Št. 56. V Gorici, dne 15. julija 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Llntoiu" in a kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... gld. 6 — pol leta. Četrt leta . 1-50 Posamično številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. ft v Gorici v ^Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ^e zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah pa od •j. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ue oziramo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20»«.... _.__ m ^Primorca, šo ^Slovansko knjižnico^, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >»-» Bog- in narod! ««- «Gor. Tiskarna* A. Gabrsčck (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, dne 11. julija 1898. To se mora priznati ministerskemu predsedniku, grofu T h u n u, da se trudi, spravili nemške opozicijske stranke z vlado v neko razmerje, po katerem bi bilo upati na zboljšanje položaja, ali to gre težko. IU*.; je privabil načelnike klubov nemške levice na Dunaj na posvetovanja. Dne 10. t. m. so imeli načelniki levice važno sejo. V njej so sklenili, glede na postopanje vlade nasproti Nemcem v poslednjem času, da je prej ko slej takošnja odprava jezikovnih naredeb e d i n o sredstvo, napravili zopet red v državnem zboru. Ob edtiem pa se čita v izjavi, da je odlofcitev zbranih načelnikov, stopijo-li z vlado v dogovor za ureditev jezikovnega vprašanja potom zakona ali ne, odvisna od tega, da prej popolnoma spoznajo temeljna načela vlade v tem pogledu iti pa, da se pouče o načinu, kako namerava vlada postopati v istini po teh temeljnih načelih. Tako izjavo sta izročila ministerskemu predsedniku baron Schuegel in dr. Pergelt. Ministerki predsednik tema dvema gospodoma ui dal nikakega odločilnega odgovora, bore - li razveljaviti jezikovne naredbe ali ne, ampak stisnil jima je v roke načrl, o katerem se je želel, nadajoč se uspeha, posvetovati neobvezno z odposlanci nemških obstrukeijskih strank. Načelniki klubov levice so res vzeli ta načrt v pretres ter so v seji dne 12. t. m, sklenili, da nemške opozicijske stranke, ki so se poučile o načrtih, po grofu Titurin v re§itcv jezikovnega vprašanju predloženih, odklanjajo udeležitev pri neobveznih posvetovanjih z vlado. Načrti, katere je predložil ministerski predsednik načelnikom klubov levice, torej Nemcem niso po volji. «Reichswehr* pravi, da se je za odklonitev pogajanja z vlado posebno potegoval dunajski župan dr. Lueger. — Nekateri nem-ki listi pišejo, da je miniserski predsednik sam spoznal, da jezikovna naredbe ne morejo obstati vei\ ker je predložil načrt c rešitvi jezikovnega vprašanja potom zakona, da se torej prav za prav n«* gre več pred vsem za je/.ikovue naredbe. temveč, da se je položaj sj remenil tako, da se govori že o jezikov-nem zakonu. \ avgustu baje bi se sešel zopet državni zbor. ki ni obravnava! o jezikovnem zakonu. - Ali jezikovne naredbe že vendar obstoje in kar ni mogoče si misliti, da bi preslepile nemške stranke ministerskega predsednika tako, da bi preklical jezikovne naredbe poprej, predno bi se uravnalo jezikovno vprašanje po posebnem zakonu. Tega še ni storil in tega tudi v prihodnje ne stori, ker današnji dan mora vlada računati s Čehi in z drugimi slovanskimi narodi v Avstriji. Pa če spremeni ministerski predsednik načrte, kateri Nemcem v sedanji obliki ne ugajajo, ter jih predloži državnemu zboru v pretres, ali pa še prej odda na posvetovanje klubom levice, mislite, da se bo zboljšal položaj? Nemci bi tudi v tem slučaju rekli: mi nismo zadovoljni ter se ne pogajamo. ~ Čuditi se je bilo res, da so bili Nemci spremenili svojo taktiko, ter se kolikor toliko pokazali pripravljene, stopiti z vlado v nekako pogajanje od daleč, ali sklep posvetovanj je: mi nismo zadovoljni in za to se ne udeležimo nikakega bližjega pogajanja. Mislilo se je ?,e, da so se Nee.ci spametoval: ter da so uvideli, da gredo tudi Slovanom iste pravice v državi, kot njim, toda ni tako. Vrnili so se na svoje staro stališče, s katerega ne priznavajo jeduakoprav-nosli za vse narode v Avstriji. S tem, da so se klubi levice posvetovali o načrtih jezikovnega zakona, izdelanih po mir.isterskem predsedniku, so le pokazali, da niso vsi tako odločni, kakor Wolf in Schonerer, ki zahtevata pred vsem odpravo jezikovnih naredeb, toda konec posvetovanj je bil tak. da se jasno vidi, kako bujno klije sad, ki je vzrasel iz obstrukcijske kali. — Kaj stori sedaj grof Tbun ? Da bi ugodil Nemcem v sedanjem položaju ter jim dal predpravice, ki bi žalile Slovane, da bi odpravil jezikovne naredbe, to ob obstoječih razmerah ni mogoče, ker bi v takem slučaju nastal silovit odpor, kateremu bi utegnil slediti prevrat. Tako naprej v negotovosti pa tudi ne moremo tavati, ker kam privede državo brezdelnost v državnem zboru. Ob samih ugibanjih, načrtih, posvetovanjih in ob nasprotovanju Nemcev Avstrija vendar ne more živeti. Grof Thun menda končno sprevidi, da so vse njegove dobre besede Nemcem bob v steno, — In čemu se še dalje pogajati z Nemci, ko so vedno in vedno tako precizno povdarjali, kaj hočejo, Ce so sedaj malo pogledali v načrle o »Da, da!... In kakošua dežela!" »Sedaj razumem! Peljiva se torej v Egipt!" »O. ko bi bilo mogoče! Jaz bi bila lega vesela!" Vzdihniia je. »Kolikor vem", je ogovorila znovič mladega človeka, „še nikdar nisi bil v Egiptu?" »Nikdar!" „To je dežela, kjer ni nesrečnežev. dežela, zaželjena od ostalega sveta, mati vseh bogov. Tam, Arijev sin, najdejo srečni po-množenje svoje sreče, a nesrečni gredd se napil sladke vode iz svete roke, pa se smejijo in prepevajo, radujoči se kakor otroci." ,,Ali pri vas ni revežev?" »Najrevnejši v Egiptu imajo samo najbolj omejene potrebe in želje in kako je mogoče biti pri tem srečen, tega si ne more predstaviti niti Grk, niti Rimljan." »Toda jaz nisem niti jeden, niti drugi?" Nasmehnila se je. »Imam vrt s cveticami, na katerem raste nek? grm, ki