorje; naj le poskušajo; našli bodo francoski narod proti sebi.«
Andrc Philippe,- «Prevzem oblasti po generalu Massuju je logična posledica politike, k; se vodi Je nad dve leti in pol. Od kapitulacije 6. februarja je neka skupina izgrednikov, ki ne predstavlja niti več/ne Evropejcev v Alžiriji, bila prepričana, da ji je vse dovoljeno in je favorizirala vsakršna izsiljevanja ob sporazumni toleranci ministra za Alžirijo. Ta poslednji se je v odločilnem trenutku raje ootikal po hodnikih parlamenta in jo vzdrževanje reda zaupal vprav tistemu, ki bo stopil na čelo upora. Danes ne gre več za Alžirijo, ampak za Francijo. Ce naša dežela, ki je poslala svoje sinove v borbo in ki je za Alžirijo dala vse gospodarske in finančne žrtve, ni zmožna vsilit; svoje avtoritete, bo dokončno izgubila vsakršen kredit v svetu ,m?anarodna intervencija, z vsemi svojimi nepredvidenimi posledicami, pa bo postala v kratKcm neizbežna
V trenutku, ko pišem, ne vem, ali bo gospod Pflimlin dobil investituro. Ce jo dobi, je njegova dolžnost, da da dokaze avtoritete in da takoj ukroti vojaški upor, postaviv-ši v primeru potrebe embargo na vse pošiljke denarja, blaga in bencina v Alžirijo, kar bo upornike kmalu prisililo na kapitulacijo. Ce on ni dobil investifure, je čas, da se premagajo vsi nesporazumi v levici, da b; mogli izvoliti neke. ga predsednika vlade, ki bi bil pripravljen rešiti republiko.
Kar zadeva delavske sindikate, morajo biti vsi v pripravljenosti, da bi s splošno stavko mogli odgovoriti na vsakršen poskus uvajanja franki/ma, ki se iz Alžira skuša vsiht; metropoli
Republika je danes v nevarnosti.’ Vsi demokrati se morajo združiti, da bi vsilil; miroljubne voljo francoskega naroda.«
Liga ze pravice človeka. Na. eionalm sindikat učiteljev in Federacija prosvetnih delavcev,■ »Obveščeni o dogodkih v mestu Alžiru, med katerimi so višji <)f cirji in civilne osebe brez mandata smatrali za potrebno ustanoviti Odbor narodne r šitve, Liga za pravice človeka Nacionalni sindikat učiteljev in Nacionalna federacija prosvetnih delavcev obtožujejo ta uporniška rovarje, uja, Si težijo k ohromitvi ali ukinitV; demokratičnega režima; nozivajo vse republikance na budnost in izjavljajo, da imata vlada in parlament nepreklicno dolžnost uporabiti vsa sredstva, da zaščitita ogrožene institucije.«
1) Gre za 6. februar 1956, ko je francoska vlada kapitulirala pred prvim uporom kolonialističnih krogov v Alžiriji. — Op. prev.
HOROSKOP
 ZA DANES__
Preteklo nedeljo popoldne je podružnica Glasbene Matice v Boljunou priredila svojo prvo letošnjo javno produkcijo. Nastopili so seveda njeni gojenci in nekaj gostov iz Trsta. Dvorana, v kateri je bil ta malone že pravi koncert, je bila do zadnjega kotička polna. Zbranemu občinstvu je najprej spregovoril ravnatelj glasbene šole dr. Gojmir Demšar, k; mu je v imenu šole
i -
. <>
i
Nedeljska produkcija podružnice glasbene šole GM v Boljuncu Je, kot nam kaže slika, privabila številno občinstvo. Mladi gojenci, ki jih kaže gornja slika, pa so se zares izkazali
prinesel topel prijateljski pozdrav. Občinstvo, ki je napoL nilo dvorano, je prav gotovo izrazit dokaz, da si je Glasbena Matica z glasbeno šolo pridobila veliko prijateljev ne le v mestu samem, ampak tudi na našem podeželju, v vaseh tržaške okolice.
Glasbena šola GM v Boljuncu je najmočnejša podružnica glasbene šole v tržaški okolici, saj šteje 30 gojencev. Od teh 30 je v nedeljo nastopilo kar 22 in v primerjavi z lanskoletnim nastopom smo u-pravičeni reči, da ne gre le za napredek v številu, pač pa tudi v kakovosti. Ta napredek ne veseli le staršev mladih glasben kov, pač pa vse občinstvo. Priznanje za to gre seveda mladim učencem, hkrati pa tudi profesorjem Grgiču in Oti, ki se z mladimi učenci trudita in sta gojence boljunške podružnice pripravila za nedeljski nastop. Da sta profesorja med učenci priljubljena, se je videlo v nedelj-.i, ko so jima gojenci podarili cvetje.
Program, s katerim so gojenci nastopili, je bil obsežen, zato bi ne mogli našteti vseh točk, omenil; pa bomo, da smo na produkciji slišali u-metniško dela iz zahtevnejšega in bolj poljudnega repertoarja. Na programu so bila dela vse od Schumanna do Riedinga. Burgmuellerja in Rattija pa vse do Pavčiča, Rančigaja in Avsenika.
