59. Stavilka. 9 Trst v nedeljo dne 28. februvarija 1904. r Teča] XXIX Izhaja Taak dan • odi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '.-amezn* 4tevllk» se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) ' "no£h tobaiarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cel,,, Kranju, Alanboru, Celovcu, Idriji, Št Petru. Sežani, >abrežini, Novemmeatu itd. ^f1*^®., ln. nfr?čbe "prejema uprava lista „Edinost", afle« Motin plenilo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Lene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. Edinost Glasila političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaia za vse*' leto 24 kron, pol leta 12 crcn, 3 mesece 6 krcn. Na naročbe brez dopoalane naročnine sa apiava db ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nelrankovan« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —"LaatnA konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcHa lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. Poštno-hranilnični račun Št. 841.652. 30 Poročilo generala Pfluga o zadnjem japonskem napadu. PETROGRAD 27. — Glasom uradnega razglasa je brzojavil general Pflug 25. t. m. : Dne 25. t. m. ob 11. uri dopoludne bližala ee je od strani Dalnija prihajajoči sovražna eakadra proti Port Arturju ter je takoj začela streljati na ladije »Askold«, »Bajan« in »Novik« nahajajoče ne v zunanji luki in na trdnjavo. Streljanje je trajalo pal ure, na to so se naši križarji vrnili v luko. Koje sovražnik še streljal nekaj minut proti našim baterijam, se je oddaljil za streljaj na prosto morje ; v tem tre-notku so ee ločili od sovražae eskadre štirje Križarji ter pluli v zaliv Golubinaja, kjer so zadeli streljati skozi 20 minut na naše torpe-dovke in na obrežje. Sjvražni poveljnik je odposlal čete, ki se pa niso izkrcale. Ubit je bil na naši strani 1 mož. Iz Vlsdivostoka poroča poveljnik, da so dne 24. t. m. opazili na južni strani otoka Kuski deset sovrežn:h ladij, katere so pa kmalu zginile. N&mestnik Aleksejev je odposlal enako glasno brzojavko. PETROGRAD 27. Poveljnik in častniki vojne ladije »Askold« so včeraj brz'javili »Xovo;e Vremju«, da je povsem izm šljeua vet t, razširjena v ir.czemskih časopisih o jotopijenju vojne ladije »Askold«. Na brodu je vse zlravo. TOKIO 27. (Reuterjev biro) Med Japonsko in K' rejo se je podpisala dne 22. t. m. zvezna pogodba. Pogodba garantira Koreji neodvisnost in celokupn st, Japonski pa zagotovlja sodelo vanje pri reformah glede notranjih korejskih zadev. Brzojavka admirala Aleksejeva carju Nikolaju. PETROGRAD 27. (Ura-ino). Brzojavaa a imirala Aleksejeva carju Nikolaju od včeraj se glasi : »Port Artur, 25. f^br. Po luninem zatonu je odbila naša oklopnjača , >R etvizan« ponovno napade sovražnih tor-pedovk, od kafcrh ste bili dve, kakor se mis i, na prostem morju uničeni. Nrše torpe-' dovke pod poveljem kapitena Matuseviča in princa L/evena s> zadele namo sovražne tor-i pedovke, katere eo zasledovale, večjib vojnih ladij pa niso opazili. 25. zjutraj so bili razposlani križarji »Bajan«, »Diana«, »Askold« in »Novik«, da bi zabranili japonskim kr -žarjt-m preganjati oddelek vračajoč.h ss tor-pedovk. St:ije japonski križarji so prestrigli PODLISTEK. 27 Teodora. Povest Urvmtfki -pisal Evrenij Kumiri«-, prevel J. S_ Prvi del. Pol uro po^em se je vozila proti Banji. Bilo ja v prvem mraku, ko je Jovanino ztčul ropot konjskih kopit, ra kar je izletel iz kuhinjicr, brže nego navadno, pred svojo kavarno. Kočija je hitela od reške strani, a on je odpiral in zapiral usta, kakor riba, ko si jo izvlekel iz vode. V kočiji se je razprostrla Maj vina v svojem gospodefcvu ; sedela je ponosno, tako, da bi veakdo mislil, kdor je ni poznal, da je vse njeno, kar se vidi z Banje in tudi Banja sama. Ko je kočija do spela pred kavarno, je Jovaniao pr z*bil prikloniti se Malv ni ; no, ona mu je pokimala z glavo in se mu zahvalila ljubeznjive in nasmehom na njegovi dobri volji, ker je umela, da je njegova osuplost bil® kriva, da je ni pozd-avil. Dolg m, nepremičnim pogledom je sprem'jal Jovanino kočijo do Daki-ceve hiše, a ko je Malvina stop la na cesto malo prenaglo in nepazljivo, stopil je od žnrno v kavarno, poidtčivši do ušes. našo torpedovko, ki se je morala umakniti v bližnji zaliv, kamor so nanjo streljali iz precejšnje daljave, vendar ni bil nihče ubit in ranjen. Ko je zagledalo japonsko ladijevje naše križarje, se je bližalo trdnjavicam, ke-tere so skupno z ladijevjem odgovarjale na sovražnikovo streljanje. — Naši križarji so se povrnili za torpedovkami v luko. Večina sovražnih strelov ni zadela cilja. Ranjen je bil samo en mornar. Japonsko ladijevje je štelo takrat 17 velikih ladij in 8 torpedovk, medtem ko Be je udeležilo včerajšnje oblege Port Arturja 12 torpedovk. Poročilo japonskega admirala. TOKIO 27. Admiral Kamimura poroča glede potopljenja onih japonskih ladij, na ka terih so bile razstreljive snovi, in ki se je dogodilo dne 24. t. m. pred Port Arturjem, da so bile štiri ladije potopljene po lastnem možtvu ob uhodu v luko. Potopljenje ni imelo nikakega vspehn. Prevažanje japonskih čet. LONDON 27. »Dayli Telegrah« poroča iz Šangaja, da vlada v Nagazakiju živahno gibanje za prevažanje japonskih čet v okolico Dalnija. Od 5. t. m. je baje že odplulo 40 transportnih ladij iz Nagazakija. Aleksejev v Mukdenu. — Gibanje v Kitaju. PETROGRAD 27. »Novi kraj« je prejel iz Mukdena poročilo od 22. t. m., da je tja prišel Aleksejev. Iz Tokio se brzojavi preko Cifu, da je naprosil japonski poslanik v Soeulu korejsko vlado, naj uioči francozkemu poslaniku potni list. V Tientsinu bivajočega vodjo boksarjev Ću so zaprli. Generala Oan in Ma protesti rata proti nevtraliteti Kitaja. Glasom domačih časopisov poživljata Junšikaj in Tielian cesarski dvor, naj brezpogojno Bklene z Japonsko zvezo za ohrano in obrano. »Courier de Tientsin« nszaanja, da so Japonci presenečeni, ker niso njih za to odposlani agenti, katerih je na številu 200, razrušili mandžurske železnice. Potopljene japonske ladije. TOKIO 27. (Reuterjev bir6.) Poskus japonskega admirala Togo, da zapre Port Artur, ni zahteval človeških žrtev. Potopljene ladije niso mnog ) vredne in so bile napolnjene s kamenjem