Leto lXXm,_«t 92 Poltnlna plačana v (otorfaL Die FoaigafiSif Bat lecaSM. Prels - Cena L 2 UrodntitM U apravai Ljubljana Kopitarjeva k. lalaton ILIl-UCi MaaoAna naročnina « lir. — Cek. rad. Ljubljana 10.66« u naročnin« la 1MM U Inaerate. izključno u • topetvo ta ogla«* ta Italije la tnosematvai DPI B, A. Milano. B < SLOVENEC APRIL - 1945 24 TOREK DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Borba za Berlin je zagorela s polno silovitostjo Na vzhodnomarškem obmejnem ozemlju nemško napredovanje - Iludi noji med Sudeti in Stettinskim Haffom — Izgub polno nadaljevanje obrambne bitke v Italiji. Fiihrerjev glavni stan, 23. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na vzhodnomarškem obmejnem področju so naši protinapadi napredovali na bojiščneni loku južno od S e m m e r i n-g a. Jugovzhodno od S t. P o 11 n a je pritiskal sovražnik proti odseku Gtil-sen proti jugu. Po hudih bojih so se na bojiščnih odsekih severozahodno od Mistelbacba in južno od Brna izjalovili obnovljeni boljševiški poskusi preboja. Severnovzhodno od Moravske O s t r a v o jo bilo zopet možno vzpostaviti začasno izgubljeno strnjenost bojne črte. Med Sudeti in Stettinskim II a H o m trajajo težki boji. Z zanosnimi protinapadi sovemozahodno od G orli t za so bilo močno sovražnikove sile odrezane od zvez z zaledjem ter jim jo s tem preprečeno nadaljnje prodiranje proti zahodu. Hrabra posadka mesta II a u t z e u a je tudi včeraj vzdržala številne boljševiške napade. Tudi pri Sprembergu nudijo naše bojne skupine ogorčen odpor navaljujočim Sovjetom. Po žilavi obrambi pa smo izgubili Kottbus. Bitka za nemško prestolnico jo zadajala s polno ogorčenostjo. Južuo od mesta so naše četo na Črti lt e e 1 i t * -T e 11 o w zaustavilo močne boljševiške oklepniške sile. V protinapadu smo si zopet osvojili izgubljeni kolodvor K ii p-p e n i e k. Zapahnjen je bil sovražnikov vdor ob Prenzlauskem drevoredu. Severno od mesta so prodrle lioljševiške napadalno osti do reko H a v e 1, ki so jo brezuspešno poskusile prekoračiti. Na področju pri F r a n k I u r t n in na severnem bojišču ob Odri trajajo iz-prememb polni boji. Na kopnini pri incsta P i 11 a u so bili v glavnem odbiti sovražnikovi napadi, izvedeni proti našim zapornim črtam z inočno podporo borbenih letalcev. Boji za neko vdorno meslo pa še trajajo. Posadka atlantskega oporišča 81. N a-z a i r a je ponovno odbila ameriške napade, deloma v bojih iz bližine. Osredotočen obrambni ogenj je prizadejal sovražniku visoke krvne izgube. Dovedeni so bili številni oklepniik, strojnice in ujetniki. __ V severozahodni Nemčiji jo položaj kljub nadaljevanim napadalnim operacijam na dosedanjih težiščih ostal doslej neizpremenjen. Naše čete so po težkih bojih med Dessauom in Eilenbur-g o ni zgradile nove varnostne črle na vzhodni obali reko M u I d e. Na saškem bojnem področju in v V o g 11 a n d u so se Amerikanci tudi včeraj omejili na krajevne ogledniške sunke, nasprotno pa so ojačili svoj pritisk is pogorja F i c h t e 1 proti črli Eger - Kircher. rent Ob frankovskem A 1 h u in severnovzhodno od tod silijo posamezne ameriško bojne skupino proti vzhodu. Južno in jugovzhodno od N II r n b e r-g a so čete vojsko in orožja SS vrgle naprej prodrle ameriške oddelke nnzaj, zopet zavzelo mesto N e u m a r k t ter ga držo proti vsem napadom. V vviirttemberško-badenskeni področju se jo položaj včeraj poostril. Premočne oklepniške sile 7. ameriške armade in gautlistični oddelki so po hudih bojih pretrgali na več odsekih našo bojno črto ier v sunku proti jugu dosegli na več mestih Donavo pri D o n u u e s c h i n -genu. V leku so protinapadi proti bokom prodrlih napadalnih klinov. Obrambna bitka v Italiji se nadaljuje pod najhujšimi, za obe strani itgub polnimi boji. Medtem, ko je sovražnik na ligurskem obalnem odseku in v zahodnem Etrušcanskem Apeninu bil zaustavljen po napredovanju nekaj kilometrov, so premočne sovražnikovo oklepniške sile na odseku Vignola • Bologna doseglo nekaj vdorov, ki pa jih je bilo možno ta-pahniti šele na obeh straneh M o d e n e in snTeruo mi Bologne. Tudi med Bo-logno in jezerom Comacchio je sovražniku nspelo, da je s močno osredotočenimi silami in najmočnejšim posegom topni-štv in letalstva vdrl na več mestih v naše glavno bojno polje. Njegove napadalne osti pa so bile po uničenju številnih oklepnikov zaustavljene na cesti Bologna - F e r r a r a. Na kopnini vthodno od jezera Comacchio pa so se (lomili vsi napadi ■ izgubami. V jnžni Nemčiji jo vladalo ves dan močno delovanje sovražnikovih borbenih letalcev. Srednjctežki bojni oddelki so napadli sopet številne kraje na bavarskem področju. Trenja med Sovjeti in Anglosasi v Aziji Stockhoim, 23. 4. Članek severnoameriškega lista »Time« izraža angloameriške skrbi, da jih bodo Sovjeti ne Ie v Evropi, temveč tudi v Aziji potisnili ob steno. List piše, da sta Rooseveit in Churchill prvič v Jalti obravnavala s Stalinom vprašanje Pacifika in Azije in ravno ta vprašanja so dovedla do velikih težkoč. Glavni razlog je v tem, da bi se ureditev v Aziji izvedla mnogo laže, če Sovjetske zveze ne bi bilo pri mirovnih pogajanjih za mir v Pacifiku. Nikakor pa ni mogoče preprečiti, da Moskva ne bi soodločala pri teh vprašanjih. To dejstvo so morali uvideti tako Velika Britanija, kakor tudi Združene države in Čunking. V Kairu sta Rooseveit in Churchill v decembru 1943 podala slovesni obljubi, in sicer: da vrneta Kitajski Mandžurijo in da pomagata, da postane Koreja samostojna država; ti obljubi pa sla v nasprotju s sovjetskimi interesi. Prvo, kar lahko pričakujemo, je, da bo Sovjetska zveza zahtevala v Mandžuriji določene gospodarske in tudi politične prcdpravice. Potrebno je celo računati s tem, da zahteva Mandžurijo popolnoma zase. Vsekakor pa bo Sovjetska zveza velika azijska in pacifiška država, ki bo dovolj močna, da obvlada Kitajsko. Interesni spori v Evropi, tako meni »Time* zaključujoč, so že od začetka obremenjevali zveze med tremi zavezniškimi velesilami. Najgloblji konflikt pa bo iskati v Aziji, kjer bo pa nemški zaveznik — Japonska — imela tudi šc veliko besedo. Stoekholm, 22. 4. Sovjetski list »Vojna in delavski razred« je v soboto napisal angloamcriškim zaveznikom »v spominsko knjigo« naslednje vrstice: »V ko- lonijah, t katerih živi dober del prebivalstva sveta, ni najti niti sledu demokracije. Narodi, ki nastopajo kot govorniki in podporniki demokracije, naj bi usmerili svoje delovanje tudi v tej smeri.