Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti pr»|eHu: M celo leto naprej26 K — h pol 'eta » 13 » — > četrt mesec 6 »50. 2. V upravBlitvu prelomu: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10» četrt > mesec 6„-> 1 »70. Za poffiljanjenadom 80 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino In Insorut« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice M. 8. Rokopisi se ne vraC&jo, nefran kovana pisma no vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak du ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 185. V Ljubljani, v sredo, 12. avgusta 1903. Letnik XXXI. Delavska organizacija. E 1 b e r f e 1 d. L. Krščanska delavska organizacija na Nemškem se razvija v dveh panogah: V strogo strokovnih druitvih in v versko-izo-braževalnih delavskih društvih. Katoliška delavska društva so ustanovljena na strogo verski podlagi. V industri-jalnih krajih so postala tako nujna potrebna, da skoro ni župnije brez takih društev. V večjih župnijah jih je celo po več. Povsod stoji društvu na čelu duhovnik, večinoma kapelan, kateri skrbi za predavanja, za temeljit apologetičen pouk, vaje v govorništvu, proučevanje socialnega, zlasti delavskega vprašanja itd. K tem društvom, ki niso izrecno strokovnega značaja, in ki bi jih primerjal avstrijskim katoliškim političnim društvom, pristopajo često tudi člani iz drugih stanov, ki se morejo imenovati „delavski" le v širšem pomenu besede. Saj glavni namen je tu pouk in sootalna vzgoja na krščanskem temelju. Ta društva imajo povsod škofijske zveze, katere so zopet sklenjene med seboj. Generalni predsednik vseh zvez je dr. August Pieper, ki je hkrati generalni tajnik .Ljudskega društva" in se bavi edino le z organizacijo. Škcfje podpirajo z vsemi močmi ta društva. Leta 1900. so izdali vsi pruski škofje pastirski list o delavskih društvih, v katerem pravijo : „Predavanja se naj bavijo s socialno politiko in naj poučujejo člane o načelih, katerih se moramo teoretično in praktično držati pri presojanju socialno-političnih dnevnih vprašanj; posebno se naj goji pouk v socialnem postavodajalstvu « Dalje pravijo : »Delavska društva naj s koristnimi dobrodelnimi napravami svojim članom dajejo gmotnih koristi.« Ta društva delujejo z največjim vspehom. Njihovi člani so večinoma apologe-tično dobro podkovani. Bil Bem navzoč pri društvenem shodu, ki je imel na dnevnem redu poročilo: »Kaj nas uče zadnje dr-žavnozborske volitve?« Poročevalec je bil urednik lista »Westdeutache Arbeiterztg.«, kateri je v »Ljudskem društvu« zastopnik tovarniškega delavstva, zapisnikar je bil mlad učitelj. Čudil sem se, s koliko razumnostjo so preprosti delavci, ki so se oglašali k besedi, sodili o vspehih. in nevspe-hih, ki so jih dosegli. Okraj za okrajem bo premotrili in povsod popolnoma prostodušno povedali, kaj manjka. Ne v enem slučaju se je sliSala beseda: Dobra stvar bi bila tu lahko zmagala, ako bi se bil gospod pastor bolje potrudil. Učitelj je naglašal o okrajih ob Ruhri, kjer se naseljuje posebno mnogo slovanskega delavstva : »Tri priseljenci propadajo v socialno demokracijo zlasti zaradi tega, ker nimajo verske pomoči. Mi bomo morali zanje organizirati »kolodvorske misi-jone», kakor so vpeljani že za ženske posle. Zaupniki katoliškega delavstva morajo pridobiti te ljudi takoj, ko izstopijo iz železniškega voza, jih morajo pripeljati k domačemu duhovniku, da se zanje kako preskrbi v versko-nravnem oziru. Potem še le jih bomo mogli pridobiti za svojo organizacijo. Kjer je mogoče, se jim naj preskrbi duSno pastirstvo v njih jeziku.« Bil je trd Nemec, »e Plattdiitscher«, ki je to predlagal. Čast takemu učitelju! Znanje, ki si ga pridobe delavci v teh društvih, naj uporabljajo praktično v svojih strokovnih zvezah. V teh so seveda edino le delavci posameznih strok. Tu se pa kaže težava zaradi socialne demokracije. Vsak odkrit prijatelj delavstva mora želeti, da nastopa delavstvo, organizirano po strokah, popolnoma edino za svoje koristi. Brez lazlike političnega mišljenja naj se tu dela edino le za stanovske koristi. A pokazalo se je, da krščanski in se-cialnodemokraški delavci čisto nasprotno pojmujejo strokovno organizacijo večkrat v prav bistvenih stvareh. Socialni demokratje delajo le na poostrenje stanovskega boja, ki naj privede do revoluoije. Krščanski delavci pa izkušajo izboljšati svoj položaj toliko, da bi silovitega prevrata ne bilo treba. Zaradi tega delujejo tudi drugače. Krščanski delavci izkušajo izvesti korak za korakom socialno reformo po zakonitem potu, socialni demokratje pa hočejo preprečiti take reforme, ki bi delavstvo zadovoljile, in fanatizirajo le za veliki »kladderadatsch", katerega jim proro-kujejo njihovi voditelji. V politiki drži zato krščansko delavstvo s centrom, katerega Boeialno-politične pridobitve v državnem zboru so že zdaj silno izboljšale delavsko