3Ka knj TRST, nedelja 1- aprila 1956 L*° XII. . št. 79 (3317) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO; 37-338 - Podn,,' **; *A nad’,.~ TELEFON ,N 94-838 ~ Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, meseči Višine v Širini i -stnim-T t «on' , 5° Tel. 33-82 OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba stoipca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska D. mesečno 210 din. Slovenije, ZOZ-Trst Sovjetski načrt za razorožitev se približuje ameriškemu stališčn Jgencija Tass je danes objavila podrobnosti načrta, hi ga je v sredo predložil ^omiko na zasedanju pododbora DZU - Pogojni pristanek na Eisenhovverjev načrt Mednarodni nadzorstveni sistem - l/rsta kočljivih vprašanj za zahodne velesile Ts“0feKobA’ -?1' ~ Agencija »osti * 3 danes podrob- na ,7Vega sovietskega na-» torek- ra20r°žitev, ki ga je !*seda ■ Predl°šil Gromiko na ^»doni11 POdodbora OZN v Rot 5odreiJe ta načrt ne 0l>orožen-hZman^šanja števila talne 0' -Sd in konvencio-tukleai-C0rOzbve sporazumu o kot learnem Pouder orožju, vendar to ni, j "*arja Tass, «ne pome-"'HogJ* sovjetski vladi PtepovM fi sporazum za koveea 8tomskega in vodi-rodni sD°rCZ^a>>' Toda medna-tlj|0roževi,raZ-Um 0 zmanišanju vencion J Sil *'n omejitvi kon-spevai knega orožja bi pri-Večj - , sP°razumu o prepo- vi C orožja’pra- tiJVj.-j Ja rass m dodaja, da »bseg nv,I'0V' sovjetski načrt ? aahaSŽ?ih sil vzhodnih htvi, n držav po razoro- 'bodnaro^f *^V^eva ustanovitev °rgana nega nadz-orstvenega hega Q, er,.sisteme pravočasnimi naV6S^an^a Pred nenad-Na{rtPad' 2 obeh strani, pkrepi 2Predvideva, da bi se kanje a.,°mejitev in zmanjša tipa T?zj» konvencionalne-s'l števila oboroženih v lZvedli nita *^_,l.ren mesecih od za- Prvih'.V-letih 195fi do 1958. treh l> ^J.'liavn°sti sporazuma ttioraia tave 2ainteresirane dr- ,I2vesti ukrepe, ki bi za-e sile -Se ujikove oboro- ?otoviij a tene -•!’ da fjVen nKne.bodo Povečale na-| % kot °r°2'tve in oboroženih ”' in b''a 3t- decembra , “ da *vojih j j3 ne bodo povečali J'1* in n, at^ov za oborožene **a igjj °rožitev iznad ravni P° *em roku treh v kitv!3 bi ZDA, ZSSR in 'R štej? 2aoele zmanjše j1 0 oboroženih sil na n0.m‘lijon in pol mož, °) «nn1‘a'niia in Francija Ni n«! 1 999 mož. V enaki la kom b “datki - ”uurozlTev pa tu V* ki j- kn-ii se smanjšala kon-•l im. ab,a oborožitev .'vetiei„ Za oborožene sile in ZrpaT1.. naln° orožje. n Njenih116 oborožitve in bi , sil ostalih držav e rsj oločili na medna-6«i ®NtBšr0Z’tVeni konferen-1 J. bi s ene sile teh držav Uri'1' zbiža?° sovjetskih pred-V '2a>e 150 do 200.000 novice'- naort našteva na-»j Oga n dolžnosti medna- n:’ 'ri hj * ?°rstvenega organe >žitavdeTva’ zni--eva‘ ov, “Pomj. . ln zmanjseva-(..'šfani- n'^ s'b Not sistem tav6Sa nanrjd možnostjo ne- V'»blrii 0rgan * Pa bi ta med' lj« altie vzpostavil ob- n > zai-.°staie na ozem-tl, ! v Veneresiranib dr2av' {l.,,2rleZn:.1kih pristaniščih, [Šibjih križiščih, na in na letali - Mednarodni nadzorstveni organ — nadaljuje Tass — bi moral imeti stalno na razpolago v vseh državah podpisnicah mednarodno izbrane nadzornike, ki bi imeli brez omejitev vedno dostop k vsem objektom, podvrženim nadzorstvu. Objekti pod nadzorstvom bi obsegali vojaške enote, zaloge orožja in municije, kopenska, pomorska in letalska oporišča in tovarne za proizvodnjo orožja in municije. Sovjetski predlogi predvidevajo nadalje, da bi v določeni fazi izvajanja splošnega razorožit-venega programa, ko bi se zaupanje med narodi okrepilo, zainteresirane države proučevale možnost, da se poslužujejo letalskega fotografiranja kot ene izmed metod nadzorstva. Sovjetski načrt navaja tudi druge funkcije kontrolnega organa, ki bi moral imeti prost dostop do gradiva v zvezi z vojaškimi proračuni posameznih držav in do vseh sklepov zakonodajnih in izvršnih or ganov. Mednarodni nadzorstveni organ bo vzpostavil svoje organizme v glavnih mestih držav podpisnic sporazuma. Ti organizmi bodo imeli nalogo, da bodo v stalnem sti ku z vladnimi organi, da bodo vodili delavnost obveščevalnih postaj in nadzornikov in da bodo analizirali podatke, ki jih bodo dajale posamezne države. Vse države podpisnice sporazuma bi morale dati mednarodnemu nadzorstvenemu organu v mesecu dni po njegovi ustanovitvi vse uradne podatke o svojih oboroženih silah in količini konvencionalnega orožja ter o vojaških izdatkih. Mednarodni nadzorstveni organ naj bi po sovjetskem načrtu dajal tudi priporočila Varnostnemu svetu glede ukrepov, da se preprečijo ali končajo kršitve sporazuma o zmanjšanju oborožitve in oboroženih sil. Nadalje predvideva sovjetski načrt, da bi se morale države ne glede na sporazum, ki bi bil morda dosežen glede razorožitve, sporazumeti tudi o izvedbi raznih delnih ukrepov na tem področju, tako na primer o takojšnjem prenehanju poskusov s termo. nuklearnim orožjem in o prepovedi, da bi smele oborožene sile, razmeščene v Nemčiji, imeti tako orožje. Nadalje predlaga ZSSR da bi denarna sredstva, ki bi postala razpoložljiva z zmanjšanjem vojaških izdatkov, namenili za izboljšanja življenjske ravni prebivalstva v prizadetih državah, zlasti pa za pomoč gospodarsko zaostalim državam. V ta namen naj bi se ustano- ni na nekem starem britan-vil poseben sklad v okviru sikem predlogu. Toda zdaj je OZN. angleška vlada podprla širši Poročilo «Tassa» zaključuje načrt, ki ga je izdelala Fran-s pripombo, da vsebujejo so- cija, in ki poskuša doseči raz- vjetski predlogi naslednji pridržek: o obveznostih, ki naj bi jih prevzela LR Kitajska v okviru razorožitvenega sporazuma, bi bilo treba govoriti v navzočnosti kitajskih predstavnikov. V londonskih političnih krogih sodijo, da bo novi sovjetski načrt za razorožitev postavil pred zahodne države težavna in kočljiva vprašanja in da jih bo celo spravil v zadrego, ker vsebuje predloge, ki so jih pred časom same postavile, nato pa so jih opustile ali spremenile. Osnovna zamisel novega sovjetskega načrta — zmanjšanje konvencionalne oborožitve kot prvi korak k splošni razorožitvi, tudi atomski — slo- orožitev tudi na nuklearnem področju. Sovjetski načrt jc pač sestavljen tako, da bi se čimbolj približal stališču ZDA, ki sio skrajno zadržane do vsakega predloga, ki bi jim odvzel njihovo atomsko »zastraševalno sredstvo# in ki prav zaradi tega niso hotele pristati na francosiko-angleški načrt. Na drugi strani pa zahodne države niso zadovoljne s tem, da postavlja sovjetski predlog izvedbo Eisenhovverjevega načrta za kasnejše obdobje. Za Anglijo je poleg tega nesprejemljiv sovjetski predlog o prepovedi termonuklearnih poskusov, ker dokončuje zdaj Anglija svojo prvo vodikovo bombo in jo hoče preskusiti KD posega v diskusijo o obsodbi stalinizma Demokristjansko vodstvo napoveduje veliko propagandistično akcijo po vseh italijanskih občinah kot uvod v volilno kampanjo - Vprašanje sodelovanja vseh socialističnih sil (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Medtem ko je politično življenje zaradi praznikov skoraj zamrlo, je polemika o dogodkih v ZSSR, o položaju v KPI in o persjjek-tivah, ki se odpirajo italijanskemu delavskemu gibanju, še vedno zelo živahna. So polemike, ki so konstruktivne ali ki vsaj prispevajo k razčiščevanju pojmov (na primer polemika med La Malfo in «Unita»), pa tudi takšne. Ki poskušajo ustvarjati samo zmedo ali vleči vodo na svoj mlin. Danes je z vso avtoriteto poseglo v to diskusijo samo vodstvo demokristjanske stranke, k'i je izdalo obširno poročilo o sklepih, ki jih izvaja iz obsodbe stalinizma, in pozvalo svoje pokrajinske odbore, snaj od 3. do 8. aprila organizirajo v vseh občinah javne sestanke, «da seznanijo vse Italijane s temi sklepi«. Da je to dejansko streljanje z vsemi lalibri za množični začetek volilne kampanje, je povsem jasno. Glavni sklep, ki ga demokristjansko vodstvo izvaja iz razvoja v ZSSR, je v tem. da «sklepi XX. kongresa KP ZS$R, globoka vznemirjenost, ki šo jo povzročili med komunisti vsega sveta in razlage komunističnih voditeljev o dogodkih dokazujejo, da je komunizem zašel v globoko krizo#. V tem tonu, ki najbrž vede ne loči med stalinizmom in komunizmom in ki zamenjuje dejansko krizo stalinizma s «krizo komunizma#, nadaljuje poročilo vse do konca, ko zatrjuje, da so «dogodki. ki so pripeljali do XX. kongresa KP ZSSR, potrdili pravilnost politike obrambe in sodelovanja med državami zahodnega sveta#. Na drugi strani si s precejšnjo muko utira pot diskusija o bodočih možnostih in oblikah sodelovanja med socialističnimi gibanji. Marsikje dogodki še niso jasni in še manj perspektive, drugod so očitni poskusi izkoriščanja položaja za ozke interese, spet drugod se pojavljajo resne razlike v mnenjih. Na drugi strani pa nudijo bližnje u-pravne volitve prvo priložnost za konkretne manifesta- cije socialistične enotnosti. Nekatere politične sile, med njimi Neodvisna socialistična zveza, «o se že od vsega začetka ,še dolgo pred moskovskimi dogodki, zavzemale za enoten nastop socialistov povsod tam, kjer je mogoče in primerno. To vztrajno prizadevanje tudi ni ostalo brez vseh rezultatov. Tako zatrjuje glasilo USI «Risorgimento Socialista#, da je vsedržavni sporazum med USI in PSI /.a skupni nastop na volitvah mogoč, kar se je pokazalo na sestankih med odgovornimi predstavniki obeh strank. Vsekakor pa bo o tem sklepal centralni komite USI, ki se bo sestal 8. aprila v Bologni. Vendar s skupnim nastopom PSI in USI št zdaleč ne bi bile izčrpane vse možnosti sodelovanja med socialisti. Za enako sodelovanje se zavzema na primer tudi levica PSDI. ki se je na zadnjem kongresu stranke precej okrepila. Pač pa ostaja center PSDI še vedno gluh za nujno potrebo italijanskega delavskega gibanja, da se čim bolj združi. A. P. ZARADI OBSOJANJA POLITIKE SILE V ALŽIRU je bil aretiran ravnatelj .France Observateura* Obtožujejo ga ..delovanja za denioralizacijo vojske" - Aretacije severnoafriških delavcev v J*«rizu « Zopet novi krvavi spopadi v Alžiru PARIZ, 31. — Ravnatelj progresivnega tednika «France Observateura Claude Bourdet je bil aretiran. Agenti ravnateljstva za notranjo varnost so danes zjutraj napravili preiskavo v prostorih in uradih omenjenega tednika in v stanovanjih številnih sodelavcev lista. Bourdet je bil aretiran na podlagi preiskave, ki jo je ukazal minister za narouno obrambo zaradi ((delovanja za demoralizacijo vojske# v zvezi z vrsto člankov, ki jih je Bourdet objavil v listu ((France Observateur# od 6. februarja dalje. Preiskavo in aretacijo je odredilo stalno vojaško sodišče v Parizu. Bourdeta so odpeljali v zapore Sante. Preiskavo so napravili tudi v stanovanjih drugih članov uredniškega odbora, ki so Gilles Martinet, Re-ger Stephane in Hector De Galard, ter v stanovanju treh sodelavcev, ki so Robert Bar-rat, Daniel Guerin in Francis Janson. Bourdet je v zadnjem času začel odločno kampanjo za prenehanje krvave vojne v Alžiru in se zavzemal za začetek pogajanj s predstavniki odporniškega gibanja. V zadnji številki omenjenega lista je objavil .članek proti poši-ljatvi drugih sto tisoč vojakov v Alžir. V članku je rečeno da je pošiljanje ojačenj v Alžir in nadaljevanje poli- an bo začel v Madridu ia /a združitev Maroka odootoval v špansko prostolnico 4. aprila - Izjave predstavnika maroške vlade ^lili bn' ~~ Uradno ro Sl k4' aPri).maroški su'tan \i>Ca v Madrid. Ob- Mt« Ho Cordo- (So9 8* iik obiav-ili pisma, V,»ž^hn Sen Juse? in’ Nj ^Mico Zadnje dni' r Jo 0 ie 15- marca k ‘it.v ProelVlSnost Maroka, Hv> j * »Ml sultan#, ter Sla suh0, nai bi sa P° Saj. v Špinaua v Madrid JSi.J« skl prestolnici eLP0dlaei neod-Np 0fil 2* nostb- Sultan t* ‘H .Vabil- ’ marca s spre- ih V L 0 tli« ’ da Je g°' h h* gov° potova- C^agi ri°m°S°čilo «za- b»6oj’t jih na novi • °varije 0 označeva- «6l*“-'Job,urren°ati °' -l v J16 h« povratku iz *1i »-anU.SU'tan ustavil t ' bi V in ,)a priznala ne-tli i^o*l ruz*tev Maro- *h?ico ort° avtomatično in Hu- lco «vlumaucno fFaV° doseda' d ’*v Mar urancosl{im irl fedSt 0 drža mar°ške vlaki CSik 'ki 'Ped da r08ke vlade k»Nn arokom‘fakuje ,da it;%„ PosehlT ln sPanii° kNo. i'han apo,azum' 'h heori, ■ Maroko s d«'dsebo,'Snosti Mar0-ta# 3bi odvisnosti brPo bled Državni tajnik za informacije maroške vlade Abdulah Ibrahim je včeraj na tiekovni konferenci izjavil, da bo potovanje sultana v Madrid o-mogočilo «kon(cretiziranje» sporazumov, ki naj bi jih sklenili v Rabatu in da se maroško-španski razgovori u-godno nadaljujejo. Ko bo doseženo načelo enotnosti, bo treba to potrditi še z ustreznimi sporazum- točn Sebojne od- eJe določeno 'V^hji v kratk««, u’ kl kem začela. Grški pogoji za obnovitev pogajanj o Cipru ATENE, 31 — Po vesteh obveščenih krogov je ifrški ministrski prediednik Kara-manlis med razgovorom z a-meriškim poslanikom v Atenah takole povzel pogoje grške vlade za obnovitev pogajanj o Cipru z Veliko Britanijo; nadškof Makarios se mora vrniti na Ciper; kot podlaga za pogajanja se mora rprejeti načelo res demokratične avtonomne vlade na Cipru. V Foreign Officeu in v ministrstvu za kolonije v Londonu so danes izjavili, da ne morejo potrditi ne zanikati vesti, da so angleške oblasti na Cipru preteklo noč motile program »Glasu Amerike#, ki ga je prenašal grikl radip v Solunu. Minister za kolonije pa je pripomnil, da je ciprska vlada pooblaščena sprejeti vse potrebne ukrepe za motenje oddaj, ki so namenjene poslušalcem otoka in ki vsebujejo napade na Veliko Britanijo, naj «e oddajajo na kakršnikoli valovni dolžini. Kakor je znano, so ciprske oblasti začele motiti oddaje atenskega radia prve dni tega meseca, takoj po aretaciji nadškofa Makariosa. VARŠAVA, 31. — Poljska agencija PAP poroča, da so v Varšavi odprli razstavo «a-meriških vohunskih balonov#, ki je podobna razstavi, ki je nedavno bila v Moskvi. Agencija pravi, da je razstavljen tudi balon, ki so ga lokalizirale poljske radarske postaje in ga je nato v bližini Kut-na sestrelilo lovsko reakcijsko letalo. Vojni zločinec Sato izpuščen iz zapora TOKIO, 31. — Zadnji od velikih japonskih vojnih zločincev Kenryo Sato je bil danes izpuščen iz zapora na častno besedo. Sato je bil med vojno general in načelnik urada za Vojaške zadeve v vojnem mi-nisirstv". Spada med 28 japonskih v< diteljev, ki so bili v letih 1946-1948 obsojeni kot vojni zločinci. Bil je obsojen na dosmrtno ječo in od tega je odsedel v zaporu deset let. V zaporu Sugamo je sedaj še 383 obsojeni« vojnih zločincev. tike sile na tem ozemlju zaman, in je v zaključku poudaril: ((Demokrati vseh struj morajo zastaviti vse sile, da preprečijo, da se žrtvuje ta živa sila dežele, da preprečijo ta zavestni samomor našega političnega režima.# Pariška policija pa je danes popoldne začela obsežno ak-cijo_ proti alžirskim delavcem, ki živijo v Parizu in v predmestjih, ker so se razširile govorice, da nameravajo alžirski delavci demonstrirati proti krvavi vojni v Alžiru. Do 15.30 je policija aretirala okoli dva tisoč Alžircev, da pregleda njih položaj. Zatrjujejo, da so zaplenili tudi zastavo alžirskega odporniškega gibanja. V Alžiru pa se spopadi med Alžirci in francoskim vojaštvom nadaljujejo. Po zadnjih vesteh je bil včerajšnji dan eden najbolj krvavih, odkar so se leta 1954 začele večje odporniške akcije. V francoskih vojaških krogih zatrjujejo, da so francoski vojaki ubili skupno 137 alžirskih patriotov, ujeli pa 76. Svojih izgub pa ne omenjajo, vendar poročajo obveščeni krogi, da so tudi na francoski strani izgube občutne. Francozi so zadnje čase začeli nov način rojevanja s pomočjo helikopterjev, ki prevažajo v nedostoD-ne kraje vojaške oddelke. Ps-zen tega uporabljajo lažje topništvo in izvidniška letala, ki. obstreljujejo vasi y goratih predelih. MOSKVA, 31. •— Švedski ministrski predsednik Erlan-der in njegova delegacija so se danes zjutraj ponovno sestali v Kremlju s sovjetskimi voditelji, med katerimi sta bila tudi Bulganin in Hru-ščev. Pred razgovorom si je švedska delegacija ogledala znanstvene zavode in nebotičnik moskovske univerze. Ob 13. Po krajevnem času je Erlan-der priredil sovjetskim voditeljem uraden sprejem v švedskem poslaništvu. ster za električne centrale Ma-lenkov imel v sredo popoldne tiskovno konferenco v sovjetskem poslaništvu v Londo-nu. Medtem javljajo, da bosta BuJganin in Hruščev prišla v poznih jutranjih urah 18 aprila v Portsmouth s sovjetsko križarki »Ordžonikidže#, ki odriva 12.000 ton in pripada skupini »Sverdlov#. Z ladje se bosta Bulganin in Hruščev izkrcala opoldne na pomorski postaji v Portsmouthu. Od tod bosta prišla na otok Wight, kjer bosta stopila na vlak, ki ju bo pripeljal popoldne v London. Sovjetsko križarko bosta spremljala dva torpedna lovca Za novo besedilo sovjetske himne DUNAJ, 31. — List «Die Presse# poroča iz Moskve, da je bil v ZSSR razpisan natečaj z nagrado 500.000 rubljev za novo besedilo sovjetske državne himne. Na zborovanju književnikov je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo presojal poslana besedila. Mehi-dija državne himne bo ostala nespremenjena. Dosedanje besedilo omenja na več mestih Stalina. tev trgovinskega prometa, zlasti za izvoz valjenega jekla in cementa iz Jugoslavije in u-vo;. železne rude iz Indije ter za izgradnjo ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah. Blagovni seznami, ki so priloženi sporazumu, predvidevajo izvoz jekla, aluminija, bakra, bakrenih izdelkov, strojev in vagonov v Indijo v zamenjavo za manganovo in železno rudo. oljčna semena in druge indijske izdelke. Rdeči križ ČSR za žrtve nesreče v FLRJ BEOGRAD, 31. — Češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Vilem Pithart je izročil danes predsedniku CK RK Jugoslavije dr. Pavlu Gregoriču ček za milijon 600 tisoč din kot pomoč češkoslovaškega Rdečega križa prizadetim v zadnjih elementarnih nesrečah v Jugoslaviji. nadrtu ZDA 23 pil! lini Malenkov bo v srt Imel 1 ON DON, 31, — Uradno javljajo,. da bo sovjetski mini- MOSKVA, 31, — »Izvestija# pišejo, da za razliko od sovjetske pomoči, «ki ni podvržena političnim ali gospodarskim pogojem#, se »novi ameriški program za gospodarsko pomoč nezadostno raz-< vitim deželam naslanja na Trgovinski sporazum, gsigt SSS*U med FLRJ in Indijo ,loiništ-a narodov Az^e in A- Belgijski socialisti na obisku v FLRJ BEOGRAD, 31. — Na vabilo zveznega odbora SZDLJ oo 10 aprila prispela v Jugoslavijo delegacija socialistične stranke Belgije pod vodstvom predsednika MaKsa Buzeta. Med šestdnevnim bivanjem v Beogradu bo delegacija razpravljala s člani zveznega odbora SZDLJ o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in medsebojnega sodelovanja. Delegaciji socialistične stranke Belgije se bo ob koncu svojega obiska pridružil tudi belgijski zunanji minister Paul Henry Spaak, ki bo prispel v Beograd 7. aprila. — Obisk uglednih zastopnikov belgijske socialistične stranke ocenjujejo v Beogradu kot manifestacijo obojestranskih želja, da se še bolj poglobi medsebojno sodelovanje na raznih področjih družbenega delovanja. Jugoslovanske socialiste, poudarjajo v Beogradu, veže z belgijskimi socialisti iskreno prijateljstvo, ki se je z belgijske strani manifestiralo v podpori, ki jo je socialistična stranka Belgije dajala jugoslovanski borbi za neodvisnost in v objektivni oceni jugoslovanske stvarnosti. Vesela velikonočne pici mik e ieli vbem booiim bohudnikom, naročnikom in čitateliem PRIMORSKI DMEVMIK mili HUIŠI OBTOŽBE PBBII SMUIIIIZSSB Zdi se, de vsebuje pismo CK K P ZSSR, naslovljeno članstvu partije tudi obtožbo, da je Stalin ustrelil svojo drugo ženo - Sovjetski tisk o potrebi večjega sodelovanja med državami in delavskimi gibanji MOSKVA, 31. — Glasilo KP ZSSR «Pravda» sporoča danes, da nadaljujejo sovjetski voditelji «' pojasnjevanjem obsodbe čaščenja osebnosti, ki ga je uvedel Stalin. Na raznih sestankih govorijo tudi najvišji državni voditelji. «Pravda» omenja danes kot govornike na zadnjih sestankih tudi prvega podpredsednika vlade Minajla Pervuhina, prosvetnega ministra Nikolaja Mihajlova, podpredsednika vlade Alekseja Kosigina in Ivana Tevosjana. podpredsednika Vrhovnega sovjeta Mi-hajla Taranova in predsednika sindikata sovjetskih književnikov Surkova. Govornik je bil tudi zunanji minister Molotov, ki je včeraj govoril na sestanku v neki večji tovarni v MosKvi, ravnatelj «Pravde», Dimitrij Sepilov, ki je bil nedavno i-menovan za kandidata prezi-dija CK KP ZSSR. pa je govoril na sestanku na moskovski univerzi. Zdi se, da zajemajo kritike kulta osebnosti čedalje širše področje. Tako poročajo danes iz več virov, da obsegajo uradne obtožbe proti Stalinu tudi to, da je ubil svojo drugo ženo, in sicer da jo je v navalu jeze ustrelil po nekem prepiru o notranjem položaju v ZSSR. Predstavnik Foreign Officea je danes zatrdil, da je Foreign Office zvedel za glasove, ki krožijo po Moskvi, da je Stalin ubil drugo ženo Nadjo Alilujevo. Predstavnik je. Jq..jj4rdil na .vjuaianj* v zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri angleški listi (med njimi «Daily Express»), da je trditev o Stalinovi krivdi za smrt njegove druge žene, ki so jo doslej pripisovali samomoru ali bolezni, vsebovana v dolgem pismu CK KP ZSSR, ki podaja novo o-ceno Stalinovega življenja in dela. To pismo, kot zatrjujejo, je osnova diskusij na sestankih v vsej ZSSR. Stalin se je poročil z drugo ženo Nade^do Alilujevo med državljansko vojno, ki je sledila oktobrski revoluciji. Ona je imela takrat 19 let, Stalin pa 40. Pismo CK KP ZSSR zatrjuje baje tudi, da je Nadja umrla novembra 1932 po prepiru s Stalinom Letošnji pirh NOVI DELHI, 31. — V Novem Delhiju je bil danes podpisan novi jugoslovansko-in-dijski sporazum, ki predvideva največje medsebojne carinske olajšave ter razvoj znanstvenega in tehničnega sodelovanja. Jugoslovanske ladie bodo po našelu recipročnosti uživale v indijskih pristaniščih in v obalni plovbi iste pravice kot indijske ladje. V pismih ki sta jih izmenjala šefa delegacij, se ugotavlja, da obstajajo velike možnosti za nadaljnjo razširi- frike. To je zaključek, ki ga je treba podvzeti iz nedavne poslanice ameriškega predsednika o pomoči tujini#. Glede znanega »Kruppovega načrta# za pobijanje sovjetskega gospodarskega prodiranja, pravi list, da ta načrt «temelji na zamisli kapitanov kolonialnega izkoriščanja, katerih doba je za vedno mimo#. RIM, 31. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld bo med svojim bivanjem v Rimu ob priliki svojega potovanja na Srednji vzhod imel svoj urad pri FAO. Delegacija petih članic vsekitajske ženske zveze je te dni prišla v Beograd kot gost /veze ženskih društev FLRJ. Ostala bo v Jugoslaviji deset dni. Na sliki: Članice delegacije se razgovarjajo s predstavnicami Zveze ženskih društev. Saj se še spominjate lanskoletnega velikonočnega pirha: ePendagli da forca», je zmerjal kriškega mladinca državni tožilec na procesu zaradi domnevne sramotitve zastave. Od lanskoletne do letošnje velike noči sicer nismo slišali več podobnih žalitev, vendar pa grenki velikonočni pirh tudi letos ni izostal. Tokrat so najodgovornejše oblasti poskrbele, da na letošnjih majskih pokrajinskih volitvah ne bomo mogii izvoliti niti tistih štirih ali petih svetovalcev, ki nam pritičejo na podlagi odstotka slovenskega prebivalstva na našem področju. Postali smo manj vredni od prebivalcev podeželja rimske alt genovske pokrajine, čeprav že tretji člen ustave določa, da je zakon za vse državljane enak, a njen šesti člen pa, da republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine. Človek bi potemtakem predpostavljal, da bo prvi predpis vladnega komisarja področja, na katerem zibi jezikovna manjšina, takšen, da bo zares ščitil pravice in enakopravnost pripadnikov jezikovne manjšine. Pravzaprav bi bil organ, ki zastopa vlado pri nas dolžan izdati v tem letu in pol po podpisu londonskega memoranduma celo vrsto predpisov o izvajanju njegovih določb. Za Južno Tirolsko je n pr. vlada tiskala posebno debelo knjigo predpisov, ki so bili uzakonjeni z namenom izvajanja posameznih točk znanega pariškega sporazuma Gruber-De Gasperi. Toda glej! Prvi predpis te posebne vrste ne ščiti jezikovne manjšine, temveč ravno narobe: tlači jo, jemlje ji tiste pravice, ki jih imajo drugi državljani v republiki. Zakaj? Samo zato, ker so to zahtevale šovinistične stranke, katerih voditelji so izračunali, da bi brez tega posebnega «manjšinsko-zaščitne-ga» predpisa ostali v manjšini v pokrajinskem svetu in ker jim gre preveč na živce, da bi morali gledati več kot enega ali dva sueto-ualca slovenske narodnosti v pokrajinskem svetu Alessijev «Piccolo» in nje-1 svojih družin. gov pobratim iz Vidma tega seveda nočeta videti. Prvi ponovno trdi. da so združeni tisti slovenski kraji ne glede na njihovo občinsko pripadnost, ki imajo slovensko večino, kot na pr. Dolina, da je združena rte samo z Bazovico, temveč tudi z Gropado in Padričami. Potem pa se jezi na predstavnika vlade FLRJ Draškoviča, ki je na tiskovni konferenci v petek izjavil, dLa bi takšna sprememba zakona o pokrajinskih volitvah pomenila kršitev memoranduma. Seveda nima drugega dokaza razen izraza «jabsurdna zathevas, češ saj imate nabrežinsko in miljsko okrožje ■ . . Uredniki «Messaggera Ve-n eta», ki so takrat, ko so nosili črne srajce, trdili, da Slovencev r Trstu sploh ni, oporekajo sedaj celo odstotek, ki ga priznava javno hči enega glavnih iredentističnih prvakov tega stoletja. No, tudi uMessaggerovihs 14 odstotkov od skupnega števila 24 pokrajinskih svetovalcev bi znašalo 3 svetovalce in še ena tretjina četrtega. Zato bi bilo prav, da «M. V.» pove, čemu so bile potrebne vse tiste kombinacije, rezanja posameznih krajev, spajanja in ločevanja njihovih posameznih delov ter podobni manevri, da bi onemogočili izvolitev tudi tega minimalnega zastopstva. Vendar pa kljub letošnjemu velikonočnemu pirhu, ki je bil s stališča pozitivnega razvoja političnih razmer na našem področju popolnoma nepotreben in škodljiv, upamo, da bomo do prihodnje velike noči vendarle poleg predpisov, ki kršijo ustavo in memorandum, doživeli u-veljavijenje vsaj tistih začetnih predpisov, ki ustavo in posebni statut memoranduma upoštevajo. Ub teh praznikih pa ne pozabljamo naših škedenjskih antifašistov ki protipostavno že več kot eno leto ječijo v tržaških zaporih prav tako zaradi kršitve memoranduma. Tudi glede njih upamo in želimo, da bi bili že pred binkoštnimi prazniki — če ne že prej — doma v krogu o notranjepolitičnih vprašanjih. Pismo CK jfc baje tako dolgo, da ga na sestanku či-tajo cele tri ure. Vendar doslej ni bil uradno objavljen noben odstavek iz originalnega govora Hrušče-va na kongresu KP ZSSR ali iz pisma CK KP zSSR članstvu partije. V členku B. Ponomareva pod naslovom «Osnovne naloge delavskega gibanja# se zavzema današnja ((Pravda# za čim večje sodelovanje med ko munističnimi in socialističnimi strankami. Članek odločno zavrača mnenje, da bi enotnost delavskih strank cšibila socialistične stranke ir navaja primer Italije, kjer «dolga leta trajajoče sodelovanje med komunisti it, socialisti dokazuje, da skupna akcija ki epi pozicije tako socialistov kot komu.,istov.» Ponomarev pravi nadalje da bi pregraja med komunisti in socialnimi demokrati morala pasti s padcem ((reakcionarnega mita zelezne zavese# in po zaslugi čedalje bolj pogostih stikov med predstavniki obeh struj v delavskem gibanju. 2e zdaj. nadaljuje članek, bi se mogel doseči sporazum o določenem številu točk o mednarodni pomiritvi, razorožitvi, kolektivni varnosti v Evropi in nemškem vprašanju, o borbi za materialne zahteve delavskega razreda, upiranju ofenzivi monopolov itd. «Siroko množice delavskega razreda, zaključuje članek, čedalje t"Vzt rajne je zahtevajo revizijo odnosov med komunisti socialnimi demokrati in drugimi predstavniki delavskega razreda. Delavci vidijo novo jamstvo za uspeh svoje borbe v tej neogibni nujnosti, ki izvira iz novih realnih pogojev.# V Londonu pa laburistično glasilo «Daily tlerald# danes ponovno zavrača vsako zamisel sodelovanja s komunisti tako na političnem kot na socialnem področju. To sodelovanje je včeraj predlagal kcr.gres britanske KP. List zatrjuje, da hoče KP Velike Britanije s tem predlogom ((spodkopati laburistično stranko in ošibiti Veliko Britanijo#. List opozarja tudi, da britanska komunistična partija nima nobenega političnega vpliva v deželi. Revija «Novoje vremja# pa posveča danes dolg članek odnosom med ZSBK in Francijo. Dr, A. Manfred pLe v reviji: ((Sovjetska zveza, ta nova in ljudska Rusija, o kateri je sanjal Jaures, postaja zdaj zares trdnjava miru in ena izmed najbolj gotovih jamstev za svobodni in mirni razvoj Francije. Dobri odnosi med Francijo in ZBSR so važni za vse narode sveta zaradi vloge, ki jo imata obe državi v svetovni politiki, gospodarstvu in kulturi#. Manfred poudarja z zadovoljstvom, da se kažejo znaki za izboljšanje odnosov med o-bema državama: rezultati par. larrentarnih volitev v Franciji, ustanovitev Molletove vlade, ki ima v programu izbolj. sanje odnosov z Vzhodom, Pi-nerujeve izjave francoske reakcije na Bulganinovo poslanico Eisenhowerju, Auriolov obisk v ZSKR ter bližnji obisk Molleta in Pineauja — »obiski, ši pomenijo za sovjetsko javno mnenje potrdilo prijateljstva, ki že dolga leta združuje obe državi#. Revija sicer omenja »razve, ljavljanje sovjetsko-f rancoske pogodbe iz leta 1944 zaradi paDških sporazumov#, dodaja pa. da «ne glede na diplomatska dejanja ne nehajo obstajati realna dejstva in interesi#. Manfred omenja nato, da >o sovjetski predlogi glede Nem. cije povsem v skladu s francoskimi interesi in da je na področju razorožitve potrebno tesno in dejansko sodelovanje med obema državama, nato pa zavrača teorijo, da bi razvoj sovjetsko-francoskega prijateljstva povzročil ločitev Francije od ZDA in Velike Britanije. Spomenik pisatelju Louisu Adamiču LJUBU AN A, — Od 6. do 12 avgusta bo LR Slovenija proslavila izseljeniški teden. Proslava bo obeležena med drugim z razstavo izseljeniškega tiska in z odkritjem spo. menika pisatelju Louisu Adamiču v njegovem rojstnem kraju Grosupljah. Na letni skupščini Izseljeniške Matice Slovenije, ki je bila danes v Ljubljani, so u-gotovili, da je lani obiskalo Slovenije 1500 izseljencev it Evrope, ZDA, Argentine, Cila in Avstralije. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13.2, nai-n-ižja 7,i, ob 17. uri 12,4, zračni tlak 1017,9 pada, veter zahodniit 5 km na uro. vlaga 81 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,4. j/ J 'IHu J ž jt i - i VLA Danes, NEDELJA 1. »P'111 Velika noč a, Sonce vz de ob 5.46 in laf.i 18.32. Dolžina dneva D« ‘Tjj. vzide ob 0.04 in zatone Jutri, PONEDELJEK 2 g*” Frančišek P., nmšč., Ge*” ^ PRED NAJETJEM POSOJ.LA ZA GRADNJO NOViH ŠOL Kdaj bo občinska upirava poskrbela tudi za slov. Sole? Predvsem bi bilo treba zgraditi novo šolsko poslopje za sloven ske srednje šole v središču mesta in poskrbeti za otroški vrtec Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Bartol' sporočil, da bo odbor v torek ali najkasneje v petek predložil občinskemu svetu v odobritev sklep o posojilu 450 milijonov lir za zidanje novih šol. To posojilo bo občina najela na osnovi posebnega zakona, ki omogoča najemanje posojil za zidanje šol, kjer je veliko pomanjkanje učilnic. Trst je v tem po-giedu zelo na slabem, čeprav je sedaj v gradnji veliko število novih šol. Hkrati pa zakon določa, da krije vlada dve tretjini najetega posojila, tako da ostane tržaški občini le 150 milijonov lir dolea. S tem posojilom bo občina sezidala štiri nova šolska posle pja, in sicer: poslopje za italijansko osnovno šolo v Ulici Vasari (12Q milijonov lir), poslopje nove osnovne šole na Kolonkovcu (75 milijonov lir), novo šolsko poslopje v Grlja-nu (30 milijonov lir) in novo šolsko poslopje za italijansko nižjo strokovno šolo pri Bo-šketu (80 milijonov lir). Dalje je občina zahtevala od vlade za letos 120 milijonov lir za dograditev novega šolskega poslopja v Rocolu, 63 milijonov lir za otroški vrtec v Rocolu, 60 milijonov za nov otroški vrtec pri Sv. Jakobu in 75 milijonov lir za novo šolsko poslopje za italijansko osnovno šolo v Istrski ulici. V okviru letošnjega finančnega načrta pa je občina zahtevala še 45 milijonov za dograditev tretjega dela italijanske nižje strokovne šole pri Sv-Jakobu, 90 milijonov lir za italijansko osnovno šolo pri Sv. Ivanu, 55 milijonov lir za dograditev tretjega dela italijanske osnovne šole na Greti in 90 milijonov lir za dograditev zadnjega dela šolske, ga poslopja za italijanske nižje šole na Elizejskih poljanah Sedaj pa gradijo drugi del italijanske nižje strokovne šole pri Sv. Jakobu in drugi del italijanske osnovne šole na Greti. V okviru 900 milijonov lir izrednega državnega nakazila občini za šole pa gradijo šolsko poslopje za ita. lijansko osnovno šolo v Rocolu šolsko pslopje za italijansko in slovensko nižjo strokovno šolo na Opčinah, poslopje za italijansko osnovno šolo v Križu in dovršujejo ita. lijanski licej «Dante». Iz gornjih podatkov je razvidna zelo živahna dejavnost na področju zidanja novih šolskih stavb, s 150 novimi u-čimicami. Gotovo je, da bodo s temi novimi gradnjami olajšali predvsem krizo šolskih u-čilnic italijanskih šol. Predvidevajo, da bo vprašanje učilnic italijanskih srednjih šol v nekaj letih popolnoma rešeno ker proučujejo že načrte za zidanje novega poslopja za licej «Petrarca», v Ulici Ros-setti. Poleg tega pa bodo pri Sv. Soboti zgradili novo poslopje za italijansko osnovno šolo in novo zabavišče (ricrea-torio) za italijanske otroke. Na žalost pa moramo ugotoviti da so skoraj vsa nova šolska poslopja v gradnji in v načrtu namenjena italijanskim osnovnim in srednjim šolim. Od celotnega sedanjega programa bodo slovenski učenci nameščeni samo v novi šoli na Opčinah in morda še v prostorih novega poslopja osnovne šole na Kolonkovcu. Novo poslopje za Viš.ic slovenske srednje šole v središču mesta, ki ga Slovenc: že leta in leta zahtevajo, ni niti v načrtih bodočih gradenj. To pomeni, da sedanja občinska uprava, ki jo sestav, ljajn štiri vladne stranke, r:-i hotela in noče sezidati tega novega poslopja. Te šole so sedaj nameščene v neustreznih in nehigienskih prostorih v Ulici Lazzaretto Vecchio. Občinski odbornik za šolstvo prof. Sciolis se izgovarja, da je za slovenske šole odgovorna pokrajinska in ne občinska oblast. Prepričani pa smo, da Jovanta Broz in K. Popovič v Trsfu Na zasebni obisk Je prispela včeraj v Trst soproga predsednika jugoslovanske republike Jovanka Broz, ki je v druž.bi državnega tajnika za zunanje zadeve Koca Popoviča in njegove soproge. Visoki gostje so si včeraj ogledali naše mesto, danes pa bodo odpotovali. Na sliki vidimo Jovanko Broz in soprogo Koče Popoviča na sprehodu po tržaških ulicah. če bi se občina zanimala za slovenske šole, bi gotovo dosegla vsaj toliko, kolikor je dosegla za italijanske šole, čeprav niso vse v njeni pristojnosti. Pri tem pa moramo ponovno poudariti nujnost slovenskega otroškega vrtca v središču mesta in slovenskih zabavišč. Za te ustanove je občina neposredno odgovorna. Kljub temu pa noče izdati niti lire za njihovo ustanovitev, čeprav ima v načrtu stomilijonske stroške za enake italijanske ustanove. Glede tega vprašanja se občina izgovarja, da ne more napraviti ničesar za slovenske otroke preden ni rešila vprašanja o-troških vrtcev in zabavišč za italijanske otroke. Po tem načelu so slovenski otroci v tržaški občini manj vredni od italijanskih, ker morajo čakati, da postavi občina otroške vrtce in zabavišča za italijanske otroke tudi tam, kjer so se italijanski prebivalci naselili šele v poslednjih letih. Sporazum za nove plače hišnikov Včeraj so predstavniki o-beh sindikalnih organizacij hišnikov podpisali s predstavniki lastnikov hiš dopolnilni sporazum glede prejemkov hišnikov in hišnega strežnega osebja za poslopja v mestu. Sindikat hišnikov nove Delavske zbornice CGIL v Ulici Zonta 2 vabi vse hišnike, ki bi radi dobili pojasnila glede novega sporazuma, naj se obrnejo na sindikat. Skupščina delavcev tovarne bombaža «S. Giusfo» 4. aprila ob 10- uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev bombažne tovarne «San Giusto», ki delajo v prvi izmeni, ob 18. uri pa bo skupščina za 2. izmeno in za delavce, ki delajo po enotnem turnusu. Skupščino sklicuje sindikat tekstilne stroke nove Delavske zbornice CGIL. Nenadna slabost Komaj je 50-letni nemški državljan inž. Rudolf Herman Nagel, stanujoč v hotelu «Pošta», včeraj stopil z železnega mosta, ki ga gradijo na pomolu št. 5 novega pristanišča, mu je nepričakovano postalo slabo ter se je zgrudil na tla, pri čemer se je ranil na glavi. Njegov delodajalec 57-letni inž. Ernesto Conten-to iz Ul. Romagna ga je spremil z rešilnim avtom v bolnišnico. kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Nagel okreval v nekaj dneh. Kap ga je zadela Včeraj točno ob 9.25 je neki taksi pridrvel pred sprejemni oddelek bolnišnice in ko so bolničarji hoteli potegniti iz njega 51-letnega mehanika Antonia Paolettija iz Ul. Media, so ugotovili, da je mož mrtev. Pokojnikovo truplo so jpo natančnem pregledu kasneje odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. 39-letni Saverio Spadavec-Chio iz Ul. Flavia, ki je Paolettija spremil v bolnišnico, je povedal, da je možu med hojo po testi na vogalu Ulice Mazzini z Ul- Imbriani postalo nepričakovano slabo, zaradi česar se je zgrudil na tla in se pobil po nosu. To sicer ni vzrok njegove smrti, ki je verjetno nastopila zaradi srčne kapi ali česa podobnega. Sestanek predstavnikov živilske stroke v Bologni 29. marca je bil v Bologni vsedržavni sestanek pokrajinskih voditeljev Zveze italijanskih delavcev živilske industrije. Sertanka se je udeležil tudi predstavnik odbora pokrajinskega sindikata živilske industrije Delavske zbornice CGIL iz Trsta. Na sestanku so obžaVnavali položaj stroke in razpravljar li, kakšno akcijo naj začnejo v posameznih pokrajinah za obnovitev delovne pogodbe za delavce, zaposlene v rižarnah, mlinih in v tovarnah testenin, z obnovitvijo pogodbe ce morajo tudi zvišati mezde in izboljšati normativne dpločbe, kar so že dosegli vsi drugi delavci živilske stroke. Predstavnik odbora istega sindikata iz Trsta se - je 30. marca v Florenci udeležil tudi podobnega sestanka pokrajinskih sindikalnih voditeljev pivovarniške industrije. V Trstu so do teh vprašanj zainteresirani delavci in uradniki pivovarne «Dreher». V spomin openskih talcev Gledališče v Križu Danes 1. aprila 1953 ob 15. uri J. B. Priestley Sreča, kje si? JUTRI 2. APRILA OB 15.30 bodo predstavniki Zveze neodvisnih socialistov in Zveze bivših partizanov položili veneč na Opčinah na kraju usmrtitve 71 talcev, ki so padli 3.IV.1944 pod svincem nacilašistoV. Vabimo vse demokrate, da počastijo spomin žrtev, ki so padle za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. OB NAPOVEDI OBSEŽNIH INVES11CIJ V OB RAJ IH CRDA V IRŽlCO Modernizacija tržiških ladjedelnic tudi s pomočjo rotacijskega sklada Pričakujejo, da sredstva iz tega sklada ne bodo v škodo tržaški industriji - Delovni načrt je razdeljen na dva ločena dela ZA SLOVENSKO JAVNOST #Demokracija# pravi, da | smo v našem odgovoru Agne-lettu «zavijali in podtikali». Zato odgovarjamo rui njenih pet *dejstev», da ne bo slovenska javnost zapeljana v zmoto, naslednje: 1. Ni res. da dr. A. «nikoli ni prejel« našega poziva, naj dokaže kar je v poslanem popravku trdil■ Naš dnevnik je v svoji št. 35 od 10. februarja t.I. javno pozval dr. A..’ »V kolikor dr. A- se nadalje vztraja pri svojih trditvah o netočnosti na.šeya poročila, naj izvoli to dokazati s stenografskim zapisnikom, ki ga v svojem pismu našemu uredništvu omenja ...» To je prvo dejstvo. 2. Glede Agnelettovega sklicevanja na omenjeni zapisnik pa je zares čudno, zakaj tega zapisnika z. a božjo voljo že enkrat ne citira, da bi slovenska javnost videla, kdo i-ma prav; naše poročilo ali on. Ponavljamo, da ga ne citira zalo, ker je iz zapisnika razvidno, da je bilo naše poročilo točno in v popoln em skladu z načeli poštenih ljudi, ki so dolini resnico poročati, kot pravi «Demokracija», ki jmj se očitno teh načel skupaj z dr. A■ ne drži• To je drugo dejstvo. 3. Ni res, da dr. A- m dolžan našemu dnevniku nič dokazovati! Ta bi bila lepa! Or A. nam najprej piše pismo, v katerem zahteva popravek češ da je naše poroč lo njegov govor od 3. februarja t. 1. «o kolikor pa ni zamolčalo, popolnoma sprevrglo». Na- to ponovi ta svoj očitek še javno v svojem glasilu (glej «D.» od 10, 2- 1056). Ko ga nato javno pozovemo, naj svojo trditev dokaže, pa nenadoma čisto nedolžno odgovarja, da nam nima nič dokazovati!! Lepa morala, posebno za doslednega demokrata, ki se bori za pravično stvar, ki je prav zares resnicoljuben politični nasprotnik■ la tega je pač razvidno, skaj vse je v stanju storiti njegovo politično sovraštvo«, da se zopet posluzi-mo izrazov v njegovi »Demokraciji#. To je tretje dejstvo. 4. Četrto dejstvo pa je tole; Poročilo »Demokracije« o uličnih imenih ni prav gotovo še noben dokaz, da smo mi krivo poročali in da so prav tako krivo poročali vsi ostali tržaški dnevniki. Ce se je Agneletto pozneje premislil in svoje izjave popravljal, je to le dokaz one njegove prevelike vneme pri serviranju »dokazov« o denacionalizaciji in terorju v bivši coni B, dokazov, ki jih demokristjani el comp. tako zelo potrebujejo prav iz A-gnelettovih ust, da bi imeli še en izgovor za kršitev londonskega sporazuma na škodo tržaških Slovencev. 5. in končno še peto in e-dino dejstvo Agneletiove «/:.», ki ga pa nočemo izpodbijati: da mu je namreč njegov glavni odbor izrekel »neomejeno solidarnost« Ne vemo sicer, ali je bil odbor polnoštevilen, vendar pa svetu- jemo njegovim članom, naj si le ogledajo oni stenografski zapisnik, ki ga Agneletto noče citirati in naj gredo od časa do časa poslušat govore svojega predsednika v občinskem svetu, da bi se osebno prepričali, kako odvratno je tisto njegovo dobrikanje in objemanje z d emokrščansko družino. Kakšna je solidarnost z dr. A. izven glavnega odbora, pa bodo pokazale volitve, kajti če »D.» ni mogla objaviti solidarnostnih pisem »zaradi pomanjkanja prostora«, bi lahko objavila vsaj i-mena podpisnikov. Tako pa je citateljem »D.« zadeva le malce sumljiva ■ ,. Slovenska javnost pa bi po-leg jasnih pojmov SL)Z o delavskih plačah in resnice o toponomostiki v Istri rada slišala odgovore tudi na ono vprašanja, ki smo jih ponovno postavili: Kako je s povezovanjem s Krščansko demokracijo, ki je izsilila popravek pokrajinskega volilnega zakona, popravek, ki ga je bila prisiljena obsoditi tudi «D.»