Največ gojencev te podružnice se uči harmonike. Teh je kar 16: Boris Ota, Klara Kocjan, Edvin Lovriha, Dina Do-brila, Boris Glavina, Vanda Canciani, Doljan Petaros, Gil-da Maisetič, Stojan in Boris Sancin, Tatjana Turko. Silvij Starec, Miran Maver, Anama-
rija Parovel in Berto ter Ervin 2erjal.
Pet učencev je nastopilo pri klavirju, Gabrijela, Jadran in Slavko Žerjal, Zoja Glavina ter Vilma Maver. Stojan Maver je ob spremljavi prof. Grgiča zaigral Kavckijev »Mo. derato religioso«.
Kot gosti so nastopili še nekateri gojene; tržaške glasbene šola in sicer; Danijela Ne-doh, Pruna Legiša, Tanja Prinčič in Jurij Sorč.
Ko je občinstvo po končanem programu zapuščalo dvo-iano, je bilo veselo in zadovoljno. Ljudje iz Boljunca, Doline Boršta in drugih vasi Brega so lahko zadovoljni, ko vidijo, da se njihova mladina tako utpešno udejstvuje in napreduje. Druga produkcija je bila vsekakor boljša od lanskoletne prve in prihodnja bo gotovo še boljša.
MARIO MAGAJNA
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Se eden izmed dni, ki so zelo naklonjeni vašim ljubezenskim zadevam.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V gmotnih razmerah ne kaže predobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 8.) Začnite z izvajanjem načrtov ,-edaj je čas ie dozorel.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Zakasnitev in dvomi vam ne smejo vzeti poguma.
LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Dopaa bo vse šlo dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 3.) Možni vsestranski uspehi, ne tvegajte pa s špekulacijami, ki so obsojene na neuspeh.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) V odnosih z najbližjimi bodite bolj strpni, ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11 ) Vaša omahljivost ni na mestu STRELEC (od »6 11. do 22. 12.) Vse posle skušajte uredi-t- taka, da se vam štrena ne bo zapletla.
KOZOROG (od 23. 12. do 20.
1.) Miren večer po dokaj burnem di.tvu.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Zeio bogat dan. Zamisli in i ačrti se bodo razčistili
RIBE (od 20. 2 do 20. 3.) Izogibajte se napakam ki bi vam posebno sedaj močno škodovale
fUU
Irta
1
It
=s Siromak, njegova žena je ie v hiii
PRIMORSKI DNEVNIK
4 —
21. maj« 1^5!
Goriško-beneški dnevnik
Nova iznenadenja okoli ^primera Baresh
Desnica Krščanske demokracije proti izvolitvi poslanca Martina
K D protizakonito lepi volilne lepake na šipe mestnega avtobusa
Odstranitev Baresija kot kandidata za poslansko zbornico na listi RD je prav te dni izzvala nov val ogorčenja deraokristjanske desnice, ki se noče sprijazniti s porazom.
Organizacija bojevnikov, v kateri ima Baresi vodilno mesto, je te dni razdelila veliko število letakov, v katerih poziva demokristjanske volivce, naj ne oddajo preferenčnega glasu kandidatu za poslansko zbornico Michelu Martini, ampak naj dajo preference sledečim kandidatom: Guglielmu Schirattiju, Zefferi-nu Tomejo in Giovanniju Vi-cariu. Kakor vidimo torej, demoicnstjanska desnica ne miruje in se hoče na vsak način oddolžiti za poraz njenega predstavnika.
Zaradi tako notranjih nasprotij v stranki se pisec Članka v včerajšnjem Piccolu upravičeno z zaskrbljenostjo sprašuje, če bo goriška pokra, jina še imela svojega predstavnika v poslanskj zbornici ali ne.
Med tem pa voditelji gori-ške KO delajo na vse prete-ge, da bi si zagotovili potrebno število glasov. Pri tem pozabljajo celo na to, da nimajo pravice lepiti svojih lepakov na šipe mestnih avtobusov. Voditelji vseh strank spoštujejo pravila volilnega boja in lepijo svoje letake na odkazane prostore na o-glasni'1 deskah, ki jih je občina razmestila po mestnih ulicah in trgih, samo voditelj, Krščanske demokracije so prepričani, da so izjema in da-lahko delajo to, kar je drugim prepovedano. Vsa demokratična javnost protestira proti taki nedemokratični politiki Krščanske demokracije.
Velik porast življenjskih stroškov
Indeks življenjskih stroškov se je v Gorici od leta 1952 do le*a 19S7 povečal za 9.35. Do tega zaključka so prišli izvedenci trgovinske zbornice, ki so sestavili s brošuro, v kateri obravnavajo gospodarski razvoj goriške pokrajine v zadnjih letih.
Najbolj občutno se je povišal indeks stanovanjskih na-jemnir, in sicer za 15,57 točk, sledi prehrana 10,27 točk, sledijo razni stroški — 6,39 in končno še elektrika za 3,27 točke.
