List 41 V J: na Tečaj XLI. ■ izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane V J • 1 1 i J 1 1 /\ ^ ^ 1 . A « « 4 i-v t ^ % ^ ^V V» n po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Izubijani 10. oktobra 1883. . -v: i'y-i. - , f « y: Obseg: Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah na Gorenjskem. r i Spravljajte sadne peške ! Okrajne ceste na Kranjskem, kako naj bi se vzdržavale Vprihodnje. Amerikansko-holandsko ravnanje pri spravljanji sena in otave. Koliko je v našem cesarstvu dolga zavarovanega na zemljiščih in hišah. Nekaj o napakah pri mleku. (Konec.) — Vojska pijančevanju ! Novi gospodarski stroji. (Dalje.) Stariši, pomagajte učiteljem pri odgoji otrok. (Konec.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Podoba (povest). (Dalje,) Deželni zbor kranjski. Naši dopisi. Novičar. >*• * « • f - » « • % ■ Gospodarske stvari Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah na Gorenjskem. posamezne češnje je pa po več ko 50krat na tla segel. Marsikateremu kmetu ali posestniku se tudi zdaj po sadne peške in koščice, ki mu jih lepa priložnost na milijone ponuja, ne zdi vredno poseči, ter jih iz sadja nabirati; rajši bo spomladi po hostah lazil in si z veliko težavo kopal starikastih, sločenih grbačastih debel, na katerih dostikrat komaj do «is. C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Lescah 20. oktobra t. 1. dopoldne ob 9. uri po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljenih 5 plemenskih juncev in 3 breje telice belanskega rudečega plemena prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi in se , da jo se s pismom zaveže, jo najmanj dve prodá tistemu, kdor največ zá-njo dá proti temu koj plača, in leti za pleme obdržati. tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 10. oktobra 1883. Spravljajte sadne peške! Letina za sadje vje letos dobra v nekaterih krajih, posebno na južnem Stajarskem zeló dobra. Pa tudi pri pičlo dobri letini je prijateljem sadjereje prilika dana, skrbeti za to, da se peške, seme za prihodnje sadno drevje, ne zametavajo in uničujejo. Gorko opominjamo toraj vse gospodarje, posebno pa gospode duhovnike in učitelje, ki imajo mnogo prilike, občiti z gospodarji na kmetih in s šolsko mladino , da zdaj ponavljajo svoje opominjanje in poduče- spravljanje m vanje za marljivo nabiranje sadnih pešek. Gospod načelnik sadjerejskega društva južno-štajar-skega, neutrudljivi delavec na polji kmetijstva dr. Ipa-vic, razglaša v tej zadevi v „Slov. Gospodarji" sledeči poduk : Meni se zdi naš kmetič kakor sv. Peter, ki podkve na cesti ni pobral, ker se mu je pretežavno zdelo, a po dobro vajeno oko po slabe, obžuljene koreninice zagleda. Tak krempelj se potem vsadi v ozko, globoko jamo, se z vso močjo zateptá, in kmetič čaka mirno na rast in sad. Taka drevesca se navadno uže v prvem ali pa v drugem letu posušé, in kmet potem pravi: „Pri nas sadno drevje ne stori !^ Zatega del vam, ljubi kmetje, v tej zadevi na srce polagam svet: Kdor si je sadno pijačo pripravljal, naj zbere iz stiskanega (sprešanega) ostanka peške, katerih je na tisoče; če pa sami niste delali tokovca, pa pošljite sosedu po nje. Peške dajte potem v lonec , katerega s peskom napolnite, in shranite vse v hladni hram ali v suho klet tako, da miši pešek ne snedó. Ravno tako ravnajte, ako hočete breskve orehe itd. saditi. ? češplje ? Zaradi breskev še posebno opominjam, da, ako ko-ščico žlahtne breskve vsadite, dobite drevesce, katerega potem ni treba požlahniti. Breskev iz koščice žlahne breskve vam zmiraj žlahni sad prinese. Zapomnite to, in ako se vam primeri, da izveste za prav dobre in žlahne breskve kupite jih zavolj koščice, nikoli ne bodo predrage. Le pazite, da potem koščice lepo shranite v pesku, kakor sem uže poprej omenil. Ako bi se vam prostor ? kjer hranite peške, zdel presuh, ne bo od škode, če pesek v lonci včasi pozimi z vodo škropite. Kostanj pa je najbolje, če se v ježici (bljakovni ali lupini) v suho klet spravi, in spomladi sadi. Nekateri priporočajo tudi, da se kostanj shrani čez zimo v tekoči vodi v kaki posodi, tako globoko, kjer voda ne zamrzne. Tedaj na delo : „Zrno do zrna pogača kamna palača!" u 5 n Kamen do c- Okrajne ceste na Kranjskem ? kako naj bi se vzdržavale vprihodnje Med najimenitnejše naloge deželnega zbora kranj- uvrsti med deželne ceste Bloške Police, katerih načel se namerava poprijeti gledé okrajnih cest, izrekoma, ali je načeloma za ali zoper to, da se gotovi del okrajnih cest vsakega okraja _ Prej ko se spuščamo v na- skega spada gotovo ona, da se: prvič okrajne ceste drobno razpravo teh vprašanj, podamo kratek pregled da gospodarstva okrajnih cestnih zakladov iz leta 1882. na vzdržujejo v boljšem stanu, kakor zdaj, drugič pa, «« 5u0puai0tra u^ajmu uwuim ^^uuv iz icia, ±00*. na se bremena vzdržavanja cest razdelé po vseh okrajih podlagi letošnjega poročila deželnega odbora, v katerem žalibog pogrešamo važnega podatka, namreč, koliko dežele bolj enakomerno Deželni zbor imel bo priliko pokazati uže letos pri dolž rešitvi prošenj, katere zadevajo cesto iz Rakek preko kraj okrajnih cest im cl r ž a v a t a k vseh dohodkov in stroškov okraino-cestnih zakladov leta 1882 « • • • « Cestni okraj Dohodki na Přiklade dohodki Stroški Dolgost Skupni ceste v ljanje Za poprav- uže ob- kilome- Istojeclh in za Za popravljanje in Za po- Različni trih napravo novih razširjanje tovanje izdaj ki umestnih del cestá Skupaj Postojna . Škofja Loka Brdo . . Bistrica Kočevje . Velike Lašče Krško . . Idrija . . Kranj . Kranjska gora Lož .... Ljubljanska okolica Kostanjevica Litija .... Logatec (Planina) Metlika Mokronog Tržič . . Vrhnika . Rateče . . Radoljica . Ribnica Novomesto Žužemberk Senožeče Zatičina Kamnik Trebnje Črnomelj Vipava Skupaj 10 16 10 20 10 25 15 10 10 10 99 10 18 25 10 12 10 20 6 7 2 19 6690 900 2682 1300 3180 22 85 49 3310 826 2900 9600 10 59 41 48 V 69 4690 5031 2300 2380 800 3000 1524 7536 4200 3250 980 1438 1080 4464 38 973 3162 1946 50 60 '/2 1380 6395 2548 5382 2168 50 75 01 y 02 7 96 45 2 <2 3550 35 984 73 3145 32 10213 70 8868 39 i • 5372 07 % 2332 83 3356 81 1002 48 3024 22 2582 93 \ 8203 60 4312 28 3481 56 1000 —— 3693 26 3201 66 4478 93 1041 47 3275 47'/a 1959 88 34-160 78-712 64-700 31-205 131-205 59-312 96-733 43-793 98-260 10-377 47-155 182-443 40 908 119-761 47-277 82-430 63-450 14-042 63-851 53-677 86-411 66-054 128-800 48-406 20-882 27-779 103-423 54-534 130-721 27145 261 2467 426 1744 430 2084 65 18 89 97 90 43 987 01 77484 121 2882 50 1340 814 47 625 99 1402 80 412 1058 1635 25 80 03'/. 