&t. 148. Y Gorici, v četrtek dne 29, decembra 1910. TafeaJ ML Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ 1' s. /8 SJ • • ** *» Poaamičnalfevilke stajico 10 vire-. V Gorici se prodaja nS6*5att"v" vseh tobakarnah. „S0(>AK ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščaaskeor in dvakrat v letu nVetiii redie-leznic, parnikov in poštnih zvez. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vae za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v 1. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Stati in Laki it Aflriji. (Konec.) Tržaški državni poslanec dr. Pitaeeo je pripovedoval dopisniku -Stampe« še :o-le: Vojaška roka. A arzenalu v Pitju na primer so nadomestili vse laške delavce polagoma : slovanskimi. V višjih službah ni nobenega Laha, četudi je politično iudiierenten. ima prednost pred njim Slovan, čeprav je agitator. V Pulju še se ne more izvršiti nobeno imenovanje kakega sodnega ali poštnega uradnika, ako vojaško poveljstvo ni dalo prej svojega privoljenja. Tipičen slučaj dokazuje absolutno moč vojaške oblasti. Nekega dne je kupil nekdo na javnem trgu par golobov-potnikov. Zadoščalo je to, da je bil aretiran s prodajalcem vred. zaprt v preiskovalnem zaporu dolgo časa ter potem postavljen pred sodnijo. Sodui-ja ga je oprostila ali vojaška oblast je re-kurirala. Tri razprave so bile. trikrat je bil oproščen, ali miniran radi stroškov procesa, Politična represija in »zbirka« admirala Moiitecutcolija. Vsaka manifestacija čisto narodnega značaja se smatra brez drugega za državi sovražna. Uprizarjajo se procesi, kakor v zadnjih letih, ki končajo navadno z oprostitvijo, čeprav preneseni pred poiote drugih mest. kakor (iradec in Celovec. Italijaustvo je neki že samo na sebi pre-grešek. Neki sodnik v Puiju. ki je glasoval za laškega kandidata, je bil odstavljen. Neki dalmatinski uslužbenec je prišel v disciplinarno preiskavo, ker se je drzni! krstiti svojo hčerko na ime Mafalda ter je vodil neko laško godbeno društvo. Neki laški dijak, avstrijski podanik, je skouča! V neznano daljo. Ruski spisal L K O A 11> A A II It K J E V. Preloži! Feriov (»rntii.šnik. (Dalje.) Nikdo ni bil priča Nikolajevega svidenja s staro materjo. Zamišljen i;1 nekako ginjen je prišel od nje. In vsi so si za nekaj časa oddahnili, ko so se za njim zaprla bela vrata njegove sobe. Od tega trenutka naprej ni bil več gost, in odslej je vlada! v hiši oni strah in nemir ... Kot da je udri v hišo silno nevaren človek, da bi si poiskal v njej za vedno svoje mesto; človek, ki je bil tej hiši bolj tuj, kot prvi tujec tam na cesti, in strašnejši, kot ropar, ki se hoče tu skriti. Samo Fenogen tega ni občutil, kajti od samega veselja je še nekoliko pil in sedaj je spal na kuharjevi postelji, oh ranil v spanju polno spoštovanje za svojo cenjeno osebo ter molel desno roko nekoliko proč od sebe ... In v salonu je pripovedovala Nina tiho študentu, kaj se je dogodilo pred sedmimi leti. Takrat je bil Nikolaj z drugimi dijaki radi nekega prestopka izključen iz teimologičnega zavoda, in samo očetove zveze so ga rešile pred grozno kaznijo. Pri nekem burnem razgovoru s sinom ga je razburjeni gospod BurLikov udaril in tisti večer je Nikolaj izginil iz hiše in danes šele se je povrnil. In oba, pripovedovala iti poslušalec, sta stresala z glavo in svoje visokošolske študije v Italiji; zaprosil je na to, naj bi se pripozuala v Avstriji njegova promocija, ali zadoščalo je, da ga je policijska informacija označila za irredentovea, dočiiu se ni nikoli pečal s politiko, da se je zavrnila odločno njegova prošnja, kar mu je odvzelo možnost živeti tu. Vsaka manifestacija socialnega narodnega življenja je podvržena najstrožji kontroli. Zadošča imeti pred očmi jako pogoste zaplembe listov in vedne prepovedi športnih veselic zadnji dve leti, zlasti ako so se jih hoteli udeležiti tudi Lahi iz kraljestva. Poveljnik mornarice admiral Monte-cuccoli. ima spravljeno celo zbirko razglednic, kolekov, tiskovin narodnih laških znakov; oni dan, ko je izšla IVAiuuiuziova Nnve« v Italiji, je že pokazal on eu iztis na svoji mizi. Nočejo vseučilišča v Trstu, ker nočejo itnlijanstva. Iz vseh teh dejstev je jasno r. z vidno, da hočejo iz Primorja iztisniti laški živelj. kakoršnih koli političnih načel naj se drži. Poskusi slavizacije se dogajajo tudi na Furlanskem, kjer voli laško prebivalstvo zastopnike, ki gotovo niso sumljivi vladi. in prav radi tega programa iztisnje-vanja laškega življa niso nikoli hoteli, da bi stalo laško vseučilišče v Trstu. Niso ga hoteli, ker bi reprezentiralo trdnjavo ita-iijanstva od Adriji. Radi tega so smatrali problem vseučilišča bolj kot študij tudi 1 ahi za problem narodne obrambe. Zato so je Slovani vedno pobijali, stavljaje za pogoj, če se je dovoli, istočasno otvoritev slovenskega