v Bvrho, da popolnoma zaprejo luko. Spremljale to jih št ri oklopnjače, devet križarjev in mnogo torpedovk. Ladije nalo žene s kamenjem so dospele pred Port Artur v sredo. Živahno streljanje od ruske strani je parnike potopilo še preden bo pripluli do mesta, kjer naj bi ee v morje potopili. Po sadka vseh štirih ladij ee je baje rešila. Za- — Kdo je pršel na Banjo? — ga je vprtshl iz manjše gobe župan Javičini«. Jovanino mi ni odgovoril precej. Bil je zmeden usta ee mu l»;la euha. Župan je ponovil vprašanje. — Prišla je uč.teljica Dakicavih otrok Ee je poBilil kavarnar. — Glejte, povrnila Be je ! — ee je ra-čudil župan. — Ona bo odhajala cesto na Reko, ko ne bo Dak a* na Binji — je dodal zlobno jeden igralcev. — Imela je v kočiji nekoliko omotov, najbrže je kupila obleke ne Reki — je lagal Jovanino. — Naj kupuje, ko ima Dakic denarjev! — je rekel načelnik. — Pari na igro! Zakaj si vrgel ta karto? — Be je zadri nanj oni, ki je igral ž njim proti dvojici. Župan ee je razjezil in vrgel karte na mizo, da pokaže, da ni mogel drugače igrati NavBtal je krik ; vsi bo ee prepirali naeukrat, a ko so se pomirili, so zaključili, da treba začeti novo partijo. Malvina je bila v skrbeh, ko je prišla domov, ker sti deklici bili še v Knežiču. F ran i ca njena služabnica, jej je govorila, naj se ne boji, kajti mali da prideti gotov o. Teodora. nikuje se, da so se potopile tudi dve torpe-dovki. Na vsakem parniku je bilo pet mož : dva krmilarja in trije mašinisti. Koreja in Japan. SOEUL 27. (Reuterjev bir6.) Korejaneka vlada je sklenila odposlati vojaške čete, ki naj pe skupno bojujejo z Japonci. Viču je zopet odprt trgovini. Uročitev potnega lista francozkemu poslaniku v Soeulu demontirana.- PARIZ 27. »Agence Havas« označuje kakor popolnoma neosnovano vest iz japonskega vira, priobčeno v »Novem Vremju«, da je japonski poslanik v Soeulu naprosil korejsko vlado, naj tamošnjemu francoskemu poslaniku uroči potni list. Ministerstvu zananjih stvari je došla danes brzojavka francozkega poslanika v Seulu, v katerem ss z nobeno besedo ne omenja poročilo »Novega Vremja«. Protest Japonske pri mednarodnem sodišču. HAAG 27. (Reuterjev bir&). diploma-tičnih krogih pričakujejo, da bo imel protest Japonske samo to posledico, da bo ista odposlala prepis vladam, katere so pristopile mednarodnemu razsodišču. Iz avstrijske delegacije. (^Brzojavno poročilo ) DUNAJ 27. Na koncu seje avstrijske delegacije odgovoril je minister vnanjih stvari grof Goluchowiki na več interpelacij, med temi tudi na ono delegata Biankinija, lioče-li vlada in kedaj vzpostaviti prejšnje stanje v zavodu sv. Jeronima v Rimu. Minister je izjavil, da ne more vlada prej stopiti v dogovore s sv. Stolico, dokler ne bo apelno sodišče izdalo konečne razsodbe v pravdi Alačev:Ć4vi. Tudi vojni državni minister in državni ficančni minister sta odgovorila na več interpelacij. Minister vnanjih stvari grof Goluchow-ski zahvalil se je v imenu cesarjevem za požrtvovalnost in tofino posvetovanje raznih predlrgov in za naklonjenost, ki so jo de-legatje skazali skupni vladi. (Živahno odobravanje.) Del, Skene se je zahvalil predsedniku delegacije, baronu Gautschu, za marljivo in ljubeznjivo vršenje predsedniške službe. Predsednik Gautsch se je zahvalil delegatom za njemu izkazano priznanje in skupni vladi za vsestransko podporo. Svoj govor je zaključil s trikratnim živio-klicem na cesarja Frana Josipa I. Minister vnanjih zadev je v imenu cesarja naznanil, dt je zasedanje delegacije zaključeno. Dolgo sta ju čakali z večerjo. Malvina ee je naslonila na okno, a se jej je čudno zdelo, vide, kako mncgo ljudi hodi mimo hiše in kako jo vsi gledajo i z-pod očesa. Prihajali so iz sredine mesta, pogledat jo, ter so hodili dalje do kraja, kjer se zavija ce3ta, a potem bo se vračali in zopet privzdigali oči do nje. Pred kavarno so še smejali neki možaki. Vsa Banja je bila razdražena, skoro vsi so se razgovarjali samo o Malvini. Bilo je že temno, ko sti prišli deklici domov. Učiteljica ju je pokarala ljubeznjivo. Lucija jo je gledala začudeno, a Teodora jej je odgovorila jezično: — Me se ne bojivi volkodlakov, ker nam je oče rekel, da jih ni. — A kaj je to volkodlak? — jo je vprašala učiteljica. — Ako jih ni, vam ne morem povedati kakšni so. Pojdete li jutri z nama v Knežič ? Jaz znam dobro veslati. Umete li vi loviti ribe? — Ne znam. Naučite me, draga Teodora. — A znate-1: plavati ? —, jo je vprašala Teodora. — Ne znam. _ Vi ne znate nič! — je vskliknila Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 27. Prečitalo se je poročilo avstrijske delegacije ter se je konstatiralo soglasje storjenih sklepov. V svojem zaključnem govoru ja povdarjal predsednik Szaparv važnost reform, ki so se dosegle glede vojaških vzgajališč. Prihodnja delegacija bo lahko pretresla vspeh, ki ga bodo' imele reforme. Odvisno bo največ cd ogrske mladine, ako se bo hotela poslužiti ponujene jej prilike, da vstopi v čim veSem številu r vojsko. Napačno je mnenje, da ima Ogrsk*. manje koristi, ako je vojska čim močnejša, nego Avstrija. Ogrska delegacija je o tem prepričana, da rabi Ogrska moSno vojsko, in zlasti je taka vojska v eedanjih časih potrebna, ko se na političnem obzorju prikazujejo Črni oblaki. Govornik je zaključil z Eljen klici na kralja. Po overovljenju zapisnika se je seja zaključila. Brzojavne vesti. Tržaški župan Sandrinclli na Dunaju. DUNAJ 27. Župan dr. Sandrinelli je prišel danes semkaj. Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 27. Pisarna poslanske zbornice razpošilja dnevni red za prvo sajo poslanske zbornice, ki se bo vršila dne 8. mare ja. V tej seji vršilo se bo prvo čitanje vladne predloge glede kontingenta novincev. Posl. dr. Skarda na potovanju. DUNAJ 27. »Slovanska korespondenca« javlja, da je načelnik miadoSeškega ekseku-tivnega odbora dr. Skarda nastopil v razvedrilo potovaoje proti jugu. Po svojem povratku dr. Skarda baje ne prevzame zopat strankinega vodstva. Nadomestna volitev za državni zbor na Češkem. PRAGA 27. Ker je državnozborski poslanec dr. Jan Drorak položil svoj mandat, vršila se bo v 6. češkem volilnem okraju, katerega je Dvorak zastopal, dne 1. aprila nadomestna volitev. Vojna ladija »Cesarica Eiizabeta«. DUNAJ 27. Glasom brzojavnega poročila je dospela »Cesarica Elizabeta« v I-Iong-kong. Na brodu vse zdravo. Creologične ovire na gradnji bohinjske železuice. DUNAJ 27. Preiskovanje tal za gradnjo bohinjske železnice po savski dolini je žalibog pokazalo, da tudi na progi Jesenice-Bohinjska Bistrica vladajo deloma iste razmere, kakor v dolini Bače. Blizu Bohinjske Bele bi morala železnica na dveh točkah voziti čez Savo. Za — Jaz znam druge stvari. Jutri začnemo ... — Kaj začnemo? — jej je uletsla v besedo Teodora. — Treba, da se učiti ves dan. Ko s« shiadi ... — Pojdemo skupaj v Knežič! —je vzkliknila Lucija. — Ako se boste pridno učili. Druzega dne sti sedeli deklici £ učiteljico za hišo v hladu pod veliko murvo. Na mizici bo bile knjige, pieanke, črnilo in peresa. Pozorno sti mali poslušali Malvino, ki jima je lepo tolmačila. Uč.li sta ae vse eno, kar ee uči v petem razredu, samo ne francozkega jezika. Poučevala jo je dopoludne. Franica je huhala in opravljala vsa hišna dela. Ko se je shladilo, šle bo na sprehod v Knežic, kjer bo se okopale v skrivni dragi. Teodora je poučila učiteljico, kako treba gibati z rokama in nogama ako hoče plavati. Učiteljica je vsakikrat vzkliknila, ko sti deklini skočili v morje s precej visoke skale. Pri teti Evfemiji sti pili kavo, smejali Be Marku, ki jima je pripovedoval krasne pravljice; potem pa bo se povrnile na Banjo. (Pride še.) ta dva velika mostova pa se tudi v veliki globoč.ni ni našlo dovolj trdnih tal za temelj. Nadalje je preiskovanje tal izkazalo, da bi se na tem deiu proge nahajala proga na poUe-čem se terenu. Valed tega ostane Železnična proga popolnoma na levem bregu, v kateri namen bo treba izkopati kakih 850 metrov dolg predor. (rlavno zborovanje »Društva za preisko vanje adrijanskega morja«. DUNAJ 27. Društvo za povepeševanje prirodoznanstvenega preiskovanja adrijanskega morja je imelo danes pod predle Istvom gr^fa Vetterja, predsednika državnegi zbora, svoje letno zborovanje. Predsednik je prijavil, da bo pričelo prirodozaanstveno delovanje že meseca julija in sicer najprvo s preiskovanjem tržaškega zaliva. V Trstu se bo napravil poseben akvarij s potrebnim laboratorijem. Po odobritvi letnega poročila in računa, je imel prof sir rastlinske fidjologije, dvorni svetnik VVieauer, predavanje o življenju morskih rastin, katero je bilo b pohvalo sprejeto. Na to je bilo zborovanje zaključeno. Protest japonske proti izjavi Mu-raTjera. HAAG 27. (R«uterjev biro.) Japonska vlada je ukazala tukajšnjemu Bvrjemu poslaniku, naj protestira pri predsedniku medna-rodnfga sodišča pr ti izjavam ruskega pravosodnega mnistra Muravj®va od dne 22. t. m. FZM. Teodor Braumuller nmrl. DUNAJ 27. FZM Teodor Braumuller pl. Tannb»uck, imejitelj 5. pešpolka. nekdanji poveljnik 6. voja, je umrl. Premeščenje v španski vojski. GIBRALTAR 27. (Reuterjev b rd.) Dve bateriji španskega poljskega topničarstva ste doBpeli v Algeciras, da pomnožite ondotno posadko. V sredo zvečer dospeli ste tja tudi dve gorski bateriji. Domneva se, da se bodo vse štiri ukrcale v Ceuto. Panamski prekop. \VASHIN~GTOX 27. Predsednik RooBe-velt je podpisal razglas, s katerem je stopila pogodba Lrlede panamskega prekopa v krepost. Ruski agenti r Turkestanu. PEŠA.VER 27. Glasim pjročtl iz Ko-bula so baje ruski agenti odstranili mejnike v Tnrkestanu. Nemiri v Albaniji. CARIGRAD 27. Ker se je začelo razširjati albansko g;baaje do Ipeka in se tam ne nahaja zadostno število vojakov, sta se poslanika Avstro-Ogrske in Rusje pritožila pri turški vladi, ki je na to izjavila, da bo odposlala tje takoj 4 bataljone s topničarji in da bo vso odgovornost za eventuvelne nemire prevzel ondotai poveljnik. Odredbe glede povrnitve ruacedonakih beguncev predlagane po eivi.n h agentih in podpirane od Avstro-Ogreke in Rusije se baje takoj izvršijo. Požar v Zjedinjenih državah. MADISO-V (\Vi*consin, Severoameriške Zjedinjene države) 27. YT kap tolu države Wisc nsin je navstai požar, ki je poslopje skoraj popolnoma uničil. Škodo se ceni na kakih 800 000 dolarjev. Jtusko-japonska vojna. Trst, 27. febr. 1904. Nov.ne, s te in one strani, se bavijo sedaj z ocenjevanjem dogodka dne 24. t. m., z drznim, ali ponesrečenim poskusom Japoncev, da bi z raztreljivimi snovmi zapalili in uničili rusko brodovjt. v pristanišču Port Arturekem, in da bi zaprli uhod in izhod iz pristanJči. Japonofiiski se trudijo, da bi po* men nezgode, ki je zadela Japonce, st saili na nič. Otoinost, da ao Japonci pustili omenje njenemu napadu slediti še drugi in tretji (ali tudi ponesrečen) poskus, prikazujejo ja-ponotiiski listi kakor znak in dokaz o nezmanjšani e**erg ji Japoncev. Nam pa se zdi, da je to hlastanje znak navstajajočega japonskega vznemirjenja — nervoznosti. In to iz umevnih razlogov. Ogromno množino svoje vojske imajo Japonci se v — Japonski. Pre-vožnja te vojske ba ogromna naloga, ki bo postajala nevarneja z vsakim izgubljenim dnem. Kajti danes jutri se utegne pojaviti v japonskem vodovju rusko brodovje. Misel na to cnožno>t razburja Japonce in jih žene, da se podijo s poskusi, da bi tako ali tako uničili rusko brodovje pri Port Arturju, predno mu prispe se druga pomoč. Srah je, ki podžiga Japonce v nove in nove poskuse proti Port Arturju. Tudi Rusi zavračajo energično in vspešno te poskuse. Mnogi ne morejo umeti, da ruska oficijelna poročila tako akromno govore o ruskih vspehih in da jih niti ne označajo za to, kar v resnici eo : odločne zmage. Naj le govore japonofili, kar hočejo in naj se le sklicujejo na to, da so bile o napadu dne 24. t. m. potopljene le japonske transportne ladije, ki da niso bile veliko vredne. To je postranska stvar. Saj za trdnjavo, ki je bila napadena, ni glavno to, koliko materijalne škode je imel sovražnik, ampak glavno je, da je bil naskok temeljito odbit ! Če je sovražnik napal trdnjavo, a je bil z energijo odbit, je to vedno poraz za sovražnika in zmaga za trdnjavo. Vsi d sedanji odbiti poskusi Japoncev proti Port Arturju so torej japon-ki porazi in ruske zmt-ge. Če pa ruska oficijelna poročila vendar tako skromno govore o vsakem ruektm vspehu, ima v« dstvo ruske vojake gotovo tehtnih razlogoT za to. Kakor je imenitna lastnost vojskovodje, da