Šlev. 290.
številka stane 2 Din.
V 'urnim v Mil Ue 23. decemura 192].
Lelo LL
išsššs Naročnina za državo SH8j
do prekLltcai
t) po po«U meaeCao Oli ti t>, do8t*vl|eaj na dom
meaečso ... H U
za Inozemstvo:
ueiteno ......Oio 83
iSB Sobotna izdaja: s
v Jag»aiavlil.....Dir 20
t iaosofl)8s*u ..... „ 43
B Cena Inseratomisa
; Eaostolpai petltaa rrsia malt oglasi po Din 1-50 la Din » —, veUkl »glasi sad Umu fl' ilas po Ola- 2 M, poalaaa itd. p« D a. 4 —.
Pri v«61mb aaročlla poputi
Izhaja raak dan im«mH ponedeljka Id doev* po prax> Dlka ob S. ari zjabraj.
' Poštnini! plačana t !olo?i
Uradaiaivo t o « Kopluriavi atioi it ti. s/UL Ho o opi83 m 16 vračajo; BGfr&ojt trama plan* si na sprejemajo. Ore&i. telet ftti.'60. apravn. št* 328.
Političen lis! za slovenski narod.
Oprava |0 « Kopftarieri «1.8. — Badoa postae oraa. IJaUiaaaka H. 950 c« aarodalao ta tL 34H ta oglasa, sagrob 39.atl. saraia«. /S83. pratko ta duaai. 24.797.
Proti komu?
Srbski listi se zopet bridko pritožujejo, češ da »Slovenec« napada Srbijo, ozi-•oma Srbe, da jih grdi in svetu v najslabši luči predstavlja. To je stalni relren iz-vestnih srbskih vladinovskib ali drugih z režimom na ta ali oni način zvezanih listov, kadar »Slovenec« razgali k 1 i k o, ti pašuje v naši državi in stiska tako Srbe takor Hrvate in Slovence. Tej kliki je tre-ja čisto jasno povedati, kar ji gre, da se ne bo več izgovarjala na srbsko ljudstvo, iakor da napadamo to poslednje, medtem ko v resnici naše besede veljajo njegovim vlastodržcem.
Srbija, Črnagora, Romunija, Bolgarija, Grčija in Albanija, z eno besedo ves Balkan je odnekdaj torišče neomejenega despotstva par bogatih brezvestnih in izkvarjenih družin. Ko so se balkanski narodi osvobodili vzhodno grške despotijj, so prišli joJ osmansko, katere so se pa s pomočjo sapadnih velesil iznebili zato, da pridejo )od nič manj koruptno in nasilniško do-načih porodic. Te porodice so tudi že pod urškirn gospodstvom, ki je pustilo deže-am dosti avtonomije, stiskale ubogo ljudstvo. V turški državi so te porodice, kojih redišče je bil carigrajski grški fanar, raele velik vpliv tudi na vedno suho tur-ko vlado samo, ki so ji posojale denar. V Romuniji so ti boljari pod zaščito turške suvereni tete lastno kmetsko ljudstvo poginoma za:užnili. V Albaniji so &e dežele. Kitasti le tri rodbine, ToptHffl7Frasheri in Brioni, ki imajo še danes vso rodovitno eml.jo v posesti in delajo vso politiko ter eželo prodajajo danes slovanskemu, jutri talijanskemu in pojutrišnjem bogvekate-3iuu vplivu. Za denar je balkanskim ve-eporodicam vse na prodaj. Kako so v Bos-ii domači begi podvrgli sebi svoje soro-ake, ve vsak otrok že Iz šolske zgodovine.
Grčiji je bilo odnekdaj glavno gnezdo lainesramnejse korupcije. Tam so v času lorbe proti Turkom ministri večkrat klepali akcijske pogodbe z raznimi raz-)ojniškimi četami, ki so pod pretvezo ro-loljubnega vstaškega gibanja proti osma-som pcžigali, ropali in obdavčevali doma-prebivalstvo. Danes se tam pod vide-»li demokracijo vrsti revolucija za revo-ucijj, ki je v=aka plačana bodisi od kak-ine inozemske ali domače firme z name-iooi, da se polasti vlade tisti, ki bo podd-jeval več koncesij ali j-liferacij« temu aii roemu konsorciju. V Bolgariji ni bilo nič )oljše. Kruta ironija zgodovine je, da je )il Turek, ;oiani kidhat-paša, tisti, ki prvi mislil na gospocarsko osvoboditev balkanske raje od jarma dcmače in tuje gospode, in bolgarskim kmetom ustanovil >rve hranilnice, ko je bil guverner v Bol-rariji. Danes vlada Romunijo porodica ve-efevdalca Stirbeja, v Albaniji se igra par-amentarno življenje par veleposestnikov, ostalih deželah je točno isto, pri nas pa-iujeta Nikola in Rade Pašič v ružbi z drugimi »osvoboditelji« domovine, ki so si med vojno in po nji globoko nabasali svoje malhe.
Junaška je borba balkanske raje pro-i tujemu gospodstvu. Balkanski kmet, čif-ija, je v tej svoji borbi ovekoveeen v kosovski epopeji, v kateri veje še stari, prist-jugosiovanski duh. Toda sadove teh !>orb so želi domači despoti, na katerih ni lic slovanskega razum imen, v kolikor se itn .e pozna grški, turški ali vlaški izvor. To so Usti despoti ali »gosudarji«, ki so medtem ko se je ubo?»a raja kakor lev bo-ila zoper janičarske čete, i$,ali na pa-iški borzi in želi slavo obenem z milijoni, )otem pa osvobojeno »bračo« stiskali, odi-ali in pestili kakor perzijski šahi. V ro-iah teh porod ic so demokracija, svoboda, verski in politični ideali postali humbug n so se vse s pomočjo domačega ljudstva inozemstva pridobljene svoboščine in naprave izpremenile v sredstvo izsesova-tijo malega čl' veka. Te rodbine so tudi ti-'anizovale domače vladarje in napravile i njimi kratek proces, če niso hoteli igrati na njihove gosli.
točna fotografija teh razmer je tudi današnja Srbija. Ljudstvo je tam suženj kakor ie bilo v prejšnjih stoletjih, v svo-
bodi ee senči zgolj porodica. Jugoslovan-stvo ji je po vseh svojih političnih in kulturnih idealih popolnoma tuje. Jugoslovanska Gaja, Vraza, Karadžiča in Stross-mayerja ni ta vlastodržka klika nikoli razumela in ga ne bo. Pravkar je izšla v Am3-rikj knjiga šefa ameriških časnikarjev na verzajski konferenci, Adama Gibbonsa,, ki nam na podlagi dokumentov slika, kako je Pašič med vojno intrigiral v inozemstvu, da se ne bi ustvarila Jugoslavija, ampak velika Srbija, dočim naj bi Slovenci prišli vsi pod laški jarem. Ko se je pa Jugoslavija le osnovala, je porodica hitela, da jo centralizira in militarizira, da iz novih pokrajin iztisne milijardo za milijardo zase. In tako je danes Jugoslavija po zaslugi te porodice torišče najbolj nesramno korupcije, ki se gabi uže celi Evropi. V Jugoslaviji imamo ministra, ki je postal milijarder in prodal akcijski družbi, v kateri je včlanjen, ves rečni plovni park za bagatelo, vrhtega pa stotino tega materijala že odproda!, bog-ve komu in za kakšno ceno! Če o tem pišejo tisti srbski listi, ki se nahajajo v borbi s porodico, je vse prav, le če »Slovenec^ .to korupcijo šiba, je ogenj v strehi. Seveda! Porodica se kritike v lastnem domu ne boji, ker tam že ve, kako jo parirati, boji se pa prečanske kritike, ker le-ta je velika ovira, da ne bi si ta brezvestna klika popolnoma podjarmila tudi našega javnega mnenja. Vlasiodržci bi radi, da bi jih slo-
Vetasko časopisje slikalo v najlepših barvah zato, da bi lahko čimbolj neoprano aasičevali svoj nenasitni pohlep pri nas.
Ne samo naše, tudi srbsko ljudstvo zdihuje pod tem režimom, ki je v nekem ozira slabši od turškega. Turki so vsako leto enkrat pobrali svoj harač in šli. Porodica pa dere, izmozgava in pašuje dan na dan, dela to po premišljenem sistemu, na vseh poljih javnega življenja. Treba je brati samo domače srbsko opozicionalno časopisje. Kar se piše v Hrvatski in Sloveniji o tem, je le bleda kopija smradu, ki ga razgaljajo dan za dnem Srbi o gospodarjenju svpje despotije. Zato naj se »Samo-upj'a^f\aiČ ne razburja. Naj ij ne domišlja,	mi dali ustrašiti njenih groženj in pMHit^ali bičati razmere, ki so v sramoto krščanske evropske kulture in katerim mora biti prejalislej konec v interesu miru, redffiii) civilizacije tako v naši državi kakor ^Evropi sploh. V tej borbi bo srbsko 1 j trd s t v o edino z uami, da se le začne enkrat majati gniila stavba porodice. In tega se boji >Samouprava«!c Zato toži, zdihuje in kriči, češ, Srbija se napada. Ne, gospodje, vsa.čast Srbiji, vsa čast srbskemu ljudstvu, boj velja vara, ki držite to ljudstvo v sVojih krempljih .in ste tudi Jugoslavijo spremenili v pašalik, kjer uprizarjate divje orgije korupcije, podkupovanja in zapravljanja državnega premoženja!
načrti.
Belgrad, 22. dec. (lav.) Politični krogi se bavijo z dejstvom, da kralja še doseJai niso informirali o resnični situaciji. Vsled tega reševanje krize še ni tako hitro napredovalo, kakor se je pričakovalo. Zlasti Pašič še ni storU svoje dolžnosti in ui kralju
niti poročal o demisiji mtof&trov Jarikoviča in Uzunoviča, dasi bi tO po usta. i moral. Menijo, da je to nova Pašiceva igra. Pašič hoče baje po Božiču rekonstruirati svojo vlado in vzeti v kabinet več radikalnih poslancev, ki mu sedaj delajo opozicijo.
Seja finančnega odbora.
Belgrad, 22.	Na današnji seji
finančnega on bora se je razpravljalo o državnih dohodkih in izdatkih ter o finančnem zakonu. Finančni minister dr. Stoja-dinovič predlaga, naj proračun velja od 1. aprila 1924 do 1. aprila 1925. Tako bi se proračunsko leto pri nas začelo s 1. aprilom. O tem se bo razpravljalo na prihodnji sen. Poslanec Pušenjak je v daljšem govoru grajal centralizacijo proračuna, neenakosti obdavčenja ter zahteval, da finančni minister čimprej izdela enoten davčni zakon. Finančni minister jo pristal na predlog poslanca Pušenjaka. naj se eksistenčni minimum pri dohodnini v Sloveniji in Dalmaciji poviša na 5000 Din. Ker ie demokrat Sečerov stavil isti predlog sa Vojvodino in Hrvatsko, se bo o tem razpravljalo v prihodnji seji po novem j letu. Poslanci vlaHne večine izjavljajo, da ! bodo glasovali za to. da se eksistenčni mi- j nimurn za vse pekraiine zviša na 5000 Din. j Večina je sprejela finančni za'<on, kakor ga je predlagala sekcija. Vsled tega člen o ukinitvi bogoslovne in medicinske fakultete v Ljubljani odpade.
Odstop cSr. LukinlCa.
Belgrad, 22. dec. ffzv.) V političnih krogih se je zvedelo, da namerava za Pri-fc^vičem todi dr. Lukinič podati demisijo kot član glavnega odbora demokratske stranke.
Novi !ta!IJanski poslanik
Angleške volitve.
London, 22. dec. (Izv.) Definitivni rezultat volitev v zbornico je sledeči: Konservativci 258, Labour Party 192, liberalci 157. nestrankarji 8, vseh skupaj 615.
POTRES V MEHIKI.
Donglas (Arigona), 22. dec. (Izv.) Poti es je uničil več inehikansHh otokov. V provinciji Somora je več mrtvih in ranjenih.
ZAUPNICA POLJSKI VLADI.
Varšava, 22. dec. (izv.) Sejm je dane3 po daljši debati izglasoval zaupnico navi vladi z 193 glasovi proti 76.
Uubliani.
Belgrad, 22. dec. (Izv.) Italijanska vlada je namesto Conte Megrottija imenovala za poslanika v Belgradu conte-ja Fi-niati-Morano. ki je za časa vojne bil poslanik v Bernu, pozneje pa je služboval v oddelku za balkanske zadeve v italijanskem zunanjem ministrstvu.
Amerika in Rusija.
IVaschinglon, 22. dec. (Izv.) Ameriški senat je sklenil imenovati komisijo pod predsedstvom senatorja Loodee. ki ima preiskati ruske razmere. Gre za priznanje sovjetske Rusije, ki ga zahtevajo mnogi poslanci in senatorji.
Deželna bolnica, oziroma ravnateljstvo te bolnice je prejelo od zdravstvenega odseka za Slovenijo sledeči dopis:
ot. 137/pr. 16. novembra 1923. Smatram, da je uujno potrebno obvestiti Vas o financijelni!" težkočah, s kojimi se imajo baviti bolnice v Sloveniji. Ne samo, da so izčrpani vsi zakoniti krediti, dovoljeni v proračunskih dvatiaj&tinah za oktober, november in december 1923, treba je bilo vsled nujnih izdatkov te kredite celo prekoračiti, in to navzlic temu, da je odsek v uradnih okrožnicah skušal uvesti skrajno štedenje in omogočiti vse nepotrebne izdatke. Da no pride še hujše, in da ne bo treba omejiti bolniškega obrata, kar brez redukcije personala ni mogoče, in kar bi dobrem glasu naših ustanov in njihovim zdravnikom, kakor tudi zdravstveni upravi priskrbelo neugodnih prigovor v, obračam se na Vašo uvidevnost in razsodnost v imenu rašega trpečega ljudstva, da v teh težkih prilikah tudi s svoje strani vse s*orite, kar bi moglo olajšati položaj. O: ubito naj se obrača posebna pažnja propisovanju zdravil in naj se uporabljajo le oficielnt. sredstva, ueoficinelna sredstva pa le v izrednih slučajih, kjer znanost uc pripušča drugega. Specialitete se sploh prepovedujejo. Zbolj-šane in posebne dijete naj se kolikor mogoče omeje, razen če bi pri tem imelo trpeti bolnikovo zdravje. Vsekakor pa je ukiniti vse nabavke in popravke instrumentov in drugih inventarnih predmetov, dokler se brez nevarnosti ?.a bolnike morejo pogrešati. oziroma dokler so porabljivi. Trdno
sem uverjen, da mi bo mogoče, al: o boni podpiran tudi iz Vaše strani, izogniti se dalekosežn&jšim, neljubim odredbam po čl. 60 in sledečih, zakona o državnem računovodstvu.
Sanitetni šef: Dr. K a t i 6 i č. 1
Iz tega dopisa je razvidno, da stojimoi danes po enem in pol letu ravno tam, kjer smo bili takrat, ko seje pričelo v javnosti razpravljati o neznosnem stanju naših bolnic, zaradi nezadostnih denarnih sredstev., Faktično se mora sedaj vsaka nakaznica, tudi Če bi veljala samo 1 Din, predložiti sanitetnemu šefu v potrdilo. Da je ravnateljstvo zavoda v jako mučnem položaju, ni nam treba naglašati. V teh razmerah ga sploh treba ni.
Zakrj imamo pri nas r"zados^n sred« stva? Ko je bila uprava deželnih dobrodelnih zavodov še pri avtonomni upravi, ni! bilo te-a čuti. Bolnica je pokrVala svoje potrebščine lz svojih dohodkov na oskrbninah, kar je pa primanjkalo, se je dodalo iz deželnega zaklada. To je sedaj pri nas ukinjeno. V Dalmaciji, ki je bila v enakem razmerju ko Kranjska, je ta praksa še v veljavi. Tam gospodari bolnica s svojimi dohodki, kur primanjkuje doda država, seveda vedno pod posebno kontrolo. V bivši kraljevini Srbiji se od bolnikov ni zahtevalo plačevanje, oskrbnine kakor pri nas. Davkarije so od pristojne domovne občine bolnikov pobirale od njega nekak prispevek, ki se mu je predpisal. Ta praksa je v teh krajih še danes v veljavi, in sicer služi za podlago direktni davek brez osebnšga davka. Način je sledeči: Kdor plača neposrednega davka do 10 Din, je prost vsakega prispevka. Do 30 Din se mu zaračuna za vsak oskrbni dan 3 Din, do 50 Din 10 Din za oskrbni dan v bolnici, do 100 Din 12 Din, do 200 Din 15 Din, čez 200 Din pa 20 Din.
V umobolnici: do 30 Din direktnega davka je prost vsakega prispevka. Do 50 Din direktnega davka plača za oskrbni dan 3 Din. Do 100 Din davka 6 Din, do 200 Din davka 10 Din, čez 200 Din davka pa 15 Dir za oskrbni dan.
Primanjkljaj v bolnicah pokrije država. Oskrbnino, kakor smo jo poprej omenili, izfcirjava davkarija. Na Hrvaškem iz-tirja oskrbnino, ki se pa istotako odmeri ko pri nas, deloma zdravstveni odsek.
Iz tega je razvidno, da pri nas vrše te naloge upravni uradniki zavoda, v Srbiji davčne oblasti, na Hrvatskem deloma zdravstveni odsek. Tem upravam zaraditega tudi ni treba imeti toliko računskega uradni-štva, ko pri naših zavodih, kar gotovo poceni upravo. Kako neznatne so od strank plačani oskrbni stroški v Srbiji, dokazuje dejstvo, da je belgrajska bolnica dobila leta 1922 okroglo vsoto 360.000 kron od pri-vath.kov plačane oskrbnine, medlem ko so pri ljubljanski bolnici ta vplačila znašala za štiri mesece 2,249.332 K. Lahko toraj računamo za 1 leto okroglo 10 milijonov kron. Vsa ta vplačila se stekajo pri nas v državno blagajno.
Zanimivo je primerjati predvojne razmere v uaši bolnici ljubljanski s sedanjimi. Leta 1907 je bilo sprejetih 9252 bolnikov. Oskrbnih dni je bilo 159.500. Skupni stroški so znašali 379.400 K. Na oskrbnini se je dobilo 178.&37 K, dežela je doplačala 200.563 K. Oskrbnina je znašala takrat 2 K na dan. Ako vzamemo, da so bili vsi paci-jenti samo 3. razreda, bi to danes, ko se je oskrbnina povišala za 50 kratni znesek stalo: 178.837 krat 50 je 8,941.850 K. Prispevek iz deželnega zaklada: 200.563 krat 70 po sedanji valuti: 14,039.410 K. Število sprejetih bolnikov se je pa pomnožilo in znaša 1923 leta meseca novembra čez 10 tisoč. Ker bo bolnica imela letos gotovo 10 milijonov kron lastnih dohodkov, odgovarja to približno razmeram iz leta 1907. Dvanajstina za bolnico v Ljubljani pa znaša 1,648.240 K ali na leto. 19,778.880 K. Prispevek dežele leta 1907 je pa za veliko manjše število bolnikov znašal 14,039.410 K v sedanji valuti, in bolnica je imela na razpolago še oskrbnino, plačano od bolnikov v znesku 8,941.850 K v sedanji valuti. To milijone pa pobere država in da ljubljanski bolnici le dvanajstine, kar odgovarja približno tedanjemi prispevku dežeie. Sicer, so plače tedanjega osobja v tem skupnom izdatku za 9252 bolnikov leta 1907 vraču-