vseučilišča v Trstu. In radi lega tudi Lahi ne bodo mogli biti nikoli zadovoljni s provizorijem, ki nastani laško vseučilišče na Dunaju ali v kakem drugem mestu, ker bi morda v majhni meri zadovoljeval potrebo študij ali bi morda zavedno odstranil rešitev Trsta. Prepričan sem, da vlada, ki je dovolila razpravo o provizoriju samo radi ¦-/Auv.ii-* politike, je vesela, da je padel; odgovornost zvrača na stranke; ako bi bila hotela dati Lahom, kar je slovesno obljubila, bi bila našla za to že mnoga druga sredstva. Mislim tudi, da zunaj avstrijske države se presoja vprašanje Lahov v Avstriji le z ozironi na vseučilišče, radi tega pa gotovo ne morejo imeti polnega upogleda v delo pokončevanja, za-početega v naših deželah.« i Onorevole Pitaeeo vidi vse črno pred seboj: pogin Lahov ob Adriji in dviganje | Slovanov. Po njegovem mnenju hoče vJa-1 da prav pokončati Lahe v Trstu in sploh v Priinorju ter dvigniti kvišku Slovane. Sami Slovani mu letajo po glavi, kako se I jim dobro godi, kako se jih favorizira, ka-! ko pa se tlači k tlom laški živelj ... Nekaj čudnega je pri naših Lahih to, da se tako Dojijo Slovanov, svojih sodeželanov, in onih iz. krajev, ki gravitirajo v Trst, kakor pravi Pitaeeo. Tak strah pred njimi nobenega strahu pa nimajo pred tistimi, ki so v resnici nevarni Lahom in Slovanom, to je pred Nemci. Ce pride kak nov Slovenec v Trst, je krik in vik pri Lahih, če se priseli par sto Nemcev, se še ne zmenijo ne za to, pa čeprav bi zavzelj važ" nejša mesta. Taki slepoti se ni več Je čuditi, ampak smejati se že mora človek, kako so nespametni ti veliki kulturni ljudje, da se zaganjajo v sodeželane ali v slovenskega priseljenca, dočirn nemškemu tujcu poljubljajo roko ter se mu klanjaj« do tal. Ne bomo se prerekali ne s Pitaeeom ne z drugimi njegove vrste, ker je brezuspešna vsaka pametna beseda pri njih, beležili pa smo njegove besede, ker so jako značilne za Lahe in ker se bomo motali gotovo še na nje sklicevati. ••- Mi, Slovenci, mi gremo naprej. Tu ob Adriji se razvija novo veliko življenje. To naj upoštevajo naši ljudje. Ni treba, da se molčala; in da bi Nino ojunačil in potolažil, je vzel študent njeno roko v svojo in jo nežno božai.. . II. Nikolaj ni bil nikomur na potu. Sam je govoril mak) in druge je poslušal, dasi ne ravno nerad, a vendar z neko ponosno malomarnostjo, kot da že ve v naprej, kaj bodo povedali. V sredi med pripovedovanjem je včasih odšel, in pri tem je imel njegov obraz vedno tak izraz, kot da razmišlja nekaj važnejšega, daljnega, njemu samemu razumljivega. Zaničeval ni nikogar, nikomur ni ničesar očital, kadar pa je prihajal iz knjižnice, kjer je posedal večji del dneva, in blodil raztresen po hiši, zahajal v poselsko sobo, k sestri, k študentu, tedaj je razširjal na vseh svojih potih mraz in v vseh, ki so prišli ž njim v dotiko. je vzbujal občutek, da so storili ravnokar nekaj hudega, celo zločinskega, za kar jih čaka sodba in kazen. Sedaj je bil prav dobro oblečen, a tudi v elegantni obleki ni harmoniral z lazkošno krasoto hiše, ampak je ostal v njej osamljen, kot povsem tuje, da, sovražno bitje... In ko bi bile zamogle vse te dragocenosti, ki so stale raztresene po sobanah, čutiti in govoriti, bi bile gotovo tožile, da umirajo od strahu, če se jim bliža ali če vzame eno izmed njih v roke ter jo opazuje v svoji čudni radovednosti. Pustil ni predmetov nikdar pasti in postavljal jih je vedno lepo na pravo mesto, natančno tako, kot so stali poprej, a bilo je, kot da izgubljajo s tem, da se jih dotika, vso svojo vrednost, in zdelo se je, da stoje predmeti po njegovem dotikanju prazni in brez smotra na svojem mestu: njih duša, delo umetnikove misli, se je takorekoč raztopila v njegovi roki in ostal je samo košček kovine ali gline. Nekoč je prišel Nikolaj k Nini, ko je imela ravno risanje; kopirala je jako dobro in podobno neko podobo, predstavlja-jočo starega berača. »Slikaj le dalje, Nina, ne bom te motil,« je dejal in se vsedel poleg nje na nizki divan. Nina se je boječe nasmejala hi je nekaj časa nadaljevala ter jemala napačne barve v čopič. Potem je odložila paleto in dejala: »Trudna sem. Ali ti ugaja?« »Da, dobro je. Tudi glasovir igraš dobro.« Njegova hladna pohvala je pokvarila Nini vso dobro voljo. Nagnila je glavico, opazovala svoj umotvor, vzdihnila in dejala: »Ubogi berač. Smili se mi. Tebi tudi?« »Da, tudi meni.« »Jaz sem predsednica dveh dobrodelnih društev. Silno mnogo dela!« je rekla urno. »Kaj pa delate tam?« je vprašal Nikolaj malomarno. Nina je pričela vneto pripovedovati o vseh detajlih; potem je govorila naen- šopirijo tujci tu med nami ob morju, ampak domačini naj se pobrigajo, da zasedejo mesta, kjer le mogoče pred tujcem. Sol, praktičnega znanja, praktičnih študij je treba, potem bomo živeli ob Adriji, pa naj Lahi brez pameti počno kar hočejo. Naval proti jugu je vdik. Zabranimo ga s svojimi ljudmi. Naj jemljejo Lahom tujci, nam ni treba, 'da kaj vzamejo. Slovenci moramo posvečati vso večjo pozornost razvijajočim se razmeram ob obali Jadranskega morja, zlasti v Trstu in Tržiču, kamor naj gre naš človek ter se utrdi tam. da ne postane .'