Poštnina plačana v gotovini«
Leto XXII., št. 238
Ljubljana, petek 10. oktobra 1941-X1X
UpravmStvo: Ljubljana, Pucclnijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Pucd-nijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana ŠL 17.749
2,K I -I UČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima
Unione Pubbllcitš Italiana S.A-, milano
Letalsko bombardiranje Haife
Bombe so povzročile obsežne požare na zadetih ciljih — Junaški napad posadke v Oulaku na sovražne postojanke, kjer je zajela ujetnike in mnogo plena
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 9. cktobra naslednje vojno poročilo št. 494: Močne skupine naših bombnikov so snoči napadle rafinerije in zaloge goriva v Haifi (Palestina). Ne glede na siloviti odpor sovražnkov so naša letala zadela cilje, na katerih s0 nastali obsežni požari. Vsa naša letala, med katerimi so bila nekatera zadeta od sovražnih izstrelkov, so s« vrnila na svoja oporišča.
Iste noči je sovražn k izvršil polet proti nekaterim krajem vzhodne obale Sicilije ter je metal bombe in jih obstreljevat s strojnicami, vendar pa ni povzročil niti človeških žrtev niti gmotne škode. Protiletalska obramba v Sirakuzi je sestrelila eno letalo, ki je treščilo v morje blizu obale, posadka letala pa je bila vsa ujeta.
V severni Afriki akcije izvidnških oddelkov na fronti pri Tcbruku; bili so odbiti oddelki sovražnika, ki je pustil v na-š'h rekah nekaj ujetnikov.
Na fronti pri Solumu so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali. Druga nemška letala so napadla prednja sovražna letališča ter zadela skladišča z vojnim blagom.
Pri tem je bilo na tleh uničeno eno letalo.
Polet sovražnih letal nad Tripolis je povzročilo samo neznatno gmotno škodo.
V vzhodni Afriki je močna skupina italijanskih in kolonialnih vojakov pod poveljstvom podpolkovnika Carmela Liuzza med izpadom iz utrdbe Oulak (severovzhodno od Gondarja) silovito napadla važne postojanke pri Amba Ghiorghis. kier je sedež angleškega poveljništva. Napadalci so premagali cdpor ter zapodili sovražnika v beg. Prizadeli so mu znatne izgube ter popolnoma brezuspešili ponovne protiofenzivne sunke. Naše čete so zažgale sedež neprijateljskega poveljništva ter razdejale skladišče municije in radijsko postajo, nato pa so se vrnile v svoja izhodišča z ujetniki ter z zaplenjenim orožjem in materialom. Vsi oddelki, zlasti kolonialni bataljon štev. 25, so se odlikovali z odvažnestjo in hrabrostjo. Popoldne dne 7. t. m. je eno naše izvidniško letalo na cesti pri Debra Taboru s strojnico obstreljevalo in zapalilo nekaj sovražnih avtomobilov.
Msitiško-tiirška gospodarska pogajanja ugodno zaključena
Včeraj opoldne je bila v Ankari podpisana nova pogodba o izmenjavi blaga in o plačilnem prometu
Ankara, 9. okt. d. Snoči so bila končana turško-nemška gospodarska pogajanja glede nove pogodbe o izmenjavi blaga in plačilnem prometu. Pogajanja so trajala več tednov. Kakor javljajo s poučene strani, so pogodbo o izmenjavi blaga in plačilnem prometu podpisali opoldne nemški posianik Papen ter vodja nemške trgovinske delegacije poslanik dr. Clodius, za turško vlado pa zunanji minister Saradzoglu in vodja turške delegacije državni tajnik Numan Menemenzoglu. O podpisu bo objavljen skupni nemško-turški komunike.
Carigrad, 9. okt. d. Turški listi objavljajo v svojih snočnjih izdajah pod velikimi naslovi skupno nemško-turško izjavo proti inozemskim tendenčnim izmišljotinam o
nekakšnem nemškem pritisku na Turčijo. Listi deloma že v naslovih podčrtavajo zaključni stavek izjave, ki pravi, da te govorice ne more motiti prijateljstva med obema državama, ki je bilo na novo potrjeno 18. junija.
že nekaj ur po objavi te skupne Izjave je bilo mogoče opaziti njen pomirjujoči vpliv glede na angleška obrekovanja, češ da je Nemčija postavila Turčiji neke zahteve. Ta obrekovanja so angleške poročevalske agencije zadnje dni zmerom bolj pogosteje širile po Turčiji, zlasti v zvezi z navzočnostjo nemške gospodarske delegacije, ki se poi vodstvom dr. Clodiusa mudi v Ankari.
Bsrba za ameriški nevtralnostni zakon
Pred viharno debato v washingtonskem kongresu - Panama proti Rooseveltovi vojni politiki
VVashington, 9. okt. d. Vlada je predložila kongresu načrt za izpremembo ameriškega nevtralnostnega zakona. V ameriških političnih krogih sodijo, da se bo posebno ogorčena debata razvila zlasti o ukinitvi onega člena nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje ameriškim ladjam plovbo v luke vojujočih se držav. V kongresnih krogih pričakujejo, da se bo o predlaganih izpremembah razvila debata, ki jo je po pomenu treba prištevati med najvažnejše v ameriški zgodovini glede na posledice, ki jih utegne imeti. Zelo ostra debata se pričakuje tudi o čl. 6 nevtralnostnega zakona, ki se tiče oborožitve ameriških trgovinskih ladij.
New York, 9. okt. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Washingtona, je imel predsednik Roosevelt razgovor z vodilnimi osebnostmi kongresa glede oborožitve ameriških trgovskih ladij in dovoljenja, da bi smele pluti v luke vojujočih se držav. Roosevelt je ob tej priliki zagovarjal izpremembo ameriškega nevtralnostnega zakona v navedenem smislu. Izpremembo priporoča zlasti Harry Hopkins, ki mu je poverjena izvršitev zakona o pomoči Veliki Britaniji.
List »New York Sun« piše v zvezi s tem, da je Panama prepovedala oborožitev tistih trgovskih ladij, ki plovejo pod njeno zastavo. Ameriki sedaj ne preostane drugega, kakor da svoje ladje, ki so plule pod panamsko zastavo, razoroži ali pa jih registrira v kaki drugi državi. List pravi, da je komaj še mogoče dvomiti, da ta prepoved Panama ne bi bila direktno naperjena proti ameriški vladi. Celo med Roo-seveltovimi pristaši v kongresu je že zelo razširjena bojazen, da je šel Roosevelt predaleč v smeri proti aktivni pomorski vojni z Nemčijo in da si je s tem zapravil almpatije v državah centralne in južne Amerike. S tem je nastala v sestavu ameriške fronte nevarna razpoka. Primer panamske prepove 1 i bo po mnenju »New Tork Suna« zavrl nagli tempo ameriške zunanje politike, v kolikor je stremela po intervenciji in bo ameriško vlado morda pripravil do tega, da bo v bodoče bolj previdna in bolj diplomatična v svojih akcijah, kakor pa je bila v bližnji preteKlosti.
Panama. 9. okt. s Včeraj je bilo objavljeno, da ie panamska vlada opozorila lastnike vseh ladij, ki so vpisane v panamskem registru, da ne bo pristala na nadaljnje oboroževanje njihovih ladij, da bi se lahko še nadalje branile pred nemškimi napadi ter da bo izločila iz panamskega te-gistra vse one ladje ki bodo še nada-je ogrožene. Ta sklep je bil prejet v torek na izrecni seji vlade, ki se je sestala pod vodstvom predsednika republike. Sklep je bil sprejet na osnovi določb 11. člena mednarodne nevtralnostne konvencije, ki jo je odobrila tudi VI. panameriška konferenca. Sklep se opira na okoliščino, da Zedinjene države ir: druge države, ki so prav tako podpisale to konvencijo, ne dopuščajo oboroževanje svodih trgovskih ladij in da za-
radi tega tako oboroževanje tudi za panamske iadje ni doo .-st >«o.
Washington, 9. okt. s. Na sestanku z novinarji je Roosevelt izjavil, da sklep panamske vlade, s katerim je bilo prepovedano oboroževanje ladij, ki plujejo pod panamsko zastavo, samo še pospešuje potrebo, da se revidira ameriški nevtralnostni zakon.
Vojna na morju
Lizbona, 9. okt. d. Neka španska trgovska ladja je izkrcala na rtu Saint Vincent 20 preživelih mornarjev posadke angleškega parnika »Singalese Prince« (8474 ton), čegar lastnica je bila družba >Rio-Cape-Line«. Britanska ladja je bila na Atlantiku torpedirana in potopljena. Preživeli mornarji so teden dni blodili v rešilnem čolnu po Atlantskem oceanu, preden jih je rešila španska ladja.
Razpršen angleški konvoj
Berlin, 9. okt. d. V sredo je nemško daljnostrelno topništvo v Rokavskem prelivu obstreljevalo v popoldanskih urah britanski ladijski konvoj, ki je bil po kratkem obstreljevanju razpršen.
Vojna na Kitajskem
Hankov, 9. okt. d. Kakor poročajo s pristojnega japonskega vojaškega mesta, so se vse japonske čete, ki so sodelovale v okupaciji važnega južnokitajskega mesta čangše po uničenju čungkinških čet, ki so bile zbrane na tem področju, vrnile sedaj, ko je bitka pri Cangši zaključena, zopet na svoje prvotne postojanke.
Princ Konoje pri mikadu
Tokio, 9. okt. d. Dopoldne je japonski cesar sprejel v avdienci predsednika japonske vlade princa Konoja. Na konferenci, ki je trajala nad eno uro, je princ Konoje poročil mikadu o razvoju političnega položaja po zadnji zasebni konferenci pri mikadu, ki je bila pred nekaj dnevi.
Odposlanec japonske vlade v Washingtonu
Tokio, 9. oikt. (Domei.) Kakor poročajo iz Waahingtoma, je v siredo dospel z letalom preko Mehike v Washingtotn pooblaščeni ikonski minister, dodeljen japonskemu veleposlaništvu v Washingtonu, Ka-name Vakasugi. Takoj po prihodu je imel japonski minister razgovore z japonskim pn.^.flniiVom K;"icflbnro Nomuroim.
Irski poslanik pri Vatikanu
Dublin, 9. okt. s. Listi poročajo, da je bil za irskega poslanika pri Vatikanu imenovan Tomaž Keyrman, dosedanji poslanik Mac Auley je bil upokojen. Keyrman je bil prel dvemi leti imenovan za poslanika v Berlinu, a zaradi vojne ni mogel nastopiti svojega službenega mesta.
Cena cent. 7C
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se oe vračajo
CONCESSIONARLA fcSCLUSIVA per la puObliclta dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano
(lojno vihra v polnem rozm
Nemška oklopna armada, ojačena z italijanskimi In dragimi zavezniškimi četami je prodrla od Dnjeprspetrovska do Azovskega morja in odrezala 9. sovjetski armiji umik - šest do sedem sovjetskih divizij pred uničenjem - Tudi pri Brjznsku so J sovjetske armije obkoljene
Iz Hitlerjevega glavnega stana, J. okt. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo včeraj objavljeno s {.osebnim poročilom, je z italijanskimi, madžarskimi in slovaškimi četami ojačena nemška oklopna armada prodrla s področja vzhodno od Dnjepropetrovska do Azovskega morja ter je zastavila pri Melitopolu poraženi 9. sovjetski armiji umik. Istočasno so nemške in rumunske skupine nadaljevale zasledovanje od zapada. Pri tem se je posrečilo brzemu oddelku orožja Sš prodreti vzdolž obale Azovskega morja do Berdjanska ter podati roke s severa prihajajočim oklepnim silam. Od vseh strani tesno obkoljenih je tukaj 6 do 7 sovražnih divizij neposredno pred svojim uničenjem. Za slabotnimi ostanki poraženega nasprot nžka, ki se skuša umakniti proti Rostovu, je skupina orožja SS prodrla že do Ma-riupola.
V	sredini vzhodne fronte so dovedle — kakor je bilo prav tako objavljeno s posebnim poročilom — globoko prodorne operacije do nadaljnje velike obkoljevalne bitke. Od močnih oklopnih sil napadene za hrbtom pričakujejo sedaj tudi na področju pri Brjansku tri sovražne armije svoje uničenje. Skupno z oddelki, ki so obkoljeni pri Vjazmi, je maršal Timošenko žrtvoval tukaj svoje poslednje za boj popolnoma sposobne armade z vse sovjetske fronte.
Varljiva siiKa o nedavnih, napadalnih uspehih, ki jo je lažniva propaganda nasprotnika pripisovala prav tem armijam že tedne dolgo, je bila na ta način končno-veljavno raztrgana.
Novi poizkusi sovražnika, da bi obko-litvena obroč zapadno od Petrograda s podporo oklopnih vozil prodrl, so se ponesrečili s hudimi izgubami nasprotnika. Uničeni so bili pri tem mnogoštevilni sovjetski oklopni vozovi
Letalsko orožje je podpiralo na vsej vzhodni fronti z močnimi silami operacije vojske. Uspešni napadi so bili usmerjeni proti zbirališčem sovražnih čet, topniškim postojankam, prometnim zvezam in železniškim napravam. Oboroževalne tvornice južnovzhodno od Harkova so bile ponovno bombardirane. V poslednji noči so napadla bojna letala vojaško važne naprave v Pe-trogradu.
Polaganje min v vodah okrog angleškega otoka se je v zadnjih tednih nadaljevalo po načrtu.
V	severni Afriki so nemška strmo-glavna letala pri Tobruku z dobrim učinkom obstreljevala postojanko neke angleške baterije in skladišča sovražnika. Nemška bojna letala so v noči na 8. oktobra bombardirala angleška letališča prt Marsa Matruhu in Fuki.
Sovražnik ni priletel nad nemško ozemlje.
V	boju proti angleškemu letalstvu je bilo v času od 1. do 7. oktobra uničenih 85 sovražnih letal — pri saiio treh lastnih izgubah.
❖
Bern, 9. okt d. Kolikor se more sklepati na podtlagi razpoložljivih vesti, se razvija na vzhodnem bojišču, zlasti v njegovem srednjem odseku, ena izmed največjih in najsilovitejših bitk, ki jih je svet sploh kdaj doživel.
Nemška ofenziva proti Moskvi je zasnovana v obliki klešč, katerih kraka pritiskata s severa od Valdajskega gričevja in od juga pri Harkovu.
V	središču te ogromne fronte je nemška vojska, kakor je povedalo že včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, obkolila več sovjetskih ar-mij pri Vjazmi, važnem železniškem križišču, odkoder vodijo železnice proti severu in jugu, zapadu in vzhodu proti Moskvi. Zdi se, da so bile obkoljene one sovjetske čete, ki so nedavno prodrle na prostoru med Vjazmo in Brjanskem preko Jelnje v bližino Smolenska, ko je skušal maršal Timošenko razbremeniti oblegani Petrograd. Ta obkolitev je tem pomembnejša, ker so med temmemške čete že prodrle dalje od Brjanska proti mestu Orel, iz katerega so se sovjetske čete umaknile, kakor priznavajo poročila iz Moskve sama.
Huda nevarnost grozi Moskvi tudi s severa od Valdajskega gričevja, kjer so nemške čete presekale že železnico, ki vodi iz Petrograda v sovjetsko glavno mesto. Silnega pritiska nemške vojske sovjetska obramba ni mogla vzdržati ter so sedaj sovjetske čete na umiku.
Kakor vse kaže, se Nemci tudi v sedanji ofenzivi poslužujejo taktike, da zabijajo v sovjetske obrambne črte kline, ki jih nato razširjajo na obe strani, uničujoč obkoljene sovjetske čete z boka.
V	boju sodeluje na tisoče tankov, prav tako pa napada v neprestanih valovih na tisoče nemških letal sovjetske obrambne postojanke, prometne zveze in razne vojaške naprave. Bitka besni z vso silo ter uporabljata oba nasprotnika vseh vrst orožje.
Izredno hudi boji se razvijajo tudi na področju pri Harjkovu, kjer je nemški
Obnovite naročnino!
,Abo\^ S
\ Helsinki

pViborgr

_ V*. • o_-
EevafJ^^r
lo
7 Gdov

žVindavaŽ
/""'SValU '•■-. Pskov 4 -- - — ž * • ..•©	Stara Rus*
V* .
Q Mi tava f-
Ler>i.nqrad
pCudovo Novgorod
Valdaj
L Or' r ■ < r »V*
Beloiersk
VologdaQ Ccepovec
\o0strov HoU
cBolcgoj« Kibir.sk ©Bjeieck
EMeme!

Kalini" O
Bolokolamsk
S3&	" V-
iolensk	o *
i '-—-'O ' ;	Vel.Luki
"\Dvinsk..-:	o .
LITV4	oNevel
aPolock
Torto*.c
Belj'"
• .Lid. a-ri^.^
®Grodno
oLomža fa, oBialyatok
•o
Irest Lit.
©.	m
Varšava;"
/Bertiinoll
©BaranovičiVl
•Bobrujsk V,
Sukiniii , Roslavl ®
° G Koželj* k
X Lublin ;/
Brjansk
Počep ©	.
o	O Orel
^Rečica	^
OGomel / ©Dimttrovsk
"Plavile
Kovel Sarnv" ®	o
Luck
Saroslav B;ody
Rov rip ®
Koroster
o
Žitomiro
sKije
•Lvov . Pr»emyjl _ : Prostorov Bctaja t °	°Ce
_____•Stanislavov UV ° .
T™
38l;\B»lti \	V5> Krivoj
0^Tiraspol	Zolajev
Kišinjov	Herson
Voron,, jfjiS	oKurik
a °r', o noto p ^	O Sumi I
'-^0Pr.luki	oGrajvoron
O	_ .. eHarjkov
Poltava
.Čerkaji
^v^ Kremenču§
I N *
AkermanJ | Bolgrad i ~ Oi/Kkil;
Pere kop
Artemovsk# ^ Dnjepropetrovik
iZaporotje ®
Stalin Taganrog, MariupoljJ Berdja^^
^uksreJta
a
Ko« staj Meriloi
fSulina"

■ Q — S e va sto po 1
M O
M O

350 km
-Jutro"
cilj sovjetsko industrijsko področje v Do-neški kotlini. Tu brani maršal Bud j oni sovjetske postojanke z vsemi še razpoložljivimi silami, položaj pa postaja zanj čim dalje bolj kočljiv, ker so nemške čete na jugu prodrle mimo Krima dalje ob Azov-skem morju proti Mariupolu, kjer prav tako besni huda bitka. Tudi tu nastaja več novih klešč.
Na krimski ožini pri Perekopu se boji neprestano nadaljujejo in so nemške čete izvojevale že več važnih uspehov, ki bodo zelo pomembni za nadaljnji prodor na Krim. Prav tako se z vso silovitostjo nadaljuje obleganje Odese.
Kakor vse kaže, je nemško vrhovno vojno poveljništvo zaposlilo nasprotnika v vseh odsekih vzhodnega bojišča tako, da mu ni mogoče pošiljati pomoči na osrednje bojišče pred Moskvo, kjer je nemški pritisk najhujši.
