Let? LXVI_Poštnina plačana t gotovini. ^ y qub[jani, v nedeljo, "dne 10. julija 1938_ Stev. 156 a Cena 2 Din •Naročnina mesečno ^^mmm^^ ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^ ^^^ .^^fli^B^ Cek. račun: Ljub- 25 Din, za inozem- HS ^ft Tffik ^^^Hr^^® ^SBt 'iana stvo 40 Din - ne- fl^B^ ^^M ^^^M MiW T® fmM BtiSfflk, B SSSB JHlf v deljska izdaja ce- ^^^^ H ^B AH Hg S CTfflk f jfigMHfe « Sarajevo kdetno 96 Din. za ^^H^ ^M Mi/ MK§f Jf gSMK ^fflmJ MMZagreb štv. 39.011, inozemstvo 120Din ^ SHB «83» B ESBB «B Praga-Punaj 24.797 Uredništvo je ▼ ^^^^ JHb^ MMlUP^ OUlraRUn^^tiP g^BBB^ Kopitarjevi uL6/ltI jeva ulica štev. 6. Telefon) nredniitv« i« »prave: 40-01, 40-03, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Veliki neredi v Palestini Razmerje med Arabci in med Židi do skrajnosti napeto Anglija je vojaške posadke močno okrepila Počitnice so ta! Znani pisatelj Martin Ileidegger je skoval rečenico o »izgubljenem človeku v svetu«. Mislil je s tem človeško množico, ki je vsa predana dnevnim opravkom in izgubljena v skrbeh za vsakdanji kruh. Še celo tisti, ki imajo več časa in svobode za gojitev duha, so zapleteni v toliko stvari in so povezani na toliko strani, da delajo videz, kakor da so vsem ljudem materialne zadevščine najvažnejša briga. Naš čas s svojo ogromno delavnostjo in razgibanostjo bi prav gotovo ne imel smisla za vzhodnjaško kon-templacijo ali budistično zamaknjenost, ki predstavlja drugo skrajnost razgibanega evropskega človeka. Prav zato pa tudi o njej nimamo vedno pravega pojma. Kajti ne more se tajiti, da tudi »adržanje ornega budista izraža gotovo življenjsko modrost, ki rajši misli v prazno in se izgublja s svojimi mislimi v praznini (ta praznina po budističnem pojmovanju itak ne more biti drugega kot neka neizražena neskončnost), kakor da bi se navezoval na stvari, ki pridejo in minejo, ki se rode in umirajo. Saj tudi krščanstvo daje prvenstvo duhovnemu življenju in bi v resnica, ne smelo biti za nikogar redko razkošje, da svoje najvišje sposobnosti uporablja za razmišljanje o najvišjem bitju, o Bogu. Sicer ne kakor budisti, za razmišljanje o nekem daljnem, abstraktnem Bogu, temveč o živem osebnem Bogu, ki vidi itn ki daje videti. Izlet v čisto kraljestvo duha, to poudarjanje prednosti notranjega poglobljenja pred zunanjo delavnostjo, ki je modrost krščanstva, ki pa jo je poznala tudi humanistična grška modrost in je lastna tudi budizmu in celo bramanizmu — je dandanes potrebno tem bolj, ker je vse splošno veljavno materialistično gospodarstvo tisto, ki uči ravno nasproten nauk. Tostranski nazor življenja, ki ga je izoblikoval že liberalcem s svojim »gospodarskim človekom« in ga dandanes zlasti nadaljuje materialistični socializem, vidi smisel življenja le v gospodarski delavnosti rn imajo zanj druge življenjske panoge le toliko smisla, kolikor služijo gospodarskemu napredku. Tako smo prišli do normalnega stanja, da se vse misli in skrbi sučejo zgolj okrog gospodarskih interesov in da mora duh odgovarjati materiji za svoje ravnanje, namesto da bi se materialna, gospodarska plat življenja orientirala po duhovnih vidikih. Prav zaradi tega, ker je človek postal golo sredstvo in le še navadno pomagalo v gospodarskem procesu — na to mesto ga namreč peha sodobni brezdušni mate-lializem — je tem bolj ves ranjen in s seboj nezadovoljen. Čuti, da »i postavljen na pravo mesto. Življenje ga čez mero utruja, potreben je oddiha in počitka, da vsaj v prostih urah za silo najde samega sebe. Oddih, počitek kajpada lahko vodi tudi v lenobo in topost, more pa biti pri sedanjem hitrem in nervozmem načinu življenja tudi edina primerna prilika, da se človek znajde v samem sehi, da goji notranje življenje in da zopet človeka v sebi odkrije. Toda tu se pojavi nova težava. Poleg toliko tfrogiih skrbi mnoge muči še ta skrb, kako in kje naj prežive 6voj oddih, svoj prosti čas, da bi bilo najbolje. Često najbolje deluje že čisto preprosto razvedrilo. Poznan je ljubek dogodek, ki se pripoveduje o sv. Janezn Apostolu. Svetega Janeza so presenetili, ko je ljubkoval grli-oo, in nekateri kristjani so se nad to zabavo pohujševali, čeprav je bila tako nedolžna, češ: kako je mogoče, da se ljubljenec Gospodov, ki razmišlja o skrivnostih zagrobnega življenja in se poglablja celo v skrivnost večne Besede, — igra z grlico in zapravlja svoj čas... Toda apostol jim je odgovoril s primero o prenapetem loku. Lok, ki je vedno do kraja napet, je v nevarnosti, da se zlomi. Prav tako j« potreben oddiha tudi človeški lok. Telesni ali duševni napor zahteva odmora, od počitka, drugače se človeške moči prehitro im nepopravljivo stro. Mnogo jih je, ki dandanes v špartn iščejo »ddiha in razvedrila. Imamo razne vrste športa: pešhojo, kolesarjenje, hojo po hribih, plezanje po gorah, plavanje, veslanje, taborenje in še mnogo drugih načinov telesnega utrjevanja. V vsem tem ni nič slabega, ampak mnogo dobrega. Človek ni le razumsko bitje, čigar edina naloga bi bila kultiviranje duha. Človek je iz duha in telesa, ustvarjen je, da živi na zemlji ter je po svojem telesu podvržen istim klima-tičnim pogojem kakor ždvali in rastline. Brez sonca, zraka in vode bi izbiral. Gotovo ni ustvarjen za to, da bi vse življenje prebil med e-tirimi stenami. To kajpada velja enako za inteligenta kakor za ročnega delavca v tovarni. Menda je bila Nemčija prva, ki je pričela po-žiljati tovarniške delavce letno za nekaj tednov na oddih v planine in na morje. Obneslo se je imenitno. Pravijo, da so stari delavci imeli zanos in radost v očeh, ko so se vračali iz gorskega kraljestva. Morda so vse življenje sanjali o blesku morja ali veličastju gora. Zdaj pa so vso to krasoto narave sami doživeli. Ganila jih je in morda so bili to najlepši tedni v njihovem življenju. V prosti naravi, na morju, na gorah človek otrese raz sebe prah dnevnega življenja, njegovo enoličnost in duhomornost. V borbi z naravo meri svoje sile, jih krepi in se telesno ter duševno utrjuje. Marsikdo v pravem Fran-čiškovcm duhu začuti v lepoti narave bratstvo t vsemi živimi bitji. Morda tudi več: začuti potrebo, da bi na lepoto stvarstva odgi mogel vse načine razvedrila našteti! Vsak stori, kakor pač odgovarja njegovi naravi, razmeram in potrebam. Večkrat jc žc sama spre-Mpmba okolja prijeten odmor, zadostuje tudi občutek, da te ne naganja kako nujno opravilo, temveč da more* z nekaj urami ali dnevi po protestu zahtevajo Arabci, naj se takoj izvrše po vseh judovskih stanovanjeh preiskave, da se najdejo bombe in municija. Potem je treba vsem Judom odvzeti pravico do orožja. Treba je skleniti sankcije proti judovskim mestnim četrtem v Haifi. Tel-Avivu in Jeruzalemu. Treba je nadalje razpustiti vsa sumljiva judovska združenja. Izgnati je treba vse judovske fanatične agitatorje. Pomnožiti je treba policijo v mestih, ki mora zamenjati neodgovorno pomožno policijo. Proti Judom je treba izvajati iste ukrepe kakor proti Arabcem. Jeruzalem, 9. jul. c. Terorizem v Palestini še prav nič ne popušča. Danes so arabski teroristi pokvarili železniško progo pri Haifi. En vlak se je iztiril in je bil promet zaradi tega ustavljen. Na angleškega visokega komisarja v Galileji je bil izvršen atentat. Komisar pa ni bil ranjen. Iz Egipta že prihajajo angleške čete in letalski oddelki Tako ima sedaj Anglija v Palestini dve pehotni ključku vojn« so našli v Reimsu vsega 10 zgradb, ki »o bile nepoškodovane. Kardinal in nadškof Reimsa Gar, ki je obenem odposlanec papeža pri slovesnostih, je imel danes v ondotni baziliki pridigo. Govoril je o poslanstvu Francije v svetu in o krščanskem duhu ter o miru v svetu. Med drugim je dejal, da je širjenje krščanskega duha ena najbolj potrebnih osnov za mir med lutrodi in driavami. Nato je tudi govoril o potrebi duhovne obnove sveta in poudarjal, da morajo vsi posamezniki in vsa skupnost v narodnem svetu delati za to, da se Francija v svojem velikem poslanstvu podpre« mili volji razpolagati. To so potem za slehernega prijetne zelenice, oaze v življenjski puščavi, kjer se spočije in more zopet najti samega sebe. Želeti bi bilo, da bi vsakemu, ki se v trudu peha skozi življenje, bila dana možnost, poiskati takšne zelenice, kjer bi se »počil, razvedril in očistil grenkega strupa, ki ga sovražnost ljudi pušča v naših dušah. Dobro spočiti sc vračamo v motež življenja optimistično razpoloženi, boljše volje, pod jot nejši in za sovražne puščice manj občutljivi. Po dneh bivanja s samim seboj bomo zopet odkrili sebe, človeka v sebi in se znova pridružili družbi koi boljši ljudje. Drin brigadi, več samostojnih motoriziranih oddelkov in devet letalskih eskader. London, 9. jul. AA. (Reuter.) Minister za kolonije objavlja, da bo poleg dveh bataljonov pešcev iz Egipta poslan v Palestino tudi 11. huzarslii polit, ki je ves motoriziran. ★ Damask, 9. jul. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras bo 20. avgusta obiskal Sirijo. V Damasku so ustanovili poseben odbor za podporo beguncem iz Sandžaka. Odbor prejema mnogo denarja iz Newyorka od tamkajšnjih sirskih društev. Antiohia, 9. jul. AA. (Anatolska agencija.) Narodne svečanosti v aleksandretskem sandžaku trajajo še dalje. Turške čete doživljajo povsod nepopisljivo navdušene sprejeme. Danes zvečer bodo povsod velike baklade. svojim nedavnim govorom v Apriliji, v katerem je napadel evropske demokracije, v resnici pa stoje stvari tako, da bržčas ne eden ne drugi tabor velesil v Evropi ne želi diplomatične rešitve španskega vprašanja, dokler ne pade odločitev na bojnem polju v Španiji sami. Izvedelo se je tudi, da jo rdeča vlada velike večino inozemskih prostovoljcev podržavila, mednarodne brigade razpustila in njihove vojake razdelila po posameznih španskih vojnih enotah, tako da bi bilo delo mednarodne komisije, ki naj prostovoljce prešteje, zelo otežkočeno, ako bo sploh mogoče. Kako naj komisija točno pregleda vse oddelke, ki se nahajajo na fronti v ogorčeni borbi? V bistvu pa ima vse to zavlačevanje svoj izvor v prizadevanju mednarodnih krogov, ki bi sploh radi preprečili uvcljavljenje prijateljske pogodbe med Anglijo in Italijo. Ti krogi dobivajo odločno pod|X>ro iz srede angleške parlamentarne opozicije, predvsem iz okolice bivšega zunanjega ministra Edena in morejo vknjižiti kot svoj pozitivni uspeh to, da odobritev angleško-španske-ga sporazuma ne more priti pred angleški parlament prej, nego p« počitnicah, to je jeseni. Tako stojimo zdaj vnovič pred dejstvom, d« s« je mednarodno ozračje v Evropi zopet pooblačilo, kar pa za nobenoga človeka ni kakšno posebno iznenadftnje... Umitt prostovoljcev angleška prva zahteva London, 9. julija, b. V političnih krogih zelo skeptično presojajo današnji položaj in izražajo bojazen, da bo zaradi nasprotujočih si stališč angleške in italijanske vlade morda prišlo do novih težav, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj odnosov med obema državama. Jutranji »Times« poskuša še enkrat obrazložiti angleško stališče. List priznava, da je Italija pravilno izpolnila prve obveznosti pakta, namreč umik svojih čet iz Libije, ustavitev protiangleške propagande po radiu, na drugi strani pa je tudi Anglija izpolnila svojo obljubo ter priznala abesinsko cesarstvo. Toda kot predpogoj za veljavnost italijansko-angleškega sporazuma je izrecno naveden umik prostovoljcev iz Španije. Od te toike Chamberlain ne more odstopili niti. za las, ker se je obvezal v poslanski zbor• niči, da bo ta pogoj strogo spoštoval. Anglija ne bo ozkogrudno tolmačila pojem rešitve španskega vprašanja, ker smatra umik prostovoljcev kot končno rešitev. To je najmanj, brez katerega rešitve španske krize sploh ni. List dalje trdi, da je nestrpnost Italije popolnoma razumljiva, ker sta ob času sklenitve italijansko-angleškega pakta imeli obe stranki vtis, da bo Franco v najkrajšem času zmagal s pomočjo novih italijanskih in nemških pomožnih čet. Zgodilo pa se je nekaj, s čimer ni nihče računal. V medčasu je dobila Barcelona čez Pireneje nove okrepitve, ki so Italijo, katera se je obvezala, da ne bo nič več pošiljala svojih okrepitev, stavile pred novo dejstvo, s katerim ni računala. Britanska vlada bo glede na to, da je pričakovati nadaljnje zavlačevanje državljanska vojne v Španiji, skušala diplomatskim potom rešiti špansko krizo na način, katerega bo smatrala, da se bo posrečil. Umik znatnejšega dela pomožnih čet iz Francove vojske bi se mogel smatrati kot nekaka rešitev od nevtralnih držav. London, 9. julija. AA. (DNB) Iz dobro poučenih krogov se čuje, da je bil angleški načrt za umik prostovoljcev iz Španije že izročen španski nacionalistični vladi. Ni pa potrdila o tem, da bi bil načrt izročen tudi republikanski vladi. I/ondon, 9. jul. c. V ponedeljek bo objavljen načrt o odhodu prostovoljcev iz Španije. Nesreča v rudnika v Vesifatiji Hessen, 9. julija. AA. (Havas.) V rovu Karolina Holdvvig v Westfaliji se je sesula zemlja na šest rudarjev. Velika nevarnost je v tem, ker se ne morejo rešilni oddelki dokopati do rudarjev. Sklepajo, da je vseh šest že mrtvih. 7 potnikov zgorelo v avtobusa __ Pariz, 8. julija. AA. (DNB) V Konstantini v Alžiru je prišlo do velike avtomobilske nesreče. Avtobus poln domačinov je trčil v tovorni avtomobil in se vnel. Sedem potnikov jo zgorelo, 17 ja težko ranjenih. Danes moto-dirke na Hermesu I Zagrebška vremenska napoved. Lokalno poslabšanje vremena z nevihtami. Dunajska vremenska napoved. Zapadno vreme se bo razširilo tudi na južni in vzhodni rob Alp, jutri zelo spremenljivo in hladno vrema. Dvajset let po konca svetovne vojne Stolnica v Reimsu obnovljena Slovesnosti se udeležuje tudi predsednik Lebrun Čez noč - nove Sezave s Španijo Nervoznosi v razmerja med Italijo in Anglijo london, 9. julija. Plotom ko )e časopisje 4m danes slikalo mednarodni položaj v najbolj rožnatih barvah, ker so bili diplcnnatični krogi prepričani, da je angleška vlada s svojim, od v9eh velesil, vključivši sovjetsko Rusijo, soglasno sprejetim predlogom, da se iz Španije odpravijo vsi inozemski prostovoljci, rešila špansko vprašanje — se je danes čez noč vse izpremenilo ravno narobe. Po načrtu velesil bi te dni imel prispeti tako H Valencije kakor iz Burgosa ugoden odgovor rdeče in narodne vlade, da privolita v to, da inozemska komisija prešteje vse inozemske prostovoljce v obeh španskih taborih. Istočasno bi velesile uvedle strogo nadzorstvo nad pomorskim prometom, ki v španskih vodah oskrbuje obe španski stranki z vojnim blagom. Ko bi bili odpravljeni iz Španije prvi transporti prostovoljcev iz obeh taborov, bi velesile priznale tako rdeči kakor narodni vdadi pravice, ki po mednarodnem pravu gredo obema strankama v španski državljanski vojni. Šele potem bi po sklepu angleške vlade nastopil trenutek, ko bi znani dogovor med Anglijo in Italijo stopil dejansko v veljavo. Sedaj pa prihaja vest, da medtem ko Španska narodna vlada pripravlja odgovor, Id je ugoden za čimprejšnjo rešitev vprašanja odprave inozemskih prostovoljcev, rdeča vlada v Valenciji »ziroma v Barceloni dela velike težave. To je rasnmljivo, ker je armada generala Franca tako rekoč že pred vrati Valencije in ker na drugi strani general Franc«, ki >o s četami generala Solehage, M jih je i pirenejske fronte poklical v Teroel, ogroža Valencijo > obkolitvijo od jugovzhoda. V takem trenutku, ko se začenja borba za življenje in smrt, v Valenciji oairoma Barceloni ne mislijo na možnost, da bi odpustili inozemske prostovoljce, ki tvorijo večji del španske rdeče armade. Odpoklic teh čet je nemogoč tudi zaradi tega, ker se r rdečem taboru prebivalstvo sedaj resno punta in ga more rdeča vlada krotiti samo s pomočjo inozemskih komunističnih brigad. Saj je položaj že tako kritičen, da so nezadovoljneži t Valenciji napravili atentat na vrhoviega poveljnika rdeče armade generala Miaja, ki je komaj ušel smrti. Zaradi tega ne samo sovjetska Rusija, ampak tudi Francija nikakor ni zadovoljna, da bi se postopanje glede odprave inozemskih čet iz Španije pospešilo, to tem manj, ker se obe ti državi nikakor nista odpovedali možnosti, da pošiljata pomoč vladi v Valenciji, ki se nahaja r smrtnem boju in jo hočejo na vsak način rešiti vsaj v toliko, da bi se sklenilo premirje in da bi prisilili generala Franca na kompromis i rdečimi. Časopisje ljudske fronte pa vali seveda odgovornost za to novo zavlačevanje španske zadeve na Italijo in tako se je zopet začela strupena, a brezplodna polemika, ki še bolj otežuje naglo rešitev vprašanja, ki že dve leti zastruplja mednarodne odnošaje v Evropi. Prijatelji rdeče Španije zlasti poudarjajo, da je poslabšal položaj Mussolini s za lepoto — za zdravje! I ^^■V KAMNU Sprejemi pri dr. Stojadinoviča Belgrad, 9. julija. AA. Ministrski predtednik dr. Stojadkiovič je dane« sprejel v svojem kabinetu novega češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Jaro-slava Lipo, ki mu je ob tej priliki izročil kopije pove-rilnih pisem. Takoj nato je dr Stojadinovič sprejel romunskega poslanika Viktorja Cadera in jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Aleksandra Vukčeviča. Ljubljana, 9. julija. AA. Gospod ban dr. Marke Natlačen od 12. t. m. pa do konca julija ne bo sprejemal strank, ker bo na dopustu. Slovenska ministra v Mariboru Maribor, fritiia. Danes j« i jutranjim brzovlakom prispel v Maribor minister brez portlelja g. dr. Miha Krek s soprogo. V ministrovem spremstvu je šef kabineta Končan s eoprogo. Dopoldne je imel gospod minister »estanek e političnimi prijatelji, popoldne pa se je odpeljal na Pohorje. S popoldanskim brzovlakom ob 16 pa je prispel v Maribor minister notranjih zadev g. dr. Anton Korošec. V njegovem spremstvu je njegov kabinetni šef Jovanovič. Na kolodvoru so gospoda ministra pozdravdi okrajni načelnik dr. Šiška, Eiletz, mestni župan dr. Juvan, senator dr. Schaubach, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, šei policije Trstenjak, šef obmejne policije Krajnovič, banovinski tajnik JRZ Marko Kranjc, ravnatelj dijaškega semenišča prof. Rihter ter več bel-grajskih časnikarjev. Gospod minister se je odpeljal v dijaško semenišče, kjer se je nastanil Novi češkoslovaški poslanik Belgrad, 9. julija, m. Včeraj popoldne je z (avtomobilom dopotoval v Belgrad novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jaroslav Lipa. Ker na meji ni bilo uradnega sprejema, ga je sinoči obiskal v imenu zunanjega ministra tajnik zunanjega ministrstva Dintič, ki ga je pozdravil v imenu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Danes ob 12 je novi poslanik obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča in mu izročil ob tej priliki kopije akreditivhih pisem. V prostorih češkoslovaškega poslaništva je novi poslanik danes sprejel novinarje in jim izrazil ob tej priliki veselje, da bo lahko na novem položaju zavzemal tako važno funkcijo. Po dveh dneh odpotuje novi češkoslovaški poslanik Lipa na Bled in na Brdo, kjer bo izročil Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu akreditivna pisma. Novi češkoslovaški poslanik ostane na Bledu do konca avgusta, ko bo ha Bledu konferenca Male zveze. Počitnice jugoslovanskih akademikov med bolgarskimi tovariši Belgrad, 9. julija, m. Kakor le štiri leta, tako bo tudi letos odpotovala večja skupina jugoslovanskih akademikov v Varno ob Črnem morju, kjer bo letovala skupno z bolgarskimi tovariši. Skupno bo v Varni preživelo počitnice 100 jugoslovanskih akademikov, in sicer 25 iz Ljubljane, 20 ii Zagreba, • i» Snbetiee in 68 iz Ilelgrada. Od nedelje Zunanji pregled V političnem poregledu dogodkov preteklega tedna je treba ločiti polje čiste politike od polja, na katerem govori orožje. Vojna na Kitajskem traja dalje in Japonci se navzlic poplavam, ki so njihovo prodiranje zadrževale, vedno bolj približujejo glavnemu mestu Hankavu. Kitajci se pripravljajo na hud odpor, toda tudi v primeru, da bi se Japoncem posrečilo zavzeti to mesto, odločitev v vojni še dolgo ne bo padla. Kitajsko-japonska vojna grozi, da se bo zavlekla v brezkončnost. Na političnem področju vojne na Daljnem vzhodu pa je prišlo do važnega dogodka. Japonci so namreč nameravali zasesti kitajski otok, ki leži pred južno kitajsko obalo, da bi na ta način mogli s svojimi letali in vojnimi ladjami preprečiti vsak nadaljnji uvoz orožja na Kitajsko skozi južna pristanišča. Proti temu sla Anglija in Francija najostreje protestirali in Francija je pretekli teden sama zasedla nekaj otokov v dokaz za to, da tamkaj Japoncem ne bo pustila, da bi delali, kar bi hoteli. Japonci so sedaj ostro protestirali v Parizu, toda več ne bodo storili, kajti k težavam, ki jih že imajo na Kitajskem, si brez dvoma ne bodo hoteli nakopati sovraštva angleške in francoske velesile. V Španiji prodirajo Francove čete čedalje globlje v rdeče ozemlje. Sedaj stojijo samo še 40 km daleč od druge rdeče prestolnice Valencije. Francov pritisk traja dalje in je malo verjetno, da bo odpor rdečih pri Valenciji trajal še dolgo časa. S političnega vidika pa se je špansko vprašanje znatno izboljšalo, kajti velesile so pristale na angleški predlog, da se naj tuji prostovoljci umaknejo s španskih bojišč. Sedaj je treba samo določiti, kako bodo prostovoljci odhajali, kdaj bodo začeli odhajati in kdo bo njihov odhod nadziral, da se ne bi potuhnili v državi. Sporazum, ki je bil dosežen, dokazuje, da predvsem Anglija in Italija želita, da bi bilo španskih zmešnjav konec, ker hočeta začeti sodelovati. Anglija na drugi strani želi tudi, da bi med Francijo in Italijo prišlo do prijateljske pogodbe, ki pa prej NE ZAMUDITE1 Prodaja blaga po zelo nizkih cenah« Podružnica Stermecki, prej« UrchoTa trgovina Celje, Glavni trg št 17 vtff-1 ; - .... . ............... • ^^ ■ ., > Maršal Cankajšek utr\u\e Hankov Hankav, 9. jnlija. b. Koncentracija kitajskih Eet okrog Hankava je odločila bitko, ki jo je na- Jovedal maršal Cankajšek. Za obletnico vojne z aponsko se naglo nadaljuje. Zadnja poročila potrjujejo, da so se ja|>onski motorni čolni pojavili 150 km daleč od Hankava, vendar pa so se morali naglo umakniti zaradi hudega ognja kitajskih baterij. ki so razvrščene vzdolž vse obale Jangce. Na Jangceu se kakih 50 km daleč od Hankava gradijo v pospešenem tempu poljske trdnjave, kamor bodo montirani topovi, ki se bodo spustili v borbo tudi z večjimi ladijskimi topovi. Kitajci 60 storili vse, da bi se ta največja in odločilna bitka Cerkvenega in neločljivega zakona v Avstriji ni več Dunaj, 9. junija. TG. Današnji listi objavljajo besedilo novega zakona, s katerim se na ozemlju bivše Avstrije odpravlja vsa do sedaj veljavna zakonodaja o sklepanju in ločitvi zakona in se bivša Avstrija podredi tudi v tem oziru nemški zakonodaji. Odslej je verski zakon v Avstriji brez veljave. Zakonski par se mora poročiti pred županom, če hoče, da bo zakon veljaven. Verski obredi niso prepovedani, toda smejo 6amo slediti civilnemu obredu na občini. Spremenjena je tudi vsa zakonodaja, ki se tiče zakonskih zadržkov in vzrokov za ločitev zakona. Zakonska zveza odslej v Avstriji ni več neločljiva. Za veljavnost in neveljavnost zakona so odločilni novi predpisi, ki urejajo krvne odnose med Nemci in Nenemci. Zakon med Judom-in Nemcem je neveljaven. Listi objavljajo ta zakon obenem z dolgimi nradnimi razlagami. Vsaka kritika novega zakona je prepovedana. Nemčija ne bo zasedla kneževine Liechtenstein Berlin, 9. jul. TG. Zadnje čase so zapadno-ervropski časopisi — med njimi švicarski — večkrat namigavah, da pripravlja Nemčija napad na deželico Liechtenstein, ki je samostojna državica med nekdanjo Avstrijo in Švico, a je v carinski in denarni zvezi s Švico. Listi so vedeli povedati, da Nemčija skrbno pripravlja svoj udar, da zasede še to deželico, kamor se je po nastopu na-rodnosocialističnega režima v Nemčiji in tudi sedaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji zateklo izredno veliko število bogatih Judov in tja preneslo tudi svoja premoŽenja. Po Lierhtensteinu samem je zavladalo že vznemirjenje in švicarske oblasti so že dale navodila obmeinemu osebju, kako postopati v primeru, da bi Nemčija deželico zasedla. Nemška vlada je sedaj glede na te vesti izdala uradno poročilo, v katerem ogorčeno protestira proti takim vestem, ki da ne odgovarjajo resnici in ki da jih trosijo samo sovražniki Nemčije. 7nnim ivn to d a te Istočasno izšlo podobno uradno poročilo tudi v Rimu in v Vaduzu. stolnici deželice Liechtensteiii. končala v njihovo korist, kajti maHtal CankajSek je prepričan, da se bo po porazu Japoncev vojna sreča obrnila na njihovo stran. Vlada z vsemi uradi in diplomatski zbor sta se že preselila v Honkong. Tokio, 9. julija. AA. Agencija Domej poroča iz Šanghaja, da čete še dalje prodirajo vzdolž reke proti Hankeu. Japonske čete, ki so 4. t. m. zasedle Dukeu, so ponovno napredovale. Glavni poveljnik japonske mornarice v kitajskih vodah je preko japonskega generalnega konzula opozoril tuje diplomatske zastopnike v Šanghaju, da se ozemlje sovražnosti razširja tudi na kraje od llankeva vse do 155 km vzhodno od reke Jangce. Admiral Oikama je po konzulu prosil diplomate, naj umaknejo tuje ladje iz označenega ozemlja, da bi se izognili vsakemu neprevidnemu spopadu ali primeru, ki bi izzvali potein razne sovražnosti. Drobne do nedelje ni mogoča, dokler t Španiji trajajo sedanje zmede. Iz P a I • ■ t i n • imamo poročila, da »e Je ta dežela spremenila v pravcato bojišče. Večkrat v preteklem tednu je tamkaj prišlo do krvavih izgredov in žrtve gredo v stotine. Doprinesen je dokaz, da je v ozadju nemirov v Palestini sovjetska Rusija, ki hoče delati Angliji težave. Mogočen korak naprej je napravila čista p>o-litika v Turčiji.. Med Francijo in Turčijo je bila namreč sklenjena prijateljska pogodba. Torej Francija sledi Angliji tudi v vzhodni Evropi. Anglija si je turško prijateljstvo pridobila z visokim posojilom že pred dobrini mesecem. Sedaj je isto storila tudi Francija. Pravijo, da bosta Anglija in Francija prišli denarno na pomoč tudi drugim balkanskim državam in jih tako pritegnili na sebe. Čemu, se sprašujemo. Zato, da bosta s tem preprečili, da ne bi vzhodnoevropske in balkanske države prišle preveč pod gospodarski in politični vpliv Nemčije, ki se zadnje čase mnogo trudi, da bi se tamkaj uveljavila, ker te države potrebuje za svojo prehrano in za dobavo surovin za svojo industrijo. Na Češkoslovaškem se razmere lepo razvijajo. Vlada je pripravila novo ureditev manjšinskih pravic in se sedaj zaporedno pogaja z Nemci, Poljaki in Madžari. Zadnji teden smo slišali, da Nemci na Češkem niso pripravljeni sprejeti te ureditve, marveč, da želijo dobiti za sebe posebno nemško avtonomijo v okviru svoje lastne državice, ki bi bila po neki zvezi priključena k češkoslovaški državi. Češkoslovaška vlada tega ne bo sprejela. Iz tega sledi, da bodo nastopili sedaj precej hudi tedni, ko se bo odločilo, če bo iz obstoječih težav med Nemčijo in Češkoslovaško prišel sporazum ali pa še večje zmede., Notranji pregled V dvajsetem letu države je predsednik vlade s prstom pokazal, kje je po načrtih vlade gospodarska bodočnost in produkcijsko osrčje države. Sredi velikega narodnega slavja je prepotoval skoraj vso Južno Srbijo, v največjih središčih novega gospodarskega procvita so bile velike slavnosti, tako v Boru ob blagoslovitvi novih najmodernejših naprav za elektrolizo bakra, v Skoplju ob blagoslovitvi temeljnega kamna nove banske palače in gimnazije, največje slavje pa je bilo v dolini reke Treske, kjer je dr. Stojadinovič slovesno pognal v pogon novo elektrarno, ki bo v kratkem doslej slabo obljudene in površno obdelane predele zalagala z najcenejšim tokom. Govorniki so ob vseh teh prilikah poudarjali silno bodočnost te zemljs, po kateri so še pred 20 leti valovile vojske vse Evrope in še Amerike. Ustanovljen bo poseben »Zavod za gospodarsko povzdigo južnih krajev« ali kratko: Zavod za Južno Srbijo. V Belgradu so slavnostno obhajali mednarodni dan zadružništva. Predsednik glavne zadružne zveze, notranji minister dr. Korošec, je ob tej priliki v svojem govoru poudarjal važnost zadružne misli in je ponovil pozive, naj se je vsi oklenejo in v njej iščejo »voje gospodarske opore. V Ljubljani je obhajal sedemdesetletnico svojega plodovitega življenja univ. prof v p. dr. Aleš USenič-nik, učenjak svetovnega slovesa, zraven pa skromnega značaja, ki je že ob mnogih prilikah pokazal globoko razumevanje za vso zamotanost življenjskih vprašanj. Zlasti pa se je jubilant uveljavil kot profesor filozofije in sociologije na teološki fakulteti, kjer je vzgojil že velik del slovenske duhovščine. Takih jubilejev je v Sloveniji malo, zato so bili tega veseli vsi prijatelji naše znanosti. Kraje okrog Bizeflskega je zadela strašna nesreča: toča je pobila vse polje in zlasti vinograde dobesedno oklestila, da je ves letošnji trud, ki je že napovedoval lepe sadove, zaman, danes so vinogradi ofmstošeni in po njih ne bo kaj brati Če ne bo izdatne pomoči, bo pozimi lakota. Ob potovanju dr. Stojadinoviča po Jttžnl Srbiji »o padle tudi nekatere važne politične izjave. Tako, da je do volitev še časa leto dni, da bo rok za podpisovanje prvega štirimilijardnega notranjega posojila zelo kratek, kvečjemu pet minut. Osebn« vesti Belgrad, 9. julija, m. Premeščen je aodnijski pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru Ivan Levičar k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Napredoval je v 4. skup. 2. stopnje Zvonimir Milhofer, svetnik 5. skup. pri ravnateljstvu drž. železnic v LjubljanL Komunisti v Solunu Atene, 9. julija. AA. (Štefani.) V Solunu j« policija prijela 15 komunistov, od katerih je 10 akademikov in 5 srednješolcev Ti študentje so v šolah organizirali komunistične celice. Naskok na Nanga Parbat Miinchen, 8. julija. AA. (DNB) Letalo, ki je dodeljeno nemški turistični odpravi, ki se skuša povzpeti na vrh Nanga Parbat v Himalaji, je vrglo 6. julija živila na prvo taborišče v višini 6200 m, zatem pa še v glavni bivak, nekaj sto metrov niže. Nato je letalo odletelo v višine nad 8000 m ter posnelo nekaj fotografskih slik g Kismeta, kamor se nemška odprava namerava najprej _pov vzpeti. Bonnet povabljen v Atene Pariz. 