« Moskva, ki seveda nikoli resno ne misli, da bi so brigala za svobodo prebivalstva angloameriških kolonij, se torej tudi tukaj izraža na stroške svojih »zaveznikov« ter pri tem zasleduje svoj pohlep po svetovnem gospostvu. Anglija izgublja na vsej črti Ženeva, 22. 4. Medtem ko večina angleškega časopisja, popolnoma zaslepljenega sledi Churchillovim idejam, pa posveti vedno znova kak časopis v londonsko blazno politiko. Časopis »Catholic Times« piše, da sc je ob objavi jaltske pogodbe zdelo, da je vendar že enkrat uspelo odvrniti katastrofo in odstraniti napetost med glavnimi zavezniki. Ni pa minilo mnogo časa in že smo vedeli, da so bili maJi narodi žrtvovani na oltar politike sile in da jc bila Sovjetska zveza edina država, ki je bila z Jalto zadovoljna. 2e nekaj tednov je ugotovljeno, da Stalin nikakor ne misli držati krimskih sklepov. »In čc nočeš biti moj brat, ti razbijem glavo«, to je sovjetski bojni klic, s katerim hoče spravili narode in kontinente pod svojo oblast. Tudi Velika Britanija se je temu klicu uklonila na ta način, da jc Churchill v političnem vprašanju kapituliral pred Stalinom in izročil Poljsko v pravem smislu besede Sovjetom. Krivica, ki jo je s tem povzročila Anglija, se bo kmalu maščevala. S pod-vrženostjo Stalinu je izgubila Anglija razen časti in ugleda tudi — bržkone za vedno — pravico, da sploh kdaj še dobi vodstvo v Evropi, Prijateljska pogodba med Stalinom in Lublinom Stoekholm, 22. 4. Moskva je postavila Angloamerikance zopet enkrat pred dogotovljeno dejstvo t tem, da je z lub-linskim odborom, katerega priznava Ic Moskva, podpisala sovjetsko-poljsko prijateljsko in podporno pogodbo. Agencija Tass javlja uradno, da so v teku zadnjih dni ob priliki bivanja »predsednika deželnega sveta poljske republike Bciruta in ministrskega predsednika in zunanjega ministra Osobka-Moravskega« vodili v Moskvi pogajanja »v atmosferi prisrčnosti in medsebojnega razumevanja«; ta pogajanja so bila zaključena 21. aprila s podpisom pogodbe o prijaieSjsivu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Poljsko. Česar so se Amerikanci bali in kar bi radi preprečili, sc je sedaj zgodilo. Diplomatski dopisnik lista »Sunday Times« označuje podpis pogodbe kot moskovsko protipotezo spričo tega, ker Anglija in Združene države niso bile za navzočnost lublinskega odbora na konfcrenci v San Franciscu, Kakor jc znano, sta se ti dve deželi zavzemali za točno izvedbo vseh jaltskih sklepov, ki določajo, da bi »nova in reprezentativnojša poljska vlada« dobila povabilo za udeležbo na konfcrcnci v San Franciscu. Težav zastopstva Poljske na konierenci pa ni prav nič omiiii podpis nove prijateljske pogodbe. Berlin se zagrizeno bori Dr. Gobbels je naslovil bojni klic Berlinu Berlin, 22. aprila. Dr. Gobbels jo kot Gauleiter in nemški obrambni komisar v soboto govoril berlinskemu prebivalstvu. Njegov govor je nosil pečat prvo potrebe, ki je nastala spričo prodora sovjetskih tolp do berlinskega področja. Medtem ko jc sovražnik dosege) predmestja nemške prestolnice, je prepričan izjavil, da otlpor Berlina lahko in mora zlomiti boljševiški naval. Dr. Gobbels jc dejal v svojem govoru: Moji berlinski rojaki in rojakinje! Preteklo nedeljo so pričeli boljševiki z velcofenzivo nu bojišču ob Odri. Njihov cilj je Berlin. Osvojitev nemške prestolnice naj bi dnin Stalinu važen adut v roke v politični igri med zavezniki. S tem je postala borba za nemško prestolnico borba zu Evropo. Naše hrabre divizije, in vojaki ljudske vojske so v prejšnjih dneh v junaški obrambi prizadejalo .Sovjetom najtežjo izgubo. Njihov |>o«cg žrtvovanja tudi samega sebe pa ni mogel preprečiti, da se boljševiki ne bi pri- bližali zunanji obrambni črti nemške nočiu je postni Berlin mesto sredi bojišča. To dejstvo pn prestolnice, lonji oli !. Nn ta zahteva naslednje zaključke: 1. Vsi za obrambo nemške prestolnice dodeljeni vojaki in člani ljudske vojske morajo takoj zasesti določena jim mesta ter takoj pričeti z borbo, kakor hitro se prikažejo sovjetski oklepniki ali čete. 2. Vso civilno prebivalstvo mora ubogati navodila, ki jih izdajo civilna in vojaška mesta. Izogibati so je radovednemu |>ostopnnju. Z največjo prometno disciplino je treba podpirati premike vojske in ljudske vojske. Vozne ceste morajo biti proste peš-ccv, predvsem pa otrok. 3. Oboroževalni obrati, preskrbovalni! podjetja in oblasti, ki so odgovorni za vodstvo Berlina, delnjo dalje. 4. Obratna zaščita skrbi za zunanjo in notranjo varnost podjetij. Izzivalno ali trmaste inozemce je treba takoj aretirati, ali šc bolje onesposobiti. 5. Ce bi izzivalci nli zločinski elementi poskušali z belimi zastavami ali drugim strahopetnim zadržanjem prinašati nemir med prebivalstvo, ki jc odločeno pri obrambi mesta ter hromiti njegov odpor, je treba nastopiti proti tem takoj z vsemi sredstvi. Vsok Bcrlinčan je, odgovoren za svoje stanovanje. Iliše in stanovanja, ki imajo izobešene bele zastave, nimajo nobene pravice za varstvo in skupno pomoč ter sc bo proti njim ravnalo temu primerno. Prcbivalci takih hiš so za to odgovorni. Krajevni strankin opol-noinočcrvec mora nad tem budno paziti in ravnati po mojih navodilih. Take hiše bi bile klice bolezni na telesu našega mesta. Povelje ure jc torej borba proti njim in to brez ob-zirov. S temi odredbami je stopilo nemško glavno mesto v stnnjc nktivne obrambe. Odslej bomo skupno in z oboroženo silo, ki nam je ua razpolago, pokazali sovjetski soldatcski, du se je Berlin pripravil na tn napad ter da lio udaril fanatično, trdo in ostro. V zadnjih tednih je bil v Berlinu urejen važen obrambni sistem, ki sega od zunanjih okrajev do mestnega središča. Napravljene so bile oklepniške zapore, barikade in cestne zapore. Okoli Berlina so bile urejene utrdbe in nemška prestolnica je biln uvedena v skrajne najvišje obrambne pripravljenosti. To bo sovražnik sedaj občutil na lastni koži. Vsi nupori in prizadevenjn berlinskega prebivalstvo, izobrazba ljudske vojske in oborožitev številnih oddelkov vojske služijo le edinemu smotru, da nam dajo možnost, da uspešno branimo nemško prestolnico in njeno prebivalstvo. Sedaj pričakujem od vsakega Bcrlinčana