AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 163.
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JULY 13TH, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Nizke cene blagu v trgovi- Francozi želijo politične
nah privabljajo sedaj mnogo kupčevalcev
Cene raznemu blagu v trgovinah niso bile že mnogo, mnogo let tako nizke, kot so ravno v današnjih dneh. Te globoko znižane cene raznemu blagu po-vzročujejo, da prihajajo ljudje v trgovine in kupujejo, dasi sicer ne bi mogli ali ne bi hoteli kupiti, če bi ostale prejšne visoke cene. Kdor pride v to ali ono slovensko trgovino te dni in vpraša za ceno tega ali onega blaga, se čudi, ko primerja današnje cene s cenami preteklih let. Vse je- silno znižano. Zlasti vedo oni trgovci, ki dosti oglašujejo, povedati, da dobijo mnogo odjemalcev. Ljudje danes bolj Čitajo časopisje kot kdaj prej, in privlačen oglas, ki oglašuje zanesljivo blago po zmernih cenah, bo prinesel tr-
ugodnosti za posojilo nemški republiki
Paris, 11. julija.—Dr. Hans Luther, predsednik nemške državne banke, ki se mudi v Parizu, da dobi posojilo od francoskih bank za nemško republiko, je včeraj odklonil zahteve Francozov. Slednji so zahtevali od Nemčije gotove politične pred-pravice v zameno za posojilo. Dr. Luther se je ves dan mudil v francoski prestolici, kjer je govoril s predsednikom francoske državne banke in s finančnim ministrom, da pregovori francoske finančne kroge, da se udeležijo posojila, katerega išče; Nemčija. Slednja bi morala v j najkrajšem času imeti $400,-000,000. Položaj v Nemčiji je dnevno slabši. Francija zahteva od Nemčije kot pogoj za posojilo sledeče: 1. Nemčija se
Republikanci so dali preveč pšenice, pa premalo kruha
govcu vselej mnogo odjemalcev, mora odpovedati colninski zvezi in tudi nekaj profita. Trgovec,! z Avstrijo. Vojaška moč na su-ki ne oglašuje, ne dobi v teh hem, na morju in v zraku se mo-
dnevih kaj prida odjemalcev, ko je treba poskusiti vsa sredstva, da se dobijo odjemalci. Kdor danes kupi to ali ono blago, si prihrani mnogo denarja. Cene niso bile zlepa še tako nizke, in kdorkoli more, pametno stori, da danes čim več nakupi, in pomaga pri tem na trojen način javnosti in sebi: l. prihrani si precej denarja. 2. Pomaga zniževati zalogo hla&a, tako da se lahko novo blago naročuje v večji meri in dobivajo tovarne naročila, ljudje pa delo, in'3. pomaga, da se današnja gospodarska depresija čimpreje odpravi. Kupite danes, kar le morete. Koristite sebi in vsem.
Prijeten obisk
Pri družini Mr. • in Mrs. Somrak na Five Points \ Collin-woodu se je te dni mudil Mr. Frank Pirc iz Braddock, Pa. Mrs. Somrak in Mrs. Pirc sta si sestri, ki se nista videli že dol-gih 30 let. Pač veselo snidenje! lJa tudi za urednika "Ameriške Domovine," Mr. Pirca, kateremu je Mr. Frank Pirc iz Brad-docka povedal, da je njegov— sorodnik. Naš urednik je že mislil, da je poleg lastne družine popolnoma sam na svetu, pa se ti pojavi dobra dolenjska duša, ki mu je povedala, da oče urednika lista in Frank sta bila y isti hiši rojena, na Ljubnem, m da je bil oče urednika stric Mr. Frank Pirca. Dobili smo se na pikniku društva sv. Vida na Špelkotovih farmah. Kar tako smo si padli v naročje, in za spomin vzeli tudi nekaj slik. Mr. Frank Pirc s soprogo in otroci ter zetom odpotuje danes v na-Za.l v Braddock. Prav srečne spomine odnesite iz Clevelanda. Pogon na pivo
Policija je v teh dnevih zlasti živahno na delu, da išče pivnice, kjer se toči pivo. Za ,vino se menda ne briga, menda tudi za drugo pijačo ne, toda za pivom Pa gredo kot medved za medom, Y Prostore na 782 Lakeside Ave je vdrla policija. Dobila je tam 25 pivcev. Zaplenila je dva soda pive in nekaj žganja. Pobija je s sekirami razbila vrata, da je prišla v notranjost prostorov.
Tako se strelja!
Ni čuda, da je bil Jos. For-tuna tako dobro razpoložen pri zadnji strelski tekmi — teta štorklja ga je namreč obdarila te dni s sinčkom v priznanje, da je "Fortune" med najboljšimi strelci, čestitke!
ra znižati. 3. Nemčija mora dati zagotovilo, da se ne bo pridružila drugim oblastem, ki zahtevajo, da Francija zniža svojo! vojaško silo. Vse te zahteve je dr. Luther kratkomalo odvrnil in odpotoval v Berlin, namesto v Basel, kjer je sedež Mednarodne banke. Nemčija, ki je bila zopet speljana na led of Francozov, se nahaja pred najbolj črno bodočnostjo.
"-o-
Noseča mati odpeljana na javni cesti Chicago, 111., 11. julija.—Mr. in Mrs. John in Mary Homer, ona stara 19 let, on pa 28 let, sta se nahajala na potu peš iz Cheyenne, Wyo., v Nashville, Mich., da dbiščeta, starše. V bližini Chicage se je ustavil pri Mrs.
V zveznih zaporih vlada N. Y. Central železnica je podkupovanje. Bogati jetniki imajo ugodnosti
New York, 11. julija. Justič-ni oddelek vlade naznanja, da vodi že več tednov strogo pre-
prizadjala te dni našim ljudem velik udarec
Delavci New York Central železnice, ki so zaposljeni v ta-kozvani "Car Repair Shop" v
iskavo, katere namen je dogna:! Collinwoodu,.so bili te dni hudo ti koliko je resnice na trditvah,i prizadeti. Vsi uslužbenci so da uživajo bogati zvezni jetniki dobili pismo in nekak volivni razne ugodnosti, ker podkupu- listek. Naznanja se jim, da bo-jejo razne uradnike. To se tiče I do delavnice v Collinwoodu 31.
j zveznih jetnikov v Atlanti in v Leavenworth, Kas. Bogati jetniki, zlasti oni, ki so obsojeni radi kršenja prohibicije in bančnih slepariji, kmalu po svojem prihodu v Atlanto ali Leavenworth dosežejo s pomočjo denarja, da jih premestijo v druga mesta, zlasti pa v vojaške barake, kjer uživajo mnoge udobnosti. Zvezna vlada je prišla na sled lansko leto tihotapski družbi, ki je Vtihotapijala
julija definitivno zaprte. Izmed stotin in stotin delavcev, ki so bili tam zaposljeni, ostane le še skupina 42 mož za nujna dela. Vse drugo bo pa preseljeno v Beech Grove delavnico, v neposredni bližini Indianapolisa. Dolgo vrsto let so naši Slovenci imeli dobra dela v delavnici NYC železnice v Collinwoodu. Stotine jih je bilo tam zaposlje-nih. Kompanija je sedaj dala tem delavcem na razpolago ali
švicarske ure v Ameriko. Te- gredo v Beech Grove, ali pa kom primeroma kratke dobe so zgubijo pravico seniornosti pri vtihotapili za $950,000 Švicar-! uslužbenju. Marsikdo si je tu skih ur v Ameriko. Pri tem je j ustanovil domačijo, si kupil le-zvezna vlada zgubila $300,000 j po hišico in vzredil družino, sena eolnini. Trije tihotapci so daj so pa vsi dobili deset dni
odloga, da se odločijo, če naj
bili obsojeni vsak na dve leti zapora. Pozneje, ko je bil eden izmed tihotapcev že v Atlanti, jevlada prijela še nekega njegovega tovariša,, in sodnija je
vse to pustijo in gredo ven iz države. Pisma, ki so jih delavci dobili tozadevno, so pa še tako advokatsko sestavljena, da
Ameriški Rdeči križ ne more pomagati premogar-jem v njih pomanjkanju
Stric Sam bo pogrešil v prihodnjem letu plačila v svoti $246,000,000
Washington, 11. julija. — Skupno svota katero bo Stric
Washington, 11. julija. John Barton Payne, predsednik Ameriškega Rdečega križa, je da- Sam moral pogrešiti od 1. julija,
, , nes izjavil, da Ameriški Rdeči 1931, do 1. julija, 1932, "znaša Homer velik avtomobil, dva križ nikakor ne more ,pomagati
močna moška sta pobrala Mrs. Homer, ki je noseča, bil in
$246,609,948. To s0 \posledice premogarjem v zapadni Penn- j moratorija, katerega je predla-v y J ,m?";sylvaniji, ki se nahajajo v veli-jgai predsednik Hoover. Vsa v divjem.diru odpeljalalkem pomanjkanju. To svojo iz- vplačila bi naprej, še predno je mogel pre-|jav0 je p-oslal governerju drža-
sirašeni mož videti licenčno številko avtomobila.
Nagla sirrt
Danes zjutraj ob 4. uri je nagloma umrl za srčno hibo Anten Frankovič, star 61 let, stanujoč na 6209 Edna Ave. Tu je bival 35 let. Doma je bil iz Prekopa- pri Kostanjevici. Tu zapušča soprogo, tri sinove in eno hčer. Bil je član društva sv. Vida št. 25 K. S. K .J. Pogreb, ki se vrši pod vodstvom Frank Zakrajška, se pravočasno naznani. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje!
Društvo Slovenec št. 1 SDZ.
Na redni mesečni seji včeraj je društvo Slovenec, št. 1 SDZ. soglasno zavrglo apel društva Napredne Slovenke, št. 137 S. N. P. J. Nadalje se glasi sklep seje, da se društvu odgovori, da društvo Slovenec ne rabi nobenih navodil od drugih društev glede Slovenskega Narodnega Doma.
Verižne trgovine
Vodstvo A. & P. verižnih trgovin naznanja, da je tekom junija meseca, letos, prodalo blaga v vrednosti $80,850,700, ali za dva milijona dolarjev manj blaga kot pa v juniju mesecu lanskega leta.
