Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta (5 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. " V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vBprejema upravnlStro lit ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopltnijeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v KeuienlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredniitva telef6n-štev. 74. jžitev. O. V Ljubljani, v ponedeljek 10. januvarija 1898. LetniU XXVI Hinavstvo! Neradi se pečamo s »slov. Narodom«, kajti ni prijetno, pečati se s stvarjo, ki vzbuja vse preje nego simpatije. Toda bas v sedanjem času, ko se s posredovanjem državnozborske delegacije vrši velevažna akcija, ki meri na to, da so mej slovenskim ljudstvom povrne zopet sloga kot jamstvo boljše bodočnosti, baš v sedanjem hipu jo naša dolžnost, baviti se večkrat z listom, ki ima jedini mej slovenskimi listi žalostni pogum, frivolno pobijati spravo že v njenih prvih početkih. Da, pobijati spravo! Že nedavno smo imeli priliko, baviti se z »Narodovim« člankom z dne 31. grudna 1897, ki jo bil napisan s prozorno tendenco, zaprečiti slovensko spiavo. Naravno je, da je že tisti članek vzbudil ogorčenost v vseh domoljubnih krogih na Kranjskem in izven Kranjske. »Narod« je tedaj hitro opazil, da se je zaletel. Toda »blagega« prizadevanja, rovati zoper domoljubno spravno akcijo, ni mogel pustiti, kajti, kako pravi že Nemec: »Die Katze liisst das Mausen nicht « Zato izumil si je »Narod« »ad usum delphini« sicer ne originalno, pač pa za nerazsodno občinstvo probatno sredstvo. Naročil si je nekaj surovih člankov proti spravi in nekaj prav pohlevnih za spravo. Potem oznanil jo urbi et orbi, da so njegovi predali odprti za glasove občinstva glede nameravane sprave, češ, treba je vedeti, kaj ljudstvo misli, priobčiti torej hočo vse dopise v tem oziru, take, ki odločno spravo pobijajo, in take, ki jo zagovarjajo. Sedaj se je »Iletz« lahko začel! In res, skoro ga ni tako primernega izraza za to početje. V sobotnem listu že priobčuje pod naslovom : »Sprava na Kranjskem« tak »dopis« recte naročen p a m f 1 e t. Toda pred pamlle-tom napravili so klasični uvod: »Naš poziv, naj bi se oglasili volilci in izrekli svoje mnenje glede sprave na Kranjskem, ni ostal brez odmeva. Dobili smo več dopisov, katere prijavimo po vrsti, kakor so nam došli. Moralno odgovornost za vsebino teh člankov morajo nositi gos p. dopisniki sami.« Preidimo sedaj k pamfletu in govorimo pozneje o tem, koga da zadene zanj moralna odgovornost. Ne more se od nas zahtevati, da bi priobčdi celi pamllet — naš list je prepošten za to — — naj zadostuje posnetek v opravičenje tega duševnega proizvoda. Pamllet se nazivljo: »Glas iz meščanstva«. K e d o da je »m 5an«, ki ga jo pisal, jo takoj jasno iz surovosti, podlosti in duševne revnosti sloga. »Le stil c'est 1 uomnrie!« pravi Francoz in isti dolenjski »politik«, ki je po svoji neslanosti in zabitosti po vsi Kranjski deželi, soi 10 in izvensodno, znan kot slab denar, — so v istem hipu izda, ko kaj zapiše. Njegov politični horizont sega baš do — črne suknjo. V poslednjo se zaletava, kakor bik v rudečo cunjo. To jo vsa njegova politična modrost — in to razklada zopet v navedenem pamlletu. Zaganja se s sebi lastno surovostjo in podlostjo v knezonadškoia dr. Missio, dr. Suster-šiča in druge državno poslance, v dr. G re gori č a in K obla rja itd., itd., sploh v vse, kar ali nosi črno suknjo, ali pa no vidi političnega smotra našega ljudstva v boju s črno suknjo, kakor znani dolenjski kričač. O knezonadskofu dr. M i s s i j i n. p. piše : »Vzgojil je v svojih k 1 e r i k i h divjo jato, ki seje zagrizla v vse, ki si mislijo uravnavo sveta drugače . . . Pridobil je s temi gonjači precej poslancev v državni zbor . . « Nadalje: »Udušiti se to liberalno meščanstvo ni dalo. {Kakor so se naši kloriki potili in ogrizli, kar jim je prišlo pod zobe — —. Tudi ni hasnilo, da se je dr. Gregorič s Koblarjem spustil iz verige.--Popolnoma pijani so bili ti kranjski duhovniki zmage in liberalno meičanstvo so grdili, kakor morejo le neomikane divje narave. S sata ničnim veseljem so vsaki dan kakega liberalnega meščana m o s a r i 1 i po predalih farovških listov in z brutalno neusmiljenostjo materijalno uničili celo vrsto eksistenc. Zdaj pa prihaja Missijev oproda dr. Šusteršič z oljko v rokah z Dunaja domov, ko Missija odhaja, in kar samo mleko se mu cedi iz njegovih ust: »Zdaj jo čas sprave — glavna ovira gre iz dežele — na Dunaju je vse pripravljeno, da Slovenci zasedejo vse vladne fotelje! Ali pogoj je: v deželnem zboru se morajo liberalni in klerikalni poslanci v jeden klub zjediniti in boj mora nehati mej krvnimi brati.