Naročnina mesečno ШШШШШ ^^ мвм^^ ^^^ Ček. račun: Ljub- 23 Din. za ШШШ^^^Г ^^^ ^Р ^^^^^^^^ ^РЖЧГ ^ЗЗк Ijuna st v o 40 — ne- ^^ ^ШШ ~ ^Л ^^^^ Ш ^Р ) 0.349 za (leljska ce- ^^^^^^^ Ш^Ш Ш ^^Шшшш^ Ш јШЈ % za ^^^^^^ Ш ^ШМ inozemstvo 120 Din _ Ш Ш Uredništvo je v ^ђј^ . ili^ Uprava: Kopitarjevi ni. 6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 S^SS^'n"^ z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Okrepitev katot. gibanja v Cehoslovaški Beneš o problemih Srednje Evrope Proti revizionizmu - Potitični pomen Mate antante - Razorožitvam konferenca bo najvažnejši povojni dogodek Praga, oktobra. Češkoslovaška! Oaza sredi evropske pustinje, prefoo katere brije mrzla sapa gospodarske stiske! Na eeveru Nemčija e svojimi krizami in večnim stokanjem, na jugu Avstrija s kolebajočim šilingom in Madjarska z razrvanimi financami in hudo socialno krizo. Seveda ni mogla gospodarska kriza v sosednih državah ostati brez slabih posledic tudi za Češkoslovaško. Tudi Čehi se morajo boriti s finančnimi in socialnimi težavami, znižati so morali državni proračun in uvesti devizno nadzorstvo ter zdaj pripravljajo zakone za pobijanje brezposelnosti, ki jo že zajela ogromne mase češkega delavstva. Toda finančna in gospodarska moč Češkoslovaške je tako velika, da bo sedanje težkooe neprimerno lažje premagala kakor sosedne države. Na čelu ji stoji tudi vlada, ki je v dobi stisk v vsaki državi najbolj primerna, \o " ^ i« > •»» .ttf T vr i,^, v -s., J . * __л p- . , ja v stauu, nalagali narodu žrtve, potrebne za ozdravljenje gospodarske krize, ne da bi se bilo treba državi bati hudih pretresljajev na zuotraj; V ''»šs -v -v <м 'vir«, ' < \b'vn w jMj^tJi \. » i. A ... V ' t, & k". ':). v i v fc' k', >.' k' .hA p Vse koalirane. stranke — razen nemških krščanskih socialcev, Hlinkove stranke, komunistov in drugih manjših političnih skupiu — sodelujejo z vlado, vse stranke — prevzamejo odgovornost za te zakone in vse morajo radi njih trpeti na popularnosti pri svojih volivcih. Prav koaliciji se jc treba zahvaliti, da politično življenje na Češkoslovaškem ne zavzema tistih ostrih zunanjih oblik v časopisju, na ulici in v parlamentu, ki odkrivajo v sosednih državah vroče politične strasti. Kompromisna politika nted koalicijskimi strankami je tudi omogočila obstoj popolne demokracije v Češkoslovaški, ki ** VV »r \ < -v ni^ • • r.- i JL i K .. VA л v- i S takim-le pregledom me je ugledni politik Češkoslovaško ljudske stranke vpeljal v češkoslovaško politiko ob mojem prihodu v Veliko Prago. Uspeh Češkoslovaške ljudske stranke pri zadnjih občinskih volitvah je spričo te soodgovornosti, ki jo stranka nosi za vlado, toliko bolj pomemben; kajti v času gospodarske krize je vedno lažja volivna borba stranke, ki se nahaja v opoziciji, kakor stranke, ki sodeluje z vlado. V Pragi sami je število njenih glasov porastlo za 3-100 :u etranka je obdržala svojih šest mandatov; več si jih tli mogla priboriti, ker se je. radi porasti prebivalstva za 100.000 duš volivni količnik dvignil. Na deželi se je stranka še bolj razmahnila. Njen po-rastok na Češkem in Moravskem znaša do 15%. Tudi na Slovaškem je stranka pridobila, in sicer povečini v škodo Hlinkove stranke. Na deželi ;e ljudska etranka vzela največ glasov republikancem, v mestih pa narodnim socialistom. Udarna sila Češkoslovaške ljudske stranke je z odcepitvijo Hlinkove Slovaško ljudske stranke, ki se je izvršila 1. 1929, gotovo zelo oslabela. Danes razpolaga stranka komaj s 20 poslanci, medtem ko si Hlinka s svojimi 18 mandati v parlamentu 110 moro pomagati, ker ni v stanu stavit' niti samostojnih predlogov; za to so namreč polrebni podpisi vsaj 20 poslancev. V krogih Češkoslovaške ljudske stranke obžalujejo Hlinkov korak in šic-jejo Hlinki v političen greh posebno, da danes iščo zvezo z drugimi nekatoliškimi strankami, kakor so skupine, ki se zbirajo okeli rusko-pravo-slavnega Gajdc, brezkonfesionalnega Per^lerja in »češkega brata« Stribrnega. Zdi ss tudi, da ni Hlinka dovolj jasno začrtal pred javnostjo svojega programa in svoje zahteve po avtonomiji; Čehi so mu z razdelitvijo države na štiri več ali manj avtonomne oblasti Češko, Moravsko-Slezijo. Slovaško in Podkarpatsko Rusi;o, ki imajo svojo deželne zbore, vzeli mnogo orožja iz rok. Prav tej oklevajoči politiki g. Hlinke pripisujejo nazadovanje njegove stranke, ki je pri zadnjih občinskih volitvah zgubila okoli 10%, in lo p.ivečlni v prid Češkoslovaške ljudske strank". Ta stranka je v zadnjem času razpredla evojo organizacijo '.uli na Slovaškem in izdaja v Bratislavi tudi lasten lis! pod imenom »Ludova Politika«, ki konKurira HI bikovemu »Slovaku«. Druga velika hiba, ki jo vsak katoliški javni delavec takoj opazi ob prihodu v Prago iu na kateri trpi katoliško gibanje na Češkem, je pomanjkanje krepko podprtega osrednjega glasila, ki bi bilo kos velikim informativnim dnevnikom, kakor so nevtralna »Narodna Politika«, narodno-socia-llfltična »Českć Slovo« in Stranskega sLidove No-viny«, ki prevladujejo nn Moravskem. Češkoslovaška ljudska stranka sloni na zelo avtonomnih deželnih organizacijah, ki razpolagajo z lastnimi glasili, kakor so »Našinec« v Olomucu, »Dene v Brnu ter cela vrsta drugih manjših listov v provinci. Praška organizacija zopet izdaja svoj ?>Praž-6ky Večernik;: za mesto ln »Lid« (»Pražsky Večer-nikc z drugo glavo) za deželo. Poleg teh listov iz-haja v Pragi še katoliški »Čech« kot glasilo »starih;. češkoslovaška ljudska etranka izdaja :>Lido-ve Listy* kot osrednje polilično glasilo; la pa niti glede svoje naklade niti glede svoje informiranosti no more uspešno konkurirati velikim praškim dnevnikom. Tujec, ki pride v Prago in nt dobro poučen o razmerah v katoliških vrstah, pač nc more sc-diti v tako kočljivem vprašanju, kakor je zadeva organizacije tiska. Vendar ee mu takoj ob prihodu Instinktivno vsili vprašanje, ali bi ne bilo bolje, nadomestili vso jiodcielekc katoliške dnevnike z močnim osrednjim glasilom in j>u*lili deželi dvo-tednike in tednike. Katoliška Praga, ki leži sredi Evropo in le danes glavno žarišče slovenske kul- Praga, 20. okt. tg. Danes jc imel zunanji minister dr. Beneš v odboru obširen ekspoze. Najprej je pojasnjeval svetovno gospodarsko krizo in njeno učinkovanje v posameznih državah. Nato je govoril o konfliktu radi carinske unije, iz katerega se je treba naučiti, da to ni problem posameznih držav, temveč evropski problem. V srednjeevropskih vprašanjih ni brez treh velesil Nemčije, Francije in Italije mogoče trajno ustvariti nič konstruktivnega in pozitivnega. V srednji Evropi pa tudi brez češkoslovaške ni mogoče ustvariti nič pozitivnega, posebno kar se tiče vprašanja Habsburžanov in načrtov srednjeevropske organizacije. Mala antanta, ki je v Ženevi ponovno pokazala svojo trdnost, ostane še nadaije proti nikomur naperjena koustelacija in je lahko podlaga za dobro sodelovanje vseh v srednji Evropi. Poklicana je posebno v času sedanjih gospodarskih motenj v to, da pospešuje odkritosrčno in lojalno sodelovanje med sosednimi državami. Kar se tiče novih srednjeevropskih načrtov, smatra praška Nevvvork, 20. okt. tg. V dejstvu, da francoska narodna banka nastopa kot kupec, zn trgovske menice. ki sc glasijo zn dolarje, vidijo na \Vallstreetu znak zaupanja v dolar, ker francoska narodna banka od 1. maja dalje ni več kupovala takih menic, vendar pa jc francoska narodna banka zahtevala zvišanje obrestne mere za depozite inozemskih centralnih emisijskih bank tudi nad \ z. grožnjo, da bo sicer svoje dolarsko dobroimetje porabila drugače. Gre za 600 milijonov dolarjev. Sploh se kaže pri newyorških bankah ogorčenje zaradi evropskega runa nad dolar, katerega začetek vidijo v široko razpredeni pariški propagandi. Na Združeno državo hoče Francija izvajati finančni pritisk. Federal Re-1 serve banke razpolagajo kljub temu, da so izgubile za tričetrt miljarde zlata, še z večjo prosto množino zlata kakor pred enim mesecem. V tem trenutku bi lahko čisto gladko poslale še 2 tuiljardi dolarjev Carigrad, 20. okt. AA. Včeraj jo bila v Ildizu otvorjona druga balkanska konferenca. Po uvodnih pozdravih so bili izvoljeni razni pododbori. V organizacijskem pododboru jc predsednik turški delegat Hasan Bej, za predsednika pododbora za politično zbližanjo je bil izvoljen romunski delegat Pop, predsednik pododbora za intelektualno -'.bliža nje jc albanski zastopnik Mebtned Bej Konlča, predsedstvo gospodarskega pododbora je prevzel gtški delegat Papanastasiu, predsednik pododbora za higieno in za socialno politiko je jugoslovanski delegat Fonič, predsednik prometnega pododbora pa bolgarski delegat Sakazov. Nn dnevnem redu druge balkanske konference ture, bi potem lahko dala iz sebe list, po katerem ne bi željno segali samo češki katoličani, temveč ludi vsi katoliški Slovani, ki so danes še vedno v veliki meri navezani na nemški katoliški tisk. Takšen organ bi polagoma utiral pot do tesnejšega sodelovanja katoličanov vseh držav, ki si ga lako želijo v Pragi kakor tudi pri nas na jugu. —ski. vlada, da je obnova kakoršnihkoli preživelih oblik politične ali gospodarske srednjeevropske enote nemogoča. Vsako bodoče sodelovanje mora iskati nove oblike, ki se bodo prilagodile političnim in psihološkim predpogojem povojne dobe in ki morajo biti mnogo elastičnejše in politično mnogo bolj sprejemljive, kakor je to bilo do sedaj. Vsakršno tako sodelovanje se mora dogovoriti z vladami vseh interesiranih držav, za praško vlado velja to predvsem za dogovore med Berlinom, Parizom in Rimom. Brez male antante ali proti mali antanti ravno tako ni mogoče uresničiti načrtov osrednje Evrope, kakor proti Avstriji in Madjarski. češkoslovaška bi pristala samo na take oblike sodelovanja, ki bi respektirale interese države in naroda. Dalje je navajal dr. Beneš; Za nas je samo po sebi umevno, da bi v primeru, da pride do razpada radi stalnih gospodarskih in finančnih težkoč v naši okolici, mi sami ne mogli dolgo vzdržati tolikega odpora, kakor si ga želimo. Imamo interese na tem, da gre tudi Avstriji in Madjarski dobro. Dalje je dr. Beneš označil raz- v zlatu v Iivrojio, ne da bi bilo s tem ogroženo 10% kritje zlala. London, 20. okt. tg. Z zasilno naredbo je kanadska vlada zaenkrat do I. marca 1932 prepovedala Izvoz zlata. Amsterdam, 20. okt. ž. Nizozemska banka je dobila telefonično obvestilo iz Newyorka, ila Federal Reserve Bank ne bo izplačevala nič več v zlatem denarju, temveč v zlatu. Ta sklep Federal Reserve Banke dokazuje, da se v Ameriki istotako poskuša energično nastopiti proti brezvestnemu nakupovanju zlatega denarja. Pariz, 20. okt. tg. --Potit Parisient poroča z :>Ile de Francec, da se misli na to, predložiti predsedniku Ilooverju formalni francoski načrt. Francija sama od sebe ne bo slavila nobenih predlogov, temveč pustila, da stvari pridejo same |>o sebi. je tudi vprašanje balkanskega pakta. Razen tega bodo razpravljali o težkočah za zblilanje balkanskih držav, o skupni zaščiti živil in tobaka in končno o balkanski poštni uniji. Konferenca je sklenila, da bo na prihodnjem zasedanju proučila vprašanje razorožitve in tako sodelovala pri mednarodni akciji na tem polju. Vprašanje balkanskega pakta je bilo poverjeno posebnemu pododboru. Prva plenarna seja balkanske konferenco bo danes v dvorcu Dolina Bakče. Predsedoval ji bo turški delegat Hasan Bej. Na toni sestanku bo povzel besedo tudi predsednik turške vlade Izmet paša. Brezposelnost v Franctii Belgrad. 20. okt. 1. Jugoslovanski delegat na mednarodni konferenci za socialni napredek v Pa» rizu poroča, da je francoski delavski minister javno priznal, da sicer Francija uživa priviligirnni položaj med državami sveta, da pa je tudi njej gospodarska kriza zasekala težke rane. Tako je v Franciji vsak enajsti delavec brez |iosla. tretjina delavstvu fin dela s skrajšanim delavnim dnem. mere češkoslovaške / Nemčijo, Avstrijo in Ma-djarsko kot nemotene. Dalje je navajal, da se Češkoslovaška pripravlja na razoroži tveno konferenco. Program Češkoslovaške za to konferenco je v okvirju nujnih potreb za varčnost Češkoslovaške. Njeno stališče pa bo izraz odkritosrčnega pacifizma. Ta konferenca bo najvažnejši dogodek povojne dobe, ker se bodo tam v obliki razorožitvenih problemov pojavila vprašanja povojne dobe. Morda bo ta konferenca odločilna za usodo evro|>ske in svetovne politike. Mogel bi se zagotoviti vsaj delni uspeh, če bi se mogle ameriške Združene države, Anglija in Francija kot gosfiodarsko in finančno najmočnejše države zediniti k enotnemu čvrstemu programu skupne gospodarske in finančne poli tike za prihodnji čas, kar bi moglo ustvariti za razorožitveno konferenco samo potrebni mir za razpravo problemov. Neobhodno je za prihodnji čas, da napravijo Združene države še nadaljnji veliki korak za ožje sodelovanje z Evrojio, kar se je pravkar že dokazalo s sodelovanjem Amerike v vprašanju kitajsko-japonskega konflikta. Bolgare?a bo priznala Sovjetsko Rastjo? Sofija, 20. okt. I. »Slovo« prinaša danes daljši članek o propagandi, ki so vrši na široki bazi v tem pravcu, da bi Bolgarija priznala Sovjetsko Rusijo in začela z njo normalno trgovanje. V deželi, da je zraslo zadnji teden nobroj' organizacij, ki niso komunistične iu ki delajo v tem smislu. >Slovo« pristavlja, da pokret sam na sebi ni nevaren, ker ne izvira izključno iz komunističnih krogov in dn jo tudi zdrav po svoji zamisli, ker bo Bolgarija morala vsled svojegn mednarodnega političnega položaja iskati zaslombo pri Rusiji, ki jo je /c dolga desetletja ščitila. Zelo aktivno sc udeležujejo te propagande tudi mladinske organizacije ii vrst zemljo!adnikov. Nemiri v Špamji se nadaljujejo Madrid, 20. okt. štrajK v Andaluziji je končan. Vsi vlaki, ko jih osebje je šlrajkalo, so zopet v službi. Pred cerkvijo sv. Cecilije v Granadi je eksplodirala bomba, ki je jtoškodovala fasado. \ Bilbau je policija napadla katoliške študent", i so vprizorili demonstracijo za svobodo pouka. Po licija je več dijakov ležko ranila. Tudi v iii'v.'u Manlico je prišlo do spopadov med republičani iu katoliškimi nacionalisti. V tem spendu sla bi'a dva republikanca težko ranjena. Pariz. 20. okt. A A. Iz Salamanke \ 8|>anijl poročajo, da so poslanci agrarne stranke začeli agitirati za spremembo raznih ustavnih določb, ki jih je. prejšnjo dni sprejela uetavotvorna skupščina. Njihovega zadnjega shoda se je udeležilo 4500 navdušenih poslušalcev. Irska proti komunistom Dublin, 20, oktobra. AA. Včeraj ee jc vsa Irska oddahnila. Vlada in cerkev sla preprečili izbruh državljanske vojne. Škofi so izjavili, da dober katolik nc more bili komunist. Vlada pa je odredila energične ukrepe, da prepreči v vsej državi komunistično propagando. Izvršni odbor bo v kratkem razpustil vse organizacije, ki so delovale po direktivah Moskve, Med te epadajo: sirska republikanska etranka^, »Društvo irskih prijateljev sovjetske Rusije:, »Irska komunistična stranka«, Društvo irskih poljedelskih delavcev«, »Odbor delavske revolucionarne stranke«, »Zveza irskih brezposelnih delavcem« in sirska delavska obrambna zveza«. Senzace one ne aretacije ramatet'ev Kred^anstalta Dunaj, 20. oktobra. AA. Vlada je odstavila 28 ravnateljev »Kreditanstalta«, Omenjeni zavod so sanirali s pomočjo posojila Angleške banke«, ki je znašalo 4 in četrt milijona funtov. Odpuščene ravnatelje so obvestili, da morajo jamčiti s premoženjem za izgube. Razen tega jamčijo predsednik upravnega sveta baron Louis Rothschild in drugi upravni svetniki. Vlada jc odredila aretacijo bivšega generalnega ravnatelja »Kredilanstalta< Fritza Fhrenfesta. Oe.ic-. njeni je bil zadnje čac-c zastopnik »Kreditanstalta v Parizu. Vlada jc znižala ravnateljem plače za ;;0"„ in odredila državnemu pravdnišlvu, naj pozove na odgovor vse, ki so zakrivili polom banke. Spremembe v poslat sSiežbs Belgrad, 20. oklobra. 1. V »Službenih Novlnali eo priobčenc sledeče s|)remembe v po ni slu/H1 Premeščene so: Na pošto v Ljubljano I. Ivana \Vin-diseher, uradnica 8 skupine na pošti na Viču: na pošto Ljubljana VI.; Glaccr Marija, uradnica S Capine na pošti Ljubljana I.; na pošto na Vič Kle-menčič Miroslava, manipulantinja 10 skupine na pošli Ljubljana I.; na pošto Maribor II. Radivan Terezija, manipulantinja 10 skupine na pošli v Novem mestu; na pošto v Novem mestu Čeh Josipina, m i-nipulantinja 10 skupine na pošlo v Maribor II.; ua pošto v Tržič Smrdu Rozalija, uradnica 9 skupine na pošli Ljubljana I.; na pošlo Ormož Šalarič A-vre-lija, manipulantinja 10 skupine na pošti v Pluiu. nn pošlo v Slov. Bi 'rici Stukelj Marija, uradnica 8 skuDinn na pošti v Sv. Lenartu pri Slov. Goricah. Romunska vlada hoče na radikalen način razbremeniti kmeta Drzni načrti finančnega ministra Bukarošt, 20. okt. 1. »Dimineata" poroča danes, da jo finančno ministrstvo v sporazumu s poljedelskim ministrstvom že izdelalo zelo pogumen in napreden zakonski načrt za rešitev romunskega kmeta iz raznih dolgov, v katero je zadnja leta padel. Načrt je zelo širokopotezen ter predvideva nič več in nič manj, kakor da država prevzame kratkonialo vse dolgove, ki bremenijo kmeta, da slednjega končno veljavno reši vsake nadaljnje obveznosti napram svojim upnikom, ki bodo odslej morali obravnavati edinole z državo. Odjdačevanje dolgov bi se izvršilo v dveh etapah, iu sicer: 1. Država bi takoj znižala skupni znesek kmet-skili dolgov za eno četrtino. 