Štev. 29.
Radgona, dne 25. oktobra 1919.
ite ust naprej!
Leto I.
Morska Straža
Glasilo obmejnih Slovencev.
Uredništva in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184 — Telefonska štev. 31.
Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 60 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Dan svobode.
28. oktobra 1918.
Obletnica.
Obhajamo prvo obletnico svoje svobode. Pri tem se spominjamo lanskih dnij ob tem času. Vedeli smo vsi, da se
bliža konec vojne in da prihaja naša zmaga. Na zapadu so bežali Nemci pred združeni»?.! amerikanskimi, francoskimi in angleškimi četami, v Italiji je na Piavi Avstrija doživela svoj poraz. Note med Wilsonom in t. zv. osrednjimi državami so se hitro menjavale. Avstrija je vedno bolj popuščala — dne 28. oktobra pa je podpisala premirje in je bila priprav-¡jena ugoditi vsem Wilsonovim zahtevam, t. j. da prizna narodnostne države. Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo ...
Ko se je dopoldne ob 10. raznesla ta vest po državi, so narodni sveti takoj stopili na čelo svojih narodov in so prevzeli vlado. V Pragi se je to zgodilo na slovesni način takoj dne 28. oktobra, pri nas je bila manifestacija en dan pozneje. Nepopisno je bilo veselje na.rodcv, ki so bili po toliko stoletjih svobodni.. Vse to, kar so nam prerokovali naši najboljši možje, kar smo podpisovali v deklaraciji in kar smo pričakovali celo težko vojno — vse to se je izpolnilo, Jugoslavija je stala pred nami, mlada, lepa, svobodna. Prišla je k nam po tolikih letih trpljenja, kakor zaslužen dar božji. In naš složni narod jo je sprejel in ji prisegel, da je nikdar več ne zapusti, da ne izgubi svoje svobode...
To je bilo pred enim letom, in te dni obhajamo prvo obletnico teh dogodkov. Ali smo vsi zvesto izpolnili svojo prisego? Ali smo izpolnili vsi svoje dolžnosti? Ali je danes povsod sreča in radost? Žalibog ne. A ne mislimo, da je temu Jugoslavija kriva, temveč krivi smo mi! Toda v teh dneh pustimo očitke! Mi vsi imamo trdno vero v svojo Jugoslavijo, kar je še slabega, se bo izboljšalo, kar je zamujenega, se bo uredilo. Treba je le, da delamo vsi na to. Ves svet je enoglasen v tem, da je Jugoslavija ena najbogatejših držav, da ima najlepšo lego in da bo imela najkrasnejšo bodočnost. Od nas je odvisno, kaj storimo iz nje in iz sebe. Zato je treba, da zdaj ob prvem letu ponovimo svojo svečano obljubo, da ji bomo zvesto služili, da bo svet spoštoval njo in nas.
Sedaj ob prvi obletnici bi lahko obširno pisali o skušnjah prvega leta. Mi mislimo, da najboljše spoznanje, ki
smo ga bili deležni od onih prvih dnij našega navdušenja, je to, da bomo imeli to, kar si bomo sami ustvarili. Mislili smo: tam imamo prijatelje in tam imamo zaveznike ...
V	resnici pa je delal vsak le zase. To je za nas velik nauk, da se ne zanašamo na tujo pomoči Sami smo morali izbojevati svojo Jugoslavijo — sami jo bomo reševali tudi v naprej. In zato je treba, da zdaj ob obletnici pred vsem mislimo na svojo neodrešeno domovino — na našo Primorsko in Koroško. Mislili smo, da jih nam bodo prisodili drugi — zdaj pa vidimo, da jih moremo reševati sami: Svet pa mora videti, da je naša resna volja, da bodo v Jugoslaviji združene vse naše pokrajine — zato hočemo na dan svobode pred svetom manifestirati z „darom svobode“, da bo svet spoznal, da se zavedamo krivice, ki se nam godi. In to se bo vršilo vsako leto, tako bomo praznovali svoj dan svobode.
V Parizu slavijo vsako leto dan 14. junija, t. j. oni dan, ko je padla bastila (ječa, kjer so zapirali politične zločince). To je bil začetek njih svobode, zato je to največji francoski narodni praznik. Dne 28. oktobra 1918 je padla naša bastila, kajti kaj je bila Avstrija druzega, kakor ena sama velika ječa, bastila političnih preganjancev. Ta naša bastila je padla, to je bil začetek nove svobode.
V	spomin na ta dan praznujmo svoj narodni praznik z delom in darovi za osvobojenje vseh, ki žive še v tujih bastilah. S tem bomo dokazali, da se dobro zavedamo, kaj pomeni narn dan 28. oktobra 1918. Da pa tudi vemo, da v prvem letu niso bile izpolnjene vse naše želje. Kar se tiče notranjih razmer jih bomo še uredili s svojim delom in pridnostjo, proti zunanjim krivicam pa moramo povzdigniti svoj glas. Vemo, da je žalostno marsikatero jugoslovansko srce: zato pa v teh dneh vsi na delo za boljšo bodočnost naše Jugoslavije.
Vso noč oči upiram v prazni mrak, vso noč po prsih tipljem bolečine, kot gora, Korotan, si mi težak,
Gorica, žgeš me ... kdaj mi jutro sine?
©tora Zupančič»
Česar ves narod ne zna, nihče ne zna. Česar ves narod ni zvedel, nihče ni zvedel. Kar iz naroda ni nastalo, sploh ni nastalo.
Miroslav Tyrš.
Ilarod sebi!