« Poslednje, brezmejno neumne stavko ponatisnili smo le radi tega, da se označi nesramnost dopisnika, ki tu polaga dr. Šusteršiču besede v usta, katere nikdar govoril ni in tudi govoriti ni mogel, ker so brezmiselne. Toda zasledujmo dalje cvetje pamfleta. » . . narod v veliki večini o tem vprašanju (i. e. spravi) takole pravi: Narod slovenski je stoletja roboval hirarhiji kat. cerkve. Bil je nekoč velik narod, a ponemčil se je, največ po nemških škofih. Katoliška hirarhija ni v srednjem veku ne jednega Slovenca rešila potujčenja. Ta zdaj mali slovenski narod ima koncem 19. stoletja šo majhno kulturo, njegovi gospodarji so ga neukega za hlapca imeli ; kar ima kulture, pridobili so mu jo njegovi nekleri-kalni sinovi. — — narod — — mora težiti pred vsem po večji omiki — — sicer ga vsi blagoslovi vseh cerkva no o t m e j o pogina. — — Slovan je bil doslej Švicar, ki je verno stal na straži pred palačami nemških škofov ---— Cehi so nam v tem oziru zrcalo, v katero moramo gledati. V vsakem Cehu tiči h u s i t. In kaj je storil husit Komensky, koliko so čehi tekom pretočenih 50 let pridobili omike, gmotnega blagostanja, ve isti, ki je kdaj po Češkem hodil. In ves veliki češki narod ima le jednega u b o z e g a klerikalca za poslanca. Nazaj v srednji vek, ali naprej v bodočnost, srednje poti ni. — — — Kar i m a p r i t i na onem svetu, nima motiti dobrega življenja tu na svetu. V nebesa so pride tudi po dobrem življenju na zemlji. To je sedaj parola vsega sveta, ki stoji v boju proti gospo-dujočim stanovom. In hirarhija katoliške cerkve je gospodujoč stan prve vrste. Prav materijolno so podlage teženja tega stanu. Papež kot kralj v llimu in okolo tega visijo vsa druga, na gmotno bogastvo katoliškega duhovenstva nanašajoča se vprašanja — —. Naše duhovenstvo no more drugače, kakor dela, mi, ki imamo legitimne stroke in kateremu je skrbeti, kako se tem jodenkrat godi, ne moremo drugače, da skušamo duhovništvu kolikor mogoče njene premoči in njenega bogastva vzeti.--proč vašo (i. e. duhovnikov) roke iz občinskega, deželno- in državnozborskega življenja! — — Ivodor tedaj od nafie strani prote-žira spravo 8 klerikalci, je, če je poštonjak, zelo kratkoviden. —--črnila je pa tak človek po litrih iz pil, če ne uvidi, da volk v ovčji koži spravo ponuja. — — Dokler se ni naše kranjsko meščanstvo slovenstva zavedalo, je tudi v nemški šoli klerikalizmu vodno nasprotovalo. Mej drugimi Slovenci zdaj še odtujeno meščana t v o n o trosi klerikalizmu rož in jih tudi ne bo, ko so zave slovenstva. -- Kakor hitro se v takih bojih posamezni stanovi svojih interesov zavedo, nima narodnost — vera nič pomena. — — Efemerni in le mali so uspehi, ki jih naši poslanci pridobiti morejo. Najboljše je, da so židje, ki z vsemi sredstvi kaj za kulturo narodovo pridobijo. — — Opustitev boja s klerikalci ni zdaj več mogoča na Kranjskem. — — In dobro je, da ta boj vsaj na Kranjskem vodimo. Jeden krat pride to na dobro v s e m u j u -goslovanstvu. Naravnost smešno je tedaj, spravljati kranjske klerikalce s slovenskimi p o -svetnjaki liberalci«. — — Naj bode s tem zadosti citatov iz pamfleta. »Genug des grausen Spieles« za naše čitatelje — in za »Narodovega« dopisnika! »Narod« odklanja moralno odgovornost za ta podlo-neumni pamllet. Toda v resnici nosi to odgovornost jedino le »Narod« in nihče drugi. In s tem prišli smo do tiste točke, ki nas je prav za prav napotila, da smo napisali ta članek. Vsak list je odgovoren za članke, katere objavlja. Izgovor, da prepušča »moralno odgovornost« brezimnemu dopisniku, je nezmisel in lc pesek v oči. Mi no bi zgubili besede, če bi bil »Narod» objavil kak stvaren, dostojno pisan dopis proti spravi. Tako postopanje pa, kakoršno se »Narodu« sedaj poljubi, je — naj gorje hinavstvo. Na jedni strani zatrjuje, da je za spravo, na drugi, strani pa pod firmo anonimnih dopisnikov objavlja članke, ki so polni surovih napadov zopor ■*r ■d vse, kar pošteno krščansko in slovansko misli in čuti na Slovenskem. Umazan pamtlet zoper kato-liško-narodno stranko ! In potem še hoče odklanjati moralno odgo vornost ? Početje »Narodovo« naperjeno je jasno na to, spodkopati teren, na katerem so utegnejo najti rodoljubi obeh narodnih strank. Quousque tandem Oertilina__?!! In slovenski svet bode še dalje podpiral ta list ?! V za Slovane tako opasnem trenutku, ko se gre za narodno eksistenco, ko obmejni bratje že obupavajo in se umikajo premočnemu sovražniku, ko se gre za vse Slovence za sveti boj »pro aris et focis«, ko je katoliško-narodna stranka zatrla vsa svoja opravičena čutila in ponudila odkrito in lojalno roko v spravo liberalnemu nasprotniku, le ker je Slovenec in ker slovensko ljudstvo potre buje danes vsacega moža na krovu, če si hoče ohraniti in osigurati svojo bodočnost, — danes smatra ta list, ki se drzne imenovati glasilo slovenskega razumništva, kot umestno, objaviti članek, ki ne more imeti druzega učinka, da hujska na jedni strani in žali na drugi strani, žali vso slovensko duhovščino in z njo združeno ogromno večino slovenskega ljudstva, žali katoliško narodno stranko, hujska pa tiste dvomljive elemente, ki so vedno pripravljeni, udeležiti se gonje proti vsemu, kar je dobro, blago in vzvišeno, ki so prosti vsakega domoljubja in vsacega idejala, — ki, kakor pisec pamlleta, poznajo le svoje lastne surove instinkte, surovo pohlepnost, druzega pa nič! Toda katoliško-narodna stranka, polna resnega domoljubja, v svesti si velikanske odgovornosti, katero ji nalaga sedajni trenutek — se ne bode dala provocirati! Pot, katero je nastopila, pot sprave, nastopila je po resnem in treznem prevdarku, razumeča znamenje časa in važnost sedanjega trenotka za bodočnost slovenskega naroda. Iz te poti se ne da in ne bode dala izriniti po nagajivosti nekaterih — pobalinov. Preko teh pobalinov gre kato liško-narodna stranka, svesta si svoje domoljubne dolžnosti, svojo pot dalje. Guarda