50 865 40 904947s 624 26 93 80 298i 80 2087 511 53 y 62 28607 73:22 97551 57 1 •2 120470 88 2058.225 28615 86 '/- 21983 249 94 221 52 153 2255 197 2147 260 47 908 2644 1864 1984 64 63 22 26 40 27 57 28 150 120 352 217 473 5041 77 291 !04 60 71196 40 140 18 139 450 400 63 213:60 40 47 210 209 60 5529 83 104 83 239 10 17512 402 38 594301 116:21 219 155 1309 103 86 12181 1359 517,16079 3118981 140341 3654 09 1185 2569 5376 1951 61 94'/ 27 5869101 14490,22 V 1900 87 951 26 2765 25 8509 57 2010 8873 70'/ 5632 49 2196 45 2704 83 1180 27 2508! 02 2498 8730 3779 3396 1009 3382 2 3947 1046 3077 22 2027 63 91778 48 V* Amerikansko-holandsko ravnanje pri sprav- dobno, pa brez strehe; dnó obzidja, katero je se ve da lianii QPna in ntai/p ^rez °kea> je tlak iz cementa. V tako obzidje se zmeče ijauji ociia hi uiave. trava ^ se y njem razdeli čez in čez enakomerno in se Saksonski poljedelski časnik popisuje ravnanje Ame- sproti dobro tlači in to tako, da vsak delavec nima tla- rikancev in Holandcev s senom in otavo sledeče : Trava čiti več kakor do štirjaške metre in paziti ima na pokošena se mora spraviti kmalu po košnji, in tudi, če to, da je vsa trava pohojena enakomerno. Kedar je ob- bi deževalo. Spravi se zvela trava v obzidje hiši po- zidje napolnjeno s travo do vrha, naložé se vrh trave deske in naloži se na-nje enakomerno po 500 kil teže nelost, pri tistem mleku prikažete ob enem; ako se to na vsak štirjaški meter bodi-si kamenja, bodi-si peska primeri, postane mleko konečno zeleno. — Od zarume-V žakljih ali druzih za to pripravnih težkih reči; čez nelega mleka loči se bistveno mleko, katero je koj na-vse to pa se napravi streha. Ako je pokošena trava molženo rumeno. To se pripeti po uživanji rumene zeló bilkasta, da se ne dá koj surova dobro stlačiti, pese ali druzih rumenih rastlin, včasih pa tudi pri je-treba je čakati, da zvene in se potem bolj poleže. trnih boleznih. Pa razloček je ta, da je zadnje ome- Obtežila travo še bolj stlačijo, tako, da se ves zrak njeno mleko redno tudi grenko; mleko pa, katero je odmakne iz nje in potem trava ne more ne plesnovati, rumene barve od rumeno-barvene piče, je čisto dobrega okusa, in, ker je surovo maslo umedeno iz smetane od rumenega mleka celó lepše memo navadnega, spečá se ru- ne gnjiti, tudi ne zgreje se ne, kakor tako zvano „ javo seno", temveč ohrani prvotno barvo, postane samo malo kiselkasto, kar pa daje za živino prijeten okus. v kupčiji boljše. Taka krma ne zgubi skoraj nič svojih prvotnih redivnih Prav pogostna napaka mleka je ta, da se smetana î kakor se to zgodi pri suhem senu, in živina jo posneta ne umede ali celó ne ali vsaj še le po zeló delov povživa slastno. dolgem medenji. Vzroki te napake so ali napačno Na Holandskem napravijo to še z veliko prvotno kisanje smetane ali za medenje neugodna gorkota izre-pripravo s tem, da v zemljo zabijejo krog suhega pro- koma soparica pred hudo uro. Nahajajo se pa tudi , te zvežejo na sredi in pri vrhu, krave, ki dajo redno tako mleko in smetano, da se štora v tla kolov tako, da jih teža ne razžene, vmes pa natlačijo vrh 6 zmiraj zeló nerado umede, ne da bi bilo mogoče najti centimetrov debele podlage surovo travo, katero stlačijo temu pravi vzrok. Pripomoček zoper to napako je : da in obtežé, pa pokrijejo, kakor to storé Amerikanci. se smetani dodá nekaj vinskega jesiha ali pa pepelike ali pa ogljenokislega natrona. Gospodarske novice. Koliko je v našem cesarstvu dolgá ; in hišah ovanega na zem- kaže nam Statistika sklenjena dne 31. decembra 1881. da je bilo v posameznih deželah na posestvih za- varovanega dolga, in sicer: na Niže-Avstrijskem » 77 n w n n n ?? n Gornj e-Avstrij skem Solnograškem Štajarskem Koroškem Kranjskem Tirolskem Českem Moravském Šleskem Primorskem Gališkem 581,046.500 gold 140,624.400 35,950.300 258,689.930 64,662.400 65,232.170 188,044.300 1.012,891.100 296,420.630 78,965.880 57.122.800 77 ?? >5 ?? v Bukovim v Dalmaciji 245,921.590 22,730.000 13.698.000 » ?? 77 » » 3.062,000.000 gold. primeri prebivalstva spada teh dolgov na enega prebivalca : na Niže-Avstrijskem 249 gold » 77 V) » » 77 » w Gornje-Avstrijskem 18o Solnograškem 219 213 185 135 233 182 137 Sleskem 139 Štajarskem Koroškem Kranjskem Tirolskem Ceskem Moravském 75 n 77 » J? è ?5 T) Nekaj napakah pri mleku. (Dalje in konec.) ftarodno-gospodarske stvari. Vojska pijančevanju! Moravski državni poslanec dr. vitez Proskowetz razpošilja sledeče pomenljivo vabilo: „Prav prestrašiti se mora vsak, ki gleda globokeje v naše razmere, ko zapazi, da zraven druzih socijalnih zlegov in v zvezi ž njimi se pri nemalem številu prebivalstva tudi našega cesarstva kažejo znamenja fizične spridenosti in nravne podivjenosti, ki so obžalovati tem bolj, čim jasneje nam postaja to, da bo prihodnost stavila nam naloge, katerih rešitvi bi utegnili biti kos ako se je lotimo z vsemi močmi in najjasnejim spoznanjem onih dolžnosti, katere od posameznika čedalje bolj zahtevajo trdnega in nesebičnega delovanja v prid vsem. Polj na katerem zamoremo prav natanko in go tovo slediti pogubnemu strupu od njegovega početka in