stanje. Socialna demokracija pa centrum pobija, ker njegova politika hoče preprečiti državni polom, po katerem hrepeni. Poleg tega je neznosen terorizem rdečih sodrugov. Sicer pravijo, da jim je vera privatna stvar, a vendar krščanske sodruge nečuveno zasramujejo, jih izpodrivajo iz služb in hočejo strokovne zveze popolnoma prikleniti na socialnodemokraško stranko. Zaradi tega se čutijo krščanski delavci prisiljene, da ustanavljajo krščanske strokovne zveze, v katerih delujejo skupaj katoliški in protestantovski člani. Razločujoči moment je tu krščansko in materialistično svetovno naziranje. Zdaj je v kolinski Škofiji več kot 50 so-cialno-politiSnih učnih tečajev za delavce, ki imajo svoje shode redno vsak teden enkrat zvečer od pol 9. do pol 11. ure. Ti imajo svojega tajnika, kateri opozarja na dnevna vprašanja, ki se naj obdelujejo, vzgaja predavatelje, jim daje potrebne knjige itd. Vseh katoliških delavskih društev imajo Nemci čez 1100. Prihodnjič več o delavskih Btrokovnih društvih ! poštena sredstva. Iz Hrvatske. Prigodom preiskavanja o podkupu na rodnih poslancev v ogrskem saboru se je izjavil minister predsednik Khuen IIedervary, da je on rabil za svojega vladanja na Hrvatskem le »poštena sredstva". Kdor ve, kako se je vladalo na Hrvatskem skoz dvajset let, ta mora to izjavo smatrati za največo predrznost. Kaj niso sami Mažari, četudi lice-mersko, obsodili njegovo vladanje na Hrvatskem ? In je li mogoče, da bi moral iz zemlje oditi dober upravitelj na tak način, kakor je odšel ban Khuen Hedervary? Kjer se rabijo pri upravi dobra sredstva, tam se narod gotovo ne buni, kakor se je to zgodilo na Hrvatskem. Seveda ni ban Khuen Hedervary razsipal denarja tako očitno in na tak način, kakor se to godi na Ogrskem. Hrvati so mnogo skromneji nego Mažari. Hrvat je zadovoljen z dobro službo, a to je po navadi tudi dobil, če se je oklenil bivšega bana. Pred nedavnim sem navel primer za to, kako je ban Khuen Hedervary prigodom razvojačenja Krajine bolj eenil tuje či-novnike nego domače, ker so mu tujci vse storili, kar je zahteval. Pod vlado bivšega bana ni odločevala sposobnost dotičnega či-novnika pri povišanju v Blužbi marveč njegovo politično mišljenje in ponašanje. Kdor si je stekel zaBluge za Khuen Hedervaryjevo vlado bodisi na katerikoli način, ta je imel prednoBt pri povišanju. Tako si je Khuen IIedervary zbral četo činovnikov, s katero je mogel izvajati svoj glasoviti zistem »dobre uprave«. A kako dobra je bila ta uprava, vidi se potem, da je njegov naslednik sedanji ban prisiljen pri vsakej priložnosti izjavljati, da je treba pred vsem dobre in poštene uprave. Mi trdimo, da je manje zlo to, kar bo hoteli storiti na Ogrskem z nekimi poslanci, nego je to, kar je storil Khuen IIedervary s činovništvom na Hrvatskem. Io glasovite volitve na Hrvatskem ? Kaj niso one delo moža, ki deluje le »s poštenimi sredstvi ?" Nedolžno prelita kri še zdaj upije po osveti proti vsem onim, ki so proizvajali nezaslišana nasilstva in zvijače prigodom volitev v hrvatski sabor. Kje na svetu se je še kaj takega zgodilo kakor na Hrvatskem, da bi se ovrgla volitev enoglasno izvoljenega poslanca le zato, kar je dotični bil opozicio-nalec ? Nočemo, da govorimo tudi o falzifici-ranih volilnih listinah, o zapiranju in preganjanju opozicionalnih volivcev tudi še po dokončanih volitvah, o podpiranju mažaro-nov in preziranju opozicijonalcev tudi v gmotnih zadevah. Je-li, to so vsa »poštena sredstva vlade«, ki mora biti pravična vsem državljanom ? A kaj se je vse počelo pod to vlado »poštenih sredstev«, da se zatre opozicija ? Ni se rabil denar, ker hrvatska opozicija ga ne bi sprejela, pa da so še tako velike svote, saj vodje hrvatske opozicije ne marajo za udobnost, nego prenašajo vse težave in pomanjkanja, samo da obranijo Bveto stvar. Bivši ban je rabil druga sredstva: konfiskacije, obsodbe, preganjanja, temnice, odstranitev porote, denarne kazni, preiskavanja po uredništvih, slednjič celo plenitev privatnih pisem po poštah. Taka sredstva so poštena samo za bivšega bana Khuen ■ He-dervaryja, vsi drugi državniki se jih več ali manj sramujejo. A kakšna so bila sredstva bivšega bana, da povzdigne narodni hrvatski ponos? Po- LISTEK. Iz življenja Pij a X. Kardinal Lucidus Parocchi je posvetil Sarta v škofa ; kardinal je bil Sartu zelo naklonjen in je bil zelo vesel, da je Sarto postal škof njegovega rojBtnega mesta. Škof Sarto je zelo skrbel, da Bi vzgoji dobro duhovščino, ki je do tedaj deloma bila liberalnih misli. Njegovo duhovsko semenišče, ki je je laska vlada za nekaj let zaprla, se je nahajalo v žalostnem stanju ; mnogo pastirskih mest je bilo nezasedenih. Škof je v svoji gorečnosti tudi dosegel, da se je ustanovilo mnego ustanov, ki so pripomogle, da se je število duhovnikov pomnožilo in da je mogel Sarto popolniti izpraznjena mesta. Poleg verske