Uradni ključi
Naš župan Mr. Marshall je dobil te dni zbirko "mestnih ključev," katere se podari obiskovalcem mesta, katere hoče mesto Cleveland posebno počastiti.
poslala po tihotapca Rabkina, le težko kdo razume. V našem ki bi moral biti v Atlanta zapo- uradu smo tolmačili več ljudem rih. Tu se je pa izkazalo, da se pomen dotičnih pisem. Glavna nahaja v vojaškem fortu v Fort. smisel,je, da se morajo sedanji Wadsworth, N. Y. .Ko so ga za- uslužbenci odločiti, da gredo v I slišali, je priznal, dp je plačal Beech Grove, Indianapolis, ako
pa ne, tedaj zgubijo pravico seniornosti, in- se jih bo sma-tialo kot nove u službence, kar pomeni, pustiti vse tukaj in iti drugam, ali pa — zgubiti delo. Nocoj zvečer se vrši tozadevno posvetovanje ali seja unijskih članov železniških popravljal-nic. Zborovanje se vrši ob 8.' uri zvečer v S. N., Domu. Pridi-j te, da se po bratsko pomenite, i kako in kaj.
-o-
o.
ve Pennsylvanije, Pinchotu. Go-verner je naprosil Ameriški Rdeči križ, da bi pomagal stra-dajočim otrokom premogarjev. Predsednik Payne je izjavil: "že iz desetih različnih držav smo dobili apele za pomoč, toda kot vam mora biti znano, je to ekonomski položaj, ki se nahaja že deset let pred ameriškim narodom. Poleg ekonomskega vprašanja pa prihaja še vprašanje neprestanih štrajkov in nesporazumov med unijami. Ameriški Rdeči križ je organizacija, ki je ustvarjena za, delitev pomoči v slučaju nesreče. Na ta način organizacija lahko posluje. Akoi bi Ameriški Rdeči križ hotel pomagati v vsakem slučaju, tedaj bi kmalu prišel v največje finančne zadrege." Torej premogarji nimajo pričakovati pomoči od Rdečega križa.
-o-
imela biti vplačana decembra in 15. junija, le Grška je poslala 1. julija $110,-000 na dolg," toda ta denar se vpiše v posebno knjigo in se Grški vrne, kakor hitro kongres potrdi moratorij, katerega je Hoover razglasil. Ker zapadejo skoro vsa vplačila dne 15. decembra, in se kongres snide 7. decembra, ima torej približno en teden časa, da moratorij potrdi. Sledeče svote bi morale plačati posamezne dežele, ako ne bi bil moratorij proglašen: Anglija §159,520,000, Francija ; 850,000,-000, Italija $14,706,125, Belgija $7,950,000, Poljska $7,535,000, Češka $3,000,000, Grška $1,109,-000, Romunska $900,000, Est-landija $597,000, Finska $312,-000, Avstrija $287,000, Jugoslavija $250,000, Letva $259,000, Litvinska $224,550 in Ogrska $69,342. Skupaj $246,609,948.'
__' $1,000 jetniškim oblastem, da
so ga premestili iz Atlante v
Nasvetu je bilo V enem letu Fort Wadsworth, kjer je veli-
73 tri trcnr miliinnnv ko bolj u*odno življenje. Jet-in l,*Ut llI111JUI!UV ni ki v tem fortu bivajo v bara-
manj prometa ■ kah, kjer so prej stanovali
častniki armade. Gibljejo se Washington, 11. julija, —j svobodno, njih okna niso za-En gotov vzrok, zakaj imamo j mrežena in dobivajo tudi do-krizo v Ameriki in po ostalem bro hrano. Vse to pa se seveda svetu navaja trgovinski oddelek ameriške vlade. Ljudje ne kupujejo in ne plačujejo več v isti meri kot so prej. Trgovinski oddelek vlade pravi, da je Amerika kupila v tujezemstvu in da so tujezemci kupili v Ameriki tekom leta 1929 blaga v vrednosti za $20,185,000,000, v letu 1930 pa samo za $17,050,000,-
dobi za dobre denarje.
--o-
Premogarska konferenca je bila neuspešna
Washington, 11. julija.—Konferenca premogarskih operatorjev iz treh držav s trgovinskim
Mussolini v novem sporu s papežem
Rim, 11. julija. — Diktator Mussolini je danes odredil, da člani fašistovske stranke ne
000, ali za tritisoč milijonov dolarjev manj. Obenem so pa v	^ ^
letu 1930 tujezemci kupili za $806,000,000 sekuritet od Ame-rikancev, kar pomeni, da je toliko manj tujezemskega kapita-i« v rokah Amerikancev. Amc-
in delavskim tajnikom vlade, ni 8mejo biti člani katoliških or-imela nobenega uspeha, dasi je | jvar,iz:tcij. To je najbolj drasti-trajala tri dni. Operatorji rud-.čen korak, ki jih je Mussolini
v no_ doslej še odredil napram pape-! beno zahtevo vlade. Popoldne jžu. čuje se tudi,.da namerava iso pred Belo hišo, kjer biva Mussolini razveljaviti konkor-I predsednik, paradirali unijskijdat. I premogarji. Napise, ki so jih j
Veliki stroški
Plače uslužbencem pri novem mestnem stadionu bodo znašale $68,993 na leto. Bender kot ravnatelj dobi $10,000 na leto, potem ima enega pomočnika, ki vleče $5,000, tajnico, več drugih pomožnih ravnateljev, itd. Vse plače znašajo $68,993. Poleg tega je pa še mnogo drugih stroškov.
Volitve v Shaker Heights
Dne 28. julija se vršijo v Shaker Heights, ki je predmestje Clevelanda, volitve. Izvoljen bo župan in sedem councilma nov.
!a
riški kapital, vložen v tujezem-ska, podjetja v letu 1930, znaša le $360,000,000, dočim so Američani prej povprečno vlagali;
od $650,000,000 do $700,000,' . , , „	, , + 1—-=---------------------------------
000 letno v tujezemska podjet-fe ^"erai j a.
---0-
nosili s seboj, jim je policija odvzela.
Zadet od vlaka
John Bcrovac, 12 let star, in
Ameriška mesta imajo ogromne dolgove
Washington, 11. julija. Uprava ameriških mest je vedno bolj draga. Kot naznanja statistični
Nov grob
V soboto večer.je preminul v Glenville bolnici rojak Jakob Kasunič, samec, star 42 let. Doma je bil iz vasi Dolga Gora na Hrvatskem. V Ameriki je bival 23 let. Bil je član društva Hrvatska Sloboda, št. 235 HBZ. Tu zapušča dve sestri, Terezija Kasunič in Helen Zorich. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 14913 Darwin Ave., v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., pod vodstvom A. F. Svetek Co. Naj mu bo ohranjen blag spomin med nami!
Pozdravi
Anton in Antonija Mrs. Helen Mally in hčerka Julija ter drugi izletniki v domovino, ponovno pošiljajo pozdrave iz domovine in opisujejo, kako sijajno so bili sprejeti v domovini tako od strani vlade kot od strani naroda. Izletnike K. S. K. Jednoto so zlasti prisrčno sprejeli na kolodvoru na Jesenicah, prvi jugoslovanski postaji Kakih sto belo oblečenih dek-
1983 E. 67th St., star se včeraj j vračala iz Gordon pai*ka. John j je stopil na železniško progo, I ko je pribrzel vlak,, ki je zadel Grdina, 'fanta. V nevarnem stanju so ga odpeljali v bolnico.
Društvo France Prešeren
Društvo France Prešern, št. 17 SDZ je na seji včeraj soglasno odobrilo apel društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ in sklenilo poslati protest na di-rektorij.
Priporočilo
Rojak Frank Kure, 1118 E.
250 mest, ki štejejo nad 30,000 prebivalcev, in katerih skupni dolg znaša nad $6,000,000,000. Samo lansko let,o so se dolgovi ameriških mest,zvišali za $304,-000,000.
Bo j med fazanom in strupeno kačo
Allentown, Pa., 11. julija.— Na eni izmed tukaj šilih farm se je vršil zanimiv boj med strupeno kačo in fazanom. Fazan je prišel kot zmagovalec iz boja s tem, da je izkljuval kači očesa.
klic je sprejelo izletnike na ko- 77th St., se priporoča rojakom ledvoru. Dočim je imela ena j za pokrivanje streh, popravlja-deklica v rokah košarico s cvet- nje žlebov in za druga klepar-
jem, je pa druga imela košarico s češnjami. Deklice so češnje podarile gostom v pozdrav, dek-klice s cvetlicami so pa posipale pot s cvetkami pred ameriškimi izletniki
*V Cistierna in Bonar okraju v Španiji so imeli močan potres.
ska dela. Vam bo dobro postre gel.
Ogromen piknik
Približno 40,000 uslužbencev The Goodrich Co., in njih prijateljev pride v Cleveland 10. avgusta na piknik v Euclid Beach parku.
Listnica uredništva
Naročnik. Ne, vas ne bodo zastonj deportirali, ker ste že več kot tri leta v Zedinjenih državah.
Piknik socialistov
Socijalistična stranka bo imela svoj piknik v nedeljo, 26. julija, v Rybacks Grove na Turney Road.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN ROMS)
SLOVENIAN DAILY NBW8PAPIR Published dally except Sunday* and Holiday*
NAROČNINA:
Ba Ameriko In Kanado na leto ....15.60 Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 11.50 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto 15.50; pol leta U.OI Za Evropo celo leto 17.00, pol leta 13.50. _Posamezna Številka I cente.
Vaa plima, dopise ln denarne pollljatve naslovite: Amerlika Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson MM.
Anna Brunski, ki je bila poklicana za to službo v Akron, O, Bolnikov imamo tudi precej v naši naselbini. Vsem želim ekorajšno okrevanje. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine,
naročnik.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PERO. Editors and Publisher*
Entered aa second class matter January 5th, 1908, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1»7».
No. 163, Mon. July 13th, 1931
Italija pred poginom?
"Pomembno je, da se danes ljudje iz Italije izseljujejo v Francijo. In to ne samo delavci, pač pa inteligentni ljudje, profesorji, učitelji, državniki. Nikdar se ne slišj, da bi se Francozje selili v Italijo, nasprotno, Italijani prihajajo v tisočih v Francijo. In še več! Ne mine teden, da ne bi dezertirali laški vojaki od svojih polkov, ki so nastanjeni ob francoski meji. Ti laški vojaki gredo v Francijo, in Francija jih sprejme, ne da bi godrnjala.
