Slev. 239.
f LManl, v SMO dne 18. (Mi ozf.
Posamezna Sfevflka stane 2 Din. LElO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ze pol letn..... . 120
za celo leto .... » 240
za inozemstvo: mesečno.......Din JO
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... _ 60
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 30, upravništva 328.
Cene Inseraiom:
Knostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'40 Sn Din 2-—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din V— ln 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—
Pri ve5]em naročilu popust
Iihaja vsak dan IsvzeirS! ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovim.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.J563, Zagreb 39.011, Prnga in Dunaj 24,797.
Pfujčani!
V nedeljo se bo pri občinskih volitvah odločilo, ali naj gospodarijo v občini združeni Slovenci ali pa Nemci in nemškutarji ter socialni demokratje. — Kdor hoče s Slovenci v mira živeti, bo volil GOSPODARSKO SOCIALNI BLOK! Boj zadnjim ostankom Ornipovcga štajercijanstva! Boj Iažisocializmn, ki ga pridiga kapitalist Lo-zinSek! Boj sistema. Li jo obremenil občino za 25 milijonov avstrijskega vojnega posojila! — Zato vsi na >olI5Če! — Naloga vsakega zavednega volilea jo, da pridobi vsaj cnoga omahljive«! — Vrzite vsi kroglico
V PRVO SKRINJICO,
ki je skrinjica Gospodar.-socialnega bloka. Prva skrinjica mora častno zmagati!
Gospodarsko socialni blok.
Sporazum.
Koliko se je že govorilo in pisalo o sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Časopisje samostojnih demokratov se je brilo celo norce iz prvih poizkusov, treti pota in ustvariti predpogoje za sporazum prav po Pribičevičevem receptu, da v edinstveni državi in v edinstvenem narodu ni treba nobenega sporazuma. Prvi poizkus za sporazum je bil narejen v Zagrebu s tako-imenovanim Markovim protokolom. Mi smo izrecno poudarili, da je bil dotični akt samo preizkušnja radikalov, če je ž njimi sploh mogoče ustvariti sporazum. Zato so se v Markov protokol sprejele samo obveznosti, s katerimi naj bi radikali dokazali samo svojo dobro voljo, še-le po tem pred-sporazumu bi bilo mogoče začeti delo za konečno akcijo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pašič pa teh obveznosti ni držal in se je izgovarjal, da na zagrebški predspora^um ni pristal, čeravno sta ga radikalska odposlanca podpisala. Pašič si je mislil, da bo pogodbenike prevaral, pa se je, kolikor se je ta njegova namera tikala SLS, sam prevaral. Zadržal je pač še HRSS, da se še niso tedaj udeležili parlamentarnega sodelovanja, poslanci Jugoslovanskega kluba so pa takoj stopili v naj-ostrejšo ojx>zicijo n posledica tega je bil opozicionalni blok v narodni skupščini, ki je zrušil s pomočjo HRSS P. P. režim in ustvaril za vlado sporazuma in poštenosti veliko večino v parlamentu.
Prvič je tedaj Pašičeva radikalna stranka dokazala, da nobenemu njenemu zatrjevanju, da je za sporazum, ni verjeti. Sporazumna akcija se je pa kljubtemu začela izvajati in to zelo resno in uspešno v koaliciji z Davidovičevo demokratsko stranko, ki je dokazala za ta velevažni problem popolno razumevanje. Kaj si je P. P. opozicija prizadevala, da bi to akcijo osmešila, pa se ji ni posrečilo. Tako med Srbi, kakor med Hrvati in Slovenci je odjeknilo veselje in zadovoljstvo nad to akcijo. Ko jo v tem svojem poizkusu P. P.opozicija doživela polom, se je zaganjala v upravo Da-vidovičeve vlade, ker ta naravno ni mogla na podlagi fingiranega proračuna bivše vlade in z izpraznjenimi državnimi blagajnami in ogromnimi dolgovi, ki jih je podedovala od prejšnje vlade, delati čudežev in je morala pripravljati še-le svoj proračun, s katerim bi mogla materielne strani svojega programa udejstviti. Tudi to nič ni izdalo. Začele so se intrige s pomočjo vojaških poročil in šele to je izdalo, da je morala Da-vidovičev« vlada odstopiti. Pašič je začel iznova poudarjati, da je za sporazum, za koncentracijsko vlado, pa Pašičevim zatrjevanjem verjame danes samo še zagrebški vObzor«, od politikov pa že davno nihče besede več. Vsakemu političnemu abece-darju je jasno, da se je hotel Pašič z intrigami in z intrigantsko taktiko v vprašanju konccntracijske vlade dokopati le do vo-linvcga mandata, kar pa mu je — to se danes žo lahko mirno trdi — vsled previdnosti krone in čuječnosti večjih političnih mojstrov kakor je Pašic izpodietelo.
Ali pa je mogoča koncentracija z onimi radikali, ki niso ožji Pašičevi pristaši in ki ne spadajo v notorično vrsto korup-
cionistov? Radikalni klub je imel že enkrat priložnost o tem vprašanju reševati, pa je odločil drugače. Ljuba Jovanovič, ki je vodil to akcijo, ni uspel, ker je pokazal premalo odločnosti in energije. Klub se je odločil za Pašiča in mora zato nositi posledice, ker s Pašičem je sporazum nemogoč. Pa bi bil tudi škodljiv, ker se borba proti korupciji, ki je razjedala državo, ni začela zato, da bi se poštene in neomadeževane stranke vezale s korupcionisti, namesto da bi boj proti korupciji dobojevale. Koncentracija s Pašičevci in vsemi tistimi radikali, ki se od Pašičevcev ne morejo ločiti in hočejo ž njim enotno, Pašičevo politiko nadaljevati, je nemogoča, ker bi samo onemogočila konečni sporazum. Kdor prihaja še danes z zahtevo, da je za sporazum le, ako Hrvatje in Slovenci sprejmejo Pašičevo centralistično državno formulo, da se ji kratkomalo podvržejo, ta dokazuje sam, da je proti sporazumu, najsi še toliko zavija oči in kriči, da je tudi za sporazum. More-li
kdo misliti, da so proticentralistične stranke vodile zalo tako dolgo proticentralistični boj, da bodo konečno Pašiču ali Pribičevi-ču še prostovoljno poljubovale njun bič zato, ker sta sc izrekla za sporazum, da bi pod to izposojeno firmo nadaljevala stare centralistične orgije?
Sporazum je mogoče doseči le na podlagi, ki jo je ustvarila koalicija sedanjih vladnih strank, in kdor te podlage ne sprejme, bo sporazumu samo škodoval. Mi si sporazuma iskreno želimo v dobro vseh treh narodov in celokupne države, zato loka tudi nikdar nismo prenapenjali in zavzemali demagoškega stališča, pač pa smo po potrebi z vso ostrostjo in doslednostjo bičali nasprotnike sporazuma. Zato pa tudi odločno odklanjamo koncentracijo z vsakomur, ki ni resnično za sporazum, želeli pa bi, da razširijo vrste siHnk sporazuma vsi tisti, ki so čistih rok in resno mislijo na sporazum.
naeei"11
RAZGOVOR POD KRALJEVIM PREDSEDSTVOM 0 MOŽNOSTI KONCENTRACIJSKE VLADE.
Belgrad. 17. okt. (fzv.) Danes po eni uri so v ožjih političnih krogih zvedeli za kraljev sklep, da se popoldne skličejo načelniki vseh parlamentarnih klubov k seji, ki naj bi razčistila vsa vprašanja in dala glavne linije državni politiki, katera bi se naj sprejela in po kateri bi se morala sestavili odgovorna vlada.
Ideja krone, kakor se v teh krogih trdi, obstoja v tem, da pride med parlamentarnimi klubi do solucije, da bi se prekinjena politika Davidovičevega kabineta nadaljevala in da bi se razen tega stvoril aranžma med strankami vladnega bloka in radikali.
PREDP0SVETI RADIKALOV BREZ PAŠIČA.
S to idejo so se danes sešli ob 5. na dvoru zastopniki parlamentarnih klubov, ki so bili uradno obveščeni o seji šele ob pol 4. popoldne. Čim se je zvedelo, da sc dvor pripravlja na skupno zaslišanje vseh parlamentarnih skupin, je bila takoj sklicana seja glavnega odbora radikalnega kluba, katere se je udeležil tudi skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič. Pašič ni prišel, ker je spet — obolel. Kaki so vzroki njegove bolezni, ali stvarni ali politični, to se ni vpraševalo. Glavni odbor je delal brez Pašiča.
Treba je omeniti, da je Pašič snoči po seji padel v težko nezavest in da se danes ni mogel pojaviti med svojimi tovariši. Ravnotako je treba omeniti, da se tukaj zelo mnogo govori o razcepu mišljenj, ki je nastal med Pašičem in Jovanovičem. Ljuba Jovanovič je v glavnem odboru poročal o položaju, ki se, kakor pravi on, šele razvija. Rekel je, da še ni nihče določen za mandatarja in da še krona o tem niti vprašanja ni stavila. Sedaj se dela na koncentraciji in treba je vedeti, pod kakimi pogoji bo osnovana. Potrebno je, da se zasliši odbor kluba, ki je izraz razpoloženja v klubu. Dr. Laza Markovič je naglasil, da mora biti radikalom stavljeno vprašanje, ali gredo v vlado Ljube Davidoviča. Zato je potrebno, da se radikali o tej možnosti že v naprej opredelijo. Grgin, radikal iz Vojvodine, je dejal, da jc nujno, da se najprej sporazumejo voditelji radikalne stranke in pridejo s konkretnimi predlogi pred klubov odbor ali pred sam klub, tako da bo klub vedel, kaj naj sprejme ali odbije. Radikalni poslanci so poučeni o stvari samo iz osebnih pogovorov in iz čitanja časopisov. Voditelji stranke pa vedo zelo dobro, kakšen je položaj in morejo laže presoditi, kako naj stranka v gotovih trenutkih postopa. Kosta Majkič, radikal iz Bosne, je govoril v svojem imenu in naglasil, da kar se njega tiče, ne more podpirati vlado, v kateri se nahaja JMO. Govorili so še drugi. Ostali bosenski radikali so molčali. Diskusija se je razvijala dalje, do sklepa pa ni prišlo nobenega.
VEČINA RADIKALOV ZA KONCENTRACIJSKO VLADO S PREDSEDNIKOM LJ. JOVANOVIČEM.
Iz pogovorov z radikali, ki so bili na tej seji, se da sklepati, da so radikali ori-
ns
?
stali na koncentracijo, toda pod vodstvom enega svojih ljudi, ne pa pod vodstvom g. Davidoviča. Pri radikalih je tako razpoloženje, da po njihovem mnenju Ljuba Davidovič ne more sestaviti vlade. Večina se je izjavljala za Jovanovica. Edino najožja okolica Nikole Pašiča, katere kariera je odvisna od Pašiča, je bila proti in je to javno pokazala. Tako so se izjavili Krsta ?u'lstlcj dr. Kojie, Velja Popovič, dr. Vojj-slaiv Janič, Milutin Dragovič in še nekateri drugi, ki prepuščajo odgovornost za politiko kluba onim, ki se angažirajo za Jova-novičevo idejo. Ta sestanek radikalov je velike važnosti za današnji položaj, ker jc ustvaril temelj, na katerem bodo stali poslanci radikalne stranke.
Belgrad, 17. okt. (Izv.) Seja načelnikov parlamentarnih klubov, ki se je vršila na dvoru, se je pričela popoldne ob 5. Sestanka so se udeležili za demokrate dr. Kosta K u m a n u d i kot zastopnik kluba in Ljuba Davidovi č kot predsednik vlade, za radikalno stranko Marko G j u r i č i č kot predsednik kluba. Dalje Marko Tri f kovic, dr. S r s k i t; in predsednik narodne skupščine Ljuba J o v a n o v i č. Za SLS dr. Anton Korošec, za JMO pa dr. Mehmed Spaho. Pašič ni prišel radi bolezni. Pribičevič ploh ni bil povabljen. Danes se še jasneje kaže, da so šanse zanj zelo slabe. Zanimivo je, da Pribičeviča in njegove samostojne demokrate v obče nihče ni reklamiral in ne omenjal ves čas diskusije na dvoru. O toj neorganizirani frakciji, ki še ni urejena v stranko, ne vodi nihče računa v kateremkoli razgovoru in razpravljanju, ki se vrši v političnem središču. To samostojno demokrate zelo skrbi in jih jezi. Odpadli so iz politične arene. Nimajo niti mesta, da bi vložili protest in ublažili svoje bolečine.
Seja na dvoru, kakor se izve od udeležencev, je potekla zelo mirno in racionalno. Diskusija je tekla gladko, četudi je ta ali oni na nekaterih mestih kako stvar naglasal z markantnim tonom. Seja je bila vodena pod kraljevim predsedništvom. Kralj je obrazložil položaj in naglasil njegove težke momente, ni pa povedal svojega stališča o načina, kako naj bi se krifca rešila. Vsekakor jc važno omeniti to. dn jo kralj naglasil, da mora biti vprašanje krize takoj rešeno ker volitev no bo. in da sr mora to dejstvo sprejeti koi izhodna točka v razpravo. Ker jc vprašanje volitev izključeno iz vsake diskusije, je prišlo v prvi vrsti v pretres vprašanje sestave koncentracijske vlade.
IZJAVE KLUB0V1H NAČELNIKOV.
Diskusije so se udeležili vsi prisotni, nekateri so celo večkrat govorili. Vsi so izrazili svoje mišljenje, da jc potrebno, da se to vprašanje razčisti s temelja. Ljuba Jovanovič je posebno naglasil, da j<-treba vprašanje koncentracijske vlade naj-resnejše obravnavati in ga po možnosti tudi rešiti. Davidovič se je takoj iz-
javil za koncentracijsko vlado na podlag? one politike, ki jo ie z;.;.vel izvajati blok sporazuma in ki je očrtana v sami utemeljitvi vladne ostavke.
Marko T r i f k o v i č in dr. S r s k i č sta naglasila kot slabo stran današnje vlade to, da so se razmere v državi za časa njenega vladanja mnogo [»slabšale in da je stvarno v državi slabše stanje.
Na to je dr. Korošec odgovoril, da je stanje, nad katerim se pritožuje Marko Trifkovič, samo posledica onega režima, ki' ga je uvedla v državo najprej homogena radikalna vlada, nato pa koalicija P.-P. Zato je ravno potrebno, da se politika spremeni, ker zlo, ki obstoja v državi, najbolje dokazuje, po kakem potu nas je vodil bivši režim, in ga jc treba vzeti kot element, ki govori v prid politiki, ki jo je začela izvajati vlada bloka. V diskusiji se je govorilo o samem Radiču. Radikali so ugovarjali taktiki, katere se poslužuje Radič, in politiki, katero hoče voditi na zunaj.
O tem vprašanju se je manj govorilo. Več je bilo razjpravlianja o dveh drugih momentih in to najprej o stranki, ki bi imela stopiti na čelo državne uprave in nato o odnošajih HRSS proti vladi. V prvem vprašanju so radikali naglašali, da zahtevajo predsedniško vlade za sebe. Ko so to izjavili, so takoj odgovorili zastopniki vladnih strank, da je treba najprej razčistiti vprašanje sporazuma. Radikali so se izjavili, da so bili vedno za sporazum. Toda na to se jim je odgovorilo, da so delali za sporazum na temelju nasilja, ne pa na temelju prijateljskih principov, katere zastopa današnja vlada.
Tako se je prešlo na vprašanje razmerja HRSS do eventualne koncentracijske vlade. Zastopniki vladnih stfžulk so konkretno zahtevali, da se mora HRSS smatrati kot ravpopravna stranka in se mora kot taka tretirati. Ker je HRSS ravnoprav-na stranka in ker smatra IIRSS za dolžnost, da podpira vlado, ne more biti govora o tem, da bi bila IIRSS izločena iz vlade ali da bi so ji onemogočilo, udeležiti se vlade in nositi odgovornost skupno z drugimi strankami. To vprašanje je postalo zelo akutno.
Radikali so nnlo izjavili, da oni tega vprašanja ne morejo rešiti in da ne morejo dati nobenega odgovora, dokler ne izvedo za mnenje svojega kluba. Kar se tiče predsednika vlade, je vladna večina na-glašala, da bi ona podpirala kandidaturo onega predsednika, ki ji daje največ jamstva, da bo izvajal politiko sporazuma.
Ker sc v vprašanju vstopa HRSS v vlado ni moglo dovesti razprave do konca in ne doseči sporazuma, dokler se radikali nc posvetujejo s svojimi tovariši, jo bila seja zaključena in se nadaljuje jutri, popoldne ob petih. Na ta način se je reševanje položaja preložilo na jutri.
Zanimivo ie naglasiti, da je bil zvečer na seji nn dvoru dosežen pristanek zastopnikov vseh navzočih parlamentarnih skupin, da se podpiše ukaz, s katerim se zaključi to izredno zasedanje nar. skupščine in objavi otvoritev novega zasedanja. Seja skupščine sc vrši jutri dopoldne ob pol desetih. Na tej seji bo prebran ukaz o zaključitvi zasedanja in o otvoritvi novega. Ukaz je bil zvečer podpisan tudi od vlade. To se jc zgodilo zato. da za državo ne postane >ex-lex : stanje.
Radikali bodo imeli jutri ob pol 9. uri sejo kluba, na kateri bodo prerešetavali vsa vprašanja, ki so prišla v razpravo na nocojšnjem sestanku na dvoru. V prvi vrsti se bo obravnavalo vprašanje predsednika vlade in vstopa ITRSS v vlado,
STALIŠČE VLADNEGA BLOKA.
Belgrad, 17. okl. (Izv.) Kakor se izve iz zanesljive strani, bo blok postavil svojega kandidata za predsednika vlade šele tedaj, ko se hn razčistilo vprašanje vstopa IIRSS v vlado. Kot siguren kandidat bloka se omenja Davidovič. Radikali kandidirajo Jovanovica. Kar sc tiče pogojev, katere mislijo staviti radikali HRSSki zn slučaj sodelovanja z njimi, stoii blok na stališču, dn ne more sprejeti nobenih pogojev, nego tla se mora blok tretirati kot celota in da se mora spoštovati razmerje, ki obstoja med ožjim blokom in HRSS. Vsi oni, ki hočejo stavljati svoje pogoje, so smatrajo v bloku kot sovražniki sporazuma, ker pogoji morejo biti samo en del BDorazuma. Zato se v krogih bloka vera-
J©, da radikali, ako iskreno hočejo sporazum, ne morejo vztrajati na tem, da se Vmešavajo v razmerje, ki obstoja v bloku samem.
HRVATSKI POSLANCI ODPOTOVALI V BELGRAD.
Zagreb, 17. oktobra. (Izv.) Danes se Je vrnil iz Belgrada poslanec dr. Stjepan Košutič in poročal Radiču o položaju in razvoju krize. Nocoj se je dr. Košutič vrnil v Belgrad. V Belgrad so odpotovali tudi vsi ostali poslanci HRSS.
DR. NINCIC V AVDIENCI NA DVORU.
Belgrad, 17. okt. (Izv.) Danes popoldne je bil v avdienci na dvoru bivši zunanji minister dr. N i n č i č. Njegova avdien-ca je bila političnega značaja.
INVALIDSKI ZAKON.
Belgrad, 17. okt. (Izv.) Ob desetih predpoldne se jo nadaljevala seja invalidskega odbora. K seji je prišel minister za socialno politiko dr. Behmen in v imenu svojem in v imenu dr. Spaha izjavil, da, ker se vlada nahaja v ostavki, po parlamentarnih običajih ne more prisostvovati iodborovim sejam. Radikala dr. Peleš in Mihajlovič sta izjavila po tej izjavi, da se morajo seje tega odbora takoj prekiniti. Poslanec Jugoslovanskega kluba Kremžar predlaga, da se po načelni razpravi sme preiti na razpravo o posameznostih. Odbor radi odsotnosti ministra dela ne more Opustiti. Zernljoradnik Voja Lazič predlaga, da se lirične z razpravo o posameznostih. Sklenjeno je bilo z vsemi proti štirim glasovom, da so izvrši načelno glasovanje. Radikali in samostojni demokrat dr. Velja Popovič so nazvali ta odborov sklep kon-ventsko delo, ker je zbran parlamentarni odbor brez zastopnik"a kraljevske vlade, ki zastopa tudi drugega ustavnega faktorja.