rodi najzalše cvetje. Kaj misliš, odkod ga imam?" »Iz P-erzije, domovine rož.," «Ne," »Torej iz Indije P" .Ne." jezikovnem zakonu, s tem še niso dokazali, | da jim jo pri srci redno delovanje v državnem zboru. Zaključek zborovanja nas o tem poučuje, Vlada naj se rajši pogaja s Slovani, ter jim da, kar jim gre, v njih dobi večino in trdno zaslombo, samo pravična jim mora biti, Saj vendar sprevidi, da z Nemci ni mogoče govoriti, da so oni postali živelj, ki je Avstriji nevaren, ki jej spodkopuje blagostanje in jo spravlja ob ugled pri drugih velevlastih, Slovani — velikanska večina v državi — pa stoje tu, pripravljeni napraviti mir, in vlada, kaj dela ? Obotavlja se in prigovarja Nemcem, naj stopijo v pogajanja ž njo, da pridemo končno zopet do reda v državi, čeprav nima nikakega upanja, da bi to dosegla. Nemški lisli sicer trde, da nemške stranke hočejo mir, ali tistega nočejo po predloženih temeljnih potezah ministerskega predsednika, in s tem so povedali dovolj. Govorilo se je o priliki pred posvetovanji klubov levice, da mora v slučaju neugodne odločilo izstopili dr. Biirenroither iz minislerslva, kar bi provzročilo v istem delno krizo, in dalje: da ni več mogoče vhdali z državo po sedanji ustavi, temveč treba isto spremeniti. Kako, ali v absolutizem, ali kako drugače, tega ne pove nihče. Miuislerstvo ne ve pota z zagate, v kater? stoji, Nemcem ne sme pustili še nadalje one brezobzirne prevlade, Slovanov ne sme več prezreti, vsa pogajanja sem in tje so brezuspešna, torej kam in kako dalje? Gospoda si ne ve pomagati in tako morda pride do lega, da se zbojuje zboljšanje neznosnih razmer in urejenje stalnih, narodom povoljnih odnošajev. s prevratom, na ulici liki 1818. leta? Adam Miekiewiez, njegovo delovanje in njegova dela. (Dalje). III. V Rusiji. .Šest mesecev je prebil Mickievvicz v ječi in še le 21. aprila 1824. so ga izpustili na prosto, ko je jeden od njegovih profesorjev, znameniti učenjak in zgodovinar Lelevel dal zanj poroštvo, da se samovoljno ne oddalji „Ali iz katerega od grških otokov?" „ Po ve m U sama. Popotnik je našel ta grm, ko se je sušil ob poti, v dolini Refajm..." »Torej iz Judeje!" „ZasadHa sem ta zapuščeni grmič v vlažno zemljo po odloku Nila; nežen veter, pihljajoč iz puščave, ga je gojil in soince ga ljubko poljubovalo; moral je torej zrasli in razcveteli. Sedaj stojim v njegovi senci in on mi povrača skrb z vonjavo. A kakor je s cvetličnimi grmi, tako je tudi z otroci Izraela ; do popolnosti dospejo oni samo v Egiptu." „A vendar", oglasi se Ben-Hur, »je Aleksandrija dandanes rimsko mesto." „Zamenilo je samo način vlade; cesar jej je vzel meč, toda pustil jej za to žezlo učenosti. Pojdi z menoj v Bruhejum in pokažem U akademijo narodov; pojdi v Serapejon in zagledaš popolnost stavbarstva; v knjižnica in čital boš neumrljiva dela pesnikov, v gledišče in zagledaš junake iz Grške in Indije; stopi v pristaja ter preštej dobiček trgovine; pojdi na ulico, o Arijev sin, kjer se madroslovci in vsi veščaki umetnosti razhajajo in so derilci zbrani pri vznožju oltarja j takrat ne občutiš tam ničesar, razun razkošja. Začuješ pripovedke, ki so že od vekov razveseljevale človeško srce; pesmi, katere nikdar, nikdar ne preminejo!" iz mesta. In znovič je preteklo šest mesecev, predno je piišel carski odlok, ki je odločil daljšo pesnikovo usodo. Ves ta čas bo pesnik ni mogel lotiti nikakega večjega dela, ker mu je manjkalo notranjega mini, kor ni vedel, kaj se zgodi ž njim. Da si je krajšal čas, je obiskoval razne vrle ljudi, pa se znovič shajal s tovariši, katere so še držali v ječi, Imel je velik božji dar pesništva, da je po-gostoma, kadar je bil dobre volje, izgovarjal verze, katerih poprej ni zapisal, niti jih zložil v spominu. Za take improvizacije ga je delala najbolj pripravnega godba, torej so tudi tovariši, znajoči lo, svirali mu na piščalko, katero je močno ljubil, aH pa na kitaro. To ljubezen do godbe jo ohranil vso svojo življenje. Vendar ta čas, kar je čakal na obsodbo, ni prebil na samih zabavah, Dasiravno se večjega dola ni mogel poprijeti, je pisal vendar manjšo proizvode ter prevajal na poljski jo-zik znamenite proizvode tujih pisateljev, Prevajanje mu jo služilo v vesolje in sam je pisal o tem jodnemu prijatelju, dn jo v njem našel »novih močij in novo misli". To dokazuje, da jo bil pesnik skromen človek, ki so ni smatral za tako velikega, da se od drugih no bi mogel ničesar naučiti. On, ki je stvarjal takošna dela, kakoršnih nihče ni napisal pred njim, išče rad novih mislij pri drugih pesnikih ter se tega niti ne sramuje. "Koncčno je dospel carski odlok, ':i je obsodil Mickiewicza in njegove tovariše v prognanstvo v globel Rusije. Dno 24. oktobra 1824. sta se Vilna in Litva otožno poslovili od mladih prognancev. Najvrlejša poljska mladina, nadeja starišev in naroda imela se je sedaj razprašiti na dolga leta po raznih pokrajinah ruskih ter se vrniti od ondot s pokvarjenim zdravjem. Tega dne je odšel tudi Mickievvicz iz Vilne z dvema prijateljema v Petrograd, kamor je bilo vsem trem zapovedano iti. Potovanje čez prazne, ravne, s snegom zasute pokrajine je napravilo nanj globok utis, katerega nikdar ni pozabil ter ga izrazi! v poznejših svojih proizvodih. Kmalu po prihodu v Petrograd se je spoznal z Jožefom Oleškovičem. Bil je to slikar, Poljak, ki je bil kaj pobožen človek. Njegova pobožnost je jako dobro ugajala Mickie\viczu, kateremu je ječa, čutilo narodu Poslušajoč to pripovedovanje, se je Ben-Hur zamaknil v ono poletno noč v Jeruzalemu, ko je njegova mati, prevzeta od takošne-poezije domoljubja, pripovedovala mu o preminulih dnevih Izraelove slave. »Vem sedaj, radi česar hočeš biti Imenovana Egipt", oglasi se čez trenutek, „Ali mi hočeš zapeti pesmico, ako te tako pokličem? Slišal sem te minulo noč", je dodal. »Ah! Bil je to slavospev o Nilu!" je dejala. »Pojem ga zmerom, kadar si hočem predstavili, da dišem ozračje puščave