izobrazbe semeniščnikov mu je bila na srcu tudi znanostna izobrazba. Sam je prihajal v semenišče in razlagal se-meniščnikom Tomaževo »bumma theolo-gica«. Leta 1888 je sklical škof Sarto svojo duhovščino k škofijski sinodi, katere v njegovi škofiji že ni bilo 209 let. Pogosto je nastopil tudi na prižnici. V njegovi škofiji so skoraj ni vršila nikaka zna-menitejša cerkvena slavnost, pri kateri bi ne bil navzoč. Z veliko slovesnostjo je ukazal obhajati centenarije sv. Alojzija in sv. Anzelma. Škof je skrbel tudi za dostojno cerkveno glasbo. Odločno je nastopil preti profani glasbi. Njegov trud ni bil brez vspeha. To se je pokazalo pri siavnosti cen-tenarija sv. Alojzija, kjer se je proizvajala le cerkvena glasba. Živahno je deloval na to, da se katoliki udeležujejo vseh volitev razun onih v drž. zbor, katerih se katoliki v Italiji ne vdele-žujejo. Deloval je tudi na to, da se ljudstvo z msterijelnim delovanjem dvigne in tako pridobi. Sarto in Parocchi sta bila ona dva cerkvena kneza, ki Bta najbolj pregovarjala Leona XIII. in Rampollo, naj se opusti „non expedit" za provincijalne in občinske volitve, kar se je 1. 1891 zgodilo na neoficijelen način. Sarto je pa že poprej, tako poroča »Zeit«, deloval, da se morajo socijalistom izpodmakniti tla s tem, da se jim »krepko stopi nasproti pri občinskih volitvah, in pa s tem, da se prepreči razširjanje njihovega vpliva na deželo s tem, da se dvigne kmečki stan. Poleg tega je ustanovil v škofiji Man-tova, pozneje tudi v patrijarhatu beneškem, številne kmečke posojilnice, katol. delavska društva itd. in danes so ondi katoliki tako dobro organizirani in disciplinirani, kakor le centrum na Nemškem. Pri tem je postopal Sarto tako previdno, da si je v hudem boju le redkokdaj nakopal kakega osebnega sovražnika. Ko je Sarto prišel v Benetke, je vodil mestno upravo liberalni župan Riccardo Sel-vatico. Konservativci pod vodstvom grofa Dante Glighieri-Serego in grofa Grimani-ja so bili sicer močna manjšina, toda ker se velik del katolikov tudi potem, ko je nehal „non cxpedit", ni mogel odločiti, priti na volišče, si radi tega niso mogli dobiti večine. Sarto je združil obe stranki, in vkljub osebni priljubljenosti Servatica, ki si je stekel za Benetke velike zaBloge z mejnarodno umetniško razstavo v Benetkah, so vendar liberalci propadli. Sedaj je zavladala katoliška občinska uprava, kateri na čelu je stal grof G 1 i g h i e r i, po njegovi smrti pa grof G r i m a n i. Ko so 1. 1902 socijalisti in republikanci pri volitvah hoteli osvojiti si občinsko upravo, je stopil zopet Sarto na čelo protiBo-cijalistične stranke in jo vodil k zmagi. Na večer volilnega dne so priredila ustavna društva pred nadškofijsko palačo Sartu veliko ovacijo. Od tega je komaj preteklo eno leto. „11 Veneto" priobčuje spričevalo, ki ga je dobil Pij X. I. 1857 v zadnjem gimnazijskem razredu. Sarto je bil med 39 učenci prvi, in je imel sledeče rede: Verouk: izvrstno; filozofija: odlično; laščina: odlično; latinščina: odlično; grščina: izvrstno; zemljepis in zgodovina: odlično; matematika : izvrstno; k temu je treba omeniti, da je bil posebno spreten v reševanju alge-braičnih in geometričnih problemov; fizika in prirodopis: izvrstno. Ko je bil Sarto še škof v Mantovi, je prepovedal duhovnikom kolesariti. »Kajti nič ni za dostojanstvo duhovnika tako pogubno«, pravi v dotičnem odloku, »kakor če ga ljudje vidijo voziti se na stroju, ki tako zelo nasprotuje dostojanstvu njegove službe«. O preprostem življenju Pija X. priča tole: Nekega dne, ko je bil nadškcf beneški, se mu ponudi kuhar v službo. Pa-trijarh ga je sicer prijazno sprejel, toda rekel: »Jaz jem riž z mesom in meso z ri žem; to pa lahko pripravijo sestre « (Konec prih.) znato je, da se je povsodi, kjer se je le dalo, izbegavalo imenovati ime hrvatsko, celo v saboru se je najraje govorilo brez hrvatskega imena. Slišal si govoriti o domovini, ali nisi vedel o katerej. Kjerkoli je bilo treba zastopati samostalnost Hrvatske, tam jo je zastopal le ogrski ministerski predsednik. Le pokojnega srbskega kralja Aleksandra je sprejel ban, toda Hrvatske pri tej priložnosti ni imenoval, niti ni spregovoril pozdrava v hrvatskem jeziku, nego v francoskem Bivši ban je dovolil, da se je Hrvatska izbrisala s kovanega in papirnatega denarja, iz zemljevidov in drugih državnih spisov, a pustil je, da se je tiKrat tudi na hrvatskem ozemlju postavil spomenik tisočletnice mažarske. Pod vlado bivšega bana se je izgubilo tudi hrvatsko državljanstvo in spremenilo v ogrsko. Kaj niso vse to »poštena sredstva* za gojitev narodnega hrvatskega ponosa ? A kakšna sredstva so se rabila za gmotni na predek Hrvatske'/ Molčalo se je in sprejemalo skozi dvajset let vse postave, ki so bile škodljive za Hrvatsko. Storilo se je na stotine milijonov dolga na račun Hrvatske, a ta zemlja ni za to dobila vinarja. Z denarji