Slovenci! Slovenke! Jugoslovani!
Bliža se prva obletnica našega osvobojenja. Dan 28. oktobra bo ostal za vse čase zgodovinski dan našega naroda. Na ta dan je kapitulirala surova nemška sila pred sijajno zmago resnice in pravice, svet nasilja je propadel pod osvobodilnimi pestmi kulturnega sveta* Med drugimi zatiranimi in zaničevanimi narodi je posegel tudi naš narod ta ddn po najvišjem cilju svojega hrepenenja. Od mej do mej je odmevala samo ena velika misel
Svoboda!
Toda po prvih omaniljivih in opojnih dneh se je zamračilo naše nebo na | severu in jugu, dve najlepši slovenski pokrajini solnčna Primorska in gorata Koroška sta prišli v področje tujih držav in do danes še ni odločena njiju usoda. Kako bi mogli praznovati dan svoje svobode drugače, nego na ta način, da ta dan posvetimo delu za naše
„ncodrdene k§fe “
Za to poživljamo vse naše narodno občinstvo, vsa društva, vse kraje, mesta | in vasi, da prirede ta dan v svojem okrožju „Primorski“ ali „Koroški dan“, t. j. da zbirajo v kakoršnikoli obliki prispevke za naše obmejne brate. Naši begunci in njih učeča se mladina potrebujejo podpore, naši Korošci, njihovo dijaštvo itd. potrebujejo pomoči. Treba je podpirati našo akcijo za našo stvar na Primorskem in za koroški plebiscit. Mi vemo, da smo pri tem navezani sami nase, ker naša mlada država v sedanjem položaju ne fhore priskočiti z večjimi svoiami na pomoč. Reševali smo
stfojo zemljo
že cela stoletja, rešili jo bomo tudi v tem zadnjem trenutku. Prisegah smo ne enkrat, da svojih neodrešenih bratov ne borno ; pozabili. Poznamo svoj narod in vemo ; da je resna njegova beseda. Zato poziv-! Ijamo vse, ki hočejo z dejanjem pokazati svojo ljubezen do slovenske zemlje, da j store svojo dolžnost. Med posameznimi i mesti naj nastane prava konkurenca, kdo | bo več nabral. Potrebujemo velike svote.
Častno bo za slovenski narod, če na ta dan položi
milijon
za oropagandne in podporne namene, V današnjih časih smo zmožni da na en dan položimo tak dar domu na oltar. Ali ni svoboda, ki smo jo pred letom prejeli, vredna takega daru? Ali ni takega denarja vredna naša zemlja in naš narod na Koroškem in Primorskem ? Kar damo, damo za se, za svojo bodočnost. Zato položimo ob obletnici svoje svobode tak
„Dar ^svobode“
da bo svet spoznal, da nam nobena žrtev ni prevelika, da bodo z namr svobodni vsi, ki so ene krvi. Kaj je denar v primeri s svobodo ? Ako vsa Italija zbira za D’Annuncija za laško Reko, ali ne bomo pokazali, da znamo tudi mi darovati zato, da rešimo, kar je naše? j Primernejše ne moremo proslaviti dneva 1 svoje svobode. Pripravimo vsi svoj dar ! in ga položimo na ta dan v odrešenje | neosvobojene domovine. Begunci nas kličejo
na pomoč,
!
general Maister kliče iz tužnega Koro- j tana, da ga podpiramo v težkem boju. ! Bolj ne bi mogli pred svetom dokazati svoje narodne in kulturne zavesti, svoje ljubezni do svobode in svoje trdne volje, da hočemo kot kulturen narod s kulturnimi sredstvi reševati svoj dom pred tujim nasiljem, kakor da zberemo ta dan pod naslovom „dar svobode“ veliko svoto, ki bo namenjena našemu delu v neodrešenih krajih. Dvignite srca, vi srečni in svobodni in spomnite se nesrečnih in nesvobodnih!
HOariborsfti osUfeor«
Domovina je ena, nerazdeljiva. Kakor se člani obitelji ne vesele skupne mize, ako je eden od njih daleč, odtrgan od bratske ljubezni, tako tudi vi ne imejte veselja in počitka, dokler je en del ozemlja, na katerem se govori vaš jezik, odtrgan od Naroda.
Giuseppe ššlazzžm 1.1860. italijanskim delavcem.
pažen? In ta dokaz hočemo podati z „darom svobode“, ki ga položimo domu na oltar ob prvi obletnici našega odrešenja. Zato Vas pozivamo, da v vsakem kraju zberete ta dar. Ostalo nas je v Jugoslaviji še nad en milijon, ako da vsak le eno krono v spomin na oni dan, ko nam je prišla Jugoslavija, bomo položili e n milijon za naše narodne namene v neodrešenih pokrajinah. Zbirka se lahko vrši po polah, z javnim nabiranjem, z veselico ali kakorkoli, ako ni mogoče na dan 28. t. m., to je na obletnico razpada Avstrije, se lahko vrši nekoliko poprej ali pozneje.
Naš dom bo tak, kakor si ga bomo sami zgradili. Obhajamo našo obletnico v času, ko je zopet med nas zašel prepir dvignimo srca vsaj me žene in dokažimo, da je za nas važno pred vsem eno vprašanje: rešitev in sreča domovin e.
Pozdrav vsem našim narodnim ženam in dekletom.
Mariborsko slovensko žensko društvo.
Sestre Slovenke!
Jugoslovanke!
