213. Ste¥. Izhaja razen nsdelj in praznikov v s a k dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani,, Frančiškanska ulica st. 6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod' pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. loserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojon prostor 1*25 v; razglasi in poslano vrstica po l‘50v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. PavS?ln5 franke v državi SHS. ¥ Uu&iJanl, v sredo 1. oktobra 191®. Leto III. « Glasilo jugoslov. socllalno - demokratične stranke. Posamezna Stev. stan« —40 vinarjev. —- Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na doin za celo leto 72 K, za pol leta 38 K, za četrt leta 18 K, ra mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije z« list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, FranSilkanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Simptomatični ukrepi italijanskega proletarijata. Glasilo italijanskih sodrugov »Avanti« obiavlja z velikimi pismenkami poseben poziv na demobilizirane sodruge rimske socijalistične zveze, čigar vsebina slovi: Vsi člani zYeze, zlasti Šarže, ki so še v posedi vojaške obleke, se pozivliejo. da ,0 ohranijo. Vsi sodrugi-častniki se o^-0, ^°P°^’e'0 rimski sociali- stični zvezi svoie naslove z navedbo svojega čina. K temu pozivu pripomiia »Avan-u«- Odkar sme povsem neznatna manjšina, ki išče svoj dobiček v splošni zmedi, segati po orožju in razburjati s svojimi grožnjami ogromno večino nasprotnega nazi-ranja, mislimo, da bo tudi nam in na-»>m sodrugom dovoljeno, da se zapečemo k obrambnim ukrepom. * kvanti« razvija nato vojaški program^ republike delavskih, kmetskih 10 vojaških svetov. Glavne točke testa programa se glase: 1. Okolnost, aa ie v dosego in v ohranitev zmage Dioletarilata potrebna sila. zahteva, aa se udejstvi obramben organiza-cnskl program, ki se mora od prejšnjega, pred voino toliko hvalisanega n?r°dne armade bistveno 35? so do«odki in 5zku- 7 ohra?rhn* n,esrovo zastarelost; ra croletarija- neposredni, začasni čili le varstvo revolucionarnih pridobitev in odpor proti buržoazijskim stremljenjem, ki so revoluciji sovražna, sc mora opirati na neovirano izvajanje svoje oblasti potem oborožene sile. Sporazumno z delavskimi in kmetskimi sveti moraio delovati tudi vojaški sveti, katerih naloga je. da prevzamejo vodstvo ljudstva v disciplinarnem, tehničnem In upravnem oziru in da nadomestijo sedanjo skrivnostno in lastnim koristim služečo oblast generalnega štaba. Izročitev tovaren in imenoyanje njih vodstva se bo v vsakem oosameznem primeru izvršilo po določilih organov skupne vlade, katerim bo poverjeno tudi nadzorstvo nad podjetji. Sodstvo in novačenje se bo moralo vršiti strogo krajevno do načelu federalistične decentralizacije. Nikakor ne bi bilo pametno in deianski tudi ne izvedljivo, ako bi se hotelo pri tej preuredbi a priori izključiti ali zapostavljati delavne in sposobne elemente buržoazijske vojske. Potrebno je celo nasprotno: treba jih le pritegniti ter s tem zlasti tehnikom odvzeti vsako možnost, da škoduiejo, pač pa da v potrebi posvetijo vse svoje zmožnosti v dosego onih ciliev, za katere se Je bori! TrockiJ v Rusiji. Kam plovemo? Italijanske zmede. Opozorili smo te dni ponovno našo iavnost o nevarnosti, ki preti 'Ugoslovanskemu ljudstvu, kakor f xi°m Italijanskemu vsled vojaških kolobocij, ki se pripravljajo ob Adriji. Najnovejše vesti, ki Jih Prinašamo spodaj, potrjujejo naše tozadevne besede. Zgoraj prinašamo simptomatičen oklic Italijanskih sodrugov in tozadevni komentar v »Avantiju«, ki nam zopet pričata, da razmere v Italiji zelo napete. Ne delamo sl sicer tukaj iluzij, toda prozorno Je vendar, da Je tu resna nevarnost. Če ne bo proletarijat pravočasno interveniral, utegnemo res doživeti hude momente. Upamo, da se nakane italijanskih militaristov Ponesrečijo, upamo, da bo italijanski proletarijat na višku svcJe dolžnosti, kajti to je v njegovem interesu ter v interesu socijalistične stvari sploh, "d naše strani bomo pač gotovo storili, kar je v naših Izkušenih močeh. da preprečimo nova kapitalistična zla. Svoie tozadevno mnenje Povemo glasno in precizno. Ne bor mo trpeli več nikake politike, ki bi sla nreko volje in stremljenja liud-■_ t _________________ stev. Dovolj Je teli homatij. Imperi- UJalizem bo zaigral svojo poslednlo ostolanko v trenutku. ko bo kler- oli ali kakorkoli povzročil nov bol med narodi. Naš proletarijat in proletarijat vseh deželi Je na straži. Današnji brzojavi govore na eni strani o nameravani zasedb? cele Dalmacije po Italijanskem vojaštvu, na drugi pa o zbiranju Jugoslovanskih komitašev. Ta poslednja vest je Iz italijanskega vira in gotovo neresnična. Poznamo pa iz lastne izkušnje očitne namene takih vesti ter njih posledice. Opozarjamo gospode Imperialiste dokler je še čas: Pozor, ta zlobna Igra utegne biti predvsem vam samim nevarna 1 * Koncentriranje Jugoslovanskih komitašev. LDU. Split, 29. (DDU.) italijanski časniki poročajo z Reke. o koncentriranju jugoslovanskih komitašev pri Snežniku. Listi pristavljajo, da Je vojaško poveljstvo podvzelo odredbe za pripravljenost na kakršnekoli dogodke. Italijanski socllallst o položaju. LDU. Split. 