2. Ostanek jia bi plačala v dobi 20 let, iu sicer s pomočjo državnih papirjev, ki bi nosili 5% obresti. Po mestu je po objavi vladinih namer v :-Di-mineata zavladalo veliko razburjenje, predvsem v bančnih krogih, ki so v prvi vrsti interesirani na usodi posojil, ki so jih dovolili kmetom. Priglašale so se tekom dneva deputacijo v finančnem ministrstvu, ki so sc hotele informirati, če so te vesti resnične. Finančni minister Argetoanu je odposlancem odgovoril, dn vlada na vsak način namerava na radikalen način razbremeniti romunskega kmeta, ki se pod bremenom dolgov ne more nič več gibati, da pa ne bo naložila nikakih žrtev potoni zakona, ampak da bo skušala pridobiti interesirane denarne zavode, da prostovoljno pristanejo na vladne pred- loge. Upnikom bo celo stavljeno na razpolago, da sprejmejo ponudbo, ali pa jo odbijejo. Finančni minister Argetoanu pa ni izpovedni vso svoje misli, kajti v dobro informiranih krogih se vzdržuje trditev, da romunska vlada pripravlja druge še radikalnejše določbe za one upnike, ki bi ne hoteli prostovoljno sprejeti državno ponudbe. Adeverul« piše k temu. da bo Romunija spet pokazala pot ostalim državam. Romunija Je edina država, ki jn agrarno reformo izvedla brez usmiljenja in na najbolj radikalen način in ona bo zopet prva, ki hoče rešiti kmeta železnih okovov hipotekarnih dolgov. Pomenliive napitnice Bukarcšt, 20. okt. I. Listi prinašajo danes šest govorov, ki sta jih izmenjala kralj Karol in ministrski predsednik prof. .lorga ob priliki godovnih svečanosti romunskega kralja, .lorga je med drugim izjavil, da je on služil lojalno in da bo ravno tako lojalno predal svoje posle nasledniku, ki ga bo kralj izbral. Kralj je v svojem odgovoru omenil, da zna ceniti zasluge jirof. Jorge. Vsi državniki da ga sicer ne hvalijo, da ga je pa izbral za predsednika vlade in bo njegovo delo znala ceniti zgodovina v poznejših letih. Iz teh govorov sklepajo, da se bo kmalu vršila sprememba v romunski vladi in da se bo moral prof. ,lorga umakniti drugim političnim kombinacijam. Boi med dolarjem m frankom II. balkanska konierenca Glavni del programa zavzema vprašan je balkanskega pakta Krščanska demokracija in mir Parls, oktobra. Y nedeljo se je v Parizu vršila seja ekseku-' ivncgu odbora krščiinsko-deniokralske internacio- nule. Seja ji- bila sklicana na predlog holandske iii-šfansko-deniokratsko stranke z dnevnim redom: Krščanska demokracija in ru/.orožitveun konferenca v !. t032. Seji je v odsotnosti francoskega pokojninskega ministra g. Champetier de Uibesa predsedoval pariški podžupan g. Viktor Rucaille. Seje s . se udeležili predsednik in gen. tajnik holandske I katoliško politično stranke, od nemškega centroma člani centruma dr. .Totis, g:\. AVeber, konzul dr. Stoik) in direktor >Qernmnie« von Papen. Francosko demokratsko stranko popularov so zastopali poslanci Jean Lerolle, Paul Simon, Michelin, B«i- j ssani in H«ury Simondet. Poljsko krščansko demokratsko stranko je zastopal g. Piatoriski. Seji jo prvič prisostvoval tudi opazovalec iz Jugoslavije. Pismena poročila so poslale stranke iz Švice, \\slrije iu Čehoslovaške. Ogrski, romunski, litovski ш španski delegati so se opravičili. j Krščansko-demokratska internacionala je tekom sedmih let svojega obstoja (ustanovila sta jo I. 192-1 d on Sturzo in Champetier de Hibes), dokazala upravičenost in nujnost svojega obstoja. V koordinaciji ciljev iu sredstev so si krščansko-de-mokratske stranke Evrope hotele olajšati dosego smotra: ustvariti zbllžanje in solidarnost evropskih narodov na krščanski podlagi. Katoliški centrum v Nemčiji je nosilec nemške državne politike, ho-landska in belgijska krščansko-demokratska stranka sta vodilni v svojih državah, francoska demo-kratsko-populnrna stranka je ena najiskrenejših podpornic Briandove zunanje politike. Ko je Briand lansko leto izdal načrt o evropski uniji, je zaprosil podporo kršč. dem. strank. Tako je tudi na tej seji predsednik holandske katol. stranke sporočil delegatom, da ga je gener. sekretar Društva narodov inr. Drumond zaprosil, da naj preko eske-kutive krščansko-demokratske inlernacionale izda parolo: »Krščanski narodi Evrope zahtevajo, da raznroiitvena konferenca v I. 1932 mora uspeti!« Idejni krog debate na sestanku je pokazal, kolike so težave, ki čakajo razorožitvcno konferenco. Pa so bili to ljudje, ki se odločno priznavajo istem svetovnemu nazoru, ki jim narekuje duha in pota rešitve. Po dolgih pregovorih je sestanek ugotovil naslednje: Evropa še danes po dvanajstih letih po zaključku svet. vojne ni v mirovnem stanju. Leta 1919 je bil ustvarjen umeten mir. Zato od konie-rence v Ženevi pričakujemo, da bo zgradbi evropskega miru postavila psihološki in logični temelj. Strupena gouja nacionalizma v Evropi nima danes več smisla iu tira Evropo v propast. Evropski narodi morajo s pripravljenostjo za sporazum v Ženevi popustiti v pretirani cenitvi lastnega nacionalnega prestiža iu tako priznali in nad vse postaviti avtoriteto Društva narodov, ki je po neuspehih zadnjih mesecev silno trpela. Predvsem Nemčija stavlja v konferenco v 1. 1932 velike zahteve. Konferenca naj po nemškem mnenju prizna enakost v pravicah in dolžnostih vseh članic Društva narodov. Po izjemnem položaju, v katerem se Nemčija nahaja po določilih versajskega pakta (omejitev nemške suverenosti), Evropa že od 1. 1924 naprej krši čl. 8. pakta Društva narodov, ki pravi, da med seboj šteje le suverene članice na podlagi enakosti. Za celo Nemčijo je danes avtoriteta Društva narodov sporna; mednarodna načela urejene Francije se slavljajo v nasprotje načelom v ponižanju zagrenjene Nemčije. Nemški krščansko-demokratski politik ne more odstopiti od dolžnosti, da bi ne podprl poštenega dela nemške mladine, ki hoče pojili časti zvezati z ljubeznijo do domovine. Francoski predstavniki odkrilo priznavajo, da v svojem zagovarjanju sporazuma z Nemčijo cesto žanjejo plačila izdajalcev. Dinamiki nemške politične filozofije morajo dnevno stavljati nasproti trivijalna odkritja o tajnem oboroževanju, zgradbi trgovinske avijacije, ki je pravzaprav vojaška, o naraščanju hitlerjanstva. Toda po njih mnenju v območju mednarodnega zbližanjn ne pridemo nikamor naprej. Priznavajo, da je avtoriteta Društva narodov sporna. Toda s filozofsko debato bomo še zadnji kamen, na katerem ženevska zgradba sloni, izpodnesii. Zagrabimo probleme s praktične strani. Mogoče ne želi nikdo drugi tako iskreno, da se avtoriteta Društva Narodov npostavi, kot ravno Francija. Res je, da je pojem varnosti nekaj subjektivnega. Toela dajmo mu mednarodno definicijo in mu poiščimo mednarodno rešitev. Sigurnost Nemčije, notranje- in zunanjepolitična, nam je zelo na srcu. Obstoj in ustalitev nemške demokracije ima za nas več vrednosti, ko pa nemška demilitarizirana zona in nedotakljivost versajske pogodbe. Vprašanje razorožitve ni glavna in edina rešitev. Uspeh konference v 1. 1932 mora biti nova mednarodna solucija, ki naj zgradi pravno ogrodje solidarne Evrope. Boljšcviška Rusija je uspela v izvedbi svojega petletnega načrta. Krščanska Evropa pa ne more uspeti, da bi si v mednarodno-pravnem območju ustvarila desetletni načrt, ki naj bi ustvaril popolnost Društva narodov. Tako smo z nemškimi delegati v popolnem skladu. Oboji hočemo dvig avtoritete Društva narodov. Vprašanje je le, katera rešitev je evropskim narodom psihološko nujnejša. Tako prihajamo do zaključka, da je bistvo evropske krize kriza zaupanja med Francijo in Nemčijo. Kol katoličani pa moramo naglasiti, da sta bojazen in nezaupanje v katoliških vrstah zločin. Na mesto ozkosrčne nacionalne zaključenosti, moramo postaviti primernost krščanskega poguma, ki mora iz svoje osebne uravnovesenosti črpati moči za rešitev vseh vprašanj. Razorožitvena konferenca ne sme postati vzrok poglobitve razdora v Evropi. Zato opozarjajo delegati, da bo vsaka formula, ki ne bo psihološka, prazen udarec v vodo, ki bo Evropi več škodoval ko koristil. Kot krščanski politiki bodo zastavili vse svoje moči, da izsilijo uspeh razoroži tvene konference in onemogočijo sleherno neiskreno rešitev. Nadaljevanje sestanka se je nato preložilo na prvo nedeljo v januarju, ko bo tudi izdan skupen apel kršč. dem. strank Evrope. H koncu so navzoči j >trtiл I i poročila o položaju krščansko-cfemokral-skegu gibanju v posameznih državah Evrope. Л. Jurčec. Nova taktika Japonske Japonci grmijo, na tihem se pa pogajajo z Ameriko? — Društvo narodov išče nove iormule London, 20. okt. Svet Zveze narodov ni prišel še do nobenega pozitivnega rezultata, kar se tiče mandžurskega .spora. Zastopniki velesil, ki so mislili, dn bo že snino udeležba ameriškega delegata pri posvetovanjih Zveze imela za posledico zbliža-tije, so se morali prepričali, da se je položaj s tem samo kompliciral. Zato šo zdaj ni sklicana javna seja Sveta in popolnoma negotovo je, kdaj se bo mogla sklicati. Med tem se zastopniki držav trudijo, knko bi našli kompromis, ki bi ga mogla sprejeti Japonska. Na seji ministrskega sveta v Tokiu so konsta-tirali, da položaj ni tak, da hi bila na mestu debata o tem, ali naj delegat Japonske zapusti Zvezo narodov ali ne. Pač pa Iti Japonska Zvezo narodov takoj zapustila, kakor hitro bi ženevski areupag sklenil gospodarski bojkot proti Japonski. Japonska sicer sedaj ne protestira več proti navzočnosti ameriškega (lelegala pri razpravah o mandžiirskein vprašanju v Zvezi narodov, nikakor pa ne more sprejeti dosedanjih predlogov Zveze, kako naj bi se konflikt s Kitajsko likvidiral. Sicer pa so zastopniki držav v Zvezi narodov spremenili svoje prejšnje mnenje. Izve se namreč, du delegati nc mislijo več na aplikacijo § 16. puktu Zveze narodov, na podlagi katerega je smatrata onega člana Zveze, ki bi se protivil njegovim sklepom, eo ipso kot sovražnika, ampak se hočejo zopet vrniti k priljubljenemu poslu posredovanja. Ker japonska nota od 18. t. m. kategorično izjavlja, da Japonska nima nobenih teritorialnih aspiracij v Mandžuriji, da pa bo svoje čete odpoklicala samo, kakor hitro bo Kitaj garantiral za življenje in imetje ondi naseljenih japonskih državljanov za se- daj in zn bodoče, zato moni Zveza narodov, da bi se konflikt dal rešiti nn ta način, da bi Zveza sama prevzela odgovornost za varnost in za pravice Japoncev v Mandžuriji. Nato bi se lahko japonske čete evakuirale. Na tej podlagi hi se potem začela direktna pogajanja med Japonsko in Kitajsko. Medtem ko se Zveza nnrodov trudi za rešitev težkega mandžurskega vprašanja, se ruska vlada slej ko prej zadrži popolnoma nevtralno. »Pravda« napadn v svoji zadnji številki tako Zvezo narodov kakor Ameriko, pa tudi Japonsko in Kitajsko. Pravi, da se Rusija samo zato ne vmešava v japonsko-kitajski konflikt, ker jo popolnoma absorbira pjati-letka. Moskovski listi napadajo ameriško Unijo, češ, da je na tihem v dogovoru z Japonci, oziroma, da hoče s svojim nastopom v Ženevi samo od Japoncev iztisniti kukšne koncesije v svoj prid na Daljnem Vzhodu. Toda ti napadi razodevujo slabo vest sor-jetov. Puriško časopisje trdi namreč kategorično, da so sovjeti popolnoma sporazumljeni t Japonsko glede razdelitve interesnih sfer v Mandžuriji. Dobro informirani angleški listi pa so mnenja, da utegne na informacijah sovjetskega tiska biti vendarle nekaj resnice. Japonci — tako menijo Angleži — ne mislijo lin vojno s Kitajsko, čeprav jim niti v glavo ne pade, da bi Mandžurijo zapustili. Pač pa hočejo pridobiti časa, da so domenijo i Ameriko, kako naj hi so iiiandžurskn vprašanje rešilo v sporazumu z njo. Ko bi bilo to vprašanje rešeno, pa bi tudi Zveza narodov imela lažje stališče, ker bi enostavno potrdila, kar bi se Tokio in Washing-to med seboj domenila. Zato zdaj Japonska ne pro-I testira več proti navzočnosti ameriškega delegata I pri sejah Zveze narodov in je tudi napram Zvezi I postala bolj odjenljiva. London, 20. okt. Knkor poročajo japonski viri, je maršal Čansuljan, bivši kitajski guverner Mandžurije, odredil koncentracijo čet v okolici Cinčcua. 300 kitajskih vojakov, ki so dezertirali od sv-:- jih čet in se posvetili roparstvu, so 18. t. m. napadli korejsko naselbino v Tungliau in ubili več japonskih podanikov. Wasliingtvn, 20. okt. AA. Japonski veleposlanik je obvestil zunanjega ministra Stimsona, da jo japonska vlada odstranila iz Mandžurijo svoja letala za bombardiranje in da bo umaknila svoje čete onkraj reke Yalonet. London, 20. okt. tg. Z ozirom na vesti iz Toki jn, češ, dn je Kitajska naprosila Anglijo in Francijo, naj pošljeta v Mandžurijo svoje čete, kar pa da sla ti dve državi odklonili, izjavljajo iz Foreign Officeja, da tam o taki kitajski zahtevi ni nič znanega. T udi Amerika noče zamere z Japonsko Neyryork, 20. okt. tg. Do sedaj ameriški1 državni departement niti v Nankingu niti v Tokiu ni izročil svojih not, ker še ni prišlo formalno obvestilo o sklepih, sprejetih v Ženevi. Udeležba Amerike pri akciji Zveze nnrodov pa je sploh postala dvomljiva, ker hočejo preprečiti neugodno razpoloženje Japonske nasproti Združenim državam. Po vsem tem se zdi, da bo Zveza narodov naenkrat v silno smešni situaciji. Tako Amerika kakor Japonska prezirata njeno avtoriteto, ker se bosta verjetno mimo nje in preko nje zedinili nai račun — Kitajske, Bruning bo branil ustavo Energični ukrepi proti fašizmu Berlin. 20. okt. Dogodki v Braunschvveigu so silno vznemirili vladne kroge. Iz izjave, ki jo je podal časnikarjem notranji minister dr. Огбпег, je razvidno, da namerava osrednja nemška vlada z vso odločnostjo zatreti Hitlerjeve poskuse, da bi v Nemčiji uvedel sistem kazenskih pohodov proti političnim nasprotnikom, kakor so ga v Italiji izvajali Mussolinijevi fašisti, preden so prišli na vlado. Hitler očividno delu po fašističnem vzoru in bi rad z nasiljem vpeljal v državo nered, da bi potein splošno zmešnjavo izrabil za zadnji naskok. Vojni minister Griiner, ki je obenem notranji minister, je dejal, da so dogodki v Braunschvveigu pokazali, da je bila potrebna združitev notranjega in vojnega ministrstva v rokah enega ministra. Vladn bo z vso odločnostjo nnstopila proti terori- stom, ki bi hoteli z nasiljem izpremeniti ustavo in uvesti v državo fašistične in boljševiške sisteme v uveljavljanju političnih strank. Krvava obrnčti-nnvnnjn se morajo nn vsak način preprečiti. Ako bo potreba, bo notranji minister izposloval od predsednika republike dovoljenje za drakonične ukrepe. Minister bo nastopil brezobzirno proti kršilcem javnega reda. Gorje tistemu, ki so bo do-tnknil policijskih uslužbencev. I)r. GriJner si je postavil za prvo nalogo, da odstrani mladino ss ulic, da jo spravi zopet v red in jo tudi duševno ozdravi. Mladina mora proč od propovednikov političnega ekstremizma. V političnih krogih prevladuje mnenje, dn si je Hitler prej škodil kakor koristil s svojim nastopom. Oiroci - žrtev znanstvene zmote Pretresljiva izpoved profesorja dr. Deyckeja Liibeck, 20. okt. V lilbeškem procesu je danes nnstopil bistveni obrat. Prof. dr. Deycke se je v petek pri zasliševanju zrušil in je moral ostati nekaj dni v postelji, da se je opomogel. Sedaj se J je toliko opomogel, da je zopet mogel biti zaslišan. Na obrazu se mu vidi, da je silno veliko trpel. Ves je bled in prepaden. Predsednik komisije mu je dovolil, da se sede zagovarja. Toda takoj v pričetku razprave se je Deycke dvignil in prosil za besedo: Dovolite mi. da se dvignem, kajti povedati imam nekaj zelo važnega. Rad bi se vrnil na opombo dr. Freya pri zadnjem zasliševanju, da bi bilo najbolje, da očitno priznam, da sem se v serumu, ki sem ga otrokom dajal, zmotil. Že v petek sem se javil k besedi, a predsednik je mojo gesto prezrl. Takrat v letu 1929. nisem bil le prepričan, da Cahnettov preparat ni škodljiv, temveč uverjen sem bil, da je pravi blagoslov. Sedaj pa priznavam, da spni bil žrtev znanstvene zmote. Prišel pa sem do lega sam zadnje poldrugo leto, ko sem se znanstveno in najintenzivnejše s serumom bavil. Ce me zaradi moje zmote obsodite, nič ne de. No bojim se ljudi in tudi ne smrti. Neštetokrat sem zadnjih 18 mesecev zahrepenel, da me zagrne noč, ker me je mučila strašna misel, da se je prav meni moralo kaj takega primeriti. Obžalujem, da se je to zgodilo, n tedaj sem bil uverjen, da delam prav.« Tu je profesorju zastala beseda. Videlo se mu je, kako lovi za besedami. Ustnice so se mu gibale brez glasu. V dvorani je vladala smrtna tišina. Polagoma se je Doycke opomogel in nadaljeval: »Večkrat se mi je očitalo, da sem zaprt človek in da ne morem izraziti, kaj me teži. Toda čutim, dn tukaj moram govoriti. Nesrečni starši nedolžnih otrok imajo do tega pravico. Razumeli boste, da sem tem bolj strt, ker se je baš meni, ki sein si stavil za življenje nalogo ozdraviti tuberkulozo, to primerilo, to mojo voljo naj mi nesrečni starši štejejo v dobro. Moje prepričanje je bila zuiota. Ce kaznujete, prav, kriv sem edinole jaz in nihče od mojih so-delavcev-zdravnikov.