Iidaja
Zgodovinsko drušh/o v Mariboru.
Urejuje flnton Kaspret
/Harlbor, 1908
tjStUoya tiskarna.
Vsebina 1—2. snopiča.

I. Razprave:
1. Kovačič Fr.: Petovij v zgodovini Južne Sta jerske........
2. Stegen še k A v g. dr.: O Veliki Nedelji in po dobnih krajevnih imenih .......
3 Štrekelj Karol dr.: Slovanski elementi v be sednem zakladu štajerskih Nemcev ....
Stran 1
23 38
II.	Mala izvestja:
1> Kotnik Fr. dr.: Koroške narodopisne črtice . 103
2. Kovačič Fr.: Dvoje kajkavsko-slovenskih spomenikov iz središkega arhiva.......107
III.	Književna poročila:
Grude n J o s. d r.: Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Ljubljana 1908. Dr. Avg. Stegenšek 109
V obrambo . . . ...........113 (
/
Popravek...............116
IV.	Društvena poročila . ..........116


Spisi se pošiljajo uredništvu pod naslovom: Anton K aspret, prof. c kr. prve drž. gimnazije v Gradcu. Kloster-wiesgasse 9/11.
Redni udje »Zg. dr.« dobivajo »Časopis« brezplačno, cena za neude je 6 K na leto.

Časopis
za
zgodovino in narodopisje.
-o-ž^o-
Izdaje
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
-<>■><■0-
5. letnik.
o-S^-o-
Uredil
Anton Kaspret.
Maribor, 1908.
Tisk tiskarne sv. Cirila.

Vsebina 5. letnika (1908).
I. Zgodovinski spisi.
Stran
Kovačič Fr. dr.: Petovij v zgodovini Južne Štajerske 1 Stegenšek Avg. dr.: O Veliki Nedelji in podobnih kraje vnih imen ih ............23
Gruden Josip dr.: Samostan Studenice v protestantski dobi.............163
Kaspret Anton prof.: Navodilo kranjskima poslancema škofu T. Hrenu in Herbartu Turjaškemu za obči deželni zbor v Lin cu 1. 1614.....168
11. Narodopisni spisi in Mala izvestja.
a)	Štrekelj Karol dr.: Slovanski elementi v besednem
zakladu štajerskih Nemcev......38
Glonar J. A.: Literarni o d n o š aj i m e d š t aj e r s k i m i S1 o-venci in Nemci v p redni arč ni dobi (sStiria", 1843—1848).............. 125
b)	Kotnik Fr. dr.: Koroške narodopisne črtice . . 103 Kovačič Fr. dr.: Dvoje kajkavsko-slovenskih spomenikov izsrediškega arhiva......107
Stegenšek Avg. dr.: Nagrobni verzi v konjiški dekani j i ..............185
Kovačič Fr. dr.: Izkopavanje v Središču.....177
lil. Književna poročila.
Gruden Jos. dr.: Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovite v ljubljanske škofije. Ljubljana 1908. Dr. Avg. Stegenšek . . 109 Murko M. dr: Gcschichte der iilteren sttdslawischcn
Litteraturen. Leipzig 1908. Dr. J. Arnejc ... 195 Jahrbuch fur Altertumskunde. 1907/1908 . . . 199
IV. V Obrambo.......113
Popravek...............116
V. Društvena poročila. . . . 116, 200 VI. imenik društvenikov.....205
Inhalt des 5. Jahrganges (1908).
I. Historische Aufsatze.
Seite
Kovačič Fr. Dr.: Poetovio in der Geschichte Siid-
Stegenšek Aug. Dr.: Ueber Groflsonntag und iihnliche
Ortsnamen ............23
Gruden J. Dr.: Das Kloster Studenitz in der prote-
stantischen Zeit...........163
Kaspret Anton Prof.: Instruktion fur die krainischen Abgesandten Bischof Th. Chron und Horwart Freiherr von Auersperg zum Generalkonvent in Linz 1614 ............168
II. Volkskundliche Aufsatze und Kleine Mitteilungen.
a)	Štrekelj Karl Dr.: Die slawischen Elemente imWort-
schatze der Deutschen Steiermarks ... 38 Glonar J. J..DieliterarischenBeziehungenzwischen den Slowenen und Deutschen Steiermarks in der vormarzlichen Epoche („Stiria", 1843 bis 1848).............. 125
b)	Kotnik Fr. Dr.: Volkskundliche Skizzen atis Karnten 103 Kovačič Fr. Dr.: Zwei kajkawisch-slowenische Sprach-
denkmaler aus dem Archive in Polstrau .	107 Stegenšek Aug. Dr.: Grabschriften in Versen im Dekanat Gonobitz..........185
Kovačič Fr. Dr.: Ausgrabungen in Polstrau ....	177
Gruden J. Dr.: Die kirchlichen Verhaltnisse im Slo-wenenlande im 15.Jahrh. und die Grundung des Bis turns Laibach. Dr. Aug. Stegenšek .... 109 Murko M. Dr.: Geschichte der alter en sud slawischen
Litteraturen. Leipzig 1908. Dr. J. Arnejc ... 195 . Jahrbuch fur Altertumskunde. 1907/1908. ... 199
Berichtigung.............116
V. Vereinsnachrichten.....116, 200
VI. Namensverzelchnis der Mitglieder. . . 205
stei ermarks
1
III. Llteraturberlchte.
IV. Zur Abwehr
113 116

Petovij v zgodovini Južne Štajerske.1
Fr. Kovačič.
|ne 21. julija 1798.1. se je Napoleon s svojo vojsko približeval Kajiri; iz daljave so se v krasnem jutranjem svitu bliščale egiptovske piramide. Ob tem veličastnem prizoru je ogovoril svoje čete: .,Vojaki! Pomislite, iz vrhuncev teh spomenikov gledajo štiri tisočletja na vas!"
Slično lahko vzkliknemo tudi ob pogledu ptujskega mesta; znamenita zgodovinska tla so tukaj, dolgi niz važnih dogodkov se osredotočuje krog starodavnega Petovija. Ni namen tega sestavka razgrinjati celotne slike dolge zgodovine tega mesta, ampak omejimo se le na nekatere točke, v katerih se zgodovina ptujskega mesta prepleta z usodo Južne Štajerske in Slovencev, ki tod prebivajo.
•t?
if i';
Začetek ptujskega mesta je zakrit v gosto meglo davne predrimske dobe. Blizu Ptuja je bila meja med Norikom in Panonijo tako, da je bil Ptuj že v Panoniji, tu so se križala panonsko-ilirska in keltska plemena. Že dolgo pred Kristusom so bili Noričani in Panonci v prijateljski zvezi z Rimljani, ki so jim leta 113. celo pomagali proti Cimbrom in Tevtonom, toda kakor drugod je tudi tukaj prišlo kmalu do spora in Rim je polagoma podvrgel svojemu gospostvu alpske, podravske in posavske dežele. Ko si je bil Oktavijan osvojil Dalmacijo in Po-savje, je sklenil razmakniti meje rimske države celo do Donave.
' Glavne misli tega sestavka je pisatelj obravnaval v predavanju na občnem zboru .,Zgod. društva" v Ptuju dne 24. novembra 1907.
Časopis.	]


Česar ni mogel sam, sta izvršila njegova pastorka Drus in Tiberij okoli 1. 15. po Kr. Sedaj je trebalo tudi vojsko pomakniti od Save više na sever, tem bolj, ker je kmalu po smrti Avgustovi buknila velika vstaja panonskih legij, katero je pa spretni Drus s silo zatrl.1 Eden glavnih rimskih taborov je bil odslej v Petoviju in sicer oni, ki je bil poprej v Sisciji.2
Ko je konzul Statilij Taurus oblegal Ptuj, je bilo starodavno panonsko mesto skoro popolnoma razdejano, vendar se je pod rimsko oblastjo zopet povzdignilo. Rimljani so hitro spoznali njega strategično važnost. Blizu Ptuja se stekata v Dravsko polje pesniška in rogozniška dolina, leži nekako v sredini Dravskega polja, hrbet mu proti severu ščiti hribovje, ob zahodu deroča Drava, proti jugu in vzhodu pa dokaj nizka tla, ki so v starih časih gotovo bila zelo močvirna, saj še dandanes tamošnji svet pogostoma preplavljajo Drava, Pesnica, Rogoznica in Grajena. Nekaj časa je bila brezdvomno Drava meja rimske države in dokler se ni rimska oblast raztegnila do Donave, je bila v Podravju glavna rimska moč, nje središče pa je bil Petovij, kjer so imela sedež tudi civilna oblastva.
V začetku tretje knjige svojih historij nam opisuje Tacit veliki vojni svet, ki se je vršil v našem Ptuju. Bilo je to ob času, ko so se potegovali za cesarski prestol (lalba, Oton Yi-telij in Vespazijan, 1.69. po Kr. V Ptuju so bili poveljniki Vespazijanove stranke. Šlo je za to, ali se naj proti viteli-jevcem zasedejo in utrdijo alpski prelazi in soteske proti Pano-niji in počaka, da se zberejo vse moči, ali pa se naj takoj cela obrambna sila osredotoči na Italijo in prepreči vhod Vite-ljevih čet. V vojnem svetu je zagovarjal odločno akcijo brez obotavljanja zlasti poveljnik Antonij Prim in je s svojo zgovornostjo tudi prodrl. — Ko je bila končana judovska vstaja in Jeruzalem razdejan, je Ptuj videl legije, ki so se bojevale pod obzidjem jeruzalemskim ter bile potem prestavljene proti Do-
1 Tacit, Annales 1. I. c. 16 — 30. 3 Mommsen, Romische Geschichte V, 31.
navi, marsikateri veteran se je pač tudi tukaj naselil. Cesar Vespazijan je dal ptujskemu mestu municipalne pravice; Trajan •(98—117) je prišel sam v Ptuj in okolica ga je tako očarala, da je tu ustanovil vojaško naselbino z imenom „Colonia Ulpia Traiana Poetovionensis" Ta je bila na prostoru današnje Spodnje Hajdine in deloma na planoti Zgornje Hajdine. Nekdanja dravska struga, ki se vleče pod hajdinsko cerkvijo, je bila pač takrat že do dobra izsušena, ker se je po ondotni nižavi našlo mnogo rimskih grobov in tudi ostanki nekdanje virunske ceste. Ob taboru rimskih legij so si kramarji, vedeževalci in krčmarji postavili barake, na njih mestu pa so sčasoma nastale vile (villae suburbanae). Sicer je pa bilo vojaštvo strogo ločeno od meščanstva. V Petoviju je bilo križišče velikih cest, ki so prihajale od Celeje in Viruna, pa šle dalje proti Stridonu, Halikanu, Sabariji, Akvinku, Kornuntu, v Srem in v Flavijo Solvenso (Lipnica).
Ko je bil strt upor ilirsko-panonskih plemen, je bil ves ogromen svet od Alp do Šare planine, od Jadranskega morja do srednje Donave ena upravna provincija pod imenom [lirik, ki je obsegal Dalmacijo, Panonijo, Norik, Macedo-nijo in Dacijo. Sedež cesarskega namestnika je bil Sirmij (praefectura Illyrici). Panoniji je bil dolgo časa ravno Ptuj glavno mesto, kakor Noriku Celeja, a ko so se meje rimske •države pomaknile dalje proti Donavi, je trebalo prestaviti tudi sedež vojne in civilne oblasti, zlasti ko so v drugi polovici drugega stoletja začeli Kvadi in Markomani siliti ob Donavi ■čez mejo. Celeja je odstopila prvenstvo Lavreaku, Petovij pa Sabariji, kjer je bil odslej t. i. praeses.
Usoda ptujskega mesta je torej ozko zvezana z usodo naših krajev, zlasti današnje jugovzhodne Štajerske. Vtem nam je iskati premise za poznejši razvoj in usodo Slovencev. Važno dejstvo, ki ga ne smemo prezreti, je ozka zveza Petovija in naših krajev s Podonavjem in balkanskimi deželami. Res je, da je današnja Štajerska bila v ozki zvezi z Italijo ter so ime-
nitne ceste preko Akvileje naše zemlje vezale s kraljico sveta., z Rimom, vendar v političnem oziru je bil naš Petovij v čisto drugem področju. Oglej z Istro je bil v gornjeitalski provinciji,. katere sedež je bil Milan, Petovij s Panonijo pa v ilirski provinciji s sedežem v Sremu; naše zemlje so torej bile posredujoč člen med vzhodom in zahodom, a bolj spojene z vzhodom. Od vzhoda na zahod in obratno so se pomikale rimske legije, tod je drdrala rimska državna pošta, tod je šla kupčija, a kar je še veliko več: iz vzhoda zlasti so prihajale v naše kraje razne ideje, od ondot so izhajale začetki politične in pozneje cerkvene organizacije. Sploh je že v predrimski dobi za naše kraje važen vpliv orientalne kulture. Tesno zvezo med vzhodom in našimi pokrajinami nam kažeta zlasti dve ideji, ki sta se osredotočili najbolj krog Petovija in sta v svojih dalekosežnih posledicah velikega pomena, to je evangelij Kristusov pa Mitrov kult; oba nam kažeta pot na vzhod.
Težko je naravnost določiti, po kom in odkod so prvič v stari Petovij in njega okolico prisijali žarki Kristusovega evangelija. Razločevati nam je dvoje: 1. odkod je sploh prvikrat prišlo krščanstvo v Petovij, in 2. od katere strani je prišla semkaj cerkvena organizacija. Na prvo ne moremo nič; določnega odgovoriti, pač pa na drugo. Krščanstvo se je širilo ne le po apostolih in verovestnikih, ampak tudi po zasebnikih, po trgovcih, vojakih, sužnjih. Ko je 1. 42. cesar Klavdij izgnal iz Rima vse Jude in ž njimi kristjane, so se ti razpršili na vse strani in torej ni nemogoče, da je preko Akvileje po izvrstnih cestah prinesel kdo seme krščanske vere v naše kraje. A če ohrnemo oči na vzhod, zapazimo glavno mesto Ilirika Srem, odtod pa starodavni Solun, kjer je apostol Pavel sam ustanovil krščansko občino, ki sam o sebi piše, da je vse do Ilirika napolnil z evangelijem Kristusovim (Rimlj. 15, 19), in Asterij, metropolit v Amazeji v Pontu, vrstnik sv. Jeronima, spričuje,
da je Pavel prehodil ves Ilirik in povsod trosil iskre krščanske vere.
Da bi bil apostol Pavel sam osebno prišel v naše kraje, ne moremo trditi, a z ozirom na živahen promet med vzhodom in zahodom in naglo razširjanje krščanstva je zelo verjetno, •da je že koncem 1. stol. došlo krščanstvo v naše kraje. Za razširjanje krščanstva in razvoj krščanskih občin je bila posebno ugodna dolga mirna doba od 1. 140 —193, ki so jo pretrgali le kratki progoni, potem pa doba od 1. 222 —249 od cesarja Aleksandra Severa do Decija.
L. 303. umrje v Petoviju ob času ces. Dioklecijana mučeniške smrti škof, slavni Viktorin, ob enem cerkveni pisatelj. Njegovi predniki nam sicer niso znani, a brezdvomno je bila škofija že prej tukaj, in je nastala najbrž v drugi polovici drugega stoletja. Ako namreč zasledujemo razvoj krščanstva bodisi na vzhodu, v Italiji ali v Galiji, povsod vidimo vresničeno načelo, ki ga povdarja žeHefele: Kolikor večje je mesto, toliko prej dobi krščansko občino in cerkveno urejenje. Že v apostolski dobi nahajamo prve cerkve v Jeruzalemu, v Antiohiji, v Efezu, v Atenah, v Korintu, v Rimu, v Aleksan-driji i. t. d. Od glavnih metropol se je širilo krščanstvo v metropole druge vrste, odtod v manjša mesta in na deželo.
Novoustanovljene cerkve so bile kakor hčerke napram materi cerkvi, od katere so dobile krščansko vero in škofovsko oblast. Med matico in novejšimi cerkvami nastane metropoli-tanska vez, ki se v rimski državi tesno naslanja na politično razdelitev. Pramatica krščanskim cerkvam v Iliriku je apostolska cerkev v Solunu, odtod je krščanstvo nastopilo pot in se izžarivalo po balkanskem polotoku. Ob velikih rekah n. pr. ob Renu lahko skoro stopinjo za stopinjo zasledujemo razširjanje krščanstva, tako je tudi pri nas šlo krščanstvo ob velikih rekah Donavi, Dravi in Savi navzgor. V Sremu je bilo politično središče celega Ilirika, tukaj je tudi sedež metropolitanske oblasti za ves Ilirik. Od Srema navzgor ob Dravi je bilo prvo in
največje mesto Petovij, tukaj je torej brezdvomno prej nastal1 škofijski sedež kakor v Stridonu (današnja Štrigova) in v Gibali (Vinkovci), kjer je 1. 304. že minolo ,,mnogo let,-' kar je škof Evzebij pretrpel ondi mučeništvo.1
V Sirmiju so bili vsi pogoji, da postane metropola panonske cerkve: posredno apostolski izvor njegovega škof. sedeža — prvi, zgodovinsko več ali manj dognani škof v .Sirmiju se namreč imenuje sv. Andronik, učenec apostola Pavla, okoli 1. 56,2 — politična važnost in prometne zveze.
Nasproti temu se Oglej niti daleč ne more primerjati Sremu. Bil je sicer bogato in ugledno mesto, imenovan „Roma secunda," ustanovljen 1. 180 pr. Kr. v obrambo Italije proti navalom ilirskih rodov. Gesar Mark Avrelij je Akvilejo kot ključ Italije močno utrdil, da je postala trdnjava prve vrste v rimski državi. Mesto se je naglo razvilo ter je štelo okoli 100.000 prebivalcev. Med drugimi cestami je šla od Akvileje tudi važna strategična cesta preko Emone, Geleje, Petovija in naprej proti Donavi, Sremu in Solunu. Do 1. 28. pr. Kr. je sicer bila Istra, katere glavno mesto je bil Oglej, združena z Ilirikom (v ožjem pomenu), toda pozneje je ves čas ločen od naših pokrajin; Istra in Venecija sta tvorili del italske prefekture, katere središče je bil Mediolan. Kakorkoli je torej stara Akvileja za naše kraje velike važnosti v trgovskem in strategičnem oziru, v političnem oziru niso naši kraji tako zvezani z Akvilejo kako s Sremom; Akvileja je v čisto drugi državni dieeezi kakor Panonija in Norik ter v političnem in cerkvenem oziru podrejena Milanu. Kje je torej bolj naravno iskati matico pa-nonsko-noriške cerkve: v Sremu, ki je vojna in civilna metropola celega Ilirika, ali pa v Akvileji, ki je v popolnoma drugi skupini rimskih pokrajin in v političnem oziru mesto nižje vrste kakor Srem?
1 Ad. Harnack, Mission und Ausbreitung des Cliristentums in den ersten drei Jahrhundcrtcn. Leipzig 1906, 11. str. 201.
•> Klaiii, 1'ovjest Hrvata (Zagreb 1899) 1- str. 21.
Tudi v cerkvenem oziru je Oglej v prvih krščanskih stoletjih podrejen Milanu, njegov ugled se je povzdignil šele pozneje. Na oglejskem koncilu 1. 381. je sremski nadškof Amenij mogel samozavestno vzklikniti: „Glava Ilirika je le sremsko mesto. Jaz sem torej škof tega mesta." 1
Iz vsega tega povzamemo za naš predmet naslednje važne točke: 1. Ptuj je v rimski dobi politično, vojno in kulturno središče Panonije, zlasti današnje vzhodne Štajerske in tvori s Sremom veliko politično in cerkveno enoto; 2. Ptuj s škofijskim sedežem je žarišče, iz katerega se širi krščanstvo v manjše kraje; 3. starodavno panonsko mesto je zastopano po Viktorinu v odličnem zboru krščanskih očetov in pisateljev ter v tem oziru stoji vzporedno z najodličnejšimi mesti vzhodnih, italskih. afrikanskih in galskih cerkva.
Vse to nas pa vodi zopet na daljno razmotrivanje, ki nam pokaže posledke teh točk, segajoče globoko v našo zgodovino.
Kdor se količkaj zanima za zgodovino, arheologijo in umetnost, ve, s kako vnemo in s kolikim uspehom preiskujejo učenjaki vseh narodov zgodovino in starine prvih krščanskih stoletij. Kdo ne pozna rimskih katakomb in njih raziskovalca, slavnega De Rossija? Cele muzeje in knjižnice polnijo starine in monografije o starih italskih, galskih, španskih in afriških cerkvah; v kršni Dalmaciji je zlasti neumorno marljivi Fr. Bulic odkril zgodovino staroslavne cerkve v Saloni. Zgodovina starih krščanskih stolic nam nedvomno potrjuje resnico, ki jo je izrekel že Ferd. Gregorovius: Ob času preseljevanja narodov, ko se je vse treslo in drobilo pod stra-h o v i t i m i u d a r c i b a r b a r s k i h n a r o d o v, j e b i 1 a c e r k e v edina moralna moč, k i s e n i dala z 1 o m i t i i n k i j e krotila besni srd barbarov. Zlasti na Francoskem vidimo neposredno, kako rimska kultura pa cerkvena organizacija po-
1 Caput Illyrici nonnisi civitas est Sirmiensis. Ego igitur episcopus illius civitatis sum." Mansi, Concil. T. III. pg. 6i)4.
staneta kvas za novo kulturno življenje po padu rimskega cesarstva, in stare metropole so žarišča, iz katerih se širi krščanka nrav in prosveta.
V Galiji in Britaniji i. dr. je rimska kultura dobila tudi svoj posebni kolorit. Ali pa moremo tako govoriti o panonsko-rimski provincijalni kulturi? Zakaj niso pri nas ostale starodavne častitljive metropole Geleja, Petovij i. t. d. duševna središča, krog katerih bi se kristaliziralo politično in kulturno življenje naših pradedov ? Kdor si ogleda ptujske mnogobrojne starine bodisi v mestnem muzeju, bodisi v Gradcu, se začudi, da o krščanstvu skoraj ni duha ne sluha.
L. 303. je tu umrl kot mučenec — škof Viktorin in nekoliko let pozneje je krščanska vera dobila prostost ter je lahko razvijala svoje delovanje. Kako to, da so vendar tako pičli krščanski spomini iz one dobe? Pomanjkanje starokrš-čanskih spomenikov pa razvaline rimskih stavb nam kažejo, da se rimska kultura in pa krščanstvo nista mogla prav vdomačiti, vkoreniniti in razširiti v naših krajih, prezgodaj ju je zadela barbarska sila.
Na tleh stare Mezije in Panonije sta se kosali vzhodno-grška in zahodno-rimska kultura. Prevladala je rimska, vendar je vpliv grške omike znatno zascgal tudi v naše pokrajine. Cerkveni pisatelj, ptujski škof Viktorin, piše latinsko, po mišljenju pa se kaže učenca grških učiteljev in cerkvenih očetov.
Na Dravskem polju so Rimljani zapustili dokaj sledov svoje kulture, a večinoma so le zdrobljene razvaline, na levi strani Drave je rimskih spomenikov veliko manj. Cesarju Trajanu se pripisuje, da je napravil veliko cesto od Črnega morja do Galije, torej ravno skozi naše dežele,1 sploh je koncem prvega in začetkom drugega stoletja nastala pri nas večina rimskih cest in naselbin, pozneje se je težišče pomaknilo proti Donavi, na današnjo Ogrsko.
• Dio 68, 13; Galeaus, Metli. med. 9,8, (i. Grupp, Kulturgeschichte der romischen Kaiserzeit, 1. 531, op. 3.
Že med 1. 234 — 284. so Kvadi in Sarmatje grozno opu-stošili Panonijo in odslej ni bilo več stoletja miru. Že dolgo pred propadom rimske države je začel rimski živelj po naših deželah pešati in se umikati; ni mogel tukaj razviti svojega življenja in zapustiti trajnih del, ki bi mogla prestati tudi hude udarce ljudskega preseljevanja. Rimljani so se, kolikor jih je še ostalo, izselili in zapustili svoja selišča, o krščanstvu, ki je v 4. in 5. stoletju drugod slavilo svoje zmagoslavje, najdemo tu komaj sledove, zakaj takrat so nastopili že črni dnevi za naše kraje.
Iz rimskih razvalin po naših krajih slišimo nekako živ ■opis sv. Jeronima v pismu na Heliodora iz 1. 396.: „Groza me obhaja, ako v duhu prehodim razvaline naših časov. Dvajset let in nekaj več je že, kar se med Carigradom in Juljskimi Alpami dan za dnem preliva rimska kri. Ščitijo, Tratijo, Me-zijo, Macedonijo, Dardanijo, Dacijo, Tesaloniko, Ahajo, Epir, Dalmacijo in celo veliko Panonijo pustošijo, pokončujejo in plenijo Goti, Sarmati, Kvadi, Alani, Huni, Vandali, Markomani. Koliko žlahtnih gospa, koliko Bogu posvečenih devic, koliko plemenitih in duhovitih oseb je postalo igrača tem divjim zverinam! Škofje so vjeti, duhovniki in svečeniki vsake vrste umorjeni. Porušene so cerkve, k oltarjem konji privezani, svetinje sv. mučencev izkopane in raztresene; povsod se razlega le jok in toževanje, na vse strani vidiš tisočere podobe nemile :smrti. Podira se rimska država!" 1
Izmed naslednikov Viktorinovih poznamo po imenu le dva: Aprijana iz koncila v Sardiki in Marka, katerega so arijanski Gotje pregnali in mesto njega posadili na Viktorinovo stolico krivoverca Valensa, katerega je pa katoliški veri zvesto prebivalstvo pregnalo. Ta je potem iz maščevanja izdal mesto Gotom, ki so ga grozno opustošili in razdejali (380 — 381).
To je zadnje poročilo o starokrščanskem Ptuju.
*
* *
' .Migne, Patrol, lat. v. XXII. pg. 600.
V Ptuju in sploh na Sp. Štajerskem nam še stopi pred oči druga ideja. To je Mitrov kult. ki nam obenem deloma razloži, zakaj imamo v Petoviju in okolici tako malo sledov krščanstva. Borba med Mitrovim češčenjem pa med krščanstvom je sve-tovno-zgodovinskega pomena. Oba tekmeca sta stopila skoro istodobno na pozornico rimskega cesarstva in se širila nekako' vsporedno. Mitracizem je bil zadnja bilka, za katero se je lovilo potapljajoče se paganstvo. Bil je ta kult zelo razširjen; od Iranske višave do Škotskega gorovja, od Črnega morja do Sahare nahajamo njegove spomenike; častilec Mitrov. ki je potoval od Akvileje skozi naše kraje, je povsod našel svojih somišljenikov in spomenikov notri do Donave. V Panoniji je bila celo velika tvornica Mitrovih podob, morda ravno blizu Ptuja. Le v prosvifljeni grški svet ni mogel prodreti mitracizem.1
Mitra je indo-iranskega izvora in ga zasledimo že v pradavnih časih. Himne Vede kakor tudi Avesta časte Mitro kot božanstvo luči, zaščitnika resnice, sovražnika teme in zmote. Po Avesti je genij nebeške luči; pred solnčnim vzhodom se prikaže na vrhuncih gora, preleti na vozu, katerega vlečejo štirje belci, nebeške prostore, vse vidi, na vse pazi, vedno čuje. Solnce, mesec in zvezde so njegova ušesa, njegove oči, s katerimi čuva nad svetom. V moralnem oziru je bog resnice in pravičnosti, varili pogodeb in kaznovalec krivih priseg, zatorej so pri njem prisegali. On je dalje bog rasti, življenja in veselja, delivec zdravja, bogastva in sreče, preganjalec zlih duhov. Ko takega so ga iranska plemena častila od svoje zavlade do-onega časa, ko so sprejela islam.
Po Ptolemeju2 so to solnčno božanstvo častili v vseh pokrajinah od Indije do Asirije, evropskim narodom pa je bil skraja čisto neznan.
1 Naslednji podatki o mitrucizmu so večinoma povzeti iz stroko-vnjaškega dela: Die Mystcricn des Mithra. Kin Beitrag zur Religionsge-schichte der rimi. Kaiserzeit von Kr. Cumont, Prof. d. alten Goseh. a. d. Univers. Gent. Autoris. dcutsche Ausg. v. G. Gehrich. Leipzig 1903.
» Tetrabibl. II, 2.
Iz Perzije je prodrl Mitrov kult v Babilonijo. Odtod se je zmagonosno razširjal po Armeniji, Mezopotamiji in Kapado-ciji; v Armeniji se je spojil z ondotnimi verskimi predstavami, iz Sirije je pa dobil semitske primesi. Aleksander Veliki, razrušivši perzijsko državo, mu je odprl nova pota v širni svet; sedaj dobi določeno obliko in nekak sinkretističen značaj. On je primeren izraz civilizacije, ki jo je vstvarila Aleksandrova država.
Ko so Rimljani razdrli Mitridatovo državo, so se ostanki njegove vojske, goreči Mitrovi častilci, zaklonili, v nepristopne: Cilicijske gore ter se združili z ondotnimi pirati, ki so sedaj postali tudi goreči častilci nepremagljivega boga ter pod njegovo zaščito delali tristo nadlog rimskemu kolosu. Po njih se je svet najbolj seznanil s tem božanstvom. Čudno pa je, da se na grških tleh ni mogel nikdar vdomačiti, tudi v Egiptu mu je zabranilo vstop narodno navdušenje za domače bogove.
V Rim je po poročilu Plutarhovem1 prišel mitracizem prvikrat, ko je Pompej prignal seboj polovljene azijske razbojnike, a je ostal neznan, šele v prvem stoletju po Kr. je prodrl v javnost. Za cesarja Trajana se je širil že po srednji Italiji, za Flavijevcev se je začel širiti tudi drugod, prišel je že takrat v naše kraje, najbolj se je pa utrdil in razširil za AntOninov in Severov. Glavni razširjevalei so bili vojaki iz ori-enta, ki so v severnih meglenih krajih še prav posebno častili solnčnega boga. Največ pristašev je imel ravno v podonavskih deželah. S krščanstvom sta prišla navzkriž zlasti v Rimu in v Afriki.
Podobna sta si nekoliko v raznih obredih, v razdelitvi duhovščine in v tem, da oba priporočata zatajevanje samega sebe, čistost in zdržnost. V drugem oziru je pa med njima bistvena razlika: mitracizem se pogaja z vsemi paganskimi verstvi in se vsem skuša prilagoditi, on hoče vpeljati neko nejasno cnoboštvo, ob enem pa varovati mnogoboško malikovalstvo,,
1 Vita Pomp. 24.
krščanstvo je pa načelni in odločni nasprotnik malikovalstva. Krščanstvo izključuje vse paganske vere; a ta odločnost in doslednost mu naklanja srca in veljavo, mitracizem pa sprejema v sebe vse elemente, ki ga spravijo ob veljavo in razde-nejo. Mitracizem se solnči v cesarski milosti in v 3. stoletju je videti, da bo zavladal svetu, v istem času trpi krščanstvo grozno preganjanje; ravno Mitrovi svečeniki so bili pogosto začetniki preganjanja. A mitracizem ni mogel rešiti paganstva in paganstvo ne njega. Cesar Julijan Odpadnik je njegov zadnji zaščitnik, a pade ravno v boju s Perzijani, kjer je bila domovina Mitrovega kulta. Odslej se je potikal le še po skrivnih koteh in kleteh, a njegove ideje so se pojavile zopet v 4. stoletju v maniheizmu in še dolgo pozneje v srednjem veku je razburjal duhove ter se ohranil v raznih praznovernih ljudskih običajih morda celo do najnovejšega časa. Najdalje se je vzdržal v oddaljenih planinskih krajih in pa v svoji prvotni domovini, v Perziji.
Izprva je Mitrov kult imel pristaše le v nižjih slojih, a Lampridij poroča, da se je cesar Komod dal vpeljati v Mitrove misterije ter se vdeleževal daritev.1 Iz napisov je razvidno, da so cesarji bili goreči zaščitniki mitracizma. Cesar Avrelijan (270— 275) je uradno uvedel kult nepremagljivega solnca. Cesarji so namreč v Mitrovem kultu našli dobro oporo in sredstvo za svoje politične težnje. Kakor se je cesarska oblast polagoma prelev ila v absolutizem, tako je cesar postal polagoma vidni zastopnik božanstva, da, bog sam (dominus et deus). Oboževanje cesarjev je zmaga orientalnih idej nad pravnimi nazori Rimljanov. Perzijski kralji so imeli svojo oblast od Ahura-Mazdaa in so v njegovem imenu vladali. Po propadu azijskih držav je kult azijskih vladarjev prešel na rimske cesarje.
Po naziranju azijskih verstev daje krone neupogljiva usoda (fortuna), ki zavisi oi nebeških teles; na kogar pade kraljevska čast, je vzvišen nad vse druge ljudi. Kraljevska
1 Lampr. Commod. c. 9.
zvezda je pa solnee, zato je solnce spremljevalec in varih cesarjev (comes et conservator). Ni čudo torej, da so cesarji bili naklonjeni kultu solnčnega boga, tem bolj, ker je njih glavna in edina opora bilo vojaštvo, mitracizem pa je bil ravno med vojaštvom močno razširjen.
V	nasprotju z ostalim grškorimskim paganstvom si je mitracizem izobličil svoj dogmatičen zistem, katerega skuša tudi na znanstveno podlago postaviti.
Pred vsem skuša Mitrova teologija rešiti problem o začetku sveta. Mitra ni najvišji bog, ampak najvišji princip altov ali •/povor, ki je proizvedel najprej nebo in zemljo; ta dva pa sta rodila mogočni ocean, ki je po svoji moči enak roditeljima. To so tri najvišja božanstva Mitrove teologije, njih razmerje do Kro-nosa pa ni natančno izraženo. Tem trem so dali različna imena; nebo je predstavljal Ormozd ali pa Jupiter.
Kraljestvu luči, kjer prebivajo višja božanstva, stoji nasproti kraljestvo teme, kateremu je na čelu Ahriman, oziroma Pluton.
V	celem Mitrovem nauku se dajo razločevati tri plasti: najstarejša so iranska počela, potem pride semitska primes, potem pritikline maloazijskih verstev, naposled pa helensko-rimske ideje.
Okultizem in razne oblike praznoverstva so se strnile v Mitrovem kultu. Razne dogodbe, ki jih Zoroastrove knjige pripovedujejo o drugih bogovih, so prenesli polagoma na Mitro, ki je tako postal središče. Že starim magom je bil Mitra bog luči in so mu sedež stavili v sredino med nebo in spodnji svet. Odtod njegovo ime mesites, srednik. Pa tudi v moralnem oziru je bil srednik, namreč med nepristopnim božanstvom v eterskih višinah pa med človeštvom. Kot sredniku mu je bil posvečen 16. dan vsakega meseca.
Kot boga luči so ga zlasti častili na zahodu, vsi Mitrovi spomeniki v naših krajih izražajo ta značaj.
Predstavlja se večkrat med dvema otrokoma: eden drži gorečo plamenico kvišku, drugi navzdol; imenovala sta se Cautes in Cautopates. Predstavljala sta le dvojni stadij, v katerem se je javljal bog luči, ta predstava je v zvezi z reljefi, kjer heros kolje bika. Vse skupaj pomeni jutranje, poldanje in večerno solnce, ali pa spomlad, leto (jesen) in zimo.
Ker so si stari predstavljali nebeški svod kot kamenit obok, iz katerega izhaja svetloba, so tudi verovali, da se je Mitra rodil iz pečine (Petra genetrix). Le pastirji so bili priče, kako se je izvil iz pečine, s frigijsko čepico na glavi, z nožem in plamenico v roki. Najčešče vidimo na spomenikih Mitro, kako kolje bika. Ta predstava nas vodi na početek kulture, v davno pastirsko dobo, kjer je bilo posebno častno vkrotiti in ubiti divjega bika, tako da celo bogu ni bilo to delo prenizko. Neukrotljiv bik se pase na livadi, tu ga zgrabi heros za noge in se mu zakadi na hrbet. Četveronožec divja okoli in vrže raz sebe jezdeca, ki ga pa ne izpusti. Naposled se žival utrudi in zmagovalec jo prime za zadnje noge ter vleče v svojo špiljo. Bik pa zopet uide, sedaj dobi Mitra višji ukaz — prinese mu ga krokar, da mora bika ubiti. S svojim hitrim psom zasleduje Mitra žival ter jo ravno dohiti, ko se hoče zakloniti v pečino; z eno roko prime bika za nosnice, z drugo pa mu zažene lovski nož v bok. Iz njegovega trupla so pognale zdravilne rastline, iz hrbtovega mozga žito, iz krvi pa vinska trta. Iz ubitega bika so nastale tudi vse živali, tako je Mitra kot morilec bika začetnik življenja na zemlji.
Ko je Mitra na zemlji dokončal svojo nalogo, se je z drugimi bogovi na sijajnem štiriprežnem vozu odpeljal preko oceana, ki ga ni mogel požreti, na drugi svet, od koder varuje svoje zveste častilce. Mitra je bil varih prvemu človeku proti zalezovanju hudobnega duha; v veliki suši mu je izvabil iz pečine vodo, ob potopu gaje opomnil, da si je napravil barko, tudi pred splošnim ognjem je človeka zavaroval.
Boj med dobrim in zlim pa traja naprej ter ga mora izvojevati vsak človek. Popolna čistost je cilj, po kateri mora •človek težiti. Boj proti čutnosti je glavni pogoj, da človek premaga zlo in doseže nravno popolnost. Mitra ga v tem podpira. On je zaščitnik pravice, resnice, svetosti, vedno mlad in krepek, nepremagljiv v boju, zatorej se v napisih neprestano ponavlja poziv Invictus, Insuperabilis. Borba z bikom je alegorija trudapolne poti človeškega življenja na tem svetu.
Ker je mitracizem bil zlasti vera vojakov, se tudi vojaške čednosti pred vsem čislajo.
Mitracizem veruje v posmrtno življenje ter obeta plačilo in kazen na drugem svetu; Mitra sam je predsednik sodišča, ki sodi duše. Tudi vstajenje telesa je privzel mitracizem. Ob koncu sveta bo Mitra zopet prišel ter bo ločil dobre od zlih, zli duh bo končno premagan.
V Mitrovi teologiji so se strnile vse mogoče paganske bajke s filozofičnimi nazori onega časa. Z ene strani uči fatalizem. z druge pa potrebo molitve in bogoslužja.
K razširjanju Mitrovega kulta je znatno pripomogla njegova morala, ki je v takratnem splošnem mrtvilu vspodbujala k ■dejanju in boju, z druge strani so pa misterije imele močen vpliv na.duhove.
Kakor nauk tako je bilo zamotano tudi mitrovsko bogoslužje. Služabniki Mitrovi so se delili v 7 svečeniških stopinj s čudnimi imeni: vran1 (corax), skrivač (cryphius), vojak (miles) lev (leo), Perzijan (Perses), solnčni tekalec (heliodramus), oče (pater). Bogoslužni jezik je bil dolgo časa tudi na zahodu grški. Imena svečeniških stopinj so značila metempsihozo, ob slovesnih prilikah so imeli dotične maske; sedmere stopnje so bile simbol sedmerih sfer, katere mora duša prehoditi, da pride v kraj blaženih. Oni, ki so bili v prvih treh stopnjah, se še niso smeli vdeleževati misterij.
1 Vran je bil v službi solnčnega boga.
Na čelu je stal veliki duhovnik — pater patrum. V prve stopnje so se lahko sprejemali tudi otroci. Pri vstopu je moral kandidat priseči, da bo tajno čuval nauk in obrede, kateri se mu bodo priobčili. Pri stopnji „vojak" so dotičniku podali venec na meču. Pri vsaki stopnji so bili drugačni obredi. Pri svojih sestankih so posvečevali kruh in vodo ter obhajali svoje gostije. Novinec je moral biti priča navideznega umora, ki je začetkoma v Aziji najbrž bil resničen; na zahodu seje to omililo; pokazali so le meč, na katerem je bila kri umorjenega človeka. Namen je bil, da si Mitrov služabnik pridobi stoično apatijo — brezčutnost. Za svetišča so jim prvotno služile špilje in dupljine v šumah in planinah, kar spominja na prvotne barbarske čase. V mestih so jih nadomeščali s podzemeljskimi prostori. Tempelj je imel preddvor — pronaos, nekoliko stopnic nižje kripto in na dnu apside je bila Mitrova podoba, predstavljajoča, kako kolje bika. — in druge simbolične podobe. Ob straneh so v poltemi klečali verniki. Nenadna in močna razsvetljava je novince kar omamila. Templji so večinoma majhni, zatorej je vdeležencev moglo biti le malo ; kakor hitro je število porastlo, so se ločili in so napravili nov tempelj. Ženske so bile izključene od Mitrovega bogoslužja, zavzemale so med verniki le čisto podrejeno mesto. Vpliv Mitrovih duhovnikov je bil veliko večji kakor pri drugih grško-rimskih kultih. Vsak dan v tednu so častifi kak poseben planet, naša nedelja je bila posvečena solncu (dies Soliš). Družili so se v družbe, ki so imele tudi pravni obstoj.1 Pri sestankih so se shajali sužnji in slobodnjaki, tako da je bila vsaj tu neka navidezna ravnoprav-nost. Svojim sodrugom so skrbeli tudi za pogreb, zato so imoli pogrebne družbe. Specifično Mitrova pokopališča se pa doslej še niso našla.
Tem več imamo Mitrovih spomenikov, ki pa niso tolike vrednosti v umetnostnem oziru, ampak veliko bolj kot vir za poznavanje idej in obredov tega verstva. Sploh so proizvodi
1 Cultores Soliš invieti Mitthrae.
srednje vrste; mnogi so zelo površni, ker so jih v množini in v naglici izdelovali obrtniki. Vse Mitrove podobe so več ali manj posnetki enega pravzorca, ki je bil najbrž iz pergamske šole. Le nekateri spomeniki v Rimu in v Ostiji iz začetka 2. stoletja še kažejo vpliv klasične umetnosti. Najnavadnejši prizori, ki jih predstavljajo mitrovski spomeniki so: Mitra ubija žival ali se vozi kot Helios na štiriprežnem vozu, Kronos z levjo glavo, štirje letni časi, vetrovi in planeti, ki so pa bili v navadi že pred mitracizmom.