29. (DDU.) Sotrudnik rimskega »Giornale d’Italia« je interveniral uglednega socialističnega zastopnika o raznih važnih vprašanjih, ki se tičejo notranie in zunanje politike Italiie. Na vprašanje, ali bodo sociialisti sodelovali v kronskem svetu, je socialistični zastopnik odgovoril: Mi bomo odšli, ker čemu nai bi prevzeli razsodništvo glede meščanskih odgovornosti, ko smo se skozi štiri leta trudili na vse načine, da jih oddaljimo od sebe. Ako smo v prvem delu drame hoteli biti samo gledalci, čemu bi v času katastrofe morali postati sodniki. Tudi to pot hočemo odgovoriti na poziv z besedami: Od tega vina mi ne piiemo. Socialistični zastopnik je zaključil: Nočemo imeti svojega dela v odgovornosti in pogreškah meščanskega razreda. Splitski Itallianaši se razburjajo. LDU. Split, 29. (DDU.) Iz Šibenika poročajo: V Šibeniku so takoj na prvo vest, da so italiianske čete zavzele Trogir, pričeli italijanaši manifestirati. Parnik »Juraj Suhic«, ki se ie nahajal v šibeniški luki. ni smel odpluti proti Splitu in se je govorilo, da je odhod prepovedal pod-admiral Nillo. Iz tega te razvidno, da so vojaške oblasti in italijanaši okupiranega ozemlja vedeli že v naprej za organizirani napad na Trogir. Po Šibeniku se istotako širi glas, da bodo tri torpedoVke odšle nad Split. Okoli poldne 23. t m., ko so bili Italijani že pognani fe Trogira v beg. ie iz Šibenika odpotovala z vso brzino sanitetna ambulanca z dvema zdravnikoma v Prapatnico. ker je bilo Javljeno, da Je več težko in lahko ranjenih Italijanov.in trogirskih gardistov. Iz Šibenika le odplul parnik od 4000 ton s 500 vojaki, množico avtomobilov, pušk in raznega vojnega gradiva. Proti Jakinu je z Llovdovim parnikom »Brioni« odpotovalo mnogo vojske in okoli 200 naših ntihotapljenih konj. Bojna ladja »Cortelazao«, ki bi imela z živežem In vojaki priti v Šibenik, je odpotovala na Reko. Reški pustolovec ne miruje. LDU. Split, 29. (DDU.) Z ozirom na razne vesti iz okupiranega ozemlja. na pisanje italijanskih listov in neki proglas D’Annunzia. se more sklepati, da Italijani z več strani pripravljajo napad s kopnega in z morja na Dalmacijo. V zasedenem ozemlju se nadaljuje tajno popisovanje prostovoljnih čet italiianske omla-dine in pouličnih postopačev. Ameriški rušilci v Splitu. LDU. Split. 29. (DDU.) Včeraj Je flošla v splitsko luko velika ameri* kanska križarka »Pittsburgh«, danes pa amerikanska križarka »Sa-cramento« z nekoliko velikimi rušilci. Zdi se. da Imajo nalog ostati vsidranl v splitski luki. Najsrečnejša rešitev ministrske krize!... Protičev »koncentracijski« kabinet. Torej vendar! Po tolikem in tolikem času, po tolikem In tolikem težkem in poštenem političnem »delu« od strani vseh velikih prijateljev nove Jugoslavije, se je gospodu Protiču posrečilo doseči vsaj to, da so mu poverili sestavo novega kabineta, ki bo. kakor vse izgleda, kajpada strogo »koncentričen«. — Vsaj v tolikem, namreč, da bo V niem koncentrirana vsa Jugoslovanska reakcija ... Če se namreč Protiču posreči sestaviti kabinet, bomo imeli združeno vlado pristašev Pro-tiča, Korošca in Narodnega kluba. In s tem le menda vse povedano. Blaženi časi! In blaženi gospod podpredsednik Korošec! Prepričani smo namreč, da ne bo odslej več na-glašal potrebe koncentracijskega kabineta kot pogoj za vstop v vlado. Zakaj tudi. Glavno ie Protič. ki Je velik prijatelj demokracije in svobode ... v klerikalnem zmislu. Kakor rečeno: Protič bo sestavi! nov kabinet. Če bo ta kabinet imel kaj dolgo življenje. Je pač drugo vprašanje. Gotovo ie zaenkrat to: Kabinet take vrste, če sestavljen namreč zeolj Jz omenjenih treh skupin, bo skrajno reakciionaren. delavstvu nenaklonjen. Kar pa Jugoslovansko delavstvo ne vznemirja. Nasprotno. Saj vemo. da se ministrske krize ne da rešiti s tem ali onem ministrstvom, marveč zgoli z radikalno sanacijo države. Ta sanacija pa more priti le od ljudstva. Zato smo zahtevali, da se razpišejo takoj volitve. Reakcionarne struje v parlamentu pa niso bile za to našo zahtevo. Svojih zmot se bodo zavedale, ko bo morda prekasno. Socialistično delavstvo bo opo-niralo energično vsaki reakcionarni politiki in se bo medtem pripravljalo na zmago v državi. Zato nas vse vest J o »rešitvi« vladne krize v meščansko-kapita-lističnem zmislu puste povsem hladnokrvne ... Sestava kabineta poveriena Stojanu Protiču 1 LDU. Belgrad, 30. Regent Je povodom avdience s Stojanom Proti-čem poveril istemu sestavo kabineta. Stojan Protič se Je vrnil v parlament, ter obvestil o tem načelnike strankarskih klubov. Narodni klub se ie odločil. .. LDU. Belgrad, 30. Danes ob 11. uri dopoldne ie došel predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič z dvora, kjer Je bil na posvetovanju pri regentu, v parlament ter je imel kratko konferenco z načelniki strankarskih skupin. Narodni klub ie izjavil, da je pripravljen iti v, kabinet, kateremu bi načeloval Stojam Protič, toda pod pogoiem, da se izvrše nekatere izpretnembe v upra- vi na Hrvatskem. Takoi no konferenci le Stojan Protič odšel na dvor, da sprejme kakor naznanieno, mandat od regenta za sestavo kabineta’. Prve stare težave. LDU. Belgrad. 29. V poslanskiH krogih se govori, da ne bo nihče podpiral Protiča v primeru, ako bi mu bila poveriena sestava kabineta* Demokratsko socialistični blok preide brezpogojno v opoziciio in t0 tembolj, ker ie na današnji konferenci načelnikov klubov izrekel Protič ministru za notranje stvari Pribi-čeviču težko osebno žalitev. Lep uspeh rudarske organizacije. Dogovor med trbovellsko premogo-kopno družbo In nlenim delavstvom. Te dni so se zakliučila v Ljubljani pogajanja v svrho ureditve zahtev« ki jih Je stavila Unija slovenskih rudarjev v Zagorju. Rezultat pogajanj Je za delavstvo zelo ugoden. Zaenkrat objavljamo tu dobesedno zapisnik o dogovoru med trboveljska premogokopno družbo in njenim delavstvom, kakor je bil sklenjen dne 26. septembra 1919. v Ljubljani. Na povabilo deželne vlade za Slovenilo v LlublJanl z dne 20. sept« 1919., 5t. 11,098. so došll na pogajanja spodaj podpisani: Določeni predsednik seie, gospo«! dvorni svetnik Mohor Pirnat, Ji otvoril sejo ob lt.. uri. Sporazumno se Je med obema strankama sklenil nastopni dogovor: v zadevi zahtev, kakor jih Je stavila v svoji vlogi z dne 4. avgusta 1919. »Unija« slovenskih rudarjev v Zagorju. A d I. zahtev »Unije«. /1. oktobra 1919. in 1. Januarja 1920. se izplačajo nabavni prispevki v zahtevani višini in sicer dobe: samski 180 K, oženjeni in vdovci brez otrok 230 K, oženjeni z 1 ali 3 otrokoma 280 K, oženjeni z 3 ali 4 otroci 330 K. oženjeni z nad 4 otroci 380 K. Med otroke se štejejo oni do 16, leta starosti, zakonski ali nezakonski. ako niso že sami pri rudniku zaposleni. Drugi rodbinski člani se n« štejejo (stariši, sorodniki). Ako bi se v tem času produkcija dvignila, se zviša nabavni prispevek za toliko odstotkov, za kolikor 10 LISTEK. GLAD. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) Ves oblet od ugonabljanla sredi sveta, pogrezajočega se v svoj sen, sem čuti!, kot da sem sam plazivec, ki poginja. Vstal sem v silnem strahu in napravil par korakov po pešpoti. Ne! sem vzkliknil in skrčil obe pesti, temu Je treba storiti konec! In spet sem sčdel na klop, vzel svinčnik v roko in hotel z vso resnobo Pričeti svoi Članek: ta obupanost ni koristila nič, ko sem imel neplačano stanarino pred sabo. . Počasi, čisto počasi so se jele zbirati moje jttisli. To sem pozabil in sem napisal mirno in dobro premišljeno par strani kot uvod k če-jnursibodi; to ie bil lahko čisto imeniten zače-eIi k vsaki mogoči stvari. Nato sem jel razmišljati v kakem določnem vprašanju, ki bi ga obdelal, bodisi človeka ali "tvar, s katero bi se pečal — toda ničesar ni-®em našel. Tekom teli brezuspešnih naporov o se moje misli spet razblinjale v nered; čutil kaj?’ ^ko so mi možgani dobesedno odrekli, aKo mi je glava postajala prazneiša in praz- nejša, dokler ml ni nazadnje stala na plečih čisto lahka in prazna. To režečo se praznino v svoji glavi sem občutil z vsem svojim telesom ; zazdel sem se samemu sebi, ko da sem otel od glave do nog. »O ti moj bog nebeški!« sem zakričal bolestno in sem ponavljal ta vzklik mnogo, mno-gokratov zapored, ne da bi kaj dodal. Veter Je šumel v listju, pripravljalo se Je k slabemu vremenu. Še en trenotek sem posedel tam in strmel izgubljeno na svoje papirje, Jih nato zložil in potisnil počasi v žep. Postalo je hladno. Jaz pa nisem imel več telovnika; zapel sem si suknjo do vratti ta sem potisnil roke v žep. Nato sem se dvignil in šel. Ako bi se mi vsaj to pot posrečilo — vsaj to pot! Dvakrat me je £e gospodinja vprašala z očmi, kdaj bom plačal. Jaz pa sem se moral prihuliti in se s pozdravom v zadregi splaziti mimo nje. Tega nisem mogel storiti še enkrat; ako bi prihodnjič srečaj te oči, sem nameraval odpovedati svoio sobo in si^pošteno obračunati s seboj; na ta način se pač ni moglo trajno nadaljevati. Ko sem dospel k Izhodu parka, sem spet zagledal pritlikavca, ki sem ga bil v svoii raz-besnelosti pognal v beg. Mistični časniški papir le ležal odprt zraven njega na klopi; vseboval je Jedila najrazličnejše vrste, ki jih Je zdaj vžival. Hotel sem stopiti k njemu in se opravičiti, prositi ga oproščenja za svoje ve- denje, toda odbijalo me je, kako Je Jedel; stari prsti, s katerimi Je zoperno kot z desetero ukrivUenimi kremplji krčevito držal svol kruh z maslom, so povzročali, da ml Je postajalo slabo. Stopil sem mimo njega, ne da bi ga nagovoril. Ni me spoznal; suhotno kot les so strmele vžme njegove oči; niti črte na licu ni Iz-premenll. Nadaljeval sem svoi pot. Iz navade sem obstajal pred vsakim izobešenim časopisom, kjer sem šel mimo. prouča-vajoč objavljena prosta mesta. Bil sem tolikanj srečen, da sem našel eno. ki bi Je pač lahko sprejel: trgovec tam zunaj nekje Je iskal za vsak večer po par ur človeka, ki bi mu vodil kniige: plača po dogovoru. Zapisa! sem si naslov moža in sem tiho nrosil boga za to mesto; hotel sem zahtevati za delo mnogo manj kot vsak drugi, petdeset vinarjev bi bila bogata plača, ali nemara samo štirideset, to sem prepustil njemu. Ko sem prišel domov, je leži na mizi listek gospodinje, v katerem me ie prosila, nai plačam vnaprej svojo stanarino ali oa se kolikor mogoče kmalu preselim. Nai ji nikar ne šteiem tega v zlo, toda ona da je primorana, to zahtevati. S spoštovanjem — Gundersenova. Napisal sem svojo ponudbo trgovcu Christie, Gronlandsleret štev. 31. Jo kuvertiral in jo ponesel doli 'v poštni nabiralnik na voglu. Nato sem šel spet v svoio sobo in sčdel v. nasla- njač. Vse boli se je temnilo. Zdajci mi Je bilo težko, vzdržati se na nogah'. Naslednje jutro sem sc prebudil zelo rano. Bilo je 5e čisto tema, ko sem odnrl oči in šele dolgo nato sem slišal v stanovanju pod sabo biti uro pet. Hotel sem spet zaspati, a se ml nf posrečilo; vse boi sem postajal čil in tako sem ležal in mislil na tisoč reči. Hipoma mi Je kanilo v glavo par dobrih stavkov, ki bi jih vporabil za škico ali feljton, finih Jezikovni!' domislekov, kot si nisem izmislil še nič podobnega. Tako ležim tam in si ponavljam tiste besede in vse bolj vidim, da si$ Izvrstne. Polagoma se Jim pridružujejo še druge; hipoma sem že čisto čil: vstanem in zgrabim za svojo nostelio no panir in svinčnik. Tako je, kot da ie počila v meni žila: ena beseda sledi drugi, se ureja v zvezo, druži v.prizor, scena se kopiči na sceno, deianje in replike vr6 iz mole lobanje in prečudovito čustvo; udobnosti me oblem?.. Pišem kot obseden in polnim brez prestanka polo za polo. Misli ml prihajajo tako hipno in liieio tako obilno, da ml uhaja cela množica posrečenih stranskih stvari, ki Jih ne morem dovoli naglo napisati, četudi delam na vso moč. Vedno še me naskakujejo novi domisleki; vsega me obvladuje moja snov in vsaka beseda, ki io zapišem, mi ie položena v usta. (Dalje prih.) se je zvišala produkcija. Ta 'diferenca se izplača naknadno. Kot računska podlaga za proračunanje produkcije ima služiti osma periioda (avgust) 1919. Za nadaljna četrtletja pa se izplačujejo nabavni prispevki ie. če bo produkcija premoga za 10V2 višja kot v osmi perijodi leta 1919. in sicer vedno za toliko odstotkov višii, za kolikor odstotkov ie narasla produkcija do najvišlega dvojnega zneska sedanie izmere. Do nabavnega prispevka imajo pravico vsi. ki so bili v začetku peri-jode (1. oktobra 1919. in 1. januarja 1930.) na delu. Od niega niso izvzeti oni, ki se ta čas nahaiaio v starin bolezni. Predpogoj za Prciem nabavnega prispevka pa ie. da ie bil delavec že tri mesece zaposlen pri družbi. Dotični. ki te službene dobe 1. oktobra 1919. ali 1. januarja 1920. še niso dosegli, prejmejo nabavni prispevek, ko brdo dovršili trimesečno službeno dobo. Kdor ie na dopustu več kot 14 dni, prejme nabavni prispevek percentueluo po njegovi aktivni službeni dobi. Zaostali nabavni prispevki, ki so se določili v pogodbi z dne 2. marca 1919., se izplačujejo lc za Čas do l. oktobra 1919. A d 1F. zahtev »Unij e«: Trboveljska premogokopna družba prizna, da poravnava razliko med cenami živil v mesecu februarju 1.1. in sedanjimi in bodočimi dede nastopnih potrebščin in v tu navedenih količinah: 1. moko za necivo 4 kg. 2. moko za kruh 8 kg, 3, koruzno moko 4 kg, 4. sladkor 1 in pol kg. 5. kis 1 liter, 6. sol 1 kg. 7, fižol 1 kg. 8. slanina in mast 1 kg. 9. milo pol kg. 10. cikorija 1 komad. 