in Beilinčanke železno disciplino, najvišje zaupanje v samega sebe in podrejenost vsem poveljem mož, ki jim je zaupana obramba nemške prestolnice. Branilccm Berlina naslavljam v tej uri v imenu žena in otrok, da v imenu vse domovine, nujen poziv, da so na preži ter da sc v vsiljeni borbi za obstoj in svobodo Reicha, za življenje naših mater, žena in otrok sovražnika ne boje, temveč ga brezobzirno uničijo. Sovjeti hočejo osnovati v Nemčiji strahovlado. Njih prav nič ne ovira y uničevalni besnosti proti vsemu, kar je nemško. Proti temu mongolskemu navalu se ne sme pojaviti niknka slabost in mehkoba. Mi se sedaj borimo brez milosti proti vsem, ki onečaščajo nemške žene ali jih hočejo namestiti v sovjetskih vojaških javnih hišah, ki mučijo in more naie otroke, ki hočejo likvidirati milijone mož s strelom v tilnik ter odvleči ostanek r sovjetsko zvezo na prisilno delo. Berlinski branilci! Na vas zro pogledi vaših žena, vaših mater in otrok. Oni so vam zaupali svojo življenje, srečo, zdravje in bodočnost. Sedaj poznate vašo nalogo, ki jo boste tudi izpolnili. Upa preizkušnje je tu. Vojaško obrambo nemške prestolnice jo prevzel generalni poročnik II e y m a n n. On jc odlikovan s hrastovimi listi k viteškemu križcu ?.e-Icznega križa. Njegovemu vodstvu, ki se je v tej vojni žc tolikokrat izkazalo, se lahko brezpogojno pod rede vsi vojaki in člani ljudske vojske. Jaz sam ostanem s svojimi sodelavci v Berlinu. Tudi mojn žena in moji otroci so tukaj in ostanejo tukaj. 7. vsemi sredstvi bom aktiviral obrambo nemške prestolnice. Moje misli in ravnanje veljajo vašemu blagostanju in obrambi proti našemu skupnemu sovražniku. Ob zidovju na-šcg;i mesta se bo in se moro zlomiti mongolski naval. Nuša borba bo usodna za odločno borbo vsega naroda. Solidurno smo stopili v borbo in k delu, du ne prepustimo nemškegu glavnega mesta boljševiškim rokam ter nas pri tem prešinia fanatična vo lja. Naš cilj jc svoboda našega naroda in država sociolne pravičnosti v bodoči, srečnejši bodočnosti. Berlin, 22. aprilo. Nemško časopisje ie šc nadalje v znaku borbe, ki je zudivjaln okoli nemške prestolnice. Pod noslovoin »Odločni duh na boji šču« piše časopis »Deutsche Allgcmci-ne Zeitung«: Teden dni po pričetku sovjetskega množičnega navala proti našemu bojišču ob Odri jc stopila nemška prestolnica, ki je napadalni cilj tc/ke boljševiške generalne ofen žive, v stanje aktivne obrambe. Mi dobro vemo, s kakšnim vzornim bojnim duhom so se nnše čete vrgle proti sovražniku med Odro in reko Sprcc. Prizadejale so mu najtežje izgube nn moštvu in gradivu, četudi niso mogle preprečiti sovražnikovega približanja zunanji berlinski obrambni č.rti. Odličen bojni duh je sedaj duh Berlina Pod vodstvom Gauleiterja, ministra dr. Gobbelsa je združena vojna odločenost prebivalstva nemške prestolnice r. odločnostjo »fe-t. ki j nit poveljuje generalni poročnik H e y m n n n , odfi-kovnnec s hrastovimi listi k viteškemu križcu 2clczncga križa. Vsak vojak vojske in l|iti7.ni rodovi pa ne bodo mogli z zadostno hvaležnostjo poplačati žrtev in junaštva Listih, ki stojo danes na prvih branikih vseh rn.ših kulturnih, gospodarskih in duhovnih vrednot. Nujnost zaveati, da moramo imeti pred o:...i samo en cilj in ta je: služba narodu, pa no« obvezuje zlasti v tem trenutku, ko so zbirajo proti nam Titovo tolp". Toda pri nos na Slovenskem predstavljajo naši domobranci trdii9 silo, ki se ne boji nobeno preizkušnje, kajti na vsako so ti noSi fantjo pripravljeni Pre/.ident Rupnik jo • ..vdaril, da jo vsaka možnost preračunano in vsak shičoP tfžPt v račun. Pogubiti bi nos inogle samo napako preteklosti, ki so nas veljalo Grčarice. Tur-jakin Kočevje. Protikomunistična gtrnje-noet vseh narodnih sil lio krepko stala ob Rlroni našemu domobranstvu. Vsakdo naj na svojem mostu dela «i-mo s tem . menom, da bo koristil narodu. Kdor bo ravnal tako, ga dogodki no bodo mogli spraviti iz ravnotežja in lepša bodočnost slovenskem narodu tie bo mogla izostali. Poročila z zahodnega bojišča Berlin, 22, 4. Mednarodni informacijski urad javlja: Močne sile 9. severnoameriške armade so včeraj večkrat poskusile prekoračiti Labo med Willcnbergom in Tangcr-miillom, da bi pričele z napadom na Berlin, tekmovaje z boljševiki. Izjalovili so se vsi poskusi prekoračenja reke. Posebno ogorčeni so bili boji pri Wittcn-bergu, kjer so močnejše sile sedemkrat poskušale dospeti na vzhodno obalo Laba z naskakovalnimi čolni in plavajočimi oklepniki. Nemški protioklepniški topovi in protiletalsko topništvo pa so z neposrednimi zadetki potopili večino na-skakovalnih čolnov. Istočasno pa je nemško topništvo razbilo oklepniške pripravljalne položaje in gradivo za mostove. Amcrikanci so po večdnevni hudi borbi vdrli v Dessau, kjer je prišlo do izredno krvavih pouličnih bojev v središču mesta, kakor tudi na severu na obeh straneh vojaškega okraja. Južno od mesta, kjer je bilo težišče včerajšnjih bojev, se jc v nemškem zapornem ognju, kakor tudi po številnih protisunkih nemških oklepniških grenadirjev zlomil naval treh ameriških divizij še pred odsekom na Muldi. Medtem ko trajajo v Leipzigu siloviti boji, so nemške čete med Plauenom in Chemnilzom potisnile Amerikance v o-brambo ter po ogorčenih udarcih nazaj osvojile več krajev jugovzhodno od Zwickaua, Močnejši napadi 3. severnoameriške armade, ki so bili med Plauenom in Bayrcuthom naperjeni proti Sovjetom, so bili zaustavljeni v krvavih gozdnih bojih na severnih in vzhodnih obronkih pogorja Fichtel, Posebno v nižini zahodno od Ascha so izkrvaveli številni ameriški bataljoni, ne da bi jim Bitka za Berlin Berlin, 22. 