Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 14. aprila 1959 jžt Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Izločeni in izključeni sodniki Preživeli smo razne režime, o'katerih je sodba sklen jena pred zgodovino im v naših srcih. Videli smo, da je vsak še tako proti ljudski režim vedno našel tlovol j hla.peev in valptov, ki so mu služili ('el orna proti vod ji, deloma pa so celo z veliko naslado preganjali tiste, ki niiso hoteli biti dovolj uslužni. Politični povprečniki so prepričani, da so pri osovraženih režimih na jbol j izpostavljeni pritisku državni uradniki. Državni uradnik je res odvisen. Dobro .se 'spominjamo, kako so najmlajše odstav-1 j ali. 'starejše prestavljali in najstarejše upokojevali. la pritisk je napravil na vse javno mnenje tako slab vtisk, da je vsak režim skušal reševati svoj ugled najipreje s tem, da je začel popravljati to vrste krivice prejšnjega režima. Prav zaradi jega je postajal te vrste pritisk tudi vedno šibke j-S|. Nazadnje so se hrabrejši državni uslužbenci že koliko opogumili, da odkritih in prikritih groženj niso več upoštevali. Naiš centralizem ima na razpolago še drug pritisk, katere,imu so izpostavi jeni. v prvi vrsti pridobitni krogi. Naša davčna zakonodaja je prav posebne vrste. Ko se je neki slovenski podjetnik v Bel gradu pritoževal zaradi previsokih davkov, in. posredoval za primerno znižanje, ga je dotični poročevalec vprašal, koliko časa obstoji njegovo porljetze. Ko mu jo poVedal, 'da obstoji že nad deset let, mu je poročevalec odvrnil, da je že to neizpodlbiten dokaz, da podjetje ni'dajalo pravilnih im natančnih 'davčnih napovedi, ker toliko časa obstoji. Ako bi bilo pravilno vlagalo davčne napovedi. bi bilo vendar moralo že prepasti. Ko se je pri enih iizmed zadnjih volitev mudil v Sloveniji takratni veliki oblastnik — sedaj že padla veličina — so se mm njegovi pripadniki pritoževali nad nekim podjetnikom, da ne mara biti uslužen, kakor bi bilo hvalevredno in potrebno, pa jim je ta oblastnik odgovoril: »Zakaj pa imate davčne predpise? Samote je treba po črki in prav uporabiti, pa ga spravite v nekaj letih na 'koleba ali pa ob premoženje«. Taki zakoni in predpisi so največji steber in največji okra« vsakega centralizma. Kdbr ima centralizem v rokah, ima v rokah tudi tolmačenje, razlaganje in bolj ali manj ostro uporabo predpisov. Pri uporabi civilnega in kazenskega sodstva je precejšnje poroštvo za stvarnost in pravičnost javnost procesa. Pri uporabi nejasnih, včasih dvoumnih davčnih zakonodaj, pa ni podana velika jasnost. Če je kdo preveč udarjen, že zakriči, da ga isliši javnost. Kdor pa dobro opravi, pa zelo nerad govori o tem. Zato imajo samodržci centralizma veliko možnosti, deliti za usluge p roti usluge in kaznovati trmoglavce. Zelo radi izpolnujejo zapoved pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamonomi! Pri nasilnih odslovitvah, prestavitvah ali upokojitvah uradnikov nastane javno razburjenje, pri gospodarskih pritiskih tega razburjenja nf. 'i u radniskem pritisku ,so mogoče reparacije, pri gospodarskem pritisku je težlko kaj popraviti, če je podjetje kedaj ogroženo. Zato je te vrste pri-t p V »krit, pa tudi Ibolj nevaren in bolj usipe-sen. l ri vsem te mtisti, ki se temu pritisku p0-po noma udajo, hodijo okrog kot navidezno popolnoma. neodvisni ljudje in opravljajo svojo službo centralističnemu velekapitalizmu, kakor bi jo vršili popolnoma in samo iz osebnega prepričanja. Gospodarstveniki pa potrebujejo od organiziranega oemtralističnega velekapitalizma tudi. drugih milosti. I am se dobijo koncesije, uvozna dovoljenja za surovine, tuje valute za plačilo teh uvozov, tam se delijo krediti iz najmočnejših centralističnih državnih denarnih zavodov.' Zato je •e veda dobro bi,j j v dolbrih razmerah in stikih's n najmočnejšim gospodarskim faktorjem! se ,nnSenV /•ci'!*ralisiičnega velekapitalizma dosegoT |,J“J0 Iprav '.Prijrtni |>rosloreki. Zn to hprostorckov „i ,reba „ili kvalifikacije. ne razpisov, ne odgovornosti in ne utrudljivega dela, so pa krasni dohodki in zraven se pri studencu marsikaj1 doseže, kar je konkurenci popolnoma nedosegljivo. Zato ni čudino, da se posebno na takem prostorčku človek sprijazni s centralizmom, da se njegove sence ne vidijo več tako temne, da se počaisi celo vsili vera, da je ta centralizem koristen, da morda celo neizogibno potreben. Vsi osovražen i režimi so t ud i take prostorčke zelo spretno in smotrno izrabili in so si z njimi zagotovili zelo spretne branitelje, ki so počasi ustvarjali narodno gospodarsko hipotezo, da vsaj v Sloveniji brez centralizma nikakor ne moremo shajati, pa če bi že tudi shajali, bi gotovo shajali n ep ri m e r n o s lalbše. Neizogibno je bilo, da so se našli za take prostorčke tudi ljudje iz bratovskega hrvaškega naroda, toda ti so ostajali vedno bolj v ozadju in niso nastopali tudi kot apostoli nove gospodarske centralistične vede. Dobro razumemo te stvari in tudi nismo nevoščljivi. Nasprotno — želeli bi iz vsega srca, da Tii tak prostorček pri centralističnem velekapitalih mu dobil vsak polnoletni Slovenec, in v tein p rinili er u bi se morda celo sprijaznili s centralizmom samim, dokler pa se to ne zgodi, se pa moramo na: vso moč upreti temu, da bi taki priskledniki centralizma bili obenem razsodniki o našem stališču do centralizma in naši edino odločilni ideologi v tem vprašanju. Sicer so- korupcionistične dolbe vplivale precej, da se je nekdanje slovensko stališče o inkompatibiliiteti ali nezdružljivosti posameznih mest in dostojanstev zelo zamočvirilo, vendar je ta