Ne ozirajoč se na ta protest, so prešli na glasovanje in je bil načrt načelno soglasno sprejet, dočim je opozicija izjavila, da se vzdrži glasovanja. Lazičev predlog, da se preide na specialno debato, je bil Odbit z vsemi glasovi proti enemu (Lazič). Nato je skupščinski tajnik g. Agatonovič to sejo zaključil.
RADIČ NE POJDE V INOZEMSTVO.
Zagreb, 17. oktobra. (Izv.) Tukajšnji listi so razširili vest, da je Radič prosil za potni list v inozemstvo, češ, da bo šel v svrho študija v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Švico. Vaš dopisnik je na me-rodajnem mestu zvedel, da je Radič že pred delj časom prosil za potni list, da bi obiskal svojega zeta dr, Vandekarja, ki Ima tuberkulozo v grlu in biva v Davosu ▼ Švici. G. Radič je izjavil, da je mislil iti tudi v Pariz, kamor je bil že trikrat pozvan. Radi zadnjih političnih dogodkov v naši državi pa je postalo to potovanje neaktualno.
lila.
ZAKONSKI NAČRT 0 M0B1LIZACIJL
Rim, 17. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet odobril zakonski načrt o organizaciji naroda v času vojne. Načrt razločuje vojaško in civilno mobilizaci-
Dr. Fr. Sušnik:
Slovenska Krajina! Kapela in njen srebrnolasi varuh Meško jo objemata s svojim prijaznim očesom vsako jutro in še lepše vsak večer; Koroščev Sveti Jurij je bližnji sosed, iz Ljutomera prevažajo po veržejskem mostu žlahtna štajerska vina: blizu nam je in jo poznajo naši trgovci in naši politiki in tudi naši filologi; prišli so in prihajajo vsi kakor snubci k deviški nevesti, da iztisnejo iz nje, kar se jim zdi potrebno, da denejo v svojo torbo. Prihajajo, ki mislijo, da so poklicani za rešitelje in osvoboditelje in voditelje in učitelje in — oh, premnogo je ženinov!
Prihajajo mali, da jih velika, neizmerna ljudska duša niti ne začuti in gre mimo njih. Pač, eno: naši pevci so sc ji vgrebli.
Toda koliko jih je prišlo profiterjev vseh sort, ki nosijo ljubezen in narod na jeziku, pa nimajo ne ljubezni ne naroda v svojem srcu. Če bi ju imeli, bi jih pritisnila k tlom na kolena pred rodom in zemljo, ki je sveta, trikrat sveta.
Nikjer ni duša slovenska tako silna in mogočna, ko v žalostnih zemljah naših, v trikrat bolj žalostnih kot je naše Primorje: v Koroški, ki je epos naš in drama naša; v Prekmurju, ki ie lirika naša.
Tihe in svetle so vasice ob Muri, težke so neskončne ceste po Dolenjski prekmurski, temni topoli hodijo z njimi. Vedre so gorice tam pri Bogojini, kakor naši štajerski in dolenjski griči, dokler jim ne zamre vrisk v mračnih gozdovih Goričke.
DIOSKURA. KlekL
Sredi med Dolnin Lendavo in Mursko Soboto, tri ure sem in tri ure tja, tam so
jo. Nalogo, da pripravita narodno mobilizacijo že v miru, nalaga zakon vladi in kralju. Načrt predlože parlamentu v prihodnjem zasedanju.
FAŠISTOVSKE SMERNTCB.
Rim, 17. oktobra. (Izv.) Veliki fašistovski svet jo v svoji zadnji seji sprejel dnevni red, ki začrtava smernice za bodočo fašistovsko akcijo sledeče :1. stranka se je upravno in sindikalno, neprestano se pri-lagodujoč novemu političnemu položaju, določenem po pohodu na Rim, izpremenila iz vstaške v vladno stranko; 2. smernice, ki jih izdaje strankin direktorij, morajo vse strankine organizacije kot sestavni deli režima, najnatančnejše izvrševati; 3. stranka mora ohraniti svojo trdnost in discipliniranost, ki jo je dokazala po umoru Armanda Casalinija; 4. stranka kot cdota z vsemi svojimi organi mora biti pripravljena, da vsak hip sodeluje z vlado proti vsakemu poizkusu sovražnikov fašizma.
MATTE0TT1JEV PROCES.
Rim, 17. oktobra. (Izv.) Listi se obširno pečajo z dejstvom, da je bil Naldi izpuščen iz preiskovalnega zapora. Splošno se ugotavlja, da je s tem padel poizkus, da se ogrne umor poslanca Matteoltija v afaristič-ni plašč in odvrne odgovornost zanj od fašizma. — >Sereno< ve poročati, da v kratkem izpuste še drugega obtoženca — Pu-tato, ki da je popolnoma dokazal svoj nlibL — Kakor je razvidno iz pisem, ki jih pišejo iz ječe Rossi, Filippelli in Marinelli svojim družinam in zagovorikom, ni še nobeden izmed njih priznal kake krivde in se vsi nadjajo, da jih v najkrajšem času irpu-ste na svobodo. — Strokovnjaki svojih mnenj še niso vsi pedali; nekateri so prosili za kratko podaljšanje roka. — Francoski odgovor na zahtevo po izročitvi Malarija še ni došel.
srn
'anclla
Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Odbor za
voanje zadeve je danes predložil vladi poročilo, v katerem predlaga, da se Rusija de jure prizna.
Pariz, 17. oktobra. (Izv.) >Matin< poroča glede priznanja Rusije, da je Francija pripravljena razgovarjati se z oseb-nostimi iz Rusije, ampak pod pogojem, da te osebnosti priznajo interese Francije.
KANDIDATI ZA ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 17. oktobra. (Izv.) Kandidatov je postavljenih 1330. Konservativci so postavili 530 kandidatov, delavska stranka 500 in liberalci 300 kandidatov.
FRANCOSKI RADIKALNI SOCIALISTI POZDRAVLJAJO VLADO.
Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Danes se je pričel kongres socijalno-radikalne stranke v Boulogne. Kongresa se udeležuje nad 1000 delegatov. Kongres je pozdravil predsednika vlade Herriota in predsednika republike Doumergue-a.
FRANCOSKI PARLAMENT SKLICAN.
Pariz. 17. oktobra (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se skliče poslanska zbornica na 4. novembra. Dalje je ministrski
svet sklenil, da so ustanovi poseben urad, ki bi skrbel za preskrbo Francije s kruhom in moko.
URADNIŠKO VPRAŠANJE V FRANCIJI.
Pariz. 17. oktobra (Izvir.) Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra, po katerem bi najmanjša plača državnili uradnikov znašala 6000 frankov, najvišja pa 40-000 frankov. Te izdatke bi državni proračun prenesel. Ministrski svet je tudi sklenil, da se izvrši redukcija državnih uradnikov in izdela službeni red.
ZAUPNIK ABDUL HAMIDA UMRL.
London. 17. oktobra (Izv.)Tz Kaire poročajo: Izzet paša, najintimnejši svetovalec in zaupnik bivšega sultana Abdul Hamida, je v Heliopolisu umrl.
IZ RUST.TE.
Moskva, 17. oktobra. (Izv.) V Moskvi so sklenili imenovati dosedanje ozemlje na jugoiztoku Rusije »severo-kavkaško ozemlje«.
PROTI >ZEPPELIN0M«.
Parim, 17. oktobra. (Izv.) Mednarodna kontrolna komisija bo zahtevala, da se podre zgradba v Fnedrichshafenu, v kateri se izdelujejo »Zeppelini«.
PREKRSTITEV ZRAKOPLOVA »Z. R. III.«.
TVashfrgton, 17. oktobra. (Izv.) Zrakoplov »Z. R. III.« bodo prekrstili v »Los Angelos«.
za seboj. Če pa je že kriza tukaj, se jo da rešiti na več načinov. O tem se bo prepričal tudi »Narod«, ko bo o raznih možnostih razpleta sedanje krize poročaL
*	ItrUja in horaatije v Arabiji. Italijanska vlada se je začela resno zanimati za položaj v Meki in Hedžasu. Kakor poročajo iz Rima, so poslali v Komfutah več oddelkov mornariških čet, da bi v danem trenutku varovali laške interese. V Rimu že imajo vest, da so beduinci izropali kraljevsko palačo v Meki ter da so zasedli javne urade. Vahabiti se nahajajo dva dni peš poti pred Meko. Kralj Ali se je uta-boril med Džcdo in Meko, kjer pričakuje vstaše.
*	Deimsija niažarskega kmetijskega ministra. Kakor poročajo poloficiozni bu-dimpešlanski listi, je državni upravitelj Horthy sprejel demisijo kmetijskega ministra Szaboa. Kmetijski resort ostane do nadaljnjega nezaseden. Vodil ga bo ministrski predsednik Bethlen, vendar upajo vladni krogi, da bo Szabo zopet vstopil v vlado, čim se razčistijo vprašanja, ki so privedla do njegove demisije. Ti vprašanji sta agrarna reforma in afera Eskutt.
Kjlcde agrarne reforme še vladni ukrepi niso znani, računati je pa z odgodilvijo procesa proti Eskiittu ad calendas graecas.
*	Kaj naglaša vlad in tisk? Iz Belgrada poroča »Narod«, da naglaša vladin tisk, da so iz političnega kaosa, nastalega po odstopu Davidovičeve vlade, edini izhod volitve. — Kolikor je nam znano, vladin tisk priznava možnost novih volitev, nikakor pa ne smatra novih volitev kot edini izhod iz »kaosa«. Če bi se pri nas vladalo res ustavno in parlamentarno in brez zakulisnih intrig, bi ne imeli danes nobene krize, ker je imel Davidovič trdno večino
O tem predmetu prinaSa veliki bru-seljski dnevnik »Le XXe Siecle« pregle-den Članek p. J. Koželja S. J. Uvodoma naglaša člankar, kako je navidezno tako enostavno in naravno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo v resnici težavno in kočljivo. Samo skrajna politična modrost more ta krhki amalgam ohraniti cel. Dasi enega izvora predstavljajo danes Srbi, Hrvati in Slovenci vsled docela različnega zgodovinskega razvoja in drugih vplivov tri čisto opredeljene narode, katerih vsak ima svoj posebni značaj, svoje lastne tradicije, svoj jezik in svojo književnost. Poleg tega pa tvori med tremi jugoslovanskimi narodi globoko razliko verski moment, saj se dele Jugoslovani na tri veroizpovedanja. Člankar se nato peča z vsako izrned treh verskih skupin in podaja o vsaki dosti jasno sliko z vidiki na zgodovinsko ozadje. O mohamedanstvu pravi, da je v zadnjih dobah izgubilo nekaj svojega fanatizma, da pa je v masi verski čut še vedno izredno živ in globok, kljub indiferentiz-mu in odpadništvu med mohamedansko inteligenco. — Prešedši na pravoslavje ugotavlja pisatelj, da se tu versko in narodno čuvstvo najtesneje vežeta, saj je tekom mnogostoletnega turškega suženjstva vera ohranjala narodnost ter je zna- J čilo, ostati zvest veri, ostati Srb. Danes je pravoslavje, kolikor se tiče srbske inteligence, okuženo po liberalnih in racio-nalističnih idejah, med priprostuni verniki
pa vladata nevednost in praznoverje. _
Člankar navaja, kar pišejo o sedanjih žalostnih razmerah v verskem življenju med Srbi pravoslavni duhovniki sami. Končno prehaja člankar na jugoslovanski katolicizem in ugotavlja njegovo nadkriljujoče stališče nasproti obema drugima veroiz-povedanjima; Katoličani imajo občudovanja vreden episkopat, ki ga podpira na splošno zelo dobra duhovščina; njihovo versko življenje je bogatejše in globokej-še. Treba je pa razlikovati med Slovenci in Hrvati, 0 Slovencih pravi pisatelj: »Moderno organizirani, strogo discipliai-rani, bistrega duha, goreči, a" ne izrivajoči, so slovenski katoličani vedno pripravljeni na boj in sposobni. na "celi črti odbijajo napade sicer maloštevilnega, a žilavega nasprotnika. Marsikak tujec je že občudoval trdno organizacijo tega malega naroda, ki je zgrajena na umski kulturi, na mirnem značaju in na zdravem čutu za resničnost; to je sad neumornega dela duhovščine, ki je na višku svoje naloge, in vsega spoštovanja vredne lajiške elite. Nasprotno pa hrvatski katolicizem ne nudi tako razveseljive slike. Ta simpatični, ognjeviti, čuvstveni narod pač ljubosumno čuva svoj častni zgodovinski naslov »Antemurale Christianitatis«, kar je sijajno dokazal ob lanskem evharistič-
ČrensovcL Mogočna cerkev jih legitimira; obligatni Žid z najlepšo hišo je nekdaj nujni del inventarja. V dolgi vrsti stojijo nizke hišice in stojijo v gostem drevju vse radovedno ob cesti. Nekaj minut od ceste je mala čedna kmečka koča; polno cvetja je na vrtu: to je rczidenca prekmurskega voditelja in njegovega kuharja Toneta. Sicer pa sta samo najemnika.
Petdesetletnik je Klekl. Bolehen že od mladosti. Pa je vendar neka sila v njegovih licih in njegovih mirnih očeh, kakor sila človeka, ki ve, kaj hoče. Njegovo ljudstvo mu zaupa. Toda komu vse ne zaupa! Njega pa ljubi!
Ivanocijeva Tišina ga je rodila v svojem severozapadnem kotu. Na Krajini v tišinski fari še gospodarita njegova oče in mati. Blagoslovljena je tišinska fara: imela je Ivanocija, ki je dal Prekmurccm Klekla in Bašo.
Tiho kakor pozabljena pesem je rast-lo prekmursko ljudstvo ob »Novinah« in »Marijinem listu«, ki je oba započel Klekl in ju šc vedno sam izdaja. Ah, za nas sta to dolgočasna lista! Kdo naših kmetov bi bil zadovoljen s samimi »Novinami«? »No-vine«, ki prinašajo mesto fulminantnih člankov — evangelije in Opekove pridige! ki nosijo te.den za tednom dolge kolone o blagoslavljanju zvonov! Tega mi otroci sekundnega življenja ne razumemo več; mi ljudje ekspresnih vlakov, mi neučakani ljudje brezžičnih brzojavov ... Ne razumemo več brezčasne pesmi duš, ki preživljajo mesece, kar prcbavljamo mi v eni minuti.
Koliko njih že, ki so iskreno želeli, da raztegnejo čimprej slovensko kulturno življenje tudi na Prekmurje, je nervozno ekomizgnila nad Klcklom! Zakaj da ne ustvari sistematične organizacije, z regi-
! stri in po abecednem redu in z odbori in | z občnimi zbori in v vojaških edinicah s ! šaržami: kakor so to naše gospodarske, strokovne, kulturne, politične, verske in še mnoge organizacije. Dolžimo Klekla, da ne razume modernega časa.
Pa so tu principijelne divergcnce med prekmursko in našo miselnostjo.
Mi smo moderni. Kolikor bolj smo moderni, toliko manj smo krščanski in toliko manj smo slovanski. Ali je naša tendenca za organiziranjem potreba in nujno zlo, ki naj reši, kar nam odjeda modernizem — ali pa je to formalni izliv našega racionalizma, ki hoče stisniti vse v sisteme in brez sistemov ne prizna vrednot: bogve.
Prekmurci odklanjajo racionalizem. Odklanjajo sisteme. Se veselijo rdečih orlovskih srajc, ne kot uniforme viteške, nego kakor se veseli dekle rdeče božje rože. Tipični Slovani so v svojem anarhizmu.
Kakor pesem je to ljudstvo in nič ni v njem kakor pesem čuvstev. Morda poreče kak prekmurski sodnik: hinavci so, pijanci, lažniki, krivoprisežniki. Morda so, tako kakor so genijalni pesniki v vsakdanjem življenju prav navadno jako ne-simpatični značaji.
Pravijo: dobro temu ljudstvu, dokler ima Klekla; toda gorje mu, kadar ga ne bo več! Prišli bodo volkovi in si v" krvi delili njegovo zapuščino. Toda morda vzgaja Klekl baš v tej prekmurski men-taliteti najboljšo dedščino in najboljši element katoliškega slovenskega naroda. Eno avtoriteto imajo njegovi, ki je tako dominantna kot nikjer ne na Slovenskem; to jc duhovnik. Očitali so Kleklu, da ni javno pred ljudstvom izrekel svojega ana-tema nad duhovniki, ki v narodnem oziru niso vplivali nnjbolje na narod. On pa 'e vedel, kako silno nevarno bi bilo/ ako
ruši v ljudstvu spoštovanje do duhovščine. Porušenega spoštovanja — pa najsi do mažaronskih duhovnikov ne bi nihče več mogel povrniii — slovenskim jim naslednikom.
Neki mažaronski duhovnik n. pr. je javno in sovražno govoril proti Kleklu. Ko je prišel po tistem Klekl k onemu gospodu na obisk, je storil, ko da ni bilo nikdar nič in ga je pozdravil in vpričo ljudi — poljubil...
Kleklova »organizacija« sloni na družini; nad to edinico bdi ljubosumno in motri kritično vse prodiranje slovenskih organizacij, da mu ne bi posrebale te njegove najvišje organizacijske enote. Njegovi »politični« tečaji so — skupne pobožnosti in neoficielne molitve v cerkvi...
Prekmursko ljudstvo iz svoje mažarske poučenosti zahteva aristokratskega voditelja, v svojem instinktu pa si želi socialnega razmerja donj: to sintezo je Klekl razumel. Kolikor pa se preveč približuje Kreku in je premalo aristokrat, toliko sicer gubi na oblasti, pa je pridobil temveč ljubezni.
Ali pa bo Klekl zmogel tudi sintezo prekmurske čuvstvenosti in našega racionalizma, _ ne da bi se izgubile vrednote enega ali drugega dela, to bo pokazala bodočnost. Če pa bo znal zanesti svojo prekmursko romantiko, ki je živa iz krvi prastare tradicije, v našo slovensko kulturo, potem bo stalo njegovo ime poleg velikih slovenskih mož. " (Dalje.)
CENJENI DUHOVŠČINI
ntnli največjo znlojro ravnokar došlih krasnih črnil: zimskih suken, nepremočl.ilvlh . črnili dežnih in hubortus plaščev ter pelerin | najhol.j-o kvalitete po najnižji coni tvrdka ! FRAN LUKIČ. Ljubljana, Pred škofijo 19. i
nem kongresu v Zagrebu. Toda na drugi strani se ne zaveda nevarnosti, ki preti njegovi veri po skritem sovražniku, ki korak za korakom osvaja tla. Ali ni žalostno, da hrvatski katoličani zajemajo svojo duševno hrano zgolj iz versko in-diferentnih, liberalnih ali židovskih listov, ali ni žalostno, da štirje milijoni hrvatskih vernikov nimajo niti enega katoliškega dnevnika in se ne zgane, da si ga ustanovi? »Ali ni čudno, da se dajo Hrvatje že leta voditi v politiki od voditelja, kakršen je S. Radič? Dolžan, da na svojih velikih shodih spoštuje versko čuvstvo svtojih rojakov, začenja Radič svoje govore s staro krščansko formulo: »Hvaljen Jezus« ter prekine govor, ako slučajno zazvoni angelsko češčenje. Toda drugače pa na prikrit in perfiden način povsodi izpodkopava vero. Kaj je žalostnejšega nego poražujoče padanje duhovniškega zvc.nja in organizacija apostatskega kle-ra? Vendar se tudi bodočnost hrvatskega katolicizma ne kaže povsem temna. Mladina se povsodi organizira, verske organizacije se lepo razvijajo. Lepo število mladih duhovnikov in lajikov posveča vse svoje sile Hrvatski katoliški zvezi.«
V sklepu piše p. Koželj o prvih lahnih napadih na katolicizem v Jugoslaviji, M jim bodo od prilike do prilike pač sledili drugi, težji. Člankar upa, da se bo jugoslovanski katolicizem v teh bojih izkazal kot neomajljiv in se ojačil. Njegova naloga je: poslej ne bo več igral vloge, ^krščanskega predzidja«, marveč vlogo oznanjevalca zedinjenja pravoslavne cerkve s katoliško.