Indeks stanovanjskih najemnin se je zaradi tega tako zelo dvignil, ker se vsako leto po zakonu včajo najemnine. Bilten pravi, da so se temu primerno povečale tudi plače, To je res, toda samo do neke mere. Suspendirani delavci v ŠAFOG ki delajo že toliko mesecev po Skrčenem delovnem času, skrčenje delovnega časa v GRDA in v SOLVAY itd., vse to dokazuje, da je treba vse kaj drugega kot prilagojevati plače povečanim življenjskih stroškom, če se hoče doseči, da bodo vsi delovni ljudje živeli bolje.
V LEI IH 1952—1957
Volilne priprave na prefekturi
Vapeiedno z okrepljeno volilno propagando se večajo tudi tehnična vprašanja okoli volitev. Občinske uprave so že pričele urejati volišča za 25. in 26 maj, ko bodo sprejela volilne upravičence, da oddajo svoj glas. V vsej pokrajini bomo imeli 168 volišč.
Levji delež pri teh volitvah (pri tem mislimo na priprave volitev) pa ima prefektura. Poseben urad že več mesecev prejema iz Rima velike količine lepakov, potrdil, navodil itd., ki jih razdeljuje dalje, da bi se vsi ljudje seznanili s potekom volitev in s tem, kako se opravijo volitve. Po približnih računih je šlo po rokah štirih oseb, ki skrbijo za volilne priprave, okoli 86 stotov papirja. Samo glasovnice so tehtale 26 stotov.
Največ dela pa bodo Imeli člani volilnega urada prefekture v ponedeljek in v torek, ko bodo sprejemali uradne podatke o volilnih izidih z vseh 168 volišč. Več oseb bo neprestano pri telefonih in bo — na podlagi izkušenj prejšnj h let — te podatke
sprejemalo in jih pošiljalo osrednjemu volilnemu uradu v Rim.
24. maja plača državnim uslužbencem
Pokrajinski zakladni urad sporoča da bodo zaradi volitev izplačal} plače državnim uradnikov v soboto 24. maja.
Ceste zaprte za promet
V ponedeljek je županstvo pričelo polagati kanalizacijo v Ul. Brigata Casale, Colom-bo in Brigata Casale. Te ceste bodo zaprte za promet, dokler dela ne bodo opravljena.
Illlllilllllllllllllllllllttlltlltltllllttt IHIIIHIIttltllllllltllltlltlilHIIIIIIIIItlllllllllllltllllllllllltttllll
V ponedeljek ponoči pri g Al Fogolar»
Huda prometna nesreča na Majnici
Avtomobilista v bolnišnici s hudimi telesnimi poškodbami
Kronika zadnjih časov je zabeležila že precej cestnih nesreč na pokrajinski cesti na Majnici v bližini gostilne «A1 Fogolar«, kjer je vsak večer precejšen promet. Včeraj ponoči, dvajset minut po polnoči, sta se v smeri Gorice vozila dva mladeniča v skoraj novem avtomobilu #Fiat 600» z evidenčno tablico MI 272599. Šofiral je 20-letni Livio Love-scek iz Ločmka, Videmske ulice 16, poleg njega pa je sedel 20-letni lastnik avtomobila Claudio Bressan, bivajoč prav tako v Ločniku, Videmska ulica 32. Po ovinku je izgubil Loviscek oblast nal vozilom in Bressan je zaradi tega pritisnil na zavoro. To pa ni preprečilo, nesreče. Avtomobil se je najprej zaletel v obcestni kamen, nato pa ,je zapeljal na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. Mimoidoči so izvlekli mladeniča iz avtomobila in ju prepreljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tam so Bressanu ugotovili zlom desnega stegna, Lovisceku pa zlom hrbtenice, zlom desne ključnice in globoko rano na pljučih.
Padec s kolesa
Včeraj zjutraj ob 7.45 se je 18-letni Giuseppe Cumar, bivajoč v Ločniku, Ul. Chiese Antiche 36, napotil na delo s kolesom. Po nekaj metrih vožnje je izgubil ravnotežje in padel. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v boknšnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali neke rane na desnem kolenu.  «»------------------
Nenadna slabost
V bližini železniške postaje je včeraj popoldne obšla ne' nadna slabost 37-letnega Carla Manga iz Ločnika, Ul,-Chiese AnUche. Potrebno o-sikrbo so mu nudili v bližnji bolnišnici Vili a San Giusto.
Dokumenti za volitve
Županstvo opozarja volivce, da morajo pokazati volilni komisiji, ko gredo volit, osebno izkaznico ali drug dokument javne uprave, opremljen s sliko. Veljavne so tudi osebne
izkaznice in drugi dokumenti, ki so zapadli in ki imajo vse ostale podatke v redu. Poleg tega so veljavne tudi izkaznice zveze rezervnih oficirjev ter izkaznice raznih zbornic (novinarske, odvetniške itd.), če so opremljene s sliko. Identiteto volivca lahko potrdi tudi eden izmed članov volilne komisije, prav tako lahko priča o njej drug volivec, ki mora svojo izjavo podpisati v registru.
