NO. 220 AMGRICAN IH SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Velik požar v meslu Wadsworlhu; skupna škoda $500,000 Požar so prihiteli gasit gasilci iz sedmih bližnjih krajev. WADSWORTH, O. — V nedeljo dopoldne je nastal tukaj velik požar, ki je zlasti prizadel štiri tovarne. Požar so dobili pod kontrolo ponoči okoli polnoči, toda domači gasilci so o-stali še dolgo potem na mestu požara, dočim so se gasilci iz šestih drugih krajev, ki so prihiteli na pomoč, vrnili domov. Prizadete so bile sledeče tovarne: EEJAY Co., kjer izdelujejo “storm doors” in okna; vsa ma-šinerija uničena, — škoda $300,-000. WADSWORTH LUMBER Co. vse uničeno, — škoda $90,000. AGRI - INDUSTRIE, zadnje poslopje uničeno, škoda — 100 tisoč dolarjev. C. W. COPE MACHINE Shop — škoda $1,500. Vzrokov ognja še niso ugotovili. Na mesto požara so prihi teli gasilci iz Wadswortha, Re-ville, Rittmana, Sharon Center, iz Barbertona, Medine in Doy-lestowna. Prebivalci, so z vrtnimi cevmi brizgali svoje hiše, da bi jih obvarovali pred ognjem. NAGUIB NA VRHU IN NA DNU Zdaj je na dnu. Obtožen je, da je odobril zaroto, ki je stregla Nasser ju po življenju. KAJ NEKI TO POMENU MOSKVA. — Osrednji odbor komunistične partije je dne 12. novembra okrcal časopisje in politične skupine zaradi njihovih — “žaljivih napadov” na vernike v Sovjetski zvezi. Dalje je centralni odbor obdolžil prizadete, da delajo napake in zablode s sovjetsko politiko z ozirom na verstvo. Zdaj je bilo prvikrat v 15 ali celo več letih, da je bil ta partijski odlok podpisan po kakem individualen; gornji odlok je podpisal sam Nikita Kruščev, generalni tajnik partije, mesto da bi ga podpisal celotni odbor. (Sovjetski tisk trdi že vse iz Za Stalinove smrti, da v Sovj. zvezi ni verskega preganjanja ali verske nestrpnosti. Uradnikom je bilo naročeno, naj zaščitijo vernike, ki delajo propagando proti ateizmu ali brez-boštvu. . . ). KAIRO, Egipt. — Revolucionarni koncil je v nedeljo odstavil generala Mohameda Na-guiba od državnega predsedni-štva, češ da je bil zapleten v zaroto fanatične Muslimanske bra tovščine, ki je stregla po življenju premierju Gamalu Abdelu Nasser ju. Akcija proti Naguibu je bila podvzeta po spopadu med policijo in člani te bratovščine, v katerem sta bila dva civilista ubita, dva policista pa težko ranjena. Poročila naznanjajo, da je bil aretiran Jusuf Talaat, voditelj bratovščine, ki da je priznal, da je 53 let stari egiptovski predsednik, gen. Mohamed Naguib, odobril umor premierja Nasser j a. Vladni uradniki pravijo, da je boj nastal, ko so pričeli Talaa-tovi pristaši streljati na policijo in metati nanjoi ročne gra-naenate, da bi omogočili beg Talaatu, ki se je že od septembra skrival in ki je imel v ta namen vedno pripravljeno letalo. Vlada je razpisala nagrado 2,000 egiptovskih funtov ($5,640) za informacije, ki bi dovedle do njegove aretacije. S to akcijo Revolucionarnega koncila je postal 37 let stari premier Nasser nesporno močni mož Egipta. Naguib, je ves čas, odkar je prišel po izgonu kralja na po- ISovi grobovi la governerja držav Ohio in Pennsylvanije. CLEVELAND. — Lepo1 vre- John R. Smerke Po kratki bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici dva meseca stari John Russel Smerke. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Josepha, mater Aga-tho, rojeno Zajc, sestro Debra-Jo, staro mater Agato Zajc in starega očeta in mater Martin in Antonia Smerke in več so- - rodnikov. Družina živi na 22320 me zadnjih dni je omogočilo, da Tracy Ave. Pogreb bo v sredo bo vzhodna sekcija nove ohijske popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele Turnpike ceste otvorjena ter iz-in Sinovi pogreb, zavoda na E. ročena prometu že 1. decembra. 152. St. v cerkev sv. Kristine ob Trak, ki bo razpet preko ce-1:30 uri in nato na Calvarija ste ob meji Ohio - Pennsylva-pokopališča. nia črti v Mahoning county bo William L. Moon prerezan ob enajstih dopoldne. Umrl je dve in pol leta stari ^ ^em izvršena spojitev William L. Moon, isin Lawrence <^ve^1 Turnpike cest, ki bosta in Julia Moon, 5505 Prosser Ave. r6^11 Preko vzhodnega dela Zdr. Zapušča brata Thada. Truplo bo ^r^av' poslal Grdinov pogrebni zavod tem znamenitem in po- v Jackson, Ga., za pokop. membnem dogodku bosta nav , zoča governerja obeh držav, — v . l ™“rk P“2slf u , Frank J. Lausehe, governer dr-V ponadeljak je umrl v bo - žave 01li in John s Fj msmci po porodu novorojenček mmer Pe„„sylvajlije. staršem Cecil m June Pugsley, ki imata še štiri druge otroke, j PJ ^ i Pogreb bo jutri popoldne iz Gr- eC1 ^0^lun rsii-KijliM. — Zapadnonemška 'KOMUNISTI POGREZNILI !<««<:" Ohi.0"""' [NACIONALISTIČNO LADJO Otvoritvi bosta prisostvova-1 Ladjo so napadle ponoči s torpedi štiri topničarke la srovernerm držnv fihi« kitajskih komunistov. - Napad je bil izveden 215 milj severno od Formoze. - Od 180 mož posadke je bilo 152 rešenih. Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice dinovega pogrebnega zavoda na . ' Zapadnoner E. 62. St. policija je aretirala nekega po- licista iz; vzhodne zone, ki je Frances Arko prosil za politični azil. Pravijo V ponedeljek popoldan je bila da je komunistični vohun, zadeta od srčne kapi in podlegla kmalu potem, ko je bila pri peljana v St. Vincent Charity______________________ ^ bolnišnico, Mrs. Frances Arko,|w ’ rojena Godec, stanujoča na 3630 1 WAbHINGTON- - E. 78. St., v starosti 62. leti. Spadala je k društvu Kraljica Miru, št. 24. SDZ, Slovenski ženski zvezi št. 15 ter društvu Svetega Rešnjega Telesa. Tukaj zapušča žalujočega soproga Matija, dobro poznani igralec na harmonike v Hojer trio, hčere Frances Barle, Marie Kavec, sina Matt, vnuke, brata Franka, sestro Sr. Mary Charles O. P. v Detroit, Mich ter Rose Hoce- vršje, zdaj zgoraj, zdaj spodaj, var in Karolina Cergol. Pogreb Tl /T -MA A A A _ _ • - - Pri plesu je umrl CLEVELAND. — Isador Spe-r°, star 56 let, je v ponedeljek tekom plesa s svojo ženo nenaporna oslabel in umrl. Bila sta 2 ženo na ženitovanjski recepciji njunega nečaka, ki se je vršila v hotelu Tudor Arms na Carnegie Ave. Posvet preddelavcev CLEVELAND. — Danes se bo Pričela v Carter hotelu tridnevna konferenca preddelavcev ali foremanov. Konvencija je pod °kriljem National Foremen’s Ir»stitute £A1R ♦WARMER y Vremensh prerok pravi: Danes sončno in toplo. Ponoči deloma oblačno in ne premrzlo. Marca meseca je spet prevzel Dredsedništvo ter prepustil svoj arejsnji položaj podpremierjia Nasserju. Dne 15. aprila je postal kot predsednik navadna lutka, in odtlej je neprestano izgubljal na prestižu. Ob nedavnem napadu na Na-sserja je bilo časopisom nami-gnjeno, naj lopnejo po možu, ki je bil idol egiptovskega ljudstva. Smrtna nesreča RAULERNG, O. — V petek ponoči sta se z avtomobilom, ki se je zaletel v neki tovorni avto, smrtno ponesrečila oče in sin. Mrtva sta 32-letni Dan Anderson in njegov 56 let stari oče. pokojne bo v čejrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, potem na Kalvarija pokopališče. I NAJNOVEJŠE VESTI Senator Ervin, demokrat iz North Caroline, je izjavil, da bi se moralo senatorja McCarthyja vreči iz senata oradi njegovih fantastičnih obtožb odbo-ra, ki je priporočil njegovo cenzuriranje. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Združene države so včeraj dramatično naznanile, da so postavile na stran 220 funtov materiala za aktiviranje atomskih reaktorjev za mirnodobno uporabo po vsem svetu. TAIPEH, Formoza. — štiri topničarke Rdeče Kitajske so v noči na ponedeljek pogreznile nacionalističnega rušilca Taping ki so ga dale Čangkajšeku Z. države in se je preje imenoval U. S. S. Decker. Rušilec je bil pogreznjen 215 milj severno od Formoze. Od 180 mož posadke je bilo rešenih 152 mornarjev. To je bila prva večja pomorska zmaga kitajskih komunistov nad nacionalisti, ki so posvarili na možnost, da utegne biti v bodočnosti še več takih spopadov s komunističnimi top-ničarkami, ki da so jih zgradili Sovjeti. Spopad se je završil v soboto zjutraj ob 1:45 30 milj od o-bale kitajske Čeki j ang province Rušilec Taipang — kar je kitajski izraz za ‘Veličasten mir’ se je pogreznil s streljajočimi topovi 12 milj severno od nacionalističnega otoka Taičen, posadke, ki je štela 180 mož, so bili rešeni; rešil jih je drugi ru- Prodaja peciva— Oltarno društvo fare sv. Kristine bo prihodnjo nedeljo prodajalo po vseh sv. mašah pecivo. Odbor se obrača na vse članice za sodelovanje in pomoč. V bolnišnici— Anton Fabec, 21232 Nauman Društvo Waterlo Grove W. C. sdec, Taiho. Nacionalistične je y Euclid Glenvil]e boI_ ladje m letala nadaljujejo z is- nišnid> soba št. 421. Obiski so kanjem brodolomcev. dovoljeni. Eden izmed rešenih je umrl, mnogo jih je bilo v bitki ran-■ e;,a'— jenih. , Kitajski nacion. zun. minister J?0,™3 v sred° ob osmih v S‘ je izjavil, da bodi ta prva večja j ‘ omu svoi° sejo. pomorska izguba nacionalistov 1 Sestanek— v svarilo onim, ki še vedno tr- Norwood Community Area dijo, da nimajo komunisti ni- Council ima v četrtek zvečer ob kakega namena podvzeti inVa- Psmih sestanek v St Clair Ave- • • -w—t, I O o v L?