DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER : iir-'ia J NO. 150. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 27th 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXI1. Načelnik 30-milijonske Brezposelni delavci so bili korporacije obtožen od velike porote Chester Crobaugh, mladi biv- osleparjeni za devet deset dolarjev i Državni posredovalni urad za Enemu se je posrečilo, kjer leži 21 mrtvih v morju ši predsednik Union Mortgage delo naznanja, da je nehote po-Co. v Clevelandu, ki je načelje- magal oslepariti 45 brezposelnih val 30 milijonski korporaciji, je delavcev za devetdeset dolarjev, bil včeraj obtožen od velike zvez- Kot pripoveduje policija, se je ne porote, da je rabil pošto v sle- v posredovalnem delavskem ura- j parske namene v zvezi s pošlo- du oglasil te dni neki moški, ki vanjem pri omenjeni kompani- je izjavil, da je kontraktor in da ji. Ta obtožba je prišla dve leti ima v Orville, Ohio, delo za 50 in pol potem, ko je Union Mort- mož. Potrebuje jih takoj. Ob-gage družba bankrotirala in pri- onem je dotični slepar izjavil, da šla v roke sodnjega upravitelja j bo plačeval po petdeset centov ali receiverja. Kompanija je ra- na uro, in da se bo vsak dan de-! di slabega vodstva zgubila v lalo po deset ur. Kmalu potem! kratkem času $7,000,000, in up- Kp je oglasilo v posredovalnem niki so od vseh strani pritiskali, uradu za delo 45 mož. Prišel je da zvezna sodnija kaj ukrene laži-kontraktor, ki je izjavil na-tozadevno. Zvezna porota je se- prav delavcem, da morajo sami daj obdolžila Crobaugha, da je plačati vožnjo do prostora, kjer po pošti pošiljal pisma in pa,m- se dela. Potem je kolektal od flete, v katerih je nagovarjal vsakega delavca $2.00, od kar je ljudi, da kupujejo hranilne cer- dobil $90.00. šel je in najel bus.: tifikate, in v zameno za nje jim Vozniku busa je dal $60.00, poje obljubal note na prvo vknjiž- tem je pa z ostalimi $30.00 nebo. Nadalje je velika porota znano kam zginil. Z busom so se obtožila Crobaugha, da je oblju- siromaki odpeljali v Orville, bil onim, ki so plačali malo svo- j Ohio, toda ko so tam vprašali po to na hranilne certifikate, da bo kontraktor ju ni nihče vedel za slednjo toliko časa držal v po- njega. Siromaki, brezposelni de-sebnem skladu; dokler ne bo vsa i lavci, so se nahajali v tujem me-svota plačana, dočim je v resnici stil brez vsakih sredstev, in ve-Crobaugh vsa taka vplačila ta- čina njih je morala peš v Cleve-! koj investiral v kompanijski land, do kamor je bilo 18 ur ho-stroškovni sklad in plačeval je. Ravnatelju državnega posre-stroške ter dolgove kompanije. dcvalnega zavoda za delo je sil- Crobaugh je tudi potom pošte oglaševal, da ima kompanija ve- no žal, ker se je to nehote pripetilo deloma z njegovo pomočjo. lik preostanek v blagajni, dočim | Odredil je takoj, da se dotičnim ie v letu 1927 že imela precejšen 45 delavcem nemudoma preskrbi j deficit, toda je kljub temu odre- delo, da bodo vsaj nekoliko od-dil, da se plača delničarjem di- škodovani. Medtem pa policija videnda, rekoč, da je velik pre- pridno išče sleparja, ki je naci-j ostanek v blagajni. Crobaugh je ganil brezposelne. vodil vse podjetje. Direktorji' --o- so bili zraven le radi lepšega. Veliko potovanje v domovino 1. avgusta Med policijo in sodnijo v Strela udarila v barko in Clevelandu je nastal ubila 31 mož od posadke velik spor na krovu Policijski inšpektor Mattowitz Brockville, Ontario, 26. juni-v Clevelandu, ki je prvi policij- ja. Iz skoro jasnega neba je da-ski uradnik za policijskim na- nes udarila strela v barko J. B. čelnikom, je včeraj izjavil več King, na kateri se je nahajalo težkih obdolžitev napram goto- 20 ton dinamita. Dinamit se je vim odvetnikom in mestnimi pri tem seveda razstrelil. Barka sodniki, katere je obdolžil, da so je bila zdrobljena na drobne v zvezi z gotovimi politično up- trščice, dočim je bilo 31 mož iz-jljivnimi odvetniki, in da rešuje- med 53 na krovu na mestu ubi-i jo sodne slučaje izven sodni je. tih. Devet jih je ranjenih. Re-Policija trdi, oziroma policijski j šilno moštvo, ki je kmalu dospo-inšpektor Mattowitz se je iz j a- lo na lice mesta, se je čudilo, da vil, da se policija trudi aretirati niso bili vsi ubiti. Obrežni rešil-gotove gangeže in sumljive lju- ni parnik je nemudoma dospel di, toda sodniki jih izpuščajo na na lice mesta in pomagal ljudem svobodo, ne da bi temeljito preiskali njih položaj. Cleveland-* ska zveza za preiskovanje kri-| minalnih slučajev je sklicala iz-vanredno zborovanje, da preišče te slučaje. Slučaj, radi katerega se gre specifično, je sledeč: Po-i licija je aretirala nekega Wm. Schillerja, ki stanuje na 3424 ; E. 139th St. Obtožila ga je, da ; je izropal nekega Sam Brussa, butlegerja iz Columbusa. Sodnik Greene od mestne sodni je je določil bond za aretiranega, toda policija ga ni izpustila, nakar iz vode, kjer bi sicer utonili. Prizadeta barka je bila na poslu, da razstreljuje skale v reki St. Lawrence. Strela je udarila tako nenadoma, in razstrelba je bila tako slabo slišna, da ljudje, ki bivajo eno miljo proč od brega, sploh niso vedeli, da se je pripetilo kaj izvanrednega, dokler eno uro pozneje niso bili obveščeni o dogodkih -o- ■'J* -: f^aaši^jMfe^: Novi električni čistilci so na trgu Nobenega novega uspeš nega zdravila ni za zdravljenje raka Detroit, 26. junija. Dr. Albert Mr. August Kollander, pošlo- Včasih ste morali rabiti malo j ^T^SlSi^M iT^-i* borova* ju krtačico, da ste lahko očistili I-. Mihehch Co., ki ima svoj j zdravnikov, ki pripadajo Amen da ste lahko prahu stole, zastore, zavese, žim-nice, obleko, stopnice, knjige ali avtomobile, danes pa se nahaja na trgu poseben, miniaturni električni čistilec, ki očisti omenjene in druge predmete v najkrajšem času in bolj temeljito kot more to storiti človeška roka. Naše čitatelje opozarjamo na tozadevni oglas, ki je priob-5en danes po Electrical League, ki ima v Statler hotelu lepo raz- J* stavo teh najnovejših električnih čistilcev. urad v S. N. Domu, nam nazna- can Medical Association, izjavil, nja, da se vrši 1. avgusta večje!da vsa zadnje čase iznajdena potovanje naših rojakov, ki so | zdravila, o katerih se trdi, da so namenjeni za obisk v staro do- uspešna pri zdravljenju raka, movino. Potovanje se vrši na nikakor niso bila še podvržena največjem francoskem parniku dovolj temeljiti preskušnji, da "lie de France," ki je poznan ra- bi se o njih trdilo, da so uspešna, di svojih udobnih in čistih kabin X-žarki ali radium so edina in izvrstne postrežbe našim ro- uspešna sredstva dnes, s kate-jakom. Slovenci zelo radi potu- rimi se zdravi bolezen rak. Kon-jejo na tem parniku. In vse pot- vencija zdravnikov se je danes nike, ki potujejo na tem parni- razdelila na 15 skupin, in vsa-ku, bo spremljal iz Clevelanda ka skupina je posebej debatirala in tja do Ljubljane g. Kollander, o gotovi bolezni in zdravljenju V 1" W 1 . 'ki bo ves čas potovanja skrbel iste. Na vrsti je bilo danes Kraljica Helena oezi iz /a vse udobnosti našim ljudem, zdravljenje raka, srčna napaka. Romunske. Mnogo naših ljudi se je že ogla- bolezni oči, potem problem pra- Bukarest, 26. junija. V dvor-1 silo za to potovanje. Za pojasni- vilne prehrane otrok, zdravljenih romunskih krogih se poro- la se obrnite na gori omenjeno nje otrpnenosti. Na konvenciji ča, da namerava kraljica Helena slovensko tvrdko., se nahajajo ne samo najbolj od- pobegniti iz Romunske in da se --lični ameriški špecialisti, pač pa nikdar več ne vrne Nastanila se Pasje dirke tudi avtoritete na polju zdravlje- bo najbrž v Nemčiji. Kraljica Te dni bi se morale v North- nja iz skoro vsega sveta. Dr. gre iz dežele, ker kralj Karl,; fieldu začeti pasje dirke, pri ka- Soiland, ko je govoril o bolezni njen soprog, ne dovoli, da bi ona terih bi se seveda mnogo stavilo. rak je izjavil, da s sedanjimi vodila nadzorstvo nad vzgojo Šerif Hanratty je pa sedaj izja- pripomočki pri zdravljenju se je njenega sina, in ker je kralj še vil, da bo vsako dirkanje psov zdravniški vedi posrečilo zdrav-vedno prijatelj s pustolovko Ma- ustavil. ljenje raka, tekom zadnjih pet dame Lupescu. Slednja se naha- Iz stare domovine let v 40 izmed 100 slučajih, do- ja sedaj na Dunaju in je pri- G, Jos. Turin, uglaševalec čim so še pred petimi leti ozdra-pravljena vsak čas priti na Ro- klavirjev v Celju, nam piše, da vili komaj 10 bolnikov izmed munsko. bi se rad naročil na "Ameriško 100, ki so trpeli na raku. Dr. --Domovino" in piše po cene, če- i Soiland je obenem označil te- Delničarska seja !mur bomo seveda z veseljem j kom svojega govora, da se v da- V torek, 1. julija, se vrši del- ustregli. • našnjem času jako izrablja ra- Vatikan diplomatično zanika nevarnost bolezni papeža Pija Vatikan država, 26. junija. Radi poročil, ki so prišla v javnost, da je papež zadnje dneve nevarno zbolel, prinaša uradni vatikanski časopis precej diplomatično zanikanje o resnosti bolezni papeža. Poročilo namreč ne zanika, da ne bi bil papež bolan, toda povdarja, kako zapo-sljen je bil papež zadnje dneve, in da se ga je polotila gotova utrujenost. To je jako diplomatično izraženo, da je papež precej bolan. Nadalje se poroča, da je bilo v Vatikan poklicanih več zdravnikov, in da je večina njih nasvetovala, da se papež podvrže operaciji. Toda na drugi strani se iz najbolj informiranih krogov v Vatikanu poroča, da bo papež prisostvoval veli- Pisma v uradu Sledeči imajo pisma v našem uradu: Louis Novak, Franc Je-se je sodnik Greene razjezil in j lenich, Jos. Koračin, John Smre-pošteno oštel policijo, ki dela na j kar, Frank Baitz, Anthony Ko-j svojo roko. Ko je inšpektor Mat-1 lar, Mary Zakrajšek, Janez Le-j towitz to slišal, je zakričal: "Mi j narčič, Frances Meden. Ker se nikakor ne bomo dopustili, da bi ■ ta pisma nahajajo že dalj časa v j gangsterji in politilcarji vodili j našem uradu in se nihče ne zgla-i naše sodnije!" Herman