njen«, toda za to Je tudi število sprejetih bolnikov leta 1907 veliko manjšo, ko leta 1923 in se ta diferenca izravna pri končnemu računu, in bi bi! prispevek dežele tudi večji, če bi bilo število bolnikov enako. Bivša avtonomna uprava je smatrala deželne dobrodelne zavode kot humanitarne zavode, to mora tudi storiti sedanja nprava, ker ti< n! nobeno trgoval o podjetje, da bi se krili izdatki iz dohodkov podjetja. Poleg izdatkov za domačo deželno lx>lnioo je dežela Kranjska še plačevala za svoje deželane v tujih bolnic^i izver Kranjske oskrbne stroške, tako leta 1907 za 4406 bolnikov 239.065 K, kar reprezentira danes 70 kral vzeto 16,733.850 '' Teh izdatkov nima sedaj zdravstveni odsek za Slovenijo.
Ta kriza v upravi zdravstvenega odseka traja, odkar je prevzela držav« zdravstvo v svoje roke. — Sedanji funkcionarji zdravstvenega odseka, niti " kcionarji bolnice v Ljubljani niso temu krivi Pri najboljši volji ne bodo te krizr odpravili, ker ni mogoče toliko prištediti, da bi to pokrili, kar je avtonomna uprava noprej dajala iz deželnega zaklada. Sistem uprave naših bolnic se moro spremeniti. Če je bilo to ie zdavnaj v veljavi v bivši P-biji če je to za te kraje še v veljavi, in ini za kritje primanjkljaja teh srbskih bolnic istotako Iz naših skupnih davkov skrbimo, zakaj bi se isti sistem tudi pri nas ne vpeljal, toda s tem pogojem, da je prispevek države tak, da se ti humanitarni zavodi obdrže vedno m višini napredka. Ako po hoče država ozkosrcno postopati, naj pusti v veljavi prejšnji sistem bivše avtonomne uprave Kranjske, katerega je pustila Dalmaciji; saj ti zavodi ščitijo največji kapital države — zdravje državljanov in ozkosrčnost ne sme igrati nobene vloge, kadar gre za pomoč nujvečHrn revežem — bolnikom. S to pretirano štedljivostjo ln ozkosHnostjo je ljubljanska bolnica padla že pot1 prejšnji nivo humanitarnega in znanstvenega zavoda. — Preko meje ni mogoče iti brez nevarnosti, da »e s tem še bolj ogroža zdravje bolnikov in ugled zavoda. Uprava naše bolnice je vzorna in je bila tudi vzorna, ko je morala pretrpeti toliko napadov; takrat so dolžili ilabo upravo. Al! je morebiti danes bolje?
Uprava je dobra, sistem je slab!
* Snubljenje Rnsijc. Francija skuša na kakšen način priti v ožje stike z Rusijo. Republika se boji zbliianja med Rusijo in Italijo, posebno pa nevarnosti,, da ne bi se italijanski kapital udcmaeil v Ukrajini in na Kavkazu. To je vzrok, da Francija pritiska na našo državo, naj obnovi zveze z Rusijo, kar naj bi opravil g. Balugdžič. s sovjetskim delegatom Koppom v Berlinu. Obenem so v Franciji postali nekoliko hladnejši napram Češki in Poljski, kjer se je začel šopiriti angleški kapital. Poljaki so seveda zaradi-tega zelo vznemirjeni, ker dobro vedo, da bi Rusija v slučaju obnovitve zvez 8 Francijo zahtevala popolni dcsinteresrnA Francije v slučaju rusko-poljske vojske. Kajti Rusi vztrajno zasledujejo cilj, kako odtrgati Belo Rusijo, Voiinj ia Polesje od Poljske. Zdi
se pa, pravi »Morolng Post«, da bo Anglija
Francijo prehitela, kajti Micdonald je trdno odločen takoj priznati sovjetsko Rusijo, čim pride na vlada
• Francija motri po >Tewpsn<, M je glasnik zunanjega ministrstva, politični položaj v Angliji z nekim vznemirjenjem. Delavsko vlada s podporo liberalcev je gotova stvar. Kaj prinese tn vlada Franciji, to . je velika neznanka. Konservativna stranka je napram Franciji zasledovala politiko do-liberalcl pa se morejo ali okleniti politike orohotne nevtralnosti. Delavska vlada it najživnhnejŠega poseganja v evropske razmere (kar je najbolj verjetno) ali pa se od Evrope sploh odvrniti. Oboje ie za Francijo bolj nopovoljno nego nevtraliteta konservativcev.
vesti.
-f Alera Jankovičore\cn brodarskega
sindikata je zanimiva po tem, da proslavlja borbo radikalov z demokrati. Večina delnic te družbe se nahaja namreč v rokah demokratov, ki trdijo o sebi, da so najčistejša stranka na svetu. Radikali jim pa to zavidajo, zato je Slanic začel boj proti Jankoviču in njegovi korupciji. Zdi se, da je sploh naša drŽava samo objekt konkurence med dvema sindikatoma, ki gledata, kako bi jo bolj izmotala. Spričo tega bi bila najnujnejša zadeva, da se združijo vsi pošteni elementi v državi, da napravijo temu konec.
-I- Nora afera. Belgrajski listi razkrivajo novo afero, v katero je vpleten vojni minister general Pešič in ravnatelj »Slavonske banke«, Gavrilovič. Gre za dobavo po! milijona francoskih pušk *&re$4viipa, kakršne Francozi prodajajo Ar&beefti^ zamorcem. Pri tej stvari so izvesthi^bŠpodje na račun države zaslužili lepe všfotfe. Tako se pod Pašičevim režimom vrstf ^a umazana afera za drugo, >Samoupravrt« se pa jezi, če kdo ta gnoj razkriva.' (
H
Ko praznujete vesele boSifne praznike, zmrr.ujejo in gladujejo v da'jnl VVestfaliji družine slovenskih rudarjev, in kar je najhujše, je to, da nimajo nobenga upanja, da se njih obupno stanje v doglednem času izboljša, če se jih ne spomni v največji nesreči njihova domovina.
Vedno odprte roH je ime! slovenski narod, kadar je bilo tteba pomagati bratom v nesreči. Nemogoče je. da bi .ta .pregovorna dobrosrčnost slovenskega naroda izumrla in zato vemo, da bodo upi westialskih Slovencev v pomoč domovine uresničeni
Akcijski odbor ta pomoč vestfalskib Slovencev poživlja zato vso slovansko javnost, da stori vse za rešitev vvesllalskJi Slovencev iz njihovega obupnega položaja.
Ne moremo in ne smemo, dopustiti, dn bi glad in mraz morila slovenske družine, zato ker njiii očetje ne morejo vsled boja dveh velikih narodyv najti delu.
Pomagati pa moramo takoj in v zadostni mori Zalo priredi Akcijski odbor dno 2. ja-

nuarja l024 > Dinarski dane Vsak Slovenec,
vsaka Slovenka naj ta dan daruje za west!al-ske Slovence en sam dinar in desettlsoči rudarje* in njih rodbin bodo obvarovani pred najhujšim.
Po vsej Slovenj J! naj se osnujejo posebni odbori za priredite* dinarskega dne, da bo take preskrbljeno, da bo v resnici vsa Slovenija sodelovala pri dinarskem dnevu. Vse zbrane prispevke pa je nemudoma poslati na Jugo-slovensko Matico, LJubljana, Pred Škofijo 21-1 s pripombo, da je denar poslan xa wesl?alske Slovence.
Ponos človeka Je, da pomaga bl&ijemo.
Sveta dolžnost Slovenca pa Je, da je bratu po krvi ln jeziku, če Je v sili, siguren podpornik. Ta podpora je Jamstvo za solidarnost naroda tudi v najtežjih trenutkih, solidarnost naroda pa je zalog r.a ohranitev naSe d rita ve samostojnosti. Zato smo u ver jeni, da bo naS klic povsod! sprejet toplo in da bo uspeh Dinarskega dne blesteč doka?, slovenske zavednosti 5n požrtvovalnosti!
Deržič Ivan i*a NSS, Dr. Korošec Anton, minister n. r. za SLS, Pucelj Ivan, minister n. r. za SKS, Dr. Itavnfhar Vladimir «• NNS, Dr. Niko Zupanlč, minister n. r. sa NRS. Dr. Gregor Žerjav, minister n. r. za JDS.