v vseh podrobnostih njegovega razdevajočega vplivanja, Polj na katerem se morda najbolje in najnagleje more spoznati pomen zlega in njega ozdravljivost polj* to je i pijančevanja. Leto za letom narašča v domovini naši povodenj alkoholizma , ki duševnemu in telesnemu zdravju po- gubno z nevarno naglostjo malih živalic ravno tako gospodarsko stanje, kakor nravno moč obširnih ljudskih stanov prav žalostno nazaj potiska, razvezajoč divjo vrsto žalostnih zlegov. Alkoholizem pokončuje desetino prebivalstva delavcev, za njem mre jih čedalje več in ravno tako množi strašno število zmešanih na duhu in samomorov; on razdeva zdravje, delavno moč starišev in nareja njihove otroke bolehajoče, usmiljenja vredne dediče nezasluženega trpljenja in pohabljenja. Po njem oslabijo se vsi organi 5 udi pijanca, da niso več tako trdni za življenje in proti boleznim. Pijanec je javer izgled pohujšanja, pogrezne se do beračonskega vlaču garja, do splošno škodljivega zanikrneža. Premoženje telo in zdravje, rednost, nravnost, nadarjenost, občutki j ^uwoc, — cv ' — — , --------"> vse propade; zgubi se zavest dolžne Zarumenelo mlek oziroma mleko, katero za- dobrovoljnost m _______ loči se od zadnjič popisanega plavega mleka samo v barvi. Vzroki tej napaki pa so prav isti, kakor pri plavem mleku, pa tudi pripomočki, odpraviti jo, so enaki, kakor pri prvo omenjeni napaki. Primeri se pa celó 9 da se obe napaki namreč plavost in zarume odgovornosti proti rodovini in bližnjim, s tem prav člo vekova predpravica brzdati samega sebe, in nravna zavest. Hudodelstva postajajo naglo čedalje gosteja in hujša, vojaška zmožnost trpi veliko škode; naklada se čedalje veče breme podpor državi, občinam, posameznim. •p Ako se prašamo, če se navzlic tako žalostnim pri kaznim zares nič storiti ne dá vesti roke križem držati v tem , ko se med prebival- opravil če smemo brez očitanja vlit v ljubljanski fabriki kodelca prerisala sta vse dele stroja ter železo dala stvom godé najnevarnejše premembe pred les, ki je prišel prej tako Kovaško delo je kovač sa drag iz Nemške moramo pač res pripoznati, da se ona strupenina, ki žuga razdjati družbinski organizem, dá le nekoliko pripeljati do očitnih vzrokov nazaj, da se dá z velikim očmi, otesal je kolar. Vsaj je dosti bukev na Kranjskem minulo pol leta, ko je imela naša vas 5 mlatilnic prizadevanjem vseh stanov odstraniti ter omejiti v svojih nasledkih. v mali meri Tem bolj pa je naša sveta dolžnost, kolikor poznamo vemo pripomočke zoper nje, z vsemi Ni , eno fabriško in štiri cenejše domače, ki niso mnogo zaostajale za Posojnikovo fabriško. Ako pa mislite, da so vsi blagrovali mašine, se zeló motite. Mnogo nasprotnikov je imela ta novotarija. Naj vidne vzroke bolj močmi vstaviti propadanje, ki kakor vsako pogrezovanje žetvi pod senco ležali se ve da, so se hudovali na mašine tako imeno-poljski tatovi, oni malopridneži, ki so ob setvi in z geometrično zmiraj večo naglostjo s časom napreduje, v kozolec (Konec prihodnjič.) dalj 5 Ko je pa trpin kmet žito obesil bi se moralo sušiti po 3 tedne in še izmikali so mu snopove iz kozolca. Sedaj ti ne bodo več imeli časa krasti se tudi lahko malo straži teh par dni in če bi kje bilo nevarno, Gospodarsko-podučne stvari. prej to ni Novi gospodarski stroji. Spisal Ivanov Gab r ovca n. (Dalje.) II. Prišel je tudi stari Maticelj pogledat to novo iz bilo mogoče, ko se je moralo žito toliko časa sušiti potem še dalje mlatiti. Tudi najemnikom ni bila mlatil niča po volji pa tudi ni čudno. Poprej so čez mesec dni pri dobřeni kmetu štirje najeti mlatiči dobivali na dan po 50 kr., vsaj toraj znese za vse štiri 60 gold, mesečno, a kje je pa hrana? In pri vseh teh stroških je še težko dobiti vrednega delavca. Slamnati krovci tudi niso mlatilnic hvalili najdbo. Ogledal in pretipal zadovoljen prikimal Posojniku pa ta vzrok , Bil je Mlatilnica je slamo tako omečila, da jo vse dele in potem ves je kmet odslej rajše porabil za živino me šal jo med » Hej, Janez, kedo bi bil mislil, da bodemo stara leta nehali natvezati ona jermena na cepcih íí mrvo , in mogel je tudi par repov več rediti na leto. Tako se mu je pomnožil njegov pravi zaklad, živina in gnoj, ki je pač bolj koristen za kmeta, kot smodnik za » Tudi cepcev in betic ne bode treba več kupovati, vojaka, dobro je uplival na njegove poljske pridelke Stali so te gotovo toliko, kot mlatilnica, če jo za par Poprej je bila slama trda, živina dni najameš. Pa poslušaj me, Maticelj, da ti povem ni kazalo drugo, kot na streho jo kaj več o koristi mlatilnic. Koliko je uže vredna ta » je vse predrugačila njo. nerada jedla, ter ta mlatilnica hitrost! Pomisli tudi, poprej smo tolkli in tolkli to sno- pa s platičem (kamenite pločice) Strehe so začeli kriti z opeko ali povje po b in celo 4 tedne, da se je uže v klasji moka jala leta in leta taka streha je tra delala, pa meniš, da je šlo zrno ? Eh še, prav zaspal naš kmetič, vsaj mnogo mirnejšim srcem je odslej nevolja me je obhajala, ko sem včasih pregle- ska poslopja varna pred ognjem. Ljudje, ki stanujejo žalost doval omlačene otepe, v katerih je bilo še vse^ polno rumenega žita. Ta nova mašina pa osmuče hitro celi ter mrtev kamenit tlak so bile hiše in druga gospoda po mestih, v katerih ne vidijo druzega kot golo zidovje snop, čega šestico in če dobiš kako zrno na klasj i dam pač ne vedó, kaj za vsa- stanovati v lesenih, s suho slamo pokritih hišah pravi kjer najmanjše neprevidno ravnanje z ognjem zamore v malo » Da, to je pa res, čisto pa dela, čisto. Koliko trenutkih onesrečiti celo okolico smo razbijali prejšnja leta kak nasad po Ni morda grozneje ure. Vroč prikazni na svetu, kot velik požar v burni, viharni noči pot nam je lil po čelu. Ko je ono leto na sv. Medarda Ako nesrečni pogorelci stanujejo daleč na samoti deževalo ter smo imeli celo poletje mokro v pač