- e«zv 4-« vv-t rt r* rt v. *-*rt 4 rt Sestanek se vrši ta mesec preje, ker je na zadnji četrtek v mesecu Zahvalni dan. Velikodušni komunisti BERLIN. — Vzhodnonemški podpremier Walter Ulbricht je ponudil politično pribežališče vsem mladim Nemcem v Zapad-ni Nemčiji, ki bi se hoteli izogniti vojaški službi v armadi Za-padne Nemčije. -----o------ Pomiloščeni morilec LINCOLN, Anglija. — John Docherty, 28 let star in brez nog ki je bil obsojen na smrt zaradi umora svoje zaročenke, je bil pomiloščen v dosmrtno ječo. HOLLYWOOD. — Lionel Bar- . slavni igralec iz slav- m pnStaViatorja McCarthy- i C rv T T VI mrl Cii t r\ o r*Yt r» il t /d »-» rymore, ne rodbine igralcev, je ponoči, 76 let star, za srčno kapjo umrl. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je predložil včeraj senatu pakt za oborožitev Zapadne Nemčije in za priznanje njene suverenosti ter apeliral za njegovo naglo odobritev v interesu “miru in svobode.” CINCINNATI, O. — James P. Mitchell, delavski tajnik, je izjavil, da ne vidi prilike, da bi bil Taft-Hartleyjev zakon tekom prihodnjega zasedanja kongresa izpremenjen. zije Formoze. Preživeli možje posadke pravijo, da so v temi uzrli pot br-. zečega torpeda, ki je zadel lad- Triindvajseta obletnica— jo na vitalnem mestu ob 1:45 V sredo ob 7:15 bo; v cerkvi zjutraj, nakar se je ob 7:10 zju- sv- Vida sv. maša za pok. Igna-traj pogreznila. ca Luznar v spomin 23. obletni- Prvo uporabo topničark srna- ce njegove smrti, trajo na Formozi kot nov ele-lKdo je zgubil očala— ment v kitajski civilni vojni. V petek so bila najdena na Ameriško poveljstvo je na- St. Clair Ave., med E. 67 St. in znanilo, da niso bile nobene la- E. 70. St., nova očala. Kdor jih - -°- ----- dje ali letala ameriške sedme je izgubil, naj se zglasi na 1079 in sicer šele šest ur po torpedi- mornarice, ki straži ožino For- E 76 St. ranjU' I može, udeležene pri reševalnih Enkrat ni dovoli— Vsi razen 28 mož rušilčeve 1 operacijah. 1^“ Cieveland- čan že šesto leto priložnost brez plačne preiskave zdravja v pogledu sladkorne bolezni (diabe-tis) Vsak odraščen dobi lahko v katerikoli drogeriji “Drey-.pak” z vsemi potrebnimi navo-V New Yorku je bila ustanovljena nova organizacija, ki ji dili- Navodil se je treba strogo predseduje George E. Stratemever, general letalske držati in potem uporabljeni — sile v pokoju, načelnik glavnega stana v New Yorku “Dreypak” vrniti v drogerijo ali je podadmiral Crommelin, njeni podpredsedniki pa so Pa §a poslati na Diabetis Head-poleg drugih admiral, general, bivši ambasador in biv- quarters, 1465 E. 55 St. ši governer. 0 la ustanovljena z namenom, JPros!1 k usmiljenja in -“da se predoči senatu desetine Umrl milijonov ameriškega ljudstva CHICAGO. — Edwin J. Cu-glede tega vitalnega vprašanja sak, star 55 let, katerega je po-— predlagano cenzuro; enega licist prijel, ko je ravno odnašal njegovih lastnih članov samo plen iz neke delikatesne trgovi-zato, ker vrši svojo zapriseženo ne, je prosil policista, naj se ga dolžnost.” usmili, češ da je bil tudi on po- “Prav za prav ne gre za sen. licist. Toda komaj je izrekel to McCartryja”, je rekel Strate- prošnjo, je umrl. Zadela ga je meyer. “On je le simbol pravi- kap. ce, ki jo ima senat, da posveti vi Proti cenzuriranju senatorja McCarthyja so nastopile najodličnejše osebnosti te dežele NEW YORK. — Somišljeniki ja so v nedeljo naznanili, da bodo pričeli vseameriško kampanjo, da nabero 10 milijonov podpisov na peticijo, s katero bodo podprli “fundamentalne principe, ki jih on simbolizira.” General predsednik organizacije Kampanjo je pričel George E. Stratemeyer, general letalske sile v pokoju, ki je predsednik novo ustanovljene organizacije, katera se imenuje “Ten Million Americans Mobilizing for Justice”. Stratemeyer je v svoji izjavi dejal, da organizacija ni politična in strankarska in da je bi- Kaj tiči za prijateljskimi overturami Sovjetske zveze? v^c+vrn ort Trt _* _ m i c< • v • * • «« . , . . - . __ V inozemstvu se je obnašanje Sovjetov tudi spremenilo. Sovjetski diplomati prihajajo zopet na razne prireditve in čajanke v Berlinu; Sovjeti so popustili v svojem pritisku na I-ran ter odnehali od svojih zah-teh po izročitvi Karsa in Arda-hana, ki sta v oblasti Turčije, nazaj Sovjetiji, vzpostavili so svoje odnošaje z Jugoslavijo. S Francijo so uredili nedavno francosko zračno službo med Parizom in MoskvlO, zavzeli so spet svoja mesta pri UNESCO in ILO, kateri ustanovi so doslej bojkotirali. Sožitje je v komunističnem pomenu besede dokaj različno od onega, kar povprečni človek razume pod smislom in izrazom mir. Sožitje pomeni v komunističnem smislu razdobje varljive pohlevnosti, v kateri se zbira moč za nov napad. ,, , Tako “mirno sožitje” je stvar, ki dela vtis samo na one, ki so temu vtisu dovzetni. Sovjeti imajo še vedno največjo armado na svetu, njihovi kitajski zavezniki bodo imeli drugo naj večjo. Po svoji ideologiji so komunisti zaobljubljeni delovati za poraz Zapada; oni so stvari posvečeni možje in imajo H-bombo. Pa bodi Kakor koli, gotovo je, da se je evropska atmosfera dokaj spremenila, široko je razširjeno prepričanje, da se je nevarnost vojne zmanjšala. Ev-ropci so mnenja, da sovjetski voditelji niso razpoloženi za vojno; da sposobnost, da lahko uničijo New York in Detroit ni dovolj dobra, če ne more preprečiti, da bi ne bili v povračilo porušeni in uničeni mesti Moskva in Leningrad; da sovjetska oblast nima dovolj kontrole nad svojim lastnim ljudstvom,, itd., itd. Nekatera ali morda trebno osnovo, na kateri bomo vsa ta naziranja utegnejo biti fatalno napačna, so pa široko razširjena. V tej atmosferi so se Združene države nenadoma znašle v položaju, ko je težko nastopiti proti smehljajočemu se sovraž-niku. Dejstvo je namreč, da se Evropa boji komunizma mnogo manj kakor vojne. Pretekli teden so trije vplivni svetovni voditelji omenili to spremenjeno atmosfero v besedah in zadržanju. Bili so optimistični, toda njihov optimizem je bil pogojen. V angleški nižji zbornici je zun. minister Eden izjavil: “S pogajanji, ki izhajajo iz moči, bomo morda mogli privesti do zrahljanja sedanje napetosti. Če bomo mogli doseči ustaljenost Zapada in njegov skupni smoter, bomo s tem ustanovili neobhodno po- iskali sporazum z Vzhodom.” Nemški kancler Adenauer je v Washingtonu dejal, da pričakuje dneva, ko bo Zapad zacementiral svojo skupno obrambo in bo sposoben “vstopiti v odnošaje, ki bodo poravnani v sporazumu s sovjetskim blokom in ki bodo nudili vsem prizadetim varnost pred napadalnostjo.” In predsednik Eisenhower je tudi govoril o naraščanju zapadne moči, “dokler ne nastopijo boljše prilike za pogajanja.” Vsi trije glasovi pa vsebujejo isto poslanico: potem — šele potem — ko bo Zapad konsilidiral in zacementiral svojo moč, se bo mogel pogajati s Sovjetijo. Samo na podlagi te moči utegne Zapad izvojevati koncesije celo od sovražnika, kateremu se ne more nikoli zaupati. dejanja eksekutivne vladne ve- glede cenzuriranja senatorja je, brez katere pravice bi ne bi- McCarthyja. lo mogoče spraviti nepoštenih Senator je v nedeljo izjavil v in nelojalnih uslužbencev iz; Wisconsinu, da nima nikakega v^ade- namena izraziti senatorjem ob- Podadmiral načelnik gl. žalovanje nad svojimi dejanji stana in izjavami. V Milwaukee je Podadmiral John G. Grom- prišel na banket, katerega so melin je označen kot načelnik priredili njemu na čast. V krat-štaba nove organizacije z glav- kem govoru je ob tej priliki nim stanom v New Yorku, — dejal, da smo mi zdaj sredi gi podpredsedniki organizacije pa so sledeči (imenovali bomo samo najbolj znane): Gen. Van Fleet eden podpredsednikov Admiral William H. Stand-ley, bivši šef pomorskih opera- ban j a za množično “apizanje”. “To gibanje spravljajo v tek ljudje, ki niso lojalni naši deželi”, je dejal. Izjave sen. Ellenderja Senator Ellender, demokrat iz Louisiane, je dejal, da se ni cij in bivši ambasador v Sovj. še odločil, kako bo glasoval gle-zvezi; general James A. Van de resolucije o McCarthyju, a Fleet, gen. Pedro; A. Del Vale, j je pripomnil, da je že “kar bo-poveljnik marinov na Guadal- lan in naveličan McCarthyjevih canalu; Charles Edison, bivši označevanj za komunista ali so-demokratski governer države potnika vsakogar, ki se ne stri-New Jersey, John B. Trevor, ge- nja z njim.” neralni odvetnik države New Pojavilo se je tudi vprašanje York in drugi. če so bili skladi, ki jih je nabral WASHINGTON. Prizade- McCarthy za borbo proti komu-vanja, da bi se dosegel kompro- nizmu, odvedeni tudi za njego-mis glede cenzurne resolucije j vo osebno korist, napram sen. McCarthyju se bo- “Slišal sem, da je nabral Mc-do verjetno izjalovila v očigled Carthy ogromne kolekcije”, je McCarthy]"evega odklona, da bi dejal senator Ellender, “toda preklical