ter čujem šum ljubljene reke. Sedaj pa ti hočem zapeti indijsko pesmico. A kadar dospeva v Aleksandrijo, povedem te h hčerki Gangesa, od katere sem jo Cula." In kakor bi petje bilo navadna njena govorica, je začela mično popevati tožno pesmico, proslavljajočo modrost Kapitala, najslavnejšega modrijana Indije. Predno se je Ben-Hur utegnil zahvaliti Egipčanki za petje, je zadel čoln z dnom ob pesek in rilee je udaril ob obrežje. »Kratko potovanje, o Egipt!" zakliče mladenič. „A še krajši pomudek*, odgovori dekle, ko je zamorec z močnim sunkom odrinil znovič čolnič na vodo. . »Ali mi daš sedaj krmilo?" doprinešenih krivic in deloma tudi mladeniška domišljija ohladila nekoliko nekdajno versko pobožnost, s katero se je poprej odlikoval. Vere sicer ni izgubil, toda mrmral je zoper Boga ter se ni rad podvrgel njegovi volji. Sedaj, ko je dospel k pobožnemu človeku, se je znovič vnela v njem nekdanja pobožnost. Na vrle duše deluje dober vzgled urno in uspešno. (Dalje pride). Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev. (Vabilo). Našemu pozivu, da se sklice prve dni avgusta t. 1. v Ljubljano splošen zbor slovenskih posojilničarjev, se je odzvalo veliko posojilnic, kT so Me zadovoljne ž nasveto-vanim dnevnim redom in obljubile ali poslati zastopnika, ali pa so imenovale pooblaščenca. Radi tega je načelstvo podpisane posojilnice sklenilo, da se bode v ponedeljek 1. avgusta t, 1. vršil prvi splošni shod zastopnikov slovenskih posojilnic v Ljubljani v .Narodnem domu", in sicer bode v nedeljo, 31. julija zvečer ob 9. uri predzborovanje, na katerem I bode posvetovanje o predloženih resolucijah za glavna zborovanje. Glavno zborovanje bode pa ovugi dan ob 10. uri dopoludne s sledečim dnevnim redom: 1. praznovanje cesarskega jubileja od strani slovenskega posojilništva; 2. načela in 3. organizacija slovenskega posojilništva; 4. strokovno izobraževanje upravnikov slovenskih posojilnic. K temu zborovanju so povabljeni vsi slovenski posojilničarji, t. j. odborniki, nadzorniki in udje posameznih slovenskih posojilnic in vsi, ki se zanimajo za razvitek slo- I venskega posojilništva. Udeležite se torej, domoljubi slovenski, mnogobrojno tega shoda, hočemo v prvi vrsti pokazati, da je tudi slovenskim posojHničarjem, ki se sicer bavijo le s suhopornim denarnim gospodarstvom, I zvestoba do cesarja in avstrijske domovine prva državljanska dolžnost! V drugi vrsti pa se hočemo zjediniti v načelih in organizaciji; hočemo si veliko breme, ki smo si ga naložili, prijateljsko in bratovsko med seboj razdeliti; hočemo storiti še tudi nove korake v vedno večji uspeh slovenskega posojilništva v duhu našega cesarja, ki že toliko let s svojim zlatim izrekom: »Viribus unitis* opominja na slogo vse svoje narode in vse svoje podložnike! Na veselo svidenje v beli Ljubljani 31. julija in 1. avgusta! | V Krškem, meseca julija 1898. ! Načelst vo »Centralne posojilnice slovenske". I T. Predlog. Resolucija v zadevi praznovanja cesarskega jubileja: j a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, h kateri naj doprinašajo slovenske posojilnice in hranilnice po svoji moči. b) Naloži se ta zaloga obrestonosno pri katerikoli slovenski posojilnici. c) Te zaloge se skozi več let (5—10) nihče dotakniti ne sme. C) Po tem se smejo le obresti te zaloge porabiti v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature. d) Da se to izpelje, pooblasti se posojilnica (hranilnica), ki sprejema v to svrho došle novce in jih priobčuje in potrjuje v javnih listih slovenskih. H. Predlog. Resolucija v zadevi načel slovenskega posojilništva: a) Načela, po katerih so obstoječe slovenske posojilnice osnovane, so v obče dobra. b) Starejšim in večjim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih v to udje ali zakoni ali važne okoliščine ne primorajo. c) Majšim posojilnicam pa, katere na kmetih delujejo, kjer je še majhna izobraženost, kaže, da svoja pravila uravnajo v smislu zakona od. 1. junija 1898., ako še niso v tem smislu urejena. č) Kmetske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffeisenovem, kolikor le to zadružni zakon dovoljuje, vendar naj bode načelstvo previdno, da ena sama oseba ne dobi v svojo oblast celega zavoda. d) Sedanje število slovenskih posojilnic že skoro zadostuje. Kjer je sodišče, pa posojilnice še ni, pa naj se prej ko prej osnuje. V velikih sodnijskih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici; v tem slučaji naj se teren razdeli. Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večjih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. na Koroškem, na Primorskem, v kočevskem okraji, ob Dravi in Muri na Štajerskem. . e) Kjer ste v majhnem okraji dve posojilnici, n. pr. v Košani na Notranjskem, naj. se združite. Kjer ste na sedežu sodišča za' dblični okraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka-po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj se združite.; Taki kraji in okraji so: Cerknica, . Ilirska Bistrica, Metlika, Lož, Ribnica. f) Lastno in tuje imetje naj skušajo slovenske posojilnice polagoma lako urediti, kakor , predpisuje načrt novega združnega zakona. g) V svoja pravila naj vse slovenske posojilnice uvedejo določila, da udje na- čelstva ne morejo od svojega zavod« niti na j posodo dobivati, niti poroki biti. III. Predlog. Resolucija v zadevi organizacije slovenskega posojilništva: a) Vsaka posojilnica imej mje nadzorstvo, obstoječe iz najmanj treh seb. Vsaka posojilnica pripadaj k' . član h kakemu društvu, katero po svojih pravilih posojilnica nadzoruje. c) Prvo društvo te vrste je: »Zveza slovenskih posojilnic« v Celji, h kateremu naj bi načeloma vse slovenske posojilnice pristopile. č) Vse druge nedenarne gospodarske | zadruge po vsem Slovenskem naj prevzame v nadzorstvo: »Gospodarska zveza* v Ljubljani. d) Ker je pa slovenskih posojilnic že blizo 150, naj nadzoruje velik del kranjskih posojilnic: »Zveza kranjskih