Telefonske številke ki sc večkrat rabijo
Bolnišnica Brigata Pavia 3163, bolnišnica pr} Rdeči hiši 2867, bolnišnica sv. Justa 3151, Zeleni križ 2648, mestna policija 2427, gasilci 2120, agencija , Appiani u.Ž268,,hftbčinska podjetja 3136, kvestura 2151, (3000 — klicati samo za primer velike nevarnosti), poveljstvo karabinjerjev 2751, letališče 3318, Telve — urad za popravila 19, Telve, informacije, točen čas 12, Telve — medkrajevna 10, obmejna policija pri Rdeči hiši 2931, potovalna agencija IOT 3838, Primorski dnevnik 3382, SKGZ — ZSPD 2495, Delavska zbornica 2772.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: »Vlomilec«, D Dyrea in J. Mansfield. Mladoletnim vstop prepovedan.
VERDI. 16.30:	«Usodna	doil-
na», G. Pečk in G. Garson.
VITTORIA. 17.15: «Alibi zadnje ure», M. Redgrave in A. Todd. Mladoletnim vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00: «Crna maska iz Caldar Passa», J. Davis in M. Castle.
MODERNO. 17.00:	«Atomski
banditi*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 2972.
...«	J)-
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeiežili najvišjo temperaturo 27 stopinj ob 15.30 uri, najnižjo 15 stopinj ob 2.15 uri.
Kolesarska dirka po Italiji
Botella zmagovalec 3. etape Pambianco nova roza majica
Baldini v skupini s favoriti, samo Poblet je zaostal za nekaj sekund
VARESE
ST. VINCENT
Gavirafe
K
r, J Catende
Bopgos«s>
Crtvscuore
Vtrris
Arrui Do
Sodimo Vid Borgofranco I.’ Ivrea
nero
La Strr«
ST. VINCENT. 20. — V tretji etapi kolesarske dirke po Italiji, Varese — St. Vincent, je zmagal Španec Botella (Faema) pred Pambiancom. ki je postal nova roza majica pred Moserjem in Botello. 187 km dolgo progo je Botella prevozil v času 4.39’49" s povprečno hitrostjo 40.097 'km na uro.
Takoj po startu v Varese sta ušla Catalano in Assirelli. Assirelli ja kmalu zaostal in Cataianu so se pridružili Fab-bri, Tognaccini, Mannelli, Fa-lasbi in brini. Toda njihov pobeg se je kmalu končal m novo ofenzivo so sprožili Az-zini, Tosato, Pambianco, Fab-bri,’ Ferlenghi in Astrua ki so skozi Arono vozili že z minuto naskoka pred glavnino. Toda glavnina v kateri so bil' vsi najboljši, ni mirovala. V določenem trenutku se je od nje odcepil Brankart in potegnil za seboj še Conterna, Picota, Baralea, Cougeta in Favera. Malo za njimi se je spustila v napad tudi francoska ekipa z Louisonom Bobe-tom in Geminianijem na čelu.
Toda Baldini, Moser, Gau! in Nencinl niso spali spanje pravičnega. Takoj so se podali za ubežniki in kmalu se je formirala skupina 25 kolesarjev, v kateri so bili Balidni, Gaul, Lousin in Jean Bobet, Mossr, Nencini, Geminian., Ranucci. Coletto, Tinazzi, A-strua, La Cioppa, Brankart, Conterno. Picot. Barale, Cou-get, Favero, Azzini, Pambianco, Fabbri, Fallarini, Adriaen-:-sens, Tosato in Costalunga. Co-stalunga ie zmagal na letečem cilju v Borgomaero (54 km). Malo pozneje so se vodilnim pridružili še De Bruy-ne, Keteleer. Ronchini in Fr-laschi. Tempo dirke je v tem trenutku postal izredno hiter in živahen.
Za ubežniki sta z vsemi močmi vodila skupino Furnira in Pobiet. Skozi Borgose-sio je prva skupina vozila z okrog 2’ prednosti pred glav-
nino, toda že čez nekaj kilometrov sta Poblet in Fornara dosegla prve. Njunemu tempu so bili kos samo Mallejac, Gal-deano, Baffi in Pettinati. De-fiiippis je ostal v glavnini. Ko so ti zasledovalci dosegli u-bežnike, so vodilni zmanjšali tempo, kar je izkoristil Favero. ki je neposredno pred letečim ciljem v Bielli močno potegnil in osvojil nagrado 100.000 lir. Povprečna hitrost je bila stalno nad 40.000 km na uro. Takoj po doseženem cilju se je Favero spet izgubil v skupini vendar pa se je takoj pridružil novemu pobegu skupno s Tinazzijem. Moserjem. Botello. Pambiancom in Ranuccijem. Favero j? prvi dosegei leteči cilj tudi v Ivrei pred Tinazzijem in Ranuccijem. Skupina prvih zasledovalcev je prispela do letečega cilja z zaostankom 1’05, medtem ko je bil zaostanek razbite glavnine znatno večji.