—	»Domoljubova« 51 52 je radi božičnih praznikov izšla že včeraj. Prihodnja 1. štev. izide v četrtek po novem letu.
—■ Upravni odbor dr. 1. 0raznovega dijaškega doma je prevzel dne 17. novembra t. 1. v smislu oporoke dr. 1. Oražna upravo njegove zapuščine, ki jo je dosedaj oskrboval izvrševatelj oporoke g. dr. Franc Gor-šič. Odbor je dal pregledati vse račune in spise po strokovnjaku, ki jih je našel v najlepšem redu. Priznavajoč pravilno ib uspešno delovanje g. dr. Goršiča mu izreka upravni odbor ODD tem potom javno zahvalo. — Ljubljana, 20. decembra 1923. — Dr. Defranceschij m. p. Dr. Šerko, m. p. Dr. Eller, m. p.
—	Ustroj direkcije državnih želesnl« <r Ljubljani. Ravnateljstvo državnib železnic v Ljubljani se sestavi sledeče: Funkcije direktorja vrši pomočnik generalnega direktorja ^ Belgradu Evgen D e r o c c o, njegov namestnik je prejšnji ravnatelj Viktor Bračlč ia pomočnik direktorja ie prejšnji ravnatelj inž. Šega. Začasno prevzamejo vodstvo oddel-
. kov centralni Inšpektorji prejšnjega obratnega ravnateljstva: dr. A. Fatur splošni oddelek, Fran A r ko finančni oddelek, Jos. G ost i Sa gospodarski oddelek, Frua V id i c komercialni oddelek, inž. M. Schneller prugo-vzdr&evalnj odsek, M. Ogrinc strojni odde lek m Srečno B e n e d e k prometni oddelek. Inšpektorat državnih železnic preneha s 1. januarjem. Ravnatelj južne železnice di. Andrej Vrečko je šel v pokoj ler pootal konzuleni pri centrali južne železnice na Dunaju.
—	Centralni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Belgradu je imel due 16. t. m. plenarno sejo in je po dovršenem delu izda1 sledeči komur.ike: Na današnji seji Centralnega odbora jugoslovanskih narodnih železničarjev sta predsednik Svetozar Lukič
in brošure kakor tudi use druge tiskouine za preprosto ali jino izuršiteu, toda u^dno u okusni opremi, spr^ema o tisk ln jih dcbsulja p najkrajšem času in ps nizkih csnah:
3ugaslouanska tiskarna u lijubljam ^^
in podpredsednik Mih. HUioU< podala ostavko na svoje funkcijo v U druženju, ker «U bil« glede taktike f vodstvu organUacije povsem drugega mišljenja kol ostali člani odbora. Centralni odbor je na Isti »ejl dane ostavk« vtel * vednost In obenem odlomil, naj tačasoc« oprav, tjajo posle predsednika glavni tajnik Central* nega odbora Kade Jankovid, blagajnik In * Belgradu nahajajoči s« namestniki odUm»*fh članov ti pokrajinskih organizacij Ln da a« aa izvolitev novega odbora »kliče » drugi polovic januarja 1924 izreden kongrea, — Zveza jug©-slovanskih železničarjev.
— Osrednji nrad »a sa varovan Is dela*> «ev * Zagreba ima aa razpolago kredit, b ka terega se dele podpore naSim državljanom, Id so preje dobivali od Javnih m varovalni« 7 Nemčiji kakršnekoli rento, katerih l7j>lač»va. nje je pa valed razvrednotenja marke &U brej. predmetno ali ps se sploh ne vr*i. Interesenti naj se obračajo direktno na omenjeni »rad Pisma so poštnine prosta.
-	Višji šolski svet zadnji čas sicer rodni nakazuje nagrado za pouk verouka katehetum, a prav nič noče več slišati o obljubljenih la določenih nagradah za pota prebrano Uatil katehetov, ki poučujejo veroulv n« oddaljenih šolah, dasi jim gredo iste i* od t. Januarja 1921. Naj po vendar dotičuim tudi te nagrade nakažejo, oziroma 2e skoraj preskrbi njilm« kritje J
—	Of-gaciiarija »»Tl»««lMi*Bftev. KSvInoedra^
piki, ki službujejo v podrofiju bodo«a t^ubljamSE« obiaetl in so člani Jugoslovanskega veterin«™*ega ndrnSenja v BelgraiSu, »o artauoviM ea Kasti«ig dne ia dccetnbJ-a 1S?23. »ekrffo tega BUraionja « •edežem v Lj-abijaai. Na Imenovauei« Mcrtastka j« Oil lrvoljea sletleM odbor: fredawialk Iguaoi] fttaj. pnh, upravnik drl irebiarne oa Sein, |»«Jpred3w1. nik Viktor Zaje, veti-rinoral oudaoratt pri Pota upravi za Slovenijo, tajuU Vekoelav lUglor, oekrl). llik Mestno klavnic« ljubljunak«, blagajnik Mlidl Ipav©o, državni živinozdravnik aa Vrhnihi, odbc> niki: vertr. major dr. Reber, opravo!* voj. marveei bolnic®, Ljubljana. Voc dopis« osirume poSlljk« j« naslavljati na: »Jugoslovansko vetertnamsk« udru-ženje — b akcija Ljubljana, v rok« Vokoulata Hij terja, Mestna klavnica ljubljanska. — Kodni nieset ni »estanki m vr»e vsak prvi tetrtek » aaesera hotelu »Strukoljs ob 15. ari. C« J« tt da a pfitnlfc ac vrSi sestanak drugi Solrtek v uiaoee« «b i«l dri.
—	Telefonski pop»»or! « taoiemstvem- 01«il rasporeda telefonskih pogovorov na giavnero te!» tonskem vodil Belgrad— (»iroroa Trst—Ljubljanfl-Dunaj—Praga je ministrstvo določilo, d« m s !S decembrom t L vr5c pognvorl med Prag<o 1» Ljuh IJano od 10. do 10.80 in od 15 do 13.30, med Ljuk ijano in Dunajem od 18 80 do 14. Ib od 30. do 21 nre. Oaiali čas med 9. ia 21. uro eo rrft« pogovor med Zagrebom ta Prage, me<l Z« gre bora ia tiajem, med Beogradom in Dunajem t*r med Ht atom ia Praga.	es\>
—	55at»orltev pomoine poŠte Ba?a gvra. Slft Bovefflbrom t L Je bila KtJvorjena pomnfcua pož'J Mala gora v področju poŠte Kočevjo la hkrati f bilo v Sem krajo uvedeno dostavljanj« peilljk dom po selskem pismom.31 in sicor ob torkih, 5« trikih in sobotah.
—	Pri npratbom sefliSfn » Celju popolnltl ji m<5«to tJTfidnega altige. MatiuičneJSi pcgtijl m r« vidni v Uradnem listo.
—	češkoslovaška armada ln vera. Ce3fe> slovaški minister za narodno hrambo Udrža je podal v brambnem odseku nekaj Ujav, S čočih so armade. Med drugim je izjavil, d mora komandant sklenjene formacije, ako sre ča na ulici pogreb ali duhovnika z Najsvete, šlrn, podeljevali »Pozor« in sam ukazati pre< pisano čast. To da jo dolžno spoštovanje pj«< veroi;?povedmfl.
—	TečajJ m strojepisje ia stenografijo Dne 3. februarja 1924 začnejo na državn koncesioniranem zasebnem uči'išču Legat Mariboru ^opet novi tečaji za strojepisje U
"CTrfl TkAtim,
Spomini na Visoko Tatro in Javorlno.
3unija je minulo 15 let, ko nas je prilicno 30 kapetunujočih nadporočnikov Ivvo^sko kome šole odjjeljalo z generalom in 3 glavnimi učitelji na tako/vano »taktično potovanje.« General Knopp pl. Kirch-wald je kot večletni poveljnik te všole napravil med tem časom precejšnje prihranke iz raznih pavšalov šole. Vedoč, da se od te funkcije poslavjla, je hotel zadnje leto — bilo je celo jubilejno — Se posebno dokončati. Zakaj bi neki oddajal lepe prihranjene novčiče nasledniku, ko se jih lahko na koristen in zabaven način iznebi in sebi in udeležnikom ustvari lepe spomine. Torej: duice cutn ulilil
Naš vrli adjutant je imel polne zaboje težkih vojnih operativnih nalog, generalnih in specialnih kart seboj. Težke armade so počivale notri in so se valile iz Lwowa čez Stryj—Lawazne do Košic. Tam »o se razlile iz papirja in premika-vale proti severozapa('u čez hriboviti del Ogrske tja notri do najvišjega ščita visoke Tatre iu še čez do »Morskih očes«, do slovite Javoriue, do poljskega Zakopanega in še daljo, dokler ni bil slednjič v starodavnem Krakovem pri »zlati roži« sklenjen časten mir. Glavna bitka »zabavnega« dela našega potovanja ne je odigrala v visoki Tatri, uri Sčirbskem iezeru (Szczy-
ebskie jezioro —- Csorbai-to — Csorber-See 1351 m), Properskem jezeru (Popradi-to — Poppersee 1503 m), pri >Morskih očeh ': (morsko« oko 1393 m) in posebno hud boj za prekrasno Javorino, V tem divnem kotičku sveta pa res ni bilo še miru. Pred približno 25 leti je morala tam na licu mesta odločevati mednarodna' komisija — če še prav spominjam — gleda pripadnosti enega 5zmed obeh M.orsldh očes v sporni zadevi/med knezom Hohen-lohejein (na madžarski sarani)r in grofi, Zamoyskim (na gališki strani).. Sovražnost je bila takrat zavoljo tega spora Inko ljula, da so se lovci obeh magnatov neprestano med seboj spoprijemali in je prišlo cesto celo do prelivanja krvi. Zdi se mi,, da. jo polem odlrtČitev padla v prid Zamorskega in s tem poljske strani. Zadnji Čas je bila ta gozdnata prekrasna skalovita žemljica okoli Javorine (50 km5) zopet. p.red ..mod-nanxlnim sodiščem v Haagu, ki je po več ko dvoletnem spuru med ČeškcslovaSko in poljsko republiko radi pripadnosti Javorine prisodilo Češkoslovaški. Kdor je ta kotiček videl, piora potrditi, da je res. vreden prepira.
Seveda p.rcdno smo prišli tja, smo z našo armado prepotovali od Košic, deloma po železnici, na vozeh in mnogo tudi peš, zelo lepe hribovite in gozdnate kraje. Omenjam zanimivo iepo Preklensko doll-| no pred Sehmollnilzem (Szomolrok), kjer se vrste fužine za fužinami iznabiti odtod ime Peklenskih kos>, historično trdnjavi podobno eraiščino grofa Andrassija, kjer
nam je kastelan predstavil h rotnana znano počivajočo n>oknmenelo gosjio« (dio steinerne Frau), lepo mestece Roznvo (Ro-senari), v njega bližini prezanimiv ogrski Kras, glede konfiguracije popolnoma podoben našemu Krasu, samo da ni gol, čudovito lopo ledeno jamo pri Dobsini (Dob-šehau) 7. večnim ledom in ledenimi kapniki, ki so kakor z biseri posuti z ledenimi kristali. Ne daleč od tu smo zagledali pred sabo velikane gorske skupine visoke Tatre in dospeli v njeno podnožje v mesto Poprad-Telka, kjer že prebivajo >Slovin-ok. Cez dva dni nas popelje železnica po glavni progi še par štacij in pd tu potem 2 železnico "s kolesom nn zob' vstran na visoko planoto do Ščirbskega jezera, ki leži 1351 m nad morjem. Krasilo lego ima, povsod naokolti je z gozdom In promenad-nimi poti obdano, s kristalno čisto vodo, velikosti približno pol Blejskega jezera. J'-- Najlepši je takozvani glavnni novi hotol, ki se nahaja no daleč od kolodvora malo nad obrežjem jezera. Tu so nas spravili vse, ker jo sezija komaj pričela in je bilo dovolj prostora. Hotel je bil menda ogrska državna last, obratovalo je pa v njem mednarodno društvo za spalne vo-! zovc. — Ve.s konfort, ki je sploh mogoč, • smo našli tu; godilo se nam je imenitno. Naš general je pozabil na vojno taktiko, ni bilo več časa zanjo. Obedno dvorano tvori ! zase posebej krasna stavba, etene čitalnico in pihalno dvorane so iz samega stekla, tako da .so ti nudi naravnost oča-I rujoč pogled na vse iezero in ootem na vso
granitne velikane v skoraj neposredni b!i žini n. pr. Rysy (Meoraugenspižze 2503 m) Tatra 2565 m), Szoliszko (2414 in), Kriwai (2496 m), Ščirbski šat (2385 m), Bastya Kopka, Tupa i. t. d. vsi nad 2000 m. Odio< je bil najlepši izlet k Poperokoin jezeri (1503 m), 7. divno romantično okolico, k jo polno postrvi in je približno za manj še od Blejskega. \z tega jezera izvira reki Poprad — dotok Dunajea, ki se izliva ' V.islo. Tudi na tem jezern se nahaja m izbranem najlepšem prostorčku elegantni pritlična stavba z restavracijo in pre nočišči. Med tem ko se jo večina tovariše tam pričela krepčati, smo se 4 drugi pri družili nekemu doktorju iz Berlina, ki j] imel seboj vodnika, in jo mahnili z urni mi koraki na Ryae (2503 m). Med potji smo srečali še eno malo jezerce (Žabji imenovano). Ni nam bilo žal — razglei na Morska očesa tik pod nami, potem gl" boko doli v Galicijo je bil impozaiite« — Žalibog ni dolgo trajal — hipoma smo bil zaviti v meglo —, ki ni več izginila in me rali smo se vrniti na Sčirbsko jezero. Ž na preddan pa je krenilo čez Ryse z naj« tim vodnikom I. razreda 8 tovarišev »p bližnick mimo Morskih očes do JavoriiK medtem ko smo mi napravili velik koiobi čez Kastaark in Zdjar do Javorine. — neral se je hotel izogniti »lepemu pogr< bu«; zalo je pustil samo one po lej bližu ci, ki so prisegali, da so res turisti in to i v spremstvu prvovrstnega vodnika, ki je telefonično naročen iz Talra-LoinniU. Pa: tija od Rysov do Morskih očes ie zelo n<
štev. 290.
Slovenec; <tne r \ ffeeemi^ im
Stran
ilovensko in nemgko stenografija Tečaji tra-ajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila ▼ specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa y Šolski pisarni Vrazova ulica 4.	8119
—	Noto češko podjetje na dalmatinski obali. Organizacija češkoslovaških gasilcev zgradi v Srebrnem pri Dubrovniku svoje lastno okrevališče, v katerega bo pošiljala po 50 revnih otrok in 10 odraslih mesečno ali 600 oseb letno. Delo bo vodil g. Fencel, ki je zgra-H1 tudi kopališče v Srebrnem.
—	Proslava radijeve 25 lctniee. Pariška Akademija znanosti in univerza priredita pod predsedstvom predsednika republike Mille-randa povodom 25 letnice, odkar sta zakonca Curie odkrila radij, velike svečanosti, katerim bodo prisostvovali tudi inozemski radiologi. Češkoslovaško bo zastopal proL dr. Stoklasa.
—	Mecen dunajskega vseučilišča. Zvezni ftancelar Seipel je imel nedavno predavanje, v katerem je pozval zasebnike, naj namesto države, ki tačas ne more zadostiti vsem potrebam, podpro razne kulturne ustanove, posebno pa visoke šole. Na ta poziv je bil odziv zelo snaten, a komercialni svetnik Bosel je izjavil, da prevzame stroške za vse stvarue nabave dunajske univerze.
—	Ford *a Coolidgea. Ameriški velikaš ford je v »Chicago Tribune« izjavil, da ne bo ne bo nastopil kot kandidat proti sedanjemu predsedniku Coolidgeu, češ, da je z ogromno večino ameriškega prebivalstva prepričan, da je tačas dežela v dobrih rokah.«
—	73 milijonov dedinskega davka. Nathan Rothschild na Angleškem, ki je nedavno izvršil aamoumor, je zapustil za 180 milijonov iranl« v pieuioženja. Država je od tega vzela 78 milijonov trafiko / dedmskegii davka.
—	Mažarski list v Pragi. Mažarski emigranti nameravajo začeti izdajati v Pragi mažarski list, ki bo propagiral republikansko misel in dobre odnošaje s Češkoslovaško.
—	Izenačenje učiteljstva i uredništvom v Pragi. Pariški mestni svet je sprejel rezoluci-jo, uaj se mestno učiteljstvo s kateheti vred izenači z mestnim uradništvom. O stvari mora končnoveljavno odločiti mestno centralno zastopstvo.
—	Smrt italijanske pisateljice Dalmatin-
ke. V Milanu je umrla v visoki starosti 80 let italijanska pisateljica Vinccnza Speraz. Doma je bila iz Solina v Dalmaciji. Poročena je bila prvič s kontom Vatta iz Pirama, drugič pa z inženirjem Bignami. Pisala je zelo veliko in sodelovala v mnogih italijanskih revijah, posebno pa v zadrski »Rivista Dalmatica«. Podpisovala se je s psevdonimom Bruno Speraui. Mišljenja je bila vseskozi italijanskega.
—	Tatvine v Prekmurju. Po prekmurskih , faaeh se klalijo tatovi, ki pred njimi zlasti pe-' rutnina ni varna. Vaščani so začeli organizirati nočne straže.
—	Proces praške mestne občine proti sa-pnščini Karla [lnbsburškcga Kakor znano, je praška mestna občina tožila zapuščino Karla Habsburškega in fideikomis njegove hiše za tisto imetje, ki ga ja bil 'erdinand I. L 1547. odvzel praškim mestom. Praško deželno sodišče je zahtevo mesto Prage odbilo, nakar je tožiteljica vložila priziv na višje deželno sodišče. Le-to je dne 20. t m. razsodbo deželnega sodišča razveljavilo in temu sodišču naročilo, da dopusti ponudene dokaze o lastninski pravici
—	Razporokc na češkoslovaškem. V okolišu praškega dež. sodišča je bilo vloženo tekom letošnjega leta na temelju prejšnje ločitve nad 2000 prošnja za razporoko
—	Prepoved veselic na Saškem. Saška fflada je zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer v deželi za 1. 1924 prepovedala vse plese, maškarade in podobne zabavne prireditve.
—	Same tatvine. V Cirčičab pri Kranju je ukradel neznan postopač posestniku Francu Koncu skoraj novo obleko In klobuk. — Iz pisarne dr. Spiglerja na Brodu trta bila ukradena dva pisalna stroja znamke >Adler< in »Olivert v skupni vrednosti do 50.000 kron. O vlomilcih nimajo Se nobene sledi. — V Šentvidu je bilo ukradeno atro-jarju Leop. Kemu 15 svinjskih kož. vrednih S500 kron. — Na kolodvoru južne železnico v Celju jo bilo ukradeno 1 m visoko in 25 em žiroko dvigalo vredno 8000 kron.
—	Predrzen rop v Belskem vrhu. K posestniku Francu Vuzemi je prišlo okoli 8. zvečer dne 15. decembra okrog 10 zakrinkanih roparjev. Ker jim gospodar ni hotel odpreti, je razbil eden razbojnikov šipo na oknu in ustrelil dvakrat v hišo. Nato so vlomili razbojniki skozi veži!a vrata, kjer so vse domaČe pretepli, pokradli več obleke in zlatnine v skupni vrednosti do 80.000 K. Vlomilci so imeli zakrinkane obraze in s cunjami ovile uoge.
—	Razne nesreče: V tvorniei stekla v Hrastniku je delavec Mastnak Anion padel po stopnicah in si zlomil lobanjsko kost. Poškodba jo smrtnone-varna. — V apneniku v Celju se je kurjaškl pomočnik Cater Egidij opekel na Čelu, licu, uhlju in zapestju. — Pri lcraem trgovcu Medvedu Jakobu v Mariji Reki pri Prevaljah se je lesni delavec Hlade Mihael usekal na desnem kolenu. — Na veleposest-vu Lamezan—Salins v Kokri se je drvar Zaplotnik Jurij usekal na de t ni nogi. — Pri lesni tvrdki Vir-nik in Offner v Kranju se je Žagar Dobrin Tomaž na krožni žagi obreza! po desni roki. — V tvorniei za lesno impregnirnnie Guido Priitgers v H očali pri Mariboru se je dniar Koren Leopold zbodel z žebljem na desni nogi. — V trgovini z želei-rm Klihar iu Zemljifi v Mariboru si je Ferš Štefan zmečkal pa'. :c desne roke. — Mi • ki vajenec Jagnušič Iv. pri Nudlu Antonu v Mariboru se je na krožni žsgi močijo urezal na levi roki, vsled iesur je moral v bolnic«. — Pri stavbni družbi d. d. v Ljubljani, se je poškodoval nad de3:v">i očesom delavec Ivan Be-zeniear. — V mizarskem podjetju A. Hoj i ne in Ko. v Ljubljani se je strojni delavec Metlika Andrej na krožni žagi urezal na levo roko. — Pri stavbeniku Treo Viljema v Tržiču je delavcu Rajglju Janezu padel kes lesa na levo nogo in mu jo precej poškodoval. — Kovaški vajenec Tikvič Alojz pri Tik-vpu Antonu v Ptuju se je urezal r.a desni roki. — V tvorniei Kovina v Mariboru se je delavka Kndeo Lucija odrezala na desni roki kazalec. — Pri Serd-nišku Blažu v Mariboru si je mizarski pomočnik Ogmer Ludvik zmečkal desno nogo v kolenu. —-Pri >Dravi<, lesna industrija d. d. v Mariboru je delavec Ogner Anton padel v neko jamo in si zlomil par reber na desni strani. — Mestni delavec v Mariboru Nerad Franc se je obrezal na desni roki. — V tovarni usnja Indus v Kranju se jo delavec Benedik Miha zbodel z žebljem ua levem stopalu, vsled česar je nastala infekcija rano. —• Pri Westen A., tovarna za posodo se je delavec Zrini-šek Rudolf zbodel na črepinji na levi nogi. — Isto-tam se je vajenec Zakovic Fric' opekel po desni roki. —
—	Na znanje tudi izven »oesta! Za praznika se točijo najboljša vina lialožan. Ijuto-merčan, črno vino in silvanec; ker je zadnjega večja množina, čez ulico 4 krone ceneje: pri '»Fridrlhu«, Mestna trg št. 13 v Ljublisni, na dvorišču v kleti.	60S4
— Zahtevajto povsod našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.	6559
p Pnsfirski list goriškega knezonad-Skofa. Goriški nadškof dr. Sedej je izdal pastirsko pismo o krščanskem zakonu s posebnim ozirom ua ti o ve vpeljan o postavo o civilnem zakonu. Podrejenim duhovnim uradom je knezonadškofijski urad poslal o tem predmetu posebna navodila.
p Sveta Gora. »Goriška Straša« poroča: »Kakor čujemo, bomo ua spomlad pričeli s pozidavo našega porušenega Marijinega svetišča. Neštete vloge, ki smo jih tozadevno predložili, so dosegle baje rešitev in je prvi predujem za obnovitev naše bazilike že nakazan.«
p Smrtna kosa. V Gorici je umrla gospa Tereza Bajec, soproga ravnatelja Zadružne zveze v Gorici. — V Oslavlju je umrl 59 letni
veleposestnik Anton Gravuer, obč. svetovalec in zaveden Slovcnec. N. v m. p.!
p Komisar za bralno društvo. Goriška podprefektura je imenovala dolgoletnemu »Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu« v Gorici komisarja, čeS da morajo vse bolniške blagajne voditi komisarji.
p Snoparji. »Goriška Straža« poroča, da imenujejo beneški Slovenci fašiste snoparje, kar je čisto pravilno, ker pomeni italijanska beseda fascio — snop.
p Nov prefekt v Vidmu. Odvetnik Piseti je kot prefekt furlanske pokrajine doslužil. Mu-solliuiju se je zdelo, da Pisentijeva prevelika vnema zadaj podira, kar spredaj gradi. Zato ga je imenoval za generalnega vojnoodškod-ninskega intendanta vseh treh Benečij ter ga odstavil s preiektskega mesta. Za njegovega naslednika na videmski prefekturi je pa Mu-sollini imenoval dosedanjega likvidatorja goriške deželne uprave comm. Guida Nencettija. Le-ta se dosedaj politično ni vdejstvoval in torej ni znano, kakšnega duha je. Vsekakor gre samo za izpremembo osebe ne pa sistema in bi zato Slovenci od tc izpremembe ne morejo dosti obetati.
p Garibaldijcv sin o fašizmu. Garibaldijev sin Ricciotto Garibaldi se je izjavil nasproti nekemu francoskemu časnikarju o sedanjem režimu v Italiji sledeče: »Po boljševiškem sa-njašivu smo prišli v Italiji v fašistovsko resničnost. Za revolucionarnimi fašji so sedaj gospodarji reakcionarni fašji. Mussolini, ki je bil prej internacionalist, potem republikanec, nato narodni socialist in potem republiko v vi-demskem govoru zatajil. Od tedaj se je fašizem v bistvu spremenil. Najsi bodo tudi mnogi poštenjaki med njimi, vendarle imperialistični cilji lašistovskih voditeljev niso cilji laškega naroda. Diktatura, ki jo vlada manjšine, ni italijanska • roba. To ie politika vseh onih vlad, ki hočejo z nasilnostjo potlačiti narode.« (Po »II Popolo Trentinor.)
p Nevaren dan r Gorici. Nekdo je dal člane!: videmskega popolarskega lista ill Krilili« v prilog knezonadškofu Sedeju, o katerem smo poročali tudi v našem listu, ponatisniti v obliki letaka. Ko je goriška oblast zvedela za letak, je takoj alarmirala varnostne organe, ki so nato letali po mestu in lovili letak kot kako silno nevarno tiskovino.
p Oberdankove svečanosti v Trstu. Malo je najzaslužnejših mož na svetu, ki bi jih njih rojaki tako slavili, kakor Italijani slave Ober-danka, atentatorja na Franca Jožefa I. Neizmerno veliko so že pisali italijanski listi o njem, vse mogoče slovesnosti so se že vršile v njegovo proslavo, njemu na čast je krščenih toliko in toliko trgov, ulic in C3st itd. itd. Dne 29. t. m., t j. na 31 obletnico Oberdankove usmrtitve, so pa z največjimi slovesnostmi prenesli njegove ostanke — brez glave, ki je niso našli v grobnico tržaških prostovoljcev, ki so padli v svetovni vojni. Kaj moremo prieakova-i ti od naroda, ki ima take pojme o morali V
p Contarinijeva vloga v Mussolinijevi politiki v novih pokrajinah. Italijanski listi poročajo, da je prisostvoval medministrski konferenci v Rimu, ki jo je minule dni sklical Mussolini in katere so se udeleževali poLg ministrov videmski, tržaški in puljski prefekt, tudi kom. Contarini, glavni ravnatelj zunanja-ga ministrstva in predsednik paritetne komisije v reškem vprašanju. Na tej konferenci se obravnaval dopise in spomenice državnih poslancev iz novih pokrajin in vprašanje novih političnih metod. Rešitev jezikovnega vprašanja si je pridržal Mussolini in imenoval poseben odsek, da pripravi tozadevno gradivo. V ta odsek je Musst lini med drugimi imenoval sen. Contarinija. kar je vsekakor zelo zanimivo. Kot posledica teh konferenc je smatrati tudi odslovitev videmskega prefekta Pisen Lija.
p Brezposelnost v Idriji V Idriji so go-apodarske razmere vsak dan bolj obupne. Sedaj je tamkaj že 500 brezposelnih, med temi 100 dijakov s prejšnje srednje šole, ki nimajo denarja, da bi šli študirat v Videm* p Nesreče na Goriškem. Zadnje čase so razne neeksplodirane bombe in granate zopet zahtevale več človeških žrtev, večinoma mladih 20—25 letnih mladeničev, katere čaka vsled pohabljenosti največja beda. Pri Mirnu je vzela v zakup pobiranje po vojni ostalega streliva tvrdka Štrena in VVianello. Pri tvrdki zaposleni delavci Marij Mišič, Josip Canal int Ivan Florido so zadnje dni pobirali razne bombe in jih spravljali v kamenolom omenjene tvrdke. Tu se je po nesreči užgal smodnik in granate so na mestu ubile Mišiča, Florido in Canal pa sta bila težko ranjena. — V< Dolu-Otlica je našel 11 letni Alojz Velikonja granato, ko je pasel ovce. Vsled neprevidnega manipuliranja z najdeno granato je ta eksplodirala in ga nevarno ranila. — 18 letnega Mihaela Juga je pri enakem poslu smodnik osmodil po obrazu, da sta v nevarnosti obe njegovi očesi. — V Ročinju je 19 letnemu Mirkotu Gomilšček granata odtrgala desno roko in ga na desni uogi tako ranila, da so mu jo v goriški bolnišnici amputirali. — Stanislav Jug iz Solkana je hotel izprazniti kar-tečo, ki je pri tem eksplodirala in ga težko ranila. — Franc Benedetič iz Vole je bil pri enakem poslu ranjen in ie na potu v bolnišnico umrl.
a Dekan Adain (irušovnik f. Iz Hoč pri Mariboru nam brzojavljajo, da je včeraj popoldne umrl gosp. nadžupnik in dekan Adam G r u š o v ni k. Pokojni je bil rojeni 10. decembra 1857 na Dobrni, v mašnika je bil posvečen 20. julija 1883. Pokopali ga bodo v pondeljek dopoldne ob 10. N. p. v ni.!
š Nemški bojkot v Mariboru. Nemci v Mariboru so vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom napovedali najstrožji bojkot. Tudi kulturnih in dobrodelnih prireditev, ki imajo kolikor toliko slovenski značaj, se ne udeležujejo več, dasa so dosedaj take prireditve pridno po-sečali. Organizacijo bojkota vodi neki prosluli pangerman — odvetnik. Slovenci v Mariboru nameravajo odgovoriti s protiakoijo, kar bodo' nemški trgovci gotovo bridko občutili.
š Krekova mladina v Celju. V nedeljo, dna 16. t. m. se je izpolnila naši krščanski delavski mladini davna želja po svoji izobraževalni organizaciji. Spontano je naša mladina v Celju sklicala ustanovni občni zbor in brez posebne agitacije so zborovalci napolnili posvetovalnico Ljudske hranilnice v Celju, da postavijo temelj izobraževalnemu in kulturnemu delu, ki naj ustvari novo podlago našega proletarijata. Govore tovarišev Grampovčana in Gajška je zbor navdušeno odobraval. Upamo, da bodo tovariši in tovarišice, ka so prevzeli težko nalogo odbora, vršili vneto in t ljubeznijo svoje dolžnosti; saj polje je tukaj za Krekovo mladino obširno. Sestanki se bodo vri.li 14-dnevno. Vabimo in želimo med nas naše intelektualce za delo v izobrazbo delavske mladine, da skupaj gradimo novo lepšo bodočnost. Naša želja je, da naši prvi podružnic na Štajerskem, sledi kmalu še mnogo drugih. Vsem bratom in sestram sirom domovine krepki naš Bog živi!
3 Blagoslovitev nove sastave. Danes se vrši slovesno blagoslovijenje novo zastave Katoliškega izobraževalnega društva v Krčevinl pri Mariboro-Slovesnost se vrši v frančiškanski baziliki.
8 Božiinira vojakov. Mariborski pešpolk pri* redi v pondeljek. 24. t m. za katoliške vojake mariborske garnizije božičnico, na kateri bo vojaštvo obdarovano.
vari a, ker padajo Rysy skoraj navptk proti Morskim očesom. Tovariši, ki so jo po bližniei mahnili, tudi niso bili opremljeni za tako turo >.n nič čudnega, da so prišli do Javorine sicer srečno, pač pa vsi skoraj bosi in do celega raztrgani in razcapani. Težko so pričakovali tren, ki je prišel šele za nami, da so se preoblekli m samogli vrniti izposojene obleke knezovim lovcem.
Kazen na Ščirbskem jezeru se nabadajo gorska letovišča z največjim konfo-rom tudi še v Schmeksi (Tatra-fiiredu) in Tatra-Loir nitzi. — Gorski vodniki tvorijo V teh krajih poklicno organizacijo in se tnorajo podvreči teoretični in praktični komisionelni preizkušnji predno izvršujejo ta poklic. Po izkušenosti in zmožnosti so klasificiranj v 1., 2. in 3. razred in ima Vsak legitimacijsko knjižico z sliko in pri-klopljenimi taksami za vse posamezne Jure in tudi druge pristojbine. Prvorazredni vodniki so bolj redki in starejši, zato seveda najdražje taksirani, ker so najizku-šenejši in imajo vsi drzno turistovsko preteklost za seooj. Če se ne motim, je legitimacije izstavljala politična oblast, — bile so pa trojezične francosko-nemško-mažar-ske, vodniki pa po večini sami domači Nemci (iz Schmeks).
Ločili smo se od Ščirbskega jezera in odpotovali zvečer z vlakom v mesto Kiis-mark (nemška kolonija), da tam prenočimo in drugi dan nadaljujemo pot do Javorine. V Kiismarku smo bili opozorjeni, da se nam bo v Javorini godilo kakor bogovom, ker ie knežja uprava tam vso Doku-
pila, kar fp bilo dobiti na delikatesah in da je kuhinjsko osobje bilo naročeno iz Budimpešte, Po nalogu generala sem moral kot »potovalni marša!takoj : Hkati po mrestu za zlatimi kronearni (cekini), če?, da nam bodo v Javorini zelo potrebni, kadar se bomo poslavljali.
Naslednji dan zjutraj smo se odpeljali na vozovih do Zd jara t. j. na pol pota do Javorine. ker so nas tam že čakali knezovi vozovi. To so leteli čili, sami vročekrvni konji na vajetih samih pristnih mažarski h čikošev v bogati narodni noši in z noje-■ vimi peresi na malih okroglih klobučkih! i Kakor bi trenil -- in že so se iz največje-! ga dira ustavili pred lovskim dvorcem v Javorni. Razpoloženje nas vseh je bilo iz-borno, skoraj razposajeno. Pozdravi nas s prisrčno dobrodošlico v imenu presvitlega kneza Hohenloheja vojvoda od Uvezda, mlad eleganten gospod — gospodarski asistent enega bližnjih kneževih dvorov (pristav), ki je imel za časa našega bivanja zastopati gospodarja, ki je bival večinoma v Berlinu. Komaj da smo razpasal; sablje, že nas kliče sgouk« na drugi zajutrek v jedilnico k mizi, obloženi s pikantnimi zakuski. Stari marcialični lakaji v mažarski narodni livreji, sami veterani s hra-brostnimi in vojnimi kolajnami nam strežejo in natakajo pristnega tokajca. Pogled ua gore izpred lovskega dvorca je tako lep, da se nam je na našo željo prvi dan serviralo kosilo na prostem. Lvovski dvor je zelo lepa lesena stavba, polna lovskih trofej, krasnih bakrorezov z lovskimi prizori in dragocenih spominov lovskih gostov
—- mnogo tudi iz vledarskih hiš. Obdan je dvor z mladim iglastim gozdom, na strani proti Tatri se pa razpr stira najlepša livada, tako da je mogoč razgled na gorske grebene. Na balkonu je postavljen iz-boren daljnogled — ki je bi vedno zaseden —- saj smo skozi njega opazovali na pečinph divje koze in kozoroge.
Najzanimivejši del Javorine je pač zverinjak, ki je ves zagrnjen, velikanskega obsega, segajoč daleč čez grebene, tja notri do Poperskega jezera. V bližini lovskega dvorca je revir z divjimi bivoli ali turi. Opazovali smo jih v bližini v celih čredah; mladiči so podobni našim teličkom. Imajo na pašnikih postavljene staje, kjer se jim tudi poklada krma v zimskem času in kjer menda tudi vedrijo ob slabem vremenu. V zverinjaku se nahajajo srne, jeleni, divje koze, kozorogi, medvedi in risi. Veliko redkost tvorijo v posebnem revirju beli jeleni. Krasen je bil izlet v zverinjak, ki smo ga napravili jahaje na malih konjičkih v spremstvu prvega nadlovca. Število lovskega osobja je zelo veliko, so pa to sami Zgomještajerci, ki so se tam že popolnoma udomačili — ker knez zanje zelo skrbi, da jim je dobro. — Knez, ki biva po večini v Berlinu, prihaja v Javorino samo takrat kadar je sezija za lov na posamezne vrste divjačine in kadar ima vabljene visoke lovske goste. V biblioteki lovskega dvorca se nahaja na razpolago gostov oddelek, ki vsebuje na stotine krasnih razglednic s prizori iz posameznih revirjev. V svrho krmljenja divjačine vzdržuje v Javorini posebno tvoruico za izdelova-
nje raznih umetnih krmil. Neverjetno mnogo žrtvuje knez za lovski šport, menda mu ga ni para v tem oziru v vsej Evropi. Bog zna, kake posledice je zapustita vojna fu-riia —? Kaj je s turi, ki so že skoraj i»« umrli v Evropi, kaj je z helimi jeleni? Škoda velika, če je te živali znabiti vzela; vojna!
Po krasni poti, ki je bila svoj čas na« lašč za mednarodno komisijo zboljšana, smo zleteli k Morskim očem. Sta to dve jezeri, od katerih leži eno više kot drugo. Večje je spodnje, ki ga Poljaki nazivajo »Morskie oko« (1393 m), Nemci: »Fisch-seec, Mažari pa: >Halas-to.c Obema skupaj pa pravijo Nemci: sMeeraugen«. Divje romantičen je njih položaj in težko je opisati vso krasoto. Značilno je to, da stoji na razglednici, ki jo hranim, avstrijski orožnik na obali jezera kakor na straži in zraven njega par korakov — mažarski.
Dva in pol dni smo gostovali na Javo* rini in ker se nam je že mudilo naprej smo morali dalje — odpeljali so nas v Zakopane. Pred odhodom smo odposlali knezu v Berlin dolgo zahvalno brzojavko.. Bili so to krasni dnevi. —. Še isti dan zvečer smo dospeli v Krakovo — v Zakopanem — slovečem gorskem zračnem zdravilišču smo samo obedovali. V Krakovem smo imeli že ogled trdnjave na severni fronti. Drugi dan smo imeli potem pri »zlati roži« poslovilen večer. Razkropili smo se na vse vetrove, jaz z izpraznjeno »operacijsko kaso« kot potovalni maršal pa nazaj do Lwowa.
I Tihatape«** *b B*|i Mariborskim fliuinft-njm organom /t bUo le dalj« Časa uir v.\ da libo-tapi dobro organizirana družba ponarejene mono-polske listke 6et mrj© i* Nemške Avstrije Člani (e druibe »e Mm) uj«d eeboj niso poznali pod pravimi Imeni in ta to j« bilo poizvedovanje tria*-nejše 1m » oktobru |e bila v Gradcu aretirana neka Terezija Kubmuim. ki je primata, da Je v zve&l s omt-ujeno družbo. Ona je poznala nam« nekega blviega orožnika Dobnika, ki Ima posest-»o v 31 llju Ker pa v St. llju ni nobenega posestnika s tem Imenom, je postala oblast pozorna tla vpokojeuega oroinBkPga naročnika V rahla, ki ima posestvo na obeh ptraneb meje, tako da se lahko svobodno kreta v obeh državah. Kmalu se Je laliko ugotovilo, da je on glavni tihotapec, poznan drugim članom pod imenom Dobiiik. V zvezi i njegovo aretacijo je zaprla policija v Gradcu 6 oseb, v Varaiiiinu je pa bil aretiran trgovec GolU, ker je osumljen, da Je bil v »vezi s tihotapci.
I Hesreia »sled karbida. V Slovenski Bistri-KI ee je v hotelu Neuhold pokvarila naprava ta
proizvajanje plina it. kaibita. Plin je uhajal is neke luknje na kotlu In napolnil ves prostor v kleti, kjer »e je priprava nahaj.Ua Ko je prišel hotelirjev sin z lučjo h kotlu, se ie plin vnel in plamen je (anta strahovito opekel po celem telesu.
* lipremeuiba okolišev pošt litije u Pragor-A« ier uvedba »elske dostave. S 1. januarjem 1924 «e izloči občina Gorica U okoliša pošte Račje ui prideli pošti 1'rngernko. Selški pismonoSa ti n-a-\|er»kega bo dostavljaj vsak pondeljek, sredo in pelek tudi v Sp. in Zg. Gorici.
S (Jene ? Celju. Me»o: Govedina v mesnicah i. vrste 20 Din, li. 22.50, na stojnicah i. 22—25, 11. 17.50. Teletina: 1. 85, 11. 30. Svinjina 1. 32 do 35, 11. 30. Slanina 1. 43, 11. 12, mast domača 44. amerikauska 39, šunka 55, prekajeno meso 1. 45—50, 1L 45. Perut-aina: Piščanec večji 30, kokoš 25—50, petelin 30—50, raca 40, gos 150, puran 100—tl50, domači zajec 25—30 Divji zajec kos tiO do 70, 1 kg urne 25. Kibe kilogram 20. Mleko 3.75, ono jujce 2.25—2.50. Špecerijsko blago: Kava Portoriko 64, Sanlos 44, liio 40, pražeua kava IS—70. Sladkor v kockali 23, kristalni 21. Namizno olje 32, bučno 40, testenine 13.50—21. Moka: št. 00 0.20, št. 0 6.20, št 2 5.70, št 4 5.30, šl 5 5, št. 6 4, krušna moka 4, ržena snotua moka 5.00. Kurivo: Ceni čiuega pre-inOga 01, rujavega 25.50, kubik tu eter trdih irv 140—150, 100 kg trdih urv 40, aubik nie-ler mehkih drv 112—120, 100 kg 32. Cene so zadnji čas za nekoliko šle kvišku.
Jugoslavija in Rusija.
Kakor poročajo iz Belgrada, pride vprašanje priznanja sovjetske vlade takoj po novetn letu pred skupščino. Stališče, katero bo zavzela večina po: 'ancev, ni jasno, toda zbližanje med Moskvo in tašistov-sko Italijo je napravilo mučen vtis v liel-tp-adu. Veliko politikov je mnenja, da mora Jugoslavija takoj pospešiti svoje zbližanje s faktično rusko vlado, da si zasigura njeno pomoč ali vsaj nevtraliteto v spornih vprašanjih med Italijo in Jugoslavijo. Večina ministrov z zunanjim ministrom K' Mčem na čelu stoji tudi na tem stališču, pač pa se upira priznanju sovjetov radi-kaiska manjšina s Pašičem. Vesti o pri-inanju sovjetske vlade so izzvale veliko irazburjenost med ruskimi begunci. Njih taonarliistično časopisje izraba unanje, da bo premagala bratska Jugoslaviia to >ne-van.j izkušniavo«, ker da to zahteva njena lnsfr>n in tudi solino slovanska korist.