nezdružljivost absolutna. Quidam. I. K.: Politika s konjskimi zaočniki V prejšnji številki »Slovenije« se je pečal Vaš »Opazovalec« pod naslovom »Slabai primera« s Topalovičevim stališčem zastran dogodkov v Slovaški in je prav dobro zavrnil njegovo razlago 0 tem. kakšni so bili vzroki za odcepitev Slovaške. Vaš »opazovalec* pa je tudi ugotovil, da se je To-palovič smiselno po svoji razlagi izdali za pripadnika centralizma, čeprav teiga izrečno ni poudarjal. Pisec teh vrstic misli, da razpolaga z nekoliko bližjim poznavanjem miselnosti trdili socialnih demokratov, ki se zbirajo okoli Topalo-viča in ki se na naših tleh po navadi oglašajo v »Delavski politiki«. Ker je negotovost javnosti glede mišljenja posameznih skupin političnih delavcev v sedanjem stanju razvoja kočljiva, je potrebno in 'koristno, če se negotovosti odstranijo-. Do 5. VI. 1937 so socialni demokrati v naši državi uradno razglašali načelo državne in narodne edinosti za svoje. Sreten Ja-kšic je podčrtano izjavljaj, tla. je socialna demokracija, vedlno bila za to načelo in da bo tako tuidi ostalo. Do tega časa je socialna demokracija tudi razlagala navedeno načelo praktično tako, kot meščanske, dekretirame stranke unitarizma: sam Topalovič je februarja 1936 v Belgradu opravičeval samostojni nastop svojega seznama oib volitvah lela 1935. z okolnost-jo. da je bil nosilec seznama združene opozicije dr. Maček in ne Davidovič. Topalovič dr. Mačka izrečno ni zato odklonil, ker je Hrvat, medtem ko bi bil nosilec Davidovič Srb, temveč zaradi tega, ke rje Davidbvic že pokazal, da je demokratičen politik. Ker pa je sedel dr. Maček v Sremski Mitroviči in samo od leta 1929. dalje dvakrat na zatožni klopi državnega sodišča, za varstvo države, je bilo mogoče razumeti Topalovičevo poudarjanje' Davidovičeve demokratičnosti samo v tem smislu, da dr. Maček — po mišljenju Topaloviča — pač še ni pokazal, da je demokratičen politik. 1 ako mišljenje je bilo pa vsakomur na oko nepravilno in je zaradi tega. tudi vsakdo moral razumeti Topalovičevo razlikovanje drugače, kot je 4ilo izrečeno, namreč res samo tako, da in ker je Maček — Hrvat, Davidovič pa ne samo Srb, temveč celo Srbijanec. Ob pripravah za volitve I. XII. 1938 so pripadniki JNS v Sloveniji » prepadenostjo zaznali za odločitev, dai pojde JNS na seznamu dr. Mačka na volitve, Bilj so in zavedali so se, da so opozicio-nalci, gorki opozicionalci, ali rekli so: Da, če Ibi bil nosilec seznama Dav.idbvic, razumemo dr. Kramerja. nikakor pa nam ne gre v glavo, da se more dr. Kramer podrediti — »nekemu« dr. Mačku! Če to —- porokovano pristno dejstvo primerjate z mišljenjem socialnih demokratov v letih 193*5/37, smete skleniti, da so socialni demokrati na področju državne notranje politike samo za približno poldrugo leto bolj napredni kot tisti, ki so bili izraziti predstavniki unitarizma 6. januarja 1929, čeprav so osebno pričeli sodelovati šele 3. IX. 1931. Ta — zgolj časovna — razlika bi bila edina, ki loči socialne demokrate od unitarizma uradnih unitaristov — JNS in današnje JRZ. V takratnih razmerah ne smem opozabiti ven-dar-lo še na dvoje važnih okolnosti. Ena bo potrdila pred vsem srbi jonsko razpoloženje Iona J oviča, druga pa predvsem unitaristično stališče socialnih demokratov. V času, ko dr. Maček ni dokazoval demokratičnega mišljenja, stoječ pred sodiščem za varstvo države in sedeč na to v Sremski Mitroviči, ga je dokazoval Topalovič tako. tla je bil delegat jPetra Živko vica in Milana Srtskiča v Ženevi pri Mednarodnem uradu dela, in tako, da je bil Boška Jevtiča izvedenec na balkanski konferenci. »Slovenec« je— o tistih časih seveda! — iz teh okolnosti večkrat sklepal na to, da vlada med JNS in socialnimi demokrati naravnost tl nižinska ljubezen. Mi bi ne rekli tega, uvidevamo pa brez ovinkov, da je socialno stališče JNS le za bolj ali manj debelo inačico drugačno odi socialnega stališča socialnih demokratov, ne pa izrazito nasprotno. To uvidevamo zaradi tega, ker je bila diktatura 6. I. 1929 socialno previdna, JNS režimi pa v nekem oziru socialno sentimentalni. Nobene teh lastnosti ne moremo pripisati režimu J RZ. Druga okolnost. pa tiči v na jman j štirikratnem poskusu Topaloviča in tovarišev, da bi jim bila po določbah zakona o društvih, shodih in posvetih dovoljena dekretirana stranka, s čimer bi si za svoje voditelje pribavili med delavskim slojem prednostni položaj. Ker je po navedenem zakonu mogoče ustanoviti samo stranko, ki brezpogojno zastopa načelo državne im narodne edinosti, so vsi omenjeni poskusi po sebi dokazilo vsa j dejanske privrženosti socialnih demokratov k temu načelu. Poskusi so se ponesrečili, ker se je križal namen socialnih demokratov z namenom režimov. Le-ti so hoteli imeti poroštva, da ne bodo iskali socialni tl e mk rali pripadnikov, t. j. glasovalcev med delavskimi množicami znanega razpoloženja, socialni demokrati pa so želeli imeti dekreti rano stranko vprav zaradi tega, da bi lahko svoje voditelje usidrali v teh množicah. To seveda ni šlo na noben način skupaj; takemu primeru se morajo zahvaliti, da so ostali v nezakonitem stanju, kar si smejo danes vpisati celo v dobro. Ko vse to ugotavljamo, nimamo namena, moliti pod nos neprijetno — danes neprijetno preteklost, temveč opisati dejstva, ki potrebujejo razlage. Že zgoraj smo namreč povedali, da igra važno vlogo dan 3. VI. 1937. Tega dne se je vršila v Zagrebu konferenca zaupnikov socialnih demokratov. ki jim j cporočall Topalovič o vtiskih, k. jih je dobil, ko je bival meti svojimi češkoslovaškim somišljeniki. In na podstavi teh vtiskov je Topalovič slovesno priznal, tla je bil asocialna demokracija zato. ker je zagovarjala načelo državne in narodne edinosti na slabem, nepravilnem Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak' petek, Leto VIII. Št. 15. Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite najugodneje pri ob vodi, blizu Prešernovega spomenika in zrno i nem političnem tiru, in da bo morala to v bodoče popravi it. Popraviti tako, da: bo odslej zasledovala drugačno politiko v narodnih vprašanjih. Tega dne je socialna demokracija na svoj način uradno zapustila načelo'narodne in državne edinosti. Celo vprašanje odslej sei glasi: a'li ga je zapustila tudi dejansko? Trezen odgovor na to vprašanje mora biti — na žalost — še vedno negativen. Politika; priznavanja zgrušene pretekle politike je zvezana z ze- lo počasnim napredovamjem v lastnih vrstah. Važno vlogo pri tej počasnosti, in negotovosti razvoja igra način, k alko je dotična politična skupina organizirana. O tem se bomo pobavili h (koncu. Tukaj hočemo navesti .nekaj značilnih podrobnosti. Lanskega maja so se v Sloveniji — po hvalevredni pobudi iz podeželja, ne iz Ljubljane — začeli raz-govori med političnimi skupinami, o katerih je bilo mogoče domnevati, da so za demokracijo in — • slovenstvo. (Pri nas je treba to seštevati, na žalost!) Pritegnjeni so bili tudi socialni demokrati. Razgovori pa niso prišli čez teoretično, čez 'besedno soglašanje. Vsak poskus določnejšega 'prestopa v praktično uresničevanje soglasja se je naglo prevrnil v teoretizranje. Ko je prišel razpis volitev II. XII. 1938, se je razgovar jan je zaradi te nedovršenostl prejšnjih pogajanj samodejno spremenilo v pogajanje za volilni' pakt. Pri teli pogajanjih so zastopniki socialne demokracije dosledno poudarjali, da se samo razgovarjajo, vežejo pa ne. To je trajalo cele tedine, dokler niso isti zastopniki čez noč ,točno.; v enem samem tednu sklenili sporazuma z J NS. Po sklenitvi tega sporazuma, ki bi za grenko ceno 10 mandatov JNS in 5 mandatov socialnih demokratov sicer poskrbel za to, da bi bili mandati mesta Ljubljane, ljubljanske okolice in krhkega okraja v rokah unitaristične opozicije, če l.i zmagal seznam dr. Mačka, je bilo takoj jasno, da prevladuje med socialnimi demokrati še danes večja miselna sorodnost in zaupnost do JNS, kakor do ostale, slovensko-mis.1 eče in demokratične opozicije. Kajti če bi zanikali ta razlog, da je tako hitro prišlo do njihovega sporazuma z JNS, medte mko celi tedni razgovor s slovensko demokratično opozicijo niso rodili nobenega sadu, bi morali naprtiti socialnim demokratom, domnevo., da jim pri celi stvari ni šlo za stvar, temveč za mandatni račun. To domnevo odklanjamo, ker nam je sliib,še, da vidimo v socialnih demokratih ljudi, ki zastopajo določen program. Miselna sorodnost; im zaupnost med socialnimi demokrati in JNS ni samo zgodovinsko utemelje-temveč tudi nasledek organizacije politične na skupine socialnih demokratov. Le-ta je namreč sama centralistična, vsedržavna in ni zvezama po narodnih enotah socialnih demokratov. S to ugotovitvijo prehajamo na tisto jedro, ki se nam zdi glavno pri obravnavanju pogojev za medsebojno zaupanje različnih političnih skupin, ki hi hotele podpirati pravilno rešitev notranje političnih vprašanj. Med te politične skupine sc štejejo danes — upravičeno! — tudi JNS, socialni demokrati in Stanojevieeva skupina. Prvi so »legalno« organizirani v enotno stranko za področje cele države in poznajo samo »dele« enega naroda, drugi so bili prvi, ki so se v naši državi organizirali po načelih, ki jih je šele 1931 prisilno predpisal zakon o društvih, shodih in posvetih, tretji so pa celo sodelovali pri ustanovitvi JRZ, ki je organizatorično povsem enaka JNS. Vsi so »vsedržavni« tudi po licu svoje organizacije. Vsi so se pa pridružili politiki priznanja, potrebe, da so rešijo najprej vsa notranje-p^litična vprašanja, in politiki priznanja obstajanja teli vprašanj šele v zadnjem času. Stanojevieeva skupina decembra 1935. JNS šele pred volitvami II. XI. 1938. socialni demokrati pa nekako po 3. VI. 1937. Na drugi strani političnih skupin stoje pa tisti, ki so tudi organizatorično — narodni, »plemenski«. Vsedržavne« stranke, organizirane med vsemi tremi »deli« enega naroda, bodo nosile v sodelovanje greh svoje organizacije. Upravičena bo zaradi tega proti njim določena mera nezaupnosti glede njih namenov, ikajti težko se je pogajati s otališčai samostojnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov o bodočnosti le-teh ob sodelovanju s tistimi, ki po svoji prostovoljni organiziranosti stvarno zanikajo i Slovence i Hrvate i Srbe in jih stapljajo v J uigoisl ovene. Težko se j e razgovar jati z njimi, če se zavedaš, da hrani sporazum med tremi narodi v sebi nujnost prenehanja strank, ki bi bile enotne za področje vse današnje države. Če navedene stranke želijo dokazati svojo pristnost, ko izjavljajo, da so za sporazum, bodo morale poseči v svojo lastno organizacijo. Stanojevieeva skupina, se bo morala, ker je stvarno srbska, umakniti med Srbe, JNS se bo morala razdeliti v samostojne skupine Slovencev, Hrvatov in Srbov in že zaradi tega — izginiti s površja (njena organizacijska enotnost je namreč iudi edini razlog njenega obstanka), socialni demokrati se bodo morali »federalizirati . Slednjim ne bo treba izginili, ker centralistična strankarska ureditev ni obstoj,ni razlog socializma, niti socialnega demokratizma,i Uprav socialni demokrati imajo zaradi tega, ker njihov politični nauk ni nujno zvezan s centralizmom, temveč je z njim zvezan