« Zaradi Deyckejeve zmote je umrlo, kakor znano, 80 otrok. — Razprava se bo nadaljevala. ZadnjapcimčHa H, balkanska konferenca Carigrad, 20. okt. AA. Danes dopoldne ob 10 ie bila svečano otvorjena v dvorani Dolina Bakčq druga balkanska konferenca. Polog članov vseh bai< kanskih delegacij so prisostvovali otvoritvi posla-* niki tujih držav, veliko število narodnih poslancev in številne ugledne osebnosti. Predsedniško mesto je zavzel turški delegat Hasan bej, poleg njega pa sta sedela predsednik turške vlade Izmet paša in turški minister zn zunanje zadeve Tevčik Ruž.li bej. Godba je zaigrala himne balkanskih držav, nakar je predsednik konference Hasan bej otvoril s pomembnim govorom drugo balkansko konferenco. Zn njim so govorili šefi raznih delegacij. Zadnji je govoril predsednik turške vlade Izmet paša 1 začel danes razpravo o novem poslovnem redu, katerega opozicija ostro napada, ker smatra, da bi s takim poslovnim redom bila svoboda govora skrajno ogrožena. Med razpravo je prišlo do burnih prizorov. Nn povelje sejinskega maršala je nastopila sejm-; ska straža in odstranila opozicijo. Vladni predlogi i bodo seveda gotovo sprejeti. №ow ropi v Budimpešti Budimpešta, 20. okl. tg. Kakor je videti, vče-> rajSnja nagla izvršitev smrtne obsodbe izjemnega enil u'ii1! v" * * Matuškove izpovedi Berlin, 20. oktobra, ž. Policija je proučila iz-povedbe aretiranega Matuške ter ugotovila, da so njegove izpovedbe povsem točne. Isto tako se potrjujejo vesti, da je neki gostilničar takoj po atentatu pri Jiiterborgu izjavil, da je bil Matuška takoj po atentatu v njegovi gostilni. Gostilničarju se ie zdel zelo sumljiv radi tega, ker se od vseh drugih gostov edini m razburjal, kakor da bi mu bilo vseeno, kaj se je zgodilo. Gostilničar ga ie točno opisal takoj po atentatu, vendar pa policija ni obračala na njega nobene pozornosti, ker je bila ravno zaradi njegovega mirnega zadržanja prepričana, da z atentatom ni v nobeni zvezi. Značilno je, da se je Matuška pri obeh atentatih v Jiiterborgu in Biator-bagyu obnašal popolnoma drugače. V Jiiterborgu j se je pokazal popolnoma desintereeiranega, med-I tem, ko je alentat pri Biatorbagyu opisal svojim svojim stanovalcem zelo živo in točno, kar kaže izredno sposobnost Matuške, da izbriše sledove svojega zločinskega početja. V Jiiterborgu ie dobro vedel, da bo najlepše prišel iz mrež policije, če se drži mirno. Medtem pa je bilo v Biatorbagyu nasprotno. Dobro je vedel, da so vse meje bile zaprte in da je bila z veliko naglico uvedena nai-strožja preiskava, pa sc je vsled tega ranil in pomešal med potnike ter mu je na ta način brez posebnih težav uspelo pobegniti na Dunaj. Ker pa je na Dunaju kazal neke vrste bahavost in vsakemu govoril, kako je bil udeležen kot potnik pri strašni eksploziji, se je zazdel sumljiv ter ga je policiia aretirala. Policija v Berlinu je prišla do spoznanja, da so izjavam gostilničarja pri Jiitenborgu polagali premalo pozornosti, ter da so mnogi ljudi po nepotrebnem izpustili, ne da bi jih pregledali. To clej-stvo jasno dokazuje, da je treba v takih slučajih aretirati vse osebe, ki so v bližini ter točno preiskati kdo je zločinec in kdo je nedolžen. rALOKRVNIM dajte za jačanje .trvi, živaca i apetita tenelaitis 1 apotekama c _—j.-c^ |j0ca pola litre Din 40" Praga, 20. okt. A A. Znana češka gledališka umetnica Landova-H orikova, ki je bila med drugim i odlikovana z redom sv. Save in ki je bila znana tudi jugoslovanskemu umetniškemu občinstvu z gostovanj po Jugoslaviji, je umrla dnnes v 02. letu starosti. Velikanski nočni požar Ljubljana, 20. oktobra. Nocoj okrog devetih je začelo žareti nočno nebo onstran Ljubljane nekako v smeri čez Barje proti Borovnici. Okrog pol 10 je bilo nebo naravnost strahotno rdeče razsvetljeno od velikega nočnega po-žnrn. Krvavi sij ognja je bil viden po vsej Ljubljani in tja doli proti Zalogu, kakor tudi po drugi okolici. Odnekod iz velike dnljave je v lihih predmestnih ulicah bilo slišati obupni glas sirene, ki je nekje daleč klicala na pomoč. Redki pešci, ki so v tem času bili na ulicah, so postajali in ugibali, kje bi gorelo. Eni so mislili, du gori na Viču kaka tovarna. Nn gasilski in reševalni postaji so bili sicer tudi obveščeni, dn gori nekje v okolici. Toda brez poziva no smejo iti gasit. Zato tudi tu niso vedeli, kje prav za prav gori. Šelo kasneje smo dobili poročilo, da je menda izbruhnil Ogromni požar v Podpeči, kjer je okrog 9 bilo v plamenih osem gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Na kraj požara jo prihitelo gasit in reševat osem požarnih brnmb, ki so končno strašni ognjeni element udušile. Tega poročila nismo mogli več kontrolirati, zato ga podajamo Inko, kakor smo ga prejeli. Vsekakor Je res, dn jo krvavordeči sij na obzorju ob tričetrt na 10 začel bledeti iu se je počasi izgubil — znamenje, dn je razširjanje požarne nesreče bilo ustavljeno in ogenj udušen. Dunajska vremenska napoved. Hitro poobla-čenje. Nastop mrzlih severozapadnih vetrov. Padavine. V višjih legah sneg. Polem pa spremenljivo vreme s hitro menjajočimi oblaki in padavicami. Zelo hladno. „Ljudstvo se mi smiti!" Dajte tevežem jesti - pozivlje ljubljanski škof verne Slovence Ljubljana, 20. oktobra. Ljubljanski knez in škof dr. Gregorij Rožni a n jo izdal prekrasno pastirsko pismo, v katerem pozivlje vse vernike k dejavni ljubezni do trpečih: >Gregorij, po božji in apostolske stolice milosti škof ljubljanski, pozdravlja v usmiljenem Srcu Jezusovem vso vernike škofije. Huda beda, v kateri živijo mnoge družine naše škofije, me sili, da se obračam z iskreno prošnjo na vas, predragi verniki, za pomoč. Slaba letina in pomanjkanje dela in s tem zaslužka sta vzrok velike bede, ki preti, da bo postala šo hujša v zimi, ki je pred durmi. Zk.sli so otroci, lačni in slabo oblečeni, vredni našega usmiljenja. Ko vso to bedo premišljujem. se mi zdi, dn slišim Gospoda Jezusa, ki gleda to bedno množico in pravi: »Ljudstvo se mi smili (Mt 13, 32) in nas opominja kakor nekoč apostole: >Dajte jim jesti« (Lk 0, 13)! Poslušajte vsi glas Gospodov iu izkažite v teli hudih časih bednim svojim bližnjim usmiljenje in ljubezen. To je naša sveta krščanska dolžnost. Zdaj nam daje Bog priložnost, da v dejanju pokažemo, kako resna nam je Njegova prva in največja zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe: (Lk 10, 27). Izpolnjevanje te zapovedi je znak pravega kristjana, resničnega učenca Kristusovega. Dela ljubezni do bližnjega so bila v vseh stoletjih cerkvene zgodovine najbolj jasen dokaz resničnega krščanstva in tudi danes bo svet na tem, kako dejansko ljubezen bližnjemu izkazujemo, spoznal, koliko smo res Kristusovi in so smemo kristjane imenovati. Še vedno velja beseda sv. apostola Pavla: »Vi ste namreč poklicani k svobodi..., da drug drugemu služite z ljubeznijo. Zakaj vsa postava se dopolnjuje v eni besedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Gal 5, 13. 14). Ne zapirajte src in rok pred revežem, saj ju tudi on stvar božja, tebi enak po svojem človeškem dostojanstvu, z isto dragoceno krvjo Sina božjega odrešen kakor ti; namenjen za nebesa kakor ti. Ze po Mozesu je Bog izvoljenemu ljudstvu skrb za reveže položil na srce: »Ako kdo izmed tvojjb bratov obuboža v deželi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, ne zakrkuj svojega srca in ne stiskaj svoje roke, temveč odpri jo ubogemu. Ne bo manjkalo ubogih v deželi tvojega bivanja: torej ti zapovem, da odpiraš svojo roko svojemu potrebnemu in ubogemu bratu, ki prebiva s teboj v deželi« (5 Moz 15, 7. 8. 11). Ako je že v Stari Zavezi Bog tako ukazal, koliko bolj nas veže v Novi Zavezi dolžnost pomagati vsakemu bednemu bližnjemu, ko nam jo Jezus Kristus dal novo zapoved ljubezni do vseh ljudi in jc s svojim življenjem in trpljenjem dal zgled največje ljubezni. Nikar ne mislite, dragi verniki, da bo miloščina, ki jo daste v pomoč in podporo bednim in revnim, vam v škodo, da boste zaradi njo manj imeli. Prav nasprotno! Saj veste, da Bogu posojuje, kdor revežu daje. Bog je miloščini, z ljubečim srcem dani, obljubil svoj poseben blagoslov. »Kdor jc nagnjen k usmiljenju, bo oblagodarjen, ker od svojih kruhov daje revežu« (Preg 22, 9), pravi sveto pismo. Na drugem mestu zopet je zapisana ta-le božja beseda: »Kdor ubogemu daje, mu ne bo po-manjkovalo; kdor pa prošnjika zaničuje, bo pomanjkanje trpek (Preg 28, 27). Kolikokrat ste se že prepričali v svojem življenju, da je vse vaše delo zastonj, ako ni blagoslova od Boga. Vprav letošnje leto jo v mnogih krajih škofije suša ali toča uničila ves pridelek. Kaj vam je prineslo delo drugega kakor trud in skrb? Vidite, predragi v Gospodu, kako potreben je božji blagoslov našemu delu. Pritegne ga na nas po besedi Boga samega dobrodelnost, s katero pomagamo revnemu bližnjemu. »Blagor mu, kdor se spominja ubogega in potrebnega, njega bo Gospod rešil hudi dan« (Ps 40, 2). Da si pridobite za bodočnost božji blagoslov, da vam ne bo nič primanjkovalo, da si zagotovite rešitev v hudih dneh, ki nam grozijo, izkazujte usmiljenje in pokažite dejansko živo vero, brez katere ni zveli-čanja. Ne bodite podobni onim, ki samo z besedo izkazujejo ljubezen, z dejanjem pa ne, in o katerih govori sv. Jakob: »Ako sta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita, pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako jo tudi z vero, če nima del: eama za se je mrtva« (Jak 2, 16. 16. 17). Mrtva vera k večnemu življenju nič ne pomaga. Dejanska ljubezen do bližnjega ima še drug Jako važen učinek v nas samih. Jezus sani nas je opozoril na to: »Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli« (Mt 5, 7). V usmiljenje božje etavimo mi grešniki svoje zaupanje, da nam bo Bog odpustil naše grehe v tem življenju, da bomo prišli očiščeni in v posvečujoči milosti pred natančnega In neizprosnega pravičnega Sodnika. Z deli usmiljenja si nekoliko zaslužimo to božje usmiljenje, katero nam bo vsem nekoč zelo, zelo potrebno. Sv. Peter trdi: »Pred vsem imejte močno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije množico grehov (1 Pet i, 8). Ljubezni se Bog ne ustavlja. V ljubezni nam odpušča grehe, z deli ljubezni si to božjo ljubezen najbolj zaslužimo. Za svoje grehe in še za grelic drugih moremo zadostiti z dobrodelnostjo. Vsi pa sami vidite, koliko se danes greši, kako se skrunijo Gospodovi dnevi, kako zasužnjuje razbrzdanost, ne-eramežljivost in nečistost ljudi, kako pozabljajo Boga in hlepe le po zemskih užitkih, koliko krivic se zgodi, kako mnoge vodi brezsrčnost in trdoerč-nost, da ne gledajo na bedo bližnjega, ampak le na svoj čezmerni dobiček. Saj morajo vsi ti javni in tajui' grehi izzvati božjo pravičnost, da pusti svet drveti v lastno pogubo. Z dobrodelnostjo pa moremo zaustaviti božjo pravično jezo, z deli ljubezni do bližnjega se odkupimo svojih grehov in postanemo deležni božjega usmiljenja. Sprejmimo nasvet, katerega je dal prerok Danijel kralju Nnbuhodono-zorjii: »Stori po mojem nasvetu ter odkupi se svojih grehov z miloščino in svojih krivic z usmiljenjem do ubogih, morebiti ti bo odpustil Bog tvoje grehe« (Dan L 34). Končno pa, saj poznate vsi Jezusovo besedo o sodbi, ki vsakega izmed nas čaka. Sodil nas bo po naših delih. Karkoli smo dobrega storili kateremukoli človeku, to vzame Jezus kakor da smo njemu storili in tako nam ludi najmanjše dobro delo po božje povrne. Zdaj v teh bednih časih si naberimo z dobrodelnostjo zasluženja, da bomo vredni slišati ob svoji smrti večno osrečujoče besede Sodnikove: ^Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam jo pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti... nag sem bil in sto me oblekli... Resnično, povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, sto ineni storili« (Mt 25, 34. 35. 30. 40). Da pa bo vaša dobrodelnost prišla res v pomoč najbolj potrebnim in vrednim, jo je treba urediti. Vsaka župnija ima svoje uboge, katerim mora najprej pomanati. V večjih krajih, mestih fn delavskih naeelbinah, pa je toliko bede, da jc župnije same ne morejo premagati, tam moramo vsi priskočili na pomoč. Mnogi kraji pa so radi suše in slabe letino na splošno v takem pomanjkanju, da je širša in dobro urejena dobrodelnost potrebna, ako se naj vsaj za najhujšo silo pomaga. V ta namen naj osnuje vsaka župnija dobrodelne odbore, ako še nima ustanovljenega kakega dobrodelnega društva, ki bi moglo prevzeti to nalogo. Ti odbori naj predvsem ugotovijo domače uboge, zlasti otroke, kateri nujno rabijo pomoči, nadalje naj organizirajo zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarju, živilih in oblačilih za domače in druge potrebne. Vso dobrodelno akcijo v škofiji pa bo vodila Karitativna zveza v Ljubljani, to je zveza vseh dobrodelnih društev, ki bo dajala navodila in oskrbela pravično razdelitev da-l-dv. V vsaki župniji naj se na primerno nedeljo napravi darovanje za te dobrodelne namene. To darovanje naj bo v zahvalo za dosedanji božji blagoslov in v iskreno prošnjo, da naj nas Bog reši hujšega in pripelje kmalu v boljše čase. Predragi verniki! Vaša dobrodelnost bodi Bogu posvečena, naj bo kakor služba božja. Zaradi Boga pomagajte, za to žrtvujte, da v teh težkih dneh v višji in popolnejši meri izpolnite zapoved ljubezni. Ljubezen do Boga in do bližnjega naj vas vodi in nagiba, da vsak po svoji možnosti lajšate bedo mnogoterih. Združujte dobrodelnost z molitvijo Sveti Oče Pij XI. je izdal 2. oktobra letos olcrožnico, v kateri nas poziva, da vse storimo, kar moremo, da v letošnji zimi pomagamo neštetim bednim in stra-dajočim. A poziva nas tudi k molitvi. »Vsi, tudi najplemenitejši človeški napori so brez božje pomoči nezmožni, zato se obrnimo k delivcu vseh dobrih darov z iskrenimi prošnjami, da po svojem največjem usmiljenju ukaže, da napočijo srečnejši časi.« Kpr pa je po papeževem prepričanju sedanje bede v veliki meri krivo čezmerno oboroževanje in pripravljanje na novo vojno med narodi, ki požre toliko gmotnih sredstev, katerih potem nedostaja za najnujnejše življenjske potrebščine ljudem, želi sv. Oče, da bi s posebno tridnevnico pred praznikom Kristusa Kralja sprosili trajen mir, v katerem bi mogla vzevoteti splošna blaginja. Kakor dobri in poslušni otroci poslušajmo glas skupnega očeta in namestnika Kristusovega ter se združimo v molitvi, da izprosimo od Boga skrajšanje teh hudih dni pomanjkanja in bede. Posebno prosim vso dobre in požrtvovalne duše, ki so so v redovniškem življenju Bogu posvetilo ali pa v svetu pobožno žive, dn pri ysakdanjem sv. objiajilu Jezusa prosijo usmiljenja in pomoči v zmislu želje sv. Očeta in pa za to, da bi so v srcih vernikov, zlasti tistih, ki so obla-godarjeaii s premoženjem, vzbudila požrtvovalna ljubezen in neizčrpljiva radodnrnost do bednih. Z obojim, 7. dobrodelnostjo in molitvijo, lajšaj-lno bednim težke skrbi, da si bomo zaslužili odpu-ščenje grehov, blagoslov pri delu in večno povračilo v nebesih. Storimo to, predragi verniki, da bo sedanji čas bednim prinesel pomoč, nam vsem pa poživil vero, poglobil ljubezen in napolnil naše življenje z večnostnirni vrednotami. Vsem onim, ki so pomoči potrebni, in onim, ki so pripravljeni pomoč nuditi, pošiljam nadpastirski blagoslov. Presveto Srce usmiljenega Jezusa bodi vsem tolažnik in plačnik. Amen. 'i" Gregorij, škof. Pomoč stradajočim Po navodilih sv. Očeta in v zmislu zgornjega pastirskega lista odrejam: 1. V vsaki župniji naj župnik takoj osnuje dobrodelni odbor, katerega naj tvorijo odbori že obstoječih dobrodelnih društev. Kjer teh ni, naj jih nadomesti odbor katoliške akcije. Ta odbor naj skrbi za domače potrebne in za širšo dobrodelno akcijo pod vodstvom Karilalivne zveze (Ljubljana, Poljanska cesta 30). 2. V vseh cerkvah (prosim izrečuo tudi samostanska predstojništva in duhovnike na podružnicah) naj se vrši darovanje, oziroma pobiranje v puščico za pomoč bednim. Denar naj so pošlje takoj po izvršeni zbirki škofrskemu ordinariatu. Za darovanje se zdi najprimernejša zahvalna nedelja, razen če letos zunanje okoliščine to odsvetujejo. 3. Molitvena akcija naj se izvede tako, da se opravi tridnevnica, če mogoče, pred praznikom Kristusa Kralja, če ne pa ob primernem času pozneje. Ako so tridnevnica združi z roženvensko pobožnost-jo, se pristavi običajnim molitvam še molitev v katerikoli nadlogi (Cerkveni molitvenik, str. 259). Ako pa ee vrši tridnevnica posebej, naj se molijo lita-nije sv. Jožefa in molitev v katerikoli nadlogi, priporoča se pa tudi sv. rožni venec. t Gregorij, škof. Kam z umobolnimi Ljubljana. 