posojilnic". e) Slovenske posojilnice naj materijelno | podpirajo tiste slovenske denarne zavode, od j katerih dobivajo one same enake podpore; to so večje slovenske posojilnice, mestna hranilnica v Ljnbljani in »Centralna posojilnica slovenska", katero slednjo je v prvi vrsti podpirati, osobito s pristopom. , f) Vsa navedena društva s »Centralno j posojilnico" vred, ki so namenjena v pod- J poro slovenskim posojilnicam, naj vzijemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se slovensko posojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge pospeševale. Ta organ je ob enem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijelno in duševno. g) Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom. IV. O slrokovni izobrazbi članov načelst va slovenskih posojilnic je prevzel referat zastopnik posojilnice za Stari trg in Lož. Do 12. t. m. so se oglasile sledeče posojilnice, ki se strinjajo s klicanjem našega shoda: 1. Velike Lašiče (odpošlje zastopnika). — 2. Pa/in v Istri (imenuje pooblaščenca). — 3. Podgrad v Istri (odpošlje kot zastopnika Č. g. Antona Štembergerjn). — 4. Renče pri Gorici. — 5. Buzet v Istri (zastopnika ali pooblaščenca). — 6. Marija Snežna v Slov. gor. (zastopnika). — 7. Sv. Trojica v Slov. gor. (Pooblaščenec gospod dr. T. Romih v Krškem). — 8. Trgovsko-obrtna zadruga v I Gorici, — 9. Tinje na Koroškem (zastopnik j č. g. Volbenk Serajnik, kaplan). — 10. Pre-I valje na Koroškem. — 11. Brežice (odpošlje zastopnika). — 12. Slatina na Štajerskem (Pooblaščenec gosp. Lapajne v Krškem)- — 13. Gornja Radgona (pooblaščenec g. dr. Dečko). — 14. Šmihel pri Pliberku (zastopnik gospod tajnik Kandut). — 15. Domžale (pošlje več udeležencev). — 16. Radeče (zastopnik načelnik g. Franc Laharnar). — 17. Slap pri Vipavi (zastopnika g. France Punčuh in g. dr. Andrej Ferjančič). — 18. Moravče (zastopnika gg. Janko To man in Frane Orehek). 19. Mokronog (zastopnika g. ravnatelj Fr. I Rohrman, g. tajnik J. Ravnikar). — 20. Ribnica (II.) (zastopnika). — 21. Leskovica na Gorenjskem (zastopnik č. g. Anton Pfajfar). — 22. Horjul (pošlje zastopnika). — 23. Sv. Štefan na Žili. — 24. Tolmin. — 25. Na-brežina (zastopnik g. blagajnik A. Stupica). — 26. Stari trg pri Ložu (I.) (zastopniki gg. Franjo Peče in še dva člana). — 27. Idrija. — 28. Sodražica. — 29. Koper. — 30. Sv. Lenart pri Sedmih Studencih na Koroškem (gg. M. Wutti, blagajnik, Franc Bergman, tajnik, in č. g. Gregor Einspieler). — 31. Mestna hranilnica v Ljubljani (pošlje * kot zastopnika enega ali več članov svojega j ravnateljstva). — 32. Gornjigrad (zastopnik g. Fr. Kocbek. — 33. Senožeče (pooblaščenec, člen ljudske posojilnice). — 34. Glinje na Koroškem. — 35. Ilirska Bistrica (I.) zastopnik g. I. Valenčič, blagajnik). DOPISI. Iz Brantcc. — Blagoslovijenje temeljnega kamna spomenika And. barona Ceho-vina, katero se je imelo vršiti dne 29. pr. in., je bilo vsled nepričakovanih zaprek preloženo na nedeljo dne 10. t. m. B»l je to za Braniško dolino vesel dan. Ko hitro so proti 11. uri topiči naznanjali, da se nam bližajo dragi gostje iz Gorice, je vrelo ljudstvo skupaj, da pozdravi veleza-služnega predsednika veteranskega društva, gosp. A. Jacobija. Pred župniščem so se zbrali pevci, ki so zapeli cesarsko himno. Na to je preč. gosp. kurat Marko Vales v imenu Braniške duhovnije pozdravil gospoda predsednika, povdarjajoč njegove zasluge, ter da le njegovemu neumornemu delovanju se imamo zahvaliti, da se braniškemu rojaku-junaku bode postavil tako dragocen spomenik. Hčerka g. Cehovina mu je s primernim govorom poklonila šopek iz domačih cvetic. Na ; to se je g. predsednik lepo zahvalil, pevci t so še enkrat zapeli, domača dekleta so ob-sula kočijo, kjer se je peljala milostljiva gospa soproga gosp. predsednika, s cvetlicami I ter so se med burnimi »živio" klici in stre- ljanjem topičev dalje na lice mesta odpeljali, j kjer so si ogledali prostor in razne stvari glede slavnosti odkritja. Popoldne ob 3. so bile običajne molitve in petje, nato prečita gosp. I. Simčič, blagajnik veteranskega društva, izprično pismo; gosp. predsednik in bližnji navzoči pod- j pišejo, potem ga zidar zazida in na to so I gosp. predsednik in drugi navzoči udarili po I kamnu s srebernim kladivom. Končno gosp. I kurat Marko Vales stopi na oder ter podge- I slom: »V našem taboru je Avstrija* spregovori v zbranih besedah primeren nagovor; vpletel je vmes zgodovino leta 1848. Posebno je bilo občinstvo ginjeno, ko je omenil dnevno povelje Radeckega z dne 31. avgusta 1849.: Ko se je vse majalo okoli cest. trona našega cesarja, vi se niste majali itd. | Slovesnosti se je udeležilo tudi več od- j ličnih oseb; videli smo g. M. Pušnika, I notarja iz Vipave, preč. gosp. karata Alojzija Brati no in I. Stran carja, starešine iz Gabrija, na čelu jim g. župan Anton Nus- | dorfer, ker rojstna vas rojaka-jumdca spada I pod županstvo Gabrije itd. Po dokončani slovesnosti so odšli gostje, pozdravljeni od mno-gobrojnega ljudstva z burnimi »živio" klici. Domače in razne novice. Javna tombola na korist »Šolskemu domu" bode v Št. Petru pod lipo [trg pred cerkvijo] v nedeljo 17. julija ob S. uripopoludne. Dobitki; čin-kvina 100 kron; prva tombola 200 kron, druga 900 kron. Pred in po tomboli za- j bava pa volji. Srečke prodajajo po 20 kr. »Goriška tiskarna", 4. Jerefič, S. Likar, L. Koren, Peter Srašeek, Saunig d De-kleva, j&nt. KuŠtrin, Ivan Prezl, Jurij fflose ter rodoljubi po deželi. Slovenei, udeležite se v obilnem številu tombole, katere dobiček gre »Šolskemu domu"! Kupujte pridno srečke in v nedeljo ž njimi v Št. Peter po dobitke l Številka ali število i — Ker se bliža za nas mestne in okoliške Slovence važni dan H. slovenske tombole v št. Petru, se mi zdi umestno, da se dotaknem gorenjega vprašanja, kar sem bil sklenil že za časa lansko tombole. Izjilicevavec v Št. Petru je namreč izklicaval: številka n. pr. 15, itd. Vprašam: Ali imamo