? Kaj naj pomeni stavek A-gnelettovega zaveznika v »Kotali, kem glasu«: «iseeno pa smatramo za manjše zlo, če volt Slovenec za neslovensko demokrščansko gibanje, kot da da svoj glas komunistični partiji. Od krščanske politične organizaci..e lahko vsaj pričakujemo, da se bo držala Kristusovega nauka, v odnosih do večine kakor do manjšine . . .» In res se go je dr-žala: s popravkom pokrajin-i skega volilnega zakona. CRDA napovedujejo obsežno modernizacijo naprav v ladjedelnici v Tržiču, za kar bodo po proračunih porabili 4,5 milijarde lir. Modernizacija obratov' je postala nujno potrebna zaradi izpreme-njenega načina gradenj, saj se sedaj vedno bolj uporablja predhodno varjenje velikih kosov, katere nato sestavijo šele na splovišču. Poleg tega pa se tudi stalno veča tonaža ladij, ki dobiva za prevoze mineralnih olj in za prevoze rudnin izredno velike obsege. Sedaj so postale že normalen pojav velike cisterne med 30-40.000 tonami, a obstajajo že cisterne, ki dosegajo 60.000 ton, medtem ko so Amerikanci zgradili celo 83.000-tonske ladje za prevoz rudnin. Predvidene izboljšave lad-jeuelniškib ^naprav v ..Tržiču namerava,^finansirati ' direkcija' CRDA s prispevkom' IRI-Fin-meccanica in s posojilom iz rotacijskega fonda. Ne smemo namreč pozabiti, da je parlament raztegnil veljavnost tržaškega rotacijskega fonda tudi nad goriško pokrajino in to menda prav na pritisk CRDA. Ta zahteva je vzbudila v Trstu precej razburjenja in lahko sedaj upravičeno pričakujemo, da ne bo doseglo posojilo za razširitev ladjedelnice v Tržiču takih obsegov, ki bodo v praksi onemogočili odobritev kreditov za potrebe tržaške industrije. Rotacijski fond namreč razpolaga skupno s 37 milijardami lir, vendar ta sredstva niso vsa takoj razpoložljiva in je mogoče ponovno vložiti samo povračila in obresti že prej izdanih posojil. V praksi bo ta fond razpolagal v letoš-nejm letu s 155 milijoni, katere ima v blagajni, in z okrog 2 milijardama povračil. Prihodnje leto pa bodo povračila dosegla okrog 2 milijardi 800 milijonov lir. K tem vsotam moramo še prišteti 2 milijardi in pol kot vladni prispevek, ki je takoj na razpolago. Skupno bo torej razpolagal v dveh letih rotacijski fond z okiog 7,5 milijarde lir. Obsežnejše posojilo v korist tržiške ladjedelnice bi torej lahko znižalo možnosti posojil tržaški industriji (pa tudi drugim podjetjem gori-ške pokrajine) na 2-3 milijar de na leto. Dela za razširitev ladjedelnice se bodo delila v dva ločena načrta. Takoj po praznikih bodo pričeli izvrševati prvi načrt, ki predvideva: 1. Zgladitev velike varilnice, kjer bodo varili posamezne jekiene plošče v naprej narejene kose ladje. Na ta način bodo znatno znižali proizvodne stroške gradnje. 2 Graditev velikega splovi-ščj ki bo razpolagalo z dvema dvigaloma po 50 ton in dvema dvigaloma po 25 ton Za te gradnje bodo porabili 2 , milijarde lir, v kar vključujejo tudi nekatere izboljšave za delavce. Drugi načrt pa bodo pričeli izvajati prihodnje leto. Ta načrt predvideva ureditev skl dišča za material potreben pri gradnji trupa, podaljšavo pomola, kjer se ladja dokončno opremlja in razne izboljšave v ladjedelnici. Tu predvidevajo tudi izgradnjo novega upravnega poslopja, ker je bilo staro zgrajeno 1908. leta. Za vse' te gradnje bodo poiabili 1.2 milijarde lir. Nadaljnjih 500 milijonov lir pa nameravajo izdati za nakup modernih strojev v železniš-tih in letalskih delavnicah. «Zidne »II1* na delu V noči med petkom in soboto so neznani zlikovci vdrli v trgovine s čevlji Donda na Trgu Stare mitnice. Po doigem trudu so prebili zid v stranišču na dvorišču treh stavb, v eni od katerih je tudi trgovina z delavnico last Romea Donde. Skozi luk njo so zlikovci vdrli v delavnico in nato odšli v trgovino, kjer so nekateri pogledali po predalih in v blagajno, med tem ko so drugi odšli v gornje nadsiropje. kjer je pole« upravne pisarne tudi osebna pi-arna lastnika z nemško že-, lezno blagajno. Prav na to so se zlikovci spravili v upanju, da se jim jo bo posrečilo odpreti. S svedri so blagajno načeli na več krajih, a vselej so se jim rezila zlomila, zaradi česar so končno uvideli, da je njihovo delo brezuspešno Tveganje je bilo preveliko in tako so zlikovci raje opustili nadaljnje delo, kot da bi padli policijskim organom v roke. Takoj po prijavi' vdora so policijski organi šli na mesto ter uvedli preiskavo, vendar kaže, da zlikovci niso pustili za seboj, razen seveda konic zlomljenih rezil, nobenega sledu ali e'ementa, ki bi jih lahko na kakršen koli način izdal, Policija seveda nadaljuje preiskavo. S kolesom je padel , , Ob 16. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 35-letnega Danijela Smotlaka iz Mačkovelj št. 49, kateregg, so morali s prognozo okrevanja v 30 dneh pridržati na II. kirurškem oddelku. Smotlaku so nat.šreč ugotovili hude poškodbe na ustnicah ter rane na nosu z zlomom kosti ter tudi verjetni zlom spodnje čeljusti. Smotlak je zdravnikom pojasnil. da se je okoli 15.15 vozil s kolesom po peščeni cesti v bližini doma ko ■ je kolo zdrsnilo in je padel na tla. Glasba za naše malčke Glasbena oddaja, ki jo vsako nedeljo vodi pianistka Damijana Bratuževa in ki jo tako radi poslušajo ne samo malčki temveč tudi odrasli, je imela v svoji zadnji številki poseben spored: žrebanje pravilnih rešitev treh glasbenih ugank. Nagrade so prejeli: Žarko Kriščak, Bojan Brezigar in Nadja Kriščak. Žrebala je mala petletna Alenka Bujon, ki je znala odgovoriti na prvo vprašanje o tričetrtinskem taktu in je v dokaz tudi zaigrala narodno pesmico »Jager pa j aga». Njena osemletna sestrica Odila pa je zaigrala celo lastno kompozicijo «Pepelkin ples«. T/gdij danes popoldne bo na radijski postaji Trst A glasba za naše malčke na kar opozarjamo vse otroke in tudi odrasle LOTERIJA BENETKE 56 61 58 4 31 BARI 86 58 29 88 70 CAGLIARI 34 1 17 51 84 FIRENZE 52 81 32 12 54 GENOVA 55 35 8 90 16 MILANO 53 21 18 41 90 N A POLI 18 5 85 72 25 PALERMO 19 37 84 26 73 ROMA 68 33 61 64 87 TORINO 3 80 28 27 22 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi nakupa okradenega Ulaga ousolen na d mesece in 15 dni zapora Neki drug možak, ki je kradel staro železo v notranjosti pristanišča pa je bil obsojen na 3 mesece zapora in globo Način, kako je neznanec vdrl v noči med 18. in 19. februarjem letos v mlekarno v D’Annunziovem drevoredu, ki je last Enrichette Grun-hunt por. Cozzi, se je zdel policijskim agentom, katerim je ženska prijavila tatvino, zelo znan. «Modus operandi« je namreč včasih najboljši e-lement za identifikacijo ta.tu in tudi tokrat so bili preiskovalni organi prepričani, da imajo tatu, ki je ukradel, potem ko je razbil šipo na vratih malega skladišča mlekarne in vdrl v notranjost, 25 zavojev masla, precej kosov sira, 1 kg mesa. 1000 lir v gotovini in drugo ter s tem povzročil lastnici približno 20.000 lir škode v rokah. Zasumili so namreč v 48-letnega Vittoria Cauccija iz Ul. della Fabbrica. ki je bil že znan po svojih drznih vdorih. Ko so moža dva dni kasneje aretirali med delom pri Seiad in ga zaslišali, pa so presenečeno obstali, kajti Caucci je odločno zanikal tatvino ter dejal, da je bil res v posesti 14 zavojev masla, ki mu jih je prodal njegov znanec Marino Gobbo, znan tudi pod iminom Furlan. Maslo je Caucci izročil 47-letni Antoniji Mandero por. Per-tout iz Ul. Media, ki ga je nato prodala. Zenska je brez odlašanja priznala zadevo in trako so jo prijavili sodišču pod obtožbo posesti ukradenega blaga. Kljub zanikanju tatvine pa so tudi Cauccija prijavili sodišču, kjer je mož vztrajal na svojem stališču ter s tem prisilil sodišče, da ga je obsodilo le zaradi nakupa ukradenega blaga, kar pomeni, da bo moral presedeti v zaporu 4 mesece in 15 dni ter plačati 4500 lir globe. Tudi Man-derovo so obsodili, in sicer na 3 mesece in 3000 lir globe. • * * Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati zaradi obtožbe tatvine 310 kg starega železa tudi 32-letni Giulio Zanolla iz Ul. Pondares in 54-letni Peter Dujec iz Ul. Madonnina 8 Medtem ko je sodišče obsodilo prvega na 3 mesece zapora in na 2200 lir globe, je Dujca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Zanollo in Dujca je patrulja policijskih agentov aretirala zvečer 20. februarja letos v pristanišču, in sicer v neposredni bližini skladišča št. 17, kjer je stal s starim železom napolnjen železniški vagon. Železo so pripeljali z italijanskim parnikom «Oret-to« iz Tunizije in je bilo na-menjeno v Avstrijo. Ker je Zanolla kradel železo in ga prenašal v Dujčev čoln, ki je bil privezan ob pomolu, so seveda oba obtožili tatvine, kar pa je Dujec odločno zanikal. Dujec je policijskim organom in tudi sodišču pojasnil, da sta šla z Zanollo ribarit in ker mu je med povratkom postalo slabo, je zaveslal do obale ter naprosil Zanollo, da bi mu čoln odpeljal v kanal ob Pon-terošu, medtem ko bi on nadaljeval pot po kopnem. Zanolla pa mu je s-ledil in je res začel krasti, medtem ko je bil on oddaljen od njega kakih 30 ali 40 metrov. Zanolla je tatvino priznal ker so ga agenti zalotili pri dejanju, vendar je skušal potegniti za seboj tudi Dujca, češ da je bil Dujcev izgovor o nenadni slabosti dogovorjen za primer, da bi ju zalotila policija. Temu seveda sodišče ni njoglo verjeti in je Dujca izpustilo na svobodo, medtem ko je moral Zanolla slediti karabinjerjem, ki so ga odpeljali v zapor. Preds. Gnezda, tož. Amodeo zap. Urbani. Žarjav ga je stisnil Med razkladanjem premoga s parnika »Tergeste«, ki je zasidran ob pomolu livarne Iiva. je včeraj žerjav stisnil 50-letnega težaka Antona Ber-netiča od Sv. M. M. Sp. k ladijski steni, ki je moral okoli 9. ure zaradi poškodb oditi v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili hud udarec na stegnenici desne noge, so Bernetiča s prognozo okretanja v osmih dneh pridržali na ortopedskem oddelku. GLASBENA MATICA V TRSTU 13. in 14. aprila 1956 ZABAVHI ORKESTER RADIA LJUBLJANA pod vodstvom BOJANA ADAMIČA Milčinski-Ježek FANTJE IZ BAZOVICE priredijo jutri ob 18. uri pod Mahničevo lupo tradicionalni ples Vabljeni vsi! OD UCERAJ DO DADES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. marca se .ie v Trstu rodilo 5 otrok, poroke ni bilo nobene, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 81-letnia Ema Ta-u-čer vd. Bidoli. 71-letna Mana Carmela Attivissima por. Murrc. 65-letrra Evgenija Novič por. Per-per. 28-letni Silvij Sn-uderšič, 54-lettil Mario Peršiča, 68-letm Vin-cenzo Robba. 77-letna Marija Zi-viic vd. Rossetti. OKLICI Agent javne varnosti Aleksan- dro Borto-lani in gospodinja Gio-vanna Pairvdelli. karab. brigad.r Fernando Muzzarelli m gospodinja Licia Moreau-e, niz Emanuele Biondi in gospo-dinja Aima-mari-a Omede. tesar Severino Giovan-ni-ni in gospodinja Ana Veljak, uradnik Livio Mora.ro in gospodinja Lil lana Fagotto, zidar Silvano Giurgiovieh in gospodinja Oi'iva Sai-n, pomorski kapitan Aulo Canzi in študent- ka Maria Ave Bertoll, uradnik Ga Hrano Orvcsak in gospodinja Marija Jelačič, odvetnik Darno Clarici m gospodinja Renata Me-lingo, šofer Bruno CrlviMe in gospodinja Licia Gazzea. strojnik Giovamn-i Marin in gospodinja Josipina Rojc. mehanik Giorgio Colussi in gospodinja Li liana S-blatero, tesar Angelo, DokR,,, uj 'gospodinja Giuseppina'' Becčari, trgovec Adolf Gombač in uradnica Elisabetta Soukup,, gradbeni tehpiik Selvo Robba in gospodinja Abna M-a-ria Bellussi, uradnik Guido Pecol in gospodinja La-ura Kermolj, brivec Renato Destradi in gospodinja Celestina Knez. Strugar Ludvik Mlač in uradnica Licia Sancin, uradnik Fulvio Apollonio in uradnica Licia Viglianl, uradnik Eli-seo Venezi-ani in uradnica Ful-via Lu-is, uradnik Romano Ri-tani i« prodajalka Anna G-o-vannini. pristanišči delavec Bruno Volsič in gospodinja Ana Marija Legiša, fin. podčastnik Lui-gi Simanella in gospod-nia Erta Passon, uradnik Bruno Baldo in učiteljica Tea Palutan, uradnik Michelangelo Piccione in uradnica Carmen Con.torrio, pleskar Ennio Toffoli in gospodinja Diana Roceo. šofer Lucio Dambrosi in delavka GiuHaoa Anzani, elek-tromehanik Maunzio Serii in delavka Aurora Verzeoiassi, bančni uradnik Gaetano Veča in učiteljica E lena Čampi longo. LEKARNE ODPRTE NA VEL. NEDELJO Biasoletto, Ul. Roma 16: Da-vanzo. Ul. Bernini 4; Godina Enea. U-l, Ginmastica 6: Al Lloyd, Ul. Orologio 6: Alla Madonna del Mare. La-rgo Piave 2: Millo. Ul. Buonarroti 11: Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan). LEKARNE ODPRTE NA VEL, PONEDELJEK 1NAM Al Cammello, Drevored XX. sept. 4: Orevato. Ul Roma 15: Giusti, Greta. Strada del Friuii 7: Gmeiner. Ul. Giulia 14 Alla Maddnlena, Ul. Istri a 43, Prendini, Ul. T. Veceliio 24: Ser-ravaUo. Ul. Cavana 1; Zaoetti, Testa d'oro. Ul. Mazzipl 43. Damska in moška krojačnica RAUČER- BOGATEČ Trst Viale XX. septembra 22 vošči veselo veliko noč Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugi prostorov Trst - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Na VELIKONOČNI PONEDELJEK 2.4.1956 -bo jll Ples V Vabljeni so vsi ljubi-bilelji plesa in prijatelji dobre domače kapljice in kraškega pršuta. Mladina iz Saleža Rossetti. 14.00: «Vroča kri«. K. M'itchum, J. St eri ing. Excelsior. 14.00: «Kentuckyjanec». B. Lancaster, D. Lypn. Fenice. 14.00: «Vojaško sodišče«, G. Cooper. E. Montgomery. Nazionale. 14.00: «Nekoliko ne- ba«. G. Ferzetti. C. Smith. Filodrammatico, 14.30: «Dvoboj vohunov«. C. Wilde, G. Sander s Supercinema. 14,00: «Ljubi me ali pusti me«, D. Day, J. Cag-ne.v. Arcobaleno. 14.30 «Največja ljubezen na svetu«. A. Sheridan, S. Cochra-n. Astra Rojan. 14.30: «Don Camillo in on. Peppone«, Fernandel, G Cervi. Capitol. 14.00: ((Osemnajstletnice«, M. Allasio,. N. Ri-emto. Cristallo. 13.00: ((Prismuknjen nečak«. D. Martin. J. Leviš. Grattacielo. 14.00: «Ca-rmen Jones«. Alabarda. 13.30: «Vsi na krov«, J. Povvell, V. Pidgeon. Ariston. 14.00: ((Saiadi-a«, C. Wil-de. M. Ferrer. Armooia. 14.00: «Moja žena ima rajši svojega moža«, B. Grable. Aurora. 14.00: «Poletn-i čas«, K. Hepburn. R. Brazzi. Garibaldi. 14.00: »Zlato«, R. Vid-ma-rk, M. Zetterling. Ideale. 14.30: »Tam tam Mayum-be». Kerima, P. Armendariz. Impero. 14.00: «Kruh. ljubezen in...», S. Loren. V, De Sica. Italia. 14.30: «N?d usodo«. G. Ford. E. Parker S. Marco. 14.00: ((Atila«, A. Quinn, S. Loren. Kino ob morju, 15.00: ((Zadnjih 5 minut«, V. De Sica, L Dar-neil. Moderno. 14.00: »Zvonilo je«. J. Favne, L. Scott. Savona. 14.00: »Zadnjič ko sem bil v Parizu«, V. Johnson. E. Tavlor. Viale. 14.00: «Začaraina vas«, S. I.au-el. O Hardv. Vittorio Veneto. 14.00; ((Sodobna dek-lefa«. M. Bongiorno, M. Allasio. Belvedere. 14.00: «Meč in vrtnica«, R. Todd. Marconi. 13.30: »Lili! in klatež«, Wa 11 Disnev. Massimo. 14.30: ((Tiger na nebu«, A. Ladd, J. AUyso-n. Novo cine. 14.30: »Simfonija ljubezni«. M Vladv. L Bose. Odeon, 14.30: «Bolj živ ko mrtev«. D. Martin, J. Le\vis, Radio. 14.30: »Giuseppe Verdi«, P, Cressov. A, JM -Ferrer«. „, Venezta. 14.00: «Yankee (faša>>, J. Chan-dler. R. Fleming. Skedenl. lg.po,- , i(Sjrota.1brez, -nasmeha« NEDELJA, 1. aprila 1956 HWT rOSIA.IA A 9.00 Kmetijska o-dd-aja: 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Chopi-n: Si-l-fid-e, balet: 11.12 Schumann: Koncert za 4 rogove: 11.45 Poje Lilly Pons; 12.00 Oddaja za na-jmlajše nato Koncert operne glasbe: 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Glasba za. naše malčke: 15.15 Melodije iz revij: 15.45 B'-zet: L'a-rlesienne. suita; 16.00 Shakespeare: «Romeo in Julija«, tragedija v 5 dej., igrajo člani SNG za Tržaško ozemlje; 17.00 Poje zbor Slovenske filharmonije; 17.20 Plesna glasba; 18,00 Beethoven: Koncert za violino in orkester; 18.43 Operetne melodije, 19.15 Predavanje; 19.39 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.05 Veseli motivi: 20.30 G. Puccini: «Ma-non Lescaut«. opera v 3 dej.; ob 21.15 približno Sport-ni komentar; 22.40 Večerni ples. ■ it c . 1. 14.30 El cammnon: 15.00 Operna glasba; 16.30 Reportaža z nogometne tekme: 17.30 Simfonični koncert orkestra «A. Scarlatti« iz Neaplja pod vodstvom Ed-monda Appia; 21.05 Giuseppe Giacosa: »Mačja taca«, eno-d-ej. ■4 «> I* i-; it 6.00-7.15 Spored iz Ljubi ja-ne; 7.15 Jutranja glasba: 8.00 Kmetijska ura; 8.20-10.10 Spored iz Liublja-ne; 10.10 GlasWJj» ^ n-eja; 10.30 m . Lahka glasba; 11-D Tjatoh; koncert; 13.45 GJasba P°p iinor. 15.15 Za našo vas;, 16.0Uf „ ska burja; 16 30-17.00 50° ^ Ljubljane; 17.00 Izbran' odlomki: 17.30 No-vela za ljo; 17.40 Belo in is 1, o * K A » ■* A . 6.00 Poskočne in v^st*«Z?»rJ)o jet.no nedeljsko jutro; '■« , p,. veliki zabavni orkestri, Ujjjgii novitev javne otrolM pesmi in napevov: ^ predstava - Volkov-P»n° Čarovnik iz Oza ca); 9.40 20 minut Offenbachom »n JMvannon'^. som; 10.00 Družinski!** ^ 10.10 Nedeljski simfomci"-,, rert: 11.00 Oddaja za Slovence; 11.20 Dpoldansji ^ beni spored - I. ijena, po 8 000 lir. "K tok prevoz blaga po 24.(8" ^ rt torna kolesa P° 3. obroke Marcon. Ul. F|p- (j. MLADO DEKLE s trt^ preobrazbo išče zaposlitve galH tikantinva v uradu ati jprt’ drugo delo. Naslov lista. Ulic* VAJENCA išče ((Foto Orlami 2, Ba-rriera. se dopoldne. Moški in damski KROJAŠKI s*Lin izdeluje moške °. j-java plašče. Posebna iz ,» damskih kostumov plaščev. Nudi tu-dl .^. to izbiro moških 1 parskih vzorcev. <-'jnDOvor'-j ne - plačilo po dog „arj, MOZETIČ - Te« 9028» baldi 11, telefon Skrbne gosP0^1?)-!-«. ^ me izdelujejo °bi® 'ep« popolni kroj obrn M- m A »S J", Trst, Ul. Vecelho * * (blizu bolnice' - gifdf Avtoprevozniško P KANOBEL MEtfA Pridvižni kam'on* in prikolice ^J(> Ul. Ippodromo 1«. teI' «UNI0N» Svetovno znan« varovalnica 1828 ie v TR&*. UL GHEGA * tel. 27512 - 35?39k Prokurator R4 V I KK Ul. sv Fran-čiska 2U/IIL tel. J7-JJ8 sprejema !tv serate. mal< »eraie man 0^ oglase, osmrtnic* , jj, od 8. do 12 30 10 18. ur«- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila AM SE1/F.R Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2 april* ^ Jc*' uri iz hiše žalosti v Rocolu na hribu št. l'U8 tinarsko pokopališče. Užaloščeni: hčerke, zeti, vnuki in ostalo Trst, 1. aprila 195S Mesnica DANILO PUNTAR Prosek št. 6 želi vsem svojim cenj. odjemalcem prijetne velikonočne praznike DELAVNICA MEHANIČNIH lZDEL^ A. Fabiani TKST — UL COH1I 2 — TEI. J#«**1 . specializirana za izdelavo motorjev Diesel, podjetjih revizije, mehanične izdelke, obde<*v avtogeno m električno varjenje. »tfO^j Popravila na krovu: inotoijev Diesel, P»rD' In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri P strojih in napravah na krovu. KONFEKCIJA VITTADBL^ PETINŠTIRIDESETA FILIALA TRST • Ul. D.nt. 12. vogal Ul. Gonov* (bivii Strukol) Tol**®’* Drovorod XX. aoptombrai IO - T»lafon 96-379 Dežni plašči, površniki, plašči, oble• ke, jopiči, hlače, montgomery itci^ Nafvečfa izbira, nafbolfS^ znamke, najnižje cene* 91 — 3 — 1. aprila 1956 ]e uprave je mlna skuPščina SPZ raanS na razveselJlv Po naiih I°svetnega dela je bila « Iustvih- Očitno •' 01*a Dreti lot; ____ Preur»^Kredo Povsod no Postati, poseb- Po novi preuredbi la ■0 Do ..C, preur log ahtevah novih na- obfamw® no narodno-Venl značaja, stično a^- ^ treba reali-stva še P zna-ti, da dru-da ba km0 Povsem taka, stalno kic zanesliivo in . -Kos svojim nalo- N'so še one trdno in traj^ 9 - "“u biunu in Vaške ?0Varie osrednje bile kftt -anot,e- ki bi Prvo sve\ ze nekdaj, pred Ppravna e V,no v°jn°. prava roč j a la za vsa pod- & Javnega dela, bodisi kulti Prave C5 b°čete tudi pri- gospodarske- etvovanzea Potitično udej bega riPrayzaprav osnov-ka ozil^tvom še manjšin pod? Je šele v Pr" bi? p Zavestnem zamet-ie prouvo* setn zavest, da deta in }n,° društvo zarast in ~ol?n°st prav vse Mariov il odraslih va- IllenieniU!, Vaščank. Na o-več |jot skupščini SPZ je Cftal n «n delegat pod ‘leKO zmntnn vanje v zttlotno pojmovati.’ si se vlada med So^va le stalno, ak- l5r®a skupine itd. %, . lani pa ne pomi-!udi’0nia niore biti član ^ttge v’ j si izposoja ,cl. ali društveni knjižil ^tvo^ ki Prihajajo h *au igrati ping^pong ^tušat °dt. ki prihajajo v 0 Pririredavanja. ati ^ftditve itd. Starej- t)Noveš1nPada nalo8a- da 2° mladino, da v^eha delo nikdar ne tietavščinZaradi možnih dT^noRti sP°rov, nesta-3trte zaradi neza,-le . .Stedanosti itd. tt ‘h C,?°zno ne le na v^ysemzb°rih, marveč th*ti seiaK o na odbo- m 1 tč t,,iladz°rnega od-2* itd ^ tcritiko član-VezSes .v zvezi pa <• 3iii„vs',r z fei tudi priPada dru-C',Se?n narf al0ga bdeti ^ to iavWr ”aS° ŠOl° in živlJenjem> Prii^111, m,T~“ nele mla' arveč predvsem mar’ Staršem- oče-Po>Coateram- Zato je dazo«trebno' da jasna za- jdč 1,ivašAPrav vsak va' * .°drasp, anka. dorašča-v b v .ln že prileten, tji st„zIezi je bil na _. iw '« Ul rv~' diti in^mi sprejet iill kon^točilen sklep. tšam° treba ure' -e ? Ptačevanja bC*tliega ^Vse uprave C re^ društva. Le 6ra ’ ie po P'ačuie člana-Vic en čia^tnoma polno-To ,Z.Vsemi Pra- ahjaZavest Pravice -w , ■ ki~n ima takoj Seoan apravi’ Poseb-Jri n-Joč, J* dobi, odgo-uaenarno žrtev 10*^0 ^ Prispevek za na vasi. Žano po- lteC Je na v skuabs°tut: ^>1 hr'.° društveni 5S 'Tn akt. ena najvaž- '' Sa vi0^e sPloh naj- SJS f?rP!)„dyu^vu- s izterjevanjem i. K H in soo da mu mu ^ d"v°Je soodgo ^v^ePjemiavnosti- Za-lbairttOst.r?!h velikih od- Osti Ki" ^f«tnZatadi afa3nika in Jt^tU ,že potrebne ta' ba ' kot1Unaniu Je ?eb v Je n« e omenje- Sajboha, tem mestu ni zrelih vašča- S\ t alhoSHePretrgano S{^ C 'deta in po-LC Ja «mra itak X ^bho IU tvent od-N n1 ahov i Pridobiva-M'Je UDonadzor-ro>roTra> denar- 8ejjda Se na prvi S ^loči tn?0 občnem bšl-te >estn^‘ htagajni-to *iah dmi. Seveda iA?tefaHlh °k°- ji ?oSSn° turi? L naj Je ear- ah društve-k\^M v,°8ovornnPa tudl’ la8ainn z odbo nAd°llwkom te iz- vSSj, Mbi'*“ 4el° dfcina ima r°dejnih po- k ctanstvu ° društvenem banreč 's p°večini se ' "?«» f-° mknSe Vedno pogreš-%rini. da more biti ,-‘“e8adrtluj.oči elan pro-igralci rtUStva’ i’ J‘ pe-v' 1 «... ^ UT/lTVlolro te, w.c' dramske družili J^‘klorno t-l :______ | sledic razen že omenjene. 