Poštnina plačana v gotovini. Štev. 9. Posamezna številka stane Din 1.—. Letnik II. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 86.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po cenikn. — Izhaja vsako soboto zjutraj. Nevidni sovražnih. Podjetniški sloj se zaveda, da se odloča vsak odločilnejši boj na političnem polju. Kdor ima na svoji strani močne politične stranke, ima moč v državnem zboru m more krojiti zakonodajo po svoji volji. Zakonodaja moderne države močno posega tudi v gospodarsko življenje, lahko ga podpira ali tudi ovira, oziroma prikrajšu-je moč podjetniškega sloja v dobro delavstva ter odjemalcev blaga. Politične stranke so lahko najodločnejši podpornik in pobornik koristi delavstva. Lahko so tudi izrazite predstavnice lastnikov kapitala ali pa skušajo hoditi vsaj na zunaj nekako srednjo pot, češ da jim je čuvanje koristi vseh slojev najvišji ideal, pri tem pa praktično ne pokažejo nikakih uspehov za delavstvo. To vse podjetniki dobro vedo. Zato» skušajo dobiti upliv na politične stranke in njene predstavnike. Upliv se dobi s tem, da se pokaže lastnik naklonjen stranki s podporo ali v obliki članskega prispevka. Ti prispevki — pa naj potekajo od odkritih strankarskih pristašev ali ljudi s strankarske periferije — odvzamejo vodstvu strank pravo razsodnost. V podpori podjetnika vidi nujno potrebo stranke, brez katere ta ne bi mogla živeti. Prične upoštevati samo podjetnikove želje, zanemarja pa potrebe in zahteve šitrokih mas delovnega ljudstva, čeprav je samo po sebi umevno, da se mora vsaka stranka opirati na ljudske mase in te upoštevati, ker je tudi od njih odvisna. Stranko si prav lahko predstavljamo brez tega ali onega podjetnika, ne moremo si je pa zamisliti brez udeležbe delovnih množic. Delovne množice čutijo, katere stranke so z njimi, katere zanje delajo in jim zato poklanjajo svoje zaupanje. Žrtvujejo zanje v denarju, ker vedo, da se jim bo ta žrtev bogato izplačala. Liberalna doba je dala celo vrsto strank, o katerih lahko rečemo, da so se ukoreninile v ljudstvu s svojimi načeli in gesli. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da prevladujejo v teh strankah oziri na može s težjimi ali celo najtežjimi mošnjički. Slednje je navsezadnje razumljivo s stališča komodnosti. Mnogo lažje je namreč ustrezati ozkemu krogu ljudi, ki imajo nekaj pod palcem kot pa prisluškovati utripom in željam širokih slojev ter delati zanje. Ta proces se je izvršil v Nemčiji in tudi v Franciji. Demokratske stranke so se pokazale nesposobne reševati sodobna socialna vprašanja. To je delavstvo opazilo. Opazilo pa je zato, ker so ga na to opozorile strokovne organizacije. Strokovne organzacije v Franciji niso od danes. So že stare. Pa se je zgodilo še le v letu 1936, da se je delavstvo preokrenilo — krščansko delavstvo je izvzeto — od meščanskih demokratskih strank k marksističnim, predvsem k komunistom. Profl Habsburžanom. Zanimiva je sprememba stališča, ki se je izvršila pri katol. dnevnikih v Franciji, to je pri raznih izdajah dnevnika »Croix«, ki je vodilno glasilo francoskih katoličanov. Ta list je danes prvič napisal, da je nemogoče, da bo Avstrija mogla privesti nazaj na prestol Habsburžane. Temu se ne bi uprla samo Nemčija, ampak posebno še male srednjeevropske države, ki so vse soglasno proti vrnitvi bivše dinastije. Ta članek je vzbudil povsod veliko zanimanje. Jasno je, da bi tako stališče v Franciji samo še pospešilo ne samo dobre odnošaje med Francijo in njenimi zavezniki v Srednji Evropi, ampak bi se zboljšali odnošaji med Nemčijo in Francijo. Ogromno oboroževanje Anglije. Angleški parlament je odobril ogromen oborožitveni program, katerega bo Anglija v prihodnjih letih izvedla. V ta namen bo najela posojilo 400 milijonov funtov (100 milijard dinarjev — toliko, kot porabi naša država za vse svoje potrebe v desetih letih). Anglija bo zgradila popolnoma novo vojno brodovje, sedanjega Pa popravila, število bojnih letal bo dvignila na 25.000 in popolnoma reorganizirala svojo armado. Vse te ogromne vojne Priprave bodo zahtevale ogromne žrtve, ki so pa po mnenju Angležev potrebne, da se zavaruje pred napadom. Važni sklepi gospodarskega zasedanja Fiz. V Dubrovniku je zasedal gospodarski svet Male zveze, ki ima namen ustvariti med tremi zaveznimi državami tesnejše gospodarsko sodelovanje. Zasedanje, ki se je zaključilo v torek, je bilo zelo uspešno. Sestavljen je podroben načrt za izmenjavo blaga v prihodnjem letu, ukinejo se potniški vizumi, skupno so se uredila vprašanja železniškega, poštnega in reč- nega prometa, s 1. marcem se osnuje poštna unija, Narodne banke vseh treh držav bodo tesnejše sodelovale, vse tri države bodo pospeševale medsebojen tujski promet, industrijsko sodelovanje pa se bo koncentriralo v Gospodarski centrali v Pragi, preko katere se bo vršila zamenjava poljskih pridelkov za industrijske potrebščine. Kolektivna pogodba za 2600 jeseniških kovinariav podpisana. Ljubljana, 24. februarja. Včeraj dopoldne so se v Ljubljani v palači TOI zopet zbrali zastopniki delavskih strokovnih organizacij in zastopniki podjetja KID. Navzoča sta bila tudi zastopnika kr. banske uprave in Delavske zbornice ter načelnik Zveze industrijcev. Kakor je »Delavska fronta« že poročala, so se morale strokovne organizacije do včerajšnjega dne izjaviti, ali podpišejo kolektivno pogodbo ali ne. Delavske delegacije so predlagale podjetju še nekaj sprememb, ki jih je podjetje v glavnem upoštevalo in sprejelo. Na utemeljeni predlog zastopstva »Zveze združenih delavcev« glede dopustov je podjetje pristalo, da imajo tudi mlajši delavci pravico do letnega plačanega dopusta, in sicer že od enoletne zaposlitve dalje. Radi praznikov se je razvila zopet daljša debata. Predsednik KID g. Praprotnik je pri tej priliki zopet izrecno poudaril in izjavil, da je KID na zahtevo ZZD dala v kolektivno pogodbo praznike, toda na predlog treh večinskih delavskih orgaini-zacij (»Jugoslovanske strokovne zveze«, NSZ in SMRJ) so bili štirje zapovedani prazniki zamenjani z dvodnevnim dopustom. S to izjavo zastopnika podjetja se je krivda po nevpoštevanju praznikov zvalila ne morda na katoliško delavsko organizacijo ZZD, ampak na tri večinske organizacije: krščansko socialistično »Jugoslovansko strokovno zvezo«, nacionalno NSZ in na socialističen SMRJ, kar naj blagovoli zadnja »Delavska pravica« z dne 18. februarja, štev. 8, z »Jugoslovansko strokovno zvezo« vred vzeti na znanje. Kaj več o tem pa po potrebi! Inšpektor g. ing. Baraga je končno po krajšem presledku pozval najprvo NSZ, naj podpiše pogodbo. Zastopnik nacionalne organizacije je izjavil, da se je njihovo članstvo pri tajnem glasovanju 90odstot-no izjavilo za podpis, zato pogodbo podpiše. Nato vpraša g. inšpektor zastopstvo JSZ, če podpiše pogodbo. Predsednik JSZ izjavi, da se je njihovo članstvo izjavilo 79odstotno za podpis. Ko vpraša predsedujoči zastopstvo ZZD, to izjavi, da kolektivno pogodbo podpiše samo pod silo razmer in da se more urediti pogodbeno stanje 2600 kovinarjev. Zastopnik Z7/T) poda krepko izjavo, kakor sledi: Izjava Zveze združenih delavcev! »Zveza združenih delavcev je načelno zahtevala priznanje praznikov v kolektivni pogodbi. Od tega načelnega stališča ni nikdar odstopila in ne odstopa niti sedaj. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je KID skušala ugoditi zahtevam slovenskega katoliškega delavstva, vendar je na predlog treh večinskih organizacij (JSZ, NSZ, SMRJ) morala določilo o praznikih črtati. ZZD kot zastopnica katoliškega delavstva ne prevzema za to črtanje nobene odgovornosti in načelno ta sporazum ne priznava. Izjavljamo, da pod silo razmer in v interesu miru in pogodbenega stanja 2600 kovinarjev podpišemo pogodbo, javno pa zavarujemo naše načelno stališče in sporočamo s tega mesta vsemu katoliškemu delavstvu, da ostane spoštovanje praznikov v naši industriji in obrti v našem programu, ki ga bomo vedno povsod uveljavljali.« Zastopstvo SMRJ podpis kolektivne pogodbe sicer ni odklonilo, vendar je izjavilo, da nima pristanka od članstva za podpis. Zastopnik podjetja na to ugotovi nekorektnost od strani SMRJ z ozirom na pismeno dopoldansko izjavo treh organizacij in izjavi, da na podpis kolektivne pogodbe s strani SMRJ ne reflektira. Zastopnika ostalih dveh organizacij (JSZ in NSZ), s katerima ta organizacija sodeluje v skupnem akcijskem odboru, skušata omiliti in razložiti situacijo, v kateri se baje nahaja SMRJ. Nato zastopnik ZZD ugotovi, da je že skrajni čas, da se kolektivna pogodba podpiše, in sicer takoj. Podjetju stavi predlog, da naj se z ozirom na izjavo zastopstva SMRJ, da podpis ne odklanjajo, da rok dveh ali več dni, da se takrat priključijo k potrditvi pogodbe. Popoldne se je ob navzočnosti zastopstva ZZD, JSZ in NSZ sestavil in podpisal poseben zapisnik, v katerem imajo delavci zagotovilo, da bo KID spoštovala verski čut in jim vedno omogočila izpolnjevanje verskih dolžnosti. V tem zapisniku, v katerem je priključena tudi izjava ZZD, ki jo dobesedno navajamo spredaj, je urejenih več manjših stvari. Nato se je z rdečilom spolnila kolektivna pogodba in podpisala s strani podjetja ter »Zveze združenih delavcev«, JSŽ in NSZ ob pol šestih zvečer. O novi pogodbi pa prihodnjič. ZZD po volllvah obratnih zaupnikov. Kakor je vse delo Zveze združenih delavcev posvečeno temu, da pomaga graditi močno krščansko strokovno gibanje tudi v tistih krajih, za katere se doslej niso zmenile druge organizacije, ker predstavljajo ti po svojih individualnih zahtevah težke žrtve za organizacijo, tako je tudi v letošnjem januarskem roku, ki je namenjen volitvam delavskih zaupnikov, stopila ZZD kot prva v mnoge obrate, kjer še niso nikdar, ali pa že dalje časa ne, volili delavskih zaupnikov. Delo v takem terenu je težko vsled strokovno nepoučenega delavstva. Vendar se ni pomišljala izvesti volitve v tistih obratih, koder ne obstoja kot edina in večinska organi- zacija, V takih obratih se je pokazala vsa strumnost, discipliniranost, strokovna in organizacijska dozorelost članstva ZZD. Vsekakor je častno izpričevalo organizaciji, ki z delom pridobiva simpatije katol. slovenskega delavstva, da so morale kloniti trdne postojanke marksistov v Šoštanju, Litiji in v tobačni tovarni v Ljubljani, v katerih je leto dni stara ZZD pobrala večino zaupniškm mandatov. — Volilno delo še ni končano. Predvidenih je še lepo število sezonskih obratov, v katerih se bodo izvedle volitve ta in prihodnje mesece. Do danes pa ima ZZD 25 obratnih zaupnikov v 8 obratih. izseljenski institut v Ljubljani. Izseljenski koledar prinaša članek o izseljenskem institutu s podrobnim načrtom te prepotrebne slovenske zbornice. Kakor izvemo, ni misliti, da bi nam novi proračun izpolnil vse nade, da bi mogli ustanoviti zbornico. Vendar so vse oblasti idejo instituta pozdravile, predvsem pa so zamisli naklonjeni v ministrstvu za socialno politiko in na naši banovini. Pričakovati je torej skoro uresničenja te misli. Socialno skrbstvo v Lfublfant. Sedanja občinska uprava v Ljubljani vzorno skrbi za socialno skrbstvo. Župan dr. Adlešič je z železno metlo očistil socialno politični oddelek, na katerem so se poprej delile podpore samo po politični pripadnosti ter so jih dobivali predvsem taki, ki podpor sploh niso bili potrebni. V novem proračunu je namenila občinska uprava veliko večje vsote za socialne namene, kakor v preteklih letih. Proračun predvideva za socialno skrbstvo 5,398.830 Din izdatkov, dočim jih je bilo lani v ta namen še 4,518.506 Din. Za mladinsko skrbstvo je določenih 2,276.870 Din, za delavsko skrbstvo 310.500 Din, za starostno preskrbo 1,535.000 Din, za zavetišče za onemogle 806.460 Din, za podpore bolnikom 170.000 Din, podpore dobrodelnim društvom 50.000 Din, bolniško oskrbni stroški 200.000 Din. Dom zdravia v Kranju. Kranj s svojo okolico se vedno bolj industrializira. Tekstilna industrija je značaj tega prijaznega gorenjskega mesta docela spremenila. Zaradi tega je bilo potrebno, da je tudi Kranj dobil večje prostore za podružnico Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. OUZD v Ljubljani je zgradil za svojo kranjsko ekspozituro lepo poslopje nad savskim mostom. V pritličju poslopja je Protituberkulozni dispanzer, ki ima svojo čakalnico, ordinacijo, rentgensko sobo s temnico in vsemi pritiklinami. V I. nadstropju je nameščena bolnišnica s sedmimi posteljami, soba za ženske bolnike s šestimi posteljami, dnevna soba, čajna kuhinja in soba za sestro. Na drugi strani so čakalnice in dve ordinacijski sobi. V vseh sobah je centralna kurjava ter topla in mrzla voda. Zadaj za poslopjem je moderno kopališče s prhami in kadmi ter fizikalno kopeljo. Vsa zerradba z zidavo in opremo je veljala 1,400.000 Din. Pomen te socijalne ustanove za gorenjsko delavstvo je gotovo velik. Pomagal bo izboljšati zdravje delavstva ter bo tako doprinašal velik del k zdravju slovenskega naroda. Otvoritve, ki je bila v nedeljo dne 21. februarja, se je udeležil ban dr. Natlačen s predsedstvom OUZD ter predstavniki drugih so-cijalnih ustanov v Ljubljani. Stralh mladih zdravnlhov. V ljubljanski in mariborski bolnišnici je v torek izbruhnil nenavaden štrajk. V stavko so stopili zdravniki-volonterji, ki morajo na bolnišnicah opravljati dveletno prakso popolnoma zastonj, pa poleg tega imeti še svoje stanovanje in hrano. Ker je večina teh mladih zdravnikov iz revnega stanu ter ne more živeti od tega, kar jim dajejo starši, se le s težavo in v največjem pomanjkanju prerivajo skozi prakso. Zaradi tega je povsem upravičeno, če zahtevajo gotove olajšave, ki jih zaradi napornega in požrtvovalnega dela zaslužijo. Preosnova naših radio postal. Poštno ministrstvo se peča z načrti pre-osnove naših radio postaj. Radijske postaje v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se bodo znatno povečale in sicer postaja v Belgradu na 100 kilovatov, zagrebška in ljubljanska pa na 20 kilovatov. Belgraj-ska postaja bo zgradila še relejne postaje v Skoplju in Sarajevu, zagrebška v Splitu, naša ljubljanska pa v Mariboru. Za Slovenijo bo povečanje ljubljanske oddajne postaje in zgradba relejne postaje v Mariboru velikega kulturnega pomena, saj bo šele s tem postal radio dostopen tudi revnejšim slojem, ki si ne morejo nabaviti dragih, več tisoč dinarjev vrednih aparatov, temveč se morajo zadovoljiti z detektorji za nekaj kovačev. Ojačene postaje se bodo pa lahko povsod slišale z detektorji. Naročajte »Delavsko fronto!1 Politične vesti- V parlamentu se nadaljuje proračunska