4- Pašičev načrt. Ko so začele krožiti v Belgradu vesti, da bo dobil skoraj gotovo mandat za sestavo koncentracijske vlade Davidovič, je postalo radikalom neprijetno. Pašič je zatrjeval prej, da je za koncentracijsko vlado, če treba celo s HRSS, zahteval pa je, da mora vlada prej odstopiti. Nihče iz vladnih krogov mu seveda ni verjel, da so njegove izjave resno mišljene in sedaj, ko je vlada odstopila, se sodba o Pašičevi izjavi glede koncentracijske vlade potrjuje. »Pravda« z dne 16. t. m. poroča iz avtentičnih virov o Pašičevem načrtu za slučaj, da dobi Davidovič vlado: »Za ta slučaj je pripravil Pašič načrt in bo kratko-malo odbil poziv v tako vlado. Ko ga bo odbil, bi Davidovič moral vrniti mandat. Za ta slučaj pričakuje Pašič mandat in morda ga bo dobil kakor Davidovič, pa bo postavil bloku take zahteve, da jih blok ne bo mogel sprejeti. S tem bi se zvrnila krivda na blok, da noče sodelovati in bi ostal izhod: Pašičeva volilna vlada. S tem zaključkom je Pašič računal in je že pripravil vladno listo. Za to listo se je vedelo že predsnočnjim, a zanjo je vlada zvedela včeraj zjutraj. Za njo se je zvedelo tudi na najvišjem mestu. V tej vladi, so govorili radikali, bi bil predsednik Pašič in notranji minister Pribičevič in prvo, kar bi se naredilo, bi bila aretacija Radiča, nato pa ostalih njegovih poslancev. Stranka bi se jim prepovedala po zakonu o zaščiti države. Ostali vod> stranke bi bili obtoženi ve-leizdajel!« To je bilo zamišljeno, pa za izvedbo takega načrta je treba več činite-ljev, ne samo Pašiča. Mi smo že včeraj konstatirali, da je iz vsake kombinacije izključen g. Pribičevič. Menda pa tudi za Pašiča samega ne kaže posebno ugodno, ker je zopet — zbolel, kar se je vsaj dosedaj v podobnih slučajih vsikdar zgodilo.
+ Veličasten shod demokratov na Trojanah. Lepakov za shod je bilo veliko po vsej občini. Konšek v Trojanah je zaklal dva prašiča, okusne klobase so že čakale zborovalce. Pa glej, na shod je prišel samo Andrejček iz Trojan in nihče drugi. Dr. Rapč je odšel užaljen iz Trojan, ker nehvaležni občani niso prišli poslušat njegovih gospodarskih naukov, kakor je potožil. Tak shod je bil že enkrat v »Slovencu« naslikan. Menda je bil na Kureščku.
-f Pripravljenost za sporazum. Kako resno da mislijo radikali na sporazum s Hrvati in Slovenci, so pokazali zopet, ko se te dni niso hoteli sestati na sejo veri-fikacijslcega odbora, v katerem imajo večino. Radikali nočejo namreč verificirati Radi čevega mandata, dasi verifikacije po naravi stvari same s strankarstvom nimajo nobene zveze — vsaj pri poštenih parlamentarcih ne, marveč je dolžnost, ki jo imajo člani verifikacijskega odbora vršiti. To je menda dober nauk za zagrebški >0b-ki postaja vsikdar naiven, kadar piše o radikalih. Bo žo vedel, zakaj.
+ Sestanek v Benetkah odložen. Za 20. t. m. določeni sestanek med dr. Marin-kovičem in Mussolinijem je vsled vladno krize odložen.
-}- Absolutno svobodna _ propaganda. Včerajšnji »Narod« piše: Davidovičevci nimajo v Sloveniji nobene postojanke, dočim bi radikali, odnosno »nacionalna koalicija.? (Kdo je to? vprašanje ur.) kot drugi faktor narodnega sporazuma v tem slučaju imeli govoriti tudi v Sloveniji ter tukaj varovati stanje narodnega in državnega edinstva odnosno podpirati stremljenja
unitari8tičnih elementov, za kar jim mora priznati pravico baš SLS, ki oznanja narodni sporazum in ki je mogoč samo, ako se dovoli vsem strankam, pred vsem uni-tarističnim (Kdo so te? vpr. ur.), da razvijejo absolutno svobodno propagando.« — Zahteva o svobodnem razvoju propagande za »unitaristične stranke« v Sloveniji jo že višek predrznosti in nesramnosti! Kdo pa v Sloveniji ni prost? Ali ne smejo Žerjavovci širiti svoje propagande? Ali je ne smejo narodni socialisti? Pri nas vsak lahko agitira za svojo stranko kakor hoče. Kdor pa hoče zase kakšne privilegije, kakor bi jih radi imeli propadli demo-kratje, si bo seveda pri nas pošteno prste opekel.
+ Pašič odpotuje? Zagrebški »Jutar-nji list« poroča: »Ker Pašič ni dobil voliv-nega mandata na svoji zadnji avdijenci, je izjavil, da on uvideva, da ni več poklican odločevati v notranji politiki. Zato smatrajo, da bi Pašič rad prepustil politično vodstvo mlajšim ljudem. Za Pašiča pravijo, da bi rad odšel v inozemstvo. To pa bi pomenilo, da se hoče ž njim vred odreci političnemu delovanju še nekaj njegovih naiožjih somišljenikov.
k&ili
ni, da ne govorimo o ordinamosti, kakršne slovenska žurnalistika ne pomni niti v
najgrši eri »farške gonje«,
Dopisi.
Od več strani smo dobili pritožbe, cla samostojni načelniki ne sklicujejo pravo-! časno občnih zborov in da skušajo naše člane presenititi. Zato opozarjamo na sledeče stvari: V »Vabilu« na občne zbore podružnic v »Kmetovalcu« je jasno izrečeno, da se vršijo ti občni zbori v nedeljo, j 19. oktobra v prostorih in ob kakor jc običaj v dotičaem kraju, ter načelnik sporoči to udom po krajevnih običajih. V »Pojasnilu« je posebno poudarjeno, da je dolžnost načelnikov, ('hi te občne zbore krajevno primerno razglase m vodijo. V primeru, da načelnik noče ali ne more razglasiti in voditi občnega zbora, se smatra, da je odstopil, in občni zbor vedi drug ud. Za slučaj da se občni zbor po krivdi načelnika nikakor ni mogel vršiti, jc nemudoma vložiti pritožbo na vladnega komisarja pri Kmetijski družbi, katerega dolžnost je ukreniti potrebno, cla se vsem udom nudi prilika nemoteno voliti zastopnike na družbeni občni zbor vsaj v nedeljo 2. novembra.
Če občni zbor kakšne podružnice sploh ni bil razglašen krajevno ali je bil razglašen na krajevno neobičajen način, na neobičajen čas in kraj, tako da niso mogli biti udje o njem obveščeni, je vložili pritožbo, v kateri je navesti v kraju običajen način razglasa, običajna ura in kraj dosedanjih občnih zborov.
Opozarjamo naše pristaše tudi, naj se povsod poLioSteviluo udeležijo občnih zbo-! rov, kajti vložiti ugovore proti nepravilnostim na občnem zboru imajo pravico samo oni, ki so se občnega zbora udeležili.
Naši somišljeniki naj bodo tedaj skrajno pozorni, da preprečijo vse nakane in intrige nasprotnikov. Kmetijska družba mora postati res kmetska in delati v korist kmetov. To dosežemo v nedeljo 19. t. m.
»Juristi« pri Učiteljski tiskarni. Po katerem členu je vršil g. Velikonja preiskavo v aferi Učiteljske tiskarne? I, no, firbci, po čl. ISO. uradniškega zakona, Naj si ga gospodje ogledajo! Morda pa pridejo Ie do zaključka, zakaj. Če pa ne pridejo, naj si ogledajo, kdo jc v upravnem svetu Učiteljske tiskarne. Seveda, zdaj bo šolska oblast le počakala izid kazenskega postopka, ker ima stvar v rokah državni pravdnik. G. Jelene najbrž misli, da bi moral priti k njemu po pooblastilo. Štampiljke, kajne, so bile žc itak na razpolago. Je že sitno, če zaenkrat še ni Učiteljska tiskarna državni urad in ima vsako poštnino plačati. Drznost svobodomiselnih učiteljskih generalov je že tako brezmejna, da smatrajo svoj postopek za zakonit. Le ponižnejši, vse še pride! Tudi izveste še vse o pravem času.
Orjunska nesramnost. Orjuna grozi »Obzoru« z besedami; Opozarjamo »Ob-zor« že danes na to, da bo prav kmalu prišel čas, ko bodo te izgir.ule »akcionc sa debelim batinama in rukama« primar-širale tudi v Zagreb in ga očistile golazni separatistov in radi^evccv tako temeljito, kakor znajo to le slovenske akclone! Tedaj pa se znajo prepričati »Obzorovic uredniki, da še ni »nestalo drzkosti slo-venačkih akcionaša«. — Tako se hvali Orjuna s svojimi nasilstvi, ki jih je izvršila v Sloveniji in jih napoveduje celo tudi za Zagreb; kadar pa te tiče prime sodišče, se pa delajo nedolžna jagnjeta, ki nikomur lasu niso skrivila. Tudi barbarsko mučenje Juvanovo taje, da f?a niso izvršili, češ, kdo nam pa more dokazati. Saj ni bil nihče drug zraven kakor Ju vab, ki so mu prej oči zavezali. V svojem organu postajajo zopet predrzni in prav nesram-
Blcd. V 242. štev. »Jutra« se slcuSa blejski župan g. Tome oprati očitka, da jc on občino oškodoval, obenem pa ponovno napada mene, češ da sem zahteval za posredovanje blejske igralnice 120.000 Din. Zttpan Tome nam jc pri obč. seji izjavil, da je on izposlo-val dovoljenje za igralnico, ki ga je dal proti visoki odškodnini internacijonalni hotelski družbi. Priznava javno in brez sramu, da to odškodnino ni zahteval le v prid občinske blagajno, ampak tudi za zasebno blagajno blejskega Sokola. G. župan, ali to ne smrdi? Sicer pa bi Vam bili še hvaležni, če bi nam javno povedali, pod katero ekshibitno številko ministrstva za notranje zadeve ste dobili to dovoljenje, kajti tudi inlern. hotelska družim se pritožuje, da je plačala več ali manj zastonj velike svote v Vaše roke. Res zanimivo bi bilo vedeti od kod izvira to Vaše dovoljenje za posredovanje. Vaši ponovni napadi name, češ da sem jaz zahteval za posredovanje 50.000 in 70.000 Din je tem nesramnejša laž, ker Vam je ne le po javnem pojasnilu inter-nacijonalne hotelske družbe same, temveč tudi osebno dobro znano, da sem od vsega pri-Cetka zastopal stališče, da ima intern. hot. dr. pred vsem blejskim upnikom plačati odtegljaje njene prisilne poravnave. Tega pa nisem skrivaj zahteval, temveč javno pri obč. seji. Ta seja je bila prekinjena vsled moje zahteve, češ da naj se stranke zedinijo, kar se je zgodilo. In na to je formalno ta moj predlog slavil Kenda. Isto zahtevo sem povedal že prej tudi predsedniku kazine g. Marčiču v prisotnosti g. ing. Seraeca, kar mi bosta morala oba gospoda potrditi. Za svoje posredovanje pa nisem zahteval nikdar niti beliča in so tozadevno Vašo trditvo v Vašem dopisu čisto navadna nesramna laž. Izjavljam, da do današnjega dne z ravnateljem inter. hot. družbe g. Mcudriyem o tej zadevi nisem niti govoril niti pismeno razpravljal. Kako morete Vi javno pri obč. seji trditi, da značijo vsote, ki jih je od igralnice prejel blejski Sokol, le Vašo osebno dškodnino za Vaš trud za igralnico, in da Vi z isto vsoto svobodno razpolagate, medtem ko ste pri inter. hotelski družbi lastnoročno podpisali pobotnico za 12.000 K, katero vsoto ste tudi prejeli. To ni ne meni niti Blejcem nerazumljivo, še več Vam povemo na uho. G. Marčič je opetovano izjavil, da so bila plačila blejske igralnice Sokolu skrajno neljuba. Mar ni to najčistejša korupcija? Končno Vam, voditelju demokratske stranke na Bledu, povem še v imenu g. Arha, ob katerega se čisto nepotrebnem obregate, ponovno, kakor je on to v svojem »Poslanem« v Slovencu izjavil, da je bil sam prisiljen plačati 50.000 K za pravice, ki mu pristojajo kot državljanu, ter da smatra to on in vsi drugi, ki to zadevo poznajo, za tipično korupt-r.o. Če Vam pa to ni dovolj jasno, poskrbite, cla se g. Arh toži, ua kar bo široki javnosti dokaze predložil. Sicer pa g. Arh od daleč ni edini naprednjak, ki stopi v skupno fronto s klerikalci, ne da bi se pri tem odrekel svojemu političnemu naziranju, česar pa tudi. nihče od njega ne zahteva. On in drugi so Vašega paševanja clo grla siti. O nesebičnosti kandidatov Obrtno delavske zveze pa Vam, g. župan, ne pristoja govoriti, še manj pisati, ko vendar ves Bled vidi, kako ste kot župan olepšali bližnjo okolico hotela Je klor. Gogala.
Z Bleda gosp. Macafizeljnu. Dostavek sod-nijski idili iz Radovljice: Veste kaj, gosp. Ma-cafizelj! Na Bledu je prav veselo ali »ge-mutlich«. Kar mimogrede kdo koga na cesti napade ali kdo komu s smrtjo grozi in končno preide na dejanje ter z brovningom sredi noči strelja v hiše. Če se priredi kralju na čast slavnostna razsvetljava, ne zadošča umetni ogenj, ampak se zažge v povečanje ilumina-cije kakemu »klerikalcu« poln kozolec, ali se omajijo velike smreke (ker ovirajo komu razgled) da se posuše. Vse to in še drugo g. Ma-cafizelj znači idilo. In temu hočemo in bomo prišli v okom.
Iz Črnca pri Broiicah. Na moj poziv, da naj pride dopisnik, ki me je v »Kmetijskem listu«, str. 41 z dne 24. 9. 1924 nesramno napadel, s svojim imenom na dan, tega ni storil, ker mu najbrž sodnijski obračun ne ugaja. Odgovarjam pa na njegovo izvajanje sledeče:
1.	Ni res, da bi bil jaz do zdaj soc. demokrat.
2.	Trditev, da sem jaz takoj, ko je nastopila Jugoslavija, postal tako šepast, da so me morali kot 38 letnega orožnika upokojiti, je lažniva. — Jaz sem služil po prevratu še 2 leti pri orožništvu, nakar sem na podlagi certifikata prestopil v civilno državno službo k sodniji. Tam sem služil še nadaljnji 2 leti in sem bil nato od tam vsled bolezni kot 42 .let star mož upokojen. 3. Da bi bil jaz komu izjavil, da sem listo SLS prisilno podpisal, je izmišljeno. — Kar se pa tiče drugih obreko-valnih besed, se pa dopisniku in vsem tistim, lri so pomagali kovati članek, prav lepo zahvalim; dan obračuna bo pa že prišel za nje. Ni si treba misliti, da no vemo, kdo da ste, imamo že dovolj informacij. — Z vašim gradivom pa le na dan, samo ne pozabite zopet svojega podpisa. — M. G.
Praviva jto novBi naročnikov'
—	Starosta slovenskih duhovnikov <). dr. Lavoslav Gregorcc, kanonik iu dekan v Novi cerkvi pri Čevlju, je nevarno zboleL Priporoča
! se vsem duhovnim sobratom v pobožno rao-j iitev.
—	Bolezen škofa dr. Marčeliča. Dubrov-I nišla škol' dr. J. Marčeliu je te dni na potu
v Belgrad nevarno obolel iu se je moral v Zemunu podvreči operaciji. Operacija jo srečno uspela in je škof dr. Marčelic izven nevarnosti.
—	Ministrstvo za promet je izdalo sledeči. dementi: Povodom vesli nekih dnevnikov, da so jo v ministrstvu za promet ob priliki nabave tračnic in manjših potrebščin izvršila nepravilna kupčija, daje ministrstvo za promet sledeče poročilo: O nujnosti potrebe tračnic in o pravilnosti in koristi sklepa ministrstva za promet v pogledu načina nabave so predhodno oddale svoje mišljenje sledeče instance: komisija strokovnjakov iz tehničnega, računskega in pravnega oddelka ministrstva za promet, generalne direkcijo državnih železnic in direkcije za zgradbo novih železnic, potem ministrstvo za zunanje zadeve (oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb), odbor za državne nabavke pri ministrstvu financ in končno sam ministrski svet. Konzultirana je tudi Glavna kontrola; ki je konstatirala, da poraba dotičnih kreditov ni v nasprotstvn z zakonom o državnem računovodstvu. Mišljenju vseh navedenih instanc in tolikim strokovnim osebam se jo lahko verovalo in ni bilo potreba licitacije, ki je najbrže v interesu nekih oseb, ki te vesti lansirajo in škodijo splošnemu interesu in brez vsakega razloga sumničijo delo ministrstva in njegovih
| organov. Obenem s tem komunikejem roini-j strstvo za promet sporoča, da je. vsa uredništva listov, ki so celo stvar m«resnično poročala, tožilo pri sodišču. — I/, ministrstva za promet, S. oktobra 1924 god. M. S. št 22.552.
—	Skupni sestanek katoliške in pravoslavne duhovščine v Kolom. To dni se je v Kotoru vršil skupni sestanek celokupne katoliške in pravoslavne duhovščine v Boki Ko-torski. Sklenili so skupno vlogo na ministr-
| sivo za vere zaradi izenačenja plač s črnogorsko duhovščino. Daljo so sklenili protest proti znanemu sklepu na učiteljski skupščini v Dubrovniku, da se duhovnik izključi iz šole. Na sestanku se je naglasila tki t roba, da duhovščina obeh veroizpovedanj tudi v tiodoče solidarno, posebno tudi na socialnem in ljudsko izobraževalnem poprišču nastopa.
—	Protestni shevi javnih nameščencev v Zagrebu. Na protestni skupščini Save/,a javnih nameščencev v Zn.grebn, ki se je vršila dno 7. t. m. v mestni posvetovalnici v Zagrebu, so sklonili sledečo resolucijo: .Tavu! nameščenci in upokojenci, zbrani na skupščini v Zagrebu dne 7. oktobra 1924., po zaslišanju poročila SJN in po obširni razpravi'. 1. Najodločnojše protestirajo proti sklepu finančnega odbora narodne skupščine, s katerim se odbija vladni predlo? za uvrščenje mest Zagreb, Split, Ljubljana, Sarajevo in Skoplje v T. draginjski razred in zahtevajo od narodne skupščino, da v novem zasedanju ta predlog v celoti sprejme, ker jo to zahteva pravičnosti in življenjska potreba prizadetih državnih uradnikov in uslužbencev, kakor jo to s statističnimi podatki nedvoinljivo dokazano. 2, Zahtevajo, da se vsem upokojenim in aktivnim državnim uradnikom in uslužbencem takoj izplača žo davno zapadla razlika med starimi in novimi prejemki, ki jim jo zajamčuje pozitiven zakon. Ti. Zahtevajo, da se prej, predno se predloži zakonski načrt o stanovanjih ministrskemu svetu, sklic« anketa najemnikov in podnajemnikov, kateri naj prisostvujejo delegati vseh organizacij javnih nameščencev, dn tamkaj povedo in dokažejo, da je vladna predloga o povišanju najemnine za stanovanja neizvedljiva; in to posebno z ozirom na javne nameščence, katerih gmotni položaj ne dovoljuje nadnljne obremenitve njihovih itak skromnih dohodkov.