svoje napade na svoje kolege. Senat je pričel včeraj svoj drugi teden tozadevne debate kaj je storil s tem denarjem, ne ve nihče razen njega, če bi odbor podal o tem kako poročilo, bi se mnogo bolje počutil.” Ameriška Domovina SSSSjm t\- !V1 I' IO f% I%1—< > ‘V* I «Annur«. •117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec ” NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol’leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 Cor 8 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 220 Tues., Nov. 16, 1954 Komunistična pretvarjanja in potvarjanja Slovenski tednik “Demokracija,” ki izhaja v Trstu, je v eni svojih zadnjih številk prinesel zanimiv članek o komunističnih pretvarjanjih in lažeh, ki ga zaradi poučnosti ponatiskujemo našim bralcem. Glasi se: “Komunizem je v svoji pristni, nezakrinkani obliki popolno zanikanje narodnostnih in verskih izročil vseh narodov. Pred dobrimi 20 leti je pa komunistična internacionala opustila ta načela in prešla k taktiki “ljudskih front.” Tako ni prišlo samo do skupne fronte z nekomunističnimi strankami in skupinami, ampak tudi do ideološke preusmer-jenosti z večjim poudarjanjem narodnostnih izročil. Od takrat dalje komunistične stranke po vsem svetu izrabljajo velike osebnosti preteklosti. Tako se ameriški komunisti sklicujejo na Lincolna, komunisti Latinske Amerike se proglašajo za dediče velikega osvoboditelja Simona Bolivarja, francoski komunisti pa vsako leto proslavljajo Devico Orleansko. Letošnja spominska proslava Device Orleanske v pariški mestni hiši je imela še poseben značaj. Proslava se je namreč izmaličila v proteste proti vojni v Indokini in proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. Istočasno so prišli francoski komunisti na duhovito misel, da so združili proslavo Ivane d’Arc s proslavljanjem komunistke Danielle Casanove, ki je umrla na legafju leta 1943 v nemškem koncentracijskem taborišču. Pri vsem spoštovanju do odporniške borke Casanove moramo pripomniti, da je bila ona prav tako kot vsi francoski komunisti bolj zvesta Sovjetski zvezi kakor pa Franciji, medtem ko pomeni ime Jeanne d’Arc le Francijo in samo Francijo. V tistih deželah, v katerih so komunisti vzpostavili svojo diktaturo in v katerih se jim njihovi nasprotniki ne morejo javno posmehovati ali jim‘oporekati, so temeljitejše potvorili zgodovino, kot jo potvarjajo v deželah, kjer se še borijo za oblast. Dne 23. maja 1954 so na primer vzhodnonemški komunisti priredili “genljivo proslavo” na gradu Wartburg pri Eisenachu v Turingiji. Wartburg je bil simbol nemškega nacionalizma od 19. stoletja dalje. Svečanost je bila v proslavo obnove gradu in komunistični pesnik in vzhodno-nemški minister za kulturo Johannes Bech-er je imel govor, v katerem je mrgolelo nacionalističnih fraz. Omenil je študentovsko demonstracijo na Wartburgu pred 137 leti in izjavil, da mora biti sveta dolžnost vsakega Nemca ohraniti to dediščino. V resnici pa nima'seveda vzhodnonemški komunistični režim' prav ničesar skupnega z izročili wartburških študentov. Dan po tej lažinacionalistični svečanosti na Wartburgu so se bolgarski komunisti še bolj ponorčevali iz zgodovine s proslavo “dneva sv. Cirila in Metoda.” Imena Ciril in Metod nista pri srcu samo Bolgarom, ampak vsem slovanskim narodom. Zahodna in vzhodna Cerkev ju slavita kot svoja svetnika. Priljubljenost obeh svetih bratov je tako globoko vkoreninjena, da so jo komunisti sklenili izrabiti v partijske namene. Tudi sosedni jugoslovanski komunisti pridno izrabljajo to izročilo. Komunisti se skrbno izogibajo prihajati v nasprotja z ruskimi narodnimi izročili. Nevarnost takega navzkrižja stalno obstoja, posebno v Aziji, kjer so si ruski in kitajski komunisti na tem področju precej navzkriž. Do takega navzkrižja je prišlo na primer glede Džingiskana, poglavarja velikega mongolskega cesarstva 13. stoletja, ki je narodni junak mongolskega ljudstva. Ker se je pa boril tudi proti Rusom, velja tudi v današnji komunistični Rusiji za sovražnika. V Notranji Mongoliji, ki jo nadzirajo Kitajci, je Džin-giskan druga zadeva. Dne 23. aprila 1954 so se z velikim pompom spominjali 727. obletnice njegove smrti Seveda igrajo kitajski komunisti pri proslavljanju Džingiskana isto vlogo kot francoski pri poveličevanju Device Orleanske, nemški pri proslavljanju Warburga in balkanski s svetnikoma Cirilom in Metodom. Komunistični morali so dovoljena vsa sredstva za dosego svojih ciljev.” Tako piše o komunističnih lažeh slovenski list v Trstu. Komunisti se ne pretvarjajo samo v Evropi, ampak po vsem svetu. Kot hočejo napraviti v Sloveniji pesnika dr. Franceta Prešerna za nekakega predhodnika in napovedovalca komunistične svobode, tako slave tu v Ameriki Abrahama Lincolna in skušajo izrabiti njegovo'ime za prikrivanje svojih organizacij in njihovega podtalnega dela. Komunizem je mednarodna zarota, ki pa se vedno in povsod skuša obleči v lepo narodno nošo, da bi si lažje pridobil prijateljev in podpornikov. Novi begunci prosijo za sponzorje Washington, D. C. — National Catholic Welfare Conference, War Relief Services, ki je vse-ameriška organizacija katoliških škofov za pomoč tistim, ki so bili pregnani ali prisiljeni zapustiti svoje domove in bežati iz verskih ali političnih razlogov, priporoča naslednje slovenske begunce in prosi, da bi se med ameriškimi Slovenci našli sponzorji zanje: Odar Franc, 46 let star, kmet iz Stare Fužine v Bohinju, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji. V Jugoslaviji mu je bilo vse konfiscirano, on aretiran in zaprt, žena in sin zaprta, pobegnil pred novim zaporom. Poročen, žena in sin sta doma. Peršolja Anton, 22 let star, kmet iz goriške okolice, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Rot Alojzij, 38 let star, kmet, samski, rojen v vasi Zales na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Rot Franc, 28 let star kmet, samski delavec, rojen v vasi Žaga na Primorskem, sedaj v taborišču Carinari di Aversa v Italiji. Rot Mario, 22 let star, kmet, delavec, rojen v vasi Žaga na Primorskem, samski, sedaj v taborišču Carinari di Aversa, Italija. Simčič Franc, 23 let star, kmet, delavec, samski, roj. v Vipolže na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Vendarmin Anton, 58 let star, doma v Bale na Primorskem, samski, kmet, sadjar, delavec, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji. Wolf Janez, 35 let star, iz Velike Polane na Dolenjskem, kmet z ženo Angelo, 25 let, hčerko Terezijo 1 leto. Sedaj je družina v taborišču Asten v Avstrijk Žagar Cvetko, 31 let star, kmet, delavec, zidar, samski, rojen v vasi Žaga na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Breška Ignac, 44 let star, doma iz Suzida na Primorskem, zidar, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji. Bil je na prisilnem delu in zaprt. Gomišček Franc, 57 let star, zidar, poročen, družina v Jugoslaviji, doma pri Sv. Andreju na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Grabar Janez, 31 let star, kmet, zidar, z ženo Marijo, 26 let staro, doma iz vasi Grog v Prekmurju, sedaj v taiborišču Asten v Avstriji. Horvat Karl, 31 let star, samski, delavec, kmet doma v Gornji Slaveči v Prekmurju, sedaj v taborišču Asten v Avstriji. Kolenko Jožef, 23 let star, gradbeni delavec, kmet, samski, iz vasi Trnje v Prekmurju, sedaj v taborišču Asten v Avstriji- Krevh Simon, 25 let star, delavec, rudar, iz Mežice, sedaj v delavskem taborišču v Nemčiji. Mauri Stanislav, 22 let star, mehanik, delavec, kmet, rodom iz Gorice, samski, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Hvala Franc, 20 let star avtomehanik, šofer, delavec, samski, rodom iz Trnovega, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Petrovič Janez, 36 let star, avtomehanik, delavec, z ženo Elizabeto, 31 let staro, hčerko Snežno 12 let iz Maribora. Žena je frizerka. Družina je sedaj v taborišču Asten v Avstriji. Prijatelj Viktor, 27 let star, kipar, kamnosek, risar, rodom iz vasi Šimarice, sedaj v Spitta-lu v Avstriji. Marušič Elija, 48 let star, čevljar in zidar z ženo Valerijo 45 let, sinom Vitom 14 let, sinom Matija 6 let, iz Mirne, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji. Bauman Alfonz?, 28 let, pek, predilniški delavec, kmet, šofer, z ženo Marijo 28 let, sinom Viljemom 8 let, vsi iz Maribora, sedaj v Grazu v Avstriji. Ferlan Albert, 34 let, mizar iz Abacije z žene Marijo, 25 let, hčerko Renato 5 let, sedaj v taborišču Farfa Sabina v Italiji. Skoberne Jožef, 55 let star, mizar iz Laškega, samski, sedaj v taborišču Lavrion v Grčiji. Romšek Zofija, 35 let, služkinja, šivilja, doma v Dolenja Vas, sedaj v delavskem taborišču v Nemčiji. Slavec Vera, 31 let, uradnica, prevajalka, služkinja, zna angleško in več drugih jezikov iz Maribora, sedaj živi v Trstu. Leban Jožef, 32 let star, kmet delavec, pleskar^ iz Žabnice z ženo Vido, 23 let, sedaj v delavskem taborišču v Nemčiji. Kenda