10. okt. Že ponovno smo opozarjali na težko krizo, v kateri se nahajajo naše umobolnice. Naval duševno bolnih je tako velik, da je vsako prosto mesto takoj zavzeto. Samo na opazovalni oddelek ljubljanske bolnišnice je vloženih 80 prošenj za sprejem in to so sami težki slučaji! Bolnišnica pa ne moro nikogar sprejeti. Zadnji prošnji bo mogla bolnišnica ugoditi šele meseca maja, torej bo moral revež osem mesecev čakati, predno ga bodo mogli sprejeti. Danes se je pripetil v bolnišnici v tem oziru pravi socialni škandal. Od nekod iz ribniške okolice so pripeljali blazno žensko. Ta ženska je svoji okolici skrajno nevarna, saj jo hotela vse pobiti s sekiro. Trije močni možje so imeli dovolj dela, da so jo za silo ukrotili. Bolnišnica pa je ni mogla in je ni smela sprejeti, čeprav je bilo na prvi pogled jasno, da je ženska blazna. Njeni svojci še niso namreč vložili prošnje za sprejem in če bi jo, bi morali čakati do srede prihodnjega leta. Do tedaj pa ženska lahko pobijo vso vas. Ženska je morala prebiti vso noč in vse dopoldne v čakalnici bolnišnice. Krika in izbruhov blaznosti si ni mogoče predstavljati, ki ga je ta ženska počela v čakalnici. Nato pa so jo vozili po raznih uradih in k psihijatroni. Nazadnje so jo odpeljali na bansko upravo in jo tam pokazali. Efekt je bil, da je banska uprava zahtevala od bolnišnice, naj to bolnico sprejme. To se je končno res zgodilo. Kaj pa bi bilo, čo njeni sorodniki sploh ne bi prišli na misel odvesti in pokazati jo na banski upravi? Vemo za slučaj, kjer duševno bolno dekle pohujšuje vso okolico. To deklo šo vedno čaka na sprejem v umobolnico. In takih slučajev je vse polno. Pri vsem tem pa bi se z dobro voljo le dal dobiti prostor. Iz prisilne delavnice so že davno prestavili vzgnjališče v Ponoviče. Tam je sedaj osem lepih sob — povsem praznih. Do 120 duševnih bolnikov bi našlo notri prostora, to se pravi, prav vsi dosedanji bolniki. Tudi postelje bi se dale dobiti, saj je menda v nekdanji zasilni bolnišnici še cela zaloga postelj. Tudi bi bil čns, da se že enkrat pospeši preureditev Novega Celja, ki je bilo določeno za novo umobolnišnico. Kriza s skrbjo za duševno bolne kriči do neba! Strela uziga jeseni Maribor, 20. oktobra. Za pozno jesen nenavadna katastrofa se jc pripetila te dni v Svetinjah pri Jeruzalemu. Naglo-ma se je pooblačilo in med silovito nevihto je udarila strela v hišo cerkvenega ključarja in posestnika Franca Novaka v Trsteniku. Ker je bila streha na hiši slamnata, poslopje samo pa staro že nad sto let, je bilo kar naenkrat v plamenih, ki so se razširili tudi na svinjak in hlev. Prihitela je sicer kmalu pomoč, na mestu požara je bilo tudi več požarnih brauib, med temi radomerska z motorko, toda rešiti ni bilo mogočo mnogo. Samo konje in krave se je posrečilo spravit iz hleva, dočim je ostalo vse požrl plamen. Zgorelo je 16 vozov sena, 15 svinj, žito in ostali pridelki ter vse, kar je imel v hiši, tako, da so si domači rešili le golo življenje. Škoda je ogromna, zavarovan pa je le za malenkostno vsoto. Pri gašenju je zadobil hišni gospodar težke opekline. Zadnja pot bogoslovca ! Kuzme Murska Sobota, 19. oktobra. Včeraj popoldne so v Bogojini položili k smrtnemu počitku truplo bogosloven Jožefa Kttzme. Pogreb je bil tako veličasten kakor ga je imel njegov dušni oče veliki pokojnik Baša. Okrog 11 se je pripeljal ravnatelj mariboi-skega bogoslovja, mil. g. kanonik dr. C u k a l a in z njim 20 bogoslovcev. Takoj po prihodu je bila za rajnika slovesna črna sv. maša. Maševai je eden izmed sošolcev pokojnega bogoslovca. Pogreb se je začel popoldne ob dveh. Na domu pokojnega se je zbralo od blizu in daleč okrog 2000 ljudi. Mnogo ljudi je prišlo celo iz M. Sobote in Dol. Lendave. Razen navedenih Mariborčanov so prišli na pogreb g. dekan Jerič z obema gg. kaplanoma iz D. Lendave, urednik »Novin« Koleno, zastopnik soboške bolnišnice g. Remic, zastopstvo iz Martinišča, zastopnik K. A. D. »Zavednost«, učitelj-stvo, gasilci, Marijina družba itd. Pogrebne obrede jc začel g. ravnatelj dr. Cukala. Po končanih molitvah so gg. bogoslovci zapeli žalostinko »Vigred«. Nato se je začel veličasten sprevod. V cerkvi so se opravile mrtvaške »večernice« in »libera«. Gospod ravnatelj je nato spregovoril krasne poslovilne besede. Jokala je vsa cerkev. Na pokopališču sta se od pokojnika poslovila gosp. Poteko, genpralni prefekt bogoslovja in akademik g. MomČec, zastopnik Zavednosti. Bogoslovci so zapeli žalostinko »Pomladi vso se veseli«. Nato jo udarila gruda ob krsto in pokojnega bogoslovca jo zagrnila zemlja. S smrtjo bogoslovca Kttzme je zadela vso Slovensko krajino velika izguba. Bil je eden najbolj idealnih. Že v dijaških letih je vodil mladino bogo-jinske župnije. Živo se je udejstvoval pri katoliškem dijaškem pokretu v Slov. krajini. V bogoslovju je za bodočnost snoval načrte. Letos bi moral peti sv. mašo. Bolezen mu tega ni dopustiln. Ko so so drugi tovariši veselili, je on vzdihoval in jokal po zdravju. Bog ga je poklical v večni vinograd po plačilo za težko večletno trpljenje. Ta misel nas tolaži ob težki izgubi. FOTOAMATERJI! Vso fotopotrebščine dobite ▼ Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahteva ite conik! Žrtve surovosti Ljubljana, 20. oklobra. Kakor da še ne bi bilo dovolj žrtev nezmiselnih fantovskih spopadov in kakor da fante nikakor nobena stvar ne more spametovati, je prišlo v nedeljo poleg ostalih žalostnih dogodkov, o katerih smo že poročali, še do nadaljnjih pretepov, o katerih moramo danes poročati. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela še nadaljnje t r i žrtve spopadov, surovosti in podivjanosti. V Velikem Cerniku so se v nedeljo slepli v vaški gostilni fantje. Dva brata in še neki tretji so navalili na 22 letnega Janeza Majcna, sina posestnika, iz vasi Češnjice v občini Št. Rupert. Trije napadalci so Majcna temeljito obrcali in oklali. Majcen je dobil sedem vbodov z nožem. Njegovo stanje je skrajno nevarno. Tudi v Lučah so se fantje stepli. 26 letni posestnikov sin Anton Fabjan iz Luč 28 se je v gostilniškem prepiru zavzel za svojega brata, ki so ga ogrožali drugi fantje. Skupil jo je pa sam. Nekdo ga je sunil z nožem v trebuh. Tudi Fabjanovo stanje je nevarno. V vasi Ronice pri Jesenicah pa je bila neusmiljeno pretepena 40 letna uboga, nekoliko slaboumna Antonija Šivic. Ta je pukala na polju repo, ko jc prišel mimo neki Tone. Beseda je dala besedo. Tone je pograbil bližnji kol ter pričel neusmiljeno tolči. A to mu je bilo še premalo! Skočil je še v sosednjo hišo, pograbil kramp ter je vnovič pričel živinsko tolči po ubogi ženski. Na žive in mrtve žlake pretepeno siroto so danes s težkimi notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Reva ima polomljena vsa rebra in zdravnik dr. Mar-čič na Jesenicah je ugotovil, da ee je. eno rebro zarilo celo v pljuča. Več ko dvomljivo je, če bo sirota kaj dolgo živela. Litija, 20. oktobra. V nedeljo popoldne sla pri prijatelju, nekem kmolu v velikem vrhu, pila delavca Mahkovec Jože iz Litije in Okorn Franc. Proti večeru sta se vračala domov v Litijo. Ko sta prišla mimo neke hiše v Velikem vrhu, je za njima pritekel delavec S. Friderik, zgrabil Okorna, ga vrgel ob tla in zagnal po hribu dol. Potem je zaklical za njim: Tebe moram danes zaklati.c In že je zamahnil proti Mah-kovcu, ki je zbežal po hribu navzdol. Zadel ga je v hrbet pod levo lopatico in ga z žepnim nožem težko ranil. Dobil jc tako težko poškodbo, ki bo lahko imela smrtonosno posledice. Pri tem jc Mah-kovcu z nožem razparal novo suknjo in dvo srajci. Friderik se Izgovarja s tem, dn je žo dalj časa v nro-[)iru z Mnhkovcem in da jo bil tudi pijaiv Slovo gen. konzula dr. PSemerta Ljubljana, 20. oktobra. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. df. Herman Pleinert bo izročil v sredo 21. t. m. svoje posle novemu generalnemu konzulu dr. Feliksu Orsini-Rosenbergu, nakar bo v četrtek / opoldanskim brzovlakom zapustil z vso družino. Ljubljano, v kateri ie vršil štiri in pol leta evojo odgovorno in težavno službo. V izvrševanju njegove službe smo Slovenci spoznali v njem prijaznega, uslužnega in vestnega zastopnika avstrijske repub- like in mu ob njegovem odhodu želimo lepih uspehov in zadovoljstva na novem službenem mestu. G. generalni konzul dr. H. Pleinert se jc rodil 1, 1883 na Dunaju, kjer je že leta 1909 po visokošolskih študijah napravil doktorski izpit iz prava. Nato je stopil v nekdanjo avstrijsko konzularni službo v Avstriji, odkoder je bil poslan na konzularna mesta v Levanto. Do leta 19lu jc bil konzularni ataše v Smirni, do leta 1914 v Solunu in do leta 1918 vicekonzul v Carigradu. Tam je imel precej posla z Jugoslovani, zlasti tedanjimi avstrijskimi Dalmatinci. Naš živelj jc spoznaval zlasti radi tega, ker jc vršil tudi konzularno jurisdikcijo in reševal civilne in kazenske pravde in zapuščinske rapravc za tedanje avstrijske državljane. Po prevratu jc bil poklican na Dunaj, kjer je bil pri-deljen tedanjemu ministru dr. F. Kleinu. Kmalu zatem pa je odšel za konzula v Miinchcn, kjer je posloval do leta 1920. Odtod je bil pozvan nazaj v ccntralo, kjer jc ostal do leta 1927 in kjer je imel opravka izključno s pravnimi zadevami. Spomladi leta 1927 pa je odšel na svoje novo mesto v Ljubljano, kjer jc prebil štiri in pol leta. Leta 1929 sc jc tudi poročil, in siccr s Hrvatico, hčerko univ. prol v Zagrebu Hraniloviča pl. Cvetašina. V svoji dolgoletni službi je z vsemi močmi skušal vzdrževati zveze med obema državama i:i se tudi v spornih slučajih ni ustrašil težav pri delu za zbližanje med obema državama. To njegovo delo jc rodilo mnogo lepih sadov in odhajajoč na novo službeno mesto, sc poslavlja od Ljubljane, kjer bi še rad ostal in mu je slovo težko. Ostali pa mu bodo mnogi prelepi spomini na leta bivanja v Ljubljani. Odhaja kol generalni konzul avstrijske republike v Bratislavo, kjer mu želimo prav tako obilo lepih spominov in sreče. Ostal nam bo kot reprezentant sosedne države v lepem spominu. Tragedija na Puterholu Tržič, 20. okrobra. V mrtvašnici leži dvoje mladih trupel, dvoje dobrih družin pa je objela neizmerna luga. V nepremišljenosti sla si končala mlado življenje 22letni gozdarski pripravnik Franc Mtlller in 23 letna Marija Ogris, sobarica pri baronu Bomu. Rojena bUi bila oba na Koroškem, a sedaj stanujeta obe družini v tržiš k i fari: Miillerjevi v Puterhofu, a Ogrisovi pri Sv. Ani. Oba sta bila mirnega značaja in priljubljena pri vseli. Kaj ju je gnalo v smrt, je težko reči. Raznih govoric ne bomo pogrevali. Miillerju je bila odpovedana služba in bi moral oditi na Koroško, kjer jo imel preskrbljeno drugo službo. Ponoči od sobote na nedeljo pa je izginil on in njegova zaročenka, oba lahno oblečena, on z lovsko puSKo Najhujše sluteči so ju iskali celo nedeljo in poni -deljek. Slučaj jo hotel, da eo ju našli starši nesrečnega MUllerja. Eno uro hoda nad Puterhofom, žena planini, sta ležala na lovski poti — mrtva. Ogrl-sova je ležala s prestreljenim srcem čez stezo; očividno je Mttller ustrelil najprej njo in poleni še sebe. Dvakrat se je ustrelil v prsi, n noben strel ni bil smrten; izkrvavel je polagoma. Ležal jo knke tri metre stran ob stezi. Vidni so bili znaki smrt-nega boja. Nesrečni žrtvi mladostne nepremišljenosti so zavili v rjuhe ter jih prenesli v Puterhof, odkoder so ju prepeljali v mrtvašnico. Rog jima bodi milostni sodnik. Druga senzacija! Nebogljeno dete, ki je bilo že pred letom uradno mrtvo, je dobilo te dni proku-ratorja. Več pozneje. Težka nesreča v rudniku Celje, 20. oktobra. V ponedeljek 19. I. m. se je zgodila v rudniku v Velenju težka nesreča. V rovu sc jc ncnadosia utrgala plast, ki je zasula 31 letnega rudarja Časa Alojzija, ki jc delal na mestu nesreče. Utrgana plast jc Časa hudo poškodovala po vsem telesu, na kar so ga takoj odpravili z vlakom v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da ima zlomljeno hrbctnico in težke rano na obeh rokah. Stanje ponesrečenega rudarja jc brezupno. Oiaj pravite? Kadar me prime sveta jeza, tem strašen. Ampuli nikar/ se me ne bojte, ker sem drugače do skrajnosti poniien in miroljuben jugoslovanski po-ti,mik. To zagotovilo naj vam bo v priporočilo, da sprejmete in objavile, kur mi je danes povedal moj prijatelj pastir Matevž, ki pase ovce in koitrune 'am nekje na polnočni strani. Ta fant od fare, ki pu je Slovence ves kar ga je, mi je povedal, ifa imajo /am ijori na polnočni strani šolo, pravo na-rudno šolo. V tej šoli učitelji nče otroke pisati, brati, računali, in sploh lepega slovenskega jeziku. Te dni pu — mi je pravil prijatelj Malevi — so dobili učitelji, ki otroke uče slovenščine, od svojega predstojnika, ki smo mu včasih rekli nad učil el j, posebno navodilo za vzgojo in poduk otrok. To navodilo je bilo pa pisano v takem-le jeziku: iz šolskih sob naj se odstrani šibe, določene ca gotove vzgojne namene. Šolska soba, okrašena c dolgo razcejrano šibo, sliči bolj ptarni nego li rzgojevalnici otrok. S šibo se vzgaja hinavce in fiUŠnje.e Takole mi je povedal in pokazal. Pa sem mu dejal: «Š tistimi šibami, ki jih bodo sedaj vrgli iz vaše šole, namniiln najprej tislega profesorja, kateri je temu učitelju iz slovenščine dal kak boljši 'ed ko nezadostno, ker ga je s tem usposobil, da lahko tedaj s svojim jezikovnim znanjem mrcvari slovenščino in svojega bližnjegaTako sem rekel Mateviu, ki pa se je prestrašil moiih besed in izginil proli polnočni strani. Tega je kriva moja jeza. Ker pa sem drugače miren človek, na uho povem Vat«, gospod urednik in Vas prašam: Kaj pravite? Ce bi bil milijonar? XXVI. Ce bi imela milijone in prav mnogo bi jih morala imeti, bi dala po 1 milijon vsem onim poročenim ženam, ki Se vedno hodijo v službe, da bi jih odstopile nam brezposelnim. Me nimamo moža, da bi nas preživljal in smo odvisne od staršev, namesto da bi jim vsaj nekoliko dodale k pičlemu mesečnemu zaslužku. Upam, da bi se potem, ko bi zapustile poročene žene službena mesta, tudi zame itobila kaka službica. Ustreženo bi bilo vsem: onim, ki si želijo denarja in udobnega življenja, in meni, ki bi bila najsrečnejše bitje na tem božjem svetu — imela bi službo po dolgoletni brezposelnosti. XXVII. Ce bi jaz bila milijonar, bi postavila velik zavod. Potem bi pobrala vse ciganske otroke ter otroke takih staršev, ki zanemarjajo vzgojo; dobila bi jim dobre vzgojitelje, da bi vzrastli pošteni in verni. Nekaj prostora pa bi porabila za stare ljudi, ki nimajo svojega doma. Tudi ti bi morali imeti dobro postrežbo. Jaz pa bi vse nadzorovala. In če bi imela dovolj denarja, bi jih vedno s kakim veseljem izne-nadila. Kako srečni bi bili starčki, ko bi imeli pozimi lepo toplo, vsak dan dobro hrano in kozarec najboljšega vina! XXVIII. Ce bi bila milijonarka, bi najprej obesila službo na kol in si zgradila na najlepši točki naših planin kočo — skromen dom, kateri bi bil obenem brezplačno zavetišče turistov-dijakov, dokler bi pač trajala milijonska zaloga. Meni bi bilo to v veliko zabavo, nekaterim — mnogim v korist, zato je lahko »вак prepričan, da bi to v resnici tudi izvedla. XXIX. Ce bi imela en milijon, bi gledala, kakor vsi drugi, da bi v kratkem imela dva milijona in še več. Ko pa bi imela 200 do 300 milijonov, bi najprej pokupila in uničila vse stroje, ki odjedajo kruh sto-tisočem, ker le-ti so pravi vzrok vse krize. Če bi vsak delavec dobil svoj zaslužek, bi nikjer ne prosil miloščine, ker ga itak povsod tolažijo le z besedo in ne z dejanjem. S tem bi odpadla razna nepotrebna posvetovanja, ki ne morejo delavcem ne pomagati ne škodovati lu ki so malokdaj v pomoč, temveč le v tolažbo. Prisilila bi največjega odjemalca v Jugoslaviji, da bi kupil premog v Trbovljah in ne v Avstriji, ker se s tem uničuje le ubogi jugoslovanski rudar. TPD bo milijonsko podjetje, če bo rudar jedel kruh ali ne in če kupimo pri njej nekaj manjšo zalogo premoga kakor ponavadi. Ce bi v Trbovljah vsi rudarji imeli zaslužek, bi v okolici cvetela trgovina, tudi obrtniki in drugi bi prišli na svoj račun. Tedaj, Če bi V3i milijonarji dali svoje milijone za blagor domovine in domačega ljudstva, bi zaleglo za ves svet, ne samo za nas. Dokler pa ti imajo svoje milijone le zase, bo ostalo vse pri etarem. Ker si pa vse države žele čim več strojev, silijo same v pogubo, v brezposelnost in s lem je kriza za nas vse, za obrtnike, trgovce in vse, prav vse. Dvomim, da bi v tej krizi kaj zaleglo mojih par sto milijonov, čeprav je Jugoslavija majhna. Kaj bi naredila, če bi imela milijone, sem povedala, Vas pa vprašam, kje naj jih dobim? — Ci-tateljica -Slovenca«. XXX. Če bi bil jaz milijonar, bi kupil Trbovlje, pa Jih knapom dal. Ljubljana Proslava Levstikove tOO letnice V petek 23. oktobra ob 8 zvečer se bo v opernem gledališču vršila proslava stoletnice Levstikovega rojstva, ki jo prirejajo »Slovenska Matica«, »Narodno gledališče« in »Društvo slovenskih književnikov«. Prireditev se bo pričela z originalno slovensko orkestrsko kompozicijo: z Mihevčevo overturo »Planeti teko svojo pot« in se zaključi prav tako z nntzikalno točko: z Osterčevo »Suito zn orkester«. Z uvodno besedo bo proslavo otvoril pesnik Oton Zupančič. Slavnostni govor bo govoril pesnik in urednik »Ljubljanskega Zvona« Fran Albrecht. Za njegovim govorom se bodo vrstili nagovori gostov. Nato bo pisatelj Finžgnr prebral »Levstikovo izročilo«, osebje dramskega gledališča pa bo odigralo Levstikovo enodejanko »Juntez«. Fran Levstik je eden najmogočnejših stebrov slovenskega duha. Proslava njegove stoletnice je naša kulturna dolžnost. Cene so zelo znižane. Km bo danes Drama: »Pritličje in prvo nadstropje«. Red E. Opera: Zaprta. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. 0 Pastoralna konferenca za mesto Ljubljano bo v sredo, 4. uovembra ob 4 pop. v škof. duhovnem semenišču. ,— Arhidiakon. 