4. Bitka za Berlin je na-rastla do dramatske višine. Od včerajšnjih jutranjih ur so stanovanjska področja notranjega mesta cilj molilnega ognja daljnostrelnih topov. Sovjeti so nadaljevali s svojim sunkom med Koltbu-som in Bautzenom do Kamenca ter so zavili proti severu in severozahodu. Južno od K5nigswusterhausena in V^uns-dorfa so jih zadržale nemške rezerve Na tem mestu so vrgli v boj močne oklepniške oddelke, ki so doživeli občutne izgube. V giavnem pa je vzdržal vzhodni odsek nemške prestolnice, Ži- lavo so se branili kraji Furslenvvaldc, Straussberg in C».ruau. Namen sovjetskega vodstva, da bi se napadalna bojna črta razširila do Stettina, se ni uresničil. Med Schvvedtom in Stettinskim Haffom so pričeli Sovjeti z napadom močnih sil ter so pri tem naleteli na ogorčen nemški odpor, ki jim je na več mestih preprečil prehod čez reko. Le na dveh mestih južno od Stettina jim je uspelo osnovati eno predmostje. Na avtomobilski cesli pa so trčili skupaj z nemškim protisunkom. V polnem teku pa ie borka ob vzhodnem in južnem obrambnem obroču. uspel nameravani prodor. Med Schwarzwaldom in Schvvabikiin Albom so se boji razvili do velike borbe, polem ko so čete 7. severnoameriške armade prišle semkaj s severa do področja pri Goppingcnu, 40 km vzhodno od Stuttgarta, medtem ko so istočasno skušale prili jim nasproti kolonialne čete 1. francoske armade, in siccr i z Schwarzwalda, Nemške sile pa so z do-5limi ojačenji vrgle v protinapadu z visokimi izgubami francoskc oddelke nazaj iz lubinškega področja. Prodrle ameriške oklepniške osti, ki so bile severno od Goppingena odrezane od svojih preskr-bovalnih oporišč, so dclo.na že izločene. V težkih bojih je bila jugovzhodno od Ileilbronna zaustavljena glavnina ameriške pehote. Židje vladajo v Kolnu Stoekholm, 22. 4. Kakor poroča poročevalec časopisa »Daily Mail« v soboto iz Kolna, kopljejo prcbivalci mesta kanalizacijske jarke, medtem ko opravljajo židje službe mestne uprave. Med drugim vršita posle policijskega predsednika in šefa ječ dva Žida. Angleški list poroča nadalje, da obstaja bojazen razširjenja legarja. Oblasti so odredile, da novodošlc osebe nc smejo prekoračiti mestnega področja. m, -v Švedski glas o San Franciscu Stoekholm, 22. 4. V petek sc jc šved-iki ministrski predsednik Hanson prvič v radijskem nagovoru obrnil direktno do Združenih držav ter zavzel stališče k predvideni konfcrcnci v San Franciscu, Švedski ministrski predsednik jc konfcrenci želel mnogo uspeha. Če Švedska na konfcrcnco ni povabljena, pri čemer na Švedskem razumejo vzroke nepova-bila, bo vendar sledila razpravam z največjo pozornostjo v nadi, da bodo v San Franciscu našli trden temelj za bodočo mirovno organizacijo, ki bo zagotovila vsem narodom duševni in materialni razvoj brez bojazni pred vojno. Prvi in najvažnejši predpogoj za uspeh pa je edinost med velesilami, ki bodo zastopane na konferenci, toda potrebno je tudi so-delovanje drugih držav. Amsterdam. Kot poroča britanska poročevalska alulba Iz \Vnshlngtonn, so včo. raj demokratski senatorji enoglasno Izj«. vili avoje zanrianin prnil«m|u(ku Truinsns in mu Obljubili svojo odkritosrčno" podporo. Morala katoliških duhovnikov v Hercegovini Šelo ta &ui so prišla v naše kiaje poročila, kaj so komunistične Titove tolpe počele v Hercegovini, kako so tamkaj kar v množicah klale katoliške duhovnike, med njimi zlasti hercegovske frančiškane, ki so že od nekdaj med hercegovskimi katoličani vodili dušno pastirslvo ter -o tudi uied pravoslavnimi in muslimani zaradi svojega delovanja bili vsekdar priljubljeni. Zadnjih sto let |>a so frančiškanske naselbine v Hercegovini r>oslale prava kulturna središča, okoli katerih se je zbiral katoliški element. Največje tako središče je bilo Široki Rrijcg, kjer je sloveči fra Didak Buntič osnoval več zavodov za vzgojo dijakov, veliko gimnazijo ter zgradil krasno cerkev. Ko so meseca oktobra lanskega leta začele v te kraje vdirati Tilove krvave tolpe, so so najprej lotile teh ustanov. Kakor največji zločinci 60 požgali vse te in in druge kulturno ustanove ter pobile vse frančiškane, kolikor so jih mogle dobiti. V prvi vrsti so ugonobile znamenite ustanove na širokem Drijegu. Kakor so pri nas najbolj uničevali cerkve in zgodovinske samostane, tako so tudi v Hercegovini razdejali in požgali vse, kar je kakor koli spominjalo na ka- T—MM—«■«■ t Podnarednik Miko Starešinič Dne 16. aprila Je bil v bojih v Suhi Krajini smrtno ranjen dijak tehnične srednje šole, domobranski podnarednik Starešinič Mlko. Umrl Je kmalu po prevoru v ljubljansko vojaško bolnišnico. star Se ne dvajset let. Pokojni Miko se Je rodil v vasi Vidine, fara rreloka. občina Vinica v Beli Krajini. Rano mladost Je preživel pri trdem kmečkem delu ln v šoli. Po končanem 1. razredu srednje tehnične šole Je stopil v začetku julija 194» k Vaški straži Od ta-kraf jo ostal ves čns do smrti pod orožjem v borbi proti komunizmu. Bil Je tih in miren, a družaben ln izredno dober tovariš, vedno razpoložen ln bodreč. Vsakdo, kdor Ra Je poznal, ga Je moral imeti rad, edino v razredu Je Imel zaradi odločnega protlkomunlstlčnega nazora dosti nasprotnikov, katerim nt nikdar za las popustil. Svoje prepričanje Je potrdil z žrtvijo življenja. Ko Je letos na cvetno nedeljo odhajal k čett, ml Je povedal nekaj vsakdanjih besed v slovo. Kakor da sem sluUl, sem mu odgovoril: »Niš ti ne bum čuda divanll, ako se litim,, JoS kadn vidli, čemo s« veseslo pozdravit!« Pa ml Je zagotavljal: »Kaj se ne bi vidll, sa to Ja kmalu dojt u Ljubljano, pa ako ne prvo, čemo se sstat gore na grive pri svetu Trojice. Ti češ dojt iz sela, Ja pa ozdola od Kupe. Pri našu cerkvtcu bu tako lopo lingalo in mi si burno imali toliko povedat...« Miko, Miko, kmalu si došl u LJubljano, a nismo se veselo pozdravili! Ako Je božo volja, da dojdem kada u domače selo, bum šl u nedeljo k sv. Trojice. Lingalo bu k maše, od se strani budo hodili ljudi na naS grič, lz Zunlč, lz Navoselov, ZUJ 1 Vidin. Gledal bum dole k Kupe, a Tebe n« bu, kad se burno zdravili. Neg dojt če Tvoja stara, dobra mama I zajokat če huje, neg je ikada plakala za Tobom. Kaj čo Ju reč unda? Dat čo Ju križe, kega si Još mrtv nosil na vratu, pa čo Ju povedat: »Kuma, /a Mikotiim nam ni treba plakat, Miko je navem svetu napravil najlepše, kaj Je mogl, n nanem mu Je Bog, to si verujemo, prlpra vtl Još lepše!« Tvoj soimenjak Miko Starešinič. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih toliško ime. V Humcu pri Ljubuškem eo požgali samostan in cerkev sv. Antona, ki je bila božjepotna. Strašna eo poročila, ki govore o umorih frančiškanskih žrtev. V vasi Izbično so vdrli v cerkev, kjer je tamkajšnji župnik ravno bral nedeljsko sv. mašo za ljudstvo. Pri sv. maši je bilo več sto ljudi, med njimi tudi še dva druga frančiškana. Pred očmi vseh vernikov so mašujočemu patru strgali pred oltarjem mašno obleko s telesa ter se niso brigali za njegove prošnje, naj mu puste, da bo vsaj sv. mašo končal. Mašno obleko so raztrgali ter odnesli s seboj. Nato so vse tri ujete frančiškane odvlekli neznano kam. Podobno so počeli t drugo fraji&iškan-eko trojico, ki so jo dobili v frančiškanski cerkvi v vasi Uostarski Grada«. Dne 31. oktobra eo Titove tolpe, ko so prišle v zahodni del Hercegovine, v njegovem stanovanju v župnišču ubile 75 let starega frančiškana in župntka Križana (ialiča v vasi Medjugorje. Po izvršenem umoru so ljudje planili pokoncu, nakar so ee rablji sami ustrašili ter se začeli opravičevati, češ da je tiari župnik zašel preblizu slraže ter ni slišal njenega klica, naj obstane. Toda to je bil jalov izgovor, ker je bil župnik ubit z bombo v svoji sobi. Begunci, ki so prifoežali proti zahodu, pripovedujejo, da so saimi videli, kako so v Capljini komunisiti vlekli iz cerkve tamkajšnjega župnika Petra Scsara, kl so ga našli v cerkvi, ko je molil. Vlačili eo ga po cestah vsega krvavega, čeiprav so mu domači terenci poprej dopovedovali, naj ee nikari nič ne boji. Podobno eo pokončali v vasi Ruiičl tamkajšnjega župnika patra Zdenka Zub-ra, ki eo ga odvedli s seboj ter ga nato v Ljubuškem ustrelili. | grolovitostih, ki govore, da eo gvardijana V Humcu eo zgrabili tamkajšnjega ka- , v širokem Brijegu komunisti v sredi na-plana Maksa Jurčiča ter ga umorili, ko so j 60]ja javno križali. Požar v nedeljo zjutraj Nevihta, kl Ja v ranem nedeljskem Jutru zbesnela nad LJubljano, Je bila dokaj glasna. Treskalo ln grmelo Je, čeprav smo pred sv. Jurijem, da Je bilo veselje. Menda je udarila strela tudi v poslopje v Dalmatinovi ulici, kjer Ima veletrgovina z železnlno ln posodo Plnter & Lenard skladišče in poslovne prostore. Je to hiša Delniške tiskarne. Goreti Je začelo v skladišču tvrdke Plnter ln Lenard. Da ni prišlo do velikega požara, Je deloma zasluga g. Alojzija Treb-šeta ln g. Franceta Volčiča, kl sta že ob SesUh ln dvajset telefonično obvestila mestne gasilce. Opazila sta namreč, da se vali dim lz skladišča. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč ln so pod spretnim vodstvom poveljnika inž. I. Dolenca ogenj v kali zadušili. Zato so se že ob osmih lahko vrnili v reševalno postajo. Skoda zaradi hitrega posega gasilcev nI zelo velika, dasi bl laliko bila velikanska, če bl se ogenj razširil na Delniško tiskamo, na knjigoveznico Zabjek ln veletrgovino s papirjem P. Kastelic, ki vse neposredno mejijo na prostore tvrdke Plnter ln Lenard. Zato gre tudi vsem, kt so pomagali, da Je ogenj bil hitro zadušen, vse priznanje. Saje patre, prepovedali vsak dostop k samostanu in gimnaziji, da bi ne bilo prič, kaj počno. Danes se lahko roče na podlagi poročil, da »o v Hercegovini uničeni vsi frančiškanski samostani in da je več desetin učenih in pobožnih duhovnikov zverinsko umorjenih. Od profesorskega zbora gimnazije v Širokem Brijegu ni menda nihče ušel, razen tistih nekoliko profesorjev, ki so slučajno bili kje na jx>tu zunaj Hercegovine. Tako se glase poročila, ki jih imamo pri roki od 16. marca in ki so dotlej prišla iz Hercegovine v Zagreb. Med tem so prišla v Ljubljaino še nova poročila o t(jh poprej od njega zaman zahtevali, naj bi jim povedal spovedno skrivnost. V Širokem Brijegu je med drugimi bil umorjen tudiL 80-letni fra Marko 15arliarif. Ugotovljeno je, da so komunisti, ko so uničevali Široki Brijeg in morili tamikaj- Hrvaški škofje so zdaj iizdali jiastireko pismo, kjer na vso moč ostro obsojajo te komunistično morije ter pozivajo svoje vernike, naj se ne plaše, marveč naj pogumno vztrajajo proti komunizmu, zvesti svoji veri. KULTURNI OBZORNIK Golarjeva »Vdova Rošlinka« za narodne pionirje V težavah današnjih dni si želi človek kratkega oddiha, sprostitve, uro veselja, da bi pozabil na vso to kruto resničnost, ki ga obdaja. To veselje more biti tiho in iskreno, plemenito ln bog»:o, in ga lahko uživamo uokje zase neopažeui in se bogatejši in po-plrinonitenl vračamo v realni svot. Lahko pa jo vesilje tudi hrupno, razigrano, povsem v stilu današnjega življenja. Tudi to veselje ima omamlja, toda no obogati nns in nič boljši in plemonitojšl nismo PO njem. »Vdova Rošlinka« noj bl nudila vselja in zabave delavcem in zaskrbljeni deželi. V tom smislu evojo nalogo gotovo opravlja. Vendar ae ml zdi delo najmanj posrečeno izbrano za današnji čaa. Naj takoj poudarim, da je komedija zelo dobro Igrana, vidim pa v igralcih premalo samo umetniške-ga ho.euja, premalo samostojnosti. Od takrat namreč, ko som predstavo prvič videl na odru v tej zasedbi do uprizoritve v soboto na frančiškanskem odru. Je naredila velik razvoj, in vsakomur bo takoj jasno, kakšnemu občinstvu je bila igrana. Vsa kričava nieata v igri, kl jih današnja ulica bwa dostojnosti in moralne občutljivosti, hoče So bolj kričeča ln brez vsakega morolnoga predsodka, ta mesta »o naredila velii. korak v smer ulico. Razume so pa, da taka »Vdova Rošlinka« zabava in proži mnogo smoha te. mu občinstvu, kl jo na te predstavo vabljeno. Meni pa se zdi, da bi morala vsaka igra ln vse prizadevanje igralcev — soj igrajo člani Drame — dvigati sodobnega, v moto. rijo zaverovanega človeka, no pa go Se v tej zavorovnnosti potrjevati. Tako bi tndi to umotnost biLo umetnost s svojim poslanstvom in s svojo vzvišeno nalogo. Igralsko po jo treba sicer reči, da Je delo zelo dobro našitudirano. Režiser, g. Valo Dratlna, jo igro ubral v zaključno celoto in z igralci, kl so v večini do zdaj manj nastopali, dosegol priznanja vreden uspeh. Tudi sceno jo zasnoval domače in preprosto. Igralci so v igro vživeti in igrajo z veseljem ia mladostnim zanosom. RuAlinko igra ga. Gahrijclčlčeva in kar vidi so, kako ji vloga loži. Velja pa za njo, kakor tudi za vso ostale igralce to, da so vendarle bolj meščani, kakor pa kmetje. Tako ima človok prej občntek, da gleda študente kot po hlapce in dekle. Predstava torej ne diši po zemlji, kar tudi rožijs najbrže ni zasledovala (podajanje rok, odkrivanje itd.). Tudi Rož-manov Janez g. Tomažlčo Je zato bolj Igran kot po resničen kmečki sin. Je po njegova vloga dobro zastavljena, le žal, da gre pro-več. zo odobravanjem občinstvo, kakor sem ■G(ioaHaaicsatEBEBB«aBBBaaBBaBi Penč Razin: Pravljica za velike in ma.;hno Cvetoči grah V Vandejt Je kraj. otročlčl moji, kt Je zrlo lep. Tam skozi sem Sla t družino, kjer kem bila v službi, preden sem prišla k vam. Kar vam ps hočem povedati, nisem videla sama, ker sem v zaprti