11. kava 1 četrt kg, 12. krompir 5 kg. Na družinske člane odpade ori vseh navedenih potrebščinah polovica označene količine, izvzemši pod točko 9 navedenega mila. ki ga odpade na družinske člane po eno osminko kg. Kot družinske člane se smatra žene in otroke, zakonske in nezakon-ike, do 16. leta starosti, ako niso že zaposleni pri rudniku. Za bolne delavce in one. ki so na dopustu, veljalo ista določila kot pod točko I. tega dogovora. A d FIF. zahtev »Unije«.. Glede rokodelcev, ki nimajo akordnega dela se zaveže trboveljska premogokopna družba, da uvede tudi za nje akordno delo. ako le to tnogoče. Glede onih rokodelcev pa, ki ostanejo v »Herrenschihtu« se določi, da sme strokovna organizacija dotičnega obrata odnosno njeni poverjeni zaupniki pri obratovodju predlagati povišanje dnevue mezde. O teh predlogih odloča ravnateljstvo rudnika. Ako bi se predlagajoči zaupniki ne mogli zadovoljiti z odločbo ravnateljstva, se smejo proti določbam pritožiti na predstojnika »Osrednjega mon taoističnega urada v Ljubljani«, ki sporazumno s trboveljsko premogokopno družbo in delavskimi zaupniki končnoveliavno odloča. A d V. zahtev »Unije«. Glede delavcev na 'dnevnem kopu prizna trboveljska premogo-kopna družba, da dobe za vsako uro. ko delajo v dežlu in snegu 50% povišek mezde, in sicer za vsako uro sorazmerni del. Če pa bi bilo delo onemogočeno vsled nenadne plohe ali hudouria, smejo iti pod streho (vedrit) in so za isti čas plačani. To prekmienje dela ne sme trajati dalje, kakor ie to neobhodno potrebno. S temi določbami se razveljavi točka A) št. 2. odloka rudarskega glavarstva. z dne 28. marca t. 1. štev. 424, glede dela pri slabem vremenu na dnevnem kopu. Ta dogovor stopi v veljavo, ko ga potrdi deželna vlada za Slovenijo, K originalu se priloži 4 spise, nanašajoče sc na današnjo razpravo. Sklep ob 17% s pripombo, da so zastopniki delavstva odšli še pred podpisom, ker se Hm !e mudilo na vlak, izlavllajoči, da soglašajo z dogovorom, Za svoi podpis so pooblastili poverjenika za socilalno skrbstvo v Ljubljani. Predsednik seje: Mohor Pirnat, s. r. Zastopnik odseka za prehrano? dr. Novak, s. r, Osueratno ravnateljstvo trboveljske premogokopne družbei .1. Bellak, s. r. Oddelek’ za socljalno skrbstvo: Prepeluh, s. r. Delavski zastopniki: in sicer Unije slovenskih rudarjev in podružnice Narodno sociialne Zveze v Zagorju: Prepeluh, s. r. Zastopnik državne železnice: se ie odstranil pred podpisom Zastopnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani: Ivan Mohorič, s. 1. Dr. Lotrič: Misli o šolstvu. (Dalje.) V. Italija s papeškim Rimom ima največ takih modroslovcev, ki so bili piionirii moderne vede ter so morali pretrpeti naikruteiša preganjanja radi idei. ki so jih priznavali in učili. Objektivno pisana zgodovina katoliške cerkve priča o mučeništvu na stotine učenjakov, katere je cerkev mučila radi njihovega učenja. Omenil sem Galileja in Giordana Bruna. Naj omenim še sledeče može, katerim ie bila resnica ljubša kot življenje: Palerio in Arnoldo iz Rresciie. Tomaso Campanelia. Carnesecchi in Cesso iz Ascole, Paleologo in Paolo Sarpi in Savonarola. Te može ie katoliška cerkev poleg stotine dragih preganjala in potem dala sežgati, ker so se drznili nastopiti z novimi nauki, ki so nasprotovali cerkvenim. Širili so izobrazbo, razkrinkavali laži-vedo in tako pripravljali tla mišljenskemu preporodu ljudstva. Umrli so kot mučeniki resnice. Pozabiti tudi ne smemo filozofa in mučenika srednjega veka G. C. Vaniniia, o katerem, mislim, se pri nas še ni pisalo. Rodil se je v Tauri-sanu v Otrauti. Študiral ie v Padovi. Nameraval ie postati luteranski kanonik. Temeljiti studii pa ga je odvrnil od tega stanu .V svrho pro* učavanja ie potoval po vsej Evropi. Svoje knjige je pisal pod imenom Oiulio Cesar«. Bojeval se ie proti predsodkom in pobijal napačne cerkvene nauke. Mislil ie. da je bog povsod, nad vsem, v vsem, v vsaki stvari. Nastopil je ostro proti cerkvenim naukom glede pekla in hudiča. Bojeval se je proti kultu svetnikov. katere je smatral za bolnike, kakor: hipohondre, epileptike, histerike. sploh ljudi bolne fantazije. V prirodosloviu je bil eden od Darvi-novih predhodnikov. Slutil je para-lelizern med embriologiio In evolucijo. Načel je problem o naravnem nastanku človeka. S temi nauki le pod-kopaval temelj teologiji in njenim dogmam, glede katerih ne pripušča cerkev nikakega dvoma in znanstvenega raziskavanla. Vaninija so radi njegovega učenja preganjali protestantje in katoličani. Protestantje so ga imeli dalie časa zaprtega v Londonu. Katoliška cerkev ga ie pustila pozneje kot čarovnika m brezverca živega sežgati. Preje pa so mu še iztrgali jezik. Njegove spise se danes zelo visoko ceni in jih ima le malokatera kniižnica. Za resnico in svobodo vesti je zgorel na grmadi v Kostnicah naj-večll Ceh, najplemenitelši človek Jan Hus. Zgodbe o niem ne mislim pisati, ker ie že tudi pri nas precel, poznana. Zanimivo pa ie danes to. da velik in to najboljši del češke katoliške duhovščine odločno zahteva, da se obnovi Husov