Cohen, si za nje, jih bomo vrnili pošti j ki je bil zadnji teden .imenovan tekom par dni, ako dotičniki ne za councilmana namesto odstop- pridejo po nje. Vsako gorej prilega Sulzmanna, je odvetnik v občenih imen je bilo že trikrat slučaju Schillerja. Sodnik oglašeno v tem listu. Greene je nadalje sporočil poli- » . ciji, da kadar bo on določil var- . Železniška nesreča v v. i. j,- Jos. Jaklič, 15 let star, stanu- scino za tega ali onega aretiran- . , OP,_ inh vse pohištvo v čajarni.Pn-lo! donske pogodbe. teden. Slika ima tako privlač- :ie Policija, ki je aretirala --1 nost, da prihajajo ljudje od bli- enaJst oseb. Meso in grocerija jzu in daleč. Predstava se vrši Srebrna poroka Prosimo vas, da preberete ob 2:30 popoldne in ob 8:30 zve- Srebrno poroko praznujeta oglas Mr. Louis Oswalda, 17201 čer. Slika je zgodba svetovne j Mr. Frank in Frances Coš, po-Grovewood Ave., ki vam nudi te vojne, kot jo je videl neki nem-j znana družina v Clevelandu. dni izvanredno znižane cene za ški dijak. Vredna je, da si jo Slavnost srebrne poroke se vrši Zakaj ni ostal pri nas? Policija v Chicagi je prijela nekega moškega, ki pravi, da se piše Peter Lindle, in da je doma v Clevelandu. Vozil je s svojim trukom skozi rdeči signal in bil aretiran. Na truku so dobili več sodov finega vina in šampanjca, vredno $6,000.00. razne grocerijske predmete in meso. Rojakom to podjetje toplo priporočamo. ogledate. v četrtek, 3. julija, v prostorih * Mesto New York ima 6,746, 11a 3877 Lakeside Ave. Iksrene 563 prebivalcev. i čestitke srebrno poroČencema! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....... Za Ameriko, pol leta ......... Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente. Newburske novice Kdo bi ne bil vesel take pro- iS Za Cleveland', £ S, S SS £K! ff8*' kot * ™®li v nede- ijo! Bog nam je dal krasen dan, ljudje so okrasili ceste, pobelili obcestni kamen, (curb stone) in drevesa. Obesili so zastave in zastavice, postavili kapelice in i pa kako krasne! Vse, vse je bilo praznično oblečeno, okinčano in Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office okrašeno. Udeležba je bila, do-at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879._: bra od vseh strAni; razun naših Mart, ki so imele z južino opra- Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers 83 No. 150. Fri. June 27th, 1930. Levica propada* ..—,——Gospodična Frances Wal-j land na 15507 Saranac Rd., i hčerka poznanega nekdanjega i gostilničarja na istem prostoru, . . . + vrg- v krasno opremljenih pro-sala Suhadolnik. Sestra je še!štorih damsko česalnico za nevedno tista smehljajoča in vese- govanje lepih las. Gospodična la oseba, kakor je bila, kar nam kaže, da je našla srečo v svojem poklicu. Frances je tukaj rojena, lepo znešena slovenska deklica, pri-kupljivega in vljudnega znača- viti. žene smo pogrešali. Seveda, imele so izgovor, vendar, vendar . . . Marta ga je tudi imela, da ni poslušala besed k --Gospodovih. Navzlic važnemu V kratkem so se vršile v dveh nemških državah volitve i vzroku, pa ji je rekel Gospod: v deželne zbore, in rezultat je bil v obeh državah skoro j "Marta, Marta, skrbna si . . . enak. Splošno se je opazilo; da propadajo levičarji in pri- Pa le eno je res potrebno." Tu-hajajo na njih mesta treznejši in bolj dalekovidni desničar- d i naše Marte bi bile južino lah-ji, ki imajo konkretne principe in ideje in ne brodarijo po ko še potem pripravile, malo po-zraku za prazen nič. " zno sicer, toda bi toliko bolj tek- V državi Turingiji so se vršile volitve pred par tedni. , , Propadli so boljševiki in socialisti, napredovali so pa na-' Zfhvalltl *e moramo na tem rodni socialisti in enake stranke. In v kratkem se vršijo mef\Tm' kl, sof kJJ stTh za enake volitve tudi na Bavarskem, in se pričakuje, da bo re-j*ast zlas\ s™eka[ »J zultat teh volitev enak volitvam v Turingiji. Predvčeraj- Ozimku, Košaku in Sirku za ruk šnim pa so se vršile volitve na Saškem, in rezultat je pono-'111 vfoz rI86™' Tif W vno porazen za komuniste in socialiste. postavljali drevesa, delali kape- lice, prispevali za kmc, tudi Well, narod še vedno čuti, da je narod in ne da takoipeVcem in drugim, našemu mež-hitro poteptati svoje narodne moči in zavesti. Kdor pripo- narju J. Kegloviču, ki je kar sam veduje zavednemu narodu kot je nemški, da mora. pustiti delal razne viže na zvonove in svoje narodnjaštvo, ta naleti na odpor, in kadar ima narod i Vsem drugim. Bog plati! priliko, da izrazi svoje mnenje, tedaj izrazi to mnenje, da; Ko je ta slavnost minila, smo o njem ni nobenega dvoma za internacionalce.__|Se pa takoj začeli pripravljati za drugo. V nedeljo bomo praznovali desetletnico našega Narodnega Doma.. Popoldne bomo peli in se dobro imeli na koncertu, zvečer je pa banket, Naše kuharice že cel teden pečejo in cvrejo, da se kadi, gori, šumi Mr. Anton Salamon, naš kar- ja. Slovensko govori zelo do-pentar, ki izdeluje novi del sta-1 bro in skoro ni opaziti pogrešk novanja za sestre, tolče in raz-j v pristni izgovarjavi. Slovenke bij a, da se zemlja potresa vse j so rade vedno lepe in posebno na okrog. Hiša bo lična ni bo jpažnjo polagajo na svoje ko-kras vse okolice, ko bo enkat Sa-1 drčke, zato naj iščejo odpomoč lamon zadnjikrat udaril. temu pri tej naši Slovenki, ka- Mala. Marica Gregorič iz Ma- tera jim bo nudila gotovo dobro pie Heights je zadnjič na otro- ] postrežbo po nizki ceni. Resen škem pikniku izgubila zapestno j in ljubek o bra« pove, da se v urico in malo torbico. Vem, da mladenki skriva velika nežnost bo vesela, ko ji povemo, da so j sočustvovanja. mirno in v družini harmonično! življenje. Na 527 E. 152d St. vodi briv-j sko obrt naš izrazit Jugoslo-i van, Hrvat Joseph Karda. Is-1 krena hrvatska duša se je rodila v Daruvaru v Slavoniji in živi že veliko vrsto let v okolici Slovencev. Možak se zelo pohvalno izraža o naših ljudeh in vidi se v njem, kako jih močno ljubi kot bratski narod. Govori Če verjamete, al' pa ne... Oni večer enkrat mi je prijatelj Plevnik pokazal na svojem vrtu črešnjevo drevo, raz katerega je gledalo tisoče rdečelič-nih in mičnih devičic-črešnjic. škoda, da mi je kazal Plevnik tako pristno slovensko, da ram j„m,„ ■ , „. . . , drevo ponoči in sva morala s ne bi človek nikoli prisodil, da - . .... . , ,T , XT. 1 v. • zveplenkami svetiti gori v dre-je Hrvat. Njegovo narečje je i podobno narečju okolice Ptuja. ' Možak ima rad odprto roko, Vge „ je ob kadar se gre *a j Nick Vidmar, ki je stopil zad- njič enkrat v naš urad in rekel: rodni davek za naše slovenske organizacije. Da je globoko čuteč narodni človek, znači to, da je hčerka njegovega sina, ka- oboje našli otroci šole sv. Ven- Na vogaiu Sylvia Ave. in teri obratuje brivnico v S. D. D., ccslava, ki so tudi isti dan ime- |52. ceste trguje z grocerijo in marljiva telovadkinja in člani-li svoj izlet. Oboje lahko dobi; veliko zalogo naš dobro pozna- ca pri naraščaju collinwoodske- nazaj, če se zglasi v župnišču sv. ni trgovec john Bruss. John tr- ~ ; ' A....." Venceslava na East 49th St. |guje v Collinwoodu že 11 let v šestega julija je tisti d*n.Lpjogno zadovoljstvo odjemal-Nihče ne vpraša: kakšen dan.|cev vljudna postrežba in sna- Vsi veste, da bo tisti dan na ga> katerQ je najti v njeg0vi pikniku, ki ga prireja fara sv. trgovini pove da rojak polaga. Lovrenca, oddanih popolnoma yeliko važnost na higieno. Ko prosto, več kot za tužent dolar- jstop. odjemalec v lokal, pristo-jev raznih daril, dobitkov m na-1 p. z nasmehom na obrazu naš grad. Podpišite svojo vstopnico j John> želeg ustreži posetnikovi takoj in pošljite takoj v župm- želj._ y občevanju je priprost šče, kjer dobite dva tiketa na!trgQvec in y družbi pa druža. krasno Howard uro zastonj. | ben človek> Jasne oči in izrazit I upal napraviti svoji veliki dru-"O ja, zmeraj vesel, vesel," j obraz mu daje dokaz dobro-jžini udobnejše življenje in tako bodo v nedeljo peli vsi nek- j srčnega rojaka. Kolikor je bilo otrokom nuditi čimvečjo izo-danji farani iz Hinj, ko bodo "Jaka, na, boš zobal črešnje," in mi jih je dal cel in zvrhan škrnic.el. Je rekel Nick, da bi bil najraje prinesel kar celo drevo, tako so lepe. A . , .. , Pa tudi k Pievnikovim čreš- ga visoko cenijo'm zelo radi za- njam bomQ ŠH .e hajajo v njegovo brivnico. ga Sokola. Okoličani Slovenci Čevljarski mojster širca ima delavnico na 495 E. 152. cesti in marljivo popravlja rojakom čevlje, čevljarske obrti se je izučil v Ljubljani, ter tam napravil vajensko in pomočniško izkušnjo. Rojak se je preselil ob koncu lanskega leta iz Penn-sylvanije v Cleveland, kjer je Ako bi bile danes na Ruskem dovoljene svobodne volitve, tedaj bi slovanski Rusi pomedli z ogromno metlo vse židovske rdeče nacionalce, ki paradirajo pod krinko boljševizma že deset let. Toda na Ruskem povprečen človek ne sme misliti, ne sme voliti, ne sme kritizirati, pač pa molčati ali pa romati v ječo. Vsa Nemčija, pa tudi ostala Evropa je zrla z največjim zanimanjem na volitve, ki so se vršile na Saškem v deželni zbor. Komunisti v tej nemški državi niso nikdar še razvijali tako ogromne kampanje kot pa pri teh volitvah. Denar iz Moskve se je vsipal v deželo in skušal omamiti narod. Enako je tudi socialistična stranka na Saškem marljivo agitirala za zmago svoje liste, in tudi ona je dobila hud poraz. Narod se je obrnil na narodno stran, ker najbrž vidi, da mu za napredek in bodočnost bolje nese na narodni, kot pa na mednarodni podlagi. Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile pred nekaj dnevi na Saškem je dobila socialistična stranka 871,327 glasov, do-čim jih je imela še lansko leto 922,932. To je torej precejšno nazadovanje, zlasti ako pomislimo, da je imela sociali-j stična stranka skoro ves volivni aparat v svojih rokah. Social demokratska stranka, ki je mislila, da bo pridobila en sedež v deželnem zboru, je v resnici enega zgubila, in ima sedaj le še 32 poslancev. Narodni socialisti pa, ki bolj povdarjajo na narodno struno, dočim se borijo za boljšo bodočnost delavcev, so pri volitvah lansko leto dobili na Saškem 133,958 glasov, pri volitvah ta teden pa 376,824 glasov, torej so napredovali en četrt milijona glasov, čemur se je čuditi, ker niso imeli na razpolago ne aparata, niti denarja. Doslej so imeli narodni socialisti v parlamentu 6 poslancev, v bodoče jih bodo imeli 15, torej so jih devet pridobili. In komunisti? Slednji so razpolagali s 13 sedeži v zbornici, sedaj so zgubili enega, imajo jih torej še 12. Na drugi strani pa vidimo, da so precej zgubili tudi nemški šovinisti, oni, ki so proti republiki in bi zopet radi imeli kajzerja v svoji sredini. Ti so zgubili pri zadnjih volitvah pet sedežev v .zbornici. Volitve v dveh velikih nemških državah so torej pokazale, da se narod otresa levice in začne pohajati proti desnici. Pravijo, da kot državljani volijo na Saškem, tako volijo po ostali Nemčiji. Nemčija, ki je inteligentna, se bo otresla kričačev, ki so povzročili, da je danes v Nemčiji tri milijone ljudi brez dela. Korakala bo proti desnici in dospela na j pravi cilj. Pri družini Milčinovič na 80. cesti so zadnjo nedeljo obhajali krstni dan malega Mikola-Paula. in diši. Oj, pa kako diši! Zato Ko bodo ta dan obhajali v dvaj- srčnega rojaka „„ , „ , , , . , opaziti, mu trgovina prav do- Maple Gardens sedeli okrog miz bro ugpeya -n ima veliko odje_ v prijazni senci v krasni naravi. malcey John je rodom iz pla. No ja, kdo bi pa v takem kraju j nine pri Rakeku -n član strel_ in med takimi ljudmi ne bil ve- gk kluba Prijazna> tukaj sol i 'rojena soproga, vini desna roka. je bila ves teden taka vročina, ker naše kuharice kurijo, kuhajo in pečejo. Kako bi ne bilo vroče! Al' pa bo tudi ljudi v nedeljo v dvorani! In gostje! O, ti bodo od vseh krajev in prav visoki gostje v cilindrih! Harde-gata! C 1 Sestra Gunsalva OSD iz De-troita je tukaj na obisku pri materi in bratih. Poprej se je pi- setič, bo Pavel velik kot hrast. Pri Bizajovih na West Side so krstili August, Raymonda. Gus-telj bo gotovo postal enkrat učen kot Auguštin. Tudi mala Elizabeta Čolnar je prejela krst v nedeljo. Vsem želimo zdravja na celi stezi skozi tp življenje. John Šta.utiharjevi so kupili hišo na 80. cesti tik Jakob Fili-povičevih. That's the stuff. brazbo. Širca je kraška korenina, pevec z dušo in telesom, ter človek veselega značaja, ki ne pozna tarnanja tudi če se mu hudo godi. Je izvrsten de-mu je v trgo- lavec in dober obrtnik, katere-Vtis trgovine mu manjka le znanstva med našimi rojaki, od katerih bi lahko delo dobil. Ima lep značaj napravi na posetnika dobro razpoloženje in znak poštenega trgovanja. Na 152. cesti na številki 540, obratuje z mesnico in mesnimi ulic se priporoča, da ga z de-izdelki rejen možak, rojak Jo- lom podpirajo, za kar bodo do-seph Janževič. Zibelka mu je' bro in poceni postrežem in (pošteno srce. Rojakom v okolici 152. ceste in stranskih Tedenski report vzhodnega okrožja Poroča zastopnik JOŠKO PENKO Razven par smrtnih slučajev, in sicer na bujno Gorenjsko, Iz Jugoslavije—Kmalu bo minilo mesec dni, kar smo se poslavljali tam v mestu Cleve landu. Težko je bilo slovo. In kmalu pride zopet čas, da se bomo poslavljali od tukaj, ko se bomo odpravljali zopet nazaj k vam, svojim prijateljem. Včeraj je bil bjnkoštni ponde-ljek in sem šel malo naokrog da obiščem svoje prijatelje. Vozil sem se z vlakom, avtom in še peš sem jo moral mahati če? hribe in doline k fari v sv. Križ To sem se je bil pred leti naselil moj prijatelj s svojo ženo. Oba sta bila vesela, ko sta me zagledala. On se je pa kmalu izmuznil iz hiše in se je vrnil nazaj, v vsaki roki držeč en liter vina, rumenega in belega. Jaz sem ga malo grdo pogledal, češ, mar hoče, da se ga ta- koj nasekam in da se bom valil doli po hribu, ko bom šel domov. Pa je prinesel še lepo rdeče vlada v vzhodnem okrožju lep mir in silna vročina, ki stopnjuje včasih do 90 stopinj. Ob obrežju jezera mrgoli množica kopalcev, posebno mladih ljudi in otrok, kateri vživajo v hladni vodi v vročih dneh šolske počitnice. V teku tega meseca so končale šole, ki so dale nam Slovencem precejšnje število graduantov v različnih šolah. Med večjimi graduanti, katerih imena so bila že objavljena v našem časopisu med dnevnimi novicami, je zadnji teden graduiral na višji šoli v, Collinwoodu Anton Jerman, živeč na 663 E. 160th St., ter sestra gra-duanta, Miss Mary Jerman, na John Addams šoli v stroki ; dressmaking. Starši omenjenih graduantov vodijo grocerijsko j trgovino na zgoraj navedenem naslovu. Graduiral je na John Carroll univerzi Maksimiljan, sin splošno znane Sodjatove družine, živeče na 1278 E. 167th St. Starejši sin Joseph je izvrsten igralec na večvrstne godbene inštrumente in je aran- tekla v Št. Jerneju na Dolenjskem. Odločen nastop in bister pogled napravi na posetnika dober vtis. Ne govori veliko, toda kar izreče, je vse dobro premišljeno tako, da nikoli ni žaljen čut odjemalca. Lepi prostori in moderno urejena mesnica, v kateri vlada velika čisto-jta, daje apetit do kupljenega . blaga. Rojak je specijalist v * j kranjskih klobasah in pristnih v i prekajenih šunkah. V Collin- Radovljico. Krasota planin se woodu trguje že devet let z ze-mu tako dopade, da jo hoče, i0 dobrim uspehom. Vedno za-čeprav težko radi obolelosti p0sljena trgovina znači, da uži-r.og, videti in žnjo buditi mlade spomine otroških let. Jože moč- no ljubi rojstno grudo in ves je srečen če najde človeka, kateri hoče govoriti o krasoti naravnih gorenjskih biserov. SREČNA GRBA V Monte Carlu, raju igralcev, se je te dni pripetil žalosten dogodek. Morda bo kdo mislil, da se je ustrelil kak bogataš, ki je zaigral vse svoje premoženje, toda takih slučajev so v Monte Carlu vajeni in gredo popolnoma neopaženo preko igralcev. Zdelo se je, da bo ta žalosten slučaj povzročil, da se bo igranje ustavilo. Toda to se ni zgodilo. Umrl je znani grbavec igralnice. Znano' je, da so igralci silno prazno-verni. Zato je uprava igralnice va v velikem krogu odjemalcev | najela tega človeka, čigar vse neomejeno zaupanje. Tudi delo je obstojalo v'tem, daje zdrav humor mu ni nepoznana ' igralcem od jutra do večera na- pleče in tako sem kmalu poza- ižiran Ysak dan na ra m - V -hvaležni ! . perme. Torej rojaki in ro-* i ... nK1 , j akin je, pristopite k društvu, ki 109?JE.] 68™ St. Vam nUdL1(mJ3°lar dneVne P0d- Cleveland, O. ?**}f™s<3c"me'. in to | brez kakih doklad. Sprejme se tudi otroke v mladinski oddelek Kaj bo 1. avgusta??? Zopet eno skupno potovanje clevelandskih rojakov v staro domovino. Toda to še ni vse! Posebnost je to, da bodo potovali na največjem francoskem p a r n i k u ILE DE FRANCE, na parniku, ki se je, radi udobnih čistih kabin, radi izvrstne postrežbe na njem in radi mnogih drugih ugodnosti, zelo priljubil med našimi Slovenci. Washington, 26. junija. Gla- q Do 30,000 otrok se poslužu-°lfoke v ™ladinski som poročil trgovinskega oddel- je mestnih igrališč dnevno » P Zel° ugodmmi P0^1 «a Zed. držav, je bilo v letu Clevelandu. 1928 v Ameriki 70,063 manj otrok rojenih kot pa v letu 1921. Statistika tega oddelka kaže, da je eden glavnih vzrokov manjšega števila porodov dejstvo, da 3e naseljevanje v Ameriko omejeno, poleg tega se danes ljudje V poznejših letih ženijo kot so se prejšne čase, a tudi brezposelnost je mnogo kriva, da se je Zmanjšalo število porodov Zahvala prijateljem V prijetno dolžnost si štejem, da se na tem mestu prisrčno zahvalim vsem prijateljem in prijateljicam oziroma družinam katerih je bilo nad 70 udeleženih — ki so priredili in me Presenetili s tako krasnim "surprise party" za moj godovni dan, v soboto 21. t. m. v Knausovi dvorani. Upoštevajoč željo nekaterih, bom navajal posameznih lrnen, pač pa se iskreno zahvaljujem vsem skupaj, ki ste na kakršenkoli način sodelovali, od-ftosno prispevali, ter ki ste bili Prisotni na party kakor tudi tistim, ki niste mogli prisostvovati. Kaj takega nisem pričako-val, zato sem bil silno presenečen, ko sem v spremstvu in pod spretnim "vodstvom" Mrs. in Mr. Hochevarja vstopil v dvorano, meneč, da grem na "pasijon-sko sejo" na katero sem bil povabljen, pa začujem iz številnih enogiasen vzklik "surprise!" — potem pa po meni! Ker sem bil "glih lepu pokampljan," sem skušal rešiti svojo frizuro, pa sem bil v hipu razkuštran. No, Pa mi ni bilo nič žal, kajti bogato ste me obdarovali v denarju >n blagu, obsuli me z duhtečim cvetjem, razkošno ste obložili mize z vsem izbranim za lačne žejne, ter sploh vsestransko Preskrbeli, da je bila prireditev ^jajna, še bolj pa prisrčna! Ve-,lko ste imeli z vsem truda in 8Jroškov, in te žrtve so velike, asti za sedanje slabe čase, ko Se bije trd življenjski boj za ob-stanek, in moje besede so pre-reyne, da bi se Vam mogel primerno zahvaliti za vse kar ste storili in dali. Lepa in dragocena so darila, ki sem jih pre-a še dragocenejše je moralni "ar, izraz Vaše naklonjenosti ln ljubavi. čestokrat sem se rosnih oči j'Pominjal domovine, mater, bra-°v in vseh dragih tam, kjer sem ^ Pred skoro štirimi leti poslo-11 od njih z bolestjo v duši, pa upov in nad. Vsa moja 'vUenska pot v tej novi domo-pa mi je bila le s trnjem in tSatom posuta, in čutil sem se Udi družabno tako kruto osamelega, tujca med tujci. Toda smo se pred nedavnim časom spoznali v vzajemnem delu na narodno-kul- V RUSIJI SO PREPOVEDANI MODERNI PLESI Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada strogo zabranila moderne plese, in to radi morale. Neki francoski list, ki poroča o tem, se čudi nad to prepovedjo, ko gre sovjetska vlada v vseh drugih naredbah za tem, da uniči moralo. Oblasti so šle v Rusiji vedno na roko zakonolom-j stvu in svobodni ljubezni, uničevale so krščansko moralo, zatirale v otrokih ljubezen do staršev in sedaj pa naenkrat ta prepoved. Oblasti so odredile, da se morajo na vsem sovjetskem