samo popačeni socializem, največ nade na zdrav in boljši razvoj v bodočnosti, kakor hitro se v državi talke sestave, kakršna je naša. »federali-jfl zi rajo«. Socialni demokrati radi trdijo, da; je v njiilio- i vin vrstah tolikšna demokracija, da se centralistična, ureditev politične skupine niti me čut.i drugače, kot ikorisimoi. Taka ureditev jim porokuje | ba je boljše bojno sredstvo zoper to, da bi se sporazum spačil na »slovaški .način«. O tern, kolikšna je demokracija v njihovih vrstah, soditi, nam ne ) kaže. Imamo pa o tem pač svoje mnenje, 'kii se ne ujema z njihovim. Ali to ne spada sem. Poudar- : j a nje strahu pred izpačenjem sporazuma po »slovaškem zgledu« nasproti pripadnikom slovenske demokratične opozicije pa moramo zavreči. Oni naj la strah rajši, upoštevajo takrat, kadar sklepajo volilne, sporzu,me z uradnimi unitaristi. Tam je strah veliko bolj resen in utemeljen, ne pa nasproti pripadnikom slovenske demokratične opo-zieje, ki se tudi sama prav dobro zaveda, katera poroštva morajo biti v resnici porokovana v vsej drž avii — demokratično. Me‘cl ta poroštva .pa spari a prav zvezna organizacija takih strank, ki po svojem izven-narodnem namenu želi delovati čez > območje posameznih narodnih področij. C) tem j naj razmišljajo! Poučen zgled Za velikonočno številko »llrvatskega dnevni-aik« je napisal inž. Avgust Košutič daljši sestavek o politične mpoložaju hrvačkega naroda. V njem navaja tudi pri,me rčeško-slovaške republike, ki je v teh časih za vsakega poučen. Ta. del sestavka zato navajamo v pouk zlasti vsem tistim neštetim političnim, otrokom, ki si državne politike ne morejo predstavljati drugače, kakor kot nekakšno veliko učilnico ali vojašnico, kjer gre vse po enem kopitu in kjer ima zlasti samo eden pravico ukazovati, a vsi drugi dolžnost ubogati. Košutič pravi: Prihaja nuni velik primer, ki še .mesec dmi ni .star, a daje ga nam usoda bivše češlko-slovaške republike. Četudi je današnja državna organizacija, v kateri se nahaja češki narod otl 16. marca, samo začasna, je vendar primer zelo poučen za nas in za dnuge. I udi Čehi so pred dvajsetimi leti v dogovoru s Slovaki in s pomočjo zahodne Evrope in Amerike osnovali svojo samostojno republiko, ki so jo imenovali Češkoslovaško. Ne samo, da iso svojo državo tako imenovali, ampak so v tej državi začeli Čehi Vladati in upravljati tako, ,kakor da so sami nad vsem gospodarji. Slovaškemu narodu niso priznali, da je poseben narod, amipak so .rekli, da je to del enega naroda, .ki se imenuje 'češkoslovaški narod. Medtem ipa ni tega izmišljenega naroda nikoli Bog' ustvaril. Praška gospoda ni dosti spraševala za pravo in pravico podrejenega slovaškega naroda, ker je računala, da imajo 'dovolj sile za svojo premoč. In vse svoje umske in telesne sile so organizirali, da branijo laž in krivico. Pri tem so tudi sami pozabili na svoj češki narod, ki so ga zamenjali z državo. Kdor bi jim bil ugovarjal, tega bi bili razglasili, da je zoper državo in izdajalec. Mislili so, da je država vse in da je trciba njo zaščiti z zakonom. Niso pomislili, da je narod država in da za zaščito naroda ni bilo zakona. Slišali smo im vemo, kako se je ta napačna politika žalostno končala preteklega meseca. Naj namesto nas rečejo sami Čehi o sebi, da slišimo. kako se jim danes vidijo stvairi. Svoja razmi- šljanja prinašajo javno po vrsti vsi češki listi, izhajajoč iz stvarnega stanja, da danes njihne države ni več. Tako piše med drugim ugledni ,in najra.zširjenejši praški dnevnik »Narodni Politika« tole: »V dvajsetih letih našega državnega življenja smo se skoraj odvadili, mislili na češki narod. Z navadno mahkomišljenostjo smo izpolnjevali razne uradne spise z besedo Čehoslovak, ko so nas vpraševali za narodnost, in vživeli smo se v to umetno predstavo »češkoslovaškega« naroda tako, da nam je bilo lo isto kakor češko-ts I o vaška dirža va. Ne bili bi odkrili do .sebe samih, če bi hoteli zagovarjali vse napake, ki smo jih s tem »češlkoslova-štvom« napravili in samo nad drugimi nairodi (o ,države, ampak — bodimo popolnoma sebični — tudi nad samimi seboj. »Češko-slovaška narodnost«, ki je nastala kot umeten pravni pojem za časa prevrata, ni imela nabornega izročila ne preteklosti, ni imela zgodovine, ni zrasla iz globokega narodnega prepričanja, in zalo je ostala tako površini, kakor je tudi bila površno narejena. Bil je lo paragraf, prilepljen na dušo naroda. Ta izmišljena narodnost se ni mogla navezati na duhovno izročilo češkega naroda, niti ne slovaškega naroda, bila je sama ob sebi prazna beseda, ki bi je bilo šeile dodatno treba dati vsebino. Tako je nastala tista, .češko-slovaška ideologija*, tisti usodni pojem, ki gami nihče razumel, niti pri nas niti v tujem svetu... Edina rešitev za narod je v tem, da se ta narod zave... Nikar ne mislimo na tiste, ki so se zaradi svoje pokvarjenosti sami izključili iz naroda, lakih je pri vsakem narodu, a ne samo pri nas. Toda ni se jih tire-ba bati narodu, Iki je tako številen in vsvoji duši tako močan, kakor naš narod. Zdaj gre za nekaj drugega, česar nam je največ treba, a to je edinost naroda. Za nič drugega torej ne gre. kakor da nam bo jasno, da naš položaj me more več prenašati tega, da vleče vsak na svojo stran, ker se na tak način samo razbija narodna edinost. Prekletstvo posameznika je hudo, ali še hujše je prekletstvo naroda, ki meče iz svoje srede tiste, ki mu škodujejo...