Politični dopisnik >Daily Telegraph« poroča, da se za rusko-srbsko razmerje ži-vahno zanima Pariz. Upi, kaieri so se stavili pred dvema letoma na Poljsko, so se Izjalovili. Francoska je zelo potrebna novega ekonomičnega, ozir. pozneje poiitič-hega posredovalca med njo in Moskvo. Na drugi strani pa nevarna politika Mussolini-ja za francosko trgovino v Črnem morju in posebno za francoske namere v donskih iremogokopih in železarnah.
Italijansko-špansko zbližanje mora še bolj zbližati med seboj »Srbijo« in Francosko. Hepublika se bo gotovo prizadevala Vpostaviti srbo-grško zvezo, da vsaj nekoliko oslabi italijanske pomorske načrte, (ir-?ka je že odposlala trgovsko zastopstvo v Moskvo. Cehoslovaška je kot prva od držav malo amante vpostavila vezi z Rusijo. Isto hoče storiti Romunija, samo da se njej pripozua Besarabija tudi od strani sovje-tov. Zdaj pri le na vrsto Jugoslavija. — Tabo misli diplomatičen poročevalec >Daily Telegrapha«, kateri pričakuje, da bo francoska vlada vplivala na Rašica.
Gospodarstvo.
FRANCOSKI FRANK.
Francoski frank izkazuje te od januarja letos stalno padanje vrednosti. Sicer se je de junija zopet nekoliko popravil, toda v poletnih mesecih je začel nazadovati in po prehodni po-pravitvi v oktobru pudet v novembru in decembru na svoj najnižji nivo. Dne 20. decembra je notirui frank v Newyorku 5.17 cetov, istočasno so bili doseženi na pariški borzi kur-W (za dolar) 19 frankov in za funt šterling 85 frankov. Ker beleii frnncoska rimnui* rutliti.
---------,a ,------
ka v zadnjem času celo vrsto uspehov, je treba Iskali ** t« padec izrecno gospodarskih razlouo«.
Kar se tJče Industrijske konjunkture, je treba omeniti, da je industrijska situacija zadovoljiva. Francoska industrija zadnje (ase s polno paro dela Njena tehnična kakor tudi finančna organizacija je boljša in trdnejša kakor je bila pred vojno. Iz lega Bledi, da &) iskati vzrokov za nazadovanje hranita na tem polju.
Najvažnejši vzrok tifl v finančni situaciji.
Državni proračun sicer lepo izkazuje ravnotežje, ki je pa zelo umetne narave. Največje izdatke povzročajo še vedno obresti za državni do1^, ki je narastel (in še vedno narašča) na ogromno svolo 3(50 miijard frankov I Francija, ki pred vojno nj iiuela zunanjega dolga, ima sedaj pri svojih zaveznikih v Angliji in Ameriki bkoro 40 miijard zlatih frankov dolga, kar ima po .sedanjem kurzu vrednost preko 70 miijard frankov, V ta dolg spadajo tudi oni produktivni dolgovi, ki so jih morali napraviti za obnovo v svetovni vojni opustošenih pokrajin. Navzlic velikim prizadevanjem francoske vlade ni nikakor mogoče dobiti denarja za odplačevat! je dolgov. 1 ako n. pr. je sklenil finančni odbor parlameta, da se bo v prihodnjem letu izplačalo za dolg pri francoski banki, Id znaša okroglo 23 miijard, samo malenkostna »vola 800 milijonov frankov.
Iz teh podatkov je razvidno, da so francoske državne finance v zelo desolatnem stanju. Zato pa tudi Francija pritiska na'Nemčijo, da se ji začno izplačevati zopet reparacije, seveda ne v naturalijah, ampak v gotovini, ker so potrebne za sanacijo francoskih financ.
Od padca franka ima predvsem korist industrija, kateri je s tem omogočena konkurenca na internacionalnih trgih. Kakor pa izgleda, dobiva industrijska konjunktura vedno bolj in bolj znak razprodaje Kakor je bil nemški industriji v letih 1021. in 1922. omog^eft silni razmah delavnosti radi trajnega pkdanja marke, tako tudi francoska industrija ee'< lajprofj-tira od padanja svoje valute. Kam. pa lahko vodi ta razprodaja, je jasno iz neuiške&a vzgleda, kjer še ni upanja na izboljšanje gospodarskih prilik v radikalni meri.
FRANCOSKO GOSPODARSKO POROČILO.
Te dni smo brali bilanco francoske zunanje trgovine v prvih treh četrtletjih. Je zelo ugodna. Skupni Mnport je znašal dvaindvajset milijard frankov m f>ol, eksport pa enoindvajset in pol V istih mesecih leta .1922 je bil tako import kakor eksport za šest milijard manjši. Import je za 4.6 odstotka večji kakor eksport; to seveda ni zmeraj slabo znamenje. Za štiri milijarde so importiroli živil, za eno milijardo talinkutov itd. K ekspertu računamo lahko tudi to, kar tujci nakupijo io vzamejo seboj; to cenijo ua dve milijardi. Taao bi bila bilanca celo aktivna. Zelo velike so importirah Francozi premoga, 23 milijonov ton. Pravijo pa, da se bo la postojank* kmalu zmanjšala. Tako tudi ona za železo, ker ga producira Francija zmeraj več. Lani so v prvem polletju nakopali nekaj manj kakor 9 milijonov ton železne rude, letos pa v istem času skoraj 11 m pol. Brezposelnosti ni; zelo se ponujajo tuji delavci, tako iz Italije, Poljske. Sfiauske. Portugalske, Belgije in Rusije. Leta 1921 je prišlo v Francijo vsega skupaj 24.000 tujih delavcev, odšlo jih je pa 62.000. Lam jih je pa prišlo vsak teden 2400, odšlo pa samo 700. Francoski »ekonomist« pa naračuni za vse leto 60.000 delavcev, ki so odšli, in 180.000 lakih, ki so prišli. Od 180.000 jih je dobilo delo 117.000; samo v zidarski stroki 30.000.
Finančni minister je podal porodilo za prvih 10 mesecev in je rekel, da so znesli doliodki davkov leta 1920 14 milijard, ietos pa 21 milijard, torej + 50%. Francoska banka je dala leta 19ii0 državi 26 milijard predujma, 1. 1921 25.5, I. 1922 23.9, letos pa do konca oktobra 23.2. Denarni obtok je bil tale: 1920 39.645 unlijaid, 1921 37.520, 1922 36.847 in letos v označenem času 37.848 milijard. Fo podatkih finančnega ministra bo obnova razdejanih krajev končana v treh letih, za kar bo treba nadaljnib 24 milijard. Dosedaj bo izdali za reparacije oad 52 milijard in pol; torej bo znašala skupna svota skoraj 80 uii lijardL Svota 21 milijard, ki so jih dali davki, jo štirikrat večja, kakor je bila pred vojsko, in priča o naporu Francije za vzpostavitev ravnovesja v državnem proračunu. Pomisliti moramo seveda, da je kupna moč (rmika danes štirikrat manjša kakor je bila takrat Minister je poudarjal, da je bilo v vojski 10 de-parteiuentov uničenih, da je zgubila Francija takrat poldrugi milijon ljudi in en milijon jo vrhu tega nesposobnih za zaslužek vsakdanjega kruha. Zato je donesek davkov tembolj razveseljiv.
Kakor vidimo, je gospodarski položaj Francije v splošnem prav zadovoljiv Ln se zelo trudijo za končno ureditev državnih financ. • • •
g Zirinskl sejni v Ljubljani. Na zadnji sejffi je bilo prignanih 178 konj, 75 volov, 71 krav, 7 telic, 21 plemenskih prešičkov. Plačevalo se je povprečno za vole 1. vrste po 13.50 Din, U. vrste 12.50 Din, III. vrste '1 Din. Kravt, m hrvaške huše so se plačevale do 10 P'n, kravo klobasurice po 7.50 Din, prešički za rejo po 750 Din. Zunanjih kupcev ni bilo.
g Novo podjetje »Administrator« d. c o. 7 Ljubljani, Miklošičeva cesta 28 ^ je ustanovila kot ljudska pisarna, ki sestavlja razne prošnje io vloge na oblastva. Prevzema trgovska »mtredovaoia, povzetja, administracijo hiš in
posestev. Razen tega terjatve in eeefje, posreduje posojila ln trgovske kredite. Pisarna je edina te vrste v Jugoslaviji.
g Gospodarske prilike v Dalmaciji. Kakor javljajo listi, je prišlo v Dalmacijo več kanadskih trgovcev kupovat tamošnja vina. Kanada namreč sedaj predstavlja važen trg za vse vinske trgovce, ker ae od tam tihotapijo velike množine alkoholnih pijač v Zedinjene države, kjer eksistira kakor znano alkoholna prohililcija. V dalmatinskih pristaniščih imajo še vedno dosti nezaposlenih mornarjev.
g Kontrola bančnega poslovanja. Po polomu Ujedinjene tn Frufikogomke banke je mLnister za trgovino imenoval komisije, ki naj b« pregledale delovanje teh bank.
g Bel je — f zakup. Kakor govore belgraj-ske vecsti, namerava vlada razpisati natečaj za zakup državnega posestva Belje in sicer na podlagi pooblastila v finančnem zakonu. Vprašanje pa je, kdo bo mogel vzete v zakup to velikansko posestvo.
g Izvoz sliv. Po podatkih ministrstva za trgovino se je od letošnje kampanje izvozilo 18.000 ton suhih sliv in 200 ton pekmeza.
g Svetovna produkcija ieleza. Železna (n dustrij tvori poleg tekstilne industrij® temelj svetovnega gospodarstva. Potek produkcije v tej stroki je najjasnejši izraz svetovne konjunkture. V najvažnejših državah: severoame-riške Zedinjene države, Anglija, Francija, Belgija in Luksemburg je znašala produkcija surovega železa v mesecu oktobru 4,647.000 ton. V teku me*eca septembra se je v navedenih državah izlilo sam« 4, 547.000 ton telesa. V glavni državi Uniji je nastopilo zmanjšanje produkcije, med tem ko se je ta v evropskih državah povečala.
g Tobak na Ogrskem. Sajenje tobaka na Ogrekem od leta 1019. stalno nazaduje in je obsegala posejana površina leto« samo še 19.000 kataslralmh johov. Za doiuato potrebo zadostuje površina 17.500 johov.
g Nezaposlenost v Angliji. V sredi 5. m. je biio na Angleškem 1, 180.UOO brezposelnih delavcev. Od prejšnjega ledna je število bres-p*j»elmh padlo za 14.500. V primeri s 1. januarjem t L se je število zmanjšalo za 306.000.
g Sanacija Avstrije. Hranilne vioge pri dunajskih denarnih uvodih so narasti« od 421 milijard v oktobru a« 458 milijard avstrijukih kron v novembru.
g ttrezpoeelofiist v Raciji. Po poročilu >Ekonomite»kaja Zizn« je Mj«, 1, septembra nei/aposlenih * liusiji i nilijon oseb,
g PooHanje cen na f.vsirijskih ieiezni-eah. S 1. januarjem bod. povišale avstrijske železnice vozuino z* ?,& -50 odstotkov.
g Cene živini. Na matrijskem trgn so l e t« dni sledeče: voli la 10—15.000 a. K kg žive leže, ostala živina 1—10.000 «u K. — Prašiči debeli 24—27.50o a. K, mesnati pre-šiči 24—28.500 n. a. K. — jVo Ogrskem so bile cene sledeče: voli la 4800—5000 a. K, boljše krave S900—4500 a. K.
g Anglija platujo dolgovi. Morganova banka je položila v Banki federalnih rezerv v VVashingtouii 92 milijono? dolarjev v bonih Svobode kot odplačilo za angleški dolg všlev-ši obresti.
g Promet Jadranskih pristanlSfe. Največje
dalmatinsko pristanišče Split izkazuje uvoz ladij v L 1922. 1,384.000 ton. V letu 1913. je prišlo v Split 6206 ladij z 1,545.000 tonami. Drugo pristanišče je Sibenik, v katerega je prišlo 1. 1913. 4-383 ladij z 854.000, L 1922. pa samo 2717 s tonažo 600.000 ton. Tretje prišla ništie je Gruž, katero je napram predvojnim časom tudi padlo. Izmed važnejših pristanišč izka/uje napram letu 19)3. samo Bakar p> večanje prometa.
g Promet rufke trgovine. Kakor se da posneti iz ruskih urada,h podatkov, znaša celokupni promet trgovskih stikov sovjetske Rusije v 1. 1922. in 1023. okroglo 281,133.000 zla tih rubljev, od katerih pripada na Izvoz 42.4 odstolkov. Nasprotno je prišlo lansko leto na izvoz le lcj% vsega prometa. Od uvoženega blaga je pripadlo največ na industrijske izdelke in lekatere surovine, kakor: bumhai, kavčuk itd Izvoz pa jo obsegal v prvi vrsti surovine: ž.rio, petrolej, naftni produkti itd. Največ se je uvažalo z Angleškega, Nemškega ni iz sosednjih baltiških držav. Tudi ruski izvoi je šel po veliki večini samo v navedene dežele. V primeri e preteklim letom se je razmahnil promet z Angleško, ker je tako i t voz fz Angleške in uvoz na Angleško znatno narastel ln tako je Anglež pulagotn« izpodrinil Nemce z ruskega trga.	6
novice.
lj Silvestrov večer v Unioru. Kakor prejšnja leta priredi pevsko društvo ">Ljubljano« tudi letos Silvestrov večer v veliki Unionovi dvorani. Program bo prav pester in zabaven. Prijatelje glasbe in petja ter prijetne, poštene zabave že danes opozarjamo no to zabavno prireditev.
lj Iz krogov zasebnih nameSTenee? nam javljajo, da so prejeli po večini nameščenci polne trinajste plače kot boži6-nico, izplačano v mesecu decembru preti prazniki, h socialnega stališča je to tem bolj hvalevredno, ker se delodajalci nikakor ne nahajajo v rožnatem položaju.
lj Botitni temenj. Običaji se modernizirajo! Nekoliko počasneje sicer kakor noša, a odločno, »talno. V zadnjih dveh desetletjih I čeduljel»olj izginjajo z našega božičnega trga starodavne častitljivo jaslice: trikotna deska.
u njej • mahom pokrit hribe«, a v hribe«
hlevček s sv. družino io domačo živtnlco; po hribcu pa pastirci, hiteči proti hlevcu, obloženi t ovčko ali kakim drugim darom; tut vrhu navadno košato drevo a pastirjem, kt trobi v rog, okolu njega ovčice; nad hlevceui pa »gloriju« — angelj, ki poje »Uloria ln exuelsis<, ob sv. Ireh kraljih pa zveni«. Spredaj od roba nizdoi livopisau prUček, kakor se za oltar spodobi... Letos jo bilo videti na trgu samo še par majhnih j tulit stare oblike. Vse drugo ua stojnicah in v treovinah je bilo posvečeno novemu božične, mu običaju: božičnemu drevesu ln bo&ičuim darilom. Vsa sila zlatih in srebrnih orehov, niti, zvezd, avečic, slaščic — vse ta okra« božičnega drevesa. Po izložbah polno lepih in dragocenih daril za malčke in odrasle, vse okrašeno z jelkovimi vejicamL Dragoceni kožuhi, fino perilo, zlatnina iu arebruiua, luksuzne drobnarijo, razkošne igrače — kakšna vaba za oči in srca, kolik povod ea zavist, greiikost!... A na Kongresnem trgu vse zeleno, kakor da bi bili Pokluka in Mo^aklja poslali v Ljubljuno svoje zelene kadre.,. Od Uršulink do Filharmonije je stal gost smrekov gozd, v katerem si našel smrek lis smrečic vseh velikosti in cen od 300 K pa doli do 20 K. Na vsak način je bilo izbire dovolj in vsak je lahko izvolil po avojeui žepu. Za drevesce saino pač tli bilo skrbi za nikogar, a za tisto, kar spada na drevesce in še bolj, kar spada podenj, je bilo preuuio-gim težko. A covi običaj zahteva božično <lrt» vesce ln božična darila, zato morajo biti kaj bi drugače porekli ljubeznivi znanci! la taNo se ^o vsepovsod svetilo božično drevo, darila bodo deževala vsevprek, koliko bo pa pri tem iskrenega neskaljenega veselja in koliko Eavisti, razočaranja, samoprevare, je drugo vprašanje. Pa razvoj »ocialuo-kuilurnih ru-imer zahteva tako io vsaka doba ima pati pravico, da je srečna na svoj način.
1] Nevaren poftar. Vtaraj guredpoktne ob 1'J.JM m bili loj»e4 klicani mestno poklicni gasilci h psi-žaru v Moste, V tevand u Lbjisim olj« Morva! et cornp., ki atojl * nejmaredui biutinl kemične tovarne, je i »trojnem oddelku, k j nt Mujita dva «o< tika kotla, okrog U. i&bruhail ogouj Ogenj « kotlih Je bil sicer ie pugaiea lii je uaaUl pu&af vsied tega, ketNM vneli plini, ki *e iroiijo pri {uroku-ha vanju. Velik plamen j« takoj objoi »ea prueter in švigali pod streho, ker je tovarna te nuva la na>.! vsemi prostori še ni dograjen etiup. suoim je »ate takoj začela goreti la « Mrujnid je ucaCon« traja* aiisija, agorelo je v »C eixluv Uaeuega ulja io ei«£-Uomutorua sesaifea. Tudi oba kutla »ta nekoliko poškodovana fiKoda se ceni nad pol milljou« iuoB, foiat Je bruhnil naeakraS la fia bi bili gasile) lakaj na mestu, ne bi niugll {juZara bolje omejiti Mestni gasilski urad jO bil obveščen, ko ps bil ugeuj ob je! t« »oo aueho nad kotli. G. luvarsuu a« j« pritoževal, da je moral skoraj 20 minul čakal! no te!» fonako cveto. Kljub temu so aoinugll gasilci projjie-44ta še pravočasno, da ae ogenj ni razširil aaproj po strehi, kar bi imelo &s hujše posledice. Nahajal •e je zraven eo reaervoar, poln baucinu, nekaj rezervoarjev napolnjenih • tir&siem Sn » Cacn sv®' c&no akladi&čc u firuci Nesrečo je &autu^tu pi«> predltl le poklicno gasiUivo, ki je dve cmibuIi potem, ko je lolelon javil pvZajr, šlu a avtum po S-o-Ijanski cesti, dodiin so domači gasilci iz Mosi uiugh I na lice tnestn, ko je bilo poklicne gasilstvo te v dolu Vodo »o morali onoeljotl la kemične tovarna.
—	Tc je aope«. ©desa Isiued poZarov, h! bi Itnel mnogo obduiuoji« jnvaledico, da ni bila pomoč takoj pe obvestilu na mestu. Kakšne puoledlce bi laliko imel požar na Starem trgu ali ua tUrluvskl cesti, da ni bilo poklicnega gcsilsna, ki je tekom par minut že vodno na mestu ln razpolaga z auoluruo brtzgalno, ki more on vsak |R>iar duvai-iti dovolj vode. 'L upeljavo pekllcut^a gasilstva « Ljubljani je bil zadnji 6ns, ker je Ljubljana fce menda duvulj velika, da poseduje euo uiotoruo brugaluo. Vrhu vsega pa »o vsi poklicni gaoilcl ebeueni profeoio-nlsti 2a delo, ki bi ga morala ubčiuo drugje «uuugc dražje plačevati. Mestni gasilski urad bu £e pri« boduje letu aktiven us mora btU vsakomur nerazumljivo, zakaj je nekatenin ljudem na|ioU kako! trn v peti Mogoč® zato, ker se vr6e muoge komisije in ae buče • strogimi predpisi kulikur
ogenj omejiti že vnaprej?
lj Zdravnik dr Kane M je preselil, pregi®«.1? od Italijanov, ler ordlatra oa GlincaJs 6lev. 37.
lj Dralabni kiult prire<Jl na dan «v. Stefaiiai dne 26. t m ob & url zvečer » Akademskem mu Jiužabno mbavo združetKi Z božičnico. liiA vstopnine. Vabljeni tlaui tu njih prijatelji. Kdor hoče koga obdat ovati, naj prinese darilce istega dne ob (L uri cvečer v dorauo Akudetuskega ma la gs Uru& n.««u>čemu klubuvemu odUiruikut
—	Predsednik.
lj Slo»ennko mariJaaetBO glitdzIlMt « BestneS dom«. Marljoneino gledališče »priaori * tjedeljOi 28. '. ct. noviteto »Oozdnl kralj Lavrla«( bajn-> ! pravljično igro z godbo, peljem iu plesom •pisal grof Frane Poccl. Ta Igra ee ponavlja » to rek dne 24. decembra. Na dan sv. dlulana 2u A-X-se pa Igrajo »C o r o b n e g o 111« kol Jubileja« stota predptav«. Pred Igro bo govoril Uašper-Ček prolog, ki ga je spisal dr. Ivan Lat). Hredpro-daja vetopnle je na dan predelave &i 10 Ao dopoldce.
lj Kedni ahčal »bor teansneaega društva a*
humaaietiftne vede v Ljubljani »e bo vršil due 4l Januarja 1924. ob 16. url * prostorih aUvi^tJi' nega seminarja na ljubljauski uuiverzl.
Ij Šentjakobska prosteta priredi danes 5P-
dvCvulbii vu pO« li Stiavi i>rinifi««iijo. r*li?učiVS»
bo g. prof. dr. Josip Jerte. — Na sv dletu na pras-Dtk bo predaval ob pol 8. zvečer mons. prof. dr. JDebovec: O zanimivostih v Ameriki
1J št. Jakobskl cerkveni ibor v Ljubljani
Izvaja sledeče skladbe s spremljevanjeui orkestra: Pri polnočtiici: Te Deura Sattner. Božične Premrl; pri slovesni maši: Gruberjeva »Fesi Mese< D mol, lntr. Com. koralu, Gradu-ale Premrl, Ofertorij: >Tui sunt coeli.. .< Fr. Krem, Op. 132
lj Predavanje r društvu »Sočac ▼ LjnMJaaL V društvu »Soča« predava v soboto, 29. t m. profesor na llceju g. dr. Rudolf Mole In sicer o poljskem pisatelju Henriku Sienklewlcz-u. Na to lepo tu zanimivo predavanje vabi odbor »Soče« Slane, prijatelje in drugo cenj. obilnstvo. Pri če tek predavanja oh pol 9. zvečer v salonu pri »Levu«. Vstop vsem prost.
1J IvrnIj Matjai, ki bo vprlzorjen danes 28. L in. In na praznik sv. Štefana 26. t. m. obakrat ob 5. uri popoldne v Mladinskem doinu na Kodelje-vem ni samo narodna pravljica, ampak simbolična drama, ki se nanaša na žalostne razmere naših bratov v Primorju. Ni pa samo slika trpljenja, auipak tudi ujegove osvoboditve, katera mora v resnici enkrat nastopiti.
lj Kopališče hotela »Slon« je jutri cel dan odprt.	8153
lj Aero-klub r Ljubljani. Dne 21. decembra fcvečer se je vršil v Mestnem domu ustanovni občni »bor »Aero-kluba« v Ljubljani. Predsednik pripravljalnega odbora je poudarjal v pozdravnem nagovoru velik pomen aerokluba za narodno gospodarstvo kakor tudi za obrambo. Nepričakovano silni razvoj aeronavtike poživlja nujno vse narode in države, da ji posvete vso pozornost, če nočejo zaostali v kulturni, gospodarstvu In obrambi. Nastala je velika mednarodna tekma v tej pomembni panogi moderne tehnike. Tudi naša s tolikimi žrtvami rojena domovina ne sme zaostati v tej tekmi. Naloga društva je pospeševati z vsemi sredstvi avi-jatiko v najširšem pomenu besede, avijatiko, ki ka-rakterizira to stoletje. Posledice tega izuma so ocpredvidue, ker se ta stroka razvija od dne do dne čim jučje in nas dovajajo na prag nove dobe. Cilj aerokluba je, da se podpro vsa civilna in vojaška avijatična društva in podjetja, da se utrdi domača zrakoplovna industrija. Po daljših temeljitih strokovnih referatih je bil izvoljen pripravljalni odbor in sicer gg.: por. Petrovič, ravn. Gospodarske zveze Žarn, inž. Bloudek in Zupančič. Člani se vpisujejo v pisarni »Tourisl-Office« v palači Prve hrvatske Sledione na Aleksandrovi cesti.
lj Turistom in izletnikom so priporoča o priliki pciuvanj za praznike predprodaja železniških vozovnic, ki se dobe v Tourist-Ofiice tia Aleksandrovi cesti št. 8 od 8—12 in od 15—18 ter ob nedeljah od 9—11. Potujoče občinstvo naj 6e že iz razloga udobnosti v čim večjem številu poslužuje ugodne prilike, ki se mu nudi s tem, da dobi lahko vozovnice tudi za tri dui naprej. Biletarnica posluje v pondeljek dne 24. decembra cel dan.
lj Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo t Ljubljani ima svoj občni zbor dne 6. januarja 1924 ločno ob 3. na realki, soba 4. Dnevni red po J 10. društvenih pravil.
lj Silvestrov rečer priredi tudi letos pevski tbor Glasbene Matice v Ljubljani in sicer v veliki dvorani Filharmonične družbe.
lj Vlom. Včeraj zjutraj med 3. in 4. uro je bilo vlomljeno v trafiko na Sv. Petra cesti. Tat je odnesel večjo množino cigatret, tobaka in denarja.
lj Vlom f trafiko. Neznan zločinec je vlomil » trafiko Marije Belinčeve na Zaloški cesti. Odnesel je 7 škatelj Jadran, 8 škatelj Kosovo, '8 škatelj Šu-Diadija iu po eno škatlo Bregalnica, Neretva, Yar-dar, Krka in 15 zavitkov tobaka Neretva, 5 zavitkov Trebinjca in pa 600 K gotovine. Skupna škoda znaša okrog 16.00U K. Vlumilec je vlomil skozi okno in je pustil v trafiki zidarsko klamfo. Lastnica je bila zavarovana proti vlomu pri družbi Comnier-eial Union za 40.000 K.
lj Zvita tira. Elektromonter Matija Jeršino-»ec se je seznanil v kavarni F roženi z neko 18 letno Gabrijelo Vovkovo. Zmenila sta se, da se se-Btunela ob 3. popoldne na Gradišču in mož ji je posodil še obleko od svoje sestre in šla sta na plesni večer v Narodni dom. Tam se je dekle seznanilo s starimi znanci in Jeršinovec je ostal sam in se je vrnil brez neveste in sestrine obleke.
Ij Cestni rop. Na vogalu Resljeve ceste je napadel neznan ropar uradnico pivovarne Uuion Vero Aiešovo. Z eno roko ji je zamašil usta, z drugo pa ji je iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je Imela k sreči samo 200 K denarja. Nato je pobegnil po Konienskega ulici proti trgu Tabor. Pri ropu se tnu jo odprla torbica in je padlo vse iz nje, tako da je odnesel tat prazuo torbico.
lj Itazuc goljufije in tatvine. Pod pretvezo, da poseduje hišo v Ljubljani je izvabila neka 40 letna lahkoZivka Mariji Maček od Dimita Neševiča v Ve-lesu 64.000 K iu je pobegnila z nekim Josipom Mi-kličem in njegovo soprogo. — V hotelu Južni kolodvor je ukradel neki uslužbenec črn, skoro nov površnik, vreden 6000 K in je prodal večjo množino drv in premoga.
IJ Kesta* racija P. KoSak. preje Ferllnc. Kre-kov trg, toči od 12. t. m. Colarič Faleskinl: dolenj •ka lamelna črnina, Kerinovo: belo vino iz »Ga-dove peči«, lastni pridelek, prvovrstno vino pri-inanili vinogradnikov. Specialiteta letošnji »bur-guudec«.
Narodno nledlšče.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 23. decembra ob 3 popoldne 2X2 = 5, ljudska pre<lstava; ob 8. zvečer MOGOČNI PRSTAN - Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. Torek, 25. decembra: Ob 3. popoldne PETERCKO-VE SANJE, mladinska predstava; ob 8. zvečer OSMA 2 EN A. — lzveo,
Sreda, 26. decembra: Ob 8. popoldne PETERCKO-VE SANJE. - Izven. Ob 8. zvečer HAMLET.
—	Izven.
Četrtek, 27. decembra: NJU. — Red R Petek, 28. decembra: OSMA 2ENA. — Red E. Sobota, 29. decembra: MOGOČNI PRSTAN. — Red F.
Nedelja, 80. decembra: Ob 8. popoldne PETERCKO-VE SANJE. - Izven. - OB 8. zvečer DANES BOMO TICL - Izven. Ponedeljek, 81. decembra ZAPRTO. Torek, 1. januarja: Ob 8. popoldne MOGOČNI PRSTAN. — Izven. Ob 8. zvečer DANES BOMO TICL — Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8. url zvečer. Nedelja, 23. decembra: TOSCA. — Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. Torek, 25. decembra: GOSPOSVETSKI SEN. -Izven.
Sreda. 26. decembra: AID A. — Izven. Četrtek. 27. decembra: JANKO IN METKA; mladinska predstava. Petek, 28. decembra: NOTREDAMSKI ZVONAR.
-	Red C.
Sobota, 29. decembra: TOSCA. — Red D. Nedelja, 80. decembra: ZAPECATENCI — SCHIC-
CHI. — Izven. Ponedeljek, 31. decembra ZAPRTO. Torek, 1. januarja: NOTREDAMSKI ZVONAR. -Izven.
Dramske predstave o božičnih praznikih. Nn
sveti dan popoldne in na Štefanov dan popoldne bosta v drami dve mladinski predstavi. Ponovi se Pavla Golie ljubezniva in v prejšnjih sezonah popolnoma uspela mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«. Začetek vsak dan ob treh popoldne. Na sveti dan ob 8. uri zvečer se igra francoska veseloigra »Osma žena« z gospo Nablocko, g. Put-jato in g. Rogozom v glavnih vlogah, na Štefanov dan ob 8. zvečer pa »Hamlet« z gospodom Rogozom v naslovni vlogi. Prihodnja dramska noviteta bo Galsworthy-ja tragikomedija »Golobčekt, katere prvo dejanje se vrši o božiču. Vsebina te tra-gikomedije obdelava današnjo družbo izgubljenih In tistih, ki jih hočejo spreobrniti. Avtor je našemu občinstvu znan pa svoji izborni drami »Borbi«, ki se je vprizarjala v prejšnjih sezonah. Nadalje pripravlja drama »Beneškega trgovca« (Schakespe-are) in »Cezarja in Kleopatro« (Schaw).
Slovenska opera o božičnih praznikih. Na Bve-ti dan zvečer ob pol 8. uri vprizori se izvirna narodna opera »Risto Savina: »Gosposvetski sen«. Vlogo Dušana poje g. Zupan. Kneza Bernarda g. Sowilsky, Otokarja, kralja češkega g. Pugelj, Moj-mirja dr. Rigo, oba kmeta, g. Banovec in g. Debevec, Juto, hčerko češkega kralja ga. Lewandov-ska, kneginjo ga. Str "Tiska, grofico Andeško ga. Borova, njeno hčer Margareto ga. Rewiczeva. Op )-ro dirigira g. Balatka, režira pa Šest. Na Štefanov dan se poje opera »Aida« Liod taktirko n režijo opernega ravnatelja g. Rukavine. Zasedba je sledeča: Aida — gna. Zikova, Ammeris — ga. Borova, Ramfis — Betetto, Radames — Šimenc, Amonasro — Ovejič, kralj — Pugelj in sel — M> horič. Stariše In mladino pa opozarjmao na prvo operno mladinsko predstavo, ki se vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v opernem gledališču ter se vprizori pri znižanih, ljudskih cenah opera »Janko In Metka«. Vstopnice za vse te tri izven predstave so v predprodaji pri gledališki blagajni.
Slovensko marionetno gledišče.
Nedelja, 23. decembra ob 15. in 18.: »GOZDNI
KRALJ LAVRIN«. Torek, 25. decembra ob 15. in 18.: j GOZDNI
KRALJ LAVRIN«. Sreda, 26. decembra ob 15. in 18.: »ČAROBNE GOSLI« In »PROLOG«. — Jubilej stote predstave.
Ko tehtamo in presojamo koncem leta delo naših kulturnih podjetij, ne smemo prezreti »Nove Založbe«, ki jo je prifdicala v življenje pred leti potreba in dobra volja naših najboljših mož, da bi potom nje bogatili slovensko književnost in nudili narodu res dobra, izbrana dela.
Vrsta knjig, ki jih je doslej »Nova Založila« izdala, ni velika, a so zato njene publikacije tako tehtne, da jih ne more pogrešiti nihče, ki mu je lepa knjiga potreba.
Domača književnost zavzema v programu Nove Založbe prvo mesto in reči moram, da ga je, kolikor sedanje prilike dopuščajo, častno vršila. Lepa knjiga, ki pomeni svečan praznik v našem slovstvu, je bila njena prva edicija Cankarjevih »Podob iz sanj«. Zadnje in najboljše delo je pisateljevo, ki ga je še sam uredil in ga bil tudi vesel. Kako je Cankar v tej knjigi govoril sebi in narodu v dnevih velikega molka iz srca, se je Dokazalo: prva Izdaja je pošla in druga gre tudi že h koncu.
Vredni naslednici »Podob iz sanj« sta Izidorja Cankarja »S poli« in »Obiski«. Kdor hoče vpogleda v naše kulturne prilike in pobliže spoznati 6novanje in same stvaritelje naših kulturnih vrednot — mimo teh dveh knjig ne more in ne sme. — Majcnova drama »Kasija« in Moletove pesmi »Tristia ex Siberia« sta tudi knjigi, tci ohranita svojo vrednost. S »Kasijo« nam je dal Majcen dramo, ki ne pozna izhojenih poti, in Mol& ie razgrnil pred nami v iz-
bruienih verzih doslej nam neznan svet Sibirije in oceana kot ga je gledal in čustvoval v času vojnega ujetništva.
Nič manj zanimiva je druga vrsta knjig »Nove Založbe: ljudske in mladinske.
Dr. Debevec, ki je svoječasno v Dom in svetu pisal »Vzore in boje« slovenskega Študenta, jih je priredil za knjigo in »Nova Založba« jo je izdala. V času, ko je vojna zdravo tradicijo dijaškega rodu pretrgala, ko ni med dijaštvom več — prejšnjega smisla za resno, smotreno delo, ko pojema vera v ideale in njih vrednoto, bi morala ta knjiga slednjemu dijaku v roko, biti bi morala njegov vade mecum, njegov brevir. Cb njej naj bi začelo dijaštvo drug šport — šport tekmovanja v izobrazbi duha in srca!
Kot Debevec je bil tudi naš spretni pripovedovalec Jaklič pozabljen. Iz »Doma in sveta« ga je Nova Založba zbrala v lep zvezek »Ljudskih povesti« in ž njim močno ustregla narodu, ki pogreša takega solidnega čtiva, ko se danes vse od njega nekam čudno obrača. — Prevod Merimejeve »Colombe« je v tem pravcu tudi dobrodošel.
Levstikov »Martin Krpan«, ta še vedno nedosežni vzorec, kako je treba slovenski pisati, je z lepimi Vavpotičevimi ilustracijami namenjen mladini kot je zanjo tudi Hermannov »Ivančkov sveli večer« v lepem Bradačovem prevodu.
Nova Založba ni ostala samo doma in v sedanjosti — segla je daleč v prošlost in nam oskrbela v Sovretovem samoniklem pesnišekm prevodu — mojstre vstvaritelje drame: Sofokleja s Kraljem Oidipom in Euripida z »Bratskim sporom« (»Fenise«); z »Beneškim trgovcem« in »Julijem Cesarjem« nam je pa dala v Zupančičevem mojstrskem jeziku Shakespearja, ki je vzra-stel iz Grkov.
To bi bi! račun o književnem hiševanju Nove Založbe, ki ima pa še lepe načrte. V tisku je Slerletova »Zgodovina umetnosli pri Slovencih« v priroč, izdaji s 50 slikami. Je to prvo delo te vrste pri nas in zelo potrebno. Ob lanski historični razstavi smo se komaj nekoliko razgledali in se zavedli, kaj vse je že vstvaril slovenski duh in rasa roka. Steletova »Zgodovina« nam vso našo upodabljajočo umetnost v podrobnosti razloži in pekaže. V pripravi so tudi — Finž-garjevi Zbrani spisi. Odveč bi bila vsaka beseda v prileg Finžgarju, Nova Založba pa napravi s celotno izdaio njegovih del — »Verigo« je že tako založila, a je pošla — uslugo in veselje našemu narodu, v katerem Finžgar tako korenini kot nihče izmed naših pisateljev.
Potrebno in umestno se mi je zdelo, opozoriti čitajoče občinstvo na to smotreno delovanje »Nove Založbe«, ki bode dokumentiralo doma in pred svetom visoko slovensko kulturo.
P. Alfonz Furlan:
Sedaj veliko pišejo in se potegujejo Italijani, Hrvati in Slovenci, čigava bodi luka Earoš. Nastala je tako-le. Reškega teritorija meja na severu in vzhodu je hudournik Rečina (ital. Fiumara), ki izvira izpod Snežnika; v suši, poleti ima malo vode, ob povodnji pa naraste jako in teče pri reškem teritoriju med divjeromaniičnim skalovjem. Pod trsaškim starim gradom je papirnica v Rečini »Lučice« imenovana, na hrvaški strani; kadar je v Rečini voda, delajo v papirnici z vodo. sicer pa z ognjem. Lastnika te papirnice sta Angleža Smith & Meynier. Tu so delali pred svetovno voino papir za avstrijske krone. Pred papirnico, na reški strani, izvira močen studenec, odtok iz Cirkniškega jezera, katerega Rečani rabijo za svoj vodovod. Tu pride hudournik Rečina na ravno in presto; tu so mlini, katere pa včasih zasuje s peskom do koles. Od tukaj teče Rečina proti jugovzhodu, potem pa proti jugu v morje! ob novodnji je stopila čez breg in drla v Gomilo, t. j. svet okoli velike župne cerkve, in v novo mesto v prodaialnice in druge lokale v veliko škodo hišnim posestnikom. Teh povodnji so 60 rešili s tem, da so nad sedaniim mostom čez Rečino, hudourniku izkopali novo strugo proti jugovzhodu v morje. Staro strugo Rečine do morja so poglobili, z rezanimi kamni obzidali in na reški strani pustili odprto za porabo ljudem. Ta struga do morja ni tako široka kakor Ljubljanica pri frančiškanskem mostu. Velike lauje so ne morejo obrniti v tej strugi, temveč 6amo čolni in prav male jadrnjače. To je sedanje pristanišče Baroš! Bšrcš? Gabrijel Paross de Belus, izgovori Bflroš de Belim, je bil ogrski trgovinski minister, umrl 9. maja 1892., ki se je trudil, da bi Ogrsko povzdignil pred svetom; imel pa je edino morsko pristanišče Reko; zato je za Reko delal v škodo Trstu. Reka naj bi tekmovala s Trstom, naj stane kar liofe. Recani so iz hvaležnosti imenovali to novo pristanišče po njem: Earoš luka, ali samo Baroš. Ta struga pa ni reška; reška je samo na njih stran!; še kapelica sv. Janeza Nepomuka na koncu kanala »Fiumare«, to je pravo ime, ni bila reške ampak bratske župnije, kakor mi je rekel rajni trsalski župnik Ivan Ralas,
Čez Rečino ni bilo mosta, temveč samo brod trsaške romarske cerkve. Ta brod je povodenj 8. sept. leta 1589. odnesla v morje in takrat so utonili vsi, ki so bili na njem, tudi trsaški frančiškanski gvardijau p. Janez Frlanič, rojen v Klisu, katerega so našli mornarji na koncu Rečine v morju, na morskem dnu klečečega, proti trsaški cerkvi obrnjenega, molečega. Pokopan je v zidu pri oltarju sv. Katarine v romarski cerkvi, baje še vedno nestrohnjen. Na reški strani pri neki hiši je viselo veliko razpelo, vanj je leta 1296. neki Peter Lonča-rič, strasten kvartač, vrgel kos opeke it jeze, izgubivši igro. Legenda pravi, da J* opeka ostala v prsih Kristusovih in je pritekla kri iz rane. Kri so spravili v stekleno posodico, katero še hranijo v cerkvi sv. Vida v Reki, imenovano razpelo je izpostavljeno na velikem oltarju v isti cerkvi, kjer so leta 1896. slovesno obl ajali še stoletnico. V našem stoletju so kanal Rečina, Fiumiara nekoliko podališali, ko so Delto nekoliko zasuli. Kaj je pa Delta?
DELTA.
Od nekdanjega broda ali sedanjega mosta iz Reke na Sušak do morja so bile njive z dolgimi vrstami trt ali z brajdami. Brod čez Rec ino in te njive je podaril grof Martin Frankopan, hrvaški Lan, trsaški romarski cekvi dne 7. aprila 1431. pod imenom Braida. To brajdo je pomorska oblast kupila, da je napravila Rečini novo strugo proti jugovzhodu v morje. Svet med novo strugo in staro v kanal spremenjeno Rečino, ali Fiumaro in morjem, je trivoglat kakor veliki grški D, delta, in so ga začeli imenovati namesto Bra:da »Delta«. Ime delta je bilo znano domačinom zidarjem, ki so delali v Egiptu, kjer se tudi imenuje svot med dvema strugama reke Nila in morjem Delta. Je pa reški svet?
Brajda ali sedaj Delta je bila vedno na Hrvatskem; ako je sedaj nekaj stare Brajde na drugi strani Rečine, vendar ostane še na hrvaški strani, ker slara meja med Reko in Hrvatsko je še vedno stara struga Rečine ali sedanje pristanišče »!'a-roš«. Ne spominiam se, da bi hrvatska vlada kdaj odstopila staro Brajdo ali Delto reškemu mestu, ki je vedno po njej hrepenelo. Je Delta reška vsaj v cerkvenih zadevah? Ni. Do leta 1900. ni bilo na Delti nobene hiše; bile so male stražnice z pazniki; dušnega pnstirstva tu ni bilo. Ako se ne motim, bilo je leta 1895., da je nekemu pazniku umrl otrok; kdo ga je pokopal? Reški župnik ne, temveč namestnik tržaškega bolnega župnika Ivana Balasa, trsa-škega frančiškana. Do Delte nima mesto Reka nobene pravice; res je, da so na Delti skladišča lesa, ki ga dovažajo po železnici iz Karlovca in Sv. Petra na Krasu, ali to je sama poraba terra prostora, ker je reški kolodvor premajhen.
BRAJDICA.