zna skrivati svoje namene in načrte, tako je čtsto velikega pomena, ako zna molčati tudi o svojih doseženih vspehih. Rusi so bili vsikdar, in to ne le v vojni, Hm pak *pluh povsodi skromni, resni in malobesedni. Tako prepuščajo tudi v tej vojni šarlatanerijo Japoncem in njihovim evropskim prijateljem. Rusko japonska vojna in socijalna demokracija. Poljski socijalni demokratje in dijaki socijalno-demokratičnega mišljenja so dne 25. t. m. na Dunaju, v nekem t&telu, prirtd li shod, na katerem bo govorniki gromeli proti Rusiji in na katerem so zborovalci vsprejeli resolucijo, s katero so zažaleli zmago japonskemu orožju, ker da bo vsled tega ruskemu proletarijatu oiajhčan boj proti absolutizmu. Ta shod nam daj a povoda, da se nekoliko pobavimo b par izreki govornikov in s sovražtvom socijalne demokracije do Rusije v obče. Povdarjamo, da mi sami nismo prejeli nikakega poročila o tem shodu in da sj nam na razpolago le poročila v časopisih. Socijalno-demokratični prvak dr. Ellen-bogen je trdil, da navdušenje za vojno v Rus ji ni pristno in da se je umetno izzivlja. Govornik je izrazil simpatije socijalne demokracije do ruskih vojakov. V isti sapi pa je izjavil željo po zmagi Japonske ; to je : željo, da bi tisoči in tisoči ruskih vojakov pustili življenje na bojišču ! I Hvala lepa na taki simpatiji, ker je res... prečudaa. Če kdo jedino radi tega, ker ima kakor narod (po njegovem, dotičnika mnenju) neprimerno vladno obliko in neprimerno upnvo, želi temu narodu največe nesreče, ki bi imela za seboj usodnih pt sledic tudi za ekonomično in tr-g iveko-politieno življenje t?ga naroda — se-li more dotičn k imenovati prijatelja tega naroda ? ! Niao-li oni ruski vojaki, ki naj bi bili po želji Ellenbogena poraženi in poklani na bojišču, sinovi tega naroda?! Ne bi-li zato nesreča, ki bi zadela ruskega vojaka, zadela ruski narod v sree ? Če smo nasprotniki kakemu vladnemu režimu ali kaki vladni obliki, borimo se proti njej! Ali radi tfgi nsmo še opravičeni, da v usodni uri želimo nesrečo — dižavi sami in narodu, ki biva v njej ! Brez vsake podlage je, ako socijalna demokracija skuša vzbujati mnenje, da bi bil po porazu Rusije v tej ljuti vojni zadet le »carizem«. Ne — narod ruski in njegova država bi krvavela, a »carizem c bi ostal prav gotovo in žnjim tudi absolutizem vse dotlej, dokler ne pride po naravnem razvoju in kulturelnem napredku ruske države in nje političnega življenja tisti psihologični moment, ko ee tudi na Ruskem sam po sebi zruši absolutizem in se bo moral umakniti drugačni vladni # obliki! Prej pa ne, pa naj bo Rusija še tako poražena v Bedanji vojni ! Narava ne pozna skokov, n9 dovoljuje jih tudi razvoj narodov in držav. Zgodovina nas uči, da se je še VBikdar ljuto maščevalo na vsakem narodu, ki se je hotel forcirano razvijati, ki je hotel vršiti nasilje na naravi. Mi smo uverjeni, da ravno na japonskem narodu doživimo izgled, ki bo potrjal to resnico. Sicer najlepše, najnapredneje in naj-idejalneje javne institucije ne morojo biti na korist, ako narod ni doznal zanje ! O vzrokih, radi katerih je absolutistična vladna oblika v Rusiji opravičena za sedaj, hočemo pa konkretneje govoriti v eni prihodnjih številk. Na protiruskem shodu na Dunaju so trdili govorniki, da narod ruski ne soglaša s to vojno in daje vse navdušenje le umetno izzvano. Temu nasproti moremo mi postaviti poročila, ki jih prinašajo novine, kakorsnje so »Neue Freie Press««. Te novine so v tem slučaju gotovo nesumljiv vir. Te novine so poročale prav te dni iz Petrograda iz peresa lastnega dopisnika, da je povsem krivo mnenje, češ, da so manifestacije, izlasti dija kov, naročene. Isti poročevalec je zatrjal, da je naravnost fenomenalno, fcako se je v hipu spremenilo mnenje dijaštva. Isti dijaki, katere so pred leti razganjali kozaki, ker so (dijaki) demonstrirali proti vladnemu zistemu, isti dijaki da sedaj nosijo slovanske troboj-nice in aklamirajo carja in vso carsko rodbino. In to je naravno. Je že res, da Be izlasti pobožni in nravstveni ruski narod ne more navduševati za vojno radi vojne — za klanje človeka s človekom. Ali če je nav-stala nevarnost za lastno domovino, če jej grozi velika neBreča, če je bila država prisiljena poseči po t?j ultima ratro — potem ni to nikako veselje na divjem klanju samem, ampak je to navdušenje posledica nagona po samoobrani — je to moment plemenitega patrijotizma, opravičene ljubezai dj samega sebe. Najlepši, ganljivo plemenit izgled v tem prg'edu nam dajajo oni ruski dijaki, ki so prišli v jtča radi svojih reformatoričnih aspiracij, ki pa sedaj hočejo vendar me 1 bojevnike, ker jim je domovina v nevarnosti, hočejo med narod, ki odhaja v boj za svoj veliki interes. Še nekaj za dane3. Shod na Dunaju je bil pretežno poljskega značaja. Je-li logično od straoi socijalne demokracije, «la se tako indent;fiKuje s eovražtvom teh Poljakov ? Socijalna demokracija hoče biti mednarodna in kakor taka mora obsojati vsako sovražtvo, ki izhaja iz narodnega šovinizma ! Sedaj pa vprašano, kaki eo vsepoljski cilji?! Niso li šovinistični ? ! So, ker so ne-dosežni ! In ravno radi teh ciljev Eovražijo oni Rusijo ! Istotako prihajajo tudi simpatije Nemcev do Japoncev edin« le iz nacjonal-nega sovraživa do Rusije!! Vprašamo še enkrat: je-li logično od strani socijalne demokracije, je-li v zmislu nje programa, da se toliko eksponira na agitaciji, ki je tako eminentno nacionalističnega značaja ? ! Tem povodom naj še priobčimo pismo, ki smo je prejeli od nekega delavca: Ker morem sleherni dan čitati v raznih židovskih novinah, ktkor tudi v novinah socijalnih demokratov o groznosti ruskfga absolutizma, katerega pa jaz poznam precej dobro, ker sem živel dlje časa v Petrogradu — torej v srcu carizma — prosim, da mi dovolite objaviti par besedi v tem oziru. Ko sem, kakor pošten delavec prekoračil rusko mejo, nisem nikjer epazil on;h groznih eladi absolutizma, o katerem se tu toiiko piše. Železnice v Rusiji ao mnogo ceneje, nego pri nas v Avstriji. O živežu pa ne pravim drugega, nego to, da sem v Petrogradu dob i za 4 kopjeke kos mesa, ki bi stal pri nas vsaj 30 novč. ! O kakem terorizmu na škodo delavstva nisem opazil niti sence. Kakor se kretimo svobodno tu v Trstu, tako svobodno sem se kretal v Petrogradu. Plače bo tam bol.