Po nekaterih vesteh je ponekod na vzhodnem bojišču že pričelo snežiti, kar pa ne ovira nemške vojske v njeni ofenzivnosti, ker sneg še ni močno zapadel in tudi še ni pritisnil hujši mraz
Stockholm, 9. okt. d. Po mnenju švedskih vojaških ekspertov se je položaj sovjetsko-ruske vojske po velikih nemških uspehih na osrednjem bojišču znatno poslabšal, ni pa izključeno, da se je sovjetskemu po-veljništvu z umikom čet vzhodno cd Orela posrečilo del svojih sil izmakniti iz nemških klešč na tem prostoru. Vprašanje je, ali se mu bo tudi v tem primeru uspelo preprečiti, da sovjetske vojaške sile ne bodo razceplljene v severno in južno polovico in ne bi imele med seboj več nikake zveze. Po mnenju nekaterih švedskih vojaških opazovalcev je maršal Timošenko morda umaknil tudi del svojih čet s prostora med Vjazimo in Brjansikom, dočim ne more biti nikakega dvoma, da je bil drugi del teh čet obkoljen in bije sedaj poslednjo ogorčeno borbo. Obramba Moskve je bila v zadnjih mesecih znatno ojačena in računajo Nemci, da bo r/ipad nanjo zahteval enakih naporov kakor borba za Petrograd in Odeso, kjer so se boji zelo zavlekli.
Helsinki, 9. okt d. Kakor javljajo s pristojnega finskega vojaškega mesta, so nemška in finska letala uspešno bombardirala železniške proge okrog Murmanska, ki so bile na več mestih onesposobljene za promet. Finske obalne topniške baterije in protiletalsko topništvo so zavrnile napad, ki ga je sovražnik iz zraka in z morja izvršil na Kotko. Dva sovjetska bombnika sta bila sestreljena
Bombardiranje Petrograda
Helsinki, 9. okt. d. Zadnje noči so se ču-le s petrograjske strani silovite detonacije, ki so docela preglušile eksplozije na Petrograd padajočih nemških granat Po vsej verjetnosti izvirajo te detonacije od novih 4000 kg težkih bomb. ki vh mečejo orjaška nemška letala nad Petrograd. Bombe so povzročile velikanske požare,
katerih odsvit se je videl celo na finski obali.
Zopet tri sovjetske armije obkoljene
Berlin, 9. okt. d. Posebni komunike iz Hitlerjevega glavnega stana javlja, da so v srednjem odseku vzhodne fronte v teku operacije globokega prodora, ki so dovedle do nadaljnje srdite obkoljevalne bitke in do napadov močnih nemških oklopnih formacij v sovražnikove boke. Tri nove sovražnikove armije so v odseku pri Brjansku pred svojim dokončnim uničenjem. Maršal Timošenko je na tem področju žrtvoval skupaj s četami, ki so bile že obkoljene pri Vjazmi, svoje poslednje sile, ki so bile še sposobne za borbo.
Sovjetski umik iz mesta Orel
Ankara, 9. okt. d. Kakor poročajo iz Moskve, javlja današnje vojno poročilo sovjetskega vrhovnega vojnega poveljništva, da so sovjetsko-ruske čete evakuirale mesto Orel, ki leži približno 400 km jugovzhodno od Smolenska.
Mesto Orel je važno železniško križišče ob reki Oki, nekako sredi med Moskvo in Harjkovom. Tu se križata železnica, ki vodi iz Moskve preko Tule v Orel ter dalje proti jugu v Kursk in Harjkov, ter železnica, ki vodi južnovzhodno iz Smolenska v Brjansk in Orel in odtod dalje proti vzhodu.
Doneska kotlina ogrožena
Bern, 9. okt. d. Berlinski dopisnik lista »La Suisse« poroča, da mora biti v južnem odseku vzhodnega bojišča položaj za nemške čete zelo ugoden, ker govore pooblaščeni nemški krogi o tamkajšnjih operacijah povsem odkrito, dasi še zmerom velja v splošnem geslo o molku.
Berlinski dopisnik omenjenega švicarskega lista piše, da si je mogoče na podlagi izjav v berlinskih službenih krogih ustvariti o položaju naslednjo sodbo:
1.	Bitka se razvija vzdolž obale Azovskega morja in so nemške čete doslej prevalile dejansko že polovično razdaljo med kolenom relSe Dnjepr in Rostovom ob Donu. Iz tega se lahko sklepa, da je direktno že ogrožena Doneška kotlina, in na podlagi gotovih komentarjev se celo lahko reče, da je v Doneški kotlini postal položaj za boljševike nevzdržen.
2.	Nemški komunike govori o poraženem sovražniku. Vse kaže. da so nemške čete zadele sovražnika povsem iznenada v trenutku. ko je pričakoval, da bo veljal glavni napad Harjkovu.
Berlinski dopisnik švicarskega lista zaključuje z ugotovitvijo, da je padec Berdjanska in Mariupola oropal boljševike dveh zelo važnih luk na Azovskem morju. Razen tega so Nemci presekali sovjetski
Nadaljevanje na strani
010106000200000153010200020253234823480002235323532348234823482348238953
vojaki vse glavne prometne zveze na tem področju.
Prvi sneg
Berlin, 9. okt. d. NemšKi vojni poročevalec Anton Miiler-Emstfeld poroča, da je na vzhodnem bojišču zapadel prvi sneg. V svojem poročilu o napadu neke skupine nemških bombnikov na sovjetsko-ruske železniške proge, piše nemški vojni poročevalec med drugim:
Ko se je naše letalo spuščalo k napadu in se je pretrgala pod nami plast oblakov, sei fle posadki letala nudil nepričakovan prizor, prvi sneg v letošnjem letu. Tenka i>ela odeja se je razprostrla cez ravan. Okrog letala v divjem plesu plešejo snežinke, toda ne glede na ta presenetljivi prizor zgodnje ruske zime, je naše letalo v 6voji skupini vseeno izvedlo naročeno nalogo.
Letalske akcije ob Azovskem morju
Berlin, 9. okt. d. Kakor je bilo davi jav-ljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so v sredo ves dan močni oddelki nemških borbenih letal z velikim uspehom podpirali borbe nemških čet na severni obali Azovskega morja. Posebno močne napade je nemško letalstvo izvršilo proti sovjetsko-ruskim transportnim in trgovskim parnikom. Na prostoru pri Mariupoiu je bil od bombnih zadetkov potopljen sovražni trgovski parnik s 1800 tonami ter neki nadaljnji tovorni parnik s 1400 tonami. V luki Berdjansk sta bili potopljeni še dve manjši ladji. Neka nadaljnja sovjetsko-ruska trgovska ladja z 2000 tonami je bila od nemških bomb hudo poškodovana. Nemška letala so nadalje uspešno napadala sovjetskoruske kolone na prostoru sovražnikovega umikanja vzhodno od Mariupola ter pred Rostovom, kjer sovjetske čete naglo odstopajo. Z bombnimi zadetki je bilo uničenih nad 100 motoriziranih in vprežnih voz. Veliko število nadaljnjih transportnih sredstev je bilo hudo poškodovanih.
Kako se Je pripravljala nemška ofenziva
Berlin, 9. okt d. Točno sedem dni traja sedanji napad v srednjem odseku vzhodnega bojišča, pravi nemški vojni poročevalec Koeniger v svojem današnjem poročilu z vzhodne fronte. Dne 2. oktobra ob 6. zjutraj je nemško topništvo iz vseh cevi pričelo bruhati pripravljalni ogenj na sovražnikove postojanke. To obstreljevanje je bilo najsilnejše, kar so jih doslej doživeli on in njegovi tovariši. Vsa fronta se je tresla, kakor da bi jo bil zgrabil potres. Grmenje topov je bilo silno kakor grom viharja. Pred sovražnikovimi črtami se je pričela dvigati proti nebu neprodor-na plameneča in kadeča se ognjena stena. Ko je nato nemško topništvo naperilo ogenj dalje proti sovražnikovemu ozemlju in je nemška pehota prešla v napad proti sovražnikovim postojankam, je našla prednje sovjetskoruske strelske jarke prazne. Nič se v njih ni več ganilo. Nekje dalje na levi se je še čulo počasno prasketanje boljševiške strojnice in iz daljave je pri-leteio nekaj šrapnelov. Pred nami pa koraka vse kakor pri manevrih — piše nemški vojni poročevalec — prodiramo vsaj zaenkrat brez odpora.
Približno 8 tednov so nemške čete v srednjem odseku vzhodnega bojišča ležale v svojih postojankah, iz katerih so sedaj prešle v napad. Ta čas je po svojem miru in tišini spominjal na mir, ki je vladal pred nemško ofenzivo na zapadni fronti, ali celo na tišino iz svetovne vojne. Med tem časom je tu nastalo zdržno omrežje žičnih ovir, strelskih jarkov in podzemeljskih zaklonišč. Ko je postalo hladneje so bili zgrajeni bunkerji, pokriti z rušo. Moštvo, ki je te postojanke oskrbovalo s hrano, je imelo že svoja stalna pota; vse se je nekako oživelo v novi položaj. V raznih »vilah« je vladalo veselo razpoloženje, zvečer ob svitu petrolejk je bilo skoraj kar udobno, toda kakor prej na zapadni obrambni črti — zaključuje nemški vojni poročevalec — so se tudi sedaj polagoma pričeli vleči dnevi in tedni. Ob pogledu na koledar si je vsakdo želel, da bi se vendar že enkrat pričelo.
Sovjetska defenzivna sila se ruši
Berlin, 9. okt. u. V tri in pol mesečni vojni na vzhodni fronti je sovjetska ofenzivna sila dobila hude udarce. Sedaj je na vrsti tudi sovjetska defenzivna sila, da jo zdrobe nemške klešče, ki so zastavljene na severu pod Petrogradom in na jugu pred Harjkovom. Nemška poročila o položaju naglašajo, da to pot v Moskvi prvič priznavajo, da jim preti huda nevarnost. Lozovski je ob prestrašenem začudenju britanskih in ameriških dopisnikov izjavil, da je bila ruska vlada prisiljena mobilizirati ves narod, da ga postavi na bojišče proti veliki ofenzivi sovražnika, ki se je začela skoro na vsej fronti.
Lozovski je ob tej priliki tudi povedal, da je rusko vrhovno poveljništvo vrglo proti jeklenim klinom nemških oklopnih sil močna ojačenja v ljudstvu, tankih in letalih. Vse te pomožne sile so prišle iz zelo oddaljenih ruskih pokrajin in imajo ukaz, da drže postojanke za vsako ceno. Ruske radijske postaje so po načrtu začele javljati pretirane vesti o strahovitih nemških izgubah. Nemški tisk javlja vse posameznosti teh poročil, naglašajoč, da potrjujejo vest o siloviti bitki orjaških razmerov, ki je v teku za posest ruske prestolnice Moskve. Ruska vlada potemtakem na vsej črti priznava hudo nevarnost, s čimer je skoro rečeno, da je položaj sovjetskih vojska postal zelo kočljiv.
Tudi Reuter javlja, da grozi Rusom na več odsekih nevarnost obkoljenja. V posamezne vreče, ki so jih Nemci že napravili, bi bile zaprte mnogoštevilne divizije, kar bi pomenilo popolno uničenje Timo-šenkove vojske. Razne ameriške radijske postaje izvajajo iz besed Lozovskega, da pošilja vrhovno poveljništvo sovjetskih vojsk v bitko svoje zadnje rezerve ljudstva in materijala, ter mislijo, da bi to lahko bila usodna napaka. Ako zbira Timošenko tako ogromne čete proti nemškemu pritisku, pravi bostonski radio, je velika nevarnost, da bo pretrpel nepopravljive izgube. Ta bojazen bolj ali manj razločno odmeva iz vseh ameriških komentarjev.
Moskovska „ Pravda" priznava resnost položaja
Stockholm, 9. okt d. O skrajno resnem poiiočaju na vzhodnem bojišču peaoča cen-
tralno glasilo komunistične stranke r Moskvi »Pravda« v četrtkovi jutranja izdaji: Bilo bi enako fri vodno kakor tudi neodgovorno vdajati se prevari glede resnosti sedanjega položaja in vsak sovjetski državljan mora biti pripravljen, da bo poklican, doprinesti še nadaljnje dodatne žrtve.
V uvodniku, v katerem »Pravda« tako kritično silika položaj ruskih vojnih sil pred Moskvo, pravi list nadalje:
Na mnogih mestih so Nemci dosegli premoč nad sovjetskimi četami ter so sovjetske čete potisnili v ozadje. Na nekaterih mestih se je Nemcem celo posrečilo prodreti globoko v sovjetske obramben e postojanke.
Nato skuša »Pravda« v uvodniku tolmačiti še suneriornost nemškega vojnega materiala tako po množini kakor po kakovosti, poudarjajoč, da delajo danes vse tovarne v Evropi za Nemčijo.
Sovjetska vlada se seli iz Moskve
Berhn, 9. okt. (DNB) Kakor izjavljajo sovjetski krogi v Šanghaju na podlagi tjakaj dospelih vesti, se sovjetska vlada skupaj z vsemi upravnimi uradi pripravllja za odhod iz Moskve. Prav tako so pripravljeni za odhod tudi uradi komunistične stranke ter osebja tujih veleposlaništev in poslaništev. Dočim se uradi Vlade in stranke ter diplomatska zastopstva selijo iz Moskve, pa je bilo civilno prebivalstvo pozvano. na i ostane v mestu in se pripravi za obrambo do skrajnosti. V istih sovjetskih krogih iziavfljajo, da je bil odhod ameriškega poslanika Steinhardta iz Moskve znak za evakuacijo vsega diplomatskega zbora. Steinhardt se ne vrne več v Moskvo in je bilo vodstvo ameriškega veleposlaništva poverjeno odpravniku poslov. Na pobudo sovjetsko-ruskih vojaških oblasti ter na nasvet ameriških in britanskih diplomatov se je Stalin odločil, da si izbere za novi sedež sovjetske vlade in stranke ter vrhovnega vojnega poveljništva Stalingrad — svoječasni Caricin.
Zaskrbljenost v Londonu
Stockholm, 9. okt. d. Po vesteh iz Londona so povzročile vesti o vkorakanju nemških čet v Orel in govorice, da je sovjetska vlada zaprosila v Londonu za pomoč, v angleški prestolnici veliko zaskrbljenost. Nemških uspehov v Londonu ne skušajo več podcenjevati.
V analizi vojaškega položaja piše »Times«: Četrta velika nemška ofenziva je videti uspešna, kakor so bile prejšnje, ter ni več dvoma, da so Rusi postavljeni na hudo preizkušnjo. Obseg nemškega oibko-ljevalnega manevra je videti večji, kakor se je moglo pričakovati na podllagi prejšnjih informacij, ki so napovedovale, da nemške čete na desnem krilu prodirajo od Oro-slavlja. Na tem področju kakor tudi pri Vjazmi so sedaj obkoljene znatne sovjetske vojaške sile. Vjazma je samo 140 milj oddaljena od Moskve. Povod za vznemirjenje daje tudi usoda ruskih oddeflkov, ki so lokalno uspešno napadali na prostoru pri Smolensku. Ako ti oddelki niso bili prej umaknjeni, morajo biti sedaj v kleščah.
Nemci običajno ne razkrivajo svojih načrtov, ko pa so pred 14 dnevi izjavljali, da iz razflogov, ki morajo ostati tajni, ni mogoče komentirati protinapadov maršala Timošenfca, so povsem jasno razkrili sivoj načrt. Sedaj se postavlja važno vprašanje, na katere postojanke se maršal Timošenko lahko še umakne. Medtem proučujejo v Londonu več načrtov za britansko intervencijo in prihajajo v ospredje v prvi vrsti naslednje tri osnovne možnosti: 1. Dirigiranje britanskega ekspedicijskega zbora na evropsko celino, za kar ima Anglija po mnenju lorda Hailifaxa sedaj na razpolago dovoli j brodovja; 2. ekspedicija proti Kavkazu, ki jo prav posebno priporočajo vojaški krogi; 3. ofenzive v Sredozemlju, ki pa se smatrajo kot manj priporočljive, ker bi bile manj učinkovite.
Novi sovjetski generali
Helsinki, 9. okt. u. Po poročilih s finske fronte, je vrhovno poveljništvo sovjetske vojske imenovalo 18 novih generalov in sicer 14 v pehoti, 2 pri topništvu in 2 pri oklopnih motoriziranih četah. Po veliki večini so bili novi generali v ruskem vojaškem svetu doslej neznani, zdi pa se, da so se v sedanji vojni odlikovali ter obrnili nase pozornost vrhovnega poveljnistva.
Napovedovanje nemških posebnih poročil
Berlin, 9. okt. d. Današnji nemški Jutranji listi poročajo o Hitlerjevi odredbi, da se sagnali s fanfarami, ki napovedujejo posebna poročila nemškega vrhovnega vojnega poveljništva in ki so postali nacionalni simboli, ne bodo smeli uporabljati še ob kakih drugih prilikah.
Novi predpis! o racioniranju živil
Lojalnost Danske
Kodanj, 9. okt. s. Predsednik ministrskega sveta Stauning je imel predsnočnjim govor, v katerem je obravnaval vprašanja brezposelnosti ln prehrane prebivalstva. Ves narod je pozval k sodelovanju in k zavesti odgovornosti. Govoril je tudi o od-nošajih z Nemčijo in je izjavil, da mora biti danski narod do Nemčije lojalen. Lojalnost je pogoj danske svobode.
Ojačenje portugalske posadke na Kapverdskih otokih
Lizbona, 9. okt. s. S parnikom »Angolo« je krenil na Kapverdske otoke nov oddelek portugalskih čet. Pred odhodom sta čete pregledala minister za kolonije in državni podtajnik vojnega ministrstva. Prebivalstvo je odhajajočim vojakom priredilo navdušene manifestacije.
Nemški vizum za potnike iz Hrvatske v Srbijo
Zagreb, 9. okt u. Doslej so državljani nezavisne Hrvatske, ki so nameravali potovati v Srbijo, imeli samo propustnico zagrebške policije in je bil ta dokument zadosten, poslej pa bodo morali hrvatski potniki v Srbijo imeti na propustnici tudi vizum nemškega konzulata.
Obnavljajte naročnino
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino je po naročilu Visokega kemisarije ta izenačil tukajšnje predpise o racioni-ranih živilih s predpisi, ki veljajo v Kraljevini. Zato bodo od 1. novembra dalje obstojale naslednje posebne živilske na-kazni ce:
Navadna — na belo-rumenem ozadju — za vse prebivalce ln vefljavna za nakup:
dnevno 200 gramov kruha ali 170 gramov krušne moke ali 300 gramov koruzne moke;
mesečno: 1 kg riža, 1 kg testenin, 400 gramov hranilnih maščob (mast, slanina, olje, maslo), 500 gramov sladkorja. 150 gramov enotnega mila.