Prva obletnica našega odrešenja se je približala. „Mariborski odbor“ je izdal te dni poziv na ves slovenski narod, da proslavimo ta dan z veliko milijonsko zbirko, ki bo namenjena naši n e odrešeni domovini, naši Primorski in naši Koroški.
Vam vsem je znana usoda naših neodrešenih pokrajin in naših nesrečnih bratov. Ob času, ko vživamo mi zlato svobodo, trpe oni pod tujim jarmom. Kako bi mogli praznovati obletnico svoje svobode drugače, kakor v delu za one, ki jih je kruta sila odtrgala od nas. Ne s krvjo, s svojim delom jih bomo osvobodili! In tu je predvsem dolžnost slovenske žene, da izvrši to delo. Zato poživljamo vse narodno zavedno ženstvo vseh strank, po vseh mestih, trgih in vaseh, da združi na ta dan vse svoje sile, da zberemo „dar svobode“, ki bo pred svetom kazal našo narodno zavest ter nam omogočil rešiti naše obmejne brate. Spomnimo se na one čase, ko smo zbirale podpise za deklaracijo, ko je slovenska žena pred vsem svetom dokazala, da se ne boji nikogar v boju za svoje narodne pravice. Delo našega ženstva nam je prineslo svobodno Jugoslavijo. Pod najtežjimi razmerami avstrijskega režima smo glasovale za svojo državo. Ali ne bomo sedaj tem bolj kot svobodne Jugoslovanke dokazale, da se zavedamo, da naš narodni ideja 1 še ni do-
Da združi Italija 118.000 tržaških ¡talijanov, priseljenih na našo zemljo, s svojo celoto, je podjarmila pol milijona Slovencev. Italijani, ki se naj vrnejo k materi Italiji, tvorijo le neznaten del vsega italijanskega naroda; pogoltniti pa morajo pri tem pol milijona Slovencev, to je skoro tretjina vsega slovenskega naroda. Da omogoči Italija gospodarski prospeh na 4000 ha živečim italijanskim priseljencem v Trstu, si je odrezala 760.000 ha naše zemlje — zopet četrtino naše grude.
Vida Primorska,
„jugoslov. žena za narodno svobodo“.
Ras Korotan.
Tik pred svetovno vojno, dne 18. marca 1914 je preteklo 500 let, kar je bil ustoličen pod Kruskirn gradom na lepem Gosposvetskem polju poslednji vojvoda Slovencev. Že davno pred njim je bila lepa in simbolična ceremonija vojvodskega ustoličenja le prazen običaj iz starine, katerega takratna doba ni mogla več razumeti. Dunajski vladarji so se dali zastopati po svojih odposlancih in tako je bil Ferdinand II. (1597} poslednji koroški vojvoda, ki je sam sedel na stari kameni prestol in odgovoril na slovensko vprašanje vojvodskega kmeta: »Ali je pravičen sodnik?» V resnici pa je bil tudi že takrat vojvodski kmet, ta tipični predstavitelj stare slovenske demokracije, v tujih službah in z njim je rabotah tujcem ves slovenski narod od Jadrana gori do Rabe.
Pet sto let in še več — v tujih službah! Pošteno in zvesto je služil vojvodski kmet kot hlapec Jernej in si po pet sto letih zaželel pravice in lastnega kruha. Ali ni bilo dovolj rabotanja; ali ni pokopano dovolj njegove moči tam, kjer so danes naši samo že pozabljeni grobovi ?!
Pet sto letij in še več — nepretrgani boj za korotansko zemljo! Od padca naše neodvisnosti, od zadnjega bleska stare slovenske demokracije — do danes, do našega osvobojer.ja, do našega sodelovanja pri ustvaritvi svetovne demokracije, kako pestra zgodovina! Težko je gledati današnjo koroško in ne poznati zgodovine. Zakaj zgodovina Korotana je »pasijon«, najžalostnejša stran, v zgodovini celega naroda
Nismo pričakovali, da bo treba izza osvo-bojenja iskati pravice še Kororanu in ob obletnici razpada večstoletne sovražnice našega rodu, citati v evangeliju naše svobode tudi koroški »pasijon«. Koroško so »modri in dale-kovidni« diplomati razdelili v dva pasa, da se posluži na pariški način prikrojene narodne »samoodločbe« in glasuje o svoji nadaljni usodi !
A vedeli so dobro, da se je narodni sovražnik trudil dolga stoletja, da ras izpodrine, da zagospoduje nad vso našo zemljo. Zlasti od časa Marije Terezije sem postoja ta načrt boij-inboli trupen, smotren in radikalen. Vse, kar
se je dalo vpreči v ponemčenje slovenskega Korotana, je vpregla država m dežela. Uradniki in žandarji so se posluževali najrazličnejših sredstev in pripomočkov pri svojem podrobnem delu od občine do občine. In kljub temu, da je to peklensko delo pokazalo precej uspeha, so krivotvorili še številke, da bi prepričali sebe in ostali svet, da naroda vojvodskega kmeta ni več v Korotanu. Leta 1870 so našteli na Koroškem 207.886 Nemcev in 119.118 Slovencev, leta 1910 pa 304.315 Nemcev in 82.212 Slovencev. V resnici pa je bilo leta 1913 na. Koroškem 135.315 Slovencev in 25 1.2 1 2 Nemcev, Največ uspeha so dosegli s sistemom utrakvi-stičnih šol, ki so vcepljale koroškim Slovencem zaničevanje lastnega jezika, nezaupanje v lastno narodno življenje in polagoma zastrupljale narodno dušo.