.. .ega neprijetnega dne tujec popoln gospodar nad nami. Le na delo, pogum, v 'boj za trdno bodočo pozicijo Slovencev ob Adnji, katero naj po-krepi morda tudi slovenska univerza! »Novi Čas" obsojen. ....... ____ ,*M Majgrši farizeji Kristovcga časa niso mogli biti tako nesramni, kakor so nekateri poročevalci »Novega Časa«. Done se novostrujarski ljudje, ki vidijo črno, kjer drugi niso zapazili nobene nekorektnosti, ljudje, ki »upravljajo iz muhe slona, iz kreposti pregreho, iz grešnih ljudij junake. Krist je take ljudi primerjal pobeljenim grobovom in volkovom v ovčjih oblačii-lih. To so politični roparji, ki šiloma skušajo vzeti čast in ugled svojim političnim nasprotnikom, ki se z njih postopanjem in nasilnostjo ne ujemajo. To so v resnici za-peljivci ljudstva in gorje temu, če jim bode sledilo. Take poročevalce opisuje klerikalna > G o r i c a v št. 69 z dne 30. avgusta 1910 z besedami: »Clankar, besni p r i s m o-d a i n 1 a ž n i k pa tudi ne pozna in noče poznati državnega šolskega zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen, nego ves doti čiri paragraf v zvezi z deželno šolsko postavo. Taki lažr.lki in obrekovalci se postavljajo na čelo v boju zoper liberalno učitelj- krat bolj polagoma, slednjič pa je čisto obmolknila. Nikolaj je molčal in listal po Nininem albumu, kjer so se njeni prijatelji in znanci ovekovečili v prozi in v verzih. »Hotela sem obiskovati ženske kur-ze, a papa mi ne dovoli,« je dejala Nina naenkrat, kot da hoče vzbuditi bratovo pozornost. »Dobra stvar. No — in daije?« »Papa ne dovoli. A dosegla bom vendar, kar nameravam.« Nikolaj je odšel, in prazno in bolestno je bilo v Nininih prsih. Odložila je album in žalostno se je ozrla na pričeto sliko, ki se je zdela zdajci grda, nikomur koristna mazarija. Nezmožna, krotiti svoje impulze, je vzela čopič in naipravila velik, moder križ čez svoj umotvor — kar je stalo ubogega berača polovico glave. Takoj prvi dan, ko ji je Nikolaj stisnil roko, ga je zopet vzljubila, in poljubil je ni niti enkrat. Ko bi jo bil samo enkrat poljubil, bi se bila ojnnačila in odkrila bi mu svoje malo srce, ki je že toliko trpelo in ki ni bilo nikomur .potrebno — v katerem so prepevali zdaj veseli ptički, zdaj črne vrane, kakor je zapisala v svoj dnevnik. Tudi svoj dnevnik bi mu bila pokazala in na vsaki strani tega dnevnika je bilo zapisano, kako nepotrebno se čuti in kako je nesrečna... (Konec prih.) 77 59 7243 23 89 23 stvo! Proč s takimi blaznimi, ki kom-promitujejo stvar predno jo vzamejo v roke. Laž, o b r ek o v an je, nato le ev a-n j e nišo sredstva, s katerimi naj se pobija liberalizem. V to je treba čiste vesti in čiste pameti!« «P r i m o r s k i list« z dne 21. julija 1910. št. 59. je poročal, da se je >na »Mednarodnem Marijinem kongresu« dne 18. julija 1910. naš knezoškoi izjavil, da se spominja iz »skrbečega in potrtega srca nezasiišitih škandalov, ki jih povzro Čuje liberalno učiteljstvo na Goriškem nekaznovano —-------« Na poziv, naj »Novi Cas« pove, kje so nekaznovani škandali, namignil je ta na komeriskega učitelja g. Jas. Štrekelja, m solkanskega nadučitelja g. Fr. Bajta. Pri tem ie še dodal, da bi se bil zadnji izjavil v uradnem poročilu na c. kr. okrajni šolski svet, .da pogosto prejemanje sv. zakramentov dela otroke malomarne, lene in tope za učenje. šolske .oblasto i je so preiskale, kje so škandali in prišle so do sklepa, d a ni n o- ^^ b e n i h š k a n d a 1 o v, in ker jih ni, se jih tudi ne more kaznovati; nastali so pa dru- ^m^ gi škandali med pristaši »Novostrujarjev«, jmm& ki kličejo kakor tromba sodnega S dne, naj Novostrujarji krenejo na drugo pot, ker so zašli daleč preč od Krista. ^—% Preiskava je pokazala, da sta oba ^"JJJJ? imenovana korektno postopala. G. Štre-^^^ je izplačal vojaške godce, izpil samo dve pivi in da je preteklo že čez 10 let, odkaf je zadnjikrat plesal; istina je, da se je pri-f- i _ redite v podružnice družbe sv. C. in M. 1^^^ dne 26. junija 1910. cd začetka do konca CJS korektno vršila. (pk Poglejmo drugi »škandal«. — Du- T*miL. hovščina" v Solkanu je bila vpeljala proti "¦^¦¦^ koncu 1. 