1 Nele da se blagajniki vez-bajo v finančnem poslovanju, kar jim koristi bodisi pri morebitnem zadružnem ali sploh gospodarskem življenju, pa tudi osebnem. Predvsem društvo, ki ima nekaj sredstev, si lahko uredi vse svoje poslovanje, si uredi bolj privlačne društvene prostore, lahko poskrbi mladini za kako igro, ki jo nabavi v izpodbudo, pripomore k nabavi novih knjig v knjižnici itd. Kot krono in zaključek v daljni perspektivi vsej delavnosti si zastavi nalogo društvu preskrbeti kulturni dom, kjer ga še nima. Seveda se mora z ureditvijo članarine in blagajne dobro urediti tudi druga društvena uprava, predvsem gospodarstvo, a pogosto tudi knjižnica itd. Neštetokrat ni urejeno niti tajništvo, ker ni denarja niti za sejni zapisnik, za poštnino tid. Predvsem pa se omogoča s tem izvrševati ena osnovnih obveznosti, ki jo je skupščina SPZ ponovno poudarila, namreč zahteva, da društva plačajo tudi članarino SPZ, kar je že davno predvideno v pravilniku ln raznih skupščinskih sklepih, kar so pa doslej le redka društva izvrševala. To je zelo stvarna zahteva, ki je kulturni ljudje ne morejo omalovaževati po zrelem premisleku. Prosvetna društva imajo vsak hip potrebo, da se na nekoga obračajo v svojih potrebah po pevovodji, režiserju, pri svojem sodelovanju z drugimi prosvetnimi društvi, t, j, pri sodelovanju, ki je vedno bolj globoko in polno spodbud za lastni kulturni dvig in razgledanost. Kako naj društva zahtevajo, uslug, če pa ne izvršujejo svojih obvez do nase o-srednje kulturne ustanove, ki tudi sama potrebuje sredstev, če naj v redu vrši svoje naloge. Sicer pa že same upravno-politične razmere zahtevajo vedno tesnejšo medsebojno strnjenost, kot je n. pr. u-pravna zahteva po dokazu delavnosti, ki bi je bržkone le malo prosvetnih društev zmoglo na svojo pest, brez naslonitve na svojo društveno matico. To se je dalo doseči le s tem, kot je skupščina odločila s svojim soglasnim sklepom, da društva že v svojem društvenem imenu poudarijo svojo povezanost z matico. Po vsem tem je kot na dlani jasno, da je nešteto stvarnih in zelo trdnih razlogov, ki silijo, da društva dokončno urede svoje poslovanje, in po sklepih skupščine SPZ začno z novim, bolj naprednim in bolj razgibanim društvenim poslovanjem, in dobri učinki bodo kaj kmalu, najkasneje pa ob letnem obračunu, očitni. Z. JELINČIČ V prosvetnem društvu «Škamperle» prednjači svetoivanska mladina Pevski zbor, steber društvenega delovanja = Doseženi uspehi in načrti - Harmonikarji, dramska skupina in težave za ustanovitev telovadnega odseka Poteklo je deset let odkar je bilo ustanovljeno sveto-ivansko prosvetno društvo «Slavko Skamperle». Delova' nje društva v teh desetih letih je bilo dokaj intenzivno in vsestransko in priča nam, (ba Svetoivančani vredno nadaljujejo prejšnje tradicije. Komu ni znano, da so se tudi pri Sv. Ivanu postavljali trdni temelji naši kulturni dejavnosti, da so tu živeli in delovali ljudje, ki imajo obilne zasluge za čvrsto rast naše prosvete? Pri Sv. Ivanu se je tiskala prva številka dolgoletnega tržaškega dnevnika «Edinost». V tamkajšnjem narodnem domu je bilo središče kulturno-prosvetnega delovanja pri Sv. Ivanu. V vseh razdobjih je Sv. Ivan dal ljudi, ki so nam vsem v ponos. Slavko Škamperle je bil tudi tu doma in prav je, da si je prosvetno društvo izbralo ime po njem. Slavko je žive! in deloval v dobi, ko so se nad našimi kraji zgrinjali najtemnejši oblaki v zadnjih desetletjih, ko je bil zločin že samo biti rojen Slovenec, ko je bil še hujši zločin biti naprednih misli, lil tak je bil Slavko; eno in drugo. Tih in skromen, a delaven kot mravlja. Slavko je zbral okoli sebe tudi skupino mladih fantov in jih doma ob klavirju poučeval petja, vmes pa so bili pomenki o tem in onem, o delu med ljudmi. In ko je nad nami zagrmelo, je nekega dne sredi avgusta prišla vest, da je Slavko v zaporu umrl. Pevski zbor PD »Škamperle«, ki (a vodi skladatelj Ubald Vrabec. Na robu zapisnika občnega zbora SPZ Vredno je, da zabeležimo na robu zapisnika občnega zbora SPZ ugotovitev enega zborovalcev: «Se nobeden občni zbor Slovenske prosvetne zveze ni bil tako mlad, kot je letošnji.'« Ob tej ugotovitvi smo se ozrli po dvorani in zares, med mnogimi znanimi obrazi starih preiskušenih prosvetnih delavcev so bila na gosto posejana, mlada, sveža lica. Mnoge smo videli prvič na takem -zborovanju, četudi se njihovih obrazov spominjamo z nastopov folklornih skupin ter pevskih in tamburaških zborov. Zato jih nismo vseh poznali po imenu■ Med njimi pa smo videli dvajsetletna prijatelja Sergija in Feruča od Sv. Ivana, še mlajšo Iren-Ico z Opčin in še druge. Najmlajša delegatka pa sta gotovo bila šestnajstletna Tatjana iz Skednja in Inko iz Barko-velj. Pomirjeni moremo reči vsem tem mladim prosvetnim delavcem pesnikove besede: aBodočnost naša je zdaj v vas, mladinih Seme, ki ga je Slavko zasejal pri Sv. Ivanu, je obrodilo obilen plod. Njegovo delo se nadaljuje. Prosvetno društvo, ki nosi njegovo ime, se je ustanovilo kmalu po o-svoboditv-i ob sodelovanju nekaterih preostalih Slavkovih tovarišev. Po desetih letih de lovanja z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je v zadnjih mesecih društvo z obnovljeno vnemo in življenjskostjo vrglo na delo. Z zadovoljstvom u-gotavljamo, da v društvu deluje dokaj mladih. Naša želja je — v kar tudi verujemo — naj bi iz njih vzrastli zdravi in kleni značaji, kakršen je bil naš Slavko. V prosvetnem društvu delujejo zdaj pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Ubald Vrabec, harmonikarski zbor, dramska družina ter odsek za odbojko in namizni tenis. Pripravljajo odsek za telovadbo, kar si mladina vroče želi, ter urejujejo knjižnico, ki bo v kratkem začela poslovati. Glede telovadbe so še ovire zaradi pomanjkanja potrebnih naprav in vaditelja. Obnovljeni pevski zbor je nastopil že večkrat in vsakikrat žel velik uspeh, tako na prireditvi cb otvoritvi novega sedeža, na Prešernovi proslavi, v radiu, na proslavi 8. marca itd. Zdaj se vadi za nastop v koprskem radiu. Pod mojstrskim vodstvom svojega pevovodje pevsiki zbor lepo napreduje. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je v zboru največ mladih sil. Toda mladina se ne udejstvuje samo pri pevskem zboru; vsemu društvenemu življenju in delovanju daje svoj prispevek in mladeniški pečat. Mimogrede naj omenimo, da ima prosvetno društvo «S. Škamperle« naj mlajšega predsednika na našem področju. Nekaferi odborniki so tudi zelo mla-di, delavni in disciplinirani. Lani v oktobru je društvo priredilo šahovski turnir ter slikarsko razstavo domačega slikarja M. Bambiča, ki je lep-o uspela ter razstavo daril, ki jih je društvo dobilo na raznih turnejah v prejšnjih letih. V delovanje prosvetnega društva moramo uvrstiti tudi prosiavo stoletnice slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu, ki je bila leta 1954 in je nad vsfe uspela, kljub raznim oviram in težavam. Tudi za družabnost skrbijo pri Sv. Ivanu. V ta namen je društvo priredilo lepo u-spelo silvestrovanje, družabni večer ob 50-Ietnici svojega pevovodje, v oktobru pa ples ob otvoritvi novih prostorov. Društvo sledi dogodkom in je budno v obrambi narodnih interesov Slovencev. Tako je interveniralo zadnje čase zaradi namestitve italijanske pomočnice v slovenskem otroškem vrtcu ter v vprašanju imenovanja novih ulic. V načrtu imajo zdaj kulturni večer, na katerem bodo nastopili člani dramske skupine z enodejanko ter pevski zbor. Prav tako nameravajo prirediti razne izlete ‘ svojih članov, kakor že pred leti. Kakor smo že omenili, so se kulturnega doma pri Sv. Ivanu polastili fašisti, po zadnji vojni je bilo spet tam središče delovanja prosvetne- ga društva do zloglasne resolucije leta 1948, ko je društvo ostalo brez sedeža. Nato se je društvo zateklo v barako na stadionu «Prvi maj«, katero pa je uničil požar, ki je uničil tudi vso opremo in inventar društva, knjige in klavir. Končno pa so prišli do novega sedeža in lepih prostorov na stadionu «Prvi maj«. Čeprav je bilo društvo brez sedeža, se je odbor redno sestajal in z izleti obdržal stike s člani .Ti izleti v razne kraje Jugoslavije so o-stali vsem v naj lepšem spominu in si jih še želijo. Prav tako bo pri Sv. Ivanu ostal živ spomin na razne turneje pevskega zbora po Jugoslaviji cd leta 1945—1943, Uspehi pevskega zbora in sploh vse prosvetno delovanje pri Sv. Ivanu pa so tesno povezani z imenom pokojnega skladatelja in pevovodje Venturinija, ki se ga bodo pri Sv. Ivanu vedno in s hvaležnostjo spominjali. WALTER FLOOTE .J S Koroškega Prosvetno društvo »Božidar Kolarič« v Hrvatinih je ustanovilo ljudsko univerzo. Prvo predavanje je imel sadjarski strokovnjak iz Kopra Anton Flego o vinogradništvu ;n sadjarstvu na področju Milj-skih hribov. Sredi aprila pa bo predaval Srečko Vilhar o zgodovini delavskega gibanja v Miljskih hribih. IZ ŽIVLJENJA PROSVETNIH DRUŠTEV Kaj delajo V Padričah Pevski zbor v Padričah se pod vodstvom svojega pevovodje Svetka Grgiča vadi za nastop v tržaškem radiu. Pevci redno prihajajo in so zelo disciplinirani. IZOBRAŽEVALNI- TEČAJI DOLŽNOST PROSVETNIH DRUŠTEV V poročilih, ki so bila pre-čitana na zadnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, smo med podatki, ki kažejo .razveseljiv napredek slišali tudi take podatke, ki nas nikakor ne morejo zadovoljevati. V mislih imam predvsem majhno število predavanj v paših prosvetnih društvih. V vsej poslovni dobi je enajst predavanj bore malo, da ne rečem — nič. Menim, da smo dolžni spregovo-rtci odkrito besedo tudi o naših neuspehih in pomanjkljivostih. Oglejmo si najprej natančnejše podatke o teh e-najstih predavanjih, ki nam bodo služili pri iskanju poti za izboljšanje. Predavanja je prirejalo, bolje priredilo le sedem društev, in sicer je bilo dvoje predavanj le v Prosvetnem društvu »Andrej Cok« na Opčinah; po dve predavanji so priredila društva v Lonjer-ju, v Sempolaju in v Skednju; po eno predavanje so imela društva v Križu, v Barkov-ljah ter »Tržaško prosvetno društvo*. Četudi nam premajhno število preaavanj ne more biti zanesljivo merilo zanimanja naših članov, je vendarle značilno, da so bila kar štiri predavanja z zdravstvenega področja. Poročila o posebnem zadovoljstvu poslušalcev teh predavanj nam potrjujejo našo tezo, da je zanimanje za tovrstna predavanja na pp-vem mestu. Tri so bila predavanja »Memorandum v teoriji in praksi«. Premalo! Vse bolj bi se morali naši ljudje v podrobnosti seznaniti z vsemi določbami memoranduma in posebnega statuta, ki je močno orožje v naših rokan za obrumbo naših narodnih in kulturno-prosvetnih pravic. Z vzgojnega področja sta bili le dve piedavanji, po eno predavanje je bilo o steklu, o humorju. Spričo take suše se naši predavatelji niso mogli pritoževati, da so s predavanji preobremenjeni. Naštetih enajst predavanj je imelo sedem predavateljev: en predavatelj tri predavanja, dva predavatelja po dve predavanji; vsi ostali pa vsak po eno predavanje. Že iz navedenih podatkov je možno sklepati, da ne leži krivda za majhno število predavanj niti na zvezi, niti ne na njenih predavateljih, ki bi se radi odzvali na številnejša vabila društev in bi se ob večjem povpraševanju po predavanjih vsekakor dalo povečati tudi število predavateljev. Razvoj delovanja naših ljud-sko-prosvetoih društev gre predvsem v umetniško smer, kar se kaže v razmahu pevskih zborov in drugačnih glasbenih skupin, dramskih družin in folklornih skupin. Četudi ne razpolagam s podrobnimi podatki, sem prepričan da mi bodo knjižničarji naših društvenih knjižnic pritrdili da si bralci izposojajo predvsem leposlovna dela, medtem ko ostaja poučno čtivo v knjižnih omarah. Iz tega sledi, da je izobraževalna smer ljudsko-prosvetnega dela, ki se more izvajati v glavnem s preda-_________________________T. G. (Nadaljevanje na ti. strani) V Lonjerju Tudi pevski zbor P. d. Lo-njer-Katinara se pod vodstvom pevovodje Justa Lovrenčiča vadi za nastop v radiu; dramska skupina pa se uči trode-janko #Stari grehi«, ki jo bodo priredili verjetno v maju doma in v drugih vaseh. V Dolini V Dolini bodo ustanovili tamburaški zbor. Pevski zbor, v katerem je zdaj precej novih mladih članov, pa se pripravlja za nastop v radiu. V Bazovici Iz Bazovice je prišla razveseljiva novica, da bo spet o-živel pevski zbor «L’pa». Glede na lepo tradicijo bi bilo res nerazumljivo in čudno, če se ne bi bazovski pevci več oglasili. zračiti prostore, da bi sveži zrak pripomogel k oživljenju dejavnosti tega društva. V Trebčah Pevski zbor v Trebčah, ki šteje zdaj nad 70 članov in ga vodi pevovodja Oskar Kju- ku, ki so ga imeli pretekli teden. Zato upamo, da bomo lahko kmalu pozdravili kak javni nastop $tandrešcev, ki so nas pred leti večkrat presenetili s svojimi nastopi na prostem. Tudi sedaj nekaj pripravljajo. Pravijo, da bi se der, se redno in marljivo va-jradi zopet pokazali na odru. di za koncert, ki ga bo prire- Sposobnost za to so že pokazali in verjamemo, da letos ne bo šlo poletje kar take dil v Trebčah sredi aprila. V Štandrežu Pri Sv. Jakobu Prosveta- dru-vo »Ivan Cankar« pripravlja nastop naših najmlajših v starosti od 4 do 11 let, ki bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« v nedeljo 15. aprila. Marljivi dečki in deklice, kii bodo nastopili z enodejanko, pevskim zborom, recitacijami, s kolom in harmonikarji, nam pripravljajo prijetno presenečenje. Steverjanu Pri »Tržaškem PD» Tržaško prosvetno društvo pa še vedno spi zimsko spanje. Zima, vsaj tako se nam zdi, je ze mimo, zato je upati, da se bodo pri tem društvu zdramili. Morda bi bilo potrebno odpreti okna in pre- Za štandreško prosvetno društvo «Oton 2upančič» ne bi smeli reči, da spi, saj je eno izmed redkih društev, pri katerem se število članov veča in vsi redno plačujejo članarino. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je zadnje čase nekoliko popustilo na prosvetnem področju, pri čemer pa moramo vsekakor u-poštevati precej objektivnih težkoč, k^ jih ima društvo. Predvsem je tudi pri njem, kot pri drugih, problem društvenega prostora. Imajo sicer precej veliko sobo, ki pa je v zimskem času posebno v tako hudi zimi, kakršna je bila letos, neuporabljiva in v njej ni mogoče prirediti nikakršnih manjših prosvetnih večerov ali zabav, niti pevskih vaj. Prav teh zadnjo zimo ni bilo, toda -pomlad je tu in pričakovati bi bilo, da se bodo pevci in pevke spet zganili. Toda pravijo, da starejši še vztrajajo in bi radi peli, mladina pa da je postala precej nedovzetna za vabila pevovodje in gre raje »pohajat« kot k vajam. Morda bi bilo potrebno, da se odborniki bolj pozanimajo za mlade člane zbora in jih zopet navdušijo za lepo zborovsko petje, ki v Standrežu ni zamrlo niti v najhujših časih fašizma. Menda so prav o tem in še o drugih problemih društva razpravljali člani odbora prosvetnega društva na sestan- Nekaj opazk o občnem zboru SPZ mimo. Koristna pobuda v občini Diuača Svet za prosveto in kulturo pri občinskem 'odboru v Divači je predlagal ustanovitev posebnega sklada ((Srečko Kosovel«, v katerem naj bi se stekala vsa sredstva v prosvetne namene. Iz tega sklada bi potem nagrajevali najboljša prosvetna društva in kulturno-prosvetne delavce. Med Zapatuco in Santa Feom me je v tovornem vagonu ujel vlakovodja. «Hej, ti — poberi se!» se je zadrl in segel z roko v zadnji žep. Nisem čakal, da bi potegnil revolver in dokončal kletev — pognal sem se na steno in odskočil. Potem sem z razbitim kolenom krevljal ob železniških tračnicah skozi razbeljeno mehiško ravnino. Proti večeru sem prišel do ilovnate kolibe in velikega skladišča. Nad kolibo je visel napis: cAdmini-stracion del ferrocaril — uprava' državnih železnic». Vstopil sem. V viseči mreži je ležal šef uprave državnih železnic in instinktivno zgrabil revolver, šele ko je videl, da nisem razbojnik iz Sierre, me je sprejel s prisrčno mehiško gostoljubnostjo. Bil je vesel, da po dolgem času spet vidi belca. Ze nekaj mesecev je stanoval sam s petdesetimi Indijanci, ki so spali v skladišču in delali na progi. Kmalu sem sedel pred kosom mesa in porcijo gra-ha. Nato sva se pa z do-nom Antoniom lotila sladkega čaja, ki sva ga iz velike posode srkala s srebrno cevko. «S čim se pravzaprav u-kvarjate?t me je vprašal don Antonio. Spomnil sem se napisa nad kolibo in ne da bi trznil, odgovoril: *Železniški inženir sem... zgradil sem progo Berlin — Madrid». Don Antonio se je vljudno in spoštljivo začudil: «0, sehor, potemtakem sva pa kolega. Pod mojim vodstvom so zgradili veliko Pacifiško železnico, ki pelje skozi vse Združene države. Gotovo jo poznate». «Si, serior, naturalmen-te... to se razume samo po sebi...« sem rekel in se nisem pozabil spoštljivo začuditi. Don Antonio je žalostno vzdihnil: «$koda... tukaj bi potrebovali zdravnika...! Prejšnji jo je popihal pred štirimi tednh. «Imenitno, kakor nalašč!* sem vzkliknil. «Prav-zaprav sem jaz zdravnik. Medicino sem študiral v Heidelbergu, Parizu in Sa-lamankn. Sef je navdušeno poskočil: «Bi hoteli prevzeti mesto zdravnika na naši postaji?* .Si, sehor, to se razume samo po sebi*, sem odvrnil s prepričljivo hladnokrvnostjo. V kolibi je bila majhna pregrada. «Zdravniška soba...* je rekel don Antonio svečano in odpri vrata. Dvignil se je prah in po mrežah so se razbežali pajki. ■ Strokovnjaško sem mrscil čelo in pogledal eno izmed zaprašenih steklenic. «Prvo je uporabljal vaš Delovanje ASK „S. Gregorčič' Akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« iz Gorice je v preteklih mesecih Letošnji občni zbor zveze, ves mladosten, je bil zelo pozno. Zdi se mi, da še nikoli ni bil tako pozno, in sicer zaradi obolelega tajnika in ker se izurjni odbor zveze ni odločil prej kot za 11. marec, ko naj bi bil občni zbor. Po uvodni predsednikovi besedi so delegacije pozdravile občni zbor. Po teh pozdravih se je pričelo pravo delo. Poročila so bila kot vedno surbno pripravljena in sestavljena. Po vseh poročilih je predsednik otvoril debato. Debata se je sukala le okrog pevskih zborov. Dva dirigenta sta bržkone i* razumljivih razlogov, ali pa tudi ne, opustila vaje pri zborih in jih ne učita več. Slišali smo tudi, naj bi dirigenti bili profesionalci, naj bi dirigenti bili plačani itd Morda so delegati mislili, da bi kar občni zbor rešil to zadevo in jim poslal novega dirigenta. Prosvetna društva so glede teh zadev samostojna in si sama izbirajo vodje zborov, prosveti bo to prav, Taka vprašanja pa ne spadajo na tak forum. Taka vprašanja so interna zadeva društva in se rešujejo na skupnih sejah, če jih drugače ni mogoče. Res je škoda, da so težave pri naših zborih, ki so res hrbtenica našega kulturnega življenja. Čudno, da ni nihče mislil na delo dramskih skupin, knjižnic, telovadnih in drugih odsekov. Ce imajo pevci prostor za vaje, bi tudi knjižnica imela omaro za knjige, bi tudi lahko deloval šahovski odsek, odsek za namizni tenis itd. V teh pa- nogah prosvete se ni nihče gla........................... oglasil, da bi načel tudi to vprašanje. Na terenu manjka delavcev, manjka ljudi, ki bi te panoge prosvete vadili. Mladina je še boječa, ne upa si nastopiti, ima premalo prakse. Saj smo videli na obenem zboru, ki je bil sicer zelo pomlajen, da so se mladi prav malo oglašati in da so nastopali bolj starejši. En sam delavni človek na bazi lahko oživi društveno življenje v katerikoli panogi, ni potrebno za to plačilo ali profesionalizem. S profesionalizmom pa moramo enkrat za vselej Končati, ker profesionalizem hromi vse delo na terenu in naša prosvetna društva morajo skrbeti, da dobe na bazi ljudi po možnosti iz svoje srede, študente, učitelje, u-radnifce itd., ki bi bili voljni delati v društvu. Morda bi bilo lepo, da bi se spomnili nove reprezentativne knjigarne, ki je sedaj v mestu, kjer si po mili volji kupiš slovensko knjigo ali kaj drugega, kjer vidiš v izložbah slovenske ‘knjige, ki ne zaostajajo za knjigami v drugih jezikih, to so uspehi, ki smo si jih pridobili Slovenci v našem mestu. Sola je bila vedno šola in vedno ostane: »bela kreda, črna tabla in rjave klopi*. Tako najbrž misli marsikdo, ko trga hlače po naših »učilnah zidanih*. In vendar je šola mnogo širši pojem, kot ga lahko spoznamo iz razreda, kajti ona je nujno tudi odraz kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja našega življa. Tudi naša šola ne sme ostati le šola, ampak mora postati naša šola. Nisem se strinjal s tovarišem, ki je mislil, da bo šolsko poročilo morda večje, bolj statistično. Ni zveza poklicana za to, da bi govorila splošno o učiteljih, u-čencih Ud., ampak je prav, da je referentka podala svoje poročilo le splošno, kar lahko vsak sam pove o šolah v našem kraju. Morda bi bilo tudi na mestu, da bi se kdo našel, ki bi kritiziral mestno topono-mastiko, odnosno, da bi razpravljal o vprašanjih, ki jih obravnava dr. Dekleva na sejah mestnega sveta. To vprašanje je sedaj zelo aktualno in bi bilo zelo u-godno sprejeto, če bi kdo že predlagal imena primorskih velmož, po katerih naj bi se imenovale nekatere ulice in trgi našega mesta. Občni z bori naj bodo manifestacije naše kulturne zavesti in mišljenja, zato naj bodo tudi manifestativ-ni in naj pokažejo našo kulturno zrelost. M. P. pokazal precej aktivnosti. Dijaki so imeli tri dobro obiskana predavanja o taborništvu, letalstvu in razvoju iazz-glasbe. Največ zanimanja je bilo za zadnje predavanje. Namiznoteniška skupina je priredila dve tekmovanjj proti namiznotenistom iz Sovodenj. Prvo tekmo so gregor-čičevci dobili le z eno točko razlike, v drugi tekmi pa so izenačili. Za mesec april imajo gregorčičevci bogat program. Nameravajo prirediti še nekaj predavanj. V soboto, 7. aprila bo predavanje visoko-šolca Filiberta Benedetiča o ruskem književniku A- P- Čehovu. Poleg predavanj pa nameravajo prirediti še Kosovelov večer. Šahovska in namiznoteniška skupina bosta nastopili proti Tržačanom. Največ dela pa imata folklorna in dramska skupina. Delo članov teh skupin je morda najmanj vidno, ker so potrebni dolgi meseci vaj preden lahko nastopijo. Nekateri kritiki vidijo potem le nekaj nastopov, ne pomislijo pa na težke, kakšenkrat celo dolgočasne ure vaj. Maja meseca bosta nastopili obe skupini, tako folklorna, ki vadi že nekaj mesecev in ki 3o izvajala nekatere jugoslovanske narodne plese in dramska, ki že več kot mesec dni vztrajno vadi neko zabavno igro. V folklorni in dramski skupini je zaposlenih okrog trideset članov kluba, ki pridno in skoraj vsak večer zahajajo na sedež. Tu sc vrše namreč dvakrat tedensko folklorne, dvakrat tedensko pa dramske vaje. Ob sobotah ima klub razna predavanja, prost je le četrtek, ko se vsi porazgubijo po raznih lokalih, da sledijo televizijski oddaji »Odnehaš ali nadaljuješ«. Kot vidimo je delovanje gregorči-čevcev zelo plodno. Lahko bi. bilo še bolj, a zaradi številnih težav se morajo dijaki zadovpljiti s tem kar imajo sedaj. --------------- Kulturna razgibanost naših koroških bratov/ V nedeljo 18, marca sta v Bilčovcu na Koroškem priredila lep pevski koncert pevska zbora PD «Bilka» v Bilčovcu in pD «Gorjanci» v Ko-mari vesi. Koncert, katerega se je udeležilo veliko število občinstva, jugoslovanski gen. konzul ter predsednik SPZ, je bil ponoven dokaz marljivega dela koroških prosvetnih društev in zborov. Poleg drugih pesmi sta o-menjena pevska zbora zapela nov venček koroških narodnih pesmi v harmonizaciji znanega koroškega pevovodj Pavla Kernjaka, ki ga tudi naše občinstvo dobro pozna iz uspelega gostovanja koroških pevcev lani v Trstu. Prav gotovo bo tudi novi venček koroških narodnih pesmi postal last vsega slovenskega naroda in upamo, da ga bomo slišali tudi pri nas. Za razvoj knjižnic na Primorskem V nedeljo 18. marca je bil v Ljubljani redni občni zbor Društva bibliotekarjev in knjižničarjev Slovenije. Med drugim so razpravljali o stanju in potrebah ljudskih in študijskih knjižnic. Predstavniki primorskih knjižnic se bodo ponovno sestali v aprilu in podrobneje proučili vprašanje knjižnic na Primorskem. Dramska sekcija in orkester kulturno-prosvetnega društva iz Postojne sta 17. in 18. marca v Kulturnem domu priredila igro Frana Govekarja «Rokovnjači», ki je spisana po romanu Josipa Jurčiča. Pri obeh predstavah je bila dvorana nabito polna. predhodnik proti kačjemu piku,* mi je razložil šef, cdrugo za zlom kosti, tretjo pa proti prebavnim težavam*. “In kaj je uporabljal v drugih primerili?