še, nego pri nas in (kakor sem rekel) živež je cenejši. V" šestih mesec h, ki sem jih preživel v Petro gradu (ostal bi bil še, da me ne bi domo-t )žje gnalo domov) nisem niti od daleč opa zil, da živim v državi absolutnega carizma. — Rogoviležem gledajo na prste v Rusiji, to je res, — kakor gledajo tu pri nas ! Za poštene delavce pa je boljše v Rusiji nego — marsikje drugje. Rnska ne potrebuje posojila. »Agence Havas« poroča iz Petrograda, da bo povsem neosnovane vesti nekaterih an-gležkib in amerikanskih listov o večem posojilu Rusije, ki da niti ne misli na to, ker ima ruski državni zaklad dovolj sredstev, tudi za slučaj, da bo vojna trajala več čata. Baska miroljubivost. Iz Berolina javljajo: Na parlamentarni soareji pri nemškem državnem tajniku so propovedovali členi visoke finance, ki so dobro obveščeni o ruskih razmerah, da pričakuje ruska vlada samo prvega večega vspeha ruskega orožja, ki vzpostavi ugled ruskega orožja, a potem da bo skušala vse možno, da Bklene ugoden mir. Tej vesti dodajemo, da v tej vojni ni še nič trpel ugled ruske vojske. Japonci so bili zavratno, pred napovedjo vojne, napali v temni noči Port Artur, a po tem napadu, katerega so R isi odbili, niso pa dosegli več nobenih vspehov, ni na kopnem, ni na morju. Zastonj bo bili dosedaj njihovi napadi na Port Artur. Tudi ne verjamemo, da bo Ru- sija tako hitro sklepala mir z Japonsko, one bo gotovo toliko časa ^nadaljevala, dokler Bi ne zagotovi na skrajnem Vztoku takega položaja, da bo v prihodnje zavarovana pred vsakim zavratnim napadom od strani perfidne in zavratne rumene rase. General Smirnov poveljnik trdnjave Port Artur. Brigadir v Čenstohavu, general Smirnov, je imenovan, kakor poročajo iz Varšave, poveljnikom trdnjave Port Artur in se je že podal na svoje mesto. General Konstantin NikolajeviČ Smirnov se je rodil leta 1854. ter se je vzgojil v drugi Konstantinovi vojni šoli leta 1889. stopil je v generalni štab in leta 1892. je prišel v Odeso kakor ravnatelj vojne šole. Leta 1899. je postal generalni major in poveljnik varšavske trdnjave in kmalo na to poveljnik 2. brigade strelcev. Ruski glasovi glede zadnjega japonskoa;a napada na Port Artur. »Peterburskija Vjedomosti« konstatirajo odb ti nočni napad Japoncev na Port Artur od 24. t. m. in vprašajo zaničljivo : > Ali ni bil to genijalni načrt japonski, ki naj bi, po mnenju Angležev, presenetil ves svet ? Kup-čijuke Itdije so seveda ceneje nego vojne, vendar za Japonce še predrage«. »Svjet« vidi prst božji v dejstvu, da se je zdaj ravno vojna ladija »Retvizan«, ki je o prvem i zdaj -skem napadu največ trpela, maščevala nad japonsk mi ladijami. Japonci zdaj lahko sprevidijo, da se s samo zvijačo ne more nič doseči. JaponBka mornarica ni še pokazala do sedaj, da nad-kriljuje rusko. Tudi ruski listi so polni navdušenja za vspeh, ki ga je dosegel »Retvizan« nad japonskimi ladijami. Slovanske simpatije za Rusijo. Na Hrvatskem in v Dilnuciji b le eo velike manifestacije in na razn-h krajih so se opravljale Blužbe božje za zmago ruskega orožja. Posebno impozantne so bile te manifestacije v Spljetu, kjer je veliko število dijakov, meščanov in delavcev h ulilo po mestu, prepevajo narodne pesmi. Carju in slovanskemu društvu v Moskvo so se odposlale pozdravne brzojavke. Predsednik hrv. stranke prava je izdal proglas, v katerem poživlja narod, naj nabira za rusko vojsko. Dne 18. t. m. je bila slovesna služba božja za zmago ruske vojske v stolni cerkvi v Karlovcih, na kateri je bilo ogromno število naroda. Po vsej Črnogori so dan na dan služijo svečane službe bc žje za vspeh ruskega orožja, katerim prisustvuje narod v velikem številu in dan na dau ee ponavljajo izkazi simpatije za Rusijo. Zbralo se je že do f>00 dobro-volj<*ev, ki so namenjeni v Rusijo in od tu v vztučoo Azijo. Beligrajski uradni list ima v neslužbe-nem delu izjavo ruskega poslaništva, v katerem se car Nikolaj II. zahvaljuje srbskim dobrovoljcem, ki so hoteli vstopiti v rusko vojsko. Zshvala pridodaja, da Rusija ne potrebuje dobrovoljcev »za sedanjo vojno«. Kralj Peter se je carju brzojavno zahvalil za imenovanje princa Arsena poveljnikom nekega transbajkalskega kozaškega polka. Car je odgovoril, da pohvali sklep princa Ar-eaa, ki hoče ravno ssdaj služiti v ruski vojski. Vtl ko mnoŽLVO slovanskih dijakov, Cehov, Hrvatov, Srbov, Malorusov in Slovencev slo je v četrtek pred rusko poslaništvo na Dunaju, kjer je prirejalo ovacije Rusiji radi zadnjega sijajnega ruskega vspeha pred Port Arturjem. Dijaštvo se je razšlo na to v najlepšem redu. hrvatske stvari. Novi akademični društvi. Hrvatski dijaki v Pragi so si ustanovili novo akademično društvo »Hrvat«. V kratkem priredi to društvo sijajen koncert na čast Strossmayerju. Pokroviteljstvo konoerta je prevzel sam pražii župan dr. Vladimir Srb. Tudi hrvatski mahomedanski dijaki iz Bosne živeči na Dunaju, osnovali so si novo društvo pod imenom »Zviezda«. Pravila eo že potrjena. V belovarsko križevski županiji je prišlo te dni do hudih nemirov. V Pitomači bo ljudje naskočili občinsko hišo in orožniki so rabili orožje. O tem je bila ena oseb ubita in tri so bile ranjene. Ljudstvo je razjarjeno proti občinskim organom radi njihovega postopanja o urejenju zemljiških knjig. Sveže in velekoristno gibanje z javnimi sho^i na Hrvat-kem nadajuje. Dne 25. t. m. sta bila dva taka shoda: eden na Otoku, drugi v Zapanji. Oba shoda sta se izvršila ▼ nuj lepše m redu in bo bile predložene resolucije soglasno vsprejete. Izlasti je bil pr-voimenovam shod ogromno obiskan, došlo je kakih 5000 ljudij. Med tem pa, ko resnični rodoljubi vestno vrse to res praktično delo med narodom, vrši takozvano »Hrvatsko pravo« svoje prokleto rokodelstvo dalje s trdovratnostjo zločinstva : zasramovaje Rusijo in vse one, ki širijo reš lno spoznanje, da v kulturelnem jedinstvu slovanskih plemen, v živi zavesti naše krvne skupnosti, v zavesti, da je vBako slovansko pleme že z dejstvom svojega obstanka drug h slovanskih plemen — najsi gurneja podlaga bodočnosti in moči vsega Slovenstva. » Te dni ao razne nemške novine priobčile neko zlobno notico, v kateri eo norce brile iz Ćehov, ki izjavljajo svoje simpatije do Rusije. Te novine so menile, da bo na pravile Bog zua kako duhovit dovtip, ko eo vpraševale: koliko da znajo ruski oni češki »panslavisti«. In »Hrvatsko pravo« se je seveda pridružilo hitro tem zasramovalcem, vskliknivši: »Toat comme chez nous!