Brajdica je zemljišče med Rečino ifl cesto, ki pelje v papirnico; do leta 1895. je bila lastnina tržaške romarske cerkve, kateri jo je zapustil imenovani grof Martin Frankopan. Bila je veliko manjša kakor Brajda, zato so jo splošno imenovali »Brajdica«. Niti bivši samostanski mlin, niti Brajdica nista spadala pod Reko, ker je bila Rečina vedno meja med Hrvatsko in Reko.
SUŠAK.
Stari Traačani so izgovarjali SušSk —» Suš&ka, to je sedanje mesto Šu"ak; Sušak — Suška je pa mali otok pri Lošinju, italijansko Lansego. Sušak pomeni kraj, kjer sušijo seno ali pa perilo. Tako so mislili stari domačini. Ako greš čez most čez Rečino, prideš na Sušak. Na levi strani ob mostu stoji velikanski drog v treh hrvatskih barvah pobarvan, višji kakor vsako drugo poslopje; ob nedeljah in praznikih vejo velika hrvatska trobojnica, znak, da si na Hrvaškem. Ako greš na levo po prvi cesti, prideš v papirnico (kartero), ako se podaš na drugo cesto, tudi pod železniškim n-.ostom, si na lepi Lujzini (karlovški) cesti. Ako greš pod lokom s kipom trsaška Matere božje po stopnicah (436 stopnic), prideš po najkrajši poti na Trsat, 100 metrov nad morjem. Ako kreneš nekoliko dalje proti vzhodu, mimo hiš, prideš do široke ceste, ki pelje v ovinkih na Trsat čez karlovško železnico, ako pa greš dalje proti vzhodu, prideš do piramide; tu se cesta deli, ena navzgor, k Sv. Ani, v Drago, Sv. Kuzmu, v Baker, Senj, druga pa po Pečini v Martinščico, mali zaliv, reška kvarante-na za ladje s kužno boleznijo, v Kostreno, Sv. Luciji, Sv. Barbari v Bakar. Stari Sušak je bil od mosta do imenovane piramide; od piramide proti Martinščici so »Pečine«, nad deset metrov nad morjem. Pred 100 leti je imel Sušak dve do tri hiše pri stopnicah na Trsat. Ko je prenehala v Reki prosta luka, ko so hrvaško gimnazijo iz Reke premestili na Sušak. kjer je dovolj prostora do Trsata, Podvežice in Martin-ščice, so začele na Sušaku rasti lepe hiše po izvršenem načrtu. Gimnazija, razne šole, vse politične oblasti so tu, a brez cerkvo. Edino frančiškansko cerkvico sv. Lavrenca so podrli zaradi gradnje nove ceste s Su-šaka na Trsat, ki je bila na poti, a nove cerkve niso Dostavili, četudi iim ie neki
gospod ponudil prostor zastonj, samo da bo nova cerkev posvečena sv. Ani, po imenu njegove rajne žene; občinski možje so odlašali do danes.
Ima Sušak svoje pristanišče? Nima; tam ni kraj pripraven. Reško pristanišče je zgrešeno otroško delo; voda v njem je začela smrdeti, presekati so morali morski nasip proti Delti, da gre morska voda iz vzhoda v reško pristanišče, ki je samo pretesno.
Edino naravno, zavarovano pristanišče Je v Bakru, in neki Anglež se je čudil, da je tako zapuščeno. Seveda, treba bi bilo železnico od Karlovca speljati po Vinodolu v Baker, na Sušak, Reko. Zakaj proga Kar-lovec—Reka je vsako zimo vsaj po 14 dni zaprta vsled snežnih žametov in ledu, ki ga delavci z veliko težavo izsekavajo in od-stranjajo. Pred svetovno vojsko so vozili iz Zagreba na Zidani most, Sv. Peter na Krasu v Reko, sedaj je skoraj nemogoče. Kar-lovec—Senj—Sušak, ti dve železnici bi dvignili hrvatsko Primorje.
Tokio v ognju.
Zadnjič smo govorili o Jokohami, ki se je trudila že pri prvem potresnem sunku. V mestu Tokio samem je bil potres slabejši, a prekletstvo Tokia je bil ogenj. Sicer so v Tokiu vsako leto požari in mu odtrgajo precejšen del mesa, a kaj je to napram nesreči 1. letošnjega septembra! V soboto je bil potres in popoldne je še več zijal brez dela gledalo popolnoma malobrižno, kako so gorele nekatere večje hiše. Proti večeru pa, ko je začelo goreti tukaj In tam, ko je silen veter zagrabil ognjeno moč in jo gnal po mestu okoli, tedaj so videli, da je zadela Tokio grozna nesreča. Plinove cevi so počile in to je povzročilo ogenj. Potem pa je gorel Tokio v vsej svoji razširjenosti od jugozapada proti severovzhodu skoz dva dni in dve noči., mesto, ki je štelo 3 milijone ljudi za 60 Ljubljani Razdalja od Ljubljane do Kranja je bilo eno samo morje plamena. Danes vemo, da je zgorelo okoli 340 tisoč poslopij in hiš, vseh pa je bilo 500 tisoč. Trije milijoni prebivalcev so se skrčili na dober milijon, vsi drugi so zbežali ali pa so postali žrtve potresa in ognja. V Jokohami je pa ostalo od 70.000 hiš komaj še sto. Ali si moremo kaj takega predstavljati? Ves okraj, ki ga je zadel potres, okoli in okoli Jokohame in Tokio, je štel devet milijonov ljudi. Vsa Jugoslavija jih ima dvanajst. Koliko jih je ostalo?
In vse je v Tokiu postalo žrtev plamen, sarkoli je bilo važno, z vso opremo in z vsemi akti: tri zasebna vseučilišča, muzej, Okura, ma-gazini, arzenali, ministrstva: notranjih zadev, financ, prosvete, poljedelstva, nauka, patentni urad, monopolni urad, državna tiskarna, računski urad, glavni brzojavni urad, policijsko predsedstvo, vojaška oblačilnica, mornariška akademija, mornariški muzej, vse mornariške gole, mornariški klub, akcijska borza, državna borza, vse polno bank, velike trgovske tvrdke, trgovska visoka šola, tehnika, zobnzdravniška iola, več srednjih šol, nad sto ljudskih šol, del cesarskega vseučilišča, predvsem nenadomestljiva vseučiliška knjižnica, vse knjigarne in vsa časnikarska poslopja razen dveh. cesarsko gledališče, vse plesalnice, vsi večji kolodvori, večina telefonskih uradov, ameriško, holand-sko, kitajsko poslaništvo itd., itd. Kdo bi vse to naštel! Po potresu ni bilo Tokia več; kar je ostalo, je bila samo velika vas brez zveze, brez živil, brez vode, luči in prometnih sredstev. Vse zveze z zunanjim svetom so bile pretrgane, velika železnica proti jugu je morala za več mesecev prenehati z obratom. Pokvarjene in razrušene so bile ceste, mostovi in tiri, sploh: ves okraj je bil razd-^n.
Tako tudi ves svet med Jokohamo in To-«rio, pokrit s hišami, tovarnami in ladjedelnicami; vojno pristanišče Jokoruka j«, sploh izginilo in samo dim se je valil še nad ponosom Japonstce. Ves gorski ljubki okraj Hakone s svojimi številnimi toplimi vrelci, hoteli, vasmi, železnicami in avtomobilnimi cestanr je bil dobesedno na tla položen že pri prvem sunku. Staro glavno mesto Kamakura z vsemi svojimi mičnimi vilami, svetišči, kopališči in resta-vranti je bilo od potresa udarjeno naravnost v srce in je takorekoč pomedeno s površja. Celo stari slavni kip vedno se smehljajočega Bude sredi zelenih borov se je stopil v plamenih. Itd., itd. Znan je slučaj vestnega japonskega poštnega uradnika v nekem kraju blizu Tokia. Dva dni je bil ta uradnik edina zveza Japonske z inozemstvom; potres mu je pokvaril aparat, popravil ga je, zopet mu ga je pokvaril in spet ga je popravil. V smrtni nevarnosti je vztrajal, večkrat vržen ob tla, a ni odnehal.
Vseh sunkov so našteli v 48 urah 1700, več kakor prej v treh letih skupaj. Lahko rečemo, da je bila ta katastrofa največja v svetovni zgodovini, kar se tiče uničenih poslopij ter človeških in materijalnih izgub.
Ljudje, ki so zbežali in so se vrnili, so bili pripravljeni na grozne prizore, a bilo je hujše kakor so si mogli predstavljati v najbolj bujni domišljiji. Razdrtih hiš že nihče več ne pogleda, na to so se nesrečniki kmalu navadili. Komaj so Tokio spoznali tudi tisti, ki so bili tam doma. Hodil si ure in ure, pa nisi mogel razumeti, bilo je preogromno, prestraš-no. Polagoma si pri hišah opazil, da so bile tudi druge sile delavne, ne samo požar, da je potres pripravil požaru pot. Življenje je popolnoma predrugačeno. Nešteto je avtomobilov, polnih ljudi in riža, kolikor le morejo tran-sportirati. Vsa prometna sredstva so rekvirira-na. Begunce vzamejo kar tako na voz, sploh vsakega, če je le prostor, razlike ni. Plačila ne sprejemajo, beseda zahvale zadostuje. Skoraj pred vsako hišo je posoda s pitno vodo. Na. obeh straneh ceste pa gosta množica ljudi; na eni strani valovijo v mesto noter, na drugi ven. Posamezniki in v gručah, s cunjo, papirjem ali deščico na bambusovi palici, ime je gori zapisano, odkod smo in kam gremo, za lažjo kontrolo. Prihajajoči iščejo sorodnike in znance, odhajajoči pa hitijo proč, le proč iz kraja nesreče na deželo, domov, k sorodnikom, samo le , 6. Prihajajoči imajo na hrbtu tovor riža, najvažnejšo pomoč, za pasom pa steklenico vode. Oni pa, ki hitijo ven, večinoma le najbolj potrebno obleko, kar so imeli pač takrat na sebi, ko so bežali iz hiš. Dosti zanje, ki se komaj vlečejo. Cele obitelji, cele generacije, skupaj, enakomerno počasi korakajoč, govorijo malo, pomagajo in dobivajo pcmoč, če jo iščejo. Čudna je tibota pri narodu, ki tako rad govori. Nobenega prepira, nobenega zmerjanja, utrujeni so in obupani.
Povsod ista slika kamorkoli pogledamo. Še vidimo tu in tam sežgane, zogljene mrliče — poročilo je pisano koncem septembra — govorijo nam o mukah, hujših^aHoijham jih slika Dantejev pekel. Ubiti v" hišah,"s&žgani na cestah, trgih, mostovih, čolnih' in 'celo v vodi. Posamezniki, gruče, stotine,,toQčj,'deset-tisoči skupaj. Iz ulic so bežali naJci$4e in trge, iz enega mestnega okraja v drugega, ogenj pa za njimi, in kmalu ne samo za njimi, temveč tudi ob straneh in spredaj. Čez most, čez kanal! Nič ne . omaga, tudi tam gori. Množice se gne-tejo, ne gre več naprej in ne gre več nazaj. Nekateri skočijo v vodo, do.vrstit stojijo v .j.sj in si močijo glavo, kajti požar se bliža; in tedaj pride plamen in gre preko glav, po zer-lji in čez vodo, podi ga vihar — trpljenje je bilo kratko. Vsi! Le ob morju se jih je nekaj rešilo, malo, zelo malo. Tam, kjer je bita vojuška oblačilnica, je velik prostor, dvorišče. Polic.ja je rekla bežsčim, naj gredo tja, lam so varni. In so šli. Kajti tam tii lesa, ni dreves, plSftien ue dobi nobenega gorljivega predmeta. Tam bodo počakali; čeprav vse drj-^o pogori, tu so rešeni. In prišel je ogenj in plamen je rasel in je še! preko dvorišča, preko ljudi starih, in. mladih, moških in žensk. In vsi so umrli — dvaintrideset tisoč samo tukaj.
lazR^terosfl.
SALV1US FLAGELLUS IN UJETNF1.
Za rimskih cesarjev je bil namestnik v Palestini nekoč Salvius Flagellus, prav tako znan po svoji ljubezni do znanosti kakor po razmišljenosti. Ko so ujeli večje število sovražnikov, jih je dal postaviti na glavnem trgu v Jeruzalemu, v dolgi vrsti. Da bi vse poskuse upora udušil, je določil Fiagehus, da jih oddelek rimskih lokostrelcev postre-li. Vendar je pa rekel poveljujočemu častniku, naj pazi na njegovo znamenje in naj na to podari življenje vsem onim, ki še niso prišli na vrsto. Glavno mu je bilo namreč, da ljudstvo ustraši, in ni maral prevelikega prelivanja krvi. A nesreča je hotela, da so solčni žarki na nekem na tleh ležečem steklu zelo lomili in popomoma obrnili nase pozornost namestnikovo. Občudoval je lomljenje luči tako pazljivo, da je čisto pozabil na obljubljeno znamenje in se je spomnil nanj šele, ko mu je častnik naznanil, da so vsi ujetniki usmrčeni. Z zamišljenim pogledom se je ozrl nanje in molče je zapustil prostor morije.	• •/
RAZPIS NAGRADE.
Deželni grof Viljem v Hessen-Kasselu — pozneje volilni knez — se je držal še stare navade, da so morali vojaki nositi kite. Vsi sosedje so bili to že odpravili in vse se je norčevalo iz njega. Da bi bile kite še lepše in daljše, je razpisal celo nagrado za mazilo, ki naj bo pospešilo rast las. Ta razpis nam je še danes ohranjen.
Seveda se je pojavilo takoj več sleparjev, ki bi bili radi na lahek način prišli do denarja. Nekoč je prišel v knezov grad Wilhemsh(5he mož, ki je trdil, da ima sredstvo, ki mu ga ni. para. Knez mu je rekel, naj dokaže, da je dobro sredstvo. Drugega dne je pripeljal slepar moža v grad, ki je imel jako redke in kratke lase.
»Milostivi knez, tega moža vam bom čez štirinajst dni zopet poslal, da boste videli, da bo imel vsled uporabe mojega mazila pravo levjo grivo.«
Res je prišel spet in oni mož je imel v splošno začudenje najlepše, najgostejše in najdaljše lase, ki si jih moremo misliti. Preiskava je dokazala, da so bili lasje tudi pravi. Knez pa še ni verjel in je rekel, da hoče imeti še en dokaz. Nato se je pa iznajditelj postavil po robu in rekel, da ima že drugod dobre ponudbe. >Če hočete, vzemite, če ne, pa grem.« Ta odločni nastop je razpršil vsak dvom in še tistega dne so mu izplačali lepe denarje za njegovo skrpucalo. Slepar je takoj izginil in nihče več ga ni videl. Seveda ni bilo mazilo nič vredno; mazali in drgnili so glave vojakov, pa se nobena kita ni hotela pojaviti.
Stvar je bila pač ta-le: Slepar je dobil dva človeka, ki sta si bila na las podobna, kakor pravimo, samo ravno glede las ne. Eden je imel slabe lase, drugi pa bajne. Za majhen denar sta mu bila uslužna; zvedeli so pa za to šele dolgo potem, ko je eden v pijanosti preveč blebetal.
54 URNO DELO V TISKA RNIŠKI OBRTI V NEMČIJI?
Nemško državno ministrstvo za delo je razsodilo, da veljaj po vseh tiskarnah v Nemčiji namesto 58 urnega tedenskega delovnega časa pred vojno oziroma 48 urnega med vojno 54 urni delavni čas, ka'ror ga imajo uradniki. Namesto tedenske plače se uvede plača od ure, ki se uredi v vsakem okraju posebej. Delodajalci, ki so zahtevali 57 urni delavni čas, so te določba sprejeli, delojemalci pa so jih enoglasno odklonili.
BAVARSKI NAVAL NA ČEŠKO
Za izstradano Nemčijo velja tačas sosedna Češkoslovaška obljubljeno deželo, v katero hodijo nemški mejaši trumoma kupovat živila. Tako je došlo minolo nedeljo v Aseh nad 10.000 Bavarcev in Saksov, ki so zasedli vse gostilne in trgovine, tako da so domačini komaj dobili prostora in postrežbo. Nemške državljane je pa čakalo zvečer ob vrnitvi nemilo presenečenje: Na kolodvoru so jim'finančni organi zaplenili na Češkem kupljeno moko.
ZAGONETNA BOLEZEN MUSTAFE KEMALA.
Nedavno je predsednik turške republike Mustafa Kemal obolel na zagonetni bolezni, ki ji evropski specialisti ne morejo priti do dna. Baje ie bolezen posledica zastrupljen a s ta:instvenim orienta'skim Etru om, ki ^a zapadna znanost ne pozna in mu ne ve leka.	*
ŽELEZNICA PREKO SAF\RE.
Francoska zbornica je v svojem zadnjem zaredanju načelno sprejela načrt za zgradbo transsaharske železnice. Zgradba te železnice bo združena z ogromnimi tež-kočami, o katerih pa inženerii ne dvomijo, da jih zmagajo. Železnica bo tekla iz Orana v Alžiru preko Sahare čez reko viger v Ve-gaduga. Ta postaja bo oddaljena od Zlate obale 500 km. Proga bo dovršena v 7—8 letih.
COOK — OVADEN GOLJUF.
Sloviti raziskovalec neznanih ozemelj Cook ie stal te dni pred sodiščem v Tenasu. Obtožen je bil, da je ustanovil navidezne petrolejske delniške družbe in razpečeval ničvredne delnice. Na ta način je pripravil mnoge male ljudi, posebno ženske ob vse premoženje. Sodišče ga ie smatralo za krivega in ga obsodilo na 14 in pol leta ječe. Tak je neslaven konec Cooka, ki je bil po poklicu zdravnik, nato se je pa vrgel na potovanje po nepreiskanih ozemljih. L. 1906. je naznanil svetu, da je bil dospel na vrh Mount Mc. Kinleya. Mnogi so dvomili nad resničnostjo tega naznanila. L. 1909. se je vrnil s potovanja po arktičnih krajih in trdil, da je bil dosegel Severni tečaj. Tudi nad tem so mnogi dvomili, vendar ga je mesto New York imenovalo za častnega meščana in deležen je bil tudi raznih drugih časti. Sedaj je njegove slave konec.
Prosveta.
pr Koi knjižno božično darilo bo mladini dobrodošel »Ivančkov sveti ve-č e r« češkega pisatelja Hermana, ki ga je izdala Nova založba pred kratkim. Dijakom in doraščajočim dečkom bo najbolje ustregla Debevčeva dijaška povest »Vzori in bo-j i«. Najdragocenejše delo našega letošnjega prevodnega slovstva pa je klasični Sophokle-jev >0 i d i p o s« in Euripidov »Bratski spor«, ki ga je Nova založba ravnokar izdala v vzornem prevodu prof. Sovreta.
pr Homan, Higijena. 2e davno se je pogrešala znana dr. Homanova knjiga: Somatologija in higijena, zlasti pri orlovskih tečajih. Žal i bog še le
po smrti prezasluženega pisatelja, ki Je svoj Cu izdal pri Šmohorjevi družbi tudi »Postrežba bolnikom« izhaja nova izdajo, za enkrat drugi del »Higijena«. Prvega dela, somatologija, Jugoslovan-ska tiskarna še ni dovršila. Ta knjiga je v prvi vrati namenjena prvemu letniku učiteljišč kot učna kuj L ga, vendar pa se bo izvrstno dala uporabiti pri pouku orlovskega naraščajo, kakor pri kurzih za strežbo bolnikom, in bodo splošno zanimanje vzbujala poglavja: Splošna higijena, osebna higijena, higijena inlekcijskih bolezni, obrambna sredstva proti njim, specijelna in obrtna higijena ter v do. datku poglavja o postrežbi bolnikov in o prvi higt. jeni. Knjiga je tiskana na lepem papirju in z Jako dobro izdelanimi in besedilo dobro pojasnujočimi slikami izvrstno opremljena. Barvane slike, ki pre<l» stavljajo mikroorganizme, ki provzročajo infekcijske bolezni, bi delale čast tudi najboljšim medicinskim knjigam.
Cerkveni vestnik.
e Marijina kongregacija za može in mlacfenft«; pri sv. Jožetu ima danes ob pol štirih popoldne v kongregacijski kapelici svoj redni shod. Polno številno!
Turistika in šport.
Športnikom, smučarjem, izletnikom se naznanja, da bo v nedeljo pred novim letom In na novega leta dan služba božja v cerkvi gv. Duha sredi Bohinjskega jezera ob 9 uri. istotam se dobe zakurjena prenočišča kakor tudi dohra hrana ia sicer v zavetišču pri sv. Duhu. — Aljažev klub.
Poizvedovanja.
Dijak je izgubil na poti od Akademskegj
kolegija po Kolodvorski ulici do pošte manjše vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da izroči najdeno pri vratarju Akademskega kolegija v Ko. lodvorski ulici.
Našel se je šop ključev včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu. Dobe se na Miklošičevi cesti 10. III. nadstr , levo.
Našla se je manjša vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri lv. Novaku, laborantu na univerzi v Ljubljani.
N»':od? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Flleriev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bo'ečine. osvežuje in jači Čes 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdanejši in boljši kakot francosko žganje! S za.riein in poštnino 3 dvoj-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 86 dvojnatih ali 12 špecijalnih stek'cnic 214 dinarjev in 10 doplatka razpošilja: lekarna Evgen V. Fcl-Icr, Stub.ra Dcnja, Elzatrg št. 134. Hrvatsko.
Najlepše božično in novoletno darilo je lepa, dobra knjiga, s katero obdarite svoje malčke. Jugoslovanska knjigarna priporoča v ta namen sledeča dela:
Pobinzon starši. Povest s podobami za otroka Din 30—.
Mali palček. Pravljica s podobami. Din 2d
Obisk na pristavi. Knjiga s podobami. Din 20.
Slepi slaveki. 1'ovesUce za deco. Spisal Karol Širok Din 18
Dedek je pravil. — Marinka In škrateljčki. Pripovedba. Spisal Julij Slapšak. Diu 20.
Dano. Lovest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej kape. Vez. Dia 24.
Martin Krpan. S slikami vezano Din 30.
Angelček. Ilustrovan list ?a mladino. A nfon Kržič. Letniki: 1893, 1900, 1008, 1012—1910, 1921 In 1922 vez. po Din 20.
Otok zaklaaov. čudoviti doživljaji	Jalfr
ca na suhem in na morju. H. L. Slcvuusoa. Lin 10. Vez Din 12.
Turki pred sv. Tilnom. Zgodovinska povest Spisal Jurij Sl_(.S:.k. Vez. Din 24.
Vrtec. Časopis s nodobami. Antor K>Zig. Letnik: 1910, 1911, 1913—1917, 1921, 1922 vez. po Din 82.
Obnovljeni vrter. T"-dinska knjiga s podobami. Uredil Anton Kržič. Vez. Lin 32.
Zvonček, časopis s podobami. Letnik: 1908. 1910, 1912, 1914-1917, vez. po Lin 3C.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
v ' ':!.;.
Za božično in novoletno darilo priporoča Jugoslovanska knjigarna tudi letos svoj Žepni kolfr uarčok 11)24, kateri je radi svoje male žepne oblike (11 cm krat 6 cm) in solidne trpežne vezave ter nizke cene vsestransko priljubljen.
Kot posebno novost je izdala Jugoslovanska knjigarna letos prvič Muli koledarček l'J24 v prav majhni obliki (7 krat 5 cm) z zrcalom in brez zrcala, v navadni ter usnjeni vezuvi. (Jbudva kole darčka sta na razpolago po naslednjih centih in vezavah:
Žepni koledarček vezan v pegainoid platno f marmornate obrezo Din 13, vezan v pegamoid platno z zlato obrezo Din 14.
Mali kcledarčelt papirna ve. (imitacija usnja) brez zrcala Din 7, papirna vez z zrcalom Din li usnjena vez brez zrcala Din 15, usnjena vez t v calom Din 20.
Naroča v Jugoslovanski knjigarni t LJubljan'
Mor. 890.
SLOVENEC, dne 39. fleeeemra 180.
7.
Družabnik (-ica)
ea 200 do 400.000 K ozlr. več proti do-bromu obrestovan ju in zemljiškemu za-varovaniu kakor tudi proti plačanem sodelovanju za it mnogo let obstoječo is dobro prospevajočo trgovino i mešanim blagom v Mariboru, nahajajočo sc na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo, a* 1SCE ta takoj. — Glavnica b« lahko položi tudi polagoma — Cenj. po-oudbe (pismeno) na A. BR1NAR, Maribor, hotel *Meran«.	8153
izginil je
»aeseea MARCA 1915 JAKOB S0V1N-SEK, rojen 1881 v Studenci 4t S, pristojen v občino PodhruSko, okr. Kamnik, vojak 27. Lir., 1. Kornp.; 21. marca jc bil 4« živ v Karpatih. Od takrat nj več sledu e njem. Kdor bi kaj vedel o njem, ■v prav lepe naproša, da sporoči njegovi 2eui Ivani Soviniek, posestnici v Studenci 4t S Sela-Keronik. — Vse nn bitne atrolkc rada povrne,	8154
DEKLE
VEČLETNI ZADRUŽNI URADNIK
Msuoit knjigovodja, !S£E stalnega mo-nia kot knjigovodje ali tajnik večje hran., ooao^. ali dr. zadruge. — Ponudbe pod uiro »TREZEN« na upravo .Slovenca«,
z dežele išče službe. Zna vsa dela v sobi in deloma t kuhis>!L — Ponudbe na upravo .Slovenca* pod številko 8162.
riUT 14 let star, IŠČE MOJSTRA FAR I M ČEVLJARSKO OBRT -
najraje kj« n« deželi. — Ponudbe na sip»evo »Slovenca« p>>d Mevilko 8163.
KDO hi vzel SIROTO ?
32 letnega nezak. dečka 2a svojega? Je razumen in marljiv ter lepegn ponašanja, ponudbe nn upravo pod "Sirota 81.64".
Božič In Novo leto!
Ako hočete in želite dobro nam NAJ-BEDNEJSIM SLEPIM, kupujte naš koledan .Ml SLEPI. — ki je najlepši dar za Vaa in za nas. Dobi se v vseh knjigarnah, papirnih trgovinah, trafikah invalidov fn založništvu: Podpor, društva slepih, Ljubljana, Woliova ulica 9t. 12. Cena mu je 20 Din.
......................
POZOR 1
Kapnjem 1« edino jaz po najvišjih cenah
stare obleke, čevlje
in POHIŠTVO, — Dopisnica zadostuje. Pridem ua doiu. — Drami Marti«. Lfab-ijana, Sv. Jakoba nabrežje 39.
Srečne, vesele praznike in novo leto
volfit vsem sorodnikom, prijateljem in odjemalccm
JOSIPINA &ELOVIN-ČUDEN
Ljubljano - MESTNI TRG ti 13.
3167
KATERO blago srce
ml preskrbi za 1000 DIN NAGRADE
čedno STANOVANJE 3—4 sob z vso pritiklino v sredici al) bližini Ljubljane (če mogoče bili. juž. ttol) za takoj do 15. januarja? Ponudbe na uprnvništvo lista pod šifro »ČEDNO STANOVANJE.,
Priznanje
V mojem stanovanju nastavljena dva aparata .Toplodar. od tvrdke Nipič, ki mi ogrevata z velikimi prihranki stanovanje, sta izvrstna, zato tc aparate vsakomur priporočam. — Anton Ivanborič, Samobor. — Naroča ss: .JugOTetalija« v Ljubljani, Kolodvorske Mca 18 ali R. NIPIČ b drag, Maribor,	7589
Javna prodaja.
V PETEK, dne 28. t m. dopoldne ob
10. uri se vrši na licu aesta v skladišču •^BALKAN, na Dunajski cesti JAVNA PRODAJA ene cistčrne oziroma 9679.50 lulogr. vodenočistega PETROLEJA. — Izklicna cena 6 Din sa kilogram. Kupnina se mora plačati takoj na roke magistra tnega komisarja, petrolej pa odpeljati v 48 urah. Drugi pogoji se izvedo pred dražbo.	8175
Za večjo restavracijo"
na deželi 1SČEM inteligentno < GOSPO {vdovo) brez olrok ali gospodično od 35^—40 let. katera bi imela VODIT] GOSPODINJSTVO. Biti mora dobra kuharica, ker bode imela uamo podkuharico. Vsa oskrba v hiši Plača po dogovoru. Nastop v januarju- — Ponudbe na upravo •Slovenca« pod »Gospodinjstvo 3165).
Tvrdka F. !n I. GORICAH,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 29,
nudi za
Id i
veliko izbiro rasnega PERILA od prlpro-ste do najfinejše izdelave koti moške srajco, navadne, za delavca, fine bele In celir v modnih barvah ter različne spalne; moške spodnje hlače iz platna, gra-dlan in triko; ženske dnevne in spalne srajce, hlače, kombineže. gpodnfa krik, modrčke, razne damske bluze, ženske in otročjo predpasnike, otročje oblekce za dečke in deklice Iz barhenta in volnene,
VSE LASTNI IZDELEK, dalje vsakovrstno mannfaktorno blago za , moške in ženske obleke in za perilo, trikotažo, rote, svilene in volnene, šerpe, žepne robce, nogavice, kravate, ovratnika in drage rnodne predmete po zelo
nizkih cenah. ;jtgr- Oglejte si biago in cene, preden kupite dručje!
OBESKE «
za B021CN0 DREVO ter krasne
šatule za darila
v veliki ubiH
KALAS -
aajccnel* v alatčUanf Židovska ulica X
v popolnoma dobrem stanju in o« *«č kot
IM TAKOJ. C.nj,
d liiro:
DOBER" HARMONIJ
HARMONIJ
10 ali 12 let star, KUP
ponudbe na iioravništvn lista pod
---------------
naefa ali več »prejme takoj v stalno
*3u«b« GOZDNA UPRAVA V. J. THURNA, GUSTANJ. — Javiti sc
jje osebno a3i pa pmslati ponudbo, 8374
Strojnika
fmittaMga ključavničarja, z dobrimi Spričevali takoj sprejmesa. — LJUBLJANA, PRULE 8 ~ F. MART1NEC, %172
Najboljše je najceneje!
ODON KOUTNT, Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 — zastopstvo in tovarniška zaloga GONILNEGA JERMENA iz vel-blodove dlake, IvoraJce Brfider Kind, Ustje (C. S. TSL)	8156
2 spalni opravi
i' orehovega trdega lesa, po nizki ceni NAPRODAJ. - JOSIP KUHAR, mizar, i' št Vid SI 79 nad Ljubljano,	3140
praktično božično darilo za cleco, priporoča ODON KOUTNY, Specialna trgo-3 orodjem in tehn. potrcMcinamS, .........." " 8155
Ljubljane, Aleksandrova cesta 7. ....	V£C BOBRIH
ŽIVI KARFI
sc J<o<1»}o ^-I^ill V pON^-t rPK, dne 24. t. m. pri tvrdil FR. KHAM nasproti hotela «Union..
MajfeolJše Je najceneje:
ODON KOUTNV — LJUBLJANA
Aleksandrova cesta 7 — zastopstvo in tovarniška zaloga gonilnega JERMENA iz usnja, ŠIVALNIH jermenčkov, tvorcic« Carl Bndi8chowsVy & Solsnc, Wicn.
Ceno češko perie
1 kg sivega skublj. 63 Din, poibelega 80 Din, belega 90 Din, boljšega 100 in 120 Din, mehkega kot puh 150 in 180 Din. najbolj, vrsta 225 D. Pošilja prosto car. proti povzetju od '0t Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoliena. Vzorci zastonj Doniai le na Benedikt SACHSEL, Lobez št »59 pri Plma, Češka. — Poštni paketi »z Ce3ke v Jugoslavijo rabijo okolij 14 dni.
& J. Stlepušin
sisa*
prSpcošn tKbuTBS
tamburite, strune
pstdtare ia
te ostale po-be^šClna zn vsa glasbila
GS 90
Fod lastna oeno pazprodajam
vso DAMSKO KONTEKCUO, dokler |e še kaj zaloge. -o- FRAN LUKIC, Ljcbljana, Pred škofijo štev. 19. 7928
DVOKOLESA
(prejemam v polno popravo, po-nlkljant«, emajlironje z ognjem in nhrambo preko zime. »TRIBUNA« F. B. L* Karlovska cesta 4, Ljubljana, tovarna dvokole« in otroških vozičkov.
NAJVEČJA ZALOGA
elektro-motor
bakrene 2icc v vsaki debelini Bergman-aovih cevii, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižiib tovarniških cenah, dobavljata takoi O. N MAZURAN in COMP, Ljabljana, Dunajsko cesta 33 Tele ion štev. 13. 223. 366 534
BRIN0V0 OLJE
KUPUJE po najvišjih dnevnih ccnah v vsaki množini DROGEROA A. &ANC. Ljubljano, Židovske alica št 1. 8076
Prazne sode
dobre hranjene od strojnega olja, jedilnega olja, petroleja — vsako množino —
KUPIMO. ~ MEDIC, RAKOVC »n ZANKL, oija in tirneža, Medvode.
Sobo (opremljeno)
in eno PRAZNO • posebnim vbodom IŠČE pri družini brez otrok ali dobril gospodinji samec, večinoma cel dao od-tulen, mirna, prijetna tlraoka. Ponudbe trn: POSTNI PREDAL 24 - Ljubljana.
Prodam 2 stavbni parceli
v Žirovnici it. 6; iste sta tik
— Naprodaj je tudi 5 napol gozdov. — Rcilektanti na) Žirovnici štev, 6.
kolodvora, zaraščenih se igla«« v
80 J8
aiBainaiBaaaBicaiaBanaMBasBBKMa
Nove piščali
za ORGLE, ter vsa POPRAVILA orgel izvršuje strokovno v ta- in Inozemstvu ANTON DERN1Č, izdelovale!} orgel — RADOVLJICA, Slovenija.	8007
BNiSBBaaauaieMaaaaaaaaHattfBinil
Beoc motorja 6VaK!denko.Deun,":
stoječ, drugi »MUnchen-Sendling«, ležeč, NAPRODAJ po 15.000 Din. — inž. pisarna, Ljubljana, Gorupova 17. 8103
K p. le mogoče neoženjenih, sprejme ? stalno službo Lesaa industrija JAVOR V Logatcu,	8096
Prodajalka
B večletno prakso v veletrgovini 2e!l Ba
lastno željo pietnsnitii službo v mesto, nvect. gre tudi ua du»:lo kot samost. moč. — Naslov pove igrava »Slovenca, pod Siiro .DOBRA MOČ 7999«.
zmožna samostojnega knjigovodstva 5n korespondence, išče primernega mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« ood Silro; .SAMOSTOJNA MOč., 7992
Sd Sc potujejo po jugu države, se iščejo
ia obče porabtjiv predniet po niesliii , .
in trgio. — Ponudbe pod šiiro POTNIK 5t. 19 — oa upravniStvo »Slovenca*.
T»ridt]e, požteno, sredn.ib let, z dobrimi lipričevalj, SPREJMEM prve dni lanu-arja. Plača dobra. — Naslov v upravi •Slovenca« pod Številko S143.
Krepak DEČEK T dežele
vstopiti k dobremu čevl|arskemn vnojstj-m » Ljubljani, kjer bi imel hrano »n 9lanovanie, ostalo po dogovoru. — Naslov pn upravi .Slovenca« pod 8062.
to ffl ns ssa es bi m m, s® ® is n ss
Inseratl
v »SLOVENCU« imajo
popoten uspeh!
Naprodaj travnik
na Doleajskj ce3ii, 10 minul od Zelenega hriba, tudi. pripraven kot siavbišče. —' Stavbna parcela po 25 Din ia 1 m'., travniška parcela po 7 Din ia \ m9. — Pojasnila pri lastnici; KAPJ^OVSKA cesta štev. 15, S. nadsiropje-.	8147
KUPIM že rabljeno, pa 5e dobro ohranjeno in dobro delujočo
ROČNO BRIZGALNO
s sosalko. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ročna brizgalna Me v. 8OT9«.
Tepe^ičanarčice
prist. harcarje, najboljše pasme sSeiiSerSc, z lepim čistim glasom, prodaja po zmerni ceni VALENTIN KOBAV, ŠKOF-JA LOKA Štev. 47. —- Na zahtevo dostavlja tudi na dom.	8139
Zahvala.
Vse n, k« so izkazali Colažilno soCutjc povodom praranc :/(iul»c naie.ga sina, Orata, nečaka in fratranca, goipoua
Valter Blisrttauer-ja
baačoega o?adnika
sc too pcicm jjjlofeoko zahvaljujemo, ilastj a;ego'/jra gg. prečl-stcjnilvom in stanovskim tovarišem, vsem narodnim društvom, kakor tudi pevskemu društvu ic Sp, Šiške, vsem pokloniteljem vencev in vsem onim, ki oo (ja spremil.! na njegovi zadnji pot!
k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 24, doccmbra 5923.
RODBINA ELUMAUER.
$n»:eB«ae8!aaBs»anaHsmg$|!
Specialna trgovina perila ^
MED. ŠRKC
LjULjnnn
Selenburgova ul 5.
"riporoim
Platno In tkanino za
rjuhe; šifon na me ler namizne« perilo brisalke žepne rute itd. najboljših znamk švicarska vezenina.
Hajmoderneje nrHena
pralnka in likalnica.
I
I
I
k: vd
Da M unenOa ssnja ogromn.fi ealo^a
perja in pufia
dajeta v cenah
% POPUSTA!
C J. HAMANN, Ljubljana, Mestni trg 9,
ZAHVALA.
V na£i aajteija bolesti povodom emrt3 aaSega eepozabnega soproga, očeta, ataa, tasta, svaka m strica, gospoda
TURiNO-FlAT tipa 501
v dobrem stanlu ceno NAPKODAJ. — Poiive se: KNJIGOVEZNICA B1VIC. Sv. Petra cesta it 29.	8052
Komet
tekoče čistilo ta parkete in Hnoleam »e najboljše in najcenejše. Jo brez duha, snažeajc z njim otrožko lahko in jako izdatno. Dobi a« v vseh boljSib trnovi- i nah. V Ljubljani: Stacal, Rauhekar, I. Mae, feidan, Valoveč & Svetina, Kol-fieU, Nabavljalna sadruga javnih oamo-kčencev Ud. - Naruč« ac pri .KOMET. ! tvomica v CELJU.	8159
i ;
D D fin A M - I-ubasovo HARMONS- 1
rnUUAm. KO, 4 vrstno. 3 glasovi
novo; žensko staro ln oovo KOLO ia
ŠIVALNI STROJ. — Več povedo na Za-
loški cesti St. 13, vrata 17.	8183
ia Korošec
ne nam te izkazalo toliko sr&aega bcčoIJr, da tatl-no do vsakega ki vseh gobofco hvaležnost.
Osobilo izrekamo prisrčno cahvalo gospej hoteBrfcj T a o -7. e a za »f.o Ijubc-.njivo pomoč, zdravniku g. rit. Volaviku ta lajianje trpljenja rajnkega, čast. dubovSčiai, cenj. aorojakoro h Gorenjske in stanovskim kolegom rajnega, gg. pevcem aa titehepuSao petje, tjubeznjivim darovalcem prelepih vencev ter vsem, ki so dobrega raji kega spremili n« njega zfldnjj poti
V LJUBLJANI, tW 23. deceaihra »921
, žalujoča rodbina Korošec.
Psi-mladiči,
volčje paam«, čistokrvni, sc ODDAJO po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenca* pod Številko 8161. i I
ueiiha izutra! Hajbol|Se manufaliturno blago nnpite pri mm mifa*
OblaCIlnici za Slovenijo r. z. z o. z. o Ipbliin
CeDtThloo Skladidče v palači »Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti nasproti knjigarne Bamberg. PodnižulCi za prodajo mo drobno se nahajate v Stritarjevi ulici 5 in na Dunajski cesti 29. Tolefou 560.
Kdor kapi slabo blago, plača dvakrat; kdor kop! dofenv ima dvakratni dobiček! - Samo prvovrstni tekstilni Izdelki!
sa žensko ročno delo najmodernel«
ter vse potrebščii e z« pretiskc.v. nje kakor lud. barva in Cihtiln. po najnižjih cenah.
EL TEICHNER
>.«.'<ireh, Vcliova ulhca bt. a.
OB LAS I V. AVT. CIV IN2,
JI« STE BI
tehn. pisarna, LJUBLJANA Dunajska
cest« l a (v palači Ljublj kied banke). Piojektua clekti. centralc, jH>i>vetu|e občine io privaimke tc« daje •truh nuicuja.
aaaaa»aaBBBBaBawaaaaaa*aiiiOi
KISELJAK
ZAGREB	BCOailAD
lllca St-(59, Balkanska ul.2f Tel. 18	Tet. 30-05
UrsoJaTl: »Stroj«
Zaloga; «POLDI«-JEKLA sa orod-jje in koastrnbciie, jeklene Lee, pločevina.
Lepa božična in novoletna
darila
po znižanih cenah. Oglejte *i tudi aa|* boljše Mvalne STROJE, 15 letna ({aran. cija, skoro polovico ceneje, kakor dru-|od. Cenik na razpolago. Le pr| tvr,lkl
-ČUDEN,
Jos. ŠELOV1N
trgoVina i •'■.>-
nino, srebrnino la šiv. stroji, Ljubljana, Mastni U< fitev. IX
\
Zdravnik Dr. PAVEL KANC
ordinira od 9 do 12 in od 2 do 4 na Glincah št. 37 (hiša Tri buč).
Krasno posestvo
t>a BLEDU naprodaj: hiša, podobna vili, olektr. razsvetljava, 4 sobe, kuhinja, »hramba, klet, hlev za živino, svinjak, z Rnojniškimi jamami, drvarnica, njiva, travnik, kozolec, v najlepšem kraju, pripravno za obrtnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 8136.
Mesarijo i gostilno 1&;
na deželi. iščem. — Ponudbe na upravo lista pod £i£ro: »MESARIJA 7898«.
NAJLEPŠE DARILO
2A NOVO LETO 1924 je. če ženin kupi in podarj svoji nevesti otroški voiiček, snati hčerki šivalni stroj, oče pa sinu novo dvokolo pri .TRIBUNA« F. a L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
KS m 35 O SšIBBHSSHBB Bi BjUBgji
suhe smrekove deske od 13 mm do 50 mm kupi L ČERNE, Dunajska cesta št. 28.
Hiša i vrtom
NAPRODAJ. Na željo tudi njiva in trav-nik. Nahaja bo na deželi, četrt ure od mesta, — Naslov pove uprava Slovenca« pod številko 8135.
dovito nizkih cenah kupi- j te letos
za ženske in SUKNO za MOŠKE ob.
leke, in tudi vso drugo
manutakturno robo v veletrgovini R STERMECKI, Celje. Trgovci en^roa-ceue. Radi splošn pomanjkanja denarja treba povsod šlediti in ie dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini
R. STERMECKI.	:::::.-
fcožno KREMO — ŠMINKE — PUDER SARFUME — PRAŠKE ln vode za umi-»anje glave — BARVE in MASTILA za Fase — PRAH in PASTE za zobe, ustne rode — zobne KRTACKE _ ter najboljše brivsko in toalet. MILO priporoča
Parfumerlja »Strnioli«
Ljubljana — pod tranco štev. i.
„Diaraalt" Fabrikat Hauser &
Sobot ka, Befi-Stari lau, 2o letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo
taaarfl Dužanet ^"reh.
Strossmaverova 10. — javni naslov: Diuinalt, Zagreb.
Foton Cu»»tte se r'°tvo-eb borilai v prahhiilJ tekočini - Zahtevajte iiamo orig.nalm Dlamait.
Ugodna prilika za nakup
A. ŽIBERT
modna trgovina v Prešernovi nI.,
naznanja cenj. občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča: moško in žensko triko - perio, pletene jopice, nogavice, čepice, rokavice, žepre robce, kravate, moške in ženske srajce, razna švicarska vezenina itd.
NA DROBNO!
Ribje olje
zajamčeno pristno, naj-boljše norveške znamke, dospelo. Lokama BAKARČIC, Ljubljana, Karlovska cesta it 2. — Direktni import iz Kristijanije!	8043