kočiji drvela mimo, ampak sem slišalo od starih ljudi, kl Imajo boljši spomin nego go Imajo knjige. V tistem krajo Je bil pred revolucijo, kl Ji Je sledila relik* vojna, župnik, kt Je bil zelo poznan po svoji gorečnosti ln svejt veliki pobožnostl. Župnija mu je dala veliko dela; ne zuradl tega, ker bl bila zelo obljudena, ampak ker je bila vsa raztresena po pokrajini, ki Je bil* ob morju pokrita z močvirjem. V nJem so bili številni Jarki, katere Je bilo treba preokočltl s palico. Med trsjem Je hilo vse polno mlaknl. kt so nudile ob zimskem časn prav žalosten pogled, tako da Je župniku, kt Je bil sleer vesele nravi, groza stiskala sree. Pota, kl Jih Je moral v svojem pastlrovanjn prehoditi, so bila predolgo: poiskati si Je moral način, kako bl te neskončne ovinke prikrajšal. Našel ga Je z majhnimi stroški. Ker Jc btl vnet vrtnar, Je nosil vedno to ali ono seme. ki si ga Je nabral na svojlli gredleoh, v žepu s seboj ln ga mimogrede sejal ob robovih neobdelanih močvar. Tsko jo v pomladnem dežju vzklilo morda vsako dvajseto zrno In videl si tu pa tam cvet, kl Je bil zdaj rdeč. zdaj rumen ali modrikast In Je ublnžll v tej neskončni, enolični pokrajini, na nasipih, obloženih s tamarlskl In n« dolgih Jarkih. poraSčcnlh s zelišči, dolgočasen pogled. Izmed želji, kl Jih Je župnik gojil do posvetnih stvari, mu Je bila ena najljnbla. pa tndi najteže dosegljiva: d* hI mogel namreč dati svoje Ime novi rastlini, kl bl Jo sam nstvartl. Bil Je namreč zelo Izveden ▼ cepljcnjn In meSonJn raznih semen. Njegov vrti« oh žnpnlSču Je bil pravo po-skuSevallSčc, kjer so stikali le on ln kosi. Tako bojno Je rasllo v nJem, da se nI videla zemlja, kt Je bila, razen nekaj ozkih stezi, vsa pokrita « gozdom, kl Jo bil tri komolce visok; o svojem vrtlčn pa Jo Imel spn.» _.V.AS -n?!. lU Js nrrmiSčen volji ▼■eh «11 ln vseh kombinacij narave. Kresa Je vzdihovala v tesnem objemn slaka, grozd-jtffe Je Mlo dober sosed m«rJeU«t, «mt nogeljčko, dvoltstna marjetica debelemu tulipana. Iz katerega so srkale čebele le enkrat med. kl pa Je bil tako sladak, da Je zadostoval en sam tnltpan, da ae Je razširil njogov duh po vsem čebelnjaku. Mnogo vsakovrstnih evetlle je dobri župnik stisnil na ozki prostor. Jih dobro namakal ln se veselil prijetnega duha, gnezd tn petja ptičkov, česar nt storil nihče Izmed njegovih tovarišev, a nove evetllee, kl bl Jo mogel Imenovati s svojim Imenom, nI mogel vzgojiti... Župljani niso Imeit do dobrega Inpntka nikakih pritožb. Izpolnil Jim Je tndt naj. manjšo željo, najstbo podnevi alt ponoči; naSel je vedno čas, da Je delil dobre nasvete mladim tn starim, preprosto Jim Je razlagal evanrcllsk« nauke ln nikomur nt odrekel mlloš*" ne. če ga Je kdo prosil zanjo. Ko nI Imel denarja. Je dal prgišče koruze ali fižola Iz svojega vrt«; to Je btl najljubši mllodar. kajtt Ime! Je več rastlin, kot vrI njegovi župljani skupaj. Lahko si mislimo, kako Je bilo žnpulku težko pri srcu, ko »o razprtije, povzročene po revoluciji, segle tudi t njegovo oddaljeno župnijo ln rnztrgsle ono ubranost, kl Je vladala v nji do tedaj. Prej so bili njegovi župljani le kmetje, pastirji, ribiči jegulj In nabiralci naplavin ob morskem bregu, danes pa so postali eni rdeči, drag! po modri. Župnik Je začuden gledal to spremembo, ko je vendar vodno verjel, da so nespremenljivi. SllSal Jih je govoriti o politiki In ponavljati besede, kt so bile ne. poznane Se ujema, kl Je znal brati v latinskem Jeziku. Trikrat Jlin J« lepo govoril s prlžnlce o medsebojni ljubezni, pa je vseeno čutil, do mil Je del župnije popolnoma obrnil hrbet. Imel Je torej sovražnike ln dan zo dnem se Je njth Število Se večalo. Spoznal Je to Iz ve« znakov, posebno ps Iz pogleda svojih ovčle. Kam Je Izginil čas, ko so ljudje pritekli k nJemu vsi veseli, » odkritim obrazom tn stegnjeno roko? Mnogi Izmed njth, kl Jim je Izkazal kakSno dobroto, so se odvrnili od nJega Is strahn, da bl Jih kdo ne naznanil. Drag! so mn pa kar naravnost pretili. V tej hndl preizkušnji Je »upnik pokazal svojo srfc-nest: ou se nI skril, kakor so storili njegovi tovarl«, ampak Je sklenil, da ostane v lopnili In «e naprej obdelale svoj vri. dokler ga pnirte Prt življenj«. (NM zgoraj nakazal. V večji vlogi so je predstavilo tudi gdč. Rodofikova, In Jo je korajžno rošila, le do je od vseh mordo naijbolj meščansko deklo. Z značilnimi prijemi Jo romarja odigral g. Raztresen, nastopajo pa še g. Blat In gdč. Mazočevo. ki morda lo nekoliko preveč prosto zaigra prijateljico domače hčerke. Zelo dobro pa reši 6vojo vlogo tndi najmlajči lgraleo. Delo te igralske družine zasluH pokornost. Igralci, ki sioer nimajo večjih vlog, j eo tokrat pokazali, da so zmožni nekaj ustvariti. Režija je pri nadaljnji rasli teh mladih igralcev v umetniški svet doprinesla svoj delež. Želimo lo, da bl si Izbrali boljše in primernejše delo, potem bodo Igralci tudi izvršili svojo pravo pokliono dolžnost.^ ^ • Al. Mar: REQUIEM. Za dva moSka glasova. Mehka romaoitika enakomerno preveva vso to Srno mašo. Blažilna, prisrčna glasba je, prav kakor jo žalostna srca ob smrti dragih svojcev potrebujojo. Maša le zelo enotna tudi po motiviki, kl se mimo razpleta v vsakovrstnih variacijah. Porabljen jo tndi začotni motiv koralno »Dies Irae«. Do e« maša hitreje razpleta ln je še lažja, pripo-morojo razni roeitatlvi. Trije deli: Sanctus, Bonedlotus, Agnua se orglah začno z istim, vsekaj nekoliko variranim stavkom. — Pe. tjo jedeljeno mod tenorje in boso; oba glasova skupaj nastopata v preprostem bomo-fonom d vogla« Ju: večkrat pn tudi v rahlem kontropunktu, ki zlasti dvoglasje tako po. živijo. Spremljovanje je zelo samostojno, plemenito, skozi in skozi lahko, tako da bo mašo brez vsakršnih težav obvladal vsait-terl zbor; zlasti šo. ker se oba glasova gib-1 jota v najugodnejši srednji legi. Tenor gre v višino redno dc d in es. samo trikrat mimogrede do f. bas po v nižino do b. — Lahka, po hkrati izvrstna ekladbo bo prav kakor moškim služila tudi ženskim glasovom. Učinkovito Jo bosta pola tudi snmo dva vea. — Cena: part. 40 lir — glas 10 lir.. — Solo priporočamo. Ki. Izgubljene evidenčne tablice Nekaj nenavadnega! V marcu je bilo, kakor to kaž» seznam o izgubljenih stvareh, v Ljubljani izgubljenih 20 evidenčnih tablJo iu prometnih knjižic za kolesa. K pogostim tatvinam kol os se