številko 15? — Odgovarjam: Ne! - Imamo pač številki 1 in 5, a številke 15 nimamo, koliko številk pa imamo? Samo deset. Te so: i, 2, 3, 4, 5, 6, 7. S, 9 in 0. Kako pa naj 15 imenujemo ? Odgov.: Število. Ali ni torej številka in 5 t e-v i 1 o isto ? Ne! Številka je z u a m e nje za število, kakor je črka (pismenka)znamenje za glasnik, ali glaska (nota) znamenje za glas (ton), številke pišemo in vidimo, števila izgovarjamo in slišimo. Ali se torej števila ne dajo pisati ? Pač se dajo. ali znamenja, s katerimi jih pišemo, so številke in ne števila. Jaz torej lehko komu rečem: Zapiši število 151 (On mi mora namreč s številkama zaznamovati število). Ne morem mu pa reči: Zapiši številko 151 Saj je nimamo. On mi mora namreč zapisati dve številki: jednico in petico. Pri pisanji s črkami se godi prav isto. Ako zapišemo na tablo »konj*, S vidimo na njej le črke, t. j. znamenja za i ime te živali, ne pa kar celo žival v naravi. — Ako bi imeli toliko številk, kako imamo j števil, t. j. za vsako število posebno številko, j potem bi ne bilo zamenjevanje teli imen taka | napaka; dokler pa imamo samo deset št«- j vilk, števil pa brez konca; dokler rabimo za j jedno število po več številk, n. pr. za sto tri številke, za t i s o e štiri, za m i i i j o u j sedem številk, ne smemo in ne moremo imen: število in številka zamenjevati, ako hočemo jasno govoriti in pisati. Ni torej j prav govoriti ali pisati: Meni ni došia pet in j petdeseta številka »Soče*, ampak: meni j ni došlo pet in petdeseto število »Soče*. i Tudi Nemec dela razliko med Z i f f e r iti j Z a h 1, in Lah med cifra in u u m e r o. Pleteršnikov slovar navaja sicer iz ,Lj. Z v.*-a »številko* za »kos8, »komad*, ali jaz menim, da je to posneto po ljudski govorici, na katero je vplival nejasen pouk v ljudski šoli, kakor na šc-mpeterskega izklicevavca. Pravilno je torej i z k i c e v a n j e »število* in ne »številka". Zato govori pa tudi sklepni samoglasnik a (število) nasproti \ a (številka). Ta votli o nasproti jasnemu a povzroča, da se »število* mnogo dalje sliši nego »številka*. Iz istega vzroka tudi naš I »živio" (ne »živijo*!) daleč prevpiva laški j »cvviva" ali nemški »heil*. Goriški meščan. Imenovanje.— Sodni kancelist. gosp. Josip Kraševec je imenovan sodnim ofici-jalom H. r. v Tolmin. Nemarnost naših g§r. naročnikov je I dosegla svoj vrhunec. Le čujte in strmite! — Nastopili smo drugo poluletje, a do danes nismo prejeli po pošti od 1. t m. niti za | tekoče stroške! Lepa hvala za take somišlje- j nike in naročnike! — Mi svojih listov ne silimo nikomur; kdor jih pa prejema, naj jih I tudi plača! — Da morda vendarle naredimo malo reda, začnemo najprej priobčevati imena onih dolžnikov (in znesek dolga), ki so nam vrnili poštne naloge, a doslej še niso plačali. Ako nam potem vsled »zamere" vrnejo list, nič za to, — ker nam je ljubše, da nam taki nemarneži ne delajo sitnosti in težav. — Cas za poravnavo dolga raztegnemo do 5. avgusta. Moška in ženska obrtno nadaljevalna šola. — Kakor objavljeno v poslednjem listu »Soče* je bilo skleneno 4. š. leto moške obrtno nadaljevalne šole in 2. š. leto ženske obrtno nadaljevalne šole za umetno vezenje 10. t. 1. Še pred 9. uro je prišel ravnatelj državne obrtne šole iz Trsta g. I. vitez H e s k y, ki je ob enem nadzornik nadaljevalnih in strokovnjaških šol. Ogledal si je razstavljena dela in izdelke obeh šol ter se prav laskavo izrazil o obeh šolah. Ob 9. uri so se zbrali učenci in učenke obeh šol. Pri vstopu načelnika »Šolskega odbora* preč. g. Ant. dr. G r e g o r t i č a iu druzih p. n. gospodov, učiteljev in učiteljic, navede voditelj šole g. Fr. V o d o p i v e c podatke obeli Sol, iz katerih navajamo sledeče : V mošk"1 obrtno nadaljevalno šolo se je vpisalo skupaj 102 učenca, in sicer v pripravljalni tečaj 51, v I. razred JO in v H. razred 31. Učenci ho bili redni. t. j. taki, ki so hodili ob ponedeljskih, sredah iu petkih od 5. do 7. zvečer, pa ob nedeljah od 9. do 12. ure in učenci nedeljskih tečajev, ki so se učili vsake nedelje ribanja od 9. do 12. ure. Med letom se je preselilo m izostalo 14 učencev. Zavoljo mnogih zamud se ni moglo kiasifikovati 10 učencev. Od 72 kiasifiko-vanih jih je napredovalo 14 prav dobro. G pohvalne, 18 dobro, 21 zadostno in 13 z nezadostnim uspehom. Učilo se je redno od i. oktobra 1897. do 27. junija 1N9S. v vsakem razredu po 9 ur na t-den, U2 diiij, med temi 37 nedelj, skupaj v vsakem razredu 321 ur v celem letu. Učenci so vrlo različno hodili v šolo; med tem, ko nist.t 2 učenca zamudila celo 1» to nobenkrat in več njih le po 1 — 3 krat. so drugi pa premnogokrat izostali. Ž"nska obrtno nadaljevalna Šola je štela letos dva ledja. V I. se je vpisalo 14, v II. pa 12 učenk. Med letom sta izostali iz vsa-eega tečaja po 2 učenki, lako, ila je bilo pri sklepu š. leta le 21 učenk. Na tej šoli j»? učila voditeljica Krna A r k o 20 ur umetno vezenje, belo vezenje, krojenje iu šivanje posteljnega, namiznega in ženskega perila; preč. g. II. dr. Z o r h verstvo; veleč. g. prof. Ivan Berhuč liziko iu kemijo, g. Ana D o u g a u računstvo iu zemljepis je, g. I,.-opo!da K o r s i č slovenščino in nemščino, iu g. Avgusta Š a u 11 iHaujc. I .'že iz navedenega je razvidno, da se deklice temeljito izinV- v vseh kurislmh ročnih delih, a /raven še dopoluujejo v vedah vsaki izobraženi ženski prcpolrclmih naukih. Deklice so redno hodile v šolo in se prav pridno Učile. Prihodnjega šolskega let:< se odprt'- t e č a j z a kroj e nje in š i-v a ti j e ž en s k e v r ii u e o b I e k e. Izdelki obeli šol so bde čedno razstavljeni moške obrtno nadaljevalne v eni sobi ob stenah iu na stenskih mizah, v drugi sobi pa izdelki ženske obrtne šole in ročna tlela 5 razredne ljudske šole »Sloga*. Izdelki kažejo, tla je naša mladina nadarjena in spretna iu ako se še s tem združi dobra volja, marljivost in vstrajnost. doseže gotovo določen smoter. G. voditelj je mla-denče in deklice spodbujal k marljivosti, k vstrajnosti, ter jih vabil v nove krasne prostore, ki se pripravljajo za te dve Soli. Zahvali! se ji? vsem dobrotnikom, šolskemu odbotu, posebej njegovemu načelniku preč. g. A. dr. G r e g o r č i č u. visoki vladi, a posebej preblagemu g. vitezu H e s k y-u, kateri kaže naklonjenost tem zavodom in slednjič povabil, tla »klikne mladina pre-svitlemu cesarju Kr. Jožefu —- mladina se še n.iudučeuo odzvala s ti kratkim .