Naskok vodilne šestorice je medtem progresivno narašča:. Na začetku, vzpona proti St Vincentu je nepričakovano potegnil Botella in sam dosegel cilj etape in nagrado 100.000 lir. Za njim sta se za najboljši mesti borila Moser in Pambianco, ki je bil že kakih 30 km praktično nova roza majica. Neposreano pred ciljem ;e Pambianco - prehitel svojega spremljevalca, Moser pa se je moral z istim časom zadovoljiti s tretjim mestom. Kmalu mu je sledil Tinazzi, nato Fa vero in Ranucci. Medtem sta se na vzponu od glavnine odcepila Bahamontes in La Cioppa, ki sta prehitela za nekaj sekund ost iie v glavnini.
Vrstni red v 3. etapi:
1. BOTELLA (Faema) 4.39’ in 49” s p. h. 40.097 km; 2. Pambianco (Legnano) 4.40’28”: 3. Moser (Cali Broni - Girar-dengo) isti čas; 4. Tinazzi (S. Pellegrino) 440’48”; 5. Favero (Atala) 4.41*15”; 6. Ranucci 4.41 ’54”; 7. Bahamontes 4.42' in 46”; S. La Cioppa 4.42’57";
fiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred mednarodnimi nastopi
Odlični rezultati sovjetskih atletov
Dva rekorda letošnje sezone
MOSKVA, 20. — Pred bližnjimi mednarodnimi nastopi so imeli sovjetski atleti v preteklih dneh tradicionalni mi ting v Nalčiku na Kavkazu, na katerem so dosegli vrsto odličnih rezultatov.
Med ženskami je svetovna prvakinja Galina Zybina vrgla kroglo 16.29 m daleč, kopje pa 53.10 m. V disku je 20-letna študentka Tamara Press premagala prvakinjo Nino Pon«-mare<vo. Pressova je dosegla daljavo 54,38 ml, Ponomareva pa 51.36 m. Marija Itkina je v teku na 400 m s časom 54”7 dosegla svetovni rekord sezone, Vera Krepkina in Galina Teztchnikova pa sta preteki; 100 m v !1”7.
Med moškimi je Vladimir Kuznecov (ki nima nič skupnega s svetovnim rekorder-
jem v deseteroboju) vrgel kopje 80,33 m aaleč, Igor Ovse-nian je v skoku v daljino z rezultatom .,78 postavil nov rekord SZ. Krivonosov pa je v metu kladiva dosegel daljavo 65,63 m.
Po mitingu v Nalčiku so sovjetski atleti nastopili tudi na nekaterih drugih prireditvah, na katerih tudi ni manjkalo izvrstnih rezultatov. Mihajlov je z rezultatom 13”8 dosegel nov sovjetski rekord v teku na 110 m z ovirami, Krivonosov je vrgel kladivo 66.80 m, Cigankov je v troskoku dosegel rezultat 15,85, Cernobaj pa v skoku s palico 4.50 m. V ženski konkurenci je Čenti-kova postavila najboljši rezultat letošnje sezone na svetu v skoku v višino z 1,24, Jel:-čevova pa je v daljino skočila 6,11 m.
9. Keteleer 4.43*05”; 10. Conterno, 11. Baldini, 12. Bobet L., 13. Brankaert, 14. Gaul, vsi s časom Keteleerja; 15. Galdea-no 4.43*19”; 16. Baffi, 17. Barale, 18. Adriaenssens, 19. Poblet, 20. Astrua. 21. Pettinati, 22. De Bruyne, 23. De Gasperi, 24. Fornara itd. vsi s časom Galdeana.
vrstni red po 3.
Splošni etapi:
1. PAMBIANCO 9.28*18”;
2. Moser z zaostankom 12";
3. Botella 13”; 4. Baldini 52"; 5. Tinazzi 1*20”; 6. Favero 1*59”: 7. Gaul 2*01”; 8. Poblet 2*14”; 9. Brankart 2*25”; 10. Debruy-ne 2*28”; 11. Fornara 2’34”; 12. Keteleer 2*37”; 13. Bobet L. 2*41”; 14. La Cioppa 3*04”; 15. Nencini 3*10”, 16. Fallarini 3’ in 18"; 17. Ranucci 3’35”; 18. Lorono 3’36”; 19. Coletto 3’37”; 20. Geminiani 3*42” itd.
TRENING TEKMA
Argentina - Infer danes v Milanu
MILAN. 20. — Argentinski nogometaši, ki se bodo jutri v trening tekmi pomerili na San Siru z lnterjem, so danes dopoldne trenirali na nekem perifernem stadionu. Vseh 22 igralcev je pod vodstvom tehničnega komisarja Guglielma Stabileja izvajalo najprej telovadne in atletske vaje, nato pa so odigrali kratko tekmo. Igralci so se pritoževali nad vročino in trdim igriščem, sicer pa so pokazali dobro - formo.
Glede jutrišnje postave ni Stabile dal nobene izjave, verjetno pa je da bo naslednja:
Carrizo; Lombardo, Vairo; Rossi, DellrCha, Varacka; Cor-batta, Prade, Menendez, Roja. Zarate. Tekmo bo vodil milanski sodnik Marchetti. Tehnični komisar argentinske reprezentance je dejal, da bo le v primeru poškodb zamenjal igralce
e * *
BRUSELJ 20. — Finalno tekmo za pokal evropskih nogometnih prvakov med Real Madridom in Milanom, ki bo 29. maja v Bruslju, bo sodil belgijski sodnik Albert Al-steen, stranska sodnika pa bosta Versvp in Grandain.