Ni še dolgo tega, ko je 60 mož nekega laškega alpin-r.kcga regimenta ob meji pometalo svoje puške proč in prekoračilo francosko mejo. Francozi take dezerterje navadno zaprejo za par dni, potem jih pa oprostijo. Med dezer-terji sta bila tudi dva sovražnika fašistov. Dezerterji se seveda ne morejo vrniti v Italijo, kjer jih čaka smrt. Italija ne more proti temu ničesar ukreniti, ker Francija strogo čuva svojo pravico, da ščiti vojaške in politične begune.
"V očigled vedno naraščajočega dezertiranja iz laške armade, se francosko časopisje vprašuje, kaj je vendar vzrok temu? Ali so Italiani tako nezadovoljni s svojo fa-šistovsko vlado, ali se pa nahaja Italija pred padcem. Niti Francozi niti Italijani ne priobčujejo uradnih številk gle de dezertacije, toda vaščani v obmejnih vaseh vedo več o tem kot vse državne oblasti. Vsak dan ima francoska žan-darmerija dosti opraviti z ljudmi, ki so dospeli preko laške meje v Francijo, in ki govorijo, da je v Italiji neznosno življenje.
"Laška vlada ima pri tem silne težave; Neprestano protestira laški poslanik v Parizu radi dezerterjev iz Ita lije. Italijani zahtevajo, da mora Francija izročiti Italiji vse dezerterje, in med njimi se nahaja stotine najbolj pro minentnih Italijanov. Ti dezerterji bi morali biti izročeni laški fašistični milici. Toda Francozi tega ne bodo nikdar storili.
"Medtem pa francosko časopisje in pisatelji smešijo laški fašizem in povzročajo po, svojih najboljših močeh, da gineva prestiž, ki ga je imela Italija svoje dni v Fran ciji. 1
"Poglejmo pa vso zadevo še z drugega vidika. Po glejmo zemljevid evropskih držav. Pariz je v resnici sre dišče Evrope, ako izključimo Rusijo, ki se je izključila sa mo sebe. Poglejmo na zemljevid! V prvem okolišu Pa riza so London, Bruselj in Ženeva. V drugem okolišu dobimo Kodanj, Edinburgh, Berlin, Prago, Rim in Madrid, ln takoj zraven so francoski zavezniki: Poljaki, Čehi, Ju goslovani. In to silno mnogo pomeni. Poglejmo kaj!
"V slučaju vojne nimajo Italijani niti najmanjše prilike, da bi se branili pred strahovitimi Jugoslovani in pred drznimi Francozi. Prvih stotisoč afrikanskih čet francoske armade bi zasadilo silovit strah v srca laških voja kov. ' In to pišem, ne da bi imel kaj proti laškemu pogumu in vztrajnosti. Kar je res, je res.
"Tekom prvih dni lanskega septembra so Italijani ustrelili v Trstu štiri Slovence (Jugoslovane). Ustreljeni so bili v navzočnosti velikega števila vojaštva. Obsojence so privezali na stole in so nanje streljali od zadaj. In mi lijoni Jugosovanov smatrajo te ustreljene danes kot narod ne mučenike. Narodna zavest in sovraštvo — vse to se bo dvignilo. Tako se igra* usoda naprej in naprej. . .
"Nikdar ne bo fašizem na ta način dobil Dalmacije ali si pridobil prijateljstvo srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudje v Zagrebu in Ljubljani so pokazali, kaj mislijo o laškem fašizmu. Laško zastavo so potegnili v blato, kjer so jo delj časa vlačili, nakar so jo zažgali, dočim je množica ploskala. Ljudje so demonstrirali pred laškim konzulatom, toda policija jih je razkropila, in kolikor je nam znano, policija ni bila nič kaj vesela svojega dela.
"In kaj počne, vpričo vseh teh dogodkov, Mussolini? Kaj pravi k temu? Nič drugega, kot izreden čudež more Italijo rešiti pogina in propada. In Mussoliniju, ki je sicer inteligenten Človek, je to dobro znano. Njegovi glavni privrženci, ki so norci (fools), pa ne vedo tega. Oni pričakujejo od Mussolinija, da bo sam naredil čudež. In kaj misli laški narod o vseh teh dogodkih, menda ne bo nikdar znano. Mussolini, ki je pred par leti zahteval opravičevanje od drugih, se mora danes na vse strani sam opravičevati. On dobro ve, kaj mu piše bodočnost."
Naj pristavimo ob zaključku teh člankov še to, da je pisec teh člankov, profesor Raffalovich, profesor moderne politike na Emory univerzi. Živel je dolgo časa v Italiji in rranciji ter so mu razmere do najmanjše podrobnosti znane. —
Iz Collinwooda, O.—Ena najpomembnejših naših domiačih ustanov na vzhodnem delu Cle-velanda in to še posebno v današnjih težkih časih, je gotovo zadružna prodajalna, znana pod imenom Slovenska delavska zadružna zveza. Dasi ji širša masa še ne prizna istega upoštevanja, katerega v resnici zasluži, vendar pa ji je od dnu do dne naklonjenih lepše število domačih, kakor tudi tujih simpatičarjev in odjemalcev, kar je znak, da vendarle prihajamo počasi do spoznanja, da so nam v borbi za boljšo bodočnost potrebne tudi močne gospodarske organizacije.
Zadružna ideja, katera je v nekaterih državah že precej lepo razvita, je pa tu v Ameriki še nekako tuja in to je eden večjih vzrokov, da danes strada na milijone brezposelnih delavcev in njih družine, kateri so v času zaposlenosti gradili bogastvo takozvanim "verižnim trgovinam," mesto da bi podpirali zadružne prodajalne, katere bi jim nudile svojo pomoč tudi takrat, kadar jih tovarna za krajšo ali daljšo dobo vrža na cesto.
Pregovor pravi, da so skušnje najboljša šola. In dasi to ne velja v vseh slučajih, vendar pa je upati, da bo v tem času brezdelja marsikdo prišel do spoznanja v razliki med verižnimi trgovinami, katere nas poznajo le takrat, kadar imamo dertar in zadružništvom, katero nam je po svoji možnosti na uslugo tudi takrat, kadar nam *,e. pajki žepe prepredajo.
Ker pa je zadružna ideja v Ameriki še precej mlada in njene koristi med širšo maso še nepoznane, zato je vodstvo Slovenske delavske zadružne zveze, katero si smatra v dolž-žnost to splošnemu narodu koristno idejo razširjati, sklenilo, da priredi prihodnjo nedeljo, 19. julija, PIKNIK, na katerem bo poleg drugega programa tu di govornik od Centralne zadružne organizacije, kateri bo podal več pojasnil, ki jih tu \ kratkem ni mogoče popisati. Piknik se bo vršil na znanih Goriškovih prostorih, kjer bo mo, proč od mestnega ropota, slišali dobrega govornika in imeli poleg pristne domače za bave tudi priliko priti do lepih dobitkov, katere se bo razde lilo med srečne dobitelje.
Odbor.
Barbcrton, O.—Dopisovalci iz Barbetrtona se precej pridno oglašajo v Ameriški Domovini. Mi, brezposelni, pa tudi nimamo drugega dela, kakor da pridno prebiramo časopisje, posebno Ameriško Domovino, ki se nam zelo dopade. Novic je vedno tudi iz Barbertona. V istih je bilo te dni tudi poročano, da
je bila gotova ženska iz Barber-tona prva Slovenka, ki je bila poklicana za porotnico v Akron, Ohio. Kar sicer ni nič novega in nič posebnega, a resnici na ljubo bodi povedano, da sem bil jaz že trikrat pozvan, da prevzamem ta posel, in kolikor je meni znano,, je bila izmed žensk Slovenk prva Mrs.
V STEPAH PROSTRANE SIBIRIJE
USODA HRIBOLAZCA
Neki Jurij Whitmay je bil ce lo svoje življenje priznan hri-bolazec. Dvigal se je na najbolj visoke gore in najbolj strme pe čine. Učenjak je preživel tako-rekoč svoje življenje v hribih Na tisoče hribolaznih nevarnosti ga je mikalo in vedno se je podajal v nove. Nekega lepega dne je stal pred mizo, izprec katere je predaval poslušalcem Po končanem predavanju je ho tel zapustiti govorniški oder stopil je mimo stopnice, padel, si zlomil nogo in kmalu je zaradi te poškodbe umrl.
-o-
REKLAMA SE NI OBNESLA
S popolnoma nove vrste reklamo je poskušal Albert Ke-mey, star 48 let, doma v New Yorku. Ko mu je umrla žena, si je obesil na hrbet oglas sledeče vsebine: "Iščem dekle ali vdovo, staro od 25 do 45 let, v svr-ho ženitve. Imam dva mala otroka." S tem oglasom je prepotoval vso deželo od Atlantika do Pacifika, ne da bi dobil eno samo "kostimarco," kot je rekel.
-o--
* Policija v Toledo, O., je aretirala 13 fantalinov, ki so ultra dli 100 avtomobilov.
Nepregledne sibirske stepe se označujejo z dvema imenoma: tajka in tundra. Menda ni ničesar bolj mirnega na svetu, kakor je mirna in tiha noč v taj-gi. Pomlad se pojavi v tajgi j-ako poznoi in takrat prične počasi kopneti sneg.
Le redkokdaj se zgodi, da zanese človeka noga v ta j go, in ob aki priliki stori človek, ki sreča kakega lovca ali drugega tujca, najbolje, da pripravi puško in položi prst na petelina, kaj-i srečanje z drugim človekom r sibirski tundri navadno nima dobrih posledic.
Tajga ima svoje temne skrivnosti. Umor in rop je tu nekaj vsakdanjega, za kar se v civilizaciji nihče ,ne briga in ne vprašuje. Ljudje v tajgi gledajo drug na drugega z volčjimi očmi.
Pozimi leže tundre v vsej svoji ogromni razprostranosti kakor izumrle, in le redkokdaj se zgodi, da jih križa kak Tunguz s svojimi sanmi s pasjo vprego ali pa kak drzen lovec, ki lovi živali radi njih kožuhovine. To je dežela smrti. Kadar se unese na tajgi snežni vihar in ko privesla srebrni mesec na severno nebo, tedaj gre srebrna lisica, ki ima snežnobel kožuh, na lov za sibirskimi snežnimi kokoši, in volk križari po svojem carstvu, neslišen, grozen in krvoločen.	*
V tundrah in severnih tajgah obstoja vladavina sovjetov samo po imenu. Tunguzi, Jeni-sejci in Samojedi vedo prav ma lo o stvareh, ki ■ še dogajajo v Moskvi. Po lovcih in ribičih je sicer k njim prodrlo poročilo, da zdaj vlada neki novi car, to da oni se za to malo brigajo, in ker so zdaj izostali tudi misijonarji, zato so dotična ljudstva zopet zapadla poganstvu in svojim poganskim običajem: žrtvujejo svojim božanstvom, molijo vetrove in se ukvarjajo s Čaro dejstvom.