—	Vpis slušateljev na kr. velerinarsk! visoki šoli v Zagrebu se je pričel 16. oktobra in traja do konca oktobra.
—	Žepni koledar Kmetske zveze se dobiva tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prosimo, da ločite koledar naša Kmetske zvezo od koledarja, ki so ga izdali samostojno/i z naslovom: Kmetijski koledar«. Cena našemu koledarju je Din 10.
—	Smrtna kosa. Dne 16. t. m. jc na Du. naju umrla v 95, letu starosti ga. Amalija II a u f f e n , vdova po bivšem .ljubljanskem trgovcu Josipu Hauffnu in mati višjega dež.-sodnega svetnika Josipa Ilauffna v Ljubljani ter univerzitetnega prof. dr. Adolfa Hauffna v Pragi. Ranjka sc jc rodila leta 1830. v Vc-haršeh nad Idrijo kot hčerka veleposestnika in znanega agronomnega pisatelja Petra Lcs-kovica (1773—1847). Vzgojena je bila v šolah v Ljubljani in v Benetkah, bila je bistrega uma ter jc govorila razen domačega jezika šo več svetovnih jezikov. Bila je soustanoviteljica Elizabctnc otroške bolnišnice ter otroškega zavetišča pri sv. Florijanu v Ljubljani. Delovala je tudi drugod zelo veliko na Itari-tativnem polju do leta 1°12., ko sc jc preselila na Dunaj k svojima hčerama. Blag ji spomin!
večer. Razstavljeno je ln naprodaj samo lepo ni obrano namizno sadje najbolj znanih in najbolj razširjenih vrst, ki so držo tudi preko zime. Sadjo jo vloženo žo v ameriške zaboje po ca 25 kg. Namen tega sejma ni samo pridobiti našim sadjarjem stalni krog odjemalcev na veliko, ampak dati tndi našemu srednjemu sloju možnost, da se oskrbi z zdravim in dobrim, a vendarle cenenim sadjorn. Sejem so vrši dnevno od 8 do 17 in jo vstop nina Din 3.—. Priporočamo vsakemu, da si to prireditev ogloda in se oskrbi za zimo s sadjem.
—	»Strelno vajo« Orjuncev. Kakor jo »Slovenec« žo poročal, so v nedeljo imeli Orjunci iz Radomlja, Vira iu Domžal strelne Vaje v Jaršah. Za prihodnjo nedeljo, 19. t. m. so napovedane strelne vaje na potu Iz Domžal do Kamnika. Orjunci se bahajo, da se bodo te vaje vršile in naj jim oblast to tudi desotkrat prepovo. Opozarjamo kar najres-noje okrajno glavarstvo v Kamniku in pokrajinsko upravo v Ljubljani, da to nedeljo poskrbi za varstvo mirnih ljudi v vaseh od Domžal do Kamnika. Za vsako nezgodo, ki se bo zgodila od strani Orjuncev, bomo delali odgovorne oblasti. Vprašamo tudi, zakaj so 19 letnim Orjuneem dovoli nositi orožje! Orjunskih nastopov smo siti že do grla. Oblast stori svojo dolžnost!
—	Is sodne službe. Upokojen je višji državni pravdnik v Ljubljani Andrej Jeglič. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji prvi državni pravdnik v Novem mestu dr. Anion Kremžar.
—	Občinske šume na Hrvatskem so pod P.-P. režimom prešle pod državno upravo. Sedaj so ti občinski gozdovi zopet vrnjeni občinskim upravam.
—	>Uradni list< ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v 96. številki tek. leta pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
—	Odbor «Društva organistov in glas-benihov za Slovenijo in Medjiinurje« jo imel dne 14. t. m. svojo sojo v Celju pod predsedstvom g. Bervarja. Glavna točka dnovnega reda jo bil predlog za vstop društva v »Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani«. Po poročilu strokovnega tajnika JSZ Oajška iz Celja je bil predlog v odboru soglasno sprejet v principu, na kar se jo izvolil pripravljalni odbor, ki izvrši vse priprave za vstop društva v JSZ do društvenega občnega zbora, ki naj so vrši čimprej in o tem končno-veljavno sklepa. Člani društva prejmejo v kratkem tozadevne informacije v obliki društvene okrožnice. O važnosti in dalekosež-nem pomenu tega koraka bo obširno poročala »Pravica« v eni prihodnjih številk, katera se pošlje vsem članom in dosedaj v društvu šo ne včlanjenim organistom ter glasbenikom. — Odbor.
—	Doseljeniški vizum in potni izkazi za Združene države Severne Amerike, Ameriški urad za informacijo v tujih jezikih naznanja: Kdor se hoče doseliti v Združene države, si mora najprej preskrbeti potni list od svoje vlade ter se potem s tem potnim listom obrniti na ameriški konzulat za doseljeniški vizum. Ameriški vizum na potnem listu ni več potreben, marveč ameriški konzulat v njem brez vseh pristojbin enostavno potrdi, da jc dotičniku izdal doseljeniški vizum. — Kdor živi v Združenih državah, pa želi začasno odpotovati v inozemstvo, dobi od ameriške doseljeniške oblasti dovoljenje — permit —• 7.a povratek v Zedinjene države. Tak potnik potem na povratku ne potrebuje nobenih drugih potnih listin razen permita. Tudi mu ni treba hoditi s permitom na ameriški konzulat po vizum. Za odhod iz Jugoslavije mu zadostuje jugoslovanski potni list, za vso ostalo pot pa permit. — Kar sc tiče zaprisežene izjave — aflidavita — s katerim ameriški sorodnik ali prijatelj jamči za vzdrža-vanje bodočega doseljenca, velja to-le: Ker mora ameriški državljan vložiti posebno prošnjo, da se njegovemu sorodniku prizna pravica na doseljeniški vizum izven kvote, od-nosno da se mu prizna prednost v okviru kvote, je tak >affidavit« že obsežen v prošnji sami. Za doseljence pa, ki niso izvzeti iz kvote ali nimajo pravice na prednost v okviru kvote, »affidavit« ni predpisan. Vendar se priporoča, da se takemu bodočemu doseljencu pošlje tak affidavit, ker more potem s tem dokazati, da ima v Ameriki sorodnika ali prijatelja in da ni nevarnost, da bi mogel priti na breme javne dobrodelnosti. Najbolje jc imeti tri prepise takega affidavita: enega za konzula, enega za parobrodno društvo in enega za doseljeniške oblasti v Ameriki, ki naj ga ima doscljenik s seboj.
—	Humanistična gimnazija v Dubrovniku. Ministrstvo za vere je ugodilo želji Du-brovničanov in odredilo, da se tamkajšnji srednji šoli vrne značaj humanistične gimnazije, a obenem ohrani tudi značaj realne gimnazije tipa A.
—	škrlalica v Splitu ponehala. Skrlatica je v Splitu, odkar se je izpremenilo vreme, popolnoma ponehala. Od preje je v zdravniški oskrbi še 25 na škrlatici bolnih otrok.
—	Brezposelnost v Slavoniji. V Slavoniji je brezposelnost tako velika, da delajo ljudje za vsako plačo. Prozni delavci na progi Karaš —Boljara v Dravski dolini delajo že leto dni za 25 Din dnevno; sedaj so starejšim stalnim delavcem obljubili izboljšanje plače za 1 do 2 Din. Na progi Osjek—Belišče dobivajo delavci po 22 Din dnevno. Delati morajo vedno
bosL V Slav. Brodu Je celo tovarna, ld plačuje svojim deluvcem po 1 in pol Din na uro.
—	V Oradaeu pri Črnomlju je bil v nedeljo 12. L m. pred gostilno Potočnik korenit pretep. Pri tem je dobil 19 letni Janez Drganc iz Osojnika s kolom po glavi, njegov tovariš Franc Rainuta pa strel z revolverjem v roko: oba sta morala v bolnico.
—	Mlad pretepal. Na Selu pri Ratežu, obč. šmihel-Stopiče, je 15 letni fantič Leopold Florjančič z nožem oklal 12 letnega Ivana Be-celeta, kočarjevega sina, da je moral v bolnico v Kandijo. Stepla sta se, ko je Becele gual na pašo.
—	Ukradon ček na 130 dolarjev. Iz ameriškega pisma je bil vzet ček, izstavljen na ime Ana Butorac iz Klanjca št. 93. Ček se glasi na svoto 130 dolarjev in ga je tat najbrže predložil kaki banki ali menjalnici v inkaso.
NajcenejSo in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Seieub. ul. 3. Gričar & Mo-jaS.
štajerske novice,
š Vest o padcu Davidovlčevo vlade jo bila v Celju sprejeta z velikim začudenjem. Vsestransko so poudarja, da se mora slej ko prej nadaljevati politika in program sedanje vlado in da so ne sme nikoli več povrniti P.-P. režim, pod katerim se jo teptal zakon in pravica ter ni bil pošten človek več varen ne življenja in ne imetja. Med invalidi vlada velika razburjeiost, ker so bili najboljši izgledi, da se žo vendar enkrat reši s sprejetjem «Zakona o invalidih« poreče invalidsko vprašanje. Temne sile so začele že stikati šepetaje svoje glave, toda najbrž prezgodaj. Ideja reda in pravice, je objela vse poštene državljane!
š Nov list, V Celju jo začol izhajati nov tednik »Celjsko novice«. Izdajatelj in odgovorni urednik je g. dr. Ogrizek Anton, načelnik SLS v Celju. List bo pisal v duhu načel ln programa SLS.
b Orliški krožek v Celjn priredi v dvorani pri Belem volu v proslavo 50 letnico pisatelja Meška, v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne igro »Mati« s slavnostnim govorom. Uljudno vabljeni vsi! Odbor. 65U8
š Šolsko leto v I. letniku srednjo kmetijske šole v Mariboru prične 3. novembra t. 1., a ne 15. t. m., kakor je to bilo svojčas razglašeno. Direkcija bi mogla sprejeti še nekoliko kvalificiranih učencev (ki so dovršili 4 razrede kake srednje šole ali popolno t. j. štirirazredno meščansko šolo). Kdor želi vstopiti ,naj predloži nemudoma prošnjo s potrebnimi dokumenti (glej zadevni razpis v »Kmetovalcu« št. 17 od 15. septembra 1924!).
š Vlomi. V stanovanje Ivana Ribižla v Fodlešju pri Sv. Juriju ob juž. žel. sta vdrla Zolger Jože in neki Drame in pri tem odnesla razne srebrnine in obleke v vrednosti 3.20G Diu. — V zaklenjeno stanovanje posestnika Jakoba Sturbarja v Topalali (Sinarje pri Jelšah) je vlomil neznanec in pokral razne ženske in moške obleke ter blaga in perila v skupni vrednosti 2.275 Din. — Neznanec se je zatekel ponoči v brivnico Bogomila Hedviuka v Pragerskcm. Če se je obril ni znano, odnesel pa je iz brivnice stensko uro, ogledalo, 2 ogrinjalna plašča, nekaj steklenic dišav in pri tem oškodoval brivca za 13-10 Din.
š Nova električna brusarna za brušenje britev, škarij, nožev ter gillet se je ustanovila v Celju, Prešernova ulica 19.
š Vinsko trgatev priredi v nedeljo 26. oktobra >ProslovoIjna tovarniška požarna hramba na Polzeli« pri g. Cizeju (poleg župne cerkve) na Polzeli.
Zadeva g. občinskega tajnika Zelenka. Pomotoma smo objavili v številki od srede članek o gosp. občinskem tajniku Zelenku. Stališče naših somišljenikov v Ptuju o tej zadevi je sledeče: Če je gosp. Zelenko zagrešil stvari, ki se mu v članku očitajo, se naj vrši proti njemu disciplinarna preiskava po prag-matiki za občinske uradnike in uslužbence. Ne zdi se jim pa g. Zelenko tako nevaren, da bi ga moral g. župan odsloviti. Zadevo naj razčisti in reši bodoči občinski svet.
Radičevci so imeli v nedeljo v Narodnem domu shod po § 2. O pacifizmu, človečanski republiki itd. sta govorila g. Prepeluh in g. Bende. Na shodu smo opazili skoraj same bivše privržence Samostojne kmetiiske stranke z Dravskega polja.
Primorske novice.
p Štirinajststoletnica tržaške in koprske škofije. Lotos je poteklo štirinajststo let, odkar sta bili ustanovljeni tržaška in koprska škofija. L. 1828. so obo škofiji združili; sedež jo v Trstu. Tržaška škofija ima 12 dekanij, koprska 4. Tržaško-koprsko škofijo so vladali doslej sledeči škofje: Matej Ravnikar (Kranjec), Jernej Legat (Kranjec), Jurij Dobrila (Istran), Janez Glavlna (Istran), Andrej Marija Sterk (Istran), Frančišek Nagel (Nemec-Dunajčan), Andrej Karlin (Kranjec), Angel B.irtolomasl (Piemonter) in sedanji dr. Alojzij Fogar (Goričan). Pred vojno jo štela trž.-kopr. škofija skupaj 459.923 vernikov.
p Interniinlatorialna komisija sa Istro.
Dne 20. t. m. so snide v Pulju lnterminlste-rialna komisija, ki bo razpravljala o gospodarski obnovi Istre. Predsedoval bo posl. Banolli.
Ljubljanske novico.
!j Stare rimske hišo spodnji del z lepim črno-belim mozaičnim tlakom so izkopali (pol-drug meter globoko) na novootvorjenem podaljšku Aškerčeve ceste, kjer kopljejo sedaj temelje za neko tovarno.
lj Sadje kvalitativno prvovrstno vseh vrst se dobi na sadnem sejmu, ki traja samo do pondoljka zvečer v paviljonu «L« na sejmišču Ljubljanskega velesejma tudi v manj. ših količinah. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi to ugodno priliko in naj obišče sejem.
lj Umrl je včeraj dopoldne g. Anton Kum-še, zasebnik. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 2 iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 22. Naj v miru počiva.
lj Pri Tičku na gričku v soboto ln nedeljo domače jetrne ln krvave klobase. 6510 lj Preselitev magistralnih uradov. Stanovanjski urad, ki je sedaj nastanjen v državni baraki na vogalu Dunajske ceste in Ceste na južno železnico, se preseli v hišo št. 27 na Mestnem trgu v prostore, katere je doslej zavzemal sccijalno-politični urad. V izpraznjene prostore stanovanjskega urada v državni baraki se vseli iz magistralnega poslopja Posredovalnica za delo. Popisovalni urad in stalni volivni kataster se preselita iz dosedanjih prostorov v del izpraznjenih prostorov bivšega mestnega knjigovodstva v II. nadstropje iste hiše nad akumulatorsko postajo mestne elektrarne. Izpraznjeni prostori popisovalnega urada se preurede za prodajalno mestne elektrarne. Preselitve so imajo izvršili do 20. oktobra 1924.
lj Prostori gostilne »činkole« v Kopitarjevi ulici so jako okusno in udobno na novo preurejeni, ua kar opozarjamo cenj. stalne goste in p. t. občinstvo.
lj Dodatno k razpisu adaptacijskih del v mestni plinarni se razglaša, da se bodo oddajala vsa obrtniška dela posameznim obrtnikom v izvršitev.
lj Kričeča slika stanovanjske bede. K tej notici, katero jo prineslo včerajšnje »Jutro«, smo prejeli od verodostojno strani nastopno pojasnilo: Mestna občina ljubljanska, oziroma gospod vladni komisar jo dal takoj, ko se je zaznalo, da preti Ivanu Grilcu delo-žacija, rezervirati na ljubljanskem Gradu novo prourejeuo stanovanje. Ko je bil gospod Grilc v resnici deložlran, jo poslal g. vladni komisar celo mag. slugo k njemu in ga pozval, da se v to stanovanje preseli. Grilc jo pa mag. odposlancu odgovoril nastopno: «Na Grad sem hodil, ko sem bil »feklvebel« in sem hodil vahto ablezvat«, sedaj pa ne grem. Na Grad naj gre župan ali pa Jančigaj. Če bi bil dr. Tavčar še župan, bi se to no bilo zgodilo.« Ker je Grilc odklonil stanovanje, so je potem oddalo driigi de-ložirani stranki.
lj Pozor! V gostilni pri »Leonu« v Kolodvorski ulici št. 29 se dobo vsako soboto in nedeljo krvave, jetrno iu mesene klobase ter pristna štajerska in dolenjska vina in iz-boren letošnji mošt.
lj Pclkov trg. Včerajšnji trg je bil že zgodaj v jutru skoro nabito poln raznih domačih in okoliških prodajalcev. Poleg izredno lepega različnega sadja in raznih zelenjadi je bilo tudi jako dosti domačih mlečnih izdelkov. Posebno dosti je bilo domačega sira in pa surovega masla. Tudi ribji trg je bil dobro za ožen in so bile na prodaj skoro vse vrste naših domačih rib. Dobile pa so se tudi jako lepe sardele. Tudi cene, ki so tekom dopoldneva precej padle, posebno za nekatere stvari, katerih prodajalci niso hoteli voziti nazaj domov, so bile primerne, vendar pa kljub obili zalogi blaga niso dosti padle.
lj Vinska trgatev br.linarjcv pri g. Štoru v Vodrnatu jc vrgla čistih 66<>'75 Din, katere je voditelj trgatve g. Franjo Zupan danes izročil podpisanemu vodstvu v prid revni šolski mladini, za kar izreham najtoplejšo zahvalo. — Šolsko vodstvo Moste pri Ljubljani, 16. oktobra 1924. — Šolski vodja: J. Slapšak.
lj Drago prenočišče. Josip Kračman, čevljarski pomočnik je prenočeval v gostilni >Aerikanec« in ker je prenočišče sicer drago, je prenočeval na senu. Da pa mu ni bilo dolgčas, je vzel seboj prijatelja Karla Spindlerja. Možakar je zaspal, ali ko sc je zbudil, je Karel že zginil, ne da bi se prijateljski poslovil. Pa to bi Kračman še pozabil. Toda kmalu je spoznal, cla ga je >francosko« slovo precej stalo. Spindler si je za pošten zajutrek privoščil iz njegove denarnice 100 Din in da se dostojno počeše, še glavnik in škarje, vredno tudi 100 .Din. Kračman je zadevo naznanil policiji. V gostilni Habjan v Sp. Šiški so pa Spindlerja že aretirali in sicer radi nove 3>podjetnosti«. Ob takih prilikah se navadno razgrnejo še stori grehi in arhiv nam pripoveduje, da je bil Spindler že 66 krat preakaznovan.
lj Čudna pot pohištva. Marija Remic si je najela kot podnajemnica stanovanje pri ge Gizeli Plaskan. V podstrešju je spravila tudi del svojega pohištva. Za nekaj časa stanovanja ni uporabljala. Ko se je pa vrnila in si ogledala svoje pohištvo v podstrešju, je ugotovila, da je izginila postelja, žiinnic:i z vzmeti, omarica, oostelina odeia, nekai kuhinjsko po-
sode in steklenic v skupni vrednosti 2500 Din, Tatvine je bila osumljena gospa Plaskan, ki ji prodala starinarlcl Mariji Prekul del svoje, ga pohištva. Uvedena je bila hišna preiskava, toda brezuspešno. Zadevo je imelo v rokah sodišče in zagonetna stvar bi se morala rešiti 21. oktobra pri glavni razpravi. Pravkar je pa policija dobila novo sled in odredila v sta. novanju Prekuhove hišno preiskavo. Pri pro. iskavi je našla vse pogrešane stvari Mariie Remiceve.
lj Tatvina. Strojevodja Jakob Toličič je obesil svoj suknjič na stroj in se za par minut odstranil. To priliko pa je porabil spreten žepar in odnesel iz suknjiča usnjato listnico i vsebino 3.700 Din.
lj Pijanke v svoji sezoni. Kalcor da bi v Ljubljani pijanci premalo razgrajali, so začele razgrajati tudi piianke. In ženske so vedno hujše kot moški. Ivana Rubas, stara že 41 let, je dne 16. oktobra stala na progi prelaza čez Dunajsko cesto in tam prav čedno, seveda tudi čedno »natreskana«, zmerjala železničarje in se na njih poziv in prigovarjanje nikakor ni hotela odstraniti. Ker je bila nevarnost, da jo povozi vlak, so jo železničarji odstranili s tira s silo. Na pomoč je pristopila tudi policija, ki je pa morala preslišali marsikako lepo cvetko iz ust pijaue ženske. Spravili so jo na varno,
lj Nesreča na Poljanski cesti. Čevljarske-mu vajencu Francu Pečarju je postalo dne 16. oktobra okrog 19 nenavadno slabo in se je pred hišo štev. 8 na Poljanski cesti nezave-sten zgrudil. Ko so ga po težkem naporu spravili k zavesti, vsled bolečin ni mogel odgovarjati in so ne dvigniti, zato so ga prepeljali v, bolnico.
lj Nesreča v klavnici. Mesarski vajenec! Pintar Branislav, uslužben pri mesarju To-niju, si je pri raztelesenju živinčeta zadri nož v stegno iu se težko ranil. Za silo so ga obvezali v poljanski stražnici, nato so ga pa odpeljali z rešilnim vozom v bolnico.
lj Policijska kronika. Od 16. do 17. so bile vložene sledeč ovadbe. Radi goljufijel, 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi pijanosti, [ti radi prestopka cestno policijskega reda, 2 radi razgrajanja, .1 radi prestopka zglaševalnih predpisov, 1 radi prepira. — Aretacije so bile napovedane 1 radi tatvine, 1 radi postopanja in 1 radi goljufije.
lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kletk
Zaradi opustitve trgovino se v manufak-turno-modni trgovini Jos. Bedrač, Ljubljano, Aleksandrova ccsta 12 prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni.