9. jul. e. GrSkl poslanik ▼ Parlzn Po- litis je povabil francoekega zunanjega ministra Bonneta, da naj se ob potovanju v Ankaro ustavi tudi v Atenah. Bonnet je vabilo sprejel. Msgr. Hlinka bolan Praga, 9. julija, b. Zdravstveno stanje voditelja slovaške ljudske stranke p. Hlinke se je zadnje dni poslabšalo. Včeraj so ga prepeljali v bratislavski sanatorij. Njegovo 6tanje je resno. Italiianshi dar Hitlerja Rim. 9. julija. AA. (DNB) Ob času svojega bivanja v Italiji je vodja rajha Hitler poleg drugih zavodov obiskal tudi galerijo in muzej v palači kneza I.ancelotl. Hitlerju je nenavadno ugajal stari antični kip, ki predsiavlja metalca diska. Italijanska vlada |e dala takoj izdelati kopijo tega kipa in ga poslala Hitlerju v znak osebnega prijateljstva. Berlin, 9. Julija. AA. (DNB) Načelnik štaba fašistične milice general Ru^o bo 21. iulija obiskal Nemčijo, kjer bo gost načelnika SA oddelkov Lucea. in tu\e Madžarski obisk v Rimu Rim, 9. Jnlija. AA. (Štefani.) Jutranji tisk pri naša vesti, da bosta predsednik madžarske vlade Imredy in zunanji minister Kanya 18. t. m. uradno obiskala Rim. Listi pišejo o tem obisku z živimi simpatijami ter poudarjajo, da bo ta obisk še poglobil že itak prisrčne italijansko-madžarske odnose. Listi hvalijo predsednika Imredyja, ki ga imenujejo predstavnika nove generacije in iskrenega prijatelja Italije, medtem ko je zunanji minister Kanya stari in preizkušeni prijatelj italijanskega naroda. Kupci za novo pšenico Belgrad, 9. julija, m. Jugoslavija, ki bo letos pridelala okoli 45.000 vagonov pšenice za izvoz, si je v glavnem za to količino pšenice že zagotovila kupce. Tako bo prodanih 10—15.000 vagonov pšenice v Nemčijo, 10.000 vagonov na Češkoslovaško, 3000 vagonov v Švico, 2500 v Italijo, ostanek pa v Grčijo, Anglijo in Francijo. Belgrad, 9, jul. AA. Prometni minister je odobril popust 50% na normalne železniške cene udeležencem evharističnega kongresa, ki bo 13. in 14. avgusta v Delnicah. Dr. Rudolf Leskovar Je otvoril privatno prakso v Rogaški Slatini Strah pred številkami Ničesar se »Narodov« atek v Knafljeri tfM ne boje bolj kot številki Le kdo je znašel to ne-umno matematiko, se dan za dnem jeze. Pomislite, kako je za »S. Narod« bilo pripravno, dokler nismo, operirali s številkami! Ker ob vsaki priliki zaide v ekstazo in se ob prvi rdeči srajci, ki jo vidi, že ziblje v nekakšnem zanesenjaškem deliriju, ki mu slabi čute, je umevno, da jih vidi 5000 tam, kjer jih ni niti 500. Drugi, ki imajo bolj hladne glave, pa seveda štejejo, točno, vrsto za vrsto, ia ko primerjajo z »Narodovimi« epopejami, je razlika seveda ogromna. Pa ne mislite, da se »Narode kar tako poda. Kaj še! Mi se ne damo, vpije junaško: če Jih ni bilo toliko, kot sem zapisal, pa bi jih lahko bilo. Nas in Rusov Je 100 milijonov! Schon zeigen! Zadnjič je v Pragi naštel kar 50.000 ljudi v sprevodu več, kakor jih je bilo v resnici. Ko je »Slovenec« po samih čeških sokolskih listih navedel, kako in kaj je bilo v resnici, vse lepo s številkami do zadnjega moža in do zadnjega konja, se je »Narod« razhudil in zbesnel na nas: Kaj zopet te trapaste številke! 120.000 se vendar lepše sliši, kakor pa 73.000 z vojaštvom vred! »Narod« ima sicer v nekem oziru prav: čemu bt svojim bravcem razdiral iluzije? On svoje čitatelj-stvo pozna in tudi ve, za kakšno hrano so ti »na-i oredni elementi« dovzetni. Brihtnejši med njimi pa :ie itak sami od sebe od »Narodovih« številk —< če jih sploh navaja — odbijejo eno ali dve ničli —g Bodočnost človeštva po Etbinu Kristana »Del politika« z vidnim zadovoljstvom poroča, da je sodrug Etbin Kristan kakor nalašč v dobi splošnega iskanja odkril univerzalno sredstvo, po katerem more človeštvo doseči lepo bodočnost. Takole pravi: »S. Etbin Kristan pozdravlja vse svoje znance in sodruge v Sloveniji. V pismu piše: Bolj kakor kdaj sem prepričan, da je bodočnost človeštva le v socializmu. S tem ne mislim reči* da je socializem sam sebi cilj, ampak da more 1» njegova ideja in njegov sistem rešiti tiste ogromne probleme materialnega značaja, katerih temeljita rešitev je potrebno za resnično kulturo.« — Le kaj bodo na to rekli Španci, ki so raje tvegali državljansko vojno, da se le iznebe tega zdravilnega socializma? — »Del. pol.« nato še poroča, da jo »s. Etbin Kristan sedaj urednik lepe kulturne revije »Cankarjev glasnik«, ki izhaja v Clevelandu«.; „Poslanstvo Bosne" Dr. Šime Juričič je v Sarajevu na praznit Vidovega dne govoril o nekem posebnem poslanstvu Bosne, kar je dalo povod za polemiko med sarajevsko »Jug. pošto« in belgrajsko »Samoupravo«. «Jug. pošti« je govor všeč, češ da Je res precej »praznih formul jugoslovenstva«, »Samouprava« pa pravi, da ne gre ideji jugoslovanstva zoper-stavljati neko »bošnjaštvo« in ponatiskuje tozadevni odstavek iz Juričičevega govora: »Globoka, stoletna želja Bosne po zedinjenju niti danes v teh srbsko-hrvatskih razmerjih ni utešena niti pomirjena in zdi se, kakor da je po 20 letih spet prišel čas, da se še enkrat sliši glas Sarajeva in Bosne, kakor da je prišel čas za novo poslanstvo Bosne. Srbi in Hrvati v Bosni se morajo v teh časih zavedati svojega posebnega poslanstva v črti stoletnih želja Bosne.« »Samouprava« pravi, da bi moral g. Juričič te besede nasloviti na tisto drugo stran, »kjer se jugosloveni lahko seštejejo na prste« in da »nobeno »posebno zgodovinsko poslanstvo« ne more okrepiti ideje jugoslovenstva«, ker »bosenski mučeniki so se borili za eno, nedeljivo Jugoslavijo, ne pa za njene — podružnice«. Zanimanje za emigrante Prelivanje sveta, zlasti Evrope, iz enega siste* mi v drugega marsikomu onemogoči bivanje na starem kraju. Pri tem so najbolj prizadeti židja, ki so raztreseni po vseh državah in pri raznih »čiščenjih« prvi pridejo na vrsto. Zato je razumljivo, da se židovska poročevalska družba »Jevkorc (jevrejska korespondencija) tako močno zanima za konferenco v Evian le Bain v Franciji, ki se bo v glavnem pečala z vprašanjem, kako omogočiti Židom, ki so se morali preseliti iz kake države v drugo, da bi tudi v novih državah po stari židovski tradiciji mogli najti svojo novo domovino in to čimprej, brez kake znatnejše škode na njihovi imovini. Da se pa tudi socialistična »DeL politika« zelo močno zanima za to konferenco in pridno ponatiskuje poročila omenjene židovske poročevalske družbe, je pa bolj zanimivo kot pa razumljivo, razen s stališča tiste mednarodnosti, po kateri se »Del. politika« čuti dolžno, da se potegne za vsakega tujca, da le ni — dober katoličan. Veliko romanje Hrvatov k Mariji Bistrici Zagreb, 9. julija, b. Danes se je pričelo veliko romanje na božjo pot v Marijo Bistrico. Prvo skupino je vodil osebno zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. V Mariji Bistrici bodo jutri velike svečanosti, nakar se romarji vrnejo v ponedeljek v Zagreb, kjer jih bodo lepo sprejeli. Za jutri je določenih več vlakov, ki bodo odpeljali romarje v Marijo Bistrico. Maks Schmeling spet v Berlina Berlin, 9. julija. AA. DNB na kratko poroča; Max Schmeling se je danes popoldne vrnil v, Berlin. Gdinja, 9. julija. AA. Dne 1. iulija je imelo to mesto 119.000 prebivalcev. Tako je Gdinja mesto, ki je zaznamovalo največji prirast prebivalstva od vseh mest na Poljskem. Po španskih bojiščih Barcelona, 9. julija. AA. (Havas) Uradni Ust republikanske vlade objavlja danes ukaz, s katerim se iz republikanske Španije prepoveduje izvoz kakršnegakoli denarja ali dragocenosti. Prav tako je prepovedano izvažali tudi razne bančne papirje. Saint Jean de Lni, 9. juli ja. A A. Po vesteh iz Madrida je poveljstvo republikanskih čet premestilo veliko število čet z madridskega bojišča proti Saguntu. Na bojišču pri Madridu in Toledu je ostalo vsega skupaj 30.000 vojakov. Saiamanna, 9 jui. AA. Havas: Vrhovno po-• .»eljstvo objavlja, da so nacionalisti na castellonski fronti zavzeli Nules, kjer so rdeči v obupu pred odhodom vrgli v zrak cerkve in Javna poslopja. Ujeli smo 400 miličnikov. V odseku Artane, se-verozapadno od Hinkue, so nacionalistične čete zavzele važne postojanke. Pariz, 9. jul. AA. Havas: Skupina francoskih katoličanov je organizirala božjepotno romanje v Španijo. Kardinal Verdier je voditelju tega romanja poslal pismo, v katerem provi, da je srečen, ko vidi, da »e francoski katoličani pripravljajo na obisk velikih duhovnih spomenikov katolištva v Španiji. »Ko greste n« romanje k sv. Jakobu v Koniposieii, boste s leni obnovili tišuvucUiO izročilo velikega prijateljstva in vere.« Nemcev je v Jugoslaviji samo 3%% Veliko nazadovanje v Sloveniji Naši podatki v nedeljskem »Slovencu« z dne 26. junija o številu Nemcev v Sloveniji so vzbudili prccejšno zanimanje. Da ustrežemo nekaterim izraženim željam, prinašamo danes šte- vilo Nemcev v državi, ločeno po banovinah in v primerjavi s skupnim prebivalstvom. Pri tem se je upoštevalo najprvo celotno število Nemcev, potem pa število Nemcev, ki so naši državljani. število Nemcev v Jugoslaviji po banovinah Banovina Skupno prebivalstvo Od tega z nemškim maternim jezikom vseh jugoslov. državljanov absolutno % absolutno 7, Dravska .,,,,,, 1,144.298 28.998 2-53 25.054 219 Drinska....... 1,534.739 7.698 0-50 6.915 045 Dunavska , , , , , , 2,387.295 343.885 1440 341.341 1430 Moravska ,.,,«. 1,435.584 1.404 010 1.188 008 Primorska 901.660 739 008 502 006 Savska .,..,., 2.704.383 80.501 2 98 73.710 273 Vardarska...... 1,574 243 1 110 007 1.014 006 1,037 382 8.044 078 6.890 066 Zetska....... 925.516 978 011 635 0 07 Uprava gr. Beograda . 288.938 26.612 9'21 25.099 869 Kraljevina Jugoslavija * • a • a . 13,934.038 499.969 3-59 482.348 346 Največ Nemcev je v donavski banovini; za njo prihaja savska banovina, nato uprava mosta Belgrada šele na četrtem mestu dravska banovina. Po relativnih številkah pa sledi donavski banovini (14.30%) takoj uprava mesta Belgrada z 8.69%. Savsko z 2.73% in dravsko banovino z 2.1% moramo uvrstiti že med pokrajine Nemci v dravski banovini po okrajih z minimalnim odstolkom nemškega prebivalstva. Marsikoga bo zanimalo, kako je nemški ž.i-velj napredoval ali nazadoval v posameznih okrajih dravske banovine. Številke govore tu razločno besedo, bolj ko vsaka obširna razprava. V tem utegne biti nastopni primerjalni pregled prav poučen. Okraj Brežice ,,,,,, Celje ... i i a t Mesto Celje , , , . Črnomelj..... Dol. Lendava , a , Dravograd . . , , Gornji grad , , . , Kamnik , , . , , Kočevje . , , , , Konjice Kranj ,«,,., Krško . . t s , t Laško • i < i i . Litija ..<■■■! Ljubljana . . . , . Mesto Ljubljana, , Ljutomer . , , . , Logatec ..... Maribor desni breg Maribor levi breg , Mesto Maribor , . Metlika ...,., Murska Sobota , , Novo mesto, , . , Ptuj....... Mesto Ptuj , , , a Radovljica . . ■ . Slovenjgradec , , a Šmarje . , . , . . Skupno. 1921 Skupno prebivalstvo 32 289 54.229 7.756 15.560 38 341 28 689 16.024 36.540 37.891 19.699 51.680 53.136 31.533 36 864 67.189 53.294 39.477 25 033 46.251 49.692 30.662 10.132 53.954 45.803 69.225 4449 32 760 27.285 44.919 1,060.356 Nemcev absolut. 319 770 859 588 241 1.775 28 255 9.731 401 269 162 480 169 399 1.826 4.201 58 1.853 2.908 6.595 16 2.299 3.321 573 968 488 505 305 0-99 1-42 11-08 3'78 0 63 619 017 070 25-68 204 052 030 1-52 046 059 343 1064 023 401 585 21-51 016 426 507 083 2176 1-49 185 068 41.362 3-90 1931 Skupno prebivalstvo 33.551 59.176 7.602 16.741 38.120 32.358 17.584 39.570 37.954 21.234 59.221 55.252 34.386 39.821 79.519 59.765 41381 27 439 54 656 54.877 33.131 10.536 52.597 50.405 71.042 4.257 36.322 30.246 45.555 1,114.298 Nemcev jugosL državljanov absolut. 112 389 359 554 81 825 23 88 8.665 267 154 94 208 94 277 1.326 2.456 29 708 1.310 2040 15 1.357 2.286 283 457 185 207 205 25 054 0-33 066 472 331 021 255 013 022 22 83 1-26 0 26 017 060 024 035 2-22 594 011 1-30 239 616 014 2-58 4-54 040 10-74 051 0 68 0-45 219 Kakor kaže pričujoča tabela, so Nemci v dravski banovini od 1912 do 1931 močno nazadovali (za 40%), najbolj v mestih Maribor, Ptuj, Celje, pa tudi v drugih okrajih Ljutomer, Dravograd, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Kočevje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Radovljica. To nazadovanje ima svoj razlog v spremenjenih političnih razmerah. Ko so Slovenci v narodni državi postali državni narod, je prenehal sam ob sebi pritisk avstrijske germaniza--torne birokracije in plutokracije. Nositclji tega sistema (uradniki, oficirji, veleposestniki),.ki so nikakor niso magii vživeti v nove razmere, so se izselili iz Sjovenije, z njimi so tudi še po 1. 1921 lajbolj občutno pa je prizadeto nekdanje nemškutarstvo, ki je bilo umetna tvorba ia slovenskem narodnem telesu in ki je živelo le ob s-talni podpori avstrijskega germanizatornega sistema. Ko je ta sistem prenehal, je odpadel tudi pritisk na slovenske množice in se je pokazalo zopet pravo, čisto lice naše Slovenije. Vinarska zadruga r. z. z o. z. v Kostanjevici na Krki □udi izvrstni cviček. Zadruga prejema le najboljše grozdje iz kostanjeviških in svetokrižkih goric in ga sama predeluje v enoten tip vina. — Zato nudi res le najboljšo kapljico I — Cena zmerna. Naročila se izvršujejo tudi v lastnih sodih. V/o NEMŠKE MANjStNE V DRAVSKI BANOVINI v proccnfth NV°C perilc :<3 wJ? I ¥ s A z bogato vezenino Za bolj?« parijo se zopel ninogo(uporablja lepa in ©tu-snaf vezenina. Tudi barvaste! čipke in vezeni motivi osfa-nejo lepi, če operete tako občutljivo perilo v obilni ir* blagi peni Luxa, Lux tudi najbolj" nežnim nitim ne«Jl<0~ duje in ohrani svileno periJo dolgo časa Itof asm vse poletne tkanine -^teMtfjm iud^v ra^mdd Mladinski tabor v francoskih listih Z mednarodnega mladinskega tabora: Knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo na častni tribuni ob Miklošičevi cesti med sprevodom. Vsi večji francoski listi so objavljali poročila o mladinskem kongresu v Ljubljani. Katoliški listi so mu posvetili še večjo pozornost ter objavljali obširne dopise o telovadbi in o veličastju mladinskega zborovanja. Strokovni telovadni listi so v vseh podrobnostih poročali»o doseženih uspehih pri mednarodnem tekmovanju. Glasilo francoske katoliške mladine pa je mladinskemu taboru posvetilo kar cele strani ter objavilo slike s tabora, članke o naši državi, o naši mladini ter strokovno oceno športnih prireditev. Iz obilice listov, ki so poročali o velikem prazniku naše mladine, bomo posneli samo nekaj stavkov iz dveh najbolj uglednih katoliških časopisov, to je »La Croix« in »A la page«, ki je glasilo francoske mladine. »A 1 a p a g e« poroča v dveih zaporednih številkah o taboru. Dne 30. junija objavlja sliko Ljubljane in skupine naših fantov ter čez vso stran članek »Francija zmagoslavna pri tekmah v Jugoslaviji«. Članek prekrasno opisuje sprejem francoske mladine v Ljubljani, »v kulturnem središču Slovencev, kjer sijajno govore naš francoski jezik in kjer je prijateljstvo do Francije tako iskreno, da srno hitro pozabili trpljenje dolge vožnje, ko nam je zadihalo nasproti srce tega vrlega ljudstva.« Člankar nato opisuje Ljubljano, stadion, slovensko mladino ter konča z navdušeno opazko, da so zastopniki katoliške Francije srečni, da so opravili veliko rodoljubno delo v tej prijateljski deželi. — V naslednji številki dne 7. julija objavlja »A la page« kar dve celi strani o ljubljanskem taboru. Ena stran nosi naslov »V Sloveniji je francoska katoliška mladina delala čast svoji domovini«. Sledijo tehnični članki o telovadbi, o uspehih francoskih najboljših telovadcih Jeanu Schlindweinu in Raymondu Petitu ter do natančnosti vsi podrobnostni izidi tekem v vseh disciplinah na Stadionu. Na zadnji strani pa je objavljenih šest velikih slik, ki prikazujejo veličastne prizore s tabora, vmes pa je zopet dolg članek, ki v navdušenih besedah opisuje ljubljanski tabor in zdravje slovenske mladine, ki je priredila cnegr najlepših mednarodnih taborov katoliške mladine. Kaj pokažejo te slike? Malo. Škoda, da vam ne moremo prikazati prelivanja barv v veličastnih manifestacijah med sprevodom in na Stadionu, da vam ne moremo naslikati zmagoslavnega pogleda te mladine! Kako veličastni prazniki! Kako veličastni uspehi.« »L a C r o i X'. ki je imela svojega posebnega dopisnika v Ljubljani, je vsak dan kongresa pri-občevala telefonska poročila o sprejemu Francozov, o ljubezni Slovencev do Francije, o veličastju mladinskega praznika, o kulturi Slovencev in o telovadnih izidih. Dan za dnevom so bile objavljene tudi slike o prireditvi. Najbolj ganljiv pa je članek, ki je izšel dne 3. julija pod velikansko sliko ljubljanskega Stadiona in pod naslovom: >Po Ljubljani — nauk od potovanja. V članku opisuje očividec vse, kar je videl. Proslavlja zastopnike Francije, ki so visoko dvignili ugled katoliške mladina s svojimi nedosegljivimi uspehi. Potem pa preide na pomen francoskega potovanja. »Često- krat so se v tej deželi spraševali, kaj se v Franciji dogaja. Bili so zaskrbljeni. Sedaj so videli. Naša usoda je usoda malih držav, ki se oslanjajo — ne na razrvano, ampak na močno Francijo. Naša usoda je tesno povezana z usodo katolištva. Sedaj šele razumemo nepopisljivo veselje Slovencev, ko so od katoliških zastopnikov Francije slišali pomirljive vesti glede naše domovine.« Člankar opisuje sprevod, zmagoslavni pohod francoske čete, razbesnelo navdušenje množic, ki jo jo obsipavala s cvetjem, sprevod, v katerem je bil počaščen Napoleon z »Ilirijo oživljeno«, prizore na Stadionu, ko so stotisoči vriskali svoje navdušenje, ko jo nastopila francoska skupina in ko je zaplapolala na Stadionu francoska trobojnica. Na koncu pa podaja svoje vtise o pesmi »Povsod Boga«, ki jo je pel ves Stadion in katero so iz polnih prs peli tudi Francozi, saj je njeno čudovito melodijo uglasbil francoski katolik. »V trenutku, ko se hoče. novo poganstvo širiti in se uveljaviti tudi v športu, je pretresljivo slišati, kako ves Stadion odmeva od te katoliške pesmi in kako se katoliška mladina z vso gorečnostjo oprijema gesel, ki zvenijo iz te katoliške himne ^Povsod Boga«, kot so jo peli na ljubljanskem Stadionu, jc vtis, ki se v francoskem srcu ne bo nikdar izbrisal. 7. mednarodnega mladinskega tabora: Knez namestnik Pavle se pogovarja z notr. ministrom dr. Korošcem na (ribuni ua Stadionu Kaj pravile7 K stoletnici cesarske pesmi Rog ohrani... Slo že dolgih let Narode roženemu, navdušuje, In nebo, ki to molitev čuje, S srečo, slavo in z močjo obsuje \jego, ki nam vlada rodni »vel... Pesem je pobožna... V božjem hrami moli svečenik, i njim ljudstvo moli, ki k Bogu v ljubezni kliče sami: Čuvaj Ga, naj biva koderkoli, \jemu mi do smrti smo udani — Našega cesarja Bog ohrani.« Pesem veličastna ... Zbor mladine t njo razgreva in bodri se v ioli, Kot bi vrela iz srca globine, Mlada četa pesem to frrepeva — Radost in ponos ji z lica seva. Pesem je navdušujoča... V boji Čete si. nasproti že stoje... Zdajci pesem zazveni — srce sleherno vslrepeče, kri mu vzroji. Prsi širijo se, srčnost rase, Čuj žvenkel orožja ,,, > Verne čase. Rog ohrani carja, dragi dom.< In poleže se viharni grom — mnogi jc junak položil glavo za domovja čast, za njega slavo ... O, da bi zvenela veke let. Pesem ti ponosna in vesela. Ila bi narodom ti duše grela Plamen jim ljubezni žgalu svet. O, za pojmo iz srca udani: Rog ohrani, car, Te Bog ohrani. — E. Gangl. (Učiteljski Tovariš 1807, št. 4.) — Obiščite VIT. mariborski teden od 6. do 15. avgusta 1938. Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1988. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Velika gospodarska in kulturna revija: industrija, tekstil, trgovina, obrt, kmetijska razstava, razstava cest, tujskoprometna razstava, fotoamaterska razstava, filatelistična razstava, gostinstvo, vinska po-kufinja, ženska ročna dela, razstava narodnih noš iz vseh krajev države, razstava »Nanos-, čebelarska razstava, razstava malih živali, koncertne .in gledališke prireditve, športne prireditve, veselični park na razstavišču itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo! — Izlet v Italijo, ki ga priredi Zveza bojevnikov 23. in 24. julija, velja samo 180 din, t. j. vožnja, avlobus, prehrana in prenočišče. Za državne in samoupravne uradnike je dovoljen dopust in potovanje v inozemstvo z odlokom pred-sedništva ministr, sveta, administr. oddelek Ad. br. 4065 z dne 7. julija 1938. Skupni potni list je dovolilo notranje ministrstvo Pov. I. br. 36932 z dne 5. julija 1938. Znižano vožnjo po železnici je dovolila generalna direkcija drž. žel. komerc. oddelek bT. 67700-33 z dne 5. julija 1988. Na ozemlju kraljevine Italije imamo znižano vožnjo 70% C. 312-17256-10 z dne 17. junije 1938. Če bi kdo razen vplačanih 180 din potreboval se 'lire, naj to sporoči Zvezi bojevnikov, ker po deviznih predpisih sme vsak potnik vzeti s seboj 300 lir in 300 dinarjev za skupni potni list. — Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 samo še do 12. t. m. Na poznejše prijave se ne ho oziralo. I — Turistični poleti. Italijanska družba za zračni promet Ala Littoria je vpeljala za vse delavnike turistični promet iz Trsta v Benetke in nazaj z vključenim kosilom v Benetkah. — Krajevni odbor za XX. mednarodni katoliški esperantski kongres, ki bo v Ljubljani od 6. Greta Garbo in Robert Taylor v nesmrtni Ijubavni romanci Dama s kamelijami KINO MATICA Telefon 21-24 Ob 11., 15., 17., 19. ia 21. uril Koledar Nedelja. 10. julija: 5. pobinkoštna nedelja: Amalija, devica; Veronika Jul., devica. Ponedeljek, 11. julija: Pij I., papež; Olga; Savin, mučenec. Torek, 12. julija: Mohor in Fortunat, mučen-ca; Janez Gualbert, opat. Ščip ob 4.53. Herschel napoveduje dež. Osebne cesti — Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen odide dne 12. julija na dopust in zato do konea julija ne bo sprejemal strank. = Diplomiran je bil dne 8. t. ni. na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za gradbenega inženirja g. A. Stare iz Ljubljane. — Čestitamo! — Poročila sta se v frančiškanski cerkvi gdč. Mila Čer in o v a, profesorica gimnazije v Viro-vitici, hči kapelnika dr. Jos. Čerina, in g. Josip C a p nO vi>( HO, (la jo je llkrfldel neznanemu kopalcu. Pri njem pa so našli še neko drugo leninosivo obleko, o kateri pa pravi, da jo Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v ROGAŠKI SLATINI naravni STR0IN0 PODJETJE ING. BORSTNAR TEL 45-60 IMS* STROJI - ŽEL. KONSTRUKCIJE .18 POPRAVILA 'o isti poti 85 din. Prihod na Plitvice okrog 9, Odhod i? Plilvic okrog 18. Prijave sprejema in daje informacij podružnica ZAKŠ Novo mesto, Prešernova -3. Toča — najhujša kmetova šiba Velikanska škoda v vinogradih Ban dr. Natlačen obljubil pomoč Prebivalstvo na Bizeljskem pospravlja ostanke koruze s polja. Za živino je ostala še malenkost Slovenija je kot prehodna dežela med Alpami in ravnino vsako leto deležna neviht in ujm, ki uničujejo pridelek kmečkega prebivalstva. Kljub temu pa so vremenske nesreče, ki so zadele v zadnji letih Slove-oijo, po svojem obsegu in strahoti tako velikanske, da jih tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Tako je lani toča združena z viharji uničila v pretežni večini okrajev poljske pridelke, strašno škodo pa je napravila v Bučah, v šmarskem okraju, kjer ni le uničila lanskega pridelka, ampak poškodovala nasade, tako da si tudi letos še niso opomogli, Slična nesreča, po s,'oji strahoti za spoznanje milejša, a po obsegu prizadetega ozemlja nepimerno večja, pa je preteklo nedeljo zadela najbolj vinorodne kraje v brežiškem in šmarskem okraju. V brežiškem okraju so bile prizadete občine Zdole, Sromlje, Pišece, Globoko in Bizeljsko, v šmarskem okraju pa sta trpeli zlasti občini Sv. Peter pod Sv. gorami in Podsreda. Vinogradi, ki so v teh krajih glavni del dohodkov kmečkega prebivalstva, so tako uničeni, da se bo mnogim poznalo to še prihodnje leto. Najbridkejše za Taki so bili vinogradi pred točo. Od vsega bohotnega zelenja ni ostalo razen lesa ničesar. prebivalstvo prizadetih krajev pa je dejstvo, da niso uničeni le vinogradi, ampak tudi vsi drugi nasadi. Kljub temu, da prebivalstvo o teh vinorodnih krajih ne pridela toliko žitaric in drugih poljskih pridelkov, kolikor jih potrebuje za življenje, ima vendar vsak kmet tudi še po nekaj malih njivic, na katerih prideluje krompir, koruzo in žito. V veliki večini pa je toča uničila sleherni pridelek, tako žito in zelenjavo. Zato je razumljivo, da že v prvih dnevih po toči prebivalci uničenih krajev niso imeli kaj dati v lonec. V četrtek se je tudi g. ban dr. Marko Natlačen osebno prepričal o škodi, ki jo je toča napravila v obeh okrajih. V spremstvu duhovnega svetnika in člana banovinskega sveta g. Tratnika in brežiškega okrajnega načelnika g. Kraška je prispel v Sromlje, kjer so ga sprejeli domači g. župnik, župan in nekaj prebivalcev in ga vodili po uničenih goricah. Še ta dan, štiri dni po nesreči, je ležala toča v kupih, kamor jo je zanesel naliv. To bo razumljivo vsakomur, če pomisli, da je ob sromeljski farni cerkvi po nevihti ležala toča pol metra na debelo. Navadno toča le oplazi pokrajino tako, da v ozkem pasu pobijc pridelke. V območju sedanje nesreče pa se je toča kar vrtila. Opazovalci, ki so s strahom gledali, kaj bo z njihovimi polji in vinogradi, so dobro videli, da se prav v času najhujše toče vetrovi obračajo. Zato je padala toča od petih do pol šestih in zato je tudi napravila tako škodo. Kaj čudnega, če je kmet v Sromljah, potem ko je nehala padati toča, samo s svojega ognjišča odnesel celo košaro toče, ki mu je v tem času priropotala skozi dimnik. S kakšno silovitostjo je divjala toča v vseh prizadetih krajih, je videl g. ban dr. Marko Natlačen v goricah na poti iz Sromelj v Pišece. V gozdovih je na potih na debelo ležalo nastlano zeleno listje, ki ga je toča sklatila z drevja. Človek bi mislil, da je v pozni jeseni, le zelena barva listja, ki vene na tleh, dokazuje, da temu ni tako. Kakšni pa so sadovnjaki, ki so še mnogo huje trpeli! Jablane, breskve, češnje in orehi so skoraj popolnoma zgubili svojo zeleno obleko. Pod njimi pa leži debela preproga zbitega listja in zelenega sadja. Le pri češnjah se iz zelenega listja bleste i»a gosto posejane in sedaj že rjave češnje. V pišenski občini je prav gotovo najhuje trpela Pavlova vas. Tu ni v vinogradih ostal na trti niti list Žita so zbita v zemljo, tako da ljudje nimajo niti kaj kositi. V Pišečah se je med prebivalstvom naglo raznesla vest, da je prišel gledat škodo ban dr. Natlačen in ga je zato pred občinsko hišo pričakovala že velika množica ljudi. G. ban je obljubil, da bo banovina po razpoložljivih sredstvih pomagala in da bo kmetijski oddelek banske uprave poskrbel, da bodo v prizadetih krajih povsod dobili kmetovalci ajdo, katero bodo posejali in tako letos imeli vsaj še nekaj pridelka, ki jim bo odvrnil za žgance. Prav tako bo poskrbel, da bo za prehrano krajev mogoče dobaviti zadosti koruze. Zato, da bi prebivalstvo dobilo v sedanjem obupnem položaju nekaj izrednega zaslužka, bo banska uprava dala izredne podpore občinam. S temi podporomi bodo občine izvršile favna dela na občinskih cestah in tako omogočile zaslužek prebivalstvu. Gospodu banu se je v imenu vseh zahvalil načelnik JRZ Cizelj Ivan, prebivalstvo pa se je nato razšlo potolaženo, ker je videlo, da su oblasti pripravljene z vsemi silami priskočiti na pomoč, Še huje je divjala toča na Bizeljskem in že iz velike daljave je bilo opaziti značilno barvo bizeljskih vinogradov. Kakor v zimi ali v zgodnji pomladi ;;o bile bizeljske gorice. Lepi valoviti grički so vsi rjavi in nikjer ni več videti zelenja. Strahotno neurje ni samo oklestilo trt do zadnjega listja, ampak je toča tudi napravila velikansko škodo na lesu, ki se niti pri-ftodnje leto še ne bo mogel popraviti. To ni nič čudnega, saj je toča, ki je padala na Bizeljskem, imela povprečno velikost precejšnjega oreha. Po nesreči so nekateri šli izbirat največje kose toče in našli so kos, ki je tehtal skoraj cel kilogram. To pomenja, da se je toča v zraku sprijemala. Posledica te toče pa se pozna tudi ie v tem, da je bilo prav na Bizeljskem pobitih nešteto ptic in tudi zajcev. Posamezniki, ki jih ie ujela toča nezavarovane na prostem, pa morejo pokazati na hrbtu velike modre lise, ki dobro kažejo, kam ji je zadelo težko ledeno zmo. V Bizeljskem je najhuje trpela skupina goric na Drenovcu in Orešju. Tam imajo vinograde posestniki, ki ne bodo pridelali niti kozarca vina, čeprav znaša njihov povprečni pridelek do 1000 h! letno. Drugi nasadi so uničeni tako popolnoma, da marsikje ni mogoče razločiti, kaj je sploh rastlo. Pri krompirju je zbila toča prav vse, prav tako pri koruzi, bobu in fižolu. Lepe in visoke detelje ni mogoče več spoznati. V teh krajih je bila združena toča tudi z velikanskim viharjem, čigar sledove je videti še sedaj. Na strmem pobočju je žito popolnoma zbito v tla, obrnjeno pa v smer proti grebenu, tako da dobiva človek vtis, da je nekdo njivo najprej počesal v smeri iz doline proti vrhu, nato pa jo je povaljal. Bil je to silen vihar, ki je položil bilke v nasprotno smer. Nekoliko manj hudo je trpela občina Sv. Peter pod Sv. gorami, kjer so najhuje prizadete Trebče in občina Podsreda. Vendar je tudi v teh občinah v krajih, kjer je divjala toča, v veliki meri uničena letošnja letina. Povsod je prebivalstvo obupano in značilna je izjava, ki je neštetokrat prišla iz ust starih kmečkih očancev: Kaj vino, samo da bi bil kruh! In v resnici, najbolj žalostno v nesreči je dejstvo, da prebivalstvo ni še pospravilo ničesar in da je uničen s točo prav ves pridelek. G. ban je povsod povedal, da bo za pomoč naprosil tudi oba škofijska ordinariata, ki bosta prav gotovo rade volje napravila zbirke po vsej deželi. Prav tako pa je svetoval, naj domače krajevne oblasti organizirajo medsebojno pomoč med prizadetimi in neprizadetimi kraji. Saj tisti, ki vidi nesrečo in pomanjkanje svojega bližnjega, še najraje pride na pomoč, pri čemer si misli; to, kar se je zgodilo mojemu sosedu, se tudi lahko zgodi meni. Da je pomoč nu;'no potrebna, nudi dokaz še prav posebna gospodarska struktura teh vinorodnih krajev, kjer večinoma vse prebivalstvo živi le od izkupička za vino. Dokler pa tega ni, pa velika večina prebivalstva živi na up in jemlje živež pri trgovcih, ki radi posojajo ter računajo, da bodo na jesen dobili vse povrnjeno. Sedaj pa so tudi trgovci morali ustaviti kredit in tako jc nešteto družin, ki ne vedo, kaj bodo jedle prihodnji dan. in niti ne vedo, kje in kako bi dobile. Usodno pa je še to, da je uničena tudi vsa zelenjava, tako da v resnici družine nimajp kaj jesti. Celotna Škoda znaša po približnih cenitvah nad 10 milijonov dinarjev in je po svojih posledicah še usodnejša kakor spomladanska povodenj Mure. Prepričani smo, da se bo vsa Slovenija, kakor vedno, tako tudi letos rade volje odzvala klicu na pomoč in da bo vsak po svojih močeh žrtvoval ter tako olajšal življenje hudo prizadetim kmetovaloem. •; i "'M Ban dr. M. Natlačen si ogleduje v spremstvu konz. svetnika in člana banskega sveta Tratnika ter brežiškega okrajnega načelnika Krajška -------1{| r, ... uničene vinograde v Sromljah. Vinograd v Pavlovi vasi. V dolgi vrsti ni ostal niti list na trti. Na prvi pogled bi človek mislil, da gleda vinograd v februarju, če ne bi bilo na tleh zbitega zelenja. Utrujeni pionirji z Goriškega prihajajo po slovo v svobodno zemljo, da si v njej poiščejo — grob. Za Abra-mom je šel Aljančič, To so možje, ki so dozoreli v trpljenju, kakršnega tostranci ne poznamo. Največji idealizem, tolikokrat trpko preizkušen, pa vedno obdan z optimizmom m zavestjo dolžnosti vojaka, ki stoji v prvih vrstah — to so tihi, skromni duhovniki, narodni muče-niki ob Soči. Vsi radostni prihajajo k nam po dolgih težkih letih. Oči jim žare od veselja, ko se vozijo mimo Brezij v slovensko prestolnico. Kaj vedo vse povedati ti junaki in kaj znajo vs.e zamolčati, ker jih svobodni ne razmumejo. Ljubljana sprejema s pompom svojce in tujce od daleč, za največje, najvrednejše in najbližje nima pozdrava. Vsaj grob jim milostno nakloni in na grobu napis v materinem jeziku.Spomeniki in venci so namenjeni drugim .., Vinko Aljančič, župnik v Kredu pri Kobaridu, je žele! biti pokopan v Kovorju, kjer je bil rojen 5. januarja 1890. V ljudsko šolo jc hodil v Tržiču, gimnazijske študije pa je dovršil v Kranju 1. 