Po razpadu Avstrije so se poslužili tudi še skrajnih sredstev: orožja, ropa in ubijstva, samo da nas iztrebijo čim več in čim prej. Njihovo satanskozlobno prizadevanje pa ni doseglo zabeljenega uspeha. Zgodilo se je, da so jugoslovanske čete zasedle Celovec in da se je mehko slovensko srce razveselilo nad zvončkom od Gospe svete. Vzbudile so se davne tradicije, vojvodski kmet je zopet stal pred prestolom najstarejše demokracije novega, veka in obljubljal, da hoče biti pravičen sodnik . . .
Danes je Gospa sveta zopet na tujih tleh.. Vojvodski krnel, noviteH stare slovenske demokracije, gleda nedaleč od Celovca čez »demarkacijsko črto«, katero so začrtali pariški mogotcu Gleda in ve dobro, da boj za staro pravdo še m končan. V daljavi vidi morje, sinje morje starih dedov, pa gleda zopet na Gospo sveto, in čaka, kedaj se zagore Kresovi, zadnjega boja za sveto domačo grudo, kedaj konča tožni koroški »pasijon«?!
Zbis*ka za „dar svobode“ se pošilja na
99Bar svobode“
centralni odbos* v Ljubljani.
Ljudsko glasovanje v zasedenem delu Dalmacije.
Začetkom januarja t. 1. so se poslale zaupno v vse občine zasedenega dela Dalmacije pole za izjavo glede pripadnosti teh krajev Jugoslaviji. Dne 20. februarja je bilo glasovanje končano in so se pole predložile mirovni konferenci v Parizu. Glasom podatkov list »L’Adriático jugo-slavo« z dne 15. oktobra t 1. je glasovalo 35 občin (trgov, mest), ki štejejo skupaj 310,514 prebivalcev. Od teh se je kljub neznosnemu pritisku okupacijskih oblasti izjavilo za Jugoslavijo 286 674. dočim 12 989 osebam ni bilo mogoče, podati izjave. Za Italijo bi torej glasovalo y vsem zasedenem ozemlju Dalmacije k večjemu le 12946 italijanašev in strahopetcev, ali v odstotkih 3.5%- Glavno mesto Zader ima 35.459 prebivalcev; od teh je glasovalo za Jugoslavijo 27.512. To je italijanstvo toliko slavljenega »italijanskega« mesta Zadra. List dobro pravi: »Številke, zbrane pri plebiscitu v korist kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev govore jasno: v Dalmaciji ni Italijanov!«
Koroška je meja jugoslovanskih dežela. Tukaj je izzval pruski pan-germanizem slovanstvo. Vojvodski kmet je mrtev, ali njegov narod je ostal zvest svoji veliki zgodovinski misiji, braniti to grudo z žilavostjo, ne umakniti se, raje umreti!
Or. 8. Vašnjak,
„Poglavje o stari slovenski demokraciji.“
Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!
SIb». Jana Ev« ICrek«
Dnevne novice.
V pojasnilo, v začetku meseca oktobra je začel »Mariborski odbor« s pripravami za proslavo za »Dan svobode«. Ko pa je izdal svoj oklic, je nastala stavka in tako ni bilo mogoče obvestiti ves narod o tej nameri. »Mar. odbor« je potem obvestil po možnosti vsa društva, ki so takoj začela s pripravami. Ker je bila »Murska Straža« edini list, ki je poleg koroških listov izhajal na našem ozemlju, je sklenil centralni odbor v Ljubljani, da izdamo posebno izdajo, ki naj bo posvečena »daru svobode«. Treba je bilo premagati velike ovire, da smo mogli ob obletnici svoje svobode izpregovoriti v javnosti o pomen tega dneva. 'Upamo, da bo slovenska javnost nas pri tem podpirala. Ker nimamo časopisja, je treba osebne agitacije. Zato prosimo vse, ki jim je na tem, da naša proslava kar najispše uspe, da -oddajo list naprej svojim znancem. Vsak naj se čuti poklicanega, da sodeluje, saj je to naš skupni praznik in dar »neodrešeni domovini« bo naš skupni d^r.
Čehi zbero en milijon za češke šole
na Dunaju. Po mirovni pogodbi bi moralo dunajsko mesto samo skrbeti za češke šole na Dunaju, kajti na Dunaju živi ok. 300 000 Čehov. Dunajski Nemci pa niso hoteli izpolniti zahtev pogodbe, zato so češki otroci na Dunaju stavkali. Da bi pa Čehi pokazali pred svetom svojo resno voljo, da hočejo skrbeti za narodno vzgojo ovojih otrok na Dunaju zbero te dni en milijon samo za češke šole na Dunaju. To bo najboljši protest Dunajčanom. Zbirka je dosegla že nad pol milijona.
Mesto Zagreb proslavi dan svobode s svečano predstavo v gledališču: prvi večer bo •namenjen v spomin Cehom in se ho igrala »Prodana Nevesta«; drugi bo namenjen vstajenju Jugoslavije. Igrala se bo »Smrt majke Jugovičev«. Po vseh mest-.h se bodo vršile zbirke za dalmatinske begunce, za dijaštvo in druge dobrodelne ¡namene.
Proslava „Dneva svobode“ na Češkem.