ozemlju zapreti vse plesne šole, ki poučujejo moderne plese, ki izzivajo javni moralni čut in kvarijo mladino. Končno so vendarle uvideli, da je mladina silno pokvarjena in da je treba to zlo popraviti, v kolikor se še da. Največja, manija za moderne plese vlada v Ljeningradu Tam se dnevno vpiše na stotine mladih fantov in deklet v plesne tečaje. Sedaj pa se vodi energična kampanja proti plesnim učiteljem in oblasti sedaj te najbolj preganjajo. Niso znali paziti na moralo, ampak so delali ravno nasprotno. Uvedli so v Rusiji največje zlo, ki zastruplja mladino. Zato se mora ta pokvarjenost, ki je prišla iz "gnile bur-žujske Evrope," odpraviti, če bi se Rusija le v vseh ozirih pričela tako nagibati na desno, kakor pri plesu, pa bi bilo kmalu j boljše. šičkove farme, po domače "pri Bašlu," ki je imel v starem kraju tisto prednost, da mu ni bilo treba iti ribe lovit, ker so same na peč prišle. Košičkovo farmo dobite, ako vzamete sredi mesta Geneva, O., route številko 45 in vozite vse- Posebnost je tudi, da b-j potnike tega skupnega poto- Nadalje je društvo sklenilo, FT^ ^ da napravi izlet na prijazne Ko^ S 1 G ,V e * .d° L^ljane, Šičkove farme, no domače «n,i ^velandskim m drugim rojakom dobro poznan, v potovanju izkušen in v postrežbi neprekosljiv, g. August Hollander, poslovodja slovenske agencije John L. Mihelich Co. ki ima svoj urad v Slov. Nar. Domu na St. Clairju. On bp Skozi po tlakani cesti naprej do i J±*T* farme. Od Geneve je kakih do- P?.t.n,kov> F^val med potjo brih šest milj do farme. Izlet se vrši dne 4. julija. Na programu je več zabavnih stvari, za lačne in žejne bodo pa druge tvari. Da bo zabava tem boljša, naj se je društveni člani gotovo udeleže in pripeljejo s seboj kolikor mogoče dosti svojih prijateljev. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na društvenega tajnika ali katerega druzega uradnika. Torej na svidenje 4. julija na farmi društvenega sobrata Košička. Z bratskim pozdravom — John Ubic, 1426 E. 55th St., tajnik. (June 23. 25. 27.) njihove zadeve ter storil sploh vse, kar se bo storiti dalo, (L bodo njegovi potniki brez j skrbno in udobno potovali. Oni, ki so brez dela in nimajo nikakega izgleda, da bi istega kmalu dobili, bodo prav pametno storili, ako se pridružijo temu skupnemu potovanju, gotovo je, da bodo v starem kraju mnogo ceneje izhajali kot pa tukaj; kadar pa se delavske razmere tukaj zboljšajo, pa se lahko povrnejo. Potovanje bo od sedaj naprej bolj udobno tudi radi tega, ker ne bo več toliko izletnikov kot jih je bilo v zadnjih j mesecih. Na razpolago bo več j prostora in potnikom se bol posvečalo več pozornosti. Kdor torej še namerava v j tem letu obiskati staro domo-Led! Led! vino ali kedor misli tja za stal- Poleg Grdinovega pogrebnega no, je vabljen, da se pridruži zavoda sem odprl postajo za led.1 temu skupnemu potovanju. Soba se da v najem za enega ali dva fanta ali dekle, s hrano ali brez. 5369 Homer Ave. (June 21. 25. 27.) A. J.Budnick &Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo starim in no-viru odjemalcem za vsakovrstna plumherska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cene I 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Tbn. F.) Ta postaja bo odprta od 7:30 zjutraj do 6. zvečer. Led se na željo pripelje tudi na dom. Se priporočam. Anton Bučan 5901 Bonna Ave. Tel. FLorida 1822-R. ( June 24. & 27.) Nottingham! Pozor na veliko čistilno razprodajo vsega letnega blaga. Mora biti razprodano do 1. julija. Ženski in moški slamni- MALI OGLASI V najem se dajo tri sobe, jako pripravne. Zglasite se na 5809 Prosser Ave. ■ -/- : (151) Tri sobe se dajo v najem mali družini, i -.....»»n.i.i- zgorej. Tudi garaža na razpola- ki, vredni $3 do $5, sedaj go 1257 E. 60th St. (151) po $1, otročji klobuki se-Dekle išče del0 |daj po 10 centov $7.00 za hišna opravila ali pa da bi va- zeI}s^e svilene obleke na rovala otroke. Vprašajte na 387! t e j razprodaji samo E. 163rdSt. (152) $3.75. Naznanilo pord^ *\ino blago na jarde, j V soboto, 28. junija, se vrši! vredno 3Uc, sedaj samo Potujte tedaj prvega augu-sta z August Kollariderjem. . Za vsa navodila in cene se obrnite na: John L. Mihelich Co. 6419 St.. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu. (25. 27. jun. 2. 9. 16. jul.) Soba se da v najem za dva fanta. Vprašajte na 1237 E. 58th St. (150) - "i ko |a§li m !pnem J^nem polju, sem našel v Vas ^'jateljsko čuteča srca. In zla-^ 1 Pa ste mi izpričali v soboto, »a ste mi bratje in sestre po du-^ in srcu. Globoko sem bil gi-Jen ob prelepem nagovoru Mrs. b°chevar, Mrs. škerbec in Mrs. Med trnje, s katerim mi je jns^ta pot življenja v tej moji v ^aši novi domovini, ste mi cvetja ki ne vene — brat-t ® ljubavi in iskrenega prija-jj Jstva! Zato pa tisočera Vam * ala za materijalne in še bolj * moralne poklone! Naj Vam V Bog stotero povrne vse ter s ohrani v zdravju in zado-^Jstvu do pozne starosti, kot ave Slovence in v enakem raz- jumja, Vio! j . -----j ------ poroka Mr. Peter C. Dahlmana i ' oc jard. Moške spodnje I in Miss Alice Juratovac. Poro- obleke, dva komada ka se vrši v cerkvi sv. Vida ob vredne $1.00, sedaj sa-10. uri dopoldne. Toliko v prija-1 mo 20c. Blago za zasto-zno naznanilo. , n * - TfJfvT ---- re 10c, $5.00 in $6.00 fi- 50 akrov farma !ne ženske čevlje na tei naprodaj, z vso opremo, orodjem r a z D r o d a i i ™ K? 7 ^ in pridelkom. Se zamenja za hi- >? jPc ] 1 P° 111 šo za enn nli dve rlrnSiv,; T ® ' . " Na razprodaji je tudi veHka zaloga moških ——:- hlač, srajc, klobukov in V najem kap ter otročjih oblek po Frank V. Opaskar ODVETNIK 1U9 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od G. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 04th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W ggXXXXIXXIlXlHiTJtHTTTTt; PASOVI ZA RILO Elastične nogavice Imamo jih najboljše in po zmernih cenah Mi imamo Slovenca in Slovenko, ki pomerijo onim, ki potrebujejo. Oni, ki stanujejo izven mesta, naj nam pišejo in dali jim bomo dragevolje pojasnila. MANDEL DRUG C0. 15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031. PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V ' COLLINWOODU ^ixumyyxxxxxAxxxxxaxj šo za eno ali dve družini. L. Petrich, 19251 Monterey Ave., Tel KEnmore 0922-W. se dajo tri sobe za $15.00 na me-, . . . - ~ v— r- -štiri sobe za $18.00 na me- nizkl ?eni £°tov denar. Se priporočam Jos. Koss 863 E. !85th St., zraven poštnega urada. (June 20th in 27th) sec, sec in 5 sob za $18.00 na mesec. Na razpolago je tudi garaža. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (151) Priporočilo Spodaj podpisani se priporočam Slovencem, ki imajo za pa-pirati sobe, za vsa taka dela, katera- bom izvršil točno in po zelo zmernih cenah. Se priporočam rojakom! Al Erbežnik 6215 Carl Ave. (150) Soba Jako čedna, z vsemi udobnostmi, pri mirnih ljudeh brez otrok se da v najem na Kempton Ave. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (154) Hiša naprodaj Se mora prodati radi bolezni. Ima osem sob, garažo, podstrešje dodelano, mreže, zastore, posebna vrata, zidan porč. Nobenih popravil ni treba. Poceni. 913 E. 73rd St. (153) Ženska, ki ni Se nikdar nosila te vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas. JOS. STAMPFEL, 6129 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. swmmtmnmmmmmmmmmmmw Izletni dan 4. julija, 1930 s. S. P. z. na Pintarjevi farmi Hanna Theatre SEDAJ KAŽEJO, DVAKRAT DNEVNO ENO NAJVEČJIH SLIK "Vse je mirno na vzhodni fronti" Vse ffovorečc. Vojna na nemški strani, kakor je videl nemški šolar. jo Stanovanje obstoječe iz 5 sob, zgorej, se daji v najem. Vse novo urejeno. Ga-i = raža na razpolago. Samo $38.00 ; = na mesec. Pokličite HEnderson !š 4731. Stanovanje se nahaja na is 899 Royal Rd. , (151) 11 Prav poceni! Vsak ima rad stvari poceni. In vaš telefon je zelo poceni. Pomislite stvari, ki jih opravi za vas — korake, ki jih prihrani vam. Pomislite samo, kako lepo in udobno je ostati doma, v istem času pa nakupujete, napravljate obiske, ali sklepate kupčije, naj bo že slabo ali vroče vreme. Pomislite, kako vas in vašo družino telefon varje, kadar vam morda v temnih urah noči grozi bolezen, ali če vam grozi požar, da uniči vaš dom in vaše drage. The Ohio Bell Telephone Company UBl j JBTtfCL , The 1900Whirlpool fNEl WASHER and IRONER quick Change Combination \ \ Te vrste pralni stroj je preurejen tako, da se mesto ovijača nadomesti likalnik, kateri brezhibno funkcijonira. Nova iznajdba je velika ugodnost na prihranitvi časa in z lahkoto storjeno delo. Potrudite se oglasiti pri nas in ogledati tovrstni pralni in likalni stroj. Toplo se priporoča ANTON DOLGAN HARDWARE 15617 Waterloo Rd. Telefon KEnmore 1264-J $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Z« hitro ln »otovo o1.JS.iiJb .kutnih In kroničnih bolezni, molkih In i.n.k " 7frtU£e ki J. i uspehom zdr.vil tl.oiT ljudi v »dniih tete,: Uhko Jk;«" Doktor BAILEY "specialist" Soba lt02, 7S7 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru Mi govorimo slovensko RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. Če hočete kupiti razna živila ptav poceni, oglejte si te cene in potem pridite v našo trgovino. Yellow peaches, velika kanta ________________________________ . 23^ Pine apple, velika kanta ..................................... 