Kakor poroča sovjetsko časopisje, so nastale sredi neizmernih sibirskih tunder razne naselbine, ki so jih ustanovili oni Rusi, ki so pobegnili tja pred sovjetsko vlado. Ti ljudje bije-jo zdaj tam trd boj za obstanek in se z neznanskimi težavami skromno preživljanj o z lovom in ribolovom.' Sovjetska vlada je sicer že poslala nekaj svojih agentov v tundre, toda nihče teh se ni še vrnil, vsled česar se domneva, da so ali podlegli nevarnostim tundre, ali pa so bili pobiti.
človek se dozdaj še ni znal okoristiti s sibirskimi tundrami in tajgami, ki so mu dozdaj služile samo kot pribežališče, kamor je pobegnil in se skril. Ko poleti za kratko dobo izgine in ■se staja led na rekah Ob in Je-nesej in ko se vrši promet s parniki po teh rekah iz južne Sibirije v Ledeno morje, takrat
je begunom v tajgi dana možnost, da se s posredovanjem in pomočjo Tunguzov preskrbe k najpotrebnejšim za življenje.
Lov na severu Sibirije pa je izboren. Domačini ob spodnjem Jeneseju ulove vsako leto vsak po tristo in več sivih veveric, katerih kožuh je zelo dragocen. Divji severni jeleni jim dajejo meso za prehrano. Domačini love tudi medveda, lisico, hermelina in podlasico. Strelivo, in puške so postale tu na visokem severu redka dragocenost, zato so pričeli sibirski lovci loviti kakor so lovili svoje dni njihovi davni dedje: z lokom in puščicami. Strelska umetnost Tunguzov s tem primitivnim orožjem je naravnost čudovita.
Oni Rusi, ki so zbežali ^sem pred sovjetsko vlado, se morajo prilagoditi navadam in življenju domačinov, ali pa poginiti. Imajo pa to prednost, da so bili deležni zapadne kulture in civilizacije, zato so v očeh domačinov spoštovani in uvaževani, češ, da posedujejo veliko čaro-dejno moč in da jim služijo bogovi vetrov.
Nekemu teh begunov se j6 posrečilo dobiti v tundro radio aparat. On in njegovi so si zgradili kočo in si izdelali surovo pohištvo, tla njihovega stana so pogrnjena z dragoceno kožuho-vino, na ognjišču veselo prasketa ogenj.
Največje čudo v tej borni koči pa je radio. Začudeni Tunguzi poslušajo glasove bogov, ki govore in pojo iz zraka; nevidni bogovi prihajajo iz neba ter poročajo, kaj se godi v daljnem Tokiju, Moskvi in drugod po širnem svetu. . . Tunguzi žrtvujejo pred radio aparatom bogovom, ki govore iz njega in ne poslušajo pojasnil, ki jim jih daje Rus, da radio ni noben bog, marveč samo iznajdba človeškega duha. . .
Da, čudeži se dogajajo! V zlatem soju jutranjega solnca je nedavno plul nemški zračpi orjak preko teh neizmernih zasneženih sibirskih step. . . Domačini, ki so ga ugledali, so pokleknili in popadali na obraze ter mu izkazovali božansko čast. Na visokem severu gra od ust do ust govorica, da se izpolnuje-jo znamenja Apokalipse in da prihajajo angeli iz neba.
Danes leži tundra še v svoji deviški nedotaknjenosti odrezana, od ostalega sveta. Tam je še na stotine tisoč milj, kamor ni še nikoli stopila človeška noga. Toda v desetih ali dvajsetih letih, ali se ne bo vse to tedaj izpremenilo? Ali ne bodo do tedaj zrakoplovi in letala zbližala te prostrane stepe s civilizacijo? Pod snežno odejo sibirskih tunder in tajk leže V zemlji bogate žile zlata in platina, katerih zaloge so še deviš ke in nedotaknjene. . .
RANŽERJI IZ TEXASA
Opomba prevajalca: Bilo je v prvi 3godovini države Texas, ko so bande Mehikancev; ropar-jev in morilcev ustrahovale prebivalstvo te države, ko se jo ustanovila državna policija, ki je s svojo odločnostjo in neprimernim pogumom počistila državo vse roparske golazni. Ti policisti so se imenovali ranžer-ji iz Texasa- (Texas rangers) in so kmalu zasloveli po vsej deželi.
*
Komur ni znana zgodovina države Texas, se bo morda zdela čudna pripomba župana mesta Dallas, Texas, ki je nedavno rekel, da s 25 navadnimi policaji in enim ranžerjem očisti v treh tednih Chicago vseh gan-gežev in raketirjev. Toda kdor pozna delo teh texaških ranžer-jev, bo vedel, da te županove besede niso bile samo navadna baharija.
Kako samozavestni in odločni so ti ranžerji, pove naslednji dogodek:
V nekem kraju so izbruhnili
nemiri. Šerif ni bil kos situaciji in poslal je na governerja po pomoč. Drugi dan se pripelje iz D-allasa en ranžer, ki se javi pri šerifu, da mu je na razpolago. Dolg, suh človek, sivih oči, smehljajočega obraza, širokokrajen klobuk mu sedi na glavi, obut je v škornje z visokimi golenicami, na petah mu brenče velikanske ostroge.
"Kaj, samo eri ranžer?" se začudi šerif.
"Well, saj imate menda samo en nemir za potlačiti, ne?" odgovori ranžer.
Sedaj se nahaja v Texasu samo še 31 ranžerjev, razdeljenih v pet stotnij, po šest mož vsaka.
Prvotno so se ustanovili, oziroma organizirali ranžerji iz samih farmerjev, ki so vzeli spolnovanje postave v svoje roke. Vršili so svojo službo brez vsake plače in so žrtvovali svoje življenje in čas, da usposta-vijo v deželo red in da varujejo imetje svojih sodržavljanov pred roparskimi Indijanci, Mehikanci in domačimi banditi.
Sčasoma so pa postali ranžerji priznani od države in so dobivali svojo redno plačo.
Zgodaj leta 1836 je ustanovil Stephen Austin malo naselbino v današnjem Limestonu okraju, ki je takrat pripadal k Mehiki. Naselbino so obdali z visoko ograjo, ki je varovala prebivalce pred napadom Indijancev. Nekega dne prijaha pred trdnjavico četa Indijancev, vihteč v rokah belo zastavo, v znamenje, da prihajajo v miru, nakar so jih spustili skozi vrata. Ko so pa prišli Indijanci v naselbino, so pomorili vse, kar so našli živega, oropali vse trgovine in zbežali z 9-letno hčerko družine Parker.
Zbrala se je četa ranžerjev, ki so zasledovali Indijance, da rešijo malo deklico, toda brez uspeha. In kako trdovratno so ranžerji zasledovali vsakega roparja, kaže dejstvo, da so ranžerji nepretrgoma 25 let iskali ukradenega dekleta. Roparski Indijanci so se ranžerjem umikali iz kraja v kraj, toda naposled, po 25 letih, so ranžerji vendar našli ugrabljeno dekle, ki je bila pa tedaj že žena indijanskega poglavarja in je imela več otrok. Ranžerji so jo hoteli odvesti nazaj med bele ljudi, toda ona ni hotela zapustiti svojega soproga in otroke. Ranžerji so se vrnili, in njih dolžnost je bila s tem rešena za ta slučaj.
Ko je spadala Texas še k Mehiki, ko je bila potem samostojna -republika in ko .je postala del Zedinjenih držav, so imeli ranžerji tudi nalogo, da so stražili "Chisholm pot," po kateri so iz juga gonili na sever živino na prodaj.
Ko je postala država Texas samostojna republika, so postali ranžerji pripoznani od drža ve in, je država rekrutirala 1,600 mož v ranžerje. To je bi lo največje število, kar je kedaj bilo ranžerjev v službi države.
Kdor je hotel postati ranžer, je moral imeti sledeče pogoje biti je moral mož neomajanih principov, imeti je moral fin karakter, je moral biti jako pogumen in moral je biti izboren strelec. Pravilo za ranžerja je bilo: da ni smel nikdar in nikjer začeti prepira, nasprotno pa ga je moral skušati takoj po ravnati, ako ga je začel kdo drugi. Ranžerji niso nikdar nosili posebnih uniform. Bili so oblečeni kot drugi far mer j i, imeli so edinole mal kovinast znak, z napisom "ranger."
Kadar potegne ranžer orožje, je to znamenje, da je to absolutno skrajna sila. Kadar je posamezen policist v nevarnosti, ustreli v zrak, da s tem prikliče pomoč. Tega ranžer ne sme storiti. V vsakem slučaju mora rešiti ranžer situacijo sam. Aky bi klical na pomoč, bi to pomenilo, da ni zmožen svoje službe
Kadar v kakem kraju policija ni v stanu rešiti problema, kadar ne morejo izslediti tatov, ki so odpeljali večjo čredi živine, kadar v kakem oljnem okra ju ne morejo izslediti kakega morilca, je poslan na lice mesta ranžer, ki preganja storilce toliko časa, da mu pridejo v pest Pa naj vzame tako zasledovanje tedne, mesece, ali leta, to ni vprašanje. Ranžer dobi samo kratko povelje: "Privedi morilca!" In če se ni morilec udri v zemljo, ranžer ga gotovo najde. Zato so pa ranžerji velik strah vseh kršilcem postave in človeškega reda.
Ce verjamete al' pa ne.
Poznan zdravnik
Dr. Frank E. Chapman, direktor medicinskega oddelka na Wester^i Reserve univerzi v Clevelandu, je nagloma umrl v Arizoni, star šele 47 let. Bil je eden najbolj poznanih zdravnikov v mestu.
MALI OGLAS
Ako imate kaj naprodaj, ako želite sobo, stanovanje, ako želite kaj kupiti, naročite mali oglas v "Ameriški Domovini." Čudili se boste, kako hitro dobite ali prodaste zaželjeno. Poskusite! Cene so prav nizke.
