Slovenski dom Preb - cena - prezzo L 0.50 Uto VISI. Schitftlelter, uradnik, tedattoro: Mirko Javornik. — Htrautgeber, Izdajatelj, editore; Ing Sodja — Plii l)udtka (likaina. ta Liudiko tltkarno, oer la Slamperla popolare: lote Kramarič — l|ubi|ana. Kopitar|eva — Tal. «001—<005. — Abonnement. naročnina, abboaamento: L 11. Ljubljana, petek, 24. septembra 1943 - Št. 214 Ustanovitev slovenske domobranske legije Slovenska domobranska legija kliče vse Slovence v svoje vrste Slovenci! Zaradi izdajstva italijanske-ga kralja in njegovega zahrbtnega maršala Badoglia je italijanska vojna sila prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglieve klike je položaj nedvomno jasen: tudi naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameri-ške plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikov kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Ftihrerja ve-likonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik se borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba so zanju sveti pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti ne poznata. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi ^ narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem. Zaradi obstanka naše domovine vstopamo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji pro-klamaciji jasno naznačil naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili bolj-ševiške morilce in požigalce v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in po- Vsi sovražni poskusi prodora pri Gomelu in Smolensku zavrnjeni Zagrizeni boji med Čerkasijem in černigovom Sovražni sunek v južni Italiji odbit licija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirala. Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti, naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov v slovensko domobransko legijo. ... Slovenci! Javite se na Poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, Ambrožev trg št. 7 v Ljubljani; na deželi pa pri pristojnih občinskih uradih. POVELJSTVO I SLOVENSKIH DOMOBRANCEV Alle feindlichen Durchbruchsversuche ki Some! und Smolensk vereitelt Erbitterte Kampfe zwischen čerkasi und černigov Feindlicher Durchstoss in Siiditalien zuriickgeschlagen It Flihrerjevega glavnega atana, 23. sept. Nemško vrlmvuo poveljstvo objavlja: Odmlkalnl premiki naših tet potekajo kljub budim sovjetskim napadom, ki so posebno sredi vzhodnega bojišča še pridobili na Jakosti, kakor Je predvideno. Mesto P o 11 a v a Je bilo po razdejanja za vojno vatnih naprav po Izdanih poveljih oPuSčeno. Vzhodno od srednjega Dnjepra med Cerkasljem In černlgovom sledi sovražnik z močnimi .Hami lastnim odml-kalnlm pokretom. Tamkaj so v teku hude borbe. Jugovzhodno od G o m e I a In na področju pri S m o 1 e n s k u so se v ogorče-nlh borbah Izjalovili vsi sovražni poizkusi za prodor. Pri tem so se posebno odlikovale Slezljska 18. divizija oklepnih grenadirjev. wOrttemberška 25. divizija oklepnih grenadirjev ln badcnsko-wtlrttemberška 33, pehotna divizija. V krajevnih bojih r Južni Italiji je bil pri Contuslju v protlsunku razčiščen začasen sovražni vdor v naše postojanke. Proti vzhodnemu odseku Je sovražnik pripeljal nove sile, ne da 1)1 bil do zdaj prešel v napad. Zaščitne oborožene sile vojne mornarice ao poškodovale v bitki z angleškimi hitrimi čolni ▼ noči na 23. .eptember pri L e Havreu sovražni čoln tako hudo, da te lahko računa z njegovim uničenjem, ter dosegli razen tega Številne zadetke na treh nadaljnjih hitrih čolnih. Angleška letala so preteklo noč napadla nekatere kraje v severozahodnem dr- žavnem ozemlju. Iz Hannovera ln 01-denburga poročajo o Izgubah med prebivalstvom ter večjih škodah t stanovanjskih okrajih ln na javnih poslopjih. Protiletalska obramba je sestrelila po do sedaj razpoložljivih nepopolnih veBteh 21 sovražnih. bombnikov. Oddelki nemškega letalstva so v noči na 23. september napadli cilje v južni la jugovzhodni Angliji. Berlin. 24. sept. DNB. Vrhovno povelj, stvo je k bojem na vzhodu objavilo naslednje dopolnilo: Na Kubanjskcm mostišču so poskušali Sovjeti z velikimi pehotnimi in oklepnimi silami izsiliti prodor skozi nemške postojanke. Posebno hudo so pritiskali ob obali Azovskega morja pri BUenkovu. Nemški in romunski grenadirji so vse napade vzdržali tako, da so sovražniku ni nikjer posrečilo zabiti nameravanih klinov. Sovjeti so imeli zaradi srditih napadov svoje pehote, ki je hotela prodreti za vsako ceno, petkrat večje izgube kakor Nemci in Romuni. V Šestih dneh so Sovjeti samo na tem delu vzhodnega bojišča izgubili 130 oklepnih vozil. Nemško topništvo in dfugo težko orožje jo skupaj s strmoglavimi letali hudo obdelavalo sovjetske postojanke in zaledje. Ko so Sovjeti napadli, so se znašli v toči topovskih in “strojniških krogel. Nikjer sovražnik ni mogel ovirati načrtnega umika, ki so ga izvajale nemške in zavezniške čete. Vsepovsod so bila v redu in do zadnjega izpraznjena skladišča strdiva, hrane