mogel žita z lepa posušiti. Koliko se je izgubilo žita ostri zimi, potem naj se usmili večni Bog In g In ta mašina tudi vse mokro klasje omlati, vsaj se žito šala mlatilnica! Kdor ne veruje meni lahko tudi pod streho posuši. Poprej je moralo snopovje trudi ^v vas lejte ter strmite, vse te nesreče, da bo odvrnila ali vsaj olaj- naj se sam po v kozolci viseti po 3 tedne in še več, ker na podu ni in o vsem se bo prepričal bilo prostora a če ni bilo popolnoma suho Ce še to pristavim. da tudi zavarovalnice se ceneje sprejemajo zavarovanja zidanih mnogo tudi ni dalo omlatiti. Med tem časom ga je obirala hiš, potem naj še kdo poreče, da žival dež ga je pral in kvaril, da vselej ob setvi še stroji opeko kritih niso za nič. kaliti ni hotelo ko je žito suho, pa ga spravim na pod, ker mlatil Ko bi kokoši imele dar govorice, bi se tudi one s zavzema prav mal prostor Zdaj pa porabim hitro dobro priliko, svojim rudečečopastim petelinom vred potožile na mla tilnico. Kako zadovoljno so pa tudi brskale po celi mesec in še dalje okoli poda, ter zatresle dosti perja Veš ti, kaj mi je posebno všeč, Maticelj? Zdaj ne druge nesnage med žito in slamo, da je še celó živina bo treba več gledati najetih mlatičev, kako se po celi bolehala. Žito so razmešale po plevih in razbrskale mesec plazijo okoli oglov. vali cepce, ter rajše tje v kuhinj Lenuhi so komaj privzdi vežo režali po pravici povem, ko bi jih ne bil sam priganjal celo na travo. Mislim, da Da ne bilo ki gospodarja daleč na okoli se ne bil o mlatvi najmanje vsak dan par .------X-----5 — — j— — cvlxx iiv. krat z ženo skregal zavoljo kuretnine. ivu ui ui ali bi bil mogel izhajati v slabih letinah za nji- žito zobale , naj bi še bilo, bi vsaj gospodinj Ko Na vem hovo hrano z onim žitom, ki so ga oni namlatili jemnine so dobili skoraj več, kot je bilo včasih žito vredno." Prišla sta pogledat mlatilnico tudi kovač in kolar, ^ p«, dva prav razumna rokodelca. Ko sta vse prav natanko od kmeta do kmeta ogledala, prepričala sta se, da to ni taka umetnost močnik kuhale. No, zdaj jih bo to minulo bile samo e boljši Še eno razvado je odpravila mlatilnica. Ker je mlatva trajala dober mesec, znali so mnogi lenuhi porabiti to priliko, pa hajd vrečo v roke! Prosili so žito na pol so s silo jemali lahko si videl vsak dan med njimi korenjake , ki bi bili za Prosila sta Posojnika, da jima je posodil mlatilnico, da vsak pretep pripravljeni, a cepca se jim ni dalo vihteti. doma vse pregledata. In poslušajte : prosta kmečka ro- Saj je bila pa tudi boljša njihova, priberačili so dokaj več, kot bi bili v potu svojega obraza zaslužili Vsi T) nebodijihtreba" so izginili, ker je bilo žito prehitro prejšnjih letih zanemarila; Učitelj ima sedaj nalogo, popraviti vse, kar je mati v omlačeno. Se ve da ima tudi mnogo potrebnih revežev ali taki tudi uže poprej niso mogli okoli nositi polnih lagati, kaj sme in kaj ne sme storitï on mora spoznati vse raz uzdanosti in razvade otrokove ter z velikim trudom raz vreč; usmiljeni ljudje na take tudi zdaj niso pozabili Čudež (Dalj prihodnjič.) smemo prida P od učne stvari. imenovati, ako iz tacega otroka res katerikrat človek postane. Navadno je s početka starišem nadle žen, potem ga dobi šola za pokoro in nazadnje pa pade sodniji na glavo. Da bode toraj težavno in važno delo starišev in Stariši, pomagajte učiteljem pri odgoji otrok. Spisal J. Dimnik. (Konec.) Pa vse to še ni zadosti. Iz vrta je treba slaba ze se morajo učiteljev v odgoji otrok dober vspeh imelo , stariši in učitelji eden druzega podpirati in skupno delati, kajti združene moči več opravijo, kakor posamne. Spomini lišča iztrebiti, potem se pa mora z dobrim semenom ob- veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 sejati in z lepimi cvetlicami nasaditi. Matere morate iz otrokovega srca vse hudo in slabo izganjati in dolž nost vaša je potem, da vrtec otrokovega srca z dobrim semenom dolžno srce morate vsaditi blage cvetlice lepih čednosti kakor 5 5 z lepimi nauki obsejete. V mehko, še ne pobožnost 5 Kar večkrat. Spisuje Jos. Devičnik. (Dalje.) dene godbo italijanskih pešcev, čul sem jo . ^vuuùuuoi, ponižnost, Čistost, pokorščino, pnu- uao taiw micuuvaua „vujas&a uauua" , an pa so um i nost, zmernost, varčnost, potrpežljivost, resničnost, zlasti trobentači (Hornisten). Bolj gotovo je prvo, ker je ko prid vem pa ne natančno, je bila li to prava pri nas tako imenovana „vojaška banda", ali pa so bili le bogaboječnost, ki naj otroka povsod spremlja Skrbna mati ima noč in dan svoje pazlj oko nad svojim beznjivim detetom odprto ter gleda, kaj misli, dela in godbe misliti zamore. 16 mož počenj Nj tero uho čuje vsako najmanjšo besedo ka njen otrok spregovori in njeno „materno srce rakala godba vselej na čelu večih vojaških oddelkov. Kaj bolj primitivnega si človek skoraj komaj od vojaške redjenih v štiri vrste, pa drugi roki vedno bije za blagor srečo njenega otroka Blagor taki materi! Oče naj pa materne skrbi in prizadevanja v eni roki držeči puško čez ramo, v majhno kratko trobentico, godlo je enoglasno (unisono) priproste napeve, da se mi je v resnici zdelo vse tako pri odgoji otrok s svojo velj moštvom podpira ter kot otroška igrača Dá naj stoji kot strah za maternimi nauki in svarili. den, prišel od kod kaki sovražnik, Bog vé bil sem celó tako malopri Ko otrok tacih starišev doseže postavno starost, ga žiceljni prej pometali da so se mi vselej silile v spomin misli: Ako bi , kaj bi ti-le mo- rok pošljejo z veseljem v šolo in ker je lepega in čedneg puške ali pa trobentice Prilika mi je bila videti tudi talijanske lovce ka obnašanja uže doma vajen, se tudi v šoli lepo vede, tere ondi imenujejo „Alpino Bersaglieri". Kar je res, tako da postane izgled vsem drugim učencem in veselje je res: ti so pa uže bolj čvrsti, močni, ter precej veliki učitelj Ko pride iz šole