Posebna — na rdečem ozadju — za ročne delafvce težake (sllužinčad. delavci, sluge itd.), vefljavna za nakup:
dnevno: 300 gramov kruha ali 255 gramov krušne moke ali 450 gramov koruzne moke;
mesečno: 1 kg riža, 1 kg testenin 400 gramov hranilnih maščob ("mast, slanina, olje, maslo), 500 gramov sladkorja. 150 gramov enotnega mila.
Posebna — na zelenem ozadju — za težke delavce, vefljavna za nakup:
dnevno: 400 gramov kruha ali 340 gramov krušne moke ali- 600 gramov koruzne moke;
mesečno: 1 kg 300 g riža 1 kg 300 g testenin f dodatni delež je vštet), 400 gramov hranilnih maščob (mast, olie, maslo), 500 gramov sladkorja, 150 gramov enotnega mila.
Krušna moka se sme nadomestiti s koruzno in obratno, kadar dovoljujejo razpoložljive količine. Dne 16. t. m. preneha veljati izredna olajšava, v smislu katere
so nestalni gostje lahko dva dni dobivali kruh pri gostinskih obratih, čeprav niso imeli živ. nakaznice.
Ker se je na ta način dosegla enotnost
v predpisih o potrošnji raciomranih živil, ne bo mogel odsflej nihče dobiti v gostinskih obratih kruha ali juhe z rižom oziroma testeninami, ne da bi izročil odrezke za dotični dan. Opozarjamo, da rdrezki, ki so po datumu starejši, niso veljavni, je pa mogoče uporabiti odrezke, ki veljajo za naslednje dni. Seveda smejo gostinski obrati odvzemati tudi odrezke državljanov, ki prihajajo iz ostalih pokrajin Kraljevine.
Prehranjevalni zavod na to posebej opozarja gostinske obrate, kajti občinam je bilo najstrožje zapovedano, da izdajo bone za mesec november le na podlagi števila odrezkov, nabranih v prejšnjem mesecu.
Da se onemogoči in sploh zatre vsaka zloraba ali prevara s strani imetnikov živilskih nakaznic morajo v primeru, če se preselijo v drugo občino, v 15 dneh po prihodu izročiti svojo živilsko nakaznico tamkajšnjemu občinskemu uradu, ki jo mora takoj poslati občini, kjeT je bila nakaznica izdana. Istočasno mu občina, v katero se je preselil, izda na mestu odvzete novo živilsko nakaznico.
Oni. ki so stalno na hran" v gostinskih obratih, so dolžni sporočiti občini, preden prejmejo živilsko nakaznico, občine pa jim jo morajo izdati brez odrezkov za maščobe. ki jih odvzamejo in si to zabeležijo
Končno opozarjamo, da ie osnovana posebna skupina revizorjev, ki imajo nalogo, da zatro sleherni prestopek, in bodo oni, ki bi se prekršili proti veljavnim odredbam, kaznovani po zakonu.
Velik uspeh
Kakor je znano je bil od 15. do 30. septembra odprt rok za emisijo nove serije devetletnih 5% zakladnih bonov s premijami, ki zapadejo 15. septembra 1940. Finančni minister in guverner italijanske banke je kot predsednik konzorcija za emisijo teh bonov, podal Duceju naslednje sporočilo:
Podatki, ld jih je zbralo predsedništvo konzorcija kažejo, da so vpisi novih državnih bonov, vsi v gotovini, dosegli nominalno vsoto 20 milijard in 216 milijonov
zakladnik bonov
lir, med tem ko je vsota vpisa zakladnih bonov v februarju lanskega leta dosegla 15 milijard 273 milijonov Ur.
število vpisovalcev je ogromno. To še enkrat dokazuje, kako velik je prispevek skromnih varčevalcev k odličnemu uspehu finančne operacije. Znatno število bonov so vpisali Italijani v Severni Afriki in na Egejskem otočju. Zlasti pomembni pa so vpisi Italijanov v Gondarju, ki so hoteli ob tej priliki izpričati svoja čustva odkritega in nezlomljivega patriotizma.
Pred zaključkom velesejma
Obisk ljubljanskega velesejma je bil tudi zadnje dni zadovoljiv in so prisipeili po-setniki iz najrazličnejših krajev naše države in sosednih dežel, zlasti z Hrvatske, od koder je prišlo več interesentov. Kupčije so bile zabeležene že skoro v vseh strokah.
Vso pozornost zasluži brez dvoma razstava prevodov in industrijske delavnosti Ljubljanske pokrajine, ki je nameščena v novem velikem paviljonu takoj desno od glavnega vhoda in ki si jo vsak posetnik najprej ogleda. Prve razstavne prostore imajo razstavljalci pohištva, ki sicer niso tako številni kakor prej, vendar priča razstavljeno pohištvo o izredni kvaliteti in zbuja splošno pozornost. Močno je zastopana tudi usnjarska stroka naše pokrajine, ki je na znatni strokovni višini. Krasne izdelke razstavljata tekstilna industrija in pletilstvo, poleg pa so zastopani tudi tekstilni obrtniški izdelovalci. Nadalje je lepo zastopana papirna in kartonažna industrija, usnjena galanterija in knjigove-štvo, pa tudi industrija gradbenega materiala, kjer so razstavljene najrazličnejše plošče za tlak in stensko oblogo in razne sanitarne naprave. Posebno je omeniti tudi umetniške izdelke naše keramične obrti, ki vzbuja posebno zanimanje tudi pri italijanski publiki.
Vse one, ki si prireditve še niso ogledali, opozarjamo', da bo velesejem odprt Ie še jutri v soboto, v nedeljo in ponedeljek.
*
Med razstavljalci ljubljanskega velesejma so tudi Zedinjene jadranske ladjedelnice (Cantieri Riuniti dell'Adriatico), ki so dobro znane po vsem svetu po obsežnosti svojih gradenj in po izredni spretnosti delavstva. Zedinjene jadranske ladjedelnice so razstavile na sejmu tri zelo posrečene modele motornih ladij, in sicer »Stoccol-ma«, »Victoria« in »Vega«, ki so bile zgrajene in opremljene v pomorskih delavnicah C.R.D.A v Trstu in v Tržiču. Te gradnje
kakor tudi sto in sto drugih, ki so bile dovršene v teh ladjedelnicah so opremljene z Dieselovimi motorji, ki so izdelek družbine strojne tovarne v Trstu. Druž-bin izdelek so tudi vsi električni motorji vsakršne sile, na krovu, kakor tudi potrebne priprave, izdelane v elektromeha-ničnih delavnicah v Tržiču. Tovarna strojev razstavlja posebne zobate transmlsij-ske valje, velik vijak ter vse potrebne n&-prave za gradnje ladij. Elektromehanične delavnice so razstavile električne motorje, električne generatorje, trofazne ln mono-fazne, električne usmerjevalce in transformatorje, ki so izdelani v najrazličnejših tipih do največje sile, kakor tudi pre-tikala in prekinjevalce, reostate ter avtomatične reostate itd.
Posetniki velesejma zelo občudujejo modele za aeroplane in hidroplane, ki jih izdelujejo družbine aeronavtične delavnice v Tržiču, ki dobavljajo svoje izdelke tako Kr. letalstvu, kakor civilnemu. Treba je tudi omeniti delavnice za mostove in žerjave, ki so razstavile premakljivega žerjava za delavnice, električnega razkladalca za premog ter izredno posrečen model pon-tonskega žerjava za ladjedelnice. Iz razstavljenih modelov se razvidi, da je sloves, ki ga uživajo Združene jadranske ladjedelnice, docela zaslužen.
Gospodarske vesti
— Maščobe za mesec oktober bodo ljubljanski trgovci dobili od sobote 11. t m. dalje pri veletrgovcih, kjer so ta mesec že dobili milo in sladkor. Dobili bodo presno maslo in olje, ki ju bodo prodajali tako, da bodo dajali na odrezke za mast po 200 gr presnega masla, na odrezke za olje in tudi na odrezke za slanino pa po 1 del olja, torej skupaj 2 del olja na vsako živilsko nakaznico.
= Povišanje glavnice Zavoda za industrijsko obnovo na 2 milijardi lir. Iz Rima poročajo, da se z zakonskim dekretom poviša glavnica Zavoda za Industrijsko ob-
novo (IRI) od 1 na 2 milijardi lir, ln sicer z valorizacijo industrijskih udeležb ln na breme rezerv.
= Podplati iz umetne tvarine v Nemčiji.
Nemški državni urad za gospodarstvo z usnjem, ki dodeljuje usnje čevljarski industriji in obrti, je te dni opozoril, da je prišlo v promet novo umetno usnje za podplate. Pri teh tako zvanih P-podplatih ne gre morda za umetno usnje, izdelano iz usnjenih odpadkov ali usnjenih vlaken, zvezanih z umetno tvarino, temveč za čisto umetno tvarino, tako zvani poliviniklorid. Novi P-podplati so podobni gumijastim podplatom.
= V Nemčiji je prepovedano trgovanje z znamkami sovražnih držav. Z odlokom državnega finančnega ministra je odslej v Nemčiji prepovedano trgovanje z znamkami sovražnih držav, bodisi, da so porabljene ali ne. Prepovedano je tudi razstavljati take znamke, posamezne ali v zbirkah. Odlok navaja države, katerih znamke se ne smejo prodajati ali kupovati; to so Velika Britanija s kolonijami, protekto-rati ln mandati, Avstralija, Indija, Kanada, Nova Zelandija, Južna Afrika skupaj z Južnozapadno Afriko, Sudan, Egipt, Irak in Sovjetska unija.
= Hranilne vloge na Hrvatskem. Ko je Hrvatska odredila zamenjavo velikih dinarskih bankovcev za kune, ni takoj celotnih predloženih zneskov zamenjala v nove bankovce, temveč so oni predlagatelji, ki so prinesli večje pakete bankovcev, dobili le del vrednosti v novih bankovcih, za ostali del pa so dobili posebna potrdila, ki jih je potem Državna banka le postopno zamenjala za nove bankovce. Ta ukrep je bil deloma v zvezi z okolnostjo, da Hrvatska ni imela takoj na razpolago dovolj novih bankovcev, na drugi strani pa je bil namen, omejiti denarni obtok. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, je ta namera v znatni meri uspela, ker so mnogi imetniki potrdil za predložene bankovce, ta potrdila izročili bankam kot hranilno vlogo in je večina teh hranilnih vlog ostala v denarnih zavodih. Po statistiki zagrebškega Ekonomskega instituta so se v juniju prav zaradi tega hranilne in kontokorentne vloge pri 25 največjih zagrebških bankah in hranilnicah dvignile za okrog 300 milijonov kun, poleg tega pa so kreditorji narasli za okrog 200 milijonov kun. Nadalje poročajo iz Zagreba, da po sedanjih ugotovitvah ni bilo toliko dinarskih bankovcev vtihotapljenih na področje Hrvatske, kakor so prvotno domnevali.
= židje v zapuščinskem pravu v Nemčiji. Nemški pravosodni minister je izdal odlok, po katerem je neveljavna oporoka, če Nemec po krvi zapusti svoje premoženje ali del premoženja Židu in pri tem spregleda sorodnike, ki so Nemci po krvi. Pa tudi če ni nobenih zakonitih naslednikov je taka oporoka nična, ker prehod premoženja v roke žida nikoli ne more biti v korist družini in narodu. Kdor sestavlja oporoko se mora zavedati svojih dolžnosti nasproti narodni skupnosti.
— Gospodarska podjetja nemške Delovne fronte. Nemška delovna fronta (Aiv beitsfront) ki je skupna organizacija delojemalcev in delodajalcev, je v zadnjih letih znatno razSirila svoje gospodarsko poslovanje. Kakor poroča državni organizacijski vodja dr. Ley, obsega Nemška delovna fronta 42 družb za gradnjo stanovanjskih hiš in 11 posestrimskih družb, ki imajo vsega 63.000 stanovanj. V gradnji je trenotno 25.000 stanovanj. Nemška delovna fronta ima vrhu tega tri velike zavarovalnice z osmimi posestrimskimi družbami. Kapital življenjskih zavarovanj pri teh zavarovalnicah znaša 4 in pol milijarde mark in obsega 8 in pol milijona zavarovance. Vsak tretji zavarovanec je zavarovan pri zavarovalnicah Nemške delovne fronte, ki je vrhu tega lastnica velike banke »Bank der Deutschen Arbeit«, ki je četrta največja banka s podružnicami v Nemčiji in ima bilančno vsoto dveh milijard mark. Nadalje ima Nemška delovna fronta še razna gradbena podjetja, sedem založništev, lastne tiskarne, knjigoveznice in tvornico za učila. Obenem je lastnica tvornice za ljudske avtomobile »Volkswagenwerk«, lastnica številnih ladij v okviru organizacije »Kraft durch Freude« in tudi lastnica velike ladjedelnice »Vulkanwerft«. Na Dunaju je odkupila znano kopališče »Dianabad«. V zvezi s prenosom premoženja konzumnih zadrug na Nemško delovno fronto, je ta ustanovila tudi posebne zadruge za oskrbovanje konzumov, za izvoz in uvoz, za proizvodnjo konzumnih predmetov itd.
Peta nagrada I. N. A. za obiskovalce velesejma
Včeraj je bilo peto žrebanje onih deset nagrad, ki jih je L N. A. — Narodni zavod za zavarovanje — določil za posetnike Ljubljanskega velesejma. Izžreban je bil kontrolni listek štev. 4203 na ime Antona Sedeja, Ljubljana, Komenskega ulica 20. Dobitnik naj se izvoli javiti v pisarni omenjenega zavoda, da prejme nagrado.
Vsakovrstni prevozi SEMENIč
Privoz 13 Telefon 36-92
KLIŠ E J E
ENO VtCSABVNE
JUGOGRAflKA
SV.PtTfcANAM
Kmetovalci na Barju!
Za prihodnje leto želimo pri Vas zasejati najmanj
1000 hektarov
s sončnicami za izdelavo jedilnega olja
Dajemo prednost travnikom in pašnikom, ld so varni pred dalje časa trajajočo poplavo.
Vsa potrebna navodila za sejanje ln seme za setev boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila.
Jamčimo za odkupno ceno, ki Vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo že letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednoet, kajti sončnice bomo stalno gojili.
Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika.
Ker j- za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se interesenti takoj javijo poverjeniku ali pa z dopisnico tovarni olja
Hrovat & Komp.
Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne ba^ke HL nadstropje
Nasadi sončnic na Barju
lahko zagotove olje za vso Ljubljansko pokrajino
Kadar imamo vsega dovolj, navadno ne mislimo na bodočnost, ko pa nam česa zmanjka, gledamo okrog, brskamo, iščemo in skušamo najti vsaj približno nalomesti-3o za ono, česar nimamo. Prej je Slovenija dobivala olje iz vzhodnih krajev, kjer so bile tovarne prirejene za izdelovanje jedilnega olja. Sprememba razmer in pomanjkanje maščob so pa rodili potrebo, -la se je tudi domača industrija preusmerila in bo pričela izdelovati tudi jedilno olje. Uvoz sirovin še dolgo ne bo mogoč, zato smo navezani le na pridelek domačih oljnatih semen.
Da bo naša pokrajina dobro založena z
oljem, bo treba začeti gojiti v večji men take rastline, ki dajejo mnogo oljnatega semena. Kot glavno bo prišlo v poštev sončnično seme. Sončnico pozna vsak naš kmetovalec. Nekateri kmetovalci so jo že tfoslej šalili v manjši meri za krmljenje svinj, zopet drug; so jo letos posadili za poskušnjo in so z uspehi zelo zadovoljni.
Za pridelovanje sončnic pride v poštev zlasti šotni in trdinski (rudninski) svet Ljubljanskega barja, ki ni podvržen dalj časa trajajočim poplavam in na katerem se lahko seje že v drugi polovici meseca aprila. Najboljši predsadeži so pognojene okopavine in krmske rastline; zelo pa se priporoča tudi sajenje na novo preoranih ledinah travnikov in pašnikov, katere bi bilo priporočljivo že v jeseni preorati. Na vseh za sončnice predvidenih zemljiščih se morajo takoj očistiti in poglobiti vsi odvodni jarki. Sončnica uspeva ob primernem gnojenju za vsakim sadežem. Pravilno pa je, da pride na isto zemljišče vsako četrto leto ali po možnosti vsako šesto leto. Naši Barjani bodo na preoranih travnikih in pašnikih pričeli pridelovati sončnice. Svet, ki jim doslej ni dajal velikega pridelka, bo postal zelo donosen.
Poskusi in kmetovanje samo so pokazali, da je potrebno za boljši in večji pridelek sončnic zemljo primerno gnojiti. Sončnica zahteva nekaj več hranilnih snovi kakor koruza, zlasti so ji potrebne večje zaloge kalija in dušika. Zato je treba vsako zemljo gnojiti z dobro dozorelim hlevskim gnojem (250 do 300 metrskih centov na hektar), kakor je to običaj pri vseh okopavinah. V običajni zemlji gnojenje s samim hlevskim gnojem navadno ne zadostuje. Ce hočemo doseči večji in boljši pridelek, je potrebno gnojiti še z umetnimi gnojili. To bi bilo potrebno tudi na že izrabljeni barski zemlji. Lahko se pa opusti gnojenje z dušikom na neizrabljeni barski zemlji in na novo preoranih pašnikih in travnikih s šotno plastjo. Priporoča se pa gnojenje s kalijevimi in fosfatnimi gnojili, vsaj v manjših količinah. Ugotovljeno je, da skoro pri nobeni drugi rastlini ne vplivajo umetna gnojila na rast in rodnost pridelka tako, kakor ravno pri sončnici. Na njive z običajno zemljo in na ono barsko zemljo, ki je izrabljena, je potrebno trositi na en hektar 250 do 300 kg 40 odstotne kalijeve soli, 80 do 120 kg superfosfata ali — za kisla tla — razklejene kostne moke in 80 do 130 kg amonijevega sulfata. Na preoranih barskih travnikih in pašnikih, torej na sveži barski zemlji, je priporočljivo trositi kalijevo sol in superfosfat, lahko pa odpade gnojenje z amonijevim sulfatom. Poleg tega je potrebno tudi gnojenje z ap-
nom na vseh težkih zemljah, na vlažnih kislih zemljiščih in tudi na barskih zemljiščih, ki ležijo po sredini Barja, ker je ugotovljeno, da je tam v zemlji manj apna.
Obdelovanje zemlje je za sončnice v splošnem isto, kakor za koruzo. Na vseh zemljiščih je priporočljivo jeseni globoko oranje. Spomladi nič ne orjemo, ampak preorane njive samo branamo in jih tuli valjamo zaradi utrditve šotne plasti. Valjarju pa naj sledi še enkrat lažja brana, da zgornja plast zemlje ni preveč trda. Spomladi naj se orje le tedaj, če tega nismo mogli jeseni storiti zaradi slabega vremena ali če bi hila v jeseni preorana zemlja zarad; padavin preveč zbita ali zapleveljena, da bi je ne bilo mogoče dobro obdelati z branami ali kultivatorji.