1910. V tej dobi je žarel med mladino idealizem. Mladi abiturientje so odhajali na Koroško, Goriško in Istro, kjer je ljudstvo najbolj potrebovalo narodnih delavcev. Pokojni Vinko je vstopil v goriško bogoslovje. En teden pred izbruhom svetovne vojne jc bral novo mašo v kovorski cerkvi. Nastavljen je bil za kaplana v romantičnem Bovcu. Tu ga jc doletela vojna napoved Italije. Pred groznim obstreljevanjem je rešil Najsvetejše in se umaknil v sosednjo župnijo Sočo, kjer je tolažil in bodril domačine in vojake do konca svetovne vojne, j Po končani vojni se je spet preselil v Bovec in tam opravljal posle dekanijskega namestnika do leta 1921., ko je nastopil dušnopastirsko službo v Kredu pri Kobaridu. Po sedemnajstih letih neumornega dela ga je . napadla težka bolezen. Iskal je zdravja v Vidmu, ko je ' pa čutil bližajočo se smrt, se je poslovil od svojih j vfttnikov. Nevarno bolnega so prepeljali v Kranj, od- 1 tod v »Leonišče« v Ljubljano in iz Ljubljane zopet v Kranj, kjer je v petek ob 3 popoldne umrl. Ta bridka vest bo globoko pretresla naše ljudstvo ob Soči. Pokojnega je poznala vsa dežela. Živahni, vedno veseli, izredno gostoljubni in srčno dobri gospod Vinko je bil priljubljen povsod. Z motorjem je obiskoval duhovne tovariše, vsepovsod je rad pomagal in v najtežjih urah je ohranil pogum in humor. Ž lepim, preprostim in uglajenim nastopom je znal pridobiti spoštovanje tudi pri tujcih. Gorenjski značaj je privzel milobo goriškega temperamenta in se vživel v dušo naših ljudi. Rajni Vinko je izgubil svoječasno vse imetje, pa je vendar 6ezidal Kredcem novo farno cerkev. Domači so mu večkrat prigovarjali, naj pusti nevarno in naporno službo v Italiji, pa se ni vdal. Hotel je ostati na svojem mestu, ker je uvidel, kako zelo je duhovnik potreben zapuščenemu narodu. Le eno željo je imel, da bi bil pokopan pri svojem očetu in materi v Kovorju. Ta želja se mu bo izpolnila jutri. Junaškemu borcu, vzornemu duhovniku, velikemu trpinu in najblažjemu prijatelju iz Gregorčičevega planinskega raja, želi ves narod nemoteni pokoj pod Kamniškimi planinami. Ljudstvo ob Soči pa bo molilo in jokalo za njim. Jadralna skupina v Kranrski gori Na Jesenicah je bil te dni družabni večer Aero-kluba. Ob tej priliki so bile med zmagovalce razdeljene nagrade z letalskega mitinga. — Prvo nagrado za razstavljene modele je komisija priznala modelu, ki ga je izdelal Jeseničan gosp. Ravnik, mojster pri Kil). Prav tako sta pripadli druga in tretja nagrada Jeseničanom. Prvo, drugo in tretje, mesto pri tekmi modelov na Poljanah pa so odnesli Ljubljančani, katerih modeli so se držali v zraku res odlično. Pri tej priliki so bile izrečene zahvale vsem tistim, ki so pripomogli, da je ta prvi letalski dan tako lopo uspeh. Največ se je trudila seveda jadralna skupina, ki je delala na letalu. Članstvo jadralne skupine pa narašča tako znatno, da bo ustanovljena takoj še druga jadr. skupina >po-ročnik Malgaj«. Kako pa napreduje zanimanje za ta lepi šport na Gorenjskem, dokazuje pa še posebej to, da bo kmalu ustanovljena v Kranjski gori posebna jadralna skupina. Družabnega večera so se udeležili vsi odborniki in tudi zastopniki garnizij iz Mojstrane in Boh. Beie, ki so čiani kiuba. „Kako lepo polt imate!'' „Da, toda zato, ker uporabljam samo tisto milo, za katerd i)čm, da čisti in neguje kozo!" , ' St - ■ '. . . ' ■ v <■ 7.'v / ' ' : ' > ■ 'Jv'5, ■■'■' £lida {favorit Jakob Marzidovšek 80 letnik 8. julija leta 1858 je zagledal luč sveta na ponosnem posestvu Zagaju na Ponikvi ob j. ž. Brihtnega fanta so premožni starši dali v šole. Leta 1878 po maturi je moral kot vojak v Rosno, kjer si je nakopal bolezen, za katero še danes več ali manj trpi. L. 1883 je pel novo mašo v svoji rojstni župniji Ponikvi; nato je tri leta deloval kot kaplan pri Sv. Andražu v Halozah in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Po treh letih se je posvetil službi vojaškega duhovnika in plodonosno deloval v Zadru, Gorici, Mo-starju, Gradcu, Trstu in spet v Gorici. Pred vojno je šel v pokoj v lastno vilo v Gorici, kjer je šolal tri svoje nečakinje. Zaradi italijanskega vpada je moral zapustiti Gorico — hišo so razdejale granate, nakar se je nastanil najprej v Slov. Bistrici, nato v Žicah pri Konjicah, od leta 1919 pa živi v Št. Jurju ob j. ž. Gosp. višji vojmi kurat Marzidovšek je mož širokega obzorja. Kot duhovnik v avstrijski vojski, ki je bila tako pestra po narodnosti, je moral znati več jezikov: poleg slovenskega in nemškega še italijansko, hrvatsko, češko in deloma tudi poljsko. Vse te jezike je potreboval kot spovednik in pridigar. Zaradi svoje izobrazbe je užival ugled med visokimi krogi. Še sedaj citira stare klasike: Sokrata. Aristotela, Platona, Cicerona, polog modernih. Odlikuje ga njegova včasih brezobzirna odkritosrčnost in resnicoljubnost. Kol značajen mož je bil tudi vedno narodno zaveden Slovenec. 55p. pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je budil narodno zavest v lakrat še nezavednem ljudstvu, tako da se še sedaj poznajo sadovi njegovega dela. Povsod se je izdajal za Slovenca. Kot vojaški duhovnik nemške avstrijske države, ki je preganjala Slovane in hotela zadušiti vsako narodno gibanje, si je na prošnjo rojakov upal prevzeti predsedstvo na narodni proslavi 100 letnice rojstva svojega rojaka, velikega Slovenca škofa dr. A. Martina Slomška, na Ponikvi. Lahko si mislimo, koliko je s tem korakom takrat tvegal. V svojem duhovniškem poklicu je bil vzgleden in goreč. V Mostarju je uvedel mariborske šolske sestre, ki so od takrat svojo delovanje razširile daleč okrog po Rosni. Znan je po svoji točnosti iu vestnosti. Šentjurčani ga ljubijo, saj je med njimi res kot pravi oče. Ob 80 letnici prosimo Boga. naj našega gospoda kurata ohrani zdravega in vedrega še mnogo leta! Vransko Za tombolo, ki jo bo priredilo Katoliško prosvetno društvo dne 24. julija t. I., vlada |>ovsod veliko zanimanje. Sicer pa to ni nič čudnega, ker vsakdo ve, kako lepi dobitki ga čakajo. Priskrbite si pravočasno tombolske tablice, ki stanejo komad samo 2 ditv Zlati jubilej šentviških gasilcev Prostovoljna gasilska četa v št. Vidu nad Ljubljano obhaja letos 17. julija 50-lctnico svojega obstoja. „, ... _ . Ob času ustanovitve so bili v Sloveniji se zelo redki kraji, kjer so takšno organizacijo ie imeli in med te tedaj redke se je uvrstil tudi St. Vul no zaslugi mladega, agilnega organizatorja g. Antona Belca. Ko je bilo še precejšno število članov pristopilo, so vložili pravila v potrditev pri domačem županstvu, a tedanji občinski odborniki z <' 1 Matjanom na čelu niso razumeli duha časa Ter so prošnjo za potrditev pravil zavrnili, s pripombo, da v št. Vidu gasilsko društvo — ni potrebno. Zavrnjeno prošnjo, pravila in županov odlok ie nato g. Belec takoj poslal na okrajno glavarstvo v Ljubljano. Glavarstvo pa je pravila vrnilo občinskemu odboru s pojasnilom, da je dolžan po § 9. zakona z dne 15. uov. 1881, dež. zak. St. 14 pravila podpisati. - Kmalu nato je župan dostavil podpisana pravila in 13. oktobra loSo. i. ie bil ustanovni občni zbor gasilskega društva Za načelnika so izbrali ustanovitelja g. Belca in sklenili takoj naročiti potrebne brizgalne in drugo orodje. Tvrdka je prejela naročilo za eno večjo briznalno na vozu in eno manjšo nosilno brizgai-niooV kar je kmalu dobavila, poslala pa tudi takoj račun za gld. 1414 in 84 krajcarjev z zahtevo, da se račun takoj plača, ako pa se plačilo ne izvrši takoj, naj odbor podpiše zadolzmco. G. Belec je takoi sklical sejo in predložil zadolzmco v podpis, ker društvo še ni imelo denarja, odborniki i«j niso hoteli podpisati zadolžnice, tako da je moral vse jamstvo za plačilo prevzeti g. Belec kot načelnik sam. _ , ..... Za shrambo so se morali prve čase zadovoljiti z zasilno shrambo na dvorišču komaj sele dozi-danega društvenega doma katol. društva rokodelskih pomočnikov' (ta zgradba sluzi po svetovni vojni za deško sirotišče sv. Jožefa in je last skof. društva za varstvo sirot v Ljubljani). Mokre cevi so razobešali po dvorišču, — v drugemnadstropju •ali pa na balkanu in to vse do 1. 180»,— ,or?J skozi 20 let — dokler si ni društvo zgradilo svoje lastne dosedanje shrambe. Leta 1931 si je društvo nabavilo motorno nnz-oalno s 36 KS. Dobavile so jo »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani skupno s 400m novih cevi in potrebnim priborom za ceno din 70.000. Društvo se pa 6eveda zaveda nadaljnjih nalog. Nujno potrebna je zadostna preskrba vode. Vodni rezervoar ob gasilski shrambi, ki je bil zgrajen 1. 1922 in je veljal 22.000 dinarjev ter vsebuje 96 m" vode, je vendar premajhen za ves okoliš, zato namerava druAtvo zgraditi vsaj 8 ali celo 4 rezervoarje iu sicer enega v središču Št. Vida v bližini župne cerkve, enega v bližini odcepa banovinske ceste proti Vižmarjem, enega na Poljanah in po možnosti enega tudi na Pržanu, potreben bi bil pa tudi na Trati. Društvo zelo pogreša ob požarih brzega prevoznega sredstva. V teku obstoja društva so se nekatere večje vasi iz društvenega območja s pripadajočimi člani odcepile in osamosvojile tako, da je do danes^ nastalo iz enega matičnega društva v župniji še 7 tovariških društev in sicer: Vižniarje-Brod 1. 1904 s 38 člani; Dravlje 1. 1905 z 48 člani; Zg. Šiška 1. 1905 s 30 člani; Podutik-Clinca 1. 1909 s 35 člani; Gnmvlje 1. 1920 s 25 člani; Stanežife 1. 1914 s 30 člani; in Medno 1. 1920 z 20 člani. Vsa ta društva imajo že svoje lastne gasilske domove in tudi motorne brizgalne. šentviška gasilska četa kot matično društvo ima danes 42 članov, od teh so trije že od ustanovitve iu sicer: ustanovitelj g. Anton Belec v 82. letu starosti, ki je društvu načeloval od 1888.—1919, naslednik g. Franc Bernik v 75. letu starosti od 1. 1919,—1931. in pa splošno znani jubilant 92-letni g. Simon Jovan. Od 1. 1931.—1934. je društvu predsedoval tov. Tolenšek Ivan, od 1. 1934. dalje pa je društvo pod vodstvom tov. Rupnik Jožeta, ki zvesto nadaljuje delo svojih prednikov po začrtani poti ustanovitelja samega g. Ant. Belca. Za okolico Št. Vida se je 21. maja L 1911 ustanovila Okrajna gasilska zveza s sedežem v Št. Vidu za 7 okoliških gasilskih društev in so izvolili g. A. Belca za načelnika te zveze, da 60 potem prirejali 6kupne vaje in dobivali skupni pouk in razna navodila. Ko se je 1. 1913. ustanovila po precejšnem razvoju gasilstva Kranjska deželna gasilska zveza in se je včlanilo 82 gasilskih društev z nad 2100 člani, je bil g. A. Belec tudi ondi izvoljen za predsednika. Ta gasilska zveza je uživala močno za-slonibo v tedanjem kranjskem deželnem odboru, toda komaj dobre začetke je prehitela svetovna vojna. Po vojni pa je gasilstvo v svobodni državi Jugoslaviji znova zaživelo in se razvilo v mogočno organizaciji, tako da morejo danes ustanovitelji z zadščenje gledali na svoje nekdanje stvariteljsko delo. Mi pa jim ob tem zlatem jubileju kličemo: na mnoga leta! Maribor m Žetev smrti. V bolnišnici je umrl upokojeni strojevodja drž. železnic Karel Kunšek, star 58 let. — V Nekrepovi 8 je ugrabila smrt 69 letnega zva-ničnika drž. žel. v p. Petra Radaja. Naj počivata v miru! m Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije objavlja, da se, vrše redni polletni pregledi motornih voz.il, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev ter vseh letos še nepregle-danih motornih vozil iz Maribora ter obeh mariborskih okrajev dne 20. in 27. julija ob 15 na itvorišči; mestnega avtobusnega prometa v Plinar-ijjSki ulici m Starodavni Upov drevored bo padci. Dne 15 julija bo ob v pisarni garnizijske uprave v Mariboru ustna licitacija za prodajo lip na Teznem. S teni je obsojen na smrt najstarejši lipov drevored v Mariboru. Podoben drevored je vodil od Betnavskega gradiča do ceste, pa so ga pred trenil leti posekali in nadomestili z jablanami. Tezenslu drevored tvorijo mogočne stoletne lipe, ki pa so že vse trhle in stare ter zrele za sekiro. Z njimi bo padel kos romantike mariborske okolice. ■ SnAlpi voščeno platno, umetno usnje, LIIIUIIJ avto-platno kupite najceneje pri »OBNOVA«, F. Novak, Maribor, Jurčičeva ul. 6 m Nevarni tatovi in vlomilci pod ključem. Orožnikom pri Sv. Barbari se je posrečilo pojasniti številne tatvine in drzne vlome, ki so se zadnje čase dogajali v njihovem okolišu ter storilce tudi izslediti in prijeti. Aretirali so pet oseb, med njimi oba kolovodja, 23 letnega poljskega delavca Franca Horvata iz Grajene ter 24 letnega poljskega delavca Janeza Polaoca, ki nima desne roke. Njuna tolpa je izvršila naslednje pregrehe: V noči na 25. maj so vdrli v kaščo na Velkerje-vem posestvu ter so odnesli 100 kg pšenice. Cez dva dni so zopet obiskali omenjeno luso ter so odnesli 70 kg koruze in 23 kokoši. Ko jih je Vel-kerjev oskrbnik Tajhman opazil, so zlikovci streljali nanj iz samokresa ter ga pregnali. V noči na 20 maj so vlomili v klet posestnika Purgaja v Dupleku ter mu odnesli 30 litrov žganjice in 150 litrov jabolčnika. Polanec je poleg tega se sam ukradel srebrno uro pri posestniku Berliču, opeharil je trgovca Stanka Vtiča v Sp. Koreni, ko je na tuje ime nakupil več stvari, ter posestnico Dimnik, kateri je dejal, da ga pošilja njen moz, ki je bil zaprt v Mariboru. Dimnikova mu je dala 100 din, vrh tega pa ji je ukradel še samokres. m Mestno kopališče sporoča, da bo zaradi čiščenja kotlov zaprto od 11. do 20. julija t. 1. m DKIV motorje in dvokolesn dobite pri: Ozvatič, Cafova 1. m rod voz padel. V Plinarniski ulici so se splašili konji hlapcu Jožefu Strmiku ter so ako naglo potegnili voz, da je padel Strmsek naprej ter eo mu kolesa zadala hude poškodbe na glavi in mu zdrobila obe roki. . , , m Vse prste v stroju. V Bencinovi kartonazni tovarni se je pripetila liuda nesreča. 47 letna delavka MihalaS Uršula je prišla z desno roko v stroj, ki ji je odtrgal vse prste. Prepeljali so jo v bolnišnico. , ,v, . m Na kolesu se je onesvestil Pod železniškim viaduktom na Frankopanski ulici je nenadoma omahnil s kolesa železniški uradnik Franc Dezman iz Rus ter jo obležal na tleh nezavesten. Ko so ga policisti na stražnici zopet spravili k zavesti, je izjavil, da se mu je nenadoma zvrlelo v glavi ter se je na kolesu onesvestil. Padca sploh ni več čutil. K sreči ni dobil nobenih resnih poškodb pri udarcu ob tlakovana tla. Litija Tombolo. V nedeljo. 21. avgusta popoldne priredi Prosvetno društvo veliko tombolo z bogatinu dobitki Zn 3 din lahko dobiš par volov, kuhinjsko opravo, kolo, vrečo moke, prašiča in še veliko drugih lepih stvari. Število tablic je omejeno, zato ei jih čimprej nabavite v trgovini Mahkovec. Isti dan popoldne bo tabor Kmetske zveze za litijski okraj. Ob 2 so večernice. blagoslov prapora, govor, nato pa tombola. K »Jutrovemu« poročilu o otvoritvi skavtske razstave dne 26. junija sporočamo, da so se otvoritve" udeležili" tudi zastopniki Prosvetnega društva in fantovskega odseka. Celje c Velik letalski miting v Celju. Kakor v mnogih drugih krajih, bo tudi celjski mestni odbor Aerokluba »Naša krila« meseca avgusta priredil v Celju velik letalski miting, ki bo združen z veliko letalsko razstavo. Z letalskim mitingom bo društvo proslavilo 10 letnico svojega obstoja. Letalska razstava bo od dne 10. do 15. avgusta, glavna letalska dneva pa bosta 14. in 15. avgusta, Za miting se Celjani že sedaj zanimajo, saj bo za Celje to poseben dogodek. c Redni sestanek gospa. Danes ob 6 popoldne bo pri šolskih sestrah redni sestanek gospa, ki so včlanjene pri kongregaciji. Sestanka naj se gospe, udeleže zaradi razgovora o družbenem izletu. Lahke tkanine — volnen freseo, „tropieaI«, platno za itd. vrole dneve priporoča tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Obleke, plaifi iz balonske tvile, deint pl&iii in pelerinee vedno v zalogi. mmmmtmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmma St. Cloudski škof o škofa Trobcu Neposredni naslednik šlkofa Trobca na škofijskem sedežu Rt. Rev. Buscb je dal nečaku g. Trobcu Jož. za domovino pismo o njem, ki se glasi: škofijski dvorec St. Cloud Minn. Rev. Jožef Trobec Elk River, Minn Častiti dragi oče! škof Jakob Trobec je bil naš družinski prijatelj, tako sem imel priliko ga poznati od svojih otroških let. Pozneje v življenju sem imel mnogo priložnosti, da sem spoznal in občudoval čudovit značaj in goreče delovanje svojega prednika kot župnika v Wabasha in v St. Paulu in kot priljubljenega škofa St. Cloudskega. Česarkoli se je lotil, bodisi kot atlet, ali kot umetnik, ali kot duhovnik, ali kot škof, vse. je nosilo na sobi poseben znak srčne ljubeznivosti, nesebične skromnosti in občudovanja vredne po-božnosti. Njegov odlični zgled je bil zame velika pobuda in tolažba v upravljanju St, Cloudske •škofije. Njegovo delovanje je bilo pravi blagoslov za vse katoličane in spodbuda z a vse, ki so kakorkoli prišli ž njim v dotiko. Njegov grob je postal predmet globokega spoštovanja in njegov spomin bo ostal ozko zvezan z _zgodovi.no naše škofije, kjer je kot mlad duhovnik nastopil svoje sveto duhovnistvo in kjer je po odložitvi škofijskih bremen preživel večer svojega življenja v miru, kakršnega svet ne more dniL katerega so pa angeli obljubili vsem ljudem, ki so dobre volje. Naj Bog blagoslovi vse, ki bodo proslavljali njegov spomin. Iskreno Vaš v Kristusu. Jos. F. Bu sr h I. r. škof St. Cloudski. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran-Josef« grenčice. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob 3. pop. in pol 9. zvečer film »Mamica«. Igra Frančiška Gaal. Dodatek kulturni film in Fox tednik. Belokranjska dekleta! Posebni romarski vlak, ki bo peljal belokranjska dekleta v nedeljo, dne 24. julija, na Brezje, odhaja istega dne ob pol 4. zjutraj iz Rosalnic in pobira romance na vseh belokranjskih postajah do Rožnega dola; ni Otoče pride ob 8. zjutraj. — Povratek vlaka je istega dne ob tri četrt na 6 zve- c V sredo ob 8 zvečer bo v Orlovskem domu v cer iz Otoč', prihod na končno postajo Rosalnice Samostanski ulici redni sestanek Fantovskega odseka. c Poziv rezervnim podčastnikom. V Belgradu se je pred kratkim ustanovilo Združenje podčastnikov kraljevine Jugoslavije. Združenje želi, da se tudi na področju celjskega vojnega okrožja ustanovi pododbor. Vsi rezervni podčastniki so vabljeni, da se priglase začasnemu poverjeniku g. Pačniku Avgustu, uradniku OUZD v Celju. Kakor hitro bo vsaj 20 članov, bo ustanovni občni zbor. c Izredni občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva bo v petek, 15, t. m., ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: Ponudba za nakup nove stavbe planinskega doma pri Celjski koči, c Kino Union. Danes »San Francisco« (Jeanete Mac Donald, Clark Gable). Matineja ob 14 »Ubijalec s krinko«. c Druga ponudbena pismena licitacija za dela IV, etape regulacije Savinje po vtise. Videti pa morajo tudi naše število, zato vse na Brezjef Še nekaj dni imate časa da dosežete eno od 152 nagrad, vrednih nad 100.000 din, ki jih razpisuje »Slovenec« svojim naročnikom Vse te nagrade dobite lahko zastonj, le da ste naročnik »Slovenca« vsaj že 3 mesece in imate naročnino plačano tudi za mesec julij, ali če se na »Slovenca« naročite na novo za 3 mesece in plačate trimesečno naročnino; pri naših zastopnikih na deželi do vštevši 12. julija t. L; na poštah do vštevši 12. julija 1.1. s tem, da po poštni čekovni položnici nakažete na Upravo »Slovenca« (št. pošt. ček. rač. 10.650) naročnino za tri mesece in na zadnjo stran položnice napišite še Vaš čim točnejši naslov e pripombo, da ste nov naročnik; pri naših podružnicah v Mariboru, Celju, Kranju, Jesenicah, Novem mestu, Trbovljah in Ptuju, do 13. t. m. do 18 zvečer; pri podružnicah v Ljubljani na Tyrševi cesti (Pošlni dom — nasproti cerkve Sv. Krištofa), na Miklošičevi cesti in v Pasaži nebotičnika do 14. t in. do 18 zvečer; pri glavni upravi Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeva 6 pa do 15. t. m. do 12 (opoldne); 50 rdečih žigov iz dnevnega »Slovenca« in izrezke za nagradno žrebanje iz nedeljskega >Slo-venca« pošljite vsi pravočasno; odpošljite jih takoj danes, ker je današnja številka »Slovenca« zadnja s kuponi za nagradno žrebanje. 15. julija 1.1. popoldne bo žrebanje pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja v prostorih uprave 2SI0-venca« v Ljubljani. — Mala deklica bo iz posebnega zaboja vlekla zvite listke, na katerih bodo številke, ki odgovarjajo kartotečnim listom posameznih naročnikov. Uvrstite se med naročnike »Slovenca«, da Vam bo sreča lahko dodelila dragocene nagrade, ki so: Drogerija »Hermes« na Miklošičevi cesti v Ljubljani je dobavila štiri krasne fotoaparate tvrdke Agfa iz Zagreba, pa dva Agfa »Karat« fotoaparata. — Vseh šest aparatov si lahko ogledate v izložbi tv. »Hermes«. Mizarsko podjetje Josip Štolfa iz Krašnje, p. Lukovica je dobavilo moderno, lepo kuhinjsko opravo, ki predstavlja del prve nagrade. — Tvrdka izdeluje tudi vse drugo najmodernejše pohištvo za spalnice, jedilnice itd. — Naročite pri tej tvrdki, pa boste videli, kako ,Vam zna ta tvrdka ustreči in postreči, Tako harmoniko Vam bo dobavila tvrdka Warbinek — nasproti hotela Uniona — Ljubljana. Če boste hoteli klavirsko harmoniko, jo bo lahko dobavila tudi ta tvardka in pa znana tvornica glasbil Meinel & Herold iz Maribora. Pomni! Najbolje je denar naložen, če naročiš dober časopisi — Zato »Slovenca« v vsako hišo! — Oglašujte v »Slovencu«, ki ie naiboli razširjeni slovenski dnevnik, zato oglas v njem najbolj uspešenl 2e enkratni poskus Vas bo o tem prepričal! Bogata, popolna oprema stanovanja to je: spalnice, predsobe in kuhinje z vsem pohištvom, žimnicami, rjuhami, odejami, preprogami, kuhinjsko posodo, priborom itd., , blazinami, 2 nevestini opremi, 5 radijskih aparatov, 2 šivalna stroja, 2 pisalna stroja, 3 harmoniki, 1 kuhinjska oprema (več kot 40 raznih kosov), 11 dvokoles (moških in ženskih), 1 zaboj sladkorja, 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre, 5 gnojničnih črpalk, 1 prašič, 5 plugov osipalnikov, 5 izravače? za krompir, 4 dvodelne brane, 4 vreče fine bele moke, 5 moških oblek, 5 ženskih oblek, 4 moške ure, 4 ženske ure, 6 fotoaparatov, 2 knjižni zbirki, razni servisi, nalivna peresa (Parker), čevlji, brzoparilni lonci, 5 reporeznic itd. ter povrhu še brezlažno lepo osem dni trajajoče potovanje z vso oskrbo (za srečnega izžrebanca torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezzo, Innsbruck, Garmisch-Partenkirchen, Miinchen, Berchtesgaden, Konigesee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano. Take zbirke, tako dragocenih daril še niste imeli na razpolago. Zato ne odlašajte več, ampak postanite takoj naročnik ^Slovenca«, našega najbolj razširjenega in najboljšega 6loven. dnevnika. Inozemski naročniki! Pošljite nam pravočasno žige in odrezke za nagradno žrebanje, če ste »Slovenca^ kupovali v prodaji. Vsi redni naročniki pa so tako in tako že uvrščeni med žrebance. Opozarjamo vso v Italiji, da si še vedno lahko pridobite pravico do žrebanja, ako si naročite »Slovenca« pri tvrdki Gio-vanni Parovall, Via fra Dcnza .% Trieste. Ta tvrdka nam bo dne 13. t. m. sporočila naslove vseh tistih, ki so pri njej izpolnili pogoje nagradnega žrebanja. — Torej do 12. t. m. do 18 si »Slovenca« naročite pri tej tvrdki, da boste imeli pravico do žrebanja. Lastništvo »Slovenca« T'".....;•-— ------T"™"" £ > ■«T V* VTrr 11 prvovrstnih dvokoles bodo dobavile tvrdke: Splošna trgovska družba, z o. z., Št. Vid nad Ljubljano (in tudi Tyrševa c. 33 v Ljubljani) ter A. Garcc, d. z o. z. poleg nebotičnika v Ljubljani in Suttner, Aleksandrova cesta v Ljubljani — Pojdite k tem tvrdkam in oglejte si kolesa, potem pa takoj naročite »Slovenca«, da bodo kolesa lahko Vaša! Vodilno domače podjetje v industriji čevljev, tvrdka »Peko«, ki ima svojo tvornico v Tržiču, svoje prodajalne pa po vsej naši državi, je dobavila 20 parov izvrstnih »Peko« čevljev za naše nagradno žrebanje. Čevlji so razstavljeni v izložbi trgovine tvrdke »Peko« v Šelenburgovi ulici št, 4 v Ljubljani Blago za obleke slovenčevim naročnikom! Posebno zahvalo bodo srečni naročniki »Slovenca« dolžni tovarni »Vunatex«, industriji volnenih tkanin, družbi z o. z, Majšperk pri Mariboru, ki je velikodušno dobavila blagove za moške in ženske obleke, ki so v nagradnem razpisu za »Slovenčeve« naročnike. Tovarna »Vunatex« t Majšperku pri Mariboru je last domačih podjetnikov. — Namen tovarne je izdelovanje modernih oblačil, tako da bo krila potrebe blaga po vsej državi, zlasti v tistih vrstah, v katerih se naša država še ni osamosvojila od uvoza iz inozemstva. — Da bi mogla tvornica uresničiti ta hvalevredni namen, ki ga moramo vsi Jugoslovani le pozdravljati, zato je moderno urejena, opremljena s prvovrstnimi tekstilnimi stroji; ima lastno predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo, tako da od surovine do izgotovlje-nega blaga vse sama izdeluje v svojih prostorih, brez pripomočka drugih pomožnih industrij. Posebno se odlikuje tovarna v izdelavi moškega m ženskega blaga, za oblačila iz čiste volne in v najmodernejših vzorcih. — Najboljšo surovino, to je čisto volno, dobiva podjetje iz prekomorskih dežel. S svojimi izdelki pa se je podjetje močno uveljavilo, tako da prodaja svoje blago po vsej državi. Prepričani moremo biti da 6e bodo domači trgovci vedno bolj oklepali le domačih tovarn in da čaka tovarno »Vunatex«, katere izdelki ne zastajajo, ampak celo prekašajo inozemske izdelke, najlepši razmah! Oglejte si spalnico, ki jo je izgotovila priznana izdelo-valnica pohištva Andrej Kregar iz Št Vida nad Ljubljano, pri tvrdki Skaberne, manufakturna trgovina, Mestni trg 10 v Ljubljani, ki je opremila to spalnico s preprogami, odejami, blazinami, zastori itd. — Ne oglejte si samo te naše nagrade v izložbi Skabeme, ampak stopite tudi v trgovino, kjer Vam ne bodo samo postregli, ampak tudi ustregli z vsem, kar rabite za obleke, pa tudi za opremo vašega stanovanja. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je dobavila dva lepi knjižni darili in sicer Jurčičeve in Pregljeve zbrane spise. Oglejte si nagrade ki jih razpisuje »Slovenec« za svoje naroJnife pri sledečih tvrdkah: v Ljubljani: Verhajs, Gosposvetska cesta 10, Radioval, Dalmatinova ulica 13, Brcgar & Krek, Miklošičeva cesta (Vzajemna zavarovalnica), F. Goričar, Sv. Petra cesta 29, A. Prelog, Tyrševa cesta 1, L. Baraga, Tyrševa cesta 3, Warbinek, Miklošičeva cesta 8, Fortif, Dvorni trg 3-L, Musar, Sv. Petra cesta 61, Tovarna verig Lesce, Sv. Petra cesta 60, J. Vilhar, urar, Sv. Petra cesta 36, Kollinan, Mestni trg 16, Podržaj, Ig pri Ljubljani, v Št. Vidu nad Ljubljano: Kremžar Anton, strojno podjetje, v Celju: Stermecki. Jos. Jagodič, v Mariboru: Jan Ignac, Grajski trg 4, Meinel Herold, Gosposka ulica, Kovačič Ivan, Koroška cesta 10, v Hrastniku: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., v Cerkljah pri Kranju: I. Globočnik, kovaštvo, v Krašnji, p. Lukovica: Štolfa Josip, mizarstvo. Izidi nagradnega žrebanja bodo objavljeni v sobotni številki »Slnvenrii.« (tfi. i, m,), — Naročite »Slovenca?^ da bo sreča tudi Vas mogla uvrstiti med srečna obdarovan cel gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji v 1.1935-38 v luči statistike OUZD Zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer Brezposelnost in zmanjšanje delavskih zaslužkov sta bila najhujša gospodarska in socialna problema Slovenije v letu 1035. Številne ankete, ki so se do leta 1935 vodile po celi državi za zboljšanje zaposlenosti in delavskih zaslužkov n. pr. za pobijanje dvojnih zaslužkarjev. bednostni fondi itd. niso imele v splošnem nobe«ega pozitivnega praktičnega uspeha. Leta 1934 je imel OUZD povprečno samo 79.010 zavarovancev s povprečno dnevno zavarovano mezdo samo din 22.68. Leta 1935 je članstvo OUZD-a narastlo samo za 253 zavarovancev na 79.263 zavarovancev, dočim je povprečna dnevna zavarovana mezda pa celo padla za din 0.23 na din 2:2.40. Ogromen napredek zaposlenosti in delavskih zaslužkov od leta 1935 dalje v Sloveniji pa je nazorno prikazan v sledečih dveh grafikonih. Število članov: Povprečna dnevna zavarovana mezda: nib listov; do dne 15. julija okenskega stekla, gozdnih drogov, letev in remeljnev, ograjnib šta-ket, zidne opeke, svinčenega .minija, iusklnasto oklopne barve ter strešne lepenke. Nove zadruge. V zadružni register so vpisane Bledeče nove zadruge: Strojna zadruga tia Brodu, Vodovodna zadruga v Guncljah in Stavbena zadruga »Stadion« v Mariboru. Končan je poravnalni postopek tvrke A. Šinkovec nasl. K. Sos« v Ljubljani, Mestni trg 18. Članstvo OUZD-a je torej v kratkih treh letih narastlo tako rekoč od minimalnega stanja na višino. kakršne OUZD še nikdar ni imel. Najvišje stanje OUZD-a smo imeli dne 27. junija 1938, to je ravno ob easn zadnjih iiredno uspelih prireditev ZFO-ja, in sicer 104.435 zavarovancev, sta- Tek. štev. Industrijske skupine 1. Poljedelstvo 2. Javni promet Zasebna prometna podjetja Rudarstvo Industrija kamenja in zemlje Kovinska industrija Gradnje prevoznih sredstev Kemična industrija Centrale za proizv. sile ild. Tekstilna industrija Industrija papirja Industrija kože in gume Predelovanje kože in njen. sur. (Jozdno-žagarska industrija Predelovanje lesa in rezbar. Industrija hrane in pijače Industrija tobaka Gostilne, kavarne, krčme itd. Oblačilna industrija Gradnja železnic, cest itd. Gradnja nad zemljo Grafična industrija Higiena Občinski obrati Trgovina Denarni in zavarovalni zavodi itd. Gledališča, svobodni (»klici, razno Hišna služinčad _ 1 nje, ki je za 706 delareev večje kot pa pred začetkom krize 1930. Stvarno je prirast še mnogo večji, ker je OUZD izročil leta 1935 ca 4000 kmečkih delavcev, ki so bili do tedaj samo slučajno zaposleni v zavarovanju zavezanih obratih itd. Razen tega moramo podčrtati, da je bil prirast mladih delavcev v zadnjih letih za ca 4000 oseb manjši, in 6icer zaradi padca porodov med svetovno vojno 1914—1918. Upoštevajoč^ te okol-nosti sinemo trditi, da bi članstvo OUZD-a tre-notno znašalo zaokroženo celih 115.000 — jasen dokaz ogromnega zboljšanja zaposlenosti delavstva. Podobno so naraščali tudi delavski zaslužki, najprej počasnejše, zadnja leta pa naravnost ra-pidno, kakor je razvidno iz drugega grafikona. Tendenca v zboljševanju delavskih zaslužkov je zadnje čase celo povoljnejša kot pa tendenca v zboljševanju delovnega trga. Važno in razveseljivo je dejstvo, da je zaposlenost delavstva v vseh industrijskih panogah napredovala in ne samo v nekaj posameznih industrij-jjali. Sledeča tabela kaže stanje zaposlenosti v posameznih industrijah v Sloveniji v maju 1935 in v maju 1938, kakor tudi prirast v tej triletni dobi. 8. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 28. Skupaj Padec članstva zaznamuje le skupine industrije papirja, industrije tobaka, trgovina ter denarni in zavarovalni zavodi. Je pa ta padec tako malenkosten. deloma je pa kol pri trgovini in denarnih zavodih zaradi prehoda članov k Trgovskemu bolniškemu in. podpornemu društvu le fiktiven, da za presojo stanja sploh ne pride v poštev. Vse ostale industrije pa izkazujejo lep napredek. Povečanje zaposlenosti in povečanje dohodkov, ki pridejo v navedenih podatkih do izraza, je dokaz zboljšanja gospodarskih in socialnih razmer našega delavstva. Na tem zboljšanju pa nosi velik delež Povprečno število zavarovancev v maju Trilelna 1935 1088 razlika 554 608 + 54 607 627 + 20 749 1.025 + 276 13 29 + 16 4.254 6.146 + 1.892 6.238 7.882 + 1.509 333 475 + 142 1.873 2.206 + 425 495 512 + 17 12.304 16.405 + 4.101 1.938 1.906 _ 2 1.818 2.278 + 460 2.806 3.217 + 411 6.595 8.614 + 2.019 3.300 4.262 + 962 3.606 899 3.873 + 267 819 _ 80 3.047 3.174 + 127 4.500 5.392 + 892 2.236 3.017 + 781 3.724 7.524 + 3.800 1.136 1.225 + 89 1.729 2.060 + 340 1.784 2.548 + 764 3.570 3.383 — 187 566 547 — 18 1.157 1303 + 146 8.742 9.278 + 586 80.567 100.416 -b 19.849 Nove avtomatične telefonske centrale Kot poroča >Jugosloveuski kurir«, je ministrstvo pošte, telegrafa in telefona izdelalo načrt uredbe o avtomatizaciji telefonskega prometa v raznih mestih. Ta načrl bo prišel te dni pred gospodarsko-finančni odbor ministrskega sveta zaradi odobritve. Po tej uredbi so predvidene avtomatične telefonske centrale v Skoplju in Osjeku ter bo uvedena mrežna avtomatizacija v Petrovgradu in okolici, Kranju in okolici, Celju in okolici in Suša k u in okolici. Razen tega nameravajo naknadno razširiti tudi avtomatsko centralo v Belgradu, ker najkasneje v dveh letih sedanje telefonske instalacije ne bodo več zadostne, da bi krile vse potrebe j>o novih linijah. Investicije za avtomatizacijo telefonskega prometa v navedenih mestih so preračunana na 100 milijonov dinnrjev. V seznamu mest, v katerih naj se izj>opolni telefonski promet, pogrešamo Ljubljano, kjer instalacije ne bodo šele v dveh letih nezadostne, da Borza Denar 9. julija 1938. Skupni devizni promet je od 4. do 8. julija 1938 znašal skupno 5,210 milij. din nasproti 2,1, 7,996, 5,609 in 4,867 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 12.11, London 21.6075, Newyork 437.5, Bruselj 74, Mi.lan 23.01, Amsterdam 241.25, Berlin 175.90, Dunaj 30, Stockholm 111.45, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.45, Praga 15.165, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.53, Buen06 Aires 113.75. 2ivina Na svinjski sejem v Mariboru 8. julija je bilo pripeljanih 211 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 80—100, 7—9 tednov 110—145, 3—4 mesece 160—220, 5—7 mesecev 280—400, 8 do 10 mesecev 410—550. 1 leto 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—8, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 133 svinj. OOOaR.MIHI$TAAsrVA~SOCPOLt NAfi ZORA Vi. J A B U937-3B Super LYSOFORM je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo pri Vaši intimni toaleti. Super Lysoform je Vaš najboljši prijatelj, ki Vam bo preprečil nešteto neprijetnih pojavov. Upija najhitreje in najpopolneje vsak zadih. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYS0F0RM v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Pazite na originalni zavitek in odklonite imitacijo. Prosvetni tabori V D. M. v Polju Na velikem taboru, pod pokroviteljstvom mi-nislra dr. M. Kreka, ki bo 17. t. m., bomo pokazali, da smo tudi mi zaživeli novo življenje. Spored tabora: ob 8 sprejem gostov na postaji. Ob pol 9 sprevod na novo igrišče, kjer bo sv. maša, ki jo bo daroval g. kanonik M. Rili ar iz Kamnika. Po sv. maši ljudski tabor. Popoldne telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Po telovadbi prosta zabava. Vsi, ki z nami čutite in ki ste prijatelji slovenske misli, ne pozabite na ta dan. Na Brdu pri Lukovici, Fantovski odsek in Dekliški krožek na Brdu priredita v zvezi s Katoliškim prosvetnim društvom dne 17. julija ob priliki blagoslovitve novega društvenega prapora velik mladinski tabor pod pokroviteljstvom ministra dr. Miha Kreka, združen s telovadnim nastopom. Ob pol 9. sprejem gostov v Lukovici, nato ma-nifestacijski sprevod skozi Lukovico na Brdo. Ob 10. blagoslovitev prapora in sv. maša na prostem (pred gradom nar. poslanca g. Kersnika). Sv. mašo bo daroval preč. g. Cegnar. Po sv. maši slavnostno zborovanje. — Opoldne koncert godbe. Ob 2. Iilanije v cerkvi. Ob 3. telovadni nastop, po telovadbi prosta zabava. V Radečah pri Zid. mostu v nedeljo, dne 24. julija Zjutraj sprejem pri vlakih. Ob devetih sprevod z godbo >Savski val« po mestu in pozdrav gostov, nakar bo sveta maša na prostem s cerkvenim govorom. Po sv. opravilu bosta govorila g. minister dr. Krek in g. prof. Bitenc. Po taboru bo takoj telovadna skušnja vseh oddelkov. Popoldne ob treh velik telovadni nastop, na katerem bo nastopila tudi celjska izbrana vrsta. Članice bodo lahko nastopile v enakih oblekah kakor v Ljubljani na mednarodnem mladinskem taboru: v krojih, narodnih nošah, modrih krilih in belih krilih in belih bluzah. V Komendi V nedeljo, dne 31. julija bo v Komendi blagoslovitev novega doma. Model doma, ki je bil razstavljen na razstavi Prosvetne zveze, je zaradi svoje veličine in originalnosti vzbujal splošno pozornost. Notranjosti doma pa bi dali pred zunanjostjo po svoji lepoti in ekonomski ureditvi prednost. Blagoslovitev doma bo združena s taborom in javnim nastopom. Pri telovadbi nastopi tudi naša mednarodna vrsta. smotrna gospodarska politika sedanje vlade, ki je tudi z raznimi socialno-političnimi zakoni pripomogla k temu razvoju. Ravno na socialno političnem polju je bilo delo vlade prav poeebno plodo-vito, naj omenjamo le uredbe o mimmalnih dnevnicah, o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt in o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo. Z vsemi svojimi gospodarskimi in socialnimi akcijami je vlada v teku teh nekaj let dosegla za izboljšanje socialnih razmer delavstva več, kot pa je bilo storjeno prej tekom poldrugega desetletja. V Šl. Rupertu bi krile potrebo za nove linije, kot je lo v Belgradu, ampak so nezadostne že danes. Vsi apeli, da bi se sedanje stanje izboljšalo, so ostali brez-uspeha. Dočim bo Belgrad preskrbljen že v naprej za potrebo, ki bo predvidoma nastopila šele po dveh letih, ni v Ljubljani preskrbljeno zn najnujnejše sedanje potrebe v telefonskem prometu. Tvomica celuloze. Lansko leto se je na vseh svetovnih trgih čutilo znatno pomanjkanje celuloze, kar je zelo pognalo cene celuloze navzgor. Zaradi tega se je ljubljanski tvorničar papirja g. Fran Bonnč. odločil sezidati večjo Ivornico celuloze v Vidmu pri Krškem. Letos so se gradbena dela že začela in nova tvornica bo izdelovala prvovrstno celulozo iz domačih surovin ter bo izdelovala tudi celulozo za industrijo umetne svile. Sedaj poročajo, da se v Ljubljani snuje družba z omejeno zavezo »Celuloza':, ki bo prevzela tvorniro v Vidmu pri Krškem. Vsa glavnica novega podjetja bo izključno v domačih rokah. Dobare: Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do dne 12. julija ponudbe za dobavo žeiezne žice, vijakov in bakrenih cevi; gradbmio odelenje pa strešne opeke, razne železnine, betonskega železa, žičnikov, žag- Naša dolina, polna naravnih krasot, s svojim znamenitim, starodavnim Št. Rupertom, 1)0 oživela, ko bodo dolenjski fantje in dekleta, zdaj še utrujeni od poletnga dela, osvežili svoje moči, v krepkem nastopu pokazali z vztrajnostjo pridobljeno telesno .izurjenost ter z jekleno zavestjo izjavili svoje globoko versko prepričanje, neoma-jano ljubezen in bratsko mišljenje, nato pa prisegli svojemu Gospodu, njega ponovno priznali za edinega, najvišjega — večnega. Toda ne samo ti, mi vsi Dolenjci bomo skupno z njimi izpovedali, da smo nositelji in oznanjevalci božje misli, hkrati pa tudi, da smo delovni Slovenci in nepremagljivi branitelji svoje domovine. Udeležite se 31. julija šentrupertskega tabora! V Sevnici Ko je bilo zopet obnovljeno naše društveno življenje, se je novemu prosvet. gibanju, ki je pred letom dni zvalovalo vso našo slovensko deželo, v enaki meri pridružilo tudi Posavje in s tem pokazalo, da hoče korakati v isti vrsti z ostalimi deli naše domovine. Lanski prosvetni tabor v Rajhcnburgu dne 8. avgusta je bil najlepši dokaz temu, ki je močno odjeknil v srcih onih številnih udeležencev, kot jih Posavje do sedaj še ni zbralo na podobni prireditvi. Posebno pa je odjeknil ta tabor med našo mladino. Okrepljena in navdušena jo šla na delo. Pomnožila je svoje vrste ter v častnem številu pohitela v družbi staršev in prijateljev na mednarodni mladinski tabor v Ljubljano. Dne 7. avgusta t. 1. pa hoče na svojem posavskem taboru v Sevnici pokazati uspehe svojega dela in povedati, kaj hoče. Homec Naš fantovski odsek stopa na plan. Da se njegovo delo še bolj razširi in poglobi, priredi v nedeljo, dne 17. julija, skupno z dekliškim krožkom ter sodelovanjem sosednjih odsekov in krožkov javni telovadni nastop. Ob 1. uri 6e zberemo pred šolo, nato odkorakamo z Mengeško godbo na relu v župno cerkev k litanijam. Ob 3 bodo lin vrtu g. Repanšlta nastopili člani, članice, mladenke, mladci in naraščaj. Zeio zanimiv bo tudi šlalelni tek člano*" in mladcev. Nalo bo prijetna domača veselica. Ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice Naše izseljenstvo, ki ga imamo nad pol milijona razstresenega sedaj po božjem svetu in nad 800.000 Slovencev na Primorskem, Koroškem, Madžarskem in nad 100.000 po jugu naše države, je krvaveča rana na našem narodnem telesu. Ali se mi kot narod, kot celotno narodno telo. kaj zavedamo, da je ta naša rodna kri prepuščena sedaj tujini in da ji že marsikje grozi verska in narodna smrt, ali se zavedamo te strašne usode, ki preti našemu narodnemu telesu? Skoraj neverjetno je, vendar žalostno resnično, da se do najnovejšega časa tega skoro niti zavedeli nismo. Stotisoči naše najbolj zdrave in najbolj krepke življenjske krvi, naša mladina. je skoraj 50 let v trumah hitela čez mejo v tujino, se porazkropila skoro po vseh državah in delih sveta in bogatila tuja polja, bogatila tuj kapital, ki ga kakor brezpravno rajo izžema in strto vrača v domovino umirat. Do zadnjih let nismo tozadevno skoro ničesar storili zanje. In danes, ko upira oči v domovino nad pol-drug milijon Slovencev za mejami in v tujini, ali sc bomo predramili in jim priskočili na pomoč? Dolžnost naroda je, da te naše narodne drobce, pa naj so razstreseni kjerkoli po širnem svetu, zdaj zbere v močno narodno celoto in jim skuša po svojih najboljših močeh pomagati in jih obvarovati narodne smrti. Naš naroči mora napeti zdaj vse svoje sile, vsi moramo skočiti na obrambne zidove in reševati našo kri, kolikor je še rešiti moremo. V ponedeljek, 11. t. m., ko se bodo zbrali ob 9 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani zastopniki naših izseljencev iz vseh delov sveta, zastopniki včlanjenih organizacij v Izseljenski zbornici, ob navzočnosti naših najvišjih državnih in cerkvenih _ zastopnikov, se mora vžgati kres, ki bo iz Ljubljane zajel vso Slovenijo doma in vso Slovenijo — naše zamejne Slovence in naše izsel jence — v tu jini. Podati si moramo roko in vsi brez izjeme začeti na tem področju delati, delati vztrajno in neprenehoma. Ob tej priliki toplo vabimo vse prijatelje naših zamejnih Slovencev in izseljencev, da se ustanovnega zasedanja Izseljenske zbornice prav gotovo udeleže. Enako toplo vabimo tudi našo mladino, med katero se že budi precejšno zanimanje za naše izseljence, saj so nekatere šole v Sloveniji pokazale v tem področju prav lepe uspehe. Narod, zbudi se in pribiti zažgati kres v Frančiškansko dvorano ob 9 dopoldne in ponesi ga širom naše zemlje in preko meja in morja! Rafaelova družba in Izseljenska zbornica. Letalski napad na Ponikve Kakor smo že poročali, bodo danes v Ponikvah pri Dobrepoljah velike gasilsko letalske, prireditve. Danes prinašamo )>odroben program, katerega naj se udeleženci točno drže. Ob 2 popoldne (danes) bodo vsa pota skozi vas Ponikve zaprta in označena z mednarodnimi znaki, da je cesta za vsak prehod zaprta. Od 2 do pol štirih sme pasirati vas le zdravnik in rešilni avto. Ob 2 bo dan znak za napad( za nevarnost) in to z zvočnim signalom. Vse prebivalstvo sc poskrije in mora biti vas kot izumrla, Reševalni oddelki stopijo pod vodstvo vaj (dr. Herforta) in se morajo povsem pokoravali njegovim navodilom. Ko se pojavijo sovražna letala, prične biti plat zvona in se dajo ponovno zvočni znaki za povečano nevarnost. Ko prično padati vžigalne bombe, stopijo v akcijo gasilci z motornimi brizgalnami, istočasno pa reševalni oddelki. Ob napadu z razstrelilnimi bombami nastopijo ženski reševalni oddelki in pa oddelek z maskami ter kemik za ugotavljanje sirupov. Vsi oddelki morajo paziti na signale, občinstvo pa ne sme zapuščati mest, ki so mu določena. Opozarjamo ponovno naše podeželje na to važno prireditev in pa na to, da po drugi uri reditelji ne bodo smeli pustiti nikogar več v in skozi vas. Gregorinova pasijonska drama „V času obiskanja" na Brezjah Prosvetno društvo Kropa je žr- dve leti zaporedoma priredilo Gregorinovo pasijonsko dramo V času obiskanja«. Obakrat je veličastna predstava, ki je bila pripravljena z vso skrbnostjo, dosegla popoln uspeli in zapustila nepozaben vtis. ?,c več društev na Gorenjskem jo poskušalo dramo prirediti v večjem obsegu, pa ni šlo. Prosvetno društvo Kropa sc je sedaj odločilo, da dne 13. in 14. avgusta t. 1. ob 8 zvečer poda predstavo pred Marijinim svetiščem na Brezjah. Vse priprave za čim dostojnejšo in veličasl-nejšo uprizoritev so v teku. Nastopilo bo čez 120 oseb. Gospod pisatelj Gregorin je sam izdelal načrte za impozanien oder in pozorišča in požrtvovalno pomaga z vsemi potrebnimi nasveti in navodili. Hifzi Bjelevac: Pismo iz Turčije. Bogastvo Osmanovega Carigrada Nastalo je tako bogastvo, lale davric, doba tulipanov. Ta doba vsebuje svoje zaskpsti ne le zaradi razkošnega življenja, marveč tudi zaradi stavbarstva, rezbarij, vezenin in filigranskih izdelkov. Povsod je prevladovalo cvetje, drobnarijo, nežne barve in nežni okraski Namesto dosedanjih velikih palač in domov so postavljali majhne hiše, vile. poletno rotunde; hišo «o imele majhne sobo, fantastične risbo in slikarijo. To so prenesli tudi v stavbarstvo mošej, grobnic, učilnic in tekinj (neke vrste samostani). Stavbe so gradili i/, marmorja, najbolj na iz lesa, pa jc zato malo stavb ostalo iz dolie slala«. ker so jih mnogi požari uničevali. Opevani Istambul je bil v največji slavi tedaj ko jo začela turška carevina že propadati. kar pa ni čudno. Tako se jo dogajalo tudi pri drugih narodih. Od zgodovino so še nihče ni hotel ničesar naučiti, čeprav je najboljša učiteljica Tudi turški sultani, drug zn drugim je niso hoteli poslušati. Ti vladarji so bili mimo Jej;« šr juko slabi vladarji, ki so bili obdani s še slabšimi in nesposobnimi državniki. miva in pedagoško poučna, tehnika dobra, lo jezik še šopa; biti bi moral slovenski! Vidite, kod se vse najdejo naši pisateljski talenti! 13. VII. — V Uroševac grem. Kosovo jo mirno — sonce žge; ožgano drevje se stiska k zemlji, ki je vsa razpokami in žejna. Kdaj bo konec to puščuve? Dvakrat 30 km! Kadar pomislim, du hodi to doglo pot peš uuš stari škof vsuko loto o Veliki maši, mi je kar — laže... 15. VII. — Moja prva misijonska pwt. G. Branko nas je, preden je šel v Junjevo, razporedil, kje naj. učimo verouk: »Pojdite in oborite vse, ki jih najdete: staro in mlado...« Ilellerjev Joliunn in jaz svu morala v Vrnez. Po zajtrku sva vzela palici iu šla nu pot. Sonce Povsod se ti nov svet odpre Trebnje te vabi Pogled na Trebnje fe Ko se spustiš mimo prijaznega gradiča na Mali Loki, se odpre pred teboj krasna dolina. Pogled ti plava po bujno rastočih njivah in zelenih travnikih, med katerimi se leno vije Temenica. Na levi te pozdravljajo <1 robne vasice, posejane po nizkih holmili, z njihovih vrliov pa ti zvonovi i/, številnih cerkvic kličejo vesel pozdrav. Na desni te s svojim tihim šumom sprejemajo razsežni bukovi gozdovi in te vabijo V svojo senco. Daleč tam pred tabo. kjer se Te-jnenica žc izgublja, pa ti obstane pogled na vinorodnem vrhu Šv. Ane, po pobočju med vinogradi pa lože belo zidanice. In sredi tega raja eži Trebnje, središče lope trebanjske doline. Ponosno se dviga zvonik farne cerkve in kot orel zre na hiše, razvrščene ob cest.i. Temenica se vije pod vasjo, n na drugi strani Temenice v senci bukovih gozdov na majhni strmini kraljuje častitljivi trebanjski grad, nekdanje bivališče škofa Barage. Trebnje samo jo vredno, da si ga ogledaš. Znano je bilo že v rimskih časih kot Praeto-rium Latobicorum; mnogo zgodovinskih spomenikov najdeš predvsem v cerkvi, pa tudi na gradu in drugod. Z zgodovino gradu so združene pripovedke o graščakili, o grajskih ječah, o turških napadih, o prihodu Napoleona itd. Danes Trebnje naglo napreduje. Nove, "večje in moderne zgradbe se dvigajo, novi hoteli in tujska letovišča te vabijo, da so odpočiješ in zaužiješ lepote Dolenjske. 1'udi drugače boš odlično postrežen pri gostoljubnih Trcbanjcih. Mogoče boš slišal tudi trebanjsko »himno«, ki pravi: Najlepša si, fara trebanjska, na svet', ker dost' imaš fantov pa mnogo deklet. Oj Trebnje, Trebnje, ti moj dom, nikdar te zabil ne bom. In druga kitica, ki jc še bolj trebanjska: Trebanjci kaj radi veselo poj o, še rajši pa sladiko vince pij o. O j Trebnje., (Š.) V hladni Letnici Na poti iz Prizrena Nestrpno smo čakali, da se odpeljemo iz prizrenskega semenišča v hladno Letnico, ki leži malo nad Kosovim poljem v Skopski Črni gori. Pot je bila tu slaba; popravljati smo morali cesto in mostove, a včasih smo morali voziti preko vode Vasi so bile različne: vas slovenskih naseljencev je sličila vrsti sivo pobarvanih vagonov; neka srbska vas je bila slična šumadijski, a tretja, ki je bila zgrajena i/, blata, je bila kot kaka zamorska — iz Maroka. Hiše so bile tu ograjene z visokimi plotovi iz brsti. Kraji blizu Letnice so bili bolj in bolj romantični. Vozili smo se po dolini nekega pri- toka Binačke Moravč. Hribi so biti pokriti z gozdovi, a pokrajina je postajala kar slična slovenski. Za zadnjim ovinkom potoka in naše ceste se je dolina odprla; pred nami jo bila Letnica s svojo romarsko cerkvijo in visokim bolim župniščom. Cerkev je velika, v romanskem slogu, a še ni dovršena. Pod cerkvijo je prostor zu romarje pokrit s strehami, da je od daleč videti ko velik samostan. Na dnu doline stoji vas Letnica, lliše so večinoma sezidane i/, kamna: nekatere so celo enonadstropne. Nekoliko hiš jč slamnatih. To so hiše, slične kopam za ogl je, samo da so malo višje. Vhode imajo nizke. da se ponoči lažje zaslone, oken nimajo, a kadi se skozi vhodno odprtino in skozi tisto, ki Je v sredini stropa nad ognjiščem. Podov, kozolcev in hlevov sploh nimajo, živina prenočuje navadno pod milim nebom na dvorišču, a pozimi v hiši ali kaki drugi zgradbi. Naš šoTer se je naveličal vožnjo in je ustavil pred prvo hišo, češ da je pošteno izvršil svojo dolžnost. Zastonj srno ga prosili, naj vozi naprej do »Slomškovega doma«, ki sitoji na griču nasproti cerkve, le nekaj korakov nad vasjo. Prepustili smo torej stvari cerkovniku Joži in šli v cerkev pozdravit »letniško Gospo«. V Letnici Letnica in okoliške vasi: Vrnez, šašari in Vrnaokolo imajo samo katoliško stanovalce. V I/etnici in Vrnezu govore srbsko, a v šašarih in Vrnaokolu poleg tega tudi albansko. Zelo so ponosni na svojo vero, za katero so mnogo pretrpeli pod turškim jarmom. Nekateri so mnenja, da izvirajo ljudje v ■teli vaseh od Sasov, naseljenih za časa kralja Uroša, potem ko so jih Tatari pregnali iz Kr-dclja. (Sorodnost imen šašari in Saši itd.) Ali vsekakor so ti Saši zelo pomešani z Albanci in Janjovci. V okolnih vaseh so Arnauti. po veri mohamodanci in laromani1, ki pa vseeno zelo časte 'letniško Gospo«. Pismenih je v l etnici zelo malo: to njihovo neznanje so često izikoriščali slabi uradniki. Pred nekaj loti je postavil skopljanski škof dr. Gnidovec »Slomškov dom«, ki naj služi za šolo, a v počitnicah za lotovališče prizrenskih semeniščnikov. Stoji pod majhnim gričem ob gozdu. Blizu njega izvira studenček z dobro vodo. Vso je že urejeno, treba jc samo še učiteljev, ki bi prinesli v ta kraj luč omike in bi tako pomogli ubogemu narodu in njegovim dušnim pastirjem. S to šolo bi postala Letnica glavni izvor duhovniškega naraščaja za skop-ljansko škofijo. letnica ima tudi gledališki oder. Delavni župnik msgr. Anton Kordin so ni ustrašil žrtvovati zanj niti truda niti denarja. Danes že stoji »Marijin dom«, ki ne zaostaja za sloven-rkimi vaškimi domovi. Oder ima fin zastor in kuliso, ki so delo prizrenskih semeniščnikov. Dobil jo nov skioptikon od Slovenske prosvetne zveze. V novem domu so mnogo dela. Igrali so na njem že igri: »Palčki« in »Našemar jeni stric« in druge. Kongregacije so imele v njem svoje sestanke. Iz kronike prizrenskega študenta 1. Vil. — V l etnico smo dospeli zvečer. Tudi otroci skopijanskega sirotišča so prišli. Stanujejo v cerkveni hišici nad potokom. Prišel sem pozno, mesečina je svetila, ovčji in kravji zvončki so so čuli. Otroci so žo spali. Na okna so trkale vrhove veje, ki so se majale v vetru. jutro jo. Nihče me no pozna. Razgovarjamo so. Med njimi je mnogo Slovencev iz Bistre-nico, nekoliko Hrvatov in Janjevcev. a največ Albancev. Pripovedi!jejo o svoji bodi, v kateri so živeli. Smilijo so mi: saj to so lope. nepokvarjene otroške duše, ki še niso zaslužile biti preganjane od bridke usode. Tudi tu živijo bedno. Sestra Berhmana šiva od jutra do večera oblokce — ali krp in krpic je treba vedno več! Tudi hrana je skromna in pičla: toda oni so veseli in hvaležni za to, kar imajo. Sestre iz semenišča so spale na oblanju, v katerem so bili kosi lesa in — bolhe. Pa so vendar vesele: »Naj bo za pokoro!« Naši iz semenišča so prispeli. 3. Vil. — V »Slomškovem domu« nam jo manjkalo miz, obešalnikov in še marsičesa. Na srečo imamo nekoliko desk. V vasi sem našel zidarsko-mizarskega mojstra (ako jo mojster?), pri n jem pa neka j orod ja. Mizo sem že napravil — ma je se in slabo je oboblana. 4. VIL — Napravili smo si kopališče. Nad vasjo smo progrndili potok s kamnitnim zidom. Sedaj moremo žo plavati. ti. VII. — Seno. na katerem smo spali, smo /.nesli na sonce. Sestre vztrajajo na svojem oblanju. ki se jo že zdrobilo. Nočejo, da bi ga zamenjale s senom. Tri sestre oskrbujejo 30 dijakov. Otroci iz sirotišča igrajo »Palčke«. Pisatelj igre in režiser jo s. Berhmana Igra je zani- 1 I«iroinani so katoličani, ki skrivajo svojo vero in po obnašanju ter običajih sličijo muslimanom. Prizren jo žo jnko pripekalo, ali midva sva se ponašala, da se znojiva pri tako lepem delu. Do Vrneza sva potovala eno uro. Tam sva našla nekega »čičo« (starčka), ki je zbobnal otroke vkup. Nad vas j sva našla nekoliko hrušk z lepo senco, lam sva posadila otroke v krog — starejši so stali od strani. Koliko siromaštvo! Otroci so bili umazani iu raztrgani — eden — petleten —' pa je bil popolnoma gol Nekateri so znali nekaj od prej od drugih' nam stičnih učiteljev in od doma. Le z veliko muko jo napredoval pouk. Učila sva jih najpotrebnejše. Opoldne sva se izmučena, ali s sladko zavestjo, du sva nekaj .storila, vračala domov. Sonce se je vzpelo v" bližino zenita. Zemlja jo žarela. Krenila sva v cerkven gozd iskat gobe-jurčke, našla sva jih precej K). VII. — Danes so slovenska dekleta iz Skoplja iz »Doma sv. Marte« in č. sestre pele litaivije. Zopet sem čtil naše petje! Kako je vendar lopo! in pesmi: »Lepše rož'ce ni na svet'...«, ali pa »Lo za Jezusom hodimo...«. Vse jo tu tako domače in slovensko. Navdušeno kot pri nas. Kako to dviga in oživlja! 20. VII. — Naš župnik, g. msgr. Kordin, ie bolan. Zaradi živčnega napada mu je otrpnila vsa lova stran. Bolezen se vendarle obrača na boljo. Preveč trpe ti naši duhovniki! Nekateri potujejo |w> več mesecev po oddaljenih krajih naše škofije, drugi se zopet mučijo v prevelikih župnijah. O. preveč vedo, da delajo za duše! Neki albanski duhovnik jih je takole Cerkev v Lctnici (načrt) označil: »Prej. ko sem prišel v obiske, sem našel polno klet vina, a danes polno cerkev dela.« G. župnik jc v soboto pokopal v Šašarih nekega mrtveca čisto ponoči, ker je bilo podnevi dela preveč; včeraj je imel mašo, sestanek, kongregacije, sprejemanje in tri govore —< razen toga je imel posla z ljudmi, ki hočejo kupčijo z nevesto in drugo. Zato ni čudno! V Letnici imajo polog župnika dovolj dola tudi tri sestre usmiljen ko, ki so tu kar za zdravnice. S. Gabrijela, lin primer, jo zdravila bolnika. ki je imel presekano glavo. Rana jo bila kakih 13 cm dolga, a glava je bila otekla kot shajali hlebec. Bolniku so zaustavljali doma kri z zemljo. No vem, knko bi se rešil ta človek, da ni bilo sestro. Tako rešujejo naše sestro l judem življenje in zdravje — vse tiho, da nihče ne ve o tem ... 24. VII. — Poslavljam so od ljudi, s katerimi som se zrasel. Grom, pa so boni šo vrnil! Dež jo ponoči opral zemljo in namočil cesto. Oblaki me varujejo sonca — pot je blatna in hoja po kamnih preko naraslega potoka .jo često »promokra«. Spremlja mo lotniški kmet; v Vrbovec nosi delavcem kruh. Svojega župnika hvali in na svojo vero jo ponosen: »Če da se proširi naša sv. vera!« (Točno: Proširiče so...) Na Kosovom polju vstaja vihar. Prašni oblaki vise čisto ob zemlji. Nekaj šumi — vi-liar prihaja. Jaz tečem, pri nekom nnseljejjctl lleroegovcii so ustavim. Vihar rjove in podira-kopice žita in sena. Jaz som v zatišju in pijem mleko: govorimo o Slovencih, ki so nasoljeni v sosednji vasi. Družina so tišči okrog ognji* šča — zunaj pada dež v debelih kapljali. Vlak žo hiti — kmalu bom doma v Slove* niji. Kako doglo sem že čakal tega trenutka! (Ciril) »Re/.ikn, vaš ženin vas čaka pod oknom.« :Kako pa veste, da jo moj ženin?« »Ker kadi mojo cigareto!« S£OVEJWEC Imeniten obisk fi Striček jn sedel tnm nekje daleč pod tri-uvskimi vrhovi v samotni izbi. Gulil je pre-jubo m« pipico med brezzobimi čeljusti in žalostno strmel skozi okno. »Da, da, takole človeka počasi pozabi ves svet!« ie potožil sanic-mu sebi in se ves zakopal v daljne spomine — Zunaj so prepevali škrjnnčki, mlado zelenje se je zibalo v vetru, kodrasti oblački so pluli po neskončnem nebu, metulji so frfotali od cveta do cveta in srkali sladko medico. — Striček pa jo bil slep In gluh za vso to lepoto božjega stvarstva. Sedel je v izbi ves tih in sam — la sanjaril. Tok. tok, tok! je zdajci prav narahlo, komaj slišno potrkalo na vrata. »Pa že spet kakšna miška škroblja na podstrešju,« je zugodrnjul striček in nejevoljno za renčal: »Mir!« Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem je potrkalo znova: tok. lok. tok! in še droben otroški glasek je strlčku udaril na uho: »Dober dan!« Striček se je presenečeno ozrl in zagledal štiri drobne postavice, ki so stale na pragu in radovedno kukale v notranjščino »T.ej jih!« se jo razvnel striček. »Kaj bi pa vi radi?« »Kar tako smo prišli.« je pogumno odgovorila prva deklica in v veselem smehu pokazala bele zobke. Dve dolgi, lepo spleteni kiti sta ji mahali po hrbtu navzdol, »jaz sem Se-rajmkova Juša,« se je na moč važno predstavila in v pojasnilo dodala: »Moj očka je tamle v šoli zn upravitelja.« »Alui!«, je prijazno pokimal striček in si zadovoljno znvilnii košate brke. »Torej ti si tista Juša. o kateri sem že toliko lepega slišni.« (Tli se je striček debelo zlagal — njemu v sramoto bodi povedano. Prav ničesar še nI bil slišal o J uši, pa prav zares ničesar, ampak nekaj je pač moral reči, K na besedica več ali manj — kaj bi tisto!) ».[a/ sem pa Kovačevo Zinka.« se je predstavila druga in zaupno uprla v strička svoje kot gorsko jezero tihe in kot nebo modre oči. »Aha, tebe pa /e poznam.« je zagodel striček in na tihern napenjal možgane-, Salu Bog ve, kje sem že slišal to ime? Zinka pn, kakor dn jo uganila misli starega, pozabljivrgn strička, mu je hitro |>oinagala: »Saj se še spominjaš, striček: pred tremi tedni si mi v kotičku odgovoril,« »Lej jo no. saj res.« se je razveselil striček, tla itin ni bilo več treba napenjati možganov. A že je stopila predciij tretja punčka, najmlajša izmed vseh in zgovorno zugoslolela: »Jaz sem pa Jcncnova tvankn in imam ludu čokolado!« »Tudi jaz jo iinnm rad!« je rekel striček in se delal nevednega, čeprav je vedel, kam pes tuco moli. »laz sein pa Primožičev Peter!« je z nizkim, globokim glasom zagrmel zadnji od te pisane družbire, prava gorenjska korenina, čeprav še ne hodi v šolo. In so se vsi štirji z napetim pričakovanjem zazrli v stričkov dobrodušni obraz. Stričku je bilo kar nerodno, kajti bral je mladim gostom iz oči: Tak daj no, zgani se že, zgani in po-stre/.i nam s čokolado! »Počakajte, grem pogledat, koliko jo uro!« se jo opravičil striček in jo ucvrl skozi duri. Naravnost v prvo trgovino je zavil in nakupil čokolade, Razdelil jo je med mlade sladkosnede/o — in led ie bil prebit Vsi štirje so na mah postali od sile zgovorni Prvo in glavno besedo je kakopak imela (lišo. ki se smotrn /n nekakšno vrhovno pokroviteljico najmlajših drobi jnnrev v vasi. Začela je d rti rut i kot navit gramofon: »Jaz Imam doina že vse polno čokolade... Tudi tole bom nesla domov. Zadnjič sem Sla z očkom v Ratlovno. Veš, v llndovni se zarje zbirajo. Tako lepo rumene so.. Zadnjič ml je Ro palček žogo odnesel. F F11 ali sem bila Jezna! 'o, pa jo je ponoči lta skrivaj prinesel nazaj. Zato, ker srm bilo pridna. Kadar sem poredna, me pa mama naše.šku! Pa očka tudi!« je pristavila Ivanka je medtem stala kot na trnju, Nemirno je švigala z očmi /daj sem zdaj tja. »No. murnček, koliko si pa ti star?« jo jc povprašal striček. »Ne vem.« je odgovorila Ivanka in zamahnila z roko. kakor bi hotela reči: Beži no, saj to ni važno! »Pa mamo povprašaj,« ji je modro svetovala Juša. »Če še ono ne bo vedela, ji pa reci: ,Oh, inamn, kako si zabita!'« tvunki pa se res nI zdelo vredno govoriti o starosti Čokolada v roki jo je pekla kot žerjavica. Nazadnje se ni mogla več premagovati Napol za šalo. napol žare« je rekla. »Jaz jo bom kal s papiljein vled pojedin, tako dobla je!« Čokolado Ivanko strašno obrajta. Ves svet bi dala za košček čokolade In ne samo svet — še očeta in mater povrhu, Kar na lepem se jc domislila in vzdihnila »Oh. dn bi le ze kaj kmalu očka in liininu umlla! Potem bom ves (lun samo čokolado kuhala« Ivankini starši Imajo namreč trgovino s pisano robo, med katero je tudi čokolnila ... »To po nI lepo.« jo je pokaral striček. »da zaradi čokolade želiš očetu in mami smrt! Kaj bi pa potlej počela, ko lil vso čokolado pojedlo, a? še črnega kruha nazadnje ne bi imela I Ali ne veš, kako hudo je. če takile majhni deklici mama in očka umreta?