* «Zmesal je prvo steklenico s tretjo, ali drugo s prvo, kakor mu je pač katera padla v roke*. Takoj mi je bilo jasno, kakšen ptič je bil moj predhodnik. Hvala bogu, Indijanci so bili krepkega zdravja, don Antoniu pa niso ta grenka zdravila nič kaj dišala in se je branil moje zdravniške pomoči. Tako so prešli v miru trije enolični tedni. Tedaj se je pa pripetil vznemirljiv dogodek. Prišel je neki Anglež s svojo mlado soprogo ,ki je ležala na nosilih med dvema konjema in tiho stokala. «Morate mi pomagati, ker nadaljnje poti gotovo ne bo prenesla*, je rekel Anglež, ki je imel dva dni in pol od nas veliko posestvo. Oblil me je znoj. «Kaj se je zgodilo?* sem vprašal. «Strašns bolečine ima v želodcu.* je odgovoril Anglež. «Zdi se mi, da ima vnetje slepiča in da jo boste morali čimprej operirati. Toda, za božjo voljo nikar ji tega ne povejte, ker se operacije in sploh rezanja strašno boji*. «Vnetje slepiča... Operacija...!* je veselo vzkliknil don Ahtonio. clmenitno, kakor nalašč! Sreča, da imamo tako dobrega zdravnika! Dovolite don Wal-terio, študiral je v Heidelbergu, Parizu in Salaman-Ici*. «Tako enostavno pa tudi ni*.- sem se upiral. *Ni-mam nikakršnih instrumentov. Saj je ne morem operirati z navadnim lovskim nožem... jaz ne prevzamem odgovornosti...! Naj pride zdravnik iz Za-patuce*. Zdravnik iz Zapatuce je bil drobcen in suh človeček s kozjo bradico. «Ste prinesli s seboj instrumente za operacijo?* sem vprašal takoj po pozdravu. «Si, sehor. naturalmente, to se razume samo po sebi*. mi je odgovoril trdo in zviška. Njegov prihod mi je spet vlil poguma. cPrimer je zelo resen, gospod: kolega*. sem rekel. «Delati bomo morali zelo previdno*. «Bomo videli.* je odgovoril ponosno in na svoj malomaren način. Po pregledu sva šla za kolibo in tu mi je povedal svojo diagnozo: kimate prav. gospod*kolega, to je vnetje slepica.* Pogledal me je globoko v oči. sOperacija je nujna*. Zadržal sem dih. "Toda,* je nadaljeval «Primer je tako težak, da bi morala poklicati na posvet tudi dr. Rodriqueza, našega znanega kolega iz Majica*. Tako se je tudi zgodilo. Don Antonio je naredil s svojim morseovim aparatom čudež in drugi dan se je s svojim letalom pripeljal dr. Rodriquez. S seboj je prinesel zložljivo operacijsko mizo in velik zaboj instrumentov. Pregled in nato posvetovanje za koliko. Skupna diagnoza: vnetje slepiča in brezpogojna operacija. Mlada žena je ležala na operacijski mizi. Previdno sem se ji približal z narkozo. Prestrašeno me je pogledala. «Kaj me boste o-perirali?* «Da,* sem odvrnil razdeljen na štirinajst volilnih okrožij, ki so označene s številkami od I. do XIV. Generalni vladni komisariat Je na zahtevo in predlog šovinističnih strank območja okrožij tako določil, da bi bilo čim bolj Onemogočeno izvoliti Slovencem odgovarjajoče število svetovalcev njihove narodnosti. V mestu pa so predvsem delavske okraje razdelili na tri do pet okrožij z očitnim namenom, da bi onemogočili izvolitev svetovalcev delavskih strank. Tako so dodelili okrožju De vin-Nabrežina poleg Slovenskih vasi tržaške občine še na pr. del Grete in seveda vsa ezulska naselja. Slovenskim vasem tržaške občine, Bane, Trebče, Gro-pada, Padriče ter predmestju Marija Magdalena Zgornja in Lo-njer so dodali še dele Kolonje, Rojana in Rocola. Delavski o-kraj Sv. Jakob pa je razdeljen kar med volilna okrožja IX., X., XI., VI. in VIII. Okraj Vrdela Je razdeljen na okrožja XIII. in XII. Okraj Skorklja je med okrožja H, m. in IV, O-kraj Greta na nabrežlnsko o-krožje, okrožje Trst II. in III. Okraj Kolonja med okrožja IV., XII., XIII., okraj Rocol med o-krožja XIII in XI. itd. m •sic T % -vx \ m \ Bi Naš tede pregled —>• Lov in divji lovci na Pivki Posebno znane po divjem lovu so bile vasi Stara vas, Žeje, Palčje; najbolj pa Jursce - Zadnje jerebice in kotorne so s Pivke pregnali fašisti Tako se imenuje reka. sedaj 1 ti Javorniku in Snežniku. Ti | pri svojem delu večkrat do- tudi Sentpeter na Krasu; to gozdovi se razprostirajo do Na osrovi tega zakona o izvolitvi pokrajinskega sveta je Vladni generalni komisar. / odfokom st. 83, določil naslednjo preglednico območij volilnih okrožij za izvolitev pokrajinskega sveta v Trstu; Volilno okrožje Devin-Na-brožina, ki obsega občine Devin - Nabrežina, Repentabor, Zgonik in nasledr>’e kraje ob-de' Grete, Grljan-Miramar, čine Trst: Baršovlje, Kontovel, Prosek, Sv. Križ in Opčine; volilno okrožje Milje, ki ob- ime ima tudi pokrajina, ki meji nekako z raztokom reke. Troje imen torej, katerih vsako pomeni svoje. Jaz mislim na pokrajino Pivko in o njej bom govoril, nekoliko pa se bom dotaknil tudi reke Pivke. Pivka je bila z Brkini in metropolo Ilirsko Bistrico pred Italijansko okupacijo del Notranjske, t. j. Kranjske dežele, ne pa Primorske, kamor jo po ne vem kakšnem ključu prištevamo sedaj. V Postojno so hodili fantje na nabore iz Senožeč in celo iz Delnic na Hrvaškem; v njih ni nobenega na-silja le .gozdar, ji žive v njih: V gozdovih bujno rastejo jelke, bukve, smreke in razrito drugo drevje. V teh gozdovih sta vsa divjad in zverjad, ki ju pozna Slovenija, le ruševca, planinskega zajca in gamsa tu ni bilo, sem zapisal zato, ker je preteklo leto slednjega u-prava Gojitvenih lovišč nasadila v Snežniku; dobro bi bilo, da bi ga še v Nanosu, kjer ima, mislim, vse pogoje za življenje . Ogromni gozdovi so bili bil v zadnjo plat. Zato pa so divji lovci cesto po Celhar-jevi zaslugi sedeli v zaporu pred fašizmom, so se napred- r bi, da očuva lepote pivke svo- ni domači lovci družili v lov skih družbah s strogimi poslovniki in pravili ter si mno- .in .se pokorili za svoje grehe.’ go prizadevali za napredek Nekaj posebnega so bile) in dvig lovstva. Bili so naro- zgodbe iz božičnih noči, ko so v mesečini čakali pri sadnih sušilnicah zajce. V takih nočeh so vedno iffihajali v podobi zajcev škrati, a tako veliki kot ovni. Nobena šibra se jih ni prijela, pa čeprav so lovci tudi po pol kilogra ma smodnika nasuli prednjače. Samo o divjih pra šičih mi ni mati nikoli pripovedovala. Najbrž jih ni bilo. Jaz sem prvič zasledil divjega prašiča na Pivki 1927. leta nad Kočami v Sicah, prve-, . , , „ "j ga, okrog 80 kg težkega, pa davčno upravo ,v bolnico, na last kmetov. Na sredini Piv- gem lenil jele leta 1930 j ke je Mio veleposestvo dvor-j stan Jjudje vedo povedaUi Brkinov. Iz istih krajev so last veleposestnikov, le ma-hodili ljudje v Postojno na' le obrobne parcele bile sodišče ,s takimi ali podobni- mi opravki so šli tudi v Ljub- re žrebčarne Prestranek z gra ljano, nikoli pa v Trst, ki je ščino, gospodarskimi in sta-bil središče Primorske. I novanjskimi poslopij. 2reb- Kdor je prvič prišel na Piv- j čarna je štela v svojo last ko ali šel samo skoznjo, se mu | tudi Poček pod Javornikom, je zdela pusta, prazna in pol-i Bilje, pod Nanosom Škulje na revščine, ko pa je spoznal; in pri Postojni Rok a v. Na to njene skrivnosti, se ni več mo- gel ločiti od prekrasne pokrajine. Tako se godi raziskovalcu kraških jam, ki jih je na Pivki vse polno, turistu, ki ima z vseh večjih vrhov prelep razgled na morje in Triglav, tako se godi posebno lovcu. Pivka je obkrožena z ob- sega občine Dolina, Milje in I širnimi gozdovi, posebno pro- Vsako jutro pred Edenovo rezidenco različni PrUtoinost vuliluili uradov 16, člen govori o pristojnosti osrednjega volilnega urada, 17. člen pa o pristojnostih in nalogah okrožnega volilnega urada, 18. člen določa, da ima vsaka skupina povezanih kandidatov pravico, da najkasneje do 12, ure na dan volitev določi dva svoja predstavnika pri osrednjem volilnem uradu. Sl Vsako jutro hodi Irec A, F. Hoche, ki žiVi v Londonu, pred rezidenco britanskega zunanjega ministra Dowmng Street 10, kjer moli za uspeh razorotitvene konference veleposestvo so pošiljali iz Lipice mlada žrebeta na pašo, da so si na trdi kraški gmajni utrdila noge in kopita, in na prezimovanje. Lovišča so bila last veleposestnikov. Za njihovo urejanje so imeli nastavljene na Dunaju izšolane strokovnjake, pomagali pa so jim domačini. Lovišča so bila zelo bogata, posebno s srnjadjo. Na ravninah je bilo mnogo poljskih jerebic. Poskušali so z nasa-ditvijo fazanov in kuncev, a se niso obdržali. Love so pogosto prirejali in vabili nanje kneze Windischgraetze. Za gonjače so jim bili delavci. Imeli so posebne lovske vozove z 20 sedeži. Od psov so gojili predvsem istrske goniče, v manjšem številu pa nemške kratkodlake ptičarje. Ker malemu človeku zakonit lov ni bil dostopen, je cvetel v obrobnih vaseh pod gozdovi divji lov. Posebno poznane po divjem lovti so bile vasi: Stara vas pri Postojni, Žeje, Palčje najbolj pa Juršče, vas, ki jo pozna vsak partizan, če je partiza-nil na Primorskem, ker so skozi to vas vodile vse partizanske poti v Loško dolino in naprej proti Babnemu polju jn Staremu trgu ob Kolpi na osvobojeno ozemlje Bele krajine .Zaradi divjega lova ni iz teh vasi v žrebčar-ni nihče dobil zaposlitve, niti drv ne stelje. Tako je bilo vse do konca prve svetovne vojne. Spominjam se, kako je takoj po prvi svetovni vojni, ko so prišli fantje in možje domov, prišel izpod Javornika, i/. Počka, lovec Celhar, visok ko hrast, k mojemu očetu in mu rekel; «Janez, dovolj mi je tega, jaz grem v pokoj, ker pokajo falotje po meni z vojaškimi puškami in ni mogoče več vzdržati. Dokler so pokali s šibrami, je še šlo. Te mi je doktor Kocmut iz Postojne populil iz zadnjice, ako so bile globoko .drugače pa kar žena*. Res je, zvesti cesarsko-kraljevi lovec jih je da je bilo nekdaj na PivKi mnogo močne jelenjadi, ki jo nato popolnoma izginila. Pozneje jo je veleposestvo Snežnik nasadilo iz Karpatov v svoje obore. To so bili močiti jeleni ,ki pa so svojo moč po križanju z alpskimi jeleni, ki jih je uprava veleposestva nabavila iz strahu pred degeneracijo, izgubili, Da je bilo nekdaj na Pivki mnogo več srnjadi kot danes, je zelo verjetno- Brez dvoma so nedotaknjeni gozdovi, skoro še pragozdovi, živalim močno prijali,- ker so imele tu dobro zaščito, hiane v vsakem času v izobilju in vse pogoje za razplod. Volkovi so pobrali slabotno in za življenje nesposobno, Kar pa je bilo za življenje in razplod zdravega in krepkega, je imelo zdravo potomstvo. Pa še nekaj je bilo včasih na Pivki, kar izumira. HeKa Pivka, ki izvira v bližini Bača in teče preko skoraj vse pokrajine in se izgublja pod zemljo v Postojnski jami, le bila polna rakov in. • rib. V vasi Grobišče so imeli iz rodu v rod poklicnega ribiča, ki je imel v zakupu nboiov. Rake ln ribe je prodajal na trgu. Kadar je na Cerkniškem, Petelinskem in Palškem Jezeru voda poledenela ,je bila Pivka polna divjih rac. Bilo je tudi precej vder, vsako leto so kašno uplenili. Pri Stari vasi je v večjem deževju bruhal močan izvirek, ki je poplavljal travnike ter se izlival v Pivko. Stan ljudje se spominjajo, da 80 morali ob upadu vode obvozno na kuluk pobirat ribe, da ne bi povzročile smradu. Rib so pobrali toliko, da so ^jih solili v kadeh. In danes? Gornji tok Pivke je skoro vedno brez vode, v strugi pa raste taka trava, da jo kosijo. Mlini in žage stojijo ob strugi brez dela in razpadajo. Pivka teče le še po nekaj dni na leto ob velikih nalivih, sicer je struga brez vode. Ribe in raki so v gornjem toku popolnoma izginili. Stari ljudje menijo ,da si je po nekem potresu voda našla pot pod zemljo in je zato ni več na po-vršnje • Po Italijanski okupaciji, a čeni na Lovca in so nosili značke Slovenskega lovskega društva. S fašistično oblastjo je bilo teh družb konec. Slovenski lovci so morali utihniti do konca druge svetovne vojne, do osvoboditve Primorske. Fa-svojej gisti so organizirali Dopola-voro in pod njegovim okriljem usmerili lov v dokončno uničenje vsega, kar leze in gre. Pod njihovimi streli so končale zadnje jerebice in kotorne, kolikor se niso u-maknile visoko v skalovje Nanosa in Vremščice. Radi so prirejali večerje, za katgre so nastrelili ptic pevk in drugih, kmetijstvu in gozdarstvu koristnih ptic ,od . kosa, slavčka, škrjanca do sinice Ti lovci v gozdove sploh- niso šli, ker so se zelo bali volkov. Volkovi so odtulili, z njimi pa so odšli tisti, ki niso imeli p ti nas kaj iskati. Nad poljem in gmajnami je svobodno zapel škrjanček, v grmu se je oglasil slavček, na smreki pa kos s pesmijo na novo se prebujajočega življenja Pivke. Namesto nekdanjih divjih lovcev stopa po pivških gozdovih in poljih pošten slovenski lovec, ki skr- jim potomcem. Ta lovec je ponosen na Pivko in svoj rod. TONE CERNAC Bodo ustvarili nove elemente? Eden vodilnih «lovcev na elemente* in lastnik Nobelove nagrade Glenn Seaborg napoveduje, da bodo znanstveniki v prihodnjih petih do petnajstih letih sestavili ele mente s številkami 102-108 (Znano je ,da je Mendelejev v svoji razpredelnici predvidel samo 92 prvin.) Pri »proizvodnji* teh novih elementov bodo verjetno uporabili metodo vsiljevanja lažjih jeder, ki bodo imela približno atomsko težo neona, se pravi okoli 20, s posebnim akceleratorjem v jedra težkih atomov, recimo urana, in tako dpbili težje prvine. Z vključevanjem lažjih atomov v a-tomska jedra elementov z veliko težo so znanstveniki že proizvedli elemente do atomske teže 101. Dr, Seaborg pravi, da bodo morali biti elementi 102-105 dovolj trajni, če jih bodo znanstveniki hoteli kemično identificirati, prvine 106-108 pa bodo tako naglo razpadale, da bodo lijihov obstoj lahko ugotovili samo po radioaktivnosti. MILAN ŠVAB SOAVE Import — Export sanitarnega materiala PROJEKTIRANJE — MONTA2A CENTRALNIH KURJAV in VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO TRST, Ul. S. GiustO 16 tel. 93-609 želi svojim klientom veselo veliko noč — Gradbeno podjetje KARLO BAN TRST, Ul. Maiolica 1-1 tel. 90-821 projektira in izvršuje raznovrstne objekte, opremlja lokale, gradi stanovanja v kondominiju Zeli veselo veliko noč URAD LESNO SKLAD1SCE TRST — Lesno pristanišče Tele! 44-552 Izven urnika Telel. 92-982 SKLAD1SCE VEZANIH SPLOSC FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA T H S T — Ul. Cologna št. 13 - l el 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES Čeprav je bilo politično dogajanje proti koncu tedna zaradi bližajočih se praznikov morda nekoliko v zastoju, vendarle ni mogoče govoriti o umrtvi sezoni». Zasedanje pododbora OZN za razorožitev v Londonu je prineslo nekaj novih elementov, ki morda nakazujejo nadaljnjo smer razvoja ne le pogajanj o razorožitvi, temveč tudi širšega mednarodnega dogajanja. Bilo je tudi nekaj drugih dogodkov, predvsem še odmevov na moskovsko obsodbo stalinizma, Francozi pa se otepajo z neprijetnim alžirskim vprašanjem. Nemara bi lahko začeli z Alžirom kot enim izmed onih negativnih pojavov v današnjem svetu, ki zavirajo sicer mnogo obetajoči razvoj. Francoska politika se je v zadnjem času znatno razvila, se v veliki meri osamosvojila in zavzela nekaj pozitivnih stališč, kar se je na primer pokazalo v različnosti spre jema, ki sta ga v Indiji doživela Pineau in Dulles. Toda vlogo francoske politike teži cokla nerešenega alžirskega vprašanja — še več, trmastega vztrajanja pariške vlade, da z vojaško silo uredi zadevo, ki jo je moč rešiti le s pogajanji in s priznanjem pravice Alžircev do neodvisnosti in samoodločbe. Ta položaj razumljivo jemlje francoski politiki lep del učinkovitosti, ki bi jo sicer imeta, poleg tega pa o težko-ča že nakazano zbližanje med Francijo in mnogimi državami, ki se aktivno zavzemajo za mir, mednarodno sodelovanje in pravične odnose v svetu. Mnoge države, ki se jim je Molletova in Pineau-jeva zunanja politika dokaj približala, stoje v alžirskem vprašanju nedvoumno na oni strani barikade. Zatiralni u-krepi, ki jih ima v načrtu francoska vlada, lahko ta položaj samo še poslabšajo. Poleg tega v pariški vladi sami ni enotnosti glede politike do Tunizije; tako poročajo, da se Mendes France upira pošiljanju novih čet na alžirsko ozemlje, medtem ko socialisti nihajo med politiko mirnih pogajanj in popuščanjem pred pritiskom kolonialističnih krogov in samega generalnega guvernerja Lacosta. Molletova kapitulacija glede imenovanja guvernerja med njegovim obiskom' v Alžiru se še zdaj občuti Velika škoda, notranja in svetovnopolitična, pa bi bila ko bi se zaradi teh nesoglasij razšla vlada, ki je sicer že pokazala, da zna dati Franciji novo politiko,, bolj primerno njeni vlogi in med narodnemu položaju. Nekoliko razočaranja je v Franciji verjetno povzročilo dejstvo, da sovjetska delegacija na zasedanju pododbora za razorožitev ni podprla skupnih francosko-angleških predlogov zn razorožitev, izdelanih med Molletovim obiskom v Londonu. Po pohva lah Mochovega načrta v sovjetskem radiu in tisku so mnogi pričakovali pristanek Moskve na francpsko-angleški načrt. Toda prvič ne gre rn tem več za originalni Mn choo načrt ,drugič pa se so,-vjetska politika očitno giblje n drugi smeri — v oni ki jo je nakazalo že dopiso vanje med Eisenhouierjem in Bulganinom. Dejansko kaže novi sovjetski razorožitveni načrt sorodnost z mnogimi ameriškimi stališči: določeno upoštevanje Ei senhower'eve zamisli letalskega nadzorstva in predloga o eposkusnih področjih* ter opustitev zahteve po prepovedi nuklearnega o-rožja, kar bi bilo verjetno prepuščeno kasnejšim časom. Z načelnega stališča pomeni seveda novi sovjetski načrt zlasti glede zadnje točke oddaljevanje od želje praktično vsega človeštva. Na drugi strani pa ustvarja resno možnost dvogovora z ZDA, medtem ko so mnoge ameriške rezerve glavna ovira za sprejem francosko-angleškega načrta. Zdi se, da lahko pri'obeh glavnih velesilah ugotovimo željo po nadaljevanju dvogovora in obenem d°jal ^ no pripravljenost, da 0 sicer precej postopnim P°P ščanjem prispevata k razV£ ju tega dvogovora it 'z njave vljudnostnih hraL in precej vsaksebi s}°*e. načrtov v približevanje a jestranskih mišljenj. Go pa je prav iskanje vs možnosti za sporazum, ^ ■JJIUU V I fiuitjovi.. | J GO* morda spočetka B‘e 1 „ stranskih stvari, edina da, ki obeta napredek sežnejšim sporazumom normalizaciji razmetr, ^ To splošno tendenco tovnega razvoja je oC utr, ernl n-nn 9-iti t.ILfii **** i*. ral opaziti tudi — (t, ki je opustil dosedanje ^ go stališče, da je jati reševanju orednost pr , red vprašanja preanon e r(. mi ostalimi svetovnvm^^ šanji in da ne Prc 1 dok H’ ti pogajanj z ta ne pristane na ^ po Adenauerjevih že 1° ’ |j. glede na to ,da to n #j stično stališče dejan** izdajalo velike -želje, d se Nemčija res zdru*' šel svetovni razvol Adenauerja, tako da ^ kancler prisiljen, če r tel le preveč zaostat,'a2got!11' vati vsaj povezavo r rov o razorožitvi z nemškega njem, seveda po možnosti la po rrtu‘v *(iž0fQ. način, da bi lahko ^gfn vanje veljalo za vse> jpfgj jo pa bi bilo treba oborožiti... orn.lj(nl Da je lahko t0 “"„einF Adenauerjevo stahs , ^ tr no, če bi dobilo P° ^jo-hodnih velesil, sm0 ,c čfr rili že zadnjič. Ven (tldi zgodilo, ^ijjtič blž slej to ni kaže, da se časi vih zahtev, ki *° ^ D* kirale razgovore ,o -(jsr umikajo razdobju figa presojanja ^ $e hodnonemšk i kancler rerjetno moral za . , . t • lUi ne * ne sovjetski politiki ^ fl tfH i e oo ceamj- kv{ j- , Kongres v ^cfnerje^. trenutne takttčne tem--x + *e n &n.O *• . -Ufi ki s jala. t\ongres - ' usftl*,!