Sončnico sejemo v drugi polovici meseca aprila in so pokazale skušnje, da daje zgodnja setev boljši in večji prilelek. Oskrbovanje sončnic med rastjo je v glavnem isto kot pri koruzi. Važno je, da je treba odstraniti pred cvetenjem glavnih glav z rastline vse stranske poganjke, ker ovirajo pravilen in enakomeren razvoj glavne glave, ki nam daje željeno seme. Sončnice dozore v naših razmerah v dobrih 4 mesecih. V suhi jeseni se stebla zarežejo ln se s tem prekine dovajanje redilnih sokov, nakar glave hitro dozore in se posuše. V nokri jeseni pa je treba glave odrezati in nosu-šiti v zračnih prostorih. Seme se nato omla-ti ali pa olušči na koruznem robkarju ali koruzni luščilnici. Nato se izluščeno seme rešeta, preveja in očisti, da odstranimo razna zrna, zemljo in druge nečistoče. Potem je treba zrnje osušiti na zračnem prostoru. Suho seme poznamo po tem, da se jedro popolnoma odloči oi luščine. ^ahko pa sušimo seme tudi umetno in na sadnih sušilnicah, paziti pa moramo, da ne pride v dotiko z dimom.	4
Organizirano pridelovanje sončnic bo prineslo velike koristi za prehrano prebivalstva in posebno korist kmetu samemu. Ve« pridelek bo prodal kmet zanesljivo po ie vnaprej določeni ceni. Tudi pri živinoreji bo povečal svoje dohodke, ker bo imel na razpolago dovolj beljakovinaste krme v oljnatih tropinah, ki odpalejo pri izdelovanju olja in so prvovrstna krma za molzne krave. Sveže listje sončnic je tudi uporabno za krmo. Prav posebno pa prihajajo za krmljenje v poštev sončnične glave. Tudi čebele bodo prišle na svoj račun, ker o odo imelj med cvetjem dragoceno pašo n bo zato pridelek medu na Barju zelo uaiastei. Sončnična stebla se bodo lahko uporabila za gonvo. Pepel je prvovrstno kalijevo gnojilo. Ker je sončnica odporna proti slanam, lahko računamo na zelo zadovoljiv pridelek po količini in po kakovosti. Gojitev sončnic ugodno vpliva na razpieveljenje njiv. ker zapušča zemljo v čistem, nezapievelje nem stanju, kar je zlasti važno za Barje, kjer se plevel bohotno šri. Jarki m .tanaii za osuševanje na Barju so potrebn: teme ljitega čiščenja. Zemljišča se bodo s tem izboljšavala, kar bo ugodno za pridelovanje v bodočih letih.
Uvedba pridelovanja sončnic bo postala dober vir dohodkov našega kmetovalca. Samo za prebivalstvo Ljubljanske pokrajin? bi se potrebovalo letno okrog 500 vagonov sončničnega semena, za kar bi bilo potrebno zasejati okrog 2.500 hektarjev zemlje. Pridelovanje sončničnega semena bo koristno za kmetovalce, koristno pa do tud' za vse porabnike olja in bo tako v soiošn; korist vseh slojev prebivalstva; prav .ako pa je v interesu industrije in delavstva, (c bo s tem dobilo nov zaslužek Zato priporočamo vsem, ki imajo dovolj zemlje, da se zanimajo in odločijo za pridelovanje sončnic in prepričani smo, da jim ne bo žal.
S P O R T
n. kolo za točke SNZ
Pet prvenstvenih tekem v LJubljani
Preteklo nedeljo se je torej le začelo in zdaj se bodo nedeljo za nedeljo pehali za okroglo žogo, od tedna do tedna bo potem več zanimanja za naše nogometno prvenstvo ln polagoma tudi — tako upamo vsaj — več razvesljivega na igriščih, kakor je bilo v onih štirih tekmah otvoritvene nedelje. Prvi zmagovalci so res spravili svoje točke, Ljubljana in Jadran ter Mladika in Korotan so srečni dobitniki prvih izkupičkov, toda to je tudi precej vse, kar bo ostalo zapisanega o tej nedelji nekje v zgodovini slovenskega nogometa — v tolikem in tolikem letu od njegovega obstoja.
Tekmovanje za nogometno prvenstvo SNZ bo zdaj na sporedu tja do druge polovice novembra, v nedeljo 12. t. m. so v vrsti prvenstvenih srečanj na sporedu
naslednje tekme:
v I. RAZREDU: med Elanom in Svobodo
med Hermesom ln Jadranom in Marsom in Ljubljano v Ljubljani.
Iz IL RAZREDA bodo nastopili štirje nasprotniki, katerih imena ln razporeditev bomo še objavili.
Elan in Svoboda bosta imela svoj obračun na novomeških tleh in je seveda ue-mogoče reči samo kaj približnega o izidu tega dvoboja. Ljubljanski dve tekmi kažeta vsaj na papirju na zmago Hermesa in Ljubljane, toda Mars je posebno na svojih tleh zelo odločen nasprotnik, tako da bo imela Ljubljana gotovo posla dovolj, da bo spravila pod streho še dve točki. Vsekakor nedeljske tekme še ne bodo odločilnega pomena za nobenega izmed partnerjev, coda po r.ačelu, da je bol4'* »držati ga »rakor loviti«, boao vse enajstorice brez dvoma napele vse sile da si utrdijo svoje postojanke že v uvodnem delu tekmovanja. O sporedu v podrobnem še jutri kaj.
Kdo so favoriti za trohoj ?
Nekaj napovedi za sobotno in nedeljsko preizkušnjo med atleti Planine, Hermesa in Ilirije
Sobotno in nedeljsko atletsko tekmovanje bo zadnja prilika za one atlete, ki hočejo še popraviti svoje letošnje najboljše re zultate. Ugodno vreme za trening, ki vlada že mesec dni, ln velika konkurenca bosta gotovo v veliki meri pripomogla, da bomo lahko videli še nekaj boljših izidov od letos zabeleženih. Ker smo prognozo za končni plasma klubov že podali v eni zadnjih številk, se bomo danes posvetili poglavju
favoritov v tekih.
Na 100 in 200 m gre v borbo z največjimi izgledi na zmago naš znani sprinter Račič (Hermes), ki je letos beležil na teh progah čase 11,4 in 23,0. Najnevarnejši mu je šušteršič (Planina), ki bi ga utegnil s svojim hitrim finishem prehiteti v zadnjih metrih. Lahko pa iznenadita tudi Lu-šicky (Planina), ki je letos že tekel 11,2 ali pa Boltavzer (Hermes). ki je v Izvrstni formi. Na 400 m se bodo pomerili za prvo mesto Oberšek (Ilirija) ter Nabernik Tone in Skušek (oba Planina). Kdo bo zmagal.
je težko reči, ker je odvisno od tega, kdo bo bolje razpoložen. Na 800 m je favorit Košir, seveda če bo sploh tekel to progo, ker baje namerava teči na 5000 m (nov rekord ?) in bi bila v tem primeru Oberšek in Nabernik kandidata za prvo mesto. Na 1500 m seveda Košir nima tekmeca, tem hujša pa bo borba za naslednja mesta med Srakarjem (Hermes), Kienom (Planina), Magušarjem (Ilirija) ln Oberškom, ki menda tudi namerava teči to progo, dasi ni »njegova«. Na 5000 m je, kakor smo že omenili, favorit Košir, potem pa Kien in Srskar. Pri zaprekah na 110 m je še vedno najboljši Lončarič (Planina). Edini, ki bi mu bil nevaren, je Jager (Ilirija), dočim ostali, ki bodo startali, niso »tipični« zaprekaši. Na daljši progi, ln sicer na 400 m preko zaprek, ima letos najboljši rezultat Skušek (Planina) 58.8, kar bi mu tudi na troboju zadostovalo za zmago. Polak m Poljšak (oba Hermes) bi mu bila nevarna samo, ker sta oba odlična borca. V štafeti 4X100 je »na papirju« favorit Hermes, ki razpolaga s štirimi odličnimi sprinter ji (Kolenc, Račič, ' Polak in Boltavzer), toda zaradi bolezni j Kolenc ne bo mogel nastopiti, zato nI iz- i ključena zmaga Planine, ki je obenem tudi favorit za 4 X 400 m pred Ilirijo.
To so prognoze za teke, kako bo z meti in skoki, pa o prvi priliki še kaj.
Ji ul tura i pregled
Narodna galerija
Občni zbor Narodne galerije je zbral v njenih prostorih izbrano število prijateljev naše reprezentativne kulturne ustanove ter nudil odboru priliko, da poroča o njenem tihem in vztrajnem delu. Dolgoletni predsednik dr. Fran Windischer, čigar osebnost in delo sta se nekako že spojila z galerijo, tako da si jo komaj lahko mislimo brez njegovega sodelovanja, je v svojem poročilu poudaril predvsem zgodovinski pomen 3. maja, ustavnega dejanja, s katerim je bila v okviru velike Italije ustanovljena Ljubljanska pokrajina. »Nam Slovencem je po teh načelih omogočeno Tekmovanje z drugimi narodi pri ustvarjanju kulturnih vrednot. Naša likovna umetnost ima široko odprt svet ter v okrilju staroslavne italijanske umetnosti obilne pobude in iz-podbude « Predsednik je posebej poudaril dragoceno razumevanje, ki ga kaže Visoki komisar Eksc. Grazioli za naše kulturno prizadevanje in posebej še za delo Narodne galerije, ki prejema tudi v novih razmerah že doslej običajno subvencijo v mesečnih izplačilih. Nj. Ekscelenca je nadalje iz vsote, ki jo je Duce velikodušno poklonil muzejem in galerijam v Ljubljani, že junija dodelil Narodni galeriji znesek Lir 25.000 za nakup umetnin stare in novejše umetnosti po .sporazumu z g. prof. Faustom Francom, pooblaščencem za umetnost pri tukajšnjem Visokem komisariatu. Predsednik je ~>me-nii iz kronike Narodne galerije tudi neka-
tere druge dogodke, predvsem obisk Ministra Eksc. Bottaia.
V nadaljnjem delu svojega preglednega govora je predsednik Narodne galerije orisal nje gmotne prilike in neprilike ter se je med drugim dotaknil tudi splošnega položaja likovne umetnosti med Slovenci. »Mnogo lepega so ustvarili naši slikarji in naši kiparji vzlic nevšečnim razmeram po svoji iniciativi, po zasebnih naročilih in na javne razpise in pozive,« je dejal dr. Win-diseher. »Skoro nepretrgana je vrsta razstav, kolektivnih ter razstav posameznih manjših skupin. Razveseljivo dejstvo je, da naše občinstvo zadnja leta rado obiskuje priredbe naših likovnih umetnikov. V zasebne roke prihaja v okras naših domov kar lepo število domačih umetnin. Razmere sicer še niso idealne, veniar se mora resnici na ljubo ugotoviti, da so domače imet-nine prav častno zastopane v naših hišah in domovih. O napredku kulturnega stremljenja ln o živahnem razvoju na polju umetnosti priča tudi okolnost, da morejo domaČe trgovine z umetninami in umetnostnimi pripomočki — zovejo se galerije — kar redne in dokaj uspešno prirejati umetniške razstave manjšega in večjega obsega ter seznanjati občinstvo, navadno kar brezplačno, s stremljenji tudi najmlajših umetnikov, številne razstave in njim podobne prireditve vplivajo vzgojno, izpodbudno, pridobivajoče, bistra pojme, bude zanimanje in uč«
izpoznavo. Prepogosti superlativi pa tuli v kupčijski propagandi niso simpatični.«
Nadalje je poudarjal predsednik Narodne galerije organizacijske uspehe naših likovnih umetnikov, ko kažejo več solidarnosti in prijateljskega sodelovanja kakor v polpreteklem času. Govoreč o umetnostnih razstavah, je izrekel željo, da bi rad doživel v bližnji bodočnosti razgledno in pregledno razstavo naših odličnih, v spoštljivi starosti čvrsto ustvarjajočih impresionistov, naših velikih mojstrov Jame, Jakopiča, Sternena. Vesela. Pozdravil je tudi Iniciativo Društva likovnih umetnikov za ustanovitev Umetniškega sveta. Naposled je apeliral na naše občinstvo, da imej dobro srce in odprto roko za potrebe likovne umetnosti ter da vsak po svojih močeh podpiraj naše živeče umetnike, saj brez lastnih likovnih umetnikov ni domače likovne umetnosti, a o nje obstoju, potrebi in razvoju smo vsi Iste misli. Bodrega duha in nezlomljive volje storimo vse. kar je v naših prizadevnih močeh, da si ohranimo svojo kulturo in laven svoje likovne umetnosti. S ponosom smemo gledati v našo Ljubljano, ki dovršuje znamenite zgradbe in se olepšuje z novimi nasadi in napravami. Naše kulturno življenje gre nezlomljeno dalje, naši pesniki in pisatelji, učenjaki, arhitekti in graditelji, naii muziki, naša opera in drama in z njimi vsi likovni umetniki hvalevredno in možato vztrajajo pri delu.
Po izpodbuinih in Izbranih besedah dr Wlndischerja je o podrobnem delu Narodne galerije Izčrpno poročal tajnik prof. Saša Santel. Med drugim Je naštel petnajst umetnostnih razstav, ki so bile prirejene v pretekli poslovni dobi v Jakopičevem paviljonu pod upravo Narodna galerije. Ra-
Razpls
akademskega atletskega prvenstva ljubljanske univerze na dan 18. t. m. na stadiona
Pravico starta imajo vsi akademiki, ki so vpisa nj v letnem semestru na slovenski univerzi. Prvoplas.nan: v vsaki disciplini prejme naslov »slovenski akademski prvak 1941« in lepo izdelano plaketo. Prijave sprejema dne 16 m 17 t. m. od 17. do 18. ure tajnik ASK v Akad. domu. Miklošičeva 5. Vv>k se mor« izkazati z indeksom ali akad. legitimacijo, da je vpisan kot redni slušatelj
Vrstni red disciplin 110 m zapreke, met krogle. 100 m, met diska. 400 m skok v višino. 1500 m. skok v daljino, me; kopja in 4 X 100 m.
Morebitne spremembe vratnega reda disciplin bomo pravočasno objavili. Tekmuje se po pravilih SLAZ.	ASK
SK Ilirija - lahkoatletska sekcija. Danes
v petek ob 18 bo v klubski sobi nad kavarno Evropo nujen sestanek vsega sekcij-skega članstva. Zaradi dogovora o troboju ln drugih važnih vprašanjih ni opravičljiv noben izostanek.
SK Planina — lahkoatletska sekcija. Zaradi troboja bo danes v petek ob 16. url sestanek vseh seniorjev ln Juniorjev na Stadionu!
SK Svoboda. Danes v petek obvezen trening za obe moštvi. Pričetek ob 16. uri. Po treningu obvezen članski sestanek na igrišču. Kdor se ne udeleži, ne pride v poštev za nedeljsko prvenstveno tekmo'
E. I. A. R. — Radio Ljubljana
Parliamo 1'itallano
Schema della rvill lezi one che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben vener-dl U 10 ottobre 1941 XIX. ore 19.00.
Tu natisn;eno besedilo je samo ključ za one. ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. zvečer.
LEZI ONE DICIOTTESIMA Camera da afflttare
Buon giorno, signora; ho letto nel glor-nale che avete una camera ammobigllata da affittare
Sissignore 6 una bella camera che dš. su un giardino ed č volta a sud; c'6 mol-to sole la mattina e il dopopranzo.
Posso vedere la camera?
Certamente. signore Favorite. Ecco qui. Vedete conrč spaziosa e bene ammobiglia-ta; proprio nulla ci manca; c'č il letto, un cassettone, un armadio, un tavolino da notte, una tavola con due poltrone. Vi plače?
Si, č bella; mi plače. £ anche pulita, spero.
Oh, Signore, pulittissima! Molte persone hanno g&l abitato qui e nessuno ha mai avuto a lagnarsi deila pulizia.
Vi čredo volentien. E quanto costa que-sta camera?
Non costa caro; solo cento sessanta men-sili.
Non potete far una riduzione?
Quanto tempo avete lntenzione di rima-nere?
Ma, un anno. due anni... Ho qul, in citta, un pošto stabile.
Allora si, ln vista della lunga perma-nenza posso fare anche una piccola riduzione.
Sta bene. E date Voi anche la colazio-ne?
Se non fate colazione troppo presto, si.
Io non mi alzo mai prima delle sette.
In questo caso potete avere anche la colazione.
E in che cosa consiste la colazione?
In una tazza di caffč o latte, con pane.
E che prezzo mi fate per la colazione?
Una lira cinquanta, signore.
Va bene. Quando č libera la camera?
Questa sera, oggl, subito, quando vole-
te.
Benissimo; arrivederci dunque stasera alle otto. Ecco intanto il mio biglietto da visita.
Va benissimo. A rlvederVi, signore.
Esercizi
1.)	Coniugate prima al presente, pod al-1'imperfetto le segunti frasi: Fare una passeggiata. — Dare un'occhiata al gior-nale. — Dire sempre che stare poco bene. — Non potere aspettare un momen-to. — Dare del tu (del Voi, del Lei). — Dire di si (di no). — Non dire nč di si nč di no. — Non riprodurre mai i diseorsi al-trui. — Io tenere la corripondenza. — Ve-nlre a vedere i parenti.
2.)	Traducete: Pozimi (d'inverno) sem vstajal ob sedmih in poleti (d'estate) ob šestih. Ali so okna Vaše sobe gledala na ulico ali na dvorišče? — Eno je gledalo na u&co in drugo na trg. Stric se je vrnil davi. — Bil je velik optimist (ottimista); vse je videl rožnato (color di rosa). — Na-s ve t oval sem (conslgliare) bratu, naj (di z nedoločnikom) ostane še nekaj (alcuni, qualche) dni. — Na postajo sta šla (a prendere) hčerko. — Kaj zajtrkujete? — Jutri zajtrkujem že ob šestih. — Kdo je stanoval (stare) v (a) drugem nadstropju (piano) ? — Ne vem. — Ali veste, kdaj pride vlak? — Ob šestih, če se ne motim; rajši (piuttosto) poglejte (consultare)
vozni red (1'orario). — Nekomu (ad uno), ki odhaja, pravimo: srečno pot (buon viag-gio) ln srečen povratek (fellce ritorno)! — O nikomer ni slabo govoril (parlar male, sparlare). — Muca je predla (fare le fu-sa) od (da) zadovoljstva (contentezza).
Radio Lfubllan*
Petek, 10. oktobra 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15- Poročila v Italijanščini. 12.15: Operetna glasba. 12.40: Pesmi in melodije. 13.: Napoved časa, v odmoru poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sli v slovenščini. 13.17: Godba finančne straže pod vodstvom mojstra d Elia. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra Orlandija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski kvartet ln Lumbarjev vokalni kvartet. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Javen koncert Ljubljanskega kvarteta. 21.15: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Armanda La Ro^a Parodia, v odmoru vesti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 10. oktobra: Zaprto. Sobota. 11. oktobra: Hamlet Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 12. oktobra: Dva bregova. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30.