živio* ter zapela cesarsko pesem. Slednjič so bili obdarjeni s knjižicami lukajšne »ljudske posojilnice", v katerih je b:i znesek -2 do 10 gld., opisan na njih ime, sledeči učenci: Anton Eiatistič iz Št. An-dreža, Peter Valentič iz Gorice, Jožef j Saksida i/. Dornberga, Anton Jug iz Sol-| kana, Jurij Kralj iz Deskle, Ferjan Pri-| možic is Pevme, Jožef Vuga iz KviMcega, j Alojzij Lovec iz Bukoviee, Alojzij Komei j iz Solkana, Karu! Lasič h Vertojbe, Fran-i či^ek Jakin iz Kozane, Frančišek Lozar i iz, Gojač. Ivan Delpin iz Podgore, Ivan j K orne I z Grčne, Jožef Tomšič iz Sovodenj. Marijo Volk iz Gorice, Alojzij Cej iz Gorice, Jožef Bensa iz Gorice, Alojzij Markočič iz Št. And reža, Peter Abramič iz Solkana, Alojzij B raj ni k iz Gorice, Rafael Ples-| ni čar iz Solkana, Danijel P les ni čar iz j Solkana, Jožef Zavrtanik iz Solkana, Frančišek Bevčar iz Gorice in Miha Štokelj iz Vel. Žabelj. S šestili sta bila oddarovaim Frančišek And lovec iz Vertovinain Rudolf J Čer ne iz Podgore. Naša srednješolska mlailež. — Reči moramo, da Slovenci imamo kaj nadar- ! j eno mladino, kateri je po večini lahko tudi najtežje učenje. Ali vkljub temu se nam J p o zgubi mnogo mladeži, ki obnemore sredi j pota. — Kaj je temu vzok ?!Lahkoživost! j To je sicer v obče jako pogubna lastnost nas Slovencev! Lahkoživi in zapravljivi smo do skrajnosti! In v dotiki z Lahi, ki so jako zmerni v vsakem oziru, je ta lastnost naravnost pogubonosna l — Zategadel mora vsak j rodoljub z obžalovanjem gledati lahkoživo*! naše mladine! — Poznamo mladiče, ki so bili v nižjih razredih odliCnjaki, a v višjih razredih so že komaj shajali aH pa so kar propadali. Vzrok temu nesrečnemu pojavuje bila—lehkoživost. Gostilna ni za dijaka, zlasti ne nekako redno shajališče! Dijaki naj se pred vsem pridno uče, da bedo kdaj narodu v korist in čast, — a prosti čas naj porabljajo v okrepčenje duha in telesa. Poštene zabave jim pač vsakdo privošči, toda o pravem času in v pravi meri! — Dogaja se tudi če3to, da moramo čuti o pomočnih prizorih, ki niso v čast dijaštvu ne narodu . Tt Mlada krv rada vskipi, to je resnica, ali prav zato treba tu drugih, ki jo krote. Za danes se odlaša »Soča* s temi vrsticami. —'Dijaki ! Vaši stariši se čestokrat žrtvujejo za Vas, zanemarjajo vse ostale Vaše bratce in sestrice. AH bi ne bil naglavni-^eh, ako bi te žrtve ne rodile najboljšega sadu ?! — Za-legadel Vas odločno in nujno svarimo: Porabite ves svoj čas za uničenje in razvitek telesnih močij, nočij nikdar ne zgubljajte, ker noč ni čas, ko bi mogli delati Čast sebi in narodu! Več ne rečemo ! Ako bo treba, bomo že govorili! Dostavek: Ko je bila ta notica že stavljena, smo dobili od odličnega goriškega meščana nastopne vrste, ki kažejo, da smo sodili prav. K v o j i b : »Gospod urednik! Prav vesel sem Vase domače vesti v zadnji ,Soči", naslovljene .Dijaki v krčmi*. To je bila jedenkrat prava beseda, na pravem mestu. Mladost je čas življenja, ker se človek največ bavi z vzori, a kake vzore mora imeli mladimi, ki se poskusa v poinočnem „k r o ka n j u*. komaj da se začuti nekoliko oproščeno .SoNkega jarma". Za .krokanje* ni potreba hodili v mi!o, to znajo izvrstno največji tepci in najbolj (»ropala bitja. Dijak ima biti po svojem udVnjii v lep vzgled drugi mladini. Kakor «.«• .Aužek" navadi, tako bode .A"*«1' 7-nal. Ako pa dijak že prvi trenutek svoje rahle počitniški.' proMosli porabi za ponočevanje, kaj počne še le. ko bode sam svoj gospod. In žal, izkušnja nam kaže. da nam to pro-fctclo pouočno »krokanje* ugonahlja du-evno iii telesno na.jkrepkejše mladeniče, ki bi bili Sclikti pravi stebri našega naroda. Lepo je, i!,i se mladina uri v petji in glasbi, ali petje in glasba nima bili nekak .uvod" b »krokarju*. Ni treba se izgovarjati, da je bilo le jedeukrat, mi vemo, da ni bilo le jedenkrat. In ki-r so, žal, n.i*i dijaki v mestu večinoma brez pravega domačega nadzorstva, je treba, da jih nadzoruje naša javno.-,!, naši časniki. V jaških listih je bilo le dni čilali, da so laški dijaki v Trstu zložili čez UMI kron za »Lego«. Od naših dijakov ne morem« kaj takega pričakovali, ker so večinoma sinovi uhožuih »tarišev, ali lepše bi bilo citati, da so zložili le jeden sam goldinarček za »Šolski dum«, kakor, da so tavali ob 3 zjutraj po laški kavarni". G o r i s k i Slov e n e o. IzprleilO piv ,> ob po*tavljenju vklad-nega kamna za spomenik ees. in kralj, topniškega stotnika A mi rej a barona pl. C e-hovina. Da se dostojno obhaja .'lOletniea vladarslva Njih ees. in kralj, apostoljskega Veličanstva našega prevzvišeuega cesarja in kraija Franca Josipa 1., najvišjega zavetnika našega društva, ki pride na dan 2. decembra t. 1., je načelnik II. primorskega društva vojaških dosluženeev za Gorico in Gradišče v svoji predsedniški seii dne -JO. decembra i 895., vsied nagiba svojega predsednika c. kr. stotnika deželne hrambe v evidenci, goep. Aniona J a c o b i-a, sklenil >vojemu hrabremu rojaku, ees. in kralj, top-'•.iškemu >totniku Andreju baronu pl. C. eho-v i n u, vitezu reda Marije Terezije ild. itd., ki se je v vojnah v Italiji v letih 18JS. in lfcW. večkrat visoko nad drugimi odlikoval, postaviti v Gorenji D ranici, v njegovem rojsivenem kraju, spomenik. Na današnji dan je bil .ložen vkladni kamen v navzočnosti podpisanega na tej. od nečaka junakovega, gospoda Fiorijana Čeli o v i n a, posestnika, tukajšni cerkveni občini darovani zemlji, pred rojstno hišo tega hrabrega častnika, za spomenik. Cerkveno