iz krajiške zaklade so se zidale železnice, po katerih se zdaj šopirijo oholi Ma-žari, a zidale so se tako, da so le na korist Ogrske, a ne Hrvatske. Avtonomni hrvatski proračun se je tako zmanjšal, da so se morale porabiti za pokritje že skoraj vse zaklade in da preti zemlji pravi bankerot. — Tako se jo gospodarilo dvajset let brezskrbno ali bolje rečeno nemarno, in ta bivši upravitelj se zdaj pozivlje na »poštena sred-Btva«, katera je on rabil na Hrvatskem! Ne verjame mu nobeden, ker je le protivno resnica. Kriza na Ogrskem. Avstrijska politika stoji danes pod vtisom dogodkov na Ogrskem. O avdijenciji grota Khuen* se sliši toliko poročil, da je skoraj nemogoče zadeti pravo. Mej tam, ko nekateri listi pišejo, da je Hedervary priporočil nekatere može za svoje naslednike, in da se je cesar informiral o nekaterih osebah, ki bi bile zmožne prevzeti sostavo ministerstva in umiriti razburkano morje, dementirajo vladni listi to poročilo kot neresnično. V ospredju krize ne stoji osebno vprašanje, ampak narodnostne koncesije v zvezi z vojnim vprašanjem. Težava pri reševanju krize ne obstoji v tem, kdo bi bil pravi mož, ki bi znal rešiti zapleteni položaj, ampak težava obstoji v du-alistiškem razmerju monarhije. »Opozicija presoja vse le s stvarnega stališča; ona nima nikakih osebnih tendenc«, tako se je izrazil vodilni član neodvisne Btranke. Opozicija je pripravljena vreči vsako vlado, ki hoče stopiti v kabinet brez narodnostnih koncesij. Listi poročajo, da sta voditelja ljudske stranke groi Ivan Z;chy in Štefan Rakow«ky pripravljena stopiti v liberalno stranko, ako se grofu Zichyju zagotovi ministerski portfelj. No, ta vest je pa kaj malo verjetna, in jo priobčujemo z vso rezervo ; skoro gotovo bo to le pobožna želja liberalnih in vladnih krogov, ker je ljudska Btranka tudi v opoziciji. Liberalci bi jo radi pridobili zase s kakim portfeljem ; toda mislimo, da voditelji ne bodo šli na tako neumne limanioe. Kakor so listi pisali, je izjavil domobranski minister Koloswary, da pod nobenim pogojem ne oBtane na svojem mestu. »Pester Lloyd< pa dementira to vest in pravi, da minister kaj takega ni izrekel nikdar. No, morda se je pa mož skesal, češ: škoda je ministerskega stolca. Kakor ae poroča, pride cesar v Budimpešto v četrtek zvečer ali v petek zjutraj. Ker se dogovori z raznimi državniki ne začno pred petkom, se lahko vleče kriza kakih 14 dni. Med tam, ko poroča „Bud. Corr.«, da se poda Khuen danes zvečer k cesarju na Dunaj in da bo jutri zjutraj sprejet od cesarja v Schonbrunnu, kjer poda demisijo celega kabineta, poročajo drugi tisti, da bi imel iti že sinoči. Na vsak način bo cesar poprej še sprejel Khuena v avdijenci, predno bo odšel v Budimpešto. Budimpeštanski krogi trdijo, da Szall pod nobenim pogojem ne Bprejme portfelja. Szell sodi cel položaj zelo pesimistiško in pravi, da bi mu bilo nemogoče, najti izhod iz tega položaja. Sodi ae, da bo vladar vse storil, da se razjasni položaj in kriza reši ugodno. Upanje je, da se vprašanje glede znakov in prestavljanj častnikov reši za Ogre ugodno; armadni jezik bo pa OBtal nemški. Kot novi možje se imenujejo v prvi vrsti Apponyi in Wekerle, v drugi vrsti se govori o Tiszi in Andrassyju, ki bi sedela z Apponyjem in Wekerlem skupaj v takozva-nem koncentracijskem kabinetu. Izključeno pa ni, da nastopi vlado le začasno, prehodno ministerstvo, ki bo pripravilo pot definitiv-nemu. Seveda se danes še ne more prav ničesar vedeti, kako se bo rešila kriza. Go- tovo je, da bo cesarjeva oseba saj deloma vplivala pomirjevalno na Koiutovce. Konzularna akademija ln Hrvati. Leto sa letom ae godi krivica Hrvatom in drugim avstrijskim Slovanom pri razpisu za sprejem v to akademijo. Za avstrijsko polovico se zahteva med drugim neobhodno znanje nemškega jezika, za slovanske jezike sploh ne vprašajo; za ogrsko polovioo pa je neobhodno potrebno znanje mažarskega jezika, na hrvatski se niti najmanje ne ozirajo; in vendar imajo Hrvati po nagodbi pravico zahtevati ravnopravnost hrvatskega jezika z mažarskim. Toda minister zunanjih stvari noče poznati nagodbe, nego samovoljno po zahtevah dualističnega zistema določuje za to akademijo le Nemce in Ma-žare. Io vendar je znanje slovanskih jezikov, a posebej še hrvatskega za vsakega diplomata avstro ogrskega, poBebno če deluje na iztoku, neobhodno potrebno. Kako čudno se vendar glasi poročilo o novem zajedniškem fiaancijelnem ministru in upravitelju Bosne in Hercegovine pl. Buriin - u, da ima posebni dar za jezike in da se bo kmalu naučil tudi hrvatski. Tedaj šele učil se bode hrvatski, ko bi moral vendar znati jezik že v akademiji. In ta mož, pravijo, da dobro pozna iztok. Mi tega ne verujemo, ker ne pozna jezika večino naroda na iztoku. Pokojni K a 11 a y pa je zares poznal narod hrvatski in srbski, ali je znal tudi popolnoma njih jezik. Pa kaj hočemo, ker