Nova vprizoritev Shakespearjevega »Hamleta« z Janom v naslovni vlogi je doživela na našem odru nenavaden uspeh, tako pri občinstvu kakor pri kritiki. Ocene so dale posebno toplo priznanje režiserju in nosilcu glavne vloge, prav tako pa tudi ostalim sodelujočim, inscenaciji in scenski glasbi.
OPERA
Petek 10. oktobra: Zaprto. Sobota, 11. oktobra: Netopir. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Nedelja. 12 oktobra: Aida. Izven. Začetek ob 17.30 Konec ob 21.
Straussovo opereto »Netopir« odlikuje zabavno dejanje in lepe melodije. V njej je baletni vložek »Cesarski valček«, ki je napravil zanj koreografijo Boris Pilato. Poli eg njega bosta plesala v njem Mohorjeva in Remškarjeva in ves baletni zbor. Sonja Ivančičeva pa bo pela koloraturni vložek iz Gounodove opere »Romeo in Julija«. Zasedba je sledeča: Eisenstein — M. San-cin, Roczalinda — Ivančičeva, Frank — Anžlovar, Orlovski — Sladoljev, Alfred — Manosevski, dr. Falke — B. Sancm, dr. Blind — Rakovec, Adela — Japljeva, Me-lanija — Koširjeva. Dirigent D. Zebre. — Režiser E. Frelih. V soboto 11. t m. ob 18.15 uri bo predstava izven abonmaja.
Giacoma Puccinija melodiozna opera iz življenja pariških umetnikov, »LA BOHE-ME« bo prišla na oder v deloma novi zasedbi z nekaterimi mlajšimi močmi naše Opere. Od prejšnje zasedbe so ostali: Vi-dalijeva v partiji Mirni, Betetto kot Cofllin m Zupan kot Benoit Novi bodo: Polaj-narjeva kot Musetta, Manoševski — Rudolf, Janko — Marcel, Delničar — Schau-nard, Parpiignofl — Rakovec, AScindor — Anžlovar. Dirigent Niko Štritof. Režiser Ciril Debevec.
Skušnja za mladinsko opereto »ANGEL Z AVTOMc. Vsd otroci, ki so v pretekli sezoni sodelovali v mladinski opereti »Angel z avtom«, imajo skušnjo v ponedeljek 13. t m. ob pol 15. uri v Operi.
s toče število interesentov za te razstave je napotilo odbor, da je poveril kontrolo kakovostne upravičenosti razstavljanja Umetniškemu svetu Društva slovenskih likovnih umetnikov. Nevarnost zračnih napadov je prisilila galerijo, da je v začetku aprila umaknila umetnine iz razstavnih prostorov, vendar so bile že 14. aprila postavljene spet na svoja mesta. V nadaljnjem je tajnik naštel spremembe v galerijinih zbirkah, darove in nakupe. Zbirke so bile oi zadnjega občnega zbora do danes dobro obiskane; vsega je obiskalo galerijo 6410 oseb, med katerimi so bili tudi nekateri odlični pred-staviteiji novih Oblasti. Razstava Bergan-tovih slik, ki jo je pripravljala galerija pod vodstvom svojega odbornika M. Marolta, se bo priredila kdaj kasneje v prostorih Moderne galerije. Podrobno je poročal tajnik o nakupu umetnin v znesku Lir 25.000 iz vsote, ki jo je Duce poklonil ljubljanskim galerijam in muzejem. V nadaljnjem delu svojega poročila se Je bavil prof. Santel z notranjimi vprašanji in zadevami Narolne galerije ln podrobno prikazal delo njenega odbora in upravništva zbirk. Ob koncu so navzočni počastili še spomin v minulem poslovnem letu umrlih članov in prijateljev Narodne galerije.
Nato je blagajnik, ravn. France Pretnar, poročal o stanju blagajne, J. Vesel na je prebral poročilo preglednikov računov Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem in na predsednikov predlog s posebnim priznanjem tajniku in blagajniku.
Ob koncu so se izvršile volitve predsednika in odbora. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji zaslužni pre Isedn k dr. Fran Windlscher, v odbor in za preglednike računov pa vsi dosedanji člani.
Italijanska gledališka kultura
Enrico Fulchignoni piše v oktobrskem zvezku časopisa »II Dramma« v zvezi z ustanovitvijo komornega gledališča, ki ga je organizirala Zveza profesionistov in umetnikov v Benetkah in poverila vodstvo pisatelju M. Bontempelliju in maestru Ma-lipieru:
Kdor pozorno zasleduje gledališki razvoj zadnjih let v naši deželi, gtnanje, ki teži za ustanavljanjem malih odrov eksperimentalnega značaja, stremečih po iskanju novih izraznih oblik, lahko samo potrdi neprestano, počasno, a stalno Izboljšanje italijanske gledališke kulture. Le-ta se Je vedno manj zadovoljevala s praznimi shemami konvencionalnega zabavnega gledališča, ki je z estetske strani povsem neosno-vano. Skušala je najti v sami sebi svojo novo zavest, ki bo dostojna višine prave italijanske tradicije tako po globini svoe-ga prizadevanja kakor po resnosti ln pomeni ji vostt problemov. Najvažnejši uspehi v tej smeri so bili doseženi brez velikih sredstev, brez režiserskih čarovnij in z igralci, katerih imena ne sodro med naj-vablllvejša in najslavnejša Zgodovina gledališča Je v prvi polovici tega stolefja kljub vsem kritičnim mnenjem tesno združena s tistimi umetnostnimi gledališči, ki so se iz Franci-e, Rusije, Amerike in Nemčije trdovratno upirala zoper tako zvani »komercialni repertoar« Tudi v Italiji kaže mnogo znakov ofenzivo v tej smeri in je posebno razveseljivo, da so prav organi Režima vzeli nase — v Rimu kakor v Benetkah — nalogo, da razglbljejo mrtve vode navad.
(
f
Litograf in astronom
Med osebnostmi, ki so v umetniškem ali znanstvenem področju prispevale svoj delež za sedanje prijateljstvo med italijanskim in nemškim narodom, pišejo tržaške »Le Ultime Notizie«, je omeniti nad vse zanimiv tip genialnega samouka, ki je začel kot preprost delavec litograf in si je s svojimi astronomskimi odkritji pridobil svetovno slavo, dokler ni postal ravnatelj slovitega observatorija v Arcetriju. To je bil Viljem Ernest Tempel.
Ta znanstvenik se je rodil 1821., torej pred 120 leti, v Nieder Cunersdorfu v Lužicah kot sin skromnih starišev. V mladosti je moral delati v raznih tiskarnah, romal je po raznih nemških in avstrijskih deželah, dokler se ni 1. 1859 ustavil v Benetkah, kjer se ;e posvetil svoji stari strasti in začel sistematsko opazovati zvezdno nebo. že istega leta je dosegel sijajen uspeh, ko je odkril repatlco, ki so jo po stari navadi nazvali z njegovim imenom Templovo repatico.
To odkritje je bilo prvo v dolgi vrsti odkritij, kajti leto dni pozneje je odkril drugo repatico, 1863 skupaj z astronomom Schmidtom tretjo, istega leta skupaj z astronomom Bakeriem četrto, 1846. peto, 1865. skupaj s Tuttleom šesto itd., dokler se jih ni do 1. 1884. nabralo ena in dvajset. Skoraj ni minilo leto, da ni sam ali pa istočasno z drugimi zvezdoslovci odkril
kakšen nov komet, bila se pa leta, ko je odkril tudi po dva. 2e to nam dokazuje, kako marljiv in izredno uspeSen je bil ta bivši delavec in poznejši učenjak.
Najbolj je med vsemi njegovimi repati-cami zaslovela pač tista, ki se je pojavila
1865.	in je dospela v prisončje v januarju
1866.	Ta nebesna potepuhinja opravi svojo pot okoli sonca v 33 letih in je v pri-sončju, to je v svoji najmanjši oddaljenosti od sonca, tudi zelo blizu zemeljskega tira, medtem ko je v času odsončja onkraj Uranovega tira.
Ta repatica je na svojih poteh posejala ogromno število drobcev, ki so v 1. 1766., 1799. in 1833. povzročili veličasten »dež« zvezdnih utrinkov. To so tako zvanl Leo-nidi v mesecu novembru. Imenovali so jih s tem imenom, ker je videti, kakor da bi izvirali iz neke točke v ozvezdju Leva. Tudi dandanes jih je mogoče opazovati v vsakem novembru, čeprav niso več tako številni kakor nekoč. Leta 1833. je bilo nočno nebo dobesedno prekrito z njihovimi žare-čimi progami. Raziskave o Templovi repa-tici iz 1. 1865.—66. so pokazale, da so ti roji svetlinov v zvezi z njo in tako se je j potrdila teorija slavnega italijanskega astronoma Schiapparellija, da obstoji med , repaticami in meteori tesno sorodstveno razmerje.	I
Druga znana Templova repatica je tista iz 1. 1873., ki opravi svojo pot okoli sonca v nekaj manj nego petih letih in so jo opazili že večkrat, ko se je približala zemlji.
L. 1870. se je mudil Tempel v Marseilleu Tedaj se je lahko končno odpovedal lito-grafskemu poklicu in postal asistent tamkajšnje zvezdarne. Toda še isto leto so ga zaradi nemško-francoske vojne izgnali. Vrnil se je v Italijo, in sicer v Milan, kjer je nadaljeval z opazovanjem neba. Njegov veliki podpornik je bil tedaj sam Schiappa-relli, ravnatelj milanske zvezdarne. Pozneje se je Tempel nastanil v Florenci, kjer je postal končno ravnatelj slovite zvezdarne v Arcetriju.
Razen z repaticami se Je proslavil tudi kot izvrsten risar zvezdnih meglenic m drugih nebesnih pojavov. Njegove risbe so še danes dokumenti brezprimerne točnosti in finese, ki se jim ni treba skrivati pred fotografsko tehniko. Najmanjše podrobnosti je Tempel vrisal s skrajno potrpežljivostjo in pazljivostjo ,tako da se mu strokovnjaki še danes divijo. Zapustil je še dolgo vrsto drugih svojih del, ki imajo vsa največjo znanstveno vrednost. Umrl je i. 1899. in njegova smrt je zbudila mnogo obžalovanja v vsem znanstvenem svetu, zlasti pa seveda v italijanskem in nemškem.
Medeni dnevi v piramidi
Iz mesta Mehike odpotuje vsak teden enkrat avtomobilska karavana s turisti do znamenitih razvalin Teotihuakana, kjer si ljudje ogledujejo ostanke veličastnih pradavnih svetišč, piramid in drugih čudovi-tosti, zavoljo katerih slovi ta kraj kot ena največjih arheoloških posebnosti Novega sveta. Teotihuakan je oddaljen od Mehike kakšnih 40 km in zdi se, da pomeni njegovo ime »mesto, kjer se častijo bogovi«. Pred mnogimi, mnogimi stoletji je bil sedež starodavnih kultur, v šestem stoletju po našem štetju pa središče tozteške kulture.
Pred kratkim je odpotovala družba štiridesetih oseb v ta zanimivi kraj, ki je nekoč zavzemal površino 18 štlrijaških kilometrov. Družba je med arugim obiskala slovito »sončno piramido«, ki se s svojimi razsežnostmi in po gradbenem načinu lahko mirno meri z egiptskiml piramidami. Zgradba, ki se dviga v petih stopničastih piramidnih nadstropjih 65 m visoko, pokriva površino 46.225 štirijaških metrov in ima skoraj milijon kubnih metrov prostornine. Z njenega vrha, ki predstavlja ploščad s površino 18 krat 32 m in ki se je na njej nekoč dvigalo svetišče sončnemu božanstvu, je čudovit razgled preko nekdanje metropole v razvalinah. Hodnik, ki se odpira na zapadni strani, vodi v osrčje piramide, kjer je cela vrsta majhnih prostorov, ki sličijo grobnicam, Čeprav menijo znanstveniki, da piramida nikoli ni rabila kot grob.
Družba si je ogledala veličastno napravo od zunaj, nato je stopila skozi hodnik v njeno notranjost. Med njo je bila mlada dvojica na poročnem potovanju, ki je izkoristila pač vsako priliko, da si je medsebojno izkazovala vsakovrstne nežnosti. Ko si je družba ogledala notranjost, je odšla, da obišče še druge teotihuakanske zna-menitosti, vhod v hodnik so zaprla težka vrata, šele naslednji dan, ko Je bila družba že v drugem, oddaljenem kraju, je neki deček, ki mu je bila mlada dvojica na potovanju podarila kakšno slaščico, opazil, da sta novoporočenca izginila. Povprašal je svoje stariše, kam sta odšla. Stariši sprva na to niso polagali posebne važnosti, toda tretji dan, ko obeh mladih ljudi še vedno ni bilo od nikoder, so opozorili vodnike družbe na to. Res, kam sta izginila? Začeli so ju vsepovsod iskati, končno so se domislili, da utegneta biti zaprta v stari piramidi.
Takoj so odšli tja in dejansko so ju našli v tem neprostovoljnem zaporu. Nesrečnika sta bila tri dni prebila v popolni temi. Strah, da bosta umrla v mračnem grobu od gladu in žeje, ju je tako zdelal, da sta bila komaj še normalnim ljudem podobna. Mlado ženo so morali odpeljati v bolnišnico, vendar se bo popravila. Samo to, da sta bila dečku podarila nekoliko slaščic in si pridobila njegovo naklonjenost, jima je morda rešilo življenje, kajti če bi bili ostali opazili njiju odsotnost kakšen dan pozneje, bi bilo bržkone že prepozno.
Z ruske fronte
veruje Indijo
Posebni dopisnik švedskega lista »Aalle-handa« je intervjuval Gandhija ob priliki njegovega zadnjega rojstnega dne. Ugotovil je, da je Mahatma navzlic svoji visoki starosti zelo čvrst in da neomajno zagovarja pravice narodov. Z nekoliko svojimi zvestimi pripadniki se je umaknil v neko indijsko mesto in živi v skromni koči. O današnjem svetovnem položaju ni hotel podati nobene izjave, dejal je pa, da bi morala vsa ljudstva, ki so podjarmjena Angliji, vršiti pasivno rezistenco v protest proti temu jarmu. Dodal je, da trdno veruje v dan, ko se bodo morali Briti hočeš nočeš umakniti iz Indije.
Bistroumni konj
58 let stari poljedelec Antonio Giaco-mazzi iz okolice Trevisa se je vračal te dni zvečer s kolesljem domov. Na poti ga je napadla nenadna slabost in se je zgrudil nezavesten na dno voza. Konj, ki je čutil, da so vajeti popustile, je nadaljeval v brzem teku pot proti domu in je dospel pravilno na domače dvorišče z gospodarjem, ki ni dajal nobenega znaka življenja. Ura je bila že pozna in Giacomazzi-jevi svojci so bili že legli spat Toda konj jih je z neprestanim, glasnim rezgetanjem zbudil iz spanja. Na ta način so mogli nezavestnega kmeta spraviti v posteljo in priklicati še pravočasno zdravniško pomoč.
Patrole italijanskega EkspedicIJskega zbora v Rusiji v napadu na osamljen sovjetski
oddelek
Nov bombnik
Kakor poročajo iz Štockhoima, gradijo ta čas na Švedskem nov tip bombnika str-moglavca, ki bo nosil naziv »P. 17«. To so enokrovniki s kolesi, ki se dado potegniti v trup. V primeru z dosedanjimi aparati, ki jih je uporabljala švedska vojna aviaci-ja, predstavljajo velik napredek. Novi tip izdelujejo v seriji in graditelji so upoštevali posebne meteorološke in podnebne prilike, ki jih bodo morala ta letala premagovati v zimskem času.
Ptičje selitve
Prof. Steinfatt je ob Bosporu, preko katerega gre ena izmed glavnih prog selilk, opazoval njihov let. Zanimivo je, da je v nekoliko urah naštel več tisoč orlov. Preko njega so letele v kratkem času razne večje skupine črnih štorkelj. Največja jata y-. štela okrog 180 ptic. Ta ugotovitev je važna, ker so do danes mislili, da potujejo črne štorklje v nasprotju s svojimi belimi sorodnicami le v zelo majhnih skupinah na jug.	-
Visoko proso
Na nekem polju v bližini portugalskega kraja Reguengosa je zrasla rastlina prosa 5 m in 32 cm visoko. Velikanka je zbudila veliko pozornost med tamkajšnjimi Kmeti, ki so jo prihajali ogledovat v tropih.
Črnim srajcam »Bataljonov M«
Tu)! študenti v Nemčiji
Po podatkih nemškega prosvetnega ministrstva je znašalo število študentov tujcev, ki so v prvem četrtletju letošnjega leta študirali na nemških visokih šolah, 4638. Med temi je bilo 174 pripadnikov nemških manjšin v tujini, 3464 pa drugo-rodcev, in sicer 3118 moških ter 346 žensk. Vsi ti študenti so predstavljali 56 raznih držav, 400 pa jih je imelo Nansenove potne liste.
Najštevilnejša je bila skupina bolgarskih študentov, ki je štela 1375 pripadnikov. Na drugem mestu so bili Turki s 197 pripadniki, na tretjem Slovaki s 181, na četrtem Norvežani s 160 pripadniki. Med 400 študenti, ki niso imeli nobenega dr-
TariSa po dolžinah repov
V neki normandijski vasi si bral lahko še pred kratkim na napisnih tablah pašnikov sledečo tarifo: »Konji s kratkim repom po 2 franka na uro, konji z dolgim repom po 4 franke na uro.«
Ta čudna razlika v ceni za pašnjo je temeljila v dejstvu, ki so ga bili ugotovili zvitorepi kmetje, da se morajo konji s kratkim repom, večkrat obrniti, da preženejo sitne muhe, med tem ko se jih konji z dolgim repom obranijo pač z repom in se pri tem mirno pasejo dalje. Konji s kratkim repom, ki se morajo neprestano obračati, pospravijo v istem času manj trave.
Najmlajše nemško mesto
S svečano ceremonijo so te dni >b navzočnosti zastopnikov stranke in države proglasili občino Haydekrug, drugi največji kraj v bivši Memelski deželi, za mesto. Kraj šteje 5000 prebivalcev. Ustanovil ga je pred 430 leti nemški viteški red.
Semeru razsaja
Iz Batavije poročajo, da postajajo izbruhi zloglasnega javanskega ognjenika Se-meruja čedalje nevarnejši. V enem samem dnevu si je odprl sedem novih žrel. Ve-letok lave, ki ga meče iz sebe, je sedaj že nad poldrug kilometer širok. Oblasti Nizozemske Indije skušajo ta veietok ustaviti z gradnjo zaporednih nasipov, pri čemer so zaposlile tisoče domačinov. Prebivalstvo pa v paničnem strahu zapušča ogrožena ozemlja.