blagoslovilo je opravil vele-uistni gospod Marko Vales, kurat v Gorenji Braniei. Stroški za spomenik v znesku okoli 3000 gld. a. v. so bili nabrani potom javne prostovoljne zbirke, katero je napravilo pred-sedništvo veteranskega društva. Načrt za spomenik je izdelal na velikodušen način diplom, arhitekt Makso Fa-b i a n i iz Kobdilja, asistent na e. kr. tehnihi na Dunaju. Delo za zidanje temelja je izvršil Štefan Košu ta, zidarski mojster iz Gorenje Branke, podstalo spomenika je naredil goriški kamnosek gospod Jakob B i t e ž n i k, kip iz ka-zarskega marmorja je pa izdolbel njegov s i n. Ker ne more društvo obhajati te redke slavtiosit dne 2. decembra, na kateri dan pride nO letnica vladarstva Njeg. Veličanstva, in to radi ojstre letne dobe in še drugih krajevnih razmer, se bode praznoval da:i odkritja dne 14. avgusta t. 1., ako ne pose žej° vmes nepričakovani dogodki. Vsemogočni naj pa predobrotljivo čuva nad tem spomenikom in ga varuje, kateri naj spričuje sedajnemu in prihodnjim rodovom o junaških činih našega Čehovina, na slavo ees. in kralj, avstrijsko-ogerske vojske, na pravičen ponos topniškega orožja, v zna-n^nje tovaršijskega duha bivših vojščakov in tega društva, na radost rodbini Cehovinovi, na slavo primorske kronovine in občine ga-berske, kakor tudi v posnemovanjc sednj- nega mlajšega rodu, in v spričevanje ljubezni do cesarja in domovine. VBramci,dne 29. junija 1898. Društveni predsednik, Anton J a bob i, c. kr. stotnik dež. brambe. Dostavek: V temeljni kamen so vložili v posebnem zaprtem zabojčku sliko cesarja in cesarice, nekaj denarja, izkaze darovalcev poleg izpričnega pisma. Prihodnji teden obišče tržaški namestnik, grof G o e s s, Kanal in potem tolminski okraj. Kako spoštujejo šltFVClišSIno na naših sodnijah. — Dobili smo to* poročilo: »Ne-davno je izlil židovski »Corriere8 vso svojo jezo nad slovanskimi uradniki tuk. okraj, sodnije, namreč, da hočejo celo Gorico posloveniti. Evo, v nebo vpijoči slučaj: g. odvetnik dr. Stanič je poslal svojega 161et-nega pisarja na okrožno sodnijo po neki mu potrebni prepis. Fantič vpraša tam poslujo-čega pisarja, da naj mu blagovoli izročiti potrebni spis; aH glejte, kak odgovor je vdobil: »N o n s a p e t e, c h e q u i n o n si d e v e p a r 1 a r e c o m e i t a 1 i a n o o t e d e s c o, p e r c h e s c h i a v o si p a r l a soltanto in Croazia e non q u i". (To je: ne veste da tukaj se ne sme govoriti kot italijanski in nemški, slovensko se govori samo na Hrvaškem). Radoveden sem, kdo je omenjenemu pisarju tak6 strogo prepovedal govoriti slovenski na sodniji, kjer bi morala biti pravica za vse ednaka ? Potem takem naj naš narod še molči iu trpi? Omeniti moram, dn tisti »napolitanec* je rojen v Vipavski dolini, in se V.ove baje M! i n a r". (Puro sangue, kaj ne!) Torej sedaj vidite, kako se »Slovenijo* sodnije v Gorici S »Slovesni vsnrojciiit*, katere ljubijo naši ljudje, stanejo denar in pogostoma so namenjeni osebam, za katere nimamo pravega povoda, ogrevali se. Torej bi bilo bolje, tisle denarje, ki bi so potrošili brez dobička, darovati za „Šolski dom", vsprejemi pa naj ostanejo v neobhodno potrebnih mejah. Kako so znali nategovati. __ Finančno ministerstvo je določilo osebnega dohodninskega davka na SO.000 gld. za Goriško-Gra-diščansko. Vladini organi so ga potem preračunali na ',10.000 gld., komisija za določenje tega davka pa so ga nategnile na 110.000 gld. Umevno, da je toliko pritožeb iu toliko re-kurv.ov proti temu davku. Katerim so več, davka nategnili, ali Slovencem ali Italijanom? Laški listi samo konslatujejo dejstvo 110.000 gld. glede na odmerjenjo osebne dohodarine -- ler molče. „GorIzla in n« Gorica!" — Per bacco! Kondukter na železniški postaji, ki je po »SentineHi* — panslavista ignorante e provocatore seje predrzni! klicati potnikom : Gorica, Gorica! »Sentinella* zliva nad njim vso svojo »sveto* jezo ter dostavlja, da za lo že dobi svoje plačilo. Kako pa, ,Gorizia", to je prav, saj je ime vendar italijanskega izvira, altro che Gorica! — Furlani pa pravijo: »Gurizza* in ne »Gorim*! Kaj pravile, lahončki, kaj dokazuje to? — Kdove, če bi jim železniška uprava ustregla, ako bi uvedia namesto »Gorizia Gorica?" furlanski izrek: »Gurizza!!!* Slovenski lepaki v Gorici. — Našim čitaleljem je znan slučaj s slovenskim učenč-kom, katerega je mestni stražnik ugrabil, in potem Trava n tožil — za ničarijo. Da pa slovenski lepaki ne ostanejo nikdar čez noč na zidovih, da največkrat izginejo v par urah ob belem dnevu, — za to se nikdo ne zmeni, nikdo še ni zasačil postopačev v gosposkih hlačah, ki trgajo slovenske lepake z zidov. Trganje tek lepakov je pač očitno rovanje proti Slovencem, ergo pregrešek proti kazenskemu zakonu, toda naše redarstvo še ni našlo niti enega takega prestopnika! Pač jako — jako zanimivo in poučilno! Zakaj? V bližini stolne cerkve sta dva slovenska gostilničarja iz rihemberških krajev, ki napeljujeta svoje rojake, naj kupujejo blago — pri Lahih in sicer sta jima dva trgovca prav pri srcu. Zakaj delata tako! Če bo treba, prijavimo imena in postrežemo s podrobnejšimi podatki v tem pogledu. Kaj delate? — V nedeljo je bilo videti v Rašteiju po laških prodajalnicah vse polno naših slovenskih okoličanov. Prodajajo li »ščavom* blago tam zastonj, ali »po! za denar in pol zastonj", tega ne vemo, temveč samo komenluj&mo to dejstvo z vsklikom: Rodoljubi na deželi! Učite, učite! Železnica lWŽ-Rabelj. — 23 let je že preteklo, odkar je bila sprožena misel, graditi lokalno železnico od Trbiža do Rablja. Načrt, ki se takrat ni uresničil, so merodajni činitelji začeli zopet uvaževati in res, 4 in-ženerji se pridno bavijo s trasiranjem te proge. Tako se menda tudi zgradi železnica: Trbiž-Rabelj. Za železnico proso Ajdovšelna-Po-stojina in Razdrto-Scnožeec in Divača je določil železniški minister nadaljevanje del in sicer prične še ta mesec več inženerjev baviti se s trasiranjem proge. Starešinstvo v Šempasu je dne & julija sklenilo, da županija Šempas pristopi »Šolskemu domu* kot ustanovnik s svoto 100 gld. Živela! Sklenilo je tudi peticijo na železniško ministerstvo za podaljšanje vipavske železnice. , Kamen do kamena".