« 1. K.: Sto in sedemdeset tisoč Poznavalci razmer so cenili število policijskih kazni, izrečenih na področju cele države od upravnih ali policijskih oblasti za^ prekrške, ki jih 'kaznujejo te oblasti, na stotisoč, na področju savske banovine same pa na petindvajset tisoč. Pri teni številu so mišljene — naravno — samo tiste kazni, katerih naložba je še »živa«, v spominu prizadetih in v učinkovanju izreka. Nobenega povoda namreč ni zato, da bi se štele v tej statistiki tudi tiste kazili, ki so že izvršene, izterjane in prebolene. Saj nima policijska kazen nobenih častnih nasledkov, in dodatno odpuščanje že preslanih, izterjani,h in prebolenih kazni bi bila prazna slama, koristna 'kvečjemu za odstranitev kazenskih registrov v omarah policijskih oblasti in okrajnih glavarjev. Spričo take ocene ni žel ministrski predsednik, ki se je dotaknil zadnje amnestije »političnih prekrškov«, ko se je ogU*slB k besedi v teku proračunske razprave v senatu, samo odobravanja s strani senatorjev, temveč je povzročil tudi veliko iznenadenje, ker je ugotovil, da znaša število s to amnestijo prizadetih kazni, torej še »živili kazni na področju cele države stoinsedeindeset tisoč, na področju savske banovine pa celili petdeset tisoč. Poznavalci razmer so se zmotili na področju cele države za 70 odstotkov, na področju savske banovine pa kar za sto. Zato moramo biti spet hvaležni »Hrvutskemu dnevniku«, da je ob sedanji amnestiji opozoril na dvoje okolnosti: 1. da ne pomeni visoko število z amnestijo pri- zadetih policijskih kazni samo določeno mero volje, da se krivice popravijo, temveč tudi to, kako v visoki meri so se krivice uprizarjale samo na enem terišču: na področju kaznovalne oblasti upravnih uradov; 2. da sme biti ta amnestija pač le ena izmed mnogih potrebnih mer za popravo storjenih krivic, ne pa edina. Ne da bi se posebej ukvarjali z upravičenostjo teh dveh opozoritev — ta je pač na dlani —, mislimo, da veljajo amnestijski ukrepi v vsakem primeru po pravici kot mera za popravo krivic. Zato je zanimivo preučevanje, kakšne vrste kazni so z zadnjo amnestijo izbrisane in kakšne vrste prekrški so z njo, da pritegnemo uradni jezik, »izročeni pozabi«. Prekrške, kaznive po upravnih oblasteh, smemo razdeliti v danih razmerah, porojenih leta 1929., — na dva velika razreda: V prvi razred bi dali tiste, ki jih poznajo pravni redi vsaktere moderne birokratične države, na j,..: eestno-policijske prekrške, prekoračenja po-icijske ure, prirejanje plesov v gostilnah brez dovoljenja, gozdne prekrške in obrtne prekrške; čeprav so tudi taki prekrški ob nekih pogojih sredstvo tiščunja režimu nevšečnih ljudi, bi pa bilo vendar-le prekom ično, imenovati to vrsto prekrškov »politično«. Za to vrsto prekrškov prihranimo drugi razred, ki ga hranijo pri nas prekrški po dr. Murušičevi naredbi iz leta 1932., razširjeni februarja 1936 po dr. Korošcu na področje cele države, nadalje vsi prekrški iz čl. 74. in 78. zakona o notranji upravi in zlasti prekrški po zakonu o društvih, shodili in posvetili. Ob prekrških prvega, razreda so pritožbe zelo redke, njihov uspeh pa še redkejši. Zaradi tega se kazni za te prekrške v kar najkrajšem času izterjajo ali jili kaznovanci odsedijo. Amnestija je v takih primerih zamogla praktično učinkovati le pri tistih primerih, koder je bila kazen komaj pred kratkim izrečena, torej se še ni izterjala, ali pa zaradi še ne rešene pritožbe ni postala pravo-močna. Kazni teh prekrškov tudi nimajo »živca«, ne ostanejo v spominu in so — če ni tistih določenih pogojev — po večjem vsaj formalno upravičene. Domnevati smemo z vso upravičenostjo, da v številu st oi n sed emdeset tisoč, takih »živih« primerov ni veliko. Pri našemi pravnem redu imajo namreč upravne oblasti za izrabo kaznovalne pravice oh »političnih« prekrških toliko pravnih norm na razpolago in tako splošnih, da jim niti iii treba poseči po kazenskih normah za prekrške prvega razreda. To pomeni, da gre pri številu stoinsedemdeset tisoč v pretežni meri in skoraj izključno za »politične« prekrške, t. j. za tiste iz drugega razreda, in še to za take iz zadnjega časa. Da jc tako, na to nas opozori še neka, oikolnost. V teku režima kresne noči 1935 so bile izdane amnestije dne 29. VI. 1955. dne 18. VII. 1955, dne t. XII. 1935, dne 5. 1. 1957 im dne 29. XI 1937. Od vseli teh amnestij meri samo tista z dne 29. VI. 1935 na »politične prekrške«, kakor jih tudi izrečno oznamenjuje. S to amnestijo so bile amne-stirane vse policijske kazni »političnih prekrškov«, storjenih v času od' 6. II. do 29. VI. 1935. »Politični prekrški«, storjeni in kaznovani ob volitvah z dne 5. V. 1935 v času med (>. II. in 29. Vl. 1935 so pa bili ali prekrški po dr. Marušič-dr. Koroščevi naredbi ali prekrški po čl. 74. in 78. zakona o notranji upravi ali pa prekrški po zakonu o društvih, shodih in posvetih. Iz tega sledi, da so predmet sedanje amnestije skoraj samo le »politični prekrški«, storjeni po 29. juniju 1935. P rvič zaradi tega. ker so bili »poetični prekrški«, storjeni pred 29. junijem 1935, amnestirani z amnestijo z dne 29. VI. 1955, ali Pa že tako 'konsumirani, da niso bili več »živi«, drugič pa zaradi tega, ker je po načinu poslovanja upravnih oblasti popolnoma izključeno, da ne bi že bile izvršene in konsumirane vse policiiske kazni, izrečene zaradi drugačne vrste .prekrškov. Upravno kazensko postopanje s poslovanjem druge stopnje (ob pritožbah) vred traja največ tri 'nesece. ^.Drugače je pa to pri »političnih prekrških« v ožjem smislu besede. Tu ni mogoče določiti' nekakšne povprečne dobe trajanja poslovanja oblasti. So primeri, ko je poslovanje bliskovito, so primeri, ko je polževo. Pisec teh vrstic — prosim, ne vzeti tega za lui-harijo — je bil v zadnjem času