Prosvefa.
pr Našo mladino kakor tudi stariše šoloobveznih otrok opozarjamo na prvo mladinsko glasbeno predavanje, ki se vrši v nedeljo 19. t. m. ob pol 11 dopoldne v Filliarmonični dvorani na Kongresnem trgu. Na tem predavanju so nam poda pesem Poljakov. Uvodno besedo k predavanju govori prof. Emil Adamič, celo vrsto poljskih pesmi nam zapoje operni pevec g. Hugo Zathey in gdč. Svajgar-jeva zaigra več koncertnih klavirskih skladb poljskih avtorjev. Koncert jo namenjen izključno lo šoloobvezni mladini ter je vstop dovoljen vsakomur, ki ima koncertni program, ki se dobi v Matični knjigarni od-nosno pol ure pred koncertom v veži dvorane. Prihodnjo mladinsko predavanje se vrši v novembru.
Narodno gledišče v LjisMjani.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. 5 \tobra, sobota: Moč teme. Red C.
19.	oktobra, nedelja: Šcstcro oseb išče avtorja. Izven.
20.	oktobra, ponedeljek: Paglavka. Red A.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
18.	oktobra, sobota: V vodnjaku. Cavafleria rusticana. Red B.
19.	oktobra, nedelja: Carjeva nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah,
20.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
Pr! današnji operni predstavi pojo v operi »V vodnjaku« vlogo Vendulke gdč. Va-nečkova in to vslod tega, ker jo gč. Rozn-mova obolela na angini. Ostalo vlogo pojo gdč. Sfiligojova, gg. Banovec, Zupan. Pri Cavalleriji rusticani pa nastopijo gdč. Koron jakova. Ropasova in Tlialerjeva ter gg. Cvejič in Valentinov. Predstava se vrši na red B.
V nedeljo zvečer ob pol osmih se poje V operi Verdijeva opera >Rigoletto< in sicer kot izven predstava. Opera je izvrstno zasedena in so glavne vloge v rokah g. Lovše tove in Thierrijeve ter gg. Betetta, Kovača Popova in Zatheya. Predprodaja vstopnic pr! dnevni blagajni v operi.
LJuiSskl oder v LpSiljani
Nedelja dno 19. oktobra: LEPA VID A, drama s petjem v petih dejanjih. Začetek ob pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan | od 5 do 7 zvečer v pisarni ljudskega odra, • (Ljudski dom IL uadstr.).
Cerkveni vestnik.
c Na Rožniku se bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 7 zjutraj brala sv. maša zadušnica za ranjkega g. L. Tomažiča. K maši vljudno vabimo!
Naznanila.
Rokodelski dom v Ljubljani. V pondeljek 20. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. prof. dr. Josip J e r š e. Naslov predavanju je: Kako so živeli stari Ljubljančani. K zanimivemu predavanju vabimo obrtne kroge, kakor tudi občinstvo 6ploh, ki se zanima za kulturno-zgodo-vinska vprašanja. Pričetek predavanja jo točno ob osmih zvečer.
Krekova prosveta priredi v nedeljo 19. t. m. skioptično predavanje: Marijino življenje. Predava msgr. Steska.
Družabni klub ima svoj redni letni občni zbor drevi ob osmih v botelu Union (»v Rož-cah«) z običajnim dnevnim redom. Ker so moramo razgovoriti o delovanju kluba v bodoči zimski sezoni, pričakujemo od vseh čla-
nov zanesljive udeležbe. Prijatelji kluba vljudno vabljeni.
Prvo letošnje predavanje Stolne protvete v zimski sezoni bo v ponedeljek, dne 20. t m. ob osmih v družbeni dvorani v Križankah. Predava g. stolni župnik kanonik dr. K1 i n a r.
Odborova seja »Strokovne zveze javnih nameščencev« se vrši danes ob 20. uri v kleti konzumnega društva, Kongresni trg št. 2. Udeležba obvezna. — Predsednik.
0. Z. javnih nameščencev in upokojencev. Javna in važna seja bo v torek 21. t. m. ob 20. uri pri > Mraku« v salonu. Predsednik Lilleg bo obširno poročal o svoji beogr. misiji. — Tajništvo.
n Društvo zobotehnlkov za Slovenijo vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru, kateri se vrši 18. t. m. ob pol 9 in k sestanku pol uro prej v Prešernovi sobi gostilno prt Novem svetu. Udeležba obvezna. — Predsed.
Našla so je večja vsota denarja v Slomškovi ulici. Dobi se Florijanska ulica 13, IIL nadstropje pri g. Fr. G.
"<*<»• m
ECtfo je odkril Ameriko?
Dve tezi o odkriteljih Amerike — poleg Normanov ali Vihingov — jo »Slovenec« že objavil. Prvi odkritelj j s Lejf, 500 let pred Kolumbom. Nansen navaja v svoji knjigi »Dežela megle« tudi poi-očilo islandskih letopisov o potovanju nekega grenlandskcga ribiča v v Ameriko, leta 1347- A to se je pozabilo. Kolumb je Ameriko nanovo odkril. Španci in Portugalci pa navajajo sedaj svoje lastne ocl-kritelje, par let pred Kolumbom. Gre samo za prioriteto, posledice je imelo itak samo Kolumbovo potovanje. Prav te dni pa trdi dr. Solus Larsen, knjižničar v Kjobenhavnu, da je odkril Severno Ameriko Danes Scolus, leta 1470 ali pa par let prej.
Larsen govori o poskusih 15. stoletja, kako bi prišli po morju v Indijo, zlasti o Portugalcu Henriku Brodarju, bratu kraljevem. Henrik Brodar je imel družinske zveze z danskim dvorom in je zato v svoje svrhe izbral enkrat tudi Danca, dočim je sicer pošiljal v svet samo Portugalce. Clavius je spisal o Grenlandiji knjigo, ki jo je Henrik gotovo poznal, in tam beremo: >Polotok Grenlandija je del dežele, ki je na severu nedostopna in vsled ledu neznana. Vendar pa prihajajo poganski Kareli (misli na Eskime) v velikih skupinah na Grenlandijo, gotovo iz krajev na drugi strani severnega tečaja. Torej no obliva ocean obale kontinenta ob tečaju, kakor so trdili stari pisatelji Prav tako pa lahko verjamemo tudi plemenitemu angleškemu vitezu Mandenilu, ki pravi, da je prijadral iz Scrike (Kitajske) na otok pri Norveški (okoli Azije ali Amerike).«
Po tej poti bi lahko prišli tudi v Indijo, in zato je bila potrebna pomoč danskega kralja. Prvi poskus se je ponesrečil. Nato so pa deset let po smrti Henrika (t 1460) poslali novo ekspedicijo v ledeno morje; misel je sprožil portugalski kralj Alfonz V., ekspedicijo je pa opremil danski kralj Kristijan 1. Takrat se je prehod res posrečil, in sicer Dancu John S c o 1 u s u. V angleški listini iz leta 1575., po Nansenu uverovljeni, beremo: »Ta prehod (fretum arcticum) sc imenuje ozki preliv ali preliv treh bratov; v njem včasih ni ledu in sicer vsled močnega toka od morja do morja. Na severni strani preliva je bil John Scolus, danski mornar, leta 1476.«
Cornelius Wytfliets piše leta 1597.: >Prvi, ld Ima čast odkritelja teh krajev, je Danec John Scolus, ki je leta 1476. objidral Norveško Islandijo na severu, prišel v ta preliv, ravno pod polarnim krogom, in prispel na Labrador in v deželo Estoti.c Poročilo o tem potovanju se je žalibog izgubilo, a velik del vsebine, tičoče se Isladije iu Grulandije, se je ohranil na zemljevidu Charta marina Olaia Magnusa iz leta 1530 in na pridejanih posebnih zapiskih, v italijanščini in nizozemščini; deloma pa tudi v zgodovini tega pisatelja iz leta 1555.
Pismo kielskega župana Carstena Griba na kralja Kristijana 111. 1551 omenja zemljevid danskih kolonij Islandije in Grnlandije, ld je izšel tega leta v Parizu in na katerem je bilo zapisano, da je Islandija dvakrat tako velika kakor Sicilija, ter da sta admirala Pin-riing in Pothorst imela hude boje z grenland-skimi morskimi roparji. Ta dva admirala je poslal na željo portugalskega kralja danski kralj Kristijan I. odkrivat dežele v severnem morju. Isto pripoveduje (z majhno izjemo) Olaf Magnus dobesedno. Njegova karta in ona, ki jo omenja G rib, sta imeli gotovo isti vir, portugalsko poročilo. To poročilo Je napisal prav gotovo znani odkritelj Joao Corte-Real, ki je bil šel na kraljevo povelje odkrivat sdeželo polenovke«, to se pravi, izliv reke sv. Lavrencija. Corte-Real je bil nagrajen za svoje odkritje leta 1474., in Johna Scolusa ekspedicija se je vršila torej 1473 ali 1472 — 1476 je gotovo pisni pogrešek.
O tej zanimivi ugotovitvi bo izdal dr. So-fus Larsen s pomočjo danskega odbora v angleščini opisano knjigo z naslovom: »Odkritje Ameriko 20 let pred Kolumbom«. Zanimivo je tudi, da imenuje Wytfliets Scolusa »Pol-
nus«, torej Poljaka. Storm pa pravi, da je to zamenjava z besedo »pilotus«.
sv Konlodoracija duševnih ilclavcev v Češkoslovaški republiki se snuje. Ustanovili občni zbor je sklican za prihodnjo nedeljo.
sv Mednarodna akademija za primerjalno pravo so jo ustanovila v Ženevi. Njena svrha je izboljšanje zakonov v rasnih deželah, posebno na poprišču zasebnega prava. Ustanovile so se štiri skupine: latinska, anglo-ameri-ška, centralno- in severnoevropska in orientalska. Predsednik Akademije je pariški vse-učiliški profesor Andre Weiss, podpredsednik niednarondega stalnega sodišča v Haagu.
sv Najdaljši tunel na svetu. Izvzamemo ono predore, ki dovajajo plin itd. Za njimi je najdaljši newyorški vodovodni predor z dolžino 29.4 km; obliko podkve ima in dobrih 26 kubičnih metrov vode gre na sekundo skoz. Predor so napravili s pomočjo globokih rovov, najgloblji med njimi gre 192 metrov pod cestno gladino.
sv Zračni in avtomoh. promet med Italijo in Mezopotamijo. S prvim oktobrom se je začela tudi Italija posluževati sledečih dveh že obstoječih poštnih zvez: Zračna pošta Ka-iro-Bagdad, avtomobilna pošta Hajla-Bagdad. Haifa je pristanišče v severni Palestini. Zračna pošta prenaša vse poštne pošiljke, navadne in priporočene, samo denarnih pisem in zavojev ne. Pošiljke morajo imeti na levo zgoraj francoski napis: Par avion Caire-Bag-dad (z aeroplanoin Kairo-Bagdad). Za pošiljke velja poleg navadne poštnine še posebna pristojbina in sicer 1.20 lire za vsakih začetih 20 gramov. Z avtomobilom prevažajo samo dopisnice in pisma, navadna in priporočena; ta pot je tudi vse bolj nevarna (beduini). V levi zgoraj opomba: Par voie de terre Haifa-Bagdad (po suhem iz H. v B.). V obeh slučajih morajo biti pošiljke vnaprej kolkovane, sicer jih pošla ne vzame. Iz Italije odpošljejo pošto preko Brindisi.
sv Deficit na razstavi v Wembleyu. Men-| da ima razstava šest milijonov funtov deficita. Časopisje vseh strank živahno razpravlja o tem in kritizira, tudi vlada ne prizanese. Angleška vlada je določila za državno razstavo prvotno samo 100.000 funtov, parlament je pa dovolil vladi, da sme zvišati znesek na 600 tisoč funtov. Časopisi sedaj vladi očitajo, da je denar lahkomiselno zapravila. Dominioni se branijo razstave leta 1925, kolonije so pa za zopetno obnovitev. Poroki bodo lepo gledali: šest milijonov funtov!
sv Roosvellov hotel v Neicijorku. V New-yorku so zgradili z dvanajst milijoni dolarjev hotel, ki so ga imenovali po nekdanjem pred-
sedniku Zedinjenih držav Roosveltu. Vidimo v njem vso popolnost modernih hotelskih stavb. 22 nadstropij ima, 1100 sob, 80 metrov je visok. V spomin Roosvelta so opredelili posebno knjižnico. Kdor stanuje od 15. nadstropja više, pride lahko iz vsako sobe na strešni vrt. V 19. nadstropju imajo psi ograjeno ravno streho in se lahko nemoteno podijo okoli. Če se komu kaj zgodi, ga zdravi v hotelu stanujoči živinozdravnik. Če hočeš, najameš lahko celo stanovanje: opremljena soba, jedilnica, navadna soba, tri spalnico s kopalnicami, oblačilnica, sobe za služabni-štvo. Denar seveda ne sme biti nobena ovira.
sv Amcrlkanci in angleški prestolona-slednik. Preteklo mebece jo bil angleški prestolonaslednik ali prino \Vales v Ameriki. Amerikanci sicer pravijo, da so najbolj demokratični narod sveta in da so za evropsko naslove nič no brigajo. Vemo pa, da je največja želja ameriške milijurdorke, da bi se poročila s kakšnim angleškim lordom, in prav gotovo bi vsi ameriški poslanci takoj predlagali vpeljavo plemiških in drugih naslovov, če bi bili vedeli, da jim bodo povsod pritrjevali. In bi jim. Zato ni čudno, da jo bila vsa Amerika pokoncu, ko jo bil princ Wales tam. Natančno so opisali vsako njegovo kretnjo in vsako njegovo besedo. Daina, s katero edino je med potjo v Ameriko na ladji plesal, je postala predmet splošne zavisti in pozornosti ter največja privlačnost za kino operaterje. Amerikanci so bili napram princu žo kar preveč vsiljivi, a zanimanje je bilo odkritosrčno. Da to dokažejo, jo neki ameriški časopisni urad sestavil knjigo, v kateri so zbrari vsi članki ameriškega časopisja o princu in njegovi osebi. Knjiga vsebuje 61.120 zvezkov in sicer edinolo o življenju prineovem o njegovih zabavah, pojedinah, obleki itd. Knjiga tehta 325 funtov, po našo 140 kg! Ta knjiga je pa res težka. Izreke je izrezovalo dvaindvajset oseb, nakar so jih zbrali in uredili po vsebini. Vse jo alfabetično sestavljeno. Res velika pozornost!
sv Gdkritje tajnosti Tihega oceana. Po Tihem oceanu jadrajo sedaj ladje ekspedicijc Angleškega društva za znanstvene preiskave. Naloga tega društva je, iskali sled za narodi, ki so izginili. Ekspcdiciji je uspeh zagotovljen, zakaj žc v panamskih gozdovih so našli ostanke rodu, govorečega angleško narečje iz časa kraljice Elizabete. Ta rod izhaja bržkone od angleških morskih razbojnikov (piratov), ki so tamkaj živeli v 16. stoletju. Sto milj od panamskega prekopa je odprava naletela na divjaško pleme, ki so skrbno čuvali v gozdu skrit zaklad. Največji uspeh pa je ekspedicija dosegla z odkritjem majhnega zapuščenega otoka v Tihem occanu, čigar skalnato obrežje skoraj navpično pada v morje. Člani ekspedicijc so splezali na približno 300 m visoko steno ter prišli na pusto planino, na kateri so našli celo vrsto spomenikov neznanega naroda, poleg drugega grobne spomenike kaljev. Na spomenikih so odkrili posebne hieroglife, primitivne sehe, majolike in kamenito orožje. Neki član ekspedicijc je sporočil dopisniku »Daily Ex-pressa«, da gre tu za kulturno odkritje, ki je nemara najvažnejše v tem stoletju. Spomenike so že poslali na Angleško v preiskovanje obenem z najdenimi kostmi neznanih živali. Ekspedicija je sedaj odjadrala na Kokosove otoke, kjer bode skušala najti zaklad zlatih protov, ki jih je tamkaj pred sto leti zakopalo moštvo angleške jadrnice.
sv Leninov dan. Če poznamo potek francoske revolucije, potem šele vidimo, kako natančno jo Rusi posnemajo. V vsem. Prav tnko kakor posnema Mussolini v svojih nagovorih in kretnjah Napoleona. Sedaj so določili, da bo dan Leninove smrti, 21. januar, navaden delovni dan, njegovemu spominu bo pa posvečen naslednji dan, 22. januar. To bo isti dan, ko so pod vodstvom Gaporia napravili delavci znani veliki sprevod 9. jan. 1905. Kakor vidimo, računajo Rusi že po našem štetju. Nov državni praznik petega julija; ta dan je bila sprejeta ustava sovjetske zvezo.
N:sife Bersou gum! pe:e fn podp ate
S tem si prištedite mn-igo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSO gumi pete in podplati so trpežnejši kak r usnje.
ČUDNA KITAJSKA DREVESA".
V	1. 1869. so jo nastanil francoski misijonar po imenu E. David globoko v Kini, v mestu, ki so zovo Mon-pim. Ta inje našel drevo, ki ga ni mogel uvrstiti v noben razred znanih dreves, drevo, kakršnega šo ni svoj živ dan videl. Posamezne koščke tega dre-, vesa je poslal domov v Pariz, ki so predstavi Ijali skoz 30 let edino vzorco čudovitega dro-. vesn. V 1. 1897. je našel drugi misijonar, zopot Francoz,po imenu Farges, to drovo na; tistem mostu, kjer ga je svojo dni našel njegov prodnik, misijonar David. Farges jo, nabral 37 semen tega nenavadnega drevesa! in poslal v Pariz slavni semenski tvrdki: Maurin de Vilmorin. L. 1906. jo seme vzklilo, ali prav povedano, od vseh 37 zrn, jo pognalo samo eno semo. To je povsem neznano drevo in jo bilo imenovano «Davidia involburata« na čast možu, ki ga je našel. Tedaj bo je pa zbudilo med naravoslovci veliko zanimanjo, vsak jo hotel imeti njegovo semo doma. Zato je bila ena glavnih nalog Voitchovo odprave, prinesti jako dosti tega semena s Kitajskega. Ekspedicija jo prodrla v notranjost kitajsko dežele in posrečilo se ji je, da jo drovo našla in posla'a domov obilo semena. V Co-ornbo Wood Nurmy so semo negovali s takim uspehom, da jo danes to lopo drovo nu-navadna prikazen v angleških parkih. Cveto vsako leto, cveti so po 6 palcev dolgi in 2 do 3 palce široki, ki trepečejo v vzduhu kakor papirnati traki. To čudno drevo jo sicer rea lepo, ali japonska češnja ima vendar šo kras-nejši cvct.