25^ Kellog's corn flakes, tri za .....................................25^ Bordens evaporated milk, tri kante za ................25^ MESO Veal steak, funt .......... Veal plate, funt ______________ Veal. shoulder, funt ... Meso za juho od reber Meso za juho od pleč . Round steak, funt ...... Se priporočam Louis Oswald 1 7201 Grovewood Ave. KEnmore 1 97 1 [)0LF PERDAN SLOVENSKI Mihaljevic Bros, 6201 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O II I O Cunard Line 1022 CHESTER AVENUE CLEVELAND, OHIO VELIKA IN LEPA DVORANA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA. 80. CESTI V NEWBURGU EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka. Zadnjo sredo smo jih zopet klatili golobe, da se je kar pražilo po zraku. Udeležba od strani naših fantov je bila jako dobra in bilo je tudi dovolj gledalcev, ki so bili prišli na piknik slovenske hranilnice. To občinstvo smo postavili zadej za fenc, od koder so letele vsake vrste opazke in pripombe na račun naših strelcev. To jih je menda podžigalo, da so precej dobro1 streljali. Nekatere je tako prijelo, da so kar po dvakrat streljali. Janževič je prinesel seboj kar svojo puško, ki je imenitno nesla in dobro zadela. Samo to ni vedel Jože, kako se patron i ven jemljejo. Ker se nekateri naši člani no morejo udeleževati streljanja ob sredah, smo sklenili, da lahko streljajo ob sobotah popoldne. Ključ dobe pri Maksu. Torej na 4. julija se udarimo pa z Rainbow Hunting & Fishing klubom. Streljanje se prične ob 1:30 popoldne. Naši člani, kakor tudi Newburčani naj pripeljejo tudi svoje družine seboj, ker bomo imeli po streljanju nekakšen piknik. Bo vsega dovolj na razpolago. Iz stare domovine se je ogla- sil naš član Jim šepic, ki pozdravlja vse člane in vprašuje, kako kaj golobje lete. Nace, samo to ti povem, da jih tako praskamo vsako sredo, da jc čudno, če se ne sliši streljanje tja v Kranjsko goro. Lahko ti je žal, da matafiriš tam po starem kraju! Zadnjo sredo smo tako streljali : Mandel .................... 16 Surtz ...................... 8 Jerman.................... 2 Debevec .................. 10 Prince ............ 16 Baraga.................... 16 Močilnikar.............. 5 Legan ...........;.......... 12 Mam........................ 5 Kaušek J................ 13. Zabukovec .............. 11 Jerič........................ 11 Mlakar .................... 19 Janževich................ 14 Klaus ...................... 7 Hoffart .................. 14 Rošel ...................... 10 Jazbec .................... 17 Kaušek A............... 13 Laušin .................... 14 Dolenc .................... 7 Ogrinc .................... 12 Satkovič.................. 10 žem nekoliko soli, par strokov česna in sesekljanega peterši-lja ter s tem dobro odrgni ko-štrunovo meso. Dušiti ga moraš seveda tudi z različnimi dišavami. Da osvežiš stare orehe in lešnike, ki so se že izsušili, jib deni v slan krop in jih pusti no-, tri, dokler se ne ohladijo. To osveži jedrca in na okusu tudi nič ne izgubijo. vrtu. Prav trpežne pa lahko napravimo prekle, če jih pred uporabo položimo za nekaj dni v apnenico. In če jih na koncu, ki pride v zemljo, še namažemo s katranom, se dobro ohranijo skozi več let. Milnica je izvrstno gnojilo za vrt. Zato ne zlivaj proč milnice, kadar pereš, ampak zalij z njo grmičje, drevje in trte na vrtu. To jim zelo koristi in prežene tudi plesen in mrčes. Fižolove prekle je treba obe- Z gnojnico zmešana milnica je liti, odnosno olupiti jim kožo, pa dobra za zalivanje zelja in preden jih postavimo. Pod druge zelenjave, zlasti karfi- skorjo mrčes, se namreč rad zaredi jol, kolerabic, ohrovta in sploh ki nam dela škodo na kapusnic. POLOVICA POSLOVNEGA LETA Za naše gospodinje Goveji jezik v smetani. Jezik skuhaj, ga olupi in pretakni s špehom. Na masti zarumeni precej čebule, položi notri jezik. dodaj še košček surovega masla in, če imaš, še eno stlačeno slano sardelo in malo ka-prlov in limonine lupinice ter peci, da porumeni jezik na obeh straneh. Ko je pečen, ga poli j s kislo smetano, in ko prekuha, je gotov. Zreži ga in daj s sokom na mizo. Zrezki z gorčico. Telečje meso od stegna zreži na zrezke, jih potolči, osoli in povaljaj v moki. Na masti zarumeni drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja, potem opeci zrezke po obeh plateh, da so rjavi. Ko so zrezki tako opečeni, primešaj k soku žličke gorčice in prilij še malo juhe. Soka naj bo bolj malo, da je bolj okusen. Zrezke daj s sokom polite na mizo. Nadevana piska. Pišče lepo očisti, osoli, odpri ga s prstom pri vratu in napolni ter zašij, Motako nadevaj tudi prsa in pos sfcgencah, kolikor moreš, vse lepo zašij in speci. Ko je pišče pečeno, izpuli nitke in razrezi meso. Nadev si pripra- ga masla, prideni 2 jajci, malo v mleku namočenega kruha nekaj drobtin in sesekljanega peteršilja, majarona in soli. S tem nadevom napolniš lahko tudi golobe in telečja prsa. Piška v papriki. V kožici raz-beli nekaj masti, prideni obilo čebule in malo paprike ter zarumeni. Potem stresi v to zre-zano piško ter praži toliko časa, da bo meso mehko. Pri tem večkrat premešaj in zalivaj, da se ne bo prijelo. Naposled potresi z moko, mešaj še nekaj časa nad ognjem, zalij z juho, prideni še malo kisle smetane in vina. Ko prevre, je pripravljeno. Sesekljana pečenka. Vzemi nekoliko govejega, telečjega in prašičevega mesa ter ga dobro sesekljaj. Na en funt mesa vzemi 4 cela jajca (ali manj jajec in nekoliko mleka), nekaj kruhovih drobtinic, 2 sardeli, sol, poper, česen, limonovih lupin, peteršilj. Vse to dobro zmešaj, daj mesu podolgasto obliko tei speci v pečici. Proti koncu, po-lij pečenko z juho. Koštrun. Da izgubi koštru-novo meso neprijetni duh, naredi najprej sledeče: Ko meso Trgovine, tovarne, razne organizacije in vsa druga podjetja zaključijo svoje poslovno knjige koncem junija, vzamejo nekakšen inventar, da vidijo, kako so napredovali v prvi polovici leta. Banke pa pripišejo obresti svojim vložnikom začetkom julija za prvo polovico leta. Starim vlagateljem, ki imajo svoje prihranke na bankah, je to že znano, onim pa, ki so v zadnjem času postali vlagatelji, morda še ni. Zato na tem mestu pojasnimo vsem vlagateljem North American Trust banke, da prineso svoje knjižice, ali jih pošljejo, začetkom julija na glavni urad te slovenske banke, ali na podružnico, da se v vaše knjige pripišejo obresti za prvo polovico leta 1930. Sicer ni rečeno, da vi ne dobite obresti, ako ne prinesete svoje hranilne knjižice v banko. Na vaši vlogi v banki so obresti pripisane takoj po zaključku meseca junija in če prinesete še vašo hranilno knjižico na banko, se jih pripiše še v vašo knjižico, da vidite, koliko obresti ste dobili, cla lahko pogledate, če ste dobili dovolj ali ne in da vidite, koliko znaša vaša hranilna vloga na banki z obrestmi vred. Slovenska, North American Trust banka v Clevelandu ima danes blizu šest mili j nov dolarjev premoženja. Njeno premoženje, oziroma hranilne vloge na tej slovenski banki rastejo z vsakim dnem, znamenje, da imajo ljudje zaupanje m varnost te slovenske banke, ki je danes največja banka v Ameriki. Vsako leto okrog novega leta imajo bančni direktorji kampanjo za nove vloge. In vsako leto se te kampanje dobro obnesejo in vsako leto prineso te kampanje preko četrt milijona dolarjev novih hranilnih vlog Toda vsaka taka kampanja traja le par tednov in nikakor ni mogoče obiskati vseh Slovencev in Hrvatov v Clevelandu in okolici v tem kratkem času. Tako je bilo mnogo naših ljudi v kampanji meseca januarja letos, ki so rekli našim direktorjem, naj jih obiščejo, da jim dajo svojo hranilno vlogo, ki jo imajo vloženo na kaki drugi banki. In ker direktorji niso mogli obiskati vseh teh rojakov, jih bodo obiskali sedaj, po prvem juliju. Direktorji so namreč sklenili, da bo dala naša banka vsemr ki vlože svoj denar, kot novi vložniki, do 7. julija letos, obresti že od prvega julija. To pa zato, da tisti, ki bi dvignil svoje prihranke, ki jih ima vložene na kaki drugi banki, po prvem juliju, ne izgubi nobenega centa na obrestih. Prijazno se torej apelira na vse tiste, ki so obljubili zadnjo kampanjo, da postanejo s 1. julijem vlagatelji na slovenski North American Trust banki, da drže svojo besedo in prineso denar v slovensko banko, v slovensko denarno podjetje, da boste tudi vi postali eden tistih močnih stebrov, ki drže to slovensko denarno podjetje po konci. gleških parnikih, meneč, da ima pred seboj sovražne Japonce. Na nadaljnem potu so Angleži pridno obveščali Japonce o potu ruskega brodovja, tako da so bili ti natančno poučeni, kdaj prispo sovražni jekleni gorostasi v bližino japonskih ladij. Morda je na dolgem potovanju pozornost ruske mornarice znatno opešala, kajti v noči od 27. na 28. maja je Ruse izne-nada napadel japonski admiral Togo. še preden so si bili Rusi na jasnem, kaj se godi, je bilo že par oklopnic torpediranili, tako da so Japonci na nadaljnjem boju z lahkoto popolnoma porazili svojega nasprotnika. Dva dni je trajalo neizprosno zasledovanje, ki je temeljito uničilo ruske nade na zmago. Ogorčenje nad tem sramotnim porazom se je stopnjevalo do take meje, da je izbruhnila prva ruska revolucija, ki jo je vlada zadušila le z največjim naporom, obenem pa je bila prisiljena skleniti mir. Odrekla se je Port Arthur ju in svojim pravicam na Korejo in Mandžurijo ter odstopila Japonski pol otoka Sahalina. Po cušimskem sramotnem porazu so začeli preiskovati vzroke te katastrofe in so kmalu dognali, da je glavni krivec izgube milijonskih vrednosti in tisoče v človeških življenj načelnik ruskega admirainega štaba veliki knez Aleksej. Ta je porabil ogromne kredite, določene za izpolnitev vzhodno-mor-skega brodovja, v to, da je obsipal z zlatom svojo prijateljico, neko francosko baletko. Poleg milijonskih daril ji je dal napraviti kopalne neške iz čistega zlata z vdelanim dragim kamenjem. Potrošeni denar je bil določen za nove .jeklene oklepe ruskih vojnih ladij. Zaradi teh zlatih nešlc so Japonci z lahkoto prebili oklepe ruskih ladij in na tisoče ruskih mornarjev je našlo hladni grob v globini korejskega morja . . . -o- Za potovanje je potrebno več kot samo vlak in ladja. POTNIŠKI ODDELEK Olevelanfc CTrtist ŠOLA NA KOLESIH ČETRT STOLETJA OD BITKE PRI CUSIMI viš tako: zmešaj nekaj surove- opereš, zdrobi na deski z no- Te dni je poteklo 25 let od nesrečne pomorske bitke pri Cuširni, ki je usodno omajala temelje carske Rusije. Po nesrečnih bitkah