0 Kongregacijski izTenrerkveni sestanek v Križankah danes zvečer ob osmih v družbeni dvorani. Predavanje spremljajo skioptične slike. Kon-greganisti, povabite še svoje prijatelje 1 0 Pogreb + Saše Kneza bo danes, v sredo ob štirih popoldne izpred glavnega kolodvora v lastno grobnico. Knezova rodbina prosi tihega so-žalja. O Iti. prosvetni večer, ki bo v petek, 28. oktobra, je posvečen Koroški. Naravna lepota Koroške privabi vsako leto na tisoče tujcev. Zelena jezera, tihi gozdovi, gore in ledeniki so njen kras. Na prosv. večeru bodo številne skioptične slike nudile pogled v koroško deželo. Poleg slik in predavanja dr. Fr. Kotnika bodo na sporedu tudi koroške narodne pesmice, katere zapoje zbor Kluba koroških Slovencev. Koroški rojaki, kakor tudi prijatelji zelenega Korotana se vljudno vabijo na ta večer. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cestn 5 in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Diu. 0 Akademija na praznik Kristusa Kralja. Člani in članice ljubljanskih prosvetnih in verskih organizacij se vljudno vabijo na slavnostno akademijo, ki bo v nedeljo ob osmih zvečer v veliki dvorani Uniona. Ob tej priliki slavijo vse organizacije 700-letni jubilej Antona Pndovnnskega. Na sporedu so sledeče točke: 1. P. Hugolin Sattner: Pesem mladine Padovanskemu svetniku. 2. Svetniku vesoljnega sveta, zložil P. Krizostom Sekova-nič, deklamaeija. 3. P. Krizostom Sekovanič: Moja pisana žoga, deklamaeija. 4. Našu trdnjava, otroški prizorčok s petjem, zložil p. Krizostom Sekovanič. 5. Dr. B. Tominec: Življenje in delo sv. Antona Padovanskega. Predavanje s skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, in sicer rezervirani sedeži 10 Din, ostali sedeži v dvorani 5 Din, balkon in galerija 3 Din, stojišča 2 Din. © Miha Maleš odpotoval v Slavonijo. Poročali smo že, da je slovenski akndemični slikar M. Maleš dobil laskavo povabilo v Slavonijo, kjer naj poslika večjo cerkev. Miha Maleš se zadnje čase uspešno uveljavlja z restavracijami cerkva in s cerkvenim slikanjem. Včeraj je Maleš odpotoval v Slavonijo, kjer bo izvršil večje freske in pa slikana steklena okna. Maleš nam je pokazal načrte za ta cerkvena dela in prepričali smo se, da se bo omenjena cerkev s temi deli postavila, ko bodo dovršena ter, da bo Maleš ž njimi imel v Osijeku popoln uspeh. © Zopet slana. Zadnja slana, ki je padla predčasno, je napravila po vrtovih v ljubljanski okolici mnogo več škode, kakor so mislili ljudje v začetku. Uničila je skoraj vso povrtnino, kakor fižol, paradižnike, pozne kumarice, cvetje itd. Slana, ki je padla včeraj zjutraj, ni imela torej ničesar pobrati, čeprav je bila ta slana, primerno poznemu jesenskemu času, prav huda. Ponekod je sličila skoraj snegu. Tudi nn oknih se je ponekod včeraj zjutraj napravil led, prvi v letošnji jeseni. Črez dan pn je včeraj sijalo najlepšo solnce, a preveč prijetno vendar ni bilo ravno, ker je pihal veter. O Mestna zastavljalnica bo imela dve redni dražbi marca 1031 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. novembra, efekte (perilo, obleke, stroji itd.) pa 12. novembra t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. O Popravljanje hodnikov. Za bližajočo se zimo so pridno popravljajo hodniki na razniih koncih in krajih mesta. Cesto nov hodnik so napravili ob stari šentpeterski vojašnici ter ob bližnjem cerkvenem travniku. Rilo bi seveda potrebno, sploh temeljito urediti ta doslej zanemarjeni del mesta. Zlasti zdaj, ko so vsaj kos Ljubljanice od mostu navzdol zregulirall, bi se to brez dvoma lahko z malimi stroški v§aj zn silo uredilo. Hodnik in cestišče urejujejo na Taboru ob Vidovdanski cesti. — V zvezi z tlakovanjem šmartmske ceste so napravili hodnik na koncu Prisojne'ter na delu Jegličeve ceste. Strm hodnik v Jenkovi ulici, ki vodi kot podaljšek Masarykove ceste proti Vod-matu, so uredili na ta način, da so tamkaj napravili na obeh straneh ceste dva metra široke ter lepo položno speljane stopnice . — Na novo so asfaltirali hodnik pred hotelom Unionom. O Šmartinsko cesto so zdaj pričeli zniževati tudi onstran železniškega podvoza. Cestišče bo znižano v spodnjem delu skoraj en meter. Cestn proti Kolinski tovarni bo seveda zdaj nekoliko strmejša, kakor je bila prej. Cesto pod železniškim podvozom so morali znižati največ zaradi tramvaja, ki bo v bodočnosti tu spodnj stekel proti pokopališču. 0 Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi svoje otvoritveno predavanje nocoj 21. t. m. ob 20. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. nadzornik Štrekelj o ureditvi vrta. O Napadalci izročeni sodišču. Policija je zaključila preiskavo proti Viktorju Novaku, ki je v nedeljo v Zgornji šiški zabodel hlapca Garbaea do smrti. Novak je dejanje priznal, izgovarja se pa s silobranom in da je bil nekoliko vinjen. On in njegov tovariš Dragotin Bele sta bila izročena sodišču, tretji, to je Mirko Cajhen, ki je bil le priča dogodku, pa ie bil izpuščen. Najbrže bo izpuščen v kratkem tudi Bele, ker njegova krivda ni tolikšna, kakor Novakova. O Rop na Vožarskem potu. Delavka Julka Kramar, zaposlena v Bonačevi kartonažni tovarni in stanujoča na Karlovški cesti 15, je prijavila, da jo je na Vožarskem potu napadel v nedeljo zvečer neki mladenič in ji iztrgal ročno torbico. Zlikovec se je zmotil, zakaj v torbici je bilo le 10 Din denarja, tako, da Kramarjeva trpi skupno okoli 60 Din škode. Ropa je bil že nekdo osumljen, pa je dokazal alibi. Za pravim storilcem poizveduje policija. © Tatvina v Št. Vidu. Gospodu Pavlu D. ie bila v nedeljo v Matjanovi gostilni v Št. Vidu ukradena srebrna verižica z zlatim obeskom in niklasta ura vredno ekupai 600 Din. Storilec je znan in ga poživljamo, da takoj vse to odda v našem uredništvu. Sicer — kazenska ovadbal © Botot. glavno zastopstvo Vlado Turk, Strelišče 24. Telefon 2304. © Gostilna Turk toči pristno portugalko, ter obenem nudi zimsko dobro zakurjeno kegljišče. Beseda je dala besedo... , Ljubljana, 20. oklobra. Čusih se tam ua sodniji srečavajo ljudje zaradi nSJneznatnejSih življenjskih dogodivščin. Morda so , so nekoč živeli skupaj on vnsi, v mestu, v tovarni pri delu, morda pa so se tudi zgolj slučajno srečali na cesti Zgodi se celo, da se srečajo na sodniji nekdanji najboljši prijatelji, prijateljice, najbližji sorodniki, človeški jezik, ki ima časih moč silnega udarca, ljudi znova iu znova zaplete v hude boje, prepire in stroške. Morda uihče izmed teh revnih, ubogih ljudi v resnici ni imel hudega namena. Zinil je pač besedo, kateri je sledila droga, tretja, potem ploha očitkov. Toda čast, ta problematična in tako skrajno občutljiva človeška slabost ali morda vendarle samo ponos, užaljena čast torej je tista, ki ljudi truinoma vodi na sodišče... V mali sobici v pritličju justične palače se potem obravnavajo take male zgodbice. Pet, časih tudi deset pravd je končanih v dobri uri, če je seveda pri strankaii poleg pravdnega duha seveda tudi kaj pomirijivosti. Sodnik vidi vso brezpomemb-nost stvari, zaradi katero gre; človeško toplo in očetovsko prijazno se včasih trudi, da bt stranki izravnal. »Stroškov ne bo, poravnajte se...I« Iz predmestne tovarne sta prišli dve dekleti in en fant. Zmerjali so se zaradi ljubezni, ki je pri eni ugasnila, da se je potem pri drugi vnela. Drug drugemu sta vse izrekla. Fant, ki je najprej pri-segnl zveetobo, jo zdaj toži. Ona seveda vračn milo za drngo. Sodnik grozi, da bosta obsojena oba, časti pa bosta ravno toliko imela, kakor prej... »Naj pu bo, se poravnam, toda v miru naj me pusti.. .1« Potem dva soseda iz mestne okolice. Zaradi meje nn polju jima gre. Prvi je drugemu očital, da je pes. če bo obsojen, mu seveda v službi ne bo koristilo. Zaradi tega: poravnano, končano, pozabljeno ... Naposled pristopi delavec, ki gara za svoj kruh od zore do mraka po zidarskih odrih in stavbah. Beseda je dala besedo... očital je tovarišu nekaj neznatnega, toda hudo žaljivega. Oni ne mo- | re to odpustiti, ta obžaluje; bi se rad poravnal, M Illfortf in milijoni ljudi uporabljajo le шм trideset let po spodaj navedenih navodilih ШЏ fl€6t?®i Dro2d;enk9 In blagoslovila nien neprecenljiv mtieZnl utineh Pri revmatizmu trganju iSi-usu: boleča mestu vdrgniti. Pri gobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati Pri glavobolu, nervo/.nosti, pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgnici, ter vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel > dodatkom Levje Mentol -Drož' djenke. Pri utrujenosti: masirati ce> lotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sla-53 ampak oni noče... Oni zahteva kazen, trdo, neizprosno, da bo časti brezpogojno zadoščeno. In delavec, ki zasluži 206 Din na teden, mora biti obsojen po zakonu: 500 dinarjev ali 10 dni 'zapo-ra. Toda kazen se odloži za 3 leta. Stroške pravde pa mora seveda plačati kljub temu. »Hvala lepa, gospod sodnik...I« In gre, sklonjen, vrteč nerodno klobuk v rokah, mordn premišljujoč, da je bil naposled le samo nepreviden in preveč jezičen. To so odlomki, koščki življenja, ki dobivajo tam v tisti mali sobici v justični palači tako bridko in malenkostno podobo, ki pa se vrste dan za Jnem. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 21. oktobra' PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red E. četrtek, 22. oktobra: VEST. Red C. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: DOGODEK V MESTU GOGI. Red D. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Četrtek, 22. oktobra: LATERNA. Red A. Petek, 23. oktobra: LEVSTIKOVA PROSLAVA, izven. Dramske cene. Sobotn, 24. okt-: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR, Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 21. oktobra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Ab. A. Četrtek, 22. oktobra ob 20: »MAYERLING«. Ab. B. Poizvedovanj Izgubil sem na cesti Rogaška Slatina-Cel ali šoštanj-Soteska-Hrastnik rezervno kolo motornega kolesa s pneumatiko. Najditelj naj se jnvi proti nagradi na naslov: lug. Schniauz, Hrastnik. Iz društvenega življenja Slov. zdravniško društvo priredi v petek, dncl 23. t. m. ob 13.30 skupen ogled Osrednjih mleka-ren, Maistrova ul. 20 (za Vojvode Mišiča vojašnico). Zberemo se na cesti pred mlekarno. Vabljeni tudi družinski člani. KuHurni obzornik Naše revije MLADIKA Od fnsa do časa je prav ponoviti in poudariti, ua smo Slovenci v poslednjih letih dobili družinski list, čigar ustaljena io zrela oblika postaja merilo kulture in napredka ne le nnše inteligence, marveč najširših ljudskih množic. »Mladika je družinski list, ki gu preveva pristni domači duh. ki se ne naslanja na tuje vzore, marveč črpa in nudi i/, bogastva naših lastnih tal. je izkušnja iti preizkušnja naših lastnih sposobnosti ter ogledalo naše domačnosti. Dejstvo, da tvori »Mladika« čtivo tisofev iu tisočev slovenskih družin, da je kljub svojim izredno visokim kvalitativnim zahtevam priljubljena in težko pričakovana, nam potrjuje in izpričuje, kolik napredek zaznamuje naša kultura prav tam, kjer je njen temelj in njeno najbolj zdravo, pa tudi najbolj važno središče: v družittl. Z uvedbo barvastih prilog, ki jih »Mladika« letos poklanja v vsakem zvezku svojim naročnikom. ni le pridobila pestrost listn, marveč so te priloge v zvezi s tolmačenjem, ki gn oskrbuje navadno priznani in cenjeni mentor v zadevah likovne umetnosti dr. Karel Dobida, naravnost neprecenljiv vir za estetsko vzgojo našega ljudstva. Da se trudi uredništvo prikazovati zlasti naše domače mojstre, je tem večje hvalo vre,dno. Tako je priložena 10. številki Mladike«, ki jo imamo bnš pred seboj, barvasta reprodukcija R. Jakopičeve oljnate slike »Deklica s krono . — Ker snm uri ilustrativnem gradivu, omenimo kar še ostale slike, ki krasijo ta zvezek. Evgen Car-ričre je zastopan s tremi slikami: Bolno dete, ivlnterinskn ljubezen, Križani. — Dalje vidimo sliko lesenega kipa Franceta Kralja: Mn-dona in L. Dolinarjevega spomenika kralja Petra v Ljubljani, o katerem je napisni kon=erva-tor dr. France Štelo obširno in podrobno razpravo, ki tvori po svoji izčrpnosti prvi važnejši umetnostno zgo iovinski dokument o leni :<]>o-meniku. — Fotograf F r. Krašovec, znani zbiratelj pokrajinskih motivov, nas je presenetil spet 7, novimi: Repo pulijo (iznad Ljubljane), Pod brajdo in Na trgu (Ereegnovi). Sončni žarek (Ko-tor). ■ O Carrioreu, Fr. Kralju in Krašovcu pišo dr. Dobida, kakor zmerom, jedrnato iti nazorno. — Večj" število slik iz Varšave služi v ilustracijo F. S. F i n ž g a r j e v e g a potopisa »Prek pol jskih polj . — Dr. Janez Plečnik podaju pod naslovom t Iz anatomije pregled živalstva glede njih dihal. — Nadaljujejo se: izvirni roman nadarjenega pisatelja Bo g o m i r a M n g a j n e ^Gornje mesto in pa prevoda »Lofotski ribiči^ j z .1 o h a n a B o j e r j a knjige » Die Lofotfischer« (priobčuje dr. A. Šerko) ter »godovinskega romana S. R. Mine lova »Ko so hrasti šumeli« (v prevodu B. Vdovičn). — Pesmi so prispevali Z d r n v k o Ocvirk (O daj, Gospodi), Stanko Janež (Cvetke nn oknu), Jože K a s I e -lic (Balada), Vinko Žitnik (Moja beln rana) in Jože Kastelic (Kajn). Poučni del vsebuje pod zglavjem »Pisnno polje« lepo bijogiafsko črtico Viktorja S lesko »Dve Elizabeti«, Koroško pismo, oceno knjig Krekove knjižnice za 1. 1931 ter že omenjeni opis slik. — Pod zaglavjem »Družina« čitamo drugi del razprave Kri ste Hafner »I)om razpada«: Rešitev družine; pa še praktično sostnvko: »Na kai ie treba paziti ori kuharskih zapisih« in »Ne- kaj misli o obleld«. — Praktični kuharski zapisi, kratkočasilo berilo in velezanimivi ugankarski kotiček zaključujejo pestro vsebino 10. zvezka »Mladike«. s. š. MENTOR Priljubljeni dijaški list »Mentor« je v svojem devetnajstem letu dobil novega urednika — dr. Jožo Lovrenčičn. Dvojna številka, ki je nedavno izšla, priča, da hoče novi urednik nadaljevati v duhu utemeljitelja lista, dr. Antonu Breznika, in še njegovega naslednika, Blaža Poz-ničtt, ki sla v dolgih letih ustvarila simpatičen lip slovenskega srednješolskega lista. Kolikega pomena za oblikovanje dijaka, njegovega razgleda po svetu in poglobitev njegovega duha je bnš dijaški list, vemo, ki smo že ob prvih letnikih »Mentorja« rasli in napredovali v spoznavanju le-pegn in dobrega. Kako prijetno zadiši po brezskrbnem dijaškem življejiju iz teh listov! Skornj čudež se vidi čitatelju, kako more tak list izhajati leta in leta, pa nič ne trpi njegova svežina, njegova bistrost, njegova dragocena mladost ! Narobe, mesto da bi začel pešati, postaja čezdnlje čvrstejši in krep-kejši! Gradivo, ki nam gn nudi »Mentor« v svoji dvojni številki, so odlikuje po pristno dijaškem značaju — tako so že Mlakarjevi »Spomin i« naravnost klasično dijaško berilo. V tej napol humorističai, napol poučni obliki so drzani še prispevki dr. Jože Lovrenčiča: Prvo srečanje, J. Jalena: Pod stropom neba in 1. Langerholca: »Ena it u d e n t o v s k a«. Značilno za le opise je dejstvo, da nnm odkrivajo kos zgodovine našega šolstva, v katerem imata glavno besedo seveda profesor in dijak. Koliko beležke vrednih drobtinic ie povsem neprisiljeno nametanih v te spise, ki bodo služili poznejšim proučevalcem naših mož in prilik kot dragoceni migljaji. — Dr. Fr. Jaklič je prispeval lepo raz-pravico »O z n a čaj nos t i«, a dr. L. Sušnik drugo, zelo zanimivo, o narodni propagandi v francoskem slovstvu. — Posebna omembe vreden je J. Šolarjev obisk »Pri slovenskem s 1 o v n i č a r j u«, ki vsebuje važne in dragocene izjave našega prvaka v jezikoslovju, dr. Antona Breznika. — Stoletnici rojstva našega klasika Frana Levstika je posvetil dr. Jož. Debevec razgiban in vzorno sestavljen člančič, ki jedrnato in v zabavnem načinu opisu ja tega velikega moža in njega pomen za Slovence. — A kaj bi bil dijaški list brez potopisa! — I. Dolenec je napisni »O Slovakih« nekaj potopisnih črtic, katerim je »Mentor« dodal neknj lepih slik. — Priključitev Bele krajine dravski banovini je predmet sestavka pod naslovom »Veliki dan v zgodovini Slovencev (I. D.). — Obzornik vsebuje oceno knjige Johnna Bo-jerjas Izseljenci in druge književne beležke, literarne pomenke, kotičke »Človek in narava«, »Slovanski veslnik« ler »Šola in dom«. — V zabavnem kotičku čitamo nadaljevanje ne-smrlne Meyeriade v slovenskem prevodu, pa šo neknj drobiža. List, ki velja nn lelo za dijake 30 Din, za drugo in znvode pa 40 Din, je sam sebi po svoji peslri in mikavni vsebini najboljše priporočilo. Ne le dijaki, ki danes žive svoje najlepše dijaške dni, ludi tisti, ki so jih nekdaj okusili in se jih radi spominjnjo, bodo z veseljem posegli po »Mentorju« iu počakali na vsak novi zvezek nemara s prav lislo nestrpnostjo kot nekdaj, ko je pomenil izid nove številke velepomembeii, svečan dogodek. s. š. Pomagajmo Beti Krajini! Bela Krajina je bila letos po auji tako hudo prizadeta, da preti lakota tamkajšnjim ljudem in živini. Belokranjski kmetje koljejo živino, ker nimajo nobene krme in prodajajo meso po smešno nizki coni. Na spomlad bo pa treba za delo na polju zopet živine, toda belokranjski kmet ne bo imel denarja, da si jo kupi. Tako preti naši lepi Beli Krajini vedno večja nevarnost popolnega ob-ubožanja. Zato je dolžnost vseh Slovencev, da Beli Krajini, ki je danes v stiski, pomagajo. Zlasti oni kmetje in poseelnjiki, ki imajo dovolj krme, naj 2 Sit pol letno dekletce utonilo Litija, 20. oktobra. Rudar Potisek iz Jablane, točasno brezposeln, jo danes dopoldne kuhal doma kosilo. Pri tem je njegova 214 letna hčerka odšla iz sobe in se ni vrnila. To se je Potisku zdelo čudno. Šel je pogledat ven k potoku. Na svojo grozo je ugledal v vodi hčerko, ki se je potapljala. Potegnil jo je iz vode, a