Jurček je bil star pet let in je že dobro vedel, kaj se spodobi in kaj se ne. Neko jutro je Jurček opazoval očeta, ki si je obuval škornje, da gre v gozd po drva. Prejšnji dan je bil dež, čez noč je obesil škornje na zapeček in so se tam močno skrčili. Oče se napenja na vse kriplje, da spravi nogo v ško-■enj. Vleče in vleče za "ušesa" in vsled velikega napora mu nekaj z glasnim pokom uide.
Jurček se začudeno ozre v očeta, ker je mislli, da se kaj takega ne spodobi. Vedno ga je oče učil, da ne sme kaj takega napraviti, sedaj pa sam to dela. Oče je bil v zadregi, toda samo za hip. Kakor da se ni nič zgodilo, pojasni oče svojemu sinčku:
"Veš, Jurček, tako škripljejo škornji, če niso namazani." Jurček je bil potolažen.
Čez nekaj dni je oče zbolel in je moral v posteljo. Jurček je bil tudi v sobi poleg očetove postelje. Naenkrat pa se oglasi: "Ata, kaj tudi v postelji obuvaš škornje?"
A
Mož je dokazoval ženi, da sa različnih stvari ne more seštevati, rekoč:
"Ti ne moreš reči, da sta dve raci in dve metli štiri race."
"Skoro da ne!" reče žena ne-voljno, ko vidi, kako slabo sodi mož o njenem znanju.
"Kaj praviš, skoro da ne, kar je gotovo, da ne!"
"Kako naj to razumem," reče žena, "ko si mi še včeraj rekel, da je dva kvorta vina in dva kvorta vode, štiri kvorte vina." A
V neko nemško vas je prišel nov pastor. Prve pridige so se udeležili: Vsi farani, še celo graščak je prišel. Kar je novi pastor pridigal, je šlo vsem fara-nom prav do jeter, posebno gra-ščaku. Novi pastor je namreč bobnel proti alkoholu. Po pridigi je bil povabljen novi pastor v goste h graščaku, katerega je prav skrbelo, kako se bo razvijala gostija brez pijače, ker si ni upal dati na mizo vino, ko' je novi pastor tako strašno proti vsaki alkoholni pijači.
Že so prinesli na mizo tretjo jed, gosjo pečenko, ko je začutil graščak tako neznosno žejo, da se je ojunačil in vprašal pastorja, a4i se hude besede, ki jih je govoril proti alkoholu, nanašajo tudi na požirek prav lahkega vina.
"Nikakor ne," je odvrnil vljudno pastor, "jaz sem se že čudil, da pijete samo vodo."
"Gospod pastor, veste, saj mi tudi tega drugače ne delamo," je primaknil graščak bližje stol. "Pod vtisom vašega govora, ko ste tako grmeli proti alkoholu, pa smo ..."
"Gospod baron," mu je šepnil na uho pastor, "če bi imeli vi takega mačka, kakršnega sem imel jaz davi, bi bili tudi vi govorili proti alkoholu ..."
A
"Že zopet si prišel v šolo brez svinčnika, Jakec? Kako bi pa vendar imenoval vojaka, ki bi šel brez puške v vojno?"
'"General, gospod učitelj."
A
"Kaj ti je rekla žena, ko si prišel sinoči 4tako pozno domov?"
"Tega ti ne morem tukaj na cesti povedati, ker bi moral govoriti najmanj poldrugo uro." A
i "Jaz sem bila že z vsemi tremi brati zaročena, končno sem pa najmlajšega vzela."
"Ja, j a, ta je bil že kot otrok najbolj neumen izmed vseh treh."
A
Po Norwoodu se nekaj baha-jo z lepimi hruškami. Kaj boste vi! čakajte, da mi naše z Rožnika pokažemo!
1931
[ŠB
C
5
m
119 [26
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
19.—Piknik skupnih društev Z. S. Z. na štrumbljevih prostorih.
19.—Skupna društva Zapad-ne Slovanske Zveze priredijo piknik na Štrumbljevi farmi.
19__Slovenska Delavska Zadružna Zveza, piknik na Gori-škovih farmah v Noble, O.
21.—Delniška seja Slovenskega Doma na Holmes Ave., v domovih prostorih.
26.—Piknik Slovenskega Doma, Holmes Ave., na Močilni-karjevi farmi.
• 26.—Društvo Nanos, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
26.—Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 10, piknik na štrumbljevih prostorih.
AVGUST
2—Skupna društva fare sv. Vida priredijo piknik na špel-kotovi farmi.
2.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
2—Double Eagle Bottling Co., izlet na Hai'tmanovi farmi, North Royalton, O.
2.—Podružnica št. 18 Slovenske Ženske Zveze priredi Piknik na Goriškovih prostorih blizu St. Clair Ave.
9—Društvo Kranj, piknik na Pintarjevih farmah.
16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
16.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih, 4002 Jennings Rd.
16.—Proslava 25-letnice cerkve Marije Vnebovzete, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrenca.
30.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
SEPTEMBER 5.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
< 6.—Slovenski Delavski Dom, koncert in po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
7.—Društvo Brooklynski Slovenci, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
13—Društvo Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi dvorani.
27—ženski odsek S. D. D., P!es v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
OKTOBER
4.—Skupna društva S. S. P. 2., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani s- D. Doma na Waterloo Rd.
17—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
18..—Društvo Collinwoodski Sokol, koncert, po koncertu Pies v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25—Društvo Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev,, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo'Rd.
31--Društvo Strugglers,
Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
NOVEMBER
1—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
8.—Društvo Verovšek, igra, Po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Društvo	Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, pleš in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes, Ave.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ..
26.—Ženski	odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
29—Društvo C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
DECEMBER
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Ženski odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo	Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.

VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA
JANUAR
1.—Proslava 5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
10!—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Ženski odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
FEBRUAR
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
13.—Društvo Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D, Domu na Waterloo Rd.
MAJ
Mother's Day—Društvo Wa terloo Grove, prireditev v S. D Domu na Waterloo Rd. --o--
Štirje mladeniči morajo na električni stol
New York, 11. julija.—V državnih zaporih ,Sing Sing bodo posadili na električni stol dne 14. avgusta štiri mlade fante, stare od 18 do 21 let. Spoznali so bili krivim, da so umorili nekega blagajnika.
Spomenik postavljen v počast psu, ukraden
Monroe, La., 11. julija—Policija išče vandale, ki so odnesli spomenik, postavljen v počast psu "Unalaska," ki je bil vodilni pes polarne ekspedicije admirala Byrda.
"To imam za dobroto!" je menil mirno Kosmač ter mežikal vanj mirno in ravnodušno. "Ali si mi kaj dal za dobroto?"
"To imate za svojo dobroto !" je bruhnil ter zgrabil otiko od pluga, ki je stal na ozarah. "To imate za svojo dobroto!" In je zamahnil. Kmet se je prijel za čelo tei z zamolklim krikom zdrknil na zemljo, kobila je potegnila brano ter se splašila preko njive.
Tine je za hip onemel, nato se je zavedel ter planil ob meji, ki je bila' obrasla z nizkim drevjem, čutil je, kako ga je zagrabil klogov štor, da mu je razparal jopič. Iztrgal se je iz grmovja na stezo in tam skrivajoč se prihuljeno za ograjo domov. Na čevljih je zapazil sled krvi. Sezul jih je naglo ter jih vrgel v kuhinji pod klop. Ledena groza mu je tiščala v lice "Zdaj je konec, če bi ubežal, preden me najdejo!" Oklenil se je te misli kakor edine rešitve. Prihuljeno se je pri stranskih vratih plazil v hlev po kovčeg. Toda roke se niso genile, da bi ga dvignil.' Kakor brez moči je obstal na mestu.
Matijec je bil med tem naložil gnoj ter ga peljal na njivo. Ko je zagledal splašeno kobilo divjati preko njiv, se je ustrašil.
"Da mu ni kaj slabo, stricu. Star je že; če bi ga bila kobila udarila!"
Niti na misel mu ni prišlo, da bi lovil kobilo, temveč je naglo privezal svojo žival k orehu ter stopil v kotlino. Že oddaleč je zagledal strica ležečega med le-hami. Planil je k njemu. Dvignil ga je in kri se mu je poce-dila po obleki in po l-okah. . . Stric je še hropel, ko ga je skušal postaviti na noge.
"Da ga je tako hudo žival!" se je zgrozil ter odhitel, ko je spoznal, da ga ne more sam odnesti, po poti, kakor je šel Tine.
Opazivši precl hlevom Franco, se je domislil, da bi ji mog-a prehitra vest škoditi. Pri vodnjaku je stala teta. Nemo je zavil iščoč Tineta, v kuhinjo in od tam v hlev.
"Tine! Tine! Hitro!" "Saj ne gori!" je dejal Tine, ki se je bil ves preplašil ob klicu.
"Strica Matevža je udarila kobila. Toliko, da še diha. Daj, hitro, da ga prineseva gor in potem naglo po zdravnika!"
"Da ga je kobila?" je vprašal Tine ves razburjen ob tej misli. "Da ga je kobila!" Ponavljal je na glas misel, ki mu je dajala pogum. "Huda žival je res. Ali še kaj govori?' 'je oprezoval.
"Nič ne!" je dejal Matijec "Daj hitro!"
In sta naglo šla nazaj. Med
Q '
"Kaj mislite?" se je zgrozil Matijec.
*'Da ostanete pri nas!" je dejal hladno narednik.
Drugo jutro je prišel uradnik s policijskim psom. Pes je planil po travi ob meji navzgor in naravnost v Mohorjevo kuhinjo in pod klop k Matij čevim čevljem. Orožniki so z Matijcem, ki so ga čez noč zaprli v občinskem zaporu, šli za njim.
Matijcu se je stemnilo pred očmi. ^
"Jaz ga nisem! Sam Bog mi je priča, da ga nisem!"
Toliko da je mogel stati, ko sta mu orožnika vrgla železje okoli rok. Tistikrat je Franca stopila naprej: "Jaz ne veru-
jem!" je dejala odločno ter pogledala prepričevalno in zaupajoče Matijcu v obraz.
"Nisem, Franca!" je potrdil železno in trdo in hvaležnost^ poln je bil njegov pogled:
"To je radi France, to je radi France!" je kričala Matev-ževka vsa iz sebe. "Vse to je samo radi France!"
33.