Marijan, 29 let star, kmet, iz Gorice z ženo Dušico, 30 let, sedaj oba v delavskem taborišču v Nemčiji. Bašič Angelo, 31 let star trgovec, natakar, kmet, ubili so mu ženo in očeta, vse konficirano v Kopru, sedaj živi v taborišču Frascette di Alatri v Italiji. Lapajne Franc, 35 let star, tovarniški delavec, z Jesenic na Gorenjskem z ženo Vero, 27 let, hčerko Branko 3 leta. Družina sedaj živi na Salzburškem v Avstriji. Imena novih slovenskih brezdomcev, ki prosijo za pomoč, da bi si mogli ustvariti možnost življenja v naši Ameriki, bomo objavljali sproti kakor jih bomo prejeli. Upamo, da s tem pomagamo tistim, ki imajo morda bed temi reveži kakega sorodnika ali prijatelja, pomagamo brezdomcem, ki bodo morda potom nas našli usmiljeno srce in sponzorja, pomagamo splošno katoliški stvari, saj je delo za pomoč brezdomcem Sv. Oče prav letos v Marijinem letu ponovno priporočil in blagoslovil. Kdorkoli bi rad kako pojasnilo v tej stvtari, zlasti pa tisti, ki bi bili voljni sprejeti katerega izmed teh ali kakega drugega človeka kot sponzorji, naj se obrnejo na zastopnika Lige Slovenskih Katoliških Amerikan-cev, ki urejuje in posreduje v teh zadevah. Naslov je: Dr. Miha Krek, 1452 Spring Rd. N.W., Washington, 10 D. C. Dr. M. K. ------o------- Slovenska Koroška “Tonček s Sloma” Pred tednom je bilo naznanjeno tukajšnjim udom Družbe sv. Mohorja v Celovcu, da so njene knjige za leto 1955 dotis-kane in da jih že pripravljajo za odpravo čez morje. Danes par besedi o novem mohorskem knjižnem daru. Kot smo že večkrat brali, dobimo letos za ud-nino dveh dolarjev kar pet lepih knjig. Oceno o njih bo za nas slovenske ameriške rojake gotovo napisal, kakor vsako leto, pisatelj Mauser, brž ko jih, dobi in prebere seveda. Osebno' se vsake Mauser j eve occene ali prikaza razveselim; brezdvom-no pa so tega veseli tudi drugi številni oboževalci njegove umetniške besede med nami, saj zna tako vzpodbudno in prepri-čevano napisati da pri vsakem nekaj zaleže. S svoje strani se hočem danes ustaviti samo pri eni izmed knjig, ki jih bomo dobili letos v dar od Mohorjeve družbe. Pri tej pa zato, ker jo je napisal rojak iz Združenih držav. Vem, da prav gotovo ni bralca Amerikanskega Slovenca ali Ameriške domovine, ki ne bi poznal p. Bernarda Ambrožiča, če že osebno ne, pa čisto gotovo po njegovi besedi. Vsi vemo, kako gladko mu teče pero in kako zna vse povedati, da ga mora vsak, učen ali preprost, stari ali novi rojak dobro razumeti. Najbolj je znan pater med nami po svojem delu pri Ligi slovenskih katoliških Amerikan-cev. Tisti pa, ki ga še nekoliko bolje poznamo, pa vemo tudi, kako spreten in sposoben je t^l kot urednik in od časa do časa tudi kot naš pravi ljudski pripovednik. In kot mohorškega pripovednika bomo mohorjani letos imeli prvič priliko, srečati se s p. Bernardom Ambrožičem. Ne ustavljam se pa danes pri tej knjigi samo zaradi pisatelja p. Bernarda Ambrožiča. Vsaj v tolikšni meri kakor zaradi njega, pišem te besede tudi zaradi literarne snovi, ki si jo je tokrat izbral. Naslov njegovi mohor-ski povesti je “TONČE S SLOMA.” Velika večina izmed vas je gotovo že pogodila, kdo je ta Tonče. Nihče drugi kakor naš I veliki lavantinski vladika in j ustanovitelj Družbe sv. Mohorja Anton Martin Slomšek, za katerega prosimo ,da bi — podobno kakor naš ameriški misijonski škof Friderik Irenej Baraga nekoč dosegel čast oltarja. Bolj ko sem se namreč seznanjal z našo slovensko preteklostjo, večji mi je postajal ta naš veliki škof. Odkrito rečem, da naš narod na splošno še vedno ne ceni dovolj zaslug, ki si jih je stekel ta naš veliki mož za slovenski obraz našega duhovnega življenja v najodločilnejšem času naše narodne zgodovine. Mislim, da se ne motim, če trdim, da je moralo biti nekaj podobnega tudi pri patru Bernardu, ko se je odločil, da nam v obliki literarne zgodbe poda življenjepis tega velikega škofa. V preprostem jeziku nas popelje v Slomškovo mladost, odkoder nato spremljamo Slomška vse do časa, ko je spisal svoje veliko vz-gojeslovno delo “Blaže ino Nežica v nedeljski šoli,” morda naj večje-te vrste v našem jeziku. Prvič je izšlo to delo v Gradcu leta 1842, to je skoro 10 let pred ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja, in sicer še v bohoričici, kakor so takrat pisali naši predniki. Drugič je izšlo v Ljubljani (1848), tretjič v Celovcu (1857) itd. Nanovo je bilo izdano v času med obema svetovnima vojskama, žal, knjige tukaj nimam na razpolago, da bi vam mogel povedati letnico. O njem se je v vseh časih veliko pisalo, v zadnjem celo doktorska razprava. Knjiga nudi mikavno podobo, kako so Slovenci pred dobrimi sto leti mislili, čutili in živeli. Sicer bomo pa o vsem brali v povesti “Tonče s Sloma,” t. j. s Sloma pri Ponikvi na Štajerskem, koder je bil rojen škof Anton Martin Slomšek leta 1800. Marsikaj bi še rad povedal, pa naj za danes zadošča. Povem naj za konec samo to še, da mi tako ob tem najnovejšem literarnem delu p. Bernarda Ambrožiča Ikakor tudi ob vsem njegovem prejšnjem uredniškem in drugim narodno ter duhovno vzgojnem delu nehote prihaja na misel, da se je pater temeljito učil in tudi naučil ljudske pedagodike ali vzgojeslovja pri svojem velikem vzorniku škofu Antonu Martinu Slomšku. Zato pa tudi prav nič ne dvomim, dal bo tudi s svojim naj novejšim literarnim delom dosegel temu vreden uspeh, zlasti tudi med nami rojaki, raztresenimi po svetu. Nove jugoslovansko-avstrij ske pogodbe Kakor sporoča celovški NT, sta 2. novembra t. 1. podpisala v jugoslovanskem drž. tajništvu dr. Bartoš, drž. svetnik, in avstrijski poslanik v Beogradu dr. Wodak pogodbo , ki vzpostavlja vrsto medsebojnih tovarniških in trgovskih pravic. Po podpisu je dr. Bartoš, svoje čase znani profesor prava na belgrajski univerzi, izjavil, da je to šele začetek, ki mu bodo sledile kmalu nove pogodbe, ki bodo pomagale gospodarsko in tudi sicer zbližati oba soseda. Pogajanja nadaljujejo sedaj na Dunaju, kamor je 9. t. m. prišla jugoslovanska komisija. Med drugim (Dalje na 4. rtranl). J K sodobnim svetovnim problemom V Moskvi govore zadnje čase, vedno več o miru in o mirnem sožitju med komunističnimi in svobodnimi državami, dejanja so pa od lepih in prijaznih besedi precej različna. Med tem ko so sovjetski mogočniki v družbi zahodnih diplomatskih zastop-nikov v Moskvi slavili obletnico boljševiške revolucije in drug drugemu prijazno nazdravljali, so sovjetseki lovci sestrelili nad severno Japonsko ameriško letalo. Sovjetska prijaznost in mir-noljubnost je torej bolj podobna mačkini, o kateri pravimo, da spredaj liže, zadaj pa praska. tovem naročilu bo, kot pravijo poročila, prosil Združene države za 300 milijonov dolarjev. Dve tretjini tega hočejo titovci porabiti za oborožitev, eno tretjino pa za izboljšanje gospodarstva. Amerika je obljubila Jugoslaviji za letos 400,000 ton pšenice, Kanada pa 100,000 ton Titovci trdijo, da bo to krilo komaj 40% potreb, torej niti ne polovice. Vse izgleda, da bo Tito dobil novo podporo, čeprav na njegovo zavezništvo v tej deželi ne da nihče več kaj prida. Tokrat bo dobil tolarje, ki so mu jih obljubili, ko je mešata-ril za Trst. * * * Da bi zavrli, če že ne omogočili, oborožitev Zah. Nemčije, so Sovjeti preteklo soboto predlagali, naj bi se zastopniki vseh evropskih držav in opazovalca Združenih držav Amerike in kom. Kitajske zbrali 29. novembra v Parizu ali kod drugod v Evropi in razpravljali o varnosti in miru Evrope. Pri tem Sovjeti Francoze stalno spominjajo na nesrečo, ki jih je zadela 1. 1940 in na vse bridkosti, ki so jih morali preživljati pod hitler janskq, okupacijo;. Na ta način upajo v njih vzbuditi sovraštvo do Nemcev in doseči zavrnitev Zahodno-evropske zveze. Amerika, Anglija pa tudi druge države Zahoda so sovjetskemu predlogu nenaklonjene in je očividno, da ga bodo zavrnile. Zahod je že pred tedni povedal jasno, da ne mara nobenih razgovorov s Sovjetsi, dokler niso odobreni pariški dogovori o povrnitvi suverenosti Nemčiji in o odobritvi njene oborožitve. * * • Nemška vlada ima velike težave zaradi svojega dogovora s Francozi glede Posarja. Dr. K. Adenauer je pristal v Parizu na zahtevo Francije po evropeizaciji nemškega Posarja in po njegovi gospodarski povezavi s Francijo. Lastni pristaši nemškega kanclerja so se temu dogovoru uprli in tako okrepili vrste njegovih političnih nasprotnikov. Ta pa še ni obupal in zagotavlja Zahod, da bo nemški parlament pariške dogovore odobril. Francoska vlada je nemško prošnjo za obnovitev razgovorov gladko zavrnila in tako postavila Nemce pred odločitev, ali naj sprejmejo dogovor o Posarju in si s tem pridobe svobodo in pravico oborožitve ali pa naj odklonijo dogovor o Posarju in se s tem podajajo v nevarnost, da bodo morali še nadalje čakati na vrnitev suverenosti in na pravico do oborožitve. * * * Mendes-France, francoski ministrski predsednik, je pretekli teden dosegel odobritev državnega proračuna, ki obsega