— Vrli vozniki, ki so vozili kamenje »Šolskemu domu*, so imeli pri tem delu prav lep namen, da so namreč od vsakega voza kamenja.pustili po 5 kr. na korist »Šolskemu domu". In sicer so darovali: Vdova Bratuž, 129 voz, 8 gld. 45 kr., Resnic iz Solkana, 49 voz, 2 gld. 45 kr., Šerok Jožef, 2G voz, I gld. 30 kr., Ma-rusič Franc, 15 voz, 75 kr., Makuc Jožef, 11 voz, 55 kr., Makuc Mohor, 10 voz, 50 kr., Terčič Frane, 10 voz, 50 kr., Spacapan Anton, 8 voz, 40 kr., Pavšič Gotard, 7 vos, 35 kr., Mlodovan, 5 voz, 25 kr., Spacapan Fr., 3 vozovi, 15 kr., Loversič Franc, 6 voz, 30 kr., Faganel Jožef, 6 voz, 30 kr., Faganel Anton, 1 voz, 5 kr., Pavlin Franc, 4 vozovi, 20 kr., Pavlin Janez, 6 voz. 30 kr., Javšček, 1 voz, 5 kr., Poljak, 5 voz, 25 kr., Hvalic Jušt, 5 voz, 25 kr., Tribušon Franc, 8 voz, 40 kr., Tribušon Anton, 2 voz, 10 kr., Furlan Franc, 3 vozovi, 15 kr., Gruden Jožef, 2 voza, 10 kr., Kome! Filip, 3 vozovi, 15 kr., Mervič Franc, 2 voza, 10 kr., Konic Franc, 2 voza, 10 kr., Konic Anton. 2 voza, 10 kr.. Skarabot Anton, 2 voza, 10 kr., Kristjančič Franc, 1 voz, 5 kr., Ušaj Jožef, 2 voza, 10 kr., Kovic Franc, 1 voz, 5 kr., Remic iz pod Vitovej, 2 voza, 10 kr. — Skupaj 16 gld. 95 kr. Vsa čast voznikom ki so se pri svojem napornem delu tudi zavedali, kam in zakaj vozijo kamenje. Tako vidimo, da umejo Slovenci na Goriškem v vseh slojih pomen „ Šolskega doma". Razglas. ~ Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v K o j s k e m proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna pla' . . . Ogerska kronska renta 4# . -Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice...... London vista..........¦>" Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 20 mark.............'» 20 frankov............ » Italijanske lire..........*4 C. kr. cekini...........5 101 gld. .101 , i .121 , i . 100 , ¦ .1-10 . . 99 , -910 , .358 , - 119 » Izobražena slov. rodbina vsprejinc VeC upravništvo „Soče*. (Capodislria). finega belega vina proda M. K rlstoliC- v Kopru Oddelek vojaskG - veteranskega društva v Biljah priredi v nedeljo, dne 31. julija, Javno tombolo na trgu pred cerkvijo ob 47* uri pop. Dobitka: cinkvina 80 kron, tombola 120 kron. Srečke stanejo 20 kr. Pred tombolo bo svirala godba, po tomboli pa bode veliki javni ples proti ustopnini 10 kr. na dvorišču g. Jožefa Nemca v vasi. Odbor. Zidarji in podjetniki, pozor! Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim živo in gašeno apno ter vsakovrstno opeko za stavbe, ka- ' vr tudi zalogo stavbenega lesa. Josip Pavletlc-lastnik opekarne v Mirnem 17G 10 -1 pri Gorici. Svoji k svojim! - Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zre ven Paternollijeve knjigarne in loterije. * Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo rviporočam udani 68—22 Anton Pncelj, Jurij Mase v Gorici trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 Ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih In bombaiastih »no vlj za vsaki letni čas ter perila In platna Iz samega lana Mm gospoda In kmeta. Najnovejšo modirno blago In perilo za vsaki stan, bodisi duhov nlke, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Oglas. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v liifii Fonzari, nasproti Venultjevi prodajnima jestvrn katero vodi na moj račun g. Anton Gerbec. Priporočajo se si. občinstvu v Solkanu, posebno pa iz hribov zagolavljajc, da so cene mnogo niže nego It v mestu. Ob enem priporočam svojo tovan;o usnja in zalogo nn debelo na domu v Cirilicah. 7. vsem spoštovanjem uduni Josip Kosovel, iz Crnič. V najem se odda pod ugodnimi poboji nova kovačija z jednii na močni vodi. Kje? pove upravništvo „Sočeu, Čast mi je javiti, da sera s svojim družbenikom-clomačinom otvoril tovarno šole Me (sifonov in pokalic) na GoiišCeku št. 2. pri Vafteku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim štovaujom udani Josip Hrovatin, tovarnar. }A* 1881, v Gorici ustanovljena tvrdka E fiiessner, t Niinsla nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 1.1 trgovcu v Hejnenlškl ulici fit. 1 v iiiSi, kjer je „Trpovsko-rlnn zadrujra'. 1 i r i P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. t Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primoso iz tovarno ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv, Cirila in Metoda. & V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajalnica in edina iiicIinnKfiia ponmvljalnlea šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi .-o nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojači; i it Šivilje. \\i stroji za Mviljt; ,se vdnln- od uiti. 'Aii naprej. V -/.iihr/i imata tudi dvokolasa, puško in samokrese. B!©eeeeeeeiii©gox«M ffi sadjarsko društvo m Brda rP_i prodaja prihlno M, |§J briško rebulo. [S| C. kr. ^^^~'$t"lsi>m. krojni privilog. *^^PSp^^""* aparati. €dina slov, zaloga dežnikov, solenikov in rokavie za dame gospode in uradnike. M, PO VER A J r li Iriauc » isrlcl h Tnnlki konkurenco spoholiuih »a to kavcijo. ifa S.ulc-j.ijc so. tla m mo s.i-:i>j.iki ilo- ^f r.iMij", ostajam otjličniin spoštovanjem udani &* Kruest Potrnn. Wp ll'» [d.) y ulici S. Francesco štv. 8. g« L juhi razstavi odlikovan s srobr, drž. svetjnji Nj ivovski razstav Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 8lfi. se priporoča k popolnemu uzornemu prireje vanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoicV očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuj? se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so y«1i\o y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo* vadnice pošilja na zahtevo brezplačno \ti poštnin1' prosto. 80, 52 lh Poprav«' f/irSuji' |i» uiijidžjHi vtiinlu