in orožja. PENETRAZIONE NEMIM PRESSO C0NTUSI RESPINTA Dal Quartler generale del Flihrer, 23. tet-tembre. II Comando Supremo delle Forze Armate comunica: Secondo I plani prestabllltl I movimenti dl rlpiegamento delle nostre truppe seguono 11 loro corso malgrado 1 gravl attacchl sovle-ttcl, plii accanlti speclalmente nel settore centrale del fronte onentale. Secondo gll ordlnl Impartlti č stata abban-donata la cltti dl Poltava dopo che sono stati dlstruttl lmportantl implantl belllcl. Ad est del medlo Nlpro, tra Cerkasl e Černigov, U nemlco con con.lderevoli torze segue II proprlo piano dl riplegamento. Acca-nltl combattlmentl vi sono ln corso. A sud-est dl Gomel e nel settore dl Smolensk tuttl I tentatlvl nemlci dl penetrazione sono fallltl In asprl combattlmentl. si sono partlcolarmente dlstinte la 18 Dlvislone del Granatlerl corazzatt detla Slesia, la 23 Dlvl-slone del Granatlerl corazzatl del WQrten-berg e la 35 Divislone dl Fanterla del Baden-WUrtonberg. In combattlmentl locall neiritalla meri* dlonale, presto Contusl 4 stato resplnto In contrattacco 11 nemlco penetrato momenta-neamenta nelle nostre poslzlonl. Contro U settore orlentale del fronte U nemlco ha portato nuove forze senza passare tinora all’attacco. Forze armate dl protezlone della Marina da guerra la battaglla con motosllu-rantl lnglcsl dannegglavano nella notte del 23 cettembre presso Le Havre un natante nemlco cosl gravemente che .1 puft con tare sulla sna dlstruzlone; sono state Inoltre rlpetutamente colplte tre altre motosllu- »«ntl. Aus dem FQhrer-nauptquartler, 23. sept Das Obcrkommando det VVehrmacht glbt be-kannt: Dle Absetzbewegungen unserer Truppen nehmen troti der heftigen sowjetlschen An-grlffe, dle be.onderi ln der Mitte der Ost-tront an Starke noch zunehmen, den vor-gesehenen Verlauf. Dle Stadt Polt* v a wurde nach ZerstB-rung der krlegswlchtlgen Elnrlchtungen be-fehlsgemgss aufgegeben. Ostwlrt. des mlttleren D n j e p e r zwl-schen Cerkasl und Cernigov itrebt der Felnd mit ttarken KrSften den elgenen Absetzbewegungen nacb. Schwerc Kampfe slnd dort Im Gange. S(ldostwSrts G o me 1 nnd lm Raume von S m ol en.k wurden ln erbltterten KSmpfen alle feindlichen Durchbruchtver.uche ver-cltelt. Dabel zelehneten slch dle .chletl.che 18. Panzergrenadlerdlvltlon, dle irttrttember. glsche 25. Panzergrenadlerdlvlslon und dle badlsch.vrUrttcmberglsehe 33. Infanterledlvt. slon besondert aus. Im Verlaufe firtllc.her KSmpfc ln Sdd- ltallen wurde bel Contnsl eln vorflber gehender feindlicher Elnbrucb ln onsere Stellungen Im Gegenstoss wleder berelnlgt, Gegen den Oatab.cbnltt del Front fflhr-te der Fetad neue KrSfte heran, ohne blsher Jedocb zum Angrlff (iberzugehen. Slcherungsstreltkr&fte der Krlegsmarlne bescbSdlgten in elnem Gefecht mit britlschen Scbnellbooten ln der Nacht zum 23. Scptem' ber bel La Havre eln felndllcbe. Boot so schwer, dass mit telner Vernlchtung gerech-net werden kann, und erzlelten zahlrelcbe Treffer an drel weltcren Schnellbooten. Brltlsche FllegerkrSfte grlffen ln der vet-gangenen Nacht elnlge Orte lm nordwett> llchen Reich s geblet an. Aui Hannover und Oldenburg werden Verluste unter der BevBlkerung .owle grfissere SchS-den In Wohnvlerteln und an fiffentllchen GebSuden gemeldet. LuftverteldlgungikrBfte schossen nacb blsher vorllegenden unvoll-stariClIgen Meldungen 21 felndllche Boraber ab. VcrbSnde der deutschen Luftwaffe grlffen In der Nacht zum 23. september Zlela ln S a d - und Sddostengland an. Mussolini sestavil novo vlado Rim, 24. spt. DNB. Mussolini je sestavil novo republikansko fašistično italijansko vlado. Sestavljena je takole: Predsedstvo vlade in zunanje ministr. stvo: Mussolini. Notranje ministrstvo: Buffarlnl.Guldl. Narodna obramba in vojno gospodarstvo: maršal Grazlanl. Pravosodno ministrstvo: Trlngall. Casa. nova. Finančno ministrstvo: Pellegrlnl. Korporacijsko ministrstvo: Ezlo Maria Gray. Prosvetno ministrstvo: Blggifl. Ministrstvo za ljudsko omiko: Mezia. somma. Prometno ministrstvo in javna dela: Areldlacono. Ministrstvo za gozdove in kmetijstvo: Polverelll. Mornariško ministrstvo: podtajnik admiral Legnanl. Imenovana sta bila še državna podtajni. ka v predsedstvu vlade in obrambnem mi-nittrstvu. Turški glas proti sovjetskim zahtevam Acrel brltannlcl nttaccavano la notto soor.a aleune localltft a nord-ovest del Reich. Da Hannover e da Oldenburg sl hanno notizle dl perdlte tra la popolazlone e dl dannl conslderevoll nel quartlerl abl-tatl e dl edlflcl pubbllcl. La dlTesa contro aerea. secondo notizle lncompbete flnora a dlsposlzlone, abbatteva 21 bombardlerl ne-mlcl. Repartl deiravlazlone tedesca attacca-vano oblettlvl nell’Inghllterra merldionaie e sud-orlentale nella notte tul 23 aettembre. Nemci napadajo naglo in pogumno Litbona, 24. septembra. DNB. »Netoci iioajo lastnost, ki jim je ni mogoče oporekati: nastopajo pogumno in naglo ter z vso odločnostjo tudi v najtožjih okoliščinah«, piše portugalski