To verstvo si je osvojilo duhove v naših krajih v dobi rimskega gospostva. Mitrove spomenike nahajamo cesto na Spodnjem Štajerskem: pri Ptuju, na Donački gori, na Pohorju, v dravski dolini pri Rušah, dočim so krščanski spomeniki iz istega časa sila pičli, da se sploh jedva more o njih govoriti.
Zastopniki rimskega življa v naših krajih so bili pred vsem vojaki in pa cele čete nižjih uradnikov, ki so iztirjevali davek od potlačenega prebivalstva, oskrbovali državno pošto i. t. d. Nižji uradniki so bili večinoma osvobojeni sužnji pa do-služeni vojaki. Ti so pa bili ravno glavni pospešitelji Mitrovega kulta. Rimski vojak je bil zelo veren, ali bolje, praznoveren. Orientalnim vojakom, ki so večinoma tvorili legije v naših krajih, se je pač tožilo po njih topli domovini in v meglenih severnih krajih so se tem bolj zvesto držali svojega solnčnega božanstva. Je pač vzdih jutrovskih in južnih vojakov, če Per-eenij, kolovodja vstaje panonskih legij, 1. 14. med drugim podžiga vstaše s pritožbo: „Če si človek po tolikih trudih in nevarnostih reši življenje, še ga na zadnje vlečejo v neznane kraje, kjer pod imenom polja dobi le močvirje in pusto hribovje." 1 Sčasoma so se pa vendar privadili novi domovini ter po dokončani vojaški službi nastanili v bližini taborišč. Ti Mitrovi častilci so često od prostakov postali častniki ter se kot dosluženci povspeli do znatnega bogastva in ugleda. Razen vo-
1 Tacit, Annales 1. I. c. 17. '•'asopis.
jakov so močno pospeševali Mitrov kult azijski sužnji, katerih je vsled neprestanih vojn v Aziji prišla ogromna množina na evropski trg. Napisi na Mitrovih spomenikih po Panoniji in Noriku so večinoma od osvobojenih sužnjev, nižjih uradnikov in dosluženih vojakov.
V poštev pridejo tudi trgovci. Pač je verjetno, da se' je tu in tam zasejalo krščanstvo po trgovskih karavanah, a z druge strani uči izkušnja in zgodovina, da trgovska dobičkarija ne prija ravno razširjanju evangelija. V oni dobi, ko se je pri nas širilo krščanstvo, so evropske luke in trge preplavili orien-talni trgovci, zlasti Sirci so nekako stopili na mesto starih Fe-ničanov in Kartažanov. Ravno Sirci so pa bili goreči razširje-valci orientalnih verstev, zlasti so bili ognjeviti častilci Baala, Astarte in Mitre. Nobeno ljudstvo ni tako žilavo branilo svojih malikov proti napredujočemu krščanstvu kakor Sirci.1 Od Soluna preko Srema so v Panonijo in Norik prodirali orientalni trgovci, ž njimi pa tudi Mitrov kult.
Krščanstvo ima sicer v rimski vojski krasne vzglede heroizma, zlasti je precejšnje število mučencev v panonskih legijah,2 vendar je v vojaštvo imelo krščanstvo težji pristop kakor v katerikoli drug stan.
Povsem razumljivo je torej, da se po naših krajih v rimski dobi ni moglo krščanstvo tako razširiti in utrditi kakor po drugih deželah, kjer je celo prebolelo strašne udarce ljudskega preseljevanja. Pri nas je barbarska sila vse uničila. V 4. stoletju izgine ptujska škofija, kmalu potem pa zadene ista žalostna usoda tudi staroslavno metropolo Srem. Že 1. 395. je obledela njegova zvezda, ker je nehal biti glavno mesto celega Ilirika, cesar Teodozij je namreč povzdignil Solun za metropolo vzhod-nega Ilirika. V cerkvenem oziru pa se je v Solunu ustanovil samostalni apostolski vikarijat, dočim je sremsko cerkev razjedal kakor rak arianizem. L. 442. so Huni do tal razdejali
1 Cumont, n. d. str. 45 40. 1 Harnack, n. d. II., 201.
Srem in v razvalinah je našel smrt tudi ondotni škof. Nikdar več se ni Srem vzdignil iz razvalin.
Propast rimske omike in stare krščanske organizacije je vrezala globoke brazde v našo zgodovino. Ko bi se bila v naših krajih bolj utrdila in vzdržala rimska kultura ter ohranile stare škofije v Sremu, Ptuju in Celju, kakor je to bilo v Italiji in Galiji, bili bi mi menda dandanes slovansko-rim-ljanska mešanica nalik Francozom, a bili bi kulturno in politično samostojen narod. A naši pradedje so prišli v strahotno puščavo brez kakega duševnega ognjišča in središča. Dedščino razdejane stare panonske, sremske, ptujske in celjske' cerkve podedujeta Solnograd in Oglej. S tem je pa bila naša usoda zapečatena, naša zgodovina gre po trnjevi poti.
Zadnji žarek večerne zarje starega Petovija je Romulus Momvllus, zadnji rimski cesar, sin generala Oresta in neke Ptujeanke, hčeri Romulove. V petem stoletju se pa vleže gosti mrak na naše kraje.
c	%
Sele s Karolom Velikim se začne svitati v naši domovini in nastopijo bolj urejene razmere. Ozemlje starega Norika zavzema sedaj Karantanija, spodnji del sedanje Štajerske med Dravo in Muro dobi zopet staro ime Panonija, in zopet se nam iz nejasne megle javlja Ptuj kot središče tega ozemlja, ki služi kot predstraža frankovski državi. Zemlja na desni strani Drave, torej Dravsko polje i. t. d. je pripadala do 1. 828. furlanski mejni grofiji, dočim je bil Ptuj z ozemljem levo od Drave posebna marka, ki je izprva bila le v rahli zvezi s frankovsko državo in se je tukaj slovenska samostojnost najdalje ohranila. Okoli I. 840. dobi zemljo med Dravo in Blatnim jezerom ter Donavo knez Privina, katerega naslednik je bil Kocelj. Ptuj je bil mejni branik te državice. Velika kraljevska posestva okoli Ptuja, Ljutomera in Radgone so 1. 863 — 864. prešla v last solno-graške cerkve.
Nepristna listina kralja Arnulfa 1. 890 poroča, da je solno-graška cerkev dobila od Arnulfovih prednikov v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom. K temu še doda tretji del mesta, katerega je prej imel v svoji lasti neki Karantanec, ki je radi veleizdaje bil obsojen in je izgubil svoje premoženje. Izvzeta so bila le tista posestva, katera je bil Arnulf prepustil njegovi soprogi radi njene zvestobe,, namreč dvor v vzhodnem ali gornjem delu mesta, kjer so pričeli zidati cerkev; v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa tisti dvori, katera je imela takrat v lasti, s sto kmetijami in 10 vinogradi v Zistanesfeldu, kjer še niso Arnulfovi predniki nikomur nič podelili. Tudi prepusti solnograškemu nadškofu radi zvestobe zemljo od dveh kupov blizu Drave in od mejne višine, ki se zove Breg, Pobrežje do izliva Dravinje v Dravo. Na podlagi te listine je potem Oton II. 1. 977. dne 1. okt. znovič potrdil posestva, potem 1. 982. dne 18. maja in 7. okt. 1. 984.
Med cerkvami, ki so bile posvečene 1. 840 — 859. za časa kneza Privine in nadškofa Liuprama, je tudi ptujska cerk ev.1
L. 874. je solnograški nadškof Teotmar zopet posvetil v Ptuju cerkev, katero je dal napraviti grof Gozvin. Iz tega sledi, da tega leta že ni več živel knez Kocelj in da je po njegovi smrti solnograški nadškof izpodrinil sv. Metodija, pod katerega oblast je spadal Ptuj. Metod je 1. 874. moral bežati iz Panonije ob karantanski meji na Moravsko, kjer je potem ostal.2
Spomina vredno pa je, da je ob času sv. Metodija zopet prišla v ospredje ideja stare sremske cerkve. Knez Kocelj je namreč prosil po svojem poslanstvu rimskega papeža, naj mu posveti Metodija za panonskega skota na stolico sv. Andro-
1 Conv. Bag. et Carant. c. 11; Kos, Gradivo H., št. 163.
« „ . . . fugatus (Methodius) a lvarentanis partibus intravit Moravian! ibique quiescit." N. m. št. 233.
nika — prvega sremskega škofa, apostolskega učenca.1 Knez Kocelj je pač dalje gledal kakor kratkovidni in omahljivi Sva-topluk. Ko bi se bila vzdržala cirilometodijska cerkvena organizacija, bi bil brezdvomno tudi Ptuj dobil zopet svojega škofa 2 in zgodovina panonskih Slovencev bi imela vse drugačno lice. A sila zgodovinskih dogodkov je i to delo zrušila.
Prav Koceljevo in Metodijevo delovanje je bilo vzrok, da je kralj Arnulf to kneževino tesneje zvezal z nemško državo. Solnograški nadškof je slavil zmago proti „Grku" Metodiju.
A zastonj se je solnograški nadškof potegoval za svoje pravice in preganjal Metodija; njegova oblast v Panoniji ni imela dolgega obstanka. Tudi Arnulfovo delo ni imelo sreče. Vse so razdjali Madžari in si podvrgli okoli 1. 907. današnjo »Štajersko notri do Savinjskih planin. Šele po veliki bitki na Leškem polju so se osmelili nemški veltkaši in začeli potiskati Madžare nazaj. Ker so 1. 977. Solnogradu potrjena posestva krog Ptuja, je to znamenje, da so takrat Madžari bili že odbiti in je torej bilo mogoče, da je Solnograd nastopil svojo lastnino.
Za umikajočimi se Madžari so se raztezale meje Karanta-nije in širila civilizacija, pa tudi nemška oblast; okoli 1. 982. je še razvodje med Muro in Dravo tvorilo mejo med Karan-tanijo in Ogri, tako da so okraji: Radgona, Ljutomer in Ormož še bili pod Madžari. Ptuj je sedaj postal branik proti Madžarom in najvažnejše mesto posebnega upravnega okraja t. i. ptujske marke ali mejne grofije, ki se omenja še v XL in XII. veku.3
1 Panonska legenda o sv. Metodiju pgl. 8. Pastrnek, Dej. slov. apošt. ■str. 230. — 3 Tudi zagrebška škofija jc za pravo lc obnovitev stare škofije v Sisku, malone z istim obsegom. I. Tkalčič v „Katol. listu" 1904, str. 197.
5 Zgodovina in obseg te marke sta še v mnogoterem oziru nejasna, Muchar (Gesch. v. St. II., 276) istoveti to marko s celjsko ali savinjsko (Sounc), i/. Tanglove razprave (Mittheilunf;en d. hist. Ver. f. St. VII. } 1857j str. 71 96) pa dobimo dandanes le ta pozitivni rezultat, da je v resnici bila nekdaj ptujska marka različna od savinjske; njegova topo-grafična izvajanja imajo le deloma veljavo. Vsckako bi bilo treba to razpravo podvreči reviziji, kar pa ne spada v okvir naše razprave. Prim, tudi Levec-Luschin, Pettaucr Studien III. str. 08.
V neprestanih bojih z Madžari so ptujski gospodje kot vazali solnograških nadškofov vedno bolj potiskali meje proti vzhodu. V 11. veku so naši kraji še vedno mnogo trpeli radi Madžarov; leto za letom so prihajali madžarski čopori in plenili zlasti med Muro, Dravo in Savo ter se „ veselo" vračali s plenom domov. Vlačili so s seboj živino, pridelke, ljudi in celo trgovali so z ljudmi. L. 1042. jih je sijajno potolkel- pri Ptuju hrabri mejni grof avstrijski Gottfried, a šele ko je nadškof Konrad 1. (1106— 1147) sklenil z Madžari mir, nam pripoveduje takratni neimenovani letopisec, se je naša dežela ne le povrnila k prejšnjemu blagostanju, ampak še povzdignila; zasejala se je z gostimi vasmi, gradovi, kmetijami; trgovina z ljudmi je prenehala. Toda ormoški in ljutomerski okraj sta bila še vedno pod madžarsko oblastjo.
Ptujski gospodje so pa tudi vračali Madžarom milo za drago. Tako n.pr. je kralj Gejza 1.1161. ponudil solnograškemu nadškofu pomoč proti cesarju, a prosil ga, naj kaznuje Friderika Ptujskega, ki nadleguje njegove dežele.1 Na samo Veliko noč 1. 1199. je Friderik Ptujski v krvavi bitki pri Veliki nedelji do nog potolkel Madžare in jih potisnil približno iz današnjega ormoškega in ljutomerskega okraja. Svet okoli Velike nedelje, ki je bil popolnoma opustošen in neobljuden, je podaril nemškemu viteškemu redu. Med tem je Travngavec Otakar I. (III.) (1129 —1164) združil v svoji roki že skoro celo današnjo Štajersko, izvzet je bil le še Ptuj, pa Slovenji Gradec in kraji ob Savinji in Savi.
L. 1438. je izumrl rod ptujskih gospodov in koncem 15. stoletja preide Ptuj v last deželnega vladarja ter je odslej v organični zvezi s štajersko deželo, s tem pa je tudi izgubil ono važnost, ki jo je imel še od rimskih časov.
1 Zalin, I'rkundenbuch I, 431.
O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih.
Dr. Avguštin Stegenšek.
Spodnjem Štajerskem znamenit kraj že
bil ustanovljen. Kako natančno vedo nekateri pisatelji ta dogodek orisati! Pripovedujejo: Ker so Ogri mnogokrat pustošili ptujsko okolico, je prosil Friderik I, gospod ptujski, pomoči pri novoustanovljenem (1. 1190) nemškem vitežkem redu. Bilo je na Veliki petek 1. 1199, ko je Friderik zagledal iz ptujskega gradu prihajati od zapada križnike v močnih oklepih in na iskrih konjih. Z meščani vred jim je hitel ves vesel nasproti. Peljal jih je v ptujsko mesto h Gospodovemu grobu, kjer so odložili vojaško opravo. A že koj drugi dan so zopet odšli proti vzhodu s Friderikovimi vojščaki vred zoper požigajoče in ropajoče čete ogrskega kralja Emerika. Na velikonočni dan so jih docela pobili. Na bojišču pa je zasadil Friderik zastavo nemškega reda rekoč: ,,Na Veliko nedeljo se je v boju ta prostor priboril, zato se naj imenuje Velika Nedelja, nemški vitezi pa jo naj ščitijo!"1 Ko bi bilo vse to res!
A vstajajo nam razni pomisleki. Najprej Slovenci ne rečemo Velika nedelja,2 ampak Velika noč,3 današnji Velikone-deljčani sami pa pravijo Vuzem.4 Pa to bi še ne bilo tako
1 Janisch, Topogr.-stat. Lexik. v. Steierm. Graz 1885, III p. 928.
Suppantschisch, Die Stiftung von GrolSsonntag um das Jahr 1199, v listu Der Aufmcrksame 1831 Nr. 105.
3 Velika Nedelja ('II xof-taxTj [isyiXyj pri Grkih) je v rabi pri Rusih in Čehih (Nilles, kalend. utr. eccl. II 304, 310), ne pa pri Slovencih. Pletcršnikov slovar iina sicer ta izraz, a ni v rabi med ljudstvom, vsaj kolikor se da sklepati iz liturških pisateljev (Zupančič 1894, Kavčič 1907, Stroj 1907).
3	Velika noč = magna nox pri papežu Pelagiju (550- 500), torej rimskega izvira, ker so se celo noč vršili cerkveni obredi. Grisar, Gesch. Rom s u. d. PSpste 1902, 766 op. 1, 800- 808.
4	Vuzem = mesovzem nasproti mesopust (= pust). Pletcršnikov slovar, II, 807.
V ljudski šoli se že učijo, kako je
hudo. Hujše je, da imamo v bližini Malo Nedeljo. Ako je Velika Nedelja — velikonočna nedelja, kaj pa je potem Mala Nedelja? In zakaj se tako imenuje? Slednjič pa se Velika Nedelja v srednjem veku, kolikor se da dognati, v listinah nikdar ne imenuje Velika Nedelja, ampak samo Nedelja (Sonn-tag) ali pa Sveta Nedelja.' Zgoraj navedena mična pripovedka je torej nastala šele koncem srednjega veka ali pa celo v novi dobi, ker njeno jedro je — razlaga imena Velike Nedelje. Spada v vrsto vzrokoslovnih (etioloških) pripovedk.2 Tudi vse drugo je na njej krivo (božji grob in sobojevanje križnikov) razen edinega zgodovinskega dejstva, da je Friderik Ptujski res pregnal ok. 1. 1199 Ogre iz okolice velikonedeljske.3
0	pomenu izraza Sv. Nedelja nam listine ne dajo dovolj pojasnila. Bolj varno bomo o tem sklepali, ako se postavimo na širjo podlago in zberemo vsa krajepisna imena, ki so s pojmom nedelja v zvezi. Kolikor nam znano, še tega dosihdob
1	Listine se nahajajo v Frohlich, Diplom, sacr. due. Styr. I p. 207 (16 listin za dobo 1222—1549), potem Z a lin, Urkundenb. d. Herz. Steienn. II in III ter Pet t en egg, Die Urkunden des Deutsch - Ordens -Centralarchives zu Wien 1887 (v nemških regestih). Pisal sem zgoraj »kolikor se da dognati". Frohlich ima že namreč pri drugi listini (iz 1. 1235) pri besedi S. Dominica pristavek „defacto appellator Grofconn-tag", kakor bi to stalo v kontekstu. A izvirnik tega dostavka nima (Zahn, 1. c. II p. 424). Pcttenegg na tem mestu tudi rabi besedo GroC-sonnta«! Torej ali regestov ni pisal po izvirniku, ali pa je svojevoljno spreminjal krajevna imena. Zato se tudi ne smemo zanesti na njegove ostale regeste. Po njih se v vseh uradnih križniških listinah do XVI. stol. rabi samo ime Nedelja (nemški ali latinski), v zasebnih listinah pa se nahaja izraz GrotJsonntag že 1. 1273, potem 1319 in 1323 in uradno v novi dobi 1. 1535, 1540, 1549 in 1617. Dotične listine iz 1. 1273, 1319 in 1323 bi se morale še enkrat pregledati, ker izraz Grolisonntag predpo-laga Malo Nedeljo. Zahn v svojem Ortsnamenbuch der Steiermark i m Mittelalter, j\Vien 1893 str. 469 nima izraza Grolisonntag za srednji vek izpričanega in ravnotako tudi Frohlich v nobeni izmed ostalih listin do 1. 1549.
2	Bernheim, Lehrbuch der historisehen Methode, Leipzig 1894 p. 264.
3	Mayer, Geschichte der Steiermark etc. Graz 1S9S str. 32 stavi Fridcrikovo zmago v zvezo z vojsko Leopolda 111 z Ogri 1. 1199.
ni nihče storil. Dasi je ta seznamek pomanjkljiv, vendar upamo, da bo se z njim okoristilo in poglobilo naše raziskavanje.
1.	Velika Nedelja v Slov. goricah. Patrocinij je sv. Trojica. Kraj se imenuje prvič 1. 1222. Latinski se imenuje Dominicus in Dominica s pristavljeno besedo sanctus ali pa tudi ne, nemški pa Sonntag in hI. Sonntag. Dvakrat (1273 in 1283) se imenuje Marijina cerkev. Sedanja cerkev sv. Trojice se je postavila 1. 1674.
2.	Mala Nedelja v Slov. goricah (pri Radgoni — pravi listina iz 1. 1441) se imenuje prvič 1. 1441 bei dem Suntaglein, ok. 1480 Klain Suntag,1 latinski tudi Parva Dominica.2 Patrocinij je sv. Trojica.
3.	Sv. Trojica v Dobležiču, podružnica piljštanjska, se imenuje 1. 1545 zum hI. Suntag, 1. 1654 pa ecclesia SSmae Tri-nitatis.3
4.	V konjiškem urbarju iz 1. 1562 (večinoma pa prepisan po starejši podlagi pribl. iz 1. 1490) se imenuje kmet Michel zum Suntag in sicer pod urbarjevim zaglavjem Dolga gora, kamor spadajo tudi Anderdorf, Čačavas, Lemberg, Novavas, Vrbje in Vrhe.4 V zbelovskem urbarju pribl. iz 1. 1580 pa se imenuje cerkev sv. Katarine ali Ned el išče (Nedelisch). Ta sv. Katarina ni podružnica kostrivniška, kakor bi sklepali iz zgoraj navedenih vasi, ampak župnijska cerkev sladkogorska. A' tamošnji kroniki se bere, da je sedanja cerkev Matere Božje posvečena 1. 1754 na mestu stare kapele sv. Katarine; še sedaj zavzema podoba sv. Katarine v glavnem altarju prvo mesto, kip M. H. pa je na vrhu dodan. Nekaj minut od cerkve proti
' Zahn, Ortsnamenbuch p. 402.
2 Slekovcc v rokopisnem osnutku mladonedeljske kronike v arhivu Zgod. dr. v Mariboru.
Orožen, l)as Bisthum und die Dioezese Lavant, Dekanat Draehen-burg, 1887 p. 68.
4 Anderdorf je mogoče pri Anderburgu (Sv. Jurij ob j. žel.), Nova vas je pri Sladki gori, Čačavas in Vrhe pri Kostrivnici, Vrbje najbrž tudi tam ali pa kot vas pod Donačko goro.
severu, kjer so baje ta kip našli, se dotično mesto po kroniki zove Najdelišče, dandanes pa je to ime neznano.1 Najdelišče je ljudska etimologija besede Nedelišče, Sonntag, in se razume, da se je še le pozneje proč od cerkve lokaliziralo.
5.	Nedelj išče, trg v Medžimurju, se imenuje najbrž že 1. 1259. kot Nedeljka,8 potem v celjski kroniki kot Ne-delitz in ima poznogotsko cerkev sv Trojice.1
6.	Nedeljanec, vas v župniji Vidovec pri Varaždinu. Nima nobene cerkve.
7.	Sv. Nedelja ali Okie sv. Trojstvo, južnozap. od Sa-mobora s cerkvijo sv. Trojice. Prvikrat se imenuje 1. 1501. kot N e d e 1 j i c a (Nedelcz).5
8.	S. Domenica — Sv. Nedjelja, severno od Labina v Istri. Župnija je ustanovljena 1.1632, sedanja cerkev sv. Trojice posvečena 1. 1738.
9.	S. Domenica — Sv. Nedelja" pri Vižinadi (blizo Po-reča) v Istri. Sedanja župnijska cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku. Ima pa podružnico sv. Trojice, ki je bila prvotni župnijski sedež in se imenuje okoli 1. 1300. ter pozneje kot s. Dominica, šele v XVII. stol. kot sv. Trojica. Na trojiški praznik gredo k njej v slovesnem sprevodu. A v novejšem času so začeli v njej obhajati tudi god. sv. Dominike (6. jul.), a z manjšo slovesnostjo.7
1	Poročal č. g. Iv. Jurko, kapelan sladkogorski.
2	Zahn, Ortsnamenbuch p. 469 citira iz Monum. Hung. 20, 463 za 1. 1259 „Polona videlicet terra Nedelk ct Zunk .site inter Drauam et Mura" ter misli, da stoji et mesto aut in je Zunk —Sonntag (Velika Nedelja) = Nedelka. A zoper to govori množina site. Mi se rajši odločimo za medžimursko (inter Drauam et Muram) Nedelišče.
3	Krones, Die Freien von Saneck, Graz 1883, II p. 156.
4	Mitteil. d. Zentr. Kom. f. Kunst. u. hist. Denkm. I p. 232.
6 Harlč, Zagrebački arcidjakonat do god. 1642. Zagreb 1903 str. 55.
0 Za obe istrski župniji se nahaja ime Nedjelja samo v kazalu puljsko-poreškega šematizma!
' Habudri, Lu Hadia S. Michele Sottoterra. II eomune di s. Dome-
nica. Parenzo 1905. Nekateri podatki so tudi iz zasebnega pisma Kosp. pisatelja.
10.	Na otoku Čres (Cherso) je v župniji Dragozetiči kapela sv. Dominike, katero je obdaril Filip Perovac 1.1555.1 Ljudje jo zovejo ,.Dumo ali Dumico", a zakaj se tako zove, ne zna niti župnijski urad niti ljudstvo, „jer ima vee više stotina godina, da je ta erkvica toj svetici posvečena".2
11.	V zaderski nadškotiji v župniji sv. Mihaela v Vrani je tudi kapela sv. Dominike, ki se je obnovila 1. 1904.3
12.	V župniji Šibenik—Varoš je kapela sv. Dominike ali Brezmadežnega Spočetja. Hrvati jo zovejo sv. Nedeljo in obhajajo njen spomin obenem z Marijinim praznikom dne 8. dee.4
13.	Na otoku Hvar (Lesina) je na južnem obrežju na zemljevidih kraj S. D omeni ca, ki se zove po svetnici Dominika, katero ljudstvo imenuje sv. Nedelja.0
14.	V Stari Srbiji je v kosturski okolici (na 40°30'vzporedniku) kraj Sveta Nedelja."
15.	Na Bolgarskem so v Rhodopegorah razvaline srednjeveškega mesta Nikopola. Med ostanki gradu in obzidja se vidijo tudi stolpi nekaterih cerkev, med njimi sv. Konštantina in sv. Nedelje (Kopiava]).
16.-	17. Tudi na Grškem je kraj 'A 7 ia Kop tax tj in sicer na zapadni, proti Italiji obrnjeni mesenski obali; pri Šparti pa je stala cerkev te svetnice do leta 1907. na mestu Zevsovega prestola v Amigdali.
18. V Italiji, in sicer v Veliki Grški je kult sv. Nedelje = Dominike = K •> p t a x r] doma. V rimskem marti-
I	Krški šematizem citira Ep. Karaman, Diversorum lib. IV. fol. 12.
3 Poročevalec č. g. pop Ivan Juranič meni, Je je morda iz moškega
imena sv. Dominika, ustanovitelja dominikanskega reda, kakor jc žensko ime Josipina iz imena sv. Josipa.
3	Hrvatsko ime neznano radi izostalega odgovora.
4	lz zasebn. pisma č. g. o. Jak. Bartuloviea, frančiškana in župnika.
6 Po poročilu g. župnika dr. N. Sasuniča.
II	Jireček, Das christliehe Element in der topographischen Nomenklatur der Halkanliinder. Sitzungsberichte der phil.-hist. KI. der kaiserl. Akademie der Wisscnschaftcn, Wicn 1897 p. 32.
rologiju čitamo (šele v XVI. stol. napisano) poročilo dne 6. jul.: „V Kampaniji sv. Dominike, device in mučenice, ki je za cesarja Dioklecijana razrušila malike in je bila k zverem obsojena. Ko pa se je niso dotaknile, je obglavljena potovala h Gospodu. Njeno telo se hrani v Tropeji, mestu v Kalabriji in se zelo časti".1 Njena cerkev je stala v Kalabriji do začetka XIII. stol. v okolici Flumen Frigidum. tedaj pa so novo-naseljeni benediktinci spremenili patrocinij.2
19.	Ime mesta Gerace je potvara iz imena naše svetnice — K 'j (, t a v. 7r Imenuje se kot grad "'A-f.a Koptaxrj že za časa cesarja Konštantina Baržunorojenca (780—787).3
20.	V Rimu je cerkev s. Maria in Domnica.. Nekateri razlagajo pristavek ,.in Domnica" = in dominico t. j. v cerkvi, ker so se cerkve zvale dominicum, drugi pa z večjo pravico mislijo na sv. Dominiko, lastnico hiše, ki je služila cerkvi za podlago. Legenda to Dominiko istoveti s Cyriako, ki počiva v enakoimenovani katakombi pri sv. Lovrencu. Po našem mnenju je pa Dominika prvotni patrocinij. Staro, razdrto cerkev je papež Pashal I (817—824) prenovil in od tedaj bo patrocinij Device Marije. Stari naslov pa ima še napis iz X. stol. v cerkvi sv. Štefana Okroglega: ARCHIPBR - BENEDICTVS -DIAC - SCAE MARIE Q A DOMICA (quae appellatur Dominica). Podobno se imenuje S. Lorenzo in Lucina, in Lucina velja po legendi za lastnico prvotne hiše, a slučajno ohranjena grobna plošča, morda še iz IV. stol. priča, da je bila sv. Lucina prvotni naslov te cerkve.4
21.	Na Predarlskem v dekaniji Sonnenberg je župnija Sonntag s cerkvijo sv. Ožbalta. V dolini je več naselbin z romanskimi imeni. Ali pa je krajevno ime v zvezi s sv. Dominiko, se ni dalo dognati.
1	Martyrologium Romanum, Romae 1901, p. 97.
2	AASSBoll. Iul. II p. 269 279, kjer je obširnejša razprava o.sv. Dominiki.
3	Jireček, 1. c. p. 16.
4	Marucchi, Basiliques et oglises de Rome, 1902 p. 217, 223 in 405.
22.—27. Sonntaghohe, S o n n t a g kahrsee, oberer und unterer, Sonntagkogel (trikrat), vse na Zgornjem Štajerskem.1
28.	Sonn tagber g na Nižje-Avstrijskem, blizu samostana Seitenstetten. V XII. stol. se je imenoval Salvatorberg, 1. 1440 se je pozidala na njem kapelica sv. Trojice, 1. 1490 pa cerkev sv. Trojice. Že 1. 1481 se v samostanskem rokopisu imenuje ta hrib s u n d a c h s p e r g.2
29.	Na Češkem, v kraljevograškem okraju, je občina Ne-d e 1 i š t e.3
30.—32.	Nedlitz, dvakrat vzhodno od Devina (Magdeburg), enkrat pri Potsdamu. Ena izmed prvih se imenuje leta 1527 Nedelitz,4 kakor prekmursko Nedelišče ok. 1. 1458.
33. Na Škotskem stoji v razvalinah cerkev (= kirk = xoptax(5v) Kirkdominae, južnozapadno od mesta Barr (vzporednik 55° 12'). Nekateri so mislili, da je posvečena Mariji (dominae), drugi, da je Zveličarjeva (domini), tretji pa da je Dominikova. L. 1404 je kralj Robert III. potrdil, duas dena-riatas terrae capelli (!) Saneti (!) Trinitatis de Kildomine".5 Očitno je tudi tukaj dominica podlaga imenu ali kot nedelja ali pa kot svetnica.
Nikomur ne bode prišlo na misel tolmačiti vsa ta imena po istem kopitu. Mi hočemo tukaj pregledati samo tista, ki so v zvezi s cerkvenimi patrociniji.
Sv. Nedelja —Dominica—-K'jp'.aw] kot svetnica ima 8 cerkev: štev. 10 (Čres), 11 (Zader), 12 (Šibenik), 14 (Vel. Sr-
1 Janisch, 1. c. III p. 930.
3 Vatcrland, 1907 štev. J42 (26. maj.) po knjižici Rak, die 'U'al-fahrtskirche auf dem -Sonntagsberg.
3	Allgemeines Ortschafts-Vcrzeichnis der im Reichsrat vertretenen Kfinigreiche und Lander. Wien 1902.
4	Curschmann, Die Dioezese Brandenburg, 1906 p. 422.
5	I. Murray Mackinlay, Influence of the pre-reformation church on Scottish place-names. Edinburgh 1904 p. 144.


bija), 15 (Bolg.), 18 (Flum. Frig.), 19 (Gerace) in najbrž tudi 20 (Rim).1
Sv. Nedelja — Dominica — Sonntag nastopa v naslednjih 9 slučajih pod patrocinijem sv. Trojice: štev. 1 (Vel. Ned.), .2 (Mala N.), 3 (Piljštanj), 5 (Medžimurje), 7 (Okie), 8 in 9 (Istra), 28 (Niž. Avstr.) in 33 (Škotsko).
Pri teh v drugem odstavku imenovanih krajih pa moramo staviti vprašanje, ali se kraj imenuje radi patrocinija sv. Trojice — Nedelja,2 ali pa se je prvotni patrocinij sv. Nedelje — Dominike, ko ga niso več umeli,3 spremenil v zaščito sv. Trojice.
1	Vprašanje je namreč, ali je pri cerkvi S. M. in Domnica prvotna zaščitnica kampanjska Dominica, ali pa rimska Cyriaca (dne 21. avg.), ki se nikdar ne imenuje Dominica. Menimo, da prva.
2	To trdi Lah Habudri za štev. 9, Slovenec Slekovec za štev. 2 in Nemec Kak za štev. 28.
1 Na otoku Črcs ne umejo dandanes več imena sv. Dominike, čeprav je bila cerkev postavljena šele 1. 1555. V Sv. Nedjelji pri Poreču so v dvomu, ali je patrocinij sv. Trojice prvoten, zopet vpeljali patrocinij sv. Dominike. Tretji zgled za tako neumevanje podaja Jireček. Na Halkanu se namreč jako časti sv. 11 apaav.sotf = Petka. Imela je tudi cerkev pri Grušu v Dalmaciji, katero so pa v laškem jeziku imenovali sv. Venera (venerdi = petek). V XIX. stol. pa niso vedeli, kdo je ta Venera s pogansko se glasečim imenom in zato so je prekrstili v sv. Venerando! Pristavimo še lahko, da je poleg Gruša krasen, s pini-jami poraščen hrib, ki se po tej cerkvi zove še dandanes Petka, po hribu pa so nazvali prvi hotel — Petka, in eno najlepših dubrovniških ladij tudi — Petka. Nihče pa ne misli, da vse to izhaja od slavne svetnice llapaT/.sČetrti slučaj o izpreminjanju ne več umljivega naslova se kaže morda v bližini naše Velike Nedelje — pri cerkvi vseh svetnikov v Svetinjah. Svetinje = svet kraj, nem. Heiligenstatt. Kraj s cerkvijo vseh svetnikov bi se lahko določneje imenoval n. pr. Sesvete, kakor dvakrat med kajkavci. Sesvete (množ. ž. sp.) bi se imenoval tudi v laški okolici, kjer se ravno ta izraz rabi za znani praznik dne 1. nov. Svetinje je torej sploh svetišče brez ozira na določen patrocinij. Svetinje s prvotno cerkvijo Matere Božje imamo v laški dekaniji. Ljudstvo govori še dandanes Svetinje (Svet'je, -'tja, -i, -e, -i, -jem), piše se pa že od konca XVII. stol. sem Svetina. Ali ni morda v Svetinjah v Slov. goricah bil prej drug patrocinij, katerega so pa pozneje zamenjali s vsemi svetniki, krivo umevši krajevno ime? Dr. F. Kovačič je opozoril pisatelja, da se res
Poglejmo listine velikonedeljske! Iz njih sledi, da se v nobeni srednjeveški listini ne imenuje svetnica Dominika, ampak vedno le nedelja. O našem kraju se govori: in Dominico 1222, 1277; de Dominico 1247; in S. Dominico 1273, 1283: S. Dominicus (1322); der hailige Suntag 1307; zu dem Suntag 1376, zum Sunntags 1549; o cerkvi pa: e.cclesiam, quae vocatur apud s. Dominican! 1235, 1236. Ako bi vedel solnograški nadškof, da je cerkev posvečena sv. Dominiki, bi dal zapisati naravnost: ecclesia s. Dominicae, tako pa se ravnotako negotovo izraža kakor rimski epitaf (gl. zgoraj št. 19) o cerkvi D. Marije, quae appellatur Dominica. Nobeden izmed nju ni razumel starega imena. Temu se pri nadškofu ni čuditi, ker v njegovi nadškofiji ni sledu o kakem češčenju sv. Dominike, pa tudi nobene cerkve sv. Trojice, ki bi bila pozidana pred XVI. stoletjem! Torej mu je bil izraz v tem ali onem pomenu tuj.
Iz teh listin se pa nadalje da tudi sklepati, da se naš kraj ne imenuje Sv. Nedelja radi patrocinija sv. Trojice. Ko bi bila cerkev poleg imena Sv. Nedelje imela še kak drug pa-trocinij, bi ga bil nadškof imenoval v tako važni cerkveno-pravni listini, kakor je ona iz 1. 1236. Seveda, to je samo dokaz iz molčanja, torej slab dokaz. A se da okrepiti in utrditi s pozitivnim dokazom. Križniki so namreč patrocinij Sv. Nedelje, katerega niso umeli (pišoč Dominicus,-um), spremenili v patrocinij Device Marije. Tako čitamo 1. 1283: ad Ec„cle-siam S. Mariae V. in S. Dominico in 1273: S. Mariae Domus Theutonicorum in S. Dominico. Ko bi bila v XIII. stol. znana enačba Sv. Nedelja = sv. Trojica, bi se bili gotovo odločili za sv. Trojico, kakor so to storili v enem iz poznejših stoletij. Že obstoječ patrocinij sv. Trojice bi pa tudi ne bili zamenjali z Marijo Devico, da ga pozneje zopet sprejmejo.
■dandanes v Svetinjah obhaja dvojen patrocinij, najprej na Veliko Gospoj-nico, potem ob Vsehsvetih. Morda je Marijino vnebovzetje prvoten cerkveni naslov, kakor v laški Svetini spomin Marije Snežnicc.
Zoper enačbo Nedelja = sv. Trojica v XIII. stol. govori tudi zgodovina posebnega češčenja sv. Trojice. Ta sicer še ni raziskana in zato sodobni liturgiki lahko trdijo, da je vsaka nedelja posvečena sv. Trojici, a srednjeveški pisatelji tega ne vedo. V starokrščanski dobi je nedelja = dan Gospodov t. j. Kristusov 1 in v srednjem veku je papež Aleksander II. (f 1073) zoper to, da bi se kak dan (nedelja) posebič posvetil sv. Trojici,2 litur-gik Beleth (po 1. 1165) pa lasti nedeljo edino Kristusu in sv. Duhu.3 Votivna maša sv. Trojice je predpisana v pondeljek še do 1. 1881 v rimskih misalih, Grki in združeni Rusini še dandanes obhajajo spomin sv. Trojice v pondeljek in sicer binkoštni. Nedelja je šele počasi prišla do pomena praznika sv. Trojice. Praznik na prvo pobinkoštno nedeljo je določil papež Ivan XXII (1316—1334), trojiško veroizpovedanje sv. Ata-nazija se je omejilo glede recitacije na nedeljo šele v breviru Pija V (f 1572),4 trojiško predglasje pa je za nedelje predpisal šele papež Klement XIII. 1769). Z druge strani pa tudi ne smemo prezreti, da je že Alkuin v IX. stoletju priporočal trojiško votivno mašo za nedeljo in da se je trojiški praznik uvel v Leodiju (Luttich) že v IX. stoletju. Vprašanje je torej, ali so pri nas že pred uvedenjem praznika svete Trojice (1334) stavili cerkve svete Trojice. Kolikor se je dalo dognati, ni nobena cerkev ne solnograške, ne oglejske pokrajine postavljena pred tem praznikom. O nastopu patrocinij a sv. Trojice so zanimivi naslednji podatki. L. 1365 se posveti v Gutenbergu6 na Gornjem Štajerskem kapela „v čast presv. Trojice, Device Marije in posebič sv. Pankraeija", torej
1	Kraus, Real-Enzykl. der christl. Altcrtiimer, II p. 768. Kellner, Hcortologie, 1901, p. 6 —.
2	Wetzer und Welte, Kirchenlexikon, II-te Autl. III p. 2021. in VII p. 582 —.
5 Divinorum offic. ac eorund. rationum br. explic. Vcnetiis 1577 fol. 324-r.
4 Wetzer und Welte, 1. c. V. 682.
' Janisch, 1. c. I. p. 509.
je bil glavni patron zaščitnik vitezev sv. Pankracij, posebno ker je zgoraj navedena formula povzeta iz pontifikala, po katerem se vsaka cerkev posveti na čast Bogu (tukaj stoji kot novo: sv. Trojici!) in Mariji ter gotovemu svetniku. Dandanes pa je v tej kapeli patrocinij sv. Trojice. V Gaishornu1 se 1- 1453 imenuje še cerkev s. Salvatoris, 1465 pa že s. Trini-tatis. Zgoraj štev. 27 imamo Odrešenikov hrib, ki dobi 1440 kapelo sv. Trojice. Najstarša cerkev sv. Trojice v Rimu je iz 1. 1494, v krški škofiji iz 1. 1591, v solnograški nadškofiji iz 1. 1610, v lavantinski so iz XV. stol. trojiška cerkev pri Slatini, potem v Dobležiču in pri Mali Nedelji, iz 1. 1619 je cerkev v Gornji Polskavi, 1643 v Slovenskih goricah (trg Sv. Trojica), 1654 v Halozah, 1674 pri Veliki Nedelji. Najstarši nam znani tekst, ki imenuje cerkev sv. Trojice, je iz 1. 1334 in zadeva cerkev v Dolnji Stubici, ki se imenuje „ecclesia sancte trinitatis in Stubicha" ter se je postavila neki ok. 1. 1300. Za koliko so starejše trojiške cerkve na Balkanu in Grškem, nismo mogli dognati.
Ali naj torej Velika Nedelja dela izjemo kot kraj s cerkvijo sv. Trojice že začetkom XIII. stol. in to celo v ozemlju solno-graške nadškofije ? Iz naših izvajanj sledi, da bi bil tak patrocinij v XIII. stol. za naše kraje celo nenavaden, vrhutega pa se iz listin da sklepati, da imena Sv. Nedelja tedaj niso umeli, ker ga niso istovetili niti s sv. Dominiko, niti s sv. Trojico. Krajevno ime bo torej starejše, ko najstarše listine (XIII. stol.) in bo iz predmažarske dobe2 ter pomeni sv. Dominiko. Ustanovna listina križniške hiše pravi sicer, da je ok. 1. 1200 bila vclikonedeljska okolica pusta in prazna. Tako-le govori Friderik, sin Friderika, zmagovalca nad Ogri: Naznanimo, da je naš oče Friderik dobrega spomina za blagor svoje duše in
1	Janisch, 1. c. 1. p. 274.
2	Nas vede krajevno ime v VIII. ali IX. stol., Mucharja (Gcsch. d. Steierm. II p. ^o in -n) in druge pa je peljalo v isto dobo krivo tolmačenje imena Usentein (Vuzem-tinr), ki se pa pravzaprav čita Ussitin (Kos, Gradivo II p. 103).