KAKO SE JE ZAČEL PAPIRNATI DENAR.
V	knjižnici v Ileidelbergu se nahaja rokopis iz 1. 1437. ob osvojitvi Granade. V tem. rokopisu pripoveduje avtor, da grof Tendilla pri obleganju trdnjave Alhame 1. 1434. ni imel nobenega denarja več, tako da ni mogel izplačati svojim vojakom določene plače. Ker so vojaki zfcog tega postali nezadovoljni, jc; napisal grof Tendilla na majhne koščke papirja različne številke ter jih razdelil med vojake. Nato je izdal razglas na občinstvo, da bi ta nakazila sprejemalo namesto denarja ter dalo vojakom zanje zahtevano blago. Kdor bi se protivil, je imel biti ostro kaznovan. Čisto naravno je, da jc papir čestokrat menjal svojega lastnika, prišel je v promet in kronika pristavlja, da je grof Tendilla kasneje izpolnil svojo obljubo in za nakazila izplačal kovan denar. Tako sc je torej pričel papirnati denar.
ALUMINIJASTA KOLESA ZA AVTOMOBILE
Prva je poskusila z njimi londonska om-nibus- družba. Kolesa so pol tako težka kakor ona iz jekla — niso namreč iz čistega aluminija, temveč so iz zmesi — in so izvrstno uporabljiva. Doslej so napravili z njimi 50.000 kilometrov, pa niso zaostala prav nič za jeklenimi. So pa za celo polovico cenejša kakor jeklena.
BOLJŠEVISTIČNA SKUŠNJA.
Mlada deklica, inteligentna, stoji pred. komunistično spraševalno komisijo. Zvedeti morajo, kakšnega mišljenja je, in potem ji bodo dali diplomo za učiteljsko službo. Znali cieveda ni treba nič, samo, da sem komunističnih nazorov. Prvo vprašanje: »Kaj je vera?« Odgovori so napisani vsi v ročni knjigi, in kandidatinja reče: »Opij za narod.« Drugo vprašanje: »Kaj je Bog?« Odgovor: :Domišljija.« — Predsednik: »Prav dobro, napravili ste skušnjo z odliko.« — >Bog bodi zabva-ljen,« zdiluie deklica in se parkrat pobožno prekriža.
V PREMIŠLJEVANJE.
Vera v sebe samega je vera ateistov. —. Ženske ne marajo politike, kvečjemu finančno. — »Kako lepa je ta modrina!« vzklikne mož ob vbodu v »Modro jamo« na otoku Ca-pri. »Prava barva za mojo novo obleko,« sa oglasi žena. — Kdor misli na en sam cilj, je slep za druge. — Upanje obljubuje, spomin' drži. — Mož dolgo premišljuje in vendar ne naredi prav, ženska dela po nagibih in pravo zadene.
TINTORETTOVO ZAKONSKO ŽIVLJENJE.
Slavni italijanski slikar Tintoretto se j a itnel zahvaliti edinole svoji energični ženi Faustini, hčeri beneškega plemiča M. di Veščo, cla je mogel voditi svoje gospodarstvo v tako velikem obsegu kakor je bil vajen. Fau-stina je bila prav tako varčna in dobra, kakor je bil nje mož lahkomišljen in nereden' Da bi bil umetnik za svoje delo zahteval plačilo, mu še na misel ni prišlo. Slikal je samo ! v svojo veselje in zabavo. Čisto pametno je bilo, da je Faustina skrbela, da je prišel v hišo denar in da ni bil precej razmetan. Če jo šel mož zdoma, je moral prositi ženo potrebnega denarja, a ona je zmeraj zahtevala; da ji je povedal za vsak sold, kam ga je dal Večkrat se je pa dogodilo, da se izdatki niso ujemali z njegovimi navedbami. Tn tedaj se je Tintoretto redno izgovarjal na berače in ujetnike — saj je med ujetnike štel tudi samega sebe. Tudi z,a moževo obleko je Faustina vestno skrbela. Gledala je glavno na to, da jo bil Tintoretto svojemu I lanu primerno oblečen in se ga beneški meščan ni sramoval, posebno je pa še moral paziti, do mu ni dež zmočil obleke.
Gospo darslvo.
Ravnatelj Andrej Zmavc:
Proč s šmarnico.
Pri nas je od samorodnih trt zlasti izabela (varieteta labruske) kot modra grozdna vrsta še precej razširjena, večinoma v krajih, Ju za kaj boljšega niso. Proti trtni uši ni do-.volj odporna, zato je nje častilci celo cepijo na ameriške podlage, česar pa nikakor ne zasluži. Tudi bolezni jo napadajo.
Našemu vinarstvu bolj nevarna pa postaja šmarnim (noah), ki je zelo razširjena tudi že po najboljših vinskih okoliših širom naše države in kvari sloves domačih vin. Notar dr. G e r š a k v Ormožu, drugače zaslužen mož, je šmarnico, kakor jo je sam krstil, pred desetletji priporočal in razširjal z neverjetno trdovratnostjo in nenavadno vztrajnostjo na-.vzlic resnim svarilom strokovnjakov, ki so pravočasno opozarjali z besedo in peresom na nevarnost, grozečo naši kvalitetni vinski produkciji. Lahkoverni gospodarji so poslušali Geršaka: šmarnice ni treba cepiti, ne škropiti, ne žveplati, rodi pa tako silno bogato! Razen tega je opojnost šmarnice večja kot žlahtnih vrsti Iztreznenje prihaja pri mnogih prepozno.
Šmarnica je samorodna trta (direktni pro-duktor) z bujno rastjo, je res izredno rodovitna, grozdi so precej veliki in natrkani (z gostimi jagodami); jagode z debelo kožico ali mekino so zelenkaste do rumenkaste in dišeče, njih okus spominja na vrtne jagode, včasi na maline, pa tudi — kakor pravijo — na stenice. To je lastnost vseh ameriških samorodnih trt, ki jih imenuje hrvatski seljak napačno >direktori >.
Vinski poznavalci odklanjajo šmarnico, ker jim je že nje okus zopern. Malo znano pa je, da povzroča večjo opojnost šmarnice rae-tilni alkohol (lesni špirit), ki je tako nevaren za zdravje ,ker je hud strup in se ga poleg etilnega alkohola, ki je v naravnem vinu tako dragocen, vprav v vinu samorodnih trt največ tvori. Priporoča se precepljevanje samorodnih trt z žlahtno trto, predvsem šmarnice, ker — ako je trta sicer zdrava in jaka — prenaša kot podlaga trsno uš naravno vsaj približno tali o dobro, kakor necepljena.
Vsemu temu je napravil za bodoče konec zakon od leta 19*23, ki prepoveduje razmnoževanje in sajenje samorodnih trt. Zalo preč s šmarnico!
Gorski železniški Mapvni tarif
V Belgradu zborujejo komisije radi sklenitve tarifne pogodbe z Ogrsko, radi česar fco novi blagovni tarif, ki jo stopil dne 1. julija t. 1. na Ogrskem v veljavo, gotovo zanimal naše trgovske kroge. V novem ogrskem tarifu se računa tovornina na podlagi zlate valute (zlatih kron). Dosedanja blagovna klasifikacija se je popolnoma spremenila. Brzovozne pošiljke se dele v razrede A, B, C, D in E. Vsaki brzovozni razred se razdeli še v 3 podrazrede in sicer podrazred a) pri oddaji od manj kot 5000 kg, podrazred b) pri oddaji od najmanj 5000 kg, podrazred c) pri oddaji od najmanj 10.000 kg. V kateri brzovozni tarifni razred blago spada, je razvidno iz blagovne klasifikacije. Dosedaj so se delile brzovozne pošiljke v navadne, znižane in posebno znižane in je bilo vseeno, čo se je oddalo 10 kg, 1000 kg, 5000 kg ali 10.000 kg, medtem ko so tovornin-ske postavke v novem blagovnem tarifu pri večji oddaji znatno cenejše. Pri oddaljenosti na 100 km znaša tovorninska postavka n. pr. za meso, sveže ali prekajeno pri oddaji od manj kot 5000 kg po razredu B-a 326 vinarjev, pri najmanj 5000 kg po razredu B-b 261 vinarjev in pri najmanj 10.000 kg po razredu B-c 217 vinarjev za 100 kg. — Pri nas se računa tovornina pri brozovoznih pošiljkah brez ozira na težo, če je pod 5000 kg, 5000 kg ali 10.000 kg vedno po enaki postavki, radi česar je nova ogrska tarifa v primeri z našo veliko cenejša. — Tovorne pošiljke se dele kot kosovno blago v razrede I, II, III, IV in V, in kot vozovne pošiljke v razrede 1 do 18 na podlagi teže in v razrede 19 in 20 na podlagi tovorne površine vagona. Razredi za vozovne naklade so dele še v 3 podrazrede in sicer: podrazred a) pri oddaji od najmanj 5000 kg, podrazred b) pri oddaji od najmanj 10.000 kg, podrazred c) pri oddaji od najmanj 15.000 kg za vagon ali tovorni list. Razred 19 se deli tudi v 2 podrazreda: a) za odpremo konj, mul in oslov, b) za odpremo roga te živine, prašičev in drugih malih živali. Razred 20 za odpremo prosto oddane perutnine s 4 podraz-redi: a) pri vporabi navadnega voZa ali 1—2 etaž, b) pri vporabi 8—4 etaž, c) pri vporabi 5-6 etaž, d) pri vporabi 6 ali več etaž. Uvrstitev tovornega blaga v tarifne razrede kot kosovno blago, vozovni nakladi se razvidi iz blagovne razpredelitve. Pri naših državnih železnicah se dele tovorne pošiljke še vedno po avstr.-ogrskem in bos.-herc. železniškem blagovnem tarifu, del I, oddelek B od 1. jan. 1918 v sledeče razrede: razred I (normalni razred), razred II, razredi vozovnih naklad A, B, C, specijalni tarifi 1 in 3 in po tarifu, del II v izjemne tarife od I-XXIII. Pri nas nimamo tovorninskih postavk za pošiljke nad 10.000 kg in se računa tovornina n. pr. za 15.000 kg ravnotako kot za 10.000 kg,
Tržno poročilo.
Ljubljana, .17. septembra.
Lesni trg. Akoravno vpliva valovanje dinarja in liro zelo neugodno na naš izvoz in se je radi tega napravilo zadnje dni le bore malo zaključkov, zanimanje za naš stavbeni les posebno s strani Italije nikakor ni ponehalo, nasprotno je postalo živahnejše, nego je bilo pred dobrim tednom, kar znači, da so se naši sosedi že precej navadili na naš trg, na drugi strani pa je porast našega dinarja vplivala tudi na cene v sosedni Avstriji in upati je, ko se dinar vsaj nekoliko ustali, da se bodo cene polagoma izenačile.
Italija se slejkoprej zanima še vedno za blago III. in monte vrste ter je povpraševanje po I. in II. malenkostno.
Izredno veliko povpraševanje je pa po hrastovih frizah, ki se dobro plačujejo do Lit 450 in več za 1 kub. m ter po parjenih bukovih plohih dimenzij od 2 m dolžine naprej ter debelin 27 mm in od 38 do 100 mm.
Kupčija s testoni je skrajno slaba in je nemogoče, da bi zaenkrat producenti prišli na svoj račun.
Dosti zaključkov se je napravilo za bukovo oglje, ki pa mora biti seveda kosovno, lepo žgano in dobro suho, ker je znano, da so italijanski kupi glede prevzema oglja grozni šikanerji.
Najživahnejši izvozni predmet tvorijo bukova drva, ki so zadnji čas v ceni zelo porasla.
Žal, da radi dosedanjih previsokih prevoznih tarifo v no moremo priti v tesnejše trgovske zveze z grškimi uvozniki lesa, ki se zadnje čase zelo trudijo priti z nami v rednej-še poslovne zveze. Naše sosednje države tekmujejo med seboj, kako bi izvozni industriji iu trgovini čimbolj ugladile pot in ji gredo posebno na roke s tem, da znižujejo železniške tarife, tako ima Avstrija z Italijo takozvani ^Jadranski tarif«, Češka pa je napravila zadnje dni z Avstrijo takoimenovani >Zvezni tarif«, ki bo usmeril češki izvoz za Trst preko Avstrije in Trbiža. Mi bomo pri tem izgubili sčasoma tranzitni promet, obenem pa bo na?i 1 industriji in trgovini onemogočeno uspešno se uveljaviti, ker ne bo vzdržala avstrijske in češke konkurence.
Na koncu moramo omeniti, da se še vedno najdejo elementi, ki brez vsakega povoda kršijo solidarnost, se ne brigajo za dosedanje običaje, še manj pa za uzance ljubljanske borze ter delajo še vedno sklepe z italijanskimi trgovci za trame, akoravno so tesani v polnih merah, v reduciranih merah, posebno se v tem odlikujejo veleposestniki tujega pokolje-nja, ki se na žalost naši narodni industriji in trgovini vedno bolj šopirijo in bi ji radi iz-podnesli tln. Tej gospodi bodi na tem mestu povedano, da bomo že še našli sredstva, da jo napravimo pohlevnejšo in naj ne misli, da je že vseh dni konec. Ne škodujejo s takim postopanjem samo nam izvoznikom, nego tudi solidnim italijanskim uvoznim tvrdkam, katerim delajo kakor nam umazano konkrenco.
Jajca. Izvoz jajc na tržišča postaja zadnje vedno slabši, čeprav so se cene dvignile na 1.70—1.90 Din po komadu. Ta cena je z ozirom na inozemske cene očividno previsoka. V inozemstvu cene popuščajo posebno radi tega, ker narašča dovoz jajc iz Italije in Bolgarije. Ceno v Švici se gibljejo od 240—245 švicarskih frankov za zaboj (1440 kosov).
g Ponarejeno amerikanske novčanice. — Belgrajsko poslaništvo Združenih držav javlja, da so se te dni pojavile v prometu ponarejene amerikanske novčanice od 10 in 100 dolarjev.
g Davek na poslovni promet izkazuje za za mesec julij povišanje za 1,731.723.61 dinarjev nasproti tozadevni postavki v proračunu. Mesto proračunske julijske postavke Din 16 milijonov 666.666.66 znašajo dohodki Din 18 milijonov 398.400,27.
g Anketa o izboljšanju živinorejo. Poljedelsko ministrstvo je sklicalo za 1. november L 1. sestanek živinorejskih strokovnjakov iz cele države. Na anketo je pozvanih okoli 20 naših znanih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo izboljšanja naše živinoreje. Nadalje bodo razpravljali
o edinstvenem načrtu zakona za izboljšanje
živinoreje.
g Ugodna ponudba tuje tvrdke. — Neka francosko-belgijska tvrdka, ki poseduje tvornico za izdelovanje in popravljanje vagonov, lokomotiv ter raznih poljedelskih strojev, je predlagala naši državi, da svojo tvornico prenese v našo državo pod pogojem, da jo seveda dotična tvrdka eksploatira naprej. Vendar pa radi vladne krize še ni padla definitivna odločitev, upati pa je, da bo ponudba sprejeta.
g Uzance zagrebškega kliring instituta. — Dne 14. t. m. je zagrebški borzni svet končnoveljavno redigiral uzance za klirinški institut in jih sprejel. Lokali klirinškega instituta se nahajajo v zgradbi Slavenske banke.
g Otvoritev železniške progo Ljutomer— Ormož. Predvčerajšnjim je odšel pi-vi tovorni vlak iz Ljutomera v Ormož. S tem je proga dovršena. Vendar se bo svečana otvoritev vršila šele začetkom novembra t 1.
g Krize češkoslovaške železne industrije. Praška železna industrija d. d. Je dala pogasiti zadnje štiri plavže v Kraljevem dvorcu pri Pragi. Od plavžev v Kladnu se nahajata samo še dva v obratu.
g Nov denarni sistem v Nemčiji. Z 11. oktobrom t. 1. je stopil v veljavo nov zakon o bankah in o denarnem sistemu v Nemčiji. Po tem zakonu je zakorsko plačilno sredstvo >Reichsmark«, ki ima vrednost bilijona papirnatih starih mark. Stari bankovci bodo služili za plačilna sredstva do časa, ko bodo izdali nove bankovce. Isto velja za rentne marke, katerih vrednost je enaka oni nove Reichs-marke.
g Obtok bankovcev v Poljski. Izkaz emisijske banke na Poljskem i-Bank Polslca« navaja za 30. september t. 1. obtok bankovcev v znesku 460.4 milijonov zlatov.
g Notranje posojilo v znesku več milijard v Franciji. V sledečem mesecu t. 1. bo razpisala francoska vlad nolranje posojilo v znesku 3—4 milijarde frankov. Poleg tega se sedanji francoski finančni minister Clementel pogaja z nekim ameriškim konzorcijem kakor tudi z Morganovo banko glede zaključitve zunanjega posojila v Ameriki.
7. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.0750-3.1050, 3.1035 do 3.1335, London 317 -320 (318 -381), No\vyork 69.90—70.90 (70.35—71.35), Pariz 3.70—3.75 3.6550-3.7050), Praga 2.0910-2.1210 (2.1050 do 2.1350), Dunaj 0.098850-0.100850 (0.10 do 0.1020), Curih 13.57-13.67 (13.65-13.75), Bu-karešt 68.8750—69.8750. — Tendenca slaba, blaga dovolj na razpolago.
Curih. Belgrad 7.35 (povpraševanje (7.35), Budimpešta 0.0068 (0.006750), Berlin 1.24 (1.23), Italija 22.75 (22.70), London 23.41 (23.39), Ne\vyork 521.25 (521), Pariz 27.35 (26.95), Praga 15.50 (15.4750), Dunaj 0.007350 (0.007350), Bukarešt 2.8250 (2.7750), Sofija 3.80 (3.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 1006, Kodanj 12.080, London 318.330, Milan 3089, Ne\vyork 70.935, Pariz 3730, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 316.500, francoski frank 3G85, lira 3070, dinar S97, češkoslovaška krona 2100.
Praga. Devize: Lira 147.75, Zagreb 47.95, Pariz 178.25, London 152.30, Nesvyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921. 62 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 208 (denar). Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—233, Merkantilua banka, Kočevje 124—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 919 (denar), Slavenska banka, Zagreb 94 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130-148, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 375-380 (zaklj. 375), Združene papirnice Vevče 112—120, 4 in pol odstotni zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, 107, do 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 56, Jugoslavenska banka, Zagreb 102—104, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 88, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 93—95, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 735, Našica 60, Narodna šumska industrija 75, Guttman 680, Slavonija 78—79, Trboveljska premogokopna
družba, Ljubljana 385—395, 7 odstot drl in*, posojilo 63, Vojna odškodnina 118—113.50.
Dunaj. Alpine 327.000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 650.000, Trboveljska družba 424.500, Hrvatska eskomptna banka 141.000, Leykam 106.800, Hrvatsko-slav. dež. banka 56.000, Avstrijske tvornice za dušik 160.000, Gutmann 400.000, Mundus 780.000. Slavex 200.000, Slavonija 64.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: smrekovi in jelovi hlodi, 4 m dolžine, 25—60 prem., fco nakladah postaja 305, hrastovi, napol suhi plohi, 2 in 3 m dolžine, 80—100 mm, od 20—50 cm širine, fco meja 1225, bukovi kri ji, sveži, od 2.25 m naprej, od 25 cm prem. napr. Ia, fco Fiume 400, deske III., fco meja 520, hrastovi frlzi 6, 7, 8, fco meja 2 vag. 1500, 1520, zaklj. 1500, oglje Ia, vilano, fco meja 115. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 380, pšenica bačka, par. Ljubljana 430, koruza bačka, par. Ljubljana 330, koruza v storžih, bačka, par. Ljubljana 190, oves bački, par. Ljubljana 320, laneno seme, par. Ljubljana 685, pšenična moka št. 0, Čantavir, bačka, fco Ljubljana 605, pšenična moka ŠL 0, Palanka, bačka, fco Ljubljana 620. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 500, fižol ribničan. b-n, čiščen, fco Postojna trans. 615, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna tr ns. 550, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 350, jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 60, jabolka sort. Ia, fco nakladalna postaja 225.