proces, da se popravi krivico, kt se le zgodila Husu in celemu češkemu narodu. Tl češki duhovnik! žele, da se napravi Husa za svetnika, zajedno na da se črta iz svetniške listine Janez iz Ne-pomukov, katerega so iezuitie na temelju laži In zgodovinske falzifika-ciie vtihotapili med svetnike, da bt tako odstranili med Čehi čaščenje Jana Husa, katerega je narod slavil kot svojega mučenika - svetnika. To dejstvo je velezanimivo. Kako bridka ironija za katoliško cerkev 1 Zaledno pa jasen dokaz, da resnica ko-nečno le vedno ostane zmagovalka. Preganjale pa so nove ideje več ali manj vse cerkve. Ker vse cerkve oniraio svoje nauke na dogme. Kakor hitro se toraj kako učenje neprijetno dotakne kake dogme in K nasprotuje. se takoj vzdignejo proti njemu oficijelni razlagalci verskih knjig in preganjajo učitelje novotarij. Takih preganjani imajo dosti na vesti tudi razne protestantovske cerkve, istotako krščansko-ortodoksne hi judovska cerkev. Prednjači pa tozadevno vsem rimska cerkev. Koliko učenih glav je padlo kot žrtev svete rimske inkvizicije. Koliko verskih reformatorlev ie moralo dati svoie živlienie za svoje prepričanje. Celo naš Trubar ie imel opravičeno bojazen, da ga bodo poklicali v Rim. kjer bo moral izpiti iuho, pomešano s strupom, nudite jamon Vabilo na naročbo „Napreja“. dom dostavljen V zadnje četrtletje stopamo. Tera potom vabimo vse dosedanje cenj. naročnike, da vpošliejo nadaljnjo naročnino in da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnje. »Naprej* se danes povsod čita. Vendar je dolžnost vsakega organiziranega delavca, da pridobi »Na-preiu« saj še enega novega naročnika. Razvije naj se neumorna agitacija za »Naprej!« Tndi z oglasi ga podpirajmo! »Naprej« je naicenejši slovenski dnevnik, tudi glede vsebine stoji na višku. Zatorej na delo: Čim več nas bo, tem popolnejši in zanimivejši bo listi ki stane: Za Ljubljano, na četrtletno 18 K. Za Ljubljano na dom dostavljen mesečno 6 K. Za Nemčijo celoletno 77 K. Za ostalo tujino in Ameriko celoletno 84 K. Naročila, kakor tudi pritožbe, na katere se bo vedno nedostatke izkušalo odpraviti, je nasloviti na uprav-ništvo »Napreia«, Ljubljana. Frančiškanska ulica št. 6.!. nadstr.. »Učl-teliska tiskarna«. Upravnlštvo »Naoreja«. Glose. Kongres jugoslovanskih žend v Beigradu se je vršil tri dni od 21. do 24, septembra t. 1. O tem kongresu piše »Nova Istina«: To le bil kongres jugoslov. buržoaških žend. ki so na bučen način manifestirale za buržoazni družabni red. Kongres je sestoja! iz skupin visokih dam v sijajnih toaletah, ki so tri dni v veselem razpoloženju sitih in zadovoljnih bitij razsipale pisane fraze in se izgubljale v meglah svojih konfuznih idej. Manifestirale so za privatno lastnino, ki jim daje možnost udobno živeti parasitsko življenje. Kongres so zaključile te site. srečne in zdrave dame s siiainim banketom v Grand hotelu, ki ie velja! 50.000 K. — Proletarske žene, izmozgane, utrujene, teptane delavske žene s tem kongresom visokih jugoslovanskih dam ne morejo imeti ničesar skupnega. Nezadovoljstvo v Bosni. Z ozirom na verjetnost, da se uvede odkupnina za zemlic, ki so jo težaki odvzeli bosanskim begom, vlada velika nezadovoljnost med ljudstvom. V vseh manjših in večjih kraiih se shajajo težaki (bos. kmetje), ki izjavljajo, da za odvzeto zemljo ne plačajo nobene odkupnine in da v slučaju, če bi narodno predstavništvo sklenilo, da se begom plača odškoduina, odrečejo državi plača-nle davka sploh. Ženska volilna pravica v Italiji. Poslanska zbornica ie začela svo!e delovanje z obravnavanjem predloga o aktivni in pasivni volilni pravici, ki je bil od vlade sprejet in ponekod izpremenjen. Predlog daje volilno pravico vsem polnoletnim ženam, izvzemši neveste. Politično glasovanje žene dobi veljavo šeie pri drugih volitvah. Administrativno glasovanje pa dobi veljavo že pri prihodnjih volitvah, ki se vršijo junija 1919. Italijanski kronski sveti Na 25. t. m. je sklical kralj kronski svet. To dejstvo je zbudilo v političnih krogih in v vsej javnosti živahno zanimanje. Vladni krogi in politiki si z opozicijo niso povsem edini v presoji tega državnega čina. Medtem ko prvi odobravajo sklicanje, je opozicija mnenja, da išče Nltti s tem, da se skriva za krono, sredstva, kako bi se izognil odgovornosti. Znano pa je sedaj, da kronski svet ni bil sklican na Nittijev, marveč na Tittonijev predlog. Jadransko vprašanje je z vidika notranje kakor tudi zunanje politike postalo tako pereče, da se na običajn način ne da več rešiti. Vlada se mora po razmotrivanju ta uvaževanju vseh okolnosti končno: veljavno odločiti, Zato Je prav razumljive, da se s stvarjo, ki bi za dolgo dobo določila smernice vse notranje in zunanje politike, peča izredni kronski svet. Upa se, da že pred posvetovanjem dospe Wilsonov odgovor, medtem ko se z druge strani zatrjuje, da je pričakovani odgovor že dospel. Pc raznih vesteh namerava v kronskem svetu Tittonl podati svojo ostavko; zopet druge vesti pa pripisujejo sklicanje dejstvu, da namerava vlada z velikopoteznim sklepom spraviti zopet pokorščino v vojsko in mornarico. Končno domnevajo nekateri celo, da bo kronski svet proglasil aneksijo Reke z Hall jo. V resnici pa se dozdeva, da ima kronski svet namen, pripraviti vse odlične m merodajne osebnosti do tega, da zastavijo ves svoj vpliv za ublaženje opozicional-nega gibanja. Sedanja vlada je uver-jena, da je reško vprašanje mogoče rešiti le sporazumno z zavezniki. V tem pogledu vlada med Tittonijem in Nlttijem popolno soglasje. Kdor pa je drugega mnenja, mora za svoje stališče prevzeti tudi vso odgovornost. Laž! meščanskih listov o 9-, da celo 10- in il-urnem delavniku v Nemčiji v prospeh države, le odbil v Pragi na zboru inozemskih' Cehov se mudeči delegat Vašata iz Mau-burea. Fzlavil le. da le v celi Nemčiji uveden 8-urnl delavnik’, v rudnikih 7-urni in nri plavžih celo 6-urni delavnik. Meščanska časoofele uiŠe n več kot 8-urnem delavniku le zato, da bi mu škodovalo. Vašata ie naprosil delavske liste, da to dejstvo pribijejo. Edina rešitev nemških železnic. V državnem ministrstvu za delo so se vršila nedavno posvetovanja železničarskih organizacij in ministrstev. da se zavzame stališče s katerim bi se delavnost za železnicah povečala. Vlada vidi možnost rešitve tega vprašanja le v uvedbi akordnega dela. katero pa železničarske organizacije odklanjajo. Angleški vladni program. Llovd George in drugi odločujoči politiki so v letakih »The Future«, ki so se razmnoževali v velikih množinah, objavili ta-le vladni program, na- znanjen za to jesen. 