časopis »La Voz«. Čeprav so Nemci z Badoglievo vdajo žo prej računali, vendar niso mogli računati z okoliščinami, pod katerimi se je odigrala. Petdnevni molk — piše omenjeni list — je bil za Angleže in Amerikance zelo ugoden, in izkrcanja, ki so jih izvedli v teh petih dneh, so očlvidno imela namen, nemške divizije v Južni Ita-lij odrezati. Toda Nemce je vedno odlikovala izredna lastnost, lastnost hitrega nastopanja. Nemška taktika je bila brez dvoma ta, da branijo vsako zasodeno postojanko, a ta taktika je zahtevala od vojakov tudi največjega poguma. Glede bitke pri Salernu pripominja na koncu omenjeni portugalski list, da so Angleži ln Amerikanci . tem, da so izgubili to bitko, pretrpeli strašen udarec. Carigrad, 23. septembra. DNB. Sovjetski pohlep po Evropi in morskih ožinah je začel vznemirjati zdaj tudi turškega časnikarja Jalčina, ki je sicer vodno sledil in pomagal angleški propagandi, ki se je laskala Sovjetom. Jalčin je v listu »Tan« zapisal tole: »Vse sovjetske zahteve do Evrope bi se dalo povzeti približno takole: baltiške države, Vzhodno Poljsko in Besarabijo, pravica do vmešavanja v nemške notranja zadeve in obvezno privoljenje Sovjetske zveze za sleherno medsebojno obrambno povezovanje malih držav, ki leže zahodno od Sovjetlje, vštevšl pri tem tudi Balkan. To so dooela točne zahteve. So pa še druge zahteve, kakor na primer pohlep po Bukovini, p0 Črnem morju in nadzorstvu nad morji, ki jih obdajajo celine. Kar se tiče morskih ožin, pa Turčija ne more reči nič točnega, ker se sovjetske oblasti ne čutijo pooblaščene, da bi o teh vprašanjih govorile. Pač pa se je treba ozirati na eno točko. Na temelju ka- terega načela zahteva Sovjetska zveza ozemlja, ki leže izven meja iz leta 19391 Tega ni mogoče zagovarjati lz naoiona-lUUčnih načel, ker ta načela Sovjeti odločno odklanjajo. Prav tako ni mogoče lega zagovarjati po komunističnih načolih. Ce bi se komunizem predstavljal kot dedič carizma, potem bi nastali neštovilni spori in zapleti. Zlasti bi bilo potem treba vedeti, ali si Sovjetska Rusija ne lasti tudi pravice do dediščine bizantinskega cesar-etval .Jalčin pravi dalje, da se že dolgih 25 let zavzema za prijateljsko politiko do So vjetsko Rusije, vendar je velika razlika med tem, ali si pobudnik politike prijateljstva do Sovjetske Rusije, ali Pa zagovarjaš pravico Rusov do nadzorstva nad morskimi ožinami. Dokler bo Rusija poštena ln Turčije ne bo napadla, tako dolgo lahko računa na turško prijateljstvo. Docela trdno pa drži, da je osnovni pogoj za takšno dobro soseSčino ln prijateljstvo le nedotaknjena čast in svoboda Turčije. Churchill potrjuje italijansko izdajo Stockholm. 23. sel>t. DNB. Po šestteden-skl odsotnosti iz Anglije so je predsednik britanske vlade prikazal v zbornici, da bi podal obračun o svojem delu ln odgovor, na ostre kritke glede vojnega vodstva. V tem zagovoru se je Churchill največ bavil s položajem v Sredozemlju, posebno pa z dogodki v Italiji, ki so se zaradi naglega nemškega posega razvijali drugače, kakor sta pa pričakovala Roosevelt in Churchill. Ponovno je Churchill potrdil zgodovinski potek italijanske Izdaje in pogajanj za premirje, ki so bila zaključena g podpisom vdaje 3. soptembra v Sirakuzi. Povedal je v tej zvezi, da so Badoglijevi častniki sprožili vprašanje, kdaj lahko v Italiji računajo z zavezniškim izkrcanjem. Kako poniževalen je bil potek toh razgovorov za slehernega Italijana, pa se vidi iz naslednjega Churchillovega stavka: »Čeprav so bili pogoji tako hudi, jih italijanski poblaščeneo ni odklonil, temveč je povedal, da ima njegov obisk cilj, da poizve, kdaj in kako bi se Italija lahko priključila zaveznikom v boju proti Nemčiji. Strah Ba-doglljeve tolpe se bere tudi iz Churchillovega odkritja, da so Badoglijevi častniki ho- teli nekako vedeti kako se bodo pogoji premirja zaradi močnih nemških sil mogli izvesti. Iz teh besed izdajalcev govorita strah in slaba vest. Vesti 24. septembra Hitler Je odlikoval z viteškim križcem železnega križca letalskega narednika Her-borta Isachsena, ki se je posebno izkazal v bojih nad Anglijo, Norveško, v Sredozemlju ter v Afriki. Nemške čete na Finskem so zbralo .vsbto denarja, s katero bodo postavili dom ranjenim finskim tovarišom, ki so se dve leti borili kot prostovoljci na vzhodnem bojišču. Zbirka bo vrgla približno 800.000 finskih mark. Neko angleško poročilo govori o strahotnih razmerah na Ceylonu. Kakor v vseh angleških kolonijah, so tudi ondi stano. vanjske razmere domačinov skrajno zanikrne. Pov.od je mnogo nezaposlenih ln socialnega skrbstva sploh ni. Hitler Je sprejel stotnika \Valterja Norot-nyja, ki je odnesol 218. letalsko zmnaro, ter mu podelil odlikovanje hrastovega la kaj gre Razglas o ustanovitvi slovenske domobranske legije, to je naše lastne domače oborožene sile, ni po svoji daljnosežnosti nič manj pomemben dogodek, kakor je bil prevzem deželne uprave po domačih ljudeh, če smo zdaj dobili lastno upravo, je