Premeščeni so: Josip BrnobiS s I. drž. gimn. v Ljubljani na I. deš. mešS. šolo v Ljubljani; Viljem Držaj z II deš. osn. šole v Ljubljani na .IL deš. meši. šolo v Ljubljani; Ciril Kopitar z osn. šole v Ribnici na deš. in dekl. m. šolo na Jesenicah; Marija Vidmar z osn. šole v Preserjih na deš. iu dekl. m. šolo na Jesenicah; Jnnko Lenarčič s I. deš. m. šole v Ljubljani na deš. m. šolo v Ribnici; Ivan Šumljak s III. deš. osn. šole v Mariboru na deš. mesč. šolo v Mariboru; Josipina MlinariS z deld. osn. šole v Studencih pri Mariboru na dekL mešS. šolo I. v Mariboru; Ema Kosi s IV. dekL osn. šole v Mariboru na dekl. mešS. šolo II. v Mariboru; Marija LooiSarič z deš. mešE. šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah na deš. mešč. šolo v Celju; Bogumit Gerlanc z deš. in dekl. m. 5. na Jesenicah na deš. mešč. šolo v Celju; Alojzij Strm-šek z deš. osn. šole v Celju na deš. mešč. šolo v Celju; Stan. Fraprotnik z deš. m. šole v SI. gradcu na deš. nieSč. šoto v Brežicah; Valerija Ivane z osn. šole v Se! ca h nad Sk. Loko na deš. meši. šolo v Brežicah; Stan. Foljanec s IV. deš. osn. šole v Ljubljani na dež mešč. šolo v Ormožu; Lovro Fa-rasin z osn. šole v Šmnrjeti pri Ptuju na deš. mešč. šolo v Ormožu; Franja Sušnik z osn. šole v Iški vasi na dekl. m. šolo v Ptuju; Ernest Vrane t, osn. šole v Puščavi na deš. m šolo v Slovenjgrad-cu; Angela Lečnik z osn. šole v Miethsdorfu pri Apafah na deš. m. šolo v Vojniku; Milan Vauda s deš. m. šole v Ptuju na deš. m. šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Ljubomir Gorjup z osn. šole v Prološcu (Dalmacija)na deš. m. šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Ana Celnar z osn. šole v Boštanju ob Savi na deš. mešč. šolo v Krškem; Mara Skr-janc-Zurc z osn. šole v Gomilici (Prekmurje) na deš. mešfi. šolo v Šoštanju; Leopoldina Dolenc z osn. šole pri Sv. Marku niže Ptuja na deš. mešč. šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Danica Kraše-vec s Sv. Planine v Griže; Leopoldina PoCkaj-Orač s Kaple v Ljubno; Alfred Sehel z Nove Štifte
v Mozirje; Oton Fettich-Frankbedm iz Kočevja v Skomarje; Celestina Laznik s Trbovelj-Vode v Koprivnico, Gizela Plšek-Kukman od Sv. Antona v Slov. gor. k Sv. Lenartu v Slov. gor.; Drago Puhr iz Ksaverija v Ribnico na Pohorju, Štefka Lovrec iz Podove v Maribor (III. deš. osn. šola); Henrik formelj iz Zg. Sv. Kungote na Sladki vrli, Janja Segula-Job od Sv. Lenarta v Slov. gor. v Ptuj (dekl. osn. šola); Angela Slani iz Dobrovnika v Novo cerkev, Ljudmila Bratinn-Janežič iz Ptuja v Ptuj-okolico (deš. osn.šola); Elvira Dolinar-Stit-tig iz Srednje Bistrice v Zibiko; Fran Gumilar Iz Vel. Poljane v Lipovce, Franjica Gorailar-Macarol iz Vel. Poljane v Lipovce; Vladko Voglar iz Vel. Dolenčev v Markovce, Eliza Ternovic iz Št. Janža pri Velenju v Novo Štifto, Vida Dereani-KraSevec iz Žužemberka v Rakovec, Anton Stefanciosn od Sv. Florijana pri Rogatcu k Sv. Juriju pod Donatom;
I Minka Sorli-Gašperin iz Ljubljane k Sv. Štefanu
Bujn?., svilasi* lesfe.-
miuiuiiiHiiiHiHiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii) ......................umif
po rednem umivanju glave z
$hampoonom
pri Šmarju; Marija Kontler-Komlo«fly iz Vldoncer v Dolgo vn«, Ilort orodja Vuga iz Lipovcev * Vel. Poljano; Angela Ocvirk od Sv, Petra v Savia. dolini k Sv. Juriju ob j. ž. (deska osn. šola); Marija
Kastulic iz Svetino k Sv. Juriju ob j. ž. (dekl. oen. Sala); Bran i mir Čeh iz Petrovi v Kalobje, Vlitdko Erat iz Kapele v Ap«če (deška šola); Zorka Rozman h Smartna ob Palci na Rečico ob Savinji; A tnal. Podgoršek iz žiž v Spitalič (konjiški okr.): Friderika \Viesor z deške na dekliško osn. šolo v Konjic,oh; Avgust Sc.honuetter od Sv. Bolfenka na Kogu v Otimije; Ljudmila Stadler od Sv. Pe4.ro pod Sv. Gorami v Kozje; Marjeta Vodošek iz Fra-ma k Sv. Rupetrlu v Slov. gor.; Janko Moder iz Ljutomera (defi. osn. sola) v VarZej; Matija Vuu-derl iz Negove v Ljutomer (doS. osn. Soli); Fran Gorup iz Velenja nu Kapto; Via sta Tornažič iz Konjic (dekl. otm. Sola) v Vuhred; Štefanija Farkaš iz Studoricev pri Mariboru (dekl.) na IV. doki. o»n. šolo v Mariboru; Ivan Vokač iz Slivnice v Lehen; Marta Jurko lz Lajtersborga-Krčevino k Sv. Marjeti ob Pesnici; Marica Jerončič iz LimbuSa v Po-dovo; Adolf V onda iz D. M. v Brezju k Sv. Lovrencu na Pohorju; Zmagoslav Kotiefnik iz Lirnbu-ša v Podovo; Antonija Mik J avli h Rad vanja k Zg. Sv. Kungoti; Koza Irgolič Majceuovič od Vel. Nedelje k Sv. Miklavžu pri Ormožu; Milan Megla od Sv. Bolfunkia na Kogu na Rune?-, Josipina llerbut lz Hajdine k Sv. Andražu v Hal.; Fclilta Gr8gl iz Narapelj k Sv. Duhu v Halozah; Bogomila Mervdč las Zavrča k Sv. Marku prt Ptuju; Marjeta Dinseal e Prta ta ve v Stmižfe; Darilca Glinšek iz Rog. Slatine k Sv. Križu pri Rog. Slatini; Josip Križnmn ii. Studencev pri Mariboru (deSka Sola) v Slovansko Btatrico (deSka šola); Ftorontina Medb.ka-Dimnik z dekl. na dež. osu. šolo v Slov. Bistrici; He-dvilta Lebe® Ie Crešnjevca k Sv. Vemčeslu; Stane Medved od Sv. Martina na Pohorju v Loko pri 2u-enm; Stane Jančigaj a Vranskega v St. Jurij ob Taboru; Valimtin Frece iz Braslovi v Orio vas; Fran Mesiee\j tz čemeč v Holmec-Tunel, Fran Košar lz Vučje vaat v Tižiao.
Na novo u n&mejntani v mariborski obliutl;
Metod Skerjanec t Griže; Ivan Lazar v Ljubcčno; Ivan Theuerechulj v Žalec; Marija Kmnar&ii v 2ale>c; Marija MilialtS k Sv. Duliu na Stari gori; Igo Hauptmnn k Sv. Duhu na Stari gori; Dragotin Žolgar ▼ Miethedorf; Pavla Zabovnik v Luče; Stanko Terčak b Sv. JoStu na Kozjaku; Olga Dworsky v OUmlje; Srefiko Borlot v Prevorje; Justina Sotošek v Pllžtanj; Karel fttokelj k Sv. Trojici v Slov. portcah; Otilija Zidar k Sv. Antonu v Slov. gorica li: Josipina Karnlčnik v Malo Nedeljo; Ljudmila Jazbinšek k Sv. Križu blizu Ljutomera; Oskar Hudalea na Kaplo; Viktorija Črnko na Ka-p!o; Alfonz Kopriva v Marenberg; Nada Hren k Sv. Ožbaltu ob Dravi; Marta Elanik v Vuzenico; Rujko Igtar k Sv. Jerneju nad Muto; Fran PetraS k Sv. Primožu na Pohorju; Ana Leekovar v Mariboru (II. deš. osn. šola); Josip Petrnn v Pobrežje pri Mariboru; Nada Jenfiifl v Žiitečko vag; Josip Pohar k Sv. Duhu na Ostrem vrhu za ekspozituro v Gradišču; Marija Petkovšek-Pepelnik na dekl. osn. šolo v Studence pri Mariboru; Marija Vodu-Sek k Sv. Trojici v Slov. goricah; Vilibald B<*1o-glavec k Sv. Trojtcd v Slov. goricah; Maks Belogla-voc k Sv. Rupertu v Slov. goricah; Alojz/ij Jenko v Ormož; Vlasta Rajšp v Svetinje; Angela Vogiinec k Sv. Andražu v Slov. gor.; Viljem Kunst v Polem-Sak; Alojzija Lovt/jc v Stoprce; Vladimir Hor-tonclj k Sv. Vidu niže Ptuja; Ivan Geč k Sv. Marjeti niže Ptuja; Andrej S^ifanciosa k Sv. F'orifaiu pri Rogatcu; Merija R<v£rloz k Sv. Miklavži pri Slovenjgradcu; Olga Ker bor v Pristalo; Elizabeta Dernoutz k Sv. Štefanu pri Sinnrjv; Anica Vtm-polšek v Zibiko; Draga Kranjc na Plešivee, Morija Sedovnik v St. Jainž pri Velonju; Marta Ltpovšelc i Loke pri Sv. Juriju ob TaV>u; Slavica Lipov-Sek v Loke pri Sv. Juriju ob Taboru; Olga Lorg«r v Spitalič, okraj Kamnik; Josipina Lašič v Črno, dr. Fran Zgeč v Predal je ;Kilos Ledinek v Ojstrico; Josip Kocmut v Beltince; Ljubeslava Dolenc v Bodonce; Rafel Berce v Bogojino; Vekoslova Bajec v Bogojino; Morija Marok v Bogojino; Drsgo
Koorošak v Dobrovnik; Marija Roggi v Dobrovnlk; Joaip Novak v Dolgo vas; Marjeta Dittrich v Do-manjševce; Ljudmila Doleno v Fokovce; Svoj mir Jamšek v Ganfiane; Roea PovSe v Ganfane, Karel Korrthfluser v Genterovce; Marica Kavčič v Gomi-lioo; Justina Praznik v Kobilje; Oskar Bregant v Kntprivnik; Draga RoSkar v Koprivnilt; Ana Ster-geir v Koprivnlk; Josip Totnažiž v Kuzdoblau; Marija Jane v Kuzdobbtn; Blaž Lah v Malo Poljano; Josipina Veršec v Malo Poljano; Cirila Korošak v Markovce; Ljudmila Ko^'a8 v Odrauee; Du5au Kranjo v Pefarovce; Anton Ermenc v Petrovce; Elizabeta Ix)l<ay v Predanovce; Zvonko Černek v Prto^o; Emilija Kotnik v Prtočo; Srodco Pečar v Sredico; Maksa Povli v Srednjo Bistrico; Slavko Jelene v Stanjevce; Alojzij Puppis v Ti-nje; Ljude-vlt Ilozman v Turnišče; Albert Žerjav v TumiŠie; Milena Beg v TurniSCe; Irma KuhariC v Tu m,išče; Hildogarda Ne,d oliko v Turnišče; Miligoj Jaruovič v Veliko Dolence; Marija Kob v Vel. Dolence; Oton BrelJh v Vel. Poljano; Stanko JeronSiS v Vi-donce; Marija Bre»iči5 v Vidonce; Ludovik Viter-nik v Javorje; Ivan Hojink v Koprivnico; Vilma BoleviJ v Čentibo; Fran Možina v Dol. 9'nveCe; Lurlo<-i'k nomn v Hode5!; Jolauda Bolovič v Katico; Anica Toma v Rad možice; Andrej g^erl v Se-beborce; C»ril Kiferle v Srednjo Bistrico.
Izpred sodišča.
Neroden defko je komaj 17 letni posestnikov sin Jakr.b Piber iz blejske okolice. Ker je rabil denar 7a razne fantovske potrebščine in ga je oče držal bolj na kratko, je začel lant zahajati k seredu Vidicu, kjer je starejšemu ali mlajšemu večkrat kaj zmakniL Seveda te tatvine niso os*ale prikrite. Vidi te vi so ga takoj osumili in so začeli strogo paziti nanj. In res ga je zalotila domača hči, ravno ko je ba-sal bankovce v žep, ski it za nekim sodom. Pri aretaciji so našli pri njem še 180 Din. Koliko
je v tem času pokradel, no ve niti aam, niti
ne vedo Vidičevi, gotovo pa je, da je znosil precejšnje vsotice, kajti mož je pridno igral in junaško popival. Obsojen je bil na 6 tednov težite ječo in bo moral poravnati vso škodo.
Iz žalosti, ker je bil potrjen v italijansko armado, so je Žagar Ciril Abrahamsberg po-šteuo napil ter jo prišel preko meje k nam vasovat. Ker pa je bil precej neroden, ga je zalotila naša orožniška patrola, ki ga jo aretirala in pripeljali so ga v ljubljanske zapore. Zgodilo se je to pred kakimi 1-1 dnevi. Pri obravnavi, ki se je vršila proti njemu radi teh nerodnosti, je fant vse priznal, kar »o ga obdolžili in se je zagovarjal s pijanostjo. Iz jezo in žalosti, ker je bil potrjen v italijansko armado se je mož tako napil, da ni vedel, kaj dela in govori. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Ker pa so mu šteli v kazen preiskovalni zapor, je fant kazen že prestal in so ga poslali zopet domov. Kaj pa bodo napravili z njim laški karabinerji, pa še ni gotovo.
Vi se igrate z ognjem, tako jo povedal predsednik senata posestnikovi hčeri Ivani Knifičevi iz Sv. Valpurge v smledniški okolici. Dekle se je navadilo od matere kupčevati s krompirjem in je začela nazadnje sama delati razne kupčije. Pri tem pa jo imela smolo, da ji je nekoč ko je zbrala od raznih kmetov skoro cel vagon krompirja in je izplačevala voznikom denar, zmanjkalo denarja za posestnika Grada, ki ji je pripeljal 13C3 kg krompirja. Ker dekle ni moglo dobiti nikjer posojila, jo s plačilom čakala loliko časa, da je mislite, da morda tudi Grad pozabil. Ta pa jo je končno po dolgem čakanju naznanil; Obtožen-ka so je zagovarjala, da ni imela namena kupca goljufati in ga imeti za norca, marveč ni izplačala, ker je imela nesrečo pri kupčiji, kar se je dognalo. Senat jo vpošteval njen zagovor in je v svrho razčiščenja to nerodne kupčijo obravnavo preložil.

Vsaka drobna vrsiica 23Jei	ali vsaka beseda 50 prar, Naj-
>ntutj£l S> iiiai. Ogla3i nad devei vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Dobre pomije
«e oddajo. - Vpraša se v restavraciji »ROŽA«, Židovska ulica štev. 6.	6518
. \V9
polnoletna, iz poštene hiše, i>i sc rada izučita v meš. trgovini blizu Ljubljane ali v mestu. V prostem času pomaga tudi pri kuhi ali perilu. Ponudbe pod »Pošteno dekle«.
sh zelje m repa
NOVO, prima, se dobi v sodčkih k 25, 50, 100 iu 200 kg po izredno nizki ceni v tovarni zelja 1. ORA2EM, Moste pri Ljubljani.	6513
SUHE~G O B~E (furčke) kupim vsako množino. - Ponudbe z naved. cene in vzorci na L PAC1ULLI, Gorica (Italia).	6492
Froc?a sa
skoraj nova, proti vlomu in ognju varna železna BLA-! GAJNA (višina s podstavkom vred lcO cm). Ponud'e upravi jxxl »Blagajna« 6493.
SPREJMEM zdravo, pošteno
rilci? ta za vsa hižna °Pra" vila. L. MATJAN, valjčni mlin Fužine p. Ljublj.

V najem se odda za daljšo dobo nova, enostanovanjska obstoječa iz treh sob, SlSuSJ kuhinje in pritiklin. V hiši ja vodovod in elektrika ter lep ograjen vrl - Poizve se pri županstvu v Mostah.
Proda sc 50 plm doraščenega
smrekovega h jelkovega LESA
na panju. - Tonudniki^naj se izvolijo zglasiti: Zupni urad Šmartno pod Šmarno goro.
Gostilna Simi
Glince št. 213
si je na novo nabavila
- izbornih visi. -
Na razpolago ima gorka in mrzla jedila. - Cene zmerne, postrežba točna. Sprejemalo se ABONENTI.	6433
Knpim HA F. M ONU
dobro ohranjen. Ponudbe z navedbo cene na nuslov: Mila Bajčeva, učiteljica, Karlovi-ca pri Vel. Laščah. 6169
Priden, pošten in trezen Mi-sM^rt ki ima veselje do SEfiSjtifeb konj, dobi službo pri tvrdki AL. & M. ZOR-MAN, Ljubljana — Stari trg štev. 32.	646-1
P|or!onEr» bo obisko-ftilCkScEtib val zimski uč-r.i tečaj v popoldanskih urah, išče za dopoldne deta proti hrani in stanovanju. Vešč je v me-ni. obrli, prevzame pa tudi drugo delo. Nastop v novembru ali pozneje. Ponudbe upravi pod »Zanesljiv 6473«.
V naiem se odda ali pa proda
majhno POSESTVO
na deželi, s hišo, v kateri se
nahaja trgovina z meš. blagem in gostilna, na prometnem kraju, pod ugodnimi pogoji. - Natančneje se izve v trafiki poleg iarne cerkve v Trbovljah.	6489
iščem STANOVANJE, obstoječe iz sobe in kuhinje v pritličju ali v podpritličju, v mestu ali bližini mesta. Ponudbe na upravo tega lista pod »Sfanovanje«. 6427
Bukovega, hrastovega in ce-
cglja ter drv
kupitn vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene franko vagon pod »Eksnort« št. 0479 na upravo »Slovenca«.
skega" pomočnika
in VAJENCA sprejme takoj Peter SITAR, mizarstvo — Križe na Gorenjskem. 6473
SPREJME SE TAKOJ:
ZANESLJIVA
blagajničarka
z daljšo prakso in prvovrstni
prodajalci
za manulakturo na debelo in drobno. Izredno dobre moči dobe delež na dobičku. Vstop takoj ali pozneje. — Ponudbe ped: »RESNO DELO« 6515 na upravo »Slovenca«.
Mlad trg. POMOČNIK
Pohištvo
spalne sobe se prida po zelo nizki ceni. - Glince 213, gostilna Slamič.	6460
Sšeem v najem
event. kupim TRGOVINO z inef. blagom na prometnem kraju. Prevzamem tudi blago z inventarjem. Ponudbe pod »Promstna trgovina« št. 5797 na upravo »Slovenca«.
specer. stroke, pošten in marljiv, išče službe, najraje na
deželi. - Ponudbe pod »Pod- j debelo in drohno ALFONZ jeten« št. 6477 na upravo lista
in HARMONIJE na obroke: Bttsendorler, Forster, Stein-way ctc. Vse instrumente 7.a Meh- in jtrajh - godbo, strune in žice vseb vrst na
BREZNIK, Lfubljann, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
poštenih staršev, z dobrimi spričevali, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. - Naslov mojstra pove uprava lista pod številko 6403.