avBtro-ogrska vlada sama zapira pot Hrvatom in drugim Slovanom v konzularno akademijo. Hrvati vsako leto po svojih opozicio-nalnih časopisih prosvedujejo proti tej samovolji in krivici, toda brez uspeha, ker do mača hrvatska vlada do zdaj ni nikdar pri tem tako važnem vprašanju posredovala, kar je pa bila seveda njena dolžnost. Toda ma-žaronska popustljivost je tudi v tej zadevi pokazala svojo žalostno stran. A ker od mažaronskih hrvatskih delegatov ni pričakovati nobene akcije v tem pogledu, obrača se hrvatska opozicija že zdaj na dalmatinskega delegata B i a n k i n i j a, da se zavzame za pravično hrvatsko Btvar, pa da poduči ministra zunanjih zadev grofa G o 1 u h o v-s k e g a , kako imajo Hrvati po nagodbi pravico biti sprejeti v konzularno akademijo le na temelju znanja hrvatskega jezika, in da minister zunanjih zadev dela Hrvatom očitno krivico, ker krši jasno na-godbeno postavo glede hrvatskega jezika. Burski polkovnik Scliiel. V Reichenhallu so v ponedeljek pokopali polkovnika Schiela, ki je v zadnji an-gleško-burski vojski igral eno glavnih vlog. Rojen je bil leta 1858 v Frankobrodu ob M., služil nekaj časa v huzarskem polku pozneje pa šel v Južno Afriko, kjer se je večkrat na strani Burov boril proti črncem. Ob početku zadnje vojske je organiziral oddelek nemških prostovoljcev. Pri Elandslaagte je bili. 1899 ranjen in pozneje vjet. Angleži so ga odvedli na otok Sv. Helena. Po poldrugoletnem ujetništvu se je vrnil na Nemško, kjer je prirejal predavanja o zgodovini Transvala, ter na svojem tozadevnem potovanju obiskal tudi več avstrijskih mest. V zadnjem času je pripravljal spomine izza zadnje vojske. Umrl je v bolnici usmiljenih sester in listi pripovedujejo, da se je z vso resnobo pripravljal za prestop v katoliško cerkev. Bilo je za to že vse pripravljeno, a prehitela ga je smrt. \z brzojavk. Proti kandidaturi dr. Rezka se izjavlja nekdo v Stranskega »Lid. Novin." in pravi, da bi v slučaju izvolitve izstopili iz mladočeškega držav, zborskega kluba vsi radikalci. — Demonstracije proti domobranskim kadetom. Iz Dubrovnika javljajo, da so se obnovile v ponedeljek demonstracije proti ogr. domobranskim kadetom. Dijaki in delavci so jim priredili bučno mačjo godbo. Vojaštvo je bilo konsignirano. Kadetje so se morali v soremstvu orožnikov umakniti na parnik. — Španska armada se pomnoži. Vojni minister in ministerski predsednik sta sklenila pomnožiti špansko armado za 40 tisoč mož. Ta sklep vzbuja povBodi veliko pozornost. — Sladorno vprašanje mej Avstrijo in Ogrsko še sedaj ni definitivno rešeno. Predvčeranjim sta došla v Išl finančna ministra Bohm-Bawerk in Lukacs, da sta v pričo vladarja razpravljala o nekaterih prepornih točkah. — Zahteve ogrske opozicije. Košutovci zahtevajo, kot znano, ogrski poveljni jezik in madjarske znake na zastavah. Poslednji zahtevi nameravajo takoj ugoditi, drugo pa za sedaj tako rešiti, da se v častniških vzgoje-vališčih uvede obligatni pouk v madjarflčini in polagoma poskrbi za zadostni naraščaj ogrskih častnikov. Vlada je voljna izvesti več socialnih reform, če opozicija opusti zahtevo po takojšnji uvedbi madjarščine kot povelj-nega jezika. — Kina in Koreja. Kitajska vlada na pritisk Rusije noče otvoriti luke \Višu. Sedaj sta angleški in japonski zastopnik v Soeulu napotila koreansko vlado, naj odločno zahteva otvoritve tega pristanišča. \ otfgovor »Gorenjcu". Iz blejskega kota 4. avg. Liberalna blejska stranka se je po zadnjih občinskih volitvah prekrstila. Imenuje se sedaj n&predno-napredna. Ali je prekrstiiev že ofieijelno sprejeta, ne vemo. Zadnjemu „Gorenjcu« vsaj poroča njegov dopisnik, da so bili izvoljeni napredno-na-predni kandidatje. V čem ravno obstoji ta napredna naprednost, mora ie vedeti ta kun-štna glavica, ki pisari sedaj že štiri tedne v »Gorenjcu« in v potu svojega obraza piše „parte" vrlim klerikalcem, ki še dihajo v blejskem kotu. Ali je napredna naprednost zahtevala, da so iz občinskega odbora vrgli može veljake kot sta n. pr. gg. Josip Ver-derber in Viktor Klinar in ao na njihova mesta izvolili može a la klepar Leop. Labar? Kar je pametnih Blejcev, po pravici z glavo zmajujejo nad tako naprednostjo. — Sicer pa za dopise, katere prinaša »Gorenjec«, ne delamo odgovorne voditelje blejske napredno-napredne stranke. Prebonetni smo zato. Dasi so ti možje naši nasprotniki, spoštujemo jih v toliko, da si od njih sploh ne moremo misliti, da bi bili gorenjsko moštvo in zna-čajnost tako vrgli od Bebe, kot duševno omejeni, a ob enem vendarle skrajno lažnjm „Gorenjčev« dopisnik. Elito blejske napredl-no-napredne stranke le pomiljujemo, da ne more dobiti boljšega zagovornika, kot je „Gorenjčev« dopisnik. Ako ima ta sploh kaj stika z njim, naj ga vsaj toliko poduči, naj njegove dopise vsaj toliko cenzurira, da ne bo tako skrajno neumno lagal. Možje bodite preverjeni, da taki dopisi