Napor, neuspeh s Klančarjem in strašni umor Kosmača ter splošni občutek, da Matijec ni kriv, in da so zaprli nedolžnega, je pretresel tudi sivolasega župnika. Po Kosmačevem pogrebu je komaj oddrsal v cerkev. . . Solnce je sijalo skozi zamrežena okna kakor skozi pajčolan. Starček je padel v klopi na kolena ter prekrižal roke k molitvi.
"Ti, ki ti sicer ne vem namere in Te sodimo samo od hipa do hipa, povem Ti, da so človeška srca šibka in bodo obupala. Izgubljeno ovco iščehi, in že izkušnjavec, ki ve, da ni doma pastirja, odpre vrata in jo da morilcu. Smo prešibki, smo prešibki," se je starec grel ter listal po sv. Pismu: 'Glejte, da ne pride driiga skušnjava nad vas, nego človeška!' Tako je zapisal Tvoj učeni, ki si ga sam poklical. Ti pa pustiš, da moti sk\išnjavec''moje ovčice z nečloveškimi stvarmi. Jaz se bom pravdal s teboj radi njih, če obnemorejo."
In je klecal pred oltarjem in grebel vase:
"Nakladaš, nakladaš. Eno po leno že nese, le eno, pa ne ce le skladovnice. Ti jim pa nalagaš skladovnico. Franci in Klančarju, Metki in Matijcu Jaz se bom pravdal radi njih. In jaz, pastir, ne morem niče sar, ko trže volk ovce. Kaj naj storim, to povej, kaj naj sto rim?"
In se je zavedel.
"Odpusti, nečimurne matere sin sem. Za muzej je vzela oltarni prt in ne za oltar. In tudi stari graničar je bil neči-muren. Zaradi sebe se ni do teknil z rokami. Glejte, zara di tega, ker sem Boga nosil! Odpusti!"
Pa se je stresel.
pred Teboj! Namesto da bi mislil o-svoji slabosti!" In se je spet zdrznil. "In tudi o tej svoji slabosti razmišljam z nečimurnostjo. . . Glej me, se baham, nečimuren sem — in se tega zavedam in skrbim za svoje ovce — in se tega zavedam in tehtam njih izkušnjave — in se baham, da vem, da jih tehtam in se pravdam s Teboj — in mi dobro stori, da se pravdam! Ti pa gledaš v zadnji kotiček mojega srca in vidiš to grdo mačko v kotu, kako se napihuje."
In se je še bolj skrčil v dve gubi ter gibal ustnice s pretrp-ko bridkostjo v srcu: "Sveti, Sveti, Sveti!" Cerkovnik je stal za njim in šepetal:
"Gospod župnik, iščejo vas." "Mene? Koj pridem!" Ip je vstal ter šel v svojo pisarno.
"Tak, kdo pa je?" je vprašal, ker je videl le temno senco v pisarni pred seboj. "Neža, Neža, daj luč!" že je vlekel sam žveplenke iz žepa ter prižgal: v medli svetlobi je spoznal Klančarja.
"Da si ti? Tak si le! Da si e!" je stopil naprej, pozabivši, da mu dogoreva žveplenka v roki. "Sam Bog te je prinesel! Ti presneta žveplenka!" jo je otresel iz roke. "čisto me je osmodila. Tak si prišel, tak si prišel," mu je segel v roko. 'Zakaj pa nisi prišel z menoj ?"
Klančar ga je ogledal ter dejal skrivnostno šepetaje: "Da ne bi ljudje dejali?" "Kaj dejali? Ti pa si pil, Slančar?"
"Pil pol litra," je prikimal gost, "Za korajžo, da sem si upal k vam! Zato, ker sem vas kar tako pustil."
"In zakaj to? In zakaj to?" "Saj sem rekel,' je skrivnostno šepetaje dejal Klančar. "Ali še nisem povedal? Da ne bi ljudje videli, da sem prišel z vami."	: . .	..
"Tako, z menoj te je bilo sram? S svojim župnikom, kaj?" se je grel starec.
"Krivico mi delate, nak!" je dejal ter stopil čisto blizu k njemu. "Ko Neža odide." N,eža je prinesla luč. "Pa sem mu spet delal krivico ! Zaradi mene je izpil pol litra, da je dobil korajžo, jaz mu pa zamer j am to kapljico, ki jo je izpil na tešče. Ali si morda še tešč?" ga je vprašal.
"Danes nisem še ničesar jedel," je pritrdil.
"Nak, daj malo kruha, Ne-
Tako je pa vse prav!" je še bliže primeknil stol. "In še radi tega sem šel v gostilno. Zlagal sem se vam: plačal sem za dva litra in ga še pij o na moj račun. In so me silili, naj jem, pa nisem. Da bi bili mislili, da sem delal in da plačujem iz objestnosti, gospod župnik. Ali nisem dobro iztuh-tal?"
"Presneti graničar stari!" je vzkliknil župnik, karajoč na tihem samega sebe zaradi nezaupljivosti: "Spet si nesel tri dni prezgodaj Boga iz cerkve!"
"Da bi videli, da imaš denar in da si delal. In nisi jedel, da bi videli, kako si sit. O, ti moja stara pamet!"
"In sem nalašč počakal mraka," je zaupljivo dejal Klančar.
"Prav, čisto prav. Zdaj pa kar domov k ženi."
"Če smem, gospod, ne še! . . . Sporočite ji, naj pride sem. Vi jo vprašajte, kako da me ni tu, kako je tisto z Matijcem. Da bom slišal od nje. Tu bom stal za vrati in poslušal. In če vam zanika v obraz, bom verjel, Mene ne bo več vrag z dobroto, Amen!" je kimal ves zamišljen vase in solze so mu zdrknile po licu.
"Prav, kakor sam želiš!" je dejal ter stopil v vežo. Cerkovnikov fant je tisti hip stopil čez prag.
"Janez, daj, stopi po Klan-čarko! Naj pride takoj!"
"Saj je na vasi!"
"Pa jo pokliči!"
In čez čas je stopila Klan-čarka z otrokom v naročju.
"Ne zamerite, gospod župnik, doma vpije in vroče mu je! Kakor da se koplje; pa sem dejala, da bi se malo ohladil, ko nimam nikogar doma." i "Dejal sem," je dejal župnik v zadregi, "da ti povem, da sem sam poiskal Miho."
'In ste ga videli? In ste govorili ž njim?" se je zagnala ženska kakor vsa iz sebe. "Videl in govoril." "In ste povedali, da ga čakava?" "Povedal!"
"In ni prišel z vami?" (Dalje prihodnjič).
DNEVNEVESTI
585,000 mož. Francija ima 77,-000 rezervnih častnikov, 1,300 zrakoplovcev, 500 velikih topov, 1,500 srednjih topov, 3,000 znanih "75" topov, 70,000 strojnih pušk in nad 10,000,000 navadnih pušk.
Mehikanski konzul oproščen obsodbe v Chicagi
Chicago, 11. julija. — Mestni sodnik Greene je danes umaknil svojo razsodbo napram mehiškemu konzulu Dominguezu, katerega je obsodil na 30 dni zapora radi nespodobnega obnašanja na sodni j i. Zadeva pa bo imela še odmev v državnem oddelku vlade.
Imel revolver s seboj, dobil dosmrtni zapor
New York, 11. julija. — Tu je dobil dosmrtni zapor Lewis Manieri, star 37 let. Pri njem so dobili revolver. Manieri je bil obsojfen po takozvani Baumes postavi za zločince iz navade, Manieri je bil prej že 26krat aretiran. Prvič je bil zaprt, ko je bil star 9 let.
MALI OGLASI
Willard baterije
so sedaj samo $6.95 in več.. Jako nizke cene za popravila baterij ali za zopetno "čarčanje." Popravljamo vse vrste baterije. Norwood Battery Service Lastniki: Hace in Sin 1153 Norwood Rd. HEn. 8630
Soba
se odda enemu fantu ali dekletu. Vse udobnosti, prost vhod. 873 E. 72nd St. spodaj. (164)
Opremljena soba
s hrano vred se odda. 885 E. 137th St. M. Kastelic.
(164)
ža!"
In je prinesla tople kave in kruha. Ko se je Klančar pre. pričal, da sta spet sama, je položil žlico na mizo ter primek nil stol bliže.
"Sram me ni bilo vas, tega pa ne. Toda ljudje bi bili rekli, da ste me vi privlekli. Ali
Išče delo
Mlado slovensko dekle bi rado dobilo hišno ali kako drugo delo. Vprašajte na 6303 Carl Ave.	(164)
Eden ali dva
fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vpraša se na 6604 Schaefer Ave. (164)
'Spet mislim o drugih slabo ste komu povedali, da ste šli
Cena pšenici ponovno pada na trgu
Chicago, 111., 11. julija.—Cena pšenice je zopet padla na javnem trgu. Bušelj se je prodajal za 47 centov. Vzrok je prevelika zaloga pšenice. Od leta 1894 ni bila pšenica še tako poceni kot je danes.
Francija ima močno armado pripravljeno
Paris, 11. julija.—Najbolj oborožena država na svetu je Francija, ki baje razpolaga z 6,920,-024 izurjenimi vojaki. Francija porabi $700,000,000 za voja-
Krava
naprodaj, mlada, fine Guernsey pasme, najboljša mlekarica. Istotam se proda tudi dober voz na peresa, za vprego z enim konjem ali dvema. Vprašajte pri Lawrence Petkovšek, South Richmond Rd., So. Euclid, Ohio.
(163)
V najem se da
hiša, kjer se nahaja lep trgovski prostor in stanovanje 6 sob. Istotam se tudi poceni kupi oprema za slaščičarno. Oglasite se pri John Gorniku, 6217 St. Clair Ave.	(x)
" Soba	^
se da v najem, za enega ali d\?a fanta. 1167 E. 74th St. (163)
pome?" je s poudarkom in po- štvo na leto ali 37 procentov
potjo sta še obrnila Brneta in Gabra. "Čisto mrtev!" je dejal Brne, ko so stopili bliže.
"Nič se ne dotikati!' 'je dejal Gaber oprezno, "dokler ne' pride komisija."
"Kaj bo komisija," je dejal Matijec, "če ga je pa kobila!"
"Nič ne de! Ti, Brne, povej orožnikom, jaz bom pa tukaj ostal, da ne bodo prišli ljudje prej. Ali ne vidiš, da je udarjen na čelu z ostro stvarjo? Midva ga nisva, ker imava priče, da sva bila še ta hip pri občinski seji."