jasno, da se mora ta uprava opirati na oboroženo silo, s katero bo lahko zagotovila veljavo svojim ukrepom in neoviran potek svojemu delu. Po izdaji Badoglijeve vojske je Slovenija glede varnosti, oblasti in reda padla v položaj, kakor ga ni doživela v tej vojni niti ena pokrajina v Evropi. Po odhodu Badoglievcev so pa v noči od 8. septembra na 9. september t. 1. z izdajalsko vojsko vred pobegnile od povsod. Vsa naša dežela se je znašla brez kakršne koli redne oblasti. Ni bilo ne orožnikov, ne policije, ne straže, ničesar. Ljudstvo je bilo prepuščeno samo sebi in ni čuda, da so ta sramotni in izdajalski pobeg italijanskih oblasti izkoristili tisti, s katerimi so prav te oblasti ves čas najbolj sodelovale in jim omogočale varnejše življenje kakor pa prebivalstvu, ki jim je bilo izročeno v skrb. Stanju, ki je v tem oziru zavladalo po pobegu vseh italijanskih oblasti na deželi, in trpljenju ter grozi, ki ju prinašajo komunistične tolpe našemu_ ubogemu ljudstvu, je treba narediti konec, da si naš narod reši vsaj golo življenje. To pa je mogoče storiti samo, če bo v Sloveniji obnovljena redna oblast, ki se mora opirati na močno in dobro organizirano domačo oboroženo silo. Naloga naše domače vojske je dvojna. Najprej bo morala deželo očistiti razbojniških tolp, potem pa v pomirjeni Sloveniji skrbeti za kar najstrožji red in varnost, da se bo lahko pričelo obnavljanje strahotnega gospodarskega in duhovnega razdejanja, katero nam je prineslo dveletno divjanje zločinske zaveze med italijansko vojsko in komunisti. Danes niti še približno ne vemo, kako ogromna je škoda, vemo pa, da jo bomo lahko popravili samo, če se obnovita red in varnost. To pa je mogoče le, če bomo imeli za vzdrževanje reda na razpolago svojo oboroženo silo. Naša domača vojska bo organizirana v slovenski domobranski legiji. Te formacije naj nihče ne zamenjuje s kakršno koli strankarsko pobarvano oboroženo skupino. Domobranska legija je uradno priznana slovenska redna vojska, katere naloga je braniti in varovati vse Slovence, njihove domove, njihovo imetje in njihova življenja. Zahteva po ustanovitvi domače vojske je prav za prav prišla naravnost iz ljudstva, katerega najboljši sinovi se dan za dnem v številnejših skupinah prebijajo iz komunističnih obročev proti Ljubljani in dragam, kjer se zbirajo slovenski vojaki. Ljudstvo kliče po svoji vojski, tisto slovensko ljudstvo, ki mu je vsakdo dolžan služiti. Zato naj ga ne bo mladega slovenskega človeka, ki ne bi uvidel pomena ustanovitve naše lastne vojske in se ne bi priglasil za službo v njej, saj je pravi in edini namen te vojske izražen že v njenem imenu: braniti dom! Branimo ga vsi! lista k viteškemu križou reda železnega križa. Novotny je 37. nemški vojak, ki je prejel to visoko odlikovanje. Hitler Je tajskemn kralju v posebni brzo. javki čestital za rojstni dan. Nemški prometni minister dr. Dorpmiiller je uradno obiskal Bukarešto. Iz Carigrada poročalo, da so se začeli Judje spet z vso silo potegovati za judovske naselbine v Palestini. Judovski poglavar Weizmann jo poslal več zastopnikov v ^Ameriko, da bi podprli judovsko zahtevo. Kakor poročajo iz Berlina, je bilo pri angleškem letalskem napadu na Hannover in Oldenburg zbitih 27 angleSkih letal, od teh največ štirimotornih. Nemška poročevalska agencija pravi, da je sovražnik navozil nove čete na vzhodni del Italije, a jih doslej še ni vrgel v boj. Pri Smolensku trajajo hudi boji dalje. Sovjetski prodorni poskusi so spodleteli. Jugovzhodno od Gomela potekajo težki obrambni boji. Nemško letalstvo stalno napada sovjetsko zaledje, zbirališča čet in premikajoče se kolone. Japonska letala so napadla čungkinška letališča v pokrajini Kvantung. Razdejanja so velika. Vsa japonska letala bo se vrnila. List iSlovot razpravlja o bodoči politiki Bolgarije ln pravi, da bo ostala večno nespremenljiva ln se ne bo odmaknila od tesnega prijateljstva z eNmčijo. Bolgarija bo ostala v kolesnicah, ki jih je nakazal pokojni kralj Boris. Troje norih vrst letal eo Japonci rnfcll uporabljati pri tvojih bojnih nastopih, In so te po poročlln DNB-ja lr. Tokia dobro izkazala tako na Južnem Tihem morju, kakor tudi na Kitajskem. So to ogledni-ško letalo vrste »Shltl«, lovsko letalo >Shokl< in težki bombnik »DonTyu«. Predsednik kitajske narodne vlade Vong-čingvaj j« bil v Tokiu in je imel daljšo razgovore s predsednikom japonske vlado Tojom ter drugimi odličnimi japonskimi predstavniki. Stran Z »SLOVENSKI DOM«, dne 24. septembra 1943. Ster. 214. 