¡čehoslovaška država je proglasila dan 28. okc. ;za prvi državni praznik, ki se bo slavil vsako leto z veliko slovesnostjo. Po vseh mestih in vaseh se vrše velike priprave, da se letošnja prva obletnica kar najlepše proslavi. Vsi listi prinašajo že članke in spomine na la us te e dogodke. V Pragi bo veliko slavije v gledališču, •drugi dan bodo slavnostna zborovanja. Vlada je razpisala 11. drž posojilo pod naslovom »posojilo za zgradbo republike«. Vsa mesta in organizacije tekmujejo v podpisovanju, da dajo ob obletnici svobode svoji državi čim več sredstev ■za nadaljni razvoj, češki listi se spominjajo ■vseh napak in razočaranj preteklega leta in čim dalje bolj uvidevajo, da jih more rešiti le ona slovanska politika, katere voditelji so bili pred vojno in med vojno V tem smislu se bo vršil tudi državni praznik, ob katerem se bodo slovanska mesta, ki so bila lani na ta dan ^osvobojena, pozdravila.
Kako se bo vršilo nabiranje za „dar
SVObode“. »Dan svobode« pade letos na torek, zato se bo po možnosti vršilo zbiranje že nedeljo pred tem dnem torej 26. t. m. (ker je prih. nedelja vsled vernih duš. Za take stvari manj primeren dan) Nabiralo se bo po nabiralnih polah, ki ga izvrše ženski odbori, oz. po deželi pa naša dekieta. Po mestih se bo pobiralo javno po ulicah. Centralni odbor izda za te dni poseben odznak z napisom: »28. X. 1918. neodrešeni domovini«. Ta odznak se bo prodajal po 2 K in naj ga na »dan Svobode* nosi vsak Slovenec. Poleg tega bodo izšle odkupnice po 10 K. Mislimo, da ne bo nobenega Slovenca, ki bi na ta dan odklonil mali dar 2 K za skupen dar onim, ki še niso svobodni. Zbirka »dar svobode« im a namen, da ublaži usodo in trpljenje naš h beguncev in da podpremo z njo našo akcijo za slov. Korotan. Zato se bo pobiralo povsod, ker je to vsenarodna zbirka in sodelujejo vse stranke. '?sak kraj naj zbira na način, ki bo najbolj uspešen.
Krajevne odbore prosimo, da takoj javijo centralnemu odboru v Ljubljani, koliko odznakov ze,(-. Prodajali se bodo na dan svobode povsod : po lušah, po ulicah, po kolodvorih, po železnicah. Razpošilja jih centralni odbor za »dar svobode«, k>. sprejema tudi denar in prispevke.
Prenos smrtnih ostankov koroškega junaka
Ivana Malgaja se bo vršil dne 24. t. m. iz Koroške v njegov domači kraj St. Jur ob južni železnici. Znano je, da je bil naš Malgaj med prvimi, ki so šli branit Koroške, izdajal je potem v Velikovcu „Jugoslovanski Korotan“ in ko je nastala nemška ofenziva, je do zadnjega branil svoje pozicije. Prenos se izvrši slovesno. Na postajah ob progi ga bo pozdravilo našo občinstvo. Na grobu govori general Maister in drugi zastopniki.
Prispevka za „dar svobode“ sprejemajo vsi slovenski denarni zavodi. Uspeh zbirke po krajih in mestih se razglasi po listih.
Medicincem. Predavanja na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča se prično šele decembra, ko bodo dovršene adaptacije v učnih poslopjih. Medicina, ki še niso dosti v Zagreb, naj ne pridejo pred začetkom predavanj, ki se razglasi v časopisju, ker stanovanj itak ni, a življenje v Zagrebu je zelo drago.
Naše občinstvo prosimo, da gre zbiralkam na	roke.	Vsak	naj	smatra
za svojo dolžnost, da daruje na ta dan vsaj 2 K. Naj se zavedamo, da zahteva to naš ponos. Taka dejanja govore pred svetom, italijanska mesca so zbrala milijone za d’Annunzija, da bi nam vzel našo Reko . . .
V	Ljubljani se bo vršila na predvečer »dneva svobode« slavnostni predstava v gledališču. Drugi dan bo javna zbirka za »dar svobode«.
Zbirka	„dar svobode“	bo	zaključena
šele prih. mesec. Zato lahko posamezni odbori, ki ne bi mogli te dni ničesar prirediti, prirede v prih. dneh.
V	Mariboru se	proslavi	»dan	svobode«
dne 26. t. j. v nedeljo v mest. gledališču s slavnostnim	večerom,	pri katerem sodeluje
orkester in pevski zbor »Glasbene Matice« s posebno predstavo in živimi slikami.
Samo eno vprašanje naj si stavi vsak: kaj bi dal pred enim letom za to, da bi propadla Avstrija in da bi prišla Jugoslavija. Česar nismo mogli.dati pred letom, dajmo letos, da bodo svobodni še drugi poleg nas. Kaj bi dali naši Notranjci, Kraševci, Goričani, Tržačani itd. da so svobodni, kakor mi. Ako bi dal vsak Slovenec vsaj t K, dobimo milijon. Torej na delo vsi!
Pedesetletnica smrti Simona Jenka se
je proslavila v nedeljo v mariborskem mest. gledališču na slovesen način, z govorom in živo sliko,
„Mariborski Vestnik“. V Mariboru je
začel izhajati za čas stavke iitografiran list »Mariborski Vestnik«, ki bo prinašal najnovejše vesti.
Nasvet. Iz vrst železničarjev je izšla misel, da se vse zaseženo tihotapsko blago, ki ga oni v teh dneh zasledijo, konfiscira v prid »daru svobode«. To bo lep dar!
Razgled po svetu.