In so prišli orožniki; Matijcu se je nenadoma čudno zdelo, zakaj ga narednik tako čudno gleda ter izprašuje. Kje da je bil. kod da je hodil? Ali je bil Matevž še živ, ko ga je našel? Ali j? kaj rekel?
Ko ga je vse izprašal, je položil roko nanj ter dejal:
"V imenu postave, Matijec Mohor, ostanite!"
|dvojeno napetostjo vprašal. "Nisem!"
vseh svojih izdatkov. Število stalne francoske armade znaša
Čedno stanovanje
ojbstoječe iz štirih sob, se da v ndjem. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(163)
te te'te'te fe te te te ne te te te te te te te te te te te tete te te te te te ta te te te te te te te te te te ta •«
g,,/, !f..l.: g
f : ■ • : ■ 5' i	I
C
PIKNIK
f
1
ako ga
Italijanski general TJm-berto Nobile se je zopet podal na s e v e r n i tečaj, da najde kako sled za zrako-plovci, ki so se ponesrečili ob priliki "slavnega" No-bilovega poleta na severni tečaj ? balonom Italija.
i
bo popolen uspeh,
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
i i
Hf
s
n
Društva imajo izjemne cene na oglasih! J
THfcSi 195^1 lEEia ^tfci ^ia	T^aa. psaa lesau T«^ flss^ »staia. ra«*	P^ii ^s^ jats«. lasša flK^ lau^ TK^ IBEiti iss^a pKte ^RI^I TKŠS PE-ti
AW	THE
LITTLE quY A CHANCE,
MAW." )
THE NEIGHBORS PLOTTING i '/1/ OUT THE NEW BABVS	J
'%/a' future —AND HOW- o *
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščina prevel DR. RUDOLin MOLE
(fJadnUrvanle)
"Bog daj! Jaz imam isto željo," je odgovoril živo Kmi-tte. "Če bi začel iskati njega jaz, a on mene, bi se gotovo našla. Tretjič ne bo jezdil preko mene, a če bo, se gotovo ne bo dvignil več. Tvoje tajnosti sem si zapomnil dobro in vse udarce imam kakor očenaš na pameti. Vsak dan jih tudi poizkušam s Soroko, da hi si vadil roko."
"Kaj pomagajo zvijače!" je zaklical Volodijovski, "sablja je glavno."
Ta maksima se je nekaj dotaknila gospoda Zaglobe, kateri je takoj odgovoril:
"Vsak mlin na veter misli, da je glavno, da maha s krili, ali veš, Mihael, zakaj ? Ker ima pleve pod streho ali v glavi. Vojna umetnost sloni tudi na zvijačah, sicer bi mogel biti Rok Ko-valski veliki hetman, a ti polj-ni."
: "Kaj pa dela gospod Koval-ski?" je vprašal Kmitic.
"že nosi železno čelado na glavi in po pravici, ker je zelje iz kotla najbolje. V Varšavi si je pridobil mnogo plena, se odlikoval in šel k huzarjem, h knezu Polubinskemu, a vse radi tega, da bi mogel s kopjem doseči Karola. Vsak dan hodi k nam v šotor in se ogleduje, če ne gleda vrat steklenice iz slame. Ne morem tega fanta odvaditi pijanstva. Nič mu ne pomaga deber zgled. Pa sem mu tudi prerokoval, da ne bo dobro, če zapusti lavdanski prapor. Lopov! Nehvaležnež! Za toliko dobrot, ki sem mu jih izkazal, me je zapustil radi kopja."
"Ali si ga vzgajal?"
"Moj Bog, saj vendar nisem medvedar. Gospodu Sapiehi, ki me je vprašal o tem, sem povedal, da sta z Romo imela enega vzgojitelja, toda ne mene, ker sem jaz v mladih letih bil sodar in sem znal dobro vstavljati doge."
"Prvič ne bi smel Sapiehi povedati tega," je odgovoril Volodijovski, "a drugič se hudujes na Kovalskega, a ga imaš vendar tako rad kakor zenico v Čeh."
"Rajši ga imam nego tebe, gospod Mihael, ker goračev nisem mogel nikdar trpeti, pa tudi ne zaljubljenih tepcev, ki začno že ob pogledu na prvo lepo žensko prevračati kozolce, kakor nemški pudli."
a "Ali pa kakor opice v palači Kazanovskih, ki si se ž njimi vo-jeval.
"Le smejte se, drugič boste sami jemali Varšavo!"
"Torej si jo ti vzel?"
"Kdo pa je vzel Krakovska vrata? Kdo si je izmislil jetni-štvo generalov? Sedaj sede ob kruhu in vodi v Zamostju, če pa pogleda Wittemberg na Wrang-la, mu reče: "Zagloba naju je spravil sem!' — in oba v jok! če bi ne bil gosod Sapieha bolan in bi bil navzoč, bi vam povedal, kdo je prvi izvlekel švedskega klopa iz varšavske kože."
"Za Boga!" je rekel Kmitic, "stojite meni na ljubo in obvestite me o oni bitki, ki se zbirajo nanjo pod Varšavo. Dan in noč bom štel na prstih in ne bom imel miru, dokler ne izvem kaj natančnega."
Zagloba je položil prst na želo.
"Poslušajte mojo politiko," je rekel, "zakaj kar povem, se tu-di tako gotovo izpolni, kakor stoji ta steklenica pred menoj. Mar ne stoji? Kaj?"
"Stoji! Govori!"
"To glavno bitko izgubimo ali pa dobimo. . ."
"To ve vsakdo," se je vmešal Volodijovski.
"Molčal bi bil, gospod Miha-
el in učil se, veš, kaj se bo dalje zgodilo? Vidiš, da ne veš, ker že migaš s svojimi koenami pod nosom kakor zajec. Jaz vam torej povem, da se ne bo zgodilo nič."
Kmitic, ki je bil zelo razburljiv, je skočil pokonci, udaril s steklenico ob mizo in zaklical: "Kaj blebečeš, gospod!" "Pravim, da se ne bo zgodilo nič," je rekel Zagloba. "Mlada sta, zato tega ne razumeta; kakor stoje namreč stvari zdaj, lahko naš kralj, naša mila domovina, naše vojske izgube bitko za bitko, in vojna se bo nadaljevala po starem, šlahta se bo zbirala, ž njo tudi vsi nižji stanovi. In če se ne posreči enkrat, se posreči drugič, dokler se sovražnikova moč ne stopi. Toda kakor hitro izgube Šved je večjo bitko, tedaj jih vrag vzam brez rešitve in ž njimi-tudi elektorja za nameček."
Tu se je Zagloba oživil, izpraznil steklenico in dejal:
"Poslušajte, ker tega ne slišite iz vsakih ust, ker vsakdo nima splošnega pregleda. Marsikdo si misli: Kaj nas še čaka? Koliko bitk, koliko porazov, za katere ni težavno v boju s takim Karolom? Koliko .solza? Koliko prelite krvi? Koliko težkih napadov? In marsikdo dvomi in godrnja proti božjemu usmiljenju in najsvetejši Materi! Jaz pa vama rečem to: Ali veste, kaj čaka one vandal-ske sovražnike? Pogin! Ali veste, kaj čaka nas? Zmaga! Pobijejo nas še stokrat, dobro, toda mi jih pobijemo sto prvič in konec bo." Po teh besedah je gospod Zagloba zaprl za hip oči, potem jih je naglo odprl, pogledal je predse in naenkrat zakričal na vse grlo: "Zmaga! Zmaga!" Kmitic je zardel od veselja. "Bog daj! Prav ima, prav govori! Ni mogoče drugače! Tak mora biti konec!"
"Priznati je treba, da ti tu ne manjka," je odgovoril Volodijovski in se udaril po glavi. "Ljudovlado lahko zasedejo, toda sedeti v njej trdno ne morejo. . . in tako se jim bo treba končno izseliti."
"He! Kaj? Ne manjka!" je "He, kaj? Ne manjka!" je rekel Zagloba, katerega je pohvala razveselila. "Če je tako, vam bom še prerokoval. Bog je na strani pravičnih! Ti (tu se je obrnil h Kmiticu) pokončaš izdajalca Radzivila, pojdeš v Tavroge, odpelješ dekle, jo vzameš za ženo in vzgojiš potomstvo. . . Naj se mi naredi ozolj na jeziku, če se ne zgodi tako, kakor sem rekel. Za Boga, samo ne zaduši me!"
Po pravici se je bal gospod Zagloba, ker gospod Kmitic ga je objel, dvignil kvišku in ga začel stiskati, da so staremu kar izstopile oči; toda komaj je stal na lastnih nogah, komaj se je oddahnil, že ga je gospod Volodijovski ves vzradoščen prijel za roko.
"Zdaj je vrsta na meni. Govori, kaj čaka mene!"
"Bog te blagoslovi, gospod Mihael! Tvoja prelepa čopka ti pripelje celo krdelo. . . ne boj se!"
"živel!" je zakričal Volodijovski.
» "Toda prej napravimo konec s Švedi!" je dodal Zagloba.
"Napravimo, napraviipo!" sta zaklicala mlada polkovnika in zarožljala s sabljami, "živel! Zmaga!"
XXIV.
Teden pozneje je prestopil gospod Kmitic mejo elektorske Prusije pri Rajgrodu. Bilo mu je precej lahko, ker se je še
pred odhodom gospoda hetma-na zmuznil tako skrito v gozdove, da je bil Duglas prepričan, da je krenilo tudi njegovo krdelo z vso divizijo tatarsko-li-tevsko pod Varšavo, in je pustil le toliko posadke po gradovih, kolikor je bilo treba za obrambo teh krajev.
Duglas je tudi odšel za Gosi evskim, ž njim Radziejovski in Radzivil.
Kmitic je izvedel to* še preden je prestopil mejo, in se je zelo razjezil, da se ne bo mogel sestati oko v oko s svojim smrtnim sovražnikom in da utegne Boguslava zadeti kazen iz drugih rok, in sicer iz rok gospoda Volodijovskega, kateri se je zaprisegel proti njemu.
Ker se torej ni mogel osebno maščevati nad izdajalcem za krivice, ki jih je storil ljudovla-di in njemu samemu, je razlil svojo jezo na posestvih elektor-jevih.