e passa ! In ta pot mora voditi do zaželjenega smotra do sprave in sloge, — tako ali drugače! Slovensko ljudstvo je sito tistih političnih franc-tireurjev, kojih nekaj časa sem mrgoli naše politično torišče. Proč z njimi! Konečno bode zmagal zdrav politični razum našega naroda — in to je naša tolažba. Naša tolažba je pa tudi, da je v narodni stranki mnogo mož, ki resno ljubijo svoj narod in ki iz srca želijo spravo, pošteno, lojalno spravo, kakor mi, v korist celokupnemu narodu. Tolaži nas nadalje, da »Slovenski Narod«, kakor sam pravi, n i glasilo narodne stranke, in in ne straši nas niti okolnost, da je glavni ured nik »Naroda« zajedno slučajno tudi načelnik de želnozborskega kluba narodne stranke. V resnem, osodepolncm trenutku, ko se je odločiti za vojno ali za mir — ko se gre za srečo in bodočnost slovenskega ljudstva, — ne b o-d ej o o d 1 oče v a 1 i »Narodovi« članki! Narodna stranka pa ni odgovorna za posamezne pobaline, ki se ji usiljujejo kot somišlje niki. Zato ohranimo mirno kri — »Narod« pa naj dalje izzivlja, če mu se ljubi ! Politični pregled. v Ljubljani, 10. januvarija. Češki deželni zbor. Največ šuma v notranji avstrijski politiki sedaj dela otvoritev češkega deželnega zbora. Nemci na Češkem se nam zdijo kakor otroci boljših starišev, ki so belega kruha presiti, pa ne vedo, kako bi revnejšega soseda otrokom nagajali. Ako se pa ti le količkaj branijo, nastane hrup in konec je ta, da so presiti otroci vsikdar nedolžni, revni pa vsega krivi. Sedaj Nemci na Češkem premišljujejo, ali bi šli njih poslanci v deželni zbor ali ne, dasi za to nimajo nobenega vzroka, ker se v Pragi še nikoli nobenemu Nemcu ni skrivil kak las. Prav zadnje dni so imeli še posvetovalne shode o tem vprašanju. Najbrže, da sklenejo iti v zbor, vpri-zoriti ondi z vclikonemškimi zahtevami kake škandale ter s šumom zapustiti deželno zbornico in vso krivdo zvračati na ^ehc. To je stara pesem, katero dobro znajo Nemci povsod, kjer niso v večini. V teh razmerah treba tudi na češki strani velike previdnosti. Zato poljski listi opozarjajo Čehe, naj v sedanjem kritičnem trenotku, ko se gre za vresničenje avtonomističnega načela, gledajo, da postopajo skrajno previdno in zmerno, ker le takemu samozatajevalnemu delovanju je zagotovljena konečna zmaga. Sprememba volilnega reda v gorenje-avHtrijskem deželnem »boru. Po predlogu poslanca dr. Ebenhocha so ohrani število dosedanjih poslancev iz veleposestva, namreč deset, toda volilno pravico v tej skupini imajo oni, ki plačujejo štiri petine zemljiškega davka, torej ni več volilna pravica omejena na posestvo, zapisano v deželno desko. Mestnim volilnim skupinam se priklopi nekaj kmetskih volilnih okrajev. Število poslancev mest se določi na 19; število kmetskih poslancev pa na 24. Nadalje se osnuje peta ku-rija, kateri prepuste šest mandatov, ki se bodo oddajali po treh volilnih okrajih, kakor pri volitvah za državni zbor. Tem potom se nekako vsem stanovom in vsem razmeram primerno preosnuje volilni red. Gotovo se bodo tudi drugi deželni zbori obširno pečali s preosnovo volilnega reda, ker jim je v tem oziru pot pokazal državni zbor. Francoska zbornica prične zopet jutri svoja posvetovanja. Določenega ji je le malo časa, kajti najbrže zboruje le do začetka meseca marca, ker aprila meseca se bodo vršile nove volitve. Vsa dežela je že sedaj pod vplivom priprav za te volitve, ki pa po našem mnenju bistveno ne bodo spremenile razmerja mej strankami. Monarhisti bodo pač izgubili precej poslancev, katere bodo dobili katoličani-republikanci, vendar to na razmerje strank ne bo odločevalno vplivalo. Gotovo pa je, da bodo francoski katoličani, držeč se navodil papeža Leona XIII. sčasoma dosegli veliko političnih vspehov. S tem, da so stopili lojalno na republikansko stališče, vzeli so svojim političnim in verskim nasprotnikom najhujše orožje iz rok. Dosedaj so jih liberalci vedno slikali kot izdajalce domovine ; ako bi sedaj s takimi frazami nadaljevali svoj boj proti katoličanom, bi jim tega nihče ne verjel. Prav pa je tudi, da so katoličani obrnili hrbet monarhistom, ker ti so vsaj mnogi vero zlorabljali v svoje politične namene, ker njih zastopniki so se v svojih manifestih očitno izjavljali za liberalno državno upravo. Uprav to je tudi poglavitni vzrok, da Leon XIII., z njih postopanjem ni bil zadovoljen, ter da je dal navodila francoskim katoličanom lojalno priznati sedanjo državno ustavo ter na tej podlagi delovati na zboljšanje oziroma odstranjenje protiverskih zakonov, s katerimi se omejuje svoboda, jednakost in pravo bratovstvo. Afera Esterhazi - Dreijfuss. Jutri prično se v Parizu pred vojnim sodiščem obravnave proti Esterhaziju. Občno mnenje po vsem Francoskem je, da bode Esterhazi oproščen, in to že zaradi tega, ker je preiskovalni sodnik sam nasvetoval, naj se postopanje proti Esterhaziju ustavi. Seveda si vsa židovska žurnalistika ne le na Francoskem ampak po celem svetu prizadeva na vse kriplje, da bi svet prepričala, da je Esterhazi kriv, in da je žid Dreyfuss, kateri je sedaj radi veleizdaje v pregnanstvu, nedolžen, vendar se pa ta manever Židom ne bode posrečil. Obravnava vršila se bode tajno. Ne le na Francoskem, ampak tudi drugje vlada povsodi velika radovednost za izid tega zanimivega slučaja. Francija in Kitaj. Kakor