debata. Vsak dan nastopa veliko število govornikov iz vladne stranke in opozicije. Iz debate se vidi, da se naši JNSarji še niso ničesar naučili. Še vedno zagovarjajo »narodno jedinstvo«, zanikajo obstoj hrvaškega vprašanja ter zahtevajo, da država zopet nastopi s trdo pestjo proti Hrvatom, kakor so jih oni svoječasno strahovali ter spravili s tem državo na rob propasti. Vsa debata pa kaže, da je opozicija že spoznala, da ne more s takimi govori vlade vreči in bo proračun brez nadaljnjega sprejet. Zasedanje banovinskega sveta se je pretečeno soboto zaključilo. Sprejet je bil proračun, kakor ga je banska uprava predlagala. Najvažnejši je bil sklep, da bo banovina najela stomilijonsko posojilo za javna dela, s katerimi bo odpomogla brezposelnosti v naših krajih ter bo izvršila zgradbo novih cest in regulacijo raznih rek in potokov. Velike hitlerjevske demonstracije na Dunaju. Te dni je prišel na Dunaj na službeni obisk nemški zunanji minister von Neurath. Njegov prihod so izrabili avstrijski hitlerjevci za ogromne demonstracije, ki so trajale na Dunaju več dni ter jih je policija s težavo obvladala. Neurath je prišel na Dunaj predvsem zaradi tega, da bi preprečil povratek Habsburžanov na avstrijski prestol, za kar se sedanji režim v Avstriji čimdalje bolj zavzema, podpira ga pa Italija. V zameno za Habsburžane obeta Neurath Avstrijcem obrambno zvezo med Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Madjar-sko. Preosnova romunske vlade. Romuniski notranji minister je odstopil in radi tega je hotela cela Tatarescova vlada podati ostavko, katere pa kralj ni sprejel. Po kratkem posvetovanju, pri katerem so sodelovali voditelji strank, je bila izvršena preosnova stare vlade. Notranje ministrstvo je prevzel ministrski predsednik Ta-tarescu. Za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu pa je bil imenovan general Marinescu, do sedaj upravnik policije v Bukarešti. Dosedanji kmetijski minister Barcasu je prevzel ministrstvo pravde, bo pa do nadaljnjega vodil tudi kmetijski resor. Nedavno ustanovljeno ministrstvo za oborožitev je ukinjeno in bo njegove posle vodil vojni minister, ki mu je general Glazeanu prideljen kot državni podtajnik. Dosedanji pravosodni minister Gevuara in notranji minister Juca ostaneta v vladi kot ministra brez port-felja. Poljska dobi nov režim. Na Poljskem se že celo leto organizira nova vsedržavna stranka, ki jo ustanavlja maršal Rydz-Smigly, vodi pa polkovnik Koc. Nova stranka naj bi postala nositeljica novega režima. Sedaj so priprave že tako dozorele, da je polkovnik Koc izdal proglas za ustanovitev te stranke. Kakor je iz proglasa razvidno, se namerava Poljska urediti na fašistični podlagi z maršalom Rydz-Smiglyjem kot voditeljem na čelu. Španijo blokirajo. Končno je prišlo med velesilami do sporazuma glede blokade španskih mej. Francija je zaprla mejo na suhem, angleško, francosko, nemško, italijansko brodovje pa z morske strani. V morski blokadi sodeluje tudi nekaj ladij sovjetske Rusije. Rusi so hoteli vršiti kontrolo ob obalah rdeče Španije na Sredozemskem morju. Ker pa vsak ve, kakšna bi bila ta kontrola — saj bi ruske ladje same vozile prostovoljce in vojni material za rdeče — so jim odkazali za kontrolo ozek pas ob atlantski obali. Portugalska ne bo blokirana, pač pa bodo vršili v njenih pristaniščih kontrolo angleški uradniki. Srditi boji v Španiji. Na španskih bojiščih se vršijo zadnje čase srditi boji z menjajočo se srečo. General Franco skuša prodirati ob južni sredozemski obali naprej ter potem obkoliti Madrid od morja sem. Obenem je poslal del armade, ki je zavzela Malago, na pomoč napadalnim četam okrog Madrida. Rdečkarji se srdito branijo, ker vedo, da bi bila obkolitev Madrida začetek njihovega propada ter jo skušajo s protinapadi preprečiti. Dose-daj pa še niso imeli omembe vrednih uspehov. Nove motnje med Italijo in Anglijo. Po italijanski zmagi v Abesiniji so se razmere med Anglijo in Italijo vsaj na videz izboljšale in so po sklenitvi takozvanega gentlemenskega sporazuma zavzele celo prijateljski značaj. Nenadoma pa so se sedaj močno poslabšale in sicer samo zaradi tega, ker je bil na kronanje angleškega kralja pozvan tudi abesinski cesar, ki sedaj stalno biva v Angliji. Zaradi tega se najbrže člani italijanske kraljeve hiše svečanosti pri kronanju ne bodo udeležili. Atentat v Rusiji. Ruski komisar za težko industrijo Održenikize je nenadoma umrl. Njegova smrt je bila nekaj časa zavita v skrivnostno kopreno, sedaj pa se je doznalo, da je padel kot žrtev atentata. Bil je eden od glavnih Stalinovih sotrud-nikov in prijateljev. Padel je kot žrtev trockistov. V Abesiniji je zopet zavrelo. Ogromno pozornost je vzbudil v svetu atentat na podkralja Abesinije maršala Grazianija, ki je bil izvršen v Addis Abebi. Ko je maršal Graziani odhajal s svojim spremstvom iz abesinske cerkve, kjer je bila slavnost v čast rojstva sina italijanskega prestolonaslednika, so vrgli neznanci nanj več ročnih granat, ki so eksplodirale ter ranile podkralja, nekega generala, abesinskega cerkvenega poglavarja Cirila ter več drugih visokih častnikov. Ta atentat je bil znak za splošni upor, ki je v Abesiniji zopet izbruhnil. Italijani le z veliko težavo obvladujejo položaj ter pošilja sedaj Italija iz domovine nove čete na pomoč. Upor je izbruhnil zaradi metod, po katerih nastopajo Italijani v Abesiniji. Za vsako malenkost streljajo ljudi. Justifikacije se vrše kar v masah na javnih mestih. Zaradi atentata na Grazianiia je bilo v Addis Abebi aretiranih nad 2000 ljudi, od teh pa so jih par sto že ustrelili, »ker so našli pri njih orožje«, kakor pravijo Italijani. Vestni lt ZZD. Malo odgovora. Vsaka dobra stvar ima mnogo nasprotnikov. Tako jih ima tudi »Zveza združenih delavcev«. To je samo dobro znamenje. Zadnji čas so »zeleni« postali gorki tudi socialistom okoli »Delavske politike«. Ko človek vse tiste štiri strani papirja pregleda in prebere, si misli: Ubogi slovenski delavec, ki preneseš takole duševno štrajo! Same stročine, sama suha repnica in plaža. Same prazne fraze, ki smo jih že tako navajeni, kot berač uši. No in tile frazerski modrijani so se skopali na ZZD, češ, kaj pa je tebe treba bilo. Le kateri vrag vas je prinesel v Litijo, v Raj-henburg, v šoštanj itd.! Le kaj ste nam prišli v naš pašaluk puntat našo poslušno rajo! Mar bi ostali pri kmečkih hlapcih in deklah! Le kaj ste prišli iskat v Senovo? Ali ne veste, da je industrijski proletariat monopol socialistov? Ali ne veste, da vi na rudarje niti misliti ne smete? Kaj bo, jojmene, če se bo ta »zelena« zalega razpasla? Kar naj se vam belijo lasje in vihajo nosovi! Prišli smo in tu smo: v Senovem, v Litiji, v Šoštanju, povsod, da vas, prekupčevalce s proletarskimi interesi in dušami, izženemo iz poslednjega delavskega hrama! Da vas odtrgamo s slovenskega narodnega telesa kakor krvoželjnega polipa. Nič preveč vam nismo rekli. Dokler so bili delavci zaposleni, ste jih poznali. Poznali zato, ker so imeli denar, da ste jih vsak mesec obrali za lepe denarje. Sedaj, ko so reveži na cesti, ko so suhi in izmozgani, niso več »predmet interesne skupnosti«. Sedaj naj se zanje briga kdor hoče, čeprav župnik. Ko se je v Rajhenburgu ustanavljala »Zveza združenih delavcev«, so rdeči fiihrerji besedičili: »Kar naj poberejo tiste brezposelne, saj mi od njih nič nimamo.