Cn&opis.	3
naših prednikov podaril častitemu gostišču sv. Marije Nemcev v Jeruzalemu svojo lastninsko pravico v Nedelji s polovico desetine, tedaj ko je napominjani naš oče imenovano zemljo iztrgal iz rok Ogrov in jo, čeprav še prazno in nenaseljeno, podvrgel svoji oblasti, in mi potrjujemo to daritev.1 Vendar pa ni verjetno, da je bila zemlja skozi več sto let pusta in prazna, ampak gotovo so bile tudi tu naselbine,2 katere so Ogri opustošili, morebiti še ne pred dolgim časom, Friderik pa jih je osvobodil in cerkev pod starim imenom obnovil. Zato je dobil cerkveno patronstvo. Slednjič patrocinij sv. Dominike ni mogel priti po solnograških misijonarjih, ampak je znak grškega vpliva. Saj leži večina Dominikinih cerkev na Balkanu in adrijskih otokih ter v Veliki Grški. V jugoslovanskih pesnih igra sv. Nedelja poleg sv. Petke in sv. Elija veliko ulogo.3 Kako daleč se je kult sv. Elija z Balkana razširil med Slovence, smo že dokazali na drugem mestu, ravnotako tudi o češčenju sv. Helene.4 Ako pa za Veliko Nedeljo iščemo zveze s sv. Dominiko6 in kažemo na grški vpliv, ne trdimo pa tega za cerkve, ki se imenujejo „Nedelja" šele koncem srednjega veka. Da pri teh to ime izvira od pa-trocinija sv. Trojice, ni nemogoče, vsaj Nemci neki trojiško nedeljo zovejo veliko nedeljo."
Na kratko navedemo še nekatere kraje, ki so tudi v zvezi s tedenskimi imeni, nadaljno raziskovanje prepuščajoč jezikoslovcem. Nad Muto ob koroški meji imamo Spodnji Štajerci
1 Zahn, Urkundenb. I. p. 292. „licet uacuam adhuc ct inhabitatam."
3 Mayer, 1. c. p. 32. misli, da je bilo ozemlje slabo naseljeno, ne pa celo pusto in prazno.
3	Karasek, Slavische Literaturgeschichtc I p. 137.
4	Stegenšek, Dekanija gornjegrajska, 1905. p. 206 in 194.
5	Kos, Gradivo, II. našteje v kazalu za dobo S00 — 1000 25 moških imen Dominicus in sicer večinoma za Istro. Ta „Dominicus" bo tudi samo preveden Koptexo;, ker nobeden izmed znanih Dominikov v I. tisočletju ni imel posebnega kulta, dočim je Kooia/o; veleslaven patrocinij.
• Vatcrland 1. c. (Allerdreifeiertag ali pa grofier Sonntag).
hrib in selo Soboto,1 ki pa se dandanes krivo piše Sopote in pri Ptuju je vas Sobotinci, dandanes krivo: Sobetinci.2 Zakaj so hribe po soboti imenovali, nam ni znano; pri nas taka imena s češkim izrazom sobotka za kres pač nimajo zveze.3 Ogrski znanstveniki trdijo da so po soboti poznamenovani kraji dobili ime, ker je bil tam v soboto tržni dan. Včasi bo pa tudi tako ime v zvezi s patrocinijem, kakor imamo na Kranjskem slavni srednjeveški božjipot sv. Sobote.4 Vseh po soboti imenovanih izvenštajerskih krajev poznamo 16 in sicer na Kranjskem 1, Hrvaškem 1, Ogerskem 7, N.-Avstr. 1, Moravskem 1, Češkem 4, Gališkem 1.
Po petku imenovanih krajev slučajno pri nas nimamo, pač pa imamo svoj Podčetrtek in svojo Podsredo. V Pod-sredi so v sredo hudodelce zaslišavali (zato nemško krajevno ime Horberg), v četrtek pa so jih v Podčetrtku kaznovali s smrtjo (zato nemški Landsberg, ker so imeli tam deželsko ali krvno sodbo.)5 Tako se glasi Kočevarjeva razlaga, ki skoro ženijalno spravlja v pragmatiško zvezo oboje slovenskih in oboje nemških imen in se je dandanes že udomačila med ljudstvom. Mi na to odgovarjamo: 1. Horberg se piše v srednjem veku Herberch in Herberge, torej znači najbrž vsprejetišče, Landsberg pa pomeni pokrajinski grad, ki gleda, ki gospoduje čez pokrajino. Piper našteje še 28 gradov v razvalinah, ki imajo
1 An der Zaubatt 1440, in der Zobodin 1459 (Zahn, ONB str. 468) im Sabbat ok. 1600 (Orožen, I, 601), in Saboth 1724 (Orožen, I 111). 1'oleg Pa gre pokvarjena oblika: Zambitt 1311, Zaubitt, Zanbicht (Orožen, I, 111) in Zambiehl. Na hribu Sobota ležita cerkvi sv. Jakoba in sv. I.enarda, o prvi se dandanes piše, da je „in Sopote,o drugi pa, da je „in Zambiehl" in vendar je podlaga obojnega imena sobota, kakor je še pisal vizi-tator 1. 1724.
1 Z ob o ten dor f 1322. (Zahn, ONB str. 468).
*	Napotnik, Imenopis konjiške nadžupnije, str. 34. Krek v Kresu I- 49 - 62.
*	Schumi, Archiv II, 169 in Valvasor, Ehre d. H. Kr. VIII str. 791. Sv. Sabbatia ali Sebastia je bila mučenica v Sremu. AASSBoll. 4. Jul. II, 6. Hrib pa se zovc Sabatberg ali pa Bukov vrh.
5 Lapajne, 1. c. str. 304.
kot koren izraz Land- in 7 jih je Landesbergov.1 S tem odpadeta za juridično tolmačenje oba nemška izraza, ostaneta le še slovenska. 2. V sredo ali pa četrtek se pa lahko marsikaj zgodi n. pr. utemeljitev kraja ali pravica imeti sejme te dni, ali pa dolžnost te dni robotati i. t. d.; čemu potem reči, da so Podsredčani imeli v sredo ravno sodni dan, Podčetrtčani pa v četrtek in sicer v dobi, ko sta oba gradova imela istega gospodarja.2 Tako tolmači le tisti, ki hoče od stare ženijalne razlage ohraniti to, kar se še ohraniti da. 3. Ne da se pa dognati, da bi bila oba gradova imela kedaj istega lastnika,3 pač pa je bil vsak izmed obeh gradov sedež deželske ali krvne sodnije in sicer Podsreda že v XIV. stol.,4 v Podčetrtek pa so prenesli krvno sodnijo iz Pilštanjskega gradu. 4. Ker je sod-nija v Podčetrtku približno šele iz nove dobe (pred 1. 1542),. bi sledilo, da Podčetrtek i n Podsreda v srednjem veku nista imela slovenskih imen, kar je neverjetno. Iz sodnijskih razmer se torej naši krajevni imeni ne dasta izvajati. Zato sklepamo: 1. Da se pri poznamenovanju enega teh krajev niso ozirali na drugega, saj ležita daleč narazen in so precejšnje naselbine med njima; 2. da sta slovenski imeni — imeni naselbin, nemški pa — imeni gradov; 3. da sta slovenski imeni jako stari, morebiti starejši ko nemški; 4. da sta se kraja prvotno imenovala Sreda in Četrtek in šele pozneje s sestavljenkama s predlogom pod5 in 5. da se bo težko kedaj pojasnilo, zakaj so ta dva kraja imenovali po dveh dnevih v tednu-
1	Piper, Burgenkunde, MUnchen 190., p. 658.
2	Janisch, 1. c. I p. 595.
3	Prim. Orožen, 1. c. VI. str. 317 in 498.
* Hist. Atlas der oest. Alpenliinder. Erlauterungen z. Landesgeriehts-
Karte str. 48.
6 Na Ogrskem nahajamo več krajevnih imen »Sreda/ »Četrtek" : Nagi, Die geographische Namenkunde. Wien 1903 p. 16. — Videti je, da tukaj predlog „pod" ne pomeni „sub," ampak „in." Prim. Podsused = ad Zuzed (c. 1630), Podplat = am 1'lat (c. 1400), pod Sv. Nedelju (na Hvaru = pri Sv. N.), Napatak za kraj Pentek (Nagi 1. c. p. 16), slednjič Podvino pri Laškem, ki ni pod vinogradi, ampak kvečemu nekdaj med vinogradi.
Z dnevnim imenom sreda je mogoče v zvezi tudi ime trga Središče (z istim obrazilom — išče, kakor Nedeljišče). To se nam zato zdi mogoče, ker medjimursko Središče Ogri .zovejo Mura-Szerdahely (Mittwochsort) in ker je ravno v nekdanjem ozemlju panonskih Slovencev mnogo krajev, ki imajo imena dni v tednu.
Kolikor nam je znano, se cerkveni element še veliko premalo vpošteva v razlagi krajevnih imen. Ne pride samo v po-štev dokazati, da je ime cerkvenega izvira, glavno je, da se dožene, kedaj so se taka imena dajala. Že iz zemljevidov je razvidno dejstvo, da je pretežna večina krajev z imeni tedenskih dni na zapadnem Ogerskem, torej na tleh nekdanjih panonskih Slovencev. Tu imamo Nedelje (Nedeljišče), Sobotice (pri Čakovcu, potem slavno mesto Sabaria in mesto Trnava i. t. d.), Petke, Četrtke in Srede. Ako imamo Slovenci ravno na vzhodnem Štajerskem več sličnih imen, je to pač dokaz, da so nastala pod vplivom panonskoslovenskim in sicer v davno pretekli dobi.
1'odsreda in Podčetrtek pomeni torej „v sredo" (= Središče) in „v četrtek" (= CsotOrtOk pri Požunu). Sicer pa so ta pomen čutili tudi tisti, ki so dali zgoraj navedeno juridično razlago.
Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev.
čfTzdaja besednega zaklada štajerskih Nemcev1 me je napotila,, da sem pregledal, koliko je slovanskega pri teh najbližih naših nemških sosedih. Posledek te preiskave podajem na nastopnih straneh, ki naj bodo majhen prispevek v to, da se
1 Steierischer Wortschatz als Ergiinzung zu Schmellers bayerischem Worterbuch gesammelt von Theodor Unger, fur den Druck bearbeitet und herausgegeben von Dr. Ferdinand Khull. Graz 1903. Leuschner & Lu-bensky, Lex. 8» XXIV+ 661. — 15 K.
To knjigo je sprejela nemška kritika zelo prijazno in ni ji, v kolikor je meni znano, očitala niti najmanjše pege. Pisatelj — sin znanega botanika Ungerja, torej slovenskega pokoljenja — je umrl, preden je mogel prirediti svoj slovar za natisek, kar je po njegovi smrti storil profesor dr. Khull. Ta je, kakor pripoveduje v predgovoru, gledal pred vsem na to, da so se iz Ungerjeve zbirke izpustile besede, ki se v istem pomenu in isti obliki nahajajo že v bavarskem slovarju Schmellerjevem. Kako se je ob takem ravnanju mogla knjiga nazvati „Steirischer Wortschatz", to mi je nedoumno; saj štajerski besedni zaklad obsega vendar tudi nalašč izpuščene besede! Ktere pa so te? Odkod naj vemo, ktero besedo v Ungerjevi zbirki je Khull izbrisal in ktera Schmellerjeva beseda se govori tudi v štajerskih Nemcih, ktera pa ne? Tako ravnanje je torej povsem nekritično in zasluži najhujšo obsodbo, ker nam je ž njim zaprt vpogled v razširjenost takih besed. Izdatelj bi jih bil moral vsaj na kratko omeniti ter zavrniti na Schmellerja, če se je bal, da bi knjiga preveč narastla. Javnost je smela to zahtevati zlasti pri delu, v čegar podporo je prispevalo toliko mecenov — dunajska akademija znanosti, naučno ministrstvo, deželni zbor štajerski in štajerska hranilnica v Gradcu!
K sreči se izdatelj ni ravnal strogo po svojem načelu, kakor vse kaže; sicer bi bil moral namreč izpustiti: Adel ,Jauche' (Schmeller I. 34), Barch ,verschnittenes mannliches Schwein' (I. 268), beigen ,in Ilaufen tlbereinanderlegen' (1. 215), Peunte ,eingefriedetcr vom Viehtrieb ausge-schlossener Platz' (1. 395), Ast ,Geschwllr; Speise, Futter' (I. 157 sub Aiti in Ass), Auf ,uvula1 (I. 42), rd-ppig ,raudig' (11.128) itd. (Omenjam, da navajam tu in povsod v nastopnem le po nekaj besed v podkrepo svojega mnenja in da mi ni bila naloga, zbrati vse primere, ki govore zanje.) — Mnogo besed ni sprejetih, ki bi jim gotovo bilo prostora v slovarju in jih tudi v Schmcllerju ni najti. Nckterih pisatelj ali izdatelj nista poznala in zato je o njih molčati; toda čudim se, da manjka, če se je že ovekovečil moderni socifarb ,rot', nckterih besed, ki so gotovo znane vsakemu Gradčanu, n. pr. tisti znameniti Armenbeteilter, ki skoraj dan
sčasoma zadela vrzel v znanosti o vzajemnem vplivanju Nemcev na Slovane in Slovanov na Nemce; ta znanost je zlasti v zadnjem oziru precej zanemarjena, nekaj zato, ker niso nemškim filologom (do prav malo izjem) znani slovanski, jeziki, nekaj pa zato, ker se je s slovanske strani pristopalo k takim preiskavam preveč diletantično. Da sem jaz našel in prav objasnil
za dnem plaši po vseh graških listih, celo tistih, ki se bahajo, da pišejo »najboljšo" nemščino; dalje pogrešam glagola aushengen ,unterbrechen, aufhoren: das Studieren auf einige Tage aushengen' (odtod naš pre-je-njati), in tako tudi sehnapsen ,-Sechsundsechzig spielen'.
Izdatelj izjavlja, da je dijalektične oblike, ker jih je bilo premalo in niso bile zapisane strogo znanstveno, prepisal v navadno knjižno nemščino. Če bi bilo to njegovo ravnanje pravo, potem bi bil moral tudi oblike, ki jih imajo besede v listinah, prav tako prepisati v knjižno nemščino. Saj so prav tako dijalektične in jih starost sama še ne bi ščitila! Edino pravo je, če se že hoče uvesti v slovar knjižna oblika, da se vsaj pristavi v oklepih tudi dijalektični zapis, pa bodi ta še tako pomanjkljiv, saj tudi znanstveni zapisovavec ne bo vselej zadel prave izreke. Kdo nam tudi more jamčiti, da je izdatelj res vse prav prepisal v ,navadno' nemščino? Meni se nikakor ne zdi, da je zadel povsod pravo. Vprašati namreč smemo, zakaj piše proti svojemu načelu: Beerwilnkel za Bdrzuinkel (iz lat. pcrvinca, 60), bcdilt namestu bediclt (59: seines bedillten |verstorbenen, auf die Diele, das Brett gelegten] Schwagers), Packer ,Infanterist ohne Chargengrad' (madž. baka) namesto Backa (43), anschinden ,anhussen, anreizen' nam. an-schiinden (25, prim. srgn. schunden, stgn. scuntan Suntati), Aus-reuter ,schlcchtes Mehl, Mehlabfall als Viehfutter' namestu Ausreiter 39, prim. srgn. riter ,Sieb, Rciter') itd. K sreči in ne v škodo slovarju je izdatelja večkrat zapustila njegova težnja po knjižnih oblikah; prim. Bomberl, Pomperl ,Erdapfel' (103, iz Bodenbirne, prim. Fletsbirne, Orundbirne)\ Heurauch.Geheirauch (Koarauch) (239 iz Hohenrauch); Brat ,Grund. 1'latz' (106) nam. Breite [liraiten area, Schmeller 1 370); TUrwogel ,Tonvart' (185) itd. Toliko glede sprejetega gradiva in ravnanja ž njim.
Kako je postopal izdatelj glede na obdelavo tega gradiva? Tu je najprej pogledati, kako je sprejeto gradivo raztolmačil glede pomena posameznih besed. Da si mnogokrat ne ve pomagati, kadar je določiti pomen iz listin, tega mu nihče ne bo štel v greli. V nekterih primerih pa je stvar vendar tako rekoč na dlani, 1'ri besedi Tirasch 155 misli n. pr. da bo to ,Jagdhund' (to mnenje je pač zakrivil Bismarckov pes Tiraš), toda že listinski izraz „ain Tirasch /um Wachtelfangen" in, kar je isto, (184) „ein DUres auf die Rebhlihner" kaže, da je to frc. tirasse f. ,das

vse v štajerski nemščini zdaj rabljene ali nekdaj znane besede, tega 5i seveda nikakor ne domišljam: v to je treba še mnogo iskanja in premišljevanja. Tiste besede, o kterih mi ni jasno, so-li izvirno slovanske ali nemške, sem del v oglate oklepe, pri drugih sem svoje dvojbe posebej izrecno navel. Sprejete so v spodnji zaznamek tudi take neslovanske besede iz jutro-
Streichnetz fur das Federwild'. Eisenbratze (197) je ,Handbretze, Hand-fessel'. Kanariwerkel (377) je .Werkel zum Vorleiern von Melodien, damit der Kanarienvogel sie nachsingen lerne'. Kaj je Mitterling (461), bi bil izdalelj lehko izvedel iz Lexerja in Uberfelderja: 1) ,Insel im Flusse' in 2) ,ein in der Mitte zweier Grundstiicke oder AViesen licgender Grundstreifen'; slov. osredek. Korobe f.: „Koroben und Feigen" (405) so .Bockshorndel, Johannisbrot', frc. caroube, ital. carrube i z arab. charrob itd. Pri drugih besedah ni pomen razložen dovolj razločno in jasno. Tako mu ie ratschen 488 „das r scharf aussprechen'; nam. vru schnarrend (Ziipfehen-r) aussprechen', kakor so ga v zadnjih letih začele gojiti graške dame, zapeljane po izgovoru gledaliških igravcev iz severne Nemčije. Neštajerec nikdar ne bo vedel, zakaj se Mariatrost imenuje tista ,Stellung im Kegelspiel, in der die beiden Flankenkegel (Bauern) allein stehen bleiben'; tu mora leksikograf navesti, da se tako imenuje po cerkvi Mariatrost pri Gradcu, ki ima dva stolpa. Rbxel ,Ta-schenmesser' (105) se ne imenuje vsak nožič, ampak le tisti, ki je zakrivljen kakor divjega kozla (gamza) rog. Landler (zakaj ne po izdate-ljevem načelu Landler?) je (425) med drugim .Bewohncr des Landels1; kaj pa je na Štajerskem Landel, ni nikjer povedano, niti niso nikjer omenjeni tudi na Štajerskem dobro znani Heanzn. Celo graški Fetzen-viarkt ni glede dni in dobe, kedaj je, označen prav.
Mnoge navedbe pomena so tudi očividno preozke, nektcrc preširoke, druge celo napačne. Alberbrofi (14) ni ,junger Zweig einer Pappel'. ampak tak „Sprofil. Parapliewagcn se razlaga z ,\Vagen ohne Bedachung, (50); čc pa je Dach ,Regenschirm' (134), potem je pač nasprotno res. Mehlmesser (456) je ,becideter Beamter, der das Abmessen und Ver-steuern des Mehles besorgte' (iz ktere listine se to sklepa?); jaz sem vedno slišal to besedo v pomenu ,Mehlverkaufer, Mehlhandler, der am Platz den Kunden das Mehi zumittt'. Netočno je razložen tudi „A'ol-manisegen" z ,Name eines Wettersegcns- (403); ali nista sestavitelja slovarja nič slišala o „Kulmonisegen" ? O njem je pisal vendar v graški „Tagespost" znani štajerski etnograf K. Reitercr 1. 1897, v št. 132 (13. maja) v spisu „Volksmedicamentcu ter povedal, da je to „ein \rolksbiich-lein, das jeden, der es trii^t, schtltzt". Triesterstecken se razlaga kot ,Peitschenstiel aus Zirbelhols'; prav je „aus ZilrgelholsL (Celtis austra-lis); nemška beseda Triester je iz der + Rttster ,Ulme': ulmus in cel-
vi h jezikov, o kterih se da v kolikor toliko dokazati ali vsaj po njih naturi slutiti, da so jih Nemcem iz turščine, arabščine ali perzijščine posredovali na zadnji stopinji Slovani. Nekaj je tudi takih, ki jih ni najti v spodaj ocenjeni Ungerjevi knjigi; zakaj sem jih sprejel, je razvidno že iz naslova mojemu spisu.
tis spadata v isto rastlinsko družino, vsled česar sta se drevesi lehko pomešali. Omembe vredno za karakteristiko vsega dela je tudi ozname-nilo besede Porsunkerltag kot ,Todestag der heil. Portiuncula' (104), kakor da bi sv. porcijunkula bila kaka svetnica ženskega spola, ki je nekje sveto živela in sveto umrla!
Po kakih načelih je raztolmačeno vse gradivo glede na njega postanek ali etimologijo, to ni povedano nikjer. Etimologija je zdaj navedena, zdaj zopet ne. Večinoma se zavrača na Schmellerjev, tu pa tam na Lexerjev (koroški) in na Grimmov slovar (DW.), toda ne povsod, kjer bi to pričakovali in bi se bilo lehko zgodilo, ne na škodo delu. Tako je pri Arsch ,Flufifahrzeug best. Form' opozoriti na Schmellerjev Urschl ,Nachen der kleinsten Gattung' in Asch (I. 168, 165). Pepi ,penis' (57) se razlaga, kar je nemogoče, „aus der Verklnrg. von Popper, Piipperl" ki pomenja ,Puppe, Točke, kleines Kind, Euterbeule', nikdar pa ne ,penis'; to ni nikaka „willkiirliche Umstoltung" navedenega Piipperl, ampak čisto navadno ime Pepi Josef', kakor se ta ud imenuje tudi Hans (slov. janež) ali Zebedaeus (št.-n. Zebedd 644). Gaggolori ,Auglein', (ubtrg.) Kindchen; Augenglaser' (263) je lat. oculare ali ocularium, prim, poljski okulary. Forstat, Forstant ,Name cines Kleiderstoffes' (248) je iz arab. Fustdt, Fosfat ,Name einer Vorstadt in Cairo1 (mogoče po naslombi na Vorstadt, pa prim, tudi fasch — farsch, fasehieren farsehieren). Schmack ,griines Pulver von Rhus coriaria' bi bil moral izdatelj ločiti od Schmack ,Geschmack' ali vsaj zavrniti na Somak. Sumak (598). Ka-tembelwoche ,z\veite Woche in der Fastc' (372) je iz Ouatember (quat-tuor tempora). Pri italijanskih in francoskih besedah je izdajatelj izvir-nico včasi navel, še večkrat pa ne, dasi je jasna. Predaleč bi nas zapeljalo, ko bi hoteli navesti vse primere, kjer bi bilo v tem oziru slovar popolniti. To bi napolnilo posebno razpravo, zato podamo le kopico tu pa tam po knjigi nabranih primerov:
Abschappen (SchUlersprache) .durchgehen, davonlaufen' (8), i tal. scappare. 0 excappare ,dieMonehskaputzeablegen'. Z?a/es/er,Armbnist' (4&), it. balestra, balistra. Parchet f. ,Raubschiff' (50), it. barchetta. Petes che ,Fleckentyphus' (59), frc. petechias, it. petecchie. Benne, Ben-del ,gertochtener Wagenkorb' (66, 65), it. benna (že Grimm 1)W. I. 1473). Besetten pl. („13. oder rothe Hecklein zum farben", 73), pač it. pessetta iRosentuch'. Poschan „cinen P. haben = sicli ein grofles Ansehen zu
Da bo preiskovavcem Jože najti v spodaj podanem zaznamku obravnavane besede, sem pridržal tisto abecedno razvrstitev, ki se je zavoljo južnonemškega izgovarjanja drži slovar Unger-Khullov. Ne razločujeta se potemtakem b in p, d in t, f in v na začetku in v sredi besed, in zategadelj je iskati
geben suchen" 104), frc. beau genre. Bransel ,Armband' (109), it. brac-cialetto id. Bressilerl ,Art Rostbraten' (115), it. braciola, bragiola. ben. brisiola, bresola. Pugnal ,Name einer Wafte' (127), it. pugnale ,Doleh'. Dard, 'fard ,leichter Wurfspiefi' (143), it. dardo. Tortsche, Torste ,Fackel' (101), it. torcia. Torkel ,Presse, Kelter' (162), it. torcolo. Tor-nosoll n. ,Name einer Arznei' (162), it. tornasole ,Sonnenblume'. Tschor-ber ,taubstummer Knabe' (i 79), it. s or do ,taub' (s konson. disimilacijo). Dunse ,dickes aufgedunsenes Frauenzimmer' (183), it. dons alia ,Fraulein'. Ttirsch ,verdorrter Baum' (185), it. torso, lat. thyrsus ,Strunk, Strumpf (= Turse, Durse), morda z naslombo na diirr, prim. Durrke, Diirrke v istem pomenu. Fahrtel, Fartel ,kleine Ladung, kleine Last' (209), it. fardello. Vaschelle ,Art kleiner Meerschiffe" (212), it. vascello. Fi-goni m. ,grofie Leimspindel' (234), it. vergone. Fulte ,\Varengew01be' (258) it. volta, volto ,Gewolbe'. F"um, Fumer ,eitle Einbildung, Hoeh-mut, Aufgeblasenheit, Stolz' (258), it. fumo; uomo fumoso .altiero, su-perbo1. Furchgabel je pač ,Ofengabel' (burklje) (259), it. furca. forca. Fussin f. ,Hammerwerk' (261), it. fucina, ben. fusina (slov. fužina). Gatse ,Schopfkelle, Schopfgeschirr' (262), it. cassa, cassuola. Garl-wagen in Karlwagen ,zweiradiger karrenartiger W'agcn' (268), it carro. Gula, Gulas f., Guli m. ,Narrenspange': „einem die Gula zeigen = Feige zeigen, Schimpfwort' (313), it. culo ,Hinterer'; mostrar il culo eine der argsten Beschimpfungen. Justakor. Justikor ,langer, gestiekter Cberroek' (371), it. giustacuore. Kape'rt, Kopert f. ,Uberdeeke iiber ein Bett (372), it. coperta. Kanse ,HohlmalS fur Wein und Getreide' (377), it. conso (congius). Korasin ,\littelding zwisehen Harnisch und Stoff-vvams' (405), it. corassina ,Kiiral5'. Korda: ,.in die Korda nehmen, in scharfe Zucht nehmen" (404), it. corda ,Strick', torej takorekoč privezati koga. Kurtalatsch ,Kneif" (421) ni coltellaccio, ampak cortellaccio. Lustrin ,Art Modestoffes im 18. Jahrh.' (445), it. lustrino ,Art seidenen Zeuges'. Mantschari f n. ,Essen, Verkostigung, Mittagmahl' (448), it. il mangiare. Mangdri adv. ,meinet\vegen, alles eins' (448), it. magari. Medai ,Halsgehange' (455), it. medaglia, ben. medajq. Meselan, Me-sulan ,Linzerzeug, auch fUr Mousselin' (459), it. m ess a lana ,bueche-rame, accellana' (slov. meslan); za mousselin se rabi Meselan samo vsled narodne etimologije. Mintel ,Kinn- (462), it. mento ,Kinn'. Misch-kulans ,Mischung, Gemisch' (463), niescolansa. Netta adv. ,genau, gerade' (475), it. netto ,just'. Ohrvjuckel ,Ohrring im Gegensatz zum
besed s p, t, v tam, kjer bi stale, ako bi se namestu teh samoglasnikov sploh pisalo v nemščini le b, d in f.
Aba f. (st. j.) ,\Tame eines groben weifien Tuches, pan-nus thessalonieus' (Unger 1); H aha f. ,Name eines Stoftes' (Unger 316). — Beseda je znana vsem vzhodnoevropskim je-
Ohrgchiinge' (484), frc. boucle d' oreille ,Ohrring'. Sappel ,Hacke ohne Schneide mit Spitze' (514), it. sappa. Scheia, Scheicha ,Art walschen Tuches' (535), it. saja ,Sarsche'. Stratsen f. pl. ,Hadern, Zotten' (581), it. straccio. ben. strasse. Straun ,mannliches Schaf, kastrierter Widder, dummer Mensch' (582), it. castrone id. Stufat m. n. ,gediinsteter Len-denbraten vom Rind, gediimpftes Rindfleisch' (537), it. stufato. Stuff ,abgespannt, gleichgiltig, stumpfsinnig' (587), it. stufo. Skatel ,Schach-tel' (597), it. scatola. Skatelle, Skutelle ,Schale, Schussel' (597), it. scodella (lat. scuttella). Skandelet ,\Varmpfanne' (597), it. scaldaletti. Urn (Um) ,altes Mati fur Fliissigkeiten' (612): orna (lat. urna). Wif., miff ,aufgeweckten Sinnes, munter, lebhaft' (633), it. vivo. Zappe ,Art Stechschaufel' (641), it. sappa, prim, zgoraj Sappel.
Knjigi Unger-Khullovi je treba še nekaj pripomniti. Često manjkajo navedbe, kje je sicer v slovarju kaka sorodna beseda ali oblika. Tako bi se moralo pri Zigret , Abort' (651) zavrniti na Secret (592), pri Barch na Bork (104, ital. porco), pri Wisats, IVisag na Posats, Pu-sats (104) Tudi bi bilo tu pa tam še zavrniti na Schmellerja, kjer nahajamo isto besedo, dasi ne v prav enaki obliki, n. p. pri Ropfen ,Riiude'(506) na Rapfen (II. 131). Pri nekterih glagolih je pripisano po pomoti ,sch\v. Z.', n. p. abreiten ,\vegHiegen', saj se vendar pravi ,der Auerhahn ist abgeritten'. Tudi spol ni povsod določen prav: Pint n. p. je mase. in ne fcm. (prim. slov. pint). Nekteri akcenti, kterih je sploh le malo, potem tiste pike pred iskalnimi besedami, ktere kažejo, da je dotična beseda redka ali malo znana, niso vselej prav postavljene. Maskera n. P- je napak na mestu Maskera (482), sicer bi se moralo povdarjati tudi
** Masker in 0 mastem. Beseda Paten (43) ,Tuchlcisten iiber den Rock-tasehen' ni tako neznana, kakor bi se sodilo po pristavi jeni piki; poznajo jo tako Štajerci (kajpada ne ves nemški narod, pač pa vsi krojači), kakor tudi Avstrijci, in bere se celo v državnem zakoniku. Pomeni včasi niso navedeni v redu, kakor so se očividno razvili: tako bi bilo pri besedi Ubertan (601) postaviti na prvo mesto to, kar je pod št. 2 (,Uber-wurf, Ubertuch') potem pa šc-lc, kar stoji zdaj pod št. 1 (,Leinwand, die iiber den Korper eines Verstorbenen gelegt wird').
Iz navedenega se razvidi, da ta slovar glede kritičnosti ni na tisti stopinji, kakor štirideset let pred njim objavljeni koroški slovar Lexerjev ali tirolski Sehopfov. V koliko je kriv pomanjkljivosti njegov oča, v ko-
zikom v istih oblikah aba, haba, ki ju vsi imajo iz turščine, oziroma arabščine: aba ,grober Wollenstoff", Wollentuch, Mantel daraus' (Miklosich, Turkisch I. 5, Nachtr. I. 1, II. 71). Južno-nemškim narečjem beseda sicer ni znana, v knjižno nemščino pa je pač prišla po drugi poti (potopisih in enakih spisih) ter se rabi le v oznamenilo neke arabske robe in obleke.
Anze (Anazn, Ansn) f. pomenja isto, kar sestavljenka Anzdeichsel .Gabeldeichsel bei einspannigen Wagen'; druge sestavljenke so: Ansenfuhre ,Fuhnverk mit Anzendeichseb; Anxengatter ,Sammelausdruck fiir die beiden Deiehselstangen bei einem zweiradigen Wagen', Anzenstdnger ,Anzengabeln',
liko izdatelj, ni mogoče določiti. Prestrogo seveda takih knjig, zlasti če so posmrtne, ne smemo soditi. Miklosich je večkrat rekel, da je „vsak leksikograf velik grešnik", toda taki »grešniki" so znanosti potrebni, in pohvaliti jih je že zato, da so imeli toliko poguma in vstrajnosti, »grešiti" za znanost. Tudi navedena knjiga bo torej dobro došla vsem pre-iskovavcem, in to ne samo nemškim tilologom, — doslej nimajo ti niti enega dijalektološkega spisa o kteremkoli nemškoštajerskem narečju, kar je več ko čudno znamenje »živega" zanimanja za domači jezik pri naših sosedih! — ampak tudi slavistom, ki najdejo v njem mnogo prelepe tva-rine v razjasnilo svojega jezikovnega zaklada. Nedavno je vprašal Gartner v spisu »Fremdes im Wortschatz der Wiener Mundart" (Zeitsch. f. hochd. Mundarten III, 1902, 151), ko je obravnaval besedo promintsn: »welche Sprache hat die Lautform pro - geliefert?" Št.-n. oblika Brann-minze mu da odgovor na to vprašanje. Schuchardt (Slawod. 61) je smatral brennte v imenu Brennte Gasse (spalena ulice) za nekak čehizem, toda št.-n. Hausbrennter (scil. Schnaps, Unger 332) in enake tvorbe kažejo, da že Nemci sami delajo ta particip bre/.ge-, ki odpada pač po fonetičnem potu.
Tudi za primcrjaiočo semazijologijo bo našel filolog tu mnogo tva-rine. Prim. n. p. Ansprechen (3. »der Vater bcmiihte sich dem Kind die Gesundheit zu erlangen mit Ansprechen und Wahrsagen" 24), slov. urok. zagovor; Verzueiset ,Schmalz' (228, bolj knjižno Verweifiet, prim. Lexer 254), se strinja z našim zabela, obela, ker se je belilo z mlekom: Hackert ,in Kiibcln oder kleinen Lottichen oder groflen Geschir-ren eingelegter, zerschnittencr Speck' (318), slov. zaseka; begasten ,als Gast aufnehmen, mit Speise und Trank versehen' (60, že Grimm DW. I. 1278), slov. pogostiti; Pfaffenhode ,Fuonymus europaeus' (73), sbh. popova muda, č. popovo vioudi ,Aristolochia elematitis, Colehicum, Pla-tanthera bifolia'; pirchig ,schmutzig'(85), slov. bresast, breškast, breza ,ime kravi'; Arschkitzel ,Hagebutte' (29), slov. srbevka, srboritka, frc. gratecul; Bettseichel ,Lowenzahn' (58), frc. pissenlit itd.
Ansenwagen, Anzwagen ,einspanniger, (oft) schmalspuriger Wagen mit Anzdeichsel'; Anzhaken ,der die Anzen verbindende Haken' (Unger 26). Mimo Anze je kot štajersko-nemški zabeleženo tudi še J anze ,einfaches Wagengespann, bei dem das Zugtier in einer Gabel und nicht an der Deichsel lauft' (Unger 363) in Ainetzen („die Ainetzen oder Gabel", Unger 193 sub Einetzen.) Druge sestavljenke so: Rossanze, Rossjanze (Unger 510) in Ochsenanse (Unger 481). — Nemca Schmeller in Lexer sta hotela razlagati besedo iz nemškega ans ,Balken'. Da je pa nemška beseda iz slovanščine, so spoznali že drugi: Jarnik glede kor.-tirolske Anzen, Anaze (v koroščini po Lexerju 7, 8 andse, v listinah anitzen) (Kres IV. 266); obeh besed skupnost je znana tudi Castelliju, Worterbuch der Mundart unter der Enns 52 in 56, kjer piše: „Anis-n, Ans'n, wend, ojnize", resp. »ojnisa"; to hoče spraviti v zvezo s staron. einniz ,mitten', kar pa je prevzel iz Popoviča (Unters. v. Meere 297: „wend. zvoinza11); to je omenil potem tudi Schmeller v .Bayrisches Worterbuch' I. 117: Anzen, Anz [Ans, Ens) ,Gabeldeichsel fiir ein einzelnes Zugvieh; eigentlich jede der beiden Stangen einer Deichsel'. Tudi Schuchardt (Slawodeutsches 68) in Miklo -sich (Et. Wtb. 220) mislita enako, toda iz njunih besed se ne da določiti, menita li, da je beseda iz slovenščine ali da je iz češčine, kjer imamo v istem pomenu prav tako ojnice f. sg. Štajerska fraza ilber die Anzen schlagen ,untreu in der Ehe werden' in slovenska iz ojnic skočiti, črez ojnice skakati, is ojnic stopati, ojnice prestopati kaže vsaj za alpske Nemce na slovenski izvir; v bavarščino je mogla beseda priti kajpada tudi iz Čehov. V bavarskem lesu se govori tudi Gei~z n ,ein-fache Deichsel fiir ein Pferd' (Schmeller I. 928) in Tirolci poznajo amse ,Deichsel' (Pustertal, Schopf, Tirol. Idiot. 13), Švabi pa an z. K slovanskemu ojnice vtegne spadati tudi temna nemška beseda, ki jo nahajamo v staropruskem slovarčku elbin-škem (Berneker, Die altpreuss. Sprache 239) 311 „Eunitze scaydy", kar popravlja izdatelj v staydy; Kluge (Indogerm. Forseh. XXI. 359) misli sicer, da je za Eunitze brati Emmict
(Emeji, Emits, Emefi Jochring', Grimm III. 419), kar je pak težko odločiti.
Asperl n. ,kleinste tiirkische Silbermiinze (16. und 17. Jahrh.)' (Unger 29). — Besedo so Nemcem posredovali pač južni Slovani: sbh. aspra, asprica ,tiirkisches Silbergeld', nemam aspre ,ich habe kein Geld'; slov. jaspra f. in jašper ,der Asper' iz turšk. aspre od grškega cb~pov ,weifies Geld, Silbergeld' (Miklosich, Tiirk. II. 77); primerjaj slov. belič, ki je sprva tudi bil le srebrn denar.
Auer m ,Ahorn' (Unt.- u. Ostst.), tudi v obliki J auer (Unger 30, 303). — Beseda je, kakor spričuje au, iz slovanščine in to iz našega jezika; tudi pri slovenskih Štajercih se je končnica or prevrgla v ar, er : javer (prim. Enu mala besediše 19), odtod ime Javernik za Javornik. Mi sami imamo seveda besedo iz nemščine in štaj. Nemec jo je torej od nas vzel le nazaj. V našem javor ne stoji v za nemški h (iz k, prim. lat. acer), ampak zapira le zev med a in o, ker je iz ahor- (ngn. ahorn) nastalo pri nas najprej aor—. Lit. ja~voras, jo~varas, o^varas je iz slovanščine (Bruckner, Die slav. Fremdw. 87), aornas pa naravnost iz nemščine. Knjižni nemški Ahorn se glasi v štaj. nemščini Achen, adj. achern (Unger 11).
Pabian m. (st. j.) ,Uberdecke fiir Betten' (v inv. 16. stol., Unger 42). — To stoji pač za Pabian: s tem je primerjati gr. -dr/ao[j.a ,Baum\volldeeke, Bettdecke mit Baumwolle gestopff iz s'fd^)a«;j.a, kar je po posredovanju Hrvatov ali .Srbov (pa-plan, pablon, poplun), morda kajkaveev (poplun, paplan, pablon), prešlo tudi k Nemcem, od prvih tudi k Madžarjem in dalje celo v češčino (Miklosich, Ttirk., Nachtr. II. 15 pupla).
Patschen, Potschen f. pl. ,Schuhe aus Zeug oder Filz', Patschenstiefel ,Filzsticfel' (Unger 44). — Iz romanščine (ital. pappuccia, babbuccia, fre. babouches) nemška beseda ne more biti, ker ima nemščina od tam le svoje Paputsche, kakor kaže akcent. Posredovati so jim morali besedo le Srbi ali Hrvatje ali pa Čehi ali Madžarji, ker se le iz naglaševanja teh
narodov da razložiti haplologična skrajšba brez sile: Pa-putschen (prim. bav. Pupotschen, v bav. lesu Pawotschen ,Stubenschuhe ohne Absatze und ohne Band oder Schnallen', Schmeller I. 399), Patschen ; prim č. papuče, sbh. papuč in pa-puča, madž. papucs. Beseda sama je tudi v teh jezikih tujka, prišla iz turšk.-perz. papuŠ, papudz. Koštial (Slovanski življi v nemškem besednem zakladu, program II. gimn. v Ljubljani 1901, str. 24) izvaja nemško besedo iz č. bde, backory ter se sklicuje na Schuchardta (Sld. 65); toda te češke in podobne druge besede (kakor p. baczmag) so pač le pospeševale razvoj haplologije, če so sploh tu prihajale v poštev in ni mariveč vplival na to bolj nemški onomatopoetični glagol patschen. St.-n. Botschger ,Opanken' (Unger 99) je naravnost iz madž. bocskor ,Bundschuh, Riemenschuh' in ne iz slovanščine (č. bačkory).
linger. Pager m. ,der Pfeitenriickstand' (Ostst., Unger 45). — Beseda je gotovo madž. bagd ,der Polak, Philister, der Uberrest in einer nicht ausgerauchten Tabakspfeife'. Prememba madž. končnice v er, če se res tako govori, pa more sloneti samo na slov., iz madžarščine izposojenem baga .Tabakspfeifen-safr (na Staj., Dol.). Ločiti pa. je nasproti Pleteršniku s. v. naš baga od sbh. baga ,eine Pferdekrankheit: Mauke, FuCgalle, Struppe', tudi ,Skrofeln', ker je to iz turšk. baga ,Frosch'; take bolezni se namreč pogostoma imenujejo z imenom ,žabe; ali ,krote' (prim. slov. č. žaba, n. Frosch .. .). Iz tega baga je izpeljan sbh. bi'igav ,claudus', bagljaz< in bagljiv.