na kopnem pri Liaojanu in Mukdenu je bila ruska posadka obkoljena po japonski premoči na morju in na suhem. Treba je bila poslati na pomoč rusko vojno brodov-je iz Vzhodnega morja, da bi V Mehiki je danes še vedno na tisoče vasi brez šole. Vlada se do sedaj ni dosti brigala za vaške otroke in njihovo izobrazbo. Brez vsake vzgoje so rasli iz dneva v dan. Sedaj pa je tudi tam zavel nov duh. Ravnatelj šolskega oddelka države Nuevo Leon, Andres Osuna, se je pogodil z upravo mehiških železnic, da mu da na razpolago lokomotivo in tri vagone. Dva od teh vagonov je napolnil s šolskimi klopmi in ostalimi učnimi potrebščinami, tretji voz pa je dal preurediti v stanovanje za dva učitelja. Ta šolski vlak obiskuje sedaj v določenih časovnih rokih in posamezne vasi države Nuevo Leon, ki so brez šol in nudi otrokom priliko, da si pridobe saj primitivno izobrazbo. Upajo, da bodo v kratkem uvedli več takih MODERNO UREJENA UNIJSKA PEKARNA Sc priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam za pristno domačega peciva, kot kruh, piškote, ženitovanjske za vse prilike. JOHN BRADAČ 6413 St. Clair Ave. V Slovenskem Narodnem Domu nakup kolače osvobodilo trdnjavo in v luki zaprto daljnevzhodno rusko vojno brodovje. Že koncem leta 1904 so oznanjali odhod tega brodovja pod poveljstvom vlakov admirala Iloždestvenskega. j Brodovje- je nastopilo'svojo; pot v Vzhodno Azijo in je baje že v angleških vodah doživelo svo- S. S. P. Z jo prvo neprijetnost, ko je v na Pintarjevi farmi temi in megli streljalo po an- tnmmmrmm?nmnfflfflmttm»m«tm rrXTTTTTTITXHXIXT xxxxi&X Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Grdina & Sour) Bdina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov. (f) MLADENIČI-MOŽJE! Obleka po vaši meri Mi vam Izdelamo obleko a1' suknjo, da vam bo prlstoja» kakor rokavica na roki. CISTA SAMO VOLNA Naročite si obleko pri has all sul kni° Delo jamčeno JOHN MOČNIK 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Telefon: RAndolph 31SL(^jl IxxxxXXXXXXXJ V JUGOSLAVIJO Obiščite staro domovino in se pridružile n M n I Izletniki bodo zapustili New York (via velikemu izletu, katerega priredi IZLETNI N IV f I Cherbourg) na največjem Cunardovem URAD brzoparniku AQUITANIA 6. julija Na poti boste tudi lahko videli Fariz. Izletnike bodo spremljali izkušeni vodniki, kateri bodo skrbeli za vašo prtljago, potni list itd., in preskrbeli vam bodo dovolj zabave, ko sc boste nahajali na parniku. — LEPE ČISTE KABINE. IZVRSTNA HRANA IN VLJUDNA POSTREŽBA. KATEREGA PRIREDI Cenjeno članstvo in celo občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti v največjem številu. Truk odpelje ob 1 :30 popoldne in potem vsake pol ure naprej, po St. Clair cesti in drugi pa po Waterloo Rd. Veliko tekem bo pripravljenih za nagrade. Igrala bo izvrstna godba tako, da bodo vsi dobro postrežem. Kar se pa tiče praznih in suhih želodcev, bo vse poskrbel dobro poznani pripravljalni odbor društva Kras. Vas vljudno vabi Odbor društva Kras št, 8 S. D. Z katerega priredi NA ŠPELKOTOVIH FARMAH, EUCL1I) VILLAGE Vljudno se vabi vse cenjene sobrate jn sosestre ter slavno občinstvo, da se gotovo udeleži te zabave. Za lačne in žejne bo obilno preskrbljeno, kot tudi za plezaželjnt?, za katere bo svirala izborna godba. Za obilno udeležbo se prijazno priporoča Pripravljalni odbor Prva in edina slovenska lekarna v Collimvoodu. vogal East 157. ceste in Waterloo Rd. Mi vam pripeljemo na dom, kar pokličite KEnmore 0031 PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam za obisk moje slaščičarne, kjer boste dobili vseh vrst cigar, cifaret, sladoleda, šolske potrebščin^ i« tudi ||pce-rijo. Prijavna, domača postrežba. ALBIN F1LIPIC, 15319 Waterloo Rd. ■ ................. ........... ............... ......■—...................."*■■......v—"""■"."• ■"*"■■.■ ..........-'■■"T1""-:"............ . 111 .............—- OVČAR MARKO Janez Jalen Ovčarji so zaprli v tamore vsak svoj trop. Kakor šestero snežnih žametov, kateri, na debelo naneseni v globoke kotanje, do poletja niso skopneli, so ležali jarci v nepokritih stajah, z zloženim kamenjem ograjenih, črne živali med drobnico pa so bile kakor temno kamenje, ki se je privalilo s strmin v nižino na sneg. Psi so poiskali po kočah svoj;i korita in pohlastali pripravljeno večerjo, ovčarji pa so pri-coklali k skali sredi med kočami in tamori, po kateri se je spe-njalo in igralo nekaj kozličev. Vsak večer so se tako sešli in skoro vselej je kdo potožil, da mu je ali medved vrgel jarca ali da mu jih je volk klal ali da se mu je kakšen izgubil in ga ni več. Večinoma so bile to moto-gla,ve živali, ki jih ni bilo posebno škoda. Joku pa je medved odnesel eno najlepših ovca. Stali so pred skalo in se pogovarjali : "K tamorom se ne upa zverina zaradi ognjev in psov, za tropi na paši pa še v jasnih dneh stikuje." Radovednost je prignala tudi Tevža. Med ovčarje ni hotel stopiti zaradi Marka; spodil je ko-zliče s skale in sam sedel nanjo. Zadnji je prišel Jok, kateremu so hiteli povedati: "Marko je zopet do zadnjega jagneta vse prignal h kočam." "Prav," se je razveselil Jok. "Kakšen zlomek je vendar to, da imamo že vsi drugi več dni izgube, še ti eno, Jok, on pa noben dan nič!" Jok je mirno razložil kakor bi učil: "Nekaj je sreča, največ pa Volkun, ki vedno obrača trop proti vetru in ga takoj ustavi, če xavpha, da ni varno. Pa bo žo še tudi Marko prišel na vrsto. Da bi le prevečkrat ne. Kaj pa drugi ?" "Samo Podgošar — Blaž -Pogreša troje jarcev." "Ti jih je volk zmetal?" "Mi jih ni. V Plaznini so se nekam vteknili. Nisem jih mogel izslediti. Jutri zjutraj bo pa skoro gotovo že prepozno." Jok je pomislil: "škoda jih je. Res bo kmalu noč; pa, saj bo jasna in nekaj lune bo tudi. če bi Marko 'šel z Volkunom in bi še mojega Hrusta s sabo vzela, jih skoro gotovo rešita." "Še mojega Ravsa vzemita,'" je ponudil Pokljukar svojega Psa. "Bolj prav, da ne, ko se z Volkunom takoj skoljeta." "Pojdiva brž!" je silil Marko. "Večerjala bi še prej." "Kaj večerja!" je dejal Marko in tenko zažvižgal: "Volkun! Hrust! K meni! Fi-fiii! — Kar hiti," se je obrnil k Blažu, "te bom že s psoma dohitel." Psa sta vesela pritekla. Marko jih je grede, ko je odhajal, Pobožal: "Priden, Volkun! Priden, Hrust! Oba pridna!" "Ga nimata psa zastonj rada." In so odšli vsak k svoji skledi mlečne kaše. Tevžu se je upirala in jo je skoraj polovico vrgel v pomije-Znieknil je cokle, sezul nogavice in rekel, preden je odšel: "Noge me pečejo, jih grem v roso hladit." Komaj se je dobro znočilo ir so pozaprli koče, se je Tevž kakor lisjak prioprezoval k Pod-Hpnikovi jarčji staji, previdno odprl novo leso, komaj za eneg-i jarca na široko, in se kakor maček splazil k drobnici, katera se ni kaj prida vznemirila. — Kako naj živina, in še posebno jarci, razloči ponoči Tevža od Marka. — Ujel je za volno jarca in £a pahnil skozi leso iz staje. In drugega in še in še. Skrbne je pazil, da ni prijel nobene živali z zvoncem: "Ne bo jih izle-Pa dobil Marko, četudi ostanejo živi." Tiho, da ga nihče ni mogel slišati, je odgnal mali tropič proti Podjavoru, se hitro vrnil in še slišal s svojega ležišča, kako sta. vsa zadovoljna prignala Marko in Blaž vse troje izgubljenih jarcev, jih zaprla v Pod-robarjevo stajo, Marko pa Hrusta k Blažnikovim jarcem, voščil lahko noč in ukaza! svojemu psu: "Volkun! čuvat! Hop!" Pes je skočil, kakor skoraj vsak večer, čez ograjo v stajo. Za Markom pa so koj nato zaškripale duri Podlipnikove koče. škodoželjno se je nasmejal Tevž v okajene skodle: "Nimaš še nič izgub, ti edini; bomo videli, kdo jih bo imel do nedelje največ." Pastirji in majerce, vse je po-spalo. Na planjavi med obema jezercema so bili konji ob travo. V pokritih tamorih, večinoma napol v zemljo vkopanih, je prežvekovala goved, žorgovi voli in Lukeževa čreda; za kame-nitimi ogradi pa jarci. Kakor bi tudi zvonci na vratovih spali, se je redkokdaj kateri oglasil in še takrat prav rahlo. Ozek krajec lune je že davno zginil. Na jasnem nebu pa so pomežikovale zvezde, kakor bi hotele skozi temo ogledati, kaj se godi na zemlji. V goščah so se oglašale sove. V stajah pa so stražili psi: Volkun in Hrust in Ravs in živa. Majerce so vedno prve vstajale, še pred svitom, da so do solnca pomolzle krfive. Saj so po južini navadno zopet malo legle. Pastirji pa, ki čez dan pri tropih niso smeli prav nič zadremati, so radi dalje poležali. Utrujen od prejšnjega dne je Marko tako trdo spal na frči, da ga je morala Brkovčeva Franca večkrat porukati, pre-jden ga je prebudila: "Marko! — Marko! — Marko! — Zbudi se vendar!" "Kaj pa je?" je vprašal še v polspanju. "Od svoje staje leso si snoči pa pozabil zapreti." "Nisem. Sama si jo odprla, pa me hočeš oplašiti. Mir mi daj, da bom spal, saj še ni dneva." Obrnil se je v paž in hotel še enkrat zaspati. Franca pa ni odnehala: "Marko! Vstani! Zdi se mi, da nekaj jarcev manjka." "Beži!" "Res!" Marko, ki je sedaj izprevidel, da ga domača majerca nima za norca, je poskočil s frče kakor bi ga bil vrgel, nateknil cokle in planil iz koče k staji. Obstal .je pred napol odprto leso, se sklonil k zemlji in se zagledal v sledove : "Seveda, da so šli jarci iz staje. Pa — ali vidiš — za vsemi jarci je šel še človek, ki je bil bos." "Vidim." "Le čigava je ta noga? Joka pokliči!" Franca se je urno obrnila. Marko pa je poiskal še nekaj odtisov bosih nog in dognal potlačene pete in da je na desni nogi palec zavihan, na levi pa mezinec podvit. Opozoril je na to Joka in Franco in jih prosil, naj si natančno zapomnita, da bosta lahko kdaj pričala, poklical Vol-kuna, ga zastavil na sled in se podvizal iskat izgubljene jarce. "Ne spuščajte tropa, dokler se sam ne vrnem," je še odredil in izginil v jutranji somrak. Volkun ga je kaj kmalu pri-vedel do pogrešanih jarcev, ki so celo pred svojim psom vari-hom odskočili, tako so bili preplašeni. • Ko je Marko z Volkunom preiskavah če še kje tiči kaka žival, je naletel na čednega koštruna s pregriznjenini vratom. "Volk," je takoj izprevidel ovčar. Od njega pa je peljala še krvava sled v goščo. Vojkun je silil za njo, pa mu Marko ni pustil, kakor bi mu bil rad; ni mogel čez dan pogrešati psa. Krave so bile še pri kočah, ko je Volkun prignal izgubljeni tropič pred stajo. Marko pa je privlekel na vlaki, s trto zvezani, mrtvega koštruna pred kočo, ga pustil na njej in odšel štet jarce. Manjkalo mu je samo eno lansko jagnje. "Bal sem se hujšega," je povedal majeream, ki so radovedne čakale, koliko je škode. Brez kosila bi bil gnal past, če bi ga ne bila opomnila Franca, da, g? čakajo žganci in mleko. "še koštruna bi moral pravzaprav odreti, preden grem," se je domislil Marko. "Kar ženi, ga bom že jaz," se je ponudila Mica. "Kaj misliš, Marko, kdo ti je izpustil jarce?" je vprašala Tr-lejeva Meta. "Nič ne mislim, vem in ve tu di, če niste slepe." "Pa kdo?" je vprašajoče po vseh pogledala s svojimi modrimi očmi Frčejeva Rezka, ki v svoji otroški duši ni nikogar dol žila. "Res ne vem." "če res ne veš, ti pa povem: Podvihani palep! — Ali sedai veš?" Kakor bi zarezgetala kobila se je zasmejala Mica in za njo še dekleta. "Boljšega pritikljaja mu nisi mogel dati. 'Podvihani palec' naj bo, vsaj ne bo vedel, kdaj se o njem pogovarjamo, če bo pa le pogruntal, se ga bomo pa vselej lahko hitro iznebile." Tako je bil všeč to jutro Marko Br-kovčevi Franci, da, če bi Miha ne bil Miha —? Seve, Mica bi pa obdolžila razcvetele plazove sle-ča. Marko je odgnal svoj trop. Pred kočo pa je stopila Mica, napravila z dlanmi trobilo, poklicala črednika, ki je s tretjine-kom gnal krave na Basališče in mu zakričala: "Lukaaa! Nič ni hudegaaa. Samo eno lansko jagnje manjkaaaa. Pa še tisto 'e bilo grintavooo." Ooo, ooo, ooo, se je odzval odmev. "Da ne bo 'Podvihani palec' mislil, kako je Marku skljubal," je povedala Mica dekletom, na-brusila nož in se lotila koštruna. Vsi so ga jedli zvečer in še drugi dan, tudi Tevž. Pastirji so zjutraj naglo odganjali trope na pašo, se porazgubili vsak v svojo-stran, pod noč pa so počasi prizvonkljali z živi no nazaj h kočam. Majerce pa so imele največjo zadrego zjutraj in pod noč; čez dan so posnemale, širile in medle, hodile druga k drugi v vas in se največkrat sešle pri izkušeni Mici. Brkovčeva je stopila v rodin-sko kočo: "Zadnje dni sem nečesa pogrešila v planini, pa se nisem mogla spomniti, česa manjka. Sedaj vem. Mekžov Joža je utihnil in nič več ne poje." "Saj res," ji je pritrdila Meta. "Ga bomo morale prositi, naj nam še kaj zapoje. Lep glas ima in toliko pesmi zna, da mu jili nikoli ne zmanjka." "Morebiti je bolan," jc sočustvovala z njim Frčejeva. "Pa še hudo je bolan; mi sr cu," jc vedela Mica. "Kaj ga mar dekle ne mara? Pa je dober fant." "Saj nobene nima." "Ga bo žo: minilo. Potem bo na spet pel." "Meni se pa smili," jc zopet spčustovala z njim Rezka. "Pa se mu ponudi. Preklicano bi bila lačna. Na pesmih kuhan sok je redek." Jo je zavrnila Mica. "Bi pa še 'Podvihani palec' za bolj gostega zaslužil, kakor je malo prida." "Podvihani palec!" Hi, hi, hi, so zahihitale in odšle vsaka za svojim delom. Tudi pastirji so začeli zvečer, ko so zaprli živino, zelo pogosto obiskovati majerce. Tevž je ogledal, da je Brkovčeva Franca sama doma, pa je stopil v Podlipnikovo kočo: "Kaj sta te kar samo pustila Marko in Jok." "Saj me ni strah." "Pa bi ti vsaj kratek čas delala, tako brhkemu dekliču kakor si ti." "Boš pa ti kaj povedal, da bo prej noč." "Prav gotovo ti je po Mihu dolgčas." • "Kaj mi bo dolgčas, saj mi ga ti krajšaš." "Veš, Francka, jaz bi vsak dan prišal k tebi v vas, pa ne maram zaradi vašega ovčarja." "Kaj pa Marka briga; saj ni moj fant." "Ti ni treba biti žal, če ni. Metlo bi ti pa lahko vendarle novo naredil, ko je ta že obrabljena." ga porogljivo gledala in mu še nagajala: "Tevž, zdi se mi, da se ti noge pote. Prav dobro de, če jih v mlačni vodi izplakneš. Ti bom vlila kropa v pomijnik." In preden je tretjinek utegnil odpreti usta, je že postavila po-mijnik pred njegove noge: "No, kar sezuj se." "Ne, ne. Ne utegnem," je zajccal Tevž in se podvizal iz koče. Franca pa za njim na prag in ga je prav sladko vabila: "Nikar še ne hodi. še dolgo ne bo noči, in meni bo dolgočasno.' Saj ne bom Mihu povedala, če se ga ,t>p-jiš, da sva se tudi midva malo rada imela v planini." Tevž se je naredil gluhega. Ko pa sc je spomnil, kako neumno se je bil izdal, je zaklel predse: "Prekleta baba, hudičeva,." Od tistega večera se Tevž nikoli ni preobul vpričo drugih in tudi nog ni šel nič v roso hladit. * H' * Konjarja Tomaža je zadnje dni vsaka pot peljala k Bajtni-kovi Mici. Mica se je tudi kar nekako pomladila in je govorila kakor najbolj razcvetelo dekle o rožah in sleču, ki je res tisto leto žarel kakor že davno ne. In stari kirasir se je odločil. Še nobena ataka ga ni tako skrbela. Dolgo je molčal pri ognjišču, potem se mu je pa kar odtrgala beseda: "Mica! Morebiti bi pa le ne bilo preveč neumno, če bi se midva vzela." "Sedaj v teh letih?" "Bolj prav je, če v sivih letih skuhava trmo, kakor če bi je nikoli ne. Vsak nekaj imava in ti še stanovanje; kar lepo bi bilo." "Prepozno si se spomnil, Tomaž !" Mica se ni norčevala. "Otrok bi res ne bilo več. Pa zavoljo naju dveh." "če bi mi bil ti to povedal kadarkoli, še pred štirinajstimi dnevi, bi bila kar gotovo rekla: i Pa se vzemiva! Sedaj pa ne i več." i "Da si se v dvajsetih letih vprav zadnjih štirinajst dni ta-"Saj jo je nameraval, in to ,ko premislila, mi kar noče v gla-prav ono jutro, ko je šel pod Ja- jvo." vqx jarce iskat. Sedaj pa noč in j Mica mu je pa na uho pošepe-dan išče tistega, ki je takrat bos jtala: "Tomaž! Jaz imam otro-hodil po njegovem tamoru. Sled ka." si je dobro ogledal in jaz tudi. Takoj bi ga spoznala." "Koga išče?" "Podvihani palec." Tevžu je kar sapo zaprlo. Franca pa se je vstopila predenj, Konjar je odskočil, tako se je začudil: "Ti, Mica,otroka.Kje?" 'Pri sebi. V planini. Na Jezercih." "Kje?" (Dalje prihodnjič) Policija v Detroitu je zadnje dni aretirala 11 oseb, ined njimi poznane bančne reparje in osebe, ki so odpeljavale bogate otroke ali odrastle, da so pozneje od njih izsilili odškodnino. Deset let je ta druhal poslovala v mestu in povzročila nešteto umorov in drugih zločinov. Zgorej na sliki vidimo v sredini hišo, kjer so zločinci skrivali svoje žrtve od časa do časa. Zgorej na desni je Harry Hallisey, vodja te druhali, na desni zgorej je Ben Rubenstein, in spodaj pod njim, Stanley De Long, bančna roparja in priznana zločinca. V zadnjem mesecu je 51 različnih zdravnikov napravilo več sto zdravilnih predpisov, kateri so bili potem §§5 izpolnjeni v naši lekarni. Ta obsežna izjava pomeni, da so imela zdravila, dana v naši lekarni popolen uspeh-Henry R. Cherdron, ki ima 30-letno izkušnjo, daje pri nas zdravila na predpisane zdravniške recepte. Vprašajte svojega zdravnika, on ve MANDEL DRUG CO. 892353534848534853010253239148535353534848532348534848535353534853535323235353535353535353535353485353485348535348535353485348485353235348235348535353485353534853484853 Mladi odvetnik se je stresel, ko je slišal vse, kaj se je prigo-dilo prejšnji večer Jakobu. Ko je bil gotov s pripovedovanjem, je rekel odvetnik: "Imate prav. če bo grof Klavdij izvršil svojo grožnjo, ste izgubljeni." "Da, izgubljen, ker grof Klavdij bo svojo grožno gotovo iz-yršil. Potem je stresel z glavo in rekel: "In kar je najbolj čudnega pri tem, je to, da mu ne morem za to zameriti. Ljubosumnost zakonskih mož mnogokrat ni nič drugega, kakor samoljubje. Kadar zvedo, da so bili goljufani, je njih samoljubje ranjeno, toda njjh srce ostane celo. Toda ta slučaj je povsem drugačen. On ni samo zaljubljen v svojo ženo, on jo celo obožuje. Ona je bila njegova sreča, njegovo živ ljenje. Ko sem mu jo jaz odvzel, sem ga oropal vsega, kar je imel, da vsega! In ko je zvedel vso resnico, bil je prežet sramote in jeze. Za trenotek je pozabil na vse. Njegova žena je" imela ljubimca, njegova naj lj ubij ene j -ša hčerka ni bila njegova! Trpel sem grozno, toda gotov sem, da je on trpel še bolj. In kedo bi sedaj pričakoval, da se ne bo poslužil orožja, ki ga ima v rokah. Res je, da je to orožje zahrbtno in nečastno, toda ali sem jaz bil pošten? To bo strašno in nepošteno maščevanje, boste morda rekli, toda ali je bil napad časten? Da, lahko celo rečem, da bi jaz na njegovem mestu storil enako." Gospod Folgat je bil kot od strele zadet. "In po tem dogodku," je vpra Sal, "kedaj ste šli iz hiše?" Jakob je mehanično potegnil 7. roko preko čela, kakor bi zbiral svoje misli in je nadaljeval: "Potem sem bežal, kakor človek, ki je pravkar izvršil zločin. Vrtna vrata so bila odprta in zdivjal sem skozi nje. Ne veni vam povedati, v katero smer sem bežal, po katerih cestah sem bežal. Imel sem samo-eno misel: da pridem kakor hitro mogoče od tiste hiše. Nisem vedel kaj delam. Bežal sem in bežal. Ko sem prišel nekoliko k sebi, sem videl, da se nahajam več milj iz Sauvatorre, na potu, ki pelja v Boiskoran. Nekak živalski instinkt v meni me je vodil na poznani, domači poti. Prvi hip se nisem mogel spomniti, kako sem prišel tje. Bil sem kakor pijan človek, katerega glava je polna alkohola in ki se, kadar se strezni, poskuša spomniti, kaj se je zgodilo v času njegove pijanosti. Da, tudi jaz sem se spomnil vsega, še prehitro. Vedel sem, da moram iti nazaj v ječo, da je to na vsak način potrebno, toda čutil sem se tako izmučenega in oslabljenega, da sem se bal, da ne bom v stanu priti nazaj. Toda vseeno sem prišel do ječe nazaj. Blangin me je nestrpno čakal, bila je že skoro druga ura zjutraj. On mi je pomagal, da sem šel notri. Vrgel sem se kar oblečen na po steljo in sem v trenotku zaspal. Toda to spanje je bilo mučno, pretrgano s strašnimi sanjami, v katerih sem videl samega sebe priklenjenega na galeje, ali da sem stopal na morišče, z duhovnikom ob moji strani. In niti se daj,, ko govorim z vami, ne vem, ali spim in sanjam, ali sem zbu-jen, ali so vse skupaj strašne sanje. Gospod Folgat je komaj zadr ževal solze. Mrmral je: 'Ubogi mož! 