žavljanstva, je bilo 285 Ukrajincev, 77 Rusov, 5 Litevcev, 5 Gruzincev itd.
Med vseučiliškimi mesti, na katera so se delili ti mladi ljudje, Je bil Berlin z 802 tujima študentoma na prvem mestu. Po precejšnjem presledku sledi Monakovo, nato Dunaj, Praga, Brno, Draždane, Gradec, Lipsko, Vroclav, Freiburg itd.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
V železniškem oddelku sta sedeli dve stari ženski in se prepirali. Ena je hotela, da bi bilo okno zaprto, kajti prepih da je njena smrt — druga je hotela okno odprto, kajti pokvarjeni zrak bi jo umoril.
Poklicali so sprevodnika, da bi razsodil o stvari. Mož pa si ni vedel pomagati. Tedaj je dejal eden izmed sopotnikov: -»Sprevodnik, le mirno zaprite okno, potem umre ena. Nato okno odprite in bo umrla druga, mi pa bomo imeli končno mir!«
ANEKDOTA
Pesnik Gellert je v starih letih trpel zavoljo stalnega mrazu, sobo so mu morali kuriti celo v najvišjem poletju.
Neki obiskovalec je vzkliknil začudeno: »Kako morete tu delati, gospod Gellert? Saj je to vendar vročina krušne peči!«
»Dobro ste povedali!« je odgovoril pesnik. »Tu si namreč pridobivam svoj vsakdanji kruh!«
VSAK DAN ENA
f-URKO
»Nu, nu, Miha, ko sem šla noter, še nij imel brade!«
Epos o križarskih vojnah
Z nedavno izišlo drugo knjigo smo dobili celoten prevod romana poljske pisateljice Zof je Kos®ak »Križarska vojska« (poslovenil Tine Debeljak, izdala založba »Naša knjiga« v Ljubljani, 412 + 462 strani).
Ni to prvi prevod Kossakove v naš jezik. L. 1933 je prevedel France Vodnik njen zgodovinski roman »Legniško bojišče«, ki prikazuje vdor mongolskih plemen v Evropo. V romanu »Križarska vojska« je poljska pisateljica obdelala pojav, ki označuje značilno vznemirjenje srednjeveške Evrope, viteški boj za osvoboditev Svete dežele, fantastičen, močno romantičen podvig, ki pa ni mogel zadržati islama na njegovi razvojni poti in se je nujno razbil ob realni sili nasprotnika. Kakor ne more sama mržnja, pa naj je združena še s tolikšno močjo, utemeljiti trajnega državnega in socialnega sistema (na pr. islam), tako ne moreta tudi zanos ln verska gorečnost, čeprav združeni z orožjem in z avanturističnim duhom, obrniti toka stvari v novo smer. Zgodovinska usoda je hotela, da ni trajno zmagala ne ta ne ona stran; čeprav je islam ostal vse do naših dni gospodar dežele, ki je bila zibeljka krščanstva, je njegova prvotna moč že dolgo skršena in ima danes v zgodovini še znatno manjšo vlogo, kakor je ostala (v posvetnih rečeh) krščanstvu.
Vsekako je dovolj mikavno, zasanjati se ob romanu Zofje Kossakove v srednji vek in slediti križarje na njihovem prodiranju proti vzhodu. Vsi vemo, v koliki meri so njihove izkušnje vplivale na razširjenje srednjeveškega obzorja in da je ta vojni pohod verskih gorečnežev, ki so se jim — 1'ikor vedno nri družili tudi pustolovci in i ;pi ••--.? 'olajšat trgovflfca pota in z
»dat
versko življenje. »Dvignila pa se je moč viteštva ter ugled Cerkve, ki je izpeljala tako prvo evropsko kolonizacijsko vojsko.« (Prevajalec v uvodu). »Dolgoletna zveza z vzhodom, ki je bil doslej neznan, je pognala Evropo najmanj za tri sto let napre.; « (Pisateljica v končni besedi). Tako je bilo vedno v teh čudnih zgodbah, ki jih neznano piše zgodovina: fanatikom vseh vrst so vsekdar sledili trgovci in drugi praktični izkoriščevalci; za bobnenjem vseh velikih idej ostaja neskončno področje nenasitnega človeškega pohlepa po boljšem, Četudi privilegiranem življenju.
Kossakova je za svoj epos o križarski vojni mnogo proučevala zgodovinske vire; to lahko dožene pri čitanju njenega romana tudi laik, ki nekoliko pozna srednjeveško zgodovino. »Iskreno lahko povem«, pravi v sklepni besedi, »da so prav vsa dejstva ter tudi velika večina nastopajočih oseb zgodovinska in avtentična, oprta na virih...« — Ta zvestoba virom pa ni škodovala pisateljičini tvorni domišljiji, ki tke iz obilnega in ustvarja velike zgodovinske gobeline, izražajoče svojski življenjski stil in vroči verski zanos srednjega veka, tega časa, ki je umel naturo povprečnega, v vseh časih enako klavrnega, surovega in sebičnega življenja pokrivati s tančico svojih idealov in pristne nehlinje-ne vere. Ker ta poljska pisateljica ni gledala na pojav križarske vojne z očmi, ki so icer vidoviti pogled Paula Claudela — da omenim samo eno ime — vodile z mističnim zanosom pod težke oboke gotičnih katedral in so prezrle bedo in vso ostalo človeško mizerijo v njihovi senci, so njene podobe srednjeveškega življenja realistično verjetne. Taka je tudi pisatelJIMna psihologija, v kateri kaže prodoren čut za umeva-— .----— - - >v & dejanj
-'V"	iti ijCuh i i iT
Upravičeno sodi prevajalec dr. Tine Debeljak, da je Kossakove podobe križarske vojne »izpadla v realni moderni vojni roman.« čeprav je hotel papež trem glavnim prvinam, ki vodijo človeka (glad, sla in oblastiželjnost) pridružiti kot enako močno še težnjo po Bogu, je tudi v križarski vojni odločevalo elementarno nad duhovnim, kakor odločuje in bo odločevalo v vseh vojnah, ki so po mehanizmu svojega procesa (ne pa nujno po končnem udnku) zanikanje duhovnega v prid prvmsKo-material-nemu. čitatelj se ponekod čudi, kakq je mogel ženski avtor tako prodreti v podrobnosti bojevanja, ki je bilo v vseh časih korenito moška zadeva m izve šele ob koncu (II. 460) za sodelovanje moškega, profesionalnega vojaka. Zemljepisna karta, ki je priložena obema knjigama, znatno olajšuje geografsko umevanje križarskega pohoda; pisateljičino živo, ponekod kar plastično pripovedovanje pa daje dogajanju prepričljivo podobo v Času in prostoru.
Po Sienkiewiczevih romanih in po prevodu Prusovega »Faraona« smo dobili sedaj iz poljske literature še veliko literarno fresko križarske vojne. Ob delu Kossakove moramo misliti zlasti na kar izredne literarne sposobnosti pisateljic, ki imajo pri Poljakih — sorazmerno — kar edinstveno važnost, kakor je ne opaziš zlahka v drugih literaturah. Zofja Kossak je že po teži »Križarske vojne« med prvimi.
Dr. Tine Debeljak je s svojim prevodom opravil delo, ki ni obsežno samo po številu strani, marveč tudi po premagovanju težkoč, kakor jih zastavlja roman tako močnega in širokega toka, kot je pričujoče delo poljske pisateljice. Slovenska prevodna literatura je postala bogatejša za mikavno ^noviteto, ki se bo morda prav posebno prilegala v sedanjem razgibanem, visokovročičnem času.
m	' - **
Gledališke anekdote
Igralka Padla Borbeni je rekla za šalo kritiku Enricu Rocca:
—	Kako morete soditi o dramatikih delih, ko sami niste spisali i nobenega?
—	To vam lahko razložim, — je odvrnil Rocca. Zmožen sem takoj razločiti sveže jajc« od gnilega, čeprav nisem še nikdar napravil nobenega jajca.
Neki star igralec se ie v trenutku izredne iskrenosti zaupal svojemu prijatelju:
_ Pomisli i, dvajset let je bilo treba, preden sem spoznal, da prav za prav ne znam igrati.
—	Po takem mi siliš sedaj zapustiti gledališče?
—	Kako pa, ko sem postal slaven?
*
V nekem majhnem mestu je potujoče gledališče igralo dolgočasno tragedijo. Na odru je bilo okrog petnajst oseb. Dvorana je bila prazna, le peščica ljudi te je dolgočasila. Nenadno je začel eden izmed njih momljati od nezadovoljstva.
—	Mailo potrpljenja, gospod — mu je dejal previdnejši sosed in sotrpin. — Na odru jih je več, kakor je nas v dvorani; je bolje molčati.
*
Neki igraliec je slab gospodar s svojimi prejemki in je zlezel v hude dolgove. Zato ima večkrat na vratu vratarje, ki so mu hoteli zapleniti celo kovčege z njegovim zadnjim imetjem Nekega dne pride k njemu eden izmed njih in mu reče, da naj mu da vsaj 25 lir, ki da jih potrebuje za venec nekemu svojemu tovarišu, vratarju po poklicu.
Igralec vzame velikodušno iz listnice std lir in jih da upniku:
—	Nate. vzemite in skušajte BcfceBati
Im
Bernarda Shawa so nekoč vpraševali, kakšen simbofličm pomen ima neka njegova drama, ki bo v kratkem vprizorjena.
Shaw je odvrnil:
—	Tega pa zares ne vem. Vedno čakam predstave, da mi potlej kakšen kritik razodene, kaj sem prav za prav hotel povedati.
*
Na skušnji je neka igralka, ki ie pravkar odigrala važen prizor, dejala znancu, ki je diskretno prisostvoval noviteti svojega prijatelja:
—	Ali slišite, kako mi bije srce? Samo položite roko sem le — slišite, slišite? Kakšno se vam zdi?
Znanec je rahlo položil roko na igralkine prsi in jo nekaj trenutkov držal na njih.
Igralka je vprašala? »No. kak.<=no je?«
Mož je mirno odvrnil:
—	Okroglo.	#
Nekdo, ki piše drame in včasi najde koga ki mu katero vprizori, reče znancu:
—	Nimam na vesti drugih grehov kakor
tega, da pišem.
—	Že prav — odvrne znanec — toda za
te vaše grehe se mora pokoriti občinstvo.
*
Neka igralka, ki je bila nekoč zelo slavna, stanuje, odkar se je bila umaknila v zasebno življenje, v četrtem nadstropju stanovanjske hiše v Rimu. Adolfo Re Ric-cardi, ki je ostal še do danes njen občudovalec, jo je mišel obiskat in ker hiša nima dvigala, se ie pošteno upehal, nreden se je povzpel v četrto nadstropje. Koma j vsteoi v igralk;no stanovanje, se mu izvije vzdih:
—	Preklicano visoko je to. četrto nadstropje! Nakar odvrne igralka smehljaj©:
—	Giejte, to ie še edino sredstvo, da komu zaradi mene močne ie utripi je sirce!
{Ml Dmumml ,
kronika
*	Minister Gorla si je ogledal dela na Padu in PiavL Eksc. Gorla, minister javnih del, je v spremstvu funkcionarjev inšpektorata za regulacijo Pada ogledal dela na srednjem toku reke med pristaniščema v Cremoni in pri Sv. Benediktu na Padu. Pri tej priliki se je s predstavniki domačih oblastev porazgovoril o raznih vprašanjih, ki se tičejo javnih del v pokrajini. Prav tako si je Eksc. Gorla ogledal dela na Cordellovi in Piavi.
*	Italijansko-nemško sodelovanje v poštnem prometu. V torek zvečer je prispel v Rim nemški poštni minister Ohnesorge. Naslednje jutro se je najprej na Kvirinalu poklonil Kralju in Cesarju, nato pa je počastil spomin Neznanega vojaka v Pan-teonu m obiskal svetišče padlih fašistov. Ugledni gost je položil lovorov venec na spomenik uslužbencev pošte in telegrafa, ki so padli v vojni, nato pa sta ga sprejela minister prometa Host-Venturi in generalni direktor pošte in telegrafa Pession. Oba ministra sta se porazgovorila o važnih vprašanjih, ki Be tičejo tesnejšega sodelovanja med Italijo in Nemčijo na področju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa. Popoldne si je minister Ohnesorge ogledal najpomembnejše naprave radiooddajnih postaj na Pratu Smeral-du in pri Stanti Palombi.
*	Veljavnost delavskih tedenskih vozovnic ob nedeljah. Uprava državnih železnic je odredila, da imajo oni delavci podjetij, ld so zaradi vojnih potreb zaposleni tudi ob nedeljah, pravico do tedenske vozovnice, katere veljavnost se od delavnikov razširi tudi na nedelje. Cena teh vozovnic se zviša za eno šestino dosedanje cene.
*	Odbor slovenskih rojakov v Paračinu nam je sporočil, da m resnična vest o smrti treh znanih Celjank: gospe Golo-giančeve, žene stavbenika, gospe Ane Di-clekove, žene šefa katastrske uprave, ta gospe Line Doboviškove, žene odvetnika. Poročilo še dostavlja, da so vse tri gospe hvala bogu zdrave ta prav bodre, zato so lahko vsi njihovi sorodniki, prijatelji ta :manci popolnoma pomirjeni. Novica o njihovi smrti se je razširila po vsem Celju. Bodi njen vir kakršen koli, po starem pregovoru naj bi vsem trem gospem jamčila dolgo življenje!
*	Pred novim vinom. Tržaški župan je po zaslišanju mestnega urada za zlravje in higieno izdal potrebne ukrepe, po katerih se novo vino ne sme prodajati, dokler nima določene stopnje zrelosti, da se na ta način preprečijo razna obolenja prebavil. Zato je konzum in prodaja novega vina v Javnih lokalih prepovedan do 31. oktobra. Količino mošta je treba prijaviti živilskemu inšpektoratu hkratu s količino, namenjeno za. prodajo.
*	Odposlanstvo ustaške mladine v Firen-ci in Genovi. V sredo dopoldne si je odposlanstvo hrvatske ustaške mladine, ki ga vodi njen poveljnik prof. Orsanič, v spremstvu predstavnikov Stranke in GIL-a ogledalo razne mladinske ustanove vFirenci ter se pri Sv. Križu poklonilo pred kripto padlih za revolucijo in počastilo spomin padlih v vojni. Popoldne se je odposlanstvo odpeljalo v Genovo.
*	Prvi ukrajinsko-italijanski besednjak. V zvezi z vojno na vzhodu je razumljivo naraslo tudi zanimanje evropskih narodov za ukrajinski jezik ta kulturo. Tako je te dni izšel prvi ukrajinsko-italijanski besednjak, ki ga je izdal Nacionalni zavod za kulturne stike z inozemstvom v Napulju, sestavil pa ga je prof. Evgen Onacski, po rodu Ukrajinec, ki že del j časa biva v Rimu. Besednjak je plod 3letnega dela ter cfcsega 1736 strani, kar dovolj nazorno priča o bogastvu ukrajinskega jezika.
*	Nenavadna nesreča na lovu. V gozdu pri Coseanu v videmski okolici je postal 35-letni lovec Alessandro Valle žrtev nenavadne nesreče. Na vse zgodaj se je odpravil z dvema psoma zdoma. Spotoma sta se psa nekaj spoprijela pa ju je hotel raz-družitL Pri tem je s kopitom nabite puške segel med nju pa se je petelin sprožil in krogla ga je zadela v dimlje. Sicer so ga takoj pobrali in prenesli v bolnico, a je kljub vsej pozornosti zdravnikov podlegel.
*	Praznik stoletnice. V Genovi so slovesno proslavili redek življenjski praznik Terese Molinarijeve, ki je 7. oktobra dopolnila 100 let. Primeri zelo visoke starosti v Italiji niso redki, a Molinarijeva je bila deležna toliko večjega občudovanja, ker je v siva leta ohranila redko čilost in sve-žost
*	Velik uspeh gledališke umetnice. Na
kratko smo že poročali o premieri »Otella«, ki je bila nedavno v Verdijevem gledališču v Trstu. V vlogi Desdemone je nastopila ga. Germana Di Giulio, ki je v igralskem in pevskem pogledu dosegla občudovanja vreden uspeh. Umetnica ima zanimivo kariero za sabo. Kakor podčrtavajo listi, je »stoodstotna hčerka umetnosti«. Njen oče Salvatore Di Giulio je bil znamenit operni
pevec, ki je dobršen del svoje umetniške poti preživel daleč od domovine. Sedem let zapored je pel v Rusiji, kjer je več kakor 600 krat z velikim uspehom nastopil v vlogi Mefistofela v »Faustu«. Oče je bil prvi učitelj mlade Germane, mnogo pobude v umetnosti pa je prejela tudi od svoje matere in od svoje babice, ki sta bili sijajni igralki.
♦ Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje traja še ta teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj pet let) srednje oz. enakovredne strokovne šole ali pa dovršeni redni enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
IZ LJUBLJANI
u— Promocija. V soboto ob 12. bosta promovirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani ga. Ljuba Prennerjeva, slovenska pisateljica ta advokatska pripravnica iz Slovenjega Gradca ta Marino Go-louh iz Trsta, čestitamo!
u— Ferda Wigeleta poslednja pot. V sredo popoldne je nastopil svojo poslednjo pot tovariš ta prijatelj Ferdo Wigele z žal k Sv. Križu. Kako je bil pokojnik priljubljen, čislan ta spoštovan od vseh, ki so ga poznali, je pokazala njegova poslednja pot. Izredna udeležba pogrebcev lz vseh stanov, največ iz Ljubljane seveda, pa deputacije iz Loškega potoka, kakor tudi iz Starega trga, so pričale o tem. Ko so bili prvi pogrebci že v cerkvi, so se zadnji šele razvrstili, da izkažejo čast in spoštovanje priljubljenemu učitelju. Na Žalah ta ob grobnici mu je zapel pevski zbor po eno žalostinko prav lepo, da je segla vsem do srca. Ko je bilo to opravljeno, se je vsakdo še hotel posloviti od pokojnika, da vrže prgišče prsti na njegovo krsto z občutkom: Mir bodi Tebi, Ferdo!
u— Jutranja slana, že vso jesen nam je vreme izredno naklonjeno. Nekaj dni, ko je pritisnil jug, smo bili že v skrbeh, da bodo porušeni naši upi o dobrem vinskem pridelku in poznih jesenskih posevkih. Zadnja dva dneva pa je spet prevladal sever ta hladne noči ta jutra dajejo jamstvo, da še ne bomo dobili vremenske spremembe. Včeraj zjutraj je živo srebro v toplomeru padlo na 5 stopinj nad ničlo in je slana pobelila polja, škode ni povzročila, ker so občutljivejši poljski in vrtni pridelki že pospravljeni.
u— Opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno opozarjamo Vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Telefon, za katerega naročnina ni poravnana v predpisanem roku, pošta na dan 16. oktobra izključi začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa mora naročnik plačati po predpisih telefonskega pravilnika poleg redne naročnine še 38 lir. Položnice je pošto poslala pravočasno vsem naročnikom, eventuelne reklamacije naj se pa naslovijo pošti Ljubljana I, telefon 43-07. Upravnik pošte Ljubljana I.