« Ivanklne črne,' nemirne oči so se za hip zamislile, potlej po je sp-;t razigrano zamahnila z roko in se odrezala: »Saj nisem mislila zales! Kal tako za salo sem lekla.« »Tisto pa že, tisto,« sc je pomiril striček. »Če si se sumo šalila, jc pa kakopal nekaj čisto drugega. Ampak tudi šaliti se ne smeš tako grdo!« Ivanko je posili! hud kašelj. »Zmerom takole ka.Slja! Gotovo ima oslovski kašelj.« se je oglasila Juša »Saj boš še umrla, če boš tako kašljala,« je zaskrbljeno rekel striček ln jo sočutno pogledal. Ivanka pn je po stari navadi zamahnila z roko ln malomarno rekla: »Plava leč, če umleml To ni nič!« Kafto pravimo .. • „Z glavo sili skozi zid..." Če je kdo prav trmast in svojeglaven ter na vsak način noče doseči, kar si je vtepel v glavo, pravimo, do sili z glavo skozi zid. Kako smešno bi bilo, če bi kdo v resnlei silil z glavo skozi zid, vidimo na sliki, ki jo je narisal M i 1 a n B a t i s t a , dijak II. razr. glmn. v Ljubljani. Da, da, Ivanka je menda edini človek na svetu, ki se smrti ne boji Ne boji se je pa zaradi tega, ker poč še ne Vo, kako grenka je... Juša jo je posvarila: »Ne govori tako1 Parkelj vse sliši.« Ivanka jc spet za hip obmolknila, kakor da že čuti bližino kosmatega peklenščka. 1'a se ji jo obrazek kar koj spet raztegnil v veselem smeli it Zvonko je zapela: »La, lu, la . . .« Takoj nato je prešerno vprašala: »Ali me je parkelj zdaj kaj slišal?« O. Ivanka Jc navihana, da nikoli toga .. Sam smeli, suma ruzigranost in satn nemir jo je. »Peter pa zna peti — in jaz tudi!« jc Juša zasukala pogovor na drugi tir. »Pa znpoj eno, no,« jo striček prigovarjal Petni, in je Peter zapel, tako gromko zapel, da so so stresle stene: »Na Gorenjskem je fletno, i kjer ajda zori ,.« Iti je posegla vmes s svojim lepim, čistim glasom Se molčeča Zinka in takoj navrli še Juša in nazadnje tudi Ivanka, ln so peli tuko Poletno jutro Kot zlato kroglo tez nebo nevidni angeli, odeti v modro haljo, trkljajo sonce čez goro v neznano daljo, Žorečo kroglo rad ujel škrjanček bi. Razgrnil i o porotnice, v zrak se vzpel. rez sonca se je vrnil... lepo in tako dolgo in tako glasno, da so privabili v sobo prijazno gospodično Rutarjevo, ki je iz daljnega Zagreba prišla gledat naše gore In planine ter srkat njihovo zdravje in mir Zvonko petje mladih gostov jo je tako navdušilo, da je stekla po fotografski aparat ln rekla: »Otroci, ker ste tako lepo zapeli, vas bom zdajle slikala!« In jih je res. Kar oglejte si jih na sliki in povejte, ali ste že kdaj videli tako imenitno družbico skupaj? Prvi na levo je Peter, zraven njega na spodnji stopnici sedi Kovačeva Zinka, na zgornji stopnici Jencnova Ivanka, na desni pn stoji Serajnikova Juša. Postavijo se, do nikoli tega! Striček poslej nimn več časa snmotnriti in se dolgočasiti v svoji izbi tam dulcč pod tri-i gluvskimi vrhovi... Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! Čeprav sem deklica še mala, bi vendar rada te spoznala, Povabim Te zato iz dna srcii, da greš z menoj in našimi domačimi na turo do Jezerskega. Če volje zidane se povabilu boš odzval, izleta našega nikoli se ne boš kesal. Moj očka pravi: »Konjiča dobro že poznam!« Zato se jaz in mama rada z njim peljam. Skrbele Elita bo za mir, da voz bo tekel v pravi tir. Da pa vesela družba bo zares, še A lin, Dado. Bibi, Titi bodo vmes. Ko očka vajeti spusti, ee v Kranju znajdemo spet vsi. Pozdravlja Te iz dna srca iz Kranja mala Majdica. Draga Majdica! Tistega dnj, ko mi je stric pismonoša Tvoje pisemce prines"el, sem bil neznansko čemerne volje. Kot boter medved v brlogu sem čepel v svojem kotičku in nevšečno pihal in renčal predse. Saj pa tudi nič čudnega nit Sem jo primahal semkaj pod triglavske gore, da bi si nabral sončnih žarkov polil klobuk — namesto žarkov pa sem si nalovil v klobuk samo meglo in dež. Ali so ml bodo v Ljubljani smejali, ko se tja povrnem in svoj klobuk pred radovedneži razgrnem! »Moče, megle in toče imamo tudi v Ljubljani dovoljl« bo rekel moj mladi prijatelj Cenček in mi škodoželjno strgal korenček ... Ko pa sem Tvoje srčka no pisemce prebral, se mi jc čemerni obraz zjasnil, kot bi ga bil » soncem oblil. »Živela najmanjša slovenska pesnica!«: sem navdušeno zakričal, da so se stresle triglavske goro kot ob najhujšem potresu. To, da si za svoja leta za čuda bistre glavice, ie zdavnaj dobro vem, ampak tega, da znaš tudi pesmice kovati, pa doslej še nisem vedel. Lahko si torej misliš, kako prijetno sem bil presenečen. Dandanes je pravega, resničnega pesnika teže iztakniti kot štiriperesno deteljico v zeleni travi. Neznasko ponosen sem na redko čast. da sem po dolgem času vendarle spet odkril nadarjeno pesnico in še tako mlado povrhu. Že prva Tvoja pesmica Je umetnina, da nikoli take, kakšne bodo šele Tvoje nadaljnje pesmi! Gotovo bodo tako lepo in mile, da jih bodo slavčki poslušali in angefrl v nebesih jokali, kadar jih boš deklamirala očku ln mami. 0, tudi vrli moj peresnik nekoč je bil navdušen pesnik. Prisluškoval je ptičkom sredi trate, ubiral je na harfi strune zlato, kot iurko stresal pesmi je po jasi — oj, kje so, kje so tisti časi? Moj pesnik peresnik je utihnil, kot bi pihnil, boš pa zdajle TI namesto nJega pesmice korala in moje staro srce t. njimi razveseljevala. Saj je to, da znaš pesmice kovati, kar razumljivo, ko si pa iz tistega znamenitega kraja doma, kjer je živel in umrl naš največji pesnik Prešeren, Nemara boš celo njega prekosila. Če Bog dA in sreča Junaško. Bomo videli, no! Vse pogoje Imaš za to. Čim več Mirko Kunčič: Neolikana gospa r Lenčkn je soma doma. Oče jc v službi, mati v bližnji trgovini Zunaj dežuje. Težke kaplje udarjajo ob okno, kakor da prosijo l.enčko, naj jim odpre. Lenčkn pa njihovega trkanja ne sliši, tako je zaverovano v igro. Igro se s punčko In muco. Pa se Lenčkn te igre kmalu naveliča. Punčko vrže tebi nič meni nič v kot, muco pa napodi skozi duri. Kuj zdaj? Lenčkn je Iznajdljive glave Lončki zabavnih iger nikoli ne zmanjka. Na glavo si povezne materin klobuk, v roko vzame pisano košarico in odklc na trg. Kupovat gre peteršiljček zu juho. Gre, gre Lončka na trg in je kar koj tam. Saj je trg tako blizu: v nasprotnem kotu i/be. V tem kotil je tudi veliko stensko ogledalo, ki sega od tal visoko nekam pod strop. Pred tem ogledalom obstane Lenčkn in se vljudno prikloni • »Klanjam se, gospo! Kum pa vi? Veste, jaz grem na trg po peteršiljček. Ampak draginja je.pa grozna, ali ne?« Mola gospo v ogledolu se Lončki takisto vljudno prikloni in miga z ustnicami, kakor tla govori. A naj l ončka še tako napenja ušesu — niti glasu ne sliši iz njenih ust. Lenčkn se spomni, dn jo jc mati nekoč učila: ,Če človek koga pozdravi, mora le-ta lepo odzdraviti: Dober dan! Pozdravljeni! Bog živi! ali kakorkoli že. To zahteva olika ' Očita joče zaio pogledu mulo gospo v ogledalu m ji po-žuga s kazalcem: »Vi! Kje ste sc pa olike učili? Zakaj ne odzdravite? Bom mami povedala, čakujte, čakujte!« Mula gospa v ogledalu takisto požuga Len-čki s prstom in jo očitajoče pogleda. Ha. kakor do se je Lončka nespodobno vedla In ne ona! To jc pa že od sile! si misli Lenčka in začne malo gospo v ogledalu kur na lepem tikuti; »TI, ti, zakaj mi pa žugaš, a?« Mala gospa v ogledalu ne odgovori. »Ali «i mutosto?« zakriči Lenčka in je užaljena v dno srca. Čelo sc ji nabere v drobne gube. Mala gospa v ogledalu pa samo verno posnema Lenčkine kretnje in gubunči čelo, kakor do jo oponaša »Čaj me no!« sc razlogotl Lenčka in zacepeta z nogami. »Ti bom že pokazala!« Malo gospo v ogledalu pa takisto zaccpcta z nogami, a ne reče nc bev ne mev. Takole ji ne pridem do živega, si misli Lenčka. Bo trebn že drugače nastopiti, Če jo hočem ukrotiti. Grdo nakrcmži obraz in pokuže muli gospe v ogledalu jezik: »Na-a-a!« A kaj stori mala gospa v ogledalu? Tudi ono grtlo spači obraz in pomoli jezik iz ust — predrznost pa takšna! Ne, zdaj je pa že dovolj! si misli Lenčkn. ?.c vidim: s palico jo bo treba naučiti olike, kakor je mama naučila mene! Iii skoči k bližnji omari, potegne i/.za nje očetovo palleo ter se tako oborožena ra/.korači preti svojo nasprotnico. (Na uho boril povedano: Lenčka je sicer stara šele pet let, toliko pa ?.e ve. da je mala gospa v ogledalu — ona sama. Ampak zdajle sc igra »olikano in neolikano gospo«, zato mora svojo vlogo pač odigrati do kraja, kakor tla gre zares. O, Lenčka vam zna! Prav gotovo bo nekoč postala slavila igralka... Toliko mimogrede.) »Ali jo vidiš?« zakriči in zavihti palico nad njo. Mala gospa v ogledalu pa se ne dd kar tako, Tudi ona se je — čujte in strmite! — medtem oborožila s palico in jo zdajle prav tako bojevito vihti po zraku kakor Lenčka. Da si le upo, nesramnica! Lenčko mine potrpljenje. Jczlca v Lcnčki-nem lončku prikipi do roba. Ogorčeno se zažene proti muli gospe v ogledalu in zamahne s palico. Brnu! resk! einge-linge-ling! nekaj presunljivo zažvenketa in sc usnje k tlom Mala gospu v ogledalu je izginila, kukor da sc je udrlu v zemljo Ogledalo, prelepo, dragoceno stensko ogledalo jo razbito... Lončki zastane sapo. Lenčka se spremeni v solnat steber. Dolgo, dolgo stoji nepremično na razvalinah svojega junaštva in strmi predse z odprtimi usti in očmi. Zdajci jo nekaj hudo stisne v grlu in grenko zaskeli v očeh. Ve, ver, vcoe! se utrga iz nje tako obupno in pretresljivo. du bi se kamen na cesti moral omehčati od sočutja in ganotja. Po je vse zaman. Nihče, niti mojster steklar, ne more i/. Lcnčkinili solzit- nnravlti takšnega ma/ilu. da bi z njim kose razbitega steklu zlepil skupaj. Ojoj, in najhujše Lenčko šelo čaka: mati so bo vsak hip vrnilo domov--— Da, do. titkele čudovite in grozne reči se lahko pripetijo, če gre petletna deklico na trg peteršiljček kupovat in sreča tum ucolikuno gospo! skrbi ima pesnik tem lepšo pesmi kuje, pravijo. In ti Imaš drobnih skrbi na pretek. Sem slišal, da se kar z občina rokama ta glavo zgrabiš, če To kdo pobara, koliko Imaš skrbi... Torej! Na izlet me vabiš. So razume samo po sebi, iLi pridem, kojt. nI mojima reč s takole pesnico skupaj na vozu sedeti In se peljati v širni svet — lilja liot! Ali me bodo Kranjčani občudovali in zavidali! Pridem turej tako gotovo, ko« je amen v očenašu. s pray posebnim navdušenjem pa še, če se ml »odo na Izletu Izpolnile tele goreče želje, ki jIli je moj vrli pesnik peresnik na papir stresel: Eza naj na češnjo spleza, A bo noj ujame žabo, Bibi dve veliki ribi, Dado naj uonilga z brado, Titi pa naj d& nam piti. Upam, da Imenovanim stricem in tetam no bo težko mojim željam ustreči, posebno po no Da-di, ki bo imelo z mlgonjcm brade koj lahek posel. Druge rime na njeno ime moj vrli pesnik peresnik v naglici nI mogel Iztiilitotl — gromozanska je to sreča za gospodično Dadil Čestitam ji iz dna srca! Da bo vesoljni svet videl, kakšna brhka punčka je mlada pesnicu Majdica Rolirmannova iz Kranja, objavljam spodaj Tvojo sliko. Na vso moč in še malo so postaviš 1 Zvrhan klobuk lepili pozdravčkov pošilja Tebi, očku. mami in vsom drugim — Kotičkov striček. Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo ... MLADA NJIVA iiimmiMIIIIiiimiimiiiiiiiiiiihiimmiiiiii IMIMIIMIIIMIIIMtllllllllllllllinilUtlllllllll Moj oče Cčc moj jc (Iclnvcc. D/tiflhn kniiljr fifn zn1o materi hišo z obveznostjo, da bratu izplačate njegov delež. Leta 1937 ste liiu celotni delež izplačali, kar je tudi potrdil. Čez nekaj časa pa je zopet prišel in zahteval, da mu plačate se nekaj. Grozi Vam s tožbo, radi bi vedeli, ali se Vam je bati tožbe. — Niste povedali, iz kakšnega naslova brat zahteva, da uiu še nekaj izplačate. Zato ne moremo presoditi, Se je njegova terjatev upravičena. Če bo vložil tožbo, jo bo moral utemeljiti in povedati, zakaj mu še kaj dolgu-jete. Tedaj boste pa sami lahko videli, ali so navedbe tožbe utemeljene ali ne, in se boste pač lahko braniJi, ako bo tožba neutemeljena. Zavarovanje. M. V. K. Ne vemo, za kakšno »vzajemno zavarovanje« ste se pogodili in vam zato ne moremo povedati, kakšne splošne dolžnosti ste s tem prevzeli nase. Prosite zastopnika, naj vam pokaže besedilo ponudbe oziroma pogodbe, ki ste jo podpisali. Gotovo je tam tudi navedeno, če in pod kakšnimi pogoji smete odstopiti od nameravanega zavarovanja. Kupna pogodba in taksa. J. A. Če ste kupili gozd, morate takoj napraviti kupno pogodbo, ki jo je treba v 15 dneh prijaviti davčni upravi radi plačila taks. Če se pogodba v 15 dneh ne prijavi in taksa ne plača, se obsodijo pogodniki solidarno poleg redne takse tudi še na kazen v znesku enkratne redne takse. Seveda lahko v kupni pogodbi označite kot kupce svoje otroke, ki pa morajo biti zastopani po očetu, če še niso polnoletni. Tudi prepis v zemljiški knjigi bo treba potem takoj izvršiti. Stroške navadno plača kupec, lahko se pa tudi drugače dogovorite. Pot čez travnik. J. K. Sosedov travnik leži poleg Vašega. .Sosed je vedno spravljal del sena s svojega travnika čez Vaš travnik, potem ko je bil Vaš travnik pokošen in ob suhem vremenu, ostali del sena pa je spravil v seniku, ki ga ima na travniku, in ga je zvozil domov šele pozimi. Sedanji lastnik, ki je travnik od soseda podedoval, pa hoče vse seno ob košnji zvoziti čez Vaš travnik in pravi, da ga lahko zvozi ob vsakem času, ne glede na to, ali je Vaš travnik pokošen ali ne in da mu tega ne morete zabraniti. Ponuja Vam enkrat za vselej 100 din odškodnine. Vprašate, ali sosed res lahko ob vsakem času zvozi 6eno preko Vašega travnika, čeprav tega njegov prednik ni delal. — Sosedu, ki nima druge poti na svoj travnik, kakor preko Vašega travnika, ne boste mogli zabraniti vožnje čez svoj travnik, ki je potrebna za redno gospodarstvo in izkoriščanje travnika. Zato po našem mnenju sosed lahko vse seno ob košnji zvozi s svojega travnika in mu ni treba za ,prevoz sena čakati do zime. Sicer bi pa v primeru spora odločilo sodišče. Opozarjamo Vas na zakon o zasilnih potih, po katerem sosed, ki nima poti na svoje zemljišče lahko zahteva, da se mu sodno določi zasilna pot. Pametneje bo, da vprašanje pota s sosedom sporazumno uredite, in pri tem pomislite, kako bi Vi ravnali, če bi Vi morali voziti seno s svojega travnika preko sosedovega. Zagraditev steze. G. A. Kupili ste posestvo. Prejšnji lastnik, kakor tudi njegov sosed sta imela pešpot preko sadovnjaka drugega soseda na svojo njivo. Sosed je pešpot prodali, Vaš lastninski prednik pa je ni hotel opustiti. Pred letom pa je lastnik sadovnjaka pešpot zagradil. Vi 6te njivo dali v najem. Vprašate, kaj Vam je sedaj storiti. Vprašale, ali ima pravico hoditi po stezi tudi najemnik Vaše njive. — Ako v 3 letih po zagraditvi steze lastnika sadovnjaka ne boste tožili na priznanje Vaše služnostne pravice, bo Vaša pravica do peš-hoje po tej stezi zastarala. Ako ga pa tožite, boste v tožbi uspeli, če boste dokazali, da ste s svojimi predniki nemoteno uporabljali to stezo 30 .let in da la steza služi v svrho koristnejšega in udobnejšega uživanja Vaše njive. To velja tudi za primer, da je njiva oddana v zakup. Vračunanje dnevničarske službe. J. K. Leta 1926 ste bili sprejeti v državno službo kot služi-telj. Leta 1927 ste bili prevedeni v dnevničarja. Leta 1929 ste bili zopet imenovani za služitelja, vendar Vam niso vračunali za napredovanje in pokojnino dveh dnevničarskih let. Vprašate, ali Vam bodo ti dve leti, ki ste jih prebili kot dnevničar v državni službi, kdaj vračunali za napredovanje in pokojniio. — Po sedaj veljavnem uradniškem zakonu (§ 270, točka 3) bi se Vam dnevničarska služba vračunala samo v primeru, da ste bili v državni službi pred dnem 1. septembra 1923. Ker pa ne izpolnjujete tega pogoja, se Vam navedeni dve leti dnevničarske službe ne bosta vračunali, seveda ako se morda uradniški zakon ne izpre-meni. Zamejičenje ob" cesti. N. B. Ob vašem travniku pelje občinska pot II. reda. Radi bi dosegli zamejičenje travnika. Kam se je obrniti. — Obrnite se na občino, ki upravlja občinske ceste I. in II. reda. V sporazumu z vami in drugim mejašem poti in ob upoštevanju predpisa, da mora biti občinska pot tako široka, da ustreza vozilom, ki se rabijo v Vaši občini, in potrebam krajevnega prometa, ne bo težko določiti meje med potjo in mejaši obcestnih zemljišč. Državni upokojenci v samoupravni službi. I. L. — 0 znižanju pokojninskih prejemkov državnim uslužbencem, ki so v občinski ali banovinski službi, smo že pisali. Le onim upokojencem, katerih mesečni kosmati dohodek v občinski ali banovinski službi znaša več kot 5000 din, ne pripadajo nobeni pokojninski prejemki. Ostalim pa, ki imajo v službi nižje prejemke, se pa pokojninski prejemki ne znižajo po predpisu § 95 fin. zale. za leto 1937-38. Ker smo o tem predpisu že pisali in nam primanjkuje prostora, si sami oglejte navedeni paragraf finančnega zakona, ki ga najdete v 31. številki »Službenega lista« z dne 17. aprila 1937. Kakšnih drugih omejitev za državne upokojence pa v samoupravni službi ni. Nadure. P. F. — Zaposleni ste bili na žagi več let. Službo ste zapustili. Vprašate, ali imate pravico do plačila za nadure, ker ste delali do 12 ur ali pa še več na dan. Še vedno velja zakon o zaščiti delavcev, ki predpisuje, da morajo lastniki podjetij plačevati vsako prekočasno delo najmanj 50% više od rednega. — Če bo tožba, ki jo je vložiti pri rednem sodišču, uspešna, ne moremo prerokovati. Ako so Vaše trditve resnične, upamo, da boste zmagali. Poroštvo. F. Z. — Kot porok ste sosedu podpisali poroštveno listino. Sosed, ki je pod zaščito, ni izpolnil svojih obveznosti. Sedaj pa davkarija Ne dovolite, da Vam kukavica rnesft jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna in zdravilna Je samo enaf ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! rubi živino vam — poroku. Vprašate, ali ste dolžni plačati kot porok za dolžnika, ki ima posestvo? — Čim glavni dolžnik na upnikov sodni ali izvensodni opomin ni izpolnil svoje obveze, lahko upnik zahteva plačilo od poroka. Če porok plača dolžnikov dolg, stopi v upnikove pravice in je upravičen zahtevati od dolžnika povračilo plačanega dolga. Kmetijski nasveti Vol sesa svoj jezik. T. M. M. - Imate dve leti starega vola, ki je lep in rad žre, ima pa to razvado, da si izsesava svoj jezik. Želite vedeti, če je to bolezen ali le razvada, če morda živinčetu kaj škoduje in kako je to odpraviti? — Da junec sesa svoj jezik, je razvada, nikakor pa ne bolezen. Kakor vlečejo otroci svoj prstek (pipec), tako imajo tupatam tudi teleta navado, da sesajo svoj jezik ali si pa oblizu-jejo gobec, kar jim večkrat ostaine tudi v po« znejši dobi. Škodljivo to naposled ni, dokler' ne presega meje. To razvado odpravimo z na-i gobčnikom, ki ga damo živinčetu tedaj, ko ne žre. Če se govedo močno oblizuje, odpravijo to večkrat s tem, da namažejo okrog gobca s kolo-mazom. — Dobro bi tudi bilo, če ob priliki vprašate za nasvet izkušenega živinozd ravnika, ki bo vola preiskal in ugotovil način tega »sesanja« ter vam povedal, kako je to preprečitin ne da b,i škodovalo živinčetu. Odprava žab iz kleti. A. G. O. - V vaši kleti je vse polno žab, ki jih ne veste kako odpraviti Tla so pokrita s peskom. Ker postaja zaradi te golazni klet neporabljiva, želite vedeti, kaiko bi jo iztrebili? — če so v kleti žabe, je to znak, da je klet vlažna. Prvi pogoj bi bil, da ta prostor temeljito osušite, če je pa to nemogoče, tedaj stene dobro prebelite, tla pa potrosite z živim apnom. Na ta način boste žabe pregnali, kajti v živem apnu ne morejo živeti. Zavarovanje proti polzenju zemlje. S. P. N, - Radi bi zavarovali zemljo pred polzenjem na zemljišču v žlebu, ki jo voda stalno odnaša. — Če ostane žleb, po katerem polzi zemlja, gladek, tedaj je zaman vsako dovažanje zemlje. Ravno tako bo tudi vedno škodovala voda, ki prodira v spodnjih plasteh do tega prostora. Zato morate predvsem skušati vodo odpeljati proč od žleba in preprečiti polzenje zemlje po gladki spodnji plasti. Vodo odpeljete v taki višini, da ne more dospeti do žleba. V njem samem pa napravite poševne jarke na obe strani, da se odvišna voda odceja na stran, oziroma, da se polzenje zemlje prepreči. To dosežete tudi s tem, da zabijete v zemljo na raznih mestih lesene kole, ki jih povežete še z vrbjein tako, da bo ovira zadrževala zemljo. Voluhar, ki je najbrž bramor. G. A. P. « Na velikem vrtu in na njivi blizu potoka vam nekaj spodjeda sadike, da ovenejo in se po-suše. Vi mislite, da je ta škodljivec voluhar, drugi pa trde, da je krtica. Na kak način bi sa ga dalo pokončevati, da ne bi bilo zvezano s prevelikimi stroški? — Po našem mnenju ta žival ni niti voluhar, niti krtica, ampak navaden bramor. Ta se namreč letos pojavlja izredno pogosto in vsepovsod ter dela zlasti po vrtovih ogromno škodo. O njem smo že pisali v zadnji številki nedeljskega »Slovenca« pod naslovom »Zatiranje bramorja na vrtu«. ■— Poudarjamo tu na kratko naslednja navodila: Bramorja lovimo v lončke z glaziranimi gladkimi stenami, v katere padejo ponoči, ko lezejo po vrhu zemlje in si iščejo hrane. Lovimo jih tudi na ta način, da sledimo rovom, ki so izpeljani plitko v zemljo, do tja, kjer padejo navpično navzdol. Kakega pol metra globoko ali še manj si bramor napravi gnezdo, v katerega znese samička do 60 jajčec. V ta rov zlijemo malo kakega slabega olja ter ga za-lijemo z vodo. Bramor priplava na vrh, kjer ga olje umori ali ga mi sami uničimo. Mladina se pa spodaj zaduši. Pravijo tudi, da je krt hud sovražnik bramorjev, in tam, kjer ta gostuje, ti kmalu izginejo. Poskusite eno sredstvo ali drugo, nekoliko /boste že uspeli. Popolnoma zanesljivega pripomočka proti njim pa do dandanes še nimamo. Ječmenove klice so dobra klaja. K. A. G. Lj. - Želite vedeti, jeli so ječmenove klice dobra klaja za mlade pujske in koliko se jim poklada na glavo. Od soseda ste zvedeli, da jih daje kravam. — Ječmenove ali sladne klice so odpadki pri napravi sladu v pivovarnah. Te klico so osušene in se lahko prevažajo na dal javo, ne da bi se pokvarile. Pokladajo jih najrajši molznim kravam, ker pospešujejo mlečnost. So zelo tečno krmilo, ki vsebuje do 7% beljakovin ii» 52% škroba. Malo pa imajo apna, zato moramo pri mladi živini, če jo z n jimi krmimo, dodajati klajnega apna. Kravam jih damo lahko do 5 kg1 dnevno, mladi živini do 1 kg. pujskom pa kvečjemu pol kilograma; prevelike množine povzročajo drisko. Podajamo jih mamočene ali opar-jene, nikakor pa ne kuhanih. Ne pozabimo pa dodajati zraven nekaj kla jnega apna, kajti tega mladi živini vedno primanjkuje za napravo kosti. f? ' - r Prijazna pomoč zoper nadležne muhe Čist zrak, pogled v daljni svet. svečan mir po njivah in gozdovih, pokoj molčečih, v^ raz- i košno zelenje pogreznjenih hiš... Mogoče je ! bilo to prav prirodno nasprotje od jutra do noči vrvečega Pariza, kjer ni bilo nikoli konca trušča in kjer so naglica, nemir in vzburkanje poudarjali ritem življenju. Resnično, z bratom sva kar koprnela po samoti in sanjah; le kje čim delj od veliko-inestnega vrvenja! Vsa utrujena od človeških del, sva zahrepenela po delih božjih rok. Prijatelji so nama nasvetovali Etretat, ali kak drug skrit kotiček na Bretonskem. Odločila sva se za Normandijo, kjer mirno morje z neumornimi ustnicami miroljubnih valov prepeva večuo himno Stvarniku. Izbrala sva si neznan kraj, majhno vas na obrežju zelenkastih voda in sicer Sarnt Pierre en Po rt, kamor tujci ne zahajajo. , ., . . c Že ime naju je vabilo in pomirilo: »sv. Peter v pristanišču«. Pot od Pariza je bila zares precej dolga. Na jprej z vlakom do Hcampa in odtod s pošlo do Sv. Petra. Nekega lepega jutra sva odpotovala in sva bila opoldne v Fčcampu. Ker se je poštni voz odpeljal šele popoldne, sva imela dovolj časa za ogled mesta. Tudi tu je spregovorila najprej umetnost: stare romanske cerkve svo.jske lepote; nove, nenavadne oblike navzlic strogemu slogu, ki ga je ustvarila bogata domišljija davnih stoletij. Iz skrivnostnih temin cerkva sva vsa hvaležna stopila v polno sonce, ki naju je z gorečim dihom segrevalo. . V gostilni, kjer sva imela hrano, je bila poštna postaja. Dasi nisva pričakovala kdo ve kakšnega voza. naju je ta, ki se je ob določeni uri približal, naravnost pobil: To je bil voz na dveh kolesih, opremljen z raztrganim ko- DOLENJSKE TOPLICE 38 C Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, | ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Pre- | zgodnja ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — I Penzija s kopeljo od Din 45'— dalje, — Pojasnila in prospekte daje uprava. šem. Ob stenah koša je bil s pomočjo surovih količev postavljen nekakšen šotor iz umazanega platna, ki je bil razpet nad glavami šestih potnikov z množico prtljage. Kočijaž je res z izredno iznajdljivostjo spravil gospodo in prtljago v in pod voz, usedel se je nekam na ojni-co, zacmokal je z jezikom mršavemu konjiču, in kot bi trenil, smo bili na cesti za mestom. Z vročimi ustnicami nas je poljubljajo sonce in oblaki pralni so kmalu zavili nas in ves razgled v siv, umazan pajčolan iste barve kot plahta, ki se je napenjala nad našimi glavami. Neznosno je bilo in kmalu sva z bratom stopila iz voza in sva bila prah v prahu podeželske ceste. Pokrajina ni bila nič prijetna, tudi nič posebna. Neskončna ravnina, njive, travniki, tu in tam z drevesi obdana domačija, nato spet jive in travniki ko pisane krpe na obleki, ki jih kaka kmečka mamka našije. Potnikov je bilo zmeraj manj, ure so minevale. Konj. ki sc mu že v začetku potovanja ni nič mudilo, se je, od sonca utrujen, samo še vlekel naprej. Nisva si upalaj;sesti spet na voz, da ga ne bi obtežila, in sva se vdala v svojo usodo. Saj nisva bila samo utrujena, marveč' tudi razočarana, vendar si tega na glas nisva priznala. Slednjič je kočijaž oznanil, da smo na cilju. Majhna vas. Nekaj hiš med drevjem. Nikjer nobenega človeka. Ustavila sva se v gostilni. K njenim vratom je vodila ozka stezica, ki je bila na obeh straneh obrasla z grmičjem. Ženska je plaho šinila ob hiši. Videl sem ji v obraz. Strašno je bilo. Sličila je maskam izmaličenih obrazov. Neznanka je izginila ko senca, a meni je to čudno svidenje prizadejalo bolečino. Moj brat ni videl ženske, šel je naravnost k oknu v pritličju, kjer se je prikazalo smejoče se obličje gostilničarke. Ne moreš si misliti »V tem plašču niti ne veste, da dežuje!« »Prav. Toda, kako bom pa vedel, tla nič vce ne dežuje;'« hujšega nasprotja, še pravkar kot strašen privid iz Dantejevega pekla, zdaj pa ljubka, čarobna mlada ženska, lep francoski tip. sorazmerne postave, visoka, izredno plemenitih oblik — na prvi pogled očarujoča. Moj brat. ki je bil francoščine vešč, se je brž o vsem potrebnem dogovoril in kmalu sva si urejala svoje reči v omaro in po mizi. Vsa utrujenost naju je minila. Kar na mah. Brat jc mimogrede pripomnil: »Čudovita ženska,« in že je pograbil slikarsko stojalo, škatlo z barvami in paleto, jaz pa sem vzel okvir z napetim platnom — in sva odhitela k morju Pravkar je zahajalo sonce. Kakor bi an-gelci po vsem nebesu razobesili zlata oblačila, je bilo, in skozi reže se je blestela čudovita modrina, in tam. kjer je .sonce izginilo, se je razlila čez neskončnost morja čarobna luč. ko ubrano zvonjenje iz zlata, srebra in tekočega škrlata. Stala sva na obrežju v mehkem, rumenem pesku in sva šele zdaj zapazila, da so se valovi zaganjali v bele pečine, da je do obrežja segalo visoko gričevje, gričevje, ki so ga izredne rastline pobarvale s sočnatim zelenilom, slikovito grmovje izrednih oblik, in da so se ondi. nad strmimi prepadi našle krave, ki jih ni nihče varoval, da so bile razpredene ozke steze po temnozelenih holmih, ko da bi bili politi s čisto rumeno barvo. Bil je čudovit prizor. Brat se ni dotaknil ne barve ne čopiča. Molče se nama je priž.el pogled na ta čudež in oba sva imela le eno misel: Hvaljen Bog! II. Drug dan sva začela urejeno živeti. Po zajtrku kar naravnost k morju, kjer je že čakala neizčrpna množica vtisov, razgledov in iiastrojenj. Z bratom sva se navadno usedla na bele apnenčeve skale, ki so se bile pri padcu z višavja razdrobile na sklade najrazličnejših oblik in prodrle v morje, tako da jih je ob času plime oblivalo morje z zelenkastobclo peno in jili je slednjič popolnoma odločilo od obrežja! Brat ie slikal Delal je iz dna duše in srečno, vendar ni bil nikoli prav zadovoljen, kakor ni noben pravi umetnik, a je bil vendarle srečen, ko je do dna doživljal tisto nepopisno čustvo, ki ga imaš pri delu, ki si mu ves vdan in si ga vesel. Jaz sem v j>rvih dnevih hojeval s knjigo in notnim papirjem pod pazduho, a kmalu sc tudi jaz nisem mogel več upirati in sem prav tako priiel za čopič Majhna skitirka je vsakdan dobila vsaj po eno akvarelno sličico, ki me -zdaj spominja na najina ljuba jutra ob morju, kier sva sama sedevala in naju je zmotil le' polet kakega ptiča ali pisk kake ladje na obzorju, ki je pa kmalu izginila v megli. Ljudje? Zdelo se je. da jih sploh ni. Vsakdan so se po več metrov dolge ribiške mreže raztezale, razpete na visokih kolih, vzdolž, obrežja in so se spreminjajoče svetlikale v soncu, toda nikoli ni bilo videti kake roke. ki bi jih bila prinesla ali jih zložila skupaj. Na obali se ni prikazal ne moški ne ženska in, kar je pač izredno čudno, niti igrajočih se otrok ni bilo nikoli na spregled, čeprav se je v pesku zrcalil svet iz morja v najbolj pisanih barvah in oblikah. , , Zatorej sva bila nekega dne tem bolj iz-nenadena. ko se je ob stojalu mojega brata z vljudnim pozdravom pojavil mlad moški elegantnih kreteni in jako prikupiiivega obraza. Predstavil se je z imenom Amadio — tuji priimek sva preslišala — in je vprašal po ceni slike, ki jo je bil brat do polovice skončal. »Saj sam ne vem.« je odvrnil brat. -zdi se ini pa. da bom to prvo skico od *u sam obdržal. Veste, kar nekam posebno mi je pri srcu... Sicer je pa še nisem dovršil. Mi boste že opro-stili. Vsak slikar ima takele muhe. Od te ali one stvari se neznansko nerad loči.« Tujec je razumel, vendar se ni obotavljal pripomniti: •»Prav dobro vas razumem. Toda to sliko moram dobiti. Prevzela me je. Nikar mi. prosim, ne zamerite, a ta občutek je močnejši ko jaz — id est fortior. me — kakor je zapisal Dante o ljubezni — do svoje »Vitae nuove«, (govoril je kot bi lovil sapo ali kot bi preudar-jal, kako bi svoje misli izoblikoval) —->šc enkrat prosim, da mi oprostite, a velelnik mi je v krvi, mimo tega imam tudi potrebno premoženje za to. in sem se navadil, da si pridobim vse, karkoli mi jc všeč..., kolikor je tudi treba žrtvovati za to.