Paineri, Paijien pl. t. ,1—l1/-. Schuh dieke Hanf- und Flachsbiischel'; dim. Paisel in Paissel (Obst., Unger 46); kor.-n. P&asn ,ein Bund Flachses'; prim, tudi Pisn, Bissen ,Buschel, Biindel, Bund meist aus Garben ausgedroschenem Strohes bestehend' (Uberfelder 56, 45; ločiti pak je a Poisl ,ein we-nig, ein Bisschen' iz ital. posa). — Beseda je slov. po-včsmo n. ,der rusammengedrehte Bund gehechelten Spinn-haares, die Reiste', povdsmo detelje ,ein Bundel Klee'; po-včsma f. ,povesmo'. Končnico -ma zamenjuje rada končnica
Mb (prim, pesma in pesen, basrna in basen); tako se je isto zgodilo pač tudi tukaj. Češčina pozna namreč poleg povismo tudi povesefi ,Handvoll Flachs oder Hanf, die Riste'; prim, dalje tudi bolg. veslo ,Bund'. Iz zloga ve (ve) se je razvil, ko je intervokalni v onemel, najprej i, potem i; za o imamo kakor sicer mnogokrat a. 0 slovanskih besedah prim. Miklosich, Et. Wtb. 56 d.
lialda f. ,Stock mit eisernem Hammer' (Unger 46). — Slov. balta (Valvasor pripoveduje, da so jo vselej nosili Čiči), sbh. balta itd. v vseh slovanskih jezikih, ki imajo to besedo od Turkov (Miklosich, Tiirk. I. 20). Že ta svari v rečenem delu (Nachtr. II. 82 s. barta), da se naša beseda ne sme po-mešavati z n.'Barte, kar se je zgodilo tudi v Ungerju 50, kjer se št.-n. Balte (Palte) razlaga kot postranska oblika besede n. Barte (Parschtn) ,Haeke, Haue'. Turščina ima namreč besedo iz orijentalnih jezikov in kot podstava se navaja babil.-asir. pilakku, sum. balag ,Beil', g. ~zkv/.<k ,Axt' (Prelhvitz, Etym. Wtb.8 358).
JPanterbriickeii f. ,die auf den Bodenraum der Scheune fiihrende Rampe' (ok. Ljubigosta [Ligist]). Koroški Nemci poznajo „Pater ,der obere Teil in Scheunen, wohin das Getreide schich-tenweise gelegt wird (im Molltate Prater)' (Uberfelder 35); das Gepatter ,Tenndecke' Jarnik 234, kar hoče Schmeller I. 300 spravljati v zvezo z battern ,oft schlagen, schlageln, priigeln'; pa če bi to bilo res, potem bi bila beseda italijanska, ker je battern iz ital. battere. — Koroški Pater ni nič drugega kot naš slov. peter ,der Dachboden in der Scheune oder Getreide-harpfe; der Oberboden; der Seitenboden im Weinprefigebaude; eine Stellage, ein Geriist im Stalle oder auf der Tenne;; na petru ,auf dem Boden'. Da je Panterbriicke v zvezi s tem, je spoznal samostojno kolega Murko, ki mi jo je prijavil. Slovenščina ima še druge oblike petre ,ein Brettergeriist zum Auf-bewahren von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen'; stcsl. pi-tro ,lacunar', sbh. petar, -tra, u Grnoj gori: gore pod krovom u svake zgrade, gdje nema tavana od dasaka, nego je n. p. od
ljese (dolje je pod, više poda petro, a pod podom konoba, a u Brdima izba); č. patro, patro ,Grindel, Geriist, Scheuerge-riist. Biihne, Dečke, Stock, Stockwerk'; p. pi<-tro, piatro .Stock-werk, Stube'; mir. pjatro poleg pl'ontro, ki je vzeto iz poljščine, vr. pjater-h pjatra ,Balkon'. Zgodaj, ker je razširjen na več kajpada zapadnoslovanskih narečij, je nastopil po asimilaciji na nastopni r nov r za začetnim p: č. pratra —patra ,DachgeschotJ, Hiihnersteige, Gefliigelstange'; gs. pratr ,Balken in der Scheune', p. sprsetr ,Scheune', kaš. prseter; iz poljščine je mir. prsanter ,nebo vo rtu'. Koroška druga oblika Prater kaže, da je tudi slovenščina imela kedaj poleg prter tudiprefer. Taka oblika se je govorila tudi v polabščini: pio" trii' in poleg te z obširnejšo asimilacijo pro^tpril' ,Gebalke in der Scheune, Heuboden' (Schleicher, Polabisch 162). Ker nahajamo r za začetnim p zlasti v tistih jezikih, ki poznajo bratr-b, bi vtegnil kdo pripisovati asimilacijo vplivu te besede, toda temu nasprotuje polabščina s svojim brot. Na vpliv n. Breten, Breden m. ,gro8er Balken, Raum iiber der Tenne zum Auflegen der Garben' (Unger 112) tudi ni misliti, ker ta beseda menda ni znana nemškim sosedom nekdanjih Polabanov (spada pa k n. Brett, prim. Osen, Asen, Dielen in Tafel, ki se rabijo v pomenu ,Balken', oz. ,Brett', [v pluralu| pa v pomenu ,Raum iiber der Scheune': prvotne deske so bile le obsekani ali obtesani hlodi).
Panzen v. ,liegend schlafen, ruhen, ausruhen' (Obst., Unger 49); heidelpanzen ,in der Wiege liegen' (Obst., Unger 336). — Beseda vtegne pač biti naš spanec ,Schlaf, spancati, spančkati ,schlafen' (v otročjem govoru); začetni s je izgubila pač vsled sestave z ans-: sich # ausspanzen ,sich aussehlafen, satt schlafen'. Sestavljenka heuielpansen izraža pomen spanja dvojno, ako je heideln, heidel res grški soSsiv, kakor se večkrat trdi.
Puripcl pl. Unger 51 ne ve, kaj naj bi beseda pome-njala. Dotično mesto v listini slove: „zwei Paripel vverden neben den Pferden im Stalle des Stiftes Reun gehalten (1544)". Očividno imamo tu opraviti z besedo parip, ki se nahaja v
Časopis.	4
nekterih slovanskih jezikih: slov. kajk. parip ,equus communis equitabilis', paripcc ,equellus' (Habdelis); sbh. parip ,Wallach'? zdaj pa tudi ,navaden konj' nasproti at ,arabski konj': slovaški parip, enako rum. parip, madž. paripa ,Reitpferd, Wallach, i iz zadnjega mir. paripa, p. parepa); ng. jrapwri ,kleines Fferd, Ivlepper' iz g. jrapimros, pravzaprav ,Nebenpferd', v pozni lat. parhippus, narejeno enako kakor paraveredus ,Nebenrofl' iz česar je n. Pferd, ital. palafreno itd. Torej je n. Paripel razlagati z ,Reitpferd, Klepper'.
liassel n. ,einstrophiges Liedchen, beim Tanze erfunden und gesungen' (Unger 53); tudi na Gorenjem Avstrijskem v Miihlkreisu Basseln ,Liedchen beim Tanz' (Schmeller I. 286).
Beseda je v zvezi s slovanskim basnu, ,Fabel, Gedieht, Lied'; slov. basen, basma, sbh. basan, basma, č. basen ,Er-dichtung, Fabel, Gedicht'; prim, še slov. basen ,erdichtete Er-ziihlung, etwas Erdichtetes' Tako so te pesmi imenovane, ker r.e zmišljujejo sproti. Kakor so iz brusna (se. jagoda) napravili Nemci Preissel-beere, tako se je isto zgodilo z besedo basn- ; posredujoča oblika je bila bržkone bassnl * iz bassnlin, kar je dalo dalje * bassll, bassl.
Pass f. ,die Lauer, Erwartung': auf der Pass sein ,auf der Lauer liegen'; Passer m. ,Scherge' (Unger 53.), pri Sehmel-lerju Passerer (1. 409); passen ,lauern, erwarten, achthaben'. Kluge hoče razlagati zadnjo besedo iz nizoz. passen, toda kako jo je razložiti v nizozemščini? Tje je vendar prišla iz nemščine in ne iz frc. passer ,voriibergehen, vorbeilassen, durch-lassen': kdor preži, ta vendar ne gre sam mimo, niti ne pušča mimo, ampak je njegovo dejanje ravno nasprotno. Dalje ni pozabiti, da je passen v nemščini prvotno, Pass pa še le iz tega izpeljano. Če bi to bil izprva res francoski izraz, bi vendar tudi v francoščini že pričakovali pomen ,lauern', in če tega ne, vsaj ,erwarten'. Vsem težavam pridemo v okom, ako izvajamo besedo iz slovanskih jezikov ter jo enačimo slovanskemu pasti ,sp;ihen', kar je namignil že nemški tilolog, ki mu ga ni kmalu para, Schmeller I. 409. Prim, zastran pomena:
slov. pasti ,auszuspiihen suchen, belauern, beobachten': tako dolgo ga je pasel. da ga je izpasel ,er gab so lange Obacht auf ihn, bis er ihn ertappte', zajca pasti ,auf einen Hasen lauern': gs. pasč nekoho ,jemangen hiiten, beobachten, bespionieren', pascr ,Hiiter, Hirt'; č. pasti, pasati ,acht geben, hiiten, schiitzen'. pasti po kom .čihati, cikati nan, aufpassen: po mne pasou, tof vim ,man lauert mir auf (pri Komenskem); mir. pasty očima ,sich scharf umsehen'; r. zapasatb ,vorsehen'. Slovanske besede so sorodne z latinskim specio, gr. T/.šrroaai ,spahen', t/.o-~oc, t/M (z metatezo konsonantov), stind. spdgati, pagyati ,er sieht', alb. pašt .ich sah'. Zadnji samoglasnik korena se more glasiti v slovanščini tudi z (iz g'): paziti ,achtgeben\ — Beseda passen ,achtgeben; se je razširila daleč v Nemce in je prešla v knjižno nemščino. Na Pruskem poznajo passen popolnoma v slov. pomenu ,merken, aufmerken' in rabijo v opozarjanje zvezo: Pass Aclitung/ To je kakor lieidelpanzen ali lintwurm čisto navadni Iv v.a 5ootv. V pomenu .beim Spiele passen' pak je beseda res francoska, ker ima pomen ,das Spiel an sich vorbei lassen'; poljščina in ruščina sta tu prevzeli tujko pasowac', čcščina in gorenja srbščina pa sta tujko naslonili na domači glagol pasti (pasč), kakor da bi hoteli videti v nji le pomen ,gledati, toda ne igrati'.
JPastuch m. ,Wallachpferd, Wallach'. — Da je beseda „aus dem Windischen", je opazil že Unger-Khull 53; slov. pastah .Hengst' (pajstuh .hartnackiger \Iensch'), stcsl. pastuchi, \).n.vifi\ kar spravlja Miklosich v zvezo s sbh. pase se ,eoi-tum appetit (de equa)', opasti .bespringen' p. pastwič sit; ,furere', vse pod navadno besedo pasti ,\veiden, hiiten, lauern' (Et. W'tb. 233 a). Toda naše pastuchi> je ločiti od pastuch-b ,pastor' in beseda je pač v zvezi z lat. penis (iz pesnis), g. -o-iffy ,membrum virile', stind. pdsas, stgn. fasel ,foetus, prciles', faselt ,penis', sgn. vaselrint .Zuchtstier od idg. korena <*pes: pos, s kterim je paralelen istega pomena koren *peis-: č. ope-ska .praeputium', peski), opeshj .schiindlich. sehamlos', pichovy •Hengsf. pichiir ,uterus' (Walde 458).
Petah m. ,Name einer alten venetianischen Miinze im Werte von 1 Kreuzer; das Patent von 1578 verbot sie; doppelte Petaken erwahnt das Patent von 1638, schwarze Petaken das von 1606' (Unger 57). — Najsi je tudi bil denar benečanski, ime petak je dobil še le v Slovencih, kjer je pač bil v obhodu ali je zamenil drugi domač denar; znano je, da Slovenci in Slovani sploh s končnico ak delajo imena za denar iz števnikov. Habdelič ima petak ,quinarius' in tudi pozneje še pomenja to ime ,Fiinfer, Fiinfkreuzerstiick', in celo ,Fiinfguldenstuck'. Prim, še petak ,die Abgabe von dem am Kirchtore verkauften Ge-back' (Časopis za zgod. IV. 224), ker je ta davščina znašala en ,petak'.
Petsche f. 1. ,Kopftuch der Weiber, Frauenhut, Haube, Schleier'. Že Unger-Khull 59 kaže na slovenski izvir: ,.In Krain heit.lt das Haupttuch der Frauen pezhaL\ V slovenščino je prišla peča iz ital. pezza (Miklosich, Fdw.) Neposredno iz italijanščine imajo koroški Nemci svoj pezzen ,ein grofies Stiiek. Pack', pezze ,gefiillter Getreide- oder Mehlsaek'. -- 2. ,getrocknete Birne' (Unger 59): Petscheten ,gebratene Riiben', (Lexer 23, ki prim. bav. Befilein, strgn. bio/,a, lat. beta). Iz slov. pečena (sc. hruška), pečka ,gebratene Riibe' (prim. Trste-njak Kres III. 113: pečetina, kor.-n. Petschetn). „Literarno" nemško obliko ,,Petschc", ki sta jo besedi dala še le izda-telja štaj.-n. slovarja, je presojati enako, kakor obliko Jause iz južina namesto Jausen; končnico en sta namreč izda-telja štela za končnico slabe deklinacije, v tem ko je v resnici delsufiksa (-ena). Češčina pozna pečen,hruška' (Kott VII. 210).
Petschnigg fem.? „2/stel theile Sackhzehend oder soge-nannte Petschnigg in Golldorf bei Pettau" (1757, Unger 59). — Oblika ne kaže, da bi to bil femininum, toda sicer tvorba ni jasna, ker ni naveden pomen. Če je to res „Sackhzehend", more biti v zvezi s pezze ,ein geftillter Getreide- oder Mehlsaek', o čemer glej besedo Petsche 1, pa tudi z beč ,Pfennig',.
Petschier f. ,Siegelabdruek, Siegel, Petschaft'; odtod Petschiergraber in Petschierstecher (Unger 59). — Beseda
je slovanskega korena in sicer deverbativ, izveden iz n. glagola petschieren ,pečatiti'. Da bi bil v tem nemškem glagolu izpal atb slovanske besede pečata, na to ni misliti. Tu je gotovo bila vmes narodna etimologija. Naše pečata (iz pek-e-tifs) izprva ,Brandzeichen', prim. xsXtjs gen. xeX-^t-o; ,Renner, Renn-pferd', Xe^yjc ,Kessel, Becken', Brugmann VG. JI. 368) je prešlo v nemščino kot Petschat, iz česar je dalje nastalo Petscheit in Petschschaft (to nastavljam zavoljo izgovora petšaft z ,,dolgim" t\ Petschaft. Petschschaft se je seveda štelo za zloženko z Schaft, in kot podstava določevalnici se je potem izluščilo * Petsch, h čemur se je naredil nov glagol petschieren.
JPeitsclie f. ,Geisel'; Teufelspeitsche ,Silene acaulis' (Unger 152). — Iz č. slov. bič, p. bics itd., kar je že Schmeller spoznal (1. 416); „das wesentlich im Osten ubliche, in .Schwa-ben und dem deutschen Westen nieht volkstiimliche Peitsche, sehon bei Luther bezeugt, istim 15. Jhdt. eingedrungen", Kluge" 293. Poljaki so svoj pejcs v istem pomenu sprejeli od Nemcev nazaj. Pri Sehmellerju na rečenem mestu navedeno švab-sko Feitschen .Hure' pač nima z bičem nič opraviti; na Kar-batsche v istem pomenu se ne moremo sklicevati, ker je to pač le iz kurbača, kurvača, naslonjeno na bolj znano Nemcem slovansko besedo; na pica, pička ,feminale' bi se dalo le misliti, če bi se dalo dokazati, da je beseda v nemščini stara.
Peier, Peierich m. ,Quicke, Triticum repens; der ge-streifte Peier ist Phalaris Canadensis'; peier ig ,voll Peier', Peierwurz (Unger 61); Paier (Quecke): „l)ie Felder sind von der Quecke (dem Paier) so verunreinigt, dati die Frucht halb erstickt wird", Is. Bauer v ,,Grazer Volksbl." 1904, Nr. 432, str. 8; „durch das fleilJige Eggen wird auch viel Wurzelunkraut und viol Samenunkraut vertilgt, besonders die Quecke (hier |t. j. in Mittelsteiermark] Paier genannt), eines der sehadlichsten und lastigsten Unkrauter", id., ibid. 1904, Nr. 572, str. 7. — Iz slovenskega pir m. jDinkel', pira ,Dinkelweizen (Triticum spelta", pirje ,Queckengras', pirika ,gemeine Quecke (Triticum repens)' pirjevica, pirih ,Quecke' (prim, nemško obliko Peierich),
stcsl. pyro ,far, milium', č. pijr, pijH itd., gr. ttjooc ,Weizen' (Mi-klosich, Et. Wtb. 269 b) Beseda je prešla iz hrvaščine tudi v krško romanščino (veljotščino): perik, jarba perika .Tritieum repens' iz hrv. pirika (Bartoli, das Ualmatische II. 212).
JEteizger, Beitsker m. ,Schlambeifier, Cobitis fossilis, (Unger 64). — Nemški Beifiker, kteremu sta štajerski obliki na strani, je po Klugeju8 38 iz slovanščine (č. piskor, gs. piskor): besedo so si Nemci izposodili okoli 1. 1500 v ozemlju sleškem in ob Labi. Slov. piškur .Klussprieke (petromvzon fluviatilis)' in ,Schlammbeisser (Cobitis forsilis)' pak je v pod-stavo nemški, na Bavarskem, Avstrijskem in Štajerskem navadni obliki Bifigurre, ki se je prislonila po narodni etimologiji na Bijigurre ,z;inkisches Weib', pravzaprav ,bissige alte Stute'. Slovanska beseda, ki jo je hotel Grimm razlagati iz nemščine (Beitsker iz bfyen, .beilien', ker se v nemščini imenuje tudi Steinbeifier), spada pač h korenu pisk- piskati ,pfeifen, Hoten' (idg.° speis- ,blasen', lat. sptrare, stind. pic-chora ,Pfeife, Flote', sgn. visen, zn(i)sten, vist, gl. Walde 589). Potemtakem se beseda ne sme ločiti z Miklosichem (YG. II. 92) od č. piskor ,Saekpfeife'; C.obitis fossilis spada namreč med tiste ribe, ki puščajo od sebe nekako piskanje. Sutiks orb nahajamo tudi še pri drugem ribjem imenu: <'gorb ,A1'-Ker živo piškur in njegovi sorodniki v blatu, se je beseda piskorb pomešala z besedo pes-bk^,] tako pozna ruščina poleg navadnega piskarb (z navadnejšim sufiksom arb za orb) tudi obliko peskarb kot oznamenilo za ribo Cyprinus gobio (Griind-ling), zvano r. tudi peskosobi, t. j. ,Sandesser', ime, ki se popolnoma strinja z nemškim Schlammbeijier (čegar drugi del seveda ni naš piskor)\ Ammodites, neka druga ribica, se imenuje ruski peskoroj, to je ,Sand\viihler'.
Pen/cen m. ,Klotz, Strunk, Holztrumm'; /'enkwerk, Pen-kenwerk ,knorriges Holzgetriimmer' (Unger 66). Tudi Bi en g, Pieng, Pienk ,Kniittel, Priigel, Klotz, tappischer Geselle, Tol-pel, verwachsener, zwerghafter Mensch', potem Biengen, 1'icn-ken ,Kriippel' z izvajankami vred (bienget, biengen, pienken,
Biengenholz) Unger -82) spada sem; bavarščina pozna Pilnken (bayr. Wald) ,Astwurzel im Stamm', Piinkenloch ,Astloch\ piinket ,knollig, knotig', von Menschen: ,klein, hockericht, kurz und dick' (Schmeller I. 395). — Teh besed, kterih so se neke pač naslonile na domače nemške tvorbe (Bunke, pun-ken itd.), ni zavoljo pomena in konsonantičnega ogrodja mogoče ločiti od slovanskih, s stcsl. pbhb zvezanih besed: slov. (št.) penj, penjek, panj ,Baumstock, Riegelholz', panjač ,Baum-klotz'; č. pen ,Stamm, .Stock, Klotz, Rumpf, Tolpel', dim. pnik: gs. pjeiik (pjeh ni več v rabi) ,Stock, Wurzelstock des Baumes, Hackeklotz, Absatz des Stiefels', winowy pjeiik ,Weinstock', pjeiikaty ,voll von Stocken', pjehkojty ,dickkopfig'."
Pernikel n. ,buntes Steinkiigelchen, Knabenspielzeug; das Pernikelspiel besteht im Fortschnellen eines Pernikels mit dem Daumen, damit es ein anderes treffe' (Unger 69). — O tej besedi, ki se glasi v slovenščini frnikola, sem pisal v spisu „Zur slaw. Lehnworterkunde" 18; Vidossich (Archeografo trie-stino s. Ill, vol. II [XXX] str. 157) jo izvaja bolj prav iz rom. ital. /ariiokola; p za f kaže posredovanje Slovencev, ker vpremi,wccail (prnikola bi bila potem preminoccola) je pač samo ad hoc naredil Vidossich.
Perwak m. ,Zuname oder Spitzname windischer Volks-aufhetzer' (Unger 70) je moderna psovka nemških časnikarjev za naše rodoljube. Beseda ni pri nas še le prikrojena nalašč za nasprotnike tako zvanih ,.mladoslovencev" v letih sedemdesetih. ampak je že starejša, ker jo rabijo že Ravnikar, pa tudi Burger in Veriti.
Pestak m. ,cannabis sativa mas': „ausgemachte Pe-stiickhen, das Pfundt per 173" (Unger 71). Besede ni smeti ločiti od bav. Pastniz (Besniz) (Niirnb., Ansb.), der Pastling, Pdsteck (AB.) ,die sogenannte weibliche, eigentlich aber miinn-liche Hanfpfianze, cannabis sativa mas', Schmeller 1. 412, kjer se po pravici že primerja č. poskonnd konope, poskonnice, p. pfoskou. Slovanska beseda ima isti pomen kakor nemška. Tudi bav. Bosmitz ,stupa': „Den Flachs und busmitz zeuh
auch aus, riftel jn vnd mach piischel draulS" (Hans Sachs, prim. Schmeller I. 294) spada pač sem. Za Pastnis nam je izhajati iz paskotibiiica, za Bosmits iz poskon^nica. Po posredovalnih oblikah * Pasknise, * Posknise je nastalo Pastnise, Post-nise, Pastnis, Postnis (prim, kor.-n. Pistoute za Biskotten .Biscuit'); iz zadnje oblike se je razvilo po kaki narodni etimologiji Bosmits. Za Pastling pak nam je izhajati iz pasko{nh)~ nik iz česar je nastalo Pastnik, ki je že vsled disimilacije moralo dati Pastnik in dalje Pastling. Zastran Pasteck prim, č. poskonek. Beseda je prešla tudi v madžarščino: pass-koncsa. Ker ima Unger svojo besedo iz računa iz 1. 1607, v kterem se piše v pluralu pestackhen, smemo pač dvojiti, je-li iz te pisave prav izluščeno Pestak in se li v drugem zlogu res govori a.
Pickerl n. ,kleines Holzpfeifchen' (Sulmtal, Unger 81).
—	Beseda je nastala iz Pipkerl in to iz pipka ,Pfeifehen' od slov. pipa, kar je iz ital. pipa, srlat. pipa, srgn. pfifa. Labijal se je priličil guturalu kakor v Lekkuchen iz Lebkuchen, iz česar je potem narodna etimologija napravila Leckkuchen; primerjaj tudi izpad labijala pred dentali z> Leselt iz Lebselt, od koder je naš leceljt.
lHJeez m. ,Brandflecke an Weinbeeren, die durch Son-nenschein nach Regen hervorgerufen werden' (Unger 83). - Iz slov. pikec ,Traubenrost, Traubensenge, wenn die Trauben in-folge der Senge dunkle Punkte bekommen', hrv. pikac ,Rost (Traubenkrankheit)' od piknoti, pikati ,punktieren, tiipfeln, steehen', pika ,Tupf, Punkt'. O izviru teh besed sem pisal v spisu „Zur slaw. Lehnw." 47.
IHschyerz, Pischgrits m. ,Name eines alten (letreide-maties, das fast nur in Unterst. im Gebrauehe war' (Unger 86).
—	Iz slov. piskrcc od pisker ,Topf'. O izviru te besede sem pisal v ravnokar omenjenem spisu str. 47—48 ter izrekel mnenje, da ona ni drugega ko srgn. phister iz lat. pistrina (ben. pistoria) ,Biickerei, Ofen zum Brotbacken'. Za prehajanje pomena ,Topf=Tiegel zum Brotbacken' (slov. črepnja, črepa>
čepa) v pomen ,Ofen zum Brotbacken1 primerjaj mimo tam navedenih primerov še arom. tšireap (= črip-b) poleg fur{n)u za rum. cuptčr .Backofetr, (lat. coctorium). Za stran menjave skupine str v skr, škr primerjaj pak še slov. mojškra ,Stubenmagd, Zofe, Nahterin' iz magistra, maistra.
Blssack in Wisag f. Unger 636). Pri prvi besedi (str. 87) dvoji Unger o ženskem spolu te besede ter ne navaja nje pomena ,Quersack'. Iz starih računov navaja le to: ,Ein Bishakh machen lassen dar fur 8 Fl." in „ain neue Bisiickhen auf ein pferth 4 fl". Iz zadnjega stavka je vendar očitno, da je beseda ženskega spola, kar je važno zastran določbe, kod je prišla beseda v štaj. Nemce. — Moški spol tre. bis-sac in pa to, da Nemci sicer ne poznajo te oblike, govori za to, da so jo štaj. Nemcem dali Slovani, kterim je znana vsem, razen Velikorusom (Miklosich, Fd\v. 5, 6). Najprej prihajata seveda v poštev slovenščina in srbohrvaščina; tu imamo bisaga f., plur. bisage ,Quersack' in poleg tega v srbohrvaščini še bisak m., plur. bisaci, gen. bisdkd. Ti jeziki je ne morejo imeti iz francoščine ali severno z a p ad n i h ital. narečij, kjer se končuje na — sac (frc. bissac; pijem, bersac, bersacca)- v bližnjih romanskih jezikih pak ne nahajamo podstave # bisaccus, ampak le bisaccium. Misliti si torej moramo, ali da so jo ta romanska narečja izgubila (kar bi ne bilo prav verojetno, ker je mlajša od te zadnje), ali pa da je na oblike slovanskih jezikov vplival kak drugi jezik, ker iz # bisaccus samega (z dvojnim k) more nastati v njih le oblika bisak, ne pa tudi bisaga. Na veljotsko obliko bisuk, bisuog se ne moremo sklicevati, ker se Bartoliju samemu (Das Dalm. II. § 374, 1) zdi izposojena iz srbohrvaščine. Da bi bila tu vplivala grščina, ki pozna Swdxtov, Sndxx'. in |3ndxt, tudi ne moremo reči, ker bi grški x ostal pri nas k; mogoče pak je posredovanje Rumunov, ki so iz gr. Sndxxt, ondxtov ,Quersack' naredili najprej pl. de sagi (beri desddJS T, prim. Miklosich; Beitrage zur Lautl. der rum. Dial., C,ons. II. 68), k temu pluralu pa potem sg. desdga. ,eine der beiden Taschen des Zwerchsaekes'.
Iz križanja ital. oblike bisaccia in rumunske desagž je potem, najbrž na balkanskem polotoku, lehko nastala oblika bi-saga, ki se je od Srbohrvatov in Bolgarov razširila k Slovencem, in dalje tudi na sever k Poljakom, Malorusom in dolenje-lužiškim Srbom. Sbh. bisak m. bi pač lehko bilo iz * bisaccus; ker pa je ta oblika med slovanskimi jeziki znana le v Dubrovniku in Hercegovini, kakor vse kaže, je tudi to mogoče, da je na bisaga, bisage (dokazano že iz 1. 1390) vplivala ali beseda sak ,Art Heutrage; Garnsack' ali pa srg. [3t?axt, J3iniv.v.i. kakor je na drugi strani n. Sack premenil č. obliko bis ah, visah v vi sak (z naslombo na viseti). Štaj.-n. oblika sloni na pl. bisage. - Drugačna je stvar s štaj.-n. Pasatze (Pastatze) ,Reittasche', Posatz, Pus at z ,Reisesack, der quer iiber das Reittier gelegt wird' (Unger 42, 104), potem Wisatz (Unger 636), bav. Posatz, Pusatzen f. (Schmeller I. 410): ta izvira pač iz ital. bisaccia f. pl., bisacce ,Mantelsack, Quersack'.
P fa.s m. ,Bergrutsch; abgerutschtes Bergstiick, Erdlawine', plaseln ,bergab\varts rutschen, abkollern (bes. von Erdreich und Gerolle)' (Unterst., Unger 90); v sestavah: abplasen, Ab-plasung (Unger 1); sem spada pač tudi pleseln, pleiseln ,mit dem Hinteren iiber eine geneigte Flache hinunter gleiten' (Unger 92). —Vse iz slov. plaz ,Sandlehne, Lawine', hrv. plaz ,Schnee-lawine' iz kor. *pelz- (Miklosich, Et. Wtb. 237).
Hlechatsche f.: „ge\visse fiirstl. Siichsische sog. P. mit dem Miinzvvert v. 6 lvreuzer diirfen nicht umb 71/2 Kreuzer ausgegeben werden" (Unger 91). — Češki plechuč ,Blechmiinze: eine diinne aus Silberblech geschlagene Miinze': „L. 1644 pa-tenty cisarskymi groše češke, plechače rečene, vvhlašenv, abv draže pfes tri krejcary bniny nebyly" (Kott II. 581). Podstava je n. blech, ki se šaljivo še tu pa tam rabi v pomenu denarja; bav. plech'tt ,zahlen'.
Pletze (Pldtze) f. ,Rotauge (ein Fisch)' (Mittelst., Unger 91). — O tej besedi, ki je med Nemci daleč razširjena (srgn. der ploz, ploze, bav. der Hlotzen ,Rotfeder', pruskon. Plotz{e\ Pldtz, Pletz, Pletze itd.) je pisal obširneje Schuchardt v ZfrPh.
XXVI. 423 in XXX. 726. Posledek njegove raziskave je ta: vPldtze scheint mir aueh jetzt noch aus dem Slawischen (plotica) zu stammen". Obliko plotica poznajo Hrvatje. Rusi, Poljaki [pfo-cica), platica pa tudi Slovenci.
JPleschke f. ,kahlmachende Flechte (herpes tonsurans), ein Hautausschlag des Rindes' (Unger 92). Kor.-n. plosche ,eine Kalberkrankheit, Flechte' (Drautal), (Lexer 32). - - Na izpeljavo od Plesche .Hieb, Schlag, Narbe' ni misliti, pa tudi ne na bav. (Oberplalz) die Blaschen iz n. Bldsse ,Streif an der Stirne der Pferde, Ochsen' itd. (kar je v gor. srbščini plesa, v slov. blasa), dasi bi slov. lisa, ki pomenja ,Blasse' in ,Glatze' govorilo za to. Protivi se taki izpeljavi končnica štaj.-n. besede -ke. ki je ne moremo staviti v isto vrsto z dolenjenemškim -ke za gn. -chen ter tudi ne stoji za -te. Ta končnica in nekaj tudi pomen kažeta mariveč na to, da je beseda iz slovanščine, kjer imamo poleg stesl. phšb ,Kahlheit', bolg. pUšej .herpes', slov. pleša, pleš m. .kahle Stelle, Glatze', pUhi ,Masern', č. pleš in plčška, pliška ,Glatzchen, apothecium, plod lišejnfku', plechv ,Kopfgrind', gs. plčch. plešk .kahle Stelle, Glatze, Platte' slov. pleša ,Glatze, Kahlheit', pliš ,mesto, kjer je gozd posekan' itd. O slovanskih besedah gl. Miklosich. Et. Wtb. 250 a.
Plunzen vb., aufplunzcn .aufblahen' (Unger 31). — Če primerjamo s tem kor.-n. plutzig .diekleibig- (Uberfelder 52) in pruskon. pliizig, plautzig ,aufgedunsen wie die Lunge, schwam-mig dick, vollig und rund im Gesicht: er hat ein plautziges Gesicht, — plautzige Hand (in Hamburg pliissig, in Bremen pliitzig)1 (Frischbier II. 156), spoznamo precej, da je v štaj.-n. plunzen vrinjen n šele dodatno, kakor se to večkrat dogaja pred guturali in dentali tako v germanskih, kakor v romanskih in novejših slovanskih jezikih. Oblike brez n-a pa nas peljejo kakor kaže že pomen, naravnost v slovanščino. Pruskonem' Plautz, Plautse, dol.-n. Pluz pomenja namreč „das Geschlinge, die Luftrohre eines geschlachteten Tieres nebst Lunge, die Lunge allein ... Mir quillt die Plautze hort man den sagen der in Zorn geriit. Man muli sieh die Plautze aus dem Leib
iirgern ... In Danzig giebt es eine Plautzengasse, in der man friiher die Kaldaunen gesehlachteter Tiere, namlich Plautzen, fei!bot" (Frischbier II. 156). Nemška beseda je poljski phica, gs. pluco, ds. pl'uca ,Lunge, Plautze', polab. pleuca, stcsl. pljušta, slov. pljuča, sbh. pluča. Poljska ptucka, č. pličkv, na Sleškem pri Opavi plučka so še zmerom ,Lunge, Geschlinge zum Essen bereitet, das Wiener Bauschel'. Pljuča so tisti del človeškega telesa, ki se da najbolj napihniti, zatorej je plutzig, plautzig ,aufgedunsen, aufgebliiht, dick'. Ker se tudi črevo za klobase enako nadme, kadar se polni, se imenuje zategadelj v nemščini tudi klobasa, zlasti tista, ki je posebno debela, n. pr. krvavica, z imenom naših pljuč Plunzen ,Wurst von Blut-und Speckstucken; Wurst, deren Inhalt haupt-sachlieh aus Blut besteht, Schweinsmagen, mit Blut gefiillt'; zategadelj je Plunse m. dobilo tudi pomen .grofier Bauch, Sehmer-bauch, schwerfalliger triiger Mensch', Plunze f. ,dieke, triige Weibsperson', plunzet, plunzat ,schwerfallig, sehlaff, im Molita! auch schwerhorig' (ker je tisti počasen, ki slabo sliši), Schmeller I. 459, Lexer 33. Cigale ima der Plunz ,Klumpen, Wanst', die Plunse .Blutwurst'.
Piipperl, Pepperl n. ,kugelartiger Kot der Ziege. des Hasen' (Unger 97); dol.-avstr. Boba I ,eine weiche Materie, welche in Gestalt hart geworden ist; so heil.it der Untlat der Gais Gasbobarl (Castelli 89); kor.-n. Popalan ,et\vas kleines Abgerundetes, z. B. Gaas-Popalan, d. h. Unrat der Ziege' (Uber-felder 54); bav. die Poppen (Poppm), das Poppelein (Pčbol, Bčpal) ,Kiigelchen', Samo-Pčpoln z. B. im Hopfen, Mauspč-pdln ,Excremente der Maus' (Schmeller I. 399 d.). — Beseda kaže biti v tem pomenu iz slovanščine, zlasti če pomislimo, da imajo Nemci sami podoben izraz za isto stvar. Pri Schmellerju I. 246 beremo namreč Bunlein (Bd-l, bayr. Wald Bai^l) ,Ex-crementkugelchen vom Schaf, von der Ziege etc.' in tam se citira iz Plinija hist. nat. XIX. 12 ,,in fabis caprini tirni", kar se popolnoma strinja s slovanskim bob, bobek v istem pomenu: slov. kozji bob, ovčji bob ,Geifi-, Schafexeremente', bobek
.Bohnchen, kleine Beere, kleiner Knollen. Ziehen-, Schafexcre-mentkiigelchen'; č. bob, bobek kozi, ovči, jeleni, zaječi, mvšt = ,lejno', bobčiti ,drobne bobkv srati'. Enako v poljščini bobki ,Schaf-, Ziegenlorbeern, Mausedreck'; bobelka ,Mistkafer'. Drugi bavarski izrazi za to so Bollen, Bollein, kar je pristno nemški bolle (Schmeller I. 332), in Bomelein (I. 241), česar Schmeller ne ve razložiti in je pač iz romanščine: ital. pomo ,Apfel£ (prim. slov. konjska jabolka ,die Rofibollen-).
Težko spadajo k slovenskemu bob- bavarske besede Poppen, Popplein v pomenu ,Blaschen, Hitzbliitterchen, Blatter'. Prva teh besed kaže, da je druga le njen diminutiv in je torej tudi ni moči izvajati iz lat. pkpnla, papilla ,Blase, Blaschen, Kno-spe'; beseda je pač sorodna z angl. bubble ,sprudeln, Wasser-blase', s ktero so gotovo v zvezi tudi bav. die Poppen pl. ,Marchen'. poppeln, pofeln, pobeln ,quellen, wirbeln: das Wasser poppelt im Sieden auf, kar je pač vse le onomatopoetičnega izvira prav tako kakor naš slov. bobljati ,voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo; nerazločno govoriti', č. boblina, boblinka poleg bublina, bublinka ,Wasserblase', bobolec ,kleine Geschwulst, ein Bliischen', bublčnka, bublanka ,Gallapfel'; boubel, boubol, biibol ,Hautblase', boubelatij ,dick', sbh. bubu-Ijica ,Blatter, Pustel, Hitzbliischen, Hauttinne', bubla ,Klumpen: „daruj nama, striko naša, oku brašna, bublu masla"; biibulj ,la-pillus', čak. babulj ,lapis rotundus' (Nemanic II. 42), p. bubel ,Wasserblase, Seifenblase, Hautblase' itd. Prim. Miklosich, Et. Wtb. 18: bombull. Zastran onomatopoetičnih besed, ki so v zvezi z bobljanjem vode, prim. Schuchardtove opomnje o lat. galla (ZfrPh. XXIX. 324).
liodenyret, Bongret ,Pritsche in Almhiitten oder Holz-hauerhiitten, bestehend aus Moos zwisehen Baumstammen' (Unger 99); Bogerat, Bokrat = Bodengret: „Sou broat \via d' Hulzknechthiitt'n is 's Bogarat herg'richt' aus an Bergheu oda aus kloang'hockt'n Grossat" (Unger 100); bav. Bo~-grad ,Lager der Holzknechte', „im Karntischen Deutsch heitit das hiil-zerne Bettgestell ob dem Ofen die Pograden" (Jarnik p. 225,
Schmeller 1. 986); Pograt ,der Bretterboden ob dem Ofen zum Schlafen vorgerichtet' (Cberfelder 52), kor.-n. še Pongrat n. f. (im Lesachtal ,der iiber dem Ofen zum Licgen errichtete Bretterboden und ebenso die aus Brettern oder ein paar mit Moos und Laub bestreuten Baumstammen gemachte Lagerstatte der Hirten und Holzknechte' (Lexer 123). Dalje se omenja: iz Pinzgaua Bettbogreta ,Bettstatte', iz Salebuškega Bankrat ,der hintere Theil in einer Holzknechtsolde oder Kopper, an der Fliiche, wo die Holzknečhte mit den Ivopfen i'.nliegen' (Schmeller I. 251), iz bistriške doline (Pustertal) Bogritte ,schlechte Schafstallung', in že srgn. (?) pogrot, pogret, pograten v več ali menj enakem pomenu (Schuchardt, Slawod. 69). Ravno navedeni učenjak dvoji zategadelj tam, da bi bila beseda od Slovencev došla k Nemcem. Če pa imamo v Slovencih pograd m. v pomenu ,ein Geriist an der Wand, das als Bett dient, die Pritsehe, posebno pa slamnata postelja v planinskih kočah', in v pomenu .eine Art getlochtene Z\vi-schenwand; če je nadalje nemška beseda omejena na južne Nemce in se njen pomen popolnoma strinja s pomenom v našem jeziku; če so dalje, kakor omenja Schmeller 1. 986, hodili koroški Slovenci sekat drv za bav. soline: potem je Schuchardt-tova dvojba pač neopravičena. Zapadna češčina, ki bi bila mogla dati besedo Nemcem, je zdaj nima, ker nima stvari; pač pa jo imajo vzhodnji Moravci in Slovaki: pohrada, pohrddka .postel z prken, das Bettgestell, Bett'; v Zlfnu na Moravskem pri Napajedlu je znana ta beseda le še kot,,stara". Od vzhodnje Morave k bavarskim, štajerskim in drugim južnim Nemcem pa je vendar dalje kakor od nas; tudi je vprašanje, bi li jo bili ti Nemci potem sprejeli v oblikah z g. N. Bodcngrct, ki ga navaja Unger in stoji v njegovem slovarju na prvem mestu, vsled česar to imamo na prvem mestu tudi mi, se v resnici ne govori nikjer; izdatelja štajerskon. slovarja sta jo le brezmiselno posnela iz Bongret, Bo-grat, kjer je n vtaknjen tako, kakor v 1 'Iurisen in mnogih drugih besedah pred guturali in dentali. Sale-burški Bankrat je naslonjen na besedo Bank.
Potitze, Putize f. ,schmackhaftes Geback nach Art der Widder aus Niissen, Mohnsamen und Honig zubereitet' (Unger
99);	dol.-avstr. Budis-n ,Eine Art Kuchen mit Fiille, zB. Nuss-budiz'n, Magnbudiz-n' (Castelli 98); na Koroškem Potitsen ,Flade: Art Wurstspeise in das Netzfell eingewickelt' (Jarnik 6, Schmeller I. 415). Kakor nihče, tako tudi izdatelj a štaj. slovarja ne dvojita o slovenskem izviru te besede. Valvasor jo je (Ehre des Herzogt. Krain II. 474) izvajal po svoji ..učeni narodni" etimologiji iz potiti: „welcher Name wie Schwizbrot lautet von po-tit = schwitzen, weil die fette Fiille im Backen herausschwitzt". Beseda je seveda v resnici povitica (prim, cerkljanski pajtica z j za vi); v nekterih krajih je pa že zgodaj nastopila meta-teza srednjih zlogov: potivica, iz česar je nastalo potvica in potem, ko se je v za trdim dentalom izgubil (prim, trd, storiti itd.), današnje potica. Da je beseda v zvezi z viti, kaže slov. vijača ,Art Kuchen', mir. povytyda in druge slične tvorbe: gubana, gubanica, r. nagiba, zagibenja itd., ki pomenjajo isto.