1908. v pozni jeseni poleg pred-\^^ pisanega pouka iz veronauka še vsakdanji ft^f% pouk iz tega predmeta kot pripravo na 7**^ prvo obhajilo. Ta samooblastno proti po-^5^ stavnim določbam vpeljani pouk se je vr-PB^ šil v cerkvi zjutraj v času od 6. do 8., mar *jm—4 sikdaj tudi popoludne. Otroci so morali P^^^\ zgodaj vstajati in se muditi v cerkvi. Pri-*^ W hajali so prekasno v šolo, bili so že izmučeni, premrazeni in za učenje ne razpoloženi, aH pa celo niso prišli v šolo. Proti temu, da se je postavil tak pouk v naj-mrzejši letni čas in da so slabo oblečeni otroci ostajali v -mrzli cerkvi do 2 uri časa ter so potem- prihajali izmučeni v šolo, ali tia so radi pouka v cerkvi izostajali od šolskega pouka, pritožil se je šolski voditelj na kompetentno mesto ter v svoji vlogi navedel^ da tako postopanje dela otroke za šoiski pouk lene, malomarne in tope. Novostrujarji so to dejstvo zasuknili ter podtaknili šols-kemu voditelju trditev, da prejemanje zakramentov dela otroke za šolski pouk lene, tope in malomarne; podtaknili so mu to kot nekaznovan škandal, na katerega je knezonadškof opiral svojo izjavo. Prišle so posledice, ki knezonad-škofu niso ugajale in za katere se ima zahvaliti napačnim Informacijam od strani njemu podrejenih poročevalcev. Kaj je s poljubovanjem relikvij sv. Aiozija (reete sv. Blaža) je 'že splošno znana zadeva, o kateri ni treba govoriti. Kje so torej škandali? Dornberžanje bi znali o tem kaj povedati, če se Novostrujarji obrnejo na predsednika Katoliškega izobraževalnega društva v Dornbergu in na predsednika dornberških Orlov! Najhujši napad na čast solkanskega nadučitelja se je izvršil pretečno poletje s člankom »Nekaj nezaslišanega«. — Razžaljeni je bil vložil tožbo proti solkanskemu kaplanu Cirilu Zamar-ju in proti od-govornemu uredniku »Novega Časa«. Zaslišane so bile razne priče. Kaplan C. Za-mar je izjavil, da je zvedel vsebino žalje-nja še le takrat, ko je črtal članek v »Novem Času«, odgovorni urednik je pa izjavil, da ne ve, kako je prišel članek v list. Tožitelju se ni zdelo potrebno, spraviti zadevo pred porotnike; vložili je novo obtožnico proti odgovornemu uredniku radi zanemarjenja njegove službe. C. kr. okrajna sodnija je razsodila, da je tožitelj prekasno vložil drugo obtožnico, češ, da je bil 6 tedenski rok že potekel; in da se druga obtožnica ne more smatrati za nadaljevanje p~ve. Proti tej razsodbi je vložil tožitelj pri ziv na c. kr. okrožno sodnijo. ia je v razpravi 24. dec. 1910. ugodila prizivu \<-.t obsodila odgovornega urednika A. Sinigoja na globo 30 K oziroma na tri dni zapora in na izplačanje tožbenih troškov. Če pri »Novem Času« s tern božičnim darom niso zadovoljni, \.:\ si poiščejo boljših poročevalcev; pišejo naj kaj koristnega in naj pustijo poštene ljudi v miru; poiščejo naj poročevalcev »čiste vesti in čiste pameti«; fanatiki in «blazniki, ki kompromitujejo stvar, predno jo uza-mejo v roke« niso za politično delovanje. Pomnijo naj, da jih taki ljudje še večkrat pripeljejo pred kazenskega sodnika, če se bodo pustili vaditi od poročil «p;olitičnih otročajev«. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz rihenibcrške občine. —- (T a t o v i.) Kakor prošlo leto, ko so zlasti po svinjini segali neznani tatovi in vzmoviči.s; začeli so tudi letošnjo zimo izvrševati svojo obrt. One 25. t. m. med pomočnico vdrli so v farovž kjer so ukradli menda le potico in štruco masla, bili so preplašeni in odpo-deni. Drugi večer popoinoči so se pa .na tihem znašli v hiši Harie Besednjakove v Brjah, kojej so spili več vina in pasaret. odnesli sir in ves tobak iz trafike. Škode nad 70 kron. Lumpacem se do zdaj Še ni prišlo na sled. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. C. in M. K 20 pošilja naš vrli rojak, g. Janko Stibilj-Vukasovič. podpolkovnik v Srbiji. Hvala! Ali imate naročen Slov. Branik? — V vsaki rodoljubni slovenski hiši mora biti ta list, ki je zrcalo narodnega življenja Slovencev. Na leto stane le 3 K ter se naroči pri upravništvu v Ljubljani, Tržaška c. 33. — Istotarn se tudi naročajo »2 i-ravnik b ve narodne pesmi i V. zve zek«. Slavna pevska društva, kakor tudi vse pevce poživljamo, da si te pesmi naročiti blagovolijo. K Ciril - Metodovemu obrambnejmu skladu je pristopila tudi podružnica ?dluž-be v Lokavcu. ;* Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v krčmi g. J. Vovka v Oseku K3.80. Darovali so: Valentin Ušaj, Vi-tovlje 50 v, Ant. Ličen 50 v, Badalič Iv. 50 v, razni K 2.30. Domače vest!. Dr. K. Krama* je slavil v torek svojo petdesetletnico. Dve desetletji že stoji dr. Kramar v ospredju češke politike. Že v mladih letih si je postavil cilj: posvetiti se duševnemu in gmotnemu: napredku češkega naroda. Bil je med prvimi glasniki poz.tivne politike na češkem. Pbzna-mo ga zlasti iz državnega zbora in*dete-gacij, v zadnjem času stoji v ospredju" no-voslovanskega gibanja. Dr, Kramar $ bil vedno odkrit prijatelj naš in podpffatelj naših narodnih zahtev in teženj, na Slovenskem ima osebnih in političnih stikov, kot značajen mož je čislan povsodi. Želimo mu še mnogo let in še mnogo I uspehov! ; Nov odlok za ljudsko šteile.