¥ V temveč za trajno ”. . rgn1 ki se bo čedalje , j, zunanjepolitično tudi ideološko u*d(irtje ^ je premagal do*e « tislovie med Bt$ 1 . tislovje med Qestl ,,,tr0!L - mir in stalinsko . pri 'teoriji |t vojn, dokler obstoj it ližem. Z ugotovit^ t„U se razmere na rtt’ ^ spremenile, da se alil°' p je sil toliko pre . ' gel f vojna nikakor 1 je - tzbežna, temveč . traina sem mogoča “ vsem mogocu - je jt» ljubna koeksistenca, m p la nova sovjet- ,jo. tudi ono načelno ji je doslej manj* f, f Pravkar n"10 ‘lob BORIS PAH°R: . ^ Mesto v za j,, CEčiA TRŽAŠKA Trat-Ul. »v-I Telefon *7' IM P L X 1*0 TRST, ULICA C. B ATT ISTI STE V Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT *s» UVAŽA: Vsakovrstni ln$. drva za kurjavo, gradbmii matorial i z v * liMjJ tnkslil, knlnni°,n°>ttoi In raznovrsta jf SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE K°MPt- Mehanična delavnica in črpalka benci0* SIMlf; MAKIJ in BKHMABlb* OPČINE - Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele Marko. njem, r Postavil Anto-' ki se hoče iz-strokovnjaka s ezavno vpraša- mn v nfem letu '!lJuh atli »IH'.ln Ra ,(tn krait v,n*i I« i °di>J u °k hujsko 5?X0ril: «411 0_DELU mednarodne zveze mladinskih hotelov Zveza omogoča mladim turistom ogled zanimivosti raznih dežel Zv eza šteje 1.037.958 članov in razpolaga z 2.992 mladinskimi kjer je bilo predlanskim več kot enajst milijonov nočnin ^v*n(AaiG,Ve2a mladinskih ktmc" leta L 36 imela ob dinjah - samo 54 mla- Urediirs„h°teiQV' Lam pa s° Ute , na£taljnjih deset preti*. ,aa da i" solska HljuSVe4*na «Odnehaš ah ** ‘»L*v** PoPolm>ma podob-‘Hjt,,. j8ki predstavi. *** ,(1de| S8rn pr' "jej skorai NT’.sai učenci sami 15odf,ilt° S,rok"vno komisi-'"otjj av’ "e manjka pa tu-'n seveda Mike Bon- čenzo EsposHo, uči- viziji. Vistni red nagrad je sicer enak in zaračunavajo se tudi v lirah, ki pa imajo samo simbolično vrednost. Prične se s prvim vprašanjem, ki velja 2,5 lir in se konča z najvišjo nagrado 2500 lir. V resnici pa se denar ne izplača, temveč prejme dijak s 40 lirami nagrade dve dobri oceni, zmagovalec z več kot 320 lirami štiri dobre ocene in še 9 v izpričevalu. Za vse nadaljnje «zmage» pa učitelj zmagovalce se posebej nagradi s knjigam1. Posnemanje televizije se zdi na prvi pogled kaj malo resno, vendar je v resnici znatno pripomoglo k poglobitvi u-čenja, saj se vsi z veliko resnostjo lotijo učenja in so v izredno krttkem času obvladali predmete, za katere so običajno potrebni tudi dolgi meseci. Luciano Ros-Anto-iz-v ga požga-pa je oklevanju : «410. leta« ls*l do dveh do-ker je ie prej ‘‘govoril na prva Vprašanja z napnvedoval-‘a Šolska izdaja nadaljuješ« lah-Postavlja, Raj le ittlsi':vts.en Luciano Rossi ‘if» V festijp.^^nfvenik«. ki Vh '"Htu * lzreden matema- Ptedme.tP!Vrh l<,RH pa v , najboljše re- »I8'81' r- ’V - TRST, Pl. Galolli 24 Olajšave pri plačilu želi veselo veliKo noč iheii i. m *ta v !,v‘v,i pot,ze‘ bi 'ski sobi pridno poslušala radio, da SDai ka‘ noV,c Metka Je *e na p0‘ krat, Mark0 pa S1 n* dal m,ru Naen' r#žl *e sunil svojo sestro, ki se Je zelo je*Ha, ali Marko je hitel: SESTANEK M SKHKŽH KMETIJSKE MflBMNE IN PKODJUIE ZflOHEGE Napredni kmetje in strokovnjaki o številnih problemih našega kmetijstva -• Zadruga ima v načrtu med drugim tudi ustanovitev strokovnih tečajev, štipendiranje dijakov, organiziranje poučnih izletov itd. V ponedeljek so se na Sedeju Kmetijske nabavne in piodajne zadruge v Ul. Ugo Fc-scolo 1 zbrali na vabilo upravnega odbora razni naši kmetijski strokovnjaki in napredni kmetje, ki so se skupno s člani upravnega odbora pogovorili o nujnih problemih tukajšnjega kmetijstva in o potrebnih ukre-pii. za obstoj in razvoj kmetijskega gospodarstva na našem področju. Na tem prvem sestanku so se dotaknili vseh vprašanj, o posameznih problemih pa niso podrobneje razpravljali, kar je povsem umevno, saj je za to potrebna globlja proučitev. Vsekakor pa je bila izmenjava misli zelo koristna in so bile v plodnem razgovoru nakazane nekatere smernice za prihodnje delovanje v prid tukajšnjega kmetijstva. Ob zaključku razgovora so prisotni imenovali pripravljalni odbor, v katerem so trije kmetijski strokovnjaki, zastopnika kmetijskih organizacij' in tajnik zadruge. Pripravljalni odbor ima nalogo, da ustanovi kmetijsko strokovno komisijo, v kateri naj bi bili zastopani tukajšnji kmetijski strokovnjaki in napredni kmetje. Komisija, ožino proučevali razna vprašanja kmetijstva, imeli tečaje in predavanja ter dajali napotke zadrugi in kmetom. Po pozdravni beseH' predsednika je tajnik zadruge na kratko omenil razne probleme tukajšnjega kmetijstva. Poudaril je važnost strokovne izobrazbe in zadružništva, problem kmečke m'sdine. raznarodovalno politiko in raz-laščevanja, konkurenco tujih pridelkov, visoke cene raznih potrebščin in gnojil ter vpliv, ki ga ima na kmetijstvo splošna kriza Pri tem je omenil važno vlogo, ki jo ran in bi jo še bolj mora'a imeti zadruga v obrambi in za razvoj našega kmetijskega gospodarstva. V ta namen, je zaključil tajnik, ima zadruga v načrtu ustanovitev strokovnih tečajev ter predavanj in strokovne knjižnice, poučne izlete, strokovno izobrazbo svojih nameščencev in ustanovitev primernih štipendij dijakom, ki imajo veselje do kmetijstva in učenja agronomije. Vse to je seveda povezano z zmogljivostjo zadruge in njenim nadaljnjim razvojem. Sledila je plodna diskusija, v kateri je bilo govora o posameznih panogah kmetijstva, ki so najbolj primerne in donosne na našem področju, o intenzivnem obdelovanju zemlje, o živinoreji in mlekarstvu, o vinogradništvu in vinarstvu, c zadružništvu, ki je v nedavni preteklosti igralo važno vlogo in prispevalo k razvoju našega kmetijskega gospodarstva, o domačih pridelkih, ki se uveljavljajo na trgu kljub hudi konkurenci, o potrebi strokovnega ti«ka. predavanj v radiu in strokovnih tečajev, o vprašanju mladine, o kmetijskem nadzorni-štvu. o razlaščevanjih za industrijsko pristanišče itd. Iz diskusije je bilo razvidno, da je treba vsa ta posamezna vprašanja, ki so ve'ike važnosti. temeljito proučiti in pristopiti k delu, ker so zelo pereča. Pri žitu in drugih takih rastlinah, ki jih sejemo na ši-rej, da raztrosimo seme kolikor mogoče enakomerno po roko, je prav, če se moremo poslužiti sejalnega stroja. Pri okopavinah (krompir, koruza i. dr.) pa si lahko pomagamo na druge načine. Koruzo na primer lahko sejemo s strojem ali pa tudi na roke. V zadnjem primeru pa jo moramo tako saditi, da pride seme v jamice, ki so enakomerno in dovolj oddaljene druga od druge. Povsem napačna je pa setev koruze na široko, kot je pri nas tu pa tam še v navadi. Koruza je rastlina, ki potrebuje na vse strani dosti prostora in med rastjo okopavanje in osipanje z vprežnim orodjem. Setev na široko pa temu ne odgovarja, ker se rast- line zaradi neenakomerne razdalje ne morejo dobro razviti, in je kasnejse obdelovanje otežkočeno in drago. Koruzo moramo sejati v vrste, ki so dovolj narazen in v vrstah v jamice, ki morajo biti vsaj 50 cm vsaksebi. Razdalja vrst se ravna po velikosti koruzne vrste. Pri navadni koruzi naj znaša vsaj 60 cm, pri drobni pa najmanj 50 cm. V ta namen njivo dobro poravnamo in nato razčrtamo z razčrtal-nikom (markerjem), s katerim napravimo v določeni razdalji potrebne brazdice. da zaznamujemo vrste. Njivo lahko razčrtamo tudi počez, da dobimo na križiščih mesta za saditev. Tako sejana koruza se najbolj ugodno razvija in daje veliko lepše pridelke, kot če jo sejemo »po starem* STEVERJA1V Letošnja zima nas je hudo prizadela; posebno pa to občutimo sedaj na pomlad, ko bi morala biti vsa spomladanska dela na polju in v vinogradu že opravljena, pa lahko rečemo, da z njimi še nismo niti pričeli. Mnogo zemlje, posebno na dolnjem kraju v Valerišču imajo nasi kmetje onkraj meje, zato bi bilo nujno potrebno, da obmejne oblasti čimprej odpro blok na Uklancih, ki je bil v zimskem času zaprt Vsi ti drugorazredni bloki bi morali biti zaprti kvečjemu od 15. decembra pa do 1. marca, kajti dela na polju so v marcu že v polnem teku Doslej pa je blok na Uklanc;h se vedno zaprt in kmetje morajo prehoditi 20 km, da pridejo preko bloka v Števerjanu do do svojih zemljišč onkraj meje, kar je nepotrebna zamuda dragocenega časa, posebno če računamo, da se je delo letos na polju zelo zakasnilo. Domače prosvetno društvo, ki je bilo pred dvema letoma zelo aktivno in je s svojimi prireditvami na prostem «Med borovci* privabilo ne samo okoličane, ampak tudi mnogo Goričanov ter celo Kraševce, je zadnje čase po- pustilo. Čeprav nima več na razpolago omenjenega prostora, bi vendar lahko to poletje le pripravilo za ljubitelje naše odrske besede in pesmi, kako prireditev, ki bi jo vsi radi pozdravili. Mladina sicer obljublja, da se bo zbudila in da bo v bližnji prihodnosti obiskala Brice onkraj meje in pri njih nastopila s komedijo «Tiso-čak v telovniku*, s katero je pred časom žela toliko uspeha v domači vasi. Seveda bi morali Steverjanci svojim bratom pokazati tudi svoje pevske sposobnosti, saj imajo zbor »Briški grič*, ki je že marsikdaj zelo lepo zapel, pretekli mesec so se pevci ponovno zbrali, ugotovili, da je zima za nami in sklenili, da bodo zopet začeli z vajami. Občni zbor posojilnice v nedeljo v Doberdobu Redni letni občni zbor Kmečko-obrtniške posojilnice v Doberdobu je napovedan za soboto 7. aprila, odnosno ob drugem sklicanju za nede. ljo 8. aprila ob 10. uri dopoldne v prostorih posojilnice. Vabljeni so člani, da se zbora udeleže v čim večjem številu. Izobraževalni tečaji (Nadaljevanje s 3■ strani) vanji in branjem poljudnoznanstvenih del, daleč za u-metniškim izživljanjem naših prosvetarjev. Četudi hočgmo to smer še nadalje razvijati vse više in više. si moramo vendarle zastaviti vprašanje o potrebi poglobitve izobraževalnega dela, ki se mora izkazati najprej v izdatnem povišanju števila predavanj. Ob razprSvljanju o majhnem zanimanju za predavanja imajo mnogi kot razlog radio ki da daje ljudem precej poučnega programa. Četudi ne more zmanjševati resničnosti tega dejstva, smo vendarle mnenja, da ne more radijski izobraževalni program biti zadosten, zlasti v današnji dobi silnega napredka na vseh področjih znanosti, ki tako izrazito izpreminja tudi način življenja sodobnega človeka. Ljudsko-prosvetna društva niso dolžna dajati našemu ljudstvu le umetniške vzgoje, temveč mu posredovati tudi čim več izobrazbe. Tega dela se morajo lotiti pogumno, četudi bodo pri tem naletela na nekatere težkoče, predvsem, posebno spočetka, morda na manjši odziv poslušalcev. Seveda mora biti tako delo načrtno in ne da se le tu in tam priredi kako predavanje brez vsakega sistema. Naša društva bi morala postati nekake majhne ljuaske univerze. Nekoč so imela naša m’adinska društva v svojem delovnem programu redna tedenska predavanja, ki so zelo dobro uspevala in so bila vedno dobro obiskana. Ali bi danes ne mogli na preizkušeno pot? Ali bi ciklus zanimivih predavanj ne pritegnil članstva naših društev? In tečaji? Lanski gospodinjski tečaj v tonjerskem prosvetnem društvu je uspel. Zakaj ne bi poizkusili še v drugih društvih? I'vo loma sem podčrtal, da je bila tretjina lanskih maloštevilnih predavanj s področja zdravstva. To nam vsekakor kaze. da bi zdravstveni tečaji v naših društvih u.-peli. Ljudski prosve-titelj pa mora iskati način, da bo pritegnil h koristnim predavanjem ljudi tudi tedaj, oe taka predavanja niso »v modi* in no «vlečejo», kot se o-bičajno reče. Prosvetna društva bi se morala zavesti svoje odgovornosti tudi na izobraževalnem področju. Odbori vseh naših društev bodo morali o tem problemu resno razmisliti in razpravljati ter s pomočjo prosvetne zveze obnoviti svojo dejavnost tudi na tem zapuščenem področju. T. G, Bopfsi Iz naših krajev Dolga zima je hudo prizadela našega kmeta. Delo na polju je zaostalo in «edaj se je treba dvakrat potruditi, da se zamujeno nadoknadi Druga leta ob tem času je že vse cvetelo, letos pa so še redki mandeljni, ki so že v cvetju. Pritožbe potnikoviz Bazovice/ Gropade/ Trebč in Doline To, kar mislim danes napisati. ne tiče samo nas iz Bazovice, temveč tudi vseh tistih iz Padrič, Gropade, Trebč, kakor tudi iz Doline, ker kakor čujemo. tudi tam ni stanje, o katerem mislimo danes spet spregovoriti, nič boljše. Gre se vedno za podjetje »Autovie Carsiche* o vprašanju ravnanja s potniki, točnosti odhodov itd. Vsi se spominjamo še tistih časov ko je podjetje «Autovie Carsiche* ali bolje g. Ferjančič, prevzelo dolžnost prevoza potnikov Velikonočni običaji nekoč in danes V davnih časih je človek menil, da sledi zimi poletje. Ponekod pravijo se danes cvetni nedelji poletna nedelja. I-me pomlad je šele iz zadnjih stoletij. Najstarejše slovensko ime za pomladni ča« je vigred. Velikonočno prazniki pomenijo. Konec zgolnje tr začetek prave zelene pomladi. Predvsem jo napoveduje cvetna nedelja, ki ji Istrani rečejo cvetnica, pri nas oličn ca. \ Sloveniji (Štajerska. Kranjska) nosijo to nedeljo blagoslovit butare zelenja, pri nas pa olične veje. Z niimi piini-sejo po povratku na dom pomlad in njene čase. Kdor od nje faranov. Razen tega verskega smisla pa je v streljanju čeprav redko kje (na Pohorju) ohranjen njegov prvotni smisel: odganjanje čarovnic. Temu podobno sredstvo je tudi raglja (klopotec, ropotulja, drdračka). Danes je raglja v službi cerkvene liturgije in nadomešča v velikem tednu zvonove. Po starodavnem običaju mora človek stopiti v mladoletje prerojen in čist. V ta namen se mora umiti z blagoslovljeno vodo, ki ima o veliki noči veliko čarodejno moč. Ko na veliko soboto zjutraj zvonovi spet zadonijo, veruiejo. da te- fantov priteče z blagoslovile-1 če takrat povsod blagoslovlje- Zq pravilno setev Civilizacija se kaze povsod le tam, kjer bi bila najbolj potrebna je ni. Ne vidim je v našem gospodarstvu. Tako je rekel še mlad gospodai ki je že prehodil nekaj sveta in se rad ukvarja z zemljo. Te nje-gove besede se nanašajo na naglo prilagajanje novim raz-meram v obleki, opremi, hrani itd., ne pa v kmetovanju. Možu na moremo oporekati in prav ta zaostalost, ta veliki nedostatek. ki nas gospodarsko močno biča. tolikokrat poudarjamo in svetujemo da se tudi v tem in predvsem v tem civiliziramo.' Ce ni dovolj delovnih rok se je tieba poslužiti boljšega orodja in strojev; če je nasa zemlja tako močno izčrpana, ji moramo pomagati in v ta namen poskrbeti za večjo in boljšo količino gnoja; če je seme tako velikega pomena za dosego boljše letine, je treba temu posvečati večjo pozornost. In tako dalje. Tudi način setve je pri nas na splošno zastarel. Staro pravilo »kakršna setev, takšna žetev*, pa je še vedno veljavno. Setev žitaric na široko (z roko) je proti načelu naprednega kmetovanja, ker ne razdeli semena enakomerno in v pravilni razdalji ter ga ne pravilno zagrne; tudi zahteva preveč semena To so važni pogoji za dobro uspe vanje rastlin, bolj važni, kot pa si to mislimo. Na to je treba gledati pri vseh npš»h kmetijskih rastlinah pa naj so žita okopavine ali krm»ke rastlt ne. Največjega pomena je to- no butaro prvi domov rn da živini jesti od butančnega zelenja, tega živina ho, praviio. naiurnejša. V Dravski dolini teko z butaro trik'*t okoli domače hiše, da bo sreča pri hiši. Z leskovim šibjem iz butar ženejo živino prvič na pašo; pri nas oljko navadno vtaknemo nekam v hišo. da ne bo ognja, ali pa napravijo iz nje križce, ki jih priTdijo na hišna ih hlevska vrata. Z brinjem kadijo po sobah in gospodarskih poslopjih in odganjajo nesrečb, coprnice in bolezen. Kraševci pri‘rdiio oljčno vejico na vsaka vrata, da bi obvarovali vse, kar je za vrati. Veliko noč imenujejo na Štajerskem in v Prekmurju vuzem. v Istri vazem, v okolici Trsta ozetn; beseda naj bi izhajala iz glagola »vzeti* Vuzem je praznik, ko po dolgem postu smemo vzeti in u-živati meso. Krščanska cerkev je prevzela mnogo starih pomladanskih običajev, jih po svoje preobličila in jim dala verski .-.misel. Ako pogledamo v stare, deloma še danes ohranjene smisle in namene, vidimo, da je v njihovem jedru odganjanje in uničevanje zlih duhov in pospeševanje rasti in rodovitnosti. Med prvimi takšnimi sredstvi je velikonočni hrušč kot star in preizkušen obrambni lek. V Prekmurju imajo čarovnice o veliki noči veliko moč in odvzamejo kravam mlečnost. Zaradi t**ga fantje na velikonočni četrtek pokajo s težkimi biči in tulijo v mlečne piskre (lonce), da bi s tem pregnali škodljive čarovnice. Drugo takšno po njihovo u-činkovito sredstvo je streljanje z možnarjl na velikonočno nedeljo opolnoči, drugod (na Štajerskem) pa pri velikonočni procesiji. S temi streli o-znanjajo vstajenje Gospodovo in dvigajo svečano razpolože- na voda z veliko čarodejno močjo. Stari Kranjci so se na veliko soboto umivali s tekočo vodo, da bi se jih vse leto ne lotila kuga. se jih ne prijele pege ali razne bolezni, o-ziroma da bi jih ne pikali komarji in drug mrčes. Po dolgem štiridesetdanskem postu — kot so se ga držali nekoč — se velikonočne jedi posebno priležejo. Po starem običaju so poglavitne velikonočne jedi (pirhi, gnjat, potico) spekli in skuhali na ognju, ki so ga bili zakurili z blagoslovljenim cerkvenim ognjem. Na veliko soboto popoldne nosijo v jerbasih jedi ali »žegen* v cerkev k blagoslovu. Na Dolenjskem nese na- vadno velikonočni »žegen* blagoslovit domača hči, ki je godna za možitev. Po blagoslovu pa skoraj povsod po Sloveniji dekleta med seboj tekmujejo, katera bo prej doma. Tisto dekle, ki prvo priteče od blagoslova domov, se bo se v istem letu omožilo. Med velikonočnimi kruhi in pecivi poznamo pri nas guba-nice, pinco in menihe. Se je v spominu stara kranjska aleluja, to je jed iz posušenih zrezanih ali stolčenih in na svinjski juhi skuhanih repnih olupkov. Aleluja nas spominja velike lakote l, 1529 na Kranjskem, ko so ljudje o veliki noči tega leta jedli same repne olupke. V blagoslovljenem velikonočnem kruhu tiči čarodejna moč. Tudi živini ga ponekod dado, da se bolj redi. Zelo stara in nad vse pomembna velikonočna jed >e jajce — ta naravna podoba rodovitnosti in izvor življenja. Trdo kuhanim in rdeče barvanim jajcem pravijo pirhi. Barvana in okrašena jajci imenujejo pisanice ali pisanke in tudi rumenice (v Prekmurju). Razne velikonočne igre izražajo veselje mladine nad po-mlgdi0 in ponovnim vstajenjem narave k življenju. Prvo mesto zavzemajo igre s pomladanskimi jajci. Nekatere od teh iger so bile v davnih časih povezane s skrivnostnim prerajanjem zemlje in s čarodejnimi obredi v poljedelstvu. Že stara igra je velikonočno trkljanje s pirhi. Pirhe tudi sekajo z novcem. Eden daje sekati, drugi pa mora z dogovorjenim številom zamah-ljajev pognati novec v jajce. Ce zadene, je jajce njegovo, če ne, vzame lastnik pirha novec. Pri nas sekajo tudi pomaranče. Te in druge velikonočne o-bičaje poznajo le še starejši Tržačani, ker so vas’ močno pod vplivom me«’s in njegove civilizacije. A vse, kar je resnično bilo in se dogajalo, je bilo izraz vsakokratne stvarnosti. VRH Mladina zvesto hodi k pevskim vajam. V zadnjem času je k moškemu zboru, ki je v svojem petletnem delovanju precej napredoval, pristopilo še pet novih pevcev, ki redno in točno prihajajo k pevskim vajam. Čeprav .majo v začetku precejšnje težave, kar je razumljivo vendar verjamemo, da jih bodo premostili in da bodo s svojimi mladimi glasovi doprinesli še k večjemu uveljavljenju zbora. na omenjenih progah. Vsi se še spominjamo, s kakšnimi prevoznimi sredstvi je začel izvajati to obveznost. Prav tako se se dobro spominjamo načina, kako je to svojo obveznost izvrševal, zaradi česar je prišlo do neštetih protestov z naše strani (glede točnosti, prenapolnjenih avtobusov, čakanja itd. Od tega časa je minilo polnih 10 let, vendar se način prevoza potnikov ni v nobenem pogledu izboljšal. Iz omenjenih vasi odhaja vsako jutro veliko število ljudi v mesto v službo. Vsi se morajo predstaviti ob določeni uri na svojem delovnem mestu, ker v nasprotnem primeru izgubijo eno ali več ur dela. Drugi spet, ki imajo službo izven mesta, morajo takoj ujeti drugo prevozno sredstvo, ki odhaja ob točno določeni uri. Vsakemu izmed nas je torej čas zelo dragocen in vsakdo od nas zaradi tega računa na točnost odhodov. Tega pri podjetju »Autovie Carsiche* ni. V Bazovici n. pr. se zbirajo avtobusi, ki prihajajo iz Trebč, Gropade in Peska. Značilno je, da podjetje ne smatra za potrebno, da določi vsakemu avtobusu svojega sprevodnika, temveč i-majo po dva ali celo trije av-tODusi po enega, zaradi česar motajo avtobusi čakati oden drugega v Bazovici ne glede na vbzni red. 5 ali 10 minut zamude po predvidenem od hodu zanje ni važna stvar. Res čudni pojmi, čudno izkoriščanje delovnih ljudi v času, ko imamo toliko brezposelnih in pri stalno nabito polnih avtobusih. To izkoriščanje opažamo v tem. da se personal. bodisi sprevodnik’ bodisi šoferji pri podjetju stalno menjajo zaradi nevzdržnega stanja. Avtobusi, ki prihajajo ali odhajajo iz posameznih postaj, so tako nabiti, kot sardele v škatli. Na proteste potnikov se jim odgovarja, naj si naročijo taksi, ce se hočejo udobneje voziti. Avtobusi so večidel zastareli vozovi, ki ne odgovarjajo več zahtevam prevoza. Ni dolgo od tega, ko so morali Do- finčani čakati eno uro na cesti, da gredo naprej — ker se je avtobus na cesti pokvaril. Iz Trsta v Bazovico, to niso redki primeri, se vozimo v teh nabito polnih avtobusih do tri četrt ure. za kar se normalno rabi 20 do 25 minut. To nevzdržno stanje s prevozom potnikov se je povečalo še s tem, da imamo v Padr-čah novih 2500 prebivalcev, ki prvi zasedajo avtobuse, tako da smo mi prisiljeni stalno stati v avtobusih za polno plačano vožnjo, kar ne velja za prve. G. Ferjančič bi se moral tega zelo dobro zavedati in upoštevati, da smo ravno mi bili tisti, ki smo mu omogočili nakup avtobusov, s katerimi danes razpolaga, in katerih število ni majhno. Na vse te in še druge nesramnosti. katere dnevno doživljamo pri prevozu, podjetje molči. Napravljenih je bilo že nešteto pritožb na razne forume. Zdi se, da se je cestna policija po zadnji pritožbi prebudila. Toda kdo bo rešil še vprašanje rednega odhoda avtobusov? Nekdo mi je pravil: sami. Zadnjič, pripoveduje. je imel av*obus spet zakasnitev Prišel je sprevodnik. potem ko smo ga v Bazovici čakali 10 minut. Zahteval je listek. Omenjeni listka ni hotel plačati, ker je z zakasnitvijo sam u*rpel materialno škodo, ker se ni mogel predstaviti pravočasno na delu. Mislim, da je po vseh trdih protestih to še edino učinkovito sredstvo. Zob za zob! Mogoče se bo g. Ferjančič, ki tako hlepi po zaslužkih, potem le zbudil in začel izpolnjevati prevzete dolžnosti. Prišla je pomlad in upamo, da bodo z njo prišli tudi lepši dnevi. Naš Kras je bil vedno priljubljen Tržačanom, ker jim nudi dobro kapljico, prigrizek in postrežbo. Ker pa | tudi oni poznajo podjetje »Autovie Carsiche* kot netočno z nedovoljnim številom avtobusov. zaradi česar se morajo prerivati