« Sram vas bodi! Dokler pri delavcu čutite denar, da ga molzete, vam je dobrodošel. Če vam tedaj ne kloni, ga zapostavljate, sramotite, preganjate, ga toliko časa oži-rate in črnite, da je na cesti. Ko ste iz ljudi sciganili zadnje pare, tedaj jih zavržete kakor ožeto limono. To je vaša strokovnost. Tudi polip izpusti žrtev, ko ji kri izpije. Denar, samo denar vam lebdi pred očmi. Pri vas se dobi za denar vse, prav vse ... Ko se je na Dolenjskem ustanavljala ZZD, sta takoj prispela iz Ljubljane doli dva rdeča vojščaka. V vas nista šla. Zu-naj na gmajni za nekim grmom sta se utaborila. Iz vasi je prišlo par radovednih delavcev. Toda preden so stopili za tisti skrivnostni grm, so morali plačati kovača pristopnine. Malo težko, toda stisnili so kovača. V napetem pričakovanju sta dva vstopila, misleč, da bosta videla skrivnost. Pa stojita pred njima dva možica, ki nekako takole govorita: »Sodruga, pamet! Premislita in nikar ne verjemita farju in njegovemu mežnarju! Malha je malha! Vsak berač svojo hvali. Far in mežnar zase delata, za interese proletariata se ne bosta borila« itd. Pa mi je rekel delavec: »Za tale hokuspokus sem plačal poslednjega kovača. Še ne vedo, če bom njihov, pa me že ociganijo. Nak, s temi pa ne!« Zopet en dokaz strokovnosti — denar. Ko pa delavci prosijo za podporo, nj denarja, so vse blagajne prazne. Ko so v Je-lendolu in Glažuti žage stale, ko v Senovem lakota gospodari, rdeči nimajo drugega dela, kot da »zelene« grde, češ, da za podjetnika delajo. Vse to zato, da bi slepili delavstvo, da bi ga še naprej držali v odvisnosti. Tudi mi od brezposelnih rudarjev nimamo nič drugega kot samo veliko delo, da zanje prosimo in posredujemo. Imamo pa veselo zavest, da nismo ljudi ciganili, da smo veliko dobro delo storili, ko smo delavca v nesreči poznali, da smo pred Bogom zaslužno delo storili, ko smo eno samo lačno družino skušali nasititi. To smo hoteli povedati vam, tovariši v Rajhenburgu in Senovem, da boste vedeli, kdo je vaš iskren prijatelj, kdo dela za vas in zakaj nas obrekujejo. Danes, ko ste reveži, vas ne poznajo. Še bodo prišli med vas, ko bodo čutili kako paro pri vas. Poženite jih tedaj po njihovem zasluženju! Pa še nečesa ne smemo pozabiti. Slovenski delavec mora pri svojih že itak nezadostnih dohodkih prispevati za vse mogoče rdeče fonde. Tale rdeča pomoč je poglavje zase, samo izmamljanje denarja. Kakor da ne bi doma imeli dovolj lačnih delavskih otrok, kakor da v Trbovljah ne bi imeli sušičnih delavskih mater, kakor da v Senovem med proletarskimi otroki ne bi imeli strganih in lačnih — morajo slovenski delavci pod komando rdečih prispevati za rdečo špansko vlado. Pri nas proletariat lahko strada, da imajo le rdeči Španci denar za smodnik in orožje, da bodo v imenu »demokracije« še naprej klali nedolžne proletarce in njihove otroke. Slovenski delavec si mora odtrgati od ust, da rdeči generali podpirajo vse pri-vandrane postopače, ki so jih iz Avstrije nagnali zavoljo kriminala: slovenski delavec, ki je pod marksistično komando, pa četudi ni pri njih organiziran, mora podpirati slehernega privandranega judeka. Za naše delavce, ki so jih gospodje v Franciji, ki so našim rdečkarjem zelo blizu, pognali s culo in otroci čez mejo — za te uboge slovenske otroke se rdeči fiihrerji ne brigajo. Za nje naj se briga oblast, ali pa magari župnik. Tudi »zelenim« ne bodo zamerili, če se zanje zavzemajo, dokler so brezposelni in nimajo denarja. Doklej, slovenski delavec, boš še trpel v svoji sredi take ljudi, doklej se boš še pustil voditi od takih »dobrosrčnih« in »socialno« čutečih voditeljev? Naše vrste, ki se vsak dan bolj množe, so nov dokaz, da slovenski delavec spregleduje. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Le vkup tudi ti, brezposelni tovariš, ki nimaš za članarino. Mi te ne odklanjamo. Pridi med nas! Pomagali ti bomo, kolikor bo v naši moči. Prav zdaj si tovariške ljubezni in pomoči najbolj potreben. To, gospodje, smo danes hoteli povedati tudi vam, da boste vedeli, kaj iščemo v Rajhenburgu, v Litiji, na Jesenicah in drugod. Iščemo pomoči potrebnih, iščemo proletarskih duš, ki ste jih vi izdali v naj- Novo vodstvo Slovenskega katoliškega akad. starešinstva. Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je imelo v nedeljo dne 21. februarja v Ljubljani občni zbor, na katerem je bil izvoljen na mesto dosedanjega predsednika univerzitetnega profesorja dr. Gosarja za predsednika univerzitetni profesor g. dr. Viktor Korošec. 40 letnico župnikovanja pri Sv. Jurju ob j. žel. bo obhajal 1. marca t. 1. g. kanonik Valentin Mikuš. Znan mariborski bivši trgovec umrl. V starosti 75 let' je preminul v Mariboru g. Jožef Kaučič, bivši trgovec, ki je bil občeznana ter spoštovana osebnost. Smrt slovenskega zdravnika na madridski fronti. Kot prostovoljec madridske vlade je padel v bojih za špansko prestolico dr. Orestes Žunkovič, sin podpolkovnika g. Davorina Žunko viča, ki živi v pokoju v Ptuju. 200 delavcev bo imelo leto dni zaposUtev. — Krog 1. marca bo začela mariborska tvrdka g. Nassimbeni z gradnjo avtomobilske ceste Št. Ilj (severna meja) r— Maribor. Cesta bo odgovarjala samo avtomobilskemu prometu, pač pa bo za vozni promet, ki ceste najbolj razdira, premalo trdna, ker je za celo razdaljo določen premajhen kredit. Površje ceste bo prepojeno z dvakrat kuhanim asfaltom. Pri omenjeni cestni zvezi bo skozi eno leto dnevno zaposlenih 200 delavcev. Avtobus zlomil vojaku nogo. Na mariborskem mostu je zašel pod mestni avtobus 23 letni vojak Ruski samodržec Stalin je obiskal norišnico. Norci so ga navdušeno pozdravljali: »Živel Stalin!« Le paznik je molčal kot grob. »No, in ti?« vpraša nejevoljno Stalin, »čemu me ne pozdraviš?« »Tovariš Stalin, jaz nisem norec!« težjih njihovih urah. Ljudem odpiramo oči, da spregledujejo. In spregledalo jih je že premnogo, ki so dobre volje, če vas še kaj zanima, boste že vprašali, za danes pa Pika. * # * Podružnica fotografskih pomočnikov-ic ZZD v Ljubljani. Bližamo se občnemu zboru fotografskih mojstrov. Nekako po strani nas gledajo, ker vidijo, da odbor ni več tisti, ki je bil pred enim letom, ves ponižen in udan, ampak odločen v besedah in dejanjih. To se kaže tudi v njegovi agilnosti, ker se je na zadnji seji Združenja fotografov nabralo kar šest dopisov. Med njimi je bila tudi zahteva, da se vajence ne vzgaja v laboratorijih, pač pa samo v ateljejih. S tem dopisom ni niti najmanj mislil odbor na enega vajenca, pač pa na splošnost. Navadno je tako, da se tisti, ki čuti, da se dopis tiče tudi njega, preje razburi, dočim drugi, ki ima mimo vest, na to sploh ne reagira. Ker pa je zadnji predavatelj ravno vsled tega dopi3a predavanje odklonil — sporočil ni niti ustmeno, niti pismeno — je s tem gornje še bolj potrdil. Vsak pametno misleč človek ve, da vajenec, ki je dan na dan v temnici, ne bo mogel delati izpita iz retuše, katera se brez pardona pri izpitu zahteva kot najosno-vejše znanje vsakega vajenca. »Prizadeti« mojster celo trdi, da bo znal retuširati najbolje, treba mu bo samo en mesec vaje. Ne vem, imajo morda ravno laboratoristi tak talent, kajti foto-pomočnik v ateljeju, ki izvršuje