Reka. »Petit Parisen« javlja dne 16. oktobra iz dobrega vira, da je italijanska vlada pristala na ustanovitev neodvisne reške države, katere pristanišče bi bilo pod kontrolo Zveze narodov. Vendar bo Italija zahtevala, da se meje med reško državo in Istro urede tako, da ne bo Reka obdana s vseh strani z jugoslovanskim državnim ozemljem. Po »Timesu« je izjavil Tittoni v Parizu, da je pripravljen na daljne koncesije v reškem vprašanju, dočim turinska »Gazetta del Popolo« poroča, da je italijanski ministrski svet sklepal o načinu, kako bi se proglasila aknesija vseh okupiranih krajev, torej tudi Reke. — O poteku d’Annunzijeve aventure krožijo različne vesti. Po poročilih iz Bakra je dal utrditi demarkacijsko črto, ker pričakuje jugoslovanskih napadov. Parižka vest z dne 16. oktobra prinaša, da je d’Annunzijevo »zdravje zrahljano« in se bo moral podati v Rim, da konzultira zdravnike. Z tem hoče najti formulo, da se na »spodoben« način umakne iz Reke. Stališče Amerike je neomajano. Tudi Anglija je ponovno izjavila, da si odločno prisvaja ameriško stališče v reškem vprašanju. Nitti piše v nekem pismu na Turattija: »Naš položaj je zelo težek in kompliciran. Dogaja se tisto, česar smo se vedno bali, ker postaja jasno, da dela Anglija sporazumno z Ameriko «
Avstrijska narodna skupščina je brez debate sklenila, da ratificira St. Germainski mir.
Ministrska kriza rešena. Regent Aleksander je v četrtek poveril Davidoviču mandat za sestavo nove vlade. Takoj po avdijenci je šel Davidovič k Protiču in mu sporočil svojo misijo. Protič je odvrnil, da se mora s člani opozicije posvetovati.
LDU Belgrad, 17. oktobra. Danes opoldne je izročil g. Protič designiranemu ministrskemu predsedniku Davidoviču memorandum, v katerem izjavlja, da ne more sodelovati v koncentracijskem kabinetu. Nato je šel g. Davidovič k regentu. Za 16. uro je sklican ministrski svet. Pričakuje se, da bo regent do štirih popoldne pooblastil g. Davidoviča, da sestavi kabinet iz demokratske zajednice in socialnih demokratov in Ma mu bo dal pooblastila za slučaj, ako bi narodno predstavništvo ne dovolilo proračuna. Kriza bo na vsak način danes definitivno rešena. Z tem je je kriza končana.
Car Ferdinand pred sodiščem. Bolgarska zemljedeljska ljudska stranka zahteva izročitev bivšega carja Ferdinanda, ki se nahaja v Nemčiji, novi bolgarski vladi, katera ga postavi pred sodišče.
Avstrijo bodo preosnovali v zvezno državo. Dr. Renner je izjavil, da se bode avstrijska republika, preosnovala v zvezno državo, katero bodo tvorile samoupravne proviacije Dunajsko mesto, Nižje in Gornje Avstrijska, Solnograška,Štajerska, Tirolska, Koroška,zapadna Ogrska.
Dunaj dovoljuje češke šole. Krščanski socijalni klub v dunajskem mestnem svetu je sklenil, da pod izvestnimi pogoji privoljuje v ustanovitev čeških šol na Dunaju.
Nemiri v Siciliji. V Siciliji so se pojavili nemiri med tamošnjim kmečkim prebivalstvom. Kmetje so na več mestih udrli v trgovine in skladišča ter jih oplenili. Pri nekem spopadu z orožništvom je bilo 30 mrtvih in 10 težko-ranjenih. Mesto Riosi so kmečki uporniki zasedli-a jih je vojaštvo kmalu razgnalo. V mestu in okolico vlada ob-sedno stanje.
Kriza V Avstriji. Iz Dunaja poročajo, da bo prihodnje dni sestavljen nov kabinet. Pri novi vladi ne bodo sodelovali socijalisti-levičarji, ker je antanta dala čutiti, da bi bila gospodarska pogajanja zelo otežkočena, če bi se nahajali ti elementi v vladi. Odstopili bodo med drugimi ! dr. Bauer, dr. Schummpeter in dr. Deutsch. j Novi kabinet upa doseči tudi skorajšnjo rešitev zapadnoogrskega vprašanja.
Wilson. Wilsonu se je zdravje znatno izboljšalo, vendar inu zdravniki ne dovolijo zapustiti sobe.
Jugoslovanski delegati so se vrnili v Pariz. Pričakuje se. da država SHS že bližnje dni podpiše bolgarsko in tudi avstrijsko mirovno pogodbo.
Valute : Ameriški dolarji 100 dolarjev 5800—6000 K, Avstrijska krona 100 K 65 — 70 K, Bolgarski levi žig. 100 levov 152 K, carski rublji 100 rubljev 518 K, Angleški funti 1 funt 255 K, Grške drahma 100 drahm 820 K. Napoléon d’or i komad 217 K, Nemška marka 100 mark 291—294 K, Rumunski lei 100 lei 309—312 K, Italijanske lire 100 lir 580 K. (»Obzor« dne 18. okt. 1919.)
Madžarsko vprašanje. Vrhovni zavezniški svet je te dni sklepal o ureditvi zunanjih odno-šajev Madžarske in je zaslišal sira Gcorgesa Clark, ki se je mudil v Budapešti, da prouči tamošnje razmere. Po njegovem mnenju je sklicanje starega madžarskega parlamenta povsem nepotrebno, sestaviti pa se mora nova vlada, pri kateri bodo zastopane vse stranke, med njimi tudi socijalisti in Lovaszijeya skupina. Ta j vlada naj bi razpisala nove volitve. Sedanjega j ministra Fridricha smatrajo za orodje nadvojvode ; Jožefa. Vrhovni zavezniški svet je končno pečal j z pogoji, pod katerimi naj -e odpuste avstre-| ogrski ujetniki iz angleškega ujetništva.