uzakonitev prenekaterih njegovih gospodarskih načrtov in pripravil tla za odobritev dogovora o Zahodno-evropski zvezi v parlamentu. Francoska socialistična, stranka, najmočnejša skupina v parlamentu, je sklenila z veliko večino, da bo glasovala za odobritev omenjenih dogovorov in tako: skoro zagotovila njihovo odobritev v parlamentu. Po teh uspehih doma se je Mendes-France v soboto odpeljal v Kanado in v Združene dr-žaze. Obisk v Kanadi je bolj prijateljskega značaja, med tem ko bo Francoz vodil v Washingtonu važne politične razgovore. Na dnevnem redu bodo razmere v Indokini, v Sev. Afritki, odnos Zahoda do Sovjetov, vprašanje Posarja in odobritev pariških dogovorov. Da pri tem ne bodo pozabili na gospodarska vprašanja je več kot gotovo, saj v povojnih letih menda ni bilo v Washingtonu niti enega uradnega obiskovalca, ki ne bi prosil za to ali ono podporo. * # * V Washingtonu se mudi te dni Titov zastopnik in vodja njegovega gospodarstva Svetozar Vukmanovič-Tempo. Po Ti- Zanimivo je, da je za enako vsoto prosil Washington tudi španski diktator Franko. Toda med tem ko je Titao namenil dve tretjini podpore za oborožitev, namerava Franko v ta namen porabiti le eno tretjino. Zanimiva razlika med komunistom Titom — tudi stalno poudarja svojo miroljubnost — in med “fašistom” Frankom, ki ga komunisti stalno zmerjajo z vojnim hujskačem. * * * Francozi imajo težave v Sev. Afriki. Nemirov v Alžeriji niso mogli še popolnoma zadušiti. Po njihovih vesteh nemirov v severni Afriki ne podpirajo, nacionalisti, ampak v veliki meri tudi komunisti. Francoski uradni krogi trdijo javno, da je za temi nemiri — Moskva, ki hoče oslabiti vojaški položaj Zahoda v Sredozemlju. • • • Japonski ministrski predsednik Jošida, ki je obiskal zahodne evropske države in Kanado, pa se pretekli teden mudil v Washingtonu, kjer so mu obljubili precejšnjo pomoč, čeprav njegovega predloga o nekakem Marshallovem načrtu za Azijo niso sprejeli, se je vrnil domov. Njegovi politični nasprotniki so njegovo odsotnost izrabili in se pripravljajo na zrušitev njegove vlade. Jošida vodi ves čas politiko prijateljstva in zavezništva z Združenimi državami, njegovi politični nasprotniki se nagibajo bolj k nevtralnosti. * * * Cangkajšek in Združene države se že skoro: eno leto pogajajo o vojašlko-obrambni zvezi. Združene države so pripravljene pomagati braniti Čangkajšku Formozo, in večino njegove sedanje posesti, če se obveže, da ne bo brez njihovega privoljenja napadal celine. Cangkajšek ni posebno voljan si dati vezati roke, saj že vsa leta po komunistični zmagi napoveduje svoj povratek. Prej ali slej bo na ameriške zahteve pristal, ker se zaveda, da sam svojim komunističnim nasprotnikom na kitajski celini ni (kos. zadnjih tednih se širijo vesti, da vežbajo Sovjeti na Kitajskem nad 100,000 padalcev za napad na Formozo. Pod sovjetskim nadzorstvom naj bi bilo tudi vse komunistično kitajsko: letalstvo in vojna mornarica. * * * Burma in Japonska sta podpisali mirovno pogodbo', v kateri se Japonci obvezujejo, da bodo v teku deset let plačali Burmi 250 milijonov dolarjev za škodo, ki so ji jo povzročili v drugi svetovni vojni. To je prva mirovna pogodba, ki jo je Japonska sklenila s katerokoli azijsko .državo po drugi svetovni vojni. * * * Kitajski komunisti vzdržujejo že več let na svojih tleh ta-kozvano svobodno kitajsko vlado, ki se pripravlja na “osvoboditev” Siama (Tajland), Laosa in dela Burme, kjer žive pripadniki plemen Taj. Zadnje vesti iz jugovzhodne Azije govore o komunističnih pripravah za upor v Siamu. Amerika je menda nevarnost spoznala in se trudi z vsemi močmi, da bi Siam dobro pripravila na komunistični napad in ga zavarovala pred usodo, (ki jo je doživela Indokina. V::. -^ e4 ftŽS/o* V>AND f-yic$uce:. Ameriška Domovina ERI€/% i%l— HO/W1E' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING N6WSPAP6R Iz slovenskega Toronta Sestanek SKAS-a v Torontu SKAS v Torontu je imelo prvi sestanek v poslovnem letu. Sestanek je bil v slovenskem prošnje Marijinih častilcev za uslišanje v važni zadevi. Ako bomo uslišani, nadaljni dar sledi. Lahko objavite moj dar, ne pa pisma. Samo Mariji! Pripo- župnišču v petek 5. novembra | r°čamo se Vam v molitev. Ob-ob 8 uri zvečer in ga je vodil enem Pasimo mi Marijo za bla-Povi predsednik g. ing R. Kra-'Soslov Pri Vašem velikem de-maršič. Referat je imel Rev. J. ilu” “pismo objavljamo samo za Kopač C. M. Govoril je o temi zŠled drugim* “Samo Mariji “Slovenski izobraženec in verske organizacije.” V referatu ja bilo najprej prikazano cerkve-fto-pravno stališče do verskih čast!” Cerkev bo skoro dograjena Kakor sedaj napredujejo dela pri Slovenski cerkvi, bo ta do- ali cerkvenih organizacij, nato končana pred 12. decembrom. Pa, kako Cerkev praktično postopa pri ustanavljanju teh. Nakazane so bile tudi možnosti, ki so trenutno v Torontu glede Verske organizacije za izobražence. Po stvarnem referatu se je ob čaju razvil živahen razgovor, ki le predvsem pokazal na potrebo, da bi izobraženci imeli svojo versko organizacijo. Ustanavljanje take organizacije pa ni stvar SKAS-a, ker je to svetna, kulturno ideološka 'organizacija. Sestanek je bil kljub oddaljenosti in zadržanosti nekaterih elanov kar lepo obiskan in so bili udeleženci z večerom zado- voljni. Neznani Marijini dolžniki Slovenska cerkev v Torontu koa veliko dobrotnikv. Mnogi k-rned njih se niti ne podpišejo' pa izrecno prosijo, da se njihovo ime ne objavi. Pisma teh dobrotnikov pa so tako vzpodbudna, da je treba vsaj nekate-^ izmed njih objaviti. Nekatera pisma vsebujejo sa-n^o eno besedo. Iz Hobokena je neznana oseba zopet poslala svoj dar. Tudi to pot je napisala v kkmu samo eno besedo: “Mari-ih”. Prav taka pismo so prišla k Toronta, iz St. Catharines, ^ttt. in iz Clevelanda. Tudi v *eh je zapisano najslajše ime, ki §a za Jezusovim imenom more-lo izgovarjati človeška usta: ki ari ji v zahvalo! Iz Winnipega, Man je prišlo tole pisemce: “Prečastiti! Pri-kgam za čisto mal kamenček klarijini cerkvi v Torontu, ker je uslišala, da sem med počitnicami po dolgem iskanju le °bila delo kot 14 letna dijaki-ftja. Vladimira.” k k Leamingtona, Ont.: “Če se a3 obljubi, se mora tudi izpol-^di Sem obljubil $5 Mariji in Jih pošiljam na Vaš na-ov. g.” Iz Burlingtona, Ont.: spoštovani! Tukaj Vam poši-^m za Marijino cerkev, da Marija Pomagaj uslišala mo-J0 Prošnjo.” Ta dan je določen za blagoslovitev, 'ko bo cerkev izročena v službo Bogu in v korist Marijinim častilcem. Preden pa se bo vse to zgodilo, bof med Slovenci v Torontu še ena kampanja. Začela se bo 28. novembra in bo trajala do blagoslovitve. V Torontu je še veliko Slovencev, ki jim je v mladosti mati gotovo kdaj govorila o Mariji, ki pa do sedaj še niso prispevali za Njeno cerkev. Ta bo duhovni dom tudi zanje. Cilj kampanje bo predvsem ta, da bi se vsi Slovenci z darovi povezali okoli tega duhovnega doma letos, ko je Marijino leto. (iz župnijske pisarne.) -----o------ Iz uredništva in uprave Kdorkoli iz Toronta bi želel objaviti v “Ameriški Domovini” oglas, naj se obrne na zastopnika lista g. Muhiča, 92 Granby St., Toronto, Ont. ♦ * * Dopisnike in društva prosimo, naj ne pišejo v svojih dopisih o žrebanjih, tombolah in podobnem, ker takih stvari po ZAHTEVI POŠTE NE SMEMO OBJAVLJATI. Svoji k svojim Naročajte pakete za SVOJE domače pri SVOJI organizaciji, ki je LIGA K. S. A.! Zakaj, bo kdo vprašal, ko se pa toliko drugih posameznikov in tvrdk ponuja za pošiljanje paketov? Odgovor na to je lahek. Bili sp časi, ko smo še v taboriščih, oropani vsega, gledali v negotovo bodočnost. Kdo je že pozabil na tiste dni stiske?! Kdo se je pa taki’at zanimal za nas? Katero društvo, kateri posameznik in katero podjetje se nam je tedaj ponujalo v pomoč?! Samo Liga KS A je mislila na nas, je obleko, denar in živila zbirala in nam pošiljala. LIGA JE BILA Z NAMI, KO NISMO NIKOGAR IN NIČESAR IMELI. —j w. Zato nam hvaležnost in zvesto- . ekje iz Minnesote pišejo: “V sba narekujeta, da smo danes, ko ^rigibu Vam pošiljam kot maj- smo se opomogli, MI Z LIGO IN dar za Marijino cerkev $10. ^SAMO1 Z NJO. Saj nas nič drugim vključite moj dar med gega ne prosi, kot da pri njej ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov:... DOMOVINA Cleveland 3, Ohio Moj novi naslov: Moje ime: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. naročamo, kar svojcem pošlje mo. Liga ne dela in ne prosi zase, ker še danes prav tako pomaga potrebnim, kot je nekoč nam. Naša hvaležnost Ligi, ker podpira rojake po taboriščih in v domovini naj se pokaže v naši zvestobi do nje! ZVESTOBA ZA ZVESTOBO! Tako vabi zastopstvo Lige KSA za Kanado: Iv. Maren 83 Victor Ave., Tel.: GL 2127 in J. Muhič 92 Granby St Tel.: EM 4-4995. Toronto. Rojakom po Torontu in po Kanadi Kdo' izmed nas se že vnaprej ne veseli božičnih praznikov? Za vse bo poskrbljeno, da bi se tiste dni prijetno imeli. Zaloga živil, nova obleka, darilo svojcem