in skoraj pretepali, da pridejo v avtobus, jih to že naprej odbija, da bi prišli na izlet v naše kraje. Kaj ukreniti? Popustiti temu neznosnemu stanju? Bil bi že čas, da se nekdo drugi za to pozanima (naši občinski o-četje) ter zahtevati od občine, da postavi sama redno progo Trst—Bazovica, Trebče—Opčine—Trst—Dolina, kakor jo i-ma danes Katinara. ker podjetje «Autovie Carsiche* za to ni sposobno. Prepričan sem. da bodo v tem primeru dobili polno podporo od nas vsakodnevnih potnikov, kmetov in gostilničarjev. EDEN IZMED POTNIKOV Odkar je bil podpisan videmski sporazum, je pri nas vse bolj živahno. Bi! sem večkrat onstran meje; po cesti sem vedno srečaval skupine ljudi, ki so prihajali v vas in v mesto na obisik k svojcem in sorodnikom. Že navsezgodaj zjutraj čakajo na avtobuse, da se odpeljejo v Trst. Po cest: v Lipico in Lokev kjer je bilo pred podpisom o-menjenega sporazuma skoraj vse mrtvo, je zdaj vse oživelo. Tudi po reški cesti prihajajo vsak dan skupine ljudi iz Jugoslavije, Bazovoi pa gredo prav rali onstran meje, v kraje, kjer imajo svoje znance sorodnike in prijateljp zlasti ob sobotah in nedeljah Pred dnevi so začeli graditi na bloku ob cesti na Lipico novo vojašnico za italijansko obmejno stražo. Bazovci bi radi. da bi bila spet odprta cesta Bazovica— Sežana in da bi postavili tam vsaj dvolastniški blok, ker ’-majo onstran meje v tistem predelu svoja zemljišča, na katera morajo sedaj preko bloka pri Lipici. Vaščan pravijo dovtipneži, da se je takrat najbrž pomotila. A kar je odmerila, le drži: domačinki Pavli Žužek je pr: igri «Toto» naklonila 3 milijone, za kar smo ji vsi hvaležni. Dobiteljici pa želimo, da bi ji dobitek čimbolj teknil. Nič ni čudnega, če je ta razveseljivi dogodek še povečal skomine igralcev po milijonih. Pravijo, da je tudi sreča muhasta, a ne tako kot človeška bitja; ker je nerojena, nesmrtna in brez cilja, le korajžno na lov! Že samo upanje na uspeh je nekaj vredno. Opozarjamo pa. da ie največ vredna tista sreča, ki si jo iz-kujemo sami. Ta je na splošno sicer bolj skromna, a bolj trdna in stalna. Z O O N I K Tudi za nas velja isto, kar so pisali iz drugih vasi: da nam je nenavadna zima preprečila razna izboijševalna dela; da smo utrpeli precejšnjo škodo; da je odpadel zaslužek, ki smo nanj močno navezani, itd. Smo pač pasivna vas, ker nam zemlja ne daje toliko dohodkov, da bi z njimi krili redne izdatke. A možnost zaslužka s- krči in se bo, kot kaže, še bolj krčila. To nas sili, da obračamo zemlji vedno več pozornosti. Je le dobro, da niso njeni viri š» izčrpani. To pomeni, da hrani ona pogoje za večje dohodke. Kdor bo svoje gospodarstvo izboljšal načrtno in v okviru do- ločenega, izvedljivega in tukajšnjim razmeram odgovarjajočega cilja, se ne bo kesal, ker velja tudi za našo zemljo, da kolikor je s pridno in umno roko damo. toliko nam ona vrača. Druga leta ob tem času smo imeli izvršena skoro vsa poljska dela, letos nas to še čaka. Sicer gre predvsem za pripravo zemlje, ker dokler m zemlja primerno segreta, ni v njo položeno seme nič na boljšem. ga okusa brez lovorovega (P naše lojberovega) listja- žaški mesarji so z tj'1” sili svoje velikonočne Troh«’ dobro- te. Letos tega ni. Zima Je ničila to zelenje. Gosp so ga pri žolci zelo P®* ^ le in nekatere zaradi tega lo opustile to kuhanje. lonjb® KRIŽ VIŽOVLjE Le redkokdaj se sreča ustavi pri domovih delovnih ljudi, in če se ustavi, le skromno odpre svojo torbo. Zato Radio Sponza POPOLN USPEH TV edina tvrdka v Italiji, ki Je zaradi dosežene tehnične popolnosti svojega laboratorija in kakovosti prodanih televizijskih aparatov, povečala dobo jamstva na eno leto, vštevši žarnice in katodno cev. Naše znamke: Radio Sponza-Trst lil. Imbnani 14 — Tel. 37-CU ZAHTEVAJTE PRORAČUNE AUTOVOX 17-21-24-27 palcev 90 stop. ADMIRAL orig. amer. 17-21 palcev MINERVA s črnim ekranom 17-21 palcev TELEFUNKEN z ekranom Sight-Savers od 17 do 21 palcev SIEMENS 17-22 palcev 90 stop. GRUNDIG 17-21 palcev in consolle GELOSO 17-21-22 palcev in consolle na .la ussaro" TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- TRGOVINA JESTVIN KAREL ČOK v Lonjerju št. 269 želi svojim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike. Naše enolično življenje so nekoliko razgibali trije dogodki: predavanje nekdanje Leninove sodelavke Balaba-nove, uprizoritev E. de Filip-pa «Glasovi vesti* in nedeljski koncert. Nam sta neob-hodno potrebna pouk in zdrava zabava. Ce nam manjka sposobnih ljudi za prvo, bi jih mogli dobiti za drugo.--Tako bi mladino vsaj delno odvrnili od puhlega izživljanja, ki ne zna ceniti resničnih vrednot. Ni dobro znamenje če vidimo, da je starejši rod razmeroma bolj željan pouka in zdrave zabave kot pa mladina. Premalo se zavedamo, da je to glede na življenjske zahteve in naloge, ki stojijo in bodo še v večji meri stale pred mladino, huda pomanjkljivost. Kai naj pričakujemo od nje. če ne pozna življenja od njegove resnične strani, če se izogiba sodelovanja za gospodarski, socialni in kulturni napredek, če sta ji najvišji cilj lahek zasluzek in brzina Temu vprašanju bi ne smeli posvečati pozornosti le na občnih zborih naših o-sredniih organizacij in ustanov, ampak še prej praktično — na terenu. Morali bi enkrat nehati z vsakoletnim ponavljanjem onega »bi morali to in ono* in to nadomestiti z dejanji — s taksno ali drugačno dejavnostjo na vasi V Trstu imamo sposobne ljudi za eno in -a drugo. Zakaj ne marajo med nas? Takšna je kritika in želja naprednih vaščanov, taksno naj bi bilo delovanje vseh naprednih organizacij in ustanov. Kljub hudi zimi in pomladi smo nase vinograde ze precej obdelali. .Izkoristiti smo morali ves prosti čas. Posebno sta nam zalegla 18. in 19. marec (nedelja in ponedeljek). Sicer ni tako važno, a je le vredno, da zabeležimo tddi to: Na Krasu spada še vedno med velikonočne jedi tudi žolca (župca, žepca). Nekdaj si jo je pripravila vsaka kmečka hiša in tudi danes je mnoge družine pri nas in drugod ne morejo pogrešati. A ni prave- V naši vasi se PrfCel,p°*za. jo posledice hude z'me, , za. za. Na polju je vse de ^ ostalo in sedaj vsi hi J . marljivo opravljajo se v zamujeno poljsko d®*0- c u-ni tudi sedaj zaradi dez) godno vieme. Tudi marsikaterega in starega očaka ni ve nami. Pred tedni smo tu ^ kopali dva. Prvi je bu ^ letni Jakob Grahonja. cer ni bil rojen v Lon) bil je iz Gročane, a se Je 40 leti poročil v Lonjer. dober, miren in spoštova • bila V2-leW* Druga pa je »Sk^ Marija Patič po domače * ^ njava*. Bila je dobra ®oV0|(, ko n ir gospodinja svojim saj je ostala sama, -- ^ manjši od treh ni bil s j(t)e rojen. Da bi preživlja * a(j in otroke, je morala ^ dosti »laških štrac*, »e ([ gih dohodkov v hiši. ^ niso sinovi odrasli, ni Naj jima bo lahka £*°n' gruda! Po vasi ______________ ,, napeljano električno lu '^p. takrat, ko je najbolj ^ na, ne gori. več '** imamo ze * ^ pa smo v temi- to zimo večinoma v ^ di vsak mali veter ra žarnice in potem seve svetijo več. ,nn\et^ Ko ie nekega dne jgjili možakar ljubeznivo eBj,-da je tieba žarnico za ti, ker ne gori, se je °*loput’ nec nanj zadrl in mu ^ v nil kamionova vrata P ff brazom. To menda ,u 1 ^jjn-lika plačanega javnega (j skega uslužbenca in se P staremu možakarju P° -VASCA1* S T I V A Naš kraj, nekdanji Sv. DevinsKi. je bil za iasalfjS|pl> ljanov in mogočnih o* patriarhov pomembno ^ s svojo luko, trgovino. stanom in znamenit0 ^ potjo, kamor so Pr'bayaIisk''' marji iz daljnih s ‘° ftr dežel. Zadnji utrinek ae manja je pomenila oUc £(r. deija v naši starodavn^, kvi. Do prve svetovne ^ so verniki iz vse devin8,^ ^ kanije napolnili cerkev cj stor okrog nje. Tudi ,ifloCOstr’ nja, pač pa je bilo zla* uStr položenje. Mirno in b° lieno ž:vljenje ni tako ^ ns"' živcev kot je to danes- ^e(l vsak dan prinese kal ^eg>-največkrat pa neka) tarsk® kar nas zlasti kot Pr° , vas ne more razveseli ^ sile si prizadevajo- da |(|t kraj spremenile V,*c°WiČ^ najbolj prija naciona interesom. Nas ne pr*aZn8fir če je lazlaščanje ’njonskeI,! dovanje proti lon. HiiU0 *' sporazumu; bolj se 0 jtafib mastema uveljavljati0 (n0' teženj, ki so v naspr<1 z19’! vo zahtevo zgodovine- ^ ^ gospodaiske. ki p0^aS^1ejn'*8 spešno ruši državne n8še^ in zbližuje narode. j r> mnenju pa se mora P p' biti kapitalistični PrfSh (>)*’ di tega je začel *_u.„ uP*| naglo izpodjedal- Zato V’ mo. da pojdejo v v ''Ce)!|o se zgodovina danef j s* - tud> imperia ,|S ti črti kot se • m pf očituj«)0 v v**1 spletkam moramo kDub v vedno v*4'^’: (P1, prispevati tu* ifiiitp in čtt$i Pu ki dn#1* DOBRO ZNANA GOST?' NA »PRI žUPAN^* MIKKO Či>K V LONJEKJU yeli- želi svojim cenjenim gostom vesele in prijetne konočne praznike. MACIM PRŠUTOM. TVRDKA fte&že USTANOVLJENA L. 1866 TRST Planr.il N.Ulovniinl 1, l el. 85010 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik no »m joriea Popolno oprema za kuhinje, jedilnice. ieita*raci|*, iz emajla nerjavečega [inoz.j jekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah. pralni stroji, grelci za rado, hladilniki Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramiko do brušenega kristala Lestenci, tor vseh vrst električnih luči. klasične in moderno obliko POZOR!!! PREDEN NABAVE^ j 0 B I S tlgS T V R D / f R 1 Vesele velikonočne praznike vam vošciio Mesnica JOSIP LOZAR SESLJAN-SV. KRIZ n* ~ *vojim cenjenim klientom vesele velikonoč-^ Pomike. ^®Ui6lTna : . na in mesnica konjskega mesa (V, ŠVAGELJ i,U Prosea!:® “E 35 Telefon 21-482 v**ni *Vojim odjemalcem veselo veliko noč. MLEKARNA OLGA GULIČ 0*®1N® NA BRDINI — Vsetn svojim cenj. odjemalcem veselo veliko noč. ^nabavko prodajna ZADRUGA d. z o- z. Alpinska ulica žel> vsem I'°čne svojim cenjenim klientom vesele veliko-Praznike. GOSTILNA «PRI LOJZETU.) FERNETIČI 2eIi svojim »ike ter cenjenim gostom vesele velikonočne praz-se priporoča za obilen obisk. KROJACNICA -- MANUFAKTURA SILVESTER MARKUŽA VIZOVLJE ST. 8 prjfl Y.e''konočne praznike vsem cenjenim klientom, eliem in znancem. Zali '°ga stavbnega materiala °Pčine J‘li kli FRANČIŠKA DANEU-DANIELI Narodna ul. 77. Telefon 21-034 lentom veselo veliko noč. v*ftt AKTURNA TRGOVINA IN KLEPARSKA DELAVNICA VIKTOR, SOSIČ ftt>di dobro konfekcijsko blago, popravljanje no-gavic — kiparstvo " čplarstvb ' Alpinska ul. št. 87 želi vsem veselo veliko noč. g°Rica Tvrdka A. MEROLLI Ul. Garibaldi 5 Telefon 27-23 tootoj r«iture. Edini zastopnik za Goriško znamke lj|,0 ETTa — vošči cenjenim klientom veselo ve- iioč. gostilna furlan repentabor *«!i tr*ašlc ®0stom veselo veliko noč ter vabi obenem Pr4ut * * etnike na pristen kraški teran in domači DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH ki vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase ter izvrstno domačo kuhinjo, želi veselo veliko noč. V’ ViNa JESTVIN In® Op. JOSIP ŠKABAR • Narodna ul 42 Telefon 21-026 H Vesei, e Velikonočne praznike vsem svojim odje- 'n onkraj meje. n«]bon 'oljil °t-Cr m blagom postreže TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK Narodna ulica 63 SvQjim cenj. odjemalcem veselo veliko noč. KUPUJTE pri TVRDKAH, ^ ^ajo v našem listu! DVAINPETDESET LET STARA TVRDKA JOŽEF KERŠEVANI IMPORT- EXPORT koles, šivalnih strojev, radioaparatov ter avtomobilskih nadomestnih delov GORICA Corso Italia 24, tel. 26-43 Podružnica brez zaloge v Trstu, Ul. Coroneo štev. 45 želi veselo veliko noč. KMEČKA BANKA r. z. z o. j. Ustanovljena leta 1909 GORICA Ul. Morelli 13, tel. 22-06 želi svojim članom vesele velikonočne praznike. TRGOVINA JESTVIN JOŽE CIGOJ GORICA Ul. delle monache 17, tel. 24-05 želi svojim cenj. odjemalcem veselo veliko noč. TVRDKA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM GIOVANNI MIZZON GORICA, Corso Verdi 39 Telefon 30-48 želi vesele velikonočne praznike. Priznario mednarodno avtoprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA Ul. Duca d’Aosta 88, tel. 28-45 Posebni pogoji za prevof blaga v Jugoslavijo, želi vesele praznike. Podjetje lesnega goriva in oglja KARLO MISCHOU GORICA Ul. Angiolina 23, tel. 23-29 želi veselo veliko noč. GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA GORICA, Ul. Don Bosco 48 Telefon 26-08 želi vesele velikonočne praznike. AVTOPREVOZ BRATJE DOL JAK GORICA Ul. Donizetti 27, tel. 20-97 . ' ; I j f ‘ želi vesele in prijetne praznike. GOSTILNA PAVLIN GORICA Drevored XX. sept. št. 54 želi svojim cenj. gostom veselo veliko noč. AVTOPREVOZ JOŽE GORJAN GORICA Ul. Ugo Foscolo 14, tel. 21-10 želi; svojim cenj. odjemalcem veselo veliko noč. AVTOPREVOZNIK STANKO ŠAULE GORICA Ul. Ugo Foscolo št. 21 Telefon 37-11 želi vesele velikonočne praznike. TVRDKA IGNAC PLAHUTA GORICA Ul. D’Aosta št. 4 Kolesa, motorji, nadomestni deli. želi veselo veliko noč. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem MARIJA DANEU TRGOVINA JESTVIN PROSEK 124 MESNICA SV. KRIZ 144 IVAN DE LORENZO želj vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem veselo veliko noč. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim klientom MLEKARNA TROŠT-BAREJ TRST Ul. Rossetti 8 GOSTILNA IN TOBAKARNA «PRI MIČETU® V TREBČAH želi svojim cenj. klientom prijetne velikonočne praznike. Vsem svojim klientom želi vesele in prijetne velikonočne praznike GOSPODARSKO DRUŠTVO PROSEK 280 GOSTILNA OSTROUŠKA Ulica S. Nicold štev. 1 želi vsem cenjenim gostom- vesele m prijetne—praznike. TRST TRGOVINA JESTVIN IN DELIKATES ŠMUC (GORKIČ) TRST Ul. Battisti 13, tel. 96-300 Postrežba na dom. želi vsem svojim cenjenim klientom prijetne praznike. PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA želi vsem svojim klientom vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem MILAN ČUK MANUFAKTURNA TRGOVINA PROSEK 62 Vsem svojim klientom želi veselo veliko noč VLADI LUXA gostilna PROSEK 137 Vesele velikonočne praznike želi KANTE ZDRAVKO TRGOVINA JESTVIN PROSEK 192 ČEVLJARSKA DELAVNICA MIRO COLJA PROSEK ST. 212 želi vsem svojim klientom vesele in prijetne praznike. GOSTILNA JOSIP MOŽINA TREBČE ST. 49 želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesele praznike. GOSTILNA-BAR MIRKO SANCIN BORŠT 62 želi svojim cenjenim gostom veselo veliko noč. AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fia* 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 RADIO SOSSI - OPČINE ■ TRG MONTE RE k PRI ŠOLI - TELEFON 21154 - 21155 Gospodinjski električni aparati Hladilniki «ZOPPAS» in kSIBIRh Štedilniki «ZOPPASa s za dom in gostilne, električni, plinski, na tekoči drva in premog plin, Likalniki električni avtomatični od 800 do 8.500 lir Zastopstvo „IIQUIGASA" Komp etne opremo od lir 8.500 dalje postavljene na dom Prodaja vsakovrstnega električnega materiala na drobno in debelo. Izvršujemo vse elektroinštalacije Vesele velikonočne praznike vošči vsem svojim cenj*. nim odjemalcem. TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA — BAZOVICA MAHNIČ TRGOVINA Z JESVINAMI KAREL PAHOR TREBČE želi cenjeni klienteli srečne in vesele velikonočne praz- nike. GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN FRANC BERCE V BORŠTU želi svojim cenj. klientom vesele velikonočne praznike. TRGOVINA .JESTVIN IN ČRPALKA RADO ŽERJAL BOLJUNEC 76 želi svojim cenj. odjemalcem vesele in prijetne velikonočne praznike. Vsem . cenjenim klientom želi vesele velikonočne praznike TRGOVINA JESTVIN MILIČ MILAN SLIVNO TRGOVINA OLGA KOS DOLINA želi vsem svojim odjemalcem prijetne velikonočne praznike. TRGOVINA OBUVALA 6EC Rojan, Trg Tra i Rivl 2 tel. 31-198 ima vedno dobro založeno trgovino vsakovrstnih ČEVLJEV ZA VSAKO SEZONO želi vesele velikonočne praznike CVETLIČARNA * «IVANKA., TRST Ulica dellTstria 17 Tel. 95-052 Vedno dobro založena s svežimi cvetlicami. Zeli vesele velikonočne praznike. - PODJETJE ŠVARA elektromehaničira—delavnica za avtomobile fft motocikle TRST Ulica Giulia 28, tel. 96-742 želi vesele velikonočne praznike. MLEKARNA KARIŠ TRST Ulica sv. Marka 40 želi svojim cenjenim odjemalcem veselo veliko noč. KROJAŠKI SALON KOŠUTA TRST Ul. Raffineria 5, tel. 05-489 želi vsem cenjenim klientom veselo veliko noč. VINICOLA ISTRI AN A RAZNOVRSTNA VINA TRST Ul. Fonderia 6, tel. 93-200 želi veselo veliko noč. KROJAŠKA DELAVNICA VLADO PREMRU TRST Ul. Ginnastica 35, tel. 45-447 želi cenjenim klientom vesele velikonočne praznike. lambrella Motorno trokolo 150 C.C. Edini zastopnik za Goriško A. GORICA Ulica Garibaldi, 5 Telefon 2723 KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA I.ESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TKST - Ulica P. Pilzl štev. 23 - Telefon 37 1)114 IS ni i c 1 <£> KlJUC jjglAVNICA In v n s T Ul F Cnspi 15 Telefon 952M lllli BIFE «PR1 JOŽKOTU® FIGOVEC TRST Ulica C. Ghega št. 3 želi vsem gostom vesele velikonočne praznike. TRST KAROSERIJA BEMBIČ Ulica Cologna 48, tel, 44-970 izvršuje vsakovrstna popravila avtomobilov in predeluje karoserije. — Zeli veselo veliko noč. TRGOVINA JESTVIN MILAN BEVK trst Ulica Sonnino 9, tel. 41-572 želi vsem svojim cenjenim klientom veselo alelujo. PAPYROS M- Ferfolja UVOZ IZVOZ papirja, grafičnega materiala ter zaloga vseh vrst ovojnega papirja TBST ui. F. Severo 10, tel. 36-453 želi veselo veliko noč. STALIŠČE NAPREDNIH SLOVENCEV ZA BLIŽNJE UPRAVNE VOLI1VE Za enotnost socialističnih sil proti desnici obeh narodnosti Le napredne uprave lahko jamčijo pravilen razvoj našega gospodarstva V petek zvečer so se v Gorici sestali predstavniki naprednih Slovencev iz vasi in mesta. Glavna tema sestanka so bile bližnje upravne volitve. Glede datuma volitev so bili prisotni mnenja, da se zahteva izvedba volitev 27. maja kot je sklenila vlada in s čimer se v glavnem strinjata tudi PSDI in KPI, ker bi izvedba volitev v zimskem času koristila samo večinski stranki, ki ima monopol nad dvoranami in velika gmotna sredstva, da lahko izvede volilno propagando tudi v ne-prikladnem letnem času. Obsežna diskusija se je razvila tudi o naši udeležbi na teh volitvah. Ugotovljeno je bilo, da je bila naša dosedanja linija pravilna in da je treba napraviti korak dalje pri utrjevanju levice. Sedanje volitve nudijo ugodno priložnost, da se ustvari volilni blok naprednih sil, ki naj pri- Dela na polju je ogromno,, preizkusili novo plesišče, saj je bilo zaradi dolge zime | zgrajeno pred kratkim v bli- vse zamujeno; krompir so preteklem tednu skoraj vsi posadili, in upati je, da bo vreme toplo in bo dovolilo lepo rast tega za Standrež izredno važnega pridelka. Pšenica je bila zaradi zime hudo poškodovana in 20 odst. je popolnoma uničene; oblasti, ki se jim zdi ta ocena previsoka bi si morale same ogledati naša polja in ugotovile bi katastrofalne posledice zadnje zime za naše kmetijstvo. « * * Pred desetimi dnevi smo se zadnjič poslovili od domačina 73-letnega Jožefa Devetaka, krr.eta iz Mirnske ceste, ki ie dali časa bolehal. Pokojnik ie bil vse svoje življenje zelo zaveden in napreden mož; naj mu bo lahka domača zemlja. pdmorejo k uveljavljanju 4te- Občni zbor aonške zadruae vilnih zahtev našega prebi- . ~ Goriška nabavna in prodaj- žini trgovine Ferletič. Igral bo znani orkester iz Tržiča, deloval pa bo tudi dobro založeni buffet. Ples bo popoldne od 15-30 do 19.30 in zvečer od 20. do 24. ure. Seja občinskega upravnega odbora V petek ob 17. je bila v občinski dvorani na Korzu Verdi seja občinskega upravnega odbora, ki jo je sklical župan zaradi obravnave nekaterih upravnih vprašanj. Stavka v SAFOG . Enotna borba delavcev in uradnikov za priznanje proizvodne nagrade se v podjetju SAFOG v Gorici nadaljuje Včeraj sc začeli v tovarni stavkati že ob 8.30 in je bila stavka popolna. Ko so delavci in uraduiki zapustili delo, so odšli na trg pred prefekturo. Nato je šla k prefektu delegacija, ki ga je prosila, naj posreduje pri ravnateljstvu SAFOG, da čimprej izplača proizvodno nagrado 10.090 lir, kot so jo izplačale CRDA v Tržiču. Notranja komisija je namreč predlagala, naj bi se rešil spor pred prazniki. Včeraj pa je prefekt obljubil delegaciji delavcev, da bo v torek posre- jiiiiiiii! = ' . Ul! f$jr GORISKI ŠPORT Tek čez drn in strn goričkih srednjih šol V sredo je bila v Krminu finalna provincijska tekma za srednješolsko prvenstvo v teku čez drn in strn. Nastopila so moštva devetih zavodov go-riške pokrajine. Prvenstvo ie sledilo notranjim tekmam zavodov. Na tekmovanju so se priglasili tudi atleti slovenskih srednjih šol. Prvak za leto 1956 je postal Pizzi Giovan-ni iz Krmina, ki je dosegel čas 4'39"8 na razdalji 1500 metrov. Na drugo mesto se je plasiral Pahor Giorgio, ki je tekel za Industrijsko srednjo šolo v Gorici, na tretje pa ŠPORTNA AKTIVNOST SLOVENSKE MLADINE PRVENSTVO V ODBOJKI na slov, srednjih šolali Pomanjkanje primernih zaprtih prostorov je zaviralo športno dejavnost v zimskih mesecih doval pri ravnateljstvu. Vče-, raj opoldne se je na sedežu j Furlan Roberto iz goriškega krožka CRAL v Stražicah učiteljišča. Prvi izmed Sloven- ponovno sestala notranja komisija in proučila celotni položaj. Delavci se nameravajo vrniti v torek zjutraj na delo, čeprav Je ravnatelj Vram dejal, da bo ta dan tovarna zaprta. Včeraj slavnostno otvorili novi blok na Svetogorski cesti našega preb valstva, ki jih morejo uresničiti samo socialistično usmerjene uprave s svojim temeljitim socialnim, gospodarskim, nacionalnim in kulturnim programom. Obenem bodo socialistične sile razkrinkavale poskuse slovenske in italijanske desnice v mestu in na podeželju, da bi iz občinskih uprav napravile sredstvo za izvajanje svoje protiljudske politike, ki je prebivalstvu naše pokrajine prinesla že toliko škode. Zadostovalo bo, da ugotovimo stalen porast brezposelnosti v pokrajini z demokristjanskim monopolom, flabe razmere slovenskih kolonov v Brdih, ki se jim podirajo hiše nad glavami, slabo izvajanje zakona o prosti coni, od katerega imajo koristi samo nekateri trgovci in industrijci, izigravanje interesov Sovodenj do proste cone ter