III. revija plesnih orkestrov
v	nedeljo 12. oktobra 1941. ob 10. uri
v Frančiškanski dvorani
u— Ljubljanski kvartet bo nastopil dre-
vi	na svojem koncertu v veliki Filharmo-nični dvorani v naslednji sestavi: primarij kvarteta je prof. Leon Pfeifer, ki je kvartetov član od njegovega začetka, ko je začel s svojim delom v komorni šoli prof. Jana šlaisa na ljubljanskem konservato-riju. Pfeifer je gojenec našega konserva-torija, ki je potem dovršil še mojstrsko šolo pri češkem mojstru Kocijanu v Pragi. Mesto drugega violinista je prevzel letos Dermelj Albert, ki je prav tako izšel iz šlaisove šole na našem konservatoriju in dovršil svoje študije pri prof. Humlu na zagrebški akademiji, šušteršič Vinko, ki igra v kvartetu violo, je njegov član od vsega početka, prav tako kakor Pfeifer tudi učenec prof. šlaisa. Nov je letos čelist Sedlbauer Cenek, ki je dovršil praški konservatorij pri prof. Burianu. Bil je član češke Filharmonije, češkega none-ta in soločelist praškega radijskega orke-
stra. Deset let je bil voditelj Glasbene Matice v Ptuju. V tej sestavi se nam bo predstavil nocoj ob pol 8. uri Ljubljanski kvartet ter zaigral dela škerjanca, Beethovna, Malipiera ln Novaka. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Mrakova tragedija »Slavnostni finale« bo uprizorjena v sredo 15. t. m. ob 19. (7.) uri v frančiškanski dvorani. Ker ima »Mrakovo gledališče« že svoj stalni krog obiskovalcev, opozarjamo vse ljubitelje naše gledališke umetnosti na to zanimivo premiero. Posebej še, ker je poslednja uprizoritev tega gledališča »Sinovi« tudi igralsko nadvse uspela. Predprodaja vstopnic — pričenši v nedeljo — v trafiki Sever, šelenburgova ulica.
u—. Večerni trgovski tečaj. Poučujejo se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina, italijanščina. šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni dnevni in večerni tečaji italijanščine, začetni in nadaljevalni. (—)
u— Veseli teater. Predstave vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Začetek ob 19. (7.), konec ob 21. (9.).
u— Na II. dekliški meščanski šoli v Sp. šiški otvoritvena služba božja v ponedeljek 13. t. m. ob 8. uri. Učenke naj se zbero pravočasno v cerkvi. Ostala navodila dobe po sv. maši. — Upraviteljstvo.
u— Združenje trgovcev, sekcija trgovcev s špecerijskim in kolonialnim blagom sporoča, da je cenik za uvoženi sir vsem članom na razpolago v pisarni Združenja. Ceniki morajo biti izobešeni na vidnem mestu v poslovnih prostorih. (—)
u— Dijake, ki so že mutirali in gospode, ki imajo veselje do petja (tudi začetnike) sprejme pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v svoj zbor. Vpisovanje se vrši v petek 10. t. m. od 18 do 20. ure v šoli na Ledini, Komenskega ulica. (—)
u— Našla se je včeraj v Dalmatinovi ulici denarnica, v kateri se nahaja ključ od kolesa ta manjša vsota denarja. Lastnik jo dobi v uredništvu »Jutra«, dnevna redakcija.
u— Vrsta nesreč. 241etni sin posestnika iz Velikih Lašč Karel Jaklič je padel z zidarskega odra in dobil hude notranje poškodbe. 401etni hlapec Franc Koprivec iz Vrbe je padel s kolesa in se potolkel po glavi. 501etni železničar Miha Vrečar je šel zjutraj v službo, pa ga je na poti nekdo ustrelil v prsi. Upokojenec Tobačne tovarne v Ljubljani, 661etni Peter červan, je padel z lestve ta si nalomi lrebra. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Otvoritev Lade v Jakopičevem paviljonu
14 umetnikov je s svojimi deli napolnilo vse tri glavne
dvorane paviljona
Iz Trsta
Podaljšanje natečaja za najboljši kruh. Svoj čas smo poročali o razpisu natečaja za najboljši kruh, ki ga je objavila na po budo Eksc. Prefekta tržaška občina med pekovskimi mojstri. Tečaj se je začel 1. oktobra in je bil prvotno najavljen do 26. oktobra, zdaj pa je iz tehničnih razlogov podaljšan do 25. novembra.
Trikrat dvojčki. Te dni je Eksc. Prefekt iz Ducejevega sklada nakazal tri nagrade po 700 lir za dvojčke, ki jih je štorklja prinesla Menottiju Zacuttiju, AuroLiu Mi-ninu in pa Pietru Zerbinu v Gradežu.
Koncert nemške letalske godbe. V sredo zvečer je godba nemškega letalstva, ki se že dalj časa mudi v Trstu, priredila koncert v gledališču Fenice. Pri tej priliki se je na trgu Unita zbrala velika množica občinstva, ki je ob prihodu godbe priredila viharne manifestacije italijansko-nemškega prijateljstva. Koncert, ki so mu prisostvovali najvišji predstavniki oblastev, je dosegel velik uspeh.
Smrtna žrtev dela. V bolnici kraljice Helene je na kirurškem oddelku umri 174etni delavec Bruno Biancocosso iz Pirana, zaposlen v rudniški mehaniški delavnici v Sicciolu. V delavnici ga je stroj hudo udaril po glavi, da je rani podlegel.
Iz Goriške pokrajine
Praznik grozdja, ki je bil pri nas določen za četrtek, 9. oktobra, je letos potekel v znamenju vojne. Posvečen je bil predvsem Oboroženim silam in ženski Fascio je v ta namen poskrbel za čim obilnejšo delitev grozdja med ranjene in bolne vojake, ki se lečijo v naših bolnicah. Dopolavoro pa je od svoje strani organiziral delitev grozdja med vojaki, ki so dodeljeni železnici.
Dragocen spomin iz davnine ▼ cerkvi na Sv. Gori. Na stotine in na tisoče prihaja vernikov iz dneva v dan na Sv. Goro, a najbrž jih je bilo doslej malo med njimi, ki so postali pozorni na majčken kamenit fragment z napisom v steni za glavnim oltarjem. Odkritje tega fragmenta je dalo znanstvenikom pobudo za podrobno raziskavo in dognali so, da je bil izkopan
Ljubljana, 9. oktobra.
Včeraj ob 18. se je v Jakopičevem paviljonu zbrala množica kulturnega občinstva, da prisostvuje pomembnemu dogodku: skupina umetnikov, ki se zbira v klubu »Lada«, je otvoriia svojo razstavo. Otvoritvi so poleg drugih prisostvovali predsednik Narodne galerije dr. Windischer, upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič, zastopnik mestnega poglavarstva, pa številni tovariši razstavljajočih umetnikov, prijatelji umetnosti in zastopniki tiska.
Goste je pozdravil predsednik Lade
akad. slikar Ivan Vavpotič, ki se je v svojem nagovoru spominjal zgodovinskih dogodkov letošnje velike noči in poudaril, da slovenski umetniki tudi v novih razmerah ne držijo križem rok. Po Klubu neodvisnih in Trojici, ki sta žela izredne uspehe ter zasluženo priznanje tudi od italijanske strani, se zdaj predstavlja skupina, ki se ne peha za gesli, temveč hoče biti samo skupina skromnih deLavoev na njivi božji, ki ji pravimo umetnost. Druži
leta 1539. ob priliki kopanja temeljev za prvo cerkev. Fragment je neke vrste spo-minček — v premeru obsega 30 mm — kakršnemu so svoj čas rekli Agnus Dei in so ga romarji prinašali z božjih poti za odpustke. Najdba priča, da je morala v času, še preden je bila zgrajena prva cerkev na Sv. Gori, obstajati kapelica, h kateri so že prav tako romali verniki od blizu in daleč, a zgodovina doslej o nji še ničesar ne ve. Fragment nosi napis »Ave Maria, gratia plena, Dominus tecum, be-nedicta Tu in mulieribus« in predstavlja dragotino redke lepote. P0 vsej priliki izvira iz kraja XV. stoletja.
Smrt rojaka v Južni Ameriki. Dne 26. avgusta je v Južni Ameriki umrl komaj 381etni Anton Pipan s Planine pri VipavL
Nesreča s staro granato. V goriško bolnico so pripeljali 27ietnega posestnika Ivana Sušiča, stanujočega v ulici Castaldi 9. Sekal je les ob cesti proti Sv. Marku, pa je po nesreči na lepem zadel na staro granato, da je ozračje pretresla silovita detonacija. Pri eksploziji je dobil Sušič precej hude poškodbe po nogah in po životu. Dogodek vnovič opominja, da je treba biti pri delu na krajih, kjer je nekoč divjala vojna, od sile previden.
Z Gorenjskega
21. obletnica koroškega plebiscita bo danes praznovana po vsem Koroškem. Z vseh hiš morajo viseti nemške zastave. V Celovcu bodo ob 11. olprli v Umetniškem domu razstavo spominskih dokumentov. Zvečer bodo trobili s stolpa deželnega dvorca, nakar bo v gledališču prireditev Hitlerjeve mladine ob spremstvu gledališkega orkestra. Besedilo je napisal Josip Friderik Perkonig. Na spominske table v deželnem dvorcu bo že zjutraj položen venec Adolfa Hitlerja. V Celovcu in Beljaku mora delo ob 9. do 12. ure počivati, da se lahko delavci uieleže manifestacij.
K pregledu konj v Kranju so prignali kmetje mnogo živali, ki so kljub neenotnosti pasme pokazale, da imajo Gorenjci mnogo ljubezni do konjereje. Vse kobile so bile dobro oskrbovane in pravilno rejene. Izmed 726 prignanih kobil so jih vpisali v rodovnik 120 in sicer iz radovljiškega okraja izmed 203 prignanih 56, iz kranjskega okraja izmed 140 prignanih le 28, dočim je iz bivšega loškega okraja vpisanih v rodovnik izmed 23 kobil samo 12. Dogon iz kamniško-litijskega okraja je bil 276 kobil, za vpis v rodovnik so jih pa priznali ie 24. Strokovnjaki so splošno ugodno presolili gorenjsko konjerejo in obetajo lep razvoj, predvsem zaradi tega, ker je zanimanje kmetov za to lepo panogo kmetijstva zelo živo. Odslej bodo na Gorenjskem enotno gojili noriško pasmo. Pripeljali bodo več državnih žrebcev v novo ustanovljene ople-menjevalne postaje.
Za ohranitev visokogorske divjadi bo treba letošnjo zimo mnogo prehrane. Ker je seno poleg druge krme potrebno za vojsko, potrebujejo 200.000 kg divjega kostanja-Minister za ljudsko prosveto je pozval vso šolsko mladino v Nemčiji, naj zbira divji kostanj. Po možnosti naj vsak učenec prinese 10 kg. Razen tega naj mladina zbira robidno in drugo listje.
Zbor v Mežiški dolini. Za danes ob 15. uri je sklican v Guštanju v Mežiški dolini zbor, ki ga ura 1 no imenujejo »manifestacija zvestobe«. Nastopila bo obmejna godba »Hit-lerjugend« in dva godbena zbora Govoril bo načelnik civilne uprave Franc Kutschera.
85 let karavanške železnice. Te dni mineva 35 let, odkar je železniško ravnateljstvo v Beljaku izročilo karavanško želez-
jo iskrenost hotenja, jasnost izraza, poštenost in vztrajnost v dedu. Pobožno se klanja pred geniji velikanov, odklanja pa tuja očala ter revijske vzorce in recepte Naslanja se le na lastno notranje in zunanje gledanje, na lastno srce in oko, svetli vzor pa ji je domača tradicija. Svoj govor je predsednik zaključil s poklonom umotvorom naših klasikov in romantikov od Lan-gusa, Tominca, Wolfa, Stroja do bratov Šubicev pa Groharja in Ferda Vesela, nestorja in ustanovitelja Lade.
Zastopnik Visokega komisarja g. Ioanini je na predsednikovo prošnjo nato proglasil razstavo za otvorjeno. Razstava je s slikami in kipi napolnila vse tri dvorane paviljona in bo po svoji pestrosti brez dvoma vzbudila mnogo zanimanja v naši javnosti. — Spričo dejstva, da v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti že del j časa razstavlja izbor svojih del akad. slikar France Pavlovec, imamo zdaj kar dve likovni razstavi, ki nazorno izpričujeta voljo in uspehe naše umetniške tvornosti.
nico javnemu prometu, železnica s slikovitimi razgledi se deli v 4 dele: proga med Celovcem in Podroščico, Karavanški predor, proga do Jesenic in stranska proga od Beljaka do Podroščice. S karavanško in bohinjsko železnico sta bila Celovec in Beljak zvezana s Trstom.
Iz Spodnje štajerske
Zlata poroka. Pretekli torek sta praznovala zlati jubilej poroke Mariborčana upokojeni okrajni tajnik Ivan Koudelka in soproga Alojzija. Slovesnost je bila pri sinu Rudolfu, inženjerju državnih železnic v Beljaku.
V tečaj za voditeljsko šolanje v Celju je bilo vpoklicanih 80 krajevnih voditeljev in voditeljic. Tečaj traja 14 dni. Predavajo jim o narodno socialističnem svetovnem nazoru in o nemški zgodovini. Podobni tečaji se bodo ponovili v ostalih okrajih.
Prvo skupno poslušanje radijske oddaje v Celju je bilo prirejeno 3. oktobra, ko je govoril Adolf Hitler. Poslušalci so se zbrali v sejni dvorani okrajnega vodstva. Zvočniki so bili nameščeni tudi po vseh trgih in glavnih ulicah.
Šolsko leto na mariborski višji šoli se je pričelo 6.. oktobra. Ze 2. in 3. oktobra so bili vsi dijaki povabljeni v taborišče pod Pohorjem, kjer je ravnatelj Porsche razlagal mladini, da zahteva od nje strum-nost in požrtvovalnost prav tako, kakor marljiv študij. V taborišču so se dijaki telesno vežbali
Celjska nedelja je bila tokrat živahna. V parku je bil promenadni koncert celjske standarte. Popoldne so bile različne športne prireditve, zvečer pa pestra prireditev vojske. Nastopili so nekateri dunajski umetniki Podobna prireditev je bila v soboto in je bila dvorana obakrat razprodana.
Za las je ušel smrti. 171etni hlapec Lojze Lipovec, uslužben pri posestnici Moni-ki Salamonovi v Lokavcih, se je peljal na enovprežnem vozu proti progi med Kri-ževci in Ljutomerom. Ustavil se je pred prelazom, ker se je ravno bližal osebni vlak iz Gornje Radgone. Tedaj pa se je kobila splašila in planila naravnost proti lokomotivi. Lojze je bliskovito skočil z voza in si rešil življenje, lokomotiva pa je odbila kobilo z vozom vred. Kobila je obležala in so jo morali na mestu pokončati. Posestnica trpi 1500 mark škode.
Novi grobovi. Na svojem posestvu na Bizeljskem je umrl za srčno kapio brežiški posestnik in bivši mesar Jurij Dru-škovič. Star je bil 51 let. Pokopali so ga v Brežicah. — V Mariboru je umrl 10-letni Alojz Klavora, trgovčev sin. V Studencih je umrl 781etni zasebnik Martin Poplč. V Celju je umrl hišni posestnik Franc Ramskugler.
Obsojeni plenilci. Pred deželnim sodiščem v Gradcu so se morali v ponedeljek zagovarjati 201etni France Kosi, 191etni Janez Kosi, 191etni Stanko Skerbinek, 18-let-ni Viljem Vodušek, 451etna Klara Weisba-cherjeva, 451etni Feliks Kosi in še neki mladoletnik, vsi iz Maribora, ki so v nemirnih prevratnih dnevih tik pred vkora-kanjem nemške vojske v Maribor ople-nili nekatera stanovanja. Svojo delavnost so nato razširili še na ljutomersko okolico in nekatere druge spodnještajerske kraje. Obsojeni so: Vodušek na 10 mesecev strogega zapora, Skerbinek na 5 let, Janez Kosi na 6 mesecev, Feliks na 10 mesecev, Franc Kosi na 5, Klara pa na 6 mesecev težke poostrene ječe. — Nadalje je bil v Gradcu obsojen Mariborčan 241etni Cucek, ki je poleg drugega kradel tudi ročne granate. Pokoril se bo 15 mesecev.
29
J. Marquand
HVALA LEPA,
GOSPOD NOTO!
Preden sem utegnil končati, je planila na noge.
»Če morda ne veste, kaj mislim o vas, je najbolje, da vam odkrito povem,« je udarilo iz nje. »Nezmožen človek ste. Bedak ste in vsi vedo, da ste bedak. To mi boste plačali, zanesite se. Kaj pa mislite, da morete storiti, vi? Kam me mislite odvesti?«
Večino tega oštevanja sem preslišal, d asi mi je bilo kaj malo všeč.
»Odvedem vas nekam, kjer bova oba na varnem,« sem odgovoril. »Imam prijatelja Kitajca, ki bo gotovo vsaj deloma razumel to istorijo... dobrega prijatelja ... kneza Tunga. K temu vas odvedem, v njegovo hišo, kakor hitro si ogrnete plašč.«
»V kitajsko hišo bi me radi spravili? Upam, da ne govorite resno.« Govorila je z rezkim, nejevernim glasom. »Če bi storili kaj takega, bi našla način, da se vam osvetim.«
»Jaz pa mislim dognati, kaj delate tu. Dognati mislim, zakaj so me hoteli umoriti... in pri tem se mi bo najbrže posrečilo, da vam rešim glavo,« sem odvrnil. »Nate svoj plašč,« sem dodal ter ji ga položil okrog ramen. Nora si ga je znova snela in ga vrgla na hrbet naslanjača.
»Zaman je, da tako de^te Prav nič dalj se ne moreva obotavljati.«
Omahovala je. Razen najinega pogovora jo je begalo še nekaj drugega.
»Takoj ne morem iti. Obiska pričakujem... vsak čas mora priti.«
»Naročite, da ste morali v mesto. Čim manj ljudi boste videli prihodnja dva ali tri dni, tem bolje bo za vas.«
Obrnil sem se, da bi vzel njen plašč, a tisti trenutek sem zagledal nekaj, kar je zbudilo v meni živahno zanimanje. Na mizi pri oknu je ležala zvita kitajska slikanica. Spoznal sem brokat na hrbtni strani, bogat brokat v črni in zlati barvi. Spoznal sem tudi nežne vložke iz slonove kosti na lesenem toku. Slikanica je bila ista, ki sem jo tisto jutro videl pri sebi na domu.
14. poglavje.