kaznovan dvakrat. P rvič po zakonu o društvih, shodili in posvetih na denarno kazen 2.500 din. drugič po členu 74. zakona o notranji upravi na denarno kazen 300 din. V skoraj istem času je bil kaznovan po čl. 74. zakona o notranji upravi v istem kraju tovarniški delavec z denarno kaznijo 150 din. Proti odločbam sta se pritožila oba na drugo stopnjo. V primeru pisca druga stopnja pritožb sploh ni rešila in je poslovanje ugasnilo — s sedanjo amnestijo, ki ie na ta način prihranila piscu čast plačila zneska 3000 din v obče-koristne namene, bodisi v državno blagajno, bodisi za občinske reveže. V primeru tovarniškega delavca pa je druga stopnja pohitela in kazen potrdila. Vsi trije delikti so 'bili izvršeni v času volilne borbe za volitve z dne II. XII. 1938. Druga stop- il ja je potrdila kazen tovarniškega delavca, ko se je že spremenila vlada in ko so bili že napovedani ukrepi ministrskega predsednika za popravo krivic, s čimer je vsakdo v prvi vrsti mislil tudi na amnestijo policijskih kazni, naloženih za dejanja v volilni borbi oijozicije. Kaznujoči policijski komisariat je navzlic temu |>ospešil izterjavo kazni v znesku 150 din tako, da je postavil dotičnega delavca pred alternativo, ali ostane v zaporu, kamor je bil že priveden, ali pa plača. Kot dober družinski oče sedmerih otrok je rajši plačal. Za tega »prekršnika« amnestija ne pomeni drugega kot teoretičen izbris okolnosti, da je bil obsojen. Ker je vložil tožbo na upravno sodišče, upamo zaradi števila otrok, ki jim ima, da bo dobil od izterjanih 150 din vsaj okrog 10 din nazaj. Za pritožbo je plačal namreč takso 30 din, za tožbo na upravno sodišče takso 100 din. in za prilogo k tožbi 4 din, kar da skupaj 134 din, za poštnine je izdal najmanj 5 din, to da skupaj 139 din. in ko mu Ih> finančna direkcija vračala kazen 150 din, mu bo odbila vsaj 0.75 din za »priznanično takso«. Tako bo dobil res K) din nazaj. Za tiste, ki jim je bila čast plačila kazni prihranjena, je zavest tega prihranka zelo težka. Najkrajše razmišljanje nas dovaja do skušnje. 1‘. .P**1, »političnih« 'kaznovanjih ne trpijo škode isti, ki jim je 'bila priznanji visoka krivda in zato 'UMiarna kazen v visokem znesku, temveč tisti reveži, ki jih je veliko več in ki se jim naloži uenaruo izražena »nizka« kazen. Od teh se nam- reč kazni dejansko izterjajo bodisi v denarju, bodisi v obliki zapora, medtem ko se visoke kazni v največ primerih »ploh ne izterjajo. Z etiko različno hitrega poslovanja ob pritožbah zoper kazni za prekrške, ki so bili izvršeni v istem času, se danes še ne moremo pečati, ker smo navezani samo na domneve, teh pa vsaj zaenkrat še ni zdravo spravljati na tiskani papir. Vsekakor pa omogoča različno hitro poslovanje različno obravnavanje, čigar krivico čutijo — če so pošteni — gotovo tisti moralno najtežje, ki jim je amnestija praktično koristila. Po navodilih ministrskega predsednika sodeč, sedanja amnestija ni edina mera popravljanja krivic, temveč le ena izmed mnogih. Kot prva se nam v tem pogledu vsiljuje potreba amnestije sodnih kazni zasebnikov za prestopke v teku volilne borbe, ki se kaznujejo na uradni predlog. Vendar naj o tem razmišljajo poklicani, ki izjavljajo. da o' tem že razmišljajo. Že samo zgoraj našteti primeri nam razložijo, v kako redkih primerih je bila sedanja amnestija praktično učinkovita, v kako redkih primerih je torej ši> pravočasno mogla prihraniti ali odstraniti, če ne krivcev, pa vsaj ostrost. Zato je naloga poštene slovenske javnosti, da podpira prizadevanja za uresničenje nadaljnjih in učinkovitejših mer, ki naj popravijo krivice. Ali pri tem podpiranju se mora slovenska javnost zavedati tudi merila, ki naj narekuje ukrepe. Če bi se pa omejevali ukrepi za odpravo krivic le na to, bi ostala nepopravljena vsa težka in moreča množica krivic, ki so bile zagrešene nad slovenskim delovnim ljudstvom in malimi brez- i meni mi Slovenci. Kajti »oba« nasprotnika, ki se danes prepirata zaradi pravilnega popravljanja krivic, sta med ■seboj obračunavala načeloma na hrbtu malih ljudi in malega človeka v narodu sploh. Edina izjema v tej smeri je tisti poskus JNS, poseči po voditeljih nasprotnega tabora, ki se je izcimil v kon-finacijo štirih politikov — brez vsake zakonite podlage in je zato koristil le tistim politikom. Takrat je JNS grešila enkrat proti načelu, da se pišejo politični obračuni na koži malih ljudi, pa Ni dvoma, n a o i o n a 1 n emu centralizmu im vsej okoli njega zbrani gnilobi se bliža konec. Samo za to še gre, če so poltene sile v naši državi močne dovolj, da opravijo hitro z njimi,. Ne smemo se namreč prav mič prikrivati, da se je znalo centralistično naoionn.Iistvo pri nuis talko močno zasidrati, da je težak boj z njim. Zmeraj ima tudi dovolj oipričnikov, ki so pripravljeni 'biti v njegovi službi. pri čemer je za stvar seveda vseeno, če delajo tako iz nravstvene ali mmslke nezadostnosti. Kdor je zasledoval razmah im rast našega centralizma, ta je lahko opazoval, kako je znal zmeraj skrivti svoje samoipa.