žal prepozno. Vsi napori sosedov, ki so utopljenko hoteli obuditi z umetnim dihanjem, so bili brez uspeha. Velika požarna katastrofa Sv. Anton v Slov. gor. 17. okt. O tej požarni katastrofi je bilo že poročano. Dodamo še sledeče: Dne 16. oktobra t. 1. ob 7. zvečer je izbruhnil požar v Cagoni v viničariji Alojzija Brumen. Vsled silnega vetra se je požar takoj razširil na sosednja poslopja tako, da je bilo takoj v plamenih sedem objektov. Najhujše je prizadet posestnik Sever, kateremu je zgorelo popolnoma vse tudi živina. Na lice mesta je prva prispela požarna bramba od Sv. Lenarta v Slov. goricah in pozneje od Sv. Trojice. Vendar se pa vsled pomanjkanja vode ni dalo nič rešiti in se je k sreči požar omejil la ua druga poslopja. Skoda je velikanska in še ni ocenjena. Posestniki so tembolj prizadeti, ker so razen enega nekateri malenkostno, a drugi popolnoma nič zavarovani. Dobra srca; pet uničenih družin sedaj na zimo brez strehe vas prosi za pomoč! Ukraden občinski most Maribor, 20. oktobra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je Vršila danes razprava radi svojevrstne tatvine, katero sn zagrešila K. M. in Jožef A. Obtožnica jima očita, dn sta oškodovala občino Šetarovn-Hadohovn * tem, da sta ukradla občinski most, ki vodi čez potok Bobovnico. Odnesla sta pet hrastovih mostnic, vrednih kakih 1200 Din. Te mostnice je obtoženi F. skuril na svojem domu. Izgovarja se, da je nalovil omenjene mostnice oh priliki velike povodnji ler ni imel pojma, da so občinska last. Preče pa pravijo, da je zmanjkalo mostu že pred tisto veliko povod-nijo. Martin F. je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora ter na 2-letno izgubo častnih pravic. Zoper Jožefa A. pa je bilo postopanje izločeno, ker ni prišel k razpravi. Koledar Sreda, 21. oktobra: Uršula in tovarišice, mu-čenice. Osebne vesli = Kontraktualni učitelji sprejeti v državno službo. S kraljevim ukazom so bili na predlog ministrskega sveta sprejeti v stalno državno službo naslednji kontraktualni učitelji: Berce-Tomažič Ro-zalija, učiteljica v Svečini, Berce Josip, ttčitelj v Svečini, Čendcm Angela, učiteljica v Zg. Šiški, Čo-tar Marija, učiteljica v Moravčah, Hočevar Pavla, učiteljica v Ljubljani, Humar Rudolf, učitelj v Starem trgu, Jericijo Marija, učiteljica v Beltincih, Jurjevčič Franc, učitelj v Ribnici, Kuntih Matilda, učiteljica v Mirni, Marušič Valburga, učiteljica v Andrijancih, Мауег Julija, učiteljica v Čatežu, Ma-karovič-Kancler Antonija, učiteljica v Sred. Bistrici, Medvešček Bogumil, učitelj v Trebelnem, Mer-molja Franc, učitelj v Ljubljani, Pagon Frančiška, učiteljica v Zg. Lendavi, Perin Marija, učiteljica v Sv. Križu, Poljšak Srečka, učiteljica v Runču, Ra-dinja Anton, učitelj v Kamniku, Rudolf Ema, učiteljica na Rakeku, Sviligoj Aleksander, učitelj v St. Juriju ob Taboru, Soban Josipina, učiteljica v Domanjšovcfh, Tomšič Alojzij, učitelj v Fokovcih, Turko Emilija, učiteljica v Gederovcih, Vodopivec Alojzij, učitelj v Dolskem, Vovk Ivan, učitelj v Stu-dencu-Igu, Volk Viktor, učitelj na Rakeku. = Izprememba v administrativni poštni službi. Prometni minister je imenoval dr. Janka Tavzesa, svetnika Dravskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva za šefa občega odseka istotam. Svetnik Nikola Pavlič jc pa postavljen za vršilca dolžnosti inšpektorja pri ljubljanskem poštnem ravnateljstvu. = Švicarskemu konzulu v Zagrebu, g. Frideriku Segeserju, trgovcu iz Langenthala, je bil podeljen eksekvatur. Področje tega konzulata se razteza na dravsko, savsko, primorsko in vrbasko banovino. Nora grobovi t Jurčičeva sorodnica. Z Muljave: V nede-t. m. je umrla žena Jurčičevega nečaka Franceta na Muljavi. Bolehala je že celo leto na neizprosni jetiki. Stara je bila šele 35 let in je zapustila 5 malih otrok: Cirila, Metoda, Dušana, Slavka in hčerko Marijo. — Francetov oče, Anton, brat pokojnega J. Jurčiča, je star 85 let, njegova žena 82 let. -f- Umrl je posestnik Ulčnik iz Dražje vasi pri Konjicah. Njegov pogreb bo v četrtek dopoldne ob 9. Ostale vesti — Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu CSR v Ljubljani čast je sporočiti, da priredi konzul v sredo, dne 28. oktobra, na dan češkoslovaškega državnega praznika, recepcijo na Erjavčevi cesti 21, I. nadstropje od 17. do 20. Na to proslavo dovoljuje si konzul vabiti vse pripadnike RCS in prijatelje češkoslovaškega naroda. — Novomeški cerkveni list. Novo mesto: Izhajati bo začel 'Križ«, cerkven list za novomeško, prečansko in štnihelsko župnijo. Prva številka izide za prihodnjo, zadnjo oktobersko nedeljo. — Zadružna Sola se je začela v Ljubljani v prostorih trgovske šole na Kongresnem trgu dne 15. oktobra. Vseh udeležencev je 36, večinoma kmetskih sinov z vse dežele, 2 med njimi sta iz Koroške. Zadružni tečaj, ki ima namen vzgojiti našim zadrugam sposobnih voditeljev, se bo vršil vso zimo tja do Velike noči. Profesorski zbor zadružne šole srstavljaio gg. ravnatelj Gogala, tajnik Kralj, ter profesorji Dcrmastia, Koblar in Namorž. priskočijo na pomoč in podare nekaj krme kmetom v Beli Krajini. V prihodnjih dneh bo odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini odposlal dva zastopnika, ki bosta po občinah — najprej v ljubljanski okolici — potem pa tudi drugod prosila ljudi, da prispevajo nekaj krme za belokranjske kmete. Oba zastopnika bosta imela od merodajnih mest priporočila in se bosta vedno javila najprej pri županstvu občine, v katero prideta. — Zato prosimo, da jim gre vsakdo na roke; kmetje, pomagajte v nesreči svojim rojakom! — Utanovitev gospodinjske šole v Sv. Juriju ob juž žel. Iz Sv. Jurija: Končno se je uresničil stari načrt slovenskih gospodarskih krogov in slovenskih poslancev bivše Štajerske, ki so zahtevali že ob ustanovitvi kmetijske šole z njo združeno gospodinjsko šolo. Ta program je bil tudi v deželnem zboru Štajerske odobren. Zato so bile že ob ustanovitvi zavoda tako prirejene gospodarske zgradbe in naprave, da bodo mogle služiti tudi kot učni objekt za praktično delo gojenk gospodinjske šole, odlašalo se je pa z zgradbo posebnega poslopja za šolo in internat ter so se vršili na zavodu le dvomesečni gospodinjski tečaji med počitnicami. Med vojno 1. 1916 se je pa vendar le začelo graditi, toda vsled vojnih razmer se je z delom prenehalo ter se odpeljal ves maferijal za invalidski dom v Rogaško Slatino. Oblastni odbor je sicer tudi vzel stvar v roke. Kr. banska uprava je dovršila ta prvotni načrt ter je že v svoj prvi proračun stavila primeren znesek za početna dela. Tako se je v jeseni 1930 začelo novo poslopje graditi. Za nadaljevanje del ter za notranjo onremo. potrebni inventar in otvoritev šole je vstavila tudi v proračun za leto 1931-32 potrebni znesek. Sedaj se poslopje dovršuje in bo najbrže mogoče s po-četkom januarja začeti s poukom. Pouk bo, kakor tudi na drugi ban. gospodinjski šoli v .Mali Loki, 10-mesečen, le prvi tečaj bo vsled zakasnitve dograditve poslopja 7-mesečen. Sprejemni pogoji bodo razpisani v kratkem. Interesenti dobe tudi potrebna pojasnila od uprave zavoda oz. vodstva gospodinjske šole. Uprava želi in upa, da se bodo starši, posestniki, zlasti iz Štajerske, kjer gospodinja kot solastnica posestva še posebno potrebuje tudi večje splošne kmetijske izbrazbe, posluževali prav tako pridno tega banovinskega kmetijskega zavoda za svoje hčere, l.akor se ie poslužujejo v tako polni meri za svoje sinove. — V pijanosti sc ie obesil. Iz Litije: 36-lžtni posestnik Janez B. iz Dobečka, je žf skoro celo jesen kuhal žganje in prešal mošt. Seveda je pri tem tudi začel popivati in zanemarjati drugo gospodarsko delo pri svoji kmetiji. Zato so bili v hiši v zadnjem času prepiri. V ponedeljek zvečer se je zopet prepiral. Ko je šla vsa družina spat, je šol v skedenj ter se obesil. Zjutraj ga je našla /ena obešenega. Mladi posestnik srednjega grunta zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. To so sadovi če?mernega pijančevanja in popivanja. — Ljudska igra: »Mlinar in njegova hči« je najbolj udomačena in splošno znana ljudska uprizoritev naših odrov. Menda ga ni odra na Siovenskem, ki ne bi dal na pro;;ram za Vse svete to najbolj privlačno iu učinkovito igro. Udomačila se je tako, da ljudem kar nekaj manjka, ako ne pride za te praznike zopet in zopet na oder. Vsebina je kaj priprosta: Bogati skopuh mlinar Porenta ne pusti poroke svoje hčere Marice s j mlinarskim nlapcem Konradom. Marico pobere jetika, mlinar tudi umrje in Konrad ostane sam s svojo piščalko. Vmes je prepletel pisatelj še prazno vero, da gredo na sveti večer v procesiji na pokopališče vsi oni, ki jim je v prinodnjem letu usojena smrt. Igra je vseskozi zanimiva in naneta. Založila jo je jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena Din 18., spisal Ernst Raupach, za slovenske odre priredil prof. A. Robida, knjigarna ima v zalogi veliko izbiro oderskega ma-terijala, cenik ie brezplačno na razpolago. — Priporočljive knjige. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Četrti zvezek >Ileih-ge Saat«. Prcdigtskizzen fiir das ganze Kirchen-jahr lirsg. v. Gengler mit Burger, Obendorfer Wolpert, Klassen. — Zvezek vsebuje propovedi za 13 do 21 nedeljo po binkoštih, za praznil« angelov varuhov, roženvensko nedeljo, misijonsko nedeljo, za praznik Kristusa Kralja, vseh svetnikov, vernih duš, za nedeljo cerkvenega posvečenja, zahvalno nedeljo in razne priložnostne govore. S tem zvezkom je zaključeno celotno delo, ki tvori poleg praktičnih vrednot povsem nov tip propovedne literature in se odlikuje po jasnosti, resničnosti in nazornosti naravnost neizčrpne vsebine. Cena nevezanemu zvezku je Din 95., vezanemu Din 124. — Jezikovna šola Berlitz, Gosposvetska c 4. 1. Tečaji in pouk za posameznike. Sprejema se vedno. — Telefon 2708, se priporoča za prevoz bhiga z avtomobilom in konji. Cene konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25. —- Tovarna Jos. Rcich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšmiju, obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, tvorih urejuje narav. »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so .se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preueso. »Franz-Josef« grenčica ae dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Jesenice V nedeljo sc je na odru Krekovega prosvetnega društva že v četrtič pela Kalmanova opereta »Čardaška kneginja«.Obisk je bil popolnoma zadovoljiv, Med posetniki smo jih videli celo iz Ljubljane, kar vsekakor dela čast odru KPD. Prihodnjo nedeljo nastopi dramski odsek z noviteto. Na Vseh svetnikov se bo po daljšem presledku zopet enkrat vprizorila priljubljena ža-loigra »Mlinar in njegova hči«. Drevi, to je v sredo 21. oktobra ob 8. zvečer bo v Krekovem prosvetnem domu Prosvetni večer z raznim sporedom. Med drugim se vprizori izborna burka »Usodna bluza«. Pridite, smeha bo dovolj. Na športnem igrišču se je v nedeljo odigrala tekma med domačima kluboma »Borec« ln »Svoboda«. Izid je bil 3:1 v prid »Svobodi«. V nedeljo popoldne je eno najstarejših jeseniških društev, 1'odporno društvo za Jesenice in okolico, priredilo svojo vsakoletno veliko tombolo. Ker je društvo tako velikega pomena za jeseniške delavstvo in šteje med svoje člane delavstvo brez razlike svetovnega naziranja, je umevno, da je tudi tombola privabila veliko množico ljudstva. Prvi dobitek, kompletno opravo, je dobila žena tovarniškega mojstra gospa Božiteva, drugi dobitek, pi-tanega pujea, pa tovarniški delavec Zupan. Društvo je lahko zadovoljno 7. dobičkom, ki bo šel v prid bolnim članom. Že nad 50 Iot se daje za negovanje zob prednost Sar-govemu Kalodontu. Poleg ostalih odlik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo zobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr. Bratinlichu), kateri odstrani in prepreči zobni kamen, tega povzročitelja mnogih težkih zobobolov. Marrhor Tihotapske zadeve iz St, llja St. Ilj, 20. oktobra. Neprijetno presenečenje jc doživel te dni na meii neki lastnik avtomobila iz Slovenjgradca. Poslal je s svojim šoferjem odprt luksuzni avtomobil v Avstrijo, da ga predelajo v limuzino. Čez nekaj dni se je vračal šofer s prenovljenim avtomobilom zopet prek meje, kjer so ga obmejni organi zadržali ter mu povedali, da bo treba plačati za novo karoserijo precejšnjo carino ter še večjo kazen. Avto pa so zaenkrat zadržali na mariborski carinarnici. — Ker ni ime! denarja, da bi si kupil kolo in plačal carino, je skušal Ivan spraviti svoje novo kolo iz Avstrije po necarinski poti. Imel pa je smolo, da sta sc srečala s samim šefom finančne uprave v St. Ilju in to mu je prineslo kar trojno nesrečo. Je ob kolo, katero so mu zaplenili, plačati mora veliko kazen in še zaprt bo radi nedovoljenega prekoračenja meje. □ Smrt blage žene. Včeraj opolnoči je izdihnila svojo blago dušo v 55 letu svoje dobe gospodična Marija Raunicher, zasebnica iz ugledne Rau-nicherjeve rodbine. Pokojnica je v dolini solz veliko dobrega storila mnogim, ki so bili pomoči in tolažbe potrebni. Ljubi Bog ji bo te njene dobrote bogato poplačal. Bila je globoko pobožna ter je z ljubeznijo in vnemo izpolnjevala cerkvene dolžnosti. Pokopali jo bodo jutri v četrtek ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Plemeniti rajnki trajen spomin, žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje. n Mrtvaški zvon. Umrl je v ponedeljek zvečer kontrolor drž. železnic Rupert Crnčič, v starosti 44 let. Popojnikovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Studencih, od koder sc vrši pogreb v četrtek ob 17 uri na tamošnje pokopališče. — V baraki B. v Dajnkovi ulici je umrla Leopoldina Dominik, žena kleparja. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Naj počivajo v miru, žalujočim naše so'alje. □ Mariborsko gledališče. Naslednja dramska premiera bo najbrže v soboto; vprizori se vojna drama angleškega pisatelja Shcriffa »Koncc poti«. □ Na zelc-.iem polju. »Rapid« je v pogajanjih z »Ilirijo« radi skupne tekme v nedeljo; za slučaj, I da bi ta pogajanja ne uspela, potem se spoprimejo bržčae »MariborcU in »Rapidovci« v prijateljski tekmi. Razen tega se pogaja SSK Maribor s »Ha-škom* za 8. november. Dne 15. novembra bo brzo-turnir za pokal tukajšnjega medkiubskega odbora. Izžrebani so bili: Svoboda-Železničar ter Maribor-Rapid. Kakor znano, se pokal točasno nahaja v po-eesti Železničarjev. Igrali bodo po 45 minut. □ Najlepša hvala. Za revne dijake je daroval goep. Jožef Krajnc iz Prihove dve vreči jabolk. □ Prva slana je pobelila včeraj zjutraj Maribor in okolico. Nič kaj veseli jc nismo bili, zlasti vrtnarji in kmetje ne, ker jim je šla z občutljivo zelenjavo. □ Občni zbor Mariborske Glasbene Matice. V ponedeljek zvečer se je vršil v Unionu občni zbor Glasbene Matice v Mariboru. Predsedniško poročilo je podal ravnatelj dr. Tominšck. Iz poročila je razvidno ogromno kulturno delo, katero vrši ta institucija v našem mestu. V minulem poslovnem letu je priredila Glasbena Matica vsega 21 koncertov ter 11 pevskih, med temi 6 na turneji po Južni Srbiji in Sumadiji. Pevska šola pa je priredila 6 koncertov, med temi 4 v lielgradu. Matični koncertni biro je priredil 4 konccrte zunanjih umetnikov. Vseh gojencev šteje Matična šola 818, med temi 350 instrumcntalcev. Po referatih posameznih društvenih funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno ugodno materialno stanje odbora, so sledile volitve v odbor, v katerega pridejo predsednik dr. Josip Tominšek in odborniki: Janko ArnuS, Albin Horvat, Ferdo Babič, Marija Rozman, Ivan Lukman, Fran Jergulič, Gustav Spori, Franc Cvetko, Feliks Vehovc in Josip Malinšek. Kot namestniki: Ciril Mohorko, dr. F. Černck in Ivan Avsenak. Prcgledovalca računov: Josip Sever in Karel Štor. □ Javna razprodaja raznega blaga bo danes ob devetih v skladiščih tukajšnje glavne carinarnice. Hrastnik Hrastnik dobi tržni prostor, je bilo sklenjeno na zadnji občinski seji v Trbovljah iu da prostor na razpolago brezplačno za 10 let gospa šentjur-čeva onstran potoka pri Narodnem domu. Sklenjeno je bilo, da se postavi tam tržna lopa in delo takoj razpiše. Ustanova je gotovo koristna in potrebna, škoda je le, do je Izbrani prostor vstran od glavnih kolonij. Pa to je že naša nesreča, dn je tako malo primernih jirostorov v naši ozki dolini, dostikrat pn se jih ogibljemo, če tudi bi bili na razpolago. Bled v poletni sezoni Bled, 20. okt. Splošna gospodarska kriza, ki se čuti na vsakem koraku, pričetkom poletju v Nemčiji izdana zaščitna taksa za prestop državne meje in poleg tega šo najrazličnejše neosnovano in pretirane vesti o Bledu, so prizadejale letos Bledu udarec za udarcem. Skoro polovico privatnih vil i* bilo večinoma praznih, slabo so bili obiskani manjši hoteli in pen-zijoni, zlasti oui, ki ležijo izven središča. Celo v večjih hotelih so grafikoni zaznainenovali občutni padec.. Letos jo bil že september lako prazen ko lani šele oktober. Kljub vsemu temu pn je bil vendar Bled tudi letos najboljše obiskano letovišče v celi Jugoslaviji in tudi mnogo boljše ko sosedna koroška letovišča. Dočim beležijo druga letovišča znaten primanjkljaj, odpade pri našem skoro vse na Nemce, kar lahko vsak razvidi iz navedenih podatkov: Angležev je bilo 155 (07), Anierikancev 00 (130), Avstrijcev 