Še v isti noči, v kateri so Ta-tarji jezdili mimo mejnega stebra, je nebo zardelo od požarov, razlegel se je vrišč in jok ljudi, teptanih od konjskih kopit. . . Kdor je znal po poljsko prositi za milost, temu so prizanesli na povelje poveljnika; zato pa so se nemška selišča, kolonije, vasi in mesteca izpremenila v reko ognja, a prestrašeni prebivalci so prišli pod nož.
Olje, katero razlivajo mornarji po morju, da pomirijo razburkano valovje, se ne razlije tako naglo, kakor se je razlil oni oddelek Tatarjev in dobro-voljcev po teh krajih, ki so bili dozdaj mirni in varni. Zdelo se je, da je znal vsak Tatar podvojiti in potrojiti svoje sile in biti ob enem na več mestih ip požigati in moriti. Prizanesli niso niti žitu na polju, niti drevesom po vrtovih.
Saj je gospod Kmitic držal svoje Tatarje toliko časa na uzdah, da so se končno, ko jih je izpustil kot jate roparskih ptic, skoraj spozabili sredi morenja in ugonabljanja. Vsiik je izku-šal prekositi drugega; ker niso mogli dobiti ljudi v suženjstvo, so se kopali v človeški krvi od jutra do večera.
Gospod Kmitic je imel v svojem srcu nemalo divjosti, kateri se je popolnoma vdal in dasi ni skrunil svojih rok s krvjo neeboroženih, je vendar zadovoljno' gledal, kako so njegovi ljudje plenili. V svoji duši j g bil miren in vest mu ni ničesar očitala, ker ta kri ni bila poljska in vrhu tega še krivover-ska; zato je celo sodil, da opravlja Bogu ljubo delo.
Saj je bil vendar elektor vazal, torej sluga ljudovlade, in
je živel od njenih dobrot, a je prvi dvignil svojo roko proti svoji kraljici in gospodarici: torej je zaslužil kazen, a gospod Kmitic je bil le orodje "božjo jeze.
Zato je vsak večer mirno molil rožni venec ob blesku gorečih nemških vasi; ko pa so ga kriki pebijanih zmotili, je začel od začetka, da si ne bi obtežil duše z grehom mlačnosti v službi božji.
Vendar ni gojil v svojem srcu le okrutnih čuvstev, ker razen pobožnosti so se oživljali ,v njem razni spomini iz minulih dni. često so mu prihajali na misel oni časi, ko je s tako veliko slavo napadal Hovanskega, in nekdanji tovariši so kar oživeli pred njegovimi očmi. Koko-sinski, ogromni Kulvič, Ranicki s senatorsko krvjo v žilah, Uh-lik, ki je igral na čekanik, Re-kuc,: ki ga ni težila človeška kri, in Zend, ki je znal izborno oponašati ptice in vsakovrstne živali.
Vsi oni, morda razen edinega Rekuča, se cvro v peklu, ej, ti bi sedaj uživali, to bi se kopali v krvi, ne da bi si nakopali na dušo greh in še koristili ljudo-vladi.
Gcspcd Andrej je vzdihoval
po Olenki. čim bolj se je spuščal v prusko pokrajino, tern huje so ga skelele srčne rane, kakor bi oni požari, ki jih je prižigal, tudi razpihavali njegovo davno ljubezen. Vsak dan je govoril v svojem srcu dekletu:
"Ti moja sladka golobica. . . morda, si me že pozabila, a če se me spomniš, se ti zalije srce samo z nevoljo; jaz pa mislim vedno nate, če sem daleč ali blizu, ponoči ali podnevi, pri delu in trudu za domovino, in moja duša hiti k tebi čez gozdove in vede kot utrujen ptič, da bi mogel leči k tvojim nogam. Za ljudovlado bi žrtvoval vso svojo kri, toda gorje meni, če bi me ti na veke izgnala iz^svojega srca!"
V takih mislih je prodiral vedno više proti severu ob meji, požigal in moril ter ni pustil nobenega živega. Davila ga je nezmerna tesnoba. Hbtel bi biti že v TaVrogih, medtem pa je bila pot še tako dolga in težavna, ker so naposled začeli biti plat zvona na vseh straneh pruske pokraj ine.
Vsak je zgrabil za orožje, da se upre groznim uničevalcem. Prispele so posadke celo iz zelo oddaljenih mest, postavili so polke celo iz meščanov in kma-
Iz Seattle, Wash., sta hotela poleteti preko Pacifika Reg. L. Robbins (zgorej levo) in H. S. Jones (zgorej desno). Nameravala sta poleteti na Japonsko, ne da bi spo-toma kje pristala na tleh z aeroplanom. Zmenila sta se z Jimmy Mattern (spodaj levo) in Nick Greener (spodaj desno), da bosta aeroplan spotoma napolnila v zraku, kar se jima pa vsled velikega viharja in megle ni posrečilo in letalca sta morala pristati v Alaski.
THE OLD HOME TOWN
Registered U S. Patent Office
Stanley
HE HAS HIS FATHERS SMILE - - -THE >TTY B\TTNf DEAR
//FOOTSTEPS HELL M SPEND NINETY / | PER CENT OF HIS j WlME ON THE (
mm course^/
i® x/i
HES A RlNcSjER FOR HE FOLLOWS HIS DAD. ALL MOUTH,)]lN HIS PADS AND EARS LIKE BOXING cloves,
AND D)D VOL) EVEI$ SEE A FUNNy NOSE LIKE THAT?
lu se je lahko povsod postavilo po dvesto mož proti enemu Tatar ju.
Kmitic je planil kakr strela na te oddelke, sekal, pobijal, obešal, se zvijal, skrival in se zopet pojavljal kot plamen, toda vendar ni mogel več tako naglo prodirati kakor prej. Večkrat je bilo treba izginiti na tatarski način in se skrivati po cele tedne v goščavi ali med trs-jem ob bregovih jezer. Prebivalci so se pojavljali v' vedno večjem številu in ga gonili kot volka, on pa je.tudi grizel kot volk, ki z enim udarcem zadaje smrt, in se ni le branil, marveč tudi ni prenehal z napadanjem.
Ker je ljubil mesarsko kla-tfje, se včasih kljub preganjanju ni premaknil s kakega kraja, dokler ga ni uničil z ognjem in mečem na nekoliko milj na okoli. Njegovo ime so izvedeii ljudje, ne ve se na kak način, in so ga ponavljali z grozo in trepetom do bregov Baltika.
Res bi se mogel gospod Babi-nič nanovo vrniti na Poljsko in mimo švedskih oddelkov se hitreje pomikati proti Tavrogom, toda tega ni hotel storiti, ker je želel služiti ne samo sebi, temveč ftidi ljudovladi.
Medtem so prišle novice, ki I so tamkajšnjim prebivalcem dvignile duha za obrambo in maščevanje, a s pekočo žalostjo objele srce gospoda Babini-ča. Raznesla se je vest o veliki bitki pod Varšavo, ki jo je baje izgubil poljski kralj. "Karol Gustav in elektoy sta pobila vso Kazimirjevo vojsko," so ponavljali na Pruskem z veseljem. — "Varšava je vnovič vzeta: to je
največja zmaga v vsej vojni m sedaj bo konec ljudovlade."
Torej je vsemu konec? To-raj je bila ona vstajajoča ljudo-vlada samo prazno mamilo? Toliko moči, toliko vojakov, toliko velikih mož in znamenitih vojskovodij : hetmani, kralj, gospod čarneeki s svojo nepremagljivo divizijq, gospod kronski maršal, drugi gospodje s svojim spremstvom, vse je propadlo, vse se je izkadilo kakor dim! In ni več drugih braniteljev tega nesrečnega kralja razen negotovih vstajniških oddelkov, ki se gotovo razprše kakor megla, čim izvedo o porazu?!
Gospod Kmitic si je pulil lase iz glave in lomil roke, grabil je vlažno zemljo s pestmi in jo pritiskal na vročo glavo.
"Padem tudi jaz!" je govoril sam s seboj, "toda poprej naj vzplava ta zemlja v človeški krvi!"
In začel se je vojskovati kakor obupanec; ni se več skrival, ni več uhajal v gozdove in trs-je, iskal je smrti, napadal je kakor blaznež trikrat večje sile in jih razpršil. V njegovih Ta-tarjih so zamrli še zadnji ostanki človeških čuvstev, izpreme-nili so se v tolpo divjih zveri.
(Dalje prihodnjič.)
(g)!93l LEE yv. STANLEY
CENTRAL. PRESS
* Zbolel je ministrski predsednik Anglije, MacDonald.
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282
| SLOVENSKI j
Ir/vr^oAP
I
FOTOGRAF |
so priporoča * vsem Slovencem in ^ Hrvatom za izdelovanje krasnih poročnih. družinskih * in posameznih slik. Predelujem tudi iz male slike v velike, po najnižjih cenah. Delo garantirano. Odprto vsak dan in ob nedeljah.
485 E. 152d St. COLLINWOOD, O.
Mehiški konzul Adolfo Dominguez v Chicagu je prišel na sodriijo radi zadeve nekih mehiških, držav Ijanov, ravno ko je sodnik Thomas Greene obravnaval nek slučaj. Sodnik je ukazal konzulu, naj se vsede in počaka, nakar je začel ta vpiti in razsajati na sodni-ji. Sodnik ga je radi tega obsodil na šest mesecev zapora. Pozneje je bil izpuščen in sedaj obravnavata ameriška in mehiška vlada čuden slučaj.
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
O
Glasb
ena s
olal
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair pod vodstvom gdč. Irme Kalanove
Ave.
^T	Vsi, ki želite imeti priznano piano učiteljico, zglasite se v sobi V
ST št. 3, malo naprej od Dr. Mally in Dr. Omana.	4>
(r	Poduk na vijolino ravno tam pod vodstvom znanega
Adolph Perdana.	^
Učne ure: 3. do 5:30 in 7. do 9. zvečer. Učne ure za vijolino v pondeljek, torek in četrtek večer od 7. do 9. in v sredo popoldne, Otrok, ki nima svoje vijoline, jo dobi pri učitelju. Zglasite se za V /v pogoje.	V
yr	PODUČUJE SE OTROKE IN ODRASLE	i>
^	Poduk najboljši—cene najzmernejše. 1
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se priporočam za vsakovrstna dela, kot: pokrivanje streh, izdelovanje in popravljanje žlebov in furnezov in vsa druga dela, spadajoča v kleparsko obrt, kakor tudi barvanje hiš. Točna postrežba, zmerne cene.. Se priporočam
FRANK KURE
1118 E. 77th St.
ENdicott 0439