Svetovno nogometno prvenstvo
ČSR IM BRAZILIJA določili	zas
Na Švedskem zastoj v prodaji vstopnic
PRAGA, 20. —■ Ceškoslova- Selektorji brazilske nogornM“
ne reprezentance so za svetov* no prvenstvo na švedskem t brali naslednjih 22 nogomet**
ška nogometna zveza je za bližnjo svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem izbrala naslednjih 17 nogometašev:
Stacho, Dolejši; Hertl, Po-pluhar, Cadek, Mraz, Novak; Pluskal, Matsopust, Buberni«;: Gajdos, Dvorak, Howorka, Bo-rovicka, Farajzl, Zikan, Molnar.
Navedeni igralci bodo odpotovali iz Prage 27. t. m. v Ko-penhagen in po nekaj dneh bivanja v nizozemskem glavnem mestu bodo nadaljevali pot na švedsko. Verjetno je da bo čeŠKOslovaška nogometna zveza v kratkem določiia v reprezentanco še enega > gralca, ki ga bo izbrala izmed naslednjih petih kandidatov: Schmfif, Šafranek, Mo-ravcik, Sinerer, Krauss. Zaradi poškodD v zadnjih prvenstvenih tekmah so bili iz seznama kandidatov črtani Bub-nik, Kacaai in Lala.
* * *
RIO DE JANEIRO, 20.	—
iiHimiiiiiiiHmmiiiiiiiiiiiiininiiHmiiiMiiiimiiimimiiiiiiiiMiiHmiHmmmiiiiiiiiiiiMHiiiimiiiiiiMiiiiiiiHUiiiHiiiiiiMmuiiiiiimMimiiiiiH
Šport med slovensko mladino
,.Sk Škamperle44*Dijaški dom v odbojki, ping*pongn In šahu
V odbojki in ping-pongu zmagali Svetoivaneani, v šahu pa Dijaški dom
Rezultati:	Grbec-Gvardijan-
čič 2:0 <21:10. 21:11), Kovačič-Tomažetič 2:0 (21:15,	21:18),
Grbec-Tomazetič 2:1	(18:21,
21:12, 21:19), Kovačič - Gvardijančič 2:C (21:7, 21:8), Grbec-Vuga - Gvardijančič-Tomaze-tič 2:0 (21:6, 21:10).
Za poraza v odbojki In namiznem tenisu so se mladinci Dijaškega doma maščevali z zmago v šahu z izidom 2,5:0.5. Igrali so na treh deskah. Za Dijaški dom so nastopili Spacal, Mijot in Gvardijančič, za pd «S. Škamperle« pa Kovačič L., Vuga in Grbec.
Rezultati: Spacal - Kovač') 0,5:0,5. Mijot - Vuga 1:0, Gvardijančič - Grbec 1:0. Sveto ivanča-ni so nastopili okrnjen:.
Povratno srečanje bo v prvi polovici junija v Dijaškem domu.
Kakor je pohvalna prizadevnost nastopajočih, pa je vse graje vreina apatičnost drugih mladincev. Srečanje j? namreč poteklo brez gledalcev če izvzamemo telovadce, ki trenirajo na stadionu. Mladina bi se morala za taka športna srečanja bolj zanimati. K njim bi lahko prišli tudi športniki drugin prosvetnih društev, ki bi imeli priložnost spoznavati moč drugih, jo primerjati z lastno močjo in pozneje sami organizirati podobna srečanja, za katera ni treba nobenih denarnih sredstev, temveč le nekaj dobre volje.
R. RUPEL
V borbi za belo žogico
mm®
Med šahovskim dvebojrm
V nedeljo dopoldne so se na pobudo PD »Sl. Škamperle« srečali v športnem dvoboju mladinci Dijaškega doma in o-menjenega društva. Dvoboj, ki je obsegal odbojko, namizn. tenis in šah, je bil na malem igrišču stadiona «Prv: maj« oz. v prostorih svetoivan-skega prosvetnega društva.
Zaradi močnega vetra, ki je pozneje med igro pokvaril marsikatero akcijo,, so tekmovali najprej v odbojki, v bojazni, da se ne bi moč vetra še povečala. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
PD «S. Škamperle«: Jurkič, Pavlica, Jurinčič (Grbec), Mijot, Posega Rupel.
Dijaški dom:	Svetina, To-
mažetič. Spacal, Gvardijančič, Furlanoič. Sibav.
Obe ekipi sta pokazali nepovezano in nezanimivo igro. Podaje so bile zaradi vetra skoraj vedno prekratke ali predolge in igralci zaradi tega niso imeli priložnosti, da bi močno streljali Razen tega je mo-
štvo Dijaškega doma nastopilo brez treh svojih sta-ndard nih .igralcev. Prvi set se je končal z zmago Svetoivanča-nov s 15:12. V drugem setu je Dijaški dom s požrtvovalno igro vodil že s 14:7, nato pa so Svetoivančani v protinapadu zmagali s 16:14. Prepričani, da jim zmaga ne more uiti, so «Škamperlovci» v tretjem setu popustili in mladinci Dijaškega doma so ‘zasluženo zmagali v 15:10. V zadnjem setu pa so Svetoivančani spet uredili svoje vrste in brez večjega napora osvojili set s 15:17. in z. njim tudi dvoboj.