0 kinematografih stare Ljubljane Ljubljančan se sprva silno rad razvname za vsako novotarijo, za katero vse drvi, a se kmalu naveliča. Ko so bila ustanovljena prva kino podjotja, so se Ljubljančani kar trgali za vstopnice in je bil k vsaki predstavi velikanski naval, jasno, da ni ljubljanska zlata mladina zaostajala in se je vedno v velikem štovilu udeleževala raznih kinopredstav. Vendar takrat med mladino še ni bilo tako malikovalskega čaščenja filmskih zvezdnikov in filmskih zvezd, kakor je bilo do zadnjega časa v navadi med ljubljansko zlato mludino, med gospodiči in nežnimi gospodičnami. Takrat se mladina še ni tako silovito vnemala za filmsko literaturo, njej je bilo v bistvu glavno to, da je videla kinopredstave in se Je pri njih kaj naučila, zato so takrat mladino in tudi drugo občinstvo najbolj zanimali zgodovinski filmi, dalje filmski posnetki raznih pokrajin, rosne drame in tragedije. Koliko kinov je imela stara, mala Ljubljana! Pač za mnogega Ljubljančana prava zanimivost, ki mu vzbuja spomine na mlada leta in spomine, kako so se ljudje včasih borili za vstopnioo. Kakor smo že svoj čas omenili, je bil prvi kino ustanovljen ▼ pritličnih prostorih hiše na voglu Tavčarjeve ulice in Dunajske ceste, v prostorih, kjer se sedaj nahaja Prelogova trgovina perila in drugih potrebščin. Ta kino je začel poslovati sredi junija 1907. Podjetje je dalo kinu prav bobneč naslov po amerikanskem izumitelju Edisonu. Časopisna kronika je takrat kratko omenjala, da so predstave tega kina zelo zanimive, zabavne in ne predolge. Slike jasne in še kaj mirne. Takrat, ko še ni bila kinematografska tehnika na višku, so bile dostikrat kako slike sila razvlečene in zamazane. tako da glodaleo ni mogel imeti pravega užitka in so zato nekateri obiskovale! v znak protesta zapuščali kinematografske dvorane. K nekaterim predstavam tega kina je bil velikanski naval občinstva, v kino so drveli mladi in stari, moški in ženske. Veliko je bilo n. pr. leta 1907 zanimanje za film katastrofa franooske križarke »Jena«, ki je doživela strahovito eksplozijo v francoskem vojnem pristanišču Toulonu. Ljubljančani so takrat zelo hvalili film »Kristusovo življenje in trpljenje«, ki ga Je kino predvajal v času od 1. do 6. julija. Film je bil dolg 1200 metrov in je predvajanje trajalo dobro uro. Drugačo so Ljubljančani takrat ljubili kratke filme. O tem filmu je bila splošna sodba, da so »podobo tako naravne in ganljive, da občinstvu, ki te predstave čim mnogoštovilneje obiskujo, izvabljajo solze v oči«. Takratna kronika je zapisala, da izvabljajo podobe »solzna sočutja v oči«. Kino »Edison« pa je bil v omenjenih prostorih samo eno leto. Zaradi neprikl&dnosti prostorov in ker ni kino ustrezal vsem policijskovarnostnim in požarnim predpisom, so je kino preselil v Maličev hotel, ki jo bil last finančnika Antona Deghenghija, po rodu iz Pulja. Dolga — Iijnbljana Koledar Petek, 24. kimovca: Marija Rešiteljica jetnikov; Gerard, škof in mučenec. Sobota, 25. kimovca: Kleofa, mučenica; Tata, mučenica; Pacifik, spoznavalec; Fir-min, Skof in mučeneo. Obvestila Sprememba cen za brivske in frizerske obrate v Ljubljani Cenik za brivnice (prva številka pomeni ceno za brivnice I. katogorije, druga številka v oklepaju pa cone za brivnice II. kate- fc°r kesanje 1.30 (11: Striženje las 5 (4); striženje las in britje brade 6 (5); striženje las in brade 7 (0); umivanje las 2.50 (2); masaža lasišča 2.70 (2); masaža obraza 8.80 (6.60); kodranje las 3.50 2.50); mauikiranje 5.50 (4.50); barvanje las ali brade 45 (40); uporaba kreme ali alkohola ali kolonjske vode -.50 (-.50). Abonmaji: Britje brade dvakrat na teden 16 (14); britje brade trikrat na teden 20 (18): britje brado štirikrat na teden 25 (22); britje brade vsak delavnik 36 (30); strl-žen ja las za abonente $.50 (3); Za postrežbo na domu povišek 100 odstotkov. Cenik za ietalnice (prva številka pomeni ceno za česalnioe I. kategorije, druga številka v oklepaju pa cene zu česalnioe I. kategorije. , Prvo striženje las 10 (8.30); vsako naslednje striženje las 5 (4.40); umivanje las 6 (4.40); umivanje in vodna ondulaoija 15 (12); železna ondulaoija 6 (4.40), vodna ondulaoija 10 (7-50); trajna ondulacija 66 (45); maniki-ranje 6 (4.50) sušenje las z elektriko 2 (1.50); beljenje las 40 ( 35); barvanje las 55 (45); modna pričeska 80 ( 20). Za postrežbo na domu povišek 100 odstotkov. V gornjih cenah je obsežena tudi odškodnina za porabljeni material in za obrabo orodja in niso dovoljeni pribitki po kateremu koli naslovu. Oene so stopile v veljavo z objavo v »Službenem listu«, * I — Podaljšanje veljavnosti oblačilnih nakaznic. Z navedbo, ki je v pripravi za objavo, se podaljša veljavnost oblačilnih nakaznio (svetlosive in rožnate barve), izdanih na podlagi naredbe od 1. XI. 1942, št. 203, 81. 1. 