in prijateljem, paket v domovino . . vse to, da bi telo ničesar ne pogrešalo. Še več! Tudi dušo! očistimo, da ji prah in grešna nesnaga ne bi kalila svetonočnega miru. In kot da bi roteli pomnožiti božično radost svojim dragim, si tudi ustno in pismeno voščimo. Da pa bodo vse te priprave za božične dni res temeljite, da bo radost blagoslovljena in rodovitna, pomislimo v dneh pred božičem: Koliko je BOLNIH ROJAKOV, ki bodo božič preživeli na tujem, brez sredstev, brez svojcev in prijateljev, brez pesmi in veselja . . ., koliko jih je, ki jim bo v sveti božični noči mraz stiskal srca in jim bo temno v duši! Pa v taboriščih, arez domovine in brez upov, ko-iko onemoglih .slovenskih življenj čaka usmiljenja! Dragi rojaki! V sredi novem-ara vas bodo obiskali SAMAR-JANI, ki bodo za slovensko do-arodelno društvo “Caritas” na-sirali vaša VOŠČILA za vse bolne, potrebne in pozabljene rojake v Kanadi in v evropskih taboriščih. Vsem tem bo “Caritas” pomagala toliko, v kolikor jo boste vi podprli. Vaše darilo za “Caritas” naj bo vaše oožično voščilo vsem bolnim in potrebnim. O božiču bo toliko več sreče v nas, kolikor manj nesrečnih rojakov okrog nas! “Kdor pa srečo vživa sam, naj še solze preliva sam”! Kogar pa naši samarjani ne d odo obiskali, pa lahko svojo pomoč izroči kateremukoli odborniku" Caritas” ali pa pošlje na naslov: Iv. Maren, 83 Victor Ave. Toronto'. Predsednik. “Miklavž” jih je spet obiskal Newcastle, N. B. — Lord Bea-verbrook, ki je pred dolgimi leti zapustil svoj rojstni kraj v vzhodni Kanadi in odšel v Anglijo, kjer je postal naj večja sila angleškem tisku, se vsako leto vrača v svojo rodno Kanado na obisk. Njegovi rojaki v New Brunswick se ga vesele kot sv. Miklavža. Stari mož pa je tudi v resnici silno darežljiv in velik dobrotnik svojega domačega kraja. Letos je ob svojem prihodu odprl trinadstropno stavbo pravne fakultete univerze v New Brunswicku, jki jo je dal zgraditi na svoj e.stroške. Ko je opazil, da ne prihaja več z velike univerzitetne ure stara melodija, je takoj poskrbel za njeno popravilo. Velika sredstva je dal na razpolago za posebno ustanovo, ki bo podpirala vzgojo in šolanje njegovih mladih kanadskih rojakov. V teku let je lord Beaverbrook poklonil svoji rojstni pokrajini preko tri milijone dolarjev. Največ od tega je dobila univerza v New Brunswick in nekatere druge kulturne in socialne usta nove. DOMA IN PO SVETU Nadomestne volitve v začetku preteklega tedna smatrajo za potrdilo in odobritev politike predsednika vlade St. Laurenta. Od šestih mest v Ontario, Manitoba in Quebec so dobili vladni pristaši štiri, opozicija pa dve. • • * Angleška delavska stranka je na svojem zadnjem zborovanju sklenila, da bo v parlamentu glasovala za pariške dogovore, ki določajo vrnitev suverenosti Zah. Nemčiji in ji dajejo dovoljenje za ponovno oborožitev. • * • Na jesenskem kmetijskem velesejmu so dobili ontarijski farmarji od osmih tri prve nagade za svoje odlične žitne pridelke. * * * Kanadska vlada je prepovedala uvoz ovc in Vel. Britanije, ker se je med njimi razširila neka nalezljiva bolezen. Prepoved bo veljala “do nadajlnega.” * * * Kraljico mater Elizabeto, ki je priša v soboto v Ottawo, je mesto kljub slabemu vremenu in mrazu Ijubezljivo in navdušeno sprejelo. Na letališču se je zbralo precejšnje število ljudi k njenemu sprejemu. * * * V začetku decembra bo odplula proti Antarktiki amerišlka ladja Atka z večjo znanstveno odpravo. Amerikanci nameravajo preiskati ogromno z ledom pokrito ozemlje v pogledu rudnega bogastva, proučevati pa nameravajo tudi tamkajšnje podnebje. V svetu so se pred nekaj dnevi razširie vesti, da bodo: Amerikanci tam razstrelili vodikovo bombo. V Novi Ze*-Inadiji, ki je najbližja Antarktiki, so se zaradi teh vesti precej vznemirili Ameriška vlada jih je pretekli teden kot neosnova-ne zanikala. * * * V Novi škotski so danes nadomestne volitve, ki bodo pokazale, kako; trdna je liberalna vlada predsednika Henry D. Hicksa. Volilci bodo izbrali tri nove poslance. * * * V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prišlo v Kanado 126,853 novih naseljencev, nekaj preko tisoč več kot lani. Največ novih je prišlo iz Vel. Britanije (36,111), precej tudi iz Nemčije in Holandije, sorazmerno zelo malo pa iz Francije (2,376). * * * Kanada je dala od 1. aprila 1950 leta pa doslej zaveznikom eno milijardo in sto milijonov dolarjev pomoči. V to vsoto niso vključeni izdatki za vzdrževanje kanadskega vojaštva v Evropi. Velika večina omenjene vsote je bila porabljena za orožje in vojaško opremo, dalje za vež-banje letalcev NATO sil v Kanadi in za gradnjo letališč v Evropi. * * * Maršal Montgomery, namestnik glavnega poveljnika NATO oboroženih sil v Evropi, ki je na obisku v Kanadi, je pri svojem prihodu v Ottawo dejal, da mora biti Zahod vedno pripravljen na vse, da se mora posebno dobro zavarovati pred iznenade-nji, dalje je povedal, da on na kako neposredno splošno vojno ne računa, niso pa izključene1 krajevne vojne, kot sta bili korejska in indokitajska. * * * Glasilo sovjetskega trgovinskega ministra se v zadnji številki pritožuje, da so zasebni cvetličarji v Moskvi praktično prevzeli v svoje roke ves cvetličarski posel. Mnoge državne cvetličarne so morali zapreti. Državne cvetličarne ne morejo konkurirati zasebni iniciativi. Državne cvetličarne so založene ovelim nesortiranim cvetjem. Cvetličarji — državni nameščenci se pogostokrat vozijo po deželi in tam nakupujejo cvetje, medtem pa so njihove cvetličarne zaprte. Pri zasebnih cvetličarnah je tak nered neznan. * • * Kdor je doslej nameraval v Ameriko, je imel za preselitev na razpolago tri možnosti: lahko potoval z ladjo ali letalom prevoznino plačal ali pa se vtihotapil na neko ladjo in potoval kot “črni potnik.” Britanske letalske družbe preučuj e-sedaj še četrto možnost. Ker že živimo v časih odplačevanja na obroke, so te družbe sklenile da bodo poizkusno tudi tu uved-? plačila voznine na obroke, otnik bo ob odletu plačal 10 odsto vozovnice, ostalo pa bo ooravnal v 20 mesečnih obrokih. Indijski ministrski predsednik Nehru je s posebno okrožnico naročil državnim poslancem, uradnikom in uslužbencem, da. se morajo oblačiti “spoštljivo, trezno, praktično in elegantno.” Oblačila naj bodo krojena tako, da upoštevajo “ozke hlače, siv ali rjav jopič, brez ovratnika in kravate.” Strogo je prepovedano prihajati v parlament in državne urade jz razgaljenimi prsi ali celo v smokingu ali fraku. Taka oblačila Nehru zavrača kot “znak oholosti indijskih kapitalistov.” Povečanje podpore brezposelnim! Ottawa. — Predsednik vlade St. Laurent je dejal, da bodo dopolnila k zakonu o zavarovanju proti brezposelnosti, ki bodo predložena parlamentu pri prihodnjem zasedanju, prinesla brezposelnim nove ugodnosti. St. Laurent je to povedal zastopnikom zakonodajnega odbora železničarjev, ki so predlagali vladi, naj poveča tedenslko1 splošno podporo brezposelnim vsaj za nje. $3.00, podobno naj bodo izboljšane tudi ostale ugodnosti, odpravljena doba petdnevnega čakanja in podpora nakazana tudi za slučaj bolezni, ki delavca nujno zadrži cd dela. Predsednik vlade je povedal, da razpravljajo tudi o spremembah zakona o pokojninah, ker sedanji dohodki, ki so določeni za pokojninski sklad, ne krijejo izdatkov. Lani je znašal pri-mankljaj $45,800,000, letos pa izgleda, da bo še večji. Zastopniki želez ničarjev so predagali, naj bi ženske dobile pravico do pokojnine z dopolnjenim šestdesetim letom. Pokojnina naj bi se od sedanjih $40.00 povečala na $50.00. Zavzemali so se dalje tudi za zdravstveno zavarova- Predsednik vlade je zastopnikom železničarjev kot preje podobnim zastopstvom obrazložil težave, ki jih ima vlada zlasti z organizacijo državne varnosti. Kanada verjetno svojih izdatkov za oborožene sile in narodno obrambo še dolgo ne bo mogla zmanjšati, zato mora v marsičem drugem omejiti svoje izdatke. Kanadski misijonar poroča o razmerah na Kitajskem “Nikjer več ni smeha in nihče nikomur ne zaupa.” Tako je izjavil kanadski misijonar Rev. Gerald McKernan S. F. M. ki se je kot izgnanec iz Kitajske vrnil v Kanado. Izgnani misijonar je bil zadnjih devet let izvršilni tajnik pri Catholic Welfare Committee v Šanghaju. Preden so ga pognali iz dežele, so mu komunisti po tri, včasih tudi po sedem tednov “umivali možgane.” Pri enem takem zasliševanju je moral 16 ur stati pozoru. Pet mesecev je bil hišnem zaporu. Toda saj so nam podobne zgodbe zapisali in pripovedovali tudi naši slovenski misijonarji, izgnanci iz Kitajske. Misijonar Rev. McKernan je za The Canadian Register napisal članek, iz katerega povzemamo nekaj zanimivosti pred' vsem o komunistični taktiki. “Gibanje za svobodo vere, M ga je režim začel leta 1951, je 3ilo znak za napad na Cerkev. Vsakdo, ki je kdaj živel pod rdečim režimom ve, da se za “kampanjami” skriva vedno či sto nekaj nasprotnega, kot pa rečeno. Komunisti imajo veliko rajši “mirovno gibanje” kot pa mir sam. “Mirovno gibanje” pomeni komunistom samo priliko, da pripravijo partijo za drug napad. ‘Gibanje za zboljšanje trgovine’ pomeni: pripravite se, da odpravimo zasebno trgovanje. ‘Gibanje za boljšo vzgojo’ je priprava partije, da likvidira meščansko učiteljstvo in obstoječi vzgojni sistem. Kadar je v teku ‘gibanje za svobodo vere,’ tedaj partija pripravlja napad na vero, hoteč jo uničiti. Agrarna reforma je bila v resnici likvidacija lastnikov zemlje, in je uničila milijone velikih in malih kmetov. Ko je bila ta ‘reforma’ izpeljana, je sledila ofenziva proti vodjem trgovskih podjetij in proti malim trgovcem. Med to čistko so tisoči napravili sdmomor. Ljudje so se metali s streh in so skakali skozi visoka okna. Da bi preprečili samomore v masah, so zamrežili oikna z žico. Zatiranje in mučenje je bilo tako strašno, da se je poslovnih ljudi polastila blazna misel na samomor. Ko je bilo te ofenzive konec, se je začelo ‘gibanje za svobodo vere.’ Za uvod se je razvila propaganda proti sv. očetu, ki so ga vedno prikazovali v zvezi s fašisti in kapitalisti in so mu očitali, da opravlja obveščevalno službo za ameriško vlado. Izdali so zakon, da se morajo vse verske in druge družbe registrirati. Sestanki in shajanja več kot štirih oseb so bila prepovedana brez posebnega dovoljenja oblasti. Kuo Min Tang (pristaši Čankajškovega režima), masoni, budisti, muslimani, katoličani, sirotišnice, bolnišnice, klinike . . . vsi so morali registrirati svoje osobje in navesti njihov položaj v službi. Takoj v začetku tega gibanja je bilo aretiranih nekaj duhovnikov, predvsem tistih, ki so bili duhovni vodje Marijine Legije. Ta je bila deležna prvega udarca tega navala na Cerkev. Uradno je bila Legija razpuščena, ker so bili sestanki prepovedani. člani Legije so se morali registrirati. Tej registraciji so sledile grožnje z ječo, z mučenjem, s prisilnim delom in celo s smrtjo, če bi člani ne hoteli podpisati izjave, da je bila Marijina Legija prevratna organizacija. JUNAŠTVA. Med tem preganjanjem je bilo mnogo primerov junaštva. 18 letno dekle so pre-varili, da je tako izjavo podpisala. Ko je zvedela, kako so! jo nalagali, se je vrnila na policijo in zahtevala, da ji vrnejo, kar je podpisala. Med tem, ko se je ona prepirala s policijo, se je zbralo mnogo ljudi. Dekle je na podlagi svobode veroizpovedi apeliralo! na ljudstvo. Da se ne osmeši, je policija vrnila listino. Dekle je razložila množici, kako so jo prevarili in raztrgala listino na drobne kosce. Od tedaj naprej ni ničesar več podpisala. Ko je to ‘gibanje’ zajelo šole, so si dekleta na kratko ostrigla lase. Šolska mladina je stalno nosila s seboj majhne zavoje, kjer je vsakdo imel pripravljeno zobno ščetko in nekaj obleke ter perila. Bili so stalno pripravljeni na ječo. In mnogi so se v ječi tudi znašli. Ven je prišel samo tisti, ki se je uklonil. Toda partija je pri tej šolski mladini doživela poraz. Partija je pričakovala, da bo s temi zapori ustrahovala ostale vernike. Uspeh je bil: vera je postala močna, vztrajanje v veri pa neomajeno.” To je odlomek iz članka kanadskega misijonarja, ki je bil 16 let v nesebični službi kitajskega ljudstva. Kar je povedal je zanimiva vepdar nič novega. Isto se je dogajalo in se bo povsod kjer zavlada ikomunistična svoboda. Nedobrodošel gost Montreal, Que. — Štirje potniki, ki so prišli pravkar iz Londona, so se ustavili v hotelu Windsor. Prvi trije so dobili naglo svoje prostore, ko pa je prišel na vrsto četrti, bil je črne polti, je uslužbenec začel nekaj mencati in mrmrati, da je prišlo do neke zamenjave. Ni sicer naravnost dejal, da v hotelu ni prostora zanj, pač pa mu je dal listek z naslovom drugega hotela. črnec ni rekel nobene, ampak je mirno odšel v imenovani hotel, videl pa je prav dobro, da zanj ni bilo prostora v hotelu Windsor samo zaradi njegove črne kože. “Odhajal sem iz hotela z občutkom, da ne bom nikdar več stopil na kanadska tla!” je dejal kasneje Gratley Adams, ministrski predsednik britanske kolonije Barabados in vneti podpornik sodelovanja med Zahodno Indijo ter Kanado. Ta je bil namreč črni potnik, 'ki ga je uslužbenec hotela Windsor zavrnil. Ko je naslednji dan neki uslužbenec letalske družbe, s katere letalom se je Adams pripeljal v Kanado, zvedel, kaj se mu je zgodilo ,je takoj obvestil kanadsko vlado. Ta je pretekli teden, ko je dogodek preiskala, poslala ministrskemu predsedniku na Barbados opravičilo. -------------o----- Brezovi gozdovi izumirajo Quebec, Que. — Brezovi gozdovi izumirajo v Quebecu in obmorskih pokrajinah na vzhodu, pravi obširno poročilo, ki smo ga nedavno brali v kanadskem časopisju. Bela kot tudi rmena breza v omenjenih predelih sta utrpeli že veliko škodo, sedaj pa se izumiranje tega drevja nadaljuje že tudi v Ontario. Preiskovanja Gozdnega oddelka Lavalove univerze so ugotovila, da je vzrok izumiranja brezovih gozdov spremenjeno podnebje. Kanadsko podnebje postaja v zadnjih letih vse toplejše in toplejše, to - je postalo očividno posebno v zadnjih dveh desetletjih. In prav v tem času so se pojavile velike gole jase sredi gozdov. Eno toplo leto breze še ne prizadene prehudo, toda tri ali štiri zaporedna tepla leta jo gotovo uničijo. Povprečno se je v zadnjega četrt stoletja zvišala letna temperatura v Quebecu za tri stopinje in vse kaže, da bodo bodoča leta še toplejša. Podoben pojav opažajo tudi v Greenlandiji in pokrajinah Severne Evrope. Gozdni strokovnjaki sedaj resno razmišljajo in raziskuje, kako bi rešili kanadske brezove gozdove. Sax Rohmer: )(xr>oo<=z>oo<=r>o -a# * t SKRIVNOST DR. FU-MANČUJA i ii x>oo)o<^>()(><) Kasneje obiskal in v mrtvašnici spoznal med mrtveči laskar-ja. Dneva obiska pri Shen-Yanu ne morem dognati, toda zdi se mi zelo verjetno, da sta laskar in tisti po Fu-Mančuju umorjeni dakoit ena in ista o-seba. Seveda je to le domneva. Vsekako pa sledi jasen sklep, da se je Cadby namenil iti z drugo krinko se enkrat na tisto mesto in da je svojo namero hotel izvršiti v torek. Da omenja kito, je posebno zanimivo zategadelj, ker so našli eno pri njegovem truplu.” Weyymouth je pogledal na uro. “Sedem minut manjka do enajstih!” je dejal. “Gospod nadzornik, moram vas prositi, da mi daste na razpolago svojo o-maro z oblekami. Lahko preživimo še eno uro v družbi Shen-Yanovih prijateljev opija.” Weymouth je dvignil obrvi. “To bi lahko bilo nevarno. Kako pa mislite o službenem obisku?” Smith se je zasmejal: “Brez vsakršne koristi! Ne: zvijača zoper zvijačo. Pomislite, da imamo opraviti s Kitajcem, s sijajno poosebljenostjo azijske prekanjenosti, z najnevarnejšim veleumom, kar jih je ustvaril vzhod.’’ “Ne dam mnogo na krinka-nje,” je ugovarjal Weymouth. “Takole našemljenje se večinoma izjalovi. Sicer pa, kakor hočete, Mr. Smith! Forster vas bo zakrinkal! On je mojster v svoji stroki. Kakšno krinko želite?” “Dago-mornarja (psovka za špansko ali portugalsko jgovo-rečega mornarja). Podobno tisti, ki jo je imel ubogi Cadby. Lahko se zanesem na svoje skušnje glede tehle tičev, ako sem gotov, da bo moja zunanjščina učinkovala kakor pristna.” “In name si pozabil, Smith!” sem ga opomnil. Sunkoma je dvignil glavo. “Petiie, to je moja bridka službena dolžnost in nikaka družabna igra!” “Hočeš s tem reči, da za tako podjetje nisem sposoben?” sem ga vprašal brez pomisleka. Smith me je prijel za roko in vrnil moj malce užaljeni pogled z izrazom resne skrbnosti.. “Dragi tovariš, ti prav dobro veš, da nisem mislil tako.” “Že prav, Smith,” sem zagodrnjal potolažen. “Slednjič pa tudi ne bi slabše kakor kdor koli predstavljal koga, ki kadi opij. Jaz pojdem s svojim pri-jatejem, gospod nadzornik.” Tako sta kakih dvajset minut kasneje v spremstvu Weymou-tha zapustila policijsko poslopje dva mornarja, ki nista bila videti preveč mikavna. Odpeljali so se z avtom, ki jih je čakal pred vhodom. To našemljenje je bilo zame smešno, skoraj otročje in iz srca bi se lahko smejal, ko bi poleg glume ne prežala žaloigra. Že misel, da nekje na koncu naše vožnje čaka Fu-Manču, je človeka streznila — Fu-Manču, ki je kljub vsem nasprotnim napadom veselo razprejal svoje zle načrte; Fu-Manču, ki ga nisem nikdar videl v lice, a čigar samo ime je že bilo zvezano z nepopisno grozo. Mogoče je hotela usoda, da nocoj srečam strašnega kitajskega doktorja. Otresel sem se razglabljanja, ki bi me vodilo v strahotne prepade, in se pozanimal za pojasnil, ki jih je Smith dejal Weymouthu. “Pri rečni policiji v Wappin-gu bomo izstopili, ker ste dejali, da stoji hišica blizu reke. Potem nas lahko izkrcajo kje niže doli. Vaš tovariš Ryman naj bo kje blizu za hišo pripravljen z motornim čolnom, vaši ljudje pa naj ostanejo pred pročeljem, da lahko čujejo moj žvižg.” “Kajpada,” je pritrdil nadzornik. “Tako sem to tudi že uredil. Zažvižgaj e torej znak, ko boste kaj sumljivega zapazili.” “Ne vem še prav,” je menil Smith obotavljaje se. “Morda bom celo še v tem primeru trenutek