šne namene za raznimi domoljubnimi in državotvornimi gesli. Ob uvedbi vidovdanskega centralizma so naravnost grozili z veleizdajalskimi kazenskimi pregoni- tistim, ki bi utegnili dvomiti nad njegovo zveličavnostjo. Kajti centralizem in država, da je eno, tako so sprevračali pojme. Kolikor se je le dalo, so se po teh skrotovičenih pojmih tudi ravnali. Pa še danes se ravnajo in delajo po njih. Danes je talko rekoč uradno priznano, da je bil vidovdanski centralizem—, ki je v bistvu še danes v veljavi, v marsikaterem pogledu celo stopnjevan. — prava nesreča za našo državo. Kajti ni je stvari, ki bi mogla bolj odtu jevali vse tri državne narode med seboj, kakor ravno centralizem s svojo korupcijo, hegemonizmom, neenakopravnostjo, stvarmi torej, ki so povezane z njegovim bistvom in zmeraj njegova nujna vsebina. Človek bi zategadelj mislil im po vsaki zdravi, pameti moral pričakovati. da se bodo »družili vsi, ki jim domol jubje ni pulila beseda, pa opravili s centralizmom im da odpravili takoj, brez odloga, brez ugibanja in premišl jevanjai. Toda centralizem je vedel, kaj je delal. Na vse konce je razpregel svoje mreže, povsod si je ustvaril preužitkar je, katerih tvarni obstanek je odvisen od' njega. Takim preužitkarjem ni težko dopovedati, da sta njegov preužitek in domovina, če že ne eno, pa vsaj v najbližjem sorodstvu. In ker čutijo, da jim gre za preužitek, verjamejo radi. da je domovina v nevarnosti. Če pa je domovina v nevarnosti, tedaj naj si topi nazaj vprašanje. za ali proti centralizmu. V dneh nevarnosti so vendar to samo mevažna vpralšamja>. Z zdravo pametjo sicer mirna tako umovanje prav nobene zveze. Kajti pamet pravi, da slabi vsaka slaba stvar sleherni organizem im mu spodjeda n jegovo moč. Ko pa je organizem oslabljen, 111:11 tudi najlepši pozivi ne bodo vlili moči in zaupanja. ITeba je torej najprej tisto slabo stvar odstraniti, izrezati. Potem' šele zadobe taki pozivi pomen in smisel. A najbolj velja to vodilo zdrave pameti za najslabšo stvar, ki smo jo kerlaj doživeli, za j ugasi o-vename, da opusti misel na poroko ali pa zapusti službo. I oda mi smo se motili. V resnic ise takšne pr.o-šnje rešujejo tudi na način, ki ga nebi pričakovali. Nameščen ki se namreč dovoli poroka pod pogojem, da ne bo imela otrok; bržko bi rodila, izgubi službo. Pri naših razmerah, ko večina moških ne zasluži toliko, da bi lahko primerno vzdrževala svojo družino, je razumljivo, da naša dekleta pri- stajajo tudi na takšne pogoje poroke. V strahu za svojo skromno službo se seveda teh pogojev potem tudi držijo. Na tak nasilen in nemoralen način, se omejujejo rojstva našega naroda celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Kdor se hoče tedaj zanimati zaj prave vzroke nazadovanja rojstev pri nas. jih bo našel prav lepo število. Mnogo izmed njih pa bi se dalo odstraniti s primerno podrobno kritiko in drugimi stvarnimi: ukrepi. Nikakor pa ne bomo prišli naprej s preprostim postavljanjem trditev, ki smo jih pobrali s tujega polja. Rajh in država Velikonočna »Tagespost« piše pod naslovom »Vstajenje rajha« (vladarstva): Rajh je več kot država. Nemška država je tam pri kraju, kjer leži zadnja nemška njiva. Rajh pa sega dalje in obsega tisti večji tudi od drugih nairodov naseljeni prostor, ki potrebuje nemškega vodstva, da pride do prava in reda. »Rajh« je beseda, ki je nima noben tuj jezik im ki se zaradi tega nikoli ne da prav prevesti...... Če reče Anglež »empire«, tedaj je to v osnovi drugo pojmovanje o moči in gospostvu kakor ono, ki ga vznamenjuje Nemec z besedo rajli. Samo ugotovimo naj na tem mestu, da je graški list. izumil to razlago šele zdaj, po zasedbi Češko-Slovaške. Prej take razlage tudi v nemških nacionalnih listih ni bilo. Še manj pa je je bito v nemški državoslovini znanosti prejšnjih dob. Kclor bo pogledal v obširne nemške državoslovne knjige ali slovarje, ta bo povsod lahko bral, da dosledno Isti jo na primer nemški »rajh« in angleški »empire« in da tako tudi besedo razlagajo in prevajajo. Težave z nemško trgovino Tajnik Zveze industrij cev dr. Golia je na seji njene uprave poročat tudi o težavah prometa z Nemčijo. Kakor beremo v »Trgovskem listu«, je povedal tole: Zaradi nenadnega padca klirinške marke so bili nekateri naši lesni izvozniki občutno prizadeti. Glede plačilnega prometa z Nemčijo so pritožbe na dnevnem redu. V nekem primeru je nemški kupec poravnal račun za blago, ki je bilo izvoženno meseca novembra 1938. v mesecu decembru pa je obračunska blagajna plačilo zavrnila, češ da je kontingent prekoračen. Dotični nemški kupec je izvršil vnovično plačilo februarja 1939. pa je bilo tudi to vnovično plačilo zavrnjeno. Na zadnji seji Strokovnega odbora za lesne proizvode se je ugotovilo mnogo sličnih primerov. Jasno je, da se tu izigravajo interesi naših lesnih izvoznikov, pni čemer posebej poudarjamo, da je v vseh teh primerih pristojno nemško uradno mesto izdalo devizno potrdilo ter je smel torej naš izvoznik upra vičeno domnevati, da sme blago odpremi ti brez vsakršnega rizika glede plačila. V 'stvari smo osebno posredovali pri Narodni banki, ki je stopila v slik s pristojnimi nemškimi mesti, ter nam je dala pri zopetni intervenciji zagotovilo ,da se od 1. aprila t. I. dalje taki primeri ne bodo več ponavljali. Razpravo o teh iin sličnih pritožbah bomo pokrenili na zasedanju Nemško-jugoslovanskega lesnega odbora v VViirzbur-g.u. Zaradi predolgih plačilnih rokov je padlo zanimanje naših lesnih izvoznikov za nemški trg. Politično slovensko berilo Slovenska nacionalna čitanka. Ljubljana 1938, s.tr. 40. Dokaj 'pisana je vsebina te čitanke. Na 40ih straneh pripoveduje v strnjenih, nazornih, a kratkih sestavkih o vsem mogočem, kar se tiče našega narodnega življenja v preteklosti in sedanjosti, in daje načrte za prihodnost. Prav ima. ko pravi s Cankarjem, da moramo najprej imeti svoj dom. potem si ga bomo šele uredili, in nič manj niso resnične besede, da se ob dvajsetletnici osvobojen j a še zmeraj nismo prav znašli. I akisto ima prav, ko poudarjal geopolitični, pomen naše zemlje za naš narod, da je ta zemlja enota in celota zase. Čuditi pa se moramo, ko