vsa dela, bode sigurno lažje napravil izpit, kot pa tisti, ki stalno kopira in ki niti enkrat ne prime za svinčnik in ne naredi niti enega portreta. Gospodje, kakor Vi tako tudi mi! Kakor vas, tako tudi nas ne brigajo mrtvi paragrafi zakona! Mar se ustanavljajo organizacije vsled tega, ker imajo dovolj zaščite v zakonih? če bi bilo to res, potem organizacije ne bi bilo treba, ker bi dobil zaščito proti izkoriščevalcem vsak individuum pred sodiščem. Pač pa se ustanavljajo ravno vsled pomanjkljivosti zakonov, da s svojo skupnostjo in zavednostjo izvedemo naše zahteve. Mar se naša organizacija sklicuje na paragrafe zakona, morda na naša pravila? Poslovnika sploh ne poznate, kakor je pisal vaš gosp. funkcijonar. Ne in zopet ne! Gospodje, nas briga samo to, ali vaši člani zaposlujejo kvalificirane moči, ki so žrtvovali naši stroki 3 in pol leta brezplačne učne dobe. Nas briga samo to, da mojster ne odpove službe samo zato, da bi dotičnika teroriziral in mu uklonil voljo, da mu čez dva dni, ko ga pokliče zopet nazaj, lahko brez odpora narekuje že itak nizko plačo, pač pa, da nenadomestljivo moč po svoji vesti tudi temu primerno plača. Garantiram, gospodje, da foto-trgovine, ki vsaj približno človeško plačujejo svoje nastavljence (so tudi izjeme), nimajo morda toliko dohodkov, kot eden izmed najbolj obiskovanih ateljejev v Ljubljani, ki pa plačuje prvovrstno moč za polovično plačo. Nas briga to, da ne jemlje mojster kvalificiranega pomočnika samo zato v poskušnjo, da bi prepričal druge, da je že storil s tem veliko humanitarno dejanje, ko ga je posadil na svoj stol in se z njim ponorčeval, pač pa, da je prvi predpogoj resnega namena zaposlitve ta, da odstrani Iz svojega ateljeja nekvalificirano moč. Mariborčane prosim, da potom dopisa sporočite plačo vsakega pomočnika-ice, ravno tako prosim Ljubljančane, da pridete v sredo <*n® 3. marca vsi na sestanek, da se pogovorimo glede občnega zbora fotografskih mojstrov in zaradi kolektivne pogodbe. Fotograf. Mijo Bulbo. Vojaka so oddali z zlomljeno desno nogo v bolnico. Obsojen branjevec. Mariborski branjevec Anton Pernat je vlomil v trgovino Helene Lukež v Vetrinjski ulici in jo je oškodoval na pokradenem blagu za 9000 Din. Mariborsko sodišče je obsodilo Perneta na poldrugo leto robije. Brezposelnost ga je nagnala v smrt. Ivan Novak, 40 letni brezposelni delavec, je splezal v Bresternici pri Mariboru na 22 m visoko železno konstrukcijo, ki služi kot upora za električne žice z napetostjo 80.000 voltov in se je dotaknil žice. Tok je Novaka omamil, da je padel v globino, priletel na betonski podstavek in je obležal mrtev s prebito lobanjo. Sin poškodoval s sekiro očeta. V rodbinskem prepiru pri posestniku Francu Kuntnerju v Sp. Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah je sin s sekiro poškodoval očeta, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico. Dva surova fantovska napada v ptujskem okraju. 261etnega kočarja Franca Poštraka so napadli na povratu proti domu v Zabovce na cesti v župetincih fantje in so mu prizadjali smrtnonevame poškodbe. V Trnovcu so pretepli trije z ročicami 281etnega Janeza Brumen. Poškodovana se zdravita v ptujsk,i bolnici. Vlom v viničarijo. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bilo vlomljeno v župnikovo viničarijo. Vlomilci so odnesli precej blaga. Po več nego dveh mesecih naplavljeno truplo. Pod Ptujem je naplavila te dni Drava moško truplo, v katerem se prepoznali Alojzija Mohorko, 25 letnega posestniškega sina iz Slovenje vasi pri Ptuju. Mohorko je smrtno ponesrečil na Dravi 9. dec. 1. 1., ker se je prevrnil čoln, v katerem se je vračal iz vasi Orešje proti domu. Otrok podlegel opeklinam. V Bakovcih pri M. Soboti v Prekmurju sta bila zakonca Vogrinčič zaposlena na njivi in sta pustila doma babico z enoletno hčerkico. Otrok je iz zibelke prevrgel po sebi skodelo vrelega čaja in se je tako hudo opekel, da je kmalu po nesreči podlegel opeklinam v bolnici v Soboti. Smrtonosne opekline. V Plitvici pri Apačah ob severni meji je padel pri igranju 6 in pol leta stari Alojzij Časar v korito s hudo vročo svinjsko pičo. Dobil je po celem telesu tako hude opekline, da jim je podlegel kljub takojšnji zdravniški pomoči. Časar je bival pri svoji teti v Plitvicah. Nadaljevanje regulacije Savinje. Lani se je nadaljevala druga etapa regulacijskih del na Savinji. Za ta dela je bilo do danes izplačanih 1,340.033 Din. Zaposlitev je imelo 80—200 delavcev iz celjskega okrožja. Nadaljevanje teh del je proračunano na 2,384.675 Din in bodo končana 31. maja letos. Regulacijski stroški v tretji etapi so proračunani na svoto nad 2 milijona Din. Stroški za regulacijo Savinje od tretje do sedme in končne etape bi znašali nad 17 milijonov Din. Domače vesti. Nasvet k štednji je eden najboljših nasvetov, ki ga zamoremo dati vsakomur! Ob rojstvu otroka začnejo starši polagati v MESTNO HRANILNICO V MARIBORU vsak i esec Din 100.—. Ko dopolni otrok 21. leto starosti, mu Mestna hranilnica izplača Din 44.028.98. Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru! Sprejemamo vloge že od Din 10.— naprej. Prekmurski izseljenci v Franciji dobe duhovnika. V Franciji živi okrog 7000 prekmurskih izseljencev, ki so raztreseni po vsej deželi kot kmečki delavci. Ker so nezaščiteni, se zlasti med njimi širi komunizem. Plača nci ko/ninter-ne hodijo med nje in izrabljajo njihovo nezašči-tenost. Mariborski škof dr. Tomažič je na prošnjo voditelja prekmurskih Slovencev g. Klekla z uvidevnostjo določil, da pošlje kaplana Halasa med prekmurske Slovence v Francijo. Treba je upoštevati delo naših izseljenskih duhovnikov, katerih zasluga je, da so Slovenci v tujini še ohranili vero in narodnost. 875 dolarjev posmrtnine. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani vrši med drugim tudi uspešno delo v denarnih zadevah naših izseljencev. Rešuje namreč velike svote umrlih izseljencev, ki bi bile sicer izgubljene. V mesecu februarju je naprimer po daljšem trudu izpo-sredovala zapuščino za nekim pokojnim Mau-sarjem, zadeva, ki se je vlekla dolga leta. Rafaelova družba je prejela od Jugoslovanske katoliške Jednote v Ameriki (Eliy, Minnesota) posmrtnino za umrlim članom Mausarjem v znesku 875 dolarjev, ki so razdeljeni med štiri dediče. Domači in izseljenci se v zadevah posmrtnin obračajo na Rafaelovo družbo. Po daljšem času pojasnjena smrtna nesreča. Lani 14. novembra je nenadoma izginila na Bledu g. Nikolič iz Požarevca, žena uradnika tovarne vezenin na Bledu. Zadnjo soboto so odkrili v ledu blejskega jezera zamrznjeno truplo Nikoličeve. Za zginulo so že dvakrat poprej brezuspešno preiskali jezero. Aretacija sodnega uradnika. Okrožno sodišče v Novem mestu je izdalo odlok za aretacijo Cirila Hartmana, sodnega uradnika v Žužemberku. Hartman je obdolžen, da je poneveril in uporabil zase 23.000 Din skrbstvenega denarja in je zagrešil razne druge nepravilnosti. Orožniki izsledili ukradenega konja in ga vrnili. Jakobu Demšarju, posestniku v Hotavljah, občina Trata, je bil na Svečnico ukraden 3500 Din vreden konj. Poljanski orožniki so po 4 dneh izsledili uzmoviča v osebi posestnika Pavla Šubica iz Podobovega, ki je tatvino priznal. Tat je' prodal konja v Ljubljano za 1500 Din posestniku Vrhovcu na