« l »Ali smem priti jutri popoldne? Mogoče boste slike že dovršili. Na svidenje « Naglo je odšel, se po nekaj korakih obrnil in 7. roko pomahal v pozdrav. Brata je bil ta obisk iztrgal iz nastrojenja in jo nehal slikati. Govorila sva o neznancu. Spomnil sem se besed, da -ni nihče primoran. da kaj mora,« začela sva se smejati in kmalu je bilo vse pozabljeno. Kosila sva v najini gostilni in po kratkem počitku odšla spet na delo. Tudi pokrajina je vsebovala mnogo zanimivosti. O tem sva se prepričala na svojih večernih sprehodili Strme steze v bližnje vasi z razgledi na luko Sainl Pierre so bili torej, da se je slikarjevo oko moralo ustaviti. Najlepše je bilo na gostilniškem vrtu, kadar je sonce zahajalo. Med vejicami so se v čarobnih barvah poigravali sončni žarki. ko da bi sijali skozi barvasta cerkvena okna. Ljubko je zvenelo čivknnje ptičev, ki so se uspavali, in od daleč je pelo morje; zvok ladijske sirene je siknil skozi ozračje, in nato je bil spet mir in pokoj samote, ki je bila prepojena z dehtečim dihom travniških rož. Gospa Marcela. tako se je zvala krčmarica. jc zdaj pa zdaj prišla pogledat, ali je velika steklenica napolnjena z vinom. Smehljala se je s smehljajem, ki se mu je bilo nemogoče zoperstav-ljati in ki je odseval le iskrenost in odkritosrčnost in ki ni bilo niti za spoznanje koketno —, pa je snet izginila skozi stranska vrata. Razen utiju dveh ui bilo nobenih gostov. I/ vasi. kjer so prebivali sami ribiči, ni bilo nikogar v gostilno. V tihem pomenkovanju in obujanju s|H>minov so nama potekale večerne ure in večkrat se je zgodilo, tla sva šla še pri dnevu v najino podstrešno iz.bico. /. ribiči sva se sešla nekaj dni pozneje, ko sva skupaj z. gručo žensk in otrok ob pol petih zjutraj pričakovala vrnitve moških z lova na ribe. Kakor črne pike na širni površini so se druga za drugo bližale ribiške barke. Ko so bile za streljaj daleč, sva videla mahanje / rokami in znake, bržčas oznanila uspešnega lova. Otroci so zaploskali iu ženske, ki so prej molčale, so se začele pogovarjati Kmalu so bile barke že prav blizu, a niso dospele do brega, ker so bile zvrhane rib. Tako so začeli ribiči metati ribe in rakovice in školjke in rake kar povprek na obrežje. Ženske so razporejale plen po razvrsteli in bil sem v začudenju priča prizora, ki sem ga čez nekaj let nato uglasbil v prvem dejanju »Jessike«. Vse je bilo čudovito pripravljeno, ko da bi vse vodila roka spretnega režiserja, in že čez nekaj minut je bilo vse odpravljeno Milje nastopil na kraj trušča; izginile so barke in mreže in vesla. Le velikanska množica školjk je ostala na mokrem pesku in pa poškodovan, iz debelih vrhovih šib spleten ladijski koš je obležal ondi. III. Nekoč dopoldne sva šla z bratom k Hudičevim skalam (Roehcs du diable). To je fantastično raztreseno skalovje, bržkone popolnoma porušena skalnata stena, in ime. ki jiin ga je dalo ljudstvo, jc povsem prilično. Roka kakega demona je iu tik obrežja zasejala čudovito zrnje razne velikosti in oblike, vendar ne bi mogel zanikati, da je bil v tej zmedi nekakšen red. tako da jc bila videti skupina skladna in prav posebno slikovita Zlasti kadar je posijalo sonce in so težke, modre sence padle poleg blesteče se. nežne rumene barve, so postale Hudičeve skale naravnost pravljične. Z bratom sva bila dospela do kraja, kjer so med skalami pljuskali modrozeleni valčki. Ondi sva si med skalami izbrala pripravno mesto, da sva postavila stojalo in sva začela slikati. Ali sva delala eno uro. ali dve — ali delj? Razumljivo .je. da nisva nič govorila, Spočetka jc zdaj in zdaj zazvenela kaka beseda. kaka pripomba, kak vzklik očudovanja spričo čudovite lepote motiva, a čim bolj je delo napredovalo, tem bolj sva bila molčeča. V svojo malo skieirko sem si naslikal pogled v daljo; sonce je žgalo, vodene barve so se kar sproti pod čopičem sušile. Mahoma sem začutil mrzloto in sem videl, da stojim v vodi. Ozrl sem se za bratom, vzkliknil sem in se šele zdaj zavedel, tla sva bila okrog in okrog obdana z valovi. Potopljena v delo. s pogledi na govori so bili zanimivi. Zmeraj smo se pomenkovali o umetnosti in jasno je bilo, da je bil najin prijatelj v stiku z. umetnostjo ne le kot ljubitelj, marveč tudi kot veščak. Nekoč je prinesel v dokaz, svojih strokovnih opazk nekaj angleških knjig s seboj: drugič je bila francoska študija in spet so bile laške iu nemške knjige. Spoprijateljili smo se. Amadio jc hodil z. nama tudi na popoldanske sprehode. Dasi je bil spočetka jako resen, se jc znnl kasneje tudi prisrčno smejati in včasih nama je cclo kaj zaupljivega povedal. Kar samo po sebi je naneslo, da sva ga povabila na večerjo v najino gostilno. Amadio se je zahvalil in'je nekam plaho pripomnil: Tjakaj pa jaz ne morem iti...« Nisva ga vprašala, zakaj da ne. vendar sva spet in spet skušala razumeti tega ljubega posebneža in vse njesove aaskosti in čudovite navade, tla bi si tako ustvarila njegovo duševno podobo. Vendar se nama to ni posrečilo. Pa naju te nekega večera, ko smo se vračali s sprehoda, povabil v svojo -hišico«, ki jc stala vsa skrita za visokimi drevesi. Treba jc bilo iti skozi velik vrt. preden si zagledal enonadstropiio hišo. ki so bili v njen čuden slog jako ljubko vpleteni italijanski in francoski elementi. »To sem si sam skoval.« je dejal Amadio. sam sem naredil načrte, n saj že veste, da nimam srečne roke!« Vsfopila sva v hišo. kier je bilo vse vzorno urejeno in snažno, odložila sva svoje reči in šla za Amadijcm v veliko sprejeninieo. Stene so bile bele in zlato barvaste, sredi sobane je stal črn klavir, na desni, ob strani, je bila velika miza polna knjig in not. Na levi je bogata knjižnica pokrivala vso steno. Na hodnikih sva bila zapazila nekaj slik a v sobani ni bilo nobene videti. Sicer pa nisva dosti utegnila in tudi luč ni bila primerna, in ko sva se usedla, sc je že prikazal sluga s sporočilom, da jc miza pogrnjena. Jedilnica ni bila velika: stene so bile prevlečene z nekim blestečim sc blagom. \ svitu sveč jo vplival ves prostor skrivnostno in pražnje. Pri večerji nismo dosti govorili: luia okolica naju jc kar nekam oplašila. A ko smo se vrnili v sobano, ki je bila zdaj že mračna, smo drug za drugim odpirali svoje srčne .kamrice. Moj brni. ki je bil po navadi tih. je bil ves spremenjen. Ni čudno! Ko je slišal, da kani Amadio izdati veliko tlelo »Kulturno zgodovino nove dobe- in da je že dokončal Študijo o F i a Angelini, je postal navdušeno zgovoren, tako d n je Amadio vstal, rekoč: \i ste moj brat v duhu. 7. vsem se strinjam, karkoli ste povedali Ljudem naše vrste ni dobro na »vetu v tej dobi filozofskega in limelnoslnega luaterialiiciiia. Edino to jc, da imaš veliko dušo.« Krapinske Toplice—_ starodavno znamenito, radioaktivno zdravilišče s termalno vodo in muljem zdravi zanesljivo in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovei-šem raziskovanju revme. Kopeli v hiši, izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. V pred- in posezoni posebni popusti in znižane pavialne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja reSuje kopališka uprava._ Medtem se je znočilo. Sedel sem h klavirju in zaigral počasni odstavek iz druge Beethovnove simfonije. V tem hipu ni bilo mori kaj drugega zaigrati ko vprav to molitev. Ko je izzvenela, se je oglasil Amadio: »Zdajle se vama morem in naravnost intimni razodeti; notranji glas me sili k temu. Pred desetimi leti je bilo... Pravkar sem bil dokončal študije stavbarstva in sem bil na počitnicah pri sorodnikih v Milanu. Pregledovali smo tlo.šle časopise: meti listi je bila lutli nov« številka francoskih «llustrnon'j». Opazovali smo slike. Meti drugimi je bila iurtri skupina narodnih noš iz Francije. Slehen»t> pokrajino je zastopalo kuko tlekle. In tedaj sem kot zastopnico Bretonske zagledal dekleta take izredne lepote, tla se mi jo kar srce stisnilo. Ne morem se naglcdati tega obraza, ki sc jc v njem skladala lepota z. ljubkostjo, angelska dobrotu pa s krotko otožnostjo. Odložili smo list. a ta podoba me ni več zapustila. Kupil sem si do-tično številko lista in kadarkoli sem bil sam. sem se spet in spet poglobil v te neizrečeno ganljive, v srce segajoče poteze. Bogat sem in prost. Vsega me je prevzela le ena misel, da moram to bitje poiskati. Ker so bile te fotografije reproditcirune, sem bil prepričan, da izvedeni svoj načrt. Naglo sem se odločil in se odpeljal v Pariz. V uredništvu sem zvedel, da so slike izbrali iz skupne zbirke, ki so jih poeti in i okraji tluli uredništvu v uporabo. To je bilo vse. Dognal sem ime dotienega fotografa in sem se odpravil na pot. Izkazalo se je, tla je tisto Letos novo adaptirani liotel S. P. 1). »ZLHTOROG« ob Bohinjskem jezeru prične redno obratovati od 15. julija 1938 dalje. Na razpolago sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. dekle bivalo le kol gost na Bretonskem in tla je doma iz Normandije. Ne bom vaju dolgočasil z opisovanjem svojih nadaljnjih doživljajev, težkoč, razočaranj iu tudi ne z besedami o svoji vztrajnosti, ki je bilo tem večja, čim več sem imel ovir. Čez. tri leta sem dosegel svoj smoter. A tisto lepo tlekle je bila, žal, tedaj že dva meseca omožena. Vendar, vsaj videti sem jo smel in videvam jo še zmeraj, kadar gre ob nedeljah in praznikih iz. ccrkvt' domov. Ona prav nič ne ve za mojo gorečo ljubezen in tega lutli zvedeti ne sme. Malo spremenjena je sicer, vendar jo to brez dvoma le ona... Ni vredno, tla bi vama povedal, tla živi tukaj, in tla sem si prav zato. dasi sem Italijan in doma iz Milana, sezidal v tej zapuščeni francoski ribiški vasici svojo hišico... <>( To vam je snov za novelo, ali ne? Sicer pa ..,n najdete v orientski poeziji večkrat prav podobne motive!« .. Kasno je že bilo. ko sva odšlo v spremstvu Aniatlia domov. Nnd morsko gladino sije blestela mesečina. Spričo tega čudeža so morale duše kar pokleknili. Ko smo se bližali najini gostilni, je dejal Amadio, ko nama je segel v roke. skoraj šepetajo: »Saj jo tudi vidva poznata; ona jc vajina gostilničarka.« * IJbogi Amadio! V resnici namreč ni nikoli zagledal tisle. po kaleri je tako koprnel. Ona naslikano tlekle je bila sestra najine gospe Marcele, in sicer Simona, ki jc prišla ob vso lepoto, ko je bil nekoč požar v vasici. Tista ženska, ki sem jo bil zagledal na dan najinega prihoda, tista ženska, ki je imela naravnost grozotno ostuden obraz, lo je bila nesrečna Simona, »večna nevesta« tega sanjaču Vsa prevzeta sva se poslovila od Amadio. Moj brat mu je dal v spomin lislo netlovršeno sliko, ki jc bila Ainadiu nekoč tako všeč. Moral jo jc imeli. Mogoče jc imel Amadio odtlej tudi kdaj srečno roko? (Češko: J. B. Foerster) Učenec (slikarske, šole): Gospod profesor, - čim pa vi mešate barve?« Profesor: »S pametjo, drogi moj.« Učenec: »Zdaj vsuj vem, zakaj slikate tako majhne slike.« Vrag naj vzame la ping-pong! Tc večne žogice v morju!« Frtaučku Gustl ma beseda Nuč in dan pre-mešlujem, kliku b se , i (t ('al naredit, de b blu d V-Ar usem ldem ustrežen. Sevede, tu je pa skori nemugoče. Lde sa holt mal preveč siten. En prauja, de sa Ide tku siten, ket pudrepne muhe. Jest 6eer na vem, kuku sa podrep-ne muhe sitne, ke pr men še ni nekol nu-bena pudrepna muha sitnast stresala. Lde 6a pa tku siten, de jih jest pr t« narbulš vol na morem več prenašat. Pumislte, jest dubim usak dan tulk eneh pisem ud Idi, de res na vem več, kam b jih djau. Pa usebn me tud dan na dan nadlegujeja. Pa usak b rnou use kar prec rad, koker de b znou jest cu-prat. Tu ja na gre kar tku. Mal putrplejna je pou-sod treba. Puglejte! Zdej sa lde iz Iblane in pa tud tle naukul zmeri nad mana, de nej hiter puzvem, kdaj boja pr nae začel take ceste delat, koker sa ble na velesejme razstaulene. Prauja, de jih strašen tešku prčakujeja. Sej jest jim tu rad verjamem. Ampak tku hiter pa tud na gre ta reč. Jih boja že enkat naredel. Če jih mi na borna dučakal, jih boja pa tist, ke boja za nam pršli. Sej jim boja tud prou pršle. Murde še bi, koker nam. Drug čja pa spet vedet, kdaj boja pr nas začel tak tubak predajat, koker sa ga na velesejme karal. En sa bli tku naudušen zajn, de s« s permanentne ustopence kepil, de sa ga lohka hudil usak dan gledat. Še mene s« tku premutil, de sem ga šou tud jest gledat, če prou nisem mou nč druzga ud tega, koker de sa 6e začele Se men eline cedit. Ta narbl se pa Iblančani zdej zadne čase za-nimaja za pasi kontumac. Pa tu b tud rad vedel, zakua mačke na nosja torb na gobčkeh, ke je biu vender tudi za mačke sklenen kontumac. Kene, psički morja ukul caplat zdela u te uručin z dra-tam povezanem gobčkem, mačke pa skačeja pu strehah kar brez nagobčniku in brez skrbi. Šintar e še glibe na stri z mačk, če prou ma naručen, de more tud mačke, če sa brez nagobčniku, aretirat. Glih te dni enkat je prletela h men ena gespa iz bulše družbe usa razburjena in me prusila, de nej hiter puzvem na rotuž, zakua tud ud bouh na pugervaja, de morja met nagobčnike, ke pes ja ni še nekol nubeden ugriznu, bouhe ja pa tku cele nuči grizeja, de še uči zatisent na more. Pa tu ja je tud zanimal, zakua šintar mačkam nč neče, če prou nimaja predpisaneh nagobčniku. Nen kužek je pa sam enkat ušou brez nagobčnika dol na cesta, pa ga je mou prec šintar u grif. Tu ni nubena pravica. Kar šedeeet dinarju me je kuštal, de sem erumaka dubila nazaj,< je rekla in ud jeze sa ji etupile kar souze u uči. Ke sem m je gespa smilla, sem ji ublubu, de bom use sturu, kar bo u moj moč. »De b tud bou-ham predpisal kontumac, pa na vem, če bom du-segu,« sem reku. »Preveč šinterju b mogel na-etaut, de b hudil pu hišah bouhe luvit. Sevede, pol b mogel pa duklade še bi puvišat, hišen pu-seetnki se pa že zdej prtužujeja, de sa prevesoke. Za mačke ma pn tku naručen, de more usaka prjet, kera na bo mela nagobčnika. Šintar jim je pa reku, de na bo skaku za mačkam pu strehah, ke je preveč vrtuglou in de raj pesti cela šinta-rija u štih, če prou je naredu z udlika mojstersk izpit, koker de b inogu za mačkam pu strehah skakat.« »Noja,« je rekla gespa. »sej jim rada verjamem, de boja tešku use tu dusegel, za kar sem jih prusila Nej holt naredeja, kar ee bo dal naredit. Pa z Bugam, gespud,< je še rekla, pa je šla. Vite, take križe in težave mam z ldmi. Pa usi čja met use kar prec. Tu pa na gre. Jest ja na morem vedet, kua se bi medi in kua čem pred u roke uzet, de se na bom ldem zameru. Zdej sem pa pugruntu, kuku se bo dalo ta reč uštimat, de ee na bo mogu nubeden prtožet. Zadenč, ke je mou tist ta rdeč križ kresvajne gor na Grad, sem vidu, kuku sa mel za tista dobrodelna lutrija praktičen naštiman. Kar take mejčkene pisemčke sa predajal pu dinari. U pisemčke sa bli pa puper-čki.^Kdur je biu tku srečen, de je dobiu tak pu-perček, de je bla kasna numara gor zapisana, je dubiu en dubitek. Kdor je dubiu pa prazen pu-perček, se je pa lohka pud nusam ubrisu, če se je lou. Men sa se že prec tekat uči udprle. Ta narbl pameten bom naredu, sem s mielu, če bom tud jest tiste prošne, ke m jih lde pušilaja, usaka pu-sebi u take pisemčke zapopu, pa u kašen žakelček djau. Keder bom mou jest spet beseda, bom pa pisemčke u žakelčke ta pern mal pumešu, pol pa enga ven putegnu. Kera proč na m bo glih u roka pršla, tista bom pa ta peru naprej prnesu. Če bom tku delu, m na bo mogu nubeden kasne protek-cije naprej metat. Lejte, dons sem jest ta perukat puskusu na ta viža prošne rešvat, pa se m je prec tku dober ub-nesel, de se ni na more bulš. Dons sem putegnu iz žakelčka ven ena prtožba, ke ee lde čez peke prtužujeja. Prauja, de sa začel zdej en čas velik premejhne štruce pečt. Kene, če b jest don' !■ prtožbe ven na putegnu, b ležala buhve kulk časa še u žakelčke, če prou je ta zadeva precej nujna. Ide b se pa jezil čez peke še naprej in men naprej metal, de jim nečem jit na roka. Vite, tu b blu pa men hedu nelubu, ke vendar jest usakmu rad ustreženi, če le morem. Jest prouzaprou ldem prou nč na zamerem, če 6e prtužujeja čez premejhne štruce. Ampak jest že naprej vem, de jim du večjeb štruc na bom mogu pumagat, ke me peki prou gvišen na boja ubugal, ke peki sa hedu trmast. Jest lohka Idi sam mal putulažem in jim puvem, de tu ni zajne glih nubena posebna nesreča, in de zavle tega nimaja glih nubene posebne škode. Lde morja pumiselt, de peki na pečeja štruc zatu, de b jih lde gledal, a! pa vagal, ampak zatu, de jih jeja. Fouš jim pa tud na smeja bit, če ene par krajcerju pr štrucah več zasilužja. Foušarija je ena grda reč, pa greh je tud^še puvrh. Kar pestite jih, nej pečeja štruce, kakeršne čja. Če boja majnši štruce pekel, loži jih bote pujedel, pa pred bote z nim fertik. Gledat pa štruc sploh ni treba, ke ud gledajna še ni biu nekol nubeden sit. Scer morja pa peki glib tku mejhne štruce jest, koker drug lde, pa se še, kul-ker je men znan, ni nekol nebeden pek čez tu gor držu. Budima eden z drugmu putrpežliu, pa bo lušten na svet. Dokler ee borna pa grizel med saba, pa na bo nekol dober. Mi na 6mema pu snemat diplumalu že zatu ne, ke nisma diplumati, pa zatu ne, ke s morma nazadne sami skočt u lase, diplumati pa tku naštimaja, de e morja drug ... No, zdej nej pa eden reče, če ni res'tku. Sevede, use drgač b pa blu, če b začel šuštari majnši čeule delat, koker je treba. Al pa žnidari ubleke. Vite, tu b blu pa naroden. Če b nam šuštari majnši čeule naredel, b jih na mogel ubut, ampak b mogel kar busi ukul tancat. Če b s pa tud žnidari na ta viža pregrešel, koker šuštari, b bli pa kar naenkot tak, koker 6ta bla Adam in Eva. Sevede, pol b pa nubeden na mogu rečt, de je napreden. Kene, čeuli in pa ubleka ni tku, koker glava. U glava lohka spraveš, sevede če se mal pumujaš, kulker češ. Če maš še tku majhna glava, maš lolika več not, koker pa marsker tak, ke ma tku velika buča, koker kašen čeber, pa tku prazna, de b lohka kar u Ift zletu, koker z luftbalonom. F. G. 1 2 3 4 | 5 6 7 16 | 17 I B | 9 10 U 12 | 13 14 15 8 1 19 1 1 20 I 21 23 24 ^^ po-11* 32 r 36 37 ^^Ra"' 41 42 | 43 46 50 ^J 51 1 5 54 55 p6 59 60 II | 22 26 27 30 JT ■ 39 "KT 48 |49 ipX — 58 ^2 63 64 I 65 68 | 69 | 7 | 66 j 67 Ji V vsak prostorček vstavi po eno črko Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. hranilna potrebščina, 5. druga beseda za mlako, 9. druga beseda za vrata, 13. pletena posoda, 16. skrajšano žensko krstno ime, 17. bližnja sorodnica, 18. tuja beseda za žilo privodnico, 19. vrsta plazilcev, 20. rahel vetrič, 21. mehka snov, 22 zvitek las, 23. del morskega gibanja, 25. kmečko orodje, 26. ptica pevka, 28. druga beseda za moč, 29. gora kralja Matjaža. 30. žensko pokrivalo, 31. reka v zgornji Italiji, 32. ud družine v otroškem govoru, 33. tekoča voda, 34. nevestin delež, 35. poljski pridelek, 36. kmečko orodje, 38. del telesa, 39. zlatarska utežna enota, 4i. eksotična žival, 43. vodna žival, 44. kuhinjska začimba, 46 nevestina oprava. 47. kos papirja, 48. druga beseda za veter, 49 druga beseda za studenec, 50. priprava za merjenje časa, 51. gozdna rastlina, 52. del telesa, 53. ruska organizacija, 54. posebne vrste posušena klobasa, 56. razširjena tekočina, 57. druga beseda za reveža, 59. druga beseda za naočnike, 61. alkoholna tekočina, 62. kmečko rodje, 64. časovno razdobje, 65. moška oseba iz svetega pisma, 66. priprava za merjenje, 67. domač praznik, 68. trgovski izraz za predplačilo, 69. pisalna potrebščina, 70. druga beseda za smešnico, 71. druga beseda za upanje. Navpično: 1. del telesa, 2. slavnostna poveličujoča pesem, 3. majhno svetišče, 4. nekdanja pokrajina v srednji Grčiji, 5. del cerkve, 6. poletna vrtna hišica, 7. vrsta ključavnic, 8. grič pod Belgradom, 9. druga beseda za otroka, 10. desni pritok Save na Hrvaškem, 11. umetno svetlobno telo, 12. ruska sveta podoba, 13. turški sodnik, 14. ud družine, 15. tuja beseda za besedno uganko. 24. mlinarska potrebščina, 25. del obraza, 26. domača žival, 27. raztrgana cunja, 28. vrsta maščobe, 29. spodnji del noge, 30. vrtna rastlina, 31. država v Južni Ameriki, 33. obvodna žival, 34. druga beseda za razdobje, 35.^ druga beseda za uporabljanje, 37. ključavničarsko orodje, 38. pogostna trebušna poškodba, 39. gruča prsti, 40. teža zavoja ali zaboja, 42. jugoslov. denarna enota, 43. druga beseda za blago, 44. otroško papirnato pokrivalo, 45. gorata hrvaška pokrajina, 46. tuja beseda za magnetno iglo, 47. v gospodinjstvu uporabljena voda, 48. grešno mesto iz svetopisemskih zgodb, 49. kovaški izdelek, 51. tek z dolgimi skoki, 52. zareza na palici, 53. vrsta močnih zob, 55. del kozolca, 56. alkoholna tekočina, 57. vrsta davščine, 58. ime za kravo, 60. morska skala, 61. kuhinjska začimba, 62. druga beseda za poslanca, 63. širši pojem za družino. »Filc« ^Prosim, če mi daste klobuk.« Prinesejo ti slamnik. »Ne slamnik, klobuk hočem.« >Torej filc?« (Kaj je klobučevina — nihče ne ve.) Razvezano snopje Naši kraji pred prihodom Sloveftcev Dobi, o kateri nimamo nikakili pisanih poročil, pač pa le izkopanine in najdbe, pravimo predzgodovinska ali predhistorična doba. Po snovi, iz katere so izdelovali orodje in orožje, delijo današnji zgodovinarji to dobo v tri manjše, in sicer: Kamena, ki se zopet deli v dve pod-dobi: v starejšo ali paleolitsko in v mlajšo ali neolitsko. Slovenska zemlja je bila že obljudena v paleolitiku. Orodje je izdelano iz kamenja, živalskih kosli in rogovja. V tej dobi je človek živel v jamah in votlinah, bil je nomad in se je preživljal kot lovec in ribič. Iz te dobe so našli na naši zemlji orodje v Potočki zijalki na Olševi v Karavankah, telesne ostanke iz te dobe pa so našli v Krapini v hrvatskem Zagorju. V neolitiku je človek že poljedelec in živinorejec in je stalno naseljen. Izdeluje tudi že okrašeno glinasto posodo. Orožje in orodje je že lepše izdelano. Iz te dobe so stavbe na koleh, ki so jih našli na Ljubljanskem barju. Ta kamena doba je trajala na naših tleh do okoli 1. 1900 pred Kristusom. Sledi prehodna bakrena doba. Ta je trajala nekako 500 let. Drugo večje obdobje je bronasta doba, ki je trajala v naših krajih od okoli 1. 1900 do približno I. 1000 pred Kr. Človek je kmalu spoznal, da baker ni preveč trd, zato je primešal bakru 10% kositra. V to dobo segajo začetki rudarstva, trgovine in obrti. Ljudje se že oblačijo v ianena in volnena oblačila Branijo se z mečem, kopjem, ščitom, šlemom in s puščicami Izdelujejo tudi že razna lepotičja. Od orodja so našli največ sekir. Najdišča pri nas so: črmošnjice in Jurka vas pri Novem mestu ter Zagorje ob Savi. Tretja doba je železna, ki se začenja okoli 1. 1000. D>eli se v dve in sicer: starejša železna doba ali hallstatt-ska in v mlajšo železno ali latensko. Imenujemo pa jih tako po glavnih najdiščih, to jc po krajih Hallstattu v bivši Avstriji in La Tenc v Švici. Prva je trajala pri nas do okoli 1. 400 pred Kr. Železo uporabljajo poleg brona. Orožje, orodje in nakit so iz železa, so lično izdelani. Plug že poznajo. Hiše so že zidane. Tmajo pa tudi že državne tvorbe z vladarji na čelu. Mrliče so sežigali, zato so našli iz te dobe mnogo žar. Naša zemlja jc v tej dobi že gosto naseljena. Najdišča so: Sv. Lucija pri Tolminu, Šmihcl pri Postojni, Cerknica, Vače, Magdalenska gora pri Šmarju, Šmarjeta pri Novem mestu. Mokronog, Podzemelj, Po.štela na Pohorju, Maribor, Ruše, Ilajdina pri Ptuju in dr. — I^atenska doba traja pri nas od okoli 1. 400 do prihoda Rimljanov. Izdelki so vsi iz železa, le okrasje je iz brona. Hiše so zidane iz kamna in žgane opeke. Iz te dobe poznamo utrjena gradišča. Najdbe Intenske dobe pri nas so iz Šmihela pri llreno-vicah, iz Mokronoga, šmarjete pri Novem mestu, z Magdalenske gore pri Šmarju, Drešinje vasi pri Celju, Starega trga pri Slovenjem Gradcu in Poštele pri Mariboru. — Kateri narodi so prebivali na tem ozemlju v kameni in bronasti dobi, ni znano. Prebivalci železne dobe so bili Iliri, ki so zavzemali ozemlje južno od Donave .med Dunajem in Budimpešto do grških mej in do reke Pada na zapadli. Ilirska plemena so bila: Veneti, Histri. Japodi, Liburni, Delmati, Ardieji, Autariati, Dardani. Na vzhodu Ilirov so bili Tračani. V 4 stol. pr. Kr. so prišli od za-pada Kelti ali Galci, in sicer iz svoje pradomovine v sedanji Franciji. Ti so nositelji laten-ske kulture. Podjarmili so del Ilirov iu se med nje naselili. Keltski rodovi so bili: Tavirski ali Norijcj, ki so osnovali v južnovzhodnib Alpah svoje kraljestvo, ki so ga imeuovali noriško po P?cJ.armljcnib Norijcih, potem so bili še Skor-diski ki so osnovali svojo trdnjavo Singidu-num, to je današnji Belgrad. — Tudi Grki so v 7. in 6 stol. segli na naše ozemlje na jugu današnje države, kjer so ustanovili mnogo most, na slovensko zemljo niso prišli. Važnejša je doba rimskega osvajanja našega ozemlja, ki je zemljepisno preobrazila našo domovino. Nastala so nova mesta, gradili so ceste, kopali rude in osuševali močvirja. Tudi krščanstvo se jc jelo razširjati v 3. stol. na naših tleh. Sah Turnir v Nonvijku je razočaral holandske ša-biste, ker njihov ljubljenec dr. Euwe ni uspel, ampak je moral dovoliti trojici mladih velemojstrov, da se plasirajo pred njim. Dr. Emve ni imel prilike, da razvije na tem turnirju vso svojo moč, ker je bilo treba mnogo požrtvovalnosti, da se je tega turnirja sploh udeležil. Opravljal je namreč redno vsak dan svojo službo in se vsak dan vozil v Nordwijk, da odigra svojo partijo. Pridobil je pa kljub neuspehu na popularnosti, ker se je turnirja udeležil kljub vsemu, samo da je bil turnir pomembnejši. Danes prinašamo Euvvejevo partijo z znanim angleškim mojstrom Thomasom, ki ee je na tem turnirju zopet dobro izkazal. Po dobrem startu je bilo celo pričakovati, da se bo zelo visoko plasiral. Pozneje je seveda zaostal, toda je kljub temu pustili več velemojstrov za seboj. Z malo več preciznosti bi mogel tudi v partiji z Emvejem doseči boljši uspeh. Thomas — dr. Euwe. 1. e2—e4, c7—co (Euvve ob resnejših prilikah igra francosko obrambo, ali pa špansko igro. Si-cilsko obrambo si je izbral v tej partiji verjetno zato, ker vodi ta obramba do zelo zapletene igre brez enostavnih variant, ki vodijo k remiju.) 2. Sgl—f3, Sb8—c6, 3. d2-d4, c5Xd4, 4. Sf3Xd4, Sg8—f6, 5. Sbl—c3, d7—d6, 6. Lfl—e2 (ruski mojstri so našli na tem mestu zelo ostro nadaljevanje Lcl—g5 ki stavlja črnega pred težke probleme.) e7—e6 (druga možnost je tukaj g7—g6 in Lf8—g7 z ravnotako zapleteno igro.) 7. Lcl—e3, Lf8—e7, 8. 0—0, 0-0, 9. Ddl—d2, a7—a6, 10. f2—f4, Dd8— c7, 11. Tal—dl, Sc6-a5, 12. Dd-d3 (s tem beli na zanimiv način prepreči skok črnega konja na c4) b7—b5, 13. b2-b4, Sa5—b7 (Sa5-c4 ni šlo, bi beli odgovoril SXb5!) 14. a2—a3, Lc8—d7, 15. e4—e5! (beli pravilno ostro nadaljuje z napadom na kraljevo krilo. Črni žrtve kmeta ne sme sprejeti, ker bi po dXe5. fXe5 DXe5, Lf4 izgubil damo.)_Sf6—e8, 16. Sc3—e4 (tukaj bi mogel beli z f4—f5 odpreti pozicijo s silnim napadom na črno kraljevo krilo. Po igrani potezi pride črni do uspešne protigre.) Ta8—e8, 17. e5Xd6, Sb7Xd6, 18. Se4Xd6, Se8Xd6, 19. Sd4-b3, Ld7-c6! (s tem je dosegel črni izvrstno pozicijo svojih figur in prične e protinapadom.) 20. Le3—c5, Lc6—e4! 21. Dd3—d2 (LXd6 bi stalo belega kmeta.) Le4—d5, 22. Dd2—d3 (napaka, ki vodi do hitrega poloma. Potrebno je bilo Le2-f3.) Sf6—e4! 23. Lc5Xe7, Dc7Xe7, 24 Le2-f3, Se4-c3 (grozi tudi Ld5-c4 in dobi kvaliteto.) 25. Lf3Xd5, Sc3Xdl, 26. TflX dl, e6Xd5, 27. Sb3—c5, a6—a5 (Euwe sedaj s krepkimi potezami izrabi svojo premoč, ne da bi pustil belemu najmanjše upanje.) 28. Dd3Xd5. Tf3 Xd8, 29. Dd5-f3, Td8Xdl+, 30. Df3Xdl. De7-e3+, 31. Kgl—hI, De3Xa3 in beli ee je vdal. Ne-precizno igro v napadu je bivši svetovni prvak z njemu lastno točnostjo ovrgel in zmagal. Rešite v zlogovne križanke z dne 3. julija Vodoravno: 1. Koroško, 4. slava. 6. lipa, 8. sveča, 10, čelo, 12. selo, 14 pesa, 16. lesa, 17. dama. 18. baker. 19. raženj, 20 kavelj, 21. par-nik, 22. parola, 23. noša, 25. komar, 27. breza, 29. Pivka, 31. grobar, 33. koren, 35. Sodoma, 37. terasa, 38. kazen. 39. hodnik, 40. fraza, 41. vatel, 42. Tara. 43. bakla. 45. Maribor, 48. pramen, 50. čaša, 52. topol. 54 Peko, 56. drama, 58. mefež, 59. soba, 60. zapor, 61. torbar, 62. lapor, 63. kača. 64. kragulj, 65. Tirana, 67. vata, 69. Praga, 71 pesek, 73. primer, 75 turban, 77. nabor, 79. jagoda, 81. Komarča, 82. Berlin, 83. tabor, S4. Nikšič, 85. kamen. 86. Kovor, 87. rama, 89. loboda, 92 Sava, 94. bera, 96. kasa, 98. sokol, 100. ccpo, 102. žena, 103. uožič, 104. Nemec, 105 jadro, 106. čajna, 107. padar, 108. pasar, 109. Ljubljana, 111. Tatar, 113. krama, 115. cedra, 117. koza, 119. sodba, 121. Parma, 123. mimohod, 125. Solčava, 126. lešnik, 127. galeb, 128. Vodnik, 129. London, 120 lira. 131. torba, 133. Nišava, 136. kura, 138 Križe, 140. vraža, 142. glosa. t44. vile. 146. Sara. 147. capa, 148. četa, 149. salo, 150. jata, 151. Raba, 152. mokar, 153. arnika. Navpično: L koleno, 2. rosa, 3. škoda, 4. slana, 5. vaba. 6. liker, 7. para, 8. sveženj, 9. čaka, 10 čevelj, U. lopar. 12. senik, 13. lopa, 14. pero, 15. salama, 24. šara, 25. kosa, 26. marka, 27. brezen, 28. zahod, 29. pivnik, 30. kafra, 31. groza, 32. barva, 33. kotel, 34. renta, 35. sora, 36. doba, 37. tema, 44. klatež, 46. riba. 47. borza, 48. prapor, 49. Mentor, 50. Čabar, 51 šala, 52. topor. 53. polka. 54. peča, 55. Kokr«. 56. dragulj, 57. mati, 58. mera. 59. sova, 66. nada, 68. tamar, 69. prača, 70. gaber, 71. pelin, 72. sekta, 73. pribor, 74. mernik, 75. Turšie, 76 banka, 77. namen, 78. Borko, 79. javor, 80. gora, 81. kolo, 88. mana. 90. božič, 91. Dane, 92. samec, 93. vajla. 94. bedro, 95. raca, 96. kanja, 97. sapa, 98. sodar, 99. Kolpa, 100. cesar, 101. poljub, 102. želja, 103. nota, 110. nahod. 112 tarča, 113. krava, 114. Maleš, 115. cenik, 116. Draga, 117. koleb, 118. zavod, 119. sodnik, (20. balon, 121. pardon, 122. Mali, 123. mira, 124. motor, 125. solnica, 132. baraka. 134. šapa, 135. Vače, 136. kuta, 137. rasa, 138. krilo, 139. žeja, 140. vrata, 141. žara, 142. globa, 143. Samo, 144. vikar, 45. Lear, 46. sani. Neka stara gospa se je pritožila pri svojem električarju, rekoč: »Zakaj pa še niste nobenega delavca poslali k meni, da mi uredi zvonec. ki nič ne zvoni?« »O. prosim,« je odvrnil mojster, »včeraj sem bil sam pri vas, sem trikrat pozvonil iu šele nato, ko mi po petih minutah čakanja ni nihče odprl, sem odšel.« »Že spet dopust? Zadnjič ste šli na pogreb za očetom, nato vam je žena umrla — in zdaj...« »Mi je epet žena umrla.. .