pri našem ljudstvu samo diskreditujejo vašo stranko, da vam nikdar ne bode zaupalo ljudstva, ako boste na ta način branili svoje in napadali naše postojanke. — »Gorenjčev« dopisnik upa, da mu bomo na njegove napade tako obširno odgovarjali, kot nas on napada. Ne boš! Mi debatiramo z možmi, ki nam resnioo zabrusijo v obraz, lažnjivce in obrekovalce preziramo. Tako prezremo, kar pisari o župnikih blejskega kota. Teh mož nam ni treba prati, ako jih šornalist takega kalibra orne-tuje z blatom. A nad vse podlo sumniči in napada g. Miha Tavčarja. Kako pač to revfie skrbi, kje je dobil g. Miha Tavčar denar, da je sezidal novo vilo ? Na tako sumničenje odgovarjamo s — fej te bodi. Ako je možak, kdor je to pisal, podpiše naj svoje ime v „Gorenjcu«, da bo mogel g. Tavčar iskati zadoščenja za tako natolcevanje. Miha Tavčarja, pravi, da je zadela ta neprijetnost, da so ga izbacnili iz odbora kmetijske zadruge. Kdo ga je izbacnil ? Ali zadružni člani, ali konfuzni dopisnik? G. M. Tavčar je danes ravno tako odbornik, kot je bil ob začetku zadruge. To vedo Blejci, samo »Gorenjčev« dopisnik zlobno farba. Našo rajfajz-novo posojilnico obrekuje, da se je dala ša na nesezidano vilo Tavčarjevo uknjižiti za 2000 K. — Ako možiček sploh ve, kaj je vkniižba, ako ima kak pojem o zemljiški knjigi, naj se poda k zemljeknjižnemu uradu v Radovljico. Ker je zemljiška knjiga javna, mu bodo M. Tavčarja zemljeknjižni stavek natanko razkazali. Ako dobi tu tudi vknjižbo posojilnice za blejski kot puneto 2000 K, naj si da napraviti zemljeknjižni izpisek za to postojanko. Ta izpisek naj potem priobči v »Gorenjcu«. Dokler tega ne stori, ostane v naših očeh infamni obrekovalec, ki ne zasluži nobenega odgovora več. Dnevne novice. V Ljubljani, 12 avgusta. Osebne vesti. Naslovni dvor. svetnik in podpredsednik deželnega sodišča v Trstu, g. conte Filip Dandini p 1. S y 1 v a je imenovan pravim dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju. — Vpokoje-nemu višjemu računskemu svetniku, gosp. Štefanu B a j c u je podeljen naslov računskega ravnatelja. Kako se pač to strinja?! Gosp. Bajca so namreč prisilili, da je moral stopiti v pokoj, zdaj ga pa odlikujejo. Prepričani smo, da je le poslednje popolnoma umeBtno. — Cesar je imenoval z najvišim sklepom od dne 2. avgusta t. 1. profesorja na državnem gimnaziju v Gorici, Friderika S i m z i g a , ravnateljem tega zavoda. — Ministerski predsednik, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari je imenoval okrajnega komisarja A r t u r a bar. S o h m i d t a Zabiorovva namestništvenim tajnikom v Primorju. — Namestnik za Primorje je premestil ekrajnega komisarja Rudolfa bar. Gorizzuttija iz Poreča v Pulj; konceptnega praktikanta dr. Egona B u ■ g r a t z a iz Trsta v Poreč. — Celjskemu okrajnemu glavarstvu dodeljeni c. kr. okraj, nadkomisar Valter grol A 11 e m s je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gradec. Na njegovo mesto pride o. kr. okrajni nadkomisar Ervin Prahl p 1. T h a 1 f e 1 d. Shod voiivsev w Majšbergu se vrši v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne v stari šoli (v hramu gosp. F\ Turkuš). Poročata gg. Ploj in J u r t e I a. Župnija Slap pri Vipavi je podeljona dosedanjemu tamošnjemu kuratu č. g. Valentinu Marčiču. S< shoda akadem. ferial. drufiva »Adrija«. Na tem lepo uspelem in številno obiskanem shodu, o katerem smo v ponedeljek obširno poročali, so bile soglasen.o in z velikim navdušenjem sprejete naslednje resolucije: 1. Goriški Slovenci, zbrani 9. avg. 19©3 na ljudskem shodu v Carici, protestujemo odločno proti baga-toJizujočennu in šikanoznemu postopanju, občinskega Bveta goriškega v zadevi slovenske ljudske šole, katere pravično.rešitev brezobzirno zavlačuje od leta do. leta. V' imenu humanitete, kulture in zakona zahtevamo, da se omogoči otrokom slovenskih davkoplačevalca* v mestni občini goriški pot do elementarne šolske izobrazbe. —Poživljamo tudi vis. vlado, da izvršujoč sankoijo-nirane državne zakone pokaže isto energijo v Gorici v prilog Slovencem, kakor jo kaže-povsod v prilog Nemcem in Italijanom. —-2. Goriški Slovenci, zbrani na ljudskem, shodu v Gorici dne 9. avg. 1903 zahtevamo najodločneje, da se konečno iavrši Men XJX.. osnovnega drž. zakona o državljanskih pravicah tudi v prilog Sloveacem na Goriškem ter pozivljemo vis. c. kn naučno ministerstvo, da vendar enkrat ugodi stari opravičeni zahtevi bIov. prebivalstva na Goriškem in realizuje čimprej višji gimnazij v mestu Gorici b sloven&kim yčnim jezikom. Odpravi naj se enkrat stara krivica, da je učni jezik goriškega gimnazija nemški, ki niti deželni jezik ni, in ki je v prvi vrsti kriv kričečih nevspehov tega gimnaaija. — 3 Goriški Slovonci i. t., d. se pridružujemo manifestacijam in zahtevam po slovenski univerzi v Ljubljani, katero smatramo kot neobhodno potrebno za razvoj slovenskega naroda. — 