Poljanski cesti, kjer je bil konj zaplenjen. Vrhove je dobil od prodaje 1100 Din nazaj, 400 Din je pa Šubic že zapravil. Konjskega tata so zaprli in so ga predali v zapore loškega sodišča. Večji in manjši požari. V Sp. Goricah pri Račah je uničil ogenj posestniku Francu Robarju ostrešje na hlevu, kolarnico, več vozov sena ter razno orodje. Pogorelec je dobil pri gašenju občutne opekline. Hlapca, ki je spal na hlevu, so komaj rešili iz plamenov, škoda znaša 20.000 Din. — V Lokavcu pri Sv. Ani v Slov. goricah je povzročil požar na hiši posestnika Pavla Vuček 5000 Din škode. — Ljubljana je doživela v eni noči dva požara, železniškemu uradniku Janku Koviču je zgorela v ulici Majke Jugovičev 6000 Din vredna baraka z raznim orodjem. V skladišču trgovine g. Sossa v Cankarjevem nabrežju je povzročil ogenj 50.000 Din z zavarovalnino krite škode. — V Zg. Kašlju pri Ljubljani sta zgorela pod ter šupa Neži Lovše in 60.000 Din vredno gospodarsko poslopje Ivani Znoj, ki je bila zavarovana samo za 19.000 Din. — Na La-verci pri Ljubljani je pogorel kozolec g. Ogrina. Ogenj je bil podtaknjen. Zahtevajte povsod »Delavsko fronto"! Idvapnah Deset tednov stavke v Vevčah. Delavci tovarne za papir v Vevčah pri Ljubljani stavkajo sedaj že deset tednov. V stavki je več sto delavcev, ki so posegli po tem skrajnem sredstvu zaradi tega, ker jim je podjetje hotelo vsiliti nov delovni red, s katerim bi se jim prejemki znižali za 10%. Dasiravno je podjetje že nekajkrat skušalo dobiti iz vrst stavkujočih stavkokaze ter pričeti z njihovo pomočjo z delom, se mu to ni posrečilo, ker so vsi delavci za trdno odločeni, pričeti z delom šele takrat, ko bo podjetje sprejelo njihove upravičene pogoje. Znižanje delavskih mezd nikakor ni upravičeno, saj so tovarne med tem dvignile cene papirja za 15%. Kakor kažejo sedaj nekateri znaki, se ta stavka vendarle bliža svojemu koncu ter bodo delavci izvojevali to, za kar se borijo. Šoštanj. (Delavski zaupniki brez marksistov-rdečkarjev!) V naši tpvarni usnja, ki je veljala še pred kratkim za nezavzemljivo rdečo trdnjavo, ni danes več nobenega rdečega zaupnika. Kako je to mogoče se vpraša poznavalec prejšnjih tukajšnjih razmer? Teror, izdaja, strahopetnost? Ne ničesar izmed tega, temveč spoznanje, čist razum, spodobnost in volja do skupnega dela v miru so dali povod temu preobratu. Mi pa hočemo to čudo razjasniti. Ko so se izkazali — in bili od nas spoznani— marksistični nauki in gesla kot to, kar so, — namreč velike laži in rušilci vsakega složnega skupnega življenja, so se združili nekateri izmed nas z namenom, da predložijo svojim sodrugom za volitve delavskih zaupnikov antimarksistično kandidatno listo, da s tem za vedno upropastijo rdeči teror. Na sestanku celokupnega delavstva, ki je bil sklican v ta namen, je bil sprejet ta predlog z velikim navdušenjem in z veliko večino glasov. S tem je kocka padla. Vse zvijače in nakane niso zmogle rešiti potapljajoče se rdeče ladje, ki je bila že zapisana propasti. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Po enodušni volji delavstva so bili določeni, da ščitijo delavske interese možje, ki imajo zaupanje delavstva v polni meri, ne pa taki, ki so jim bili vsiljeni iz Ljubljane ali Maribora. Ker smo bili enega mnenja, so bile volitve nepotrebne: O sestavi rdeče kandidatne liste ni bilo govora, saj se ni našel nihče, ki bi dal svoj podpis za zgubljeno stvar. Tako smo končno dosegli to, o čemer je sanjal že leta vsak resnično spodoben delavec. Uničili smo v našem obratu rdečkarje in smo postavili na njihova mesta može, ki bodo skrbeli za nas in bodo daleč boljševizmu. Prepričani pa smo tudi, da bo tudi obratovodstvo pozdravilo ta preobrat in da bo s svoje strani pripomoglo našemu stremljenju s tem, da ustreže našim upravičenim željam, v kolikor bo to mogoče. Naloga naših novih zaupnikov je samo ta, da posredujejo naših novih zaupnikov je samo ta, da posreduje, želje med obratovodstvom in delavstvom in obratno, in da tako ustvarjajo zenačbo, ki je pravična obem delom in odgovarja interesom skupnega dela. V našem podjetju smo izvili iz rok poklicnih rdečih mogočnežev zastopstvo delavskih interesov, in smo ga zaupali resnim možem, ki še niso bili okuženi po rdečem strupu. Mi delavci hočemo samo, da nam je kruh odmerjen dovoljno za nas in naše družine, biti hočemo človek med ljudmi. Oz EUdapsKite, pevipjewdaj je mož dvignil svojo levo roko in si Iz rokavom obrisal lice ter potno čelo. Tri ali štirikrat se je smehljaje se globoko oddahnil. Med enim izmed teh odmorov je opazil med grmičjem Turnabiena in Lampiera in kakih petnajst tovarišev, ki so se utiho-tapili od zadaj razmeščeni kakor lovski gonjači. Takoj je razumel, kajti tudi on je preganjal iz gozdnih posek delavce, ki niso bili pri sindikatu. Toda ta slučaj je bil drugačen. tatura in da se diktatorji, kakor so Muso-lini, Hitler ali celo kakšen portugalski Sa-lazar s Stalinom že zdaleka ne dajo primerjati, ampak ga moremo staviti le še v vrsto najbolj krvavih diktatorjev zgo- I dovine. Sicer pa je o tem dobro povedal j tudi znani francoski pisatelj Gige v svoji > knjigi »Povratek iz Rusije«, ki je nedav- i no vzbudila v svetu toliko prahu, da je dovoljeno imeti v Rusiji samo eno mnenje o vsaki stvari, namreč tisto, ki ga izreče po diktatorjevih navodilih pisana »Pravda«. Dokler ona ne pove svoje sodbe, je ne izreče tudi noben ruski državljan — vsaj glasno ne! — zato pa, ko govoriš z enim, je kakor da bi govoril z vsemi. Ni pa obsodila in se ob teh zločinih zgrozila samo ona misleča Evropa, ki je v svojem krščansko svetovnonazomem prepričanju že od vsega početka zavrgla filozofski materializem, ki si ga je privzel komunizem kot podlago, in jasno uvidela nemožnost življenjskega uveljavljenja marksističnih gospodarskih naukov. Ne. Te obsodbe je kot največji madež na komunistični Rusiji ožigosal tudi oni del Evrope, ki je imel skupno z voditelji ruske revolucije istega očeta Marksa in je užival enako vzgojo rdeče miselnosti ter gledal v mladi boljševiški državi uresničenje svojih stremljenj, in to je evropska socialna demokracija. Ob priliki procesa v avgustu je zapisal Louis de Brouchere, predsednik Mednarodne strokovne internacionale: »Dokler se ne bo Sovjetska Unija osvobodila samovoljnega policajskega režima, bo še vedno nosila v sebi ostanek carske Rusije.« Strokovna internacionala sama je poslala komisarju Molotovu brzojavko, v kateri prosi, da se obtožencem dovoli zagovornik, ki ni odvisen od ruskega režima, pa je bilo to odločno zavrnjeno. Od te izkušnje poučena je izdala ista socialistična internacionala ob januarskem procesu javnosti namenjeno pismo, ki sta ga podpisala predsednik Brouchere in tajnik Adler. Med drugim beremo v pismu: »Mi smo V Moskvi ata se srečala stara znanca Izak in Aron, doma iz oddaljenih okrajev. »No, dragi Aron, kako je kaj pri vas?« »Se dobro.« »Kdo je pri vas predsednik sovjeta?« »Baruh, najin prijatelj.« »In kdo je podpredsednik?« »Jozve, saj ga poznaš!« »In odborniki?« »Sami znanci in — neki Rus.« »Kaj? Pa praviš, da vam dobro gre? Ti prekleti Rusi se pač povsod vrinejo . . .!« prepričani, da pomeni sedanji proces nov težek udarec proti ugledu Sovjetske Unije j v svetu, toda ne verujemo, da bi pri zaslepljenosti moskovskih vlastodržcev imela intervencija v tem trenutku izgleda na kakšen uspeh.