« No, »čsii« gospodje se menda tudi ne morejo pcnsšati s posebnim znanjem japonščine in vendar — norijo za Japonce!! To se prav: — tudi to ne ! Oni le služijo sovragom Slo-vanstva, ki so tudi sovrsgi naroda hrvat skega ! V tej službi pa jim res ne treba japonščine ! Zadošča jim malo slabe hrvaščine in toliko znanja nemščine, da morejo lag%ti in obrekovati po dunajskih in budimpeštan • sk.h novinab ! Dnevne novice. V pojasnilo. Ozirom na shod slovenske eccijalne demokracije minole nedelje, na kateri je došlo tudi odposlanstvo pol. društva »Eiino-t«, p.še »Slovenec« : »Zaradi občinskih voLtav v Trstu bo se skupno r a zgo-varjali soc jalni demokratje in zastopnici folitičnega društva »Eiinost«. In sicer bo prišli s'edn;i na shod aocijaln h demokratov«. Ker bi po tej stilizaciji mogel kdo skle -pat da so se vršili kaki razgovori g ede bodoč* po-tjpanja obeh strank, povdarjamo, da je bil to navaden javen shod, ki ga je sklicala sjcjalna demokracija, a je to pot pismeno povabila tudi pol. drušLvo »Edinost«. B.ž^one — mi vsaj Si mislimo tako — je storila to ozirom na dejstvo, da je bila na slovenski strani edino slovenska narodna stranka zastopana do sedaj v mestnem svetu in Ker je tudi — dokler obstoji sedanji volilni re i — ta stranka edini činitelj na slovenski strani, ki more kakor veljaven činitelj vspešao poseči v volilno gibanje. Za to je b lo bržsone socijalni demokraciji ležiče na tem, da zastopniki p 1. društva «E linost« čujejo nje mnenje. I a odbor tega društva se je odzval povabilu, kar je bilo (po našem mnenju) umestno in potrebno. To je bilo najprej v interesu stvari, ker je le k-iristno, ako se š:ri zanimanje za obč nske posle in se bistrijo pojmi ; v drugo pa je [bilo to koristno za ugled vodstva, ker je pokazalo e tem, da se tudi pred političnimi nasprotniki ne plaši javne diskusije. G ivornik političnega društva »Eiinost«, g. dr. Rvodr, pa se je omejil na to, da je javno, pred zborovalci, podal nekoliko pojasnil ozirom na izvajanja socijalno demokratičnega govornika in da je preciziral stal šče narodne stranke nasproti dejstvu razpuščenja mPBtnega sveta. Ne more -se ti »rej govoriti o kakih skupn.h razgovorih med <*ocijalnimi demokrati in zastopniki .pol. društva »E linostc. Danes meni, jutri tebi ! Ko se je zaznalo, da je bivši tajnik okrajnega zastopa celjskega poneveril nekoliko tisočakov, za gnali s j Nemci hurorski krik proti vsej slovenski stranki in izlasti proti načelniku zastopa, dr.u Srncu. Volili so krivdo nanj, češ, da je bil nemaren v nadzorovanju. Jeden naj-glasnejih med kričači je bil znani Nemec s slovensko krvjo v svojih žilah, dr. Jabomegg. Ta je imel — v gotovi veri, da zmagajo Nemci na prihodnjih volitvah v okrajni za stop — tudi pripravljenega že tajnika bodo Čemu zastopu. In sicer v osebi njegovega lastnega uradnika, nekega Tenglerja. Ali, na čuden način je ta Tengler hotel dokazati svoio posebno k val fikacijo za bodočo od Nemcev namenjeno mu službo. Istemu Ja borneggu, ki je dr.a Sernca tako radodarno •obsipal z očitanji, je vzel par tisočakov hra-nilničnega denarja ter popihal žnjim — ne ve se, kam ! G. dr. Jabornegg bi bil bolje Btoril, da bi bil svoje dobre nasvete obdržal z*-se in se po njih ravnal ! Dalje poročajo, da je uradnik trgovske zbornice v Gradcu Henrik Fdrster odnesel blizu 4000 K in tudi popihal — ne ve se, kam ! A isti Nemci, ki bo toliko gromeli radi Kosemovega slučaja, bo izrekli popolno zaupanje sekreterijatu zbornice in kontroli ! Slednjič sedi v zaporih okrožnega sodišča v Celju več uslužbencev velikega Nemca Rikuscha, ker so kradli svojemu gospodarju. Tudi Raku*ch je bil povodom Ko semovega slučaja mej njimi, ki so kričali, da pri njih ni možno, da bi jih kdo okradel, ktr znajo kontrolirat ! No, njegovi uslužbenci so bili vendar nad njegovo kontrolo. Umesten ukaz. »Slovenec« poroča, da »Škrat«. Izšla je včeraj 9. številka j Tržna poročila 27. februvarja. »Škrata« in prinaša krasne barvane slike V Budimpešta. PSenica za april K 886 do , . . č " : 8.87, za oktober od 8 56 do 8.51. Rž za april K spicsnem je »Škrat« sedaj tak, da se lahko j 6 96 do 6.97, za maj —do —.—. Ovea za april meri tudi z boljimi humorističnim! listi dru-! K 579 do 5 S0' za maj K —do — — Koruia •l r , m „ . , I za maj K 5.54 do 5.55, za julij 5.65—5.b6. gih več,,b narodov. Ta stevalka ima tudi, pgenica: ponudbe 8rednja ; povpraševanje : več izbornih slik, ki Be nanašajo na rusko 1 rezervirano, neživo. — Prodaja 10.000 met. stotov, japonsko vojno. ' Izdržano i druga žita nespremenjeno. — Vreme: Razpisane učiteljske službe. V šol skem okraju gradiščanakem ste razpisani meBti učiteljev-voditeljev v Kožbani in Skr Ijevem. Prošnje je vložiti do 31. marca t. 1. Trgovsko Izobraževalno društvo jav- davanje prihodnjo sredo po 9. uri zvečer. — Predaval bo g. dr. Pertot o zdravstvu, I. tečaj pa ima redno šolo. Dražbi sv. Cirila in Metodlja v korist se prodaja po vseh trgovinah pralno milo družbe sv. C rila in Melodija, čegar Sveže. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave-rage za tek. mesec po 50 kg ,'»9.75 frk, za maj 40.50 frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good average za marec 33—, za maj 333/4, za september 343/4, za dec. 351/« vzdrž.; kava Rio navadna loco ^0—33, navadna reelna 34--37, navadna dobra Ija svojim članom, da bo mesto danes pre- 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februvar 16.— za marc 16.15, za maj 16.55, za avgmt 17.—, za oktober 17.40, za december 17.40. stanov. Vreme: sneg. London. Sladkor iz repe surov 8l/i«Sh, Java 8.07Va Sh. Stanov. Sladkor tuzemaki Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —- do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassž in Meliapil:> promptno K 67.30 do 67.80, za sept. K —.— do —.—, feb.-avg. 67.30 do 67-80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioče dobave, vzdržano, 15 in 20 at. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 25, rž za se je na Kranjskem izdal strog ukaz proti kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z trpinčenju živali. Ne le pretepanje živine (kar ozirom na prepotrebno družbo sv. Cirila in je rado v navadi pri burovih voznikih), am- iletodija naprošeni so vsi prijatelji družbe, pak tudi preobteževanje voz, neusmiljeno pri- izlasci zavedne slovenske eispodinie, da po- . .. . . , r . marec 15.25, za marec-junij 15.2o, za maj-avgust vezovanje ob prevažanju, oziroma gonji ži- skusijo to milo ter se prepričajo o njega ka- j i4.80 (Mirno ) — Pšenica za tekoči mesec 22.05 j kovosti ! res, Tepen Je bil včeraj popoludne 19 letni ! šec za marec 22 !0, za marec-junij avg. 22 40, (Mlačno). — Moka 29.30, za marec 30.10, 22.30, za maj-za tekoči me-za marec-junij vine, da Be bo strogo zasledovalo. To je gotovo umestan ukaz, kajti kruto je, kako včasih ljudje mučijo živali, 1 podaj*č Pavel Mišina, ki stanuje v ulici 30 20» za maj-avg. 30.35 (Mlačno.). — Repično . . _ * - - j ,, . , „ . . . ' , olje za tekoči mesec 47.50, za marec 48.2o, za ker ne more vleči več, nego jej dopuščajo deli Istria it. 602. Na zdravniški postaji, mSlj-avg. 49.25, za Bept.-december 50.— (Mlačno 4 fizične sile. i kjer mu je zdravnik obvezal levo roko, ki Slovenska socijalna demokracija In mu je bila ranjena, ni hotel Mašina nič po- razpoščenje tržaškega mestnega sveta, vedati, kdo da g* je naklestil. (Dalje.) Ljudstvo je apatično nasproti dej- Potkus samomora. Včeraj popoludne stvu razpušČenja občinskega zastopa. Ta apa- ob 5. uri in en četrt je bil z Iravnik na tija je zelo karekteristična. — No, kar se zdravniškej puatiji napn š n tehfo jičnim po dostaje naše narodne stranke, je ista za tom, naj bi prišel pod Mom bil blizu dirka- dogodek le z legalnega, juridičnega stališča, lisca, kjer da leži neka ženska, ki je potrebna Raz-odba visoke sodne instance govori jaBno zdravoiske pomoči. Zdravnik je šel na ozna- in naravnost, da bo bile volitve nezakonite, čeno mesto ter tam res našel na trati ležečo Tako razsodbo SO slovenski zastopniki pred- 20 letno služkinjo Terezo Klaut, katera je se vidjali in zato so tudi v mestnem svetu sta* samomorilnim namenom izpila nekoliko fd- vili predloge, naj bi se mestni svet sam iz- nilae k sline. Z Iravnik jej je najprej izpral javil nev«. ljavno izvoljenim in naj bi izvel žel dec, a potem jo je dal prepeljati v bol- pr merne konsekvence. Ti predlogi so bili nisaico. Glede uzroka temu blaznemu po odbiti. Vendar je prišlo do razpuščenja. V 8kusu, se sodi, v kolikor se da sklepati iz sodbi o tem vla linem činu se govornik ne nekih besed nesrečnice, da je uzrok nesa ne-: more strinjati a prtdgovornikom, gospodom srečna ljubezen. Š.irit za tekoči meneč 45.50 za marec 43.75, za maj-avg. 42.25, za sept.-december 35.50 (Mlačno) — Sladkor surov 8«® uao no/ 21.—2L.1/* (mirno), bel za tekoči mesec 24.25— za marec 24.50 (stanov.) za maj-avgust 25.27'/», za okt.-jan. 26.50 rafinirao, 56.—56Vj Lepo. Trgovina sfe zaklanimi prašiči. VČc-raj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 56 pr> šičev. Prodalo se je vse po K 100—112. Občni zbor spodnjeavstrijske eskomptne družbe. Linhartom. G. Linhart meni, da je bila vladina naredba neznrselna, tudi če jo presojamo z zg( lj praktičnega »tališča, češ : saj se itak povrne dosedanja večina. To je seveda drugo vprašanje : ali je bila vladina odredba oporiunna ali ne?! Ali, kakor rečeno, Be stališča zakona je bila ista opravičena ; more se jej očitati nezakonitosti. Dunaj 27. Današnji občni zbor Bpod-n;eavstrijske eskomptne družbi je sklenil d* od čirtega dobič&a, ki m f>r*-no?>ou 243 223 kron Či-iieea ičtfa iz i>rej^n]*ga leta vred znaši 5,012 537 kron, oHa'eie dotacijo rezer-i vneinu f jn su t-r razdeli 7°/0 dividendo t. j. 28 kron na akc j t. Ostanek 244.213 kron pa Trgovina. Borzna poročila dne 27. febravarja. Tržaška borza. se pren*^e na novi račun. Napoleoni K 19.08—19.11, angležke lire K 24.01 ne do 24.05, Lond «n kratek termin K 240.10—240.70, Fra cija »i 95.40—95.70, Italija K 94)0—94.45, italijanski bankovci K 94.10—94.45. Nemčija K. Tu moram — ie povdarjal govornik v 117.20-117.50, nemški bankovci K 117 2o—117.50, ,,...,....» . avstrijska ednotna renta K 9900—99.40, ogrska svojih nadaljnjih izvajanjih — posebno opo- dočaka renta K 96.50—97.00, italijanska renta Iv j zoriti na neko okolnost. Mi Avstrijci nimamo 93--98.50, kreditne akcije K «25.00—628.00, . , državne želez lice K 626.00 — 830 (X), Lombardi K namreč popolne, neomejene občinske avtono 75.00-77.00, Lloydove akcije K 710 00—720.00. — miie. Naša občinska avtonomija je omejena e Srečke: Tisa K---- — , uredit Iv —— - , . , , j , .do —.—, Bodenkredit 1880 K —.---.—, Bo- tem, da ima vlada pravico do nadzorovanja denkredit 18y9 K —.----, Turške K —.— občin. To določbo, more kdo odobravati, ali do —.—. SrbBke 2°/» —do .—. jo obsojati, ali to je gotovo, da ta pravica Dunajska oorza ob 2. uri popol.: vlade je določena v zakonu ! ! In jaz izjav- včeraj danes ,- »i •. . • ij t? i f j Državni dolg v papirju ljam odkrito — je izvajal dr. Kvbar —, da .. v srebru ima ta vladina pravica do nadzorovanja cb- Avstrijska renta v zlatu .. - , , f n r. . . „ n v kronah 4°/0 c;n tudi svojo dobro stran. Dovolite mi, da Avgt investicijska renta 31/,0/. vam poiam en primer. Pri nas v Avstriji je renta v zlatu 4°/» . j i i -in »v kronali 4°/, nezavisnost stanu sodnikov v zakonu zajam ^ renta 31/, čena. Scdsj pa si mislimo flluČsj, da bi kak Akcije nacijonalne banke . . . , ,. Kreditne akcije sodnik koga vas dal zapreti samovoljno, ne- L0nn 1 par ženskih črn;b čevljev za veztti z močno nabitim podplatom, n- dalje 1 par moških in 1 par žensk h moler>ih čevljev. Vsi ti 4 pari eo najnovejše m* de močni, gorki m pripravni 7.3 zimo ter veljajo le 4 krone. Pr-šil'a le prot' prfdplnfcilu ali povzetju A. OELIi. KRAKOV 40/3 — Za naročbo za do^tuje dolgost atopaia. Z imena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugfjalo. !