gladni volkovi preže sedaj razne države na Kitajsko. Sedaj se prav zagotovo pripoveduje, da hoče iti Francija iskat si mastnega kosca na Kitajsko in sicer hoče posesti otok Mainan, prav po vzgledu Nemcev, ki so si pred kratkim lliau-Čau osvojili. Kitajska se seveda nasproti takim volkovom ne more braniti, zlasti ker je po zadnji nesrečni vojski še bolj oslabljena in morala je mirno gledati, kako so ji po vrsti ugrabili Kiau-Čau, Port Arthur, Port Ilamilton. Dnevne novice. v L j U b 1 j a n i, 10. januvarija. (Socijalna demokracija in liberalno neničur- stvo.) List »Deutsche Stimmen aus Krain und Kustenland« z dne 6. jan. objavlja iz Ljubljane dopis, v katerem neki nemški liberalec z vidnim veseljem poroča o zadnjem socijalnoclor.KkraUJno-.a shodu v Ljubljani ter hvali Kristanov govor in posebe povdarja, da je Kristan omenjal tudi jezikovnih naredb ter pojasnoval njih protizakonitost, ki bi bde vir novim protizakonitostim. Potem se-vede pridejo na vrsto običajni napadi na krščanske socijaliste, na poslanca dr. Kreka, na cerkev itd. Vidi se, kako dobro umevajo nemški liberalci pomen socijalno demokracije za širjenje liberalnega nemčurstva v Ljubljani. Tudi to je jeden vzrokov, ki naj bi vzdramil Slovence ter jih spodbujal za skupno delo proti skupnemu sovražniku. In vendar tudi v teh razmerah nima »Narod« druzega dela kakor slikati na steno klerikalizem kot najhujše strašilo. - V sobotni številki »Narod« objavlja da bo v deželi spopolniti štiri mesta uradnikov mej njimi tudi mesto skriptorja v licealni knjižnici, in pravi, da kakor se sigurno zatrjuje, dobe vsa ta mesta nemški kandidatje in še samo zagrizeni nemški nacijonalci. »Narod« sicer obsoja to in pravi, da bi bilo to izzivanje našega naroda. V tem mu popolno pritrjujemo tudi mi in tudi pravimo, da se nam to zdi neverjetno. A žalibog mogoče je, ker dež. predsednik dobro ve, da so slovenski deželni poslanci razdvojeni, da so torej nezmožni za vsako odločilno akcijo. Dokler ne bomo jedini, se bo vedno z nami tako delalo, zato pa je nesmiselno, ako »Narod« take stvari obsoja v isti številki, ko objavlja skoro šest kolon dolg članek proti katoliško-narodni stranki, okrog katere je zbrana velika večina slovenskega naroda v naši deželi. (Shod v Toplicah.) Uro hodd nad Zagorjem, v Toplicah, je sklicalo slovensko katoliško delavsko društvo včeraj javen društven shod. Prišlo je mnogo ljudstva iz čemšeniške, sentlamberške, šentožbalške, svetogorske in zagorske župnije. Zagorski socijalistiški agitator Čobal je pripeljal seboj 150 »svojih«. Obetala se je torej nevihta. Shodu je predsedoval Gostinčar. Prvi je poročal dr. Krek. Razkrival je soc.-dem. stranko in delovanje njenih zastopnikov v državnem zboru. So-cijalci so komaj čakali, kedaj bi začeli, kar znajo. Značilno je za njihovo dresuro, da so prvo daljše rujovenje vprizorili, ko se je izpregovorila beseda »judovski voditelji«. Kjer zob boli, tja bije jezik. Podlih psovk : »krščansko-socijalna svinja«, »lažeš« itd. se je precej čulo. A dostojnost naših mož je zmagala za boj pripravljeno surovost. Izzivanje soc.-dem. junakov se je ponavljalo obilo-krat, a naš mir jih je vsaj toliko ukrotil, da niso pričeli po svoji navadi s pestjo. Za prvim govornikom je nastopil Čobal ki je čebljal nad poldrugo uro. Dokazoval je, kako so se potegovali socijalni demokratje za ljudstvo. Par vzgledov: »Socijalno-demokratiški poslanci se niso preje, nego tri dni pred sklepom državnega zbora, nikdar nedostojno obnašali, ali v zvezi z nemškimi pajaci hodili!« — »Cez deset let boste vsi kmetje moji prijatelji.« — »O kmečkem vprašanju vem jaz več, nego dr. žitnik.« — Krokodilski želodec bi težko prenašal tako brano; zagorski »sodrugi« jo pa z vidnim veseljem požirajo. Čobalov govor je bila slaba kopija Kristanovih govorov o državnem zboru. — Opozorjen, naj kmalu konča, je jel hujskati svoje socijalce k sili. Komaj se je ubranilo kaj hujšega. Da ne bi čul odgovora, je končavši zaklical: »Ker ne marate več poslušati, sodrugi, pojmo domov.« In šli so, priznavajoč s tem, da ne smejo slišati resnice. Čulo se je, da so čakali domov se vračajoče naše može. —' Za Cobalom je dr. Žitnik v krepkih potezah poročal o deželnozborskem delovanju. — Shod bo imel brez dvojbe mnogo dobrega vpliva. Sodimo, da je Cobalova »glorija« v ;iržiški občini pri kraju! (Iz Šiške,) 9. jan.: V tukajšnji krajni šolski svet za drugo polovico šestletne dobe bil je izvoljen predsednikom g. J. C. Juvančič, posestnik in vinotržec v Spodnji Šiški, in njegovim namestnikom g. Ivan J e r a s, posestnik v Gor. biški. V novo sta bila izvoljena kot šolska odbornika gg. Jakob Matjan, posestnik v Gorenji biški, in Anton Pogačnik, posestnik in vinotržec v Spodnji Šiški. (Iz ljubljanske okolice): Snuje se za okraj ljubljanske okolice društvo učiteljev in šolskih prijateljev. Društvena pravila predložila so se že visoki c. kr. deželni vladi v potrjenje. (Poroka.) Danes popoludne ob 3. uri vršila se je v sv. Petra cerkvi poroka gospoda Antona Mejača, c. kr. sodnega pristava v Ribnici, z gospodično Marijo llogerjevo, hčerjo tukajšnjega trgovca, posestnika in predsednika Vincon-cijeve družbe, J. K. Rogerja. (Najvišje potrjenje.) Gospod Ivan ltogina, veleposestnik v Podgorju, je od presvetlega cesarja potrjen načelnikom okrajnega