lirodbeno podjetie
ArhlfeM
V.MBAINEBACOm
Jesenice. (Gorengsfto). Sfaibiid vodstva:
IfiMSano. ^omfale. Zagreto.
totrsu&e prlvatae ln lntSu-s<r!fshe stavbe. proračune : netile, cenitve, posebni : oddelek za arftliehtoro
n- ,
>e. J
Pristno narav. MED •a nudi cenj. gospodinjam za božične praznike po 30.— Din kilogram čebelar A. T., Ljubljana, Linhartova ulica Štev. 12.	7478
i !
Strope temrm in i;
IgeDilana iw., DunajsKa cesia
Naša 1767.!. ustanovljena .zvonarna dobavlja
prvovrstna novo blago povsem zrpla
se <r!«>M povsod
PRVA HBVATSKA TVJRNiCA SALAME, pre aipnegst MESA in MASTI
M. tataič
sinov! d. <1.
priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni roki zelo kratki.
Zahtevajte cenik! Zvonarna: Ljubljana II., Karlovška ccsta 1.
Gsn-ralno zas opstvo SbOVil Uu: a. BUNC, Ljubljana - Celje — ar bo;
Popravila
V• B «3	f *
prevzema mehanična delavnica
- -------?
Ljubljana, Gosposveiska cesta 14 tvrdka GOREČ.
Kurilne naprave, vodovodne naprsve, i popravilo in postavitev kotlov m. visoki pritisk,
elektrotehnične naprave vseh vrel
VIČ - GLINCE 5.
a
Pisarna: LJnbSjaua, palača Llubljaasks kreditne banke, Dunajska cesta Jb 01.
Na debelo!
Hibarlce. fcrtoCe »a Konje, konlike odeje. v»«nep iahle. fržnS. tee b!tev;ii !i®, blCe, morsko Iravo (airik) nudi po najnižji ceni
ln se prlporoiiu
IVAN N. ADAMIČ
fcJUBLJANA. SV. PKTHA CESTA ŠT&V. 31.
Vsem cenjenim interesentom naznanjamo tem potom, da smo pravico do prodaje naših peči, ki jo je imela do sedaj tvrdka Vidic & Co., prenesli na tvrdko
Telefon 70. 349.
zime
shranjuje in prenavlja
J.
Gosposveiska cesta 14.
v NEW-YORK iz Soutbamptoaa - Cherbourga Leviathan
> »rril»	2S. spnla	u. maja
Iz Bremeoa Zm Southampton m Cherbcurg v New-Xorfc
George Washlngion
1». d»oombra	januarja
Ameriem	I«, i in. 11, fabr.
Pr©». Hooerrctt 4. tebi. s. mavca,
Pres Haraiug ». j»n. it. fobr.
Odhod ls Soutbamptona in Cherbourga l dan poznejo. Vse podrobnosti pri oaslodnith naslovih:
DnitedstatešunIs
Zastopstva:
Beograd: Palata Beogradske Zadruge, Preko Hotel Bristo'a, Zagreb, Sreditaje Savot Hrvatskih fceJjndb h Zadrnga,
Mihanovičeva ulica 2, Preko pata loiodvora. LJubljana, Biodaratvo Zjedlnjcnlh Ameriških Dižav, Da.
SujSu CSSta 23. Sarajevo. Save« Hrva.sisib Saliačkib zadraga za Bosna i Hercegovina, Aleksandrova n(>ca 32. SuiaJb Banka m P o mora i v.
ter da je naprej edino le ta tvrdka upravičena naše peči v Jugoslaviji razpečevati. Ker se je nam s tem posrečilo dosedanjo ceno teh peči znatno reducirati, smo prepričani, da si bodo naše pripoznano dobre peči v polnem obsegu zopet pridobile staro naklonjenost
Elegantni Stirlscdef nt wiwi 1$ IIP promptno
Glavno zastopstvo:
American import Co.
Maribor
«*Oi*®SlmSi CiSSad
MisMMM}1- mštiM