domu, ga mati popraša fantj -------j ~ • - - ---; yvyio.Qc*, xctLiujc». í I Oj a iJLjiuu v ci jo v uuiiu iu vsa,ín ens, tmu su L u IJ kaj se je novega naučil in kakošno nalogo ima ter mu na priliko na sprehodu, urna, naskočno-nagla (Sturm 3 trupla je elastično ; rame nosijo vi njihova je vedno in vsaki čas, ako so tudi ne dovoli naloge poprej druzega dela dokler ni izvršil svoje schritt) soko (T G ibanj Skrbni stariš sploh vse vedenje njihovo je nekako drzovito nega vzroka šolo zamuditi ali zanemariti. Razumen oče ne puste svojemu otroku brez važ- ponosno. Vojaška zapoved jim nek veleva tako. Obleka jim je tamno-zelena. Zgornji del života pokriva kratek ne bode godrnjal, če je njegov sin v šoli kaznovan in jopič (Waffenrock), ki ima pri prostakih na zunanji morda mati tudi ne bo nič zoper to imela, če se njeni hčerki v šoli napake mehko očitajo. ru- Brezskrbno in neusmilj mater morem taisto imenovati, katera pusti svoje nedolžno dete brez vse skrbi med popačenimi otroci in katera za vse drugo bolj skrbi Preci ter strani rokavov in na ovratniku našite olep dečih vrvic. Podčastniki nosijo konec rokavov in na ovratniku svitlo-rudeče našive (Aufschla rokavi so kakor za osodepolno prihodnost lastnega otroka jim na zunanji strani obšiti z rumeno-vrvičnimi olepša vami; tudi imajo vrh ramá rumene naramnice (Epau mnogo mater katere vso odgoj o na šolo odlašaj lette) Hlače imajo dolge, ki so z jopiči enake barve le tolik razloček je, da imajo prostaki ob stranéh drobea zahtevajo od nje, da naj ona prevstroji njenega popa- rudeč pasec, podčastniki pa precéj široko rudečo paso * 1 11 - • — t0 ^^ (porto). Za pokrivalo so jim nizki črni klobuki z zeló 5 čenega otroka v dobrega človeka tako lahko, kakor si marsikdo misli. Reči moram Ali ubogi učitelj odgojevati « uboga šola, katera mora take otroke velikimi okrajniki; pomaknj nosijo drzovito-ponosno na zadnjo desno stran glave (kakor pri nas na pr. pra vimo „na šnajd") ; čope iz kurj . ----- „— - - - j - ,, i^ijv^«, perja pa imajo na Marsikatera mati se izgovarja, da je njeni otrok njih tako velike, da sem si mislil, če bi v njih tičala se premlad, da bi ga učila in kaznovala. Verjemite mi, tolika moč, kakor je bila v Samsonovih laséh, ne bi da si dete dobro zapomni, kar je enkrat storilo, in ako imel celi svet bolj hrabrih in močnih vojakov memo ita- mu nikdo ne brani, stori v drugič, v tretjič itd. Veliko lijanskih „Bersaglierj r U tudi tacih mater, katere se delajo samo slepe pred Konjikov laška vojska menda nima prav veliko svojimi otroci, temuč nečejo tudi nobene njihove napake Rimu videl sem enega samega dra slišati, ako jim jo kdo drugi pové Ta manj ali bolj o ki je bil tudi precej stegnjen in čvrst fant. Na glavi je imel navadno samovoljna slepota mnozih mater je ena največih težav dragonsko čelado (Helm); jópa (Waffenrock) bila mu v prvi otroški odgoji. je kratka, iz tamnozelenega sukna, z rudečimi naši vi Ko otrok odraste in tudi tembolj siten in nadležen na koncu rokavov in za vratom; zunanja stran rokavov postane, ga pošljejo v šolo — pa le večidel zavoljo tega, našita mu je bila z olepšavami iz belih vrvic; na rami da doma sitnosti ne prodaje. Taka mati gotovo ne po- je imel zale bele naramnice (Epaulette); hlače pa imel kako veliko in težko breme je učitelju naložila je dolge iz svitlo-sivega sukna in z rudečo paso (porto) ob stranéh. Družit vrsta vojaščine nisem videl; sploh pa mi je bilo povedano, da se za elegantnost vojaške oprave na Italijanskem potrošijo težki novci. Toliko naj tudi še dostavim, da pri vseh vrstah italijanske vojske nosijo častniki (in menda tudi uže podčastniki) bojni pas (Feldbinde) čez desno ramo, ki je na levi strani, na pr. vrh stegna zvezan v pentljo, ter ima na obeh koncih velike kite (Quasten). Barve je pri vseh kardelih enake, svitlo-višnjeve, Le edino konjiška kraljeva straža (Corrazziere guardia del Re) ne nosi bojnega pasa. Ko sem dospel od svoje ravno popisane popoldanske hoje zopet v „Hotel de la Ville", našel sem večino znancev-soromarjev pripravljeno uže za odhod. Hitel sem storiti to tudi jaz. Zadeva, ki mi je prizadevala precéj veliko skrb, plača za stanovanje namreč, rešila se je zoper pričakovanje ugodno. Pogodili smo se bili sicer koj o prihodu (kar sem tudi o svojem času bil omenil), da plačevali bomo po 3 franke na dan. Ker pa zlasti v bolj večih in imenitnih hotelih znajo stranske stroške, kakor so : postrežba, luč itd., še posebej jako zasoliti, bal sem se, da se bo za te stvari zahtevalo posebno plačilo od nas. Al — motil sem se. Sedemkrat smo spali v hotelu ; približaval se je sicer uže večer osmega dneva ; al ker smo bili napravljeni za odhod, se tudi za ta dan plača od nas tirjala ni. Predložen nam je bil spisani račun za 7 dni po 3 franke, tedaj 21 frankov; za postrežbo, luč itd. se ni zahteval tudi sold ne. Sprevideli smo iz tega, da najemnik hotela ni le samo poštenjak, ampak tudi dober katolik. Njemu in najemniku gostilne „Hotel Roma" , kjer nas je bivala večina slovanskih romarjev, poslali so bili namreč sv. oče Leon XIII. koj prve dni našega prihoda v znamenje njihovega priznanja apostoljski blagoslov, in iz zmernega računa sprevideti smo zamogli, da je to odliko najemnik našega hotela cenil zeló visoko. (Dalje prihodnjič.) Zabavne stvari. Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgorican. I. (Dalje.) 