< ZOBOZDRAVNIK f< Mi Mefl Dr. Makso Brlllant Svoji k svojim! M. Al TE velika zaloga z manifakturnim blagom nI. Huova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico nI. & Lazzaro it. 5. pi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi po' ečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vwm zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodaj a'nieah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moSke in ženske obleke, srajce, ovratnike, • vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b« mbaznega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste peiila bodi od bombaža, ali platna. V »diki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih tra zov za društvene znake. ►Sprejema naročbe za mo^ke obleke to meri, katere izvrši najtoeneje in najnatančneje po cenah, da se ne b »ji konkurence. h upljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrškov. Poskušati za se prepričati! f Izv ji, pr Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ako pr mešate VY DROVE ŽITNE - - - KAVE - - • Poskusite ! Poštna 5 kg po-4 K 50 h franco. i HOJ I šiljka Ifk. Vyd' Vydrova tovarna žitne kave Praga Kg PO- l Humoristično-satirični tednik V Škrat cc Tinktura za lasi „EFFECTOR E. Linka, postavno zavarovana (neškodljiva). Odlikovana se zlato kolajno, križcem io častno svetinjo na Dunaju, Parizu in Londonu. Zajamčeno neškodljiva, ne škodi zdravju, barva lasi, brado, obrvi v sivi, čini, temno in svetlo rujavi, temno ali svetlo belkasti barvi in to tako, da ne odteka in je ne mogoče odpraviti v nikaki kopelji. Velika škatljica gld. 2. škatljica za poskušnjo gld. 1.— Po pošti od 15 novčičev naprej več za zavoj. E. LINK, brivec, specijalist za kosmetiko in barvilo Dunaj Spiegelgasse Številka 19. nasproti Derotheuin. - ZA GOSPODE IN GOSPE POSEBNI PROSTORI ZA BARVANJE. ■ V Trstu prodaja Hektor Zernitz, drogerija ulica Stadion 2. I - Svoji k svojim ! v TRSTU ulica S. Antonlo it. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem. porcelanom srebrom in zlatom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od S.—12 predp , 3.-5. popol Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. WW Cene zmerne. izhaja v Trstu redno vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 kron. Not! naročniki dobijo še vse letošnje številke. — Zahtevajte brezplačne številke na ogled! Posamične številke se prodajajo v tobakar nah po 10 stotink. Na prodaj! V Skopem na krasu je na prodaj veliko posestvo sestojeČe iz enonadatropne hiše z 7 lepimi aobami tremi majhnimi Hnbieami, dve kuhinji dve kleti, hlev r. velikim dvoriščem in krasen vrt obsegajoč 2000Q m. Cena 12.000 kron To poseetvo je v neposredni bližini nove držav, železnice in je primerno za v^ako obrt, trgovino ali gostilno. Podrobneje infnmacije pri Valentinu Živic v Skopem štev. 24 p. Dutovlje. 7 novi provalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Ravnokar so i/šli zemljevidi rusko-japonskega bojišča v zalogi tiskarne 7. 3laznika nasl. v Cjubljani. Cena 20 Stotink komad, po pošti 2*» stotink. Dobivajo se v tiskarni in v vseh knjigarnah. Z mestnim pudrom „Unique" £'>epe Oiiean, se za d- bi najlepše polt. Cena škatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po tK) at. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - Gradec, Bahnbotgurtel številka 67. - Cenike na zahtevo franko, fUolcfaralča slovenska zaloga in tovarna VldJOldl OJOd pohiStra Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-a tirnega poi-htva. I r nn na sul»o cepljeDih lepo \koreničenih in ■ w"w dol»ro zaraščenih trt: glera, malvazija in kraljeoina na podlagi riparia portali« in mnnticula prodaja Ivan Kraljić v B->ljuncu p Boršt. Cene po •logovoru nannli ^—16 star. poltenega značaja se UljvftjR sprfjme v neko prodajalnico likerjev. Naslcv pove uprava .. Edinosti". Mtoooogoooo svoji k svoj i mi i ooooooootKgfi ^inDrej Wouk. prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča mm * tovarna stolov bsEl LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznano iz-vrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 £ po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih r našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni Ridlenefi lekarn pn Uatci len t Pris i T ' Z. Sllaab«U*i« iUm ft. tvrdke Fr. Svigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, ■ priporoča si. občinstvu, preeast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, kremarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, biivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stolef gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Biago ie iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo p< šlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika biega in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 10 kron na dan si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest, IV. Ungargasse 6. y N A fr^- □fllitovana 1894. Oiliiovana 1894. Fesposizioil tt ARTISTICA vJ SI G0RIZIA 1894 Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathrsinerjovo Kneippovo sladno kavo -:imo v T-irni'h t. varstveno znun'.Lo /.' p t.liu Kucippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte *seh manj vrednih posnemiiov. t 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljafc v Soltann pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej&ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji, tako, da lahko prevzame in izvrei v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuiii mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. |f (4.11. b Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianisti) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tndi na deželo) uepo-sedno toranarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianmov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanja Av»rrt»-Ogerske ta glađovirje. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz less, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi. V i li u tega se ji>mči za vsak pcsaiLeztn kos. — Brzojavi: no^J^k — olkan. Hmšia mlekarna pri S?. Jakoba. ulica delle Scuole 18, uhod Campo S. Giacomo naznanja cenienemu občinstvu, da je preskrbela rai-ven pri Sv. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. Priporoča se vsled tega tudi cenj. balngohotno podporo. Pjstrežaq točna Mleko vedno sveže. mestjanom