komaj stran prej razlaga, da smo bili svobodni samo, dokler je bila med Slovani zavest skupnosti — kakor da bi bila zginila ta zavest samo med nami in iz nekih pomanjkljivosti našega značaja, ne pa zaradi zgodovinskih in sociologienih dejstev, kakor preširoka naseljenost na velikanskem, nepreglednem prostoru, vpliv različnih tujih kultur, poljedelsko pastirski značaj našega gospodarstva'. O naših zgodovinskih in sedanjih mejah pripoveduje dalje ta čitanka, im četudi se nam zdi, da optimizem mestoma stopa čez 'dopustno mejo, je v celoti vendar več vreden, kakor defetizem z ene in druge strani, ki bi nas hotel spet napraviti zgolj za predmet tujih političnih sil. S statistiko podaja pregled našega političnega življenja, in razni zemljepisni orisi, deloma bržkone komaj dostopni, kažejo slovensko zemljo v njeni: zgodovinski in svetovno politični povezanosti. Nič novega ne pove o vprašanjih našega gospodarstva in politike, ali kar pove, je jedrnato in zgoščeno, v kratkih stavkih nakazano. Konec knjižice govori o pogojih naše odpornosti in o svetovno političnih dogajanjih ' okoli nas in glede na nas — ne povsod dovolj kritično. Pomanjkanje kritičnosti spričuje tudi dejstvo. da: je prišel v knjižico mimo vselh res pomembnih slovenskih mož s sliko samo dr. Niko'Zupanič, torej mož, ki je kljub vsej reklami v našem slovenskem boju za. pravico in enakopravnost med narodi v najboljšem primeru popolnoma postranskega pomena. Še platnice so izrabljene za propagando. Na prvi strani je stara risba »Bobnar in vojak upornih kmetov«, kur je vsekakor dober uvod v vsebino. na drugii poskuša sestaviti seznam 'slovenskih narodnih praznikov, na tretji je seznam 'slovenskega 'političnega iknjištva, končuje pa: knjižico vinjeta »slovenski šopek«. Spotakniti se mora pa vsak pravi Slovenec ob naslovu, ki govori o »nacionalni« čitanki. Ne glede na to, da naj praviloma Slovenec ne rabi tujk. če imamo zanjo dobre domače besede, gre v tein primeru celo za besedo, ki ima1 pri nas neki poseben pr izven. Kajti za slovensko uho nii to samo tuja beseda, ampak mu dejansko' označuje tudi nekaj, kar je tuje našemu duhu in sovražno našemu narodu. Zato smo svoje dni govorili o nemških in laških nacionalcih, ki so delali zoper n as, v nasprotju s slovenskimi narodnjaki, zato tudi danes ločimo na isti način nam nasprotne jugo-slovenske naicionalce od pravih slovenskih' narodnih ljudi. Uvajanje te besede k nam je pravi zgled Iiste posebne, hlapčevske miselnosti, ki jo vendar knjižica hoče pobijati. Ker Srbi nimajo svoje besede za narod, pa si morajo pomagati s tujko, i mislijo razne podložne nature, naj bi zato mi kar zatajili svojo domačo besedo. V tem oziru bi torej želeli več doslednosti, in — pokončnosti. Sicer je pa knjižica: v našem političnem knjii-štvu v vsakem pogledu zanimiv, potrdi len pojav. Izšla je kot posebna izdaja obzornika »Mrtva straža v Ljubljani. Mali zapiski Spomenica slovenskih žen Slovenske žene, k.i so med prvimi razumele zahteve sedanjih dni in spoznale nujnost združitve vseh narodnih sil, so nam poslale v objavo n asi ed n jo »pomenico: Slovensko ženo imamo v teh usodnih trenutkih za nujno dolžnost, da poudarimo svojo edinost v vprašanjih, ki zadevajo koristi našega naroda in naše države, in da ® to edinostjo manifestiramo za svojo narodno državo, v kateri vidimo edini prirodo i okvir zn svojo narodno rast edino porodi v« za. svoj politični', gospodarski in kulturni razvoj. Spričo resnosti položaja hočemo usmeriti svoje delo za narod talko, da bo mogoče obiti vsa trenja ter delati skupno za skupne koristi. V nas je svetal spomin na eais ob majniški deklaraciji, ko .so slovenske žene s čudovitim pogumom in vztrajnostjo pomagale graditi našo novo državo Jugoslavijo, ki jo moramo in hočemo z delom utrjevati in ohraniti sebi in svojim potomcem. V Ljubljani, dne 30. marca 1939. lej spomenici se je doslej pridružilo 66 ženskih društev in žensko članstvo 185 mešanih organizacij Jki so prepričana, da se ji bodo pridružila še ostala ženska združenja. Jugosloveni in valovi Novosadski j u gosli o. venski dnevnik »Dam« nam kaže te dne've na poljski zgled, češ kakšen val patriotizma da je v teh dneh zajel vso. Poljsko, pa pravi, da mora tak val zajeti' tudi vso Jugoslavijo. vse njene narode in sloje lin stanove. Zdi .se nam sicer, da »Dan« nii pokazal niti Ukrajincev niti Belorusov niti Litovcev, ko je zapisati zgorajšnje »ugotovitve« o Poljski. Toda o tem se ne bomo prerekali. Ker pa poznamo jugoslovansko centralistično miselnost »Dneva«, se nam zdi po pravici, da bi »Dan« hotel, naj zajame val centralizma vso Jugoslalvijo, vse njene narode in sloje in stanove. Kajti naj lepša in najbolj n Hira, vnost vodi pri nas k domoljubju — namreč k takemu brez »zarade«! — tista pot, ki vodi zoper jogoslovenstvo in njegov nacionalni: centralizem. Če bi bilo »Dnevu« do njega, bi moralli pač sploh — prenehati. 400.000 dinarjev za planinski dom Neko turistično društvo v Mavrovih Hanih je postavilo za olajšavo pristopov na šaro, Korab, Bistro in Govedarnik v Južni Srbiji planinski dom. V ta namen je dobilo od države veliko podporo 400.000 dinarjev. Slovensko planinsko društvo ima nad 50 koč in domov, pa je moralo vse bre:z izjeme postaviti iz lastnih sredstev, in če hoče kaj novega postaviti, se mora zmeraj pošteno zadolžiti. Srbsko planinsko društvo ima sicer veliko število členov, vendar pa očitno nima veselja, da bi svoje dohodke porabljalo za take namene. Kakor kaže zgoraj šnji primer, mu tega tudi treba ni. Urednik in izdajatelj: Vitka K. Musek, Ljubljana.