Poyatsche f. .Art Kuchen; Brotlaib aus feinem Weizen-mehl (Weizenbrot); in ;ilterer Zeit ist die Lieferung von Po-gatschen Untertanendienst, daher in den meisten Urbaren ver-zeiehnet'; Pogatschendienst ,Bezeichnung fiir eine Art von Grundleistung'; Pogatschenmehl ,feines Weizenmehl' (Unger
100).	Beseda je znana tudi neštajerskim Nemcem. Prim, kor.-n. Pogasn ,eine Art Geback' (Uberfelder 52), bav. Bugetschen ,ein kleines Weissbrod', Schmeller I. 217, ki spravlja besedo v zvezo z Bochnits, Fochents (685) (gl. tudi Schuchardt, Sld. 67), čemer sem se uprl v spisu „Zur slaw. Lehnw." 7. — Da je res iz slovanščine, za to imamo dokaz v konsonantu p; pozna jo že srg. nemščina: ,.p6gaz ist wohl slaviseh" (Miklosich, Et.Wtb. 254). V moškem spolu pozna besedo tudi češčina; ker se pa tam govori le g za pričakovani h in se rabi beseda na vshodnem Moravskem in Slovaškem (pogač, pagač ,bochnička', paga-čina ,()lkuchen', pagačar ,Kuchenbacker'), zato je pač prišla tje od Madžarjev, ki jo pak imajo iz slovanščine prav tako, kakor Kumuni v obliki pogača. Stara cerkvena slovan •
ščina je ne pozna; mesto, ki je navaja Miklosich v Lex. palaeoslov., je vzeto iz srbskega rokopisa XIV. stol. Ruski pogač-b ,rod-b presnago piroga' zaznamuje Dali s vprašajem in in je najbrž vzeto iz bolgarščine, kjer se za pogača piše tudi pogač b (trizložno ?). Potemtakem bi torej ostala kot najstarejša slovanska, pa le južnim Slovanom znana oblika pogača. Odkod jo imajo ti? Vasmer (Izvestija II. otdel. XII [1907] 2. 266) misli na posredovanje Grkov, ker imajo tudi ti foydvu. (Ducange 1686). Toda Grki sami imajo besedo od Italijanov, kjer slove pri Benečanih fugassa, v Trstu fogasa iz focaccia, vulgar-nolat. focacia. Iz oblike kakor fogassa (oz. starejšega :":/o-gacia) ne more v južnih slovanskih jezikih postati nič drugega kakor edino le pogača; prim, še veljotski fogiiča (u = a, Bar-toli, Das Dalm. II. 49). Glede stvari same omenjam, da je na Krasu pogača še vedno to, kar lat. panis focacius pri Isidoru 20, 2, 15, namreč ,auf dem Herde in Asehe gebaekenes Brot'; kranjska in štajerska pogača je kajpada že fin kruh. Pri Srbih ali Hrvatih je pogača še opresen, nekvašen kruh, kar je navadno (pa ne vselej) tudi na Krasu. Rumunska bo-gaČa je izposojena iz turškega bogača, kamer je prišla beseda iz slovanščine (bolg.).
Polaunitze, Polonitse, Polenitze f. ,ein altes Getreide-mafl von krainischer Herkunft' (1614, 1628, 1630, Unger 101). — Iz slov. polovnica ,pol mernika; eno četrt mernika; mera štirih bokalov; mera osmih bokalov; Halbhube'; po različnosti podstavne enote se je morala mera polovnica ,die Halbe' kajpada vedno menjavati.
Polonik m. ,ein im 18. Jahrh. in Unterst. hie und da vorkommendes Getreidemafi' (Unger 102, kjer se citira Oro-schen |!j, Bist. Lav. 5, 290). — Iz slov. polovnik ,pol mernika: der vierte Teil des osterreichischen Metzens, Seheffel'.
Polturak m. ,kleine Miinze im Werte eines halben Kreuzers oder 4—6 Pfennigen' (Unger 101); bav. Poltrak ,kleine Miinze' (Schmeller I. 389). — Slov. poltordk pri Habdeliču je ,numus Polonieus' (poljski pdttorak ,Anderthalbgroschenstiick'),
pri Vodniku poltrdk, der Poldrack, eine polnische Miinze', pri A. Murku poltrak ,ein halber Groschen'; poleg te oblike se rabi na Ogrskem poltora ,ein Zweigroschenstiick' in pri Poh-linu beremo poltura ,ein halber Groschen'; od p oh, v-htora ,anderthalb'. Prim tudi Schuehardt, Slawod. 71.
jPo mali adv. ,langsam, nach und nach, taktweise, schritt-weise' (Unger 103); dolenjeavstr. bomali .langsam, nach und nach, aueh ruhig, stille und vorsichtig' (Castelli 92); bav. po-mali, pomddi, pomddig isto (Schmeller I. 391), tudi na Pruskem pomade, pomadig ,gemachlich, langsam' (Frischbier II. 168).— Že Schmeller jena navedenem mestu spoznal, da je beseda slovanska: c.pomdlu, pomdle, slov. pomali, pomalo, pomoloma, pomalem .nach und nach' itd. Prim., kar piše o razširjenosti te besede v Nemcih Schuchardt, Slawod. 67; štaj.-n. ba-machlig ,allmahlich' (kor. bamaclila) je pomalu x gemachlich.
liorl m. ,Fohre' (Unger 104 piše po Kindermannu 42 Fahre, najbrž z ozirom na dijalektični izgovor Fdrchn, Furchl). — Če je ta moja domneva resnična, imamo v nemški besedi slov. bor ,Iviefer, Fohre', kteremu še ni najden etimon. Ker je beseda znana vsem Slovanom, ne more biti iz germanščine (prim, skand. fura ,pinus') izposojena, ker bi v najstarejši dobi germ, f ne prešel v b, ampak v p [b za f imata v nekih novejših izposojenkah slovenščina in lužiška srbščina). Morda spada h korenu ®fer~, idg.0 bher-, \aX.Jerire in odgovarja idg.bhoros ,Abschnitt; besonders aueh zu Planken oder Bret-tern gesehnittenes Holz'; pomenjala bi torej ,hlod, ki se lehko da obrezavati in klati'; prim, ruski sabor-b ,Zaun', č. sdbradl! ,Gitter', stgn. bara ,Schranke, Balken' (Gl. Walde 240: forus). — K slov. bor spada pač tudi gorenješt. Badling ,kleiner verkriippelter Nadelholzbaum' (Unger 44). Ko je pristopil su-fiks -ing na Bor-l (kar da v nemščini lehko tudi Bari), je potem -rl- prešlo v -dl-, prim. Kerl- Kedl, Mauerling — Meidling, Adling — Arling.
Bosniah m. ,der aus Bosnien kommende, Bosnier; klei-nes Brotlaibchen aus Schwarzmehl' (Unger 105). — Iz slov.
Časopis.	5
sbh. Bošnjak; v drugi vrsti omenjeno pecivo se je svoj čas imenovalo na Dunaju Hadši Loja-brod, -wecken; baje se je začelo v obliki malih štručic iz ržene moke peči še le okoli 1. 1878, ko so naši zaseli Bosno in zajeli voditelja ustašev hadži Lojo.
JPosteln ob. ,hin und herschicken' (Oberst. Unger 105). — Prim. slov. poslati ,schicken'; če beseda ni naravnost nemška tvorba iz Post, Postel, Postlein ,Botschaft, Nachricht' (Schmeller I. 412 d.), kar ne kaže, ker bi bil potem pomen nekoliko drugačen (,benachrichtigen' in ne ,schicken') in bi tudi o moral biti preglašen * posteln), imamo pač opraviti s slovansko tujko (pos-hlati). Med si je vrinjen t tako, kakor v Brennestel za Nessel, Astel za Assel (Aissel ,Gesch\viir).
Od istega glagola pos-hlati ali pravzaprav od substantiva, ki je iž njega izpeljan, se mi zdi primerno izvajati nekaj drugih nemških besed, ki jih hočem navesti v takem redu, da bo njih zveza s slovanskim glagolom bolj očitna. V slovanščini imamo namreč od pos-hlati substantiv pos-hl-b, ki pomenja ne samo ,Gesandter, Abgeordneter, Legat', ampak (kakor bav. /fo/e-Bott) tudi ,Laut'bursche, Dienstbote, Diener'. To vidimo n. p. v poljščini, kjer je posel ne samo ,poslanice' ampak tudi ,chlopak do posylek, sluga miejski, sluga'; prav enako imamo v slovenščini posel ,Dienstbote', posli ,Gesinde, Dienerschaft'. Iz pos-blb ,Bote, Diener' pa se je razvil tudi pomen ,Geschaft, Verriehtung, Arbeit': slov. brez posla biti ,miifiig scin', zimski posel ,Winterarbeit'. Te pomene zasledujemo tudi v nemščini: pr. Pdslack, Passlack je ,frei\villiger Diener, Dienstbeflisse-ner, dessen Hilfe andere gern und viel beanspruchen, Pack-esel', P&slackerei ,beseh\verliche Arbeit ohne Entgelt', potem ,Lumpen\virtsehaft, Schlunzerei'; Pdslack so Nemci iz poljskega posel razširili sami s poljskim sufiksom za deterijoracijo -ak; iz nemščine je Pdslack prešlo potem v lužiško gorenjo srbščino (paslak .Pastier'). Odtod je n. pdslacken, ki pomenja ,um-sonst und ohne eigenen Nutzen sich fur andere abmiihen, anderen ohne Dank und oft Gefiilligkeiten enveisen, fur andere gern
und meist ohne geniigende Belohnung kleine Arbeiten ver-riehten- (in Pommern paseln, poselit, Frischbier II. 124). Tudi ta pomen je iz posel razumljiv: posel zdanje kakor prejšnje dobe, ko še ni bila odpravljena tlaka in nesamosvojnost, misli, da se zastonj trudi, zastonj posluje za gospodarja. Da tako poslovanje, večkrat zelo težavno, prava tlaka, ni posebno navdušeno, ampak počasno, nespretno, navidežno, češ, „kakor se mi streže, tako mi kosa reže", in da je vsled nespretnosti in nemarnosti slabo, kakor delovanje mojstra-skaze, kdo se bo temu čudil? Zato nahajamo v nemščini pasteln v pomenu ,tandeln, ein Spiehverk maehen, etwas Unniitzes machen'; pn. basteln ,langsam, ungeschickt, geriiusehvoll arbeiten' (Frischbier I. 57); št.-n. basteln, baseln ,allerlei kleine Arbeit verrichten', Bastel-arbeit, Baselarbeit ,Beschaftigung mit kleinen Arbeiten, die Zeit und Geduld erfordern', Bastler, Basler ,Faulpelz, Zeit-vergeuder' (Unger 42), kor.-n. baseln, basteln ,mit allerlei kleinen Handarbeiten umzugehen wissen, ohne sie handwerks-miifiig gelernt zu haben, als schnitzeln, drechseln' (Uberfelder 34); bav. pofieln, pdjieln, poscheln ,kleine Arbeiten verrichten', P ojiel-Arbeit, die in allerlei Kleinigkeiten besteht, der Pofiel, Pojilcr, Postler ,der sich zu allerlei geringen Arbeiten gebrauchen liitit'; die Pojiel ,Magd', poleg tega bascheln (buschln, bastln) ,kleine Schnitz- oder Schreiner- und Dreher-Arbeiten machen, ohne cben ein dergleiehen Handwerker zu sein' (Schmeller 1. 410, 297). Iz zadnjega je posneto gs. pas-lič ,pasteln, Kiinsteleien machen' in pasler ,Pastier1. Zoper razlago iz slovanskega pos-hhi govori sicer bav. Po/i m. ,Muhl-knecht, welcher geringere Arbeiten verrichtct' (samo v Norim-bergu); toda to je, če sploh spada sem, iz Pojiel še le abstra-hirano, ker se je zadnje štelo za diminutiv; da pa to naša beseda ni, kaže že manjkanje preglasa, ker bi pričakovali <;< Pofiel. Na ital. putto, putta Junge, Ivnabe, Madchen' (Schmeller I. 410) tudi ni misliti, ker bi to dalo v nemščini vse kaj drugega. Z ozirom na to, da ima basteln nekod tudi pomen ,aus-bessern, liieken', je mislil Grimm 1. 1152 na n. besten .flieken'
5<!
in na rom. bastire, bati ,bauen, zimmern'; toda pozabiti ni, kakšna je „bastlerija" takega „bastlerja". Frischbier pristavlja k pomenu ,flicken' (I. 57) opomnjo: „namentlich Sachen, deren Teile nieht mehr zusammenhalten wollen". Tako delo pa je res nepotrebno, potrata časa. Z ags. bysen, angl. busy ,ge-sehiiftig', got. ana-busns od biudan ,Befehl' (Schmeller I. 410) se tudi ne da zvezati beseda brez sile. — Ločiti je od navedenih besed št.-n. Bastlitdn ,der gerne bastelt, Bastelarbeit ver-richtet', ki je prav tako kakor Bdseltang (.Bdssltan) (st. j.) ,Zeitvertreib£ nastalo iz frc. passer le temps (Unger 53).
Poganze f. .flacher Kuchen aus einer Art Butterteig, mit Mus von Apfeln und anderen Friichten gefiillt; Bezeichnung fiir eine Art gebackener Nudeln'; Pogansenpfanne, Pogan-zenblech (Unger 100). - Iz slov. buganica (v prvem delu z z naslombo na pogača) in to iz gubanica od gubana, o katerem glej moje opomnje v spisu „Zur slaw. Lehnw." 7. Kakor druge besede za velikonočni kruh se rabi tudi begunca v pomenu ,Palmbusch', potem ,Rutenbiirdchen' (Jarnik, Etvm. 51).
Pratsche, Bratsche f. ,breites und flaehes Werkzeug zum Schlagen; Schlag, Wurf, Stoti- (Unger 107). — Iz slov. perača ,Waschblauel', kjer je e vrinjen za b iz sedanj i kove oblike perem; pravilno bi bilo prača, prim. č. prdč ,Schliiger> Wascher', pračka ,Schlagerin, Priiglerin, Rauferin, Wiischerin'; p.praczyk ,Waschblauel',pracz, praeska ,Wascher- i. t.d. Glede drugega pomena n. besede je primerjati slov. prača ,Sehleuder', sbh.prača, pračati, pračnuti ,prellen'. V tretjem pomenu, ki ga navaja Unger (,Elle') je Pratsche iz ital. braccio, pl. braccia. Vendar vse kaže na to, da je beseda Pracke, Bracke ,Wasch-bliiuel' nemškega izvira, in to iz glagola bav. bracken (brucko ,klopfen, schlagen mit etwas breitem, z. B. mit der breiten Hand'. Iz Pracke moramo naše praka ,perača' izvajati zategadelj, ker noben drugi slovanski narod ne pozna take tvorbe.
Prag f. Unger 107 ne ve pravega pomena ter citira le iz „(")st. Alpenzeitg." 19, 136 (iz Frischaufovega spisa): „Bei Strafien wird die unter Prag und die ober, die reehte und die
linke Prag erwahnt". — Iz slov. prag ,die StrafSensehwelle'; prim. sbh. prag .Gefahrt. Spur', č. prah ,Schwelle, Wasserfall'.
Bragusclie f. ,Bezeichnung fiir eine leinene Hose'; Wraguschen pl. ,Bez. fiir eine Art Unterhosen' (Unterst., Unger 107, 639). — Na poslednjem mestu je že opozorjeno na slov. obliko braguše, ki je kakor breguše izpeljana iz ital. braghesse od braghe (lat. bracae), kar se je v sufiksu naslonilo na mnoge slovanske tvorbe na -uša. V Ungerju 107 navedeni Bragoni („drey Paar Pragoni") so pak naravnost iz ben. bragoni, ital. braconi ,Pumphosen'.
Pralaz, Pralis, Priles, Pralitsen f. ,kleine, flache Schaufel von Handgrofle zum Jaten' (Unger 107). — Iz slov. pralica Jathacke, Jiiteisen; in der Sagemiihle der Haken, wel-cher das Steigrad fortschiebt'; praljka ,der Hebel in der Miihle'; sbh. pralica ,Brecheisen, Hebeisen, Breehstange', praljak ,šilo, Pfrieme'. Izvir slovanske besede je težko določiti, ker manjka ruske in poljske oblike. Pomen kaže na koren per-, ki ga imamo v g. jrepaco ,dringe durch', irstp« ,durehbohre', stesl. naperiti ,confodere', pera-p^rati ,trete, fliege' (Et. Wtb. per- 4, 8), do kterega je Miklosichevo gnezdo per-3 (Et. Wtb. 240) v pomenu ,stolpen, driingen' v takem razmerju, kakor der;i — dbrati do dt-nj-dreti. Podstava bo torej * p^ra - dl- ica in ne * por-dl-ica.
Bramflechten v. ,drei Haarstranchen zu einem Zopfe flechten' (Unger 107). — Iz slov. pramen (cf. Miklosich, Et. Wtb. 259: pormenu) ,der einzelne Bestandteil eines geflochte-nen oder gedrchten langen Ciegenstandes; Flechtreis, Zopfteil: kita na tri pramne', hrv. pramik ,capillorum floeeus', pram ,cirrus' itd.
Pransen v. ,1. zaudern, sich zieren; 2. bei Hochzeiten als ungeladener Gast (Sehmarotzer) mitessen'; Prans, Prdns f. ,Schmarotzerei'; Pransterer ,1. Zogerer, 2. ungeladener Hoehzeitsgast, 3. beiin Liebesbesuch zweier Burschen bei einem Miidchen ist der zuwartende der Pr.'; pranstern ,zaudern, zo-gern, viele Umstiinde machen'; Pransengehen: „sogenanntes
Pransengehen oder Tanzschauen ist verboten"; „In mehreren Orten, nam. im Ennsthal bestehen die Miflbrauche, dafi a) le-dige Bursche und Dirnen sieh bey dem Tanzschauen oder so-genannten Pransengehen einfinden und b) die Madchen zur Nachtzeit in ihren Kammern denen Purschen Brandwein aus-schanken" (Unger 109). Miklosich navaja nemško besedo Pranser v Et. Wtb. 263 a, pa se ne peča dalje ž njo. „Gra-zer Volksbl." (30. I. 1906) pa piše „Branzder beim Hoeh-zeitsmahle", „das sind jene Bekannten und Freunde, welche nicht zur Hochzeitstafel geladen wurden, aber immerhin \vill-kommen sind, wenn sie aueh als unwillkommene Giiste in das betretiende Gasthaus kommen, wo die Hochzeitstafel und meist aueh ein Tanz abgehalten werden". — To je vse iz slov. prrzati .miissig zuschauen, aufpassen (z. B. einem Hochzeitschmause)'; prrzalica ,das schmarotzerische Gaffen und Lauern bei Hoch-zeiten und anderen Gastereien'. Podstava slov. besedi je preng-, stcsl. oprhati ,attentum esse, intendere': strelami oprezahonib; slov. oprezovati ,lauern, gaffen, anstarren, siiumen, zogern'; oprezno ,umsichtig'. Besede ni ločiti od drugih, ki pomenjajo ,napreči, naprezati — tendere, adiungere, coniungere' (Miklosich Et. Wtb. 262 a), kar je prav učil že Matzenauer (Listy til. XIV 190—191); prezati je torej ,animum, oculos intendere'. — Sem spada še druga štaj.-n. beseda, namreč prassen ,miissig da stehen und mit offenem Munde gaffen' (Unger 110), samo da nima nazala.
Breinen, Premen pl. (st. j.) ,Brombergestrauch' (Unger 114 iz Weist. Gloss. 632). — Dasi se pomen ne strinja, drznem si vendar razlagati to besedo iz slov. brin m., brinje, sbh. brine ,Iuniperus communis', č. brinka ,Iuniperus Sabina'; ker brinje zbada kakor kopina (rubida), se je namreč lehko v nemščini začelo to zadnje imenovati z besedo za prvo. Izvir slov. besede še ni najden. Misliti bi se dalo na sorodnost z lat. ferio ,stechen, sehlagen', tako da bi bilo za našo besedo izhajati iz razširjenega korena bherei-, ki ga imamo tudi v stind. bhrina'ti ,versehrt, trifft' (Walde 217).
Prescherleute pl. ,ungeladene Hochzeitsgaste' (Mittel-u. Untcrst.); Preschischaun ,Leute, die bei einer Hochzeit nicht geladen sind, erscheinen doch beim Schmaus und Tanz, dh. sie gehen ,,preschischauen" und werden nicht zuriickge-wiesen, sondern aueh bewirtet' (Unger 115). — Ta beseda je po svojem izviru ista, kakor zgoraj navedene pransen, pran-sengehen itd., razloček je le ta, da je izposojena v nemščino v novejšem času in iz oblike, ki je nekoliko drugačna v slovenščini, ker ima š za s iz sj: preža ,Lauer, Anstand der Jager, das schmarotzerische Lauern bei Hochzeiten'; prežati ,lauern; ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen)' prešar ,Hochzeitsschmarotzer'.
Štaj.-n. beseda preschern ,rasch und eilig davonlaufen' ima težko kaj opraviti z našimi prežarji (prim, v mojih .Slov. nar. pesmih III. št. 5382, pesem pod črto), ampak vtegne biti iz ital. pressa ,Eile, Drang'.
Pribeck m. ,Uberlaufer, Fliichtling; alte Bez. fiir Partei-giinger der Tiirken (??); Oberhaupt, Dorfrichter, Anfiihrer': „Der Willenstainersche Hof zu Marburg wird von der Landschaft zur vndterbringung der Priweken, so von den Tiirkhen aus vrsachen, das sy der chriftenhait lange zeit zum gueten ge-dient heriibergefallen, in ir R. Icon. Majest. dition und gebiet angekauft'" Unger 116, kjer je beseda že zaznamovana za hrvaško. Ivajkavec Habdelič pozna pribeg ,Austreter, Aus-reilJer, Oberlaufer'; stcsl. pr<b<gh. Med Slovenci se nahaja beseda le še kot priimek.
Pritsch m. ,Narrheit, geistiges Gestortsein, Verriiektheit in gelindem Masse; verriickter Mensch'; Pritschling ,geistig gestorter Mensch, Verriickter, Tor'; pritsch adv. ,weg, fort' (Unger 116); du bist pritsclit ,verriiekt' (v Gradcu).. Beseda pritsch je znana po vsi Nemčiji (Schuchardt 67). — Da je pritsch v h a id i pritsch ,fort, pack dich' iz slovanščine, so spoznali že Castelli 94, Schmeller I, 473 in Grimm II. 392 (č. hajdy pryč), pa tudi zgoranje so slovanske, kar je spoznal že Schuchardt (Sld. 67): č. pryč adv. ,weg, fort', jsem pryč ,ieh
bin ganz hin'. Ta češka raba je vendar nemškega izvira: ,weg sein' = ,hin, fort sein', ,ganz weg sein' = ,aufier sich sein'. Iz pomena ,weg sein' se je namreč razvil pomen ,ab\vesend, geistesabwesend sein, verriickt sein'. Na Slovaškem je prijč .jetika, Auszehrung, Schwindsucht'.
[Protin m. ,Muskelschmerz: „den Protin, das ist Vergicht, konne sie aueh vertreiben, gebrauehe dazu ein Ivraut, genannt Protinkraut, miisse aueh angesproehen werden" (Unger 113).
—	Isto besedo nahajamo v slovenščini: protin ,Gicht', prti in proti f. ,Gliederreisen, Arthritis: prti so ga zvlekle, zlomile'; p rti j m., prtija f. pl. ,englische Krankheit, Rhaehitis', protin-ščina ,gelbweifte Seabiose (seabiosa ochroleuca)', tudi ,der kleine SumpfhahnenfulJ (Ranunculus flammula)', protinovec ,die Tollkirsche (Atropa belladonna)'. Etimologija besede mi je nejasna, zategadelj ne morem določiti, kdo jo je prej izposodil, ker ne kaže biti ne nemška ne slovenska.]
Jiukaraffeschirr ,Geschirr von Buccari in Dalmatien (!sic!); Bukaraerde f. Tonerde aus Buccari(?): „Theegeschirr von B.'1 1759) (Unger 127). — Da bi se v Bakru kopala kaka posebna zemlja za boljšo posodo, nisem mogel zaslediti. Meni se zdi, da je Bukara tu isto, kar sbh. bokara, biikara, ki je nastalo iz ital. boccale ,Mal3, Ivrug'; / je prešel v r kakor n. p. v slov. pišnar iz pisinale (v št.-n. Pcsenal), ko se je beseda naslonila na navadnejše tvorbe s končnico ar, ara. Potemtakem bi se moral prvi nemški besedi določiti pomen z ,Geschirr aus einer Tonerde, wie sie fiir die Bukare (Por-zellankriige) gebraucht ward', drugi pa s ,Tonerde fiir Bukare-fabrikation'.
Puran m. Truthahn, Meleagris' (Ostst., Unger 130). — Iz slov. sbh. puran ,Truthahn' od pura (Miklosich Etw. 267, kjer beseda ni razložena in je pristaviti gs. puron ,Auerhahn' |o« = Hahn|; najbrž bo v zvezi s puriti, zapiriti se ,rot werden'.
Buri m. ,vom Karst kommender Wind, Bora' (Unger 131).
—	Iz slov. burja ,Nordwind' (gl. Čas. za zgod. 111. 101); Štajercem torej to ne more biti ,Bora' in, če jo res imenujejo tako,
je to pač lc tako nastalo, da se je začel z imenom slovenske burje imenovati sploh vsak močan veter. Druga v Nemce prešla slovenska imena vetrov so Jciuk (= jug, gl. spodaj) in na Koroškem tudi IVicher ,der starke, scharfe Wind' (Uberfelder 245, iz viličr, vihar).
JPusi/ean m. ,Streitkolben, \vie er in Ungarn einst ge-brauchlich war'; Pusikanhammer ,id'. Unger 132 primerja madž. buzgany; Madžarji imajo tudi obliko busogany, ki bi bolj vstrezala, toda vprašanje je, so li res oni širili to iz tur-ščine (bozdogan ,Keube, Streitkolben') prevzeto besedo, ki se v čagatajščini glasi bozdurgan ,Totschlager' (Miklosich, Tiirk. I. 30). Beseda je namreč znana tudi južnim in severnim Slovanom: slov. buzdihan, buzdalian, sbh. buzdovan, bolg. bu-zdogan, budzogati itd., r. buzdyclian, p. buzdygan, č. bu-zdygan, byzygdn, buzykan itd. Za slovansko posredovanje govori pač toliko razlogov, kolikor za madžarsko.
Taber, Tdber, Tabor m. ,Sehutzbau aus einer die Kirche umschlielSenden Gebaudereihe bestehend, vvelehe nach auften mit Schiefischarten versehen sind'; Tabergeld ,eine Geldleistung zur Herstellung eines Tabers' (Unger 134). „In oesterr. Stiidten der Name verschiedener Gebaude, die gemeiniglieh am Ende des Hauptortes oder in kleiner Entfernung davon liegen" (Schmeller 1. 578 d.); srgn. se že rabi taber, teberm. ,Befestigung, befestigter Ort, besonders befestigtes Lager u. dgl.' (Lexer, Mhd. Wtb.). Že Schmeller na navedenem mestu, potem Grimm DW. II. 7 in Lexer o. e. primerjajo prav č. tabor ,Lager, Wa-genburg, also in jedem Fall cine Art Befestigung'. Beseda je znana dandanes vsem slovanskim jezikom, stara slovanščina pa je ni imela; tudi srgn. spominki, ki se v njih rabi, so iz konca petnajstega stoletja. Miklosich jo hoče izvajati iz turščine, pa ravno nje pomen vtem jeziku (,christlichcs Feldlager') govori zoper njegovo razlago. Najprimerneje je izhajati iz če-ščine. Gradišče gore Tabor, mesta v južnih Čehih, je povod temu oznamenilu: „l)le hebr. Thabor, hora v Galilei, nazvala jedna strana Husitu r. 1419 horu Tabor a potom r. 1420 Hra-
dište hory Tabor" (Kott IV. 5). Od Čehov se je to pozname-novanje širilo dalje na vzhod in jug k Slovanom in Neslova-nom, pa tudi med Nemce, v južne Nemce zlasti vsled turških vojsk, ko se je bil husitski način utaborjevanja udomačil že tudi pri južnih Slovanih. O razširjenosti besede gl. Miklosich, Tiirk. II. 65, Nachtr. II. 44, 185.
Tapolkabaum ,Eberesche, Sorbus': „das landgericht fecht sich an von der Strassen enhalb eines grossen Topolklia paumb" (1577, Stockurb. Wind. Feistr., Unger 134). — Iz slov. topolka ,Pappelbaum'; pomen ,Eberesche' je pač napačno izluščil iz listine sestavitelj štaj.-n. slovarja. Slov. topolka iz topola in topola f. Zastran razlage slovanske besede spominja Schuchardt (ZfrPh. XV. 111) na furl, talpon in gor.-ital. topon (,alber£, Mussafia, Beitrag, Denkschr. WA. XXII. 215) in izvaja iz topolka tudi n. Tabelke pri Nemnichu; slovansko topola je po njem do lat. populus v istem razmerju kakor perigourd-ski tible k limous. pible ,Pappel'.
Tafemit« f. „so die welischen Wein in Dafernitzen oder halben Am pern" (Leob. Maut-Tarif 1568, Unger 138); pri Schmellerju I. 588: die Tafemits tabernitium: ,.So er-lauben wir einem erberen man, der sein werd (Wirt) ist, ein tafernits nur zu vier iirn" (Wiener StdtR. Privil. v. 1369), „der sein wirt ist, ein tafern", „ Flirt er herauz welhischen wein, von einer thafemits geit er XXI111 dn" (ibid. 35 a). Na vseh teh mestih imamo očividno opraviti z vinsko posodo, ne pa s krčmo (taberno), zlasti kaže to zveza „in Dafernitzen oder halben Ampern" (— Eimern), „tafernitz zu vier iirn", „von einer ta-fernitz geit er 24 kr."; tudi v primeru 2. pri Schmellerju je tafern pač le okrajšana pisava za tafernits, če sploh spada sem. Ker je to tedaj posoda, potem sutiks -itium, -its ne more biti lat. -icius, ampak naš -ica in zato mislim, da vtegne biti beseda slovenska, zlasti če pomislimo, da se je v prejšnih stoletjih spečalo mnogo goriškega in vipavskega vina med južne Nemce na Koroško, Štajersko in Avstrijsko. Tako bi Se dalo misliti na ** čubmica, sbh. čabrenica, ki je isto kar čdbrica
(od čhbhrt ,posoda in mera za vino, Zuber'): „dok pomuzem iljadu ovaca i namuzem dvadest čabrenica" (nar. ps. pri Vuku); tudi čdbrica je najbrž iz čt>brnica, čabrenica okrajšano. Pomen sbh. čabrenica je ,Kiibel, Bottich', prim, tudi č. dčbernice (t. j. džbernice) ,Kiibel'; v nemščini se je slovenska beseda, ker ji je dšb- neprijetna skupina, naslonila na Tab erne, T afer ne ter se prestrojila v Tafemitse.
Dalken, Talken pl. ,eine in ganz Steiermark gern ge-nossene Speise: Hafer oder Korn wird in warmes Wasser ge-sehiittet und dieses sodann zum Sieden gebracht (in alterer Zeit durch heisse Steine), dann werden die Korner abgeschopft, im Baekofen gedorrt, auf der Miihle zu Griitze geschroten und die Spreu entfernt; das Mehi wird sodann zu einer Art Teig verwandelt, der sowohl roh wie abgesehmalzen oder gesotten gegessen wird', Unger 139, kjer nahajaš še sestavljenke: Dal-£ewbrein,-blech,-dorre,- eisen, 140 Dalkenhafer, - haber,- mehi, - reiter, - sieb in Dalkkorn. V Bavarcih je Dalken m. ,teigige, klebrige Materie: d'Nudln san e^lautoro' Dalk-ng worn' (Schmeller I. 505); isto tudi v Tirolcih (Sehopf, Id. 74); iz subst. je narejen glagol dalken ,mit oder in teigiger, klebiger Materie arbeiten, kneten, schlecht, unsauber schreiben, klecksen', ver-dalken ,verschmieren, befleckcn, durch Ungeschicklichkeit ver-derben'; dalkend, dalket ,teigig, klebrig, zithe, ungeschickt'; der I)alk (des Dalken) ,ungeschickte Person' (prim. slov. cmok), ,Klecks von Tinte oder Farbe' (Grimm DW. II. 699, 916, Sehopf Id. 74, Schmeller I. 505 Tu se uže primerja č. vdolek; staroč. vdulek. Navadno se govori zdaj dolek ,der Dalken; Kuehen, Fladen = kokič'. Čehinje so v peki vdolkov prave umetnice in č. slovarji naštevajo dolgo vrsto različnih sort. Po Avstrijskem so povsod znani nbdhmischc Dalken'1-. Češka beseda vdolek, vdulek pa po izviru ni prav jasna; najbrž spada k substantivom, ki jih Miklosich v VG. II. 255 pri suffiksu -\>ku navaja pod št. 6: „-i£t> ist das oft an den zweiten Teil der comp. Subst. geliigte Suffix, wodurch die Wortver-bindungals eine Composition gekennzeiehnet wird: vtziglaviki",
torej je viulolvk-h to, ježe z>i dole (,Vertiefung, Loeh, Grube') jesti ili goto vito. s?. Vsaj vdolek litij se lije v pripravljene za to doly ali jamice v pločevini, na kteri se peko.
K besedi Dalken pak ne spada bav. dalken, dolken, dulken, dolkesen, dolkesen v pomenu ,fehlerhaft sprechen, indem man von Zeit zu Zeit ein Wort nur nach grofier An-strengung der Organe hervorzubringen vermag; im Sprechen den Speichel von sich spritzen, mit vollem Munde sprechen, (verachtlich) sprechen iiberhaupt: „so lang s- deutsch redt, so sto ti t s- mit k einer Zungen an; aber sobald s- franzosisch redt, so dalkt s-, vielleicht ist aber das so ein dalkete Sprach" (Ei-peldauer Briefe); „Er hat dalckhezt und die Worte iiber ein-ander geworfen wie ein Garnhaspel" (Abrahama a St. Clara); „auch sey dermalen seine Zung gar zu schwar und dalcket" (id.) pri Schmellerju I. 505. Primerjaj č. tlku, tluku, tlouci ,schlagen, stofien', hubou tlouci ,Maul machen, das Maul dre-sehen'; slov. tolči nemški ,deutsch radebrechen', natolkniti ,andeuten, fltichtig erwahnen, auf etwas anspielen', natolcati, natolcevati ,anspielen'; sbh. natucati (iz natukcati? u = l) .andeuten, mit Miihe herausbringen, stammelnd, gebroehen sprechen, schwatzen, radebrechen: tko hoče govoriti mora natucati ,wer es zum Sprechen bringen will, mu ti zuerst radebrechen'; r. tolki. ,Gesprach' (stcsl. //i./ct. ), tolkovuth ,erklaren, erliiutern, auslegen, andeuten, e.xplicieren'.
Tampel m. Tamperl n. ,dummer Mensch, einfaltiger Tropf; tampelt ,einfiiltig, beschrankt' (Unger 140). — Beseda vtegne biti slov. top, stcsl. tqp\ ,stumpf, stumpfsinnig, unem-pfindlich, dumm', topeč ,Schwachkopf, t6pa f. ,neumna deklica'. Tudi kor.-n. tumpat, tumpet ,abgestumpft': a^ tumpcts mčsser ,ein an der Spitze abgerundetes Tischmesser' je iz slovenščine (Trstenjak, Kres III. 114, Schuehardt, Sld. 69). Št.-n. tumpe ,bl(')dsinnige Weibsperson, untergeordnete Magd im Range nach der Hiihnerdirn' (Unger 182) spada pač tudi sem, prim. slov. topa; na tumpe je vplival najbrže nemški dumm, srgn. dumb, dumbes.
Tamdoli m. ,Tolpel': „Mit dem Schimpfworte T. von Luttenberg bezeichnete man die windischen Weinfuhrleute, die, wenn man sic fragte, woher sie seien, mit T. (tam doli da unten her) antworteten (Puff)" (Unger 140). — Skrajšano pač iz tam doli od Lotmerka. Kdo je bil pri takem odgovoru pametnejši, kdo bolj trapast, tisti ki je vprašal ali ki je odgovoril, o tem odloči lehko vsak bravec sam.
[Tamer m. .Viehhof im Gebirge' (Unterst., Unger 140). — Štaj.-n. slovar sam pristavlja „aus dem Windischen"; jeli pak beseda tamar, tamor res slovenska, o tem je vsakakor dvo-jiti (prim. Mat. Murko, Zur Geschichte des volkstiimlichen Hauses bei den Siidslaven, Mitteilungen AG. XXXVI. 28 d. in moje opomnje v spisu „Zur slav. Lehmvorterk." 65). Jaz se drznem predložiti zdaj to le domnevo: Ker je tabor ,befestigtes. Lager', je lehko prevzel, zlasti na planinah, tudi pomen ,einge-friedetes Lager', ,eingefriedetes Tierlager, Viehhof'. Pred labijali pa rad nastopa „parasitični" m; tako dobimo * tambor. Toda mb se kesneje v nekterih jezikih asimiluje v mm. To se godi (cf. Meyer-Liibke, RG. I. § 447) v južni Italiji, vshodni Franciji itd.; to ozemlje pa je za nas preveč oddaljeno in poiskati nam je bližega, kjer se godi isto. Take primere nahajamo res v nemščini, n. p. Amt iz ambet; dumm, dumme iz dumb, ditmbe; Emmcr, Emer iz Ember Eimber, einbar, krumm iz krumb, Trommel stgn. trumba ... (prim. Wilmanns DG. I2 § 80). Tako bi torej tudi iz * tambor, * tamber lehko nastalo tam(m)or, tam(m)er, ki je potem prešlo v furlanščino in slovenščino.]
Tantowinatraube f. blaue, ,Urbanitraube' (Unger 611); po Trummerju (Rebensorten) se tako imenuje ,weil3er Wip-paeher' in pa ,Mehlweinbeer, weiser Griinhainer' (Šulek, Imenik bilja 401). Končnica dokazuje, da je tvorba slovenska, ali pak tudi podstava, o tem je pač dvojiti. Drugi Slovani nimajo nič podobnega.
- Ta,r kes, Targes, Terkus m. ,verschnittener Ziegenbock'; Tarkeshaut, Tarkesinslit ,Haut, Unschlitt eines solehen' (Unger 143). — Iz slov. č. trkuč ,Stofiwidder, Widder'; slov. trk
,Bockstofl': kozel je nastavljal roge in se pripravljal na trk; trkati ,mit den Hornern sto Lien": ovni, kozli se trkajo.
Tarvafi — Tarrasbiiehse, Unger 143, kjer se razlaga z ,\Vallbiichse', ker se misli, da je beseda v zvezi s Ter-rasse. — Nemška beseda je kajk.-madž. taraska, tarack, v kteri je končnica -ka, ki se je v nemščini glasila -ke, od-pala ravno vsled naslombe na Tarras (Terrasse): * Tarras-skebiichse se je Nemcu in bi se vsakemu glasila prečudno zavoljo sorodnih skupin sk-ks v prvem in zadnjem delu. Iz tega Tarass je dalje postalo taraks (Darax); o postanku kaj k.-madžarskega taraska itd. sem pisal v spisu „Zur slaw. Lwk. 65, 66, kjer sem dokazal, da je beseda nastala iz blg. tresk ,Kracher', rum. treasc, madž. tarack.
Terrant, Terrantwein m. ,Name einer roten Wein-gattung aus dem Gorzischen' (16. Jahrh., Unger 151). — Slov. teran, čak. teran iz ital. terrano (prvotno ,vino, ki diši po zemlji': terra). Iz slovenščine nam je izhajati zategadelj, ker se teran prideluje edino v slovenskih in hrvaških krajih. Glede menjave sufiksa -an z -ant prim. slov. škribant iz ital. scriz>a?io. Tujke iz romanskih participov praes. I. lat. kon-jugacije (a-debel) so uvele to končnico -ant tudi v domače besede; prim. č. drdb — drabant itd., ter primerjaj, kar je rečeno o tej prikazni pod besedo Trabant.
Terschinke f. (st. j.) ,Feuenvaffe, Flinte': „3 eingelegte altvatterische Tersehinken", „ein Terschinken mit doppeltem Rohr"; Terschinkenrohr (Unger 151). — Strelno orožje je večkrat imenovano z izrazi, ki pomenjajo ,Rohr, canna, Pfeife', prim. ital. bombarda, cannone, turški qaval ,Pfeife, Flinte', n. Pfeife, r. piščalb (gl. o tem moje opomnje v Arehivu XXVI. 41). Taka beseda je tudi Terschinke, ki odgovarja c. tre-stinka ,Hirtenpfeife, Hirtenflote, Binsenflote' od trestina ,Schilf, Rohr, sbh. trstina ,Rotang, Gartenrohr', slov. trstina, trstika ,Sehilfrohr, stcsl. TfiicTt.
Testen, Test m. ,dicke, zahe, zu Quark zermalmte Mafie, eingesottene Fruchte'; 7^estscherben, Tcstsulze (Unger 151);
bav. Dest ,Rob, bis zur Robdicke Eingesottenes von Friichten, Marmelade'; Quittendest (Schmeller I. 556); dol.-avstr. Dest .jede dicke zahe Materie etc.'; der Destaling ,Geifer' (Castelli Wtb. 109). — Prim. slov. testo ,Teig, dicker Brei'.