9 Zdrznil se je in ta trenotek se je stresnil na vsem telu: njega oči so srečale se z neprestano vá-nj strme-čimi očmi. To je bila tista nenavadna podoba, ki je bil kupil jo v St . . . domu. Ves čas je bila skrita, zametana z drugimi obrazi — in izginila mu je bila do céla iz spomina. Kakor nalašč — še le zdaj , ko sta bila slugi odnesla vse podobe in obraze, ki so polnili delavnico , še le zdaj je prišla na vrh z drugimi deli njegove mladosti vred. Ko je bil spomnil se na to čudno dogodbo, ko je bil pomislil , da je v gotovem oziru ta čudoviti obraz bil njegovega prerojstva povod, da je denar, ta zaklad, ki je tako čudno obogatil se z njim, probudil v njem vse ničeve naklonjenosti, ki so pogubile njegovo nadarjenost — vdrla je vteklost v njegovo dušo. Ta trenotek je slugi ukazal, da mora odnesti le-ta zaničljivi obraz. Ali to ni upokojilo njegove duševne razburjenosti: do céla so bili pretresneni vsi njegovi čuti, vse njegovo telo, čutil je to strašno muko, ki se, kakor kak uničujoč izimek, resnično prikaže časi, kedar se slabe spretnosti trudijo, da bi se prikazale v razmeri, ki jih nadkriljuje, pa ne mogó pokazati se, to muko, ki v mladeniči poraja vzvišenost, a v tem, ki je prestopil domišljavosti meje, prominja se v dobrikavo hotevo, to strašno muko, ki človeka sposobi, daje grozen zločinec. Ovladala ga je strašna zavist, zavist besna. Jeza mu je vskipela v lice, ko je videl proizvod, ki je kazal nadarjenost, nje znak. Škripal je sè zobmi, požiral zavist in gledal, kakor kak bazilisk. V duši mu je vstala najstrašnejša namera, kakoršno je kateri koli človek gojil v sebi, in z vteklo močjo se je odločil, da jo vresniči. Začel je kupavati vse, kar je kaj lepšega porodila umeteljnost. Kupil je obraz za drage novce, skrbno prinesel ga v svojo sobo, lotil se ga besno, kakor kak tiger, mrevaril ga, trgal, rezal na kosce, z nogama teptal po njem in sè smehom spremljal to veselje. Neizmerna gromada bogastva mu je dajala sredstva, da je resničil to peklensko namero. Razvezal je vse svoje vrečice sè zlatom in odprl kovčege. Nikedar grozna surovost ni pogubila prekrasnih proizvodov toliko, kolikor je pokončal jih ta kruti osvetnik. O vseh prodajah, kjer je le prikazal se, obupal je vsakedo, ter ni kupil nikakoršnega umeteljniškega dela. Kazala je podoba, kakor bi bilo razdraženo nebo nalašč na zemljo poslalo ta strašni bič , kakor bi bilo v njem hotelo imeti vse nekdanje soglasje. Ta grozna strast je preskrbela mu strašno barvo : večna jeza je bivala na njegovem lici. Mrzkost do sveta in zaničljivost se je sama ob sebi javila v njegovih črtah. Kazala je podoba, kakor bi se bil v njem vtelesil tisti strašni demon, ki je vzorno bil naobrazil ga Puškin. Razen strupenih besed in večnega zaničevanja njega usta niso govorila ničesar drugega. Kakor kaka harpija, tako je ljudi napadal na ulici — in vsakdo — da, tudi znanci, ki so z daleč opažali ga, skrbeli so, da so umikali se mu, ter ogibali se takega sestanka, trdili so, da more otrovati celi ostali dan. Svetu in umeteljnosti na srečo ni moglo dolgo časa trajati tako napihneno in nasilno živenje: mera trpenja je bila prevelika in preogromna njegovim slabim močem. Běsnost, bezimnost se je zdaj pa zdaj jela kazati na njem, naposled pa je to proměnilo se v strašno bolezen. Huda vročica, zedinjena s hitro sušico, polastila se ga je silno tako, da je po treh dneh bila ga sama senca. Temu so se pridružila vsa znamenja nenadne blaznosti. Časi ga tudi ljudje niso mogli vzdržati. Jele so se mu prikazavati davno pozabljene, žive oči nenavadne podobe, a njegova běsnost je bila strašna o takih prilikah. Vsi ljudje, ki so prihajali k njegovi postelji, zdeli so se mu, da so strašne podobe. Podoba se je podvajala, četverila njegovim očém; vse stene so se mu zdele, da so ovešene s podobami, ki sè svojimi nepremičnimi, živimi očmi strmé va-nj; še strašne podobe so gledale sè stropa, s tal; soba se je neizmerno širila in daljšala, da bi tem več teh nepremičnih oči vmestilo se v njej. Zdravnik, ki je bil prevzel dolžnost, da mu pomore, in ki je uže nekolikokrat slišal čudne dogodke ž njim, zdravnik je trudil se vsakojako, premišljal je tajno razmero med dozdevnimi prikaznimi in prigodki njegovega života, ali ni mogel dokazati ničesar. Bolnik ni slišal in ni čutil ničesar drugega, nego svoje muke, in dajal je iz sebe samo strašne jeke in neminljive besede. Naposled je život zmotilo mu trpenje s poslednjim, uže breziglasnim napadom. Grozno je bilo njega truplo. Niso mogli najti nič njegovega ogromnega bogastva; ali ko so bili zagledali razrezane kosce vzvišenih umetelj-niških proizvodov, katerih cena je presezala milijone, preverili so se o njih strašni upotrebi. (Dalje prihodnjič.) Politične »tvari. Deželni zbor kranjski. Zborovanje novoizvoljenega deželnega zbora postalo je zeló živahno pri razpravi potrjenja volitev vélikega posestva, o katerih je uže pred dalj časom izdal dotični odsek obširno poročilo z nasvetom, naj se potrdi izvolitev 7 poslancev vélikega posestva, izvolitev poslancev dr. Schrey a, Dežmana in dr. Mauerja pa naj se zavrže. — Po razdeljenem tem poročilu došla je deželnemu zboru vloga grofa Lichtenberga, v kateri zagovarja volilno pravico svojo in onega vélikega posestnika, ki mu je dal pooblastilo. — Tudi ta vloga oddala se je verifikacijskemu odseku. Med tem pa se je uže enkrat v preteklem tednu od dnevnega reda odstavila potrditev volitev vélikih posestnikov in pa predlog o prenaredbi volilnega reda. Tudi preteklo soboto bila sta na dnevnem redu oba omenjena predloga. Pa razgovor poslancev obeh strank pred začetkom seje bil je jako živahen in trajal je okoli ure prej, kakor se je začelo zborovanje. Med tem odhajali so poslanci iz dvorane in v dvorano zmiraj v živahnem razgovoru. Ko se zborovanje prične in se naznanijo navadna naznanila, pride na vrsto poročilo o volitvah vélikega posestva; v imenu odseka poročal je poslanec Krsnik z nasvetom, naj se deloma z ozirom na razloge, navedene v vlogi grofa Lichtenberga in z ozirom tudi na druge nove poizvedbe odseka za pregledavanje volitev, vsled katerih bi se mogli tudi drugi prej za neveljavne zavrženi glasovi imeti za veljavne, potrdijo volitve vseh deset poslancev vélikega posestva. — Po tem nasvetu izrekel je poročevalec nado, da bode zdaj, ko se skrči število političnih vprašanj, toliko plodonosnejše delovanje vseh poslancev deželnega zbora na polji gospodarskem. Pri razpravi, katere se je vdeležilo razun deželnega predsednika več poslancev, ugovarjal je najprej dr.