UČENEC
poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6453-
Enonadstropna IilŠA gostilna in mesarija s klavnico, ledenico in hlevom, malim vrtom in vsemi premičninami v trgu pred cerkvijo in lep ;{ozd v obsegu 5 oral, se proda v Savinjski dolini. - Dopise je poslati na upravo lista pod znakom: »Ugodna prilika štev. 64S7.
Moderne damske
13
ČME VA Pieffini stroj 5/36
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na \ zalogi. Ravnotam se kupuje j
in stopljeni Soi !
in se plača po najvišji dnevni ceni. Jos. Eer^man, Ljubljana, Poljanska cesta št. 85.
25. leta obstoja torlke!
Lokomobila ,
dobro ohranjena, se proda. -Vprašanja in ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 85.
DOSLE v filcu, baržunu in plišu raznih barv. Cena od 300 Din, baržun lile od 160 Din naprej. — MODISTKA M. HORVAT — Ljubljana, Stari trg št. 21.	5255
MLAD URADNIK
vešč knjigovodstva in korespondence v slov., nemščini in srbohrvaščini, dosedaj na vodilnem mestu, želi iz zdravstvenih razlogov svoje dosedanje mesto na štajerskem ov/ustiti in išče službe v Ljubljani, najraje pa na Gorenjskem. Izpričevala iu reference na razpolago. Nasloviti je ponudbe na upravo »Slovcnca« pod štev. 6401.
i
(Perzijski), moderen, naprodaj — zelo ugodna prilika. -Dunajska cesta štev. 36/1.
Stavbena parcela
do 2500 m2, krasna lega, v mestu, se skupno ali parceti-rano ugodno preda. - Naslov pove uprava ped štev. 6456.
Trgovskega UČENCA
pridnega in poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme LEOPOLD LAVš, trgovina z mešanim blagom, Tržič, Gorenjsko. 6458
\m
z dvema otrokoma (fanta), inteligentna, varčna in skrbna gospodinja, s stanovanjem in čedno opravo, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom z dobro eksistenco, kateri re-flektira na mirno rodbinsko srečo. - Le resne ponudbe na upravo lista do 1. novembra pod šifro: »POŠTEN ZNAČAJ« štev. C470.
se proda ali zamenja za štev. 8—10. - Kje, pove uprava lista pod štev. 6476.
Soboto in nedeljo
iine domače krvave in jetrne KLOBASE. Priporoča se za obisk restavracija »ROŽA«, Židovska 6. - Amalija šmid,
2 gospodični iščeta primerno fpltfi v mesta za 1. nov. o UMU ali pozneje. • Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod šiiro: »Uradnici«. 6491
Tovarna v Ljubljeni iŠČela takojšnji nastop veščo
pisarniško moč.
Pogoj: večletna praksa, poznavanje vseh pisarniških del,
znanje slovenščine aii srbo-hrvatskega in nemškega jezika, perfektne stenografije in strojepisja. - Ponudbe upravi lista pod »T. štev. 360.*
Proda se po nizki ceni nekaj
trgovske oprave.
— Ogleda se v trgovini Sv, Florijana ulica 26. 6480
Ia datat olivno
r«i rs: CENA 18 DIN za SIL^L . KILOGRAM ■ razpošilja proti povzetju v kantn.h po 20 kg, pri večiem odjemu primeren popust. Po-štarina in embalaža se povzame f>o lastni ceni. - Naslov: FRANJO LES, trgovec — T1VAT — Boka Kctorska.
Fran Bonač:
S strr
gara na morje.
Konec.
Na nas naredi sicer vse to vtis teatralnosti, vendar z bolestjo v srcu se spomnimo v kakšnem stanu se nahajajo pri nas vojni grobovi, zlasti ko vemo, kako neustrašeno So leta in leta kljubovali naši junaki celi, sveži italijanski armadi, ki se je bila zagrizla v naš Kras in ni mogla naprej, dokler niso fantje in možje sami prostovoljno Izapustili svojih postojank. Ob obisku teh krvavih poljan sem videl nešteto grobov, italijanskih in avstrijskih, toda povsod so negovani z največjo pieteto. To treba priznati Italijanom, da čuvajo dve prelepi in plemeniti lastnosti: ljubezen do matere in mrtvih globoko zasidrano v srcih. Iz S. Cro-ce di Firenze, kjer počivajo ostanki največjih italijanskih duhov so razpisali natečaj za načrt spomenika itat. materi, z nastopno ginljivo okrožnico: Mesto kjer bo stal kamen, samo govori, da mora spomenik zbujati pobožno občutke, da mora izražati vso ono globoko žalost, ki se teši z nado na neumrljivost, žalost Device Marije, ki objokuje edinega sina, a čuti v sebi vero, da prine.se ta žrtev človeštvu rešitev, kakor jc tudi hlga tolikih mater in življen-ska žrtev tolikih mladeničev dala novo življenje in vstvarila novo slavo Italiji. Sedaj pa primerjajmo žalost slovensko matere zlasti naših kraških, isterskih in goriških
žena z ono italijanskih mater. Tudi naše matere so izgubile sinove, ki so branili domačo grudo, pa ta žrtev kaj jim je prinesla? Ali ni bridko do smrti to, da morajo celo gledati te matere, kako jim ti poceni zmagovalci odtegujejo deco padlih sinov-očetov, kako jim vcepljajo tuji jezik, tuje šege, tuje razvade? Pri iial. materah se blišče na prsih zlate medalje, srebrni križci padlih sinov, pri naših pa je le jok, solza, bolest. Gorje, gorje če bi ne imele zares trdne, vse premagujoče vere in upanja največje Matere Dolorose, ki stoji pod križem in jih vabi k sebi.
V grenke misli zatopljen sem se odpeljal proti Gorici in plezal med trnjem in bodičjem, ki tam bohotno poganja, na bridko podgorsko Kalvarijo, kjer so umirali naši Dalmatinci z vzklikom: >Bogu dušu, a tjelo kako budec. Vroče je bilo in šo vedno puhti 3 soparo neznosen duh po mrličih, le nekoliko pobrskaš z roko in nasproti ti zazeva vse polno lobanj, kosti, vojaških montur in razstrelb. Saj ni čuda, samo tu jih je padlo okoli 100.000. Na vrhu spet prelep spomenik s pompoznim napisom veličastne zmage in tako povsod na Oslavju, Sabotinu, Št. Mavru. S. Marku, Sv. Mihelu itd. Tupatam štrle še osti raznih bojnih priprav kot iz ježa bodice; rovi, jarki, predori teko gori in doli, se vežejo in spajajo, ponehavajo v črnih kavernah, se pogrezajo vnovič in dvigajo. Nad njimi in ped njimi pa cvrče murni, brne žuželke, se uelašajo staccato fortissimo škržati...
tupatam kaka ujeda grozi, ptic pevk pa ne čuješ še v teh krajih, kjer so doneli vse drugačni spevi.
Po senožetih, ki teko proti Brdom, skušajo zapeti naša dekleta pesem, ki se je porodila uprav v teh krajih: »Rože je na vrtu plela«, pa zdrsne jim noga ob belih kosteh, iznad Kalvarije jim udari nasproti duh smrti in turobno izzveni pesem v: 3-njega pa od nikoder ni«! Od nikoder te ni, da bi prinesel tem divnim krajem in temu čvrstemu ljudstvu ne bogsivedi blagostanje, pač pa pravico, edinole pravico, živeti po starih slovenskih običajih, gojiti milo materinščino in čuvati Gregorčičev testament.
Le to naj jim da oholi tujec in radi bodo odrajtali tudi laškemu kralju, kar je kraljevega. Vojske si nihče več ne želi, pač pa vsi upamo, da se naredi vendar enkrat pravičnim potom sporazumejo in pobotajo med seboj.
Kakor sem že omenil tekom svojega potopisa delajo Goričani s polno paro, prosvetna društva (jih je čez 120 že) so ognjišča žilavosti in odpornosti, tako da se jim čudijo tudi Italijani. V Gorici govoriš lahko povsod slovensko brez strahu, ob gotovih dneh je ona bolj slovenska ko italijanska. Vasi in sela se dvigajo iz ruševin, čeprav odhaja mnogo Goričanov v francoske rudnike; kaj bi se dalo napraviti iz le dežele, ko bi jo italijanska vlada tako mačehovsko ne traktirala.
Dobo se tupatam tudi ugledni italijan-
ski možje, ki so z vsem srcem vzljubili to naše ljudstvo, ki jim zelo imponira, a to so le bele vrane, po večini so pa nedostopni, skrajno nezaupljivi in šikanirajo kjer lo morejo. Mi v prosti, svobodni državi si tega niti predstavljati ne moremo, zato pa po-snemajmo njih trud, voljo do življenja, ljubezen do lastnega rodu. Hvala Am bratje Goričani za vse lepo kar sem videl pri vas, čuvaj vas dobri Bog!
S pesmijo zahvalnico Mariji ob sveto-gorskem svetišču sem hotel končati svoje počitnice. Zgradba njenega svetišča vrlo napreduje, zunanji zid za novo cerkev jo že dosegel okrog 14 m višine; pričelo so je tudi z zgradbo samostana, kjer se dozi' duje že drugo nadstropje.
Kakor smo mi poromali 31. avgusta na Brezje, tako se povzpno goriški fantje in možje 12. oktobra na sv. Goro, da se zahvalijo za srečno vrnitev iz turobnega plesa, ter pri Mariji, ki je tudi bežala in so zmagoslavno vrnila tja kjer se je nahajala prej. Glavne misli jim bodo: Fantje, stražarji presv. Evharistije, fantje, vitezi Marijini.
Še on pogled na vso okrvavljene vrhove od Krna in Kanina doli do morja, en tih pozdrav vsem stotisočem junakov, ki tod okoli spe in že me je objel Gregorčičev planinski raj ob Soči.
Nad Podbrdom (Piedicolle) jo blloj slovensko srce kruto raztrgano na dvoje,' kedai se zaceli strašna rana?
Nadja sreč se in boji..
Zahvala.
Za srčne dokaze sočutja ob smrti našega očeta oziroma starega očeta in tasta, gospoda
Antona Šeme
poštnega poduradnika v pokoja
in za številno zadnje spremstvo, izrekamo vsem našo najiskrer.ejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodom zastopnikom poštne direkcije ter gospodu načelniku in osobju glavne pošte, kakor tudi gospodom profesorjem in učiteljem, ki so pokojnika počastili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1924.
Žalujoči rodbini: Šeme - Rfithl.

Marzer
Kanarčki, izvrstni pevci, (Edelroller) kakor tudi plemenske samice imam na prodaj.
Drago KramarSlE
Ljubljana 7, Kavškova ulica 193.
Revma, protin, trganje v ledjih!
Dolgoletnn zdravniška izkušnja uči, da se z moiim. v celi Evropi razširjenim sredstvom, o-blažujejo in oidrav-ljajo bolečine rev-me in prolina v mišicah in sklepih ter da se napadi pjjavljajo vedno —redkeje tako, da konečno popolno prenehajo. — Pri zdravljenju prodna in revmatiz-ma doseza se vspeh z mojim zdravilom s pomočjo topečih se sestavin, ki se nahajajo v niem in katere pomagajo izločevati sostavine iz obolelih lele^nih delov in osvobojuiejo telo bolečin. — Imam tisoče priznanj iz zdravniških ia bolniških krogov, ki soglasno potrjujejo veliko korist mojega d^maža^a zdravljenja. — Naročite pi takoj moje
mm
Brezplačno! Boste mi hvaležni! Brezplačno! Pišilc takoi na
MSrzkG, EtesrBšra — Wi8m@rsdeii
BruchsalersirEsse 5. — Odd, 303.
Na rejo sa"Sft ft
let, pri dobri družini, proti nizki odškodnini. - Naslov v upravi lista pod štev. 0389.
POHIŠTVO naprodaj!
Naprodaj: mala blazinasta sedežna GARNITURA: zofa, mizica, 4 stoli, mala salonska zofa, salon, miza, umivalnik. Vprašati pri lastniku Frančiškanska ulica štev. 8, L nadstropje.	6325
Trg. naobražen mladenič,
dober organist, išče v bližini farne cerkvi: (čeprav v hribih), kjer ni trgovine, ne gostilne, primeren prostor za manjšo trgovino in brezalkoholno gostilno. • Ponudbe na upravo pod šifro »LOKAL« št. 6334.
MLADENIČ
pošten, veren, ki ima veselje do trgovine, se sprejme kot TIHI DRUŽABNIK, ako razpolaga z 20—25.000 Din gotovine. - Ponudbe na up avo pod šifro »Družabnik 6333«.
'iMSTRUKČijEf
v ITALIJANŠČINI daje za
Eočetnike po zmerni ceni iščino popolnoma obvlada-joči uradnik. Naslove re-flektantov sprejema uprava pod šifro »Italijanščina«.
PRODA SE
MAJHNO POSESTVO
obstoječe iz zidane, z opeko krite hiše (2 sobi, kuhinja), zidanega hleva, vinograda z zidanico. Redi se lahko krava in dva prašiča. Oddaljeno 5 minut od žel. postaje in lepega trga. ■ Cena jako ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6245.
BOllj, Mil, za^kojega so jamči, da je urez vsakega pogreška. vporaben tudi za te2ko vožnjo, se z elegantnim „Bnggi"-vozoni proda. — (Sbka na razpolago.) Naslov pri upravi .(Slovenca" pod štev. 6256.
IzdelovaliLoa pristnih kranjskih
klobas
razpošilja vsako množino po najnižji ceni
Franc Fister, Ljubljana, ZaloSka cesta 10
Tone Maigai
pleskar In ličar, soba In Jrkoslikar, Delavnice: Kolodvorska nI. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
Prodam damsko KOLO
po nizki ceni. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6475.
Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jarčeve KRANJSKE
KLOBASE
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC. Ljubljana, Hradeckega vas 35. 5172
Najnovejši izum
da se stari, 2e obledeli jedilni stoli, klub. garniture, fotelji, automobili itd., ki so z usnjem preoblečeni, lahko nanovo prebarvajo in pridejo zopet do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN PUC,
TAPETN1K V LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 18. 6041
Dražheni oklic.
Dne 21. oktobra 1924 ob eni popoldne se vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba graščinskega posestva »Šinkovturn« pri Vodicah. -Izklicna cena za graščinsko in gospodarska poslopja ter za pripadajoča zemljišča v izmeri 7 ha 23 a 52 m' je določena na 175.000 dinarjev. -Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na licu mesta pri lastniku ali v Rea'i-tetni pisarni »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. Ogled posestva na dan dražbe od 10. ure dalje. 6393
se poceni proda. Lenarčičev sistem na 6 registrov in 5 oktav. Trp<ven in zelo dobro ohranjen. Ludovik PETER-LIN, organist v Smledniku pri Medvodah.	6408
?s* j
opozarjamo, da so zopet do- : speli naiboljši šivalni stroji : in kolesa	=
„GRlTZ iER" I
v VSEH OPREMAH i za rodbinrko in obrtno: rabo. Istotam vseh vrst = čevljarski stroji ..MJcF" I kakor: ci! mler, levoročni § in kr jaški.	:
Poul: v V ». l £ 51 ! U ter |
Krrosniu merila m =
HOgfiVSC lšlolnn;ej brez- \ olRfro C d f R O !<5 pri r :
Jos. Peteline, Ljubljana j
blizu Prešernovega spornem« : ka ob vodi Popravila spiejemamo. :
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzap«« slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNION*: INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CACLl-AR1 44, ROMA. 6379
im suhe gofce
po najvišji ceni in vsako množino. ■ Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER - VELENJE. 5648
Zgradi Bpntitn trgovine
se v manufakturno-modni trgovini JOS. BEDRAČ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12,
prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi ceni..	6399
CVETLIČARNA Ljubljana, Šclenburgova ul. 6 - naznanja, da ima veliko izbiro umetnih, žalnih vencev in aranžmajev, ža!nih trakov ter crep-pajčolana v vseh barvah. Sveže jubilejske in žalne vcnce ter aranžmaje - šopke, kakor tudi sveže cvetlice vedno v zalogi. Cene solidne; tudi na drobno.	6410

Prvovrsten
Najfinejše
Izdene
tovarna ZABRET & Komp., Britof pri Kranfu.
Najstarejša tovarna Se vrste v Jugoslavlfl.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci,

Poročni in	Šopki, nagrobni
vercei, irakOfci k nap .si.

"V Isaivarrii MCentral" v Celju
vs^k va5sr prvovrstni umstnlškl koncert pod vod-tvom g. VESEL MILERJA, umetn^a na t oslih. — Vsako nedeljo In praznile po?.	s konca,bm od 4 do 7 jvaber.
»<»<i> t) »>»♦♦« *4+Q**14<H ♦»»»♦«♦♦+♦»♦•♦»♦«■»■»♦♦»♦»18

V stala' zalogi
stekla za izložbena okna ter za avtomobile in kočije Zaloga stekla v razn h barvah za cerkvena okna
w Tovorna za izilelovoffe zresi in inSeife sleKia
Centrala: BEOGRAD — A. ŠPILJAK Lastnik: Ivan Vrliovec, Ljubljana, Za gradom 9
Izvršenje Zemljanih radova za proširenje stanice Brod.
Direkcija Državnih Železnica n Subotici na te-tnelju rešenja Ministarstva Saobračaja br. 15.851 od 5. jula 1924 godine, i u smislu članova 86—98 Zakona o Državnom Računovodstvu razpisuje na dan 4. NOVEMBRA 1924 godine
drugu ofertalnu licitaciji!
za izvršenje Zemljanih radova od 25.000 m3 za proširenje stanice Brod.
Kaucija od 25.000 Din odnosno 50.000 Din za strane državljane polaže se na kasi Drekcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom za« voju sa oznakom spolja: »Ponuda za izvršenje Zemljanih radova za proširenje stanice Brod od ponud-jača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Grad-jevinskom Odelenju Direkcije (Trg. Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i teh-nička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi pre-duzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punemočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude i predračuni troškova, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 5 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije.
Naknade ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
IZ DIRIKCIJE DRŽ. ŽELEZNICA u SUBOTICI,
Br. 37.257/1924.
Kr. angleška
poštno-parobrodna linja.
Gereral. zastopstvo za kralieilno SHS;
Trg I. štev. 17.
Ri-dn potniški prom.t Hs^rburg—Cherbourg—Southampton v Novi jork in Kanaoo
Chcrbourd — Liverpool—couthompton ▼ JuSirso Ameriko
Rio de Janeiro, ianios, Montcvideo, Buenos Aire«,
San Paolo.
Odprava potnikov t, 2, 3. rairedt, - Kabine 3. r«r. r ? ia i posteljami Udoonott — tiijjurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagiergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brcoiarni o ulov u tm gornja podiaatopotva „ROYMAn.PAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna backa t Sarajevu in Gružn.
Naslov za brzojavke; Prometna bank«.
Dopisovanje v vseh jezikih.
Pozor!
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo _pohištvo Sprejemajo se naročila. — ANDREJ
St. Vid nad 2850
KREGAR. strojno mizarstvo, Vižmarje Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje.
a rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
mnamaiammBBStS3m!mSmmS3W
Objava.
V petek dne 24. oktobra 1924 ob 2. uri popoldne se bo v skladišču Zadružne zveze na kolodvoru v Celju na javni dražbi prodalo 10.712 kg baškega, nekaj pokvarjenega OVSA. Izklicna cena je Din 2.95 pro Netto za kilogram. Interesenti se vabijo. - Celje, 16. oktobra 1924.
Avgust Drukar, notar.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis k vis hotela „Union").	Telefon St. 57 m 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.OS0.
Podružnice: CEUE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, S19ENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapiial in rezerve skupno nad Din 15,000.080-—.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tujo valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
1
:Jf