1. Delo: Maksimalni 48-urni delovni teden za vsa deželo: primerne plače za vse delavstvo: soodločevalna pravica vseh delavcev pri določanju delovnih pogojev: financijelni interesi na delu; odredbe zoper brezposelnost; razširjenje posredovanja pri delovnih konfliktih; boljša stanovanja in dobra prometna sredstva. 2. Premogo-kopi: Podržavljenie rudnikov: povišanje prodajnih cen v prid sociial-nega izboljšanja in premogovnih Ji-striktih; reorganizacija in varčevalna uprava rudniških zastopstev; sprejem delavcev v kontrolne svete minskih distriktov; takojšnja ustanovitev komisije za prevažanja premoga. 3. Trgovska politika: Prost uvoz vseh produktov z gotovimi izjemami od 1. novembra t. 1. dalie; nobenih vladnih podpor za podjcfu. ki deiujejo v inozemstvu; odredbe zoper preplavljen la tulih proizvodov: varstvo gotovih domačih industrij. ki v vojnem času izdelujem potrebne produkte, katerih proizvodnja v deželi ni zadostna: varstvo onih industrij, ki so bile ustanovljene med vojno in ki bi sedaj brez varstva propadle; kontrola dobičkov, ki jih te industrije dosežejo; razširjenje tehničnega pouka na vse razrede prebivalstva. — Letaki s tem programom so bili izdani z namenom podučiti ljudstvo o vladinih namerah. dokler parlament še ne zboruje, — Tako vlada na Angleškem. In naša ubogo vlada se ie obesila kot otrok za hlače na žebeli ... Brzojavne vesti. litisi Tlttouiieveea govora. LDU. Lvoai, 30. (Brezžično.) Posebni poročevalec lista »Echo de Pariš« brzojavita svojemu listu iz Rima: Izjave Tittonija so napravile v vseh krogih ugoden vtis. Minister le dokaza! potrebo, nadaljevati politiko sporazuma s Francijo In Anglijo. ter je poudaril, da le Francija uvidela takoj izpočetka, kakšno korist ii more prinesti tesna zveza z Ameriko. Italija nima prav nobenega povoda, ločiti se od svojih dosedanjih zaveznikov. zlasti še od Zedinjenih držav, od katerih se more neizmerno okoristiti. Razdelitev nemških letaL — Bloka« da sovjetske Rusije. Lyon, 29. (Brezžično.) Svet peterice, ki se je jpod predsedstvom Piuliona sestal k seji v ponedeljek zjutraj, je odobril sklepe komisije, ki je izdelala vse priprave za razdelitev nemških letal in vodljivih zrakoplovov med zaveznike. Obenem se je poslaJ Nemčiji protest radi prodaje gotovega števila letal nevtralcem; ta letala spadajo namreč še v kontingent vojnega materiala, ki ga mora Nemčija glasom mirovne pogodbe izročiti zaveznikom. Končno se je svet peterice bavil z vprašanjem, kako naj se zagotovi prehrana Rusije. Sklenil je, da morajo ostati v veljavi vse odredbe, ki ovirajo preskrbovanje boljševiške Rusije, zlasti blokada. VLADNA KRIZA NA BAVARSKEM Monakovo, 29. »Munchene 1- Post* poroča: Na Bavarskem je izbruirafla vladna kriza. Deželno načelstvo so-cijainodemokratičue stranke je v dvodnevnem posvetovanju v Niirn-bergu temeljito obravnavalo vsa «e-sporazumljenja med socijalnodemo-kratično stranko in bavarsko vlado v celoti. Socijalistična konferenca je izrekla svojim pristašem v vladi popolno zaupanje in izrazila svoje obžalovanje, da velja takozvana iteff-mannova vlada za socijalistično, d»-siravno nje sestava onemogoča nemoteno udejstvovanje socialističnih načel. Zato pozivlje konferenca svoje pristaše v vladi, Hoffmanna. Se-gitza in Endresa, naj svoje mandate v vladi takoj odlože, ako se ne bi dala izvesti preosnova vlade, ki jo smatra konferenca za neobhodne potrebno. Ta sklep socijalistične stranke pomeni, da se vlada nahaja v krizi. Prva naloga bavarskega deželnega zbora, ki se sestane 1. oktobra bo obstojala v tem, da bo sestavi: novo vlado. \VUson bolan. LDU. Lvon, 30. (Brezžično ) A-gence Havas poroča iz Washins-tona: Zdravstveno stanje predsetl-nika Wilsona le tako neugodno, da mora predsednik popolnoma mirovati ter ne bo srfiel opravljati s voh h državniških poslov še več teftativ Šolske razmere na Jesenicah. Skrajno čudne so jeseniške šolske razmere. Kakor se reže tudi drugod kruh z dvema nožema, tako se godi našim malčkom. Kakor se povsodi zapostavlja ubogi delavec-trpin, tako se zapostavila tudi cvet njegovega življenja, kri niegove krvi — niegov otrok, ker so mu bale njegovo »usodo« prisodile rojenice... Kmet po večini nerad pošilja svojega otroka v šolo, ker kar ne more razumeti, da bi smel niegov otrok kaj več znati, kakor zna on sam. Najraiše bi, da bi mu otrok kolikor mogoče hitro odrastel tn mu pomagal pri delu na polju. Precej vseeno mu le. ali njegov otrok kal zna ali ne. ah s« j« kaj naučil v šoli ali ne. — Meščanom seveda pride to nrav. Na razpolago imajo neprenapolnje-ne ljudska, meščanske, srednje, trgovske, obrtne šole itd. Kaj pa Ima ubogi delavec na deželi, kateremu so interesi na Šoli z meščanom precej sFcupni? Mi delavci nimamo ne domov, ne posestev, ne imetja, kar bi zapustHi svojim otrokom. Mi delavci moremo dati otrokom le te, kar sl odtrgamo od vsakdanjega grižljaja, zasluženega v potu obraza ter — šolo In vzgojo. Slovenski delavec, slovenski proletarec zahteva za svole otroke Šole! AH nimajo naši delavski otroci pravice, da si v poznejšem živKen-nju na lažji, čednelši in udobnejši način služijo kruha kakor pa njihove nesrečne matere in očetje?! Ali le delavčev sin na Jesenicah res obsojen. da nosi prokletstvo svojega rojstva: vse žlvljen!e