»Oho, to je zvitek s slikanico!« sem vzkliknil. »Slišal sem, da se zanimate za umetnine... «
Krenil sem proti mizi, da bi ga vzel, toda Nora je stopila za menoj in me zgrabila za komole«.
»Pustite ga!« se je uprla. »To vam ni nič mar.«
A tedaj sem že držal zvitek v rokah.
»Torej ste ga kupili?« sem vprašal. »In Pu je prišel semkaj, a? Res zanimivo. Vedel sem, da ga meni ne misli prodati; čestitam, gospodična Joyceo-va ... kakor kaže, ste bogati.«
»Položite zvitek nazaj,« je oporeklo dekle. Prsti so se ji krčevito stisnili okrog mojega komolca. Roke so ji drhtele. V njenem glasu je bilo nekaj tako nujnega, da je postala moja radovednost še večja. Od razburjenja je bila dobila skoraj moledujoč izraz in se je tega morda tudi zavedala.
»Prosim vas,« je zajecljala, »prosim vas!«
Toda jaz sem še vedno držal za zvitek.
»Vzameva ga s seboj,« sem rekel. »Saj nimate nič proti temu, kaj?«
»Niti ne mislim na to, da bi ga jemala s seboj! Saj ni vaš, moj je! Če ga takoj ne položite nazaj...«
Preden je končala, se je začulo trkanje na vrata.
»Ostanite, kjer ste,« je rekla Nora. »Sama poj-dem odpirat.«
Toda jaz sem bil pred njo pri vratih.
Odprl sem linico pogledal na hodnik in zagledal pred seboj gospoda Puja, starinarja.
Naglo je mežiknil s poševnimi očesci, drugače pa ni pokazal presenečenja.
»Ali je gospodična Joyceova doma?« je vprašal v zelo negotovi angleščini, trudeč se, da bi pogledal preko mene naprej.
Odgovoril sem mu po kitajsko, da me Nora Joy-ceova ne bi razumela.
»Gospodična Joyceova mora v mesto. Ne utegne vas sprejeti.«
»Gospodična Joyceova,« je s po vzdignjenim glasom zaklical Pu, »nekaj vam imam povedati.«
Preden sem jo utegnil zadržati, me je dekle odrinilo v stran in odprlo vrata. Vsa rdeča je bila v obraz in srd se ji je lesketal v očeh, toda h gospodu Puju se je obrnila s smehljajem, ki ji ga je gospod Pu vrnil.
»Kar noter, gospod Pu,« je rekla. »2e dolgo vas čakam.«
Starinar je stopil mimo mene in obstal sredi sobe.
»Hvala, gospodična Joyyceova. Veseli me, da ne mislite iti z doma.«
»Tak to vam je rekel?« je dejalo dekle. Razjarjena je bila tako, da sem se vpraševal, ali bo mogla obrzdati svojo jezo ali se bo dejansko izpozabila nad menoj. »Torej ste po kitajsko rekli gospodu Puju, da ga ne morem sprejeti?« me je vprašala. »Ali boste odgovorili ali ne? Je res ali ni res?«
»Res je,« sem odgovoril ter pomenljivo pogledal gospoda Puja. »In storil bom vse, da gospod Pu kar moči skrajša svoj obisk. Danes je prišel k meni vohunit. S to slikanico je prišel.« Potrkal sem z roko na zvitek, ki sem ga držal pod pazduho. »V resnici mi pa slike niste mislili prodati, kaj ne, gospod Pu? Prišli ste, da bi dognali, kaj sem delal snoči pri majorju Bestu in kaj mi je povedal major Best Zdaj se sučete okrog gospodične Joyceove z isto slikanico. Najbrže bi radi odkrili, kaj ve gospodična Joyceova, jelite, gospod Pu? In še nekaj vas hočem vprašati. Kaj ste rekli o meni gospodu Vu Lo Fengu, da se je vtihotapil v mojo hišo?«
Se preden sem končal, sem videl, da je škoda časa, ki ga zapravljam s temi vprašanji. Zdaj ve, kaj sumim o njem in se bo znal ravnati. Lice gospoda Puja je bilo dobilo tisti posebni goveji izraz, ki ga ima Kitajec vselej, kadar hoče skriti svoje misli. Toliko izkušen sem bil, da sem videl skozi to krinko in vedel, da je vsaka moja beseda vdol-bena v spomin gospoda Puja. Njegov potrti in zbegani obraz je bil od sile hinavski. Kar preočitno je kazal težo svojih častitljivih let. Izkušnja me je bila naučila, da kitajskim trgovcem ni zaupati, kadar postanejo blebetavi in zaigrajo vlogo častitljivih starih gospodov. Prav za to vlogo se je bil odločil gospod Pu.	.
Mali oglasi
Služb o.dobi
besedi L —.60, utu — .60. ta daianje naslova >11 za Iifro L 2.—.
Kuharico
aamostojno, srednjih let. za vsa dela k štiričlanski družini, v sredini mesta, sprejmem takoj Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna 160«.	17160-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj. Jože Šile, krojač, Sajevec št. 27, p. Ribnica na Dol. 17132-1
Samostojna
prodajalka
za knjigarno in trgovino s papirjem, dobi mesto takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna«.
17138-1 Dober mehanik
|B pisalne in računske stro-j« dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik«. 17135-1
Vajenci (ke)
Besed* L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro t 2.—.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in kopalnico iščeta boljša novoporočenca za 1. november. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Magistratni uradnik«.	17157-21a
Stanovanje
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Lepo enosobno stanovanje
oddam proti odstopnini čisti, mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«.	17150-21
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60,
i3 4 lian je naslova ali za Iifro L 2.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj dvema gospodičnama, s souporabo kopalnice, ev. s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17148-23
Učenko
»prejme takoj salon dara-ukih klobukov Mimi Sark, Kreditna banka. 17093-44
a
Beseda t —.60. taksa —.60. u daianje naslova di za Iifro l 2.—.
Pouk v nemščini
daje gospodična tudi začetnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.
17143-4
Vpisovanje
v učne tečaje
za privatiste bo do 15. oktobra dnevno od 14. do 16. ure na Smartinski cesti 10, pritličje, levo. — Privatna gimnazija v Ljubljani.
17141-4
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslovr ali za 5ifr 1 2.—.
Gospodične neveste,
mudi se Vam nakup krasnega posteljnega perila iz predvojnega blaga. — Iz prijaznosti povedo za Bežigradom, Svetosavska 10-1.
17145-6
Kauč
dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17140-6
Otroški voziček
globok, prodam. Stegnar, Predovičeva ul. 25, Moste.
17134-6
		
1	Tn	TJTSm
za laianjc naslova tli es lifrc t 1.—. _
Voziček
na štiri kolesa, nosilnost do J00 kg, kupi Ign. Vok, Tavčarjeva 7.	17156-7
Balone in
hrastove sode
vseh velikosti kupuje tvrdka E. Jeras in drug, Ljubljana, Tyrševa c. 33.
17154-7
Beseda L —.60, taksa —.60. za lajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Knjige vseb strok
antične vrednosti po zelo ug."dm ceni prodam. Vodje univerzitetnih instituti) in bibliofili vabljeni. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. V kolodvorski 2* 27-b
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za Iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, v bližini bivše banske uprave, oddam s 15. oktobrom solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17147-23
Opremljeno sobo
za dva gospoda ali dijaka, z ali brez hrane, oddam takoj v centru. — Zidarič, Resljeva c. 1-1. 17142-23
mšk
Beseda t —.60, taksa — .60, za dajanje naslova ali za Iifro L 2.—s
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, z dvema posteljama, v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitno«.
17149-23a
Posestv
Beseda L —.60. taks« —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 2.—
Parcelo
za vilo, prekrasno — naokrog vrtovi — prodam. 813 m2, po 165.— lir m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smoletova-Koba-ridska-Livarska«. 17128-20
Hišo ali zemljišče
kupim blizu Novega mesta. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Gotovina«.	17126-20
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli » šifro L 2.—.
Pisalni stroj
znamke »Triumph«, prodam. — Ogled realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
17152-29
Pisalni stroj
skoro nov, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17131-29
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje nas''-a ali za šifro l 2.—.
Kislo zelje in repo
po najnižji ceni vsa' > množino dostavila Homan, Sv. Pet a c. 81, tel. 35-39.
15902-33
Izduhljepto
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie -	«
šifro L 2.—.
Prodamo
kompletno spalnico in kuhinjo, modroce, postelje in razno drugo dobro ohranjen'• pohištvo. ABC, Ljubljana, Medvedovd c. 8, poleg kolodvora Šiška.
17155-12
Pohištvo
dobro ohranjeno in čisto ter druge gospodinjske stvari, ugodno naprodaj. Ogleda se vsak dan od 10. do 12. ure: Vrhovčeva ulica 12, visoko pritličje, levo (pri Taboru). Prodaja se vrši v sredo 15. t. m. ves dan.	17151-12
Stanovanja
Izgubljeno!
V soboto 4. t. m. je bila pozabljena aktovka v tramvaju štev. 2. Najditelja naprošam, da sporoči svoj naslov, odnosno jo vrne: Antonu Knezu, Tržišče, Dolenjsko, proti nagradi.
17129-28
Otroški plašček
svetlozelenkast, je bil pozabljen v ponedeljek v Tivoliju blizu glavnega prelaza. Najditelj naj ga odda proti nagradi na Tržaški c. 17a-III. nadstr. 18139-28
Filatelija
Beseda L — 60, taksa —.60.
za dai?i'e naslova ali za šifro I 2.—.
j Novost za !	filateliste
i Pravkar sem prejel novo i izišlo bloko in serijo »Sme-' derevo« in jo nudim za | vsoto lir 1800. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim uietnikom. Knjigarna Tanez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 17072-39
Besed* t —.60. taksa —.60. t» dajanje naslova ali m Iifro I 2.—
Eno- do dvosobno stanovanje
prazno ali opremljeno, za čimpreje, rabi mirna boljša stranka dveh oseb. Plačam več mesecev naprej v denarju ali kurjavi (drva). — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar ali kurjava«.	17153-21»
Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro I 2.—..
Lovski pes
nemški kratkodlaki ptičar se pogreša od ponedeljka zvečer. Dotični, ki bi kaj vede' o njem, se naproša, da sporoči na naslov: G. Zupančič, Kersnikova ul. 3.	17124-27
Obnovite naročnino!
ESPOSITORI ALLA FIERA Dl LUBIANA
RAZSTAVLJALCI NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU
BREDA
COSTRUZIONI MECCANICHE
CAPITALE SOCIALE LIRE 200.000.000.—
VIA BORDONI 9 STABILIMENTI: Šesto San Glovanni (Milano), Brescia, Mestre, Roma, NapolL
Le Ar mi della Vittoria Esercito — Marina —
Aviazione Le macch&ne della pace
Materiale rotabile ferrotranviario — Macchine elettriche, agricole e industriali — Macchine per trattamento dei minerali — Compressori stradali — Caldaie — Serbatoi — Carpenterie metalliche — Acciai — Getti di acciaio — Pezzi stam-pati e forgiati — Costruzioni navali
Mehanične konstrukcije Delniška glavnica L. 200,000.000.—
VIA BORDONI 9 Tovarne: Šesto San Glovanni, Milano, Mestre, Roma, Napoli
Orožje za vojsko, mornarico In letalstvo Stroji miru
Vozni materijal za železnice in tramvaje, električni kmetijski in industrijski stroji, stroji za obdelovanje kovin, cestni kompresorji, kotli, rezervoarji, kotlarstvo, jeklo, lito železo, tisk v kovino, ladijske konstrukcije.
SOCIETA ITALIANA ERNESTO BREDA — MILANO
DALMINE S. A.
CAPITALE: GLAVNICA:
L. 120.G90.000
TUBI DI ACCIAIO SENZA SALDATURA FINO AL DIAMETRO DI 825 mm in tutte le esecuzteni e per tutte le applicazioni.
BREZŠIVNE JEKLENE CEVI DO PREMERA 825 mm v vseh izgotovitvah
in za vse uporabe.
Zastopnica za Ljubljano:
I. S. D. A. -
Agenzia per Lubiana:
LUBIAHA,
(Napeljave za črpanje in dovajanje vode) Impianti Sollevamento Distribuzione Acqua
Via 6. Verdi 2
LJUBLJANA
Mostra delle Ferrovie Italiane
delSo Stato Razstava italijanskih d?ž. železnic
L'Amministrazione delle Ferrovie Italiane dello Stato partecipa alla Fiera di Lubiana con 1'invio dei piii recenti e moderni tipi di materiale ferroviario co-struiti in Italia:
—	una locomotiva elettrica a corrente continua 3000 volt della potenza di 2100 KW e della velocita massima di km. 120
—	una locomotiva a vapore aerodinami-ca sistema FRANCO per treni rapidi. Essa sviluppa una produzione di vapore superiore a quella delle caldaie di tipo normale con un aumento di potenza ed un risparmio medio di carbone del 17%.
—	una carrozza ristorante con servizio di bar per treni turistici organizzati dall'Opera Nazionale Dopolavoro
—	un carro per trasporto merci con la cassa costruita interamente in al-luminio anzicche in acciaio.
—	un carro per la lavorazione della gi-nestra, che, spostandosi nelle localita ginestricole costituisce un punto fon-damentale per la risoluzione del problema di valorizzazione della ginestra.
Inoltre vengono presentati 2 pannelli illustranti l'uno l'adeguazione dei mezzi di trasporto ferroviari alle sempre cre-scenti necessita belliche e civili e 1'altro 1'attivita ed i servizi esplicati dalla Mi-lizia Nazionale Ferroviaria nell'attuale momento.
Viene pure presentato il plastico della nuova stazione di Venezia S. Lucia.
Uprava italijanskih državnih železnic se udeleži Ljubljanskega velesejma in bo razstavila na njem poslednje in najmodernejše tipe železniškega materijala, zgrajenega v Italiji, in sicer:
—	Električno lokomotivo s stalnim 3000-voltskim tokom, z močjo 2100 KW in največjo brzino 120 km na uro.
—	Aerodinamično parno lokomotivo sistema FRANCO za brze vlake, ki razvija večjo množino pare kakor normalni kotli ter večjo silo in dosega povprečno 17% prihranka na premogu
—	Jedilni voz z buffetom za turistične vlake, kakor jih organizira OND.
—	Tovorni voz z okrovjem iz aluminija mesto železa.
—	Voz za predelavo lakotnika, ki se postavi v kraje, kjer raste to bodičevje tako, da služi neposredno za praktično rešitev problema glede valorizacije te rastline.
Nadalje se razstavita dva grafikona, ki kažeta, kako so se železniška prevozna sredstva prilagodila vedno bolj naraščajočim vojnim in civilnim potrebam, in delovanje ter službovanje nacionalne železniške milice v sedanjem času. Razstavi se tudi plastičen model nove železniške postaje Benetke — Sv. Lucija.
Gruppo — Skupina
T O H I N O
MMMBHHK« I
Rappresentante per la Provincia di Lubiana:
MACCHINE ELETTRICHE, POMPE E VENTILAT0RI ELEKTRIČNI STROJI, ČRPALKE IN VENTILATORJI
Zastopnik za Ljubljansko pokrajino:
Elektroindustrija S. A« Lubiana, Gosposvetska 13 Elektroindustrija, d. d. Ljubljana, Gosposvetska 13
Ercole Marelli & Co S.A. Corso Venezia 16, Milano
TRIESTE
VIA L. CADORNA, 12 A
MILANO
VIA VITRUVIO 35
1B1RHJNO AGOST1IN1S
STAND 138 143
TUTTE LE MACCHINE UTENSILI
VSE POTREBNE STROJE IN POTREBŠČINE ZA DELAVNICE
Compagnia Generale di Elettridta, Milano
Macchine - Motor! - Trasformatori	Stroji - Motorji - Transformatorji
Apparecchi elettrodomestici - Appa-	Gospodinjski električni aparati - Ra-
recchi radio - Frigoriferi elettrici.	dijski aparati - Električni hladilniki.
Rappresentante per la Prov. di Lubiana:	Zastopnik za Ljubljansko pokrajino:
Ing. IVAN AHTIK - Livarska ulica 6 - Lubiana
olive-b"ti
Macchine per scrlvere da uKicio e portatili
Agenzia per la Provincia di Lubiana:
S. C. I. E. - MILANO
Ufficio di Lubiana: Tyrševa cesta 33 telefono 26-66.
Fiera dl Lubiana — PadigKone D. Posteggi 130—131—133—133.
Pisalni stroji za pisarne in potovanja
Agencija za Ljubljansko pokrajino:
S. C. I. E. - MILANO
Pisarna v Ljubljani: Tyrševa cesta 33
telefon 23-66.
Ljubljanski velesejem — Paviljon D. stojnice 130—131—132—133.
oli"ve"b"bi
Iščemo v centru Ljubljane
trgovino z izložbo
in 2—3 prostore za pisarno s pritiklinami. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »V mestu«.
Premogokop št. Janž
išče mlajšega
rudarskega inženjerja
s prakso na premogu,
dva rudarska paznika
z rudarsko šolo in prakso, nadalje
korespondenta
samostojnega in perfektnega v italijanskem jeziku — za čimprejšni nastop.
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na: Premogokop And. Jakil d. d., Krmelj.	4680
Steklenice
eprane, medicinske in je-lenke, kupi lekarna Baho-vec, Kongresni trg.
16461-7
Inserati v Jutru" imata
««
velik uspeh
,!!lll!lllllllllllllllll!llllll
llllllllll!|1|||||||||||lilll!ll!|
SC"S GEROLAMO PAGLIANO
gir^A® I Cisti KRI F 0 OS E N Z E
a Lubiana presso d. A. Sala« | v Ljubljani pri d. d. Sala«
ČASA Dl ORTOPEDIA .m" - ORTOPEDIČIf! ZAITOD ..RAL"
€r. C a r r a n o Via S. Marta, 25-MILANO - Telefono 84.345
brez
operacije
ERNIA
sen za
operazione
Nuovo Otturatore speciele
Contiene in modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA, anehe volumicosa, riducendola ed im-mobilizzandola in breve tempo.
L'ortopedico autorizzato a aor-ma di legge riceve a:
KILA
Nov poseben pas, s katerim je mogoče na čudovit način zadržati tudi obsežno kilo vsakršne vrste, io omejiti in v kratkem ustaviti.
V smislu zakona avtorizirani ortoped sprejema
_ Giovedi 9 Ottobre GORIZ1A — Albergo Tre Corone _ v eetrtek, 9. oktobra
—	Venerdi 10 Ottobre IDR1A — Albergo Didic _ v petek. 10. oktobra
—	Sabato 11 Ottobre POSTUMIA — Albergo Leone _ T soboto. 11. oktobra
— Domenica e Lunedi 12 e 13 Ottobre FIUME — Albergo Reale _ T nedeljo in ponedeljek. 12. in 13. oktobra
— Albergo Posta — Maitedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre TRIESTB _ piazza Oberdan — v torek in sredo. 14. in 15. oktobra
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«
Urejuje Davorin Ravljen. - lzdaja~za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jenut - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani