leto LXIX Stev. 112 a F Ljubljani, v toreh, 13. maja 1041 PoHnins pu;«M • gotovini Cena 2 din - PreiZO L 0.60 Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto. VENEC Izhaja vsak dan zfatraj rasen poo»d*l(ka k dneva po praznika. Uredništvo in aprnvat Kopitarjeva 6, LJubljana. — Telefoni 40-01 do 40-05. — Redazlona, Amoinlstrazioa« Kopitarjeva 6, LoMana. — Telefon oi 4001—4005. \bbonamenti: Me«« Din 30; Estero, meu Din 50; Edirion« domenica, anno Din 96; Eatero Din 120. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per 1« inserzionL Ft ti ali i Jesenic«, Kranj, Noro mesto. Kralj in Cesar obiskal albanski narod Tirana, 11. maja. s. Včeraj je Kralj in Cesar Viktor Emanuel ■ svojim obiskom počastil albanski narod, ki si ga je pred dvema letoma z radostno vdanostjo izbral za svojega vladarja. Zgodovinski dogodek v trenutku, ko je bliskovita zmaga dokončno zlomila grožnje, ki io visele nad severno in južno albansko mejo, je pokazal, kako globoko se je vladar zapisal v srca albanskega naroda. Zato je arnavtsko ljudstvo z vsem ognjeni pozdravilo svojega vladarja, dokazujoč mu brezmejno hvaležnost. Italijanske trobojnice in italijanske zastave plapolajo v vetru po vseh tiranskih ulicah. Dvoglavi orel Skanderbegov in Savojski Kit, ki se menjavata kot okras, k»žeta prekrasno harmonijo med obema narodoma. Slavnosti v Tirani Se preden se je kraljevi trimotornik prikazal izza oblaka v dolini Erženi, so bile tiranske ulice nabito polne ljudskih množic. Vse tiransko prebivalstvo se je zbralo, da pozdravi svojega ljubljenega vladarja, in pestra množica, oblečena v slikovite narodne noše, je stala ob obeh straneh pota, da z veselim klicem pozdravi Kralja in Cesarja. Ob določeni uri so se zbrala na letališču vsa oblastva. Zunanji minister grof C i a n o , ki je prispel iz Italije z letalom že dan prej v spremstvu cere-moniarja Celesia di Vegliasco in drugih visokih funkcionarjev, so se takisto že zbrali, da prvi pozdravijo visokega gosta. Poleg njih je bil na mestu tudi že general Cavallero z generali Pirzio, Birolijem, Gelosom, Vechi-J e m, poveljnikom letalstva R a n z o, poveljnikom Kr. Karabinjerjev Agostinuzljem, pomorskim poveljnikom admiralom Sportieleom ter poveljnikom albanske milice. Namestnik general Jacomoni je priiel s predsednikom viijega fašističnega sveta T o c i j e m ter z vsemi ministri albanske vlade. Nadalje so pričakovali vladarja senator Martagioni, minister P a r i n i ter nemški, romunski in bolgarski konzuli. Nemiko vojaško misijo je zastopal polkovnik S p e t h. Dopoldne Točno ob 11 se je prikazal na obzorju kraljevi trimotornik 8 kraljevo standarto, ki ga je spremljalo nekoliko lovcev. Letalo je pristalo v smelem poletu ter zdrsnilo po zemlji do mesta, kjer so bili zbrani predstavniki oblasti, odličniki ter častne čete. Kralj ln Cesar, oblečen v slavnostni kroj Prvega Mariala Cesarstva z ovratno verižico reda Ansunciate, je nasmejan zapustil letalo, nakar sta ga prva pozdravila grof Ciano in Vrhovni poveljnik Cavallero. Pristopila sta namestnik Jacomoni in predsednik V e r 1 a c i, ki sta mu na srebrnem krožnika ponudila kruha in soli. V tem hipu je zadonela ponosna Kraljeva koračnica, takoj nato pa Giovinezza ter albanska himna, častna stotnija, sestavljena iz vojske, mornarice in letalstva, pa je strumno pozdravila vladarja. Ko je visoki gost obšel častno stotnijo, se je sestavila povorka avtomobilov kraljevega spremstva. V prvem vozu sta bila admiral Banetti, generalni pobočnik s ceremoniarjem ter drugimi dežurnimi adjutanti, V dragem se je peljal Nj. Vel. Kralj in Cesar. Z njim sta bila predsednik vlade Verlaci in prvi generalni pobočnik. Nato so sledili minister grof Ciano z Ministrom Kraljeve HUe grofom Aquaronom, nato pa General armije Cavallero, predsednik Toči in General FerrerO ter ostali ministri in visoki dostojanstveniki vojaške in civilne nprave. Komaj je zavil sprevod v ulico Princa Umber-ta, je zagnnelo na tisoče pozdravov iz zbrane množice, vojaške skupine pa so pozdravljale vladarja s službenim pozdravom. Pri vhodu v mesto se je sprevod ustavil in župan je prečital Kralju in Cesarja naslednjo slavnostno adreso: Pozdravna adresa »Veličanstvo! Ponosen sem, da Vas prvi pozdravljam v imena prestolnice Vaše kraljevine Albanije. Tiransko prebivalstvo Vam bo kmalu glasno in z neizmerno radostjo razodelo svojo srečo, da vidi slavnega Kralja in Cesarja na albanskem ozemlja. Veličanstvo, pričakovali smo Vas z neizmernim hrepenenjem. Vai albanski narod ni nikoli dvomil, da ma bo prišla sreča samo z zvezo B Italijo pod krono Vale Vzvišene Hiše. Mesto Tirana, kjer je največje število albanskih in italijanskih državljanov, živečih v slogi in bratstva, je najboljši dokaz tega uspešnega sožitja. Tako je v vsej Albaniji in tako bo večno. Veličanstvo, bodite dobrodošli v Vaši Tiranil Vladar je z živo pozornostjo poslušal županove besede ter mn jih odvrnil s kratko zahvalo. Poslanka Albancem Na Skanderbegovem trgu, kjer _ predstavljajo zastave pester gozd, se je bila razvila maniiesta-cija posebno prisrčno. Kralj in Cesar ja ljubeznivo odzdravljai naroda. Sprevod se j« pomikal po Ulici 28. oktobra in po Elbasanski ulici na grič, kjer stoji kraljevi dvorec, veličastna stavba v moder- nem slogu, ki se beli na zelenem ozadja okoliških gričev. Ta so sprejeli Vladarja Generalni namestnik s visokimi funkcionarji namestništva. Kralj in Cesar je stopil v dvorec v spremstva grofa Ciana, Ki se je nato poslovil, na dvorcu pa je tako zavi-hrala staudarta Kraljeve Savojske HUe med italijansko trobojnico in rdečo albansko zastavo. Ob zgodovinskem dogodka je predsednik vlade Verlaci naslovil na albanski narod naslednjo poslanico: »Narod Albanljel Nai Kralj Viktor Emanael OI. Savojski prihaja danes prvič med nas na dan, ko mu je bila v tvojem imenu izročena krona albanskega kraljestva. Vlada in narod sta tudi v teh okoliščinah združena v radosti, da pozdravita zmagovitega kralja, nosilca tradicije, pravice, junaštva in časti vzvišene Savojske Hiše. V našem imena zagotavlja vlada Vzvišenega Vladarja, da Arnavti ne bodo nikoli prelomili dane besede in da so ponosni, ker so njegovi podaniki.« Popoldne Popoldne je Kralj in Cesar sprejel v avdienci armadnega generala Cavallera, vrhovnega poveljnika Oborožene Sile v Albaniji, admirala Sportiel-la, pomorskega poveljnika generala Ranzo ter generala Ballabija, poveljnika albanske fašistične milice z njihovimi generalnimi štabi. Nadalje je sprejel predsedstvo vlade ter sta tema sprejema prisostvovala tudi Zunanji Minister groi Ciano ter Generalni namestnik JacomonL Predsednik vlade je pri tej priliki prebral Kralja in Cesarju naslednjo poslanico: Poslanica Albancev ■ Kralju in Cesarju »Veličanstvo! Kraljevska vlada se čuti globoko srečno zaradi visoke časti, ker je Vaše Veličanstvo blagovolilo predsedovati današnji seji albanske vlade. Dovolite mi, Veličanstvo, da danes izrazim našo hvaležnost in vdanost, Vas ponovno iskreno pozdravim v imenu vsega albanskega naroda ter ie enkrat poudarim našo veliko radost nad zgodovinskim obiskom Vašega Veličanstval Pod sijajnim vodstvom Vašega Veličanstva in vse prestavne Savojske HUe bo arnavtski narod dovršil svoje zgodovinsko poslanstvo v tesni zvezi z zmagovitim rimskim cesarstvom.« Kralj in Cesar je z vidnim zadovoljstvom poslušal pozdravne besede predsednika Verlacija, ki mu je slednjič predložil v podpis osnutek dekreta za obširno amnestijo. Po slavnostnm obeda v kraljevem dvorcu je Vladar sprejel zastopnike častnikov, ki so se udeležili vojnih operacij na raznih frontah, zastopnike oblasti ter razne arnavtske odličnike. Okoli kraljevega dvOrca se je ves ta slavnostni dan zbirala množica albanskega ljudstva v svojih pestrih narodnih nošah, porabljajoč vsako priliko, da je lahko dala duška svoji radosti in prekipevajočemu navdušenju. Dar Kralfa in Cesarja Albancem Tirana, 12. maja. Rj. Nj. Vel. Kralj in Cesar je določil Eksc. Verlazziju, predsedniku albanske vlade, vsoto enega milijona, ki se naj razdeli za dobrodelne namene v krajih, ki so največ trpeli v vojni. Kralj in Cesar pri službi boiii Včeraj je Kralj in Cesar v spremstvu grofa Ciana, poveljnika mesta in predsednika albanske vlade Verlacija, obiskal cerkve vseh treh veroizpovedi v Tirani, najprej je obiskal mošejo, kjer ga je pozdravil tiranski mufti, nato je obiskal pravoslavno cerkev, nazadnje pa katoliško. Predstavniki vseh treh veroizpovedi 60 se Kralju in Cesarju zahvaljevali za izredno počastitev ter mu zagotavljali, da bodo pripadniki teh veroizpovedi ostali vdani Njemu do zadnjega diha. V katoliški cerkvi je Kralj in Cesar prisostvoval tudi slavnostni službi božji. Popoldne si ie Kralj in Cesar ogledal javne ustanove, dom OlL-a, dom Dopolavora in več bolnišnic. Na vseh svojih potih je bil Suveren deležen živih izrazov veselja in zadovoljstva prestol-ničnega prebivalstva. Slavnosti v Dracu Drač, 12. maja. >. Včeraj je Kralj in Cesar obiskal Drač, katerega je že rimski filozof Cicero imenoval »urbs admirabilis«. V pristanišču mesta so se še poznali sledovi vojne proti Grčiji, za katero je albansko ljudstvo še vedno upalo, da mu bo prinesla pravico. Vse ceste, koder se je peljal Suveren, so bile nabito polne. Navdušenje ljudstva je bilo vidni izraz tisočletne povezanosti tega mesta s starim rimskim Imperijem, potem z Benetkami in končno z novim italijanskim Imperijem. Suverena so spremljali na poti člani Njegovega vojaškega doma. Pred mestno hišo se je sprevod ustavil in tu je Suverena pozdravil predsednik albanske vlade Verlaci, minister Brioni, prefekt mi župan ter glavni nadzornik stranke. Župan je prvi nagovoril Suverena. V mestni hiši je Kralj in Cesar sprejel vse krajevne prvake in verske predstavnike. Francoski veleposlanik zoper namere Združenih držav Ta čas je zunaj množica navdušeno vzklikala, da je moral Suveren hoditi na balkon io se zahvaliti za pozdrave. Iz mestne hiše se je Suveren odpeljal v kraljevo vilo, kjer ga je sprejel admiral Sportiello. Visoki Komisar za Črno goro sprejet v avdijenci pri Kralju in Cesarju v Tirani Cetinje, 12. maja. Rj. Italijanski Visoki Komisar minister Mazzolini je priiel v Tirano, kjer je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom. Komisar je bil nato sprejet v zasebno avdijenco pri Kralju m Cesarju. Kraljica in Cesarica za Črnogorce Rim, 12. maja. Kraljica in Cesarica je izvolila poslali Kr. Civilnemu Komisarja za Črno Goro Eksc. Mazzolinija znesek 250.000 lir za dobrodelne namene v Cmi Gori. Cetinje, 12. maja. Rj. črnogorsko prebivalstvo je s čustvi velike hvaležnosti sprejelo novico o darilu Kraljice in Cesarice, ki je izvolila podeliti veliko vsoto denarja zs manj premožne sloje. Razne osebnosti s Cetinja so prosile Civilnega Komisarja, da naj bo pri Vzvišeni vladarici tolmač globoke hvaležnosti Črnogorskega ljudstva. L'occupazione delle Cicladi completata Pariz, 11. maja. t. Veleposlanik de Brinon je dal zastopnikom tujega tiska v zvezi z grožnjami, ki se širijo od onstran Atlantika in se nanašajo tudi na francoske posesti v Afriki, izjavo, v kateri je poudaril, da bodo Združene ameriške države v primeru, če nameravajo zasesti francoski Dakar, nalelele na hud odpor, kajti Francija tudi še danes razpolaga z veliko vojaško silo, ki je pripravljena vsak trenutek nastopiti v obrambo Francije. Francoska mornarica — je dejal dalje poslanik de Brraon — bo sposobna odigrati veliko vlogo v primeru, če bi Amerika šla v vojno. Francoska vlada je že obvestila vlado Združenih ameriških držav, da bo Francija prisiljena k temu, da bodo bojne ladje spremljate trgovske, če bo Anglija še dalje zapirala pot in plenila francoske trgovske ladje, ki oskrbujejo evropsko Francijo z živili. Angleške zapore ni mogoče prenašati do neskončnosti. Admiral je že opozoril ameriškega velep nika v Vichvju, na resnost položaja. Če bodo i žene ameriške države šle v vojno, tedaj bo dolžnost Bollettino No. 340 II Qbuartiere Generale delle Forze Armate oomunica: Nostre unita di bombardamento hanno ripe-tutamente attaccato una formazionc navale ne-mica nel Mediterraneo occidentale: Dne incrocciatori sono stati gravemente colpiti. Un velivolo nemico e stato abbattuto, Durante nn'incursione di velivoli del C. A. sn Malta, nn idrovolante tipo Sunderland e stato incendiato. E1 stato ricaperato uno dei nostri velivoli dato come abbattuto durante la battaglia aero-navale citata nel Bollettino No. 336. NelPAfrica settentrionale continua, con sue-cesso 1'azione di unita italo-tedesehe nella zona •di Sollum. NeIPEgeo abbiamo sbarcato reparti nelle isole Zeo, Serfanto, Sira e Nicon completando cosi Poccupazione del gruppo delle Cicladi. NelPAfrica orientale notevole attivita di ar-tiglieria nel settore di Alagi; nessuna novita di rilievo negli altri settori. Aerei nemiri hanno effettuata un'inrnrsione sulPaeroporto di Catania: Qualche danno, al-Cune vittime, (Štefani.) Bollettino No. 341 II Qbuartiere Generale delle Forze Armate comunica: i NelPAfrica settentrionale attivitii di arti-glieria nel settore di Tobruk. Durante la notte sull'11 il nemico ha ten-tato di eseguire un bombardamento navale con-Iro Bengasi. — II pronto intervento di nostre batterie costiere c di aerei da bombardamento tedesehi ha costretto la forza navale nemira a ritirarsi. — Tre unitk »ono state ccntrate da bombe di grosso ralibro. NelPAfrica orientale il nemico ha attaccato in forze nel settore di Amba Alagi ma e stato« ovuntjuc nettamente respinto. Vsi Cikladski otoki zasedeni Italijansko vojno poročilo št. 340 Glavni stan italijanske vojske 11. maja objavlja fjoročilo št. 340: Naši bombniki so na zahodnem Sredozemlja večkrat zaporedoma napadli sovražno pomorsko silo ter hudo zadeli dve križarki. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Med napadom nemških letal na otok Mal-t o je bil zažgan hidroplan tipa »Sunderland«. V našem vojnem poročilu št. 338 je bilo povedano, da je bilo eno naše letalo sestreljeno v letalskem bojo. To letalo je bilo rešeno. V Severni Afriki italijanske in nemške enote uspešno nadaljujejo svoje delovanje okoli Solluma. Na Egejskem morju so se italijanski oddelki izkrcali na otokih Keos, Siphnos in Syros, s čemer je bila okupacija Cikladskega otočja končana. V Vzhodni Afriki je v odseku okoli Alagija topništvo precej delovalo, medtem ko z drugih odsekov ni poročati nič posebnega. Sovražna letala so napadla letališče v Kataniji, kjer so napravila nekaj škode in človeških žrtev. Italijansko vojno poročilo št. 341 Nekje v Italiji, <2. maja. Ri. Uradno izročilo št. 341 glavnega stana italijanskih vojnih sil pravi: V severni Afriki delovanje topništva v odseka Tobruk. V noči dne 11. maja je sovražnik skušal bombardirati z morja Benghazi. Hiter poseg italijanskega obrežnega topništva in nemških bombnikov je prisilil sovražne ladje k umika. Bombe težke vrste so zadele tri enote. V vzhodni Afriki je sovražnik silovito napadel v odseka pri Amba Alagiju, bil pa je povsod popolnoma odbit. Nemško vojno poročilo Berlin, 11. maja. d. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Angleška letala so v zadnjih nočeh ponovno in po načrtu bombardirala stanovanjske okraje nemških mest, med njimi tudi glavno mesto. Za povračilo so v poslednji noči močne sile nemškega letalstva podvzele velik napad proti Londonu. Angleško glavno mesto so nemška letala obmetavala v valovnih napadih vso noč pn dobrem razgledu z rušilnimi bombami vseh kalibrov io z deset tisoči zažigalnih bomb. Veliki požari v kolenu Temze, zlasti pa v dokih Commercial m Miilvvall, kakor tndi na Water-looškem mostu m med Viktorijinimi doki so bili dokaz probojnega učinka. Ognjeno morje severo-zapadno od kolena Temze se je videlo še v daljavi več sto kilometrov. Drtigi oddelki vojnih letal so porušili z zadetki bomb v polno velike dele neke tvoroice motorjev, kakor tudi neko tovarno orožja na jugu otoka ter so učinkovito napadali pristaniške naprave ob ustju Temze, v Plymoutbu m na jugovzhodni obali. Nad angleškim ozemljem sta bdi sestreljeni dve sovražni letali. Podmornice so potopile pri operacijah na severnem Atlantiku 29,800 ton sovražnega ladjevja. Razen tega je bila močno poškodovana z zadetki torpedov ena izmed angleških pasti za podmornice. Na morju ob Angliji so potopila bojna letala v nekem konvoju trgovsko ladjo s 5000 tonami ter hudo poškodovala T nadaljnjih velikih ladij. V Severni Afriki so zaplenile čete nemškega alriškega zbora pred Tobrukom tri težke protiletalske tojsove ter nadaljnje orožje. V ostalem so bili boji na tem področju omejeni na obojestransko topniško obstreljevanje. V uspešnih bojih pri Sol-lmnu eo bili uničeni trije angleški oklopni vozovi, tnosti. j Zaplenjenih je bilo več topov m motornih vozil posla- ter uietih več ujetnikov. Zdra- Pri sunku proti otoku Malti so nemški lovci zažgali včeraj s streli štirknotorni angleški hidro-Evrope, organizirati skupno evropsko obrambo. plan tipa »Sunderland«. Sovražnik je v zadnji noči napadal z močnejšimi silami predvsem mesto Hamburg. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile številne požare in »raj izklju" ;poda civilnim prebivalstvom je bilo več ljudi ubitih in opustošenja skoraj izključno v stanovanjskih okrajih. Vojaško-gospodarska škoda ni pomembna, Med ranjenih. Posamezna sovražna letala so prodrla v okolico nemškega glavnega mesta. Nočni lovci 60 sestrelili osem na padajočih letaL Iraško vojno poročilo Bejrouth, 12. maja. b. Zadnje poročilo iraške- ga vrhovnega poveljstva potrjuje, da je položaj ritanske vojske v oporišču Val el Debal kritičen. Iraško topništvo je obstreljevalo vse britanske postojanke v tem kraju, le eno poslopje je ostalo še nepoškodovano. Na južnem bojišču je položaj neizpremenjen. Iraško letalstvo je izvedlo dne 9. maja več ogledniškib poletov nad raznimi kraji dežele. Močne letalske skupine so ščitile Bagdad. Troje angleških letal Je 9. maja ob 9.50 preletelo Al Rašid. Vrgla so štiri bombe, ki pa niso zadele ciljev. Sovražna letala so izvedla več poletov nad Bagdad in na zbirališča iraških čet. Iraško vojno poročilo pravi dalje, da so britanske motorizirane in letalske skupine napadle Rutbo in da je napad trajal 20 ur. Po junaškem odporu so se iraške čete umaknile, pozneje pa spet prešle v protinapad. Po poročilih iz Kaira so se britanske čete iz Basra umaknile proti Dalagi. Bejrut, 12, maja. Rj. Vrhovno poveljstvo iraških vojnih sil pravi: Na zahodnem bojišču ničesar posebnega. Južna armada poroča, da je bilo dne 10. maja sestreljeno angleško letalo. Drugo letalo pa j« bilo poškodovano. Iraško letalstvo je izvedlo izvidniške polet«. Sovražno letalstvo je bombardiralo dn« 10. maja Rutbo. Naredbe Visokega Komisariata Predpisi glede cen blaga, storitev in najemnin Visoki koniisur zn LJubljuiiHko pokrajino, ker smotrn zn potrebno urediti cene blaga najširše potrošnje, odreja*. Člen t. Cene blaga in zn storitve knkor tudi zn uujumuliie, ki so veljale iih dan 15. marca Iy-(I-\IX, morajo ostati nespremenjene, kolikor se njih morebitna sprememba i/rečno ne odobri. Člen 2. Za razne blagovne stroke se ustanove posebne posvetovalne komisijo /a cene, ki jim predseduje odposlanec Visokega komisarju in ki so sestavljene i/, enega predstavniku Zbornice za trgovino in industrijo, enega izmed delodajalcev, enega i/med delojemalcev in enega predstavnika zadružnih organizacij. Komisije si sinejo priskrhovati mnenje izvedencev zn posamezne proizvajalne stroke. Člen "5. Za blago najširše potrošnje je sestavljen cenik z najvišjimi cenami, ki se smejo zahtevati v prodaji nn debelo ali nn drobno; ta cenik se pregleduje vsakih štirinajst dni. Prvi cenik velja od dneva, ko se izda, pn do koncu mesecu maja I941-X1X. Cene, ki so v ceniku navedene za prodajo na debelo, so obvezne za vso pokrajino; cene za prodajo nu drobno so zu ljubljansko občino obvezne, za vse druge občine v pokrajini pa ve-l.jujo kot merilo. Okrajna nučelstvu smejo po zaslišanju prizadetih strok te cene znižati; zn morebitno njih zvišanje pn je potrebna odobritev Visokega komisarja. Člen 4. Cenik z najvišjimi cenami mora biti nn vpogled občinstvu nn vidnem mestu v vseh skladiščih, trgovinah in stojnicah, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Poleg tega sc morajo zn vsako blago, ki se prodaja občinstvu, označiti z listki cene v lirah in dinarjih, četudi blago ni navedeno v ceniku. Člen 5. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po zakonu, pravica obratovanja se. jim začasno ukine, v hujših primerih pn odvzame. Prekršitve cenika z najvišjimi cenami se kaznujejo poleg tega tudi še denarno od 1000 do 100.000 dinarjev. Člen 6. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, 9. maja 194I-XIX. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Dolžnost prijave zalog nekaterih življenjskih potrebščin Visoki Komisar za Ljubljausko pokrajino odreja: Člen 1. Vse zaloge spodaj navedenega blagn, ki so nu dnu 12. niuju I941-AIX pri proi/,vodnikih, industrijcili, trgovcih na debelo in nu drobno, zadrugah, obrtnikih, zajednicah (zavodi, bolnišnice, zavetišču, javne kuhinje itd.), hotelih in restavracijah kakor tudi v skladiščili okrajnih nnčelstev in občin, se morajo prijaviti do vštetega 19. maju I941-X1X občini, kjer je blago spravljeno. , ■ . . Člen 2. Blago, za katero veljo prijavna dolž-' nost. jc: u) pšenica v zrnju in pšenična moka (št. 0 in enotna moka); b) rž v zrnju in ržciia moka; c) oves v zrnju; č) koruza v zrnju in koruzna moka: d) mešana moka, pšenična in koruzna ali rženo; e) riž: f) ajda v zrnju in ajdova moka; g) testenine; lij fižol; i) krompir; j) sladkor; k) olivno olje in semensko olje; I) slanina; m) mast; n) pralno milo. Člen 3. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu. Člen 4. Občine si morajo prizadevati z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, da se opravi popis v polnem obsegu. Člen 5. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati Prehranjevalnemu zavodu /a Ljubljansko pokrajino (»Prevod«), Gosposka ulica 12, po navodilih, ki jih izda ta zavod neposredno. Člen 6. Zoper kršitelje prijavne dolžnosti in zoper tiste, ki hi prijavili neresnične podatke, se uvede zakoniti postopek in se neprijavljeno blago zapleni. Člen 7. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Predpisi glede peke kruha in prodaje testenin, riža in moke Visok' Komisar za Ljubljansko pokrajino j d r c j n : Člen t. Kruli, ki ga prodajajo pekarne, se mora izdelovati iz moke, ki je mešana v razmerju najmanj 30 koruze in 70 pšenične uli ržene moke. Člen 2. Prepovedujeta se izdelovanje in prodaja kruha, pečenega iz same pšenične moke, kakor sta prepovedana tudi izdelovanje in prodaja kruha, ki ima primes jajc, sladkorja, mleka. mlečne moke, oljn. surovega masla, masti ali kakršne koli druge primesi oziroma sestavine. Pekarnam je prepovedana prodaja krušne moke kakršne koli vrste Člen 3. Pšenična moka, čista ali mešana, ržena moka, testenine in riž se raeionirujo. Mesečni skupni obrok neštetih živil jo določen nn tri kilograme zu osebo, pri čemer jc potroKnlk upravičen, da izmed teh živil Izbere po svoji volji in po količinah, ki so na razpolago. Trgovci smejo dajati potrošnikom zgoraj navedena živila samo, če izroče odrezek živilske nakaznice. Živilske nakaznice se bodo razdeljevale zu drugo polovico meseca maja po občinskih uradih. Člen 4. Kršitelji predpisov po tej naredbi zapadejo kazenskim odredbam zakona in se jim hkrati obratovalna pravica začasno ukine, v hujših primerih pa dokončno odvzame. Člen Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana dne 10. maju !941-X1X. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Spremembe območja nekaterih okraj nih načelstev Visoki Komisar zn Ljubljansko pokrajino. na podlagi kraljeve uredbe z dne 3. maja 194I-XIX, št. 291, ker smatra zn nujno potrebo nu novo urediti območja okrajnih načelstev glede nu nove meje pokrajine, odreja: Člen 1. Začasno se dodeljuje ozemlje litijskega okraja, spadajoče v Ljubljansko pokrajino, ljubljanskemu okraju in se podreja okruj-n eni u nučelstvu v Ljubljani; ozemlje krškega in brežiškega okraja, spadajoče v Ljubljansko pokrajino, pu ,se začasno dodeljuje novomeškemu okraju iu podreja okrajnemu nučelstvu v Novem mestu. Člen 2. Tn naredba stopi v veljavo z dnem njene objave. Ljubljana dne 9. maja 194I-XIX. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Spremembe območja nekaterih sodnih okrajev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi kraljeve uredbe z dne 3. maja' 1941-XIX, št. 291, ker smatra za nujno potrebo ua novo urediti območja sodnih okrajev glede ua nove meje pokrajine, odreja: Člen 1. Občina Radatoviči, dosedaj podrejena okrajnemu sodišču v Jastrebarskem (Hrvatska), se priključi kodnemu okraju Metlika. Del občine Crnl vrh, spadajoč v Ljubljansko pokrajino, se začasno priključi sodnemu okraju Vrhnika. Občina Primskovo in v Ljubljansko pokrajino .spadajoči del občine Sv. Križ pri Litiji, se začasno priključita sodnemu okraju Višnja f*01,11, . . .. Občina Bučka ter v Ljubljansko pokrajino spadajoči deli občin Cerklje ob Krki, Leskovec pri Krškem, Raka, Čatež in Velika dolina ter kat. obč. Mršočn vas lz občine Škocjun, kat. obč. Veliko Mraševo II. lz občine Sv. Križ pri Kostanjevici se začasno priključijo sodnemu okruju Kostanjevica. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem njene objave. Ljubljana dne 9. maja 1941-XIX. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Spremembe območja nekaterih davčnih okrajev Visoki Komisar zn Ljubljansko pokrajino, na podlagi kraljeve uredbe z dne 3. maja • 1941 -XIX, št« 291, ker smatra za nujno potrebo na novo urediti območja davčnih okrajev glede na nove meje pokrajine, odrej a: Člen 1. V Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Črni vrh se začasno priključi davčnemu okraju Vrhnika. Občina Primskovo in v Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Sv. Križ pri Litiji se začasno priključita davčn. okruju Višnja gorn. Občine Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Jernej in Bučka, dalje v Ljubljansko pokrajino spadajoči deli občin Cerklje ob Krki, Leskovec pri Krškem, Raka, Čatež in Velika dolina se začasno priključijo davčnemu okraju Novo mesto. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem njene objave. Ljubljana dne 9. maja 1941 XIX. Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Javna dela v Italiji v službi Vojske Rim, 12. maja. Duce |e sprejel ministra Gorla, kl mu je poročal o razvoju javnih dol. Duce jo odredil, naj se do konca vojne odlože vsa dela, Id so biln obsežena v programu štirih milijard, razen gradbe ljudskih hiš In det v novih provincah, ker se morajo surovine predvsem Ji ran i t i za vojno pridelovanje in ker je sedaj v Italiji brezposelnost prav majhna. Iluro Jc sprejel senatorja Salvatora di Morzo ;in senatorja Giuseppeja deli Orto, predsednika m ravnatelja Silicijanske banke, kl sta Duceiu izročila po sklepu upravnega sveta banke štiri milijone lir. Duce jo denar takole razdelil; en milijon za bolnišnico v Palcrmu, 500.000 lir za bolnišnico v Ca-taniji, 500.000 lir za bolnišnico z Agrigentu, 500.000 lir za bolnišnico v Slracusi, 500.000 lir za bolnišnico v Trapaniju, '250.000 lir za spopolnitev šolstva v Pntermu, 150.000 lir za šolstvo v Mossini, 100.000 lir za šolstvo v Catanijl tn 500.000 lir za opremo agrarno fakultete ua Ivr., univerzi v Polemu. 3M Letalski napadi m težijo Hamburg, 12. maja. Pri predzadnjem sovražnem letalskem napadu na Hamburg so bombe zahtevale po'dosedan jih podatkih med civilnim prebivalstvom in predvsem med delavci v nekom delavskem taborišču, 94 človeških žrtev. Računati pn je s tem, da je bilo žrtev iše več, ker doslej še niso bile razkopane vso ruševino. Nadaljnih 35 ljudi je bilo po teh podatkih ranjehlh,: V noči nn nedeljo so angleška letala znova napadla področje sevemozapndne Nemčije. Nekaj razdiralnih in zažigalnih bomb je padlo 11 it I i na Hamburg. Zadetih je bilo nekaj stanovanjskih hiš in je bilo spet precej ljudi ubitih in ranjenih. Nekaj bombnikov se je pognalo proti Berlinu, a se jim ni jKisrečilO prodreti skozi- zaporni ogenj protiletalskega topništva, lako se m moglo niti eno sovražno letalo pO-' javiti nad glavnim mestoin. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, jc sovražnik izgubil pri tem napadu 8 letal. Berlin, 12. maja. Angleški letalski minister jc objavil, da so britanske letalske sile pri svojem napadu na nemško glavno mesto v noči na 10. t. m. z nekaj bombami zadele tudi industrijsko naprave. Pooblaščeni berlinski krogi so smatrali za potrebno ugotoviti, da se to ni zgodilo, marveč so bombe z angleških letal enostavno treščilo med stanovanjske liiše v dobro /nanem okraju, kjer so skoraj vse tiskarne in novinske agencije, torej v središču mosta, daleč od industrijskih naprav in poslojjij, Berlin, 12. maja. Ilj. V noči na I-. maj jo 'angleško letalstvo v zaporednih valovih napadlo-ra/;na obrežna mesta v severni Nemčiji. Razdiralne in zažigalne bombe so napravile škodo v stanovanjskih delili mesta. Kolikor so jo moglo dosedaj ugotoviti, ni bila prizadejana škodit nif{' vojaških napravah ali na naprnvah. ki so koristno za vojno. Nočni lovci in protiletalsko' topništvo je sestrelilo pot sovražnih letal. assvs 2©psr v&jreo v Washington, 12. maja. Rj. Bivši predsednik združenih držav iu senator lloover jo po radiu izrekel odločen govor proti blazni gonji zn poseg v vojno, zlasti pn proti temu, dn bi ameriško brodovje spremljalo prevoze v Anglijo, ker bi to pomenilo vslop v vojno, lloovor je izjavil, da so Združene države popolnima nopripravjjone na vojno. Zahteval je. da naj vlada vprašanje vstopa v vojno predloži kongresu in narodu, ki jo brez dvoma proti udeležbi v vojni, Govornik,, je poudaril, da Amerik« ni pripravljena na vojno. Amerika bi si morala sestaviti ogromno vojsko in zgraditi vsaj 40.000.000 ton brodovja. Vše to pa bi zahtevalo najmanj 10 let časa. Tudi so naj nikdo preveč ne zannša na uspeh blokado, kajti položaj Nemčije in Italije se zaradi stalnih uspehov vedno boljša. |'o njegovem mnenju 1)1 naj Amerika pošiljala Angliji tislo. kar Je možno, kajti Anglija si nima ničesar obetati od vstopa Ameriko v vojno. Tudi v kongresu se je žo zrčolo razpravljati o vnrnšanju konvojev. Poslanec Ttngham jpv zahteval od Roosevelta pojasnilo, zakal jn včasih obljubljal, da bo Amerika ostala izven vojne. Se- nator Byrd jo objavil, da bo poslal pismo IIop-kinsu, od kntorega bo zahtevni, da mu naj razloži. koliko vojnega gradiva, za katerega je bilo določenih sedem milijard dolarjev, je žo na dnu morja. Senator Byrd pravi, da je lo vprašanje zolo važno, ker morajo vsi Amorikancl podrobno vedeti kako so razvijajo dogedki in kako se pripravlja vprašanje konvojev. Amerika še ne poide v vojno Washlngton. 12. maja. Rj. AmoriSki tisk posnetim glavne odstavke iz članka, ki ga jo objavil irski dnovnlk »I risb Timos . Člankar razpravlja o mednarodnem položaju in pravi, da je šo zelo dvomljivo, ali Amerika resnično žoli vstopiti v vojno. Anglija potrebuje predvsem orožje. Amerika lahko zadosti njenim potrebam, čo bi pa vstopila v vojno, bi morala kriti tudi svojo potrebe, ki so ogromne, kajti znano je, da je Amerika zelo slabo pripravljena ua vojno. Napadi na Anglifa Newyork, 12. maja. Rj. Zadnja poročila, ki prihajajo iz Londona, pravijo, da je angleška prestolnica še vedno zavita v ogromne oblake dima, ki ga je povzročilo bombardiranje nemškega letalstva v noči od sobote na nedeljo. »Newyork Tiimes« piše, da so razdejanja v Londonu ogromna in da je prebivalstvo ob prvih znakih letalske nevarnosti v nedeljo zvečer zajela panika. Prebivalstvo 6e je v grozi zateklo v zaklonišča. Angleški vrhovni poveljnik v Palestini Bejrut, 12. maja. Angleški general Maicland Wilson je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleške vojske v Transjordaniji in v Palestini, Wilson je bil desna roda generala Wavella v Cirenajki ter jo imel vrhovno poveljstvo imperialnih čet na Grškem. Angleži izpfaznfajejo Gentile pensiero del Commissario per i sotdali leriti c ammalati Nel pomerlggio del 9 maggio, il Maggiore del Carabinieri Cavallero addetto aU'Alto Commissa-riato, si e rerato per incarico deli'Eccellenza Grazioli all'ospedale civile dove č ricoverato un piccolo gruppo di soldati. feritl e ammalati per recare loro il conforto di alcimi doni. II gentile pensiero deli"Alto Commissario ha trovato le pili commosse accoglienze da parti dei soldati e dei numerosi degenti che si trovano nelle camerate vicine. Metlici e suore hanuo accolto 1'incaricato delPAlto Commissario con cordiali manifebtazioni. Skrb Komisarja za ranjene in bolne vojake Ljubljana, 11. maja. V petek 9. t. m. popoldne jo major Kr. Karabanijorjev Cavallero, ki je pri-deljen Visokemu Komisarijatu, od Visokegu Komisarja dobil naročilo, naj obišče splošno bolnišnico, kjer je nekaj ranjenih in bolnih vojakov, ter naj jim v tolažbo izroči nekaj daril. Plemenita inisel Visokega Komisarja je bila deležna od strani vojakov in drugih bolnikov, ki so bili v sosednjih sobah, veselega sprejema. Vsi zdravniki in bolniške sestro so odposlanca Visokega Komisarja sprejeli s prisrčnimi ovacijami. Visoki Komisar obiskal sanitarno avtokolono L.iubljaain, 12. maja. Sanitarna avtokolona, ki je, kakor poročamo na drugem mostu, začela s krožnim potovanjem po ljubljanski provinci, se je v soboto zvečer vrnila z Iga. v Ljubljano, ker je bil določen za nedeljo jiopoldne še pregled šolske mladine v Ljubljani. Od desetih dopoldne je v nedeljo prihajala šolska mladina na pregled k sanitarnima avlomobilima pred Mestni dom, kjer so italijanski zdravniki specialisti zopet opravljali vse običajne preglede. Zdravnikom sta pomagala tudi mestni fizik dr. Rus in ravnatelj Higienskega zavoda dr. Pire. Ko je bila že večina šolsko mladine pregledana, jo prišel okrog dvanajstih Iiks. Visoki Komisar s spremstvom in si pod robno ogledal poslovanje sanitarne kolono, Visokemu gostu so zdravniki strokovnjaki razkazali oba sanitarna avtomobila in njihovo opremo, kakor tudi način poslovanja. Predstavili so tudi Eks. Visokemu Komisarju oba domača zdravnika mestnega fizika dr. Rusa in ravnatelja Higienskega zavoda dr. Plrca. Eks. Visoki Komisar so je ljubeznivo zanimal tudi za šolsko mladino in jo povabil, naj so za spomin z njim fotografira. Eks. Visoki Komisar se je pohvalno izrazil o pomembnem dolu sanitarne kolono in jo pri odhodu dal priznanje domačim zdravstvenim civilnim oblastem, ki sodelujejo s kolono in jo podpirajo pri njenem delu. v stolnici V nedeljo dopoldne ob 10 je bila v stolnici svečana pontifikalna sv. maša, katere so se udeležili tudi odlični predstavniki italijanskih oblasti, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani. Tako so bili nri sv. maši: Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Emilio Grazioli, dalje armadni general Mario Robotti in poveljnik divizije »Re«, divi-zijski general Benedetto Fiorenzoli. Sv. mašo je daroval stolni prošt Ign. Na dr a h ob številni asistenci. Papežev ta ni konz'storig Kopenhagen, 12. maja. Rj. Po poročilih, ki so prišla, iz Carigrada, so Angleži odredili delno izpraznitev Aleksandrije. Dopisnik dostavlja, da so v Angliji vedno bolj zaskrbljeni zaradi usode, ki čaka Kreto in Ciper, ker sta ta dva otoka živ-Ijenskega pomena za Suez. Korzika naj poslane italijanska ■'. ■ Milan, 12. maja. Rj. Vodja Korzičanov v Italiji Giovacchini jc govoril v Milanu in je poveličeval zgodovino Korzike. Izvajal je, da ves narod na Korziki zahteva, da se uresničijo njegove zahteve in da bo nekoč italijanska zastava vihrala nad Korziko, Množica je navdušeno ploskala Giovac-chiniju. Razmejitev rea Hrvatskem Zagreb, 11. maja. V Zagreb Je prišla nemška razmejitvena komisija, ki ima nalogo izvesti razmejitev med Hrvatsko ter med tistimi slovenskimi kraji, ki so jih zasedli Nemci. Glede razmejitvenega ozemlja mod Hrvatsko in med Srbijo ni še nič določenega. Sasvst črnogorskega Kr» Civilnega Kasnisariata Cotin.ic, 11. maja. K. Civ. Komisar za Črnogoro je imonoVal tehnični sosvet, ki bo lahko oddajal svoje misli o raznih ukrepih K. C, Komisarijata-V tem sosvetu so: bivši minister nekdanjo kraljevino Crnegoro Pctnr Platnenac, Mihajlo Jovanovič, Dušan Vučinič in pravoslavni arhidinkon fcime M art i nov ič. Zagreb, 12. maja. Rj. Vsi Srbi in Židje, ki Stanujejo v severnem delu Zagreba, se morajo v enem tednu preseliti v predmestje, na južni strani Zagreba. Cilj te odredbe je. da sc takšni ljudje odstranijo iz okraja, kjer imajo sedež glavni državni uradi Vatikan, 12. maja. Rj. Sveti oče se' je danes udeležil tajnega konzistorija, na katerem so imenovali 4 nove škofe. Navzočih je bilo 21 kardinalov, Imenovani so bili Joan de Amaral, škof v Cayazeirosu, za škofa v Amazoni (Brazilija), Vigi-lio de Valstagna za škofa v Cartiju, Teofii de An-drada za škofa v Nampuli (Mozambik), de Treves pa za škofa v Tiatiari. Nato so papež in kardinali razdelili posvečene palice za 19 nadškofov in enega škofa. Molitve za pravičen mir v tržaški škofiji Trst, 12 maja Rj. Tržaški škof je duhovniStvu in prebivalstvu svoje škofije poslal pastirsko pismo, v katerem ga vabi, da naj moli za obnovo pravičnega miru med narodi. Uvodoma spominja na besede, ki jih je papež Pij XII. izrekel na veliko noč. škof Santin priporoča duhovnikom, da naj pre-bero ljudstvu pastirsko pismo in da naj povabijo prebivalstvo k molitvi, da bi na obzorju vseh narodov zasijalo blaženo sonce miru. Banca d9 Italia v Ljubljani Ljubljana. 12. tnajn. Rj. V prostorih bivše Narodna banke je začela dne 6, t. m. s svojim delom Banca d'Italia. To je obenem prvi italijanski bančni, zavod v novi pokrajini. Zlasti člani italijanskih' vojnih oddelkov so vesele to podružnice, ki je bila ustanovljena zlasti zaradi razumevanja Visokega komisarja. Italijanski take za angleškega diplomata Rim, 12. maja. R j. "Na željo ameriške vlade je bil odpoklican iz Washingtona admiral Lais, italijanski pomorski odposlanec v VVnshingloiiu. >Gior-nnle d ltalln« pišo, da jo admiral Lais dne 25. aprila na španskem parnlku odpotoval v Evropo. Ko je-parnik zapustil ameriške teritorialno vode, so ga angleške vojne ladje ustavile in prisilile, da je moral na Bermudskih otokih izkrcati Laisa in 35 drugih potnikov. Admiral Lais je protestiral proti takemu postopanju, ker je imel od \vashing-tonske vlade formalno dovoljenje za odhod domov. Toda Angleži so izjavili, dn bo italijanski pomorski odposlanec ostal tako dolgo talec, dokler ne bo znana usoda angleškega poslnnika v Belgradu Campbella. Italijanska vlada je v VVashingtOnu vložila oster i>rot<»Ht proti takemu postopanju, ki je proti vsem načelom mednarodnega prava. Ordinanze del r Al to Commissariato Disciplina dei prezzi delle merci, servizi e locazioni L'Alto Commissario per la provincia di Lu-biana, ritenuta la necessitn di disciplinare i prezzi delle inerci di piii largo consumo, o r d i n a : Art. 1. I prezzi delle merci, dei servizi c delle locazioni, praticati al 15 inarzo !94I-XIX devono rimanere inalterati salve le evenluali variazioni espressamente autorizzate. Art. 2. Per i diversi settori merceologiei sono rostituite speciali commissioni consultive in ma-teria di prezzi, presicdute da un delegnto dell'AI-to Commissario e coinposte da un rappresen-tante della Cainera di Commercio e Industrin, da uno dei datori di lavoro, uno dei lavoratori e uno delle organizzazioni cooperative. Le rom-missioni possono valersi della ronsulenza di esperti nei diversi rami produttivi. Art. 3. Per le merci di piu largo consume e istituito un listino, soggetto a revisione quin-dicinale, dei prezzi massimi che potranno pra-ticarsi nella vendita aH'ingrosso o al dettaglio. 11 primo listino avrn vigorc dalla sna data a tutto il mese di maggio 1941-XIX. I prezzi in esso indicati per la vendita aH'in-grosso sono tassativi per tutta la provincia; quelli per ia vendita al minuto sono tassativi per il romune di Lubiana e normativi per tutti gli altri comuni della provincia. I rapitanati distrettuali, sentite le categorie interessate, han-no iacolth di apportnre variazioni in diniinu-zione; eventuali variazioni in auinento sono in-vece subordinate all'approvazionc dell'Alto Commissario. Art. 4. II listino dei prezzi massimi dovrii rimanere esposto in luogo visibile al pubblico in tutti i magazzini, negozi e lianehi in eui sono in vendita le merci elencate nel listino stesso. E" inoltre ohbligatorin 1'esposizione di un rartellino con 1'indicazione del prezzo, espresso in lire e dinari per tutte le inerci in vendita al pubblico, ancorche non comprese nel listino. Art. 5. I contravventori alla presente ordi-nanza saranno puniti a termine di legge: le li-cenze di esercizio sospese, e, nei časi piu gravi, revocate. Le infrazioni al listino dei prezzi massimi saranno inoltre punite con una pena pccunaria da 1000 a 100.000 dinari. Art. 6. La presente ordinanza entra in vigore immedintamente. Lubiana, 9 maggio 1941-XIX. II Commissario per la provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Obbligo di denuncia delle giacenze di alcuni generi di prima necessita L'Aito Commissario per la provincia di Lubiana ordinat , Tutte le giacenze delle merci sotto indicate esistenti al giorno 12 maggio 1W1-XIX presso i produttori, gli industriali, i commercianti all'in-grosso e al dettaglio. le cooperative, gli artigiani, le convivenze (collegi, ospedali, asili, refettori ccc.), gli alberghi e ristoranti, nonehe nei magazzini delle sottoprefctture e dei comuni devono essere denunciate entro il giorno 19 maggio 194t-XIX al romune dove la meree si trova gia-cente. Art. 2. Le merci cui fatto obbligo di denuncia sono: a) Frumrnto in grnndla c farina (tipo 0 c tipo unico); b) Segale in granclla e farina; c) Orzo in granclla; d) Granoturco in granclla e furina: c) Farir.a miscclata di fru-inento c granoturco o segale; f) Riso; g) Grano saraccno in granclla e farina: li> Pasto; i) la-gioli; j) Patntc; k) Zucchero; I) Olio di oliva o olio di semi; m) Lardo; n) Strutto; o) Saponc da bucato. Art. 3. La denuncia va fnttn sugli appositi moduli da ritirarsi presso i Comuni. Art. 4. i Comuni, valendosi di tutti i mrzzi a loro disposizione, dovranno prestare la loro opera perche il ccnsimento si effcttui in modo integrale. ! Art. 5. I Comuni dovranno raccogliere tutte le denunce e trasmetterie alPEnte per PAlimcn-tazione della provincia di l.ubiana («l'rovod»), via Gosposka 12 — secondo lc istruzioni che detto Ente impartira direttamente. Art. 6. A carico dei contravvcnlori alPob-bligo della denuncia, e di coloro cho denuncias-sero dati non rispondenti alla verita, sarii pro-ceduto a termini di legge c con la confisca della merce non denunciatn. Art. 7. La presente ordinanza entra imme-diatamente in vigore. Lubiana, 10 maggio 1941-XIX. II Commissario per la provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Disciplina della fabbricazione del pane e della vendita delle paste alimentari, riso e farine I/Alto Commissario per la provincia di Lubiana ord in a: Art. 1. II pane pošto in vendita dai panifi-entori dovru essere confezionnto con farina mi-scelato della propor/.ione d i al men« 30 di farina di fruincnto o di segala. Art. 2. K vietata la fabbrizacione e In vendita di pane confezionato con sola farina di fru-mento, come e pure vietata In fabbricazione e la vendita del pane confezionnto o condito con uova, zucchero, latte, farina di latte, olio, burro, grassi e con qualunquc altro condimenio o elementi integrntivi. Ai panificatori e vietata la vendita di farina da pane d i qualsiasi tipo. Art. 3. La farina di frumento, pura o miscclata, quclla di segala, la pasta ed il riso sono sottoposti a viziouamento. La razione mensile complessivn dei suddetti generi č siabilita in ragione di tre chilogramini per persona, con facolta da parte del consuma-tore di prelevare i generi nella proporzione pre-ferita cd in relazione alle disponibilita esistenti. I commercianti potrnnno cederc nI consu-matore i gčneri soprn nominnti soltanto verso ritiro dello cedola della carta annonaria. La distribuzione delle rispettive carte an-nonarie avra luogo per la seeonda quindicina di maggio ed a cura dei comuni. Art. 4. I contravventori alle norme di eni alla presente ordinnn/a saranno possibili delle snnzioni di legge nonehe della sospensionc tem-poranea. e. nei cnsi piu gravi, della revoca de-finitiva della liccnza. II regg. dei Uranatieri di Snrdegna sfila a passo romano davanti Is Galleria Moderna. — Prvi polk lardinskih grenadirjev v rimskem koraku pred poslopjem Narodne galerije. Art. V. La presente ordinanza entra in vigorc inunediatamente. Lubiana, 10 maggio 1941-XIX. II Commissario per ln provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Modifica alle circoscrizioni di alcuni capitanati distrettuali L'alto Commissario per ln provincia di Lubiana, visto il R. decrcto-lcggc 3 maggio 1941-XIX, ii. 291, ritenuta Turgentc necessita di rior-dinarc In circoscrizionc dei capitanati distrettuali in relazione ai nuovi ronfini della provincia, o r d i n a : Art. t. II territorio del circondario di Litija appartenente alla provincia di Lubiana vicne nggrcgato tcmporaiiennicnte al circondario di Lubiana-dintorni e sottoposto al cnpitanato del circondario di Lubiana: il territorio dei circnn-dari di Krško c di Brožice, appartenente alla provincia di Lubiana, viene aggrcgato tempo-rnueaincntc al circondurio di Novo mesto e sottoposto al paeitanato di qucsto circondario. Art. 2. Ln presente ordinanza entra in vigore dalla data della sun pubhlicn/.ionc. Lubiana, 9 mnggio 194t-XIX. II Commissario por In provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Modifica alle circoscrizioni di alcuni distretti giudiziari L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto il R. dccrcto-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291, ritenuta 1'urgcnte necessitn di rior-dinnre la circoscrizionc dei distretti giudiziari in relazione ai nuovi confini della provincia, o r d i n a : Art. 1. II romune di Rndotoviči, finora sottoposto al giudizio distrettualc di Jastrcbarsko (Croazia) e ineorpornto nel distretto giudiziario di Metlika. La parte del Comune di Črni vrli, appartenente alla provincia di Lubiana. e In-corporata nel distretto giudizinrio di Vrhnika. II comune di Pripiskovo e la parte del romune di Sv. Kri/, presso Litiju, appartcnenle alla provincia di l.ubinnu, sono ineorporate nel distretto giudiziario di Višnja gora. II comune di Bučka a le parti dei comuni di Cerklje o/Krki, di Leskovec presso Krško, di Raka, di Čatež e di Velika dolina noilche il coni. cat. Mršcčn vas dal comune di škocjan cd il com. cat. di Veliko Mrašcvo II dal comune di Sv. Križ presso Kostanjevica, nppartenenti alla provincia di Lubiana, sono ineorporate nel distretto giudiziario di Kostanjevica. Art. 2. La presente ordinanza entra in vigorc della dntn della sua pubblicttzione. Lubiana, 9 maggio I941-XIX. II Commissario per la provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Modifica alle circoscrizioni di alcuni distretti finanziari L'Alto Commissario per la provincia di1 Lubiana, visto il R. decreto-legge 3 maggio 1941-XIX, 291, ritenula l'urgcntc neccssila di riordi-nnre In circoscrizione dei distretti finanziari in relazione ai nuovi confini della provincia, o r d i n a ; Art. 1. I,a parte del romune di Črni vrh. appartenente alla provincia di Lubiana, passa provvisorinmcnte ali distretto finanziario di Vrhnika. II comune di Primskovo e la pnrte del comune di Sv. Križ presso Litija, appartenente alla provincia di Lubiana. pnssuno provvisoriamcnte al distretto finanziario di Višnja gora. I comuni di Kostanjevica, di Sv. Križ presso Kostanjevica, di št. Jernej e di Bučka, come anehe le parti dei comuni di Cerklje o/Krki, di Leskovec presso Krško, di Raka, di Čatež e di Velika dolina, appartenenti alla provincia di Lubiana. passano provvisoriamentc al distretto finanziario di Novo mesto. Art. 2. 1-a presente ordinanza entra in vigorc della data della sua pubblieazione. Lubiana, 9 maggio 194I-XIX. II Commissario per In provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI Scene della sfilata militare al Giorno dell Esercito Prizori z vojaške parade na Dan Vojske V soboto je umrl član slovenske Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Kado K u š e j, znani slovenski pravnik in strokovnjak za cerkveno pravo. Bil je sin slovenskega Korotana, vedno navdušen Slovenec ter veren katoličan, ki se je vedno vsake nedelje udeleževal sv. maše. Slovenska univerza ga je dvakrat postavila za svojega rektorja, ki je z veliko uvidevnostjo in ljubeznijo do tega visokega slovenskega učiiišča in njenih dijakov vodil zavod v časih težkih notranjih preizkušenj. S svojim strokovnim delom pa je postavil sebi sloves enega najboljših slovenskih poznavalcev cerkvenega prava ter znanstvenika, katerega ugled je segal preko naših meja. Rodil se je 21. julija 1875 v Lihučah pri Pli-berku, kjer je hodil v nemško ljudsko šolo ter se sam od sebe naučil brati in pisati slovensko. Dva gimnazijska razreda je napravil pri Sv. Pavlu v Labodski dolini, ostale pa v Celovcu, kjer je leta 1890. maturiral. Pravo je študiral na Dunaju ter ga dovršil z doktoratom 1901. Leta 1900. je stopil v sodno prakso v Celovcu pri dež. sodišču, pozneje je 1. 1905. bil sodnik v Črnomlju, od koder je bil takoj poklican v tajništvo višjega dež. sodišča v Gradec. Isto lelo mu je bila dodeljena štipendija za Studiranje cerkvenega prava, da sc pripravi za eventuelno slovensko vseučilišče, za kar se je prizadeval odbor za vseučilišče v Ljubljani. Tako je šel v Bonn k prof. Stutzu. Leta 1906. je bil dodeljen okrožnemu sodišču v Celju, potem pa k višjemu sodišču v Gradcu, da konča svoje znanstveno delo. L. 1911. je bil imenovan za stalnega, pozneje, 1912, pa za okrajnega sodnika v Gradcu pri dež. sodišču. Želel bi sicer delovati kje na Koroškem, toda deželna vlada ga kot Slovenca ni hotela imenovati v slovenskih krajih. Ob državnem prevratu leta 1918. je bil imenovan zn sodnika v Zgornji Radgoni in takoj nalo , po želji Korošcev, za vodjo sodišča v Pliberku. Na potu tja je izročil v Mariboru, 24 ur po zasedbi gen. Maistra, odloke Narodne vlade za prevzem sodišča po slovenskih uradnikih, na kar je ob nsistenci častnika Malgaja prevzel sodišče v Pliberku. Moral bi prevzeti v Celovcu vodstvo dež sodišča. Kmalu nato je bil dodeljen okr. sodišču v Celju, dokler ni bil I. 1919. imenovan za sodnega svetnika v Ljubljani. Leta 1920. je bil imenovan za izrednega profesorja nn novo ustanovljeni ljubljanski univerzi, kjer je postal še istega leta redni profesor ter je bil dvakrat izbran za rektorja tega najvišjega učiiišča. Kol znanstvenik pa je bil imenovan tudi za rednega člann slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, in sicer njenega pravnega razreda. Taka je bila življenjska pot tega koroškega narodnjaka in slovenskega praktičnega uradnika in akademskega učitelja ter znanstvenika. Se kol stipendist pri Slultzu se je z uspehom udejstvoval na znanstvenem polju. Napisal je raz- pravo o .ložefovih cerkvenih reformah v Notranji Avstriji na podlagi arhivalnega materiala, nabranega na Dunaju. To delo je postalo temeljno za lo dobo ter je vzbudilo velik odmev v svetovni pravno-zgodovinski literaturi. Kljub takemu uspehu se ni mogel tedaj habilitirali na nobenem avstrijskem vseučilišču zaradi svoje narodne zavednosti, ter je moral iti v sodno prakso, kjer se je po vsem uveljavil v strokovnem kakor tudi v narodnem pogledu. Zalo je bil tudi na podlagi te knjige imenovan za profesorja naše univerze, kjer se je začelo šele njegovo pravo znanstveno delo. Napisal je predvsem pravne učbenike cerkvenega prava v domačem jeziku za naše pravnike in bo-goslovce (Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve) ter več razprav po naših in tujih pravniških časopisih. Ni pa bil zaprl znanstvenik, temveč je vedno slal v živi življenjski praksi, zalo se je s svojo tehtno besedo oglašal ob vseh aktualnih pravnih zadevah. Tako je mnogo njegovih člankov izhajalo v naših dnevnih časopisih — bil je ludi sotrudnik našega lista — kjer je načenjal važna sodobna pravna vprašanja, tičoča se na pr. mešanih zakonov, verskega pouka v šolah, cerkvenih avtonomij, verskih anket, notranjih ureditev v cer-kveno-pravnili zadevah, verskega zaklada, pravoslavnega zakonodajslva ild. itd. V zadnjem časti je bila ena najbolj zanimivih in važnih njegovih brošur Beseda ob priliki konkordatnega boja. Njegova visoka avtoritalivnost in znanje sta dajala njegovim člankom veliko vrednost in praktičen pomen. Tako je slal sredi življenja ludi v pravnih stvareh kakor tudi v drugih. Znane so njegove besede ob raznih prilikah, ko se je bilo treba postavili odločno na bran slovenstva in njegovega ugleda. Tako se je postavljal za univerzo v najbolj kritičnih časih, potegoval se za njene slušatelje, dajal slovenske izjave ob priliki zahtev za avtonomijo, da se voliti relo v mestni svet ljubljanski itd. Bil je vedno navdušen Slovenec. Še nam je v spominu, kako se je v imenu univerze poslavljal od pokojnega dr. Korošca, kjer je ravno poudarjal njegove zasluge za slovensko univerzo. Pokojni dr. Kušej je spadal piavtako med junake za slovenstvo v prevratnih dneh kakor tudi med borce v vseh nadaljnih lelih. stoječ na enem najvišjih mest slovenske duhovne hierarhije. Vedno je bil z vsemi silami spet s slovensko tradicijo ter svojim domačim krajem. Prav v Mohorjevem koledarju za letošnje leto je priobčena njegova pesem o očelovein blagoslovu: Ko prvič sem zapustil kraj domači, slovenske kmetske hiše blagi krov, še nisem vedel kaj v tujini znači spomin na dom in skrivni far njegov: da prvi trajni smoter ti zariše, postali vreden svoje rodne hiše. Besede sem očeta vzel s seboj, ki blagoslovil me je pred odhodom: Naj vedno Bog bo s tabo, sinko moj, in z vami vsemi, s celim našim rodom! Naj večni Bog pri delu vsakem vodi in spremlja dobrohotno le povsodil Postal je pokojnik vreden svoje rodne hiše in njegova pot iz domače hiše v njegov zadnji doni pri Sv. Križu jc bila blagoslovljena za slovenski rod, ki se bo vedno spominjal velikega Slovenra, ki je bil še za življenja sprejet med slovenske n (.'smrtnike! Naj počiva v miru! Kakšen naf bo pravi mir Dublin. 12. maja. Rj. Irski katoličani imajo la teden svoj katoliški socialni teden. Prvi je govoril škof iz Galwaja, ki je v svojem govoru med drugim rekel, da se morajo narodi prepričati o tem, da je resničen mir možen snmo tedaj, če se naslanja na temeljne resnice. In med temi resnicami je tndi ta. da bogastvo ni cilj življenja, ampak samo sredstvo, ki naj v pošteni meri zadosti najnujnejšim potrebam. Svo> govor je škof zaključil z besedami, da se mora pravi mir naslanjali na pravico med posamezniki in med narodi A sinistra I. E. il generale Ambrosio, Comandante della 2" Armata; passa in rivista Ic truppc italiane a Lubiana; a destra I. E. il generale Robotti, Comandante del Corpo d*Armata. — Na levi Eks. general Ambrosio, Poveljnik II. Armade, ki jc vodil parado Italijanske Vojske v Ljubljani, na desni Poveljnik Armadnega Zbora Eks. general Robotti. I Sanitarna kolona bo obiskala 21 naših krajev Poročali smo že o obisku italijansko sanitarne avtokolone v Ljubljani, in o velikem zanimanju, ki ca je vzbudila med prebivalstvom. Vodja kolone zdravstveni ravnatelj r.a Trst in Julijsko Benečijo tr. dr. Duce je odločil, da bo sanitarna avtokolona, ki jc spočetka nameravala ostati v naših krajih le nekaj dni, ostala pri nas do kotira maja. Ta čas bi italijanski zdravstveni strokovnjaki, ki potujejo s kolono, podrobneje pregledali zdravstvene razmere v naših krajih. Podatke in ugotovitve s tega potovanja l>i potem porabili za primerjajo z zdravstvenim stanjem v drugih krajih Kraljevine. Že prve preiskave v Ljubljani so pokazale, da je zdravstveno stanje šolske mladine pri nas dokaj ugodno. Pregledati bi bilo treba le še podeželske kraje, ki morda zaostajajo za mesti. Zato je ravnatelj Higijensko-ja zavoda dr. Pire sestavil načrt, po katerem bi sanitarna avtokrlona obiskala vse večje kraje v •ljubljanski provinci. Direktor dr. Duce je predlog Higijonskega avoda sprejel in je sanitarna avtokolona že v so->oto obiskala prvi kraj, določen po tem načrtu, talljanski zdravniki strokovnjaki so bili v so-ioto na Igu, kjer so pregledovali dopoldne in •opoldne šolsko mladino, katere je prišlo k prehodom nad 2*>0. Prijavilo se je za pregled tudi tekaj odraslih, ki so jih italijanski strokovnjaki ljubeznivo sprejeli in pregledali, prav tako pa so matere prinesle nekaj dojenčkov. Nadaljna pot sanitarne avtokolone bo vodila še skozi 20 krajev na Notranjskem in Dolenjskem. V ponedeljek so obiskali italijanski zdravniki s sanitarno kolono Vrhniko, nalo pa bodo po en dan prišli še v Logatec, na Rakek, v Cerknico. Lni. Bloke, Sodraiico. Velike Lašče, Ribnico. Kočevje. Črnomelj. Metliko. Novo mesto, St. Jernej, Kostanjevico, Škocijan. Mokronog, Trebnje, Stično in Grosuplje. Vodstvo Higienskega zavoda je Že v naprej dalo italijanskim zdravnikom točne podatke o splošnem zdravstvenem stanju v teh krajih, tako, da bodo zdravniki na osnovi teh podatkov mogli lažje opravljati preglede. Zdravniki sami se vsak dan vračajo iz bližnjih krajev na večer v Ljubljano, nastanili so se namreč v prostorih šolske poliklinike. Avtokolona pa se ne bo več vračala nazaj v Ljubljano, ampak bo kar prenočevala v krajih, kjer bodo na nadaljni poti zdravniki avtokolone prenočevali vsak dan ali v Novem mestu ali pa v kakem drugem kraju, kjer bo dovolj prenočišč. Pregledi šolsko mladine v posameznih krajih se upravljajo po določenem načrtu In so italijanskim strokovnjakom v pomoč tudi domači krajevni zdravniki, poleg tega pa spremlja kolono na njenem potu v bližini Ljubljane ravnatelj Higijonskega zavoda dr. Pire in drugi zdravniki zavoda. V vseh krajih, kamor bo prišla kolona, bo prisoten vsaj po en zdravnik lligijenskoga zavoda. Pregled šolske mladine se začne tako, da italijanska zdravnica, ki je specijalistka za pe- diatriio, najprej nn splošno pregleda šolsko mla- dež. Vsak otrok dobi poseben karton, kamor specijalistka lahko zaboleli, čo ja že pri splošnem pregledu ugotovila na otroku kaj posebnega, da tako opozori v naprej drugega specijallstn na čim bolj natančno preiskavo. Kljub temu pa gredo vsi otroci, čeprav pri njih splošni pregled ni pokazal uolione bolezni, še skozi specijalno preglede in sicer, pregleda vse okulist in nalo denllst. V drugem avtomobilu pa pregleda šolska mlade?, laringolog in rentgenolog. Če ti spe-cijalisti pri pregledu ugolovo kako prikrilo bolezen ali za zdravje neugodno stanje, prav tako zabeležijo svoje izsledke v karton ki ga nosi otrok n seboj. Po končanem pregledu dajo otroci kartone šolskemu zdravniku, ki je na ta način dobil kartoteko šolske mladine, v kateri bo vpisani vsi bolezenski primeri. Kartoteka ostane seveda pri šolskem zdcavniku v tamoinjBm kraju in lahko služi za osnovo pri prihodnjih ponovnih pregledih. Italijanski specialisti v vsel primerih. kadar je to primerno, napišejo otrokom tudi recepte za zdravila, hkrati pa določajo, kateri izmed šolskih otrok bi bili potrebni, da pridejo v počitnicah v počitniške kolonije, Tudi to se vpiše v kartone kartoteke. Konec prejšnjega tedna so italijanski strokovnjaki sanitarne avlokolone obiskali tudi Hi-gijenski zavod 111 so seznanili z njegovimi oddelki. Posebno so se zanimali za oddelke o sanaciji vasi. za socialno medicinski oddelek, za oddelek za zdravstveno znščilo dojenčkov in za oddelek za zaščito učencev. Prav pohvalno so se izrazili o organizaciji zavoda in njegovem dosedanjem delu, ter so bili prijetno presenečeni nad popolno zdravstveno statistiko, s katero zavod razpolaga. Ker ima zavod tudi zalogo najvažnejših cepiv, od katerih so 11111 nekatera pošla, je dr. Duce obljubil, da ho poskrbel, da dobi zavod cepiva brezplačno in čimpreje. Higienski zavod je doslej moral cepivo plačevati in so morali tudi starši zaradi tega prispevati malenkost pri cepljenju. S posredovanjem prefekture v Trstu pa bo zavod prejel cepivo proti kozam, škrlatin-ki in dnvici in prav tako cepivo proti steklini. Italijanskim strokovnjakom želimo nn njihovi poli po slovenskih krajih čim več uspeha. Prepričani smo. da se bodo lahko povsod prepričali, da je zdravstveno stanje prebivalstva in šolske mladine ugodno. Oglodali pa si bodo tudi lahko lepe zdravstvene domove, ki prav tako služijo Io zdravju prebivalstva v Logatcu, Rakeku. Cerknici. Ložu. Črnomlju, Metliki, Novem mestu in st. Jerneji) ter protituberkulozni dispanzer v Kočevju. Kakor čujemo, bo loj prvi sanitarni koloni v do-glednem času sledila še druga bolniška avtokolona, ki bo nudila tudi bolniško pomoč. Vodja kolone dr. Duce je bil tako ljubezniv, da je sam dal pobudo, da naj bi tudi Ljubljana dobila samostojno sanifiirno avtokolono. Upamo,, da se mu ho to posrečilo v korist napredka zdravja med našim prebivalstvom. Koledar Torek, 11 maja: Servacij, škof; Robert Belar-min, škof in cerkveni »cenik; Cilicerija. mučenica. Sreda, 14. maja: Bonifacij, mučenec; Pahomij, opat; Paslial L, papež. — Italijanski slikar Renzo Sosso padel. V Milan jc prišla pred dnevi vest, da je na grškem bojišču padel slavni slikar, profesor Renzo Sosso. Po rojstvu je bil iz Milana, kjer je tudi študiral na Akademiji Brera. Prof. Sosso je prvi italijanski umetnik, ki ]e žrtvoval svoje življenje za veliko stvar naroda na bojišču. Bil je odlikovan na razstavi slikar-kih del v Palači umetnosti. Tovariši so se s tiho slovesnostjo spomnili slavnega umetnika in počastili njegov spomin. (»La Tribuna«) — Idealni dijaki, ki so ali bndo dovršili vsaj šest razredov gimnazije in bi imeli veselje do misijonskega delovanja med slovenskim narodom, se sprejmejo v kapucinski red. Svoje študije bodo nadaljevali v Italiji pod zelo ugodnimi pogoji. Natančnejšo informacije dajo p. Stanko Aljančič v Irančiškanskcm samostanu v Ljubljani. _ Vreme treh ledenih mož. Pomladansko sončna in topla je bila nedelja. Sončni žarki so poživljali zastalo rast rož, zelenjave in drugega rastlinja. Okoli 13 je bila dosežena v nedeljo najvišja toplota +18" C Okoli 15 so se pa začeli vrteti in kopičiti gosti deževni oblaki, prihajajoči od jutfo-zapada, in se podili tja proti Kamniku. Na nekaterih krajih so bili kratki nalivi, v mestu in ponekod v okolici pa je samo rosilo. Ponoči pa so se nato do zgodnjega jutra v ponede!)ek vrstiti močnejši nalivi. V ponedeljek zjutraj pa je nastopilo zelo hladno vreme. Po hribih, tako na Krimu in drugod, je zapadel sneg. Ta mesec je meteorološki zavod zaznamoval v Ljubljani že 7 deževnih dni in 76.4 mm dežja. Od nedelje do ponedel|ka zjutraj je padlo 14.8 mm dežja. Z včerajšnjim dnem so nastopili znameniti ledeni možje, ponekod pm pravijo tudi trije ledenjaki: Pankracij, Servacij in Bonifacij. Prinesli so res hladno vreme. — Smrtna avtomobilska nesreča. Po cesti, ki pelje iz Šoštanja v Mozirje, je z veliko hitrostjo vozil tovorni avtomobil. Na mestu, kjer se ta cesta sorodniki komandirja, ki so v Ljubljani, BeKgrad), naj blagovoli sporočiti na naslov: Ilija Alojzij, Ljubljana, Na Stolbi 8 (telefon 40-17. Ljubljana 1 Italijanski vojaki pri nedelfskih malah. Vsako nedeljo opažajo verniki, ki prihajajo k bolj zgodnjim mašam, da prihaja v cerkve k božji službi izredno veliko število italijanskih vojakov, podčastnikov in častnikov. Zlasti nekatere farne cerkve, ki so bližje bivališčem vojakov, so izredno obiskane. Italijanski vojaki pobožno zasledujejo najsvetejšo daritev in prav velikodušno in radi darujejo v puščico za cerkvene potrebe. 1 Pripravlja se večja razstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. Te reprezentativne razstave se bodo udeležili skoraj vsi glavni zastopniki slovenske moderne: Globoč-11 ik, Gorše, J. Kalin, B. Kalin, G. A. Kos, Kregar, Maleš, Mušič, Omersa, Pavlovec, Pirnat, Pregelj, Putrich, Sajevic, Smerdu, Stupica. Za likovne umetnike eo časi izredno težki, zato jrokažiino vsi ustvarjalcem slovenske umetnosti, da znamo in vemo ceniti njih trud in napor. 1 Umetniški ia družabni dogodek bo koncert Ljubljanske Filharmonije, ki bo v ponedeljek, dne 19. maja ob pol 20 v veliki dvorani kina Union. Na prvem samostojnem velikem koncertu v tej sezoni bo izvajal orkester, ki šteje nad 70 članov, pod vodstvom Sama Hubada in s sodelovanjem violinista Karla Rupla, dela mojstrov: Skerjanca, Corellija, Glazunova in Beethovna. Prepričani smo, da bo naše občinstvo do zadnjega napolnflo veliko dvorano in dalo duška veselju, da lahko zopet enkrat pozdravi največji slovenski orkestralni korpus — Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union, Cene od 5—40 din 1 Združenje trgovcev obvešča vse trgovce s špecerijskim in kolonialnim blagom na drobno in debelo, delikatesne obratovalnice ter trgovce s kurivom, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev uradne cenike, ki morajo biti obešeni v poslovnih lokalih na vidnem mestu. 1 Shakespcareova »Komedija zmešnjav« v režiji prol. Šesta, ima pet dejanj iti 11 slik. Zgodba predstavlja duhovit in silno zabaven zaplet med 1 Maksimalne cene za zelenjavo so -bile davi spet določene v mestnem tržnem uradu dogovorno s predstavnicami gosjiodinj in prodajalk. Zvzo gospodinj sta zastopali gospe Kobe in Jazbec, Slovensko krščansko žensko društvo ga. Golob in Kolo Žen zadmgark gn. Plhlar. prodajalce veletrgovec g. Pielick, prodajalke na drobno ge. Florjančlč, Josipina liani ln Marija Cerne, zelenjadarice in okoliške prodajalke pa ga. Ivana Kačar. Za ta teden so bile določene naslednje najvišje cene in se zelenjava nikakor ne sine prodajati dražje, pač pa ceneje: očiščena berlvka do 20 din kilogram, neočiščena berlvka do 18 din, njivski radič do (i din, vrtul radič do 16 din. špi-nača s stebelci do 8 din, špinača brez stebelc, do 10 din. legrat do 4 din, krompir do 2.50 din, grah do 16 din kilogram. Opozarjamo tudi, da je otipavanje živil in zelenjava strogo prepovedano, posebno pa opominjamo gospodinje in kupce, naj z višjimi ponudbami ne draže živil. Nadzorstvo je zelo poostreno in vsak dan mora več prodajalcev in prodajalk obžalovati svoje pre-isoke cene. Kakor je gospodinjam znano, veljajo te cene do prihodnjega ponedeljka. I Žftev karainbola. V nedeljo zvečer se je zgodil ob pol osmih na križišču ilirske in Fiigner-j«ve ulice hud karambol, v katerem sta trčila avto in motorno kolo. Po Filgnerjevi ulici je vozil mo-tociklist, po Ilirski pa avtomobil. Ko sta zadela avtomobil in motorno kolo skupaj, je avtomobil z vso silo odbil motocikelj, ki se je pri trku hudo razbil. Motociklistu pa je avto pri tem odrezal nogo. Poklicni reševalci 60 nevarno ranjenega mo-tociklista takoj odpeljali v bolnišnico. Gledališče Drama. Začetek ob 19. uri: Torek, 13. maja: »Komedija zmešnjav«. Red Torek. — Sreda, 14.: »Komedija zmešnjav«. Red Sreda. — Četrtek lo.: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Petek, 16. maja ob 15: Othello«. Dijaška prelistava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera. Začetek ob 19. uri: Torek, 13. maja: Zaprto. — Sreda, 14. maja: »Sevilski brivec«. Red Premierski. — Četrtek, 15.: »Faust«. Red Četrtek. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška ccsta 47. Poizvedovanja Izgubila sem v nedeljo popoldne črne volnene rokavice na poti od kolodvorske ulice po Prečni ulici, Sv. Petra, Rcsljevi, za vodo mimo Pollakove tovarne čez most do Lichtenthurna. Lepo prosim poštenega najditelja, naj jih odda v upravi »Slovenca«. Iz Spodnje štajerske Osebne vesti iz Maribora. Za pooblaščenca za socialne zavode na Spodnjem Štajerskem je imenovan dr. Albert Hammor, za denarstvo pa dr. Seflschnig in dr. Delpin. Za vod.io Mestno pro-moženjske uprave je imenovan g. Kottnigg, ki je jirevzel posle od začasnega vodje g. Kramberga Antona. Za šef-zdravnika OUZD v Mariboru je bil imenovan dr. Ivanjšek, zdravnik iz Maribora. Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja je bilo poverjeno g. Linnigerju, avto|x>djelniku iz Maribora. 1 • X. • Organizacijo prehrane za vso Spodnie Štajersko vodijo dr. Bruckner, dr. Artur, dr. Polanec in Stegniiiller. Uradni list komisarja za Štajersko. Doslej je izšlo osem številk uradnega glasila političnega komisarja za štajersko dr. Knausa. Glasilo nosi ime: Verordtuings und Aintsblatt des Chefs der Zivilvenvaltung in der Untersteiermark. Organizacijske sadove. V nedeljo dopoldne cb enajstih se je v Gotzovi dvorani vršila slovesna iluzija spodnjeStajerskega Kulturbunda z organizacijo »Stoirischer Ileimalbund«, ki ima svoj sedež v Gradcu. Za političnega komisarja občine Radvanje je bil imenovan tamošnji gostilničar Anderle. Novo vodstvo pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Za načelnika okrajnega cestnega odbora v Mariboru je Imenovan inž. Rungaldier, ki je bil svojčas nameščen pri gradbeni tvrdki Šlaj-mer & Jelene in v tovarni Ilutter. »Ziiaimergassc« v Mariboru. Župan mesta Znajm na Moravskem je sporočil komisarju mariborske mestne občine, da je bila znajmska ulica »Jugoslavische gasse« prekrščena v »Mar-burgergasse«. Mariborski politični komisar se je županu za pozornost, ki jo je Znajm izkazal ob priliki priključitve Spodnje Štajerske k Reichu, zahvalil in mu obenem sporočil, da ho ona od mariborskih ulic, ki še nima imena, dobila ime »Znaimergassec. Pri delih nn bistriškem železniškem predoru je zaposlenih vedno več ljudi, da bi tako čimprej odstranili prometno oviro, ki je nastala z raz-strelitvi.jo tega tunela. Pri odkopavanju težkih plasti zemlje in kamenja uporabljajo dva kopalna stroja. Trojčki v okolici Maribora. Žena posestnika Lovrenca Donika v Reki pod Pohorjem L3UBUANSKI KINEMATOGRAFI Predstavo ob 16.. 1«. la 20. Mrl I Rina Morelli — Gino lervi — Luisa Ferida SALVATOR ROSA Romantična epizoda iz napolitanskih časov _Kino Matica, telelon 22-41 Vitez iz Kruie Doris Durati, Antonlo Centa, Guido Celano Prvi italijanski film posnet v Albaniji _Kino Sloga, telelon 27-30 Življenje in deio titana MICHELANGELO Film je opremljen s hrvaškimi napisf, žur-nal spremila slovensko besedilo I Kino Union, telefon 22 Žl je 14. aprila rodila trojčke. Maii in vsi trije fantki so zdravi. Rojstvo trojčkov je za mariborsko okolico dogodek, ki ga tam že dolgo ni bilo. Nove avtobusne proge. Nemška državna pošta, ki vmlj ves avtobusni promet na Štajerskem. je maril»orsko mesto zvezala z avtobusnimi progami z naslednjimi kraji: Gradcem, Celjem, Marenhergom. Ljutomerom, Radgono, Sv. Martinom in Limbušotn. Prejšnja Kulturbundova knjižnica v Mariboru je pričela javno obratovati. Knjige izposojajo vsak torek, četrtek in pelek od 16 do 20. S Hrvatske Moške obleke na izkaznice. Zagrebške Narodne Novine objavljajo, da se uvedejo izkaznice za moške obleke, razdeljene v tri kategorije po skirosti. Vožnja z zasebnimi avtomobili je z današnjim dnem na Hrvatskem prepovedana. Prestopki se bodo kaznovali z denarno globo od 5000 »do 20.000 dinarjev, Spominske znamke. Hrvatska vlada je izdala v spomin na ustanovitev svobodne države Hrvatske 10. aprila !94-1 posebne si>ominske znamke. Izdaja je omejena na 5000 kosov po 25 par in po 50 dinarjev. Gledališke predstave za delavce v Zagrebu. Zagrebško gledališče namerava uvesti jiosebne predstave za delavske sloje po znižanih cenah. Istočasno bodo organizirali tudi radijske oddaje za kmečko ljudstvo. Nov poveljnik ustaških vojaških oddelkov. Poglavnik dr. Ante Pavelič je imenoval podpolkovnika Tomislava Sertjča za poveljnika vseii ustaških vojaških oddelkov. Rekvizlcije nemške vojske na Hrvatskem prepovedane. Nemško vrhovno poveljstvo na področju neodvisne Hrvatske države razglaša, da so vse rekvizicije vojaških oblasti in nemških vojnih ustanov najstrožje prepovedane. Nemška vojska ne ho več rekvirilala življenjskih potrebščin, pa tudi ne orožja, vojaške opreme in avtomobilov, ker je vse to last hrvatske države ter hrvatske vojske. Nemška vojska bo zanaprej vse živežne potrebščine in prevozna sredstva kupovala ter jih plačala v gotovini z denarjem, določenim za zasedeno ozemlje (Reichskassenscheine), Vendar pa se morajo nemški vojski jirodati Vse potrebščine. Ki jih hO rabila. Prehrana Zagreba. Vprašanje prehrane Zagreba se polagoma ureja, vendar pa še ni zadovoljivo. Kakovost mnke za kruh je slaba. V Mpdjimurju se nahaja še 100 vagonov krušne moke, ki je bila rezervirana za Zagreb, pa si sedaj »Pogod« prizadeva, da bi to moko dobil. Ker ne pečejo vsi peki dobrega kruha, dasi dobivajo vse pekarne moko enotne kakovosti, namerava občina tistim pekovskim mojstrom, ki pečejo boljši kruh, dobaviti večje količine moke. Mesa je v mestu dovolj, samo svinjine primanjkuje^ ker je izostal dovoz iz Baeke, Bn-ranje in Vojvodine. Popolnoma pa je izostal dovoz morskih rib in zgodnje zelenjave iz Dalmacije. Pajki so žejni Kadar pajek prede mrežo, potroši mnogo telesnega soka. ln kakor jo povsod v naravi, tako je tudi pri pajku: ko se postara, mu začne sokov za palČevino primanjkovati, ker se mu izsuši žleza predljivka. Zato stari pajki ne predejo več lastne mreže, marveč si poiščejo kako staro pajčevino ln jo prepredejo ali popravijo. Ker potrosi mnogo soka, je pajek zelo žejen. Vsi pajki popijejo razmeroma zelo mnogo vode. Zato ni čuda, če mnogokrat najdemo pajke v steklenicah, kjer so baterije za hišne zvonce ali pa v akumulatorjih. Žejni pajki so tam iskali vode, pa so našli smrt v strupenih tekočinah. združi 7. "lavno cesto, je šofer izgubil oblast nad dvema paroma dvojčkov, gospodarjem in njunima . • ,< _______!l x — — !h i 1 t 1___• 1____ "7 „,„nn!xva /m-rtu fliclai-iia cailiemo volanom. Avtomobil se je prevrnil čez nasip tn obvisel na češnji. Od sile udarca ob drevo, se je popolnoma razbila kabina, šofer sam, mlad fant brez šoferske legitimacije, pa je bil ubit Od sopotnikov je bila neka učiteljica iz Šoštanja hudo ranjena, njen brat pa je dobil lažje poškodbe. — Kdor kaj ve o rez. inž. ppr. Božu Kra-maršiču. naj nujno sporoči na naslov: Marija Kra-maršič. Ljubljana, Costa 20. okt. O-II. Odšel jo baje 8. aprila z 81. čelo iz Zagreba proti Popo-vači. oziroma dalje proti Novski. Stroške povrnemo! — Naprošam vsakogar, ki bi kni vedel o kaplarju Tomaževič Valentinu (Zdravkotu). da mi sporoči. Služil je kaderski rok v Užlcah. a njegov zadnji naslov je bil T. V. 4. peš. puk 8-4, pošta Dren i ca. — Tomaževič \ alentin, Semič. Vsi stroški se povrnejo. — Malič Ladislav, obveznik, se pogreša. Zadnji naslov pri 3/13 Karlovac. Komur je o njem kaj znanega, naj sporoči proti povrnitvi stro&kov tvrdki E. Zelinka, Ljubljana VIL . — Brcnčič Andrej, dijak-kaplar, je služil pri 44 p p. 2. mrt. četa, Otočac. Kdor bi kaj vedel o njem ali vsaj, kje se ie imenovani polk nahajal pred razpustom, naj sporoči Proti povračilu stroškov na naslov: Brenčič Franjo, Ljubljana. Celovška 107, ali pa Brenčič Katarina, Loka pfi. Zidanem ItlOS t VI £•«■, 3, velrminedskl bataljon, Vel. KIkinda (nazadnje Stari Bečej) — v tej edi- nici ie služIl rok Ilija Andrej. Kdor kaj ve o njem ali vsaj o gibanju edinice zadnje dni (morda dinarjev za gluhoneme. služabnikoma. Z zamenjavo oseb nastajajo različne zapletene situacije, ki so zelo smešne in kratko-časne. Uprizoritev bo v torek in sredo za red Torek in Sreda. 1 Schiller »Kovarstvo in ljubezen«. Opozarjamo, da bo izven predstava v četrtek po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Delo riše konflikt na socialni razliki med ljubimcema (Ferdinandom in Luizo). Spletke, ki razderejo mlado ljubezen, tvorijo glavno nit dejanja. 1 Prve češnje v Ljubljani. Na Pogačarjevcm trgu pri branjevkah in pri trgovcih s sadjem v mestu so se pojavile v večji množini prve letošnje češnje, ki so bile prepeljane iz Dalmacije. Iz Trogirja so poslali do en četrt vagona češenj v Ljubljano. Počasi, kakor je videti, bodo vzpostavljene prometne zveze z Dalmacijo, od koder bodo prihajale ribe in razno zgodnje sadje. Češnje so sedaj še drage. Kg češenj je 32 din. _ 1 V ljubljanski bolnišnici umrli: Lichtcncker Ivana, 62 let, žena pošt. mar. v p., Sarajevska 5; Žerjav Ivan, 56 let, zidar, Šmartno 22, obč. Polje; Marek Marija, roj. Kovbek 47 let, trgovka, Smoletova 13; Pehani Marija roj. Lovrenčič, vd. Žičar, žena univ. prol., Zaloška 9; Perko Jože, 16 let, sin posestnika. Mala Slivna gora 12 pri Kočevju; Ivan Kaiser. 72 let, |>ostrešček, Hranilnična 4; Lipovec |o/ef, 61 let, učitelj v p„ Vegova 6; Osolnik Pavel, 47 let, natakar. Sv. Florijana 13; Golčman Ignacij, 25 let, delavec, Paka 36, Velenje, okr. Slov. gradeč. V počastitev spomina pokojne gdč. Kuholj Italllanitlna brez učitelja 12 SESTA LEKCIJA Ogledali si bosle stanovanje in se naučili sopnjenati pridevnike. Zdaj, ko nam že znato po italijansko razkazati svojo sobo in nam predstaviti svoje sorodstvo, bomo stopili še po stanovanju. Tako se bo Vaš besedni zaklad spet praktično razširil. Ko potrkamo (p otrkati = bussdre) ali pozvonimo (pozvoniti sonAre; električni zvonec = la soneria eUttrica) in nam odpro (odpreti = aprlre, brez podaljšane osnove!) vrata (— la p6rta) stopimo v prednjo sobo (VanticAmera f.) ali vežo (il vestlbolo). Tu vidimo obešalnik (un attaccapinni) in stojalo za dežnik (un portombrelli). Iz prednje sobe pridemo v ostalo stanovanje (l'appartam4nto m.): v sprcjemnico (il salatto), v jedilnico (la odmera da prSnzo), v spalnico ((la cdmera da lčtto), v delovno sobo (lo stlldlo), v tujsko sobo, kjer jo imajo (la camera dči forestitri), v kuhinjo (la cu-clna) s shrambo (la dispinsa) ter v kopalnico (la sttinza da bAgno). Stranišču recimo il c«»so (ali: il gabinčtlo, la toeUlta). V salonu imajo danes kakšen couch (un di-vAno), čajno mizico (un tavolino da tč), nekaj na-slanjačev (la poltrona), stekleno omaro jima vitrina! in — zaradi popolnosti še — klavir (il piAno). V jedilnici stoji (raztegljiva) miza (una tavola da allungArsi) z nekaj stoli in veliko kredenco (un credcnzOne) V delovno sobo spada pisalna m'.za( la sen-Tonfke daruje ga. frma dr.' Mencingerjeva 200 I vanla) in knjižnica ali knjižna omara luna biblio- teca, una hbreria). Opremo spalnice že znamo navesti z italijanskimi izrazi (gl. naše 3. nadaljevanje!). Kaj je v kuhinji? Štedilnik (un fornello, un focolAio; un forno je peč, pečica), morebiti celo na plin (a gas), potem kredenca (la credfinza) za posodo (le stovfglie) in pribor (le posate). V kuhinji je sicer še mnogo drugih reči: lonci (la pen-tola), koze (la casseruola), ponve (la padella), lončeni ptskrt (la pignAtta dl terrAglis). Kotel za polento se imenuje: il pai6lo per fare la polenta. V kopalnici — da se pomudimo nazadnje le v njej — je predvsem kad (la vusca) jn umivalnik (il lavamAnol Po vsej hiSi je vodovod (il conddtto dcll'Acqua), električna razsvetljava (riUuminazlone ali la liice eUttrica), plin (il gasi, centralna kurjava (il riscaldamčnto a sifone, il calorifero). Stanarina (il fitto) j«, žal, zelo visoka.., S tem smo si stanovanje v glavnem ogledali. Vi pa imate spet lepo rešto novih besed, ki le jih počasi naučite! — Ža konec spet majhen dovtip: NaturAls* — Come8 pufii" andAre cosl* d'acc6rdo® con t tis moglie? — t sempllcissimo«! DurAnte' tdtto TestAte" lo viAggio" ln biciclčtta1", e lei durAnte l'invčr-no", va" sčmpre" Ai bnlllul 1 nnrnvno — » lenko. — » mere«. — • tako. — 15 anitaro (1'accordo = razumeti ho s kom. — » skrnjno |ir*j>rust3 voiiao. t-, l* ll ballo — lilea. F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 191. 192. 191. ječi pori V palačo pu iztok un obsodbo. carsko je čakal 192. Še isio noč pn je v ječi obiskala Teodor a: »Knko se zabavaš, magister equi-111111? Čestitam! Zdaj veš, kdo je despojna in kdo si ti, črv! — Dole čas ii je po menihu, po — Ireni. I .o potrpi, Azbud jo že potolaži!* 195. Iztok: »Nikdar! Nikdar! VlaeuRa, nc-srumnica! Zadnji pes v barbarih je vrednejši od tebe, ki si na tronu!« 194. Teodora: »Sam sebi si sodil smrt!« 193. Gospodarstvo Maksimalni cenik živil in drugih življenjskih potrebščin Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določi) nasleduje maksimalne ceno za prodajo na debelo In na drobno zn spodaj navedeno blago. Ta cenik St. l je veljaven od 12. maja dalje. Maksimalne cene na drebno Kruh lz enotne nioke v kosih do 100 gramov kilogram 8.50 din — 1.7S lir, v kosih od 100 do 200 gramov 5.40 din — 1.00 lir kilogram, v kosili od 200 do 500 gr 5.20 din — 1.55 lir, v kosih od 500 do 1000 gr 5 din — 1.50 lir za kilogram. — Navadno testenine iz bele moke 17.50 din ali 5.25 lir za kilogram. Pšenična moka običajne vrste la ničlarira 0.50 din nli 2.85 lir, Ita enotna 5.50 din ali 1.05 lir za kilogram. Finn koruzna moka 4.75 din ali 1.40 lir, zdroh koruzni 5.50 din ali \65 lir kilogrnm. Rlž 15.20 din ali 4.55 lir za kilogram. Fižol nizke vrsto la 9.50 din ali 2.85 lir, fižol nizke vrste I Ta 8.50 din ali 2.55 lir, visoke vrste (preklar) 10 din ali 3 liro za kilogram. Krompir (vrsta Oneida) 2.50 din ali 0.75 lir za kg. Jedilno olje 25.25 din ali 7.00 lir. Čajno maslo 00 din aH 18 lir kg, navadno mnslo 54 din ali 10.20 lir za kilogram. Slanina, sveža, 31 din nli 9.150 lir, soljena slanina 85 din ali 10.50 lir, prekajena slanina 40 din ali 12 lir kg. Navadna mesarska mast 35 din ali 10.50 lir, tipizirana mast po 37 din ali 11.10 lir z a kg. Mleko 8.50 din ali 1.05 din za liter, sir emendalee 47 diu nli 14.10 lir, sir trapist 44 din ali 18.20 lir za kg. Sladkor, sipa 18.50 din nli 5.55 lir, kocke 20.50 din nli &15 lir za kg. Prekajena Sunku 40 din ali 12 lir, kuhana 75 din ali 22.50 lir, hrenovke 36 din ali 10.80 lir, satalade 32 din ali 0.60 lir, Sunkariea 40 din ali 12 lir, letna klobasa 35 din ali 10.50 lir, lovske klobase 24 din ali 7.20 lir, kranjske klobase 48 din ali 14.40 lir za kilogram. Sveže meso: vdovsko prednji del 20 din ali 6 lir, volovsko zadnji del 22 din ali 6.60 lir, kravje prednji del 19 din ali 5.70 lir, kravje zadnji del 17 din ali 5,10 lir; goveje drobovje: jezik 24 din ali 7.20 lir, pljuča 8 din ali 2.40 lir, srce 18 din ali 5.40 lir, jetra 18 din ali 5.40 lir, vranica 18 din ali 5.40 lir, ledvico 20 din ali 6 lir, vampi 10 din ali 3 lire, glava 8 din ali 2.40 lir, možgani 20 din ali 6 lir, vse za kilogram. Telečje meso prednji del 22 din ali 6.60 lir, telečje zadnji del 25 din aH 7.50 lir; telečje drobovje: jetra 26 din ali 7.80 lir, pljuča in srce 18 din ali 5.40 lir, vse za kilogram, možgani po kosu 10 din ali 3 lire, rajželjc kilogram 26 din ali 7.80 lir, jezik 22 din ali 6.60 lir za kilogram. Priklada drobovja in kosti ne sme presegati 20% teže. Svinjina prednji del 28 din ali 8.40 lir, zadnji del 31 din ali 9.30 lir, salo 83 din ali 9.90 lir za kilogram. Pri prodaji kakršnega koli mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene za največ 25°/o. Kurivo In milo: trboveljski premog ko-sovec 47 din ali 14.10 lir za 100 kg, drva mehka 110 din ali 33 lir za prostorni meter, kolobarji po 18 kg mehkih drv 12 din ali 3.60 iir, trda drva 220 din ali 00 lir za prostorni meter. Cene za drva veljajo za razžagana in postavljena na dom kupca. Milo: enoten tip s 50"/« mastne kisline 25.85 din ali 7.75 lir, s 40"/o mastne kisline 22.25 din ali 6.70 lir za kilogram. Maksimalne cene na debelo Navadne testenine iz bele moke 1530 din ali 459 lir za 100 kg, Pšenična moka običajne vrste: Ia (ničlarira) 850 din ali 255 lir, Ila (enotna) 500 din ali 150 lir za 100 kg. Koruzna moka, fina, 410 din ali 123 lir, zdrob 475 din ali 142.50 lir za stot. Riž 1266 din ali 379.80 lir za stot. Fižol, nizke vrste, Ia 850 din ali 255 lir, nizke vrste Ila 750 din ali 225 lir, visoke vrste (preklar) 900 din ali 270 lir za stot. Krompir (vrsle Oneida) 200 din ali 60 lir za stot. J e d i 1 n o o 1 j e 2225 din ali 667.50 lir za stot. Slanina, soljena, 2980 din ali 894 lir, mast tipizirana, 3200 din ali 960 lir za stot. Sir: ementalec 3800 din ali 1140 lir, trapist 3600 din ali 1080 lir za stot. — Sladkor, sipa, 1665 din ali 499.50 lir, kocke 1840 din ali 552 lir za stot. Prekajeno meso in mesni izdelki: surova prekajena šunka 38.50 din ali 11.55 lir za kilogram, hrenovke 36 diu ali 10.80 lir, safalada 30.50 din ali 9.15 lir, šunkarica 38.50 din ali 11.55 lir, letna klobasa 33.50 din ali 10.05 lir, lovska klobasa 22.50 ali 6.75 lir, kranjske klobase 38.50 din nli 11,55 lir, vse za kilogram. Živina, na živo težo: voli prve vrste 13 din ali 3.90 lir, voli II. vrste 11 din ali 3.30 lir, voli III. vrste. 9 diu ali 2.70 Ur, krave I. vrste U din ali 3.80 lir, krave II. vrste 10 din ali 3 lire, krave III. vrste 8 din ali 2.40 lir, teleta I. vrste 16 din ali 4.80 lir, teleta II. vrste 15 din ali 4.50 lir, prašiči nad 100 kg teže 20 din ali 6 lir. prašiči pod 100 kg teže 18 din ali 5.40 lir, vse za kilogram žive teže. Kurivo in milo: trboveljski prelog, ko-sovec, 360 din ali 108 lir za 1000 kg, drva, mehka, 100 din ali 30 lir /.a prostorni meter, trda drva 180 din ali 54 lir /.a prostorni meter. Milo, enotno, s 50"/o mastne kisline, 1950 din ali 585 lir, s 40"/o mastne kisline po 1800 din ali 540 lir za slot. Maksimalni cenik določa najvišjo ceno za prodajo na debelo in na drobno. Sme pa se trgovati po nižjih cenah kot so v ceniku navedene. Nikdar pa se maksimalne 'ceue ne smejo prekoračiti navzgor. Cone na debelo se razumejo za blago franco skladišče veletrgovca, vključno embalažo, izvzemši vreče. V maksimalnih cenah ni zapopaden davek na potro&njo, IzvzemSi pri moki. Pri prodaji na debelo je maksimalni cenik obvezen za vse občine v Ljubljanski pokrajini. Pri prodaji na drobifo pa je obvezan v ljubljanski mestni občini, medtem ko velja za vse ostale občine kot smernica pri urejanju cen. Okrajni načelniki smejo v občinah svojega okraja določiti šc nižje cene. Vse popravke cen navzgor morajo predložiti Visokemu Komisarju v predhodno odobritev. Pričujoči maksimalni cenik mora biti izobešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v ceniku navedeno blago. Nabit mora biti na vidnem In kupcu dostopnem mestu, Razen tega morajo biti na posameznih predmetih, ki so Ugledni dopisnik milanskega lista »Corriere della Sera«, g. Orio Vergani, je objavil dolg članek o Ljubljani z naslovom »Finestra su Lubiana« (Okno na Ljubljano), kjer pravi med drugim: »Razgledujem se po Ljubljani, opazujem prodajalne in cerkve in se zagledam v Grad, ki zvi-.ška gleda na to mesto, ki se mi dozdeva jako deževno mesto, Venomer se valijo oblaki semkaj od Alp pa z juga, hiadno je in skoraj mrzlo. Dežuje, skoraj vsako minuto pade kakšna kaplja na to tiho in mirno Ljubljano in rad bi videl skozi okna v hiše, zakaj Ljubljana je mesto z dvojnimi okni, pač zato, ker se vreme tako menjava in ker je tudi hud mraz. Hodeč po ljubljanskih cestah, vidiš, da je večina hiš še iz 18. stolelja, poglavitna barva hiš je sivina, so svinčene barve, pepelnato sive, namenjeni zn prodajo na malo, listki z oznako cene v dinarjih in lirah. Vsako kršenje gornjih določb bo zasledovano in bo kršitelj strogo kaznovan. Kakor rečeno, je ta cenik veljaven od ponedeljka 12. maja iu bo pregledan vsakih 15 din. Zaloge sladkorja na Hrvatskem. Zagrebška centrala za sladkor objavlja, da je imela pred začetkom vojne 600 vagonov sladkorja na zalogi, neposredno pred začetkom vojne pa je prišla se po-feiljatev 1200 vagonov, tako da je sladkorja dovolj do nove kampanje. Trgovci lahko sladkor naročajo samo po tei centrali. Bosanski rudniki. Ker rudniki TPD niso v sestavu nove hrvatske države, so pridobili na važnosti bosanski rudniki. Ti rudniki so dali povprečno naslednjo lelno proizvodnjo: Kreka 322.000 ton, Kakanj 312.000, Zenica 287.000, Breza 183.ooo, Mo-slar 122.ooo, Ugljenik 49.ooo, Maslovare 3o.ooo, Banjaluka 19.ooo ion (to so državna podjetja); nadalje Tuzla (Radin) 15.ooo, Tuzla (Straža) 8oo, Tuzla (Djurdjevmik) 8I.000, Dobrlin 7o.ooo, Ma-jevica 58.ooo, Teslič 32.000 in Livno 7ooo ton ((to so zasebni premogovniki), Povprečna proizvodnja državnih ritdnikv je znašala 1,324.000 ton v vrednosti 163.5 milij. din, zasebnih pa 263.800 ton v vrednosti 33.2 milj. din. Zadružništvo na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se pripravlja reorganizacija zadružništva na Hrvatskem. Sestavljen bo gospodarski zadružni svet. Ločeno bo revizijsko poslovanje od materialnega. Likvidirane pa bodo one zadružne zveze, ki nimajo predpogojev za obstoj. in to daje tudi poglavitno barvno podobo mostu. Nič posebnega ti ne nudijo te hiše, kjer vidiš v hotelih tudi še zastore, vse spominja na čas habsburškega vladanja in prav take sliko mesta naletiš v Krakovu, v Zagrebu, v Pragi in Budimpešti. Mnoga stoletja dunajskih časov so zapustila tukaj svojo tradicijo.« Nato opisuje natančno, kaj vidi skozi okno in se trudi, da bi naše naslove napisal tudi pravilno. Največjo težavo mu nač dela napis: »Zadružna gospodarska banka«, dalje govori o naslovih drugih zavodov in trgovin, in pravi: »V Ljubljani govori mnogo ljudi italijanski jezik, vendar s tržaškim poudarkom in s primorskim naglasom. V listih so članki v italijanskem in slovenskem jeziku, v knjigarnah vidiš poleg domačih knjig tudi knjige italijanske izdaje. Čudo- vito je, koliko knjig proizvaja slovenski narod, ki je tako majhen. Ne I10111 navajal podrobne statistike, toda ko sem hodil po cestah tega mesta, sem videl skoraj ducat dobrih knjigarn, kjer so bile zares pomembne knjige prav izbrane vrste, a videl sem tudi mnogo prodajaln ob Ljubljanici, kjer prodajajo na starinah obrabljene knjige. Vse to bolj poudarja kulturo Slovencev, kakor pa kakšna uradna statistika. Zakaj, kultura se na svoji prvi btopnjl rodi ob obrabljeni knjigi, ho poraja s knjigo, ki jo kupi človek za nekaj novcev, mimo vseh tistih, ki jih dobiš v tozadevnih šolskih knjižnicah. Okus, kultura, inteligenca 'kakega naroda pa so razodeva tudi, če pogledaš v izložbe. Saj si ulegno vsak narod pripraviti univerzo, če ima denar zanjo in povsod so lahko odvetniki, inženirji, zdravniki itd. Toda kulturo kakega naroda ne morimo s številom njihovih strokovnjakov, morimo jo s tem, koliko proizvaja narod v majhnem.« Nadalje pravi dopisnik, kako ga je razveselilo, ko je vidol na uradnem mestu prošnjo železničarjev za nadaljevanje svoje glasbe in pravi, knko je bil vzhičen, ko je zagledal v izložbi odlično knjigo: »Monumenla artis Slovcnicac«, ki je knjiga samo za nekaj ljubiteljev, v čemer se pa izraža, s kakšno ljubeznijo se ta narod bavi s kulturo.« »Ljubljana ni bila nikoli središče za turiste, kjer bi tujci kupovali antikvarične umetnine, in vendar ima Ljubljana več takih trgovin, kjer bo izraža jedro duha slovenskega naroda. To je duh, ki se izžareva v svoji veliki veri, zares izključno katoliški veri tega mosta, in ki ga mnogi zvonovi oznanjajo dan na dan. Razveseli te pogled na ljubljanske meščanke, ki jim lica niso nališpana 7. raznimi mazili in barvami, pač pa so videti sveža in umita, kar pomeni, da uporabljajo mnogo mila, pa manj mazil. Omeniti moram tudi veliko ljubezen Slovencev za svoje izrazito narodno starinoslovje, saj vidiš povsod naprodaj tisto *tnro narodne slovenske slike, kjer so razne Matere božjo, katoliški svetniki, naslikani na steklo. Te slike niso bilo iz bivše Jugoslavije, ampak Izključno slovenske, saj so bili v tej državi prav Slovenci katoliške veroizpovedi.« Potem govori dopisnik, kako je vidol razne šolsko stavbe, kjer pa ni nikjer izražena kakšna slovenska značilnost, ampak jo vseeno ali bi te stavbe stale kje drugje po evropskih mestih. V antikvarijatu je videl različne lesene sohe svetnikov, svetnic in Madon in pripomni, da je videti, knko jo beneška umetnost žo v prejšnjih stoletjih imela vpliv na tovrslne izdelke. Vendar ne more roči, da bi bil v umetnosti izražen samo tuji vpliv, marveč je v njej v veliki večini slovensko jedro. Tako gledo modelov, kakor tudi umetnikov. Dalje govori o ljubljanskem Narodnem gledališču, kjer igrajo tudi Shakespeara in kjer jo spored gledaliških predstav zares ua kulturni višini. Pogled po LJubljani Kultura našega mesta in prebivalstva v luči italijanskega tiska Green: 14 Lui In tema »Prav,« je pristavil zamahnivši z roko. »Tn to je vse, gospoda!« se je obrnil proti komisiji, »Vi ste culi izpovedbe vseli stanovalcev in...« V tem je stopil k njemu Gryce ter se ga nalahno dotaknil z roko. »Saino moment!« in nekaj mu je zašepetal v uho. Nato se je vrnil na svoje mesto, segel z roko v žep ter se zagledal v svetilnik... Jaz nisem upal dihati. Če ni šepnil sodniku besedi, katere je čul z menoj na stopnicah? »Gospica Leavenvvorth!« jo pričel koroner, obrnivši se k njej. »Vi ste izpovedali, da včeraj zvečer niste bili pri svojem iijeu, da sploh niste stopili v njegovo sobo. Ali ostajate pri svoji trditvi?« »Ostajam!« Pogledal je Gryceja, kateri je potegnil iz žepa nek strgan robec. »Čudno.« jc nadaljeval sodnik, »da se je vaš robec, ki ga drži uradnik, našel danes v ujčevi sobi.« Dočim se je na Marvncm obrazu opazila največja obupanost, je Eleonora samo stisnila zobe in odgovorila: »Jaz ne vidim v tem prav nič čudnega, ker sem bila danes zjutraj v sobi.« »In ste tam pustili robec?« Poteza malodušja je šinila preko njenega obraza, molčala je. »lako strganega kakor jo tu?« je nadaljeval sodnik. »Strgan robec? Dajte, d« vidim!« »Takoj, samo rad bi vedel, kako je prišel v njegovo sobo!« »To se jo zgodilo lahko nn razne načine. Mogoče je lo/nl tam že več dni, mogoče sem ga pustila kje .v sobi. Dajte, da vidim, če jo moj,« je prosila ter stegnila roko po njem. »Vai je, ker je zazuamonovan, kakor mi je rečeno, z vašimi začetnicami,« ji je odgovoril, in Gryce ji je podal robec. »Ta cunja,« je zaklicala, »videti je kot...« »Kot cunja, kar je v resnici,« je nadaljeval sodnik. »Če ste kdaj snažili kak revolver, potem morate poznati, gospica Leavenvvorth!« Z izrazom največjega gneva je zagnala od sobo robec ter uprla pogled na tla, komor je padel. »Od vsega tega ne vem ničesar, gospoda moja,« je dejala. »Robec je res moj, toda...« Ni mogla končati stavka, temveč samo ponavljala je »V resnici no vem ničesar več...« S tem je bilo zaslišovanjo končano. Sedaj je biln kuharica Katarina vprašana, kdaj je zadnjikrat praln ta robec. »Ta robec? Kateri dan v tednu?« je jecala, gledajoč svojo gosjiodinjo, katero je prosila za odpuščanje. »Kateri dan?« »Rada bi pozabila, gospica Eleonora, toda ne morem. Ta robec je edini svoje vrste v hiši. Oprala sem g« pred včerajšnjim.« »Kdaj ste ga zlikali?« »Včeraj zjutraj.« »Kdaj ste ga nesli v sobo gospicc Eleonore?« Kuharica si je obrisala solze s predpasnikom. »Včeraj po obedu z ostalim perilom. Nisem mogla drugače,« je zajokala, »gospica Eleonoru, nego povedati resnico.« Sodnik se je obrnil do Eleonore ter jo vprH^al. če ima k tej točki kaj pristaviti ali ugovarjati. Nemo je lomila roke, odmajala z roko ter se zgrudila nezavestno n;i stol ... Med padcem sem opazil na Mary do se ni niti ganila, dn bi priskočila nd potnoč sestrični, temveč je prepustila Fanv in Katarini, da jo pripravita k zavesti. Kmalu sc juna jc posre- čilo ter sta odpeljali Eleonoro v njeno sobo. Opazil sem, da je neki nenavadno visok človek šul za njima... Nastopila ie grozna tišina, Neki član komisije je predlagal, da se preiskava preloži. Ta predlog je preiskovalnemu sodniku gotovo dobrodošel, ker se gu je prijel z občina rokama in odredil nadaljevanje za naslednji dan ob treh popoldne, poživljajoč komisijo, da pride gotovo v polnem številu. Čez nekaj minut se je izpraznila dvorana. Ostali smo samo Mary Leavenvvorth, Gryce in jaz. IX. Novo odkritje. Marv Leavenvvorth je gledala in sledila vsemu, kar se je godilo, s pozornim očesom. Ko smo ostali sami, je odšla od mene v kot, kjer se je vdala žalosti. Ko sem obrnil vso pozornost na Grycejn, sera opazil, da si je prešteval nohte. Ko sem so mu približal, je spustil svoje roke ter ine pozdravil /. lahkim smehljajem, ki jo bil ob tej priliki zelo važen. »Nimam pravice, da bi vas grujal,« sem pričel, »toda vi ste imeli pravico storiti vse, kar ste smatrali za- potrebno. Toda kje ste imeli srce? Ali že ni bila dovol j izmučena tudi brez vražjega robcu? Ali je mogoče robec, čeprav je umazan od smodnika, dokuz, da je njena roka sodelovala pri umoru?« »Gospod Ilay.« je odgovoril, »meni je kot kriminalistu, detektivu naloženo, du tu stvar preiščem, in jaz bom to tudi storil!« »Povsem naravno,« sera pristavil naglo, »in jaz sem daleč od tega, da bi mi prišlo na um, odvračati vas od tega. No, vi vendar mislite, da jc oni nežni, mladostni stvor zapleten v to ogabno in grdo zločinstvo. Prazen sum od struni druge žene — gotovo — uc bo...« pa uic ju prekinil GiJCC. »Vi tu nekaj klepetate, dočim bi morali svojo pozrnost obrniti nu druge važnejše predmete. Ona druga ženska — katero Uiiko imenujete najlepšo krusotico v New Yorku, serli še vsa olilita s solzumi. Stopite k njej in jo potolažile.« Začudeno sem ga glodal, nisem se upal ugoditi njegovemu opominu. A ko sem sprevidel, da je mislil resno, sem se vsedcl poleg Mary Leavenvvorth. Jokala je, solze so ji polagoma prišle v oči, da sama ni vedela za to. Preob-vladala jo je tuga, bol in strah. Vse je bilo tako pristno iu naravno, dn je moral tudi z mnje strani izginiti vsak dvom. »Gospica leavenvvorth,« sem pričel. »Vsaku tolažba nd strani tujca bi vas bolela, a ker /h vas ni nikuke nevarnosti, ne morem razumeti vaše razburjenosti.« »Ne razumete?« mc je pogledala značilno. »Ali ne vidite, da se je Eleonora vjela v past? — Ali, ali jo kukinu nevarnost za njo?« je vzdiluiila. stiskajoč moj roko. »Kai hočete s tem reči?« sem tiho vpraš.il in vrgel pogled na detektivu. Opazila je moj pogled, pa je takoj »pre-mcnilii svojf vedenje. »Ne razumem, kuj pomeni, ko pravite? ,da se je vaša sestrična vjela v past'?« sem nadaljeval povsem ravnodušno. »Mislim.« jo odgovorila, »da jo malo prej vodo nli nevede odgovorila nu stavljena vprašanja tako, da Iki vsukdo, ki jo je čul verjel, da ona ve še več o tem groznem dogodku. Ob-nušu se tako, kakor bi hotela nekaj prikriti iz strahu, a tega ne more in tudi ni treba. Jnz nisem dobra z Eleonoro, a nihče na svetu me ne bo prepričal, da ona vr več o umoru, nego jaz. Ah ji ne bi mogel kdo, recimo vi, reci, da njeno vedenje vzbuja sum, da, da ga je že vzbudilo?« 7. nomalim začudenjem sem jo opnzovrL Koliko igralske izurjenosti ima ta žcnsk&{ Mali oglasi 9 malih »(lutk talja naka b«rti 1 din; tonltovaajakl »Hul I dla. Debelo tiskana aaalovna beando H računalo dvojno. NmJmanJSI mcnek u aiall oclaa U dla. - Mali •rla«! aa plaftujrjo takoj »rt naročila. • Pri adaalb reklamnega mnačaja a« raAuna annkolnnaka, I mm vlaoka patltaa mlin no I dla. ■ Za plamene odgovor* (lado malih aclaaav treba prllotlU anamka. B Poizvedbe I Anton Petrič redov, kl je služIl na aerodromu 10(169) v Zagrebu, pozneje v Cačku. Javil se je nazadnje 4. aprila. Kdor kaj ve, naj sporoči proti povračilu stroškov Mariji Pctrlč, Blrčna vas p. Smlhcl pri Novem mestu. o Kdor kaj ve o Francetu Kralju, redo-vu-dljaku, lz šole rez. oficirjev, Sarajevo. ga vljudno prosimo, naj blagovoli sporočiti župnl-šču v škocjanu pri Mokronogu. e Vinko Kunstel rez. konjeniški poročnik, poklican 1. IV. v 8. konjeniški polk v Cakovec, se še nI vrnil. Komur je kaj znano, prosim, proti nagradi sporočiti — Joži Kunstel, Vrhnika. Sterle Hendrik čo kdo ve o pogrešancu, ki se še ni vrnil. Bil jo pri kraljevi gardi v Belgradu. 2. esk., 2. konj. puk. zadnje dni premeščen 4. esk. 2. konj. puk kralj, garde. Stroške povrnem : Fr. Sterle. Sv. Sterle, Sv. Vid p. Begunje pri Cerknici. 1 Službe | Itttio: Trgovski pomočnik vešč tudi pisarniškega dela, vesten ln pošten, Išče takojšnje zaposlitve v trgovini ali kaki pisarni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 7271. a M Službe B Dobe: PprMtnn lnharirn mlado, z dobrim spričevalom, sprejmem. Ponudba pod »Dobra služba ln plača« na upravo. Dekle pošteno In snažno, k dvema majhnima otrokoma, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7273. b Mizar z lastnim orodjem išče zaposlitve, kjerkoli, najraje kot hišni mizar v kakem trg. podjetju, po možnosti v nemškem zasedenem ozemlju. Naslov v upravi pod 7277. Kuharico popolnoma samostejno, ki opravlja tudi vsa ostala gospodinjska dela, sprejme takoj: Kavka, Miklošičeva 7-III. b IHIMiillJ Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Jnvelir, Ljubljana Wolfova ulica it I Vsakovrstno zlato b r11 j a o t e In irebro k upu le po na|vtfi|ib cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska alica 8 Iščem dva konja kobila »Prama«, v 6. letu, mera 158/176 cm, čista brez žiga. — Konj »Pram«, Btar 4 leta, mera 158/176 cm. nekaj belih dlak na čelu, brez žiga. Oddana sta bila v komando Strmec v Grahovem, razpuščena v Ravniku na Blokah na veliki petek. Sporočila proti nagradi 6000 din na Anton Sabec, Dolenja vas pri Cerknici 61, p. Cerknica. e 2000 din nagrade dobi kdor mi »poroto, kje se nahajata dva konja. Prvi konj črn, 159/170, na glavi ima zvezdico; oznaka B, iig 3011 - 1933. - DrugI konj lamen pram, zadnje noge za vin-celjnoro bole ln ena prednja, 156/1M, 1933, oznaka B. žig 3010. Kdor izve, dobi nagrado za vsakega konja 10(10 din; Isto nagraio prejme tudi občin. uslužbenec, ako sporo&i, kje se konja nahajata, na naalov: 2ust Joža, Hleviše i, p. Rovte nad Logatcem. (e) Žitne odpadke za krmljenje govedi In perutnine oddaja, dokler bo zaloga, tvrdka Fran Pogačnik v Ljubljani na Tyrševl cesta >3, Javna skladišča. Pntrli v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, vdan v božjo voljo in previden s tolažili svete vere. podlegel posledicam težke operacije, naš vroče ljubljeni mož, oče, brat in svak, gospod Tomaž Kriinar posestnik na Okroglem Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dopoldne, dne 14. maja 1941, iz hiše žalosti na Okroglem, na farno pokopališče v Naklem. Ljubljana, Okroglo, 12. maja 1941 Frančiška, žena; Franc, Jože, Mirko, sinovi; Vera, hči; Janez, Franc, brata; Katarina, sestra in ostalo sorodstvo 1000 din dam kdor ml pripomore do mojega konja »Fuksa« z belo liso na glavi, desno oko v kotu plavkasto, levo uho presekano, štev. 1204 : Anton Kovačič, pečarstvo, Viška ul. 8. e Iščem kobilo pramo staro 11 let, oddano Trup-nl komori št. 2969. Kdor pove, kje se nahaja, dobi nagrado 2000 din. Jesih Anton, Ig. e Iščem črnosivega vola težak nad 600 hg, levi rog zakrivljen navzdol, desni navzgor ter na njem žig št. 248. En voz zeleno barvan z lojtra-ml, zavora zadaj, žig st. 248, oddano v art. vojašnico. Nagrado dam onemu, ki mu sporoči, kje se to nahaja. Lastniku oddam vola temnosive barve, teža 500 kg, brez žiga. Matej Mllavec, Ru-narsko 11, p. Nova vas — Rakek. e Pozor Velika množina novih ln rabljenih čevljev, guml-podpetnlc vseh številk imam v zalogi : Klavžer, LJubljana, Vošnjakova 4. Pisemski papir vsako množino nudi zelo poceni Llndlč, LJubljana, Dalmatinova 6. Edinstvena prilika za prodajalce 1 Krompir in fižol prvovrstna, oddaja po ugodni ceni, dokler traja zaloga. Skladišče Nl-klsbacher, Tyrševa 36. Fige za žganJeku'-o, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, telefon 86-07. Zamenjava vile Maribor - Dolenjsko. Moderno vilo v najlepši sončni legi z vsem kom-fortom, centralno kurjavo ,lepim vrtom, zamenjam za posestvo ali enako vilo v Novem mestu ali bližini. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Rojstni kraj« št. 7306. p Jttelo: Enosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico iščem za 1. junij. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7284 »Mirna stranka«. c Hišo z vrtom kupim . Ponudbe Wlder, Ruska cesta S-II. P Stavbno parcelo prodam ob Tyrševi cesti. Vel. 360 kv. m. Poizve se na Sv. Petra c. 62. p Kupujte pri naših inserentih ehh Oddalo: Dvosobno stanovanje komfortno, v bližini kolodvora, se odda. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mirna stranka«. 6 Lingua italiana Metodo speclale pratlco e rapldo. Pronuncla per-fetta. Lezlonl a domlci-llo. Prof. Štefani, uprava »Slovenca«. u Hišne gobe pregledi, nasveti glede popolne odprave ln sedem različnih tozadevnih sredstev. Inž. Prezelj; Ljubljana, Wolfova 3/1. telefon 34-73. Cltaite »Slovenea« ■■■■■■■■■■■■■■M Kožuhovino vsa oblačila, tapecirano pohištvo, preproge 1.1, dj zanesljivo varuje MortoJ molj prašek in tekočina.' Zahtevajte ga v drogerl« jak ln špecerijskih trgo-i vlnah. Inž. Prezelj, Ljub-' ljana, Wolfova 3/1., telefon 34-73. Anehdota Cesarica Marija Terezija se je morala proti svoji volji neneiioma vojskovati, zato je morala močno pritiskati z davčnim vijakom na vse stanove, tudi na duhovščino. Zato je naložila tudi prelatom vojni davek. Prelati so sklenili, da davka ne bodo plačali. Izbrali so izmed sebe sf>osbnega odposlanca, ki naj gre k cesarici in ji obrazloži, da vojnega davka ne morejo plačati in jo zato prosi, naj jih oprosti. Odposlanec se je pripravil, da bi s svojo spretno zgovornostjo cesarico prepričal o tem. Pri sprejemu pa je bila cesarica tako ljubeznjiva in prikupna, da je odjroslanec umaknil svojo prošnjo in je cesarici v imenu svojega stanu obljubil določeno vsoto vojnega davka. 500 din nagrade dobi. Kdor sporoči, kje jo konj »Miško«, na čelu lisa, srednje velik, star 20 let, rad grize. Oddan vojaštvu Škofja Loka-Bit-nje. Korbar, Dobrunje p. LJubljani 2000 din nagrade dam, kdor ml najde ln sporoči za mojega konja »Fuksa«, srednjo velikosti brez št., jezik ima v sredini pretisnjen ln dolga bela lisa na glavi, vis. 153/172. Javiti: Raztresen Janez, posestnik, Planina št. 9, p. St. Jošt nad Vrhniko. Naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa EMILIJA pl. LEHMANN roj. BLAHNA nas je v nedeljo, dne 11. maja 1941, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 13. maja 1941, ob 3 popoldne, z Zal, iz kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. maja 1941. Žalujoči ostali. Nameščenci in uslužbenci tvrdke »Keramika«, družba z o. z. sporočajo žalostno vest, da se je njih dobri in skrbni ravnatelj, gospod Josip Klemenčič v nedeljo. 11. maja 1941 za vedno preselil v večnost. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 13. maja 1941, ob pol 5 popoldne, iz hiše žalosti, Trdinova cesta (v Kandiji) na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 11. maja 1941. 3000 din nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje je konj »Fuks«, teman z belo liso na glavi. Mera 162/184 cm. star 3-4 leta, štev. žiga 959. Oddan na cvetno nedeljo v šiški, štabu 2. div. 32. art. puka. Mivc Matevž, Cerknica pri Rakeku 26. Lastniki konj št. 3059, 2953, 1314, 1333, 2971, 839, 62, 26, 63, B0-17 in 19. Naslov v upravi »Slovenca«. 500 din nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje se nahaja konj Fuks, ime mu je »Pubi«, srednje težak, star 7 let, z liso na glavi, ostrižene vlnoelje, z grivo na obe strani, stari žig št. 1024, rep iz sredo odrezan. Jakob Rotar, Brezovica 32 pri Ljubljani. Iščem konja št. 3904 zelenega šimla, kdor kaj ve ali mi sporoči, dobi 1000 din nagrade. Union, klsarna, Ljubljana-Moste. .v.-, Predsedništvo Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je dne 10. maja 1941 umrl redni član Akademije in namestnik načelnika njenega pravnega razreda, gospod dr. Rado Kušej redni univerzitetni profesor in prorektor univerze Odličnemu članu bo Akademija ohranila trajen in časten spomin! V Ljubljani, dne 11. maja 1941 Generalni sekretar: prof. dr. Gregor Krek Predsednik: prof. dr. Rajko Nahtigal javlja žalostno vest. da se je dne 11. maja 1941 za vedno preselil v večnost njen predsednik, gospod Pogreb blagrga pokojnika bo v torek, dne 13. maja 1941 ob 16.30, iz hiše žalosti, Trdinova cesta (v Kandiji), na šmihelsko pokopališče. V Novem mestu, dne 11. maja 1941. Nehalo je ntripati najplemenitejše srce našega nad vse dobrega moža, očka, starega očka in tasta, gospoda Josipa Klemenčiča tovarnarja Spremili ga bomo k večnemu počitku iz domače hiše, Trdinova cesta (v Kandiji), v torek, dne 13. maja 1941 ob 16.30 na šmihelsko pokopališče, kjer se bomo od njega za vedno poslovili. V Novem mestu, dne 11. maja 1941. Rodbine: Klemenčič, dr. Kožuh, inž. Ličina in ostalo sorodstvo Za tiskarno v Ljubijani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodi: Urednik: Viktor Cen?«