•''— Kakor poroča »Deutschbohmiscbe Korrespon-denz«, je izdalo notranje ministrstvo odlok, v katerem poudarja, da je princlpija-Ina pravica občin, da imenujejo za ljudsko štetje števne komisarje. Odlok izvaja nadalje, da ima okrajno glavarstvo samo tedaj pravico imenovati števne Komisarje če občine po upravičenih pomislekih proti osebi števnega komisarja (vsled preoblo-ženja s posli ali vseld duševne nezmožnosti itd.) ne imenujejo dugega števnega komisarja, ali ne prevzamejo odgovornosti za sposobnost števnega aparata. Nemške občine, tudi one na jezikovnih mejali, so torej popolnoma upravičene, da imenujejo same svoje števne komisarje. — Kar velja za Nemce, mora veljati tudi za Sk . ence. Slovenci, pozor na ljudsko štetje! — Od Lahov plačane slovenske izdajice že letajo po mestu in pregovarjajo naše ljudi, da bi se pri ljudskem štetju izdali . > Lahe. Enega teh tičev, ki je dobil baje veliko svoto denarja, imamo že v rokah in dobi tudi svojo zasluženo plačilo, ker je denar razdajal in pregovarjal ljudi, naj se vpišejo za Lahe in tudi pri drugih Slovencih v to delajo. Pevski zbor »Pevskega in glasbenega društva« in »Slov. Čitalnica« v Gorici priredita dne 31. decembra 1910. ob 8','a uri zvečer v dvorani »Trgovskega -doma« S il v e s t r o v večer. Na vsporedu bo: godba c. kr. peš-polka Št. 47., šaljiv zbor, komična opera, šaljivo srečkanje itd. -Po polnoči ples. Vstopnina za osebo KI. K obilni udeležbi vabita odbora. Vspored tega večera je za Gorico popolnoma nov in srno prepričani, da bo ugajal: do polnoči bo imel vsakdo prilike dovolj, da se iz srca nasmeje — o polnoči v resnem trenutku resna beseda — a komaj te je spomnilo odhajajoče staro in nastopajoče mlado leto na resnost življenja, že te, o lahkomiselnež, izvabi godba na rajanje, na ples!---------- Sanitetnim koncipistom je imenovan sanitetni asistent dr. Alfonz Serjun v Tolminu; ostane na svoj-em sedanjem službenem mestu. Nan^stništvenim kancelistom je imenovan računski podčastnik 87. pešpolka v Pulju Marko K r a n je; prideljen je okrajnemu glavarstvu v Poreču. Oj ta goriška pošta. — Pred prazniki je poslala naša knjigarna zavoj knjig na naslov: Gospa Angela Kocjančič Z al i b r e g p. Dobrovo v Brdih. Zavoj je romal na Gorenjsko v Javor" nik, potem v Podgrad, od tam kdo ve kam še, — in danes nam je bil vrnjen, ves raztrgan in knjige pokvarjene. Na slavni glavni pošti v Gorici torej ne poznajo pošte Dobrovo v Brdih, ki je takorekoč Gorici pred nosom. — Ali ni to škandal, ki bi se moral eksemplarič-uo kaznovati? — Pripominjamo, da je označilo, pošte »Dobrovo v Brdih« uradno določeno; tudi poštni pečat glasi tako. — In vendar morajo trpeti stranke škodo vsled piramidalne nevednosti ljudi, ki hočejo služiti na goriški pošti! Občinske volitve v Sv. Križu na Vipavskem se bodo vršile jutri in pojutrišnjem. Vsa pogajanja za kompromis so padla v vodo; obeta se torej Ij-ut boj. Zopet »iridolinstvo« v klerikalnih vrstah. — Nov škandal! Še vedno se zgraža javnost nad »-friidolinstvom« v Dornbergu pa že ima sodnija v rokah drugega »frido-linskega« junaka iz Malovš na Vipavskem. PfuLTeufel! — Mladina, proč od klerikalcev,-proč od klerikalnih društev! Stariši. pazite.na svoje otroke! Morala v klerikalnih mladinskih organizacijah. — Lepa je ta morala! Večkrat se je že pokazalo, kako je lepa. V Metliki na Kranjskem služi Ana Žugelj, jedna najunetejših Marijinih devic. Ta nesrečna . »devica« je povila novorojenčka ženskega spola, zadrgnila dete z močno gnmilastiko ter mu zavila še vrat z moč- nim suknom, potem je vrgla dete v vodo. Uneto »Marijino hčer«, detomorilko so že zaprli. Vedno lepše je po klerikalnih, društvih! Uspeh našega zrakoplovca Rusjana v Zagrebu. — V ponedeljek pop. je dosegel naš rojak Rusjan jako lep uspeh s svojim vzletom v Zagrebu na vojaškem vež-bališču v Črnomercu. Ob pol 3. uri pop. so izvlekli aeroplan iz hangarja, Rusjan je pregledal aparat, sedel vanj ter posku sil stroj. Vse je bilo v redu. Propeler se je vrtel, 8 mož pa je le s težavo zadrževalo aeroplan. Slednjič je dal znamenje, naj spustijo aparat; aeroplan je zdrčal po vodi in biatu, (bilo je polno blata in luže, ker je prejšnje dni močno deževalo), po kakih 30 m je že zapustil tla ter se dvignil z lahkoto v zrak do višine nad 150 rn. Občinstvo, katerega je bilo nekaj tisoč (če bi bile lepše ceste, bi ga bilo več; tudi so strašili občinstvo gotovo neuspehi pre-jšnjih poskusov d r u g ih aviatikov) se je razveselilo ter živahno ploskalo in mahalo z robci, navduše-ni »živio« klici so doneli proti Rusjanu, ki se je z višave zahvaljeval. Aeroplan je krožil v vseh smereh nad vežbališčem, na levo in desno, poletel proti obronkom Zagrebške gore, proti Vrabcu, vrnil se proti Zagrebu, dvakrat še je preplul okoli vežbališča ter se spustil potem lahno in elegantno