'Ubogi mož!" "Da, zares, ubogi mož!" ponovil Jakob, "čemu nisem sle-cHl sinoči, ko sem se nahajal na glavni cesti, svojemu prvemu na DAJTE NEVESTI ELEKTRIČNO DARILO gibu. šel naj bi bil v Boiskoran, gori po stopnicah v svojo sobo in tam naj bi si bil pognal krogle v glavo. Potem ne bi bil več tr pel." Ali se je zopet udal mislim samomora? "In vaši starši," je rekel Folgat. "Moji starši! Ali mislite, da bodo preboleli mojo obsodbo?" "In gospodična Dionizija?" Stresel se je in rekel: "Oh, saj ravno radi nje bi moral vse končati. Uboga Doinizi-ja! Gotovo bi tugovala, ko bi slišala o mojem samomoru. Toda ona je stara šele dvajset let. Spomin na me bi v njenem srcu kmalu obledel; tedni bi šli v mesece, meseci v leta, našla bi tolažbo sčasoma, življenje je itak samo pozabljenje." "Ne! Vi gotovo ne morete tako misliti kakor govorite!" ga je prekinil gospod Folgat. "Vi veste, da'vas ona — da vas ona ne bi nikdar pozabila." Grenka, solza se zablišči v očesu nesrečnega moža in povzame s pridušenim glasom: "Prav imate. Verjamem, da moj padec pomeni padec tudi zanjo. Toda, ali ste premislili, kaj bo pomenilo življenje po obsodbi? Ali si lahko predstavljate, kaj bo pomenilo za njo, če si bo morala govoriti dan za dnem: 'On, katerega edinega ljubim, se nahaja na galejah, v družbi z najnižjimi zločinci, onečaščen za večno.' "Ah, smrt je tisočkrat prijetnejša." "Jakob, gospod Boiskoran, ali ste pozabili, da ste mi dali častno besedo?" "Dokaz, da nisem pozabil je gotovo ta, da me vidite Sedaj tukaj. Toda, bodite brez skrbi, dan, ko me boste videli ponižanega in strtega k tlom, ni več daleč in da boste vi prvi, ki mi boste poda.li orožje v roko." Toda mladi odvetnik je bil mož, katerega so težkoče in ovire le podžgale, mesto da bi ga omalodušile. Opomogel si je bil že nekoliko od prve groze in re če: "Predno obupate nad vsem, počakajte vsaj tako dolgo, da bo igra izgubljena. Vi niste še obsojeni. In še daleč ste od tega' Vi ste nedolžni in še velja sveta pravica, ki nadkriljujejo zemske blodnje. Kdo pravi, da bo grof Klavdij zares pričal? Mi še celo ne vemo, ako Ai on prav zdajle v zadnjih zdihljejih!" Jakob skoči pokonci, kakor v grozi in smrtno bled vzklikne: "Ne, ne recite tega! Ta strašna misel je tudi že meni brodila po gla.vi, če ga ni morda sinoči ugonobilo. Dal Bog, da bi to ne bilo res! Ker potem bi bil jaz zares morilec. On je bil moja prva misel, ko sem se zbudil. Mislil sem že, da bi poslal poizve-deti, kako je ž njim. Toda nisem si upal." Gospodu Folgatu se je stisnilo srce in odgovori: "V tej negotovosti ne smemo ostati. Napraviti pa ne moremo ničesar, dokler ne vemo, kaj bo napravila sodnija. Od sodni-je je odvisno vse. Dovolite, da vas sedaj zapustim, Sporočil vam bom takoj, kakor hitro izvem kaj gotovega. In predvsem, ne izgubite poguma, pa naj se zgodi kar hoče." Mladi odvetnik je bil gotov, da bo izvedel kaj gotovega v Segnebosa. Hitel je tje, hitro je odprl vrata. zaklical: ste vendar prišli! Iz-se dvajset najbolj slabih bolnikov, da bi govoril z vami, vi me pa pustite čakati. To-gotov sem bil, da boste pri-Kaj se je zgodilo sinoči v hiši grofa Klavdija?" "Torej veste —" "Ničesar ne vem. Videl sem samo posledice, toda vzroka ne In zgodilo se je sledeče: sinoči, okrog enajste ure, ko sem se podal ravno k počitku, izmučen na smrt, je nekdo pozvonil za hišni zvonec s tako silo, kot bi ga hotel ubiti. Ne vidim rad, da hočejo ljudje priti s tako silo v hišo. Vstal sem, da bi temu sitnežu povedal kos s v o j e g p mnenja, ko plane skozi vrata sluga grofa Klavdija, pahne mojega slugo vstran in zakliče proti meni, naj takoj pridem, ker j« njegov gospod umrl." "Veliki Bog!" "Ravno isto sem rekel jaz, ker čeravno sem vedel, da je grof zelo bolan, vseeno nisem pričakoval, da je tako blizu smrti." "Ali je zares umrl?" "Saj ni. Toda če me boste vedno prekinevali, vam ne bom mogel vsega povedati." Zdravnik je snel svoja očala jih obriše in zopet nadaljuje: "V par minutah sem bil oblečen in kmalu sem bil v grofovi hiši. Povedali so mi, naj grem v sprejemnico v pritličju. Ta,m sem našel v svoje največje začudenje grofa Klavdija ležati na divanu. Bil je kakor trd, bled, na čelu je zijala mala rana, iz katere je kapljala kri na tla. V hipu sem mislil, da je umrl." 'In grofica?" "Grofica je klečala pri svojem soprogu, in s pomočjo služkinje je poskušala z drgnenjem in vročimi obkladki oživeti grofa. Toda, kar se tiče teh pripomočkov, bi bila danes grofica vseeno lahko vdova, in vendar bo grof lahko še dolgo živel. Ta grof ima čudovito žilavo življenje. štirje smo ga prijeli in ga odnesli v prvo nadstropje, po- tem ko smo ga dobro pregreh. Kmalu je začel gibati; odprl je oči in kmalu je dobil zopet svojo zavest. Vprašal sem, kaj se je zgodilo in takrat sem opazil neobičajno prisotnost duha grofice. Solznih in globoko usmiljenih oči je zrla v grofa, kakor bi hotela brati v njegovih očeh, kaj naj pove. Potem mi je grof začel pripovedovati, da je bil za trenotek sam in da se je počutil precej močnega, zato je hote) poskušati svojo moč. Vstal je, se oblekel in se podal doli po stopnicah. Toda, ko je hotel stopiti v sprejemnico, mu je med vrati postalo slabo in zdrknil je na tla. Pri tem je padel tako nesrečno, da je s čelom zadel ob rob mize. Delal sem se, kakor bi mu verjel in mu rečem: 'Napravili ste veliko neumnost in glejte, da je ne storite več.' Grof se je ozrl na svojo ženo in rekel: 'Bodite brez skrbi; nobene neumnosti ne bom več napravil. Nad vse bi pa rad videl, da bi ozdravel. In še nikdar nisem tega tako želel, kakor ravno sedaj.' " Gospod Folgat je hotel nekaj odgovoriti, toda zdravnik ga je prehitel: "Hotel sem ravno oditi domov, ko prihiti v sobo hišna in pove grofici, da so njeno starejšo hčerko Marto popadli krči. Se-ve, takoj sem se podal k nji in sem jo dobil v jako nervoznem stanju. Z največjim trudom sem jo nekoliko pomiril. In ker sem mislil, da ima njen nenadni napad bolezni kako zvezo z nesrečo grofa, njenega očeta, sem jo vprašal z očetovskim glasom: 'Ljubi moj otrok, povej mi, kaj se je zgodilo.' Obotavljala se je nekoliko, potem pa reče: 'Bala sem se.' — 'Česa si se bala, dragica?' Dvignila se je v postelji, kakor bi hotela vprašati za nasvet oči svoje matere, toda jaz sem se bil vstopil med njiju, da dekle ni mogla videti matere. Ko sem ponovil svoje vprašanje, je rekla: 'Veste, podala sem se bila k počitku, ko zaslišim hišni zvonec. Vstala sem in šla k oknu, da vidim, kdo prihaja tako pozno. Videla sem, da je služkinja s svečo v roki odprla in je prišla nazaj v spremstvu nekega gospoda.' Grofica jo prekine in reče: 'Bil je sluga od sodni-je, ki je bil poslan k meni z jako važnim sporočilom.' Toda napravil sem se, kakor da grofice ne čujem in obrnivši S£ k Marti, jo zopet vprašam: 'Pa te je ta gospod tako prestrašil?' — 'Ne, Ne!' — 'Kdo pa?' — Po strani sem pa opazoval grofico. Zdela se mi je zelo razburjena. Toda vseeno si ni upala stopiti k svoji hčerki. 'Torej, gospod doktor,' nadaljuje deklica, 'komaj je stopil dotični gospod v hišo, sem naenkrat videla, da se je iz teme na vrtu izvila neka senca in se je prav potiho oddaljila po vrtni stezi.' Gospod Folgat se je kar tresel. "Ali se spominjate, gospod zdravnik, dneva, ko smo spraše-vali mlado Marto in je tudi takrat rekla, da se je prestrašila sence na vrtu, ki se je premika la?" (Dalje sledi) Dve sobi v najem, za fante. Kopališče na razpolago. 1172 E. 58th St. (151) Izletni dan 4. julija, 1930 na Pintarjevi" farmi DAJTE ELEKTRIČNO DARILO V teh ultra-modernih časih, ko vsaka nevesta upa, da bo imela svoj lasten električni dom, pa naj bo /e nekaj sob ali cela hiša, pride električni shower . . . * Gostje pri shower prineso ali posamezno električna darila, ali pa zberejo skupaj denar in kupijo električno darilo večje veljave . .. * Pri električnem shower je darilo, ki bo gotovo vzbudilo zanimanje in hvaležnost — električni percolator, in ž njim voščilo mnogo srečnih obedov . . . električna pečica, samovar in toaster so tudi jako znana darila. Electrical League l«tL Floor > Hotel Slatlnr > PRospcct S4M električnem, popolnoma opremljenem z raznimi električnimi pripomočki, ki prihranijo delo. Te njene sanje ji lahko pomagate uresničiti, ako jI kupite za poročno darilo kaj električnega. Na naši razstavi vsega električnega za dom boste gotovo našli nekaj, ki ji bo všeč in kar boste lahko kupili Vsaka obleka za v trgovino, golf ali praznična obleka v vsaki Richman Brothers trgovini v U. S. je vedno po isti ceni Nevesta sanja o domu THE RICHMAN BROTHERS COMPANY TRI TRGOVINE V CLEVELANDU: 725 Euclid Avenue Prospect & Ontario 5716 Broadway Trgovina na Broadwayu odprta do 9. ure TRI TRGOVINE V CLEVELANDU: 725 Euclid Avenue Prospect & Ontario 5716 Broadway Trgovina na Broadwayu odprta do 9. ure w ORSTEDS, posebno lažje teže in tropični worsteds, prednjačijo v priljubljenosti polstne noše. Zato nas pa boste našli pripravljene, da vam pokažemo worsted obleke, raznih krojev in jako vredne. čista worsted tkanina v teh oblekah vam da zagotovilo, da bodo obdržale obliko in lepo zunanjost . . . mešanica svile da udobnost v vročih dneh. In te obleke se nosijo, kakor nobene druge. Nove črte v najnovejše mode krojih, sive, rujave, rumene in modre barve . . . eno ali dvovrstne v ranih merah, ki so prav možu in fantu vsake velikosti in postave. Te obleke so delane na način, ki bi delal čast oblekam, ki se prodajajo mnogo dražje ... in sicer zato,, ker so izdelek organizacije izvežbanih krojačev, od katerih vsak ima delnice v podjetju. In sedaj 17 C Električni oh ower 5348484848484848534848912348532323234823895353534853234853235348485302