Habsburžani hočejo na madžarski ! prestol. V Budapešti se je odkrilo zadnje dni dalškosežen načrt o restavraciji Habsburžanov j na Ogrskem. Bivši cesar in kralj Karel je dal v I svrho monarhistične propagande ministr pred-! sedniku Friedrichu na razpolago sto milijonov ! kron. Neki Horty je bil že poverjen, da takoj ; po odhodu romunskih čet iz Budapešte zasede I bivši kraljevski grad v Budimu in vsa ministrstva, ‘ ter najvažnejše prometne objekte v mestu, na,
te pa bi proglasil vpostavitev kraljevine z vladarskim r©d©ra Habsburgov. Monarhistična agitacija se je razširila tudi v bivše-ogrske kraje, ki sedaj pripadajo narodnostnim državam, iz Prage poročajo o nemirih v rusinskih Karpatih, ki so jih izzvali tuji agitatorji. Nad pokrajino je bilo proglašeno obsedno stanje stanje in generalu Pelle se je poverilo, da vpostavi red. Tudi na Slovaškem se opaža močno gibanje
Nova Rusija na obzorju. V Rusiji se
je pričela velika ofenziva Denjikinovih proti-boljševiških čet. Poročila o uspehih so različna, večkrat si celo nasprotujejo. Po londonskih in nekaterih stockholmskih vesteh napreduje armada generala Judeniča proti Petrogradu. Rdeča armada se razpada. Pri Voronežu so zajele ©enjikove čete okrog 15.000 boljševikov. P© poročilih »Timesa« se je udala rdeča garda v Turkestanu in je prišlo v protiboljševiške roke čez 33.000 ujetnikov.
Netnci na Baltiku. Zavezniške države so pozvale že 18. junija hemško vlado, da izprazni Baltikurn, kjer še je paševal znani general von der Golte. Ker so se Leti in Lotiši uprli nemškim nasilstvom, je antanta po maršalu Fochu ukazala nemški vladi, naj izprazni Baltikurn tak©j ia brezpogojno. Nemška vlada je odgovorila z not», kjer se na različne načine izgovarja, vendar je pričakovati, da se izpraznitev kmalu izvede, ker je antanta odredila strogo blokado, ki ima us»dne posledice tudi za ostale nemške primorske pokrajine.
Spremembe zakena @ državljanstvu v Avstriji. Ustavni odsek avstrijske narodne skupščine je sprejel zakonsko osnovo glede avstrijskega državljanstva. Po temu zakonu pridobe državljanstvo le oni, ki dokažejo desetletno, prostovoljno, nepretrgano bivanje v eni avstrijski občini. Kakor znano, je po prevratu zadostovalo za pridobitev avstrijskega državljanstva le izjava v državljanstvu, brez ozira na pristojnost.
Volitve V Franciji se bodo vršile med 17. ianuarjem in 3. februarjem 1920. Te dni je
komora sprejela nov volilni red. Med strankami se je začelo živahno gibanje. Za volilni boj se bodo grupirale tri skupine: socijalisti, radikalci in nacijonalni blok, kateremu je duševni oče Clemenceau.
BoljŠeviki naseljujejo Nemce v Rusiji.
Iz Nemčije se preseli 3500 obitelji v Rusijo y Vjatsko gubernijo, kjer jim je boljševiška vlada dala na »azpolago 3600 kv. kilometrov zemlje. Razen tega so prosili ruski boljševiki nemško vlado, da jim pošlje v Rusijo delavce za obnovo gospodarskega življenja Rusije. Boljševiki vabijo tujce za obnovitev ruskega gospodarstva, a ruske poljedeljce so uničevali in trebili. Tako so na pr. samo v Limbirskem ujezdu razpodili 1263 poljedeljcev.
Ujetniki in vojaštvo v Sibiriji. Kakor javlja » Voss. Zeitung«, se nahaja v Sibiriji približno 160 tisoč Nemcev, Avstrijcev, Ogrov in Turkov kot ujetnikov. Antanta ima v Sibiriji še okrog 150 tisoč vojakov. Armada generala Kolčaka šteje 300 tisoč dobro obroženih mož.
Pred enim letom.
Znano je, da smatra Italija svojo »zmago na Piavi« za največjo zmago, kar jih je dosegla kdaj kaka država v svetovni zgodovini. Oni, ki so bolje poučeni, se tej bahariji smejejo, kajti »zmaga na Piavi« je plod bujne italijanske domišljije. Nič ni bilo lažjega kakor zmagati na Piavi, saj je velika večina avstr, armade želela, da bi bili premagani. Dogedki sicer še niso pojasnjeni, ampak enkrat bo tudi tu jasno in takrat se bo pokazalo, da je bila zmaga aa Piavi zmaga bivših avstr. Slovanov, onih zatiranih narodov, ki so z vsemi silami delali, da bi Avstrija razpadla. Največ so k temu pripomogli Čehi in Jugoslovani. Od časa deklara cije je zašel v naše čete pravi narodni duh in od takrat se je začel notranji razpad armade.