zastopa slo-venjegraškega, njegovim namestnikom gospod I. Bartha. (Prosta pot.) Sinoči bila je prosta pot veselju in zabavi na družbinskem večeru, ki gaje na korist društvenemu podpornemu zakladu priredilo s petjem, godbo in srečkanjem k rš čan s k o - so c i-jalno železničarsko društvo v sijajno opravljeni dvorani katoliškega doma. Sicer prostorna dvorana bila je mnogo premajhna za mno-gobrojno došle goste, izmed katerih omenjamo gg. drž. posl. dr. Kreka, župana I. Hribarja, predsednika družbe sv. Cirila in Metoda prof. T. Zupana, predsednika »slov. kršč. soc. delavske zveze« K. Polaka, dekana Lavrenčiča, župnika Malenšeka, prof. dr. Janežiča in več gospodov železniških uradnikov. Marljivi odbor skrbel je za zabavo z božičnim drevesom, na katerem je viselo za mladino mnogo daril, in s tombolo z lepimi dobitki, okusno pa je tudi okrasil prostore z železniškimi emblemi. Koj pri uhodu svetile so gostom nasproti signalne svetilke, pri stopnicah pa je kazal signal ogibališča »prosto pot«. V dvorani bili ste lepi podobi sv. Očeta in Nj. Veličanstva cesarja. Vojaška godba svirala je vesele komade, vmes pa je popevalo slov. delavsko pevsko društvo »Zvon«, katero napreduje čedalje lepše. Tudi postrežba bila je vseskozi dobra. Veliko navdušenje zavladalo je, ko je dr. Krek v duhovitem, humorja polnem govoru pozdravil železničarje in njih prijatelje. Na ta večer sme biti ponosno mlado krščansko socijalno železničarsko društvo. Prvi korak v javnost posrečil se mu je izredno dobro. Krog teh pogumnih mož, kateri so naredili prosto pot krščanski ideji, in so jih že smatrali soc. demokratje kot svojo najzvestejšo gardo, kot najzanesljivejše prispevalce svojim agitacijskim zakladom, razširja se od dne do dne. Tudi ta prevažni stan pokazal je prosto pot iz svoje srede soeijalni demokraciji, ki ga je do sedaj razdvajala in razjedala in mu zapirala pot do zboljšanja razmer. Ideji krščanske pravičnosti in poštenosti pa je v svoje vrste odprl prosto pot. Mlademu društvu in njenemu marljivemu odboru želimo, da vstraja brez strahu na tej edino pravi poti. (Iz Komende,) 8. januvarija. Kakor drugod, tako smo tudi mi spomin bisernega jubileja Njih Svetosti po svojih močeh slovesno praznovali. V predvečer in na dan novega leta je med slovesnim zvonenjem grom topičev naznanjal faranom izvanredno slavnost. — Sv. Treh Kraijev dan po popoludanski službi božji pa smo so zbrali v prostorih tukajšnje ljudske šole, da uresničimo že dolgo gojeno željo, ustanovitev kmetijske podružnice. K shodu se je sešlo precejšnje število tukajšnjih kmetovalcev. Ker nam ni bilo dano, da bi nas bil kdo od glavne družbe s svojim prihodom razveselil, prevzel je iz prijaznosti naš gospod kapelan Frančišek Fik nalogo, da je navzočim v poljudnem govoru razjasnil važnost napredka o kmetijstvu ter posebej še korist kmetijske družbe in njenih podružnic. Da so besede te padle na rodovitna tla, je dokaz to, da se je takoj nad trideset članov vpisalo ter dotične doneske vplačalo. Upanje pa je, da še mnogi drugi spoznajo koristi te družbe ter kmalu pomnožijo število naše podružnice, katera naj v korist kmetijstva prav krepko vspeva — kar daj Bog! (V frančiškanski župniji v Ljubljani) so bili v preteklem letu rojeni 404, med njimi 31 nezakonskih in 15 mrtvorojenih, in sicer v mestu 182, na Viču 120 in v Spodnji Šiški 102. — Umrlo jih je 231, od teh v mestu 107, na Viču 73, v Sp. Šiški 51. — Porok je bilo 158. (V šentjernejski fari na Dolenjskem) je bilo preteklo leto rojenih 198 otrok, med temi trikrat dvojčki, umrlo le 66 oseb. Oklicanih je bilo 57 parov, poročenih pa 40. (Kovanje denarja.) Do konca oktobra 1897 so v naši državi nakovali denarja nove kronske veljave za 562-6 milijonov gld., od te svote 448-3 milijonov v zlatu. (Umrlj je dne 31. decembra m. 1. gosp. Ivan Balon, deželni komisar štajerski za vinarstvo. Pred prazniki je bil zbolel na umu, da so ga morali prepeljati v Feldhof. Storil je mnogo za po- vzdigo vinarstva, posebno v brežiškem okraju. -Pri Sv. Križu na Slatini je dne 5. t m. umrl ta-mošnji nadžupnik, veloč. gosp. A. Frohlich. — V Gradcu je umrl minorit č g. Dom. Grobelnik. N. v m. p.! (Okrožno sodile v Mariborui je bilo dne 1.1, m. slovesno otvorjeno. Predsednik gospod Greia-dorler je naglašal v svojem govoru, da se v politiko ne bode mešal. Slavnosti so se udeležili vsi uradniki, okrajni glavar, mnogi župani in več meščanov. (Ormoški Nemci) zahtevajo nemške pridige, akoravno dobro znajo slovenski, kedar prejemajo od kmetov slovenski denar. (Iz celovške škofije). Proštom v Doberlivasi je od cesarja imenovan preč. g. Luka V a v t i-žar, župnik na Ziljski Bistrici. Iskreno čestitamo zaslužnemu rodoljubu! — Na župnijo Ingolstal je prezentovan tamošnji provizor č. g. Jan. II ro-dek. — Č. g. provizor P. Matevžič je premeščen iz Silberberga v Poling. (S Klanjca na Hrvatskem.) Tudi pri nas v tužni Hrvatski smo slovesno obhajali demantno mašo slavno vladajočega papeža Leona XIII. Na predvečer so bili zvonik, cerkev in samostan čarobno razsvetljeni. Streljanje in ubrano zvonenje je naznanjevalo dobremu narodu prelepo slovesnost. Dne 1. januvarija je bila slovesna sv. maša, h kateri bo se zbrale vso tukajšnje oblasti in silna množica vernega ljudstva. Pred sveto mašo je bil slovesen govor o dostojanstvu in