Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) L. Ustavno življenje v Avstriji od leta 1867. do sedanjih dni. . 1. Pregled. naznačeni dobi se bori prej raerodajna neraško centralistiška struja, da ohrani svojo nadvlado nad drugimi narodi, ki se potegujejo za svoje v zakonih zajamcene pravice. Doslej še ni končan ta boj, v katerem nadvladuje zdaj ta zdaj ona stranka. V tej dobi je imela naša država tale ministerstva: 1. nMeščansko ministerstvo" s precejšno nemško centralistiško strujo od leta 1867—1870. 2. Ministerstvo Hasnerjevo z odločno nemško centralistiško strujo leta 1870. 3. Ministerstvo Potockijevo z bolj federalistiško smerjo od leta 1870—1871. 4. Ministerstvo Hohenwartovo na federalistiški podlagi od leta 1871—1872. 5. Ustavoverno ministerstvo Auersperg - Lasserjevo na nemško centralistiški podlagi od 1. 1872—1879. 6. Stremavrjevo ministerstvo 1. 1879. je bilo le prehodno ministerstvo. 7. Ministerstvo Taaffejevo, ki je skušalo zadovoljiti nenemške narode, od 1. 1879—1893. 8. Koalicijsko rainisterstvo Windischgratzovo od 1. 1893—1895. • 9. Začasno uradniško ministerstvo Kielmannseggovo 1. 1895. 10. Ministerstvo Badenijevo od 1. 1895. Vsa ministerstva so se trudila, da poravnajo narodnostni prepir v Avstriji in ustanove politično ravnotežje. Najdelj je vladalo Taaffejevo rainisterstvo in sicer 14 let, uradniško ministerstvo pa le nekaj mesecev ter se je umaknilo Badenijevemu ministerstvu. 2. Od ogerske pogodbe do Taaffejevega rainisterstva. (1867—1879). Dne 31. grudna 1867. je dobila naša državna polovica odgovorno ministerstvo. Takozvano meščansko ministerstvo je sestavil knez Carlos Auersperg, kijebil ministerski predsednik. Drugi ministri so bili: Giskra (za notranje reči), Herbst (za pravosodje), Brestel (za denarstvo), Hasner (za nauk in bogočastje), Plener (za trgovino), grof Potocki (za poljedelstvo), grof Taaffe (za deželno brarabo) in Berger (minister brez portfelja).*) Ze nekaj prej so bili imenovani 3 skupni državni ministri: Beust za zunanje reči, Becke kot državni finančni minister, in kot državni vojni minister John, katerega je že čez nekaj tednov nadomestil baron Kuhn. Z novimi razraerarai so bili zadovoljni Neraci in Madjari, nikakor pa ne Slovani. Cehov ni bilo v deželni zbor, katererau so poslali pisraeno izjavo ali ,,deklaracijo", s katero so zahtevali, da se jim pripozna zgodovinsko pravo češkega kraljestva (za Geško, Moravsko in Šlezijo) in k drugim avstrijskim deželam Ogerski slično pogodbo. Cesarjevo lastnoročno pismo z dne 14. listopada leta 1868. na ministra Beusta je določilo za cesarstvo naslov ,,Avstrijskoogerska država". Prej se je zvala država »Avstrijsko cesarstvo". Določil se je tudi ,,mali naslov" za vladarske cesarjeve spise in zlasti za pogodbe z inozemskirai državami, cesarjev predikat »Njegovo velicanstvo cesar in kralj" ali pa ,,Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo". Leta 1868. je cesar potrdil tri raajne zakone z dne 25. vel. travna (maja) in sicer zakonsko pravo, šolski zakon in interkonfesijonalni zakon. Zakonsko pravo je odpravilo dotična konkordatska določila in uvedlo civilni zakon za silo, po katerem smejo politična oblastva ženina in nevesto poročati v slučajih, da zabranjuje duhovščina oklic in poroko. Šolski zakon je poveril državi vodstvo avstrijskega šolstva, duhovskim oblastnijara pa prepustil nadzorstvo veronauka. Za šolstvo so se ustanovili deželni-, okrajni- in krajni šolski sveti. Za šolo godni otroci imajo dolžnost od 6. do 14. leta svoje starosti v šole hoditi. Interkonf esij onalni zakon urejuje opravila duhovnikov in vernikov. Veroizpovedanje sme svobodno voliti vsakdo, ki je dovršil štirinajsto leto. Deželni zbori so se po večjem hudo uprli zoper osnovne državne zakone in konfesijonalne zakone in hoteli strmoglaviti ustavo. Državni zbor je sklenil vojni zakon, Hasnerjev šolski zakon, zakon o porotnih sodnijah in zakon o deželni brambi. Po odstopu kneza Carlosa Auersperga je prevzel ministersko predsedstvo grof Taaffe. Rožnika 1. 1869. pa so izstopili iz ministerstva Taaffe, Potocki in Berger, ker se niso ujemali s polittčnimi nazori drugih ministrov. Ustopili so pa *) BMinistri brez portfelja" niso imenovani za posamezne dele avstrijske uprave, arnpak se le udeležujejo ministerskih posvetovanj in zastopajo koristi dotične stranke ali dežele, za katero so imenovani. v. ministerstvo: Stremayr (za nauk in bogocastje), Banhans (za poljedelstvo) in Wagner (za deželno brambo), Hasner pa je prevzel rainistersko predsedstvo. V tem času so prirejali Slovenci tabore po raznih krajih slovenskih pokrajin. Zbralo se je na tisoče navdušenih Slovencev, ki so zahtevali enakopravnost in zedinjeno Slovenijo, to je združenje vseh slovenskih pokrajin v eno upravno kronovino. Leta 1870. so izstopili iz državnega zbora Poljaki, Slovenci in sploh priraorski poslanci. Ker pa cesar ni razpustil onih deželnih zborov, ki niso hoteli voliti poslancev v državni zbor, odstopilo je ministerstvo. Grof Potocki je sestavil mal. travna 1. 1870. novo ministerstvo in prevzel zraven predsedstva tudi poljedelstvo, grof Taaffe notranje reči in deželno brambo, Tschabuschnigg pravosodje, nauk in bogočastje, Distler finance in Depretis trgovinsko rainisterstvo. Distler je kraalu odstopil in mesto njega je postal rainister baron Holzgethan. Petrino je postal minister za poljedelstvo, in za malo časa je prevzel baron Widmar deželno brambo. Koncem rožnika je postal Stremayr minister za nauk in bogočastje. (Dalje prih.)