STROJNE TOVARNE M LIVARNE D. D. V LJUBLJANI
ZVONARNA
ustanovljena leta 1707, dobavlja prlena-no prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenfinih cenah v kratkih rokih.
W0Pm
□onaaornoair.
fflIllIHLIlIHrSlijiSjriil
LJUDSKA POSOJILNICA |
cenili!
rOZORt	POZOR!
M	- rm% vrst, plehki ujmi
i t* IH» la-BO naprej. f lanelt, borhmti vteh vrat, vito po Mjniiji!* ! j	edine pri
IVAN K08Ut
f	i e>'* e**la	Getmika eesto 3. !
<ilAd 1 drng pni*
filip h ms i sinovi
Jelaflčr* trg 28 ZAGREB Prvo nadstropje
R« defroto	Ra drobne
registroma zadruga z neomejeno 0	zavezo v Ljubljani
ji obresinje Sjranilna »log« po na^godnejM obrestni meti, vezene vlofle po !J. dogovoru bre« vsak?g« odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko L j) cerkvijo v lastni palači, zidani 8e pred vojsko, u lastnib sredstev. — j Si Poleg jamstvo, ki fla nudi lastna palača, veleposuatvo in drugo lastno .• Si premoienje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi x neomejenimi Ej jamstvom »a vlog« vsi {lani z vsea« svojim premoženjem, ki p?«»ega vet- I |l ...	tfiiso vrednost vseh vlojJ
fj Hranilne vloge snašajo nad K 130,000.000'— \
jgj *
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBisiigiiiiiiiiiiiiii!
m i
Zajamčeno popravljeni
L0K0M0BIU
Lanz-Wolf, Itdel. 1. 1914-2* HP	HP	P>»vl
tO—16	80—1» M- 48
15-20 100—130 30— 60 20-85 1X0—170 40- tO 36- 80 130—1HO 50-80 30—40 190—i-00 70 100 40—60 170-aSO 101-140 M) <50 200—800 120—170 HO—70 SOI—40.J 140-100 76 85 | 400-500 j 170—210 SO-100 i !>00—60B j i-oo—SOO Prvovrstno generalno popravljeni. Preizkušeni. Knoletuo tovor-Ul-ko Jamstvo. Popotna oioniaža. Oglejte »1 uaflo stalno zalogo
Motorji na Btrovo olle in benzia od 3-50 KS
Brala Fischer d. d.
Zagioh, Pantovtiak B.
		» «niz* In pestetj« 1
		