Poročila z drugih bojišč so dajala vojakom še več poguma in tako so se celi polki uprli in so izjavili, da ne gredo več na fronto. Vojaki so trumoma prehajali na drugo stran. Nihče ni hotel več braniti stare Avstrije, kajti vsi so želeli konca in — svobode. Odl©či'r.o pa je uplival prevrat, ki je nastal v Avstriji dne 28. oktobra, ko je država kapitulirala. Naši častniki so takrat v Ljubljani zasedli armadno poveljstvo in so od tam javili y svet in na italijansko fronto, da so se angleži izkrcali v Trstu in da gredo proti Ljubljani, Na fronti je nastala panika, obup in zmešnjava. V Ljubljani, v Mariboru in v Gradcu so pričakovali Angleže
__ med tem pa so že drdrali s fronte prvi
automobili s štabnimi oficirji in njih blagom. Milijonska armada je bežala kakor je mogla. To je bil prizor, kakega svet še ni videl. V 14 dneh ni bilo avstr, armade nikjer več. Razbila se je sama v sebi, kakor njena država. Te armade ni bilo treba Italijanom premagati' — razšla se je sama. Dan 28 ©kt. je bil za^ njo smrtni udare-.-. Obe sta napravili dovolj zlo po svetu — zato je ena sama radost obšla svet, ko je oboje propalo. Slovenci smo dovolj pripomogli, da se j.e to zgodilo. Brzojavka, da so angleži fronti za hrbtom — je izhajala iz: Ljubljane in je zbegalo vodstvo armade. Kaj se je potem zgodilo je znano. Iz razpadle Avstrije je vstala pričakovana Jugoslavija. Toda naša d-iela je bila tik za fronto in preko nje se je valila bežeča vojska. Tak© se v tistem, šumu skoraj nismo niti zavedali, kaj se je zgodilo.. Dogodki so se potem tako urno vrstili, da jih še danes komaj pregledamo. Pisala bo o njih zgodovina naše bodočnosti. Zato pa letos prvič s ponosom praznujemo zmago naše svobode.. Dan 28. oktobra bo za vselej važen dan v naši in svetovni zgodovini.
Inserati v „Murski Straži“ imajo velik
uspeh, ker je list zelo razširjen.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke ¥ Mariboru
Delniška glavnica H 15,000.000-—	Centrala V Ljubljani	Rezervni fondi nad S 4,000.000-—
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
k.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s
4°j0
10
čistih
ŠSaje trgovske isi aprowiæacijske kredite == izvršuje vse issaaučsrae transakcije =====

Uiapea
iščem, k enem konju in za lahka domača delaš 1. novembrom 1919, Plača in oskrba dobr.a. Kdo, pove upravništvo »Murske Straže«.
Lokal
za trgovino s steklom in porcelanom, ali pa že vpeljano trgovino želi kupiti, vzame pa tudi vnajem ponudbe na Inko Kosi Ljubljana cerkvena ulica 21/4.
Za
Vinogradnike.
Večje množino »Smarničnega« močno vkoreninjenega trsja ima na prodaj Jernej Pandovnik, posestnik in trgovec z živino v Oblakih, pošta Juršinci pri Ptuju, Oglasi se sprejemajo najkasneje do 1. novembra 1919.
Slsestilpa
blizu župnijske cerkve Sv. Jurija ob Šč. se da s i. januarjem 1920 vnajem. Več pove Ivan Kreft, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Št. 2168.
f
IS
Vlnoigraditikl Haročite amerikanske trte!
Iz javnih trtnih nasadev na Štajerskem bo oddati prihodnjo spomlad 'blizu 100.000 cepljenk, navadnih vrst na različne amerikanske podlage, 40.000 vkoreničnih amerikank navadnih vrst in tudi nekaj križank (hibridov) in večje število amerikanskih ključev.
One trtam so in sicer za tisoč komadov: 1200 K za cepljenske druge izbere; 600 K za korenjake prve izbere, 100 K za korenjake druge izbere; 50 K za ključe :prve izbere. Te cene veljajo le za manjše kmečke posestnike, ki doprinesejo tozadevno potrdilb od pristojne občine Vsem imovinejšim posestnikom in vsem, ki ne zadostijo predpisanim pogojem se bodo zaračunale trte za sto procentov (!00 %i višje.
Na te trte imajo pravico le spodnještajerski posestniki, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji.
Naročila se sprejemajo pri vseh državnih trtnih nasadih, kakor tudi pri podpisanem nadzorništvu do najkasneje 20. novembra t. 1. Po tem roku še bodo trte razdelile sorazmerno med vse naročnike in izdale tozadevne nakaznice.
Tudi je na prodaj več tisoč dveletnih orehovih in kostanjevih dreves, žlahnih vrst, po 2 K komad.
Maribor, dne 15. oktobra 1919.
Državno vinarsko nadzornišfvo v lari&oru.
Brata Mejak

Ptuj.
Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst.
Gamaše. Vse čevljarske potrebščine. ============ Usaikup surovih kož. =============
moške in ženske, fino in zajamčeno pristno ročno delo, krasne amerikanske fazone, najboljše rujevo ali črno teličje usnje in pristni, trpežni podplati, razpošilja po K 270'—; krasne boks čevlje po K 300'— in K 3G0-— par veletrgovina z čevlji
R. Stermecki, Celje št. 303
Slovenija.	Naročite cenik!
Ceneje kakovosti od K ,100'
naprej.
Saspodarsla zadrega
za Prekmurje, SBursfto polje in Slou. gorice r. z. z 0. z.
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh. vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. *
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati) zadrugi imajo pravice samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina ia pisarna: w Guruji Radgoni. Podružnice:	Cankova :s Murska Sobota.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
t isk tiskarne F. SemUtsch v Radgoni.