« A ne le to. Tudi o upravičenosti sodnega postopanja in obdolžitev je evropski socializem izrazil svoje dvome. Znani vodja avstrijskih socialistov Otto Bauer je zapisal v socialistični »Internationale Information«: »Ali moremo verjeti, da so vsi ti najožji sodelavci Lenina, utemeljitelji Sovjetske Unije, bili sami protirevo-lucionarji ? ... Kje so dokazi za vse te strašne obdolžitve?« In ko govori o sa-moobtožbah, ki so jih obtoženci sami izjavljali, prihaja do možnosti, da so priznali, kar se je od njih zahtevalo, v nadi, da si bodo na ta način rešili življenje. »Uganka za uganko. Ako so priznanja obtožencev resnična, potem so bili najožji sodelavci Lenina, organizatorji oktobrske revolucije, nekdanji najvišji funkcionarji sovjetov, stranke in kominterne, podle duše. Ako pa so njih priznanja neresnična, v kakšni luči stoji potem justica in kako naj sodi svet o izvršeni usmrtitvi? To, kar se je zgodilo v Moskvi, je več kot napaka ali zločin; to je strašna nesreča za socializem vsega sveta brez razlike strank in smeri.« Ne maramo raziskovati naprej metod moskovskega sodišča, ki so povzročila ona presenetljiva priznanja, saj se je govorilo o mučenjih, zastrupljevanjih in celo o hipnotičnem vplivanju. Krščansko delavstvo enako kakor socialistično obsoja takšno postopanje ob nepristransko nedokazanih krivdah. V teh procesih pa so bili na strani Stalinovi — kar je popolnoma naravno — jugoslovanski komunisti, ki so poslali v Rusijo celo brzojavko, v kateri zahtevajo za obtožence »neusmiljeno sodbo«. Topot pa niso ostali osamljeni, česar niso storili niti njihovi bratci »rdeči socialisti«, so storili — slovenski krščanski socialisti. Izkazali so se — vsaj indirektno — kot solidarni s Stalinom. Njihovo glasilo »Delavska pravica« je namreč v letošnji šesti številki, stran 4, prinesla o tem procesu poročilo poročevalca angleškega delavskega lista »Daily Herald«, ki pravi, »da je prepričan, da so obtoženi res izvršili priznane zločine in da ni podoba, kakor da bi obtožence prisilili na izpovedi. Tudi, da je bil sodni postopek s pravnega vidika brezhiben«. K tej ugotovitvi se nam zde še kakšne besede popolnoma odveč. Se (o in ono. Tihotapstvo saharina, nasladih in tobaka povzroči naši državi letio okrog 550 milijonov Din škode. Tuberkuloza je v Jugoslaviji izredno razširjena. V letih 1921—33 je umrlo nad četrt milijona jugoslovanskega prebivalstva na tej bolezni. »Od 300.000 do 700.000 nepopolno zaposlenih ljudi je na deželi« je Izjavil minister za socijal-no politiko v finančnem odboru. Ti vsi silijo v delavske centre In tako zmanjšujejo plače s ponudbami cenejših delovnih moči. Skoro za 140 milijonov dinarjev lesa smo izvozili v letu 1936 manj, kakor v letu 1935. Vse Be posledica sankcij. Lesna trgovina z Italijo pa še dozdaj ni urejena, čeprav je odvisno od nje nad 10.000 naših gozdnih delavcev. V zadnjih letih so razne inozemske lesne družbe oškodovale našo državo za okoli 300 milijonov dinarjev. Samo v podjetju Krivaja je Fritz Adler napravil škode za 195 milijonov dinarjev. Seveda je potem pobegnil preko meje. 2 milijardi 142 milijonov 395.041 Din znaša vojni proračun Jugoslavije za prihodnje proračunsko leto, kar pomeni zvišanje za 118 milijonov Din. Okrog 10.500 inozemskih delavcev je zaposlenih v naši državi. Mnogo od teh pa že ima jugoslovansko državljanstvo. Ruskih beguncev je kar celih 12.000. Izselilo se je iz naše države v lanskem letu 12.000 Jugoslovanov, dočim se jih je vrnilo le 4000. Dobiček Trepče se je v zadnjem četrtletju leta 1936 povečal za celih 100.000 funtov šterlin-gov in je znašal 263.094 funtov šterlingov. Socijalno zavarovanje v letu 1936 kaže sledeče številke, ki veljajo za področje ljubljanske delavske zbornice: Povprečno število zavaro- vancev je narastlo od 79.263 1. 1935 na 85.917, torej za 6654 in je sedaj stanje približno na oni višini kot je bilo 1927—1928. V primeri z najnižjim stanjem leta 1933 je zabeleženo lani povečanje za okoli 10.000. Skupna zavarovana mezda je lani narasla za 49 na 582 milj. Din, povprečna dnevna pa za 0.17 Din na 22.57 Din. Leta 1930 je znašala skupna zavarovana mezda 765 milj. Din, povprečna dnevna pa 26.45 Din. — Zanimiva je tudi razdelitev delavstva med moške in ženske zavarovance. Leta 1935 je bilo razmerje žensk 39.04%, leta 1936 pa se je odstotek ženskih članov zmanjšal na 37.93%. To pomeni, da so v sedanji dobi izboljšanja gospodarstva dobili zaposlitev predvsem moški delavci. — Odstotek bolnikov in porodnic je znašal lani 2.92%, leta 1935 pa 2.78%. V Angliji je odkrila tajna policija komunistično organizacijo, ki je v angleških vojnih ladjedelnicah organizirala razna sabotažna dejanja. Slika zračnega brodovja evropskih velesil izgleda nekako takole: Francija ima 1500 prvovrstnih bojnih letal, Rusija 2500, Nemčija 1200, Italija 2000 in Anglija 1500. Novi turški vojni proračun za prihodnje proračunsko leto bo znašal 90 milijonov turških lir (1 turška lira = 30 Din). Izgube Nemčije v španski državljanski vojni so znatne. Tako so izgubili 119 letal in 243 pilotov. 170 milijard dolarjev Izgube je povzročila gospodarska kriza v letih 1930 do 1937. Tudi na francoskih železnicah bodo uvedli 40-urnl delavnik, kar bo zaposlilo na novo nad 60 tisoč delavcev in uradnikov. Nemčija vedno glasneje zahteva kolonije, ker ji manjka sirovin, zato se uvaja le delni delovni čas, ali pa se delavstvo odpušča. Samo tekstilna tovarna v Alenu je v zadnjem času odpustila okrog 2000, delavcev. Ruska letala so mnogo boljša kakor nemška, je izjavil neki angleški častnik, ki je bil > kot prostovoljec na španski fronti. Seveda pa tudi letalci. Listi poročajo, da se na španskih frontah borijo zastopniki 12 narodov, da je medsebojno klanje zahtevalo že 250.000 žrtev in da je uničena polovica španskega narodnega premoženja. Zimski športniki hitijo sedaj, da spravijo svoj športni program na koncu zime pod streho, ko ga v januarju niso mogli zaradi slabega snega absolvirati. V nedeljo se je vršilo zopet več smučarskih tekmovanj, od katerih sta najvažnejši tekme za prvenstvo Gorenjske zimskošportne podzveze ter tekme za prvenstvo v alpski kombinaciji Ljubljanske zimskošportne podzveze.' Obe tekmi sta se vršili na Gorenjskem in sicer prva v Mojstrani, druga pa na Cmem vrhu nad Jesenicami. Prvenstvo Gorenjske podzveze v klasični kombinaciji (smuk na 18 km in skoki) si je priboril Gregor Klančnik (Dovje-Mojstra- na), drugi je bil Knific (Jesenice), tretji pa Mariborčan Herič (Železničar). V skakalnih tekmah je bil prvi Pribošek (Ilirija). — V tekmovanju za prvenstvo v alpski kombinaciji Ljubljanske podzveze si je priboril prvo mesto mladi Jeseničan žvan, član Gorenjca, drugi je bil Koblar (Skala), tretji žmitek (Akademski smučarski klub). Ker pa prva dva zmagovalca nista člana ljubljanske podzveze, je dobil naslov prvaka žmitek. Izven konkurence sta startala v slalomu tudi oba naša državna reprezentanta Žnidar in' Praček ter dosegla krasne čase. — Med tem, ko so imeli na Gorenjskem cel kup zimskošportnih prireditev, se je vršil na področju mariborske zimskošportne podzveze samo Orožnov tek od Mariborske koče do Vuzenice. Orožnov tek, ki ga prireja vsako leto zimskosprotni odsek SPD v Mariboru, Je za smučarje najtežja preizkušnja, saj vodi po težavnem terenu v daljavo 60 km. Letošnjega teka se je udeležilo 26, na cilj pa je prispelo 25 smučarjev. — Tekme za državno prvenstvo v Sarajevu so se zaključile, kot smo že zadnjič poročali, z neprijetnim incidentom. Zaradi slabe organizacije se tekmovanje v alpski kombinaciji ni moglo izvesti. Zdi se, da bo imela ta napaka še resne posledice v naši vrhovni zimskošportni organizaciji. Zanimivosti Iz nogometnega športa. V nedeljo se je vršila v Zagrebu tekma Haška in Con-cordie, ki sodelujeta v državni ligi. Zmagal je Hašk ter s tem končnoveljavno potisnil Concor-dio na zadnje mesto prvenstvene tablice. Prihodnjo nedeljo pa se srečata v končni borbi zagrebški Gradjanski in belgrajski BSK. 