na tla. Ko je stopil iz aparata, ga je vse navdušeno pozdravljalo. Poljubljali so ga in mu gratulirali. Velik lovor-vencc s trakom v hrvatskih barvah so mu podarili, dvignili so Rusjana ter ga nosili; do solz je bil gi-njen. Venec je položil okoli propelerja svojega aeropiana....... Uspeh je velik, ker dvignil se je visoko in aparat se je izkazal izborno. Navzočih je bilo nekaj ljudi, ki so videli Bleriota v Budimpešti; rekli so, da je bil Rusjanov polet mirnejši in sigur-nejši ter tudi njegov spust na zemljo lepši od Bieriotovega. •— Kakor znano, je pomagal Rusjanu Hrvat Merčcp, da je prišel do novega aeropiana in motorja. Slo-vensko-hrvatsko bratstvo si je pridobilo v pondeljek prvi veliki aviatični uspeh na jugu. Rusjan bo vzletal v Belemgradu, Bukarešti, Sofiji in Carigradu. Čestitamo rojaku na lepem vspehu. Veliki ples »G.S.M,« se bo vrši! I. svečana 1911. v dvorani Trgovskega doma. Veselični odsek. Prihodnja plesna vaja »G. S. M.« se bo vršila na novega leta dan ( v nedeljo) od 4. do 8. ure zvečer. Jezik v vojski. — Vojno minister* *vo jt izdalo nove odredbe glede jezika v vojski. Višji in nižji častniki bodo morali napraviti izpite iz pojedinih jezikovnih skupin. Izpiti bodo strožji kakor doslej, ker bo treba glede na uvedba dveletne vojaške službe posvečati več pažnje izvežba-nju vojakov. Zato pa se bo zahtevalo od častnikov, da poznajo dobro jezik polka, — pri katerem služijo, da bodo mogli občevati z moštvom. Argentinsko meso. — Parnik »Wyan- dotte«. najet c>j družbe »Austro-Ameri-cana«, ki pelje v Trst meso iz Argentini-jc. dospe v Trst dne 3. aJli 4. jan. 1911. Nemci v Gorici, bi radi izdajali baje svoj list pa nimajo še dosti naročnikov! Policija v Gorici je aretirala dva mlada fantiča, ker sta se klatila okoli brez dela. Eden se piše Ivan Štrukelj ter je doma iz šempaske občine, star 17 let, drugi je pa iz Bat ter se piše Rudolf Fa-bijan, strr 16 let. Brez pretepa med vojaki in »civilisti« seveda niso smeli končati Božični prazniki. Aretirali so bili nekega Jo1; Vo-griča. ker je baje okloiutal nekega, vojaka Julija Marko, ki je ujel tudi nekaj ran. Zgodilo se je to deloma v Tazinovi gostilni pod Kostanjevico, deloma na ulici. Ključavnico s ključi je pozabil nekdo v knjigarni A. Gabrščeka v Gosposki ulici. Naj pride po njo! Imouifejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C. in FT1. bodi Dam sueta dolžnost! blagajnilfcgvoj- <4 pLco&fo..ria^iukovo;. Odseka »Sokolskf^om«';'^; Rlvč. preg' Občni zbor »Telovadnega društva Sokol v Gorici se bo vršil dne 3. januarja 1911. v prostorih -pri »Zlatem Jelenu« ob | 8. uri zvečer; za slučaj nesklepčnosti se • vrši drugi občni zbor Va ure pozneje z ! istim dnevnim redom: 1. Nagovor br. staroste; 2. Poročilo tajnikov«; 3. Poročilo . V i ¦egTe- j dovaleev; 7. Volitev staroste; 8. Volitev i podstaroste; 9. Volitev načelnika?; 10. /,' j odbornikov in 2 namestnikov; 1L Volitev j pregledovaleev račmjov; 12^ Volitev žup- j nih delegatov; 13. Slučajnosti. Bratje! Pridite v čim večjem številu k letnemu obračunu. Na zdar! —- Odbor. Društvo »Sokol« v Črnicah je ustanovilo v pondeljek dne 26. decembra 1910 svoj HI. odsek v Oseku, K odseku je j pristopilo oi krepkih niladeuičev, kateri so bili zelo navdušeni za sokclsko idejo, katero jim je ur. Toplikar iz Črnič na kratko pojasnil. Mogočen »na zdar« pa je zaoril v sobi, ko je brat govornik naglasa!, da smo se danes pridružili armadi, katera šteje s t o t i s o č e bratov, da koder Slo va n ž i v i. i> o v sod »S o-k o 1« brate i rn a. Odsek si misli nabaviti v kratkem novo bradljo. »Na zdar«! »Sokol« v Biljah vabi na Silvestrov večer v soboto ob 8. uri. »Sokol« v Podgori vabi na Silvestrov večer v dvorano žtef. Breganta. Začetek ob 8. uri. Telovadni odsek Gor. Sok. v Koj- skem priredi plesni veuček na Silvestrov večer v dvorani Fr. Mariničeve. Začetek ob b. uri. Politični pregled. Delegacije. — Delegati« so se sešli 28. t. in. v Budimpešti. Predsedoval je baron Sdrvvegel kot starostni predsednik. Predsednikom je izvoljen z 49 glasovi dr. Baernreither. V svojem govoru je povdarjal zlasti dovolitev novih sredstev za vojno mornarico. Podpredsednik je*'^TrGloi,1bmski. Unterkirchner je inter-peliral glede onih 6 vojakov, ki jih je zasul plaz na Tirolskem. Aerenthal je predložil skupni proračun za prve 3 mesece 1911. Izvoljeni so odseki. Prestolonaslednik je sprejel danes avstrijsko in ogrko delegacijo. i veza narodnih društev. Društvo »Nada« v Sovodnjaft bo ime-lo v nedeljo l. jan. 1911. svoj redni letni občni zbor v dvorani g. Kodennaea po maši. Zeli se polne udeležbe. Odbor. Pevsko in izobraževalno društvo »Prešeren« v St. Petru priredi Silvestrov večer v soboto, doc 31. 