2632 (3284), Belgijcev 33 (11), Bolgarov 3 (0), Čehoslovakov 2454 (2481), Dancev 28 (34), Francozov 57 (30). Grkov 20 (74), Holand-cev 72 (24), Italjanov 270 (270), Jugoslovanov 6242 (6857), Madžarov 514 (612), Nemcev 2510 (510(1), Poljakov 136 (104), Romunov 40 (00), Rusov 43 (31), Švicarjev 31 (28). Švedov 16 (23), Turkov 10 (10), drugih 10 (7), lorej skupno 15.423 (18.836)) primanjkljaj znaša 3413 gostov. Od tega pade samo na Nemce 2560. Mnogo je blejski predseziji škodil padec nemške valute. V glavni seziji je tukajšnje tujsko prometne interesente močno vznemirila zaščitna taksa v Nemčiji, posebno, ko je ravno to lelo zdraviliška komisija skupno s posameznimi podjetniki podvzela veliko propagandno akcijo, katera je stala okoli pol miljona dinarjev. V istem času je zadela Bled še tretja nesreča. Pojavilo se je v okraju nekaj slučajev škrlatice in oslovskega knšlja, kar so naši »prijntelji« s škodoželjnim pretiravanjem tako uspešno porabili zn protipropagandno sredstvo. Prihajale so odpoved za odpovedjo gostov, ki so si nn Bledu že zagotovili stanovanja. Zdraviliška komisija kot odgovorni faktor ni z ozirom ua nevarnost napnčnoga tolmačenja izdala nikakega dcmautija javnosti, ampak je o istinitosli obvestila vse naše konzulate in oficielne turistične burenu-e v tu- in inozemstvu, ter ukrenila vse, da se nadaljnje razširjanji1 novic o blejski epidemiji onemogoči. S temi in sličnimi ovirami ie potekala glavna sezija svojo skromno pot. Boječ se popolnega neuspeha so sredi julija podjetniki znižali cene na minimum. Dobil si, kar se ni zgodilo na Bledu skozi 10 Iot, v boljših hotelih in pensionih popolno oskrbo za 50 do 80 Din. To jo res toliko pripomoglo, da so ljudje ostajali daljo in da se jo polagoma napolnilo, a moralno jo to priložnostno zaračunavanje Bledu več škodilo ko koristilo. Kljub temu pa je zdraviliška Statistika beležila vseskozi 200 do 300 obiskov manj ko prošlo leto, kar se jo tem občutneje poznalo, čo upoštevamo, rln je prošlo zimo Bled pridobil z novozgrajenimi hoteli okoli 300 postelj. Razliko je občutno zaznamovala stati-stikn nočnin, ki znaša koncem lanskega lota 217.551 n letos 178.362. Ta primanjkljaj se močno čuti tudi pri ostalih podjetjih, ki so navezana na tujski promet. Na kratko še nekaj o delu zdraviliške komisije. Letos je bilo njeno delo predvsem centralizirano v lo, dn reši drugo polovico letno sezije popolnega neuspeha. Poleg tega pa je podvojila reklamno delo. Posrečilo se ji je dobiti nad sto novih zvez z oficielnimi biroji drugih držav. Skušala je vzbuditi interese v Poljski. Kjjub temu, da reklama žalibog ni imela zaželjenega uspehu, so je vendar vzbmlMo zanimanje za prihodnjo sezijo. Znatno so je zvišalo število interesentov zn privatne vile. — Udeležila se je tudi tujsko prometne razstave v Ljubljani, kjer je izmed podeželskih letovišč dobila častno priznanje. Izmed prireditev je biln prva, velika razsvetljava ob priliki kraljeve desetletnice. Glavna z velikimi denarnimi žrtvami (120.000 Din) prirejena atrakcija pa je bil mednarodni šahovski turnir. Skoda le, da se ni vršil pomladi. Skozi mesec dni se je po vseh evropskih in tudi drugih časopisih omenjalo ime našega letovišča, sem in tja s kako kratko notico o Bledu samem in njegovem življu. Športnih prireditev — razen internacionalnega tenis turnirja, ki ga vsako leto priredi TS Beograd — letos ni bilo. V splošnem je šport na Bledu skoro čisto zntnrl, odkar je S. K. Bled zapustil neumorni in požrtvovalni športnik g. ing. J. Janša. Na Bledu je znvlndnlo zadnji čas popolno mrtvilo. Za zimski čas ni nobenih reklamnih ukrepov in vzpričo nesigurnosti nujnih vremenskih pogojev pred dograditvijo vzpenjače na Pokiuko tudi ni misliti na kako zimsko-sportno sezijo. Tudi kakih novih stavb razen morebitne dograditve započetega Park-Hoteln ni na vidiku. Tn teden so pričoli z dograditvijo kanalizacije, kar bo nnibržc edino delo letošnje zima. V objemu hobotnice Na Daljnem Vzhodu sredi zaliva Petra Velikega leži pred viharji dobro zavarovan otočič Anselm, ki je dobil svoje ime po nekem davno pozabljenem admiralu. Otok je tako majhen, da ga pešec obide v petnajstih minutah. Skoro na nobenem zemljevidu ga ne najdemo. Л vendar je velikega pomena kot oporišče lov-:ev na trepange, morske črve, ki jih Kitajci čislajo kot slastno jed in dragoceno zdravilo. Lepega solnčnega dneva me je popeljal — Kov ŠTedski nadškof. Za novega proteslantovskega nadškofa na Švedskem je bil izvoljen Knud NV'est-mann, doslej profesor bogoslovja v Upsali. tako pripoveduje Peter Saharov — motorni čoln iz Vladivostoka na otok. Obiskati sem hotel slovitega potapljača, Japonca Use-Jožo. Po štirideset letnem napornem delu je moral opustiti tavanje po dnu morja in je na stara leta postal vodja delavnice za popravila potapljaške opreme. »Naprosite ga, da vam bo povedal kaj o hobotnicah,« mi jo svetoval pristaniški nadzornik. »O tem zelo rad pripoveduje.« Use-Jožo me je sprejel na pragu delavnice. Bil je tako majhen, da so mu noge bingljale v zraku, če se je vsedel na klop. Globoke gube so pokrivale njegov od morskih viharjev raz-oran in od solnca ožgan obraz. S srebrnobe-linii, kratko ostriženimi lasmi, dolgo pipo v ustih in v otroški pleteni čepici je bil podoben pravljičnemu škratu. Prinesel je stol in mi ponudil japonsko cigareto s pozlačenim ustnikom. Use-Jozo je pripovedoval počasi, z razločnim tihim glasom: Hobotnica (polip) se drži po malih mirnih zalivih s kamenitim dnom in navpičnim obrežnim skalovjem. Po stičnih krajih v zavetju dobijo naši lovci tudi najboljše vrste trepanga. Hobotnica ni nikoli sama; vedno plavajo v malih jatah. Svoji okolici se tako spretno prilagodi. da jo opazi tudi najbolj spretno oko šele po večminutnem opazovanju. Oblika in navpično molela samo eno lovko. Od kraja nisem razumel te zvijače. Lovka se je dvigala iz skalovja kakor podvodna rastlina. Postala je celo nekoliko zelenkasta. Njen popolnoma nepremičen zgornji del je bil nekoliko zakrivljen in ni bil bolj debel od navadne vrvice. Naposled je priplavala mimo mala ribica. Leno se je približala dozdevni travi, ki se ji je komaj razločno pomikala naproti. Vztrajni lovec ie ujel pripraven trenutek in previdno vrgel lovki ribi čez hrbet. Nenadoma se je sklenila v zanko, postala debelejša, se trdno oprijela ribe in jo odvlekla na dno med skalovje. Potapljaču so nevarne samo izredno velike hobotnice v teži od 150 do 300 kg. Tak velikan človeka lahko zadavi z lovkami, preden se bo ta mogel dvigniti nad morsko gladino. A velike hobotnice so redke. Tekom svojega štiridesetletnega službovanja sem samo enkrat od daleč videl tako pošast. Večinoma ujamemo hobotnice težke do 100 kg. Te potapljaču niso nevarne in jih ta celo sam zasleduje. Meso hobotnice je belo, prožno, ima okus po dobrih posušenih ribah in se jako drago proda. Rusi ga pa ne marajo jesti. Prvič sem srečal hobotnico še na Japonskem. Zelo se tnse prestrašil, ker sem bil še mlad, in sem že hotel potegniti signalno vrvico. Takoj mi je pa prišlo na misel, da sc bodo na ladji norčevali iz mene in mi očitali straho-petnost. Starejši potapljači so me učili, kako se moram obnašati pri dvoboju s hobotnico. Spomnil sem se njihovih naukov in pogumno krenil proti stegnjenim tipalkam. Videl sem, da hobotnico draži moja navzočnost, ker je izredno hitro izpremenila barvo. Iz pcpelnasto-sive je nnmah postala mlečnobela in potem sinjkasto črna, kakor od otemnele krvi nabrekla žila odvodnica. Zaprl sem zaklopnico za spuščanje in se odrinil od skale. Nato sem hitro skočil čez hobotnico in ji z železnim kavliem prebodel glavo. Takoj se je zavila v črn oblak. V naglici mi je zdrsnil kavelj iz rok. Hobotnica se je z lovkami oprijela mojih nog, a jc imela premalo časa, da bi se prisesala name. Neovi- Lep zgled vratislavske policije. Uradniki vratislaveke varnostno policije so na lep način pokazali svojo dejansko ljubezen do bližnjega. Okrog 2400 uradnikov se je obvezalo, da bodo od svoje plače vsaki mesec plačevali gotovo vsoto, da bo s tem vsaki dan dobilo 90 ubogih šolskih otrok gorko kosilo. Na sliki vidimo, kako policisti razdeljujejo otrokom jedila. Trdovratnost je najbolj značilna lastnost hobotnice. Nikoli ne izpusti plena, če ga je zadosti močno zagrabila. Nekoč sem našel izredno dosti lepili trepangov. Zatopil sem se v pobiranje, basal košaro in nisem opazil, da sem se preveč približal veliki hobotnici. Sprožila je lovke in me ujela za noge. Prestrašil sem sc in v istem trenutku so uklenile lovke tudi mojo desno roko. Nakopičil sem v čeladi zrak, da bi me hitro vrgel navzgor. Hobotnica pa ni izpustila ne mene, ne kamna, ki se ga je držala. Mornarji so naposled privlekli iz morja vse skupaj: mene, hobotnico in najmanj 100 kg težek kamen. Bivši ravnatelj dunajske »Kreditanstalk Ehrenfest jo bil te dni aretiran. Pred več tedni se je poročalo, Vi pa gotovo še niste dolgo časa prodajalec?« /Kako to, gospa?« :>Ker še postanete rdeči, ko poveste cene.« V Vraeriki pšenica |iiijc. Evropa jc bila najboljši kupec ameriškega poljedelstva, danes ju vsa Evropa tirol Zeppelin«.: dobi novo sidrišče. V Friedricliskafenu preizkušajo novo sidrišče za zrakoplov, ki sc da obubožala in American ne dobi za svoje zaloge nobenega odjemalca. Se lanske pšenico niso prodali; prevažati, kakršno že dolgo časa uporabljajo v Ameriki. Jambor so lahko vozi po tračnicah, ki so nu- leto- pa je zopet bogato obrodila. Skladišča so prenapolnjena, v Texasu leži pšenica v ogromnih kupili poljano v zrakoplovno lopo. Z novim sidriščem hočejo doseči siguren pristanek zrakoplova, poleg tegn no prostem ob železniški progi in gnije- pa ne bo več treba moštva, ki jc doslej moralo držati zrakoplo*. Avstrijska agrarna kriza Agrarna kriza je naravno zajela tudi avstrijsko kmetijstvo. Zanimivo je, kaj piSe *Der Oster-reichieche Volksvvirtc V avstrijski gorskih deželah je veliko gibanje kmetekega prebivalstva, ki je organizirano v krščansko socialnem Bauernbundu. Kmetje so nejevoljni in zahtevajo odpravo straukarelva, korupcijo pa tudi davčne olajšave. V resnici pa je tu izbruhnila stara gospodarska in socialna kriza, katere glavni vzrok je to, da je agrarna politika zadnjih let popolnoma odpovedala. Veliko milijonov je bilo za pospeševanje kmetijstva večinoma brezkoristno izdano. Pomisliti je treba samo na паравпе investicije v mlekarstvu. Pri vsem tem so namreč pozabili najvažnejše in najbližje izgraditev uspešne prodajne in vnovčevalne organizacije. Trgovsko politično najvažnejši cilj je bila zaščita žita. Temu cilju je pripisovati zadnjo agrarno carinsko novelo in trgovske pogodbe z agrarnimi sosedi, ki sicer niso mogle pomagati, pač pa zmanjšale zaščito veliko važnejše živinoreje. Razlika med žitno carino in carino na živino je bila zelo zmanjšana, poleg tega pa so bili dovoljeni previsoki kontingenti za uvoz žita na podlagi novih trgovskih pogodb. Kakor trdi kmetijski strokovnjak in E. Hauer, se madjarskemu kmetu bolj splača uvažati žito v obliki živine. Konkurenčna zmožnost avstrijskih živinorejcev je bila s podražitvijo najvažnejše sirovine žitu zaradi carine zelo otež- kočena, istočasno je padel konzum, dočim je Število živine v Avstriji zelo naraslo. Cene živine so se sicer v zadnjih mcseoih poslabšale v oeli Evropi, v Avstriji pa je bil pritisk na cene posebno močan. Nekaj časa so se gorski kmetje, ki dobavljajo kmetom v ravnini Živino v pičo, branili pritiska cen. Kmetje v ravninah so seveda morali opustiti pitanje in pri gorskih kmetih ie ostala živina neprodana. Posledice tega so bile naravno v padcu cen od 90—120 na 1)0—70 šilingov za me-terski stot. K temu je prišla še letos slaba letina 'krmil. Ta padec cen pomeni za gorske kmete gospodarsko katastrofo. Njih glavna proizvoda sta les in živina. Lesa ne morejo prodati, čeprav 60 cene padle že daleč pod lastne stroške. K temu vsemu pa pride še padec cen živine. Obljubljena je bila odprava zemljiškega davka ,toda ta odprava ne bo dosti pomagala. Sam na sebi je zemljiški davek nizek, visoke so le doklade občin, okrajev in dežela, ki znašajo na. Nlžjeavstrijskem povprečno 360 odstot. Toda mogoče bo stiska gorskih kmetov povzročila, da bo agrarna jiolitika prešla v pametnejše vode. Potrebno je: opustitev zaščite žita, da se obstoječa zaščita živine izboljša, živinoreja naj upošteva potrebe trga in izvede vnovčevalno organizacijo. ki je danes komaj v povojih. V tej smeri se že kažejo znaki, da bodo šle avstrijske agrarne organizacije. Spori Premovanje živine v Stocenigradcu V četrtek 15. t. m. se je za slovenigraški ma- j rijadvorski živinorejski okoliš vršila lepo uspela prireditev, ki bo za naše živinorejce ostala zgodovinske vrednosti in s katero je le ta pokazala lep napredek in velik korak naprej. Ta dan se je vršilo za rodovniške odseke živinorejskih organizacij slovenjgraškega sodnega okraja premovanje in razstava rodovniške živine; to je: Bikov, bikcev,, krav in telic. — Pri premovanju so sodelovali štirje rodovniški odseki živinorejskih zadrug in sicer- Rodovniški odsek Živinorejske zadruge Slo-venjgradec, Šmartno in Št. Janž pri Dravogradu ter Kmet. podružnice iz St. Ilja pod Turjakom. Ker smo že pri tem poročilu, moramo ob te priliki tudi omeniti, da so naši rodovniški odseki še mladi saj so se osnovali še le tekom tekočega leta, med temi najprvi slovenigraški zadrugi, a vendar so pokazali v tej kratki dobi prav lepe uspehe. Saj je že samo kontrola molže ugotovila, da imamo v svojem okolišu precej prav dobrih krav-mlekaric, ki da ejo kakor se je to dalo v tem kratkem času ugotoviti, nekatere krave čez 4000 ene celo 4600 litrov mleka. .. . K premovanju je bilo prignano 154 glav živine med temi: 16 bikov, 4 bikci, 112 krav in 22 telic. Izmed razstavljenih bikov je dosegel: I. nagrado po 500 Din bik Živinorejske zadruge Slo-venjgradec, ki ga redi g. Ivan Jurko, dekan v Starem trgu. Ib nagrado po 350 Din so dosegli biki od Erik Giintherja v Slovenjgradcu, Mrzel Aleša iz Oolavabuke in bikec Kac Marije iz Šmart-na, ter II. nagrado po 250 Din g. Anton Rogina iz Podgorja in Josip Birth iz Št. Janža. Izmed krav in telic so dosegli la nagrado po 500 Din poscstnica Marija Kac iz Šmartna, Ib nagrado po 300 Din je za svoje krave in telice 8 posestnikov in sicer: Goli Karel, hotelir v Slovenjgradcu, Lovrenc Lipušiz Pameč, inž. Vinko Vrhnjak iz Pameč, Turičnik Franc iz Starega trga, Apat Ivan iz Starega trga, Peločar Ivan iz Oradišča, Kac Marija iz Šmartna in Kuhar Anton iz Slovenjgradca. Med tem je še dosegel eden posestnik za bika III. nagrado po 150 Din, 21 z lila nagrado po 100 Din in 20 z lllb nagrado po 50 Din. Skupno je bilo nagrajenih 7 bikov in 83 krav in telic za kar je znašala premija skupno 14.050 Din. Zraven tega pe se je izdalo še 1.320 Din za potnine za 41 glav živine onim posestnikom, ki niso prejeli nagrade in za 25 glav živine onim posestnikom, ki so več glav živine za katere se je določila nagrada, a so prejeli nagrado le z* eno glavo in sicer za tisto, ki je dobila najvišjo premijo. Pusija v kovinski industriji- Mustad, jugoslovanska tvornica žebljev ter železne in jeklene robe v Karlovcu ter Ignac Jellenc, tvornica pločevinastih štedilnikov, ključavničarske in železne robe v Karlovcu sklicujeta izredni občni zbor za 3. november in bosta sklenili fuzijo. Prva je bila ust. 1019 (prvotno rafinerija vegotabilnih olj, 1924 prešla na sedanjo fabrikacijo), glavnica znaša 0.5 milj. Din. Druga družba je bila ustanovljena 1921 in Ima glavnice 0.25 milj. Din. Indeks državnih papirjev. Narodna banka ob- Svlja indeks tečajev državnih papirjev za tretje trtletje, ki je bil sledeč: 7% inv. pos. julij 110.69, avgust 103.21, september 90.77. agrari julij 106.19, avgust 100.05, september 80.07, vojna škoda julij 122.07, avgust 112.23, september 100.68. Konkurz je razglašen o imovini Mazelle Julija, posestnika in trgovca v Gradcu, Belakrajina, roka: 30. oktobra in 28. decembra (priglasitev). Potrjena poravnava izven konkurza: Ameršek Josip, trgovec v Trbovljah I. za 45% v 4 enakih obrokih. . Ustavljeno poravnalno postopanje: Pezdevsek Janko, čevljar in posestnik v Rogaški Slatini. Borza Ljubljana. 20. okt. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali vsi tnSaJi z izjemo Londona, ki se je nekoliko učvrstil, neizpremenjeni. Promet je bil prilifen, znatnejši le v deviz! Ne\vyork. Vse zaključne devize je dala Narodna banka. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Berlin po 13.50. Ljubljaua. Amsterdam 2273.78—2280.02, Bruselj 786 49— 788.86, Curih 1098.45—1101.75. London 214 61—222.11, Newyork 5602.01—5619.01, Newyork ček 5601.01-5608.01, Pariz 220.65-221.31, Praga 165.86-1(36.36, Trst 2.87.42-293.42. Zagreb Amsterdam 2273.78—2280.62, Bruselj 786 49—788.85, London 213.01—214.43, Milan 287.42 —28882 Nevvvork kabel 5602.01—5619.01, ček 5591,01—5008.01, Pariz 220.65-221.31, Praga 165.86- 160.26, Curih 1098.45 -1101.76. — Skupni promet brez kompenzacij 9.4 milj. B«Igrad. .Amsterdam 2273.78—2280.62, Bruselj 786.94—788.75, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 753—777, London 214.61—222.11, Ne\vyork. 559.01 —5603.01, Pariz 220.65 - 221.31, Praga 165.85-106.35, Trst 287.42-293.42. Curih Belgrad 9.05, Pariz. 