Po odbojki so nekateri tekmovalci šli k telovadbi, ki jo redno obiskujejo, drugi pa so se v društvenih prostorih pomerili v namiznem tenisu in šahu. V namiznem tenisu so prepričljivo zmagali mladinci PD «S. Škamperle« z rezultatom 5:0. Za PD «S. Skamper le» so igrali: Grbec. Kovačič L., Vuga. za Dijaški dom pa: Gvardijančič in Tomažetič.
sev:
vratarja: Gilmar, CastilgpV Branilci: De Sondi, Djaln»* Santos, Oreso. Nilton Santo®« Krilci: Mauro, Bellom. no. Orlando, Zožimo, Žito, Napadalci: Joel. GanS^2.’ Macyr, Mazzola, Vava, Vlm Didi, Pele, Žagalo, Pepe-* * *
STOCKHOLM, 20.	—	P?
sporočilu, da bodo najvaaner še tekme svetovnega n0®.<Jm^ nega prvenstva prenašali p® televizij:, je prodaja vstopa na Švedskem nenadoma ,' stala. Tako švedske kot m zemske agencije so organ'_ torjem vrnile že mnogo vstop* nic, ki so jih imele v Pr?|-Organr/atorji sodijo, da bo malo tekem polnoštevilno . iskanih. Za ostale predvidi® vajo le malo več kot P? 'L«, no zasedbo razpoložljivih Pvr štorov na stadionih, V°“Da skovnega urada nogom* zveze Knut Loenngren Je javil:	»Na	razpolago t**™
vstopnice še za vse td*®**« vključno s finalno.«
Ker se je zavarovalna dP*! ba ««I.lovd Insurance Co.» vezala, da bo garantirala odstotkov celotnega Inkasa ki bi znašal °kr * 14 milijonov švedskih
(1.680.000.000 lir), bi po
sed**
XII/, Ul	rtlfl#
njih znakih sodeč morala P čatj okrog 6.000.000 švedsK>“ kron (720.000.000 lir), lzguio^ ker so organizatorji doslej > kasiral: nekaj več kot 6 jonov kron.
oagovorn« urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
KINOPROSEK-KONFOVU
predvaja danes 21. t. »• ob 19.30 uri Metro fi,m'
(La (ebbre del petrolib)
Igrajo: CLARK GABLE in SPENCER TRACY
Kino v Križu
predvaja danes 21. t« *• ob 20.30
25 min
s smrtje
(25 minuti con la m
ort«)
Tum im Otičinah
predvaja danes 21. t. m. za začetkom ob 18. url Superscope barvni film:
SINBAD0V
«.
(II figlio d i Sinbad)
SUPEBSCOP
/	-	-	DALE	ROBERTSON
SALLY FORREST LILI ST.CTR VINCENT P8<c>
^VLADIMIR BARTOL
pALAM UT
Vnovič se Je Sulejman dvignil do pasu. Šiloma je odprl oči in se zagledal v Fatimo, ki je trepetala pred njim. Brez besede, podoben avtomatu, jo je objel in jo prižel nase. Prav tako nezavedno in topo se je je tudi polastil.
Fatima ni vedela prav, kaj se je zgodilo z njo. Prav tako
odsotno je tudi vprašala:
«Ali me ljubiš, Sulejman?»
Sulejman je bil sklonjen nad njo. Nepremično ji je gledal
v obraz. Zamrmral je:
»Beži, beži. Sicer si lepa, toda vem, da so to samo sanje Prekleto, morajo biti še te človeku pokvarjenec
Fatima se je zdrznila in se otresla zamaknjenosti. Sramežljivo je pogledala po tovarišicah.
Nenadoma se je zavedla svojih dolžnosti. Pred oci ji je stopila strahovita kazen, ki jo je obljubil vrhovni poglavar če bi poizkus ne uspel. Odrinila je Sulejmana od sebe in dejala oči
»■kiočie:	,
«Ali te ni sram, Sulejman? V raju si im preklinjaš.*
«V raju?*
Hitro si je pomel oči. Potem je pogledal okrog sebe. Oči so ■e mu širile od strmenja.
«Kaj, kaj je to?» je zajecljal.
Začel je tipati po sebi, okrog sebe, prijel je za blazino in se bogece dotaknil Fatime.
Potem se je dvignil. Zagledal se je v šumeči vodomet, stopil k bazenu in potopil roko vanj.
«0, sveta nebesa!* je zašepetal. »Res sem v raju.*
Plašne in z zadržano sapo so ga deklice opazovale. Če bi spregledal? Ob glavo bi bile. Toda ali ga bodo mogle ves večer obdržati v zmoti?
Fatima se je prva znašla.
»Dolgo pot imaš za seboj. Ali si žejen?* je vprašala.
»O, žejen sem,* je zašepetal.
Pomignila je in Sara je prinesla skledo mrzlega mleka. Vzel ji jo je iz rok in 1o hlastno izpraznil.