< za naročnike in kupovalce .Slovenca' Izrežite in spravite I 50 izrezkov Vam daje pravico, da se udeležite nagradnega žrebanja1 Ko je pred 100 leti Na Angleškem vozil prvi vlak Če gledamo na razvoj železnice s stališča sodobne tehnične popolnosti, se moramo nehote smejati vpričo prvih nerodnih poskusov, s katerimi so si naši predniki prizadevali spraviti težki železni stroj po določeni mu poti. Zlasti angleški inženirji so se ukvarjali z raznovrstnimi mehaničnimi načrti, kako bi »železno kačo« premaknili z mesta in jo pognali po širnem svetu. Neki izumitelj je hotel zgraditi stroj na osnovi gibalne sile, kakor jo imajo konjske zadnje noge, drugi si je obetal uspeha od stroja, ki naj bi so premikal po zobati podlagi, a neki tretji je napravil celo nekakšnega parnega konja, ki je stopal po vseh štirih kakor pravi konj. Po zgledu poštne kočije 60 vsi vozovi prvobitno angleške železnice imeli vsak svoje posebno ime in 60 bili ob slraneh večidel odprti. Pazniki na njih so bili oblečeni v rdeče suknjiče in eo čepeli na strehi vlaka in sicer je sedel glavni paznik naprej obrnjen na zadnjem vozu, drugi pa nazaj obrnjen na prvem vozu, da sta mogla na la način paziti tako na varnost vožnje kakor tudi na to, da se noben voz ni odpel in zaostal. Vlakovodja in kurjač sta imela na glavi visok cilinder in prav tako kakor paznika nista bila zavarovana pred dimom in vremenskimi neprilikami. Prtljago so navadno naložili na streho vozov, v bližini paznikov. Privezali so jo z močnim usnja-tim jermenjem in razmeroma še pozno po tistih časih so uslužbence, ki 60 imeli s tem posla, imenovali jermenarje. Ti so morali skrbno paziti na to, da je bilo jermenje vedno dobro naoljeno in namazano, da ne bi začelo pokati in trgati ee, ker bi se v tem primeru blago moglo prevesiti na eno ali drugo stran ali po celo zdrkniti na tla. Celo v tistih zgodnjih časih železniške zgodovine časnikarska kritika ni bila neznana in nekdo je v svojem lietu priporočal, da morajo pazniki dobiti naočnike, ki naj bi jim varovali oči pred pepelom, pa da naj jih kolikor mogoče izbirajo iz vrst mornarjev, ki se dobro razumejo na vrvje in spenjanje. Na koncu vlaka je bil često odprt voz, na katerega 60 naložili kočijo kakega imenitnika, ki ee je tako z vso svojo družino vozil na vlaku v lastni kočiji. Vsak potnik je imel svoj posebni, 6 številko označeni 6edež in paznik na vlaku je imel vozni seznam, v katerega je bil blagajnik vpisal razred in številko potnika, pa ime odbodne in namembne postaje. Namesto današnjih voznih listkov na trdem kartonu so dobili potniki pogosto kovinske okrogle ploščice, ki so seveda leta in leta prehajale iz rok v roke. Potniki prvega razreda eo imeli tedaj samo to prednost, da so si mogli dati sedež vpisati že več dni pred potovanjem in iz te prakse izvira današnjii angleški naziv za blagajno voznih listkov »booking office« (vpisni urad). Tedaj še niso imeli urejenega signaliziranja in železniška proga še ni bila docela zaprta drugemu prometu, tako da je v poslanski zbornici nekdo zahteval, da mora vsak vlak imeti še enega posebnega paznika, opremljenega z daljnogiledom, ki naj hi pazil za varnost v zgolj prometnem ozira. Neki drugi reformator je predlagal, naj bi med posamezne vozove pritrdili izredno krepko s perjem negačene blazine, M naj bi kakor današnji odbijači varovali vlak in potnike pred nevarnimi pretresi, tretji duhovitež pa je zamislil načrt, po katerem naj bi lokomotiva tekla vsaj eno miljo pred drugimi vozovi, s katerimi naj bi bija zvezana samo po dolgi močni vrvi, tako da ne bi bil v primeru nevarnosti ogrožen razen strojevodje noben drug potnik na vlaku. V nasprotju z raznimi drugimi tehničnimi pridobitvami novega časa pa restavracijski voz že tedaj ni bil nepoznan med jedoljubnimi angleškimi mogotci. 2o za vlado kralja Karla II. (1630 do 1685) je sir Samuel Morland izumili nekakšno premično kuhinjo, da si je mogel na svojih popotovanjih po volji privoščiti okusne juhe in pražene bravine. Zadržanje javnosti napram železnici je pa bilo tako na Angleškem kakor drugod vobče neprijazno in skeptično. Tako zasebni zemljiški posestniki kakor javne korporacije eo se na V6e kriplje upirali odstopiti zemljo »smešni« novota-riji. Odpor proti železniški kampanji so podpirali zlesti tudi časopisi, in kjer ni bilo dovolj stvarnih razlogov, so si pomagali z zafrkacijami in duhovitimi dovtipi. Robati angleški humor je na račun železnice obogatel za celo arhive. Ob takem raz- položenju občinstva je bilo upravnim organom seveda kaj tožko opravljati svojo nalogo. Zemljiški ogledi eo bili često združeni s smrtno nevarnostjo. Lord llarliorough je leta 1844. zagrozil, da bo s topovi svoje jahte nadležne vsiljivce pregnal s svojega zemljišča. Upravni organi so si zatorej morali pomagati z raznimi zvijačami. Cerkveni svet so pogosto izmerili med časom, ko je bil duhovnik pri svojem cerkvenem opravilu, a nekega zakrknjenega kmeta eo provarili na ta način, da je nekdo na oddaljenem koncu njegove kmetije začel streljati e puško, nakar 60 domači, misleč, da gre za divje lovce, v sveti jezi odhiteli za tatovi, a gosposka je medtem lahko nemoteno izmerila potrebno zemljišče. Tudi v parlamentu je bila opozicija zoper železnico zelo neizprosna. Sloveeno so zatrjevali, da ee zaradi vlaka krave no bodo hotele več pasti, da kure ne bodo neele jajc, da bo vlak s svojim ropotanjem prepodil vse lisice in fazane. Bali eo ee celo, da bo vlak povzročil, da bodo otroci prezgodaj prišli na svet. Mnogo jih je moral preslišali izumitelj lokomotive za osebne vlake, inžener George Stephenson (1781—1818), preden ,je premagal ovire togega angleškega konservatizma. V zborničnih zapiskih se je ohranila o njem naslednja anekdota: »Pomislite, gospod inženir, če bi slučajno prišla krava pred drevečo lokomotivo, ali ne bi bilo 1o nekaj elrašnega?« — »Za kravo ue-dvomno,« je odvrnil duhoviti inženir. Prva vožnja z vlakom je bil dogodek prve vrste in združen z velikimi ceremonijami. Ko je dne 27. septembra 1825. prvič stekei vlak med mestoma Stocktonom in Darlingtonom, je bil v obeh mestih pravi praznik. Spored slovesnosti same pa se je razvil po naslednjem redu. Prvo lokomotivo je vodil sam konstrukter G. Stephenson. Za njo jo bilo šest vozov, naloženih e premogom in moko, za temi je bil pokrit voz z ravnatelji železniške družbe, a za njimi eno in dvajset tovornih voz, ki pa so bili vsi natrpani z izletniki. Za popotniki jo bilo še šest voz naloženih s premogom. Pred lokomotivo je jahal jezdec z zastavo, na kateri ee je blestelo geslo tiste železniške družbe. Tako naloženi vlak je bilo kajpada dokaj težko pognati v gibanje, a pozneje je bil izumitelj lahko zadovoljen z njim, kajti prevozil je po dvajset milj na uro in v splošno veselost kmalu pustil za seboj jezdeca z zastavo, še eloveeneje so odprli železnico med Leicesterom in Swanningtonom dne 17. julija 1832, ko je takisto vodil lokomotivo »Co-mek njen konstrukter G. Stephenson. V obeh mestih so igrale godbe, zvonili vei cerkveni zvonovi in streljali s topovi. Pogled na prvi vlak je marsikaterega preprostega Zemljana osupnil in preplašil. Ko so odprli progo Severne Midlandske železnice, je neka kmetica vsa iz sebe pritekla k svoji sosedi in jela pripovedovati: »Oh, Besi, veš kaj sem videla. Strah in groza! Hudiča samega sem videla. Puhal je in kadil in jo sopihajoč brisail tja proti Darlingtonu, potem pa je jel kruliti kakor prašič in nazadnje je zabrlizgal. Oj, oj, nikoli več ga ne bi hotela videti!«: Lepše mnenje je imel o vlaku tisti kmet, ki je stoječ s svojo ženo ob vrtni ograji in občudujoč krasno poletno noč vzkliknil: »Res, lepa noč, Magl, bržkone je epet kak vlak zunaj.« tnh «cz.rili9zkedi-r- umi umi umi umih umlhlih Pred kraljevsko palačo v Londonu jc angleški kralj pregledal čete kraljeve garde ter jim izročil nove zastave. M00 ljudi v večnem ledovju 15 sovjetskih ladij zajetih v večnem tedovju Pred meseci so listi obširno poročali o prizadevanjih, kako bi rešili tiste sovjetske ledo-lomilce, ki jih je zagrabil na poti po severnem Ledenem morju večni led in jih ne izpusti več. Po dolgem času znova prihajajo poročila, ki pa so žalostna: Sovjetske, ladje so zamrznjene v severnem ledu že od pretekle jeseni. Od tistega časa so poročila o njih vedno redkejša. Kakor sedaj poroča danski list »Politiken«, je položaj v Ledenem morju tale: Trije ledolomilci »Sadko«, »Sedov« in s-Ma-ljigin« še vedno brez vsake pomoči plovejo proti severnemu tečaju, kamor jih.žene tok ploveeega ledu. In vsak dan je manj upanja, da bi jih kdo mogel rešiti. V začetku meseca junija se je neki letalski skupini posrečilo s teh treh ladij rešiti še 184 ljudi. Na krovu teh treh ladij pa je ostalo še 33 mož posadke in pa več znanstvenikov. Ti še morejo brezžično občevati z domovino, ki so jim sporočili, da so bili te dni na 81.12 stopinji severne širine ter na 139.08 sto- pinji vzhodne dolžine. Od meseca aprila dalje j«J'Tcdovje pognalo te tri ladje več ko 450 kilometrov proti severozahodu. Sedaj so samo še 1000 kilometrov daleč od severnega tečaja. Še ta mesec, bodo znova poskusili te tri ladje z ljudmi vred rešiti. To pa bo zadnji poskus. Ce se še ta nc bo posrečil, bodo vse tri ladje in ljudi na njib žrtvovali, da bodo izginili in pomrli v ledovju okoli severnega tečaja. Pripravljajo namreč največji ledolomilec sveta, ki mu pravijo '.-Jožef Stalin«, ki naj sc z Vso silo približa trem ladjam ter jih oskrbi s premogom in Trioglati ženski klobuk je zopet moderen oljem. Nato naj bi se te tri ladje s svojo močjo skušale rešiti oklepa večnega ledovja. Ker ljudem na krovu primanjkuje že hrane, bo ledolomilec »Jožef Stalin« pripeljal tudi dovolj hrane, da bodo znanstveniki lahko še vztrajali ter študirali. — Torej o teh treh ladjah sovjetska vlada še poroča. Nihče pa ne poroča več o usodi drugih ladij, ki so tudi zašle v plavajoči led, ki se ga ne morejo rešiti. Njihova usoda jc toliko bolj strašna, ker je na teh ladjah bilo poleg posadke in učenjakov še mnogo žensk in otrok. Poleg omenjenih treh ledolomilcev so zajeti v večnem ledovju še trije drugi ledolomilci in pa 10 pomožnih ladij. Tudi teh 13 ladij plava v večnem ledu in o njih nihče ne pove, kako se godi ljudem na njih. Morda so se tc ladje že davno potopile. Katere so te nesrečne ladje? Pri Franc Jožefovi deželi je zamrznil ledolomilec -Krasi,u«, z njim skupaj pa šc tri druge ladje, ki je na njih bilo vsega skupaj 220 mož posadke in popotnikov. Druga skupina je zbrana okoli ledolomilca »Lenina«, ki sta z njim plula še parnika ylmenj< ter »Dickson«. Ta je imela na krovu več ko 300 ljudi, posadko in pa tudi popotnike. — To sta dve skupini, ki o njih žc nekaj časa ni nič poročil. Tretja skupina pa je zbrana okoli ledolomilca sLidkc«. Poleg lega Icdolomilca je zbranih še 5 trgovskih parnikov, na katerih je bilo vsega skupaj nad 300 ljudi, med njimi 40> žensk in otrok. I"a skupina dela največ skrbi, ker že od meseca novembra lanskega leta ni o njej nobenega sledu več. Niti brezžično niso mogli dobiti od te skupine kakih poročil, niti letala niso mogla najti najmanjše sledi o teh nesrečnikih. Tako se utegne žalostno končati z velikimi upi napovedana pot pod severnim tečajem na daljni vzhod mimo Evrope. Nenavaden ribiški plen Nemški ribiči pri Biderju eo te dni lovili ribe. Ko so potegnili mreže, eo našli v njih velik sod, v katerem je bilo 400 litrov rdečega španskega vina. lin se je izkazalo, da je to vino ležalo tamkaj že iz časa svetovne vojne. Neka tuja ladja 6e jo bila med vojsko tam na obali ponesrečila ter stresla svoj tovor v morje. Sedaj so ribiči en tak sod ujeli, škoda, da ne povedo, ali je bilo vino šo užitno. Zadnja žrtev strašne nesreče mrtva Št. 173. Samotar in kralj »Kaj, jaz da bi jo bil pobrisal 1*. je kričal norec. »AH je kdo že kdaj slišal, da bi se bila ne-spamet ločila od hrabrosti? Tukaj leži moj plen, konj modrega viteza, ki sem ga pobil s temle mečem. Ko bi bil vsaj še njegovemu gospodarju mogel nakloniti isto pot, ki jo je moral iti njegov konjiček. Vendar sem se v tistem rogovi-ljenju tod okoli moral potruditi malo na stran, ker norčev jopič nikakor ni primerna bojna oprava. Zato pa sem s temle rogom druge poklical na napad.« »Da, tako si storil, moj stari, in dobro si storil. Zato pa boš tudi nagrajen.« Tisti hip pa se je iz vrst zelencev zaslišal žalosten stok, ki je prosil milosti. Veseli ' samotar je na kolenih pridrsal pred kralja in vzdihoval: »Jaz nesrečnež! Jaz, ki sem razžalil kraljevsko veličanstvo! Nič drugega ne prosim, kakor milostnega oproščenja, preden me odvedejo na vislice.« Besede so bile dovolj odkritosrčne in možev obraz je bil silno resen. V očeh pa se mu je poigraval vesel smeh. Zato ga jc tudi kralj smeje vprašal: »Ali se morda bojiš, menišek, da bo tvoj škof zvedel, kako čudno se včasih vedeš. Vendar bodi miren, angleški kralj nikdar ne V zadnjih desetletjih so v kanadskih mestih opazovali, sedaj tu potem zopet kje drugje, starega moža, ki ni ne videl ne slišal, kaj se godi okrog njega. Strmel je v tla, hranil se samo za silo in bil videti eilno star. Poznalo ga je le malo ljudi, a skoraj vsi policisti. Niso ga podili, delali I 60 z njim silno obzirno in sočutno. Bil je zadnji, ki je preživel železniško tragedijo na Boloelskem mostu. Ta tragedija je že davno pozabljena. Poleg tega pa v času, ko 6e je ta strašna nesreča pripetila, ni bilo še telegrafične zveze z Evropo, časopisi pa tudi še niso polagali kdo ve kakšne važnosti na poročila o takih katastrofah. Bila pa je noč emrti ob Richeliujevi reki eden najstrašnejših dogodkov, kar jih pomni Kanada. Tedaj eo vozili še zelo pogosto vlaki priseljencev po 300 do 500 ljudi v notranjost dežele. Posebni vlaki so bili uvedeni, da so sproti odvažali velikanske množine človeškega blaga v notranjost Kanade. Nekega večera je strojevodja John Burney, ki je pripeljal svoj vlak do Montreala, dobil nalog, naj pelje, vlak še naprej do Richmonda. On p« ni hotel, bil je truden in ni poznal proge. Toda drugi strojevodja jo nenadoma zbolel, vlak pa je moral d ti e poti, da so lahko vozili po progi drugi redni vlaki. Zato se je Burney končno vdal. Ni pa vedel, da čez Ric.helieujevo reko vodi pridvižni Beloelski most. Most so dvigali zaradi ladij, ki eo plule pod njim. Razgleda na signalne luči Burney ni imel in je zapeljal na most. Prepozno je zagledal rdečo luč. Stroja ni mogel več ustaviti. Vlak je zgrmel v globočino. Na stotine ljudi je našlo smrt v mrzlih vodah Richelieujcve reko. Kakor po čudežu pa se je rešil Burne.v. Toda o4 km). Proga za Juniorje: f- r n a — H n S t n n j — 0 r n a (40 km). Progn za težka kolesa: Crnn—Mežioa—Crnn (lli km) Po dirki jo razdelitev nagrad, nakar se prične velika vrtna veselica, pri II n h I n n (n. d. fttnlerlu) v Cirili. Vslnnnlnn za osebo :i din. — Ljubitelji kolesarskega športa uljudno vahljenli Programi Radio Ljubljana i \edelja. 10. julija: 8 Srnmel -Srjanček — 9 Napovedi. poročila — 11.15 Prenos cerkveno glasbo iz trnovske cerkve _ 9.45 Verski govor (g. dr. liouinn Toiuinoc) — 10 Kouoert mladinskega pevskega zbora iz St. \ ida nad Ljubljano — 11 Otroška ura (gdč. Komnuova) — 11.M Pisan drobiž (plošče) — 12 Voeel koncert Radij, orkestra — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Veseli in priljubljeni napevi (plošče) — 17 Kmet. ura: Važnost pregleda živil živalskega izvora za človeško zdravje (dr. Simen Žibert) — 17.30 Trboveljski povski jazz-kvartet in harmonika solo (g. Ivan Cimermau) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.5(1 Pevski kvartet 1-aiil.ie lia vasi: — 20.30 Operetni napevi. Sadehljcjo: ga. Dragica Sokova, g. Jenu Franci in Radij, orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba (plošče). Ponedeljek, 11. julija: 12 lz južnih krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Ljutomerske gorice (dr. Drago Hloupek, Zgb) — 19.5(1 Zanimivosti (g. M. Javornlk) — 20 Berlioz: Rimski karneval, sinfon. slika — plošče (Umeln. koncert, društvo Colonne) — 21.10 Pogled na naša gradišča (g. dr. Hajko Ložar) — 20.30 Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Tambnraškl septet, sestre Stritarjeve, g. Stanko Avgust in Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 K. Grieg: Prva iu druga silita iz Peer Gynt (plošče). Drogi programi* Sedel ja. 10. julija: Belgrad: 20 Cigan, večer. 22 časopisno in športne novice, 22.20 Koncert Rad. orkestra — Zagreb: 20 Koncert Drag. Berbardiča, 20.30 Recitacije, 20.45 Zabavni koncert, 21.45 Šport. 22.20 Plesna glasba — Varšava: 20.05 Bralunsov koneorl. 21 Prenos i/. Wilna, 21.40 Športna obvestila iz vse Poljske, 22 Seviljski brivec (plošče) — Sofija: 19.30 Oboa - V. Spasov. 20 Pevski koncert - K. Mihnjlovska, 20.55 Operetni izvlečki, 21.05 Lahka glasba — Pragi i: 20.15 Eksprosni vlak iz Nizze (opereta), 22.35 Reproduclrana plesna glasba — Budimpešta: 20.15 Koncertni orkester iz Budimpešte. 22 Cig. kapela in .iazz. 11.05 Oddaja za izseljence — Milana: 21 Komedija v :i dej., 23.15 Plesna glasba — Rim: 21 Prcuos iz Crenione: tfrancesca da itimini, opora — Dunaj: 18 Spomini polarnega raziskovalca, 21 K dnevu nemške umetnosti. 22.30 Plesna glasba, 24 Nočna glasba — Hnm hurg: 19.10 Scliubertove pesmi — Kiinigsberg: 20 Pester Plesni večer — Monakovo: 2(1 Slike iz umetniškega slavja, 21 Izrezki iz urad. slavja. Ponedeljek, 11. julija: Belgrad: 20 Simfonični koncert — Zagreb: 21 Klavir, in vok. koncert: Majda Lovše-tova in Cedomil Dugnn, 21.30 Koncert mandolinskega orkostra 22.20 Plesna glasba — Varšava: 19 Brahmsovo pesmi, 19.30 Zabavni koncert i/. Krakova, 22 Pel stoletij nekdanje glasbe XVII. stol. — Sofija: 19.15 Pevski koncert V. Smirikarova, 19.45 Sinir. koncert. 22 Lahka m plesna glnsba — 1'raga: 21.25 Koncert za violino iu orko, stor, 22.15 Koncert češko filharmonije - Naše gospodinje kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd, pri I. TRPINU, Harlbor, Velrlnjska ul. 15. VEČJA JUGOSLOVANSKA TVOR-NICA NOGAVIC sprejme sposobnega in dobro vpeljanega zastopnika za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. — Ponudbe na upravo Slovenca pod štev. 10822 Motocikll BSA novi modeli ravnokar prispeli. Oglejte si jih v trgovini Justin Gustinčič, TattenbaUiova 14 OPOZORILO. Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da obratuje autobus na progi Bled—Brezje in obratno redno počenši od 10. julija naprej ob nedeljah in praznikih. Odhod Bled oh 6.00 in 9.00 uri zjutraj Odhod Breasje ob 7.45 in 11.20 uri zjutraj Priporočam sa R. HOJAK, autopodjetje. Vsemogočni Bog je poklical k Sebi svojega služabnika preč. gospoda Vinka Aljančiča /upnika v Kredu da mu podeli plačilo za njegovo trpljenje in njegove žrtve. K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek, dne II. junija ob 10 dop. na pokopališče v Kovorju, kjer si je sam izbral svoj zadnji dom. Kranj, 8. julija 1938 Žalujoči ostali Zahvala Ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, zela, brata, svaka, gospoda inž. Josipa Močnika rudarskega glavarja v Ljubljani smo bili deležni toliko iskrenega sočutja, da se ne moremo posebej zahvalili vsem izraženim sožaljeni. Zato se najgloblje zahvaljujemo zastopniku ministrstva gozdov in rudnikov g. inž. Kralju, zastopniku bana podbanu dr. Maicnu, zastopnikom rudarskega glavarstva v Zagrebu in Ljubljani, in bratovgkih skladnic, zastopnikom Trboveljske premogokopne družbe, zastopnikom rudnika Možica in vsem ostalim gospodom kolegom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje smo dolžni zahvalo rudarjem ter godbi iz Trbovelj, Mežice in Velenja ter ostalih slovenskih rudnikov. Idrijskemu krožku za izkazano časti pokojnemu. Enako se zahvaljujemo tlidi gosp. govornikom za njihove ganljive poslovilno besede, ter končno vsem darovalcem vencev in cvetja. I Ljubljani, dnr !). julija 1038 Z a I u j n č a soproga, sinova in ostalo sorodstvo Mali oa last mmmmmmm^^mmmmmmmm^mm^mmm^mm^mmma V malih oglatih velja vsako beseda 1 din; ženitovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiiti znamko. Službe iščejo Kuhinjska blagajničarka išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10737. (a) Absolvent kmetijske šole vojaščine prost, želi kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10771. (a) Vrtnar z znanjem več jezikov — išče službo. Gre tudi kot sluga. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1070S. Služkinja vajena boljše kuhe, vseh hlSnih del, išče službo takoj. CenJ. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena 22« 10726. 1000 din dam osebi kt mi preskrbi stalno službo moške krojačice sli kaj primernega. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »K. K.« Trgovska pomočnica pridna, poštena, vajena tudi gostilne, išče službo na. deželi alt v mestu. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10816. (a) Pridno dekle e več let službe v žup-tiišču. ki zna nekaj kuhati. gre stari kuharici V pomoč v župnišče. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, št. 1052. (a) Trgovci pomočnik mlajša moč, z znanjem nemščine, išče službo, po možnosti takoj, v mestu. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje pod »Dober prodajalec« št. 10657. Mož srednjih let B lepo pisavo, znanjem nemščine, vajen vsakega dela — želi kakršnokoli Službo. Cenj. ponudbe v opravo »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiv« 1047. Čevljarski pomočnik Išče službo. Vešč prlkro-3evanja, štepanja in tudi ostalega izdelka, prevzamem tudi delo na stroju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10861. Natakarica poštena in značajna, išče stalno mesto. Vzame tudi gostilno na. račun. — Zmožna kavcije. Ponudbe V upravo »Slovenca« pod »Poštena in zanesljiva« št. 10668. (a) 500 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli službo v skladišču, pisarni itd. Zmožen kavcije. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takojšnja nagrada« št. 10667. (a) Trgovski pomočnik vsestransko verziran — Išče namestitve v katerem koli podjetju aH trgovini. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbo poslati upravi »Slovenca« pod ši-tro »Slovenski fant« št. 10727. (a) Mlada moč zmožna voditi knjigovodstvo, želi dobiti službo v trgovini z meš. blagom v Ljubljani ali v okolici Ljubljane in Kamnika. -Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Poštena in zanesljiva« 10820. Šivilja pomočnica, delavna, poštena — išče zaposlitve; vajena kuhe, opravljanja vseh hišnih in vrtnih del, zato gro tudi k majhni družini v pomoč. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva« St. 1036. (a) Iščem služIjo oskrbnika, ekonoma ali upravitelja večjega posestva ali tudi hišnika najraje na štajerskem pa tudt drugod v državi. Kdor potrebuje tako moč, prosim naslov v upravo »Slov.« pod »Zmožen« št. 10812. (a) Sluzbodobe Kleparskega pomočnika sprejmem. Šenčur št. 31. Modistko sprejme Ivanka Stegnar, Stritarjeva 9. (b) Podkuharico sprejme takoj Oficirski dom v Ljubljani. (b) Iščemo hišnika 7.a 1. avgust. Kranj, Ko-krško predmestje. (b) Gostilničarsko kuharico samostojno, • sprejme za takoj gostilna Stari Ma-yer, Kranj. (b) Mlajši pomožni delavec se sprejme. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 10669. (b) Mizarskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Drnovšek Franc, strojno mizarstvo, Zagorje. (b) Krojaškega pomočnika dobro izurjenega, takoj sprejmem. Dolinšek Karel, Mokronog. (b) 14 letno dekle pošteno, v pomoč pri kmetiji, sprejmem. Ber-nik, Tehovec 5, Medvode. 17-19 let starega fanta poštenega, vajenega konja in za raznašanje kruha - sprejmem. Pekarna Vidlc, Jesenice. (b) Dva mizarska pomočnika sprejmem takoj proti dobri plači za stalno. Matjaž Edvard, Glinek 10, Škofljica. (b) Prvovrstne krojače za veliko moške kose sprejme v stalno delo konfekcija »Elite«, Ljubljana, Prešernova 7. (b) Trgovske potnike splošno uvedene, kateri lahko položo jamstvo za kolekcije — potrebujemo. Vsakomur potrebno. Izreden zaslužek. Ponudbe: »Vir«, Sv. Lovrenc, Dravsko polje pri Ptuju, (b) Mesarski pomočnik vojaščine prost, prijazen, do 25 let star, ki ima veselje do razvažanja mesa po deželi, dobi takoj službo. Predstaviti se osebno do 12. VII. 1938. Jamnik Franc, mesar ln prckajcvalec, Kranj, (b) Vzgojiteljica z maturo realne gimnazije se sprejme k srednješolskim otrokom. — Prednost imajo one, ki so že službovale in ki obvladajo nemški jezik. Nastop 1. septembra. — Ponudbe pod »Goli« poštno ležeče Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru, (b) V vseh okrajih naše države otvarjamo skladišča za hitro oskrbovanje našega, v množini potrebnega, brezkonku-renčnega monopolskega predmeta. — Sprejmemo sposobne voditelje prodajnih skladišč. Potreben kapital 10.000 din. Osebe, katere reflektlrajo na stalno ln sigurno eksistenco in na zelo dober mesečni fiksni zaslužek, naj pošljejo obširne, čitljivo pisane ponudbe z navedbo točnega naslova na Publicitas, Zagreb, pod 50308. (b) Tekstilna tovarna v okolici Ljubljane sprejme absolventa tekst, šole, manufakturista srednjih let, tor kurjača Vsi morajo hiti jugoslov. državljani. — Reflektira se na solidne, prvovrstne moči. — Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »»talno mesto.: 1081» Izurjene šivilje za pletenine — sprejme Kos, Židovska ulica 5, Ljubljana. (b) Ključavničar, pomočnika pridnega in poštnega — sprejmem. — Ponudbe: G. Gradt, Celje. (b) Dve izurjeni pletilji in učenko sprejme ple-tarna Vezjak, Maribor. Splavarska 6. (b) Čevljarskega pomočnika takoj sprejme Bltenc Jože, Predoslje št. pošta Kranj. " (b) Kuharica sposobna in varčna, se sprejme takoj v službo. Ponudbe na : Razvoj, Do-brepolje. (b) Entlarico izvežbano v izdelavi pletenin, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10778. (b) Služkinjo samostojno, pridno, pošteno za vsa hišna dela sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra služba, odrasle osebe« št. 10856. (b) Trgovsko pomočnico izurjeno trgovine kuhinjske posode, stekla, porcelana, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Perfektna« št. 10749. (b) Kmečko dekle se želi izučiti v boljši trgovini za trgovko (z vso oskrbo, hrana, stanovanje). Ponudbe prosim na: Domltrovič, lončar, Orešje, Klanjec. (v) Služkinjo vajeno hišnih del, nekoliko kuhe, pridno in pošteno, sprejmem s 15. julijem. — Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« -Celje pod »15. julij«. I Vajenci ii Učenec se takoj sprejme. Jezer-nik Ivan. sobo-črkosllkar in pleskar, Domžale, (v) Iščem pekovskega vajenca in raznašalca s kolesom ali brez. — Steiner Radivoj, Ježlca 91. (v) Vajenko za trgovino r, mešanim blagom, pošteno in pridno, sprejmem. Fr. Rotar, Tržič. (v) Vajenca močnega in zdravega, z mešč. šolo ter znanjem nekoliko nemščine, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro: »Trgovina — industrijski kraj 1033«. ,(v) noben nadomestek ni tako dober kakor l Oni«*' Kdu Dnin FLIT sestoji \i posebnih sredstev in uničuje ves mrčes. V tem oziru je nedosegljiv. Flit je neštetokrat preizkušen, pa je njegova moč splošno priznana. Zato vedno zahtevajte Flit in odklanjajte vsak nadomestek. Flit ne pušča madežev in je neškodljiv 7,a ljudi. Prepričajte se vsakokrat: Na ročki mora biti vojak! FLIT vedno UBIJ Mizarskega pomočnika za stavbna dela takoj sprejmem. Stalno delo in vsa oskrba. Jože Sitar. Križe, Gorenjsko. (b) Hlapca 15 do 16 letnega, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba lahka« št. 1063o. (b) Čevljarskega pomočnika mlajšega, za fina zbita dela takoj sprejmem. ■— L. Suhadolnik, čevljarstvo, Novavas 1, pri Rakeku. (b) Natakarico zmožno kavcije, iščem za takoj. Osebna predstavitev potrebna. Janlč, Žalec. (b) Učenko Dva do tri delavce kateri so vešči v izdelavi kuhinjskih in sličnih tehtnic, sprejme tovarna »Titan« d. d., Kamnik. Mlinarja zmožnega vahte, sprejme valjčni mlin, najraje za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval poslati v upr. »Slov.« pod »Delaven in vesten« št. 10780. (b) Zanesljivo in vestno gospodično ali vdovo brez otrok, okrog 30 let sprejmem na odgovorno mesto. Samo pismene ponudbe z navedbo izobrazbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 10615 Strojni ključavničar dober in natančen delavec, zmožen tudi struženja, z večletno prakso -dobi takoj službo v tovarni SETA, Tacen pod šmarno goro. (b) Žensko osebo vestno, snažno in pošteno. z znanjem celokupnega gospodinjstva, takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Gospodinja« št. 10758. (b) Vrtnarja samostojnega, vestnega in poštenega, za. vrtna in druga priložnostna gospodarska dela sprejmem 15. julija ali 1. avgusta. Plača po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Vrtnar 1938« št. 10759. (b) Pošteno, krepko dekle dobi službo za čez dan. — Polzve se v trgovini štular, nasproti Sv. Krištofa. (b) Dekle pošteno in vajeno nekaj kuhe, 20—-30 let, dobi takoj službo. Okolica Maribora. Plača 200 din. — Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Poštena«, št. 1060. (b) Manufakturist vojaščine prost, dober prodajalec in izložbeni aranžer, je zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobi mesto v ma-nufakturi J. Cvikl, Ptuj. Gospodično ki obvlada perfektno nemščino, deloma tudi francoščino in glasovir, iščem k triletnemu dečku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Imam rada otroke« št. 10535. (b) Pouk Protesor francoščine diplomiran v Parizu, poučuje posameznike in skupine. Poseben tečaj v točni izgovarjavi francoščine. Knezova 37-1. levo Za popravne izpite v Mariboru, pripravlja, najraje nlžješolce, dipl. filozof z večletno prakso kot prefekt in inštruktor. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »siguren uspeli« št. 10809 za strojno pletenje — sprejme Marija Dobov-šek, Nove Jarše št. 73, Moste pri Ljubljani, (v) Absolvent meščanske šole. pošten in močan, se želi izučiti v manufakturni trgovini, najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10776. (v) Vajenca ki ima veselje do kleparske obrti iz ljubljanske okolice, sprejmem. • Edvard Wostner, Zaloška c. 36, Moste - Ljubljana. (v) Učenca zdravega, poštenega, 14 do 15 let starega, z dežele. takoj sprejmem v trgovino mešanega blaga. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Marljiv 1035«. (v) 15. julija bo nagradno žrebanje „SLOVENCA" Zaslužek Trg. naobraženi osebi z nekaj gotovine sc nudi dober zaslužek. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana« št. 10S57 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova. (z) 1000 dinarjev in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. »Homipa« Pančc vo, Trg kralja Aleksandra st a. (z) rmprm Lepe stavbne parcele na Ježlcl naprodaj. Jožef Herman, Ježica. (p) Parcelo v izmeri 500 m' na Kodeljevem, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10584. (p) Stavbne parcele pri postaji škofja Loka, poceni prodam. Polzve se Suha 21, Skofja Loka. Stavbne parcele prodam blizu remize. Polzve se: Šiška, Vodnikova cesta 77-1. (p) Hišo z gostilno lepim vrtom in zemljiščem, promet prav dober, v Ljubljani, prodam. Cesta na Brdo 90, Križnik. (p) Valjčni mlin moderno urejen, s stanovanjsko hišo, na prometnem kraju v Ljubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10764. Hiša s 1200 m! zemljišča naprodaj za 24.000 din. Informacije : Amalija Lob-nik, Sp. Radvanje 54 pri Mariboru. (p) Naprodaj zaradi starosti šest in pol orala obdelane zemlje, z vsemi gospodarskimi poslopji. Vprašati upravo »Slovenca« pod št. 10665. Parcela v centru mesta, 600 m', z delavnico, pripravno za vsako obrt, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10831. (p) Hiša z gostilno in mesarijo, na prometnem kraju blizu Maribora naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Ugodno 1030«. (p) Dvostanovanjsko vilo podkleteno, 10 let davka prosto, prodam. Možnost prevzema hipoteke. - Naslov pri Dimec, Celje, Dečkov trg. .(p) Posestvo 30 oralov, Grlava, gorice Jeruzalem, prodam z inventarjem. Poslopja zidana, nova. - Anton Ma-kovec, Grlava, p. Krlžev-ci. " (p) Krasna nova vila enonadstropna., več stanovanjska, moderno izdelana, 1000 kv. m. vrta, naprodaj za 120.000 din. Poizve se pri postaji v restavraciji D. M. v Polju pri Ljubljani. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Družinsko vilo na Gorenjskem, po možnosti v bližini smuških terenov, na lepem kraju, z lepim razgledom, kupim brez posredovalcev. Ponudbe s fotografijo poslati na Publicitas, Zagreb, pod 50317. (p) Večjo vilo v Mariboru, v centru ali njega bližini, z zelenjad-nim vrtom, vzamemo v najem. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine v upravo »Slovenca« Maribor pod »Dijak« št. 10886 Lep gozd zelo rodoviten na lesu in steljl, travnik ob cesti in vodi, uporaben za podjetje, njiva pripravna za stavbišče, elektrika In žel. psotaja. v bližini — naprodaj. Kdor se inte-reslra, naj se zglasi do 15. julija v Sostrem 14, obč. Dobrunje. (p) Trgovska hiša z gostilno obstoječa nad 65 let, naprodaj v gorenjskem trgu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10586. (p) Hiša z gostilno na prometnem kraju, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pred LJubljano« 10777. Dve hiši z lepim sadnim vrtom, tik ob vodi, prodam. — Bernik, škofja Loka, Fužinsko predmestje 17. Hišo s tremi stanovanji, trg. lokalom, podkleteno, z vrtom, prodam. Berneker-jova 21, Zelena jama. Posestvo za 8 glav živine, naprodaj za 75.000 din ali se zamenja. Marija Toš, Pekel pri Poljčanah. (p) Dvostanovanjsko hišo visokopritlično. z vrtom in njivo prodam. Lep razgled, primerno za letovišče. — Janez Justin, Lesce, šola. (p) Posestvo s stanovanjskim poslopjem, zemljiščem, udobno za kmetijstvo, vrtnarstvo, obrtnika, prodam v predmestju Ljubljane. Cesta na Loko 22. (p) Visokopritlična hiša v lepem kraju na Gorenjskem, z vrtom, pripravna za upokojence, prostovoljno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10590. (p) Hišo z dobroidočo trgovino in nekaj posestva z lepim sadonosnlkom, — takoj ugodno prodam. - Vilko Rozman, Osek, št. 46. -Sv. Trojica v Slov. gor. Posestvo majhno, v Sloveniji: vinograd 4000 m', klet ln posoda, hiša, njiva, gozd, naprodaj za 45,000 din. Vprašati: Glas Anton, Rajhenburg. (p) Novo majhno hišico v ljubljanski okolici aH na Gorenjskem kupim. Na željo se prodajalcu ne bi bilo treba izseliti. Natančni opis in ceno poslati upravi »Slovenca« pod »Nova hišica« 10685. Prodam novo visokopritlično, popolnoma dograjeno dvostanovanjsko hišo z betonsko ograjenim vrtom. Poizve se : Primskovo S4, Kranj (poleg šole), (p) Parcela skupno ali razparcelira-na, v izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni in banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vižmarje 100. Naprodaj krasno posestvo za 12 glav živine, krasni vinogradi ln gozdovi. Vse obdelano ter se proda z vsemi pridelki takoj. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 10733. (p) Hišo za 85.000 din prodam takoj zaradi odhoda iz Zagreba. Mesečni dohodki stanarine 900 dinarjev. Ima lokal in štiri stanovanja. Eno minuto od tramvaja. Vprašati: Koloman Vedo, Grobnič-ka ulica 22, Zagreb, (p) Pozor! Dvodružinska vila (4 sobe In 2 kuhinji) v periferiji Kranja, pripravna za gostilničarja in obrtnika, še lepše pa za upokojenca, ker jo ob gozdiču in na prometni točki. Okrog vile 1100 kv. metrov vrta, obdelanega in zasajenega. Prodajamo zaradi preselitve. Cena 80.000 din. Pojasnila ob nedeljah. Kranj, Cesta na Golnik 18. Isto-tam se proda 6-cevnl dober radioaparat. (p) Hiša z velikim vrtom po znižani ceni naprodaj. Za- vodna 63, p. Celje. (p) 2 parceli zunaj Št. Vida 5000 in 3300 m1, naprodaj. Parcelacija možna, gramoz na mestu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10852 Hiša z gostilno in mesarijo na prometni točki naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10862. (p), Javna dražba hiše Trubarjeva ulica 2 bo dne 27. julija. Interesenti dobe točno informacije dnevno od 2 do 3 pri posestniku v Trubarjevi ulici 2, I. nadstr. (p Vnajem Lokal s stanovanjem za bufet ali specerljo —i ugodno oddam. Polzve so pri Figar, Vošnjakova 6; Kmečki mlin v prometnem kraju Gorenjske oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10620. (n); Lokal za skladišče ali trgovino oddamo takoj na dvorišču Figovca. Ponudbe na Kmetsko posojilnico za okolico Ljubljane. (č)] Gostilno na prometni točki, dobro idočo, dam na račun ali v najem od 1. 8. naprej: Studenci pri Mariboru i Aleksandrova cesta 43. Lokal za speeerijo, z vsem inventarjem, na prometnem kraju - oddam za 400 din. Cesta v Rožno dolino 36: Poizve se istotam (tudi v nedeljo). (n) Trgovski lokal lepo urejen, v prometnem obrtniškem okrajnem trgu. na prometni točkis nasproti župnijske cerkve, oddam s 1. avg. —' Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10634. (n); Stanovanja I IŠČEJO: Dvosobno stanovanje v Celju alt okolici iščem za 21. oktober. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. ODDAJO: Trisobno stanovanje oddam. Ižanska cesta 30: Enosobno stanovanje oddam. Dravlje, Rokova pot 146. " (č)! Sobo s kuhinjo oddam v Prodovičevi ul: št. 24 z avgustom. (č)| Sobo s kuhinjo oddam takoj dvema osebama. Aleševčeva 26. (č)! Enosobno stanovanje sončno, oddam. Izvo se v upravi »Slovenca« pod št. 10805. (č)] Dvosobno stanovanje oddam s 1. avgustom —i istotam opremljena soba: Herberštajnarjeva 18. Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in drugimi pritiklinaml, oddam z avgustom. Vprašati: Bežigrad 1. (č) Dvosobno stanovanje v I. nadstropju, s pritiklinaml, oddam z avgustom. Galjevica 3, — pri Dolenjski cesti. (č)! Enosobno stanovanje s pritiklinaml, sončno, v Št. Vidu. oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10853. Trisobno stanovanje lepo, suho, sončno in čisto. oddam s 1. avgustom v najem. Nahaja so v I. nadstr. — Polzve se pri Floriančlč. Trnovska 15 (zadaj na vrtu). (č); (GB2EB33I Vsa lahka letna oblačila ■1 nabavite najceneje pri Preskerjn, 8v. Petra o. 14. Vrtne štela EložlJIve, nov«, poeenl proda Trlbuč, Tržaška o. 42, telefon 26-05. (1) Več krasnih oleandrov prodam. Zrinjskega c. 6. Zapiotnlk-Jančič. (1) Dve lepi zlati verižici agodno prodam v trafiki, nasproti hotela Štrukelj. Žetvena naprava ln dve klini, naprodaj. -Jakob Novak, Zg. Sinka St. 2«. (1) Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam Polzve »e pri »Bon-Bon« Miklošičeva cesta 80. (1) tov šivalni stroj Pfaff prodam. Aljaževa št. 12, SlSka. (1) Sedlarski Šivalni stroj Blnger, skoraj nov, usodno naprodaj. Joža Bohl-nec, Ljutomer-Cven. (1) Trikolico ugodno prodam. - Stane Kodrlfl, Ljubljana 7t Celovška 41. (D Mreže za postelje dobite najceneje pri An-dlovic, zaloga pohištva. Komenskega ulica št. 34 Otroški voziček globok, dobro ohranjen -ugodno naprodaj. Novak, Gosposka ulica 8. (1) rgovina z meš. blagom letoviškem kraju, ugodno naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Poleg farne cerkve« št. 10824. Zajamčeno kaljivo, lepo, čisto semenska ajdo oddaja po ugodni ceni po ugodni tvrdka A. Volk Ljubljana, Resljevm. e. 24 Uniforma za rez. častnika ugodno naprodaj. Naslov ■v upravi »Slovenca« pod et. 10706. (1) Diesel-motor M konj. sil, v dobrem stanju, prodam. Buh Ja kob, Horjul 16. (1) Šivalni stroj »OT, pogrezljiv, poceni »»prodaj. Iiermes, Stari trg 21-1. " (1) Otroški voziček globok, skoraj nov, po ceni proda Pavlin, Ljubljana, Jeranova ulica 4 Resnico govore, ko trdijo da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika izbiral Kolesa od 500 din naprej Splošna trgovska družba ' St Vid nad Ljubljano Voz na peresih nov, prodam. Ogleda pri Blatnik Miha, pri Domžalah. se Dob Dva elektromotorja '< ks in 1 ks, s pumpo — ugodno naprodaj pri Ob Clnskl hranilnici na Vrh nikl. (1) Modna trgovina iSobro vpeljana, popolno ma sortirana, naprodaj Ljubljani, Poljanska ee eta 1. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naproda po neverjatno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Več otroških vozičkov Belo lepih, športnih ln globokih, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1) 70 koles prvovrstnih, z večletno garancijo, je poceni na prodaj pri »Promet« (na sproti križanske cerkve) Lovci pozor! Prodam popolnoma nov veliki, v polusnje vezani Brems Tlerleben. Naslov Prevalje, poštno ležeče Marelice za vkuhavan dnevno sveže, velika za loga, najugodnejše cene Pri odjemu večjo količi no posebne cene. Glavna zaloga »Jugosad«, "Res ljeva c. 4. Tel. 48-27. (1) Svetovno znana nemške snanike »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana ln od porno emajlirana, z ne-tlomljlvlm okvirjem dobite po ugodnih obročnih od' plačilih pri tvrdkl KLEIND1ENST & POSCH Maribor, Aleksandrov« ii. Pozor stavbenikil Vedno v zalogi apno, v vsaki količini, po najnižjih cenah. Josip Mravlje, Podpeč, Preserje. (1) Športni čoln Klelboot«, lahek, skoraj nov, naprodaj. Gostilna »Maček«, Cankarjevo nabrežje 17. (1) Kolesa, šivalni stroji velika Izbira Dilrkopp, Anker, Vesta ln druge znamke, tudi rabljene -prodaja najceneje »Triglav«, Resi Jeva cesta 16. Kislo zelje novo, domači mallnovec, limonado ln oranžado — vsako množino po konkurenčni ceni dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81 Šivalni stroj pogrezljiv. Rast & Gaser in Veritas, z 20 letno tovarniško garancijo proda za 1950 din Usaar — Maribor, Trubarjeva » Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice itd. Dobite jih v veliki izbiri pri Ivan KRAVOS. Maribor, Aleksandrova 12 Hotelirji, gostilničarji! Dobro, sortirano vino: burgundee, rizling in namizno za brlzganeo, dobite pri vinogradniku Josipu škerlec, Ivanjšov-skl vrh 72, pošta Ivanjci, po zmerni ceni. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 1 Dospela so zopet francoska kolesa Najboljši mateiijal Najlažji tek AiGLOM Bodel: TOElt DE FRANCB VIKTOR BOHINEC LJUBLJANA Tyrševa cesta 12 (dvorišče) Kupimo Dvosedežno rabljeno kolo kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10709. Rdeče višnje ln rtbisol, kupujem po najboljši ceni. Adalbert Guset, Maribor, Aleksandrova cesta 39. (1) 1 Pohištvo i Prodam dve postelji s nočnima omaricama, stole, otroški stolček, voz (clzo). Ber-nekerjeva 21, Zelena jama. (š) Vlakovni tn« zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SLS Katera mlekarna bi tedensko dobavila do 50 kg najfinejšega čajnega masla. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Maslo za Ljubljano« št. 10811. (k) Pohištvo za stanovanje, hotele, penzljone dobite v priznano solidni izdelavi pri »OPRAVA« Celovška cesta 50 Spaflnlce že po 1450 din, kuhinje po 700 din. Vsa naročila izvršimo točno ln tudi po lastnih načrtih. »Gritzner« ali »Pfaff« šivalni stroj in otroški voziček kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« St. 10767. (k) Kupim rabljeno blagajno Ponudbe z navedbo znamke in cene oglasnemu oddelku »Slovenca« pod »Prostorna blagajna« št. 10782. (k) Mizarji! Stavbno ta pohištveno okovje st nabavite najugodneje pri tvrdkl »JEKLO« Stari trg. wmm Lovci pozor! Prodam psiol sprlnger-spanijelo, staro 6 let, z mladiči. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10815. (j) Morske prašičke kupuje po najvišji dnevni eenl - Zveza društev rejcev malih živali — Ljubljana, Karunova 10. Starost od t tednov na prej. (ž) Nemške doge devet tednov start ln zdravi psi z rodovnikom poceni naprodaj. Dopise upravi »Slovenca« pod značko »Dobri psi« Stev 10711. (J) Konje težke, poltežke za delo, kobile ln skopljence ter konje za vprego In Ježo preskrbi najceneje ln zajamčeno Julio Hoffmann Medjimurje Cakovec Širite »Slovenca«! Staro zlato, zlato zobovlc ln srebrne krone kupulem no nafviijih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ifctbllan«. Miklošičev« 14 CUNJE krojaike odreike, star pa. plr, tekstilne odpadke ter ovSJo volno, govejo dlako (arovco) — k n p I vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 Glasba Imp/acen pouk v igranjuf lahtevajte brtzp/acen orniH MMI/HEROLD ct.2jxz. /a/- tfornicr f/osbil MARIBOR st 102 Rabljene harmonike vseh vrst kupujem. Na slov v upravi »Slovenca pod St. 10710. (g) kClHKl Vaš klavir je sigurno potreben po pravila, ne pozabite, da je sedaj čas za izvršitev kakršnegakoli dela. Vsako popravilo Vam izuotovim strokovrijaško z najboljšim inozemskim materijalom in caiceneie. Obročno odplačilo. R. Warbinakf tovarna klavirja Ljubljana. Mikloiiteva c. 4 Družabnika za mesarijo, z 20.000 din gotovine, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10836. (d) Ugodna posojila dobe drž. ln samoupravni nameščenci. - Brezplačna pojasnila: Informacijska pisarna, Ljubljana, Slomškova 1, priti. (d) HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO vnovčuje po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Koncesijonirana trgovska agentura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 • Tol. 85-10 I Automotor i Prodam motor FN 350 ccm v prav dobrem stanju. Polzve se pri: Brglez Jože, postaja Lipoglav pošta Ponikva. (f) B Al" j1 i J' 'l""'f'V"l OH Indian Scout in Frera motorja — cono naprodaj. Škafar, Rimska cesta - Borštnikov trg — Ljubljana. (f) Ford »Beby« v dobrem stanju, dve rezervi, ugodno naprodaj. Vprašati »Avto - garaža« Kopač, Šiška. Kupim motorno kolo malo rabljeno, največ do 5000 km. Vsebina 350 ccm OHV, dve Izpušni cevi. Ponudbo: Ciril Stigllc Rečica ob Savinji. (f) Letovišče in kopališče S orli, Gorenja vas nad Skofjo Loko - se priporoča. imm Državni uslužbenec bi poročil dekle z goto* vino. Dopise upravi »SloJ venca« Muribur pod »2> let«. <ž>| Letoviščarjem se priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane nad Skof jo Loko. (L) Bloke 810 m mir, oddih, dobra postrežba, nizke cene. Francka Martlnčlč, Bratok, Bloke, Nova vas pri Rakeku. Letoviščarji! Posetlte letovišče žlri ob italijanski meji. Lega 600 m nad morjem. Dnevna avtobusna zveza. Zahtevajte prospekte i (L) Družabnika aH družabnlco sprejmem v rentabilno perutninar-sko podjetje. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »20—26.000« 10835. Trgovsko oprava rabljeno, kupim tako}. -Naslov r vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 10878. (š) Vsakovrstno na obroke! Spalnice od 1600 din Vrtna »klopne mize 110 din Sklopnl stoli IS din Mizarstvo »Sava« Rožna dolina — e. 4 It 18 TRGOVINA POHIŠTVA NebetlSnlk - Gajev« nltea Kredenca pripravna za gostita« »TI mlekarno ln umivalnik, naprodaj. Čevljarska ul St. 2, II. nadstr. (š) Modroce posteljne mreže, telesne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni trg ti Ugoden nakup morske trave, 4ime In cvllha za modroce ter blaga sa prevleke pohištva. Posojila razTtSna, preakrbim hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena pisarna Rudolf Zore LJnbljana, Gledališka 12. Znamka 3 din. m vknjižbo, poroko, trgovske kredite, hipote-karno na mesta po 7 odstotkov obresti, na 5 ali 10 letno odplačilo nabavi »Central«, Zagrebj Bre govlta ulica 7. (d) MMP 350,500 in 600 ccm OHV kakor tudi 200 in 250 ccm najnovajii modeli datpeli. Na ogled pri gl. zastopstvu O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavlarjeva 11 Avto tipa »Chrisler« dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati: Studenci pri Mariboru, — Aleksandrova cesta 48. Letoviščarji! Oddam opremljene sobe ln kuhinjo tik postajali šča Gorenja vas - Reteče. Polzve se pri Žagarju, Gorenja vas št. 4. (L) Hotel pension Ozvald Žirovnica, nudi cenj. gostom prijazno in mirno letovanje. Prvovrstna ku htnja ter lepe ln čiste sobe. — Zahtevajte pro spekte. (L) Stroji znamke »Phenix« na električni pogon, dobro ohranjnl, ugodno naprodaj (20 komadov). -Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje pod »phenlx« št. 10600 Spedfjalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev In dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Siam«RS< vedno na zalogi. Franio PerMC kMCM. ilektrspodliU«, Utfllaaa. Saipoststska e. I«, telefon 23-71 Elektromotorje lstoemernl tok, 1—4 kilovatov, kupim. Takojšnje ponudbe s prepisom tablice v upravo »Slovenca« pod »Istosmernl motor« St. 10830. (k) »DKW« avto limuzino v Irrezhibnem stanjn — prodam. Maribor, ».Tugo-spedlt«, Aleksandrova 61 Prodamo Diato odprt, tapeciran z usnjem, 7000 dinarjev. -Pontiac limuzina 12.000 din, — Chevrolet tovorni 20.000 din — vbI vozovi v zelo dobrem stanju. Poizvedbe: Beka, Opel-zastopstvo, Celovška 38, LJubljana. Lepo sobo opremljeno, za dve oee-bl, takoj oddam. Tank«, Kapiteljska S. (s) Snažno, svetlo sobico v centru, s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10834. (s) Dva gospoda aH zakonca sprejmem opremljeno sobo in kuhinjo • 1. septembrom. Cena 800 din. - Trafela, Pobreška cesta 4«, Maribor. (s) Za ferialno kolonijo so odda cela velika vila Kamniku; 13 Bob, za silno pohištvo, zraven kopališča, začetkom av gusta. Vprašati : Zdrav gradb. zadruga »Neptun« v Ljubljani, Beethovnova 14, mezz. (L) Medijske toplice prt Zagorju. — Plavalni bazeni 28' na prostem, kras na okolica in sprehodi, iz borna hrana in pontrežba Penzija s kopeljo 45 din. Pojasnila pri upravi kopa lišča Medijske toplice, Me-dijaizlake. (L) Gospodična bogata, praktična gospofl dlnja, bi poročila urad-< nlka, trgovca, 29—40 leM nega (ločeni lzključeni)j Ponudbo upravi »SlovenJ ca« pod »Dobrota« 10740j Hišna posestnica prijaznem letoviškem kraju, išče življenjskega druga, dobrega in pošte* nega, 50 letnega upoko^ jenca v svrho ustanovil tvo mirnega in zadovolji nega družinskega doma.-Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tajnost zanesljiva« št. 10666. (ž)| 35 let star vdovcc dvema otrokoma, z no3 vo gostilno ln posestvom v Ljubljani v vrednosti 350.000 din in še z drugim Bigurnim obrtom a mesečnimi dohodki 4000 din - želi poročiti sebi enako družico, deklo ali vdovo, tudi z dežele, ka-«' tera bi imela 100.000 din gotovine. Bodočnost za* jamčena. Ponudbo v upr. »Slov.« po možnosti s sliko, ki se vrne, pod šifro »Le dobro srce« 10S40 L Šolski izletniki dobijo najcenejše kosilo v gostilni M. Plauc, Maribor, Glavni trg. (r)| Čitajte in širite »Slovenca« Novi naslov: Frančiškanska al. 3J Sposoben mojster za emajl ali samostojen emajlirer se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pošljite na Votvodlonsho livarno d. d., Novi Sod Opremljeno sobo strogo separlrano, za dve ali eno osebo odda čez počitnice. Naslov v upra- J vt »Slovenca« pod štev. 10721. (s) V gt vest, lki žalosti naznanjamo žalostno da je naša dobra soproga in mama gospa Frančiška Gomiršek danes po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage poko.jnice bo v ponedeljek, dne 11. julija ob 10 dopoldne na domače pokopališče. Rečica ob Savinji, 9. julija 1938 Žalujoči soprog in otroci Zahvala Taetn sorodnikom, prijateljem in zna ncem, ki so ob preranl smrti gospoda dr. Antona Schwaba • z nami sočustvovali, počastili ln okrasili njegov grob z venci in cvetjem, kakor tudi vsem, ki m prihiteli od blizu in daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo — Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so požrtvovalno lajšali trpljenje, nadalje veleč duhovščini, častnim zastopnikom državnih in samoupravnih oblastev, zastopnikom raznih društev in korporacij. — Nadalje prisrčna hvala županu mesta Celje g. Milielčiču, zastopnikom han. uprave okrajnetnu glavarstvu in uradništvn, komisarju g. Reji, zastopniku Glasbene Matice ljubljanske g Grčarju in predsedniku Celjskega pevskega društva g. prof. Kinku za častne poslovilne besede ob grobu. — Iskreno zahvalo združenim Celjskim pevskim zlioroni za ganljive žalostinke. Celjskemu pevskemu društvu za prelepo petje njegovo >Ave Marija«.. Posebna zalivala solistinji ge. dr. Rajhovi. Celje, dne 9. julija 19S8 žalujoči ostali :ox krema j« nedosegljiva v kvaliteti, zato jo kupuje vsak, kdor štedi. Vse dame kupujejo rade •vilo n obleke, perilo Ltd. pri 1. Trpinu, Maribor, VefrUiisha 1) •troikl tox14W m|- Dvokolesa, atmlnl »troji BoraJUH modelov motorji, trlolkjn pogretillvl Po nte Hrid orali Oenlkl firaakol BimUNI" P. UTJIl, LJUBLJANA, Kaftovika 4 Podrntalea: Maribor. Aleksandrova eeeta M 6tev. 272/1 Razpis Ob Sina Sv. Vid pri Grobelnem razpisuje službo organista M cerkev rv. Vida. Prednost imajo tfojfl, M bi niogli vršiti poleg organistove službe tudi kako službo pri občini. Plača po dogovoru. — Pravilno kolkovane prošnje je nasloviti na cerkveni konk. odbor Sv. Vid, kjer se dobe potrebne pismene ali ustne informacije. — Rok za vlaganje prošenj je trideset dni od dneva razpisa. Občina Sv. Vid pri Grobelnem, 8. jnlija 1938. Prodamo Cvetlični med doma6) zdravilni^ nodl najceneje J, Menart — Domžale, <1) MALINOVEC pristen, naraven, ■ čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti tNe-botlčnlkae. VINA prvovrstna po najugodneje tih cenah kupite pri Centralni vinarni V Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Štedilnike ta Jekla — rje proste, kromtrane, železne, vseh velikosti, brzo-p&rllnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril PodrSaJ I« M. 147 pri Ljubljani. Opekta San4n savofSok m prtUttMj » kc mjarmaladc, cen« Din 4*— Stev. 971/1938. Razpis OWina Kog, p. Sv. Bolfenk pri Središču, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto obč. tajnika-pripravnika Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, »Službeni liste kraljeve banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Sležbenem listu« pri tej upravi. Natančneje informacije dobe reflektanti pri županu. Uprava občine Kog, dne 7. jnlija 1938. širite katoliško časopisje! Konči Ahačiči Trije tlekl 21 Nafo so si otroci Taciko razdelili in jo pojedli. Jojl Kako so jo grizli ▼ glavo, v roki, nogi, v trebušček in sploh v vse! Potem so si pa še oblizali usta in čokoladne prstke. — Vse to gleda dušica Taci. Gleda in vidi, da je sladko-snednost grda in sklene, da se bo poboljšala, čim se vrne k mamici. Potem pa odleti dušica Taci daleč v širni sveL TRETJE POGLAVJE« Madne muko Od Tacike stopi Sanjček k speči muci. NajpreciznejSa ura sedanjosti KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z' obojkaml, ponl-klani ali kromirani znamke AXO, kupile ugodno pri H. SUTTNER - Ljubljana - Aleksandrova c 6 j, ■ ' —— Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so Že zadeti glavne ati večje dobitke, česar pa še ne vedo. —! Lastniki srečk vojne škode, Rdečega križa, tobačnih srečk, javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami — na naslov; •NOVICE 0 SREČKAH« - Maribor, Cankarjeva ulica it. 14 Za vlaganje kis, špirit, žganje, rum pri O Jakob Perhavec MARIBOR, Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 Stev. 1470/2. Razglas licitacije Občina Koroška Bela razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo Sole na Koroški Beli n. lavno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. jnlija 1938 ob 10 dopoldne v občinskem nradu na Koroški Beli. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na odobreni uradni proračun, ki znaša: za 1. skupino del (težaška, betonska, zidarska, zemeljska, železobetonska in krovska dela , , Din 804.86t5.09 za 2. skupino del (tesarska dela) , . ■ . ■ Din 87.006.60 Predpisana kaveija snaSa: L za domače ponudnik© B odstotkov; 1 i. za inozemske ponudnike 10 odstotkov od proračunskega zneska. Podrobnosti razpisa so razvidno is razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, okrajnega glavarstva v Kranju in v Radovljici in na občini Koroška Bela. Občina Koroška Bela, dne 4. julija 1938. 1 JRRRRNSUR PLRVIDBRDD Drobni palček položi na Maco svoji roki, zamaha z njimi skrivnostno po zraku in spregovori: >Muea Maca, žametasta ti je taca! Ves dan bi na peči predla, kar brez dela vse pojedla. Mišk pa ne da bi lovila! Zdaj se boš pa pokorila! Miške bodo te podile, te mučile in ubile.« Tako govori možiček Sanjček in iz Mace vzleti dušica in se spremeni v. bikca-muco. SUŠAM 1 Hitra parobrodna služba bi Benetk in Sušaka za Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo, pondeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. • Turistične proge iz Sušaka (hi Trsta) za Grško po zmernih paušalnih cenah. • Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale. • Prospekte in pojasnila daje direkcija na Sušaku in vsi uradi Putnika ter društva »Wagons-Lits/Cook«. Štefan Zeromskh 11 Zvesta reka »Ti! Kako si drzneš! Da mi takoj otlpTcUl* »Nočem odpreti. Odprite sami.c »In zakaj nam nočeš odpreti vrat, dragec?« (e vprašal major s sladkim glasom. »Zato, ker ni moja stvar, da bi šel tja.« »Kako to?« »To je soba gospoda ...« »Kakšnega gospoda?« »Pokojnega gospoda, Bog »e usmili njegove Buše ... če hočete, pojdite sami, jaz pa ne grem« »Zakaj?« »Ker pokojni gospod ne marajo, Ha bi bo-irfil kdo tja noter in kalil mir,« je zamrmral kuhar. . . , »Kaj čvekaš, tepec stari?« ' ] »Resnico govorim.« »Kaj je to? Zakaj noče iti v sobo?« je vprašal major gospodično Brynieko. »Govori resnico.« je odgovoril* Behote. J »Kako to''« »V teh sobanah stanuje še pokojni brat ge-kpoda Rudeckega. Dominik, ki je že davno umrl. Častniki so se zahohotali, in major je vprašal: »Pa ste morda videli, kako stamnje tam pokojnik?« »Videla aH ne, ampak slišala »cm, kako gospodari po svojih sobah, hodi, razbija in vali Bode.« Častniki so se spogledali, si namignili z očmi. feS za tem grmom tiči zajec. In eden od njih je sunil Scpana Podknrko, češ naj gre naprej in sveti z leščerbo. Toda kuhar so mu je izmaknil in prosil: »Pojdite, svetla gospoda, sami.« »Molči in — naprej!« »Vi ste prišli in l>oste odšli, jaz pa moram Ostati tukaj ž njim.« »S kom, tele?« »Z gospodom, z Dominikom.« »Mar si koga poznal?« »Seveda sem ga poznal, saj je moj gospod.« »Saj ni več živ!« »Nisem tako neumen, da bi delal proti njegovi volji.« Obrnili no ključ v ključavnici in odprN vrata velikega salona, ki so komaj odnehala s škripanjem in pokanjem zlepljenega pokosta. Iz sobane je puhnila vlaga in hlad praznine. Nekdo je dvignil leščerbo in posvetil v dvorano: častniki so ugledali redom stoječe sode, nakovane z obroči, kadi. vedra, brente in ba-rika. Stara pajčevina, na kateri se je nabralo kar na debelo prahu, se je predla po njih. Tla so bila povoščena in so se bleščala. Na steni je visela slika moža. z ostrimi, toda lepimi potezami in zlobnim nasmehom Razen te slike ni bilo v salonu ničesar več — niti pohištva, niti posode, Le sodi so se vrstili v redu in vzbujali v gledalcu čnvstvo zapuščenosti in strahote. Častniki so stopali od soda do soda, gledali in svetili z leščerbami, če se morda ne skriva tukaj vstaš. Toda temeljita preiskava jih je prepričala, da so vse kadi prazne. Potem so odprli še vrata, ki so vodila iz salona v sobo, kjer je stanoval in si končal življenje Dominik Ru-decki Pred očmi tujih prihajačev se je pojavila še neprijetnejša slika: dolga in prazna soba s spuščenimi zavesami, tu in tam je stalo nekaj pletenih stolov. Tla so bila nastlana z raztrganimi papirji. Sčepana so le s silo pritirali v sobo; pred seboj so ga suvali, da jim je svetil; po vsem telesu se je tresel, križa! in stiskal po kotih. Častniki so natančno preiskali pod, stene, okna in vrata, in ko so se prepričali, da soba nima skrivališča, ne tajnih vrat, so se vrnili nazaj. Sobane so jih neprijetno dirnile. Zona jih je spreletela. Človek ne bi trdil, da so se česa bali, vendar pa jih je obhajal neprijeten, zlohoten nemir. Tako se jim je zazdelo resnično, kot bi nekdo pričakoval goste v te sobane, ki so bile že dolgo vrsto let čvrsto zaklenjene, in jih sprejemal med štirimi stenami s strašno zaničljivim dostojanstvom. Častniki so odhajali počasi iz velikega salona, da ne bi pokazali strahu, nato so odnesli še leščerbe in vrata zopet zaklenili Tedaj so občutili vsi, da je »ona stran« resnično neprijetna in uvideli, da je tam nemogoče stanovati. Tem bol j skrbno »o pričeli zato preiskovati obljudene sobe; vse so prebrskali, premetali, preobrnili, pa niso našli ničesar sumljivega. Posebno natanko so pregledovali sobo gospodične Salomeje. Pohištva ni bilo mnogo v nji, zato so pa vojaki z dvojno brižnostjo pregledali posteljo i,n raziskali divan. Preostajala jim je še kuhinja in jedilna shramba, ker niso mogli v sobi ničesar najti. Kar opazi eden izmed vojakov, ki so preiskovali spalnico, krvave sledove na spodnjem koncu žimnice. In javi to poveljniku ter njegovim spremljevalcem. Predstojniki se zberejo v spalnici in začno skrbno pregledovati žimnico Gospodična Brynicka je stala pri svoji postelji med častniki, ki so se ji smejali in jo gledali surovo in brezobzirno. Na majorjevo vprašanje, kaj pomeni kri na žim-nici, je molčala. V obraz je bila bleda in oči je upirala v tla. V stisnjenih ustnicah, košatih krasnih obrvih in povešenih trepalnicah je bilo toliko odbijajočega ponosa in ravnodušnosti, da je le še bolj podžigalo vojake k maščevanju. »Kaj pomenijo ti krvni sledovi?« je silil major. Molčala je. »Kako pride kri sem »a žimnico?« Molčala je. »Ali nam poveste, kaj to pomeni?« Molčala je. »Kaj je to?« se zadere eden izmed častnikov in brcne okrvavljeno žimnico pred njo. »To je krvavi madež,« je odgovorila mirno. »Čigava kri?« »Moja!« Ko je izgovorila to mučeniško pa junaško besedo in je imela toliko moči, da je žrtvovala vsem moškim, ki so stali v orožju pred njo, največjo deviško žrtev, jo je oblil ogenj in je vzplapolala vsa kri, ki se je pretakala po njenih žilah. Zdelo se je. da jo bo kri zalila in jo zadušila sramota. Časitniki so zamrmrali, se po-smihali, skomolcevali in si šepetali neduhovite opazke. Gospodična Salomeja se je umirila. S potrpljenjem je poslušala polglasno posmehovanje in porogljivo pokašljevanje. Hipoma pa je dvignila oči in objela vse s pogledom neskončnega preziranja V tem pogledu se je odražala samozavest na misel, da je med vsemi navzočimi edino ona, ona — zasmehovana ženska — pravi častnik. Stari major, oče številne družine, odraslih hčera, ki jc živel že dolgo na Pol jskem, se je.začel čohati po zaliscih in dejal nekaj svojim podrejenim. Podčastniku pa, ki je preiskoval sobo, je ukazal: »No, išči v drugih sobah. Iz,gubi se! Tu ni nič posebnega.« In odšli so v sosednjo sobo Častniki so polegli nato v oblekah po knnapeju. divanu. ostali pa po preprogah na tleh — i.n pričeli piti iz svojih čutaric. V drugem krilu dvorca pa se je nadaljevala preiskava po kuhinji, shrambah in drvarnicah. Naposled je prišel podčastnik in javil, da v dvorcu niso našli ničesar sumljivega. V jedil« ni shrambi niso našli ne koščka kruha in ne peščice moke Častniki so preklinjali in stokali. Gospodična Salomeja je ostala sama v sobici in se zatopila v globoke misli. Poleg nje je gorela na mizi leščerba in razsvetljevala njen obraz in stas. Častniki, ki so se zbrali v salonu, so se zagledali v gospodično Mi.jo in kar niso mogli obrniti oči od nje. Suh, koščen, pla-volas častnik z dolgimi brki. ki je ležal na preprogi, je drgnil z nogo svojega tovariša in vzdih nil: »To je dekle!« »Krasna,« mu je odgovoril oni. »Prekrasna.« se je oglasil tretji, ne da bi ga kdo vprašal. h jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Ceč Izdajatelj: Ivan Rakove« tednik: Viktor Cenčii