pridmžujejo še pogoste izgube evidenčnib tabllo in prometnih knjižici Nesreča na železniškem prelazu Na železniškem prelazu čez Gosposvet. sko cesto se je v petek, 20. t. m., okoli 20.80 primerila huda nesreča. Železniški delavec, 25 letni Alojzij Moto, rojen v Gorjah pri Kamniku, stanujoč v Predjam-ski ulici St. KS je z vagona padel pod kolesje, ki mu je odrezalo obe nogi in roki strlo. Z reševalnim vozom so ga prepeljali nezavestnega v splošno bolnišnico na kirurgični oddelek, kjer je Može kmalu podlogel hndim poškodbam. Tudi ti sf odgovoren zo usodo slovenskega naroda! nam kliče po LJubljani izvožen učinkovit lopak. Prikazuje nam domobranca, ki z iztegnjeno roko kožo na mimoidoče. To učinkovito opozorilo noj pozove še vse tiste, ki stoje ob strani v sedanji borbi slovonskega naroda, da tudi oni po svojih močeh prispevajo v skupnem napora zo lepšo bodočnost naše domovine. Naj bi lepak, katerega osnutek je izdelol Beronek, bil zlasti v Ljubljani živ* vest vsem, ki še niso storili svoje dolžnosti do n• "■> narodne skupnosti. Iz Trsta Brezplačna delitev kosil je bila za Fiihrerjev rojstni dan na več trgih v Trstu. Dolge vrste otrok, žena, delavcev ln bom-liardlrancev jo hvaležno sprejemala jed, ki sto jo delili dve bolničarki. Polog delitve Jedil so bili istočasno prirejeni prav tam oneorti ia je godba igrala komade iz opernih del ter priljubljene tržažke pesmi. Vojna pomoč 1943. Vrhovni komisar dr. Rainer je pozval vse Neme« na operacijskem področju »Jadransko primorje«, naj prav ta^ ko. kakor so dajali za vojno zimsko pomoč v zimi 1944/45, pomagajo še naprej, eaj jo dolžnost vseh, do doprlna£aijo svoje žrtve, kakor jih morajo doprinašatl rojaki v domovini. Tretji koncert ▼ korist hombardlraneem. Pod pokroviteljstvom Deutsche Berotor je bil prirejen v Rossettijevein gledališču tretji »Koncoflt po želji« v korist bombardlroncem. Tudi tokrat je bila dvorana polno zasedena. Dirigent Giaoomo Cipci je s svojim orkestrom žel živo priznanje, prav tako pevci tržaškega radia in ostali nastopajoči. Darovi za hombardlranee Tržočanl, kl poznajo potrebo hombardtroneev, še naprej izkazujejo svojo dobrosrčnost in je bilo v zadnjih dneh nabranih 395.000 lir v korist bombordiranoev. 1» gledališča. V Verdijevem gledališču je bilo v pretoklih dveh dneh predstave Giordanovo opere »Fedoro«, v kateri je pela glavno vlogo Franco Somlgli. Glavni moški vlogi sta igralo tenorist Voyer in barltonist Bardelli. Dirigent Pino Trst je spet dokazal svojo veliko glasbine sposobnosti in je bil toplo nagrnjen s priznanjem. — Doni-zettijeva opora »Ljubavnl napoj« je bila prirejena v korist podpore potrebnih m«6ča. nov, V tej operi so poli glavne vloge Alda Nonf, tenorist Mornro, basist Mongolll. Glasbeno vodstvo je prevzel dirigent Giuseppe Antonieelli. Pianist Ferlan je prod kratkim priredil samostojno konoert v mali dvorom Verdljeyega gledališča. Program j« obsegal JU. op. Beethovna, Mozartovo sonato v n-duru ter nekaj Schunumnovlh ln Chopinovih skladb. Radio Ljubljana Dnevni spored M M. april: 7. Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji koncert, vmra 7.80 Poročila v slovenščini — 7.40 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Nemški spored — 12.30 Poročila v nemSčinl, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 14 Nemški spored — 16 Vaško godbo — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17ul5 Salonski orkester — 18.15 Sramel »4 fantje« — 18.45 Zdravniško predavanje — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pr viava. nj'e — 20 Poročilo v nemSčinl — 20.15 Slovenska slikanica — Jurjevanje — 22. Poročilo v nemSčini in napoved sporeda — 22.15 Radijski orkester — 33.15 Glasba prod polnočjo. POIZVEDOVANJA Našel sem očala na Poljanski cesti. Dobo se pri vratarju Ljudske tiskarne. Kinematografi KINO UNION . »Mala oreslolnlea« . Fritz Ode- mar. Lil Dagover. Predstave ob 17 Vn t*. KINO MATICA - »žena mojih »nnj« - Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Noč v Benetkah« - Predstave ob 17 in 1». Tel. 27-30 ' Če bi vsi dobri sklepi postali dejanja, bi ti moral sam sveti Peter odstopiti svoj prostor v nebesih (ivibelt.) KOLBUABi I Torek, 24. malega travna: Jurij, mufo. neo; Figel SigmarinSki, mučeneo; Bona, devica. Srcda, 25. malega travna: Marko, evangelist; Ermin, škof; Filon, mučenee; prošnji dan. LEKARNIŠKA SLUŽBA: Nočno sluibo Imajo lekarne: dr. Kmet, CHril Metodova cesta 43; mr. Trnkoezy ded., M««tnt trg 4; mr. Ustar, fielenbur-govo ulica 7. ZATEMNITEV od 21.55 do 545 novica Za t dr. Marka Natlačena bo v sredo 25. t. m. oh sedmih sv. maša v frančiškanski oerkvi v loretskl kapeli zo velikim oltarjem. Mašo zadušnlca za pokojno go. Maro Ra. kovc roj Eržen lz Kranja se bo brala v četrtek dne 26. aprila ob pol 8. nri v Uršn-iinski oerkvi Sv. maša za ohletnioo zs padlim dijakom domobraucem Skupek Cirilom iz Zagradca. bo v srodo ob pol 7 v oorkvi sv. Petra. Sošolci in zuanoi vabljeni. Gradnikov prevod Mlchelangelovlb sonetov dobite v knjigami žužok. Izšle so dr. J(agarJcve Smamlce za leto 1945: Rožni venec In slovenski narod. Broširane stanejo f>0 lir, vezane pn 100 lJr. Dobe se v pisarni škof. odbora 5. prvih sobot, Poljanska e. S in v knjigarnah. Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno tn koristno vsakomur! Novi ono-, dvo., trimesečni tečaji se pričenjajo 24., 25., 26. aprila. Učne ure dogovorno. Informacije: Chrlstofov trgovski učni zavod. Domobranska cesta 15. ZAHVALE. Slov. Rdečemn križu jo darovalo družino g. Kojfež Antona iz Ljubljane. Florjsnsko 4, v spomin blagopok. g-Skalar Josipa znesok lir 500. — V počastitev spomina pok. g. Janeza Trllerjo so darovali njegovi prijatelji 1300 lir za Vinceneijovo konferenco sv. Cirila in Metoda. — Elizabeta! konferenci na Kodeljevem so darovali: v počastitev spomina pokojne g Mari.10 Korošec, družina Setlna lir 1511: v polastitev spomina pokojnih Karla In Franca Erjavec po njun sorodnik Vinceno Erjavec 500 lir. Bog plačaj! Obvestila Prevoda Nakazovanje tobačnih izdelkov in vžigalic Trafikanti mesto Ljubljane dvignejo nakazila za tohačne izdelke ln vžigalice za meseo maj pri Monopolskom odseku »Prevoda« takole: Začetne črke A — H 25.. I — K 2« . L - O 27., P — S 10. aprila In S - Z 1. maja. N* ta nakazila dvignejo tobačne Izdelke pri glavni zalogi tobaka po istem vrstnem redu dan kasneje. Trafikanti okoliških občin dvignejo nakazila po i. maju t 1. DRŽAVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledaliiče Curek. M. aprila: Zaprto Sreda, 25. aprila: Zaprto. Četrtek, 2t. aprila ob .7: S. Logerlnf ! govič: Glista Bcrling. Red Četrtek. Operno gledališče Torek, M. aprila: Zaprto Sreda, 25. aprila ob 17: R. W»gner: Taim-hiuser. Red C. Gostovanjo tenorista dr. Polzerja Julija ln basista Betetta Julija. Četrtek. 