vzornem življenju in delovanju avečara Leona XIII. Po sv. maši je bil »Te Deum«. S papeževo himno je bila slovesnost končana. Veliko Ijudij sc je pobožno spo-vedalo in darovalo sveto obhajilo za sv. očeta. Posebno so to storili udje tretjega reda. Bog nam poživi slavnega Leona XIII. do skrajno mejo človeškega življenja. (Liberalni svetniki.) Zadnji teden govoril je na Dunaju poslanec dunajske trgovinske zbornice Ivinck in mej drugim tudi pretresljivo povedal, da so takrat, ko je policija prišla v državni zbor, njemu in pa baronu S\veglju solzo v oči prišle. To je moralo biti ginljivo videti! Le škoda, da je bilo menda le prav malo deležnih tega srce in obisti pretresujočega prizora, ker do sedaj o tem znamenitem dogodku še ni bilo ničesar čuti, moral je Kinck to še le sam svetu povedati. Kako se najedenkrat ta liberalna gospoda za svobodo ogreva, ko so vendar o svojem času nekateri od-kritosrčneji liberalci, kakor sta Kinck in Švegelj očitno izjavili, da bi bili ravno taka in še hujša sredstva rabili, ko bi bili člani desnice v obstruk-ciji in bi bili tako stvari uganjali, kakoršne so zjedinjeni liberalci, nacijonalci in soeijalni demokratje. . (Reklama za Wolfa.) Nemški nacijonalci pač že ne vedo, kako bi delali reklamo za Wolfa in še za nekatere Wotane. Sedaj so si zopet izmislili, da hočejo Čehi Wolfa v jednem trenutku ubiti, ko bi prestopil prag češkega deželnega zbora. Trdili so, da je to sam dr. Gregr namestniku češkega maršala dr. Lippertu rekel. Seveda je dr. Gregr takoj vso stvar demontiral in izjavil, da on tega niti zares in tudi v šali nikoli izustil ni, kar je tudi dr. Lippert priznal. Vkljub temu so pa osnovali češki obstrukcijonisti cel odbor, ki naj skrbi za varnost Wolfovo. Prazen strah ! Čehi in Slovani ljudi, kakor Wolf, Schonerer et consortes ignorirajo, ker druzega ne zaslužijo in ti reveži mislijo in si domišljujejo, da se jih boje in da se jih morejo le s pobijanjem znebiti! (Skof Angonlemski o Leonu XIII.) Nedavno je bil francoski škof iz Angouleme pri papežu Leonu XIII. ter je o tem obisku izdal pastirski list, v katerem mej drugim piše : Drugič sem bil sedaj na potu poklonit se Petru, živečemu sedaj v Leonu XIII. Še vedno stojim pod vtisom, ki se polasti vsakogar, kateri se približa namestniku božjemu na svetu. Ta veliki in častiti starček je za-me podoba večno-mlade cerkve. Našel sem ga mlajšega, nego pred štirimi leti in nisem si mogel kaj, da bi mu tega ne bil omenil. Zdi se, da leta sicer tako razjedajoča gredo mimo njega, ne da bi se ga dotaknila, in vendar bo štel on v prihodnjem mesecu marcu 88 let. Vidi se mi celo da starajoč se izgublja znamenja starosti. Njegov lep obraz zdi se nekako prozoren ; njegov pogled je vedno poln ognja, ob enem pa mil in dobro-hoteč; njegovo vedenje je živahno, nekako nervozno, glas njegov je krepak, poln in ljubezniv. So vedno mu jo jednako jasen njegov duh, vzlasti vzbuja občudovanje njegov spomin. O njegovi ži_ vahni domišljiji niti no govorim, to kaže poezija, s katero se šo vodno peča. Dejal mi je, da po noči ne spi več nego dve tri ure ter da nadome-stujoč spanje, ki tako urno beži pred njim, sklada pesmi. Poezija, to je njegov počitek. Predno sem se ločil od njega, naštel mi je imena mnogih, katero blagoslavlja in ni izpustil nobenega, ki sem mu ga v ta namen priporočil. Dejal nam je. Blagoslavljam vašo namestnike, vaš kapitelj, vso duhovščino, vaša semenišča bogoslovna in deška, vaše versko družbe, šole, vaše vernike, z besedo vse. — Povejte jim, ko so vrnete, da je moja ljubezen do Francoske nevenljiva. Ljubim jo, ker ima Bog ž njo velike namene. Pri vsem, kar o njej govorim in zanjo delam, imam jedini namen: Videti jo veliko in krščansko na onem mestu, katero jej na svetu določa njena preteklost in njena starodavna slava. Toda treba je, da se vrne k Bogu in dejanjskemu krščanstvu ter da spol-nujo zapovedi božje in cerkvene. Ne vem, ako vas šo kedaj vidim; toda kadar slišite da sem umrl, molite za me in recite: On jo Francosko ljubil neizmerno. Društva. (Prostovoljno gasilno društvo v Se nt Vidu nad Ljubljano) priredilo je dne 9. januvarija t. 1. lepo veselico. Udeležba je bila tako velika, da jo bila prostorna društvena dvorana prenapolnjena. Prizori živih podob, s ko-jiini se je predstavila prisega gasilcev s 6 ženskimi in 7 moškimi osebami, so nas s svojo lepoto presenetili. — Petje jo vodil «g. nadučitelj Janko Zirovnik, že njegovo renomirano ime jamči, da se je zelo ubrano in čvrsto pelo, za kar je pevski zbor žel veliko pohvalo. Igra »Eno uro doht ir« je izborno izpadla, ipralci so svojo vloge zelo gladko, dobro in točno izvršili. Posebno pohvalno so nastopili gg. Pavel Kane, Fr. Gregorin, ter gospice Apol. Rastohar. Marija Reš in Julija Jovan, le želeti je, da s tako spretnostjo večkrat nastopijo. Deklamovalka g. Alojzija Sever jo tudi sanje lepo povedala. Prosta zabava je veliko veselja in smehu ter splošno zadovoljnost prinesla. Gasilno društvo je pa zadovoljno z lepim vspe-hom in dohodkom, kojega je veselica nad 100 gl. donesla. Blagim in radodarnim dobrotnikom kot podpornikom našega gasilnega društva pa hvaležno zakličom: Bog Vam povrni! ter prosim za nadaljno naklonjenost. Igralcem pa zakličem brat ski »Na pomoč!