20.08.75, London 1990. Newyork 509.87, Bruselj 71.60, Milan 26.40, Madrid 45.50, Amsterdam 207, Berlin 118.50, Stock-holm 119, Oslo 113, Kopenhagen 113, Sofija 3.70, Praga 15.10, VarSava 57, Budimpešta 90.025, Atene 0.60, Carigrad 2.-155, Bukarešta 3.05, llelsingfore 1U<) Ounaj: deviza 12.75, valuta 12.7&. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko slabejša in so tečaji bili nekoliko nižji kakor včeraj. Belgrajeka borza beleži prav znaten promet v 7% Bleru (7000 dol), nadalje v 8% Bleru (1000 dol.), v% posojilu DHB (1000 dol.), v promptni škodi (130 kom.) in v 7% inv. pos. (60.000). V Zagrebu je bil promet sledeči: vojna škoda (800 kom.), agrari (50.000), begi. obveznice (100.000), 8% Bler (8000 dol.), 7% Bler (2000 dol.). Bančni papirji so danes ostali popolnoma nespremenjeni in so bili zaključki v običajnih delnicah: Jugo banke, Ljubljanske kreditne, Prašte-dione in Srjieke. Med industrijskimi delnicami je bila slabejša Danica, ki je bila zaključena po 60, Vevče in Drava so bile zaključene po nespremenjenih tečajih, dočim so drugi industrijski papirji bili nespremenjeni. Ljubljana. 8% Bler. pos. 61 bl., 7% Bler. pos. 56 bl., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 115 d., Kred. zavod 196 d., Vevče 115, Stavbna 40 d.. Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 64.50—66, agrarji 31—83 (82), vojna Skoda ar. 271-272 (271), kasa '271—272 (271-274), 10. 270—274, 11. 280 bl. 12. 285 bl.. 8% Bler. pos. ar. 00—61 (61), kasa 60 d., 7% Bler. pos. ar. 58.50-54.60 (53.50), kasa 58.50—55, 7% pos. Drž. hip. b. 70 bl., 6% begi. obv. 48.50—45 (43, 44, 45). — Bančne rielnire: Hrvatska 50 d.. Kreditna 121—126, Union 100 bl., .lugo 67—68 (67), Lj. kred. 115 d., Medjunarodna 68 d., Obrtna 86 d., Praštediona 957.50—960 (937.50), Srbska 186—187 (186), Zemnljska 110 d. — Industrijske delnice: Guttmann 110—120, Sla-veks 20 bl., Slavonija 200 bl., Našiee 000 bl., Danica 00—65 (60). Pivara Sar. 170 bl., Drava 185— 190 (185), Šečerana Osjek 155—180, Vevče 115— 120 (115), Kagusen 240—270. Oceania 190 bl., Judr. plov. 40o bl.. Trboveljska 210 d. Belgrad. Drž. pap.: 7% inv. pos. 68- 68.50 j (09, 68), vojna škoda ar. 273—275 (275). 8% Bler. pos. z. 62, 7% Bler. pos. z. 34—55.50, 7% pos. Drž. hip. b. z. 62.75, 6% begi. obv. 42-48, 2itni trg Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem neizpremenjen. Domači mlini malo kupujejo, kar јзо-meni, da so se založjli za delj časa. Konzum moke je pri nas slab in fiovpraševanje tudi. V koruzi so dovozi v novem blagu slabi. Cene so slabe, na svetovnih tr^ih nam zelo škoduje veliki pridelek Romunije. Končno pa pri nas pomanjkanje gotovine zelo otežkočuje posle. Stara koruza stane 102.50 Bačka, umetno sušena. promptna ravno toliko. Novi Sad. Pšenica bč., potiska 80 kg 1% 250 z. Vse ostalo neizpremenjeno. Sombor. Vse neizpremenjeno. Promet skupno 40 vag. Budimpešta. Tendenca čvrsta, promet tih. — Pšenica: dec. zaklj. 10.80—10.40, marc 11.38— 11.50, zaklj. 11.49—11.50. Rž: dec. zaklj. 10.75— 10.80, marc 11.60. zaklj. 11.74—11.80. Koruza: marc 13.15-13.26», zaklj. 18.28—30. Živina Zadnji varaždinski sejem je bil zelo dober. Prodanih je bilo za Maribor 60, Gornjo Radgono 28 in Doljno Lendavo 8 prašičev. Mršavi prašiči so bili prodani po 5—6 Din žive teže, mesnati 5.50—7, debeli 9—10.75 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo dunajske tvrdke Edvard Saborskv & Co.) Na trgu je hilo 10.786 pršutarjev in 8363 špeharjev. Iz Jugoslavije 5225. Cene: špeharji najboljši 1.68, I. 1.60—1.65, II. 1.50—1.55, kmečki 1.45—1.55, najboljši 1.60, pršutarji 1.20—1.70, najboljši 1.80. Tendenca: cene za špeharje so padle za 20 grošev, za pršutarje pa za 15 do 20 grošev. Hmelj Niirnberg, 20. okt. tg. Na trgu je bilo zopet nekoliko več povpraševanja ter je bilo prodanih 60 bal večinoma hallertauskega hmelja srednje vrste do I. po cenah 43—65 mark in več bal I. tetnanškega hmelja jx> 60—70 mark. Za inozemski hmelj zopet ni bilo kupčije. Danes sploh niso pripeljali na trg nobenega blaga. Razpoloženje je mirno. Jugoslovanske dukate male in velike, s sliko Nj. V. Nj. V. kralja in kraljice izdeluje in prodaja pooblaščena kovalnica Beograd, Vojvode Mišiča 43 (Topčiderski drum). Dukati imajo vrednost zlata karatov 23, 66, t. j. 986 1000 in so opremljeni z državnim žigom. Dukati se dobe v vseh bankah in menjalnicah. Kovalnica kupuje avstrijske dukate žigosane in nežigosane ter jih plača po Din 37-50 gram. Naprodaj sla dve poslopji z dobro vpeljano penzlfo, hotelom in gostilno na prometnem kraju na Gorenjskem — za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji. Vprašanja iz vljudnosti na upravo »Slovenca« ood št. 12,446. PoMne tekme športnih odsekov »Prosvetnih društev« Gorenjske. V nedeljo so bili pri nogometnih tekmah v pokalnem prvenstvu Gorenjske, ki jih igrajo med seboj sfiortni odseki »Prosvetnih društev« doseženi tile rezultati: SOPD Kranj : SOPD Škofja Loka — v Skofji Loki 6:0; SOPD 'Borec^ Jesenice : SOPD Viktorija, Tržič — v Tržiču 4:2; SOPD Kres, Radovljica : SOPD Žiri — v Radovljici 4:0. — ilazena SOPD Kranj je v nedeljo igrala s hazeno SK Bratstvo na Jesenicah in jo je porazila z 11:7. Hazena SOPD Kranj je imela pri tej igri zelo močno nasprotnico, saj je bila hazena SK Bratstvo dalj časa prvakinja Oorenjske. — SOPD Kranj je nastopil pri II. Športnem dnevu »Sokola«. Drugega športnega dne, ki ga je priredilo -Sokolsko društvo Kranj« se je tudi letos udeležil SOPD Kranj. Postavil je eno moško in eno damsko štafeto. — Dočim fantje v štafetnem teku niso dosegli zadovoljivega rezultata, je pa ženska štafeta SOPD Kranj na progi 4X60 m zmagala v času 1.15.'/s. S to zmago si je ženska štafeta SOPD Kranj že drugič priborila lepo prehodno darilo. ŠPORT V RADOVLJICI Za pokalno prvenstvo Gorenjske sodeluje tudi naš odsek »Kres« s svojim nogometnim moštvom. Odigrala se je tekma med SKPD Radovljica in SKPD Žiri. Končala je jx> lepi in fair igri z rezultatom 4:0 (2:0) za Radovljico. — Druga tekma je bila kolesarska, katere se je udeležilo 7 članov. Tekmovali so na 15 km dolgi progi. Najboljši čas 23.10 je dosegel Tonejc Joško, ki je dobil lepo darilo. Izven konkurence sta bila dva kolesarja, dirkača, ki sta pa čas zboljšala za 1 minuto. — Vsekakor pa zanimanje za šport močno narašča. Želeli bi le še, da se trud športnikov pravilno oceni tudi z obiskom prireditev. PO ŠPORTNEM SVETU Kako je bil premagan Italijan Carnera? Nad 40.000 gledalcev je prisostvovalo nedavno v New-Yorku boks-tekmi med Američanom Sharkey-em in italijanskim kolosom Carnero. Borba ie bila posebno zato važna, ker so vsi vedeli, Ja ima Proti vdihavanju nalezljivih klic potom jjstne dupline Dobivajo so v vseh lo-karnah. Cena malega zavitka Din 8-—, velikega zavitka Din 15-—. Celje drevi ob 8 se je naj člani 0 Vinceneijeva konferenca ima v večji sobi Doina važno sejo, ki polnoštevilno udeleže. 0 Članico dekliškega odseka KPD ee zbejo danes izjemoma točno ob jki! 8 v svoji sobi, da v sestrski vzajemnosti proslave svoj praznik ljubezni in zvestobe do najvišjih vzorov dekliške mladosti. Pridite vse! 0 24. in 36. okt. »Junaki Kristusa Kraljac 0 Koncert violinista Kupla. Glasbena Matica naznanja, da se vrši v nedeljo, 15. nov. koncert violinskega virtuozn Karla Rupla iz Ljubljane v mali dvorani hotela Unionn. 0 Hišnim posestnikom v Celju in okolici. Opozarjajo se vsi hišni posostniki v Celju in okolici, da morajo vložiti napoved radi hišnega donosa (najemnine) pravočasno, to je najkasneje do 31. oktobra pri davčnem unulu v Celju, da se izognejo kazni. 0 Nesreča železniškega ilelavea. Včeraj smo poročali ,da so pripeljali v celjsko bolnišnieo 36-letnega progovnega delavca Ivana Plahuta iz Širja nad Zidanim mostom, ker ga je pri delu na progi [>odrl vlak ter ga težko j>oškodoval. Ponesrečeni Plahuta je še isti dan, ne da bi se poprej zavedel, umrl v bolnišnici. — N. v m. p.! Trbovlje Francoaje so tu. Prišli so sem gg. upravni zmagovalec tega srečanja gotovo aspiracije za ! svetniki TPD iz. Pariza razpravljat o vseh važnej- finalno tekmovanje morda celo s Schmelingom. Pa tudi zato je bilo to srečanje zanimivo, ker je Carnera prvikrat nastopil napram nasprotniku, ki res nekaj zna. Borba je bila določena na 15 rund. Ob nastopu je tehtal Sharkey 82 kg, dočim je tehtal Carnera 10b kg. Poleg tega je Italijan tudi večji za 19 cm. Ta borba je pokazala, da je na vsak način oni boksar, ki ni prav težak, toda zato hitrejši in spretnejši, na boljšem od nasprotnika, ki je težak in neokreten. Tekom boja je Carnera pokazal le izredno moč, pogum ter zavidljivo vzdržljivost. Skozi 15 rund ga je Sharkey obdeloval z najtežjimi udarci, toda ni se mu posrečila zmaga s k. o. Carnera je vzdržal do konca in izgubil borbo le po točkah. Najbolj kritična je bila četrta runda, kajti Carnera je moral vsled silnega udarca na tla. Prvikrat je naštel sodnik do »šest«, takoj nato pa je moral Carnera na tla celo do »devet«. Poznala pa se je posebno od 10. runde naprej očitna premoč Američana. S to zmago bo Sharkey morda dovolj opravičen zahtevati revanžno tekmo s Schmelingom. Zaenkrat pa bo moral Schmeling še preje v februarju 1932 nastopiti napram \Valkerju. Pa tudi Dempsey sili menda zopet v »ringt. 120.000 sedežev! V zadnjem času je mnogo slišati tudi o ruskem razvijajočem se športu. Ni dolgo tega kar se je v Moskvi vršila reprezentančna nogometna tekma Rusija—Turčija, pri kateri je bilo prisotnih S0.000 gledalcev. Marsikdo tega sploh ni mogel razumeti. Sedaj pa smo zvedeli še nekaj drugega. V Moskvi nameravajo v I. 1933 prirediti ogromno »Spartakiado« in v to svrho bodo zgradili nov, moderen stadion, ki bo največji na svetu. Ta centralni stadion Sovjetske unije bo imel samo sedežev 120.000. Američani, ki so povsod radi prvi, ne morejo konkurirati niti z areno v Los Angelesu, kjer se bodo jirihodnje leto vršile svetovne olimpijske tekme. ših zadevah rudnika. Govori se o važnih upravnih in osebnih spremembah iu redukcijah navzgor. Odpuščenih ali ujvikojenili naj bi bilo več višjih uradnikov in ravnateljev. Upamo, da obisk delavstvu ne bo prinesel novih neprijetnosti, ampak uvidevnost, da so delavcu za uspešno delo potrebni tudi primerni življenjski jiogoji. Liritarija za prevoz, pošte od kolodvora do Trbovelj so vrši 4. nov. na občini. Izklicna cena je 20.1X10 Din. Ob teh prilikah pride do Izraza ostra konkurenca tukajšnjih treh avtobusnih podjetij, kar tudi letos menda ne bo izostalo. Razpis zcrailarinc je razpoložen na tuk. uradu. Interesenti si ga naj ogledajo. Radio Mirna Premestitev: Upravitelj tuk. šole, g. Cezar Sancin in učiteljica, gospa Mara Sanctn [uprav soproga) sta v istem položaju prestavljena na Trebcl-no pri Mokronogu. Ob njunem odhodu jima želimo, na se na novem službenem mestu kar najbolje počutita. Ime novega upravitelja nam še ni znano. K poročilu v nedeljskem »Slovencu« o novih mostovih, dodatno poročamo še o četrtem mostu, ki je pod Gričem in ki ga je tudi občina naredila. Tako so mesto treh, štirje mostovi v kratkem novi narejeni. Pa tudi naša pota so napram drugim dobro urejena. Iz tega se vidi, da se občinski odborniki z županom na čelu, v polni meri zavedajo svojih dolžnosti. Govorica, ki se je te dni širila in se trdovratno vzdrževala da je g. Belovsky prodal neki češki induetrijsi družbi svoje pred meseci kupljeno posestvo na Mirni, na katerem bi gradila družba tekstilno tovarno in zaposlila 200 delavcev domačinov, je vzbudila med našimi ljudmi živahno zanimanje. Marsikdo je bil vesel, da bo dobil doma delo in — kruha — vendar so vse vesti za enkrat še — prenagle. Elektrika, kaj pa s to? Dolg* leta nam je svetila, čeprav je včasih tudi štrajVala, sedaj pa, ko sc zima približuje, vlada po 'Mirni egiptovska tema. Programi Hatfio-Liabffanat Sreda, 21. okt.: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. N. Preobraženeki: Ruščina. — 19.30 P. dr. Roman Tominec: Henrik Ibsen. — 20.00 O Edisonu predava g. R. Bere«. — 20.30 Simfonični koncert (prenos iz Zemuna). — 22.30 Čas, poročila. Četrtek, 22. oktobra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, ploiče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje — 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: »Lucerna« — 22.30 čas, poročila. Dragi programi i Četrtek, 22. oktobra: Belgrad: 12.05 Radio orkester — 17.00 Nt-rodne melodije — 17.30 Klavirski koncert — 18 OO Narodne pesmi — 20.30 Radio orkester — 21.00 »Trubadur«, prenos iz Italije. — Zagreb: 1 .'.30 Plošče — 17.00 Balalajke — 20.30 Plošče — rt.00 »Trubadur«, opera, prenoe h. Italije. — Dedi,pest: 12.05 Radio orkester — 17.30 Ciganska g1a. > љ > » tas S3 i •Mfr-I - so .. S S .'-o — M ^ 3 1 E3 -s O -A t S »So« .o 2 I D I '<• I « O 0) tO o C2 ej -j C — C1 a 'O .. .SO .1 -»IN >«та o .. з-б-*.« ■S s5 S » .9 p °S .2 o I „ -j .C a 3» S =o o ..OS 3og a O » S.ri n J . ^ o V, a a a a * ISS gso Dr. Joža Lovrenčič: 13 Anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Adnanmtu je zablestelo v očeh. Obrnil sc je in Hftopil proti obzidju in kakor da so mu blešči od žarkega solnca, je šel z reko preko oči ter potem gledal v ravan. Eno bi še rad videl in rad bi uzrl vra-lajočega se kralja, zakaj v rani jutranji uri ga je že pričakoval in čudno se mu je zdelo, da se toliko časa mudi, ko se je druga leta že pod večer vračal. Ko je tako ostal in gledal, ne da bi poslušal, kako so ob vratih mladci skušali tolmačiti Karine besede, se je vzpel iznad morja tam doli v ravnini za Karusadijem črn oblak in se dvigal kakor zločest zmaj na nebo. Vedno večji je bil, se širil in pretegal, kakor bi z žrelom in ogromnimi kremplji hlastal za solncem, katero je končno res dosegel in ga požrl, da je mrka senca legla na svet- Adnamata je spreletelo. Belen, ali je to tvoje znamenje za nesrečo in črne dni, ki si mi ga dal videti v uri moje skrbi?c je vzdihnil in se vrnil k vratom, kjer so bili mladci glasni, se smejali in gledali proti nebu, sklanjajoč glavo na zatilnik, zakaj na«l njimi .je vreščalo na vse pretege. >;Bodo ga, lx>do ga!< so klicali, ko je prišel do njih. Kdo? Koga? je vprašal. ^Poglej, poglej, lastovke in drugi ptiči jastreba, ki se je zagnal mednje?« Adnamat je zaokrenil glavo in pogledal. Črno lastovk je videl in še in še jih je priletalo ; od vseh strani; zaletavale so se v ujedo in odletale, j pa se spet opogumile in se vračale, da pomorejo se- | strani. Kako se je končal boj, ki je vse lako zanimal, ! niso mogli ugotoviti, zakaj solnce je bilo prodrlo izza oblaka in v njegovi bleščobi niso mogli slediti nc lastovkam ne jastrebu ... V- Solnce je tonilo v venetski ravnini. Zlata obla ' se je bila že do polovice pogreznlla vanjo in zdelo se je, ko da so tam daleč na obzorju odprta zlata vrata, katera vodijo k samemu Belenu v njegovo vse višnje domovanje. Vrata so se manjšala in manjšala, kakor se je manjšalo Adnamatovo upanje, da še v večerni zarji pozdravi kralja in z njim Eno, predrzno kraljičino. Senca, ki je bila dosegla jezero in ga pustila za seboj temno, ko da je iz same raztopljene smole, je mimogrede zajela tudi Silikansko gradišče in že lezla preko njega v vis, da prežene še s Silikonskih vrhov zadnji svetli pozdrav poslavlja-jočega se dne ... Adnamat je napenjal svoje stare oči, da bi ugledal kje kralja in njegovo spremstvo. Ničesar ni mogel zapaziti, kar bi ga vzvesetilo, pa jc klical svoje mladce, naj oni pazijo v ravan, ko imajo še sokolji vid. — Tudi sokolji vid ni pomagal in mladce je začelo prav tako skrbeti kakor Adnamata, zakaj tudi sami so se čutili krive, ker mu niso pomagali zaustaviti Ene, in so se bali kraljeve jeze, o kateri so: dopoldne slišali. v: Da bi se vsaj Ena vrnila prej ko kralj, ce ga ni srečala! r so želeli. >Da bi sel..je ponovil za njimi Adnamat Nad jezerom se je dvignila megla in se širila in zgrinjala kakor belo tkivo nizko nad ravnino, se gostila nad Soncijem, ga zakrila in se vlekla kakor ogromno povesmo med gore, da vzveseli vile, ki težko čakajo, da si stkejo iz njega svoja lahka bela oblačila in za rajajo v mesečno noč... Tam, kjer Je ugasnilo solnce in so še zadnje oblačice, ki so sc bile strnile druga ob drugi kakor čreda drobnih belorunih jagnjet, potemnele in kdo-vekam splahnele, se je vžgala zvercla večernica. Komaj jo je spazilo oko, a čimbolj se jo temnilo, tem svetleje je migotala in kmalu je zamežikalo nešteto svetlih očesc s tomnosinjega svoda in noč ni bila več strahotna, (lasi so prhutali po zraku veliki netopirji in so se začelo oglašati s svojimi zateglimi klici nočne ujede, za katere sc pa po grmičju pod gradiščem niso zmendi drobni slavci, ki so od grma do grma tekmovali, kateri bo zapel lepšo pesem ljubezni ... Hlad jo pritisnil. Stražarji so zanetili ogenj, posedli okoli njega, so greli, a govoriti sc jim ni ljubilo. Dva sta čulai ob vratih, drugim pa jo beseda polagoma zamrla, polegli so na krzna, ki so jih razgrnili po tleh, in zaspali. Adnamat je posedal ob ognju, vstajal, hodil k obzidju, postajal ob njem in se spet vračal- -Kako pozno I K) že, Adnamat? ga je vprašal eden onih dveh, ki sta stražila. Adnamat je pogledal na zvezde. I Pol noči bo za nami,-; je povedal. Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cei, fzdaiatelj: Iran Ilakorve. Urednik: Franc Kromžar.