2». aprila ob 17: Welier: Carostre-lee. Opera. Premiera. Red Premiorski. V tem tednu bosta v Državnih gledališčih dve premieri. V operi VVeber: »Oaro-Ntrelec« v naslovni partiji Slavko Štrukelj. Dirigent: A. Neffat, režija: Ing. Golovin. — V Drami dr. Stanko Majcen: »Matere«, Izvirna drama Iz kmečkega življenja. Igrajo: Cesar. Kraljeva, Ukmar-Boltorjeva, VI, Skr-blnšek. Kovič. Režija: St. SkrblnSck. M ft l I 0 službe | doba g VZGOJITELJICO, mlajšo. k 6-letnemu sinčku sprejmem. Znanje nemščina zaželeno. - Piv nudbo na upr. »Slov.« pod zn. »Ljubiteljic« otrok« št. 202?- SLUŽKINJO. nilojSo . takoj sprejmem. Vprašati v gostilni Florijanska ul. 24, zjutraj od 7 do 8. VEC REJNIC za otroke v starosti do dveh let potrebuje Iligijen-ski zavod - oddelek za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani. — lntere.«entke naj te zjrln.ie ob delavnikih na tem oddelku (Dečji dom) v Lipičevi ul. 3 med 6 io tO dopoldne. $ šiv. stroji | ŠIVALNI STROJ »Singer« ali »Pfaff«, nov ali dobro ohranjen, z okroglim čolničkom in pogrezljiv, kupim za protivrednost. Dolcnj-ska_e._13, pritl._levo. ŠIVALNI STROJ kabinet. še v novem stanju. zamenjam event. prodam. . Slapničarje-vo 9. Ogled v nedeljo dopoldne._ GLASI '""Kupimo j SLIKE samo boljših slovenskih slikarjev kupi privatnik. Ponudbe z navedbo slikarjev na upr. »Slo-venca« pod 3746. k Vajancl VAJFNCA ali vajenko zn fotoifrasku obrt jpreimem takoj proti mesečni plači. Mavec UJat, Smaitlnaka 4L nova "iRljOVINA -»Hitrost« kupi 'azoe umetnine — in razne boljše predmete. Plača ■ akoj Stritarjeva 2. nova trgovina -»Hitrost« knpi jedilne, vinske servise, pribore in razne »teklcne predmete Plača takoj. -Stritarjevo 2 NAtlUP in PRODA j a" vsakovrstnih predmetov. Trgov. »Ogled«. Mestni trg 3. _ RJUlIt. KAPNE, žini. oice. pohUtvo, porce lan in drugo kupi trgov »Ogled«. Mestni irR_V_1 KANTE (ročke), pločevinaste, knpuje »Pe-tronntla«. A. llmelnk. Ljubljana, Ciril-Melo dova 33 a. OTROSKT VOZIČEK -globok, kupim. Ponud bc z navedbo cene na upravo »Slov.« ix>d zn. »Dober material« 29W. DARILOT dragoceno -za damo, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Ušesa« St. 292S. PLETILNI STROJ St. 8 nov ali dobro ohra r.jsn, kupim al! zaEse-njnm za protivrednost. Naslov v npr. »Slov.« pod K. 2917. STEKLENICE vseb vrst pletenke. Šiviljske odpadke - pločevinaste •ode. vsakovrsten papir. raso« kovine — rabno ia nerabno že. lezo in tehnične predmete stalno kupuje in dobro plač* »Metalia«, Gosposvetska cesta !b, tel. 32 SS, nasproti De. lavskega doma. KUPIMO: Ljubljanski Zvon, letn. 1884. 1911. 1915; Mclik, Slovenija I/II; Etnolog I, II, VI, X. XI; Romov*. Dialekt, karta, Sloven. ska zemlja; Kronika VI; Pleiersnik, Sloven. sko-nomški slovar; — Vidmar, šah: Baum-bach, Zlatorog, nemško, tndi več izvodov, potem vse slovenske in nemške znanstvene in pripovedne najnovejše dobe. Knjigarna Klein, mavr & Ramberg, Miklošičeva 16. OČALA sem našel v bližini Sv. Križa. Poizvedbe pri Jerebič -Albanska 39-11. Poizvedbe f SUKNJIČ, črn, »cm na-šel r petek dopoldne r Kokaljevi nI. med njivami. N*sl.: Požar Franc, Parmova ul. 48 (Bežigrad).__ VOZ »ciza« mi je bil odpeljan na velikonoč no nedeljo. Vor. je xe- j Prodamo j DVA FOTOAPARATA ngodno prodam. Mer. knr. Puharjeva h. OTROŠKI VOZJCEK - §lobak - poceni pro-am. Sovine, Franko. pBiDska 24. Šiška. Športni VOZIČEK, skoraj nov, prodom. Naslov t upravi »Slov.« pod št. 2923._ LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. - Stekleničko prinesite s seboj. Drn-gerija Ant. Kane, Židovska ulica 1. Izamenlanucj BIKCA, plememskega, ca. 300 kg težkega -zamenjam za prevo-darico. Dravlje, Vodni- kova 243.__(j MODRO GALICO zamenjam z« protivrednost. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »6 kg ali več« It. 2921. TOBAK z« pipo vzamem v zamenjavo. — Blaž. Frankopsnska 1. I Obrt l Vaš ŠIVALNI STROJ je treba temeljito prečistiti ali nredltl. Oddajte svoj naslov upra-. - - t vi »SL« pod »Pocetnl« leno barvan . rožen , lt ag,, pt v*s obi enega kolesa, ob stia Jf ^ ni so deske, pritrjene . Vnlnim želnznm Naj. diielj dobi nagrade. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2924. t Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi oče, gospod ŠTRUBELJ FRANC upokojenec finančne kontrole Pogreb bo v sredo, dne 23. aprila 1943, ob 10 dop. z 2al, kapele sv. Frančišk«, k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 30. aprila 1945, ob 7 zjutraj v 'župni cerkvi iv. Jakoba. Ljubljana, dne 23. aprila 1943. Žalujoči: Aptonija, žena; Frane, Jože, Janko in Karel, sinovi; Mici, Ela, Draga in Danica, hčerke — in ostalo sorodstvo. + Umrla js v 83. letu »t a »osti naia predobra mara*, stara mama ia prababica, go«pa Ana Kovač roj. Gvlrn Pokopana je bila 14. t. ra. v Kamniku na Žalah. Kamnik, Hamburg, Piber, Ljubljana, Žalujoče družine Kovač — Rose h. BBBHBSRHHBM088SHBBHHBBP Za vedno nas je zapustila v 73. lotu starosti našs ljubljena mama, stara mama. sestra, teta in svakinja, gospa Ana Kosak roj. Korošec Tokopsli smo jo 21. t. m. ob ■/« 6 na Žalah v Kamniku. — Rajno priporočamo v molitev! Kamnik Ljubljana. Novo mesto, Žirovnica, Tržič, Tolcdo, dne 23. aprila 194'. Sin Pavle z družino in ostalo sorodstvo. ZBIRKA »SVET« Umrln nam jc naša ljuba mama, seirtr*. svakinja in teta, goppa Olga Poljšak roj. Tomšič bivSa učiteljica Na zadnji poti jo bomo »premih v «rcde dne 25. t. m. ob '/t 9 dopoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Krilo. Rodbini Poljšak, Tomšič ia ostalo sorodstvo. n Naznanjamo žalostno vest, da je nal ljnbi *5r mož, oče, Stari oče, stric in last, gospod Bertram Gotz računski ravnatelj v pok., po daljši bolezni dne 14. aprila 1943 n* Golnika, previden s tolažili sv. vere, mirno umrl. Žalnjoči ostali. Za -ljudsko tiskarno«! Jolt Kramarlč — izdajatelji Jožko Krošell - Uredniki Janko laUrar.