|Z arnik ustnemu poročanju sklicevaje se na opravilni red deželnega zbora, temu mnenju pritrjeval je poslanec Svetec s prošnjo do predsednika deželnega zbora (deželnega glavarja-namestnika P. Grasselli-a) , da naj se strogo drži opravilnega reda. Na to odgovori predsednik zbora, da se bode to gotovo zgodilo, pa tudi brez opominjevanja. Baron Apfaltrern potem zagovarja veljavnost sklepov volilne komisije in veljavnost volitev nekakovo žugaje proti narodni stranki, da bi bilo ;;zaničevanje ustavno zagotovljenih pravic" v tem, ako bi se zavrgle volitve. Gledé ustnega poročanja omenja govornik, da pač imamo v smislu opravilnega reda tudi pismeno poročilo, katero podaja dosti gradiva izrekoma onim gospodom, kateri so proti potrditvi volitev. Dalje govoril je poslanec Šuklje, rekši, da je popolnem prepričan o veljavnosti volitev, pa da tudi vé; da so volilci njegovi siti brezkončnega narodnega prepira, in zato bode po vsem svojem prepričanji glasoval za potrditev volitev. Po tem, ko je večina deželnega zbora pritrdila ustnemu poročanju, pričela se je bistvena razprava, katere se je zopet vdeležilo več poslancev. Prvi ugovarjal je dr. Zarnik rekši, da bode narodua stranka nasprotnikom v posmeh, ako jih potrdi, ne da bi imela za to dosti razlogov in ne koristi druge. Dr. Vošnjak ugovarjal je z blizo enacega stališča naglašaje čast narodno. Bistveno mirno in rečno ugovarjal je potrditvi volitev poslanec Svetec ponavljaje večinoma razloge prvega poročila. Na to odgovarjal je bar. Apfaltrern. Nadalje proti govoril je dr. Dolenc, za pa prof. Šuklje. Potem se oglasi k besedi dr. Poklukar in govori blizo tako-le: Nisem bil namenjen spregovoriti v zadevi, katera se obravnava, toda ker bi bilo napak, ako bi ostale nekatere prej izgovorjene besede brez odgovora , hočem tudi jasno izreči svoje mnenje o potr-jenji volitev, katere obravnavamo. — Gospod baron Apfaltrern trdil je med drugim, da bi bilo „preziranje po ustavi zagotovljenih pravic" (eine Missachtung der ver-fassungsmássig gewâhrleisteten Rechte), ako bi se volitve onih dveh ali treh gospodov, zoper katere se ugovarja , ne potrdile. — Gospoda moja, tako tolmačenje ustavnih naših postav bilo bi gotovo krivo, ker vsaj ravno tako, kakor sme in je smela volilna komisija po postavi določevati o dopustljivosti volilne pravice posameznih volilcev pri volitvi sami, ravno tako ima deželni zbor nedvomljivo, v ustavnih postavah utemeljeno pravico o veljavnosti ali neveljavnosti postav soditi dokončno. Zato moram besede gospoda barona Ap-faltrerna z vso odločnostjo zavrniti kot popolnem neopravičene , ker bi bilo vsaj enako preziranje po ustavi zagotovljenih pravic, ako bi se hotela deželnemu zboru odrekati pravica dokonečne razsodbe o volitvi, bodi-si, da se potrdijo ali zavržejo. Kar se tiče volitev samih, se pač ni čuditi, ako uni gospodje, ki so imeli večino v volilni komisiji in kateri so bili izvoljeni, trdijo , da so se volitve vršile postavno in da so tedaj veljavne. Narodna stranka pa v tem vprašanji ni enega mnenja, ampak nekateri naših gospodov poslancev trdijo v soglasji s tiskanim poročilom, da so volitve gledé treh izvoljencev neveljavne in zato naj se zavrzej o, drugi pa mislijo, da ugovori zoper veljavnost niso tako bistveni in neovrgljivi, da bi se volitve mogle zavreči in zato jih hočejo potrditi. — Jaz za svojo osobo, in mislim, da je več gospodov z menoj ene misli, pa sodim, da je veljavnost volitev dvomljiva, da se po strogi sodbi brez veljavnega ugovora smej o zavreči, ako se pa hoče milejše soditi in ne tolike važnosti dajati resničnim pa večidel formalnim pogreškom pri volitvah, smejo se pa volitve tudi potrditi. Po mojem prepričanji bila bi tedaj krivica in napaka, ako bi se ta ali uni del narodnih poslancev zato obsojeval, ako se odloči za ojstrejo ali milejšo sodbo, ker vsaka izvira lahko pravemu prepričanju. # Jaz sam nisem želel, da se danes obravnavajo te volitve in zato še pred par minutami nisem bil odločen, ali se hočem vdeležiti odločilnega glasovanja ali ne, zdaj se morem ložje odločiti, ko sem javno pojasnil svoje stališče in odločil sem se za potrditev, za milejšo sodbo posebno z ozirom na program pomirljivo s t i, ki je glavno vodilo sedajne vlade in pa ne-pozabivši zlatih besed presvitlega cesarja: Mir naredite med mojimi narodi! Konečno govoril je še obširno gospod deželni predsednik, pobijavši ugovore dr. Z arnika in dr. Vošnjaka in trdeč, da so volitve postavno veljavne in da ugovori zoper nje niso utemeljeni. To je v daljnem vtemeljevanji vtrjeval in konečno tudi priporočaj naj se v prid dežele in zložnega delovanja volitve potrdé. Po konečnem govoru poročevalca gosp. Krsnika, kateri je zavračal posebno ugovore dr. Zarnikove, oglasil se je k rečnemu odgovoru še baron Apfaltrern, v katerem je obrnjen zoper govor dr. Poklukarja izrekel, da ne mara poslanstva izvirajočega iz milejše sodbe večine zborove, ampak zahteva, naj se volitve potrdijo, ako so postavne, ali pa zavržejo, ako so nepostavne. Dr. Poki u kar odgovori nato, da bode deželni zbor sodil prosto po svojem prepričanji, ako bi pa gospodu baronu Apfalternu potrjenje volitev po milejši sodbi ne bila po volji, pomaga si prav lahko s tem, da tak mandat odloži. Pri glasovanji potrdile so se vse volitve vélikega posestva proti 6 glasovom, 7 poslancev pa se ni vde-žilo glasovanja. Po tem sklenila se je seja ob 2 popoldne po predlogu dr. vit. Bleiweisa. — Sodba naša o tem sklepu izrazuje se v govoru dr. Poklukar-ja. Postavni temelj, zavreči volitve, zdel se je večini narodnih poslancev dvomljiv, zato so tudi po svoji vesti rajši priznali veljavnost volitev. Ozirali so se pa tudi na to, kar bi se bilo prej ko ne zgodilo, da bi bila čez malo časa po odpovedbi dveh druzih poslancev velikega posestva zopet izvoljena po pravici najbolj sovražena dr. Schrey in Dežman, — odločilno pa je bilo tudi še to, da se nasprotnikom sedanje vlade ni hotel dati nov povod, zopet kričati po širokem svetu o zatiranji nemštva na Kranjskem pod ministerstvom grofa Taaffe-a in predsedstvom barona Winklerja. Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Deželni zbor kranjski) zboroval je včeraj nad štiri ure in rešil se je ves dnevni red. — Med drugim privolilo se je: Čipkarski šoli v Gorjah podpora 80 gold., za nakup šolskega poslopja občini jeseniški na Gorenjskem 500 gld.; obljubile so se podpore za šole tudi občinam Velike Poljane in Dob-liče; ribčem s predmestja Krakovskega in Trnovskega privolila se je pogojno podpora 50 gold, za nakup nove zalege rakov; vladi se je z gorkim priporočilom za izdatno podporo izročila prošnja občin Račna, Slivnica in St. Jurij za pomoč zoper tamošnje redne povodnji. Prihodnja seja bo jutri zjutraj ob desetih, na dnevnem redu so poročila o več paragrafih letnega poročila, in o prošnjah, sploh o rečéh manje važnosti. — ( Vladini svetovalec v Ljubljani pl. Fladung) dobil je pri svojem odhodu v pokoj naslov dvornega svetovalca in se je podal včeraj za stalno v Gradec. — (Imenovanje sodnikov.) Gosp. Gustav S tu hec, pristav v Novomestu, imenovanje za sodnika v Kočevji, gosp. Leop. Žužek, pristav v Škofjiloki, za sodnika v Metliki; gosp. dr. Fr. Škofic, pristav v Novomestu, za sodnika v Mokronogu. — ( Velika Pratika za leto 1884.) prišla je pretekli teden na svitlo pri J. Blaznikovih naslednikih v Ljubljani. Razun kalendaričnega dela prinaša letos na novo najimenitnejše somnje ogerske, nadalje kratek popis cesarskih svečanosti s tremi podobami, in pa životopis dveh škofov slovenskih, nadškofa Golmajerja s podobo in životopis tudi letos umrlega škofa Wid- marja. Razun tega prinaša „Velika Pratika" gospodarske drobtinice. — (Mesečni živinski somenj) 8. dne t. m. v Ljubljani bil je dosti dobro obiskan; prignalo se je krog300 goved in okoli 200 kónj. Pitane živine bilo je le malo, vendar pa je bila kupčija clobra, cene primeroma visoke. — (Močvirski odbor) zboruje dne 17. t. m. v prostorih c. k. kmetijske družbe, dnevni red je sledeči: 1. O nasvetih c. kr. ministerstva za poljedelstvo gledé načrta za osušenje močvirja; 2. o pomladanskem požiganji močvirja; 3. o nekaterih premembah pri močvirskem ozemlji; 4. o kopanji mejačev; £ 5. posamezni nasveti. — (Vinska letina) je, kakor čujemo, po Goriškem izvrstna in bogata, v Vipavi slaba, po Dolenjskem in Štajarskem pa se bode pridelalo malo, toda dobrega vina. Cena moštu je po Dolenjskem uže zdaj primeroma visoka. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Vsled vabila cesarjeviča Rudolfa prišla sta na lov kralj saksonski in pa princ Viljem nemški. — Delegaciji sklicani ste za 23. dan oktobra na Dunaj. — Električno razstavo še elan za dnevom obiskuje veliko ljudstva, trdi se, cla ne bo podaljšana čez konec tega meseca. — Časniki ;; Vaterland", „Fremdenblatt", „Presse" in „Wiener allg. Zeitung" so zeló zadovoljni s potrjen-jem volitev vélikega posestva v deželnem zboru kranjskem. „Presse" piše med drugim: Najmirnejše glasé se poročila iz Ljubljane, čin, ki je pripraven, nespravljive vseh strank napolniti z globoko žalostjo. — Drug časnik zopet pravi : Zadnja seja deželnega zbora zna biti za Kranjsko trajnega pomena. Ogerska. — Deželni zbor ogerski obravnava uže tretji dan vprašanje hrvatsko , skrajna levica sicer napada vlado, pa izmed velike zborniške stranke ga ni ne enega, ki bi se protivil predlogu ministerskega predsednika, ali, ki bi vladi očital spravljivost nasproti Hrvatom. Kakor obravnava zdaj teče, bo razpor kmalu poravnan. — Oddelek ljubljanskega polka vrne se ravno danes s Hrvaškega nazaj v Ljubljano. — Vsi trije morilci Majlat a obsojeni so na smrt, vložili pa so vsi takoj pritožbe. Francoska. — Po sprejeti odpovedi dosedanjega vojnega ministra Tib au d i na, najbolj brezozirnega nasprotnika Nemške, govori se zanesljivo, da mu bode za naslednika imenovan general Campenon. Povod odstopu prvega bila je dogodba s kraljem španjskim v Parizu. — Poročila iz Kohinkine so za Francoze nekaj ugodnejša, ker so se Mandarini v Delti podvrgli. Bolgarska. — „Sobranje" potrdilo je z veliko večino pogodbe zarad odškodovanja Ruske in zarad zveze železnic. Minister unanjih zadev izrekel je, da bode zdaj, ko je Turška odpovedala trgovinske pogodbe, mogoče skleniti nove koristi Bolgarske ugodne pogodbe. Iz Beligrada. — Kralj dá jutri na čast novemu ministru obed ; v petek pa se odpelje minister vnanjih zadev Bogičevič na Dunaj, da izroči pisanje, s katerim je bil poklican od tamošnjega poslaniškega mesta in da potrdi pogodbo konference četvorice. — Pri obedu dné 7. t. m. danem na čast odstopivših ministrov, zahvalil se je kralj vsem za triletno dinastiji in deželi zvesto službovanje in je izrazil obžalovanje, da se mora od njih ločiti, pa po razmerah v deželi je tega treba Nemška. — V Berolinu izhajajoč list „Kreuz-Zei-tung" piše gledé prihodnosti Hrvatske iz Dunaja: Na dunajskem dvoru opazujejo se vplivi za Hrvatsko. Nasprotniki dualizma so za to; da se razdeli država na troje. Da se upogne madjarsko nadvladanje, naj se osnuje Velika Hrvatska z Bosno in Hercegovino. Žitna cena v Ljubljani 3. oktobra 1883. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 29 kr. — banaške 8 gold. 99 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold, 74 kr. — rži 5 gold. 36 kr. — ječmena 4 gold. 23 kr. — prosa 5 gold. 34 kr. — ajde 5 gold. 4 kr. — ovsa 2 gold. 92 kr. — Krompir 2 gold. 80 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.