Tdtaa ;		
		
Tk^mhs« m pohištvo		Volnena preglmfsla |
		
Zastari j		lUd S
		
		Postojne odejt i
napravite ZA BOŽIČ svojim dragim z nakupom prvovrstnega PISALNEGA STROJA, ki ga dobite na obroke pri
THE REX & CO., LJubljana,
GRADIŠČE STEV, 10.
Tctefc* 268.	„ .', * 7WS»	Telelon 2(53.

Jws».«xf»
jaigaaaaflBBffiffl?
m
'«85	j|
IV u>
i
■	Specialna trgovina
a	i orodietn. sKrolfi in tehničnimi potretoStlnaml
a	fliudso naznani^, dn sc ie preselila m
■	^^Sžsanflrofo cesfn SI t (*©ga! Befflovnofc nI.) f	"'"" ter pr«si stole cenSene odgemaBce
I	natiallne naiKlongenosti.
Qlsvna zaloga olgaratnsga papir)« la »rsh m
ovomi papir
A. lampret, Ljubljana
Krsttov trg 10
Šivalne slrojc
i !0 idnlm {am»»om
uaeith kupite najceneje pri mrdiil
I« OoilC, Novo Ido
10%
popa»lo
J. fiorcc s.!a&i!nn«i
Meta L)tiblj9h$lHi »redita« »sneg
Klobuke, srajce, kravate,
DEŽNIKE, rimske CEP1CE, MAJCE, RO. KAVICE, NOGAVICE in drugo moto« modno blago kupite oo znižani ceni pri'
5VAN KUNOVAR. LfuHiana, s-.ari tr<J St. 10. — KUPUJEM kožo LISiq ZAJCEV, KUN in druge divjačine. 7951

.'.-.■;..- 5I-I«		
		
TCfdanJe, vloma- in ognjavarae, v vsakem stanovanju oziroma prostor« z majhnimi stroški aevidno narnestljive, t 6 različnih
velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LSobSjaaska komercijaSna drnžba, Ljubfjana, Bleivveisova ceeta 18. Provizijski zastopniki naj se javijo!
iui«n'imnnrMirTv"amvi.v-iiir-■.■■•.: j
; Bruj 8273«Zi,
1
OCIE.AS.
grada Si. ■ Kanite.
8avw? ?fad« Sta?» Kaaiže orlm stavlja aa ananj«, 4a esdaStijn elsktriihja iiMfrtmlu odgovarajuči potrebama putem koncesije misli saavim i?,novo da sasida, šsiilo jtoživa sv« zainteresovane, koji »ti voljni ovaj rad konccsioaalnim putem
\ isvrSiii. da na ovo odnoBufi svojo ponudiš najkasneje do t. jami ara 1924 (jodine igradskom savetu poanedn.
|	Stara KaniSa, 7. decembra 1928 fjod.
Panii s. r.
ffradslci r.ačolnik.
: I
pisalne potrebščine.
pgfl^ Bane Singer m
, frsnkopanska ulica S in Prilaz 31.
PAT« ta PISARNIŠKE POTREBŠČINE aa debel«. -
LASTNA TOVARNIŠKA KVSSITEVi TRGOV KNJIG, NOTESOV - PREP1SN1H KfJJIG - ZVEZKOV - RA-CUNSK1H KNJIG - RISALNIH BLOKOV - KOR1AN-DOU h> SERPENTIN (xm«K-v) - REGISTRA TORJEV itn PASC1KLJEV aa »ureditev spisov. — BOŽIČNI NAKJT * v«Hki kWi4	iNm A
tootažncr mib /a ofabvo zn
is&docr eoaAcr dotrDcr.


-JSJ f
s___
in sicer od LISIC, KUN, DEKORJEV, VIDER, ZAJCEV itd. KUPU.TEM NEPO. SREDNO za AMERIKO. — Plačam NAJVIŠJE DNEVNE CENE I
OD S- JANUARJA 1924 ZBIRALIŠČE v vseh večjih mestih JagosSavlH,, luiifa In Bonske — la sicers ZAGREB — GOSPlč — LOVINAC — LJUBLJANA ~ SARAJEVO — BANJAUJKA -» ?OS. NOVI ~ KOTOR - BEOGRAD - NI8 - SKOPUE - SOFIJA - TRST.
avro Fisc
Sisak
Telefona št. 86, 30 in 63
samem
L


in železo
Rim: ZeMjapsfta udraga Hrupa (Slov.)
MM V>(	ffl® «: i)CSB4 \i£li	mil MBSKMI
e e
Bpjojavbe: Zadruga »ropa. - Tzlsfoa IntinirUoii: Podnart Z
I
i Ziblji n napstalng !a azltatifnis žilsuniEg; istiljl ib ladje, Srni ali pocfnbaol; Miji m zgradbe, les Itd.; 2žbf|l ia • I levljs; ipolto m adrs {b ppogs; spfbs zn ladje in splave; Mas Bfan«; Mjufes sa pedobe, ž!d, iiebsin itd. 0l|alil * j s »atlfaaij; padloiene pikice; matice; ze^pics ea tendecje, feofle, mosturs, sada, piatailne, nolesa itd. Vliacni Cepi, verige ;
Ud
5 n
našo sfroiis spadajiižl železni Isde!!1.! po uzarcin in rizbsls Rsjcenejs
Illictlflinani Kunihi H* »Itnfillnll
iiuauuKuiii tinuinu na in^puingu ««maiii»sj«nMnHM«i aaMBMBii
1
— n
S
V «
3
N S
NC
(M
Pozor!	Pozor!
Ne pozabite na ngoden naferop
o Doziftim in n0¥0lclnih daril«
Krasna izbera volnenih površnih jopic, jamperjev, rokavic, nogavio itd. Trikotaža vseh vrst Velika zaloga moškega, dam-skega in otroškega perila ter raznih kravat, posebno samoveznic
pri IGNACIJ l&Ml umma
Sv. Pelrn cesta 3.
E K T
NafboIJŠe toaletno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod.
Glavna »al o ga:
A. LAMPRET
LJUBLJANA
Krekov trg 10
P. IL
t
Slttl Jc gospodinje
opozarjamo, d* so zopet dospeli najboljši Šivalni stroji
Srtiicr
t vseh opremah*
Pock v *ezen?u ter Krponln perila in nogavic istoN«)
brezplačno EDINO le pri! -
JOSIP
POELINC
LilIBIUAN.il sv. t»€Jro n, MenaaiCna delavnica pod
vodstvom priznanega strokovnjaka, tpebanika Stanko Galeta A |fio es Šivalne stroje
'ttpmov ia koles.
-
:
Namizno perilo
Posteljno perilo
• -
.1 faloM
I svlterjl 1 gamaše .1 rokavice I stesmiki I nahrbtniki 1 nočne srajce I eneinl čevlji i Tusno perilo I pevojao gamaše I damsk
I damske jopice I volnene jopice .1 otroške oblekce _ I gumbi sa man še te I kombineao t» dama
I battatasto perilo I naramnice, podveze I športna potrebščine
I volnene tmot- hlače U	'-<rv--. >
I otroško Tetra-perilo H fini otroški vozički • i moške športne čepice M svilena »podnja krila i I kuhinjski predpasniki U veilka tzbera kravat I i volneni tu svileni šali 1 prizmo J&gerjevo perflo I i aelo opreme s» novorojence R predtlskarija sa ročna dela e
•
hlače I.
čepice I brisače I
modrčki I dokoleake I žepni robci ■ petje ia puh I vezeni robci I svilnati robci I kopalni plašči >a jutranje čepice I volnene čepice I ovratnlki,manaete 1 kombineao s* dama I flanelaste araioe I predpasniki za dame > volnena trikot-krila I [ moške volnene |oplce I.
ozld
Prepričajte se o cenah v mojih izložbah I
Tvrdka je bOa
ustanovljena leta 1866.
C. 1. HAMANN, LJUBLJANA, CESTNI TRG 8
VSKI PES
fcl se ie PRESEtiia is hi!e UrJuilnskegs samostana na Kongtesnem ireiv poiug nunske certo« v lastno palato ns Miklošiteiri test! po!«;; hotsla H0ff!0H". Krairifna »loge ss obrestuleio
po ©%
brez cftrtk® reirtiteoa In Invalidskega davka. Vloge * teV.ofem raHurn se obrestuiajo
po 3 % %, vess. tudi po % %
in vlSie po dogovoru. Varnost vi hranilne vloge e zelo dobra, ker poseduje l/zajemna pcsojilr.ica relativno vefino delnic stavbne deinlike družbe hotela ..Unioa" t Ljubljani. l/rhutega ;e mena tast nova lepa pslata ob Miklošičevi testi, vet mestnih hiš, stavbišS in temijist * tu in inoM.-nsttru. Denar se naloži lahka tudi po poštnih ocložnkah.
istrijaneei^prak, bel, kratkodlak, 4 leta star, NAPRODAJ. — Kje, pove uprava ^Slovenca* pod Številko 8108.
PROIO6 (m»onii»MVDPVA
trda in meuka. žagana m cepljena, stalno v zalogi. Premog tu drva dovažamo tudi v vieuah. Naročila spre ema
H. PETRIC. LHieUANA
Gospmve&tia cesta štev. 16.
Tele! >n 340.
Slaven d. d.
Zagreb
lllca 52
knjigama, tiskarna in veletrgovin« papirja in pisalnih po-
PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPiR — ŠAPiROGRAF-aparate in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSK1 papir — KUVERTE — PAPIR sa pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. —
Prevzema vseh vrst tiskovine v Szvr?
C-*
Naprodaj je hiša
St. 32. — HiSa je r dobrem stan?« in r.
opeko krita. — Več se izve pri lastnika I IVAN TRPINC, Dolga ulica, Novomesto.
po Izvcuiredno nlzf<lli oers«l-i, primerne se« hoži&rrts tat ooto«
lesne darila pri
LJUBLJANA 1VAN1COS SISKA
Petra cesta SV 33	_CelovSk« Š
Francoska linijo
Ravnokar dospeli, bene* fcttriskl šali! — Crepp tie s I C Slin«; po Se o rito ur e sit <cn ifo W
cenafr HI 11S
Lju^inI jesa-aa, Mešam Sr® 19.
na
«
v Ljubljani ali okolici, obsežne eno ali dvonastropne
Lastnik se tudi lahko udeleži na vpeljanem in dobičkanos-nem industrijskem podjetju,
Ponudbe na »Tovarniški prostor« na
Aloma Company
v Ljubljani	)
itihil
Najkrajša In na-udobnefsa vožnja v Ameriko
York sam® 6 dni
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavensica .tssarftlca cl. c? / Ss.gp-efou. VOZNE LISTKE in tozadevna , asnlla dajes
I
Ivan Kraker«
zastopnik v	Kolodvorska ulica SS. |

vjge» s • 1	S ® _ !
I
ISeSa.vslccffat konsumnega društva r. z. se o 25. v
ki se bo vršil v zadružnih prostorih v Ljubljani Kongresni trg št« 2. v ponedeljek 7. jan. 1924 ob pol 10 uri dopoldne.
DNEVNI RED:
t, Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za čas od julija 1922 do 30. junija 1923.
3.	Prememha pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Določitev nagrado nadzorstvu.
6.	Slučajnosti.
OPOMBA: § 63 zadr. pravfl sc glasi: včlani raarcge se udeleže občnega zbora po pooblaščencih, izvoljenih v smislu § 57 na skup ščitu krajevnih skupin. Vsak pooblaščenec ima 1. glas.c
V slučaju, da bi bil redni občni zbor nesklepčen, &c vrSI pol nre pozneje izredni občni zbor s točkami 1-, 3. in 6. dnevnega reda.
ZA NAČELSTVO:
Dr. A. GOSAR, načelnik. — Mihael MOŠKERC, podnacelnik. — Anton KRALJ. — Fran KREMŽAR. — Ivanka KOSEC, odborniki. Alojzij KOCMUR, ravnatelj.
ZA NADZORSTVO:
Rndelf STRNAD, predsednik. Ignacij ZAPLOTNTK, KRVTNA,
, Liza f
POZOR!	|
Ravnokar izdelana NOVA, MODERNA
terana, rnisivfla, ittiurniraij.'., tiiarmor in oglodalo, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava ^Slovenca* pod številko 8104. I
Ea komate, nepreraočljive plahte za vozove m avtomobile v največji " aalugi in po najnižjih cenah dobite pri
MSflIlCTB Bi. 13
Krajane: jate. TfilBfon 19 — 68.
Josip P IRC, Fran CVEK,
CERKOVNIK, nadzorniki,

9apir sa i	
Znamka: Flngerimf prodafa na debelo Hrv. industrija papira d. d (Poštanski px?tinac 95) _'________ '	
	L, Zagreb 1
izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ltubliani

lusSoslovanska tiskarna v Liubliani