trpeti tn garati v nezdravem vzdnhu tovarniškega kapitalizma?! Gospoda na krmilu vlade za Slovenijo! Dovedi ie že nezdravih razmer, dovolj ponižanja za delavca tudi v tem oziru! Tud! delavski otrok naj bo deležen dobrot šole rn vzgoje! Tu imamo samo šestrazredno ljudsko Šolo! Šolsko postopje je nova stavba, ne sicer preveč moderna, a izhajati bi se dalo. če bi bili pri zidavi nove šole pravi ljudje. A kaj, ko živimo v Sloveniji še vedno v srednjeveških časih, v onem delu, ko se ne ceni človeka po njegovi zmožnosti, ampak po njegovem verskem prepričanju. — Lepe so šolske sobe, pravimo lepe In nove — a premajhne. So sicer tudi večje sobe. a ni k?j postaviti vanje. Naši otroci so v klopeh kakor slaniki v sodu. Krajni šolski svet na Jesenicah — stara coklla pri šoli — (sestavljen je iz ljudi najčistejšega katoliškega prepričanja) — ni vmt-slll v pravem času niti zadostnega števila klopi, niti drugih šolskih oprav. Klopi je komaj za 600 otrok, vseh otrok skupaj je pa čez 1000. AH se ?e morda nova šola zidala za to< da »paradira« na zunaj? Mi ne potrebujemo šole za parado, mi potrebujemo šolo za naše otroke, za nasP decol Kal nam pomaga na zunaj s« tako lepa šola, če oa nimamo kam dati otrok, če ie pa že danes pre* majhna, ko še dogotovljena ni! v Šola ie silno prenapolnjena, prvih razredih ie r>o 80 otrok v vsakem razredu. Uspeh — celo nan* to: jikom se zdi —ie nemogou. -uspeh, malenkosten napredek elementarnem razredu, — slab v tc- NAPREJ. Strau 3. tnelj pri hiši — slaba celo stavba. Ali bi ne moglo biti mesto treh prvih ra?,redov pet ali šest razredov, tako da bi bilo v vsakem razredu od 40—5u otrok, (kar ie zakonito) — tako da bi učitelj lahko kal dosegel. Ce se za trinajst nemških otrok vzdržuje poseben prvi razred, ali so naši slovenski malčki toliko manj vredni, da se jih nabije po 80 v en razred? Posebno kričeče razmere vladajo v višjih razredih. V vsakem četrtem razredu je po 75 otrok (v nemški paralelki le 6) in — finis co •• ronat opus — v zadnjih dveh razredih, ko je v onih razredih, kjer bi se moralo nuditi otrokom največ, ker Kredo v življenje, ie stvar urejena tako. da se jim more nuditi najmanj. Petem razredu prisostvuje naenkrat pouku nič več in nič mani kakor 110 otrok, v šestem pa 72. Ker sta peti in šesti razred najvažnejša razreda, ker otrok zapušča šolo in Ere v življenje, so preskrbele naše slavne šolske oblasti, da se tu otroke in učitelje samo muči. Ni se še na svetu rodil tak pedagog, da bi pri JA ptrocih, že precej velikih in zre-hh, imel kaj vrednih uspehov. pola s tako prenapolnjenimi razredi. brez pripomočkov, po zaniker-nosti in nezmožnosti krajnega šolskega sveta, brez učil in samoučil, B|ez knjig, brez zvezkov, brez pe-res’ brez svinčnikov in papirja, ne more imeti uspeha. Šola je brez vsega. Gotovo svojim nemškim sodeže-wnom ne odrekamo pravice, da se duh otroci poučujejo v materinščini, oroti krivici pa, ki se godi našim . ’ moramo najodločneje pro-fsJlrati! Za 69 nemških otrok se r,ix.',e'° 4 nemške vzporednice in Plačujejo 4 učne moči. torej pride poprečno na en razred po 22 otrok, a slovenski šoli pa po 90. Le proti acinu. proti krivici, kako mačehov- nu? -e ?ostoT)a z našimi otroci, naj-odlocneie protestiramo? Ali se podtona tako krivično, ker so v nem- • vzporednicah otroci uradnikov jn »višjih glav«, v slovenskih oddelkih pa uboga deca teptanega slo-vora* * de,avca? Hočemo odgo- zahtevamo svobodo združevanja in agitaciie tudi za naše pristaše. Pravi, da soglaša. Vzamemo na znanje. Da smo vsaj v tem enega in istega mnenja! Veseli nas. Prav lepo le to. Škoda, da nam ne pove ob vsaki priliki odkrito in pošteno, da imamo prav. Pristavlja pa obenem, da smo mi terorizirali krščansko misleče delavstvo v Guštaniu. Borovljah. Bistrici v Rožu. itd. Žal. da mu ne moremo dati pri tem tudi mi prav. Kajti znano mu mora biti. da smo vsak od klerikalne strani naveden slučaj »terorizma« vsestransko raziskali. Dognali smo pa tudi vsaki-krat. da socialističnega terorizma ni bilo nikdar, nikjer. Tako ie. V Bistrici v Rožu ie trmoglavi delavec hotel izzivati tamošnie organizirane sodruge. še celo potem, ko je tajnik kovinarske organizacMe vabil ustno in pismeno dotičnega delavca, da naj soci?alistične delavce ne izzivu.: da pa on lahko ostane za vse večne čase član svoje katoliške organizacije. Ondotni delavci, ki so, razven njega, vsi do zadnjega člani našo organizacije, da se ne bodo zaradi tega niti najmanj vznemirjali. Cernu tudi ... V Guštaniu tudi ni bilo »terorja«. Neki delavec, ki je bil prej član ondotne socijallstične organizacije. ie potem, ko le ta organizacija izvoievala znatna izboljšanja za delavstvo, nete takoj Izstopil iz nle, marveč začel na nečeden način ruvati proti njej. Delavci so mu zato očitali neodkritosrčnost In nepoštenost. češ. da je bil član organizacije le, dokler mu ie gmotno kazalo. In imeli so menda prav. Kajti niti »Slovenec« ne bo zagovarjal tistih ljudi, ki so danes tukaj, lutri tam, kakor jim pač iz osebnih interesov kaže. To je pa tudi vse. Kako ie mogla klerikalna strokovna zveza govoriti zaradi teh slučajev o »rdečemu terorju« ne razumemo. Kaj se le pa vse zgodilo v Borovljah, v Celju in drugod, sam bogsigavedi. Kal ti zastonj je bilo vse naše povpraševanje na licu mesta. O kakem »terorizmu« niti v nalnoveišem klerikalnem zmi-slu, ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Gospodje, ni lepo. da govorite in pišete o sociialističnem terorizmu, ko ga ni in ni. — »a Jesenicah KVffi ,l>.istvom Ja se skrbno pazi n? imamoi mer-nU l !craiev ima Celo Krnno ® Pšenice pa nič. V *T°Pa ima svojo obrtno Solo, Jesenicam Jo vedno samo obliubiia-!?