'Ta boj bo dal novega državnega prvaka. Oba kluba sta se zedinila, da bo sodil tekmo italijanski sodnik. — V Ljubljani so imeli v nedeljo dve tekmi. SK Ljubljana je premagala SK Celje 8:2, Hermes pa Reko 9:0. V Celju je zmagala Jugoslavija nad Olimpom 5:2. — V Pragi se je vršila meddržavna tekma Češka—Švica ter se končala z zmago Čehov 5:3. Prvi slovenski izseljenski koledar Rafaelove družbe v Ljubljani. Rafaelova družba v Ljubljani je pravkar izdala krasen izseljenski koledar, ki ni koledar v pravem smislu, ampak izseljenski letopis in adresar. Izseljenski koledar obsega mnogo važnih člankov o izseljencih in navodilih, kako se moramo ravnati, če hočemo zvedeti o svojem sorodniku v tujini in sploh o vsem, kar mora vsak vedeti, če se hoče izseliti ali dobiti kakršnokoli informacijo od izseljencev. Dalje so v koledarju navedene vse slovenske kolonije, društva, šole, cerkve, duhovniki, učitelji in učiteljice, časopisi, redovniki in redovnice, skratka vse, kar imajo naši izseljenci v tujini. Koledar je stal Rafaelovo družbo mnogo'dela in denarja. Vsakdo se mora zavedati, da ni lahko sestaviti točen adresar vseh slovenskih izseljencev po vseh delih sveta, želja Rafaelove družbe je, da si ga naroče prav vsi v domovini in tujini, ker je ta koledar prvo večjo delo, ki je zajelo v celoti vse naše izseljence in njihovo kulturno udejstvovanje po vseh delih zemeljske oble. Izvod stane 20 Din. Naroča se na naslov: Rafaelova družba, Ljubljana. Obubožan ruski mužik (kmet) pride h komisarju prosit pomoči. »Bosi smo, nagi . . .!« »Eh, dragi tovariš, nič takega! Poglej črnce v Afriki! Ti pa hodijo brez vsake obleke okoli.« Kmet je prepaden: »Res? Koliko časa pa so tam že boljševiki?« — Kaj delaš tu? ga je vprašal Turnabien ter se vstavil na nasprotni strani pregrade iz posekanega lesa. — Zakaj si zapustil tovariše? je rekel Lampier, ki je bil ves rdeč po obrazu radi teka in zaripel od jeze. Vstavil se je nekoliko na levo od Turnabiena. Drvarji so med tem časom obšli zapreko in obstopili Gilberta. Toda bili so še bolj stran. Sipia pa se je pognal naravnost proti drvarju in rekel: — Prihajajo, da te preženo, razumeš? Vzemi sekiro in pojdi k ostalim. Nato se jutri vrnemo vsi s teboj sem, da dovršimo delo. — Bomo videli, je rekel Gilbert, in poprijel topo-rišče nekoliko niže. — Kdo te je najel samega? — Meksime. On je gospodar in jaz sem sprejel. —• Ti dobro veš, je rekel Sipia, da je najeta poseka skupna in dostopna vsakemu. — Vem, kadar jo kupi lesni trgovec. Kadar pa ostane lastniku, lahko naredi kakor hoče! Tako je vedno bilo! — No dobro, s tovariši, Gilbert, bomo to kmalu spremenili! Z nami boš dokler se ne vrnemo sem. — Turnabien ima prav, so kričali tovariši. Dol z izdajalcem! — Jaz imam pravico, da sem tu! Ne bližajte se. Možje so se pognali naprej; zmečkano listje je zašumelo; na vse strani so se lomile veje; Sipia je počenil, kakor gibčna zver, se pognal naprej in skušal zgrabiti sekiro ali pa Gilbertove noge. Mož se ni umaknil ter je dvignil težko sekiro. Blisk se je zasekal v zrak nad njim; glasovi so se dvignili, kakor cepetanje konj; sekira je, mogoče jo je spustil, mogoče ne, zletela preko Sipi Otovega hrbta in se zapičila med posekane veje. Navalili so nanj. Gilbertu je nekdo spodnesel noge, obrnil se je ter je padel nazaj, kakor pri tleh izpodžagano drevo. Ljudje so se prerivali k padlemu človeku. — Smrt izdajalcu! Ubijmo ga! Drži ga, hej, drži! Skušah so se, kdo ga bo bolj pretepal. Kriki besnosti in bolečine so se izvijali iz te mrgoleče mase, okoli katere so stali še drugi, pripravljeni na pretep, tuleč, s pripravljenimi pestmi, s kalnimi očmi, čakajoč kakor psi, ki nimajo prostora pri ubiti živali, dokler je tam močnejši. Neki glas je zaklical: — Stran, strahopetci! Ga ne boste pustili! Sveženj se je hitro razločil, človeški klobčič se je razprl. Negibno telo je ležalo na zemlji. — Nisem jaz kriv, gospod Mihael! Res nisem! Ubiti me je hotel! Sipia je pristopil h grofu Meksime. Drugi pa so se umikali in večali krog. Mihael Meksime je pritekel. Z rokami je razmikal veje, bil je brez orožja, oblečen v modro spdehodno obleko. Med tekom je štel in se trudil, da bi spoznal drvarje, ki so se umikali in izginjali za grmovjem. Mladi človek je bil bled in izčrpan radi napora, zadržal je tek in šel preko komaj začete poseke,- odrinil je Sipiaja, ki je še naprej ugovarjal ter pokleknil poleg Gilberta. Drvar je imel obraz pokrit s krvjo in odprte, toda negibne oči. — Gilbert? ... Me slišiš? Nobenega odgovora ... Telovnik je bil razcefran, srajca raztrgana, zamazana z blatom in mestoma rdeča. Mihael se je z žalostnim obrazom obrnil proti Sipia ju, ki je stal nekoliko proč. Vsi ostali so izginili. Sonce se je poigravalo s senco in vetrom. — Sipia, pomagaj mi; odnesiva ga. Prijela sta ga, Mihael za rame, Sipiž. za noge. Glava je omahnila in rdeč curek je polzel iz ust na ridžo brado, ki je bila vsa razmrščena. Pol ure sta rabila, da sta ga prinesla v Volčji dol, dali je bilo blizu. Toda mož je bil težak in gozd zaraščen. Že pred eno uro se je zvečerilo. Korbiniški zdravnik, ki so ga v naglici poklicali, je pravkar odšel iz hiše v Volčjem dolu. Po skrbni in natančni preiskavi je ugotovil, da je poleg težkih ran po vsem telesu zlomljeno tudi rebro. »Tri tedne počitka,« je rekel zdravnik, »pa boste zopet lahko vzeli sekiro v roke.« Omedlevica je trajala nad eno uro. Toda sedaj se je življenje zopet prikazalo v drvarjeve oči. Govoril je, poskušal se je celo smejati, ker to je neki način potrpežljivosti revnih. Toda komaj, komaj bi spoznal med temi oteklinami in podplutinami pravilni Gil-bertov obraz, pod platnenimi obvezami, ki so zakrivale čelo. Med otečenimi obrvmi, ki so bile vlažne, so se počasi premikale modre oči, ki jih je osvetljevala luč, ki je bila postavljena na kamin; gledale so vrata, skozi katera sta odšla Mihael in zdravnik in katere je veter potresoval, kakor obiskovalčeva roka. Gledale so mater Justo, ki si je nadela predpasnik iz grobega platna, da bi skrbela za »svojega« bolnika ter pristavljala k ognju različne lonce, kjer so se kuhala zelišča iz prejšnjega leta; sključena je sedeč na stolčku ob vznožju postelje razmišljala; ranjenčeve oči so zasanjano in žalostno gledale praznino med tlemi in bruni. — Mati Justa, se še Ravu ni vrnil? Vsaj eno uro je že noč. — Rad bi vedel. Navadno ni pozen. (Dalje sledi.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin). ♦