89-42, do konca junija 1944. tako da veljajo do omenjenega roka odrez ki nakaznio in da se do tega roka ne bodo Izdale nove oblačilne nakaznice. Na to 86 opozarja trgovstvo. Trgovci pa se morajo strogo držati predpisov gledo odvzema odrezkov oblačilnih nakaznic, ker so bo v tem oziru vršila stroga kontrola. — Bdeči križ poroča: V pisarni Rdečega križa se naj oglase osebe, ki so predale pakete za nastopne osebe v Viscu: Debeljak Alojzij, Erjaveo Alojzij, Anderlin Stefan, Aetina Miloš, Deboc Tončka, Strmole Alojz, Ponikvar Ivan, Smole Jožo, Tišlerjev Tone, Intihar Leopold, Suhadolnik Anton, Debevec Josip, Brancolj Janez, Mazi Josip, Kodele Ciril, Božič Jože, Bregar Darko, Zupano Franc, Polič Anton, Podržaj Stanko, Bukovco Lojze, Logar Janez, Strmole Alojzij, Lukoc Marija, Lukeo Viktor, Strmole Frano, Molek Jože, Colarič Jurij, J,gono Frane, Banovec Stanko, Franko Alojzij. Zglase se naj tudi osebo, ki so dale razne pakete začasno v shrambo. — Zaradi zgodnjo policijske ure bo za može in fante rokolckclja oz. duhovna priprava na- prvi petek in prvo soboto že to nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 in v ponedeljek, 27. t. m., ob 6.30 v uršulinski cerkvi. Vabljeni vsi možje in fantje. Friditel leta je ostal kino v teh prostorih ob Cesti Cesarja Franca Jožefa, poznejše Aleksandrove ceste. Leta 1912 je ta kino dobil naslov kino »Ideal«. Kino »Edison« pa je kmalu če istoga leta dobil resnega in hudega konkurenta. Fruncoska kinematografska družba »Cine-matograpbe — thoatre francais«, ki je razpolagala s kapitalom 8,200.000 frankov in ki je po vseh važnih evropskih mestih imela svoja kinogledišča, je tudi v Ljubljani ustanovila svoje podjetje. Nastanila se je v nekdanjem Katoliškem domu, ki jo bil sezidan leta 1897. Tam so imele sprva svoj sedež mnoge katoliške organizaoije. Dom je rnzpolngnl z veliko dvorano v prvem nadstropju. Tam so prirejali igre, bila so tam v tednu večerna predavanja. Predavali so mnogi, tako dr. Evgen Lampe, dr. Jože Debevec, kanonik I. Sušnik in drugi. Nekoč je imel dr. Lampe silno'hudo, sarkastično predavanje o ljubljanskih damah. To predavanje je tako razburilo ljubljansko napredno inteligenco, da je bil zato dr. Lampe javno insultiran in klofutan. Pozneje je bil dom prodan in je prešel v privatno last. Sedaj jo lastnik tega doma ali hiše, ki stoji na spodnjem dolu Novega, poprej Turjaškega trga, Vrhničan, losni trgovec Kunstelj. V dvorani tega doma je imela omenjena francoska družba svoje predstavo. Naval k njim jo bil ogromen, zlasti mladina se je popoldne v velikem številu udoležovala predstav. Družba je nudila resne filme, pa tudi šaljive in zabavno. Ljudje so so nasmejali pri filmih »Odda se stanovanjo«, »Avtomobil naprodaj« in »Le zeta nel« — Podjetje jo sprva dobro uspevalo, toda kmalu je začel obisk padati. Nakazovanje bolniških dodatkov za mesec oktober Bolnikom, ki So po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca oktobra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8—11.45 samo v pritličju Turjaške palačo v Križankah, Gosposka 15, po naslednjem rasporedu: Od 1.—8. oktobra samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v potek, 1. oktobra bolniki z začetnicami A—D, v soboto, 2. oktobra. E—J, v ponedeljek. 4. oktobra, K, v torek, 5. oktobra, L—N, v sredo. 6. oktobra, O in P, v četrtek. 7. oktobra R—T, v petok, 8. oktobra. U—Z. Od S.—18. oktobra drngim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto, 9. oktobra, bolniki z začetnicami A—D, v ponedeljek, 11. oktobra. E—J. v torek, 12. oktobra. K, v sredo, 13. oktobra, L—N, v četrtek, 14. oktobra, O in P. v petek, 15. oktobra R in S, v soboto, 16. oktobra. S—U, v ponedoljok, 18. oktobra, V—Z. Od II.—27. oktobra bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi prodloženih zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v torek. 19. oktobra upravičenci od A—D, v sredo, 20. oktobra, E—J, v četrtek, 21) oktobra, K, v potek, 22. oktobra, L in M. v soboto, 23. oktobra. N—P, v ponedeljek, 25. oktobra. R in 8, v torek, 26. oktobra. S—U, v sredo, 27. oktobra V—Z. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1.—10. oktobra samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj s seboj prinesejo živilsko nakaznico za me-soo oktober z odrezki za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov no bodo imeli, bolniški odsek ne bo“nakazal bolniškega dodatka za meso. Opozarjamo pa, da sprejema mestni n-zikat zdravniška spričevala zn priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1.—20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštovati ter znto opozarjamo na ta razpored, ki se nnj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga zato izrežejo in shranijo. Za 25.-, 32.-, 45.- ali 85.- lir dobite lahko naS sloviti roman v slikah »QUO VADI3«. Mehko vezana knjiga velja tudi v novi izdaji 32 lir, za naročnike našega lista 25 lir; v polplatno vezana 45 lir, v celo platno na najboljšem papirju 85 lir. Vsem naročnikom! Lansko leto mnogim naročnikom našega lista nismo mogli več postreči s prelepim vsakoletnim »Slovenčevim koledarjem«, ker se nanj niso pravočasno naročili; lastništvo pa ni moglo tiskati te lepe knjige na zalogo, ker je tvegalo, da bi ga preveč ostalo. Tudi letos je že čas, da Bi vsak zagotovi to In žabe so regljale druga za drugo. »Hočemo ti dobro; ubogaj nast« je svetovala prva. »Pojdi mi s poti!« jo je dečko zavrnil. »V žabji votlini sile je zaregljala druga žaba. »Boži iz nje, dokler je še čas!