Dene, Deste f. ,Gefafi, Kiibel, Biichse'; Desenteig; De-senscliarrer ,Werkzeug zum Auskratzen einer Dese'; dim. Deset (Unger 151); tudi Taste f. (st. j.) ,Wassergefass' (Unger 144) spada pač semkaj; prim. bav. destn, destl ,holzernes Ge-fati zu Wasser, Salz, Mehi, Schmalz, Kase etc.' (Schmeller I. 550), pri Adelungu Doste, v knjižni nemščini Dose in Dose (Grimm DW. II. 1028, 1030). V knjižni nemščini nastopa beseda precej pozno (1663) v obliki Doos; iz nemščine je prešla v dol. nemščino in nizozemščino ter danščino (dose, resp. doos, daase). Nemški filologi je ne morejo razložiti. — Če pomislimo, da imajo razen Bolgarov vsi slovanski jeziki besedo, ki ji odgovarja, namreč deša (slov. deša .Kiibel, Bienen-korb, Maltertruhe', hrv. diša, dišva ,Gelte, Melkeimer', č. diša, diš ,Backtrog, Melkkiibel'; p. dsieša ,Teigmulde', gs. dšeša ,Backtrog', das Fafi um den Miihlstein, dšeška ,Kuhfafl', ds. seča ,Backfass', mir. d'iša, br. dsi-ša, str. deša i. t. d., Miklosich, Et. Wtb. 45 b), smemo pač soditi, da jo imajo Nemci od nas. Toda kako jo razložiti? Zubaty (Archiv XVI. 389) in za njim Waldc 225 spravljata besedo v zvezo z lat. Jingo ,bilden, formen, kneten', got. deigan n. Teig, češ, ker služi diša tudi kot ,Backtrog, Backfafi, Teigmulde'. Toda to je le en, in sicer današnji pomen besede deša, pa nikakor se ne da dokazati, da je služila deša že sprva le za mešenje ter bi torej bila nazvana po tem delu: „das zum Formen, Kneten die-nende". Testo se ne gnete vedno v kotlinah in tako gnetenje tudi ne more biti prvotno; po mestih rabijo povsod posebno trugo za mešanje malte, na kmetih tega še ni, vsaj ne povsod; tako se je začela morda torej tudi deša še le ščasoma rabiti za- mešenje, v tem ko se je prej to opravljalo na ploski deski ali enaki pripravi, kakor še to vidimo pri današnjih kuharicah, kadar pripravljajo testo za rezance: potrebna kotlina za vodo
so
ali mleko se naredi iz moke same, ki se potem omoči in po-mesi ter ugnete. Pri južnih Slovanih, na primer v slavonskih gozdih, privzdigne baba, ko je testo vmesila, kar krilo in začne — kajpada ne zelo ukusno delo — ugnetati testo ob bedru proti kolenu. Potemtakem mislim, da deža ni ,das zum Ivncten dienende', ampak ,das ausgehohlte, ausgegrabene, der Trog, Iviibel' od kor. * dliigki ga nahajamo v lat. figo, trans-figere, lit. de'gia, de'ge, de'gti ,er sticht', daigan, daigvti ,stechen', angl. dig .graben, bohren' itd. in da imamo torej nastaviti kot praobliko *dhaigu-[d, praslov. *doigja. V podporo
morem navesti tudi besedo kopanja ,Trog, Mu Ide' od kopati p
,graben, hauen' (prim. lit. kapoju ,Hacke', ka~~pas ,Grab'). Slovenska beseda je prešla tudi v litovščino in madžarščino, nasprotno pak so si od Nemcev izposodili Kašubi (Slovinci) svojo deza (gl. Lorentz, Slovinz. Grammatik 130: di^ii,a ,But-terbiichse'), gluž. Srbi svojo tyza, tyska ,Schachtel' in dluž, svojo tej za ,Dose, Schachtel, Biichse'. Kako je razmerje med slov. deža (diša) ,kvas, drožiee, umešeno testo' in med srgn. deisme, dos'n ,Sauerteig', ne vem. Svojčas sem mislil, ker imamo samo mi to besedo, da smo jo izposodili od Nemcev.
Tidelteitscheg, m. .HolzstolJel oder Quirl zum Spru-deln des Gemisches von Wasser eines Sauerbrunns und Wein' (Unger 153). — Slov. dideldajček ,motič, s katerim se meša kisla voda z vinom'. Podstavo tej besedi je iskal Trstenjak v „Glasniku" 1868, str. 24 v korenu * didh (!) ,igrati', didlati ,spielen, kreiseln'; toda vsa tvorba kaže, da od nje ne moremo izhajati; zato jo bolj prav izvaja Levstik v „Novicah" 1866, 460 iz dideldaj ,zmes, zlasti zmes jarega žita z ječmenom', kar je kakor naš direndaj ,larmendes Umhertoben' (Kopitar pri Schmellerju) iz bav. Dirdendey, Diradey, Dirledey, Dir-madey, Dilmedcy itd. ,grober Zeug, halb aus Flachs, halb aus Wolle; Gemisch aus Sommerkorn und Gerste; jedes Ge-misch' (Schmeller- I. 537); dideldajček je torej ,mešalce'.
Tit8cheln, tiitscheln sv. ,mit Steinkiigelchen spielen: \ver mit seinem Kiigelchen ein anderes trifft, dem geh<">ren
beide' (Unger 153, 181): tutschen ,zusammenstol3en' aneinander-sehlagen, aneinanderprallen' Unger 181); Eiertutschen (Eier-h'litschen): .man stol.St mit den Spitzen die roten Ostereier zusammen. und der, dessen Ei ganz blieb, gewinnt das Ei des anderen, oder: einer halt das gefarbte Osterei, und der andere wirft einen Kreuzer mit der Kante darauf, dali der Kreuzer steeken bleibt' (Unger 190). Tudi obliko turtschen nahajamo na Štajerskem, posebno znana pa je ta na Koroškem: Turtsch m. ,der Zusammenstofi von zwei Gegenstiinden, wobei gewohn-lich der eine brieht', turtschn ,zusammenstoflen, das Spielen mit Ostereiern. was man in Osterreich Eier pecken nennt'; an-turtschn .anstoUen an einen harten Korper, besonders mit dem Kopfe, scCmmeturtsclvn ,zusammenstofien, zusammensehla-gen, so dati ein Teil brieht', turtschar m. ,nom. ag. und ein einmaliges StoiJen1. Ali je te besede ločiti od dutzen ,Sto1.)en (mit einem Kopf an den anderen), arietare', Duts ,Stoti, Beule' (v Švabih, Frankih), je težavno reči; zadnje bi se dale izvajati tudi iz rom.: ital. intussare, rintuszare ,an-, abstolien tudi-tiare od tundere. Kdrting2 9799). Oblike z r-om pa odgovarjajo pač slovenskemu trčiti, trkati ,anstol.ien, klopfen; trčati ,s pirihom ob pirih tolči za igro', trcljati, trčljati isto; trcati ,klopfen, stampfen; beuteln, ausschwingen'; trčkati ,sanft stolJen'. Prve pak spadajo k slov. tiči, tolči; v poljanskem tilčati brkati s pirihom' se je pač ohranil zlogotvorni l dalje časa in je zamudil prehod v ol; beseda je bila rabljena pač le v navedenem omejenem pomenu in zato se ni podvrgla pričakovanim premembam, zlasti ko se je v končnici naslonila na trčati, prav tako z zlogotvornim r. Posamezne primere za zlogotvorni l imamo cel<) še iz Truberja. Za to razlago govori zlasti n. oblika Eicrkutschen s k za /, kar je iz štaj. di-jalektičnega k uči, kučem, kjer je t pred (še zlogotvornim) l prešel v k (prim klaka, knalo, dekla iz detla); na nemški prehod t v k tu ni misliti, ker so pogoji zanj drugačni, kakor je razvidno iz teh-le primerov: a) nt, tn: Asant-Asank ,Assa foe-tida', lirente- Brcnke... Hiasinth-Hiasink (346), Tinte-Tinke
Časopis.	^
155 Grante- Granke .Preisselbeere'.. .. Schlund - Schlung, Schlunk, Zant ,Zahn' -Zankerl, Zint, Zintel- Zinkchen ....,■
Rinde - Rinkc____; b) ti, It: Buttling-Pikling; Multe-Mul-
ge . . .; c) tt: Plack (Blagg), če je to Blatta orientalis in ne Polak, Platte - Plecke, Platte - Plogge, gestotten -g estocken (288); d) t: Kamat-Kamak, Worat-Worak (618). Iz tega se da posneti, da v nemških Štajercih začetni / ne prehaja v k. Tutschen je lehko naravnost slov. tiči, tolči, tuči poleg kuči, ki je v nemškem diminutivu dalo tiitscheln in pozneje titscheln; če bi hoteli te nemške oblike izvajati iz gore navedenih romanskih (ital. intussare . . .), bi se moralo najprej dokazati, da se ta beseda v romanščini rabi za omenjene igre.
Tilis m. (st. j.), .langes Messer, Doleh' (Unger 154); srgn. tilis ,langes Messer', poleg tega til niz (Lexer); Grimm DW. II. 150: ,,er nam zum ersten sein swert und hieb dar — — da
nam er sein dilitz--und wolt im die hant in dem glied
herab hauen", ,,welche hacken, mezzer, tilnitz und stecher zum wein tragen" (14 -15 Jhdt.); bav. Diglitz „I)egen. Hammer, digliz, pleykugel, wurfhacken", ,.l)egen, Tiliz" (Schmeller I. 493). — Iz č. tijlec ,der Hackennacken, Messer-, Schwertrii-cken: das Schwert' od tyl-b ,Nacken', kar je v sorodu z grškim rur; ,Wulst', lat. tumere ,geschwollen sein' (Walde 641).
Dimlbaum m. ,Kornelkirschenbaum', Dirnlbeere ,Kor-nelkirsche, Prunus mascula', Dirnlhola (Ostst., Unger 155). Iz slov. drenulja od drhn, kar je pač iz ifdervn%, torej sorodno z drevo, o čemer gl. Walde 325 pod larix: baza dereu. Prim, tudi opomnje Koštialove v spisu ,,Slovanski življi", program. II. drž. g. 1900/1 v Ljublj. str. 15. Kar piše Miklosich (Et. Wtb. 42 dern-2), to je premalo določeno, ker navaja brez vsake opomnje le stgn. tirnpauma, ngn. demlein, diemlein in ter/ing. Nemška narečja poznajo še druge oblike, n. p. bav. Dimlein (Did'nI, Dial), Dirnleinbeer (Dh'lbcr), tudi Dirlis, Dirensen, dirensenpaum (Schmeller 1. 541), to iz slov. drinu-Ijica. Tudi nemški Dorlcnbaum za isto rastlino je postalo pač po vplivu naše besede. Če bi naša beseda bila prvotno nem-
ška, bi se morala, ker je znana vsem Slovanom, glasiti * trhi, * trmulja, ako vpoštevamo stgn. tirnpauma.
Tober, adj. in adv. .tiichtig' (Oberst., Unger 157). — Drugim Nemcem nepoznana beseda je očividno naš dober ,gut. tiichtig, brauchbar. kar je v zvezi z lat. faber, n. tapfer itd. (Walde 201).
Točk m. .Geflecht von schmalen Streifen aus diin-nem Gold- oder Silberblatt, die mit Seidenfaden durch-zogen sind- (Unger 157); bav. der Dock id., n. p.: „Mit golden piinden von Docklr', „Zwey von guldem Dokh gemachte Stern-hiet mit langen spizen und radiis, 1 von guldem Stukh ausge-schnites vnderschirzl, mit Silbern dokh eingefalit und guet Silbern dokh gestikhten rosln" (1580); „die Kron von Tag (von Dock?) und dazu den grolten Palast (Balas)", Schmeller2 II. 489, ki primerja špan. toča .Miitze', Šved. dok, v tem ko misli Grimm na nizoz. duck ,Tuch'. Prim. sbh. toke ,Art silber-nen Kiirall der zur Zierde angeschnallt wird; knopfartige 1 a n g 1 i c h c P1 a 11 e n, die v o r n e an die D o 1 a m a geniiht werden: ,.dao bih mu toke na prsima": alb. toka ,Gurtelschliel.Se der Weiber iz turšk. toka. doka ,Schnallec (Miklosich, Et. Wt. II. 76).
Tollatn f. ,Name eines Kleidungsstuckes fiir Manner (16. Jhdt., Unger 160). Iz slov. kajk. dotama ,vestis inferior, tunica' (Habdelič), sbh. dotama ,Mantelkleid, Dolman', kar je zopet iz turšk. dotama, doloman, dotiman ,Ceremo-nienkleid der Janitscharen' (Miklosich, Tiirk. 1. 50 itd.).
TMlze, Delzc f. ,missratene, speckig gewordene Mehl-speise'; dolzig ,speckig, zu fest gediegen, dieht, teigig (von nicht ausgebackenen Mehlspeisen)' (Unger 160); na Koroškem Tela m., na dol. Koroškem der Tels-n .unausgebackene Mafie' (Lexer 56), telzn ,jeder weiche, teigige, nicht ganz durchge-backene Gegenstand, in Oesterr. dolsten ,\veich, teigig', tebig .die speckige Eigenschaft des nicht gut ausgebackenen Brotes* (t'berf. 70); srgn. tclz adj. ,unausgebacken'; dol. avstr. dol-sta'u ,weich, teigig sein': der Dolstd'ling ,weicher, gefrorener
Apfel', dolstardt ,weich' (Castelli 111), Delsterling ,geistloser Faulpelz, Zeitvertrodler' (Unger 149). — Prim. slov. tolsti adj. .feist, fett, speckig, schmierig-, č. tlusti/ iz tlst-. Neka češka vas pri Jablonnem se zove Tlustec, nemški Tolseldorf. Da bi bil n. dijalektični dostig, dostig, tostig, Dost .aufgedunsen; schlaff, welk; allzufett, weich, teigig, schmutzig' (Unger 163, Schmeller 1. 550, Grimm II. 1311, Schopf 87) istega izvira, pak se mi ne zdi verojetno.
Trabant m. ,Begleiter. Leibwachter; Mensch, der sich einem an die Fersen heftet und den man iiberall trifft, wo man ihn nieht zu sehen wiinscht, unablassiger Begleiter' (Unger 163). —. Že Kluyver je (Zeitsch. f. d. Wortf. IV. 153 d.) to daleč po svetu razširjeno besedo spravil v zve^o s češkim drdb, poljskim drab, ki je pomenjala najprej raztrganca, raz-drapanca, potem vojaka mezdnfka (žolnirja) in dalje sodnega slugo, biriča, žandarja, stražnika. K besedi drab je pristopil lehko sutiks -ant, kakor tudi - an: prim. č. suchan - suchant, moudry - mudrlant ,Sophist-, cukr-cukrant, trula- trulant, pa paziti je tudi n. besed kakor schcrgant poleg frc. sergeant, ki je pomenjala skorajda isto. V pomenu ,plumpe Weibsperson, dann Schimpfwort fiir weibliche Dienstboten' se je št.-n. Trabant gotovo naslonil na trappen ,plump einher-schreiten und dabei stark auftreten' (Unger 163), prim, avstr.-n. Trampel ,nerodna dekla'.
Traydtsch m. ,Schubkarren' (Unger 164); bav. Trd-gdtsch ,Gestellschubkarren; (Schmeller I. 674*. Iz č. tra-kač, trakaf, na Moravskem tudi tragač in tu pa tam trakdč ,der Schieb-, Schubkarren'. Češki besedi podstava je trakati, trakovati ,ziehen, sehieben', slo vaš. tragafsa ,langsam gehen' kar je vzeto iz nemškega: prim. bav. Radltrdgng ,Schubkarren' in trdckeln, trdckln .herumziehen' (Schmeller I. 646), srgn. trechen, trccken ,ziehen, sehieben, stolten', kar je zopet v zvezi s tragen, ags. dagan ,ziehen" in z lat. trahor ,ziehen', tra-gula ,kleine Schleife', tragum .Schleppnetz'. Naš slov. vtragati se, vtragljiv ne kaže biti naravnost iz srgn. tr&ge
adv. .mit Langsamkeit', ampak je prefiks w- samo refleks nemškega be-: mich betrdget eines dinges ,ich bin zu triig dazu'
Trischack .Name eines alten. jetzt ungebriiuchlichen Kartenspieles', trischacken ,das Trischaekspiel spielen', Tri-schackkarte (Unger 174). —- Tudi č. je trišdk ,hra v kartv'; toda vprašanje je, ali je to res od začetka bila češka igra. Za pomen ,losschlagen, hauen, priigeln' (Unger 174, Schmeller I. 570, 676) bi se moglo izhajati iz č. treštiti, tlištiti ,sehla-gen, dati es kracht', slov. treščiti, treskati ,krachend einschla-gen'; toda pri tem bi ostala končnica nejasna, ker bi iz res starega č. -ak za palatalom morali imeti -iek, zdaj -ik. Be-seda je kakor vsa druga oznamenila za igre v karte gotovo zelo predrugačena, in zato domnevam, da tiči v nji srgn. drie ,Dreizahl, drei Augen im Wiirfelspiel' ali dries ,dreimal', iz česar je z naslombo na domače tri postalo trišdk tako, kakor iz touš (srgn. dus, stfrc. dous, iz česar je Čeh slišal svoje „ucho") nšuk, navadno oznamenilo za želodov as (prim. Cerny, Pfispevky k češke etymologie lidove 77). Ker kvarto-pirec bije s pestjo ob mizo, ko izigrava, zato je mogel z ozi-rom na triskdm ,schlagen, schmettern' iz besede trišdk izpeljan glagol zadobiti tudi pomen ,losschlagen', ki se je mogel potem v nemščini (drisehaken) nasloniti na dresehen-driseht, Drischel, drischeln.
Trobenka f. ,Name eines Getreidemafies ii. Z. (=4 „Matiel") (Untst., Unger 174). — Iz slov. drevenka ,ein (le-treidemafi oder Metzen (Habdelič, Belostenec, vzh. Št., Beli Kr.), ein grolier Korb', drvčnka ,der Metzen (eig. holzernes Mati)' (Miklošič), ,pol vagana' (v Ormožu, gl. Pleteršnik s. v.); sbh. drevenka, drevenjka ,mensura frumentaria' (Voltiggi); slovaški drevienka, drevianka ,merice, drevena mfsa, Metzen, Holz-schiissel' (Kott VI. 140).
Drosyer, Droskher, Trofiger m. ,Arbeiter beim Hoch-ot'en' (Unger 176). Beseda je narejena iz slovanskega troska ,Schlacke, Schlackwerk, Gekratz. Kriitze', ki jo nahajamo v slov., sbh., češč., ruščini itd. Drosger je torej delavec, ki
ima opraviti s čiščenjem rude: „Der Trosger soli das Graglach saubern, Stain, Sant vnd an dem Unlafi daraufi khlauben und das Graglach zusammentragen" (1541); v drugem rudarskem redu mora tudi še ,.den Laimb zeitlich zuerichten, das A rez t khlein pleuen, den Ankiibl reeht vnd voli fiihln. das Khol hinzukheren, das Arzt dorren vnd nich- Graglach daraufi ma-chen" (1541) in podobno 1567: „I)ie Trofiger in Plaheiiser (iz tega je naš plavš) das Arczt khlain genueg geschlagen", dalje „drofiger das Erz thut doren, legt die Grametel an" (Unger 1. c.). Da izhaja n. beseda iz našega jezika spričujeta soglas-nika g, k, nasproti pak bodo besede I)ros, Drosel, Droslach, Droslat izvirno nemške, prim. Schmeller2 I. 568.
Trudneu sv. ,1. langsam und gemiichlieh einherschlen-dern, 2. sich abmiihen, abmatten' (Untst., Unger 177). — Iz slov. adj. truden, -dna, -o, ,miide, miihsam, erniiidend-: truditi se ,sich abmiihen, sich bemiihen'. Pomen n. glagola ,langsam und gemiichlieh einherschlendern' je lehko razviti iz truden jniide'; beseda trud je v zvezi z lat. trudo (Walde 639).
Tschapen, tschappcn sv. ,(Kinderspr.) mit der Rute hauen, strafend sehlagen' (Untst., Unger 178); na Koroškem tschap'n ,mit einer Rute sehlagen; am 'Page der unsehuldigen Kindlein gehen arme Kinder von Haus zu Haus, sehlagen mit einer Rute unter dem Rufe „tsehap, tschap, friseh und gesunt" auf die Bewohner los, wofiir sie kleine Gaben erhalten' (Lexer 214). Iz slov. š a pni ti ,sehlagen mit der Hand, iibh. sehlagen', šapati ,sanft sehlagen, am Tage der unsehuldigen .Kinder sehlagen, aufkindeln, Rutenstreiche geben'. Beseda je izpeljana iz šapa, šap ,Hand, Pfote' (gl. moje opomnje v Arehivu t'. SPh. XXVII. 67 d.). Prim, tudi Trstenjak, Kres III. 114 kjer se pak piše tudi napačna oblika ščap ščapec) in Schuchardt Skl. 69. Pri Gutsmannu je šapauca ,unschuldiger Kindleintag' (489, 543).
Tschaper, Tschapra, Zapra f. ,Schabraeke' (Unger 178). — Iz sbh. čaprag ,Dečke fiir Pferde, Sehabraeke', to iz turšk. čaprak ,Pferdedecke, Sehabraeke' (Miklosich, Tiirk. I. 36, Nachtr. 1. 20, II. 93). Zakaj je v nemščini izpal končni k?
Najbrž se je smatrala beseda v slovanščini za diminutiv in se je iz nje posnela nova beseda " čapra, ktere vendar ne smemo enačiti z besedo hrv. čapra ,Fell, Haut', ker je ta znana le v Črni gori, kamor je najbrž prišla iz albanščine (ne iz turšk. čdvrč ,Umschlagtueh'); v albanščini imamo kepn iz lat. capra ali capria, kajpada zdaj le v pomenu ,Dachsparren' (prim. frc. chevron, furl, ghavri isto). Kakor sta koza in koža v zvezi, tako je iz te albanske besede v pomenu ,koza' pač izpeljano čapra v pomenu ,koža'.
Tschatsch m. ,Kleinigkeit, unbedeutendes Ding, Plunder, Trodel, kleines Kinderspielzeug, Anhangsel aus Gold und Silber'; Kindertschatsch ,Kinderklapper mit Feigehvurzel und allerlei Anhiingseln, ein Amulet gegen „Verschreien" und „Ver\veinen"' (Unger 178, 387); kor.-n. Tschatsch m., Tschatscliele n. .schlcehtcs Zeug, Spielzeug' (Lexer 214), ,ein unbedeutender, niehts werter Gegenstand, eine Saehe, an der nichts gelegen ist, Pofel, Plunder, Bettel'(Uberf. 81), Tschatschlacli n. ,Spielzeug der Kinder' (ib.); kor.-n. tschatscheln, tschantscheln ,sieh mit Tschatsch (Spielzeug, allerhand Kleinigkeiten) besehaftigen, Kindereien treibend die Zeit todten' (Unger 178), na Koroškem ,naeh Kinderweise spielen' (Uberf. 81), tam tudi tschandern, Tschanderwerck ,das Spielzeug fiir Kinder aller Art, iiber-haupt etwas kleines, unbedeutendes, auch die Seheidemiinze'(Uberf. 81): št.-n. Tschatschpfennig, Zatschsilber ,Gold- und Silber-ptennig als Anhangseb (Unger 178, 642); tschentschcln — tschatscheln, tschantscheln (Unger 178); Tschentschcr m. .Mensch, der in fauler Weise die Zeit vertrodelt und nichts fcrtig bringt'(Unger 179), na Koroškem Tscheatsche ,ein trager, fauler, 1'eiger, langsamer Mensch' (Uberf. 82). — Beseda je, kakor sta spoznala že Trstenjak v Kresu 111. 114 in Schuchardt Sld. 68, slov. čača ,Spielzeug, Kindertand', čeča ,das Miidchen, die Puppe, Točke', čačljati ,tandeln, spielen'; ččnča, čenčura ,človek, ki se povsod zamoti in zamudi ter nič ne dokonča'. Besedo čača poznajo tudi Slovani na severju: č. čač, čača f. čačka, čačička ,Spielzeug, Plunder, etwas Kostbares, Sehatz'
(seveda le relativno), čačati, cacati ,spielen. tiindeln'; poljščina pozna csadz, czacz, czac .Geschenke (Niisse, -Schaustiicke, Geld), die unter das Volk geworlen werden', czaczo, czaczek, caco, cacko, cacka, cacunio, cacuchno ,Kinderspielzeug, Kinderspiel', cacka ,kleiner verzartelter Weichling, kleine ver-ziirtelte Person', cacanek ,pieszczoch', cacac, cackad, ceckac, cieckac, cackac sie ,karesowac sie, liebkosen'; r. caca, cjacjd ,Kinderspielzeug, Schmuck, Verzierung'; artiges, gehorsames Kind, Piipplein'. Besede s c slone očividno na dentalizaeiji (mazuriranju). Zavrnivši izpeljavo iz nemškega Schats (v vseh navedenih primerih je ,Schatz, Schmuck' še le sekundaren pojem), hoče Karlovvicz izvajati poljske izraze iz turšk. čač, čadž ,Kornerhaufen'. Toda, kako je to mogoče, mi je nedoumno. Jaz mislim, da je pri teh besedah podstavni pojem ,Kinder-spielzeug'. Kaj pa je najnavadnejša igrača otrok? Po moji misli pupica, pupka (Docke). In ta pomen je pač imela sprva beseda čača. Iz te se lehko razvijejo drugi pomeni: ,Docke — Kinder-spielzeug - Spielzeug — Sache von geringen Wert — Plunder'. Za otroka ima pupica edino veljavo in navadno mu jo lepo zalšajo: zato se iz ,Spielzeug' razvije dalje ,Schmuck — Schatz Anhiingsel Geld'; na drugi strani pa je igranje s pupico potrata dragega časa, zlasti če se bavi ž njo odrastel človek, zatorej: ,tiindeln Zeit vergeuden — faulenzen'. Kadar otrok igra s pupico, jo poljublja, se nedolžno pogovarja ž njo, ji kaj poklepeta, torej: ,spielen — sich unterreden — plaudern — plappern'. Na to zadnjo vejo pa se da obesiti č. cdcal ,Plau-derer', madž. csacska .plauderhaft, Geschwatz', slov. čdnča, čenčati ,Geschwatz, plaudern', ki se srečuje z zgornjim čenča, čcnčiira: kdor mnogo klepeta, se ne more ločiti od sobesednikov, torej se povsod zamudi. Ali spada seni ital. ciancia ,Geschwatz. Possen', cianciare ,schakern'. rtr. cioncia ,(!eplapper', span, ptg. chanza ,Scherz' si ne upam določiti; mogoče je to pač; Korting2 na str. 934 misli sicer na n. sanseln, srgn. senselcn, sinselen ,kosen', toda tudi te besede se strinjajo s slovanskimi. Za nje ima Schmeller II. 1138—1141 te-le glagole, ki kažejo
slovanskim popolnoma sorodne pomene: senseln, senseln, sinseln ,zart, zartlich, empfindsam tun; blandiri', sanseln ,lieb-kosen: zieren. sehmiicken', saunscheln, sauntscheln ,zartlich tun, hiitscheln'; silnseln ,sich langsam, bediiehtig, verlegen be-nehmen: zaudern'. — Ce pak je prvotni pomen teh besed ,pu-nica. pupica", kako si je razložiti potem besedo? Da bi bila po izviru slovanska, na to ne mislim, ampak le, da so jo Slovani razširili v Nemce. Oni sami so jo pač v obliki čeča, odtod čeča, čača itd., sprejeli z Jutrovega, kjer nahajamo turšč. dsidšd .Tante, lvinderspielzeug', dšidši ,Kinderspielzeug' in čiče ,Tante, altere Schwester, iz česar je sbh. dšidša, dšadša, dšidšali ,Kiederspielzeug', bolg. čičjo, čiča ,Ohcinr, sbh. čič, čiča ,Va-tersbruder, magy. csicsa ,senex' (Miklosich, Tiirk. I. 40, 55, Nachtr. I. 23, 33, II. 96). Toda vpraša se, kako more pomen .teta' preiti v pomen .pupica, igrača'. V dokaz tega moram navesti še druge besede, kjer vidimo isto: bolg. hlja, lele,Tante*. lelčk ,Oheinr, slov. lila ,Puppe, Docke', p. lala, laika .Puppe' in sploh .jeder Mann, jede Fran. Amme, Kindermadchen' (da pa je tudi tam beseda nekdaj pomenjala ,Tante, GrolJmutter', se da soditi iz uk/oa sir /ali ,mach dem Herrn [oder der Kraul dein Kompliment!'),'lit. lele" ,Puppe': dalje slov. donda ,Puppe' iz donda ,amita, Tante' v istrski italijanščini; slov. baba ,Puppe' in .Grotimutter. Kako morejo besede za ,altere Schwester, Tante' preiti semazijologično v pomene ,G rotim utter, Oheim, Greis' itd., to sem razložil v spisu ,.Zur slaw. Lehnworterk." pod besedo njanja str. 42.
Tnchakan, Tschikan. Zakan, Zikan m. ,Stock, der in einen Hammer endigt' (Unger 178). — Slov. čakan, čekan .Streithammer; Hauer der Schweine'; sbh. čakanac .Dengel-hammer', č. čekan. p. czakan .Strcitkolben'; kar se navaja kot stcsl. čekamtega ni najti v starih cerkvenih tekstih, ampak le v zelo mladih: zategadelj ni staviti besede z Waldejem 154 k lat. cucumis, av. eakuš- ,Schleuderkeule', ampak z Miklo-sichem (Turk. I. 38, Nachtr. I. 22. II. 94)) k turšk. ček'an .Hammer' (cf. ček'ič ,Hammer').
Tich altar m. ,,ein rother Tschaltar oder Handpfertdokhen 6 fl"' (Unger 178). — I z sbh. čoltar .Pferdedecke': p. czohlar, csohlak, madž. csoltnr, csčtur .Satteldecke, Schabraeke', kar je vse iz turškega čoltar, ki pomenja isto (pr. čul ,Pferdedecke', Miklosich, Turk. Nachtr. I. 25, II. 97, 189).
T.fc/iarta/>• m., Tschartaks f. (?) .holzernes Blockhaus an bedrohten Punkten der Landesgrenze gege i Ungarn und Kroatien' (Unger 178). Tschartaks je pač le nom. pl. Iz sbh. bolg. čardak ,Pfahlhauschen, Blockhausehen, Soller'. slov. čerduk (Habdelič), kar je iz turšk. čartak, čardak ,Geriist auf dem Dache, Holzgeriist fiir Wachposten, Altan' (Miklosich, Turk. I. 37, Nachtr. I. 21, II. 94).
Tscharker m. (?) ,Mol3schnepfe, Scolopax gallinago' (Unger 178). —- Slov. šarka, ki je sicer po Pleteršniku ime le šarasti ovci, pa se more tako nazvati sploh vsaka šara ali šarasta žival. Prim, šara .ime šarasti kravi', šareč ,Sehecke, scheckiges Pferd', šarenjdk ,I)amhirsch', sbh. šaran .Ivarpfen', šarin ,Cobitis barbatula', šarun ,ein rotes lnsekt mit schwarzen Punkten, Kohhvanze', šaruga ,buntes Tier'; sbh. šarka .sche-ckige Kuh; bunte Schlange; bunte Henne: bunte Flinte-; tudi kožica ,Scolopax gallinago' je šarasta: ..zgoraj zagorelo rjava, po hrbtu rjasto progasta in pisana in tudi po sredi glave ima jasno rjasto progo; spodaj je belkasta, na prsih in po bokih rjavo pegasta" (Erjavec, Živali v pod. III. 2. str. '241 d.), šarka je izpeljano iz šaru ,Farbe', kar spada najbrž k lat. serenus ,heiter, hell, klar', scrcsco .trocken werden', g. ct^o-.trocken', stind. kšards .brennend, iitzend" (Walde 5C4); iz kseros mora nastati v slovanščini šari.; potemtakem bi to pomenjalo pri nas prvotno ,brennend, rot', potem še le ,bunt'; prim. mir. zašarvtv ša ,rot werden'. — V vshodni friščini se imenuje scherke ,eine Schnepfenart, welche nach ihrem hin und her schwebenden Pfluge ihren Namen hat'; beseda se spravlja v zvezo s stgn. scari ,Schere', torej ,die Scherende', kar bi se v knjižni nemščini glasilo ° Scherchcn. Jeli taka tvorba sploh v nemščini mogoča? Tudi v friščino, ki ni tako
daleč od nekdanjih slovanskih bivališč, je potemtakem pač prišla slovanska šarka. Končnico n. Tscharker za a slov. besede je presojati tako, kakor er v Bager in v nastopni besedi.
Tschetter m. (!) ,Haufe, Anzahl von bestimmter Orotic"; ..ein Tschetta Soldaten", ,.drey Tschotta tiirkhen" (Unger 179). — Tu je obliko Tschetta premenil v Tschetter še le Unger ali izdatelj njegovega gradiva. Ta prememba ima ravno toliko vrednosti, kolikor pisava nekega neukega Dunajčana, ki je zapisal na svoj izvesek Soderwasser za Sodawasser. Da je beseda iz slov. sbh. četa ,Truppe, Schar, torej ženskega spola, je očividno. Naša beseda se spravlja v zvezo s lat. caterva (Walde 103 d.).
Tschederlp/ei/e f. ,holzerne Tabakspfeife mit kurzem Rohre'; Tscherterpfeife id. (Unger 179); tudi koroški Nemci poznajo Tschedra ,die Tabakspfeife fiir das Landvolk': na Tirolskem je tscheder f. ,der Mund' (Sehopf 766), tako tudi na Koroškem v prezirljivem pomenu (Lexer 339), tschederweit ,often, angehveit often' (Schiipf 766). — V slov. se imenuje taka pipa čedra ,die holzerne, mit einem turmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife, kranjščica', po Valjavcu čadora ,kurze Tabakspfeife'. O tej stvari in besedi je pisal Meringer v IF. XVI. 164, ki jo razlaga iz n. keder (kedere kopfl) ,bauchig', to iz c qi<lrs, got. qicfus //.oiXia, \s:r)i(jo., Trd;j.ayo;'.
Tscherga, Tschorga f. .Art Lagerzelt' Unger 179). Sbh. čerga ,Zigeunerzelt. Nomadenzelt, Hiitte', madž. eserga .Zigeunerzelt", bolg. čerga ,Dečke- itd., vse iz turšk. ččrgd ,Hiitte, Zeit' (Miklosich, Tiirk. I. 40, Nachtr. 1. 22, II. 95).
TscUi.sc/inien pl. .ungarisehe Halbstiefel' (Untst., Unger 179; bav. Tschisme- ,kurze Stiefel- (Schmeller 1. 682). Na Staj. je beseda pač iz slov. čičem m., čičma f. ,Halbstiefel, Bundschuh', kar je zopet iz turšč. čismd ,Stiefel', ki se je razširilo daleč po Evropi in drugod; v slov., poljšč. in češčino pač po posredovanju Madžarjev (csisma, csissma). Olej o besedi Miklosich, Turk. I. 42, Nachtr. I. 24, II. 97.
Tschoi m. ,Eichelheher, Corvus glandarius', blauer Tschoi ,die Mandelknihe'; Zirbentschoi ,Zirbenheher, Tannenheher, Nucifraga carvocatactes' (Unger 179, 693). Iz slov. šoja ,Eichelheher, corvus glandarius' pa tudi ,Elster, pica caudata-(pri Dalmatinu), kar sta spoznala že Trstenjak (Kres III. 114) in Schuchardt (Sld. 69). Šoja stoji za soja (prim. madž. szajka) od slov. korena si- sijati ,glanzen, licht sein'. Kako je pak iz soja postalo šoja in iz tega šoga, ni lehko povedati. Če bi se dalo dokazati, da je šoga omejeno na Gorenjsko in Koroško, kar se mi zdi, da bo res (gl. slovar Gutsmannov, Megi-serjev in Pohlinov), potem smemo sklepati, da so ti Slovenci k dativu in lokalu sg., nom. acc. dualis šoji, gen. sg. nom. acc. pl. šoje naredili nov nominativ šoga, kakor so imeli poleg oblik n. p. noji, noje nominativ sg. noga. — Od naše besede je ločiti drugo št.-n. ime za šojo, namreč Tschak, Tschank .gefleckter Nussheher', kar je pač v zvezi z Schcck ,das scheckige Tier: prim. bav. geschackert (Aschaffenb.) ,gefleckt'. Tudi Tschade ,pica caudata, Elster' ni iz šoga, kakor bi vtegnil kdo misliti; temu nasprotuje namreč drugo št.-n. ime srake Tschadcrer, Tschaderkattel od schattern (schudm) ,laut lachen, schiikern, schwatzen, schreien wie die Elster, klingen \vie ein gespaltener Topf-, Schdtterhetz, Schedcrhcx .Elster, pica' (Schmeller II. 483).
Tschreppe (Tschreappn) f. ,alter Hafen oder Topf; zerbroehenes Geschirr, Scherbe: schwatzhaftes altes Weib, to-nerne Sparbiichse', tschrcppct (tschreappad) adj. ,misstonend, heiser, Tschrepetse (Tschrcappatzen) ,altes schwatzhaftes Weib' (Mittelst.), tschreppen (tschrcppa) ,mit gebrochener heiserer Stimme reden' (Unger 179); v koroških Nemcih Tschrcapn .die Seherben von einem zerbrochenem Topf, der schlechte Topf selbst', tschreapn ,misstonen, der Schall, her-vorgebracht durch das Klopfen an einen zerbrochenen Topf' (Uberf. 83). — Že Uberfelder (1. c.), Trstenjak (Kres lil. 114) in Schuchardt (Sld. 69) so spoznali, da je to iz slov. črcp m. .Scherbe, gesprungener Topf, Schadel'; črepa ,Scherbe, toner-
nes Gesehirr'; črepina ,Geschirr, Hirnschale', črepnja ,Tiegel', črepniti, črepkati ,ein Seherbengerausch von sich geben: črepica ,strešnja opeka', stcsl. irip% ,Seherbe* (gl. Miklosich, Et. Wtb. 34). Sem vtegne spadati tudi bav. sclicbern, schep-pem ,schlottern, klappern, tonen wie Steinchen, die in einem Gefafi geriittelt werden, wie zerspringendes Topfergeschirr und drgl.', die Sclrepper ,e~ zsambrochne S'cheppo'n (von Sachen), on aide Scheppo'n, on alda' Sehepporo' alte Weibs-, Mannsperson" (Schmeller II. 354). Iz črepa je moglo nastati Tschrepper in iz tega po dissimilaciji Tschepper, Schepper; na vpliv slovenskega čepa črepa ni misliti, ker so bližnji slovenski sosedje Nemcev ohranili skupino čr.
Tscliuter, Tschutern f. ,Kiirbistlasche als Weinheber und Reiseflasche; flaehe Weinflasche' (Unger 179), kor.-n. Tschutra ,eine Feldflasche' (Uberf. 83). - Iz slov. čutura, čutara, čotara ,holzerne Flasche', sbh. bolg. čutura, madž. csutora itd., mir. čutora ,trubočnyj mundštuk' i. t. d., kar je vse iz turšk. čotura, čotra ,holzerne Flasche' (Miki. Tiirk. 1. 43, Nachtr. I. 25, kjer je opomnjeno, da je beseda znana seveda po Madžarjih ali Srbih ali Bolgarjih tudi sedmo-graškim Sasom in se navaja ng. rioorpa ,h(')lzernes Weingefafi auf Paros, was das alte yjipa sein soli, andere denken an vtavtf-afio;, wieder andere an it. ciotola"). Prim, tudi Schuchardt, Sld. 69.
Tschuketz m. ,Name einer (ungar?) Miinze 1682' (Unger 179). Beseda je pač slovenska, in sicer novejša izvedenka iz čuk ,Nachteule, Kiiuzchen". Na Krasu se še včasi govori čuk v pomenu .goldinar': ,.dej mi dva čyka!" Gotovo je imel ta denar na sebi podobo kakega tiča, ki ga je narod štel za čuka; tak denar je bil n. p. Rablerdukaten ,von Matthias Corvinus gepragter Dukaten mit einem Rab en am Wappen-sehilde' (Unger 487), tudi Rableindukaten, o katerem pravi pater Abraham, da poje prijetneje od slavca (Schmeller II. 4). Pazi na diminutiv tudi v tem drugem izrazu nemškem. Glej spodaj besede Tschunkel.
Tschundel, Zundel .holzerne Wanne zum Abbriihen ge-schaehteter Schweine' (Mittel u. Untst., Unger 179). — Beseda vtegne biti slov. sod, hrv. sud iz stcsl. sisadi ,dolium, vas, situla', stcsl. tudi že sqd%; posuda je v ruščini celo ,navis\ torej je tudi s-usadu prav lehko ,Trog'; opozarjam na čolne iz enega debla, in take so tudi posode za parjenje zaklanih prašičev in njih soljenje. Unger navaja pri nemški besedi, da je moškega spola, kar pa je pri končnici -el več ko sumljivo, ker si je nemško besedo, če je slovenska, pač razlagati kot diminutiv. Isto velja o nastopni besedi.
Tscliunkel, Tschungel ,Schleiereule (pri Lipnici), tudi Zwergeule, Kauzchen' (Unger 179); kor.-n. tschugg ,die kleine Ohreule' (Lexer 267). Iz slov. čuk ,Nachteule'; sbh. čuk ,Name einer Nachteule'. V slovenščini in sbh. je beseda pač onomato-poetična, od Čukati ,den Laut čuk ertonen lassen', čuknuti, č likat i ,wie der čuk schreien', izpeljana enako kakor češki, madž. čuvik od Čuvikati, prim, koz'ikati, kuvikati; furl, fhuss ,cuco', iz tega kor. n. tschusch (Lexer 249).