»Kot prerojen sem,* je dejal in smehljaj mu je šel čez obraz.
«Daj, okopale te bomo,* je dejala Fatima.
»že. Toda stran glejte.*
Poslušale so ga. Sara in Zajmab sta se pritajeno zahihitale.
«čemu se smejeta?* je vprašal z nezaupljivim glasom, ko se je slačil.
»Take so tu navade!*
Potopil se je v vodo.
«Kako prijetno topla je,» se je razveselil.
Omotičnost ga je minevala. Čudil se je še vedno, toda postajal je obenem nekako dorrtač.
»Brisačo mi dajte!* je glasno zahteval.
Že je imel, kar je želel.
»Rad bi videl, da bi se tudi ve okopale.*
Fatima je pomignila. Odmotale so se iz tančic in se spustile v vodo. Halima se je skrila. Sara jo Je privlekla v bazen. Začele so se škropiti. Vrišč in smeh se je razlegal po paviljonu.
Sulejman se je ogrnil v haljo in legel na blazine.
»Tu je pa res veselo,* je dejal smejč.
Začutil je slabost in veliko lakoto. S poželjivimi očmi je gledal na pripravljena jedila, ki so čakala na mizicah v kotu.
Fatima se je ogrnila in stopila k njemu.
»Ali si lačen, Sulejman?* je vprašala z angelsko ljubeznivostjo.
»Pa še kako.*
Hitro so mu postregle.
Kakor sestradan volk se je spravil nad jedi. Moči so se mu vidoma vračale.
«Vina mu nalijte!* je zašepetala Fatima.
Pil je v velikih požirkih. Gledal je	krasotice,	ki	so	mu
stregle. Njihova polt se je svetila skozi tančice. Od poželenja se mu je zvrtelo pred očmi.
»Ali je vse to moje?* se je vprašal.
Za poizkus je pograbil Ajšo za roko	in jo potegnil	k	sebi.
Ni se branila.
Takoj za njo se je Lejla privila k njemu.
»Opijajte ga, omamljajte ga,» je Fatima šepetaje govorila deklicam.
Vino mu je polagoma lezlo v glavo.
»Pri bradi Alija Mučenca!* je vzkliknil. «8eiduna je govoril resnico. Zares mu je bil dan ključ od rajskih vrat.* Objemal in poljubljal je vse vprek.
»Samo da nisem umrl?* ga je nenadoma zaskrbelo.
»Ne boj se,» ga je potolažila Fatima. »Jutri boš spet na Alamutu v službi Seidune.*
«Kaj ga poznate?*
»Saj smo vendar v raju!*
»Potem tudi veste, da smo davi krivoverce nažgali?* »Seveda vemo. Ti si preganjal Turke, Ibn Tahir pa je iztrgal sovražno zastavo.*
»Alah je velik! Da pripovedujem to Naimu ali Obeidi,
bi se mi v obraz smejala.*
»Ali je njuna vera tako šibka?*
»Pri bradi Prerokovi, tudi jaz bi ne verjel, da bi mi
Tahi*
sp«1 tene«nU
onadva kaj takega pripovedovala. A kje sta Ibn in Jusuf?*
«Prav tako v raju, kot ti. Na onem svetu se boste sešli in si pripovedovali, kar ste tu videli in doživeli-*
»Res, pri Alahu, čudne stvari se pripetijo P°®* moslemu.*	.	«
Prijetno okajen je začel pripovedovati o AlamutJL^ svojih učiteljih in tovariših tej- o jutranjem boju s Tu Deklice so posedle okrog njega in ga zaverovano Pos''Lsed Bil je prvi, čigar moškost so v teh vrtovih začutile. In fant povrhu. Vse zapovrstjo so se zaljubile vanj.	nek®J
Fatima je sedla k harfi, začela ubirati strune in t polglasno prepevati. Sem ter tja je ošinila Sulejn1 zaljubljenim pogledom.
»Fatima dela pesmico,* je zašepetala Hanum.	^
Halima se je skrivala za njo. S prsti se je držala nJ ramen in od časa do časa pogledala Sulejmana. Bil j' <r všeč. Njegovo samozavestno pripovedovanje, njegov 0 ai<j, srčni, veseli smeh, njegova drznost, vse jo je 008 Sama, nase se je jezila, toda bila je že vsa neumna. ^ Med pripovedovanjem je od časa do časa ujel obf^mjdib
d*
pogled iz njenih oči. Razen njih in prstov na
Hanum1
mu J*-
ramenih ni videl ničesar. Pomislil je in zdelo se niu 'garo« se je ni bil še dotaknil. Po imenu je poznal že Fatin1 . Zajnab, Ajšo in Lejlo.	mo0?»	P
»Kdo je ona mala, ki - se skriva za tvojim hrb vprašal Hanum©.
»Halima.*
Vse so se zasmejale.	^
Sulejman je v zadregi pogledal okrog sebe. Velike prsti so nenadoma izginili za Hanumo.	.	r,jseUv>
»Pridi bliže, Halima,* je dejal. »Saj te še vlde
i, tied1' (Nadaljevan)*