« Je dodala tretja. »pe se no obrneš, te pri priči noškropim s slinami, da boš ves krastav!« se jo šopirila četrta. »Kaj mu samo groziš! Poglej mene!« se jo pota hudovala in vanj takoj brizgnila svojo slino. Pastirček je zdaj čutil, kako so vanj z vseh strani jeli brizgati ogabni curki žabjih slin, spomnil pa se je kačinih besed, zato se jo silno razjezil: »Ne pobegnem, pa čeprav bi ve od jeze počile I« M Kamor koli se je pastirček ozrl, povsod je videl polno jamskih žab; na vsaki skalni pečini se je kakšna napihovala do nespoznavnosti; njih neumne oči so kot žive kroglico izstopale iz svojih očesnih jamic. Vse so vanj regljalo, mu nadnljno pot odsvetovale, ga svarile, mu grozile ter briz-gle vanj svoje gnusne slinaste curke. Dečko je obhajl silen gnus prod vsemi temi žabami, a svojo pot je trdno odločen nadaljeval, čeprav so zdaj jele žabe celo skakati vanj. lepo knjigo, ker bo sicer prepozno. Naročila bomo mogli sprejemati le do 81. oktobra; kasnejšim naročnikom prejema ne moremo zagotoviti. Ko plačujete naročnino listu po polož-nioi, prav lahko na zadnji strani položnice naročite tudi »Slovenačev koledar«, ki bo stal za naročnike 25 lir, za vse druge pa 40 lir. Kjer pobirajo naročnino inkasantje, naročite koledar kar pri njih. Plačali ga boste, ko boste prejeli. Mislimo, da si je »Slovenčev koledar« že pridobil tako dober glas, da nam ni potrebno razlagti njegove vsebine, kajti prepričani smo, da bo po skrbnem trudu in delu, ki ga vlagajo njegovi uredniki za njegovo ustvaritev, vsem prav zelo všeč. Ne odlašajte torej, ampak takoj naročite to lepo knjigo! Boljševiška sleparija z novim pravoslavnim patrijarhom v Moskvi Bukarešta, 24. sept. DNB. O nalogah patriarha znova vstale ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je imenoval Stalin, je tukajšnji časopis »Capitala« napisal članok, v katerem med drugim pravi: Ta sovjetski patriarh, ki bi ga smeli imenovati prej političnega komisarja v duhovniški obleki kakor pa kakšnega škofa v prejšnjem smislu, naj bi Stalina spovedal, ter mu odpustil greh, ki ga jo storil, ko je dal umoriti s streli v vrat 100.000 ljudi. On naj bi na katinske grobove postavil križ; na grobove, v katerih počivajo Letonci in Estonci ter na grobove vseh drugih žrtev boljševiškega nasilja. On naj bi spet postavil oltarje v žitnicah in hlevih, v katere je bil Stalin spremenil nekdanje ruske cerkve. Spreobrnil naj bi rusko mladino spet k pravi veri, mladino, ki jo je bil Stalin vzgojil v najstrožjem brezbožništvu. Ali pa naj bi se Stalinov patriarh pojavil pred evropskimi vrati v sonci sovjetskega tanka s križem v roki ter s temile besedami na ustnicah: »Mir vam bodi!« »Pozor!« — končuje svoja izvajanja omenjeni romunski list. »Na krvavem evropskom nebu se je pojavila apokaliptična senca sovjetskega patriarha. Tovarišu Stalinu res ni mogoče odrekati iznajdljivosti in mojstrske, ga pretvarjanja.« Podobnih sleparskih trikov se je komunistična propaganda posluževala vsakokrat, kadar je hotela lahkovernežom po vsem svetu dopovedati, da so njeni oilji socialni iu da komunizem ne ruši v ljudeh vero in mo. ralnih vrednot. Ako je Stalin zaigral sedaj igro z novim ruskim patriarhom, so ga do tega nagnili le razlogi, od katerih priča, kuje koristnega učinka na svetovno javnost, ki trmoglavo stika za sleherno drobtinico, ki naj bi olepšala zversko in zločinsko ob. ličje boljševizma in stalinovstva. Dejanja povedo, da je komunizmu največji trn v peti prav vera in da so zlasti na naših tleh komunisti besno planili nad duhovnike kot nosilce vere in jih ubijali s takšno zvorin. sko naslado, da jih k ubijanju ni silila le sla po krvi, pač pa tudi divje sovraštvo do vsega, kar je bilo v zvezi z vero in kato. liško omiko. Stalinov patriarh je le klaver-na lutka v krvavih rokah rdečega krvoloka. Zadnji trenutki grške podmornice Katsonis Berlin, 24. septembra. DNB. Ero zadnjih nemških vojnih poročil pravi, da je nek nemški lovec na podmornice s topovskimi streli potopil v Egejskoin morju grško podmornico »Katsonis«. Pri tem svojem nastopu je nekuj mož posadke tudi ujel. Ko so je 14. septembra že večerilo, jo lovec na podmornico pod poveljstvom mornariškega poročnika Vollheima opazil na Egejskem morju sovražno podmornico. Kakor se je pozneje izkazalo, je bila to grška podmornica »Katsonis«, ki jo bila v angleški službi. Podmornica, ki je plula na površju, se je skušala rešiti zasledovanja na ta način, da se je hotela naglo spustiti v globino, kar pa se ji spričo naglega nastopa nemškega mi-nolovca ni več posrečilo. Vodne mine, ki so jih nemški mornarji spustili, so podmornico vrgle spet na površino. Se preden so je kdo pojavil na podmorniškem stolpu, so že zagrmeli nemški topovi in že ob prvih zadetkih se je podmornica nagnila. Iz neposredne bližine so je tedaj vnel hud boj, pri čemer je edini angleški častnik, ki je bi) na podmornici, s samokresom grozil ostalim članom posadke, ki go bili Grki. Pod nemškim orožjem za boj