Tschurtschc f. .Zapfen des Zirbenbaumes; entkornter Maiskolben' (Unger 179); kor.-n. Tschurtschn ,Kolbengewachse von Mais, Tannen, Fiehten' (Uberf. 83), Zorkeln ,die Ziipfchen der Eichen' (Lexer 278); tir.-n. tschutsch f. ,Fruchtzapfen der Nadelbaume; Tannenzapfen' (Schopf 770), koč. tschurtschken (pri Sehroerju 46); na Bav. Ziischen, Zutschen, Ziitscn, Schmeller II. 1158, 1166, 1168, kjer se še navaja 1158 Zeisch-gen ,Zapfen im Zirbelbiischel' in Tschurschken .Fichtenzapfen, welche im Winter zum Einheizen gebraucht werden' s Sale-burškega in pa Surtschen ,SUrchbiischel, pannochi di sorgo' iz VII. Comuni. Schmeller misli na slovansko šiška, toda iz te besede, ki je najbrž sama že izprevržena, ne pridemo k nemškim oblikam z r-oni. Primerneje se mi zdi, izhajati iz slov. čvrš, ,Knorren', črš, čršje ,die Zapfen von Nadelholz; l<i se glasi v slov. tudi storž m. ,Zapfen am Nadelholz; Maiskolben, der entkornte Maiskolben: Kohlstrunk'; druge oblike so še strč, starš, skorš, svrg in svrž ,Ast im liolz, Zapfen am
Baum' (Gutsmann 21, 189, 316. 553, 563); tudi cvrk se baje govori na Dravskem polju. Koren slovenskim besedam je najbrž sterk- (Miklosich, Et. Wtb. 322): strčati ,emporragen, steif sein, starren, strotzen'. Samo n. besede brez r-a morejo biti iz slovanskega č. šiška ,galla', v češčini tudi ,Baum-zapfen: Strobel: Klolj-; slov. šiška .Gallapfel' in na nogi ,Kno-chel'. Plim. tudi s. čvor ,Knotten, Knollen' (Trstenjak navaja tudi slov. čvorkelj, ki pa je vsem slovarjem neznan). Kor.-slov. čurčel ,Tannenzapfen' (Gutsmann 189, 316) in gorenjski čurčelj (Kranjska gora) je iz kor.-n. tschurtschel izposojen nazaj.
Tschuri m. ,mensis der Frauen' (Unger 179). — Pač od slov. cunti, curati, curljati .trdpfeln, schwach rinnen-, sbh. curiti manare', prim. Miklosich, Et. Wtb. 38, kjer je pristaviti še madž. csurogni in csurrenni. Beseda curiti je pač onomatopoetična tvorba.
Tnchurhtiuri, tudi skrajšano Tschuri m. .uniiberlegter Mensch, der ohne viel zu denken handelt, Sprudelkopf, Unbe-sonnener (Unger 179): bav. Schurimuri ,giih auffahrende Person', že 1618 „Schurimuri hat Leufi im Beltz", der Schurimuri ,Spottname fiir einen Menschen, der iiberall ist und nir-gends aus we i ti" (iz Castelli 251), TSchuri-Muri ,Sprudel-kopfchen, kleiner Polster, ein Scherzausdruck zur Bezeichnung eines kleinen Kindes'" (Seidl, Flinserln III. 33, 331), švabski der Schuri, schurig ,iibereilt': vse to v Schmellerju II. 461, kjer se že kaže na slov. šurimuri; o tem je prav razvidel že Schuchardt (Sld. 68), da je prišla v nemščino po slovanskem posredništvu iz turščine, v turščino pa iz perzijščine. V zadnjem jeziku pomenja šurimuri po Hammerju ,res agitata nul-lius momenti'. Beseda je prešla v turščino v obliki šurmur ,wertloses Ding; Verwirung'. Od tam je šla na eni strani k Albancem širi-miri ,l)ureheinander', rum. čiri-miri ,isto', na drugi stran k Srbom šuri-buri ,hin und hei' (Popovič), šuru-muru ,Interjcktion in der Verwirrung des Schreckens' (Ka-radžie), k Slovencem čuri-muri ,Ausdruck bei einem Kinder-
spiel' (Jarnik), v Čehe šury-mury .Gekritzel', šury-bury .un-verstandliche Reden-, na drugi strani v Ruse šury-mury ,ge-heime Intriguen-, in dalje iz slovanščine v nemščino, iz ktere smo neke izraze že naveli; pa tudi v dolenji nemšč. nahajamo Schurre-murre, Schurr-murr, Schorr-morr ,Geriimpel', holl. schorre-morrie ,Pobel'; Schuchardt (1. c.) sluti celo, da je tudi frc. charivari, dasi je starejša oblika chalivali, v zvezi z našo besedo. Druge zveze iz nove grščine glej v G. Mever-jevem Et. Wtb. der alb. Spr. 406. — Trstenjak piše v Glasniku 1860, I. 111, da perz. čurmur pomenja po poročilu zgoraj imenovanega Hammerja ,Grille'; že zgoranji citat iz Schu-chardta pa kaže, da je to izmišljeno v prid mnenja, da je slov. šurimuri to kar ,.muren'. Zgoraj navedena Jarnikova opomnja o otroški igri (Etvmologikon 64) obsega namreč te igre besedilo v tej obliki: čuri muri pojdi ven. Po Jarniku je dalje muri, murna ,schwarzer Ochs', pa mur, muranc muranč ,sch\varze Erdgrille'. Prešeren poje o Ahacljevih pesmih: „Ne čudi se, neslane " De pesmi bodo brane, * Lej pure vab;: puri, puri! <!l In božje volke šuri, muri!" (Poezije 112). Vse kaže, da je izraz šuri-muri slovenske otroške igre na tujko šuri-muri ,I)ureheinander' le naslonjen; kadar otrok išče božjega volka ali pa murna, brska v njegovo jamico ali luknjo in dela tam zmešnjavo. Prvotno, tako se mi zdi, pa so se te besede glasile slovenski črni muren, pojdi vun! Še le tujka šuri-muri bi bila torej, tako sodim, premenila črni v čuri.
Tschurl f. ,leiehtlebige Weibsperson' (Unger 179); tir. tschurl, tschorl (Schnals) ,entehrtes Madchen', tschurlkind ,uneheliches Kind' (Sehopf 770). — Beseda je slov. curla .Madchen' v zaničljivem pomenu, sbh. cura ,Madchen', kar je oboje curati ,pissen'; zastran semazijologičnega prehoda primerjaj slov. ščijca ,Madchen' od scat i (sbcati) ,harnen\ v praes. ščim in ščijem. Slov. č. curati je prešlo v nemščino tudi sicer: kor.-n. Tschurln, zur In, surkn ,pissen' in zudeln ,Urin lassen' (Oberf. 83, 258); tschurln, a~ tschur l machn ,pissen',
tschud'ln ,pissen', tchudele n. (Kindspr.) ,penis und vulva', Lexer 227, ki navaja še sleški schurlen, severnoč. tschureln, tschoreln in spominja sam že na izvir iz slovanščine.
Dutich, Dutteck, Dudeck m. ,Name einer (polnischen) Miinze im 16. und 17. Jahrh.' (Unger 181). — Poln. dutek, dudek, dytek, dydek, detek, detk ,eine Miinze, welchc 6 pol-nische Grosehen galt'. Poljska beseda je iz dol.-n. dilttke, dittke — Diittchen, holl. duit (Karlowiez, Slownik wyr. obe. poch. 139); prim tudi Kluge0 75.
Tudeln, dudeln sv. einfache, einlonnige Melodien oder Triller singen; jodeln, almeriseh singen' (Unger 181); dudeln (idu'ln) ,auf einer Flote, Pfeife, einem Horn (schlecht) blasen', Dudel ,Pfeife, Flote' (Schmeller I. 490, 491); št.-n. tudletsen, dudletzen = tudeln (Unger 181). — Iz sbh. č. dudliti, dud-lati, p. dudlič .dudeln' od dudy ,Dudelsack, Bock-, Sack-pfeife'. Besedo duda, duditi pozna skoraj ves slovanski svet in tudi vshodnoevropski neslovanski narodi (Miklosich, Tiirk. I. 51, Nachtr. I. 31, 106). Da bi pa bila beseda iz turščine (idiidiik' ,Pfeife, Flote'), kakor misli na ravnokar navedenih mestih Miklosich, ni verojetno: šteti nam jo je mariveč za ono-matopoetično domačo tvorbo iz du-du, glasu, ki si ga človek domišlja slišati iz dud; prim. n. duten, luten in dud ,upupa epops' („A dud dobrak honcm se ozyva: Už du, du du du!il, Kott VI. 166). Glej tudi Šercl, Z oboru jazykozpvtu 135.
Tullett sv. ,laut weinen, schreicn, heulen', tullctzen ,laut jauchzen; tullen' (Unger 182). Enako je na Koroškem tuln ,laut, ungestiim weinen, heulen' (Uberf. 84), tulen ,laut weinen' (Lexer 75, kjer stoji napak namesto ,Uk. Unterkarnten' v oklepih ,lTrk. — Urkunden'). — Iz slov. tuliti ,heulen, laut weinen', sbh. tuliti ,heulen, tuten'.
Tuvbitz, Turbitse f. (st. j.) ,Tasche, Satteltasche, Reise-tasche, grbfiere Seitentasche' (Unger 183). Slov. torbica, di-min. besede torba ,Riementasche, Seitentasche' od turškega torba ,Sack', kar je prešlo v vse vshodnoevropske jezike (Miklosich, Turk. II. 76, Nachtr. II. 57).
Časopis.	7
Durnitz f. ,fur,besondere Zwecke bestimmtcs Gemach, z. B. Badestube, aueh Gastzimmer' (Unger 184). Srgn. diirnitz, diirnitse ,ein heizbares Ziinmer, meist eine geheizte Badestube, aueh Wohn-, Gast-, Speisezimmer, Ratsstube' (Lexer). Schmeller I. 542—544 piše: „die Diirnis, (a. S.) an Hofen, in Schlossern und Klostern: Speisesaal, Tafelzimmer, Gaststube, Dir niz ,triclinium palatinum, a ulic um, coenatio pala-tina seu a ulic a" (Prompt, v. 1618). Beym Miinehner Hof-silberkammeramt wurden ehemals unter den Bedienten .Schnel-ler auf der Dirniz', ,Abspiiler bey der Dirniz' aufgefiihrt. .. Die Erzbischofe von Salzburg hatten in ihrem Obersthofmar-schallstab einen Tiirnizmaister. Im Landshuter Wochenblatt von 1815 ist die Rede von Hofdiensten mit der Hofpfriinde ,aus dem Zehrgaden der Diemitz'. Die Diirnitzgasse in Anspach . . . ,Die Tyrnizen seven vol (von Hotbedienten), heitft es am Miinehner Landtag von 1514. Bey dem Leichen-mahl des a". 1508 verstorbenen Herzog Albert IV. wird ,in der Tiirnitz auf XXIV Tisch gesetzt der gemain Adel'. Fiir die Gesandten werden am Hofe zu Landshut a° 1503 im der untern Tiirnitz 67 Tische zugerichtet. A°. 1326 erbauten die Pfalzgrat'en in Amberg auch ein neues Schloli und ,ein grofie gewobte Tiirnitz, welche aut" 5 steinenen Saulen stunde'. ,Ge-schehen a0. 1490 zu Amberg im Schlosse, der Stuben darin Herzog Georg die Zeit war, ob der Tiirnitz,I)ie konigl. Commiasarien waren 1498 versammelt im grotien Tiirnitz im Bischofhof zu Regensburg'. ,Zwen Briider, die sich einander gelaidiget baben zu Wald in der Thurnits'. ,I)ie 4 Jung-frauen (welche bey der Fronleiehnams-Procession in Miinchen heilige Personen vorstellen sollen) berueft man alzeit am Ant-lasabent zum Nachtmal hinein in die Neufest und sie ligen dieselbige Nacht drinnen im IHrniz- oder Frauenzimmer. ,In der durnczen1. Im Lexikon von Bayern ist die Rede von einer Tiirnizstubc mit 11 Betten fiir mehrere Soldaten in einem Thurm von Hohen-Salzburg . . . ,item von der neuen Turniz- oder Mirabell-Caserne'. Auch ein Teil des Schlosses
zu Burghausen ist unter dem Namen der Durnitz bekannt. .In die Tiirniz des Schlofl'. Eine neue Tiirniz und eine alte Tiirniz in dem Schlofi von Freising. ,In maiorem stubam castri vulgariter turnitz'. ,In dem grolkn Ratszimmer Dilrnits genannt'. .Zu disehen auf der Tiirnitz'. ,Ernhold geh in die thiirniitz nein, und lafl ali drometer kummen'. ,Will mit dir in die thiirnitz gehen, das friimal nemen alle zween\ .Geh yetzt hinab in die hofistuben und diirnitz'. ,Des (weil es wieder Friihling) mag ieh auch zu Hof nit bleiben, mein zeit in der thurnitz vertreiben, sondern ieh wil ein weil spa-zieren' sagt der Neidhardt bei H. Sachs 1560. Der reuterische Edelmam sprieht: ,Ich wil nauf in die thornitz und naufi schauen auf alle ltralJ, ob ieh nicht seh fiir uns etwas'. ,Da lag er in seinem steinen gemach bei der Dortzen (auf der Wartburg). ,Von stehin ymme gegettir vor der dortzen' (dom-zen Rathsstube). A°. 1510 t'iihrten sie ,Er Heinrich Kellner's Knecht in die neue Dorntzen vor die Riithe', ,Giengen die-jenigen so Er Heinrich Kellnern zuvor ersucht (peinlich ex-aminiert) hatten zu ihm in die schwartze Dornitze' (Es sind drei verschiedene Abschriften; nur in der letzten, neuesten steht Dornitze, wo in den friiheren stobe oder stube.) Die Vocab. 1429 u. 1455 haben estuarium durnitz oder padstu-ben; Voc. 1445, 1468: durnitz aestuarium tur niza. ,Estuarium stuba' tilrnicz, padstuben' (Clm. 5877, 1449), ,Aestuarium diirniczetr (Fiirstenzell 44 f. 21), ,Ein tliurneetz zeelt' (Te-gernseer 1617). Vom Dornen des Flachses ,auf Dornczen oder beym Feuer' spricht Anton in seiner Geschiehte der. d. Landwirtsch. 111. 284." Iz teh zanimivih Schmellerjevih podatkov je razvideti, da je durnitz imela nestalen pomen. Ležala je pač v pritličnih prostorih zgradbe, od koder se je vendar, zlasti z gradov, moglo videti na okoli. Roleg nje, ki je bila največa izba, so bile še druge izbe; pazi zlasti na izraz „geh hinab in die hoffstuben und durnits11. Dala se je kuriti, od tod ,aestuarium'. Da pa to ni bila prava pravcata ,Badstube' v pomenu vročega kopališča, to je očividno,
7*
ker so v njej ljudje spali in se zlasti po zimi v njej ves dan bavili. Ako se torej diirnitz prelaga z ,aestuarium, padstube',. ima to le ta pomen, da se je dala dobro kuriti. Saj velja o badstube isto: „Heutzutage ist die Badstuben im Oberlande ein zu einem Hofe gehoriges Nebenhiiuschen, worin sich der Backofen, die Anstalt zum Flachsdorren und -brechen &c. be-finden oder welches nicht selten von dem Taglohner bewohnt wird, der dem Hofe vertragsmiifiig um einen festgesetzten Tag-lohn zu arbeiten hat" (Schmeller I. 209, Unger 44; št.-n. Pari je isto: „Fast jedes Bauernhaus hat noch ein kleines Neben-haus, Zuhausel oder Pari genannt, nahe bei sich stehen [Unger 51] t. j. Badl). Iz ,aestuarium' je torej diirnitz postala le ,caminata maior'. S tem pa nikakor še ni rečeno, da bi bila morala biti tudi imenovana po namenu, ki mu je služila; lehko je bila nazvana tudi le po leži ali pripadnosti. Schmeller 1. c. je še domneval, da je morda v zvezi z goreti .brennen', češ, g se je izgovarjal kot h in na to je stopil pred ta h ženski člen, kar je dalo potem t ali d. Na zvezo z goreti je mislil tudi Meringer (ZfoG. 1903, V. str. 5—6 pos. odt.); gor^nica po njem ni drugega kakor lat. fnrnus, torej bi bila že od po-četka ,das geheizte zimmer' (caminata, keminate, slov. čemnata, č%mndta). Tudi Diefenbach je že mislil na slovansko gor-niča, ki je v ruščini in bolg. ,poletna izba', kar se pač nikakor ne more spraviti v zvezo z goreti, saj se poleti vendar ne kuri. Temu nasproti je tudi opomniti, da v slovanskih spomenikih gorbnica nikjer ne pomenja tega, kar misli prej omenjeni bistroumni preiskovavec reči in besed Meringer, ampak vedno in povsod je s tem imenom označena le ,izba ali prostor kje zgoraj v hiši', kar pa diirnitz ni bila, kakor smo videli; edino slovenska gornjica bi se mogla navesti v prid Meringerjevega mnenja, pa ta pomenja ,Rauehloch, Luftloch des Zimmers' in se ne more vpoštevati, ker je t^k odušnik vedno zgoraj. Dokazati bi tudi morali v primeri z lat. furnus ki daje pri nas gm>m>, grhtthck — kako tvorbo ** gor- ,peč', od ktere bi mogli izvajati gorunica v pomenu, ki ga zahteva Meringer
s ,kurjena izba, vroča kopel'. Toda zastonj stikamo za njo. Tudi z dr-hvo, drevo, kar navaja 1. c. Schmeller kot domnevo nekega Lischa v Meklenb. Jahrb. V. 34, kjer se navaja slovanski drewonice ,Herdstatte', nima beseda gotovo nič opraviti, ker je sploh ni v slovanščini ni v tej obliki ni v tem pomenu; č. drevnice je ,Holzkammer, Holzstube'; ravno durnitz pa se je .kakor vse kaže' kurila od zunaj, ker ni schwarze Durnitz, ki je navedena gori, očrnela od gorečih polen; zakadile so jo lehko luči in sveče, zlasti pa treske, s kterimi so svetili. Po moji misli se je torej Bruckner (Die slavisehen Ansied-lungen in der Altmarkt und im Magdeburgischen, Preisschriften Jablonowski XXII. 20) upravičeno uprl tem razlagam in izhaja iz dvoranica ,auJa'. Ko so Slovani, zlasti njih vojevode in knezi, spoznali kulturo tujih dežel, kjer so videli lepše in ugodneje vrejena stanovališča, so si začeli tudi sami staviti podobna, če tudi neenako bliščeča poslopja, ki jih je narod posnemal potem dalje. Že vsled tega, da se hiša ali dom, zlasti velmož, imenuje dvor ali dvori (v Istri in po Krasu je dvor še dandanes le ,stabulum', t. j. stan ovac, in to je pač najbliže prvotnemu pomenu ,das Geschlossene, Eingefriedete') ,se da sklepati na vpliv sosedov, kjer nahajamo enaka oznamenila: corte, hof, aula (aoX73). Tako se je rabil pri .Srbih dvor le za veče hiše, pozneje tudi za vsako hišo sploh; pri večini Slovencev pa je dvor le ograjen prostor okoli hiše. V'avli so bili gostje sprejemani in pogoščevani; zoper mraz je plapolal velik ogenj ali se je kurila velika peč. Zato je avla—dvor postala pravo bivališče gostom, dokler so se mudili v hiši, in ker so se domačini družili z gosti, je moral to biti največi prostor v hiši. Prav se je torej ta prostor po zimi lepo kurjen, po tujem vplivu imenoval dvor v ožem smislu ali dvoma izba, kar se slovanski more izraziti s sutiksom -ica: dvornica. In popolnoma primerno je, da se je pozneje ta beseda ohranila v oznamenilo izbe za goste. Dvornica pa je bila lehko tudi vsaka manjša hišica na dvoru, torej tudi to, kar se danes imenuje pajštva in kjer so
prav tako mogli biti nastanjeni gosti-tujci, zlasti dlje časa se mudeči, kakor žive dandanes v njih delavci (Schmeller I. 209, Unger 44) in pa naši moderni gosti, to je gostači in gostinje (Inwohner, Gastleute ali Gaste na Štajerskem, Unger 268). Besedo dvornica v pomenu .sala, stanza principale e maggiore della časa' pozna srbščina in hrvaščina; to pa se lepo strinja z .maior stuba castri' .triclinium a u I i c u m , coenatio palatina seu aulica'. Tudi poljščina pozna še dwornica in poleg tega dornica, enako imajo kašubski Slovinci diiorhiča ,Stube'; Berka (Biskupski) navaja tudi obliko dourna ,izba' (Prace lil. III. 378); kot polabski izraz navaja Vokabular der Liineburger Slawen (Leibnitz, Collect, etvm. 1.351) Dwarneiz ,Stube (.Dornizen, Dornsse alicubi)', kar prepisuje Schleicher, Polabisch 182 v dvdr-naiča. Ta'beseda, kakor poljski dvornica (to pač po vplivu nemške oblike), ni bila več etimologično umljiva za pomen ,Stube', češ, saj ni treba, da je na' dvorišču ali da gleda nanje. Zato je Polaban svojo prvotno #dornaiča (od dor = dvori. ,Hof, Meierei') premenil v izbo, ki ima duri (dvžr = dvhrh); najbrže tu že vplivala nemška oblika dornits, Diirnitz, ker se je spravljala beseda v zvezo s Tur, dol.-n. dor. Druge dolenjenemške oblike: dornse (brem.-niedersachsisches Worterbuch), Dornsse, potem donns imajo za slovanski c soglas-nik 5 in so se razvile iz dvornica popolnoma fonetično.
Dusak, Dussack m. (st.j.) ,Name einer im 16. Jhdt. in der Bauernschaft viel verbreiteten Hiebwaffe, Art Sabel ohne Stiehblatt', bav. der die Dusacken, /Jussak. Tissek, Disack ,ehemals iibliehc Art Waffen' (Schmeller I. 549) (Unger 185); Thiesack .Hirschfiinger, Waidmesser' (Gopfert, Sarepta 95; Grimm DW. II. 1189, 1756). Ta nemška beseda je znana tudi našemu Hipolitu (Duseck) in Vodniku (Dusack). Glede korenskega vokala je naslonjena najbrž na Dufi ,Sehall, Ge-rausch', sicer pak je že spoznana za slovansko. Slovenci na Ogrskem poznajo tesdk ,nekak meč', če smemo verojeti Cafu ali bolje njegovemu poročevavcu (gl. Pleteršnikov Slovar); v češčini je tesdk sprva le ,Hau-, ' Zimmeraxt', potem tudi

,Hau-, Waidmesser, Haudegen, Hirschfanger: dlouhy široky nuž, jehož mfsto kordu uživati lze; meč; krivi/ tesdk — turecka šavle; češki/ tesdk po jedne strane brouseny' (Kott, IV. 67).	(Konec pride.)
Mala izvestja.
Koroške narodopisne črtice.
Dosti se je že nabralo narodopisnega blaga med koroškimi Slovenci. Opisani so že zanimivi običaji iz Roža in Ziljske doline. Slov. Bčela, Glasnik, Novice in drugi politični in nepolitični časopisi so bili glasila koroških narodopiscev. Vendar pa se še dosti zanimivega doslej ni objavilo. V tem oziru je posebno zaostala rodovitna podjunska dolina in pa kraji ob Meži ter hribi med Mežo in Dravo.
Te črtice naj bi obrnile pozornost tudi na te pokrajine!
I. »Gnojvoza« ali »gnojav o ž a«. 1
Bliža se jesen in sejati je ozimino. Njive potrebujejo obilo gnoja. Polja je veliko, dostikrat leži na strmini. Zato napravi naš kmet »gnojvozo«. Sosedje pridejo s hlapci in voli pomagat voziti. Delo se prične rano zjutraj. Za vsak voz sta določena dva »kidača«, ki kidata gnoj. Po pet jih vozi z voli. Vozniki se imenujejo »vozarili«. Na njivah pomagajo »skopar-niki« vozarnom gnoj z vozov kopati, dekle pa ga »trosijo«. Veselo zavriska »veliki hlapec«, ko pelje prvi voz z doma. Za njim kmalu pride drugi, in tako gre delo hitro izpod rok. Le pri »mali južini« se malo oddahnejo ter okrepčajo s sadnim moštom, slanino in kruhom.
Gospodinja ima dosti dela v kuhinji. Že prejšnji dan speče rženega kruha in pogače, v katero »nabula« orehov in jo po-maže s strdjo. Dopoldne valja »nudlne« — tako jim pravijo gorjanci, mi dolinci pa imamo »štruklne« — namaže jih s
1 »Gnojvoza« pravijo po Tolstem vrhu, na Šelempergu, v Strojni in Sent Danijelu, ob Meži in na Selovcu pa pravimo »gnojavoža«. Iz teh krajev je ta običaj.
smetano ter napolni z drobno narezano pogačo, z jajci in s »šipki« (sesirjenim kislim mlekom). Nato jih »zvije« in skuha. V kuhinji pripravijo škaf vode, da se »gnojvozniki« lahko pošteno omijejo za kosilo.
Južina šteje iz kakih 5 — 6 »riht«.
Po južini pošljejo možki ženskam na njivi »ženina» »s prvo pošto«, to je s prvim vozom. Ta ženin je razcapan mož, s slamo nabasan, ima strgan klobuk in za njim nataknjenih petelinovih peres. Na vrh voza zasadijo kol in nasadijo nanj »ženina«. Ko zagledajo ženske slamnatega moža, nastane smeh in dirindaj. Nekaj časa ga občudujejo in uganjajo burke. Nato ga zgrabi oženjen mož in ga vrže med neomožene ženske. Sedaj pa mečejo dekleta ubogega ženina po njivi ena drugi, dokler da ni ves razcapan. Vsaka se brani takega moža. Pazljivo gledajo ženske na voz, katerega koplje skoparnik. Za ženitev je treba tudi »pušeljca«. Fantje pa so jim tudi tega doma napravili. Natrgali so kopriv, jih povezali ter »popenili1« pušeljc s pajčevino.
Ko ga zagleda skoparnik, ga vrže med ženske. Seveda se tudi takega pušeljca vsaka brani. Ženske ga skrijejo pod poveznjene klanice1 na vozu in ga tako pošljejo »po poštK fantom nazaj.
Delo je končano. Za njim pride obilna večerja. Po večerji prinese hči ali pa najlepša dekla pri hiši več pušeljcev.
Gospodar prinese jabolk. Možki stopijo okrog mize. Kmet vrže jabolko na sredo. Fantje in možje planejo po njem in se skušajo in trgajo; kajti kdor jabolko zgrabi, obdrži in >zajucka« (zavriska), ta dobi od dekleta pušljec v dar.
V enem jabolku pa je denar (v prejšnjih časih cvancgarca, sedaj krona). Kdor dobi jabolko z denarjem, se lahko v nedeljo najbolj postavlja s pušeljcem. Pri tem delu je seveda mnogo hrupa in trušča. Mizo, ki stoji v kotu, privlečejo večkrat na sredo »hiše«.
1 Dekle »popeni« lanove glavice, ki jih povije k pušeljeu (nagelj ček, rožmarin ter muškat) z zlato peno. V tem primeru pa fantje »popenijo« koprive s pajčevino!
1 »Klanice« so deske ob straneh voza.
Za slovo dobi vsak po dva krapa in dva brata1 seboj.
Drugi dan napravi drugi kmet gnojvozo, in ta družba mu gre pomagat.
II. »S t e 1 j e raj a«.2
Pozno v jeseni je. Žito in drugi poljski pridelki so že pod streho. Naš kmet se je preskrbel za zimo. Treba pa je še »našteli«3 za živino. Naši kraji so obrastli s temnimi smreč-jimi gozdovi, ki dajejo lesa za trgovino pa tudi stelje za živino. Po zimi je drevje pokrito s snegom, in zato je nerodno klestiti. Zato si napravi kmet že jeseni stelje za celo zimo in sicer se to zgodi v enem dnevu, »na steljeraji«. Pomagat mu pridejo sosedje s hlapci in deklami.
Možki imajo na noge privezane »kremplje« (krampižlje), da lehko plezajo na drevesa in »klestijo« veje. Da ne ranijo preveč dreves, rabijo tudi lojtre.
Ženske zlagajo odpadle veje na kupe. Steljo navozijo na velik kup v »lesu« (gozdu), in ko je po zimi čas ter dober -sanenec, jo zvozijo domu. Včasih pa jo spravijo sproti pod streho pri hlevu in ob priliki sesekajo. Način, kako klestijo drevesa, je pač obsojati.
Sekire ranijo močno drevje, a tudi »kremplji«, ki jih zasajajo možki v deblo, da dosežejo s sekirami zgornje veje. Dostikrat oklestijo smreke tako, da preostane le še majhen vršič, katerega nosi dolgo od tal do vrha ranjeno deblo. Najmanj škode v gozdu pač ima kmet, ki lehko proda vsako leto toliko lesa, da izhaja z njegovo steljo celo leto, tako da mu ni treba klestiti še stoječih dreves.
Zjutraj jedo »repno župo« (krompirjevo juho), dobro za-beljene žganjke ter »jegliče« (kašo), na samem mleku kuhane. Za južino (kosilo) dobijo mošta, jabolk, šartlja in orehov.
Glavna pojedina je na večer. K steljeraji navadno za-koljejo ovco. Po mesu pridejo štruklji, kakor sem jih
1 »Brati« so narejeni kakor češki »vuhteljni«. Napolnjeni so z orehi.
" Slišal sem tudi »steljerija«, navadnejša oblika pa je steljeraja. »Kraja« je nemški suliks-erei kakor: Reib-erei itd. Pozimi imamo »kole-rajo«, ki pa se navadno tudi pri nas imenuje »kolina«.
3 nastel-i fem.
opisal pri gnojvozi. Nato pa še sledi kakih 5 »riht«. »Pečen štrukelj«, kuhana mrzla jabolka, »trjet« ali »babja žehta«, pečen »mežerle«, ki je narejen iz drobno sesekanega drobu in zrezane pogače, »krapi« in nazadnje pa »bob iz krapov« (ge-backene Erbsen), na katerega nalijejo dobrega mošta ter ga posladijo s cukrom.
Po večerji prinese domača hči ali pa dekla majhen šartelj na talirju (krožniku). Okoli tega šartlja prižgejo sveče in nataknejo smotke, ki so pozlačene »z zlato peno«, tako da je cela stvar podobna kroni. Na sredi kolača pa leži lep pozlačen pušljec.
Fantje stopijo okoli mize. Gospodar prinese smolov vršič ter ga vrže na sredo mize. In sedaj lovijo ta vrh, se pehajo ter preobračajo po hiši. Kdor obdrži vrhovo debelce in zavriska, dobi pušljec. Navadno pa lovijo večkrat pušeljce, to se pravi: gospodar vrže še kako jabolko, nažajfano »belo repo«1 ali pa bučo med fante. Zmagovavci dobijo pozlačene smotke, pušeljce ali pa darilo v denarju, ki je vtaknjeno v jabolko. V nedeljo pa se postavljajo naši fantje s pušeljci in pozlačenimi smodkami, ki so jih dobili na steljeraji.
Ko je ta boj končan, nategne »mehač« v kotu svoje »mehe«2 ter zaigra nekaj okroglih. Fantje, dekleta, pa tudi
starina zaplešejo, da se vse kadi in trese.
*
* *
Ta dva jesenska domača »praznika« pričata o lepem vzajemnem delu naših kmetov. Oba običaja sta se do dandanes ohranila. Omejena sta na kraje ob Meži do Možice (ne Meža ob Dravi ampak Možica ob Meži) ter na hribe med Mežo in Dravo. Proti zapadu segata, kolikor mi je znano, do Sent Danijela, proti vzhodu pa do Selovca v slovenjegraškem okraju
1 bela repa = repa. Krompir se imenuje pri nas »laška repa ali repica«.
1 Mčhi, (plur. tantum) se imenuje harmonika, mož, ki igra na »mehe«, (ki »mehari"), pa je mehač.
in do Traberka.1 V dolini sicer nistao bičaja več v polni meri v navadi, vendar pa v novejšem času naši kmetje prav radi napravljajo zopet »steljerajo in »gnojvozo«, ker na ta način lehko dobijo od sosedov vsaj nekaj delavcev, ki jih dandanes silno primanjkuje.
Da bi moderno zadružno življenje rešilo naše ljudstvo gospodarskega propada!	Dr. Fr. Kotnik.
Dvoje kajkavsko-slovenskih spomenikov iz središkega
arhiva.
Zelo pičli so spomeniki štajersko-slovenskih narečij iz prejšnjih stoletij. Po pravici piše g. dr. K. Štrekelj v »Časopisu« 1. 1904, str. 23: »Iz starejših časov so se nam ohranile le malenkosti: poleg središkega tožilnega pisma iz 1. 1648 samo obrazci za prisege«. Rajni Slekovec je 1. 1879. v »SI. Gosp.« št. 47 objavil tudi slov. pismo ormoškega graščaka iz 1. 1658 -59, ki se je pa celo prezrlo, ker se v političnih listih take znanstvene drobtinice navadno izgube. Zbirajoč gradivo za zgodovino središkega trga, sem naletel še na dve pismi iz 17. stoletja.
Prvo pismo slove:
Zdrauie i uszako dobro selem VM: kako moiemu uuffa-nomu1 Goszpodnu szuszedu i pryatelu. Ia Morem VM: dati na znannie kako doyde pred me moy Siskouechki kmet Filip Laptussich, I pritusi misze daie dal to bude szkoro due lete Vassemu szuszedu Juray Diaku Vassegha plemenita Varassa, tlua korcza zobi i pol korcza Haydine za ktero2 i den denesni dušen muie poldrugi dukat. Proszim VM: dabi moiegha kmeta VM: zadovolili. I ia uuchem VM: mene obnaidete gotouszam szhlusiti. VM: Goszopdin Bogh Zdraua dersi. Datum ex Curia mea Parochiali szent Mihaly (nad Čakovcem) 12 Xbris 1633 VM: rad szlusiti
Nicolaus Chernkowich Vice Archi-diaconus Bexin & Ecclie f. Michaelis supra Csaktor Parochus.
1 Vufan — vertraut. — a Slovenizem, po medžimurskem bi bilo šteru ali koju.
Zunanji naslov:
Tha liszt dasze ima dati Plemenitomu i postuuanomu D. D. Rihtaru Varassa szredischie moiemu szuszedu i pryatelu.
Drugo pismo je iz Varaždina 1. 1647 in se glasi:
Egregie Domine Amice et Vicine mihi obsrrie.
Salutem et seruitiorum meorum paratissimam commenda-tionem. Tolikoftem hottel V. M. pifiati y nafinanie datti kakoie dosla Predame pokoinogha Kerznar Miklouusa Wdoua tusechifie na nekoiegha V. M. Purgara imeno Simona Klepacha, koteri dusan budochi Pokoinomu Miklouus Kerznaru, dugha platiti (: kakofieie bil zauefial y obeehal.:) neche. Zato rechena Wdoua V. M. Zadoiiolschine imati ne mogla, ona kako bude Znala Zuoiegha ifikala bude, y ono V. M. Polegli nauade Plemeni-togha Orfiaga, Zuclin (?) posilia, ali dabifie dobro Zuftedfituo med nami obdersano, boliebi bilo, dabye V. M. Ziromaski Zi-roti uehinilj platiti, y ono obdersauati, kye dusan nai plati a prauden nai bude Zmir —. Stofte y ufam da V. M. uchinite, y na ouo od V. M. Ztanouita odluchka chakal bude. Ztem Gofipodin Bogh V. M. Zdrauo y ueiielo dersy. Datum Varas-dinj Die 25. Octobris Anno 1647.
Egregiae Dominationis Tuae
Amicus & Vicinus ad Seruiendum Paratissimus
Nicolaus Changyak m. p.
Zunanji naslov:
Egregio Domino N. N. Liberi Oppidi Nemško Zredische Judici & Domino Amico & Vicino milii obsmo.
Iz teh pisem je sklepati, da se je v 17. stoletju zasebno dopisovanje vršilo v domačem jeziku in morda še v bližnjih hrvaških in medžimurskih občinskih in župnijskih arhivih trohne tudi slovenska pisma štajerskih dopisnikov.	jr Kovačič.
Književna poročila.
Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Po arhivalnih virih spisal dr. Jos. G., profesor bogoslovja. V Ljubljani 1908. Založila Leonova družba. Natisnila Katoliška tiskarna. Vel. 8e 146 str. Cena broš. izv. 5 K.
G. profesor dr. Gruden marljivo deluje na polju domače cerkvene zgodovine in je objavil že mnogo člankov v Voditelju, Obzorniku, Dom in Svetu ter Izvestjih kranjskega muzejskega društva, 1.1906 tudi nemški pisano knjigo o socijalnem delovanju katoliške cerkve na Kranjskem." Odkar ima profesorsko stolico cerkvene zgodovine na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, se je lotil tudi arhivalnega preiskavanja v domačih in furlanskih zbirkah. Prvi večji sad tega truda je pričujoča knjiga, v kateri nam pisatelj najprej riše razvoj dogodkov v slovenskem delu oglejske patriarhije od 1. 1420 — 1494, potem splošne kulturne razmere koncem srednjega veka v naših krajih. Tukaj hočemo povzeti glavne misli posameznih poglavij, da se razvidi bogata vsebina te knjige, ki je enako važna za Štajerce kakor za Kranjce.
Ko so Benečani oropali oglejskega patriarha posvetne oblasti (1418 — 20), seje pojavil v patriarhiji razdor med benečanskim in avstrijskim delom. Tedanji patriarh Ludovik, vojvoda Teck, je stoloval v Celju in pustil benečanski del Vnemar, poznejši legitimni patriarhi pa so živeli večinoma v laškem Vidmu in so zanemarjali avstrijski del (I). Vojvoda Teck je na bazilejskem cerkvenem zboru igral veliko ulogo, tudi njegov pomožni škof Martin Pičanski, ki je stanoval v Ljubljani (1436 56), je bil privrženec tega zbora in mu je utrdil veljavo v slovenskih deželah (II). Po smrti Teckovi (1439) je rimski papež imenoval Horentinskega nadškofa Laha Ludovika Scarampo za naslednika, ba-zilcjski papež Felix V. pa mu je postavil protipatriarha v osebi triden-tinskega škofa Aleksandra, Poljaka po rodu in cesarjevega sorodnika, po Aleksandrovi smrti (1444) pa lavantinskega škofa Lovrenca, najbrž iz kranjske plemiške rodbine Lichtenbergov. Ko je tudi ta umrl (1446), so postavili Bazelčani že omenjenega pičanskega škofa Martina za upra-
1 Pravilna oblika za Unter-Drauburg je Traberk. Drava se imenuje v starih listinah Traa. V Dravogradu so gospodovali nekdaj »die Her-ren von Traberk«. V nemščini se ta oblika ni več ohranila, pač pa v slovenščini med narodom. Okoli 1. 1600 se imenuje Unterdrau-burg »Trauburg« na najstarejšem zemljevidu štaj. dežele. (Glej: Steierm. Geschiclitsbliitter hgg. von Dr. I. v. Zahn. I. Jg. 2. H. priloga.) Spodnji Dravograd je novega izvira.
* Das sociale Wirken der kath. Kirche in Oesterreich. Bd. IV. H. 1: DiOzese Laibach (Herzogtum Krain). Von Dr. Josef Gruden, Laibach, 1906. Verla« der Leo-Gesellschaft in Wien. Str. 97.
vitelja cele oglejske patriarhije (III). Vendar pa te službe Martin ni izvrševal, ker se je že 1. 1448 sklenilo z Rimom edinstvo in ga je nato patriarh Ludovik Scarampo imenoval za vikarija slovenskega dela patriarhije. Za svoje zasluge za dosego edinstva je dobil cesar Friderik III. od papeža velike cerkvene predpravice, med drugimi, da sme reformirati samostane (IV). I)a se povrne med duhovščino zopet edinost in red in se izkoreninijo razne pregrehe in razvade, je obhajal škof Martin dne 17. jun. 1. 1448 v Ljubljani za Slovence južno od Drave škofijsko sinodo. Njeni odloki, ki se tukaj prvikrat objavljajo, govorijo predvsem o življenju duhovenstva in deloma tudi lajikov, potem o bogoslužju in zakramentih ter cerkvenem premoženju (V). Na daljni cerkveni razvoj med Slovenci pa je imel velik vpliv dunajski nuncij (1452—55) Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II (1458—64). V avstrijskem delu oglejskega ozemlja je namreč izvrševal tudi škofovsko oblast in se je prepričal o neugodnih cerkvenih razmerah (VI). Kmalu je dobil priliko sodelovati pri preureditvi cerkvene uprave v teh pokrajinah. S smrtjo zadnjega celjskega grofa Ulrika je cesar Friderik III podedoval vsa njegova posestva, pa tudi njegove cerkvene patronate in advokacije. Cesar je dobil v tem gmotno podlago za ustanovitev ljubljanske škofije (1461). Papež Pij II. pa je od svoje strani odpravil homatije, ki so nastale vsled upora benediktincev v Gornjem gradu, in je ukrotil patriarha ter nadškofa solnograjskega (VII). Nova škofija je obsegala izpočetka vse tiste župnije, ki so bile odmejene v dotacijo škofovske menze in kapitlja. Pisatelj našteva vse po vrsti v treh slovenskih kronovinah. (Na Štajerskem današnje dekanije Gorniigrad, Škale, Hraslovče in Kozje)1 (VIII). Za prvega škofa je cesar imenoval domačina Sigismunda pl. Lamberg, ki si je moral najprej prirediti stolnico in rezidencijo, potem pa delovati zoper strašne turške napade (IX . O razmerah med večjim delom slovenskih dežel, ki so ostale še neposredno pod patriarhom, nas poučita dve, vprvič objavljeni vizitaciji iz 1. 1494 in 1494 (X). Naslednja poglavja slikajo splošne razmere konec srednjega veka in v dobi pred reformacijo in sicer govorijo o duhovščini (XI), redovništvu (XII), verskem življenju (XIII), slednjič o šolstvu, znanosti in umetnosti (XIII). Pisatelj sklepa, da pomenja XV. stol. za naše dežele dobo razvoja in napredka v cerkveni organizaciji in v verskem življenju. V dodatku je nekaj, večinoma doslej še nenatisnjenih virov.