'decembra 1 ^10 v dvorani g. Josipa ČerrUea. Na vsporedu je: petje, godba. Šaljiva tombola, ples, slovo starega leta, voščilo k novemu letu. Začetek ob M. uri zvečer. Vstopnina prosta. Vabljeni so samo udje in njih povabljene družine. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgovsko-obrtfie in gospodarske vesti. Za sodovičarfe! — Iz mesta: Sodo-vičarska obrt je postala, kakor znano, 10. decembra k o u c c s i j o n i r a n a. Skrajni čas je. da se slovenski izdelovale; so-devode združijo v društvo in konečno prično zastopati svoje koristi. Razen kon-eesijoniranja stopi skoraj gotovo v veljavo zakon, da se bodo morale pokalice iz-de!oVa>tt iz pristnega malinovea. s pripombo, da se v zalogi se nahajajoči izvleček še lahko uporabi. Ljubljanska kreditna banka namerava spomladi pri!;. leta zvišati svojo delniško glavnico od 5 na 7 milijonov kron. Dividcnda za tekoče leto se ceni na 7 r'f =28 kron proti 26 K minulega leta. Opozarjamo ne nsto vrsto valjanik „P$kafef(fj enako ¦iatrnt de la ni m za juho in prikuko. V dobi¦ trnje se te v rumtnih ovojih po V* &9 o mjfinejših kakovostih z napisom in sliko: ,«Štiri rumenjaki" „Ose*ii rumenjakov'.', Razne vesti. Razkritja o padcu zrakoplovca Cha« vez-a — V Trstu je predaval v gledališču Fenice pisatelj grot Savorgnan de Brazza o obvladanji: zraku. Omenil je pri tem, da je bil provzročil padca zrakoplovca Clmveza najbrže — kak atentat. Ko so namreč on in njegovi prijatelji pregledali koj po padcu Chaveza, so zapazili, da je bila ena perutnica pritrjena le z malimi žebljički, tako, da se je mogla prelomiti. Kakor znano, je preletel Chavez prvi Alpe čez Simplon. Moderni Herostrat. — lvcierendar dr. Paul v Draždanih je uloinil v neko trgovino i dragulji in se ustrelil na begu. Storil je to, ker je hotel biti foi ostati slaven. 'Iq večkrat se je izjavil, da bi rad prišel v javnost. Kot dijak se je vedno dvobojeval, samo da bi o njem mogli pisati časopisi. Čudna strast! Čudna usoda. — Nekdanja, znamenita, kraljevska soloplesalka Margareta Heniieberg, z umetniškim imenom Marga Valentini, je umrla za lakoto. Svoj čas je bila znana kot najboljša plesalka, knezi in vladarji so se ji dobrikali, a ona je živela samo svoji umetnosti. Na Monakovskem gledališču je bila prva moč. Ker se ni brigala za svojo bodočnost, ni niti pomislila, da ji na kraljevski operi niso dali penzije. Takrat je imela še nekaj prihrankov. Postala je garderobijerka, potem vratarica, nazadnje je prišla v bolnišnico Tri občine so se pravdale med sabo, ker nobena ni hotela plačevati zanjo bolniških t roško v. In nekdanja znamenita plesalka, zvezda na evropejskih odrih, je umrla te dni lakote na ulici. Pri njej so dobili zavitek starih časopis, izrekov, na katerih je bila pisana kritika njenih javnih nastopov. Samo še spomin na nekdanje slavne dneve ji je mogoče lajšal v starih dneh po bolnišnicah in v zaporu hudo. prehudo sedanjost. Pač kruta usoda. Umorjena igralka. — V svojem elegantnem stanovanju v Lvovu je sin bogatega poljskega trgovca, Kazimir Le\vicki ustrelil igralko na mestnem gledališču Ano Osrinsko, ženo lvovskcga žurnalista S/.endcrcnvieza. Pognal ji je dve krogli v glavo, eno v trebuh. Kazimir Levvieki je bil malopridnež brez posebnega posla i« je živel na stroške svojih starišev. Truplo bogate patricinfe v Pompeju. - Pri izkopavanju stare hiše so dobili staro okamenelo truplo bogate Pompe-janke, katero je zasula na begu goreča lava. Na truplu je bilo vse polno biserov in dragocenosti. Posebno uhani so velike vrednosti. Smradljive bombe v plesni dvorani. -- Pri zadnjem dijaškem plesu v Odesi na Ruskem so vrgli teroristi nekaj smrad-Ijivili bomb na tla. Mnogo dam je omedlelo, med tesni tudi soproga mestnega glavarja. Božična drevesca v Londonu. — V Londonu je bilo sedaj kakih 30.000 božičnih drevesc na prodaj. Nad dve tret- jini teh drevesc je bilo posekanih v. gozdovih na Nemškem. Umorjen duhovnik. —- V nekem hotelu v Parizu so dobili v njegovi sobi nekega duhovnika umorjenega. Mata prej ga je zapustila neka dama, katero so večkrat videvali v družbi duhovnikovi. Zopet nesreča v tirolskih hribih. — Pri trdnjavi Tfesassi-ob itaijanski meji je zalotil zopet snežen plaz vojaško patruljo. Vse vojake z nadporočnikom Hibler-jem na čelu je odnesel plaz v dolino. Ker pa ni bil plaz masiven, se je najprej rešil Hibler. pripeljal kmalu vojaško pomoč na mesto nesreče, kjer so izkopali ostate vojake, od katerih pa ni bil nobeden mrtev. Vse upajo rešiti. Književnost. »Svetovna knjižnica X. zvezek. Pravkar je izšel v »Goriški tiskarni« A. Gabr-šček v Gorici X. zvezek »Svetovne knjiž-nive«: »Kapitan Hatera« ali Angleži na severnem tečaju«. Francoski spisal Jules Verne.