iz bližine, ročnimi granatami, strojnicami, samokresi in karabinkami je posadka utrpela hude izgube, medtom ko sta angleški častnik in radiotelegrafist, ki mu je bil dodeljen, ostala nepoškodovana in sta se rešila. V nadaljnjem boju, ki so je potom odigraval spet na večjo daljavo, je nastal v notranjščini podmornice požar, ki se je hitro razširil, tako da je nekaj trenutkov pozneje ves stolp zažarel v ognjenem siju. Po nekaj salvah, ki so jih z nemškega lovca na podmornice sestrelili z vsemi vrstami orožja, je težko poškodovana podmornica dve minuti pred osmo zvečer izginila pod morsko globino. Od posadke se je poleg omenjenih dveh Anglcžov rešilo le 14 mož, Naročite se takoj na svetovno znani roman »IVANH0E« ki bo IzSel • 205 krasnimi ■likami 1. oktobra. Knjiga bo veljala: broširana............35 lir v polplatno vezana . . ,45 lir r celo platno vezana na najlinejšem papirju . 80 lir Naročniki »Slovenca« In »Domoljuba«, ki plačajo knjigo vsaj do 5. oktobra, dobe broširano za 30 lir, v polplatno vezano za 40 lir. V Ljubljani se sprejemajo naročila in plačila v veii Ljudske tiskarne pri vratarju. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini is prve svetovno vojne Kadar mi je stari polkovnik ponavljal te bridke resnice, 6em se vedno vstopil v pozor za znamenje, da razumem. Tedaj se mi to ni zdelo nič tako posebnega in težkega, zakaj bil sem mlad in nisem vedel, kaj je življenje in kaj je človeško srce. Ljubezen se mi je tedaj zdela num-nost, čez katero si človek zlahka pomaga. če smo tedaj slišali besedo ljubezen, smo se prešerno nasmehnili. Jaz še posebno. Vedel 6em, da je žensk na svetu na pretek in meni so ugajale vse enako, nobena kaj bolj ali kaj manj, samo da je imela nekaj tistih lastnosti, brez katerih si ženske, ki bi mi bila po volji, sploh ne bi mogel misliti. O pravi ljubezni, o tisti, ki jo človek piše z veliko začetnico, tedaj nisem vedel nič in se tudi nisem ubadal z vprašanjem o njej. Govoril sem si, da sem pač vojak, nič drugega. Vojak, ki hoče priti v življenju in v službi daleč. Moja služba je, da sem vohun, to je, da imam usta zapečatena, da imam živce iz jekla in srce iz ledu... • Ne vem, kako dolgo sem čemel tam v sobi ter premišljeval. Tisti trenutek sem prvič začutil, kaj se pravi imeti srce. Tedaj sem se prvič v življenju zavedel, da ga more imeti tudi vohun ... Nenadno sem se zdrznil. Pred vrati sem zaslišal korake. Moralo je biti precej ljudi. Ko so se vrata odprla, sem najprej zagledal 6amo lesketajoče se konice bajonetov na puškah. Koliko jih je bilo, nisem mogel razločiti. Vrata je zastavljala skupina rdečih vojakov, do zob oboroženih. Strmel sem vanje in oni so strmeli vame. Ne vem, kako dolgo je to bilo. Potem se je izmed njih pririnil zastavien, bradat človek, ki je bil brez puške in brez orožja. Ustavil se je pred mano, ter me nekaj trenutkov nepremično gledal. V njegovih očeh je gorela divja jeza, že skoraj podobna besu, kakršnega sem v svojem pisanem življenju videl 6amo pri eni vrsti ljudi — če moremo tem bitjem sploh reči, da so ljudje — pri zagrizenih, fanatičnih komunistih. Videl sem, kako se je premagoval, da ni planil name, ko je vzkliknil; »Hej, prekleti vohun, kaj čakaš? Na noge, z namii pojdešl« Pred mano na mizi je še vedno ležala zapoved, ki mi jo je bil prinesel neznani »tovariš« \j. Londona. Bradati boljševik je zdaj zagledal tisti list, ga pograbil, ga za trenutek podržal v mesnati, rabeljski roki, ga zmečkal, si ga potlačil v žep, potem pa bruhnil v divji, živinski krohot. Ni minila niti ura po tem dogodku, pa sem že bil zaprt v nekakem hlevu, kjer ni bilo ne luči, ne zraka. Bil je to prostor nič boljši in nič slabši kakor različne 67 druge boljševiške ječe, ki sem jih imel srečo spoznati sam, ali pa sem zvedel zanje iz pripovedovanja tovarišev. Zamazani, temni prostor je bil nabito poln jetnikov vseh starosti, vseh slojev in videzov. Nekateri so 6e postavali ob stenah ali se naslanjali drug na drugega, 6pet drugi so polegavali po zamazani, gnili slami, ki je je bilo za vso ječo komaj nekaj otepov. Ječa je bila ves dan zaprta in zaklenjena. Samo enkrat na dan — kadar 6e jim je pač zdelo, in ne da bi se bili držali kake določene, redne ure, — so jo za trenutek odprli. Zarjavela vrata so zaškripala, da je šlo človeku skozi ušesa, potem je čez prag stopil zamazan stražnik ter začel na ves glas zmerjati in preklinjati. Z brcami si je začel delati pot med našimi ležečimi in stoječimi telesi. Ko 6e je pririnil do srede ječe, je zagnal med nas nekaj plesnivih, čisto zelenih hlebcev kruha, ki se je človeku že ob pogledu nanje začelo vzdigovati, tako nagnusni so bili. V enem kotu zadušnega prostora sta bili dve vedri, v kateri je potem nalil vode. Potem so se vrata spet zaprla in ostala zaprta do drugega dne. Kadar so prihajali stražniki v ječo, sem se več ko enkrat zagnal proti njim ter začel vpiti: »Jaz sem tujec! Jaz sem Anglež! Hočem ven! Spustie me odtod!« ,P