• 'a oropos — na papirju je dovoljena — že 4 leta, seveda še ni otvorjena). Ni ne trgovskih ne go--Pouinjskih tečaiev — z eno besedo n*cesar ni. Koliko časa bomo delavci še predah to sramotno poniževanje? Ali jgs Se doigp? Sodriisgi! Sodružice! Ravnok.ir je izšla brošura O. Bacter: Pol k sodiffilgztnu, ®ena K 2'— brez poštnine, s poštnino K 2-30. Naroča se pri »Slovenski socijalni gotici® v Ljubljani, poštni predal91. Novice. —■ Društvo Jugoslovanskih umetnikov v Bosni In Hercegovini se je z«pet konstituiralo. Predseduje mu ar- Andrijašič. Društvo bo nudilo domačim umetnikom moralno in materijelno pomoč in razširjanje fjrave umetnosti med široke sloJc 'iudstva. ~ Milijon frankov zgorelo. 28. *eot. se je na vožnji med Indijo In ‘•crnunom vnel železniški spalni voz, le popolnojna pogorel. Požar sta ENkrivila dva potnika, ki sta kuhala a;d in jima le vsled nepazljivosti e'sceu« na našem odru Domeni za umetniški razvoj slovenske drame sijajen dogodek, ki ga mora kulturni kronist svoiega naroda registrirati kllub temu in prav zato. ker stopa nekulturna gledališka publika tega naroda malomarno in brezbrižno mimo njega. Nemara Je to prvič v teh dveh sezonah, da se našemu občinstvu z dramske pozornice nudi pristna in žlahtna umetnina, ki sega s s vel a harmonično vprizoritvijo visoko nad povprečnost. Zato seveda ie bilo pri reprizi gledališče prazno: lože popolnoma nezasedene (kai bi p. t. vojni dobičkarji in druga drhal z umetnostjo!), parter obupno zevajoč... To slavno publiko pa, ki se ie izvo lila potruditi v gledališče in se smeji, ako reče kdo. da ne bo več pil ali češe zahvaljuir »za kruh in sol«, to publiko. ki se sredi naitišiili prizorov zdolgočaseno usekuie ter Štorklja po narteriu, bo treba drugič pretepsti z bičem in pognati na ulico. V oštarijo. ne pa v cerkev! Zato le treba tembolj podčrtati hvalo akterjem, ki so s svojo ljubečo igro ogrevali brezupno-mrzii gledališki vakuum od scene do scene, hrabro prezirajoč to barbarsko občinstvo, ki ni vredno niti ene plemenite kretnje šaričeve, niti enega bolestnega vzklika Osipo-viča. — Ta »'Striček Vanja« s svojim dobrodušnim naslovom, je v svojem podpovršlu trnka tragedija. To ie tragika Hudi. ki je pala nanje ogromna širina, brezkrafna, težka monotonija ruske stepe ... Kako be-že vsi ti ljudje Iz te obuonc brez-krainosti. v katero se motaio in izgubljalo in ki io imenuiejo puščobo in dolgčas, kako se zatekajo naposled k svojim ozko začrtanim usodam: profesor v mesto, striček Vanja in Sonja k svoiemu poslu, zdravnik v svoje gozde. In vsi ti lludie so mislili, da žive, prav take kot si to domišljamo mi, ki več ali mani uspešno opravljamo svoje vsakdanje delo. domišljali si, dokler jih ni prebudila ljubezen iz težke omotičnosti, da so opustili vse, česar so bili doslej vajeni ter so postali za par hipov Hudle s svolim elementarnim življenjem... Teh prizorov ni. da bi tehtal človek z grobimi rokami. Tisti. ki ne more pogrešati zunanjosti in teatra, pa makar Ibsenovega, nal ne sodi o tem delu! DramaHčnost teh scen tiči globlje, nego v tem, kar se godi in govori na odru. a se naiboli zunanje m elementarno očf-tuje v Vanji (odtod tudi naslov!), dasi njegova tragika ni manjša od tragike profesorjeve žene ali Sonic alt doktorja. Kakor v živlier.ki, *, tem vsakdanjem in nezlaganem. sc v teh prizorih, ki so zlasti v dn;eem in četrtem dejanju biser moderne dramatične umetosti. prelivajo toni in nijanse. luči in sence in zvoki, za katere Je treba fineišrgn sluha g1o-bočjih notranjih oči. — Vprizoritev — materijallzacija — takšnih pro-zračnih scen Je seveda najtežavnejše opravilo, napor zrelih umetniških potenc. Takšnih stričkov, kakršen je, bil Vanja g. Osipoviča, še ni videla slovenska drama. Živel In troe! le svojo ulogo tako po človeško, da mu iz srca rad odpuščam njegovo krasno ruščino, v kateri ie govoril svoje besede. Zakal njegove solze niso oderske. nlegovo kretanje ni teater, njegov patos ni študiran, njegova zbesnelost je eiementarnost ruskega človeka. V vsej višini ž njim le bifa prelepa Jelena Andrejevna g. Saričeve. Mehke in nežne kretnje te dame so pesem, ki se stopnjuie v simfonijo linij, ko se razlile po klavirju — ranjen labod, ves hrepeneč od-lod... Zdravnik’ Astrov g. Oabrščt-ffa Ja žal seveda ni dosegal, dasi s svojo inteligentno Jn vestno Igro ni uhajal iz okvirja. Pravtako le spadal v okvir profesor g. Ločnika. tudi ni našel za tega starega betež-nika povsem novih črt. Visoko pa la to pot segla gdč. V. Danilova, ki se razvija v prav dobro igralko. V njeni Sonji, tei priprosti in iskren: duši, tiči več umetnosti, nego v vsem, kar, ie igrala doslej. Umetniškemu pojmovanju g. Šesta dale častno spričevalo to, da se ie ogrel za navidez tako podrejeno ulogo kot ie Telje-gin. Z monotono govorico človeka, ki živi samo še nekam oddaleč, je postala njegova figura plastično-re-liefna. Marina g. Juvanove, drugače čisto dobra, ie bila malce premlada, umestna ie bila Vojnickaja gdč. Ra-karjeve. — Režija je bila tako precizna in izpiljena, kot ni to običaj na našem odru. Vsaka štimunga in vsaka grupacija skoro je bila majhen umotvor zase. In tako je torej bilo kakor vedno: Ljubljančani vedo, da igrajo »Razkrinkane Habsburžane«, tega ubogega »Strička« pa seveda ne poznajo in ga ne bodo. Fr. Albrecht Iz pisarne dramskega gledališča. V četrtek, dne 2. oktobra in v nedeljo. dne 5 oktobra so reprize otroške igre z godbo in baletom »Sne-gulčica in škratje« in to ob znižanih cenah. Na to igro, ki je med ljubljansko mladino vzbudila veliko zanimanje, opozarjamo zlasti starše z dežele. Koncert. Dne 3. oktobra koncer-tnje v unionski dvorani naš klavirski virtuoz Ciril Ličar s sodelovanjem hrvatske umetnice pevke Vilme de Thierrv. — Ljubljančani bedo imeli priliko slišati dva slavna umetnika. (Vesti LDU.J BLOKADA REKE. Berlin, 30. (DunKU.) Kakor jav-lia »Seeolo«, .ie reška luka popolnoma blokirana od morske strani. Časopisi že ne prihajajo več dni. Vse zvezat so pretrgane. Meje proti Hrvatski s* zaprte. Pred preobratom v Italiji. Pariz. 30. (DunKU.) Poročevalca lista jfCIiicago Tribune« v Reki meni* da zahtevata Glolitti in d’Anuunzi