počakal.” “Samo ne čakajte predolgo!” je svetoval uradnik. “Stvari ne bi namreč prav nič koristilo, a-ko bi vas potem morali le s polovico vaših prstov potegniti z mrežo iz vode.” Avto se je ustavil pred stražarnico rečne policije. Štirje malomarno oblečeni možakarji so ob našem vstopu poskočili in po vojaško pozdravii “Evans in Lise,” je ta kratko ukazal, “vidva morata najti primeren teman kot, od. koder se dajo dobro pregledati vrata Singapore-Charliejeve hiše od strani starega Highwaya. Vi, Evans, ste videti najbolj pristni; vi se delajte pijanca, ki je na pločniku zaspal, Lisle pa naj si prizadeva pregovoriti vas, da bi ,šli z njim domov. Ne gresta pa prej stran, dokler ne slišati piščalke ali pa da dobita od mene kaka navodila. Skrbno pazita na vsakogar, ki bo šel v hišo ali iz nje. Ali spadata onadva tudi v ta okoliš?” Medtem ko sta Evans in Lisle odšla, sta onadva strumno stala. “Tudi vaju čaka posebna naloga. Ali poznata kako pot, ki vodi za hišo kitajske.beznice?” “Ne,” je odvrnil eden. “Toda nasproti je izpraznjena kra-marija, gospod nadzornik. Vem, Ženske dobijo delo Delo dobi Izkušena strežnica dobi delo. Od 2. pop. do 7:30 zvečer. Sorn’s Restaurant EN 1-5214 (x) Hišno delo Išče se ženska srednjih let za hišno delo; samo dva v družini. Plača po dogovoru. Vprašajte pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. , (220) TmTTfiLAsr NA PRODAJ Na SOM Center Rd., blizu Chardon Rd., lep 2 leti star bungalow s 5 prostornimi sobami, kamin na drva v dnevni sobi in v zabavni sobi. Pokrit hodnik od hiše do garaže, dvojna garaža. Lot velik 108x 260. Ugodne ponudbe se sprejemajo. Zamenjava mogoča. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (223) Hiša naprodaj Za 2 družini, 5 in 6 sob, prazno, zraven tudi 2-sobno stanovanje. Se proda po zmerni ceni, da se uredi zapuščina. Na 1382 Russell Rd. UT 1-2270. (223) Poizvedba Terezija Matko, roj. Gmas, Donja Stubka, Jugoslavija, išče Hanzi Franeckoviča, rojen v Brežicah, Slovenija, sin Josipa in matere Margolc. Če kdo ve zanj, naj to blagovoli sporočiti njej ali pa na naslov: Peter Plečko, 4817 E. 84 St., Garfield Hts. 25; Ohio. Telefon: Dl 1-9349. —(2291 da je zadaj ena šipa razbita. Splezala bova skozi odprtino in ee potem splazila v ospredje, kjer se postaviva na prežo.” “Dobro,” je pohvalil Weymouth. “Toda bodita previdna, da vaju ne najdejo! In ko za-čujeta piščalko, zdrvita v Shen-Yanovo krčmo! Razumela?” Nadzornik Ryman je vstopil in pokazal na uro. “Motorni čoln čaka!” “Izvrstno,” de Smith zamišljeno'. “Toda skoraj se bojim, da so poslednji dogodki oplašili našo divjačino. Najprej Mason, potem pa Cadby. Vsekakor pa naš mogočni nasprotnik težko da sluti, da je še sled, ki vodi v opijsko beznico. Zakaj misliti mora, da so Cadbyjevi zapiski uničeni.” “Cela zadeva mt je velika uganka,” je priznal Ryman. “Slišal sem, da se nekje v Londonu skriva nevaren kitajski vrag, in da vi upate, da ga boste pri Shen-Yanu dobili. Vzemimo, da pride večkrat tja: od kot pa veste, da bo prav danes tam?” “Tega si seveda nikakor nisem gotov. In za zdaj je to edini migljaj. In čas pomeni dragoceno človeško življenje, kadar je Fu-Manču vpleten.” / “Kdo je ta Fu-Manču, Mr. Smith?” “Imam zelo malo pojma o njem, gospod nadzornik. Vendar gotovo ni navaden zločinec. On je naj večji um, kar so jih zle sile ustvarile zadnja stoletja. Uživa pa podporo politične stranke, ki razpolaga z brezmejnim bogastvom. In nje-njegovo poslanstvo v Evropi je: pripraviti pot. Ali me razumete? On je nekaka prednja straža zločinskega gibanja, kakršnega si ne more misliti noben Brit, noben Amerikanec, Nemec ali drug zastopnik belega plamena.” Rymanove poteze so kazale silno začudenje, vendar si je prihranil odgovor. Kmalu nato smo stopili v motorni čoln, ki nas je v kratkem pripeljal do Stone Staris, kjer smo izstopili, medtem ko smo nadzorni- Slovenska Božična vosala NOVAK’S CARD SHOP 6122 St. Clair Ave. Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tndl za Cleveland ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. A«ent < Zavarovalnina vseh vrst za * ; vaše domove, avtomobile ’ in pohištvo IVanho« 1-4221 181» NEFF ROAD ku še enkrat naročili, naj ostane blizu in naj z največjo čuječnostjo straži. Opijska beznica Nerazumljivo je krulil pijanec v bližnji stranski ulici, ko se je Nayland Smith z okornim korakom primajal v malo kra-marijo, ki je bila označena s surovim napisom “Shen-Ylan, brivec”. Majal sem se za svojim prijateljem in spotoma videl, da so demiji za glasbo, znani naš pianist Anton Trost, doma iz Vodic na Gorenjskem. Ta naš veliki umetnik je po opravljeni maturi v Ljubljani dobil štipendijo za nadaljevanje študij na Dunaju, koder je po 3 letih dosegel diplomo Akademije za glasbo in igralsko umetnost in Lisztovo nagrado, V krogu domačih glasbenikov je zaslovel, iko je kmalu po 1. svetovni vojski 1. 1918. nastopil v Ljubljani kot prvi domači pianist s celovečernim v zaprašenem izložbenem j umetnišMm sporedom. Njegovo oknu ležali ovratniški gumbi, ! }me je znan0i širom po sve-nemški brivski aparati, pome-itu Sedaj se je kot umetniški šani med kite, ko je Smith brzo 'pedagog poslovil od Ljubljane in odprl vrata, se prekotalil doLodgej na svoj dom na Dunaju, čez tri stopnice in se med klet-^ prjgtal pa je, da bo sodeloval že vicami spet dvignil, uporab- na spomladanskem koncertu Ijajoč mojo leht za oporo. Zna-' sloveTlske filharmonije v Ljub-šla sva se v pustem, zelo za- ijani. nemarjenem prostoru, ki je bil y 8. številki “Vera in dom,” brivnici podoben le po tem, da mesečnika za družino in prosve-je bilo naslonjalo edinega stola to, ki smo jo ravnokar iz Celov-pogrnjeno z zamazano brisačo.'ca dobili v Ameriko, beremo, da Judovski gledališki lepak kriče- je izšel pred kratkim v Trstu čih barv, ki je krasil vzdolžno roman “Devinski sholar,” ki ga steno, in list s kitajskimi črka- je napisal mladi tržaški slovenim sta dopolnjevala sobno opra- ski pisatelj Alojzij Rebula. Tu vo. beremo, da se godi jedro zgod- be v slovenskem Primorju okrog devinskega gradu, kjer je doma naša narodna pesem o Lepi Vidi. Iz Devina pa se kesneje zgodba razširi na Gorico in Koroško. Devinski graščatk Lamo-ral in sholar Gomer se namreč s spremstvom udeležita ustoličenja Majnarda na Gosposvetskem polju. Ustoličenje in viteške igre, na katerih zmaga sholar Gomer, so zelo lepo in živahno popisane. Za Vid je napisal poročilo o romanu znani sloven, tržaški slovstveni zgodovinar prof. Martin Jevnikar. Kakor vemo, je “ustoličenje karantanskega kneza” pred nedavnim časom odrsko obdelal tudi naš clevelandski rojak (Dalje prihodnjič) ---------o------ PROTECT YOUR FUTURE t' U. S. SAVINGS BONDS Slovenska Koroška (Nadaljevanje z 2. strani) mislijo zlasti izboljšati avtobusni promet med obema deželama. Kulturne novice Kakor poroča NT, se poslavlja od Ljubljane, kjer je deloval 15 let kot redni profesor na Aka- ZVESTI SPREMLJEVALEC — Ponavadi razumemo pod tem imenom psa, Toma Parker pa je na velesejmu v Dallas, Texas, zvesto spremljala ovca, kot kaže slika. Ovca se je Toma navadila in ga spremlja, odkar jo je čisto malo vzel v oskrbo in jo vzredil. TOPEL SPREJEM — Mrs. Vijaya Lakshmi Pandit (v sredi), bivša predsednica glavne skupščine Združenih narodov, je bila na svojem obisku japonske prestolnice Tokia zelo toplo sprejeta.__________________________________=1 j ,. 1j Zdravko Novak. Morda bi se dobil kdo, ki bi primerjal v tem pogledu obe deli gotovo^ bi bilo zanimivo. Znani koroški sloven, kulturnik dr. Fran Zwitter, red. profesor filozofske fakultete v L j., predava v tekočem zimskem semestru svojim slušateljem po 4 ure tedenslko o “Evropski civilizaciji v dobi zgodnjega kapitalizma” (XVIII. stol.). To je tema, ki jo obravnava že nekaj semestrov v svojih ljubljan. univerzitetnih predavanjih. Na- slov druge teme, ki je poleg omenjene še obravnava, in sicer tudi po 4 ure tedensko, pa je “Angleška industrijska revolucija, ameriška revolucija, francoska revolucija.” V seminarskih vajah pa po 2 uri tedensko študentje v tem polletju razpravljajo pod njegovim vodstvom o “Nacionalnem problemu v Avstro-Ogrski.” Iz vseh njegovih predavanj veje duh dialektičnega materializma, ki danes gospodari na ljubljanski univerzi. TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI _ RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820 E. 200 St. IV 1-1911 —IV 1-1912 ODPRTO vsak večer do 9. ure K. S. K. JEDN0TA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 41/2% obresti nečlanom po SVM obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa '% ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS Use O ur Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D! STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road STORE fiOURS: Monday, Thursday. Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 .A.M. to 12 ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628