slabo u-pravljanje doberdobske in števerjanske občine, o čemer še niso bili izčrpani vsi dokazi. Navedli seno samo nekaj od številnih vprašanj, ki tarejo tukajšnje prebivalstvo in ki nas še bolj prepričujejo o nujnosti, da je samo z ustvarjanjem bloka socialističnih sil mogoče izvojevati delovnemu ljudstvu, ki nosi vse breme hitrega gospodarskega razvoja, tudi pravice, ki mu zaradi deleža pri tem razvoju pripadajo. Iz tega izhaja tudi naša naloga, da za bližnje upravne volitve privabimo k sodelovanju vse levičarske sile ter pokažemo socialno perspektivo našemu ljudstvu. Končno je bilo na sestanku tudi jasno povedano, da se pravice našega ljudstva ne morejo reševati s kompromisnim povezovanjem s tistimi krogi, ki niso nikoli razumeli, da se nacionalno vprašanje reši lahko parno v okviru temeljite družbene preobrazbe. letošnja m tudi Slarnlrežcem prizadela veliko škodo Zamrznila Je vsa povrtnina in zelo hudo je bila oškodovana pšenica. Zadnja pot Jožefa Devetaka Letošnja nadvse huda zima je posebno prizadela kmete v Standrežu, ki so se zadnja leta orientirali predvsem na gojenje povrtnine za potrebe goriškega in tržaškega trga. Tako špinača, radič, kakor o-stala povrtnina so popolnoma zamrznile in le tu pa tam vidimo kake poganjke, ki pa niso taki, da bi šli lahko v prodajo. na zadruga bo imela v nedeljo 15. aprila ob 9. uri dopoldne redni letni občni zbor v kino dvorani v Standrežu. Ob tej priložnosti bo odbor podal poročilo o delovanju in gospodarskem stanju zadruge v preteklem letu in člani se bodo lahko pogovorili tudi o bodočem delu. Ze sedaj vabimo vse člane, da se v lastnem interesu udeležijo občnega zbcra v čim večjem številu. Otvoritvi prisostvovali predstavniki obmejnih oblasti obeh držav - Sledila je zakuska na italijanski strani IZ DOBERDOBA Ples na novem plesišču julri popoldne in zvečer Tudi letos bodo imeli v Doberdobu na velikonočni ponedeljek tradicionalni ples. Tokrat bo bolj slavnosten, ker bodo ljubitelji plesa lahko Včeraj ob 9. uri so ob prisotnosti jugoslovanskih in italijanskih oblasti na Svetogorski cesti otvorili novi blok za dvolastnike in imetnike pro-pustnic. Uradni prostori italijanskih policijskih in finančnih organov so sedaj začasno nameščeni v zasebni zgradbi št. Ul na Svetogorski cesti dočim so si jugoslovanske oblasti zgradile na svojem področju novo poslopje za obmejne organe. Slavnostni otvoritvi so poleg ki so jo v svojih prostorih pripravili italijanski obmejni organi. Takoj po otvoritvi novega bloka, ki bo nadomestil blok na poljih ob Soči so novi blok prešli številni imetniki propust-nic iz Solkana in Gorice in celo iz Bovca, ter kmetje-dvo-lastniki. Skozi ta blok bodo. kot smo javili, vozili tudi avtobusi na linijah, ki so določene po videmskem sporazu mu in ki bodo s tem blokom zelo skrajšali predpisano pot predvsem pa velja to za av- predstavnikov obmejne poli- tobuse na llnlJ1 Gorlca . Sol. cijske finančne službe obeh . * i: — I Kan. držav prisostvovali tudi zastopniki tiska iz obeh držav. Po otvoritvi so se zastopniki jugoslovanskih obmejnih oblasti in tiska udeležili zakuske RESOLUCIJA S KONGRESA KMETOV V GRADIŠKI Kmetje zahtevajo deželno avtonomijo za izvedbo koristnih zakonskih ukrepov Mladina beži z zemlje, ker so davčne dajatve previsoke in pomoč države kmetijstvu premajhna Na prvem pokrajinskem t liji; ureditev kolonskih po-kongresu v Gradiški, ki so godb z jamstvom stalnega u-ga imeli kmetje iz goriške po- ‘ pravičenega vzroka za odpo- krajine, vključeni v kmečko organizacijo, ki je b la sestavni del Confederterre 'i: ki se je sedaj osamosvojila in nosi naslov Državna kmečka zveza, so sprejeli resolucijo, iz katere je razvidna vrsta zahtev najvišjega odstotka prebivalstva v naši pokrajini. Kongres je prikazal težave v kmetijstvu na Goriškem in v vzhodni Furlaniji, ki mlade ljudi silijo k zapuščanju zemlje in k iskanju zaposlitve v podjetjih. Da bi se ozdravile rane, ki zavirajo razvoj kmetijstva in da bi se omogočilo kmetu dostojnejše življenje, so udeleženci kongresa zahtevali čimprejšnjo ostvari-tev deželne avtonomije Furla-nija-Julijska krajina in to s posebnim statutom, ker bi se edino na ta način izvedli nekateri zakonski ukrepi v korist kmečkega gospodarstva in direktnih obdelovalcev zemlje. V resoluciji neposredni obdelovalci zemlje zahtevajo o-mejitev zemljiške posesti na 50 do 100 ha, višek pa naj bi bil razdeljen med male kmete kot so storili na Sici- ved in udeležbo vseh članov pri upravi izboljševalnih konzorcijev z enakimi pravicami. Na kongresu so tudi kritizirali obdavčevalno politiko, predvsem pokrajinskih in občinskih oblasti in zahtevali, da te vse male in srednje kmete oprostijo davčnih doklad, če pa S'0 njihovi proračuni pasivni, potem pa naj davčni vijak uporabijo le pri velikih kmetih. Poleg vprašanj, ki zadevajo krminsko-gradiščanski konzorcij, so se udeleženci kongresa v Gradiški zaustavili na vprašanju bolniškega zavarovanja kmetov in zakonskem načrtu, ki bi uredil kmečke pokojnine. Predlagali so, da naj kmetje tudi v bodoče, predvsem ob času letnih skupščin bolniških blagajn vztrajajo na zahtevah brezplačne farmacevtske pomoči, za katero naj bi država določila potreben znesek. O pokojninah, ki naj bi jih kmetje prejemali na stara leta, pa jo izrazili mnenje, da bi morala predvsem država pomagati pri izglasovanju tega važnega zakona z določitvijo deleža, ki ga bo nudila krneč-, kim upokojencec. M je i napeljavo elebtrihe na Palkišču. flonetiti in Mihulih? Tri naselja v Dolu, na glavni cesti Gorica - Trst že vsa povojna leta zaman pričakujejo, da bi se jih doberdobska občina spomnila in napeljala električno strujo. Prebivalci so upali, da bo občina zanje poskrbela ob priliki napeljave elektrike V Jdmljkh, toda vs2 nade so bile zaman. Dovoliti da morajo ostati šolska poslopja, javni lokali in zasebne hiše ob glavni cesti brez elektrike je prava sramota za občinsko upravo. Toda zdi se, da je tej prav malo mar za potrebe svojih oddaljenih občanov, saj lahko rečemo da zar.je v svoji petletni dejavnosti ni storila ničesar. Pretekli teden smo v Dolu pokopali Justino Vižintin vdovo Devetak, ki je dalj časa bolehala. Pokojnica je živela na Palkišču, vendar je bila zadnje čase na rojstnem domu pri Vižintinih, kjer je tudi um la. cev je bil Anselmi Ernest, ki je dosegel čas 4’52”1 in se plasiral na deseto mesto. Sodelo. valo je enainštiridese* atletov. Rezultati po zavodih so naslednji: 1. Industrijska srednja šola - Gorica (121 točk), 2. Realna gimnazija - Gorica (120), 3. Industrijska šola • Tržič (108), 4. Klasični licej -Gorica (96), 5. Učiteljišče - Gorica (82). 6. Tehnična srednja šola - Krmin (81), 7. Slovenska srednja šola - Gorica (79), Tehnična srednja šola -Gorica (63), Realna gimnazija - Tržič (32). Po končanih tekmah in po razdelitvi nagrad je krminski župan Guerra pogostil zmagovalce m voditelje tekme. Mlademu prvaku je ustanova CONI podarila zlato zaponko, ostalim petim, ki so dosegli najboljše čase, pa srebrne. Tekmovanju je prisostvoval tudi šolski proveditor dr. De-vetta. Te dni je športna dejavnost na slovenskih srednjih šolah zopet oživela. Po lanskoletnem uspelem košarkarskem prvenstvu so si srednješolci izbrali letos drugo športno panogo in sicer odbojko. Prisiljeni so bili izbrati si to igro, ker je telovadnica (to je nekoliko večja soba, ki služi za potrebe vseh slovenskih srednjih šol v Trstu) premajhna in neprimerna za druga športna udejstvovanja. Turnir je organiziral in vodil požrtvovalni profesor Bojan Pavletič. Sodelujoča rpo-štva so razdeljena v dve skupini: v realno in klasično. Vsaka ekipa bo odigrala z nasprotniki po dve tekmi; zmagovalec realne skupine se bo nato pomeril z zmagovalcem klasične skupine za naslov prvaka. Upati je, da bo pozneje prišlo do srečanj z reprezentancama trgovske akademije in učiteljišča. Igralski pravilnik je nekoliko spremenjen: namesto treh nizov, kot običajno, se vsako srečanje dčli na dva niza. Raven igre, ki so jo , doslej pokazala sodelujoča moštva, ni povsem zadovoljiva, kar je v začetku tekmovanja tudi razumljivo. Je pa precej dobrih posameznikov, ki bi z malo dobre volje in resnim treningom dosegli dobre uspehe. Največ izgle-dov za končno zmago imata ITALIJANSKO NOGOMETNO Novara-Lanerossi 2:0 Z včerajšnjo zmago je postala Novara še bolj nevarna Triestini v borbi za rešitev DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Ttalia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 -tel. 21-24. R I N O CORSO. 14.00: «Velika prerija«, v barvah, W. Disney. VERDI. 14.00: «Sodobna de- kleta«, M. Bongiorno. CENTRALE. 15.00: »Jezdi Vaqueto», R. Taylor in A. Gardner VITTOR1A. 14.30: «Bela omotica«, film o zimskih olim-piadah. MODERNO. 15.00: »Kocissov sin«. NOVARA, 31. tekmi 25. kola nogometnega prvenstva je Novara na svojem igrišču premagala Lanerossi iz Vicenze z rezultatom 2:0. S to zmago si je Novara izboljšala iz-glede v borbi za ostanek v prvi ligi. Novara: Corghi, Pombia, Capucci, Feccia, De Giovanni, Baira, Marzani, Ejdefiall, Ar-ce, Bronee, Savioni. Lanerossi: Sentimenti IV., Giaroli. Pavinato. Šonci. Lan-cioni, Miglioli, Boscolo, Ma-nente, Campana, Murolo, Motta. Novara je takoj prevzela igro v svoje roke in je bila ves čas v terenski premoči. Svoje nasprotnike je nadvladala v tehničnem in taktičnem oziru in njena zmaga ni bila nikoli ogrožena, niti proti koncu drugega polčasa, ko so gostje poskušali doseči vsaj častni gol. Novara je svojo premoč izrazila tudi z 11 koti proti enemu. Prvi gol za Novaro je dosegel v 7’ prvega polčasa Savioni, drugega pa v 10’ drugega polčasa Arce. — V uvodnij ni zvezi Jugoslavije je odobri-italijanskega la subotiškemu Spartaku sodelovanje na turnirju v Pragi 1. in 2. aprila. Spartak se bo turnirja udeležil namesto Radničkega, ki je iz tehničnih razlogov odpovedal udeležbo. Tudi Žaro odpotoval v Busto Arsizio Po zadnjem treningu je Pa-sinati določil naslednjih 13 igralcev za srečanje s Pro Pa-trio: Soldan, Bellom, Claut. Petagna Bernardin. Dorigo Lucentini, Szoke, Brighentt. Passarin, Renosto, Zaro in Meggiolaro. Zaro in Meggio-laro sta odpotovala kot rezervi vendar obstaja možnost, da bo Pasinati Zara v zadnjem trenutku vendarle vključil v moštvo. BEOGRAD, 31. — Mednarodna komisija pri Nogomet- BOKS POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L. 4.950 „ 7.480 in „ 10.700 dobite r trgovini ft. PIBTOT Trsi. I Umreta 22, Iti OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO 300006000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000°° Hrvaško—slovenska liga Nova Gorica-Odred danes v Ljubljani V hrvatsko—slovenski ligi je danes na vrsti XIV. kolo, v katerem se srečata v Ljubljani Nova Gorica in Odred. V prvi tekmi je Odred zmagal v Gorici 3:1 in je verjetno, da bo svoj uspeh ponovil tudi da nes, čeprav se je barometer morale pri Goričanih po delnem uspehu proti Splitu precej dvignil. V ostalih tekmah se bodo srečala naslednja moštva: V Zagrebu: Metalac - Sege-sta in Trešnjevka - Branik, v Šibeniku: Šibenik - Ljubljana, v Splitu: Split - Karlovac in na Reki: Rijeka - Lokomotiva Razen tega se bo danes začela tudi spomladanska sezona v ljubljansko-primorski ligi s srečanjem naslednjih dvojic: Triglav - Slovan, Izola - Postojna, Uirija-Grafičar, Krim-Tabor in Koper - Mladost. ekipi petega razreda realne in petega razreda klasične gimnazije: možna pa so marsikatera presenečenja. Prva srečanja so dala naslednje izide: Realna skupina IV a — II a 1:1 (15:11, 8:15) V a — IV a 2:0 (15:5, 17:15) V a — II a 2:0 (15:3, 15:8) Lestvica V a 2 2 0 0 4:0 4 IV a 2 0 1 1 1:3 1 II a 2 0 1 1 1:3 1 Klasična skupina IV b — II b 2:0 (15:8, 15:13) IVb — Hib 1:1 (15:10, 10:15) Vb — IV b 2:0 (16:14, 15:12) Lestvica IVb 3 11 1 3:3 3 V b III b 0 0 2:0 2 1 0 1:1 1 S A H Turnir kandidatov za šahovskega prvaka V prekinjeni partiji iz prvega kola turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka je Geller premagal Petrosjana. V prekinjenih partijah II. kola je Smislov premagal Gellerja, Pilnik ;n Filip pa sta remizirala. Po II. kolu vodijo Bronstein. Smislov in Panno 1,5 pred Filipom, Gellerjem, Spaskim, Szabom 1, Pilnikom 0,5 in Petrosja-nom 0 točk. KINO SKEDENJ predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri Rank film: V ponedeljek 2. t. m. ob 16. uri CEAD film: Rešile kralja KINO PROSEK-KONIOVEl predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri Rank film: TUJEC ,,“"- Igra Gregory Pečk V ponedeljek 2. t. m. ob 16. uri Columbia film: TRAMVAJ SO UKRADLI KINO V UKIŽU Danes 1. aprila ob 18. uri Mala Sanla V ponedeljek, 2. t. m. ob 16. uri Potopljeno mesto Razpored mednarodnih nogometnih tekem 1956 apr// - junij APRIL 7. Kairo Egipt - Etiopija 8. Lizbona Portugalska - Bratili)* 8. Anvers Belgija - Nizozemska 9. Kairo Egipt - Španija B 11. Zuerich Švica - Brazilija 12. Atene Grčija - Španija B 14. Glasgow Škotska - Anglija 15. Dunaj Avstrija - Brazilija 21. Praga CSR - Brazilija 22. Beograd Jugoslavija - Romunija 22. Sofija Bolgarija B - Jugoslavija B 25. Milano Italija - Brazilija 28. Chemnitz Vzhodna Nemčija - CSR 29. Budimpešta Madžarska - Jugoslavija 29. Budimpešta Madžarska - Jugoslavija • 29. Beograd Jugoslavija B - Madžarska 1. Madrid 1. Istambul 1. Saarbruecken 2. Glasgow 9. London 10. Ženeva 10. Rotterdam 12. Manchester 16. Stockholm 20. Helsinki 20. Budimpešta 24. Berlin 3. Bruselj 3. Moskva 10. Helsinki 27. Beograd 27. Dunaj 27. 13. Oslo 23. Johannesburg 24. Buenos Aires 30. Stockholm 30. Lizbona MAJ Španija - Portugalska Turčija Brazilija Posarje Švica Škotska Avstrija Anglija - Brazilija Švica - CSR Nizozemska - Irska Anglija - Bolgarija Švedska - Anglija Finska Anglija Madžarska - CSR Nemčija - Anglija JUNIJ Belgija Madžarska SZ - Anglija Finska Švedska Jugoslavija - Avstrija Avstrija B - Jugoslavija B Avstrija - Jugoslavija <®*‘ Norveška - Nemčija Južna Afrika - Anglija Argentina - Italija Švedska - Nemčija Portugalska - Španija predvaja danes 1, aprila z začetkom ob H- aft Universal film: CHARITON HESTON JUUE ADAMS »ZASEBNA VOJNA majorja BENSONA Rcgia-JERR Prijeten in zabaven film, ki ugaja otrok010 in zanima odrasle V ponedeljek 2.4. z začetkom ob IS. uri Atlanti* filBI ..Zadnji Igrajo: MARIA SCHELL in BERNHARD wlECK' ti olcV' Film, ki živo prikazuje hudo borbo partizanov pf° patorju. Film je sneman v Bosni in je zgovorna ^oV, trpljenja, borbe in slave jugoslovanskih n®r ^ CHALON SUR SAONE, 31 — Francoski prvak bantam kategorije Emile Chemama, ki je naslov osvojil šele 24 ur prej z zmago nad Binijem, se je smrtno ponesrečil z avtomobilom. Zaradi hudih poškodb je umrl v bolnišnici. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Vladimir Bartol > MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 42.jEi_Prugo poglavje« Nadaljevanje - Sošolci in tovariši - Sarajevski atentat Navado j'e imel, da je na poti v šolo ponavljal zlasti «vo-kabelne«, pa tudi druge lekcije, ker se mu je zdelo škoda časa, ki bi ga bil s hojo brezdelno potratil. Na to me je bil ponovno opomnil prijatelj dr. Rudi M., ki je bil nekaj let za nama, a sta potem, ko je prišel tudi Rudi na gimnazijo, merila isto pot skupaj in se vsak zase učila. Bila sta namreč soseda, šla sta mimo »Chiozze« ln Rudi me je opozoril, da smo takrat rekli temu ovinku »Role«, ker so bile tam velike vodne cevi. Na ime «Role» sem bil domala pozabil. Z Dolharjem sva se zbliževala postopoma, čim dalje sva bila sošolca. To prijateljstvo, ki je raslo organsko, kakor vse, kar je bilo v zvezi z mojim sosolcem, se je razvilo očitno na podlagi privlačnosti kontrastov. Dolhar Je bil plavolas m svetlook, jaz temnolas in temnook; on je bil velik in široko-pleč, jaz majhen in droban. On je bil zmerom nared, zmerom pripravljen na sleherno vprašanje, ki bi mu ga utegnil postaviti profesor, jaz le poredkoma. On je bil zmerom zbran pri pouku, tako da se je najmanj polovico snovi naučil že pri pazljivem poslušanju. Meni je prekipevajoča fantazija nagajala, da sem le pri nekaterem predmetu zbrano poslušal. Kakor vse pri njem se je tudi njegovo znanje skrajno organsko razvijalo. Raslo in širilo se je postopoma, v marsikateri stroki, zlasti v slavistiki, daleč preko šolskih zahtev. V svojih sodbah je bil umerjen in zmerom pravičen. Bil je eden izmed redkih, ki si pri nobenem profesorju in tudi ne pri Jenku ni dovolil nobenega ekscesa. V tistih prvih letih, ko me je »hudobni škrat« neprestano silil in spodbujal, da sem profesorju Jenku nagajal, on mojega ravnanja ni odobraval. Toda takrat nisva bila še tako povezana in da sem se pozneje pri Jenkovih urah le unesel, ne izključujem, da je k temu doprinesel tudi blagodejni vpliv mojega prijateljstva z Alojzijem. Stari latinski izrek veli, da narava ne dela skokov (»natura non facit saltus«). Zdelo bi se, kakor da bi ta izrek, ki se Je Dolharjevemu harmoničnemu razvoju tako prilegal, ne imel zame veljave. Bil sem v vsakem pogledu prijateljevo nasprotje. V meni se je že od zgodnje mladosti razvijalo vse v nekakšnih sunkih, v nekakšnih skokih. Snov, naj se je tikala matematike ali katerega koli predmeta, ki mi Je bila skozi mesece nejasna in nerazumljiva, mi je, ne čez noč, marveč v sekundi stopila čvrsto prozorna pred oči, tako da sem videl skoznjo in jo tako rekoč od znotraj presvetlil. Med enim in drugim takim skokom ali sunkom sem bil apatičen, utrujen, odsoten, kakor da bi bila moja natura naredila naenkrat silovit napor, izčrpala vse sile, in se potem sesedla in se predala počitku in nabiranju novih moči. Nisem vedel, kaj je to z mano. Gledal sem Dolharja, ki je bil ves drugačen, zmerom uravnovešen m pripravljen, pa sem si zaželel, da bi bil tudi jaz tak. v poznejših študijskih letih sem se od njega navzel nekaterih koristnih stvari, predvsem (večje) točnosti. Odvadil me je s tem, da mi ni odgovoril, mojega večnega izpraševanja: »Kaj ji rekel?«. (Takrat še nisem vedel, da slišim na eno uho slabše kot na drugo, in če je bil prijatelj na strani šibkega ušesa, ga kajpada nisem dobro slišal. Te organske pomanjkljivosti sem se zavedel šele, ko sem služil pri letalcih). Razumljivo je, da si kot mlad dijak nisem vedel razložiti dejstva, zakaj se pri meni pojavljajo izmenično svetla, lucidna obdobja z obdobji toposti in apatičnosti, in zakaj Je moj prijatelj zmerom enakomerno pripravljen in uravnovešen. Ta moja Izmenična stanja so gotovo znatno škodovala mojim šolskim uspehom, eprav ni bil končni rezultat prav zaradi izravnavajočih svetlih obdobij zame ravno nepovoljen. Ko sem imel zrelostni izpit v žepu, nisem zaostajal kaj posebno za dobrimi dijaki, a sem prinesel s seboj na univerzo tudi dokaj obširno izvenšolsko znanje. Da pa m; ni bilo treba kljub tolikim osebnim pomanjkljivostim nikoli ponavljati razreda, se imam poleg prizanesljivosti in uvidevnosti nekaterih profesorjev gotovo v veliki meri zahvaliti prav zaupanju v svoja »lucidna stanja«. Tško moje »prijateljstvo po kontrastu« je veliko doprineslo, da sem se začel, primerjajoč se neprestano s svojim tako različnim prijateljem, samega sebe spoznavati. Povedal sem, da je bil moj prijatelj toliko kot zmerom pripravljen in nared. Kljub temu se spominjam iz tistih sedmih let skupnega šolanja dveh ali treh primerov, ko se je tudi Dolhar znašel nepripravljen pred profesorjevim vprašanjem. Bil je tedaj v primeri z mano, ki sem bil že »utrjen« v takih neprijetnih trenutkih, znatno bolj nebogljen. »Tebi je lahko, ki se zmerom nekako izmažeš,« mi je nekoč skoraj s prizadetostjo rekel. »Toda jaz tega ne zmorem, se v takem primeru ne znajdem, ker Je proti moji naravi.« Toda kot rečeno, so bili pri Dolharju taki primeri redki. S svojo zmerom budno bistrostjo se jim je tudi vedel navadno pravočasno izogniti, medtem ko je mene neki neznan in nerazumljiv »škrat« v meni zmerom potiskal na »izpostavljene«, da ne rečem, na »izgubljene postojanke«. V takih primerih sem se že od mladih nog nekako slepo zanesel na svoja »lucidna stanja«, ki jih je kdaj tudi huda stiska resnično jpfl| sprožila in priklicala v akcijo. V pravočasni nastop sem taKo zaupal, da nisem bil samo skoraj zmer°” ved« ^ brezskrben, marveč sem bil prav zaradi instinktivne?® s»p za take »lucidne trenutke« tudi nekako preko 111 zavesten. ^ 6>j V drugi knjigi teh spominov sem omenil, da kot otrok naučil nekaterih iger, med njimi tudi strasti nisem nikoli zapadel in v mladeniških in nl^lTlo Sem ODUStll snlnh v.valfn ftlrfivnrN iarrr\ far- sem opustil sploh vsako aktivno igro ter sem Jlt pri očetu ali drugih znancih, ki so igrali kibiciral. Kakšnega posebnega veselja za igro tu -il«’’« ---uja za lgiu * nisem imel, toda če me je ravno kak ljubitelj t»V igre« izzval, sem poziv sprejel. Pri takih igrah se f zgodaj opazil neki dovolj čuden pojav, šahisti, s it ji sem igral, so bili navadno močnejši od mene. T seP ,,i prišlo do končnice, sem skoraj redno dobil igro. T® sKf2 i> že v tistih letih stvoril pretenciozni in ne rav>^\ ti)® ji izrek: »Končnica Je moja«. Ta izrek sem uporabo® peti ^ druge prilike, tako na primer takrat, ko sem imel v nič manj kakor pet prestopnih izpitov in se mi J® akof preži dr. Nathanski ali po moje dr. Satanski t** < Shylok na moj poraz. Nič čudnega ni, če sem m# V spravljal pojav, ki mi je izzval izrek »končnica J*' ^ najtesnejšo zvezo oziroma odvisnost z mojimi pojavljajočimi »lucidnimi stanji«. 19. Vfi3 Naj mi bo na tem mestu dovoljeno pojasnit’ ^ vrstni odnos do «hazarda», do naključja ali do «sr.e, Tu dan za dnem gledamo, kako deset in stotisc01 jj Jf svoje upanje, ta v »Totocalcio«, oni v različne l°tejtd. Vi v konjske dirke, nekateri v »Odnehaj ali podvoji’ J nisem bil nikoli posebno navdušen za igro, P® f' naravnost nekak instinktiven in nekako nenavade” n9)clJ igrami, v katerih Je bil glavni činitelj »sreča« ali * ^ (Nadaljevanie s