Ako je dnevno časopisje pozdravilo knjigo kot nekako apologijo po krivem razvpitega XV. stoletja, je to le navidezen vtisek. Kdor opisane dogodke globljeje premotruje in primerja z razmerami po drugod, vidi, da je tudi pri nas stalo solncc nizko in so se zato kazale dolge, pošastne sence. Treba je le misliti na nezadostno izobrazbo navadne duhovščine (prim. str. 82 op. 7), na nevednost priprostega ljudstva3 in popolno dezor-
1	V Klunovem Archivu se nahaja zemljevid tedanje škofije.
2	Na Spodnjem Štajerskem so se nahajali v XV. stol. taki ljudje,
ki niso znali očenaša in vere (češčenamarija še ni bila v navadi) in se tudi niso hoteli učiti. Mayer, Gesch. d. Steierm. 1898, 157.
ganizacijo v viših in nizih duhovskih vrstah. Kjer stojita škofov vikarij in papežev nuncij zoper škofa in papeža (str. 38), ki sta ju pooblastila, tam tudi najboljše odredbe nimajo avktoritete.1 Tudi vzgledov za posu-rovelost ne manjka, zanimivo pa je, da tako malo slišimo o priležništvu. Morda je bilo pri nas boljše ko drugod? V ljubljanski sinodi stoji sicer kanon zoper konkubinarce med klerom na prvem mestu, pa ta izraz stoji le v naslovu, tekst sam pa je tako splošen, da bi se lehko čital očetom nicejskega zbora. Nastop in vspehi reformatorjev - predikantov pa se dado tudi iz podanega gradiva tolmačiti, ni pa treba reformacije imenovati boja za cerkveno avtonomijo, kar v prvi vrsti nikakor ni bila.
Omenimo še nekatere podrobnosti. Str. 6. Škof (ne nadškof) Eberhard bo oglejski pomožni škof Eberhard (Tesselicensis, drugi: Thes-salonicensis), ki je 1. 1421 posvetil altar sv. Ane v Žički kartuziji. Prim. Stepischnegg, Das Karthauser-Kloster Seiz, Marburg 1884 str. 48. — Str. 11. Škof Martin Pičen ski je oseba, ki bi zaslužila, da se monogra-lično obdela in sicer na podlagi vseh njegovih listin in drugih spomenikov. Prej je bil med drugim župnik na Štajerskem. L. 1448 je že kot škof izjavil, da je kot rector ecclesiae parochialis in Slewnicz, Lapriach et Gonobicz cum ecclesiis filiabus svoje vernike posebno opominjal, da morajo plačevati desetino kot dolžnost in ne kot miloščino. S cerkvenimi kaznimi je dosegel vso desetino (sine diminutione, in modo exactissimo), razven od onih delov, ki so od nekdaj morali plačevati desetino žičkim kartuzijanom in studeniškim dominikankam. (Schwandnerjev regest v dvorni knjižnici na Dunaju.) Ne verjamemo pa, da bi bil plemenitega
1 Sicer je pa tudi ustanovitev ljubljanske škofije vzgled za pravni čut tiste dobe. Po pravu se niti župnija- ne sme deliti, dokler živi na celo župnijo umeščeni župnik, cesar pa je odtrgal celo vrsto far legitimnima škofoma, solnograjskemu in oglejskemu, in sicer brez odškodnine, papež pa zagrozil škofoma in njunim zastopnikom s cerkvenimi kaznimi, če bi ugovarjali. Vrhutega je bi'.a vsa ustanovitev politična stvar. Fare, v katerih je bil cesar patron, je vzel iz oblasti inozemskih škofov, imenovanje novega škofa in skoro vseh kanonikov, pa je pridržal vladarju. Tega dr. Gruden ni opazil, da ustanovitev ljubljanske škofije ni nič drugega, ko eden izmed mnogih pojavov deželnocerkvene organizacije, po kateri stremi v XV. stol. Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija, in ki se je dovršila med protestanti z reformacijo, med katoličani pa v go-vih mejah in sicer v Nemčiji vsled sckularizacije 1.1802, v Avstriji pa pod Jožefom II. Ustanovitev ljubljanske škofije je torej splošnopolitičen pojav, potem je delo sile, in zato seveda ni bilo treba Fnejevih nasvetov, ki pač spadajo v področje poznejših legend. Ljubljanska škofija je po svoji ustanovitvi politična ekspozitura dunajske vlade in njeni škofje so naj-zvestejši cesarjevi uradniki — v miru in v vojski in vse še — zastonj! To je cesar Friderik res dobro napravil, saj sam itak skoro nikdar ni imel denarja!
rodu in Nemec. Grof Petteneg je grb (str. 39) krivo tolmačil (str. 11). Vidimo grič (mons) s tremi vrhi in pod vsakim vrhom črko M. Zato je mislil na rodovini Mannsberg in Mannsdorf, ki imata grič (?) (mons) v grbu, tri črke M pa je čital: Martinus Mannsbergensis Mannsdor-fensis (?). Iz obeh rodovin vendar ne more biti in zato ostane tretji M nerazložen. Pomniti pa je treba, da so plemeniški grbi rodovinskega in ne osebnega značaja, torej se omenjene tri črke ne smejo osebno tolmačiti, ako je grb plemeniški. Po našem mnenju pa spada v vrsto svobodno izmišljenih grbov, ki so jih tedaj imeli večji župniki, tri črke pa so dekorativno razpostavljene in imajo tri vrhe samo kot dekorativno ozadje, pomenijo pa kak škofov rek, ki se dandanes ne da več uganiti. Čitali bi lahko n. pr. Maria Mater Misericordiae ali pa Memorare Maria Martini. Na Marijo Devico mislimo, ker je zaščitnica pičenske stolnice. Na pečatu str. 12 ima naš škof kot grb samo križ, torej splošno škofovsko znamenje brez rodbinskega pomena. Ako pa je ta križ grb pičenske škofije, ki ga nismo mogli določiti, potem pa manjka zraven še škofov osebni grb, kakor se vidita n. pr. na pečatu str. 62 škofijski in škofov grb. Čuden slučaj bi tudi bil, da bi se Martinov plemeniški priimek nikdar ne omenil niti v listinah, niti pri zgodopiscih. .Slednjič pa so Mannsbcrgi isto ko Mannsburgi, ker tudi končnica -berg znači grad (Piper, Burgenkunde, 1905, 31) in n. pr. koroški Mannsberg se imenuje 1. 1408 Mangspurch (Oesterley, Hist.- geogr. Worterb. 1883, 425). Kranjski Mannsburgi (Manges-Menges) ali mengeški gospodje pa so imeli po koncu stoječo kačo z zavitim repom kot grb. (Valvzor, VIII, 111, XI, 361.) Torej je popolnoma izključeno, da bi bil škof Martin — pl. Mannsberg.
Str. 43. Pisatelj je zamenjal sv. Maksimilijana, ki se je prikazal po legendi cesarju Frideriku v celjskem gradu (Valvazor VIII, 535 in 653 in AA. SS. Boll. II vol. nov.) z ljubljanskim zaščitnikom sv. Nikolajem. Tudi škof v si. 4. bo celjski mučenik. Ravnotako prazni sta anekdoti o škofu Lambergu (Valvazor VIII, 653, 660—662). Prvi je verjel še pisatelj v Dom in Svetu 1905 str. 342 (prim, pa različni vGrziji glede osebe in oblike!), druga, bolj robata, se pa v slovenjcgraškem okraju pripoveduje o kmetu mestu o škofu (Kres I). Sploh bi želeli, da bi se kritično preiskalo, na kakšne in kako stare vire se opira poročilo, da je bil Lamberg cesarjev dvorni kapelan.', še bolj pa, ali je res kaj na trditvi, da sta si bila prijatelja z Enejem. Ali ni kdo pozneje vsled sočasnega
1 Malo verjetno je n. pr. da bi bil v letih 1459—1462 opravljal to službo. Wolfs grub er, Die k: u. k. Hofburgkapelle und die k. u. k. geistliche Hofkapelle. Wien 1905 str. 41—44 in 603—609. Pišejo, da je bil Lamberg miloščinar, in vendar sta izraz (aumonicr) in služba francoskega izvira (XVII stol.) in dunajski dvor takih dostojanstev ni poznal v XV. stol. Glede Eneja pa je opomniti, da navzlic velikemu prijateljstvu menda ni nikdar pisal Lambergu.
bivanja obeh v Dunajskem Novem mestu sklepal o njunem prijateljstvu
—	ad maiorem gloriam domus Lambergianae ? — Str. 68 op. 2. Škof Si»ismund je posvetil tudi cerkev v Solčavi in je ohranjena njegova lis;i:ia v prepisu v župnijskem arhivu. Prim. Stegenšek, Dekanija gor-nje^rajska 1905 str. 4. — Str. 70. Ravnotam je str. 140 objavljen pravilni napis Lambergove spominske plošče. — Str. 80. Slika Jakoba pl. Turjaškega je videti slabo delo XVII. stol. in je vprašanje, ali ni obraz svobodno izmišljen, ravnotako slika str. 87. ni stara, ampak moderna rekonstrukcija z marsikaterimi pogreški, splošen vtis pa je dobro zadet.
—	Str. 88. Ali je bil prijor Rcrnard na kostniškem zboru, je vprašanje. Prim. Stepischnegg, 1-c. str. 48. — Str. 89 in 103. Pisatelj na katerega se opira dr. G., jc šel predaleč, ako je iz besede Špitalič izvajal gostišče. Žička dolina je samoten kraj, nobena cesta ni vodila mimo. V Špitaliču so sprejemali tiste tujce, ki so prišli obiskat kartuzijo, zato da bi se ne m til mir v glavnem samostanu. Naša večja župnišča imajo tudi sobe za tujce, a gostišča vsled tega niso. Sploh je pri g. pisatelju opaziti neka površnost slede štajerskih stvari, čeprav hoče pisati o cerkveni zgodovini vseh Slovencev južno od Drave in si je celo prizadeval biti popoln. A ni pogledal na zemljevid, kje ležijo Studenice, katere imenuje enkrat Studcnčice, redno pa Studenec pri Mariboru, niti ni porabil večine zvezkov Orožna, kjer bi bil za svojo str. 94 našel precej podatkov o novoklo-šterskih dominikancih (III str. 504 — 537), ali pa o savinjskih višjih diakonih — da ne govorimo o drugem slovstvu. Str. 1 5. Da bi bilo skoraj dve tretjini naših cerkev iz XV. stoletja, bo menda nekoliko preveč. V gor-njegrajski dekaniji je izmed 38 dandanes stoječih cerkev le 11, ki imajo začetek v tej dobi, in v konjiški dekaniji izmed 24 okoli 5 - 6.
Ker je knjiga izreden pojav v našem malem in omejenem slovstvu, zato jc opravičeno, da smo se dalje časa pri njej pomudili. Pisatelju, ki se je lotil ncizcrpljivega arhivalnega dela za slovensko cerkveno zgodovino, je želeti vsestranske moralne in gmotne podpore. Četudi je cena tc knjige videti nekoliko visoka, vendar bo založnica pri naših nerazvitih knjigotržnih razmerah morda šc škodo trpela. Experto erede Ruperto.
Dr. Avg. Stegenšek.
V obrambo.
Gospod stotnik M. ŽunkoviS je našemu društvu bolj ali manj odkrito očital, da njegovih spisov ne vpoštevamo po njih vrednosti in da smo donesli o enem nepravično oceno.1 Hkratu se je nekako izrazil, da ga tako rekoč silimo iz družbe slovenskih znanstvenikov v — nemški tabor! Če zahtevamo, da naj vodi pisatelja tako pri nas kakor pri drugih narodih v znan-
Cusopis.	8
stvenem preiskovanju, za ktero je treba kajpada neke priprave, vedno in edino le resnica, ki se ne sme nadomestiti z domišljijami, s tem vendar še nismo nikogar odvrnili od sodelovanja, če je le ustregel glavnemu navedenemu pogoju. Tudi g. Zun-kovič je objavil v svojih spisih marsiktero zrno, ki bi zaslužilo, da se otrebi plevela njegovih fantazij, in bi bilo lep donesek za slovensko narodopisje zlasti glede realne strani (prim. n. pr. njegove lepe opomnje o izpiranju zlatega peska na Dravskem polju); v celoti pak so njegovi spisi taki, da jih mora navzlic tem dobrim zrnom znanstvena kritika zavrniti, ker je takih zrn — premalo! — To povedati nas sili znanstvena poštenost, če se tudi komu zamerimo. Ker misli g. Zunkovič in ž njim cela vrsta slovenskih časopisov (»Domovina«, »Naš List«, »Slovan« itd.), da mu delamo s svojim mnenjem krivico, nočemo o tej stvari govoriti dalje mi pro domo, ampak priobčujemo mislečim bravcem in rodoljubom v prelogi to, kar je o njegovem glavnem delu prijavil zelo čislan češki list, »Listy filologicke«.
»Listy filologicke« XXXIV (1907) 474 prinašajo iz peresa Z.(ubateho)8 to-le oceno:
»Prava poskušnja, da se določi, koliko nesmisla prenese popir, je bila narejena z izdajo knjige: »Kdy byla s tre dni Evropa Slovany osidlena?« (Prispevek k vyjasneni bludu dejepiscu a učencu od Martina Zunkovič e, c. a kr. set-nika. Treti, doplnčne vyd;\ni. Preložil Vojtech Srba, fanif na Hranicku, 1907. Tisk a sklad Jindr. Slovaka v Kromefiži. Str. XV. -(- 271 z 2 tab. Za 3 K. Spis je posvečen g. grofu Jan. Harrachu). Da se pomirijo vsi tisti, ki jih stvar zanima, moramo konštatirati, da se je ta poskušnja izvrstno obnesla. Tudi človeka, ki je takih stvari vajen, prevzame groza, ko vidi, kaj vse je moral ubogi popir prenesti. Slovanska beseda kt.nes (sic; g. pis. pravi nekje, da ne ljubi starih črk; vidi se, da ve, zakaj), Joining, kun pomeni pašo izborne kakovosti, sem spada.
' Za vsebino vsakega vpisa je kakor v vseh znanstvenih Časopisih' tako tudi v našem listu vselej odgovoren vendar samo in edino pisatelj. Urednik pazi le na to, v koliko ustrezajo doposlani spisi nalogi in namenu društva.
1 Zubaty je profesor za primerjajoče jezikoslovje in kot strokovnjak na najboljšem glasu.
V obrambo.	] 15
tudi gon hon, K oni g, Konopištr, Hannover, Kundra-tice, Hundsdorf, Handk, konak, Hunove, Cannae, Kanal, Kanaan, »po katerem tečeta mleko in med« itd., itd.; dovoljujemo si in dodamo še Kongo, kontrabas (dela se iz lesa in na pašah se nahajajo tudi drevesa), kontribuce, kandr (-ček) (živi v rodovitnih tropičnih krajih), Kanada, Hong-kong, Honduras itd. itd. Dobrotljivosti »vede« se ne stavijo nobene meje: posebno če še dodamo, da je n. pr. grška beseda Hippokrene (str. 44.) grški prevod neke slovanske besede, davno pred Kr. r. »narejen brez dvoma, ker so korensko besedo »kon-kun« tedanji Slovani rabili že samo v pomenu našega »konja« (Pferd). Slovanska beseda je Vilem (»iz katere so Nemci naredili svojega Vilhelma«) in pomenja (v besedi vilar) načelnika kake paše ; hčere takega vilarja so se imenovale vile, kar je v zvezi z lat. Jilia; sem spada tudi Villach, Villa, Villetta, Filz, /Iz, 1lica, itd., kar si ljubeznivi bravec lehko sam dopolni n. pr. z besedami Villafranca, Fillers, Wellington (»načelnik«), inidbach, Sanct Willibald, Wilson itd. Slovanska je beseda Suez, o kteri nas je še le g. stotnik Ž. poučil, da pomeni isto, kar slovenska beseda zveza, vez, č. svaz, dasi sicer priznava, da ta razlaga »skraja nekako frapira«. Suezka ožina je bila prekopana že v 14. stol. pred Kr. r., Egipčani niso bili brodarski narod in se niso brigali za prekope, in zato moramo pač Feničniiom — pravilno Venetom (seveda Slovanom), na morju proslulim idejo in realizacijo te ugodne »zveze« — Sues — sredozemskega in rdečega morja staviti na račun«. (Str. 129). K istemu korenu gre tudi fr. silite. Jaz pa še do-dajem: Kaj pa svit, ta velika spojenina vsega mogočega in nemogočega? in vie, vse, beseda, ki se je, kakor jasno priča srbščina, prevrgla iz sve ? Samo hoteti je treba: če se zanemarjajo vsi obziri na dlakocepsko fonetiko, na pomen besede, ki se da poljubno prirediti ali izmisliti, na zgodovino, če se izmišljajo poljubni »koreni«, s poljubnim pomenom, potem mora biti nele vsa Evropa, nele vsa zemeljska obla in pa ves solnčni sistem (le poglejmo v Ficka, saj ima tudi solnce v lat. sol slovansko ime !), ampak sploh ves vsemir slovanski. Ali pa tudi mogoče tatarski; kakor kdo hoče. .Saj, menda zadoščajo bravcu ti trije primerki, podani iz knjige, kakor so mi p r i S1 i ravno slučajno pred oči.
Na vse zadnje: če piše zasebnik take stvari, če pomaga zasebnik z denarjem, da se izdajo in če jih izdaje zaseben založnik, je to njihova pravica, najsi že imenuje razsoden človek izrabljanje te pravice smešno ali žalostno, kakoršne je pač ravno volje. Če pa podpira podobne stvari v svojem podlistku list takega pomena, kakor so »Nar. Listy«1 na ta način, da, ne le hvali enake sanjarije, ampak še iz svojega dodaja nove razlage in iz knjig, nad kterimi je veda že davno naredila križ, to je pač zlo rabljenje p r a v i c e. Časopis, ki ima tak pomen, kakor »N. L.«, ima razun drugih nalog tudi to, da svoje bravce poučuje in jih ne zapeljuje. Vpodlistku »N.L.« smo čitali tudi poziv, naj bi se veda pobrigala tudi za čudne in presenetljive stvari. Čudno je marsikaj: čudno je, če se najde v severni Ameriki reka Ottawa kakor na Češkem Otava, čudno je, če vodi vojsko Mulej Rašida vojvoda z imenom »Buchta« (Bugda) ben Bagdadi (citirano po »N. L.«), ali veda se zadovoljuje z iskanjem resnice — naj si bo še tako malo čudna, in naj si bije še tako malo v oči.« Tako Zubaty.
Kdor se hoče prepričati, kako sodi o Zunkovičevi knjigi drugi resni slovanski znanstveni list, naj bere tudi še kritiko »Časopisu historickeho«. (XIII. 185—188), kjer se pravi o nji naravnost »že je v methode i ve vysledclh bezcennž«. Za nas je to dovolj in stvar končana!
Odbor »Zgodovinskega društva za Slov. Štajer«.
Popravek.
V članku »Slovarske drobtinice« (Časopis IV. 225) spadajo vrste 6—8 od spodaj za vrsto 13 od spodaj ter je v njih prečrtati besedici »iz ,entlehnen'«.
Društvena poročila.
Poroča društveni tajnik.
1. Odborova seja dne 25. jan. 1908.
Navzoči: preds. dr. Turner, ravnatelj Schreiner, prof. Kožuh, dr. Vrstovšek, dr. Pipuš, prof. Majcen, dr. Kovačič. (Ig.
1 Te besede merijo na tiste članke omenjenega lista, ki so podobne vsebine in podobne kakovosti, kakor članki g. M. Žunkoviča. Piše jih neki Kuffncr (jj).

dr. Pipuš in predsednik poročata, da še mariborska posojilnica ni opustila načrta, prenarediti prostore v Narodnem domu, kjer bi se potem mogel namestiti muzej.
Blagajnik položi račun za 1. 1907, ki se glasi: A. Dohodki:
Prebitek iz 1. 1906 ........K 140-20
Obresti 1. 1907 ........... „ 26*38
Udnina 1. 1907 ............... „ 1287*-
Podpora dež. odbora.......„ 400*—
Podpore denarnih zavodov .... „ 400-—
Podpora trga Središče...... „ 60'—
Razna darila..........„ 26*—-
Razprodane tiskovine........ „ 87-19
Skupaj . K 2426-77 B. Izdatki:
Tiskanje „Časopisa ........ K 989-30
Tiskanje raznih tiskovin . ... „ 15-80
Pisateljske nagrade.........„ 305*
Vezava knjig...........„ 50-56
Nakup in prevažanje starin . „ 21*10
Izkopavanje starin ......... „ 42-60
Kliše.................... „ 5*
Upravni stroški . . ...... „ 50*78
Skupaj . . K
Ako se od dohodkov ...... „ 2426*77
Odštejejo izdatki . ........ . ,, 1480*14
Ostane . K 946*63
Muzejski sklad je koncem 1. 1907 imel 85 K.
Račun se odobri.
Za muzej se naroči manjša omara za drobne starine.
Za vezavo knjig in časopisov se določi 50 K. Sprejme se zamemba tiskovin s klubom „Za starou Prahu". Prof. Kovačič poroča, da se je najdba rimske vile in srednjeveškega grobišča pri Središču naznanila c. kr. centralni komisiji, ki je odgovorila in dala navodila šele 22. nov. 1907, ko je bilo del«) že zdavna končano. Meseca januarija 190S je pa prišel po-
zvedovat o tem kot zastopnik c. kr. konservatorja ravnatelj ptujskega muzeja. Ker je „Zg. dr." samo našlo in na svoje stroške odkrilo dotične spomenike, se vmešavanje kakega lokalnega društva odklanja in si društvo pridržuje prioriteto pri eventuelnem nadaljevanju. Ker je še 1. in 2. zvezka „Zgod. knjižnice" precej v zalogi, sklene odbor, da se knjižice pri shodih in predavanjih prodajajo po znižani ceni.
Načeloma se sklene, da se letošnji občni zbor skliče v Brežice.
2. Predavanje v Konjicah.
Dne 26. januarija je društveni odbornik, g. dr. Stegenšek predaval v Konjicah. Vdeležba je bila zelo povoljna. Predsedstvo je vodil predsednik ondotne čitalnice g. dr. Rudolf. Predavatelj je najprej opisal ostanke peterih gradov in 11 graščin v konjiškem okraju, potem je govoril o znamenitejših rodovinah, ki so živele v teh gradovih. Orisal je življenje na gradovih, stanovanje, hrano itd. Dalje je govoril o razvoju viteškega stanu in ministerijalcev ter povedal, kako so bila razdeljena posestva med plemstvo, samostane, cerkve in cerkvene dostojanstvenike. Razmotrival je tudi pravno stališče podložnikov v srednjem veku in v novi dobi ter stare sod-nijske razmere. Predavanje, ki je trajalo % ure je vzbudilo splošno zanimanje.1
3. Predavanje v Serkovcih pri Mariboru dne 15. marca t. I.
Predaval je društveni tajnik prof. Kovačič, predsedoval pa odbornik (I. Majcen.
Vas Serkovci leži v nekdanji dravski strugi, naselbina je nastala najbrž takrat, ko je Oton III. 1. 985. podaril Rakvinu 15 kraljevskih kmetij v Razvanju in v Zistanesfeld. Lastniki te vasi so bili prvotno Sponheimci. Okoli 1. 1145 je pa Kuni-gunda, sestra mejnega grofa Leopolda in žena Bernarda Spon-heimca, zadnjega moškega potomca te rodovine, podarila Ser-
1 Predavanje izide še to leto v predavateljevi knjigi „Konjiška dekanija", ki ho tvorila 11. zv. njegovega dela »Spomeniki Lavantinskc skotije".
kovce solnograškcmu kapitolu, dočim je t. i. ptujsko in savinjsko mejno grofijo po Bernardu podedoval mejni grof Otakar Traun-gavee, ki je Serkovce hotel vzeti solnograškcmu kapitolu, vendar je kapitol dobil to vas nazaj 1. 1161, kar se je znovič potrdilo 1. 1164 in 1190.' Potem so Serkovci ostali last solno-graškega kapitola do 1. 1595, ko jih je kupil Janez Frid. bar. Herberstein. Okoli 1. 1434 jc tudi admontski samostan imel v Serkovcih in v bližnjih Dugošah pravico do vinske desetine.
V	listinah se vas različno imenuje: Leta 1161 Werchen-dorf, tako tudi 1. 1190; 1. 1252 Zwcchendorf, 1. 1265 Zwer-kendorf, 1. 1300 zopet Werchendorf, 1. 1322 Zwerchendorf, 1. 1457 Zwittendorf, 1. 1490 pa Zwettendorf, kakor se še vasi sedaj po nemškem pravi. Trstenjak (in po njem Zunkovič) izvaja ime od besede cverk = hrastova ježica, ker je tod bilo gotovo nekdaj veliko hrastovih šum
Zemljišče serkovske občine obsega 480*90 ha, torej 10 kraljevih kmetij po 48*09 ha: Serkovci so torej tvorili 1 dc-kanijo.
V	cerkvenem oziru so Serkovci od pamtiveka spadali pod hočko župnijo, ki je ena najstarejših na Sp. Štajerskem. Velika oddaljenost od župne cerkve je bila Serkovčanom v marsikaterem oziru na kvar in se je že večkrat poskušalo predrugačiti župnijsko razdelitev, a doslej brez uspeha. Ko je 1. 1586. razsajala kuga, so morali Serkovčani prevažati svoje mrliče v Hoče. Najeli so v ta namen nekega Lempla, da bi spravljal mrliče na hočko pokopališče. Ta pa je med potom v hosti mrliče do nagega slekel in jih pometal v neko jamo ter jih pustil nepokopane. To grozodejstvo je nagnilo Serkov-čane, da so si izprosili od nadškofa solnograškega in očaka oglejskega dovoljenje, postaviti v Brezju blizu vasi kapelico in krog nje lastno pokopališče. L. 1587. postavljena lesena kapelica je dvakrat zaporedoma pogorela, tedaj so 1. 1595 dozidali novo cerkev, od katere se je še ohranil prezbiterij. Nova cerkev je kmalu zaslovela kot božja pot in se je ob velikih shodih sešlo včasi do 10.000 ljudi. L. 1785 so cerkev zaprli, a razkačeni Serkovčani so cerkovniku vzeli ključe ter so se
1 Zahn, Urkundenbueh I, 429, 4M4, 708.
hoteli s cerkvijo vred pridružiti župniji Sv. Petra onstran Drave. Toda okrožna oblast v Mariboru jih je prisilila, da so ključe zopet izročili hočkemu župniku. Istega leta so pri Sv. Miklavžu blizu Serkovec ustanovili posebno kapelanijo ter ji odkazali vasi Sv. Miklavž, Dugoše, Loko, Dobrovce, Skoke in S črko vce. Ko so pa 1. 1738. ustanovili lokalno kapelanijo pri Sv. Magdaleni v Mariboru, so Ser ko vce semkaj priklopih, a kmalu so jih zopet ločili in povrnili hočki župniji. L. 1793 so ukinili tudi kapelanijo pri Sv. Miklavžu.
V bojnih časih 11. 1801 -1809 je cerkvica v Brezju služila kot skladišče za smodnik, pozneje pa zopet za službo božjo. L. 1861. so mislili tukaj napraviti samostojno župnijo in je tamošnji rojak Janez Weixl, dekan pri Sv. Barbari v Halozah brezplačno ponudil svojo kmetijo kot vžitnico bodočemu župniku. Toda načrt se je izjalovil, ker so zadeli na mnoge potežkoče.
4. Predavanje v Jarenini dne 3. maja t. I.
Govoril je g. prof. G. Majcen o zgodovini Jarenine, predsedoval je dr. Kovačič. Predavatelj je naslikal preteklost tega kraja od najstarejše do najnovejše dobe in se pri tem posebno oziral na razvoj kmetskega stanu. Začetek Jarenine kot kraja s tem imenom je postavil v prve čase slovenskega življenja na Sp. Štajerskem, opiraje se na te razloge: 1. dejstvo, da iz prejšnjih dob tu ni sledu o kaki naselbini; 2. pristno slovensko ime Jarenina, 3. dejstvo, da v naslednji dobi tu že nahajamo kraj Jarenino, in 4. dejstvo, da nosi v onem času kraj to ime, dasi se je tu nahajala cerkev sv. Marije. Ime Jarenina je brez-dvomno slovensko in je nastalo iz debla „jar', ki ga imamo v besedi Jarek". Jarek je, kakor kaže oblika besede, ono, kar je nastalo po „jaranju", torej po kopanju, in moral je imeti staroslovenski jezik glagol z deblom ,,jar", bržčas „jarati" = kopati! V starosl. slovarju sicer te beszde ni. ali iz tega še ne sledi, da je ni bilo, saj tudi besede Jarek" starosl. slovar nima, dasi je jezik to besedo gotovo imel, ker jo imajo druga slovanska narečja kakor bolgarščina, srbščina, češčina, slovenščina, poljščina, maloruščina in velikoruščina. Jarenina je torej (nanovo) prekopana, obdelana zemlja, novina, nalik „krčevini".
Naši prastariši so ta prvotni svet začeli obdelovati in ga zato zvali Jarenina.
Beseda Jarenina je gotovo nastala v prvi slovenski dobi. Prej ni mogla, ker tukaj ni bilo Slovencev, pa tudi ni sledu o njej, v naslednji dobi se pa že čita. Čita pa se obenem s poročilom, da je tu stala cerkev sv. Marije. Bržkone se je tu cerkev postavila še le tedaj, ko je že bilo več stanovnikov tukaj, sicer bi kraj potem, ko je cerkev že stala, več ne bil dobil posebnega imena, ampak bi se zval n. pr. ,,Sv. Marija v SI. goricah", ker druge cerkve s tem imenom tedaj v teh krajih ni bilo. Ime Jarenina je torej bilo prej, ko se je postavila cerkev; ker pa je prva cerkev po dokazih listin nastala (mislimo tudi na legendo o sv. Cirilu in Metodu) v dobi od 9.—11. stoletja, je ime Jarenina moralo nastati v prejšnji dobi. Gosp. predavatelj je tudi pojasnil ime občine Vajgen, ki se 1434 nahaja v obliki „Aygen". Razvil ni le zgodovine Jareninskega dvora kot graščine, ampak tudi zgodovino jareninske župnije in sicer na podlagi vseh virov, ki so za sedaj pristopni.
5. Predavanje v Slov. Gradcu dne 24. maja t. I.
Ob obilni vdeležbi je predaval g. dr. Medved o zgodovini SI. Gradca in okolice, predsedoval je mestni župnik g. Al. Čižek. Najstarejše zgodovinske podatke o Slovenjemgradcu imamo iz rimske dobe. Rimljani so ob važni cesti, ki je vezala Virunum s Celejo, utrdili hrib, na katerem stoji sedaj cerkev sv. Pankracija poleg Slovenj-Gradea. V mali trdnjavi je bilo vojaško skladišče in paganski tempelj. Spodaj pod trdnjavo je nastala mala naselbina, Collatium imenovana. To je bil začetek današnjega Slovenj-Gradca. Mnogi zgodovinarji mislijo, da je krasen mramornat steber v današnji cerkvi sv. Pankracija ostanek iz onega paganskega templja, spomin na rimsko dobo v slovenjegraški dolini.
V dobi preseljevanja narodov so se prebivalci slovenje-graške doline hitro menjavali. Slednjič pridejo Slovenci in zasedejo med drugim celo mislinjsko dolino. Bili so pod vlado koroških vojvodov. Začne se razširjati pokristjanjenje med Slovenci. Vojvoda Hotimir in Valjhun hočeta s silo pokristja-niti Slovence, ki se pa žilavo oklepajo svoje paganske vere.
<:a»opis.	9
Plemiči iz dravske in mislinjske doline se spuntajo proti Valj-hunu, načelujejo jim Devdor, Droh, Samo in Aurelij. A bili so premagani v krvavi bitki pri Beljaku 1. 772.
Karol Veliki podjarmi vse zapadne pokrajine današnje Avstrije do jadranskega morja. Med Slovenci naseli nemške kneze, da bi jih obvladovali. Začne se vsled tega nemški vpliv. Grofje iz Weimarja in Orlamunde dobijo savinjsko in mislinjsko dolino v oblast. Svoj grad postavijo na griču sv. Pankracija. Werigand Weimarski je tu vladal 1090—1125. V tem času se bere prvič ime „Windiskhengretze" v ustanovni listini Št. pavelski 1. 1091. L. 1173. pride Slovenji Gradec v oblast grofov Andechs. Bertold grof Andechs je bil vojvoda koroški in tirolski, 1. 1218 pa je postal patriarh oglejski in pri svoji smrti 1. 1251 je sporočil Slovenji Gradec z vsemi posestvi v mislinjski dolini oglejskim patriarhom. Prej se je Slov. Gradec vedno nazival ..castrum", trg, pod Bertoldovo vlado se imenuje prvokrat „civitas", mesto.
1242. se omenja prvič Ulricus de Windischgraetz, ki je bil patriarhov priprost uradnik; on je ustanovnik sedaj slavne in premožne obitelji knezov Windischgraetzov. L. 1270 dobi Slovenji Gradec češki kralj Otokar Pfemisl, ki jc bil večkrat tu.
1307. dobi Slovenji Gradec po dolgem in krvavem obleganju Habsburžan Friderik Lepi.
Ker so bili Habsburžani mnogokrat v denarnih stiskah, so Slovenji Gradec pogostoma dali v najem različnim velika-šem, tudi oglejski patriarhi so bili nekaj časa zopet posestniki Slovenjgradca.
L. 1473 in 1476 so pridrveli Turki iz Koroškega in so vso mislinjsko dolino grozovito opustošili in oropali. Okoli 8000 ljudi so vjetih odpeljali. To so bila najhujša leta za Slovenji Gradec. Ostal je edino le grad poleg sv. Pankracija.
L. 1489. so prihruli Mažarji in vzeli mesto ter so tu ostali celo leto pod poveljstvom polkovnika Zackla. Ropali in po-žigali so po vsej dolini nič manj grozovito kakor nekdaj Turki.
Cesar Maksimilijan je dal slovenjegraški grad v last Frančišku Pragerju 1. 1493. Leta je podrl grad in mesto njega
je pozidal spodaj v mestu Rothenturm (rotten, zusammenrotten, zbrati, ker je imelo poslopje namen, da so se v njem ob času sovražnega napada zbirali vojaki; Slovenci so tak kraj ime-nnvali Troblje, trobiti). Tako je grič sv. Pankracija, ki je bil mnogo stoletij jedro Slovenjega Gradca in vse mislinjske doline, izgubil svojo nekdanjo veljavo in gospodstvo.
1529. so Slovenji Gradec zopet Turki oropali in požgali. L. 1544 je podelil cesar Karol A'. Slovenj. Gradcu glavno zalogo ausseejske soli za ves okraj, kar je bilo za mesto velikega gmotnega pomena. Vzdržala se je do 1.1835. L. 1632, 12. apr. po noči je mesto uničil strahovit požar, le cerkev sv. Elizabete, postavljena 1. 1291 in bolnišnica, ustanovljena 1. 1419, sta ostali. Zgorelo je tudi 9 ljudi.
L. 1810. so prišli Francozi in so vzeli mesto, ker se jim ni takoj udalo, so dva ugledna meščana ustrelili.
L. 1848 se je ustanovila mestna garda pod poveljstvom stotnika Nielia.
L. 1850. je dobil Slov. Gradec sedanje politične, sodnijske in davčne oblasti ter je postal središče po njem imenovanega okrajnega glavarstva.
Odborova seja dne 16. maja.
Navzoči: dr. Turner, H. Schreiner. dr. Štrekelj, J. Kožuh, dr. Pipuš, J. Košan, G. Majcen, Fr. Kovačič. Prof. Kaspret je opravičil svojo odsotnost. Naznanijo in sprejmejo se novi udje: Grobelšek Ivan, kapelan v SI. Bistrici; Založnik Ignac., zasebni uradnik v Slov. Bistrici; Feigel Otilija, učiteljica v SI. Bistrici; Schreiner Ludmila, učiteljica v Slov. Bistrici; Sel Alojzij, župan v Serkoveih; Čitalnica v Novem Mestu; dr. J. Rudolf, odvetnik v Konjicah; akadem. društvo Danica; Jurij Šelih, župnik pri Sv. Kungoti; posojilnica v Vojniku.
Prof. Kovačič poroča o nadaljevanju izkopavanja v Središču meseca februarija. Na razvalinah rimske vile se je našlo še mnogo mrličev z raznim okrasjem, pod tlakom še eden hipokaust. Pravo grobišče se je raztezalo le tako daleč, kakor je segalo zidovje razrušenega rimskega poslopja, izven zidovja so se našle le posamezne raztresene kosti. Deloma je tukaj mrliče tudi že plug razdejal. Z izkopavanjem se je
90
poskušalo tudi na Gradišču, kjer se je pa našlo le malo starinskih predmetov, ker je grič, na katerem je stal nekdaj sre-diški gradič, odvožen in znatno znižan. Sedanja visokost meri od tal do vrha na raznih mestih le 4'20 — 1*71 m. Grič ima obliko pravokota 54 m dolgosti od severa na jug in poprečne širokosti 20-50 m od zahoda na vzhod. Grič obkružuje na vse štiri strani 21'50 m širok jarek, ki je sedaj zasipan. Ob zunanji strani jarka je bil nekdaj močan nasip, ki je sedaj skoraj do tal razvožen. Tik ob vznožju griča pa se pozna še znotranji nasip, kateremu so za podlago večje in manjše plošče peščenca, nasip sam pa je iz zidnega materiala. Med tem nasipom in gričem samim je zopet majhen jarček, v katerem se je 1-10 m globoko našla 40 em debela plast oglja in pepela. Z ozirom na bližino rimske naselbine in na pravilno obliko domneva poročevalec, da Gradišče stoji na mestu rimskega tabora, umetno navožen grič iz prsti in prodca — pa da je iz prve slov. dobe ali iz časa prvih madžarskih napadov. Med najdenimi predmeti je najznačilnejša ost puščice in pa kos glinaste pečne plošče s panterom.
Glede vabila predsednika Matice Slovenske k posvetovanju o znanstveni organizaciji se po daljšem razgovoru sklenejo naslednje resolucije: 1. „Zgodovinsko društvo" se udeleži sestanka zastran znanstvene organizacije, 2. načeloma se odobrava misel osrednje znanstvene organizacije, 3. priporoča se v ta namen ožja zveza z jugoslavensko akademijo, 4. kot zastopnika „Zg. dr." pri sestanku se določita gg. Schreiner in Kožuh. Glede muzeja se zopet pripozna njega važnost in zelo težavno stališče „Zg. dr." zaradi prostorov. Sprejme se naposled zagovor „Zg. društva" zastran kritike knjige g. Žun-koviča.
Poziv! »Zgodovinsko društvo« se obrača na vse rodoljube s prošnjo: a) Pristopite kot podporni udje (redni udje plačujejo 5 K na leto ali 100 K naenkrat, podporni poljubno svoto) in skušajte pridobiti udov med svojimi znanci in prijatelji. Redni udje dobivajo v dar društveno glasilo »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Kdor postane redni ud, dobi še lahko tudi l. letnik za 5 kron. b) Pozvedujte v svojem kraju o zgodovinskih tradicijah, starih knjigah, listinah ter o narodopisnih posebnostih in o tem poročajte odboru, c) Najdene starine in umetnine skušajte pridobiti za društveni muzej ali vsaj skrbite, da se ne pogube, d) Ako se društveni odbor v kaki zadevi na Vas obrne, blagovolite po možnosti prošnji ustreči, e) Podpirajte društvo tudi s spisi o domači zgodovini in narodopisu. — Denarne prispevke sprejema g. dr. Pipuš, advokat v Mariboru, knjige in starine g. prof. A. Stegenšek v Mariboru, poročila pa in dopise društveni tajnik g. prof. Fr. Kovačič tudi v Mariboru.
-■...V"
Odbor »Zgodovinskega društva<

Darila za muzej: preč. g. stolni dekan dr. J. Mlakar 1 knjigo iz XVII. stoletja; g. trgovec J. Kolenc v Celju dva rimska kamena; č. g. Lončarič, kapelan v Trbovljah, stare novce in 1 knjigo; višjegimnazijec M. K rev h 1 neo-litsko sekiro iz Posavja; lgn. Škamlec, kaplan v Ljutomeru, stare novce; J. Karba, učitelj v Ljutomeru, rimski novec; j. Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku več starih novcev; J. Fabijanpri Sv. Petru niže Maribora več starih kupnih listin; dr. Fr. Feuš, profesor bogosl. v Mariboru, Corpus Juris Hungarici; F. Schneider, nadučitelj v Ce-zanjevcih »Czvet Szveteh«; L. Janžekovič, župnik v Ver-žeju, dve stari knjigi; dr. L. Pivko stare knjige in listine.
•/ITN/ATJ
CA!)
V zalogi »Zgodovinskega društva"
se še dobe po zelo znižani ceni pri »Zgodovinskem društvu« ali pa v Cirilov! tiskarni v Mariboru naslednje knjige rajnega zgodovinarja M. Slekovca:
Polidor pl. Montagnana.......................10 v
Duhovni sinovi slavne nadžupnije konjiške .......10 »
Sekelji, rodoslovna in životopisna razprava................10 »
Vurberg, krajepisno-zgodovinska črtica..........20 »
Wurmberg, Topographisch-historische Skizze .....20 »
Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju .........30 *
Druge Slekovčeve knjige so že pošle. — Za poštnino se naj priloži 5, oziroma 10 vin.
Istotam se še dobi I., II., III. in IV. letnik „Časopisa za zgodovino in narodopisje". Cena za ude 5 K, za neude ft Kron.
Janežičeva Slovnica. Spisal Gabriel Majcen k pede-setletnici »Slovenske slovnice« Antona Janežiča. 20 v, s poštnino 25 v.
/
Zgodovinska knjižnica. I. oddel., I. zv.: Krajevna kronike. Cena po pošti 23 v.
Zgodovinska knjižnica. II. oddel.: Prazgodovinske iz-kopine. Cena po pošti 45 v.
Celjski grofje in jugoslovansko ozemlje. Govoril na občnem zboru »Zgod. dr.« dr. Karol Verstovšek. Cena po 'pošti 13 v.
A. Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. S poštnino 55 v.
A. Kaspret: Kopitar in Ranke. Po pošti 25 v.
»	Die Instruktion Erzherzog Karls II.
fiir die landesfUrstlichen Reformierungs-Kommissare in Steier-mark aus dem Jahre. 1572. Po pošti 35 v.
---