— Knjiga je jako zanimive vsebine in posebno pripravna za dijake, ljudske knjižnice in ono občinstvo, ki ne mara brati romanov. Jules Verne-ja spisi so se našemu občinstvu jako priljubili in vsak rad vzame v roke tako knjigo. Cena broširani knjigi je 3 K, s poštnino 3 K 20 v. / nopodošlj uzorci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici le trgovini z gotovimi oblekami = flnfon Krušič/=== krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar uelika množina raznorstnih uzorceu blaga kakovosti iz ausli ijskih in angiežkih touaren najrazličnejših za vsaki i'*\ SCMILLER & O GORICA Via Mutiicipio štev. 15. 1'issilni, razmnoževalni, računski in sfišfcviiliii si roji. moderna pisarniška opraua Uuažanje naraunost iz Amerike. Pisalni polti, naslonjači, omare za spise in omare za knjige. Pisalni stroji „UNDERWOOD" glavno zastopstvo za Gorico in okolico. Potrebščine za pisalne stroje in razmnoževalnike. Šola m pisanje liti Stroj, dovoljena od e. kr. riamesluišLva. Zavod za prepisovanje in razmnoževanje. Delavnica za popravljanje in snaženje pisalnih strojev vseh sistemov. f>ečati In štaii)pilije fz Iedi, j*l{la Itd. Izvesae table iz emajla, medi, brona, kositra itd. -;::-:u- Izposojevalnica pisalnih strojev. Izključno zastopstvo železnih nevlomljivih blagajnic ..ADLERSFL0GEL" in gasilnih aparatov MINIMAX. I Knjigarna A. GabrŠČek I 1 = GORICA = i § Trgouski dom Corso Verdi 24 § § in u Gosposki ulici 7 © ® sprejema naročila na vse tu- ® S in inozemske beletristične, © © modne in znanstvene časopise. © ©©©©©©©©©0©0©©S©@©©©©® BENJ Mali oglasi. NaJmanjSa pristojbina stane 60 »la. kta Je oglas obselnesjtt se'titana sa vsak« oesedo 3 vin. Hajpripravnejle inserlranje ta trgovce in obrtnike. Koliko le manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, kateHh na deželi (in celo v mestu) ninfie ne poinn, ker nikjer ne Inaerlrajo. Skoda nI majhna. Fm Imak, krivec r&LSM"ik* občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in Aista. V zalogi se dobi ra^ne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ransKe lase od K 12 naprej kg.__________ ci-_i, ki igi'» io ruiuouui ...vratno. - Naslov: J. Šuligoj, urar v Gosposki ulici št. 25 — Gorica. Pozor! Nova vrsta švicarskih ur. JAKOB SULIGOJ - CONCA Drilfrfnnct f Na Prodai ie °»'kestri"n z. TI IlOZnOSl i Hndri, ki igra 18 komadov Elvira Kopriva si grofa je vzela, Se ravno ni vinarja dote imela, nje dota edina so bile samo: presrčkane noge in čevlji „0H0!" odlikovana pehanja in sladčičaraa Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni Mil) zvrSttje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance \n poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Up- po Jako zmernih cenah. "*• urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25. Priporoča najnovejše ure švicarskega izdelka in sicer zlate in srebrne in z 14-karatov platirane. Garancija 10 let. — Platirane ure se popolnoma nič ne ločijo od onih. ki so iz pristnega ziata in staneic od K 34 naprej. Za vsako tako uro se daje pismeno jamstvo. V zalogi imam zlate predmete kakor : prstane z briljanti in diamanti, uhane itd. Aim zahtevam odgorarjajoSe trkajsko vino ji- zdravilo za mlade in stare in ne bi smelo manjkati v nobeni hiSi. Čisto, neponarejeno tokajf-ko vin«) ozdravlja posebno želodčne nadloge, pomanjkanje krvi, vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veselje do življenja pri mladih in starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr. pulje-deljsko ministerstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokajec tudi izbor. užitek! — Da se omogoči vsakomur uživati ta hisser med vsemi vini, sm< •iji, kateri razpošiljamo v sse kraje franko zabojnine in franko poštnine i •stavili skrbno dve i .sicer Kolekcija št. 1. ] steklenica 0.5 I petletnega med. - Samorodee (Samorodner) i „ 0.5 1 osemletnega „ „ ,, „ 6.25 I petletnega med. - samoto?a (Ausbruch) | „ 0.25 1 osemletnega „ ,, „ j Kolekcija št. Nafielstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom !$¦ '/«% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. |# T| Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem ztsesku, jih obrestuje po 4V.% %^ *B večje, stalno naložene pa po dogovoru Wk Ijg Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. g* 4^j Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. :ifuim rijske predmete pod lasfno c«i)o. Izreden popust. i Josip Patek j>rva in cdi^i slovenska kleparska delavnica i;i trgovina v Gorici. ulica sv. Iv"ana štev. 10 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kine-Lovflleem za: mehe za žvepianje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. -¦• Novost' ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo ločno in po zmerni ceni. SUKNA in modno bPago za obleke pr/poroča firma Karel Kocian 1T^ v Kumpolcu na Češkem TvorniŠke cene. Tzorci franko. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik clovenskih knjig in n.nzikaiij Knjigarna A. Gabršček Gorica. 4637