« Belec. (Društvo »Pravni k«), edino slovensko pravniško društvo, steklo si je v 91etni dobi svojega obstanka brezdvojbenih zaslug na pravniškem polju in to osobito z vzdržavanjem lastnega glasila »Slovenskega Pravnika«, edinega slovenskega pravniškega lista. Ne da bi se udeleževal težavnega boja, ki ga bijemo Slovenci za pravice svojega jezik a v uradu, ima »Slovenski Pravnik« namen s tem, da podaja društvenikom in čita-teljem pravniško tvarino v slovenskem jeziku, le-temu gladiti pot v urade in služi tako jedni glavnih potreb in zahtev, ki jih imamo Slovenci, da si ohranimo svojo narodno individualiteto. Po nemilih razmerah preminil je bil »Slovenski Pravnik« že dvakrat, ko mu je potem v tretjič pretila jednaka usoda, osnovalo se je ravno društvo »Pravnik« s poglavitnim namenom, da dobi list trdno oporo in se mu ne bode več bati za obstanek. Zal Bog, da se nade ustanoviteljev društva niso^ izpolnile in da je med slovenskimi pravniki opešalo zanimanje za društvo in za list. Društveni odbor si šteje v dolžnost opozarjati slovenske pravnike na nevarnost, ki preti društvu in njegovemu glasilu. Število društvenikov se krči in sodelovanje pri listu je do cela prenehalo. Odbor ne prezira, da živimo pravniki v težavnem času, da imamo poleg dela, ki ga vsakemu nalaga poklic, študirati obširne novo zakone, ki imajo ravnokar stopiti v veljavo. A ta ozir ne bi mogel opravičiti, da bi se izdavanje lista zopet ustavilo in temmanj more opravičiti prikazen, da se druš-tveniki društvu izneverjajo. Slovenski pravniki, kateri zavzemajo tako odlično mesto v javnem življenju, naj pomislijo, da ne zadostuje zahtevati narodu pravic in jadikovati, če se mu ne vršijo, ampak so dolžni tudi skrbeti za sredstva, katera pospešujejo dosego narodnih pravic. Posebno pa bi bil obžalovati propad društva in njegovega glasila v tem trenotku, ko nastopamo novo pravniško dobo, katera nam rodi toliko novih prikazni na juridičnem polju in v sodni praksi, da bi morali, komaj opustivši stari list, skrbeti, da osnujemo novega.Z ozirom na vse to se obrača društveni odbor z nujno prošnjo do slovenskih pravnikov, da oni kateri so že člani društva mu zvesti ostanejo, in oni. ki šo niso, mu pristopijo. Društveni odbor spoznava za dobro imenovati društvene poverjenike za kraje, v katerih se nahaja večje število pravnikov. Le-ti bi bili Trst, Gorica, Tolmin, Sežana, Postojina, Novo Mesto, Kranj, Kamnik, Celje, Maribor, Ptuj, Celovec - če bi so želelo, nastavijo so poverjeniki pa tudi Se v drugih. Prijatelji društva se prosijo, da izberejo n svoje srede poverjenike ter jih društvu naznanijo. — Društveni odbor pa tudi nujno prosi, da se oživi sodelovanje pri listu, da ne zastane njegovo izda-i a n i e. Nagrada za izvirno spise je 20 gld. za polo, za prestave 10 gld. Članarina znaša za iz-venljubljanske društvenike 5 gld za pravnike, ki še niso stalno nastavljeni, samo 2 gld. Glani dobivajo list brez daljnih stroškov. Za nečlane znaša naročnina lista 4 gld. na leto. Pridodaja se pod imenik dosedanjih članov in naročnikov. — Uva-ievaje položaj, v katerem se nahaja naše društvo in njegovo glasilo, se nadeja društvom odbor, da ta poziv ne bodo brezvspešen. - Ljubljana, v decembru 1897. — Dr. Ferjančič, predsednik. -Dr. M. Pire, tajnik. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 10. jan. Nemški listi naznanjajo, da so sicer nemški deželni poslanci na Češkem stopili v deželni zbor, vendar pa imajo že vse pripravljeno za izstop, ako ne najdejo pri vladi in pri večini one obzirnosti, katero so dolžni zahtevati. Praga, 10. januvarija. Sinoči in danes zjutraj so prilepljali po Pragi lepake, s katerimi vlada naznanja, da je odlok glede uvedbe naglega soda razveljavljen z današnjim dnem od šeste ure zjutraj. Vendar pa je celi dan videti vojaške oddelke po mestnih ulicah. Litomerioe. 10. jan. K napovedanemu posvetovanju se je zbralo včeraj 62 nemških čeških državnih in deželnih poslancev »er zaupnikov. Sklenilo se je soglasno, da se nem. poslanci vdeleže deželno-zborskih sej. Praga. 10. januvarija. Prve seje deželnega zbora so se danes udeležili zastopniki vseh strank. Tudi Wolf je prišel brez ovire v zbornico. Deželni maršal knez Lobkovic je pozdravil poslance ter dejal, da jih ne more lepše vspodbuditi za složno delo. kakor ako se spominja vladarja, ki dela po geslu z združenimi močmi in želi, da se tudi narodi drze tega gesla. — Poslanec grof Buquoi izroči predlog, naj se sestavi komisija 24 članov, katera ima preiskovati, na kateri podlagi naj se osnuje načrt zakona, po katerem se vravna jezikovno vprašanje v deželi. — Nemški poslanci so vložili predlog glede odprave jezikovnih naredb in za napravo jezikovnih kurij z veto-pravico. — Klub čeških poslancev izda jutri oklic na češki narod, v katerem pojasni položaj, razloži in opraviči svoje postopanje v teh razmerah. Celovec, 10. januvarija. Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor je izvolila trgovinska in obrtna zbornica dosedanjega poslanca Hinterhuberja z 18 od 24 oddanih glasov. Hinterhuber pripada nemško - nacijonalni stranki. Trst, 10. jan. Pri tukajšnjem magistratu se je do včeraj zglasilo 40 oseb, katere je popadel stekel pes. Dotične osebe in druge, ki se še zglase, odposlala bodo občina na lastne stroške na Dunaj. Gradeo, 10. januvarija. Zaradi razža-Ijivega pisma vseučiliščnikov na fml. Succo-vatyja je ministerstvo ukazalo strogo preiskavo ter zahtevalo od profesorjev, da so se opravičili pri Succovatyju. Lino, 10. januvarija. Ko je danes vstopil posl. dr. Ebenhoch v deželno zbornico, začuli so se z galerije Pfui-klici; posl. Ebenhoch se je obrnil proti galeriji rekoč: Ako gospodje menijo, da se jaz kaj bojim, se jako motijo. Nemško-nacijonalnim srboritnikom se ne damo strahovati. — Nemški nacijonalni poslanci so vložili v deželnem zboru predlog, da se prekličejo jezikovne naredbe. Budimpešta. 10. januvarija. Poslanska zbornica je vsprejela nagodbeni provizorij tudi v tretjem branju ter pričela razpravo o pravnih razmerah poljedelskih delavcev. Kotor, 10. januvarija. Prebivalci več albaneških vasij so iz grško-razkolne prestopili v katoliško cerkev. Eksekutivne dražbe. Jožefe A n ž u r zemljišče v Radohovivasi (750 gld.) dnž 13. jan. in 10. fobr. v Zatičini, Marije Stane ar zemljišče t Ustju (3006 gld.) dne 14. jan. in 14. febr. v Vipavi. Antona Oblaka iz Prelesja zemljišča (2788 gld- 60 kr.), terjatev 840 gld.), dn<5 13. jan. in 11. febr. v Skofji Loki. Mihaela Š a j n a iz Celj neprem. posestvo (2335 gld.) terjatev 32 gld., dnč 14. jan. in 14. febr. v Ilir. Bistrici. Janeza J a k o p i C a s Hriba posestvo (3440 gld.) s pri-tiklinami (95 gld.) dnš 14. jan. in 15. febr. v Vel. LaSičah. Antona C, a r a neprem. posestTO t Idriji (1440 gld.), terjate* 73 gld. 68 kr., dne 15. jan. in 19. febr. v Idriji. Josipa B a 11 i s a z Vrhnike nepremakljivo posestvo (10.360 gld.), terjatev 875 gld., do0 12 _ Golob..... IV 10 _ Seno, 100 kgr. . . 1 78 90 Slama, 100 „ . . 1 78 _ 70 Drva trda, 4 kub.m. 6 9.i 64 „ mehka, 4 „ „ t 5 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. 740 1 I 2-8 , 740.4 | 6 7 Srednja temperatura sobote 4-5°, za 7 2° nad, normalom. Srednja temperatura nedelje 4-0°, za 6 7n nad normalom. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. HERBABNY -Je v podfosfornasto-kisli apuex*o*želej&iu Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja sle*, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi. pospešuje prebadanje in redil-nost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejaaje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno uri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kost'J. ?25 20-2 Cena steklenlol Je 1 gld. 25 kr., po poLti 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklemc ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime „Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 2 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmlicrzigkeit" VII. 1, Kalserstrassa 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. .scrfu&SJA-«*;. Mestna hranilnica v Rranji plačuje vlagateljem tudi po novem letu MF" 4° o obresti od njihovih vlog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega. 3 2 2 Srečke za princ Evgenov spomenik, g »luni ••fcitek 75.000 kron, 883 1 Srečke št A« kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica t Ljnbljani. D u n a 1 s k a l> o r a. Dne 10. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru.....\n. " r- " Avstrijska zlata renta 4«/„ ...... „ » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . 102 „ 8o „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . . • • • • » ^ " Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 70 n Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . a« „ — „ Kreditne delnice, 160 gld.......ion " - " London ............., * ' ,• ko " aon " Nemški drž. bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............" " " 20 frankov (napoleondor)......i- " Tr Italijanski bankovci................i " fta " C. kr. cekini - ...... 0 " DJ Dn6 8. januvarija. 4°/ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5°/ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kro Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . . . . • Dunavske vravnavne srečke 5 /o ■ • • Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Posojilo goriškega mesta..... 4"/, kranjsko deželno posojilo . . . • Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4 Prijoritetne obveznice državne železnice . „ južne železnice 3°/0 južne železnice 5°/„ 160 gld. — kr. 161 „ — n 1&8 „ 50 n n 99 „ 45 n 140 „ — „ 128 „ — rt 109 „ — n 112 „ 50 n 98 n 50 « 7« 98 „ 50 n 224 „ 50 n 183 „ 65 n 126 „ 50 n °/o 99 „ 50 »j Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld RudolfoTe srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. , . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba »vstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 197 gld. 25 kr. 165 . - „ ^ 1. januvarijem M MERCUR XXXVI. leto. 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje 1 oznanilo Srebala tu in inozemskih loterijskih srečk, B a iVVtCllllCIlO izka2 vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Brezplačni privržek znnmek vseh izžrebanih srečk Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vsebi c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji , Merour", Dunaj, I., Wollz«lle 10. 1. 19 O 50 n . 25 n 50 n . 77 n — n 79 20 n 57 n — t» . 22 fl — n . 162 n 50 n r. 3445 n — » . 428 n — r» . 81 n 25 . 109 r» — „ . 143 n 85 n . 168 n — n . 127 n 25 n 1 ki obsega zapri vseh c. in kr. 2 gld. 60 celoletna naročnina.