4. Goriški Slovenci itd. poživljamo slovenske poslance, da vedno in povsod z vso vnemo in odločnostjo zastopajo v prvih treh resolucijah navedene zahteve. — Strašen požar v Bovcu. O tej veliki nesreči za Bovec in njega prebivalstvo poroča »Gorica«: Že v soboto zvečer se je raznesla po Gorici vest o strašnem požaru, ki je nastal isto popoludne v Bovcu in ki je, kakor današnja poročila govore, vpepelil 73 hiš, ter provzročil s tem med Bovčani strašno bedo. V soboto proti večeru zapazili so, da se vije iz nekega hleva blizu cerkve dim, ki je postajal vedno bolj gost. Kmalu potem pa je izbruhnil iz hleva plamen, ki je, kakor bi trenil, objel celo poslopje. Nastal je velik strah, in zvonovi začeli so biti na plat ter klicati na pomoč. V najkrajšem času bili so na licu mesta domači ognjegasci z brizgalnico, a priteklo jim je na pomoč tudi vse, mlado in staro. Trudili so bc vsi na vso moč, da bi lokalizirali ogenj; ali k nesreči pihal je zapadni veter, ki je razširil plamen na vse strani. In tako vnela se je tudi sosedna hiša, vkljub vsem naporom gasilcev. Ni dolgo trajalo, in bili so pri rokah tudi ognjegasci s Serpenice in čezsoče s svojimi brizgalnicami. A vse to ni nič pomagalo. Tudi sosedna hiša postala je v kratkem času plen strašnega elementa. In tako se je polotil tudi tretje hiše, četrte, cerkve itd. Zbegano ljudstvo vpilo je in klicalo na ves glas na pomoč, da je Človeka kar groza prehajala. Ljudje, stanujoči v bližini, hiteli 90, da bi rešili pohištvo in živino in sploh vse, kar se rešiti da. Seve, da so v ti naglici mnogo pohištva popolnoma pokvarili. Ko se je pa ogenj vedno le bolj širil, zbežali so tudi oddaljeni sosedje domov, da bi tudi oni rešili svoje pohištvo in svojo živino. Seveda, da so si pomagali pri tem delu drug drugemu. Pritekli so na pomoč Bovčanom sosedje iz vseh bližnjih vasij. A vse to ni nič pomagalo. Ogenj divjal je vedno bolj in bolj in zahteval novih žrtev. Ilkratu se je začulo strašno hreBketanje in pokanje; hiša za hišo začela se je rušiti med strašnim ropotom. Razun lahkih telesnih poškodb in omedlevic ni bilo zaznamovati drugih človeških nesreč. Le enega moža je razljuten bik, ko ga je hotel odvezati, zabodel in usmrtil, in so morali potem bika orožniki ubiti. Plamen bil je tako velikansk, da je njegov svit odseval celo do Zage. Ogenj divjal je celo noč in vničil je tudi cerkev in farovž, poleg drugih 71 najlepših hiš. Pogorela je vsa zapadna stran Bovca. Ogenj ni še danes do cela pogašen. Uradno Dalje y prilogi. Priloga 185. štev. »Slovenca44 dn6 13. avgusta* 1903. poročilo pravi, da je zgorelo 70 hiš, mej temi: cerkev, občinska hiša, kapelanija, šola za pletenje čipk in ubožna hifia. Nad 50 rodbin da je brez strehe. Uoičem so tudi vsi pridelki, živina in vse pohištvo. Tudi ena oseba se je ponesrečila. — Stare desetake je v Ljubljani možno zamenjati lo Se do konca tekočega meseca. — Deželna podpora za pogorelce. Deželni odbor kraniski je dovolil pogorelcem v Predgradu pri Črnomlju 4000 K, onim Podtabrom pa 400 K podpore. — Šolska vest Za ljudsko šolo v St. Jerneju je bila začasno imenovana gdč. Ema F e r 1 i k v bkocijanu. — Boitanjska šolska kuhinja. Da morejo ubožni otroci župnije sevniške ob Savi redno obiskovati celodnevni šolski pouk, ustanovili bo plemeniti mladinoljubi t. zvano »šolsko kuhinjo* ; v nji dobijo ubožni otroci toplo opoldansko hrano. V tem letu se je kuhalo 92 dnij; prvikrat 1. dec., zadnjikrat 17. maja. Razdelilo se je 16.692 porcij; na hrano je hodilo 150—220 učencev; prostor za kuhinjo m za jedilno sobo je prepustil g. kapelan I. Čemažar. Za hrano se je porabilo K 851'47 v denarju, nadalje 17 mernikov pšenice, 180 m. krompirja, 7 m. fižola 3 m. stote riža, 1 met. stot zabele in 4 vedre domačega jesiba. Z vsega priznanja vredno po žrtvovalnostjo oklenilo se je tega mladino-ljubnega dela tržko prebivalstvo; naj navedem radi pičlega prostora le nekatera imena blag. gg. darovalcev: graščak Otto je daro val K 260; g. dr. Gregorič je nabral v pri jateljski družbi K 7145; slavna posojilnica je darovala K 50; g. trgovec Smole je nabral pri potovalnih zastopnikih raznih tvrdk K 86 14 Te so mu darovali: Ivan Zalokar, Anton Rozman. Anton Bjhinski, Sigismund Konigsberger, Štefan TriBkič, Rudolf Oester reicher, vsi z Dunaja; Karol Davila iz Zagreba ; Janko Broz iz Klanjca ; Valentin Šetinc, Franc Sohiffrer, Josip Blattner in Emil Tschurn iz Ljubljane in Viljem Eisner iz Jagernsdoifa. — Slednjič naj omenjam ša g. g. dr. J. Hrašovec iz Celja in profesorja Skopala iz Novega mesta, ki je daroval zavodu K 20. Sklepam svoje poročilo z željo, da nadaljujejo dobrosrčni dobrotniki in usmiljene dobrotnice svoje plemenito in vse pohvale vredno delo še v prihodnje; Bog naj obilno plačuje njih velike zasluge za ubogo mladino in še prav obilno namnoži njihovo število. Vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom pa naj bo celo svoje življenje hvaležna podpirana mladina! — Z voza padel in se ubil V soboto zvečer se je vračal iz mlina pri Vrabcu posestnik Anton Florenin iz Gabrij pri Mirnu in je nesel še precej težko vrečo moke domov. Za njim je pridrdral nek voznik iz Doberdoba, in Florenin je prosil voznika, naj bi vzel njega in vrečo k sebi na voz. Voznik je v to privolil. Ko sa je Florenin vsedel na voz, začel je voznik, ki je bil nekoliko preveč »korajžen«, konja tako naglo goniti, da je letal voz z jedne strani ceste na drugo. Kar se zvroe Florenin, ki je najbrže slabo sedel, z voza, ter zadene z glavo tako močno ob cestni vogelni kamen, da je prišel koj v nezavest in da je še tisto noč umrl. — Nesreča pri kopanju. 26 letni Anton Stuffa iz Pirana in 29 letni Ivan Zad nik sta se hotela kopati v odprtem morju pri sv. Andreju v Trstu. Zana prvoirnenova nega pa je ostala na obrežju. Naenkrat je Zadnik z nogama obtičal v blatu ia je jel klicati na pomoč. Stuffa mu je res hitel na pomoč, toda ni mogel pomagati, ker je sam prišel v nevarnost. Na upitje žene je pri hitel trgovec z lesom Demetrius s svojimi delavci. Zadnika so mogli rešiti, siromašni Stuff« je pa izginil v valovju Zadnik je bil že v nezavesti, ali zdravniku so je posrečilo, da ga je spravil k zavesti in potem je dal ponesrečenca odvesti v bolnišnico. — Sprememba posesti. Hiša gospe Avguste Kranjc na oglu Graške in Krožne ceste v Celju prišla je vsled prodaje v last Posojilnice celjske. — Ogledovanje goveje živine v ormoškem okraju se vrši v sredo, dne 16. septembra t. 1. od 8. ure dopoldne naprej na živinskem sejmišču v Ormožu V namen nagrad je darovala država 610 kron, dežela 450 kron in okrajni zastop ormoški 200 K. Vseh daril je 23. — Peroka Poročil se je v Celju g. dr. Anton M u I e j , c kr. sodni pristav v Šmarju pri Jelšah, z gr>Bpico Almo Ba š e v o , hčerko gosp. notama Baša v Celju — Zavarovalnioa zoper nezgode v Trstu. Dvorni svetnik dr R ti 1 i n g je izstopil iz odbora zavarovalnice in je mini sterstvo imenovalo na njegovo mesto vodjo Kleinmayrjeve tiskarne v Ljubljani g. K a -rola R u t i n g a. — Novo jamo s kapniki so odkrili ob izviru potoka Pečovnik v Zg. Osenčah blizu Celja. Nekateri kapniki so podobni človeškim telesom. Upok. žel. uradnik Wohl-gemuth in pa posestnik te jame sta Btopila dogovor s oeljskim muzejskim društvom glede prireditve jame za splošni pristop. — Razpisane so naslednje učiteljske službe: do 25. avg. učiteljsko mesto na štirirazrednici v Žužemberku, do 6 sept. pa služba učitelja vodje na enorazrednici v Čem-šeniku in učiteljsko mesto na dvorazriidnici Polhovem gradcu. — Gorelo je v ponedeljek na Žalostni Gori pri Mokronogu. Okoli 5. ure popoludne je začelo goreti v gospodarskih poslopjih gosp. župana; strašno je bilo gledati plamen, a pomagati ni mogel nihče, ker je manjkalo vode. Še le ko je prišla požarna bramba iz Št. Ruperta, tedaj je pritekla voda iz doline. Zgorela so gospodarska poslopja gospoda župana in hiša zidarju Mojstroviču. Do 3. ure po polunoči so delali vrli ognjegasci. Pomagali so tudi gg. uradniki, učitelj, in zdravnik. Veter je nosil cele šope goreče slame po trgu. Vsa vas na Gori z župniščem vred je bila v skrajni nevarnosti. Kvala vrlim pomagačem, hvala vrli požarni brambi iz St. Ruperta. Na pomoč I Zavarovana sta bila le za male svotel — Izlet slovenskega trg. društva »Merkur"*), ki Be je vršil v nedeljo dne 9. t. m. čez Vintgar na Bled, vspel je ob obili udeležbi društvenikov in prijateljev društva sijajno. Vreme je bilo krasno in zabava iz borna. Krasota Vintgarja in Bleda očara človeka, ki ima smisel za kraBoto narave. Rudi tega, ker nekateri člani še niso imeli dosedaj prilike občudovati naravnih krasot teh krajev, priredilo je društvo »Merkur« ta iz let, ki ostane vsakemu udeležniku gotovo v najlepšem Bpominu. Koncem Vintgarja je bil pri restavrantu gospoda Zumerja skupni zajutrek, kjer je društveni pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmi. Po zajutrku šli so izletniki naravnost k Prešernovemu spomeniku. Društveni podpredsednik g. Kessler je položil na spomenik v čast Prešernu lep venec, na kar so zadoneli navdušeni trikratni klici »Slava Prešernu«, pevski zbor pa je zapel pesmi »Strunam«, »Pozdrav« in »Domovina«. Pevski zbor proizvajal je te pesmi izborno ter žel obilo pohvale od strani mnogoštevilno navzočih letoviščarjev in domačinov. Po petju zadone še parkrat navdušeni klici »Slava Prešernu«, na kar so šli izletniki v hotel župana Petornela k banketu, katerega se je udeležilo 56 društvenikov. Po obedu je pozdravil podpredsednik udelež-mke z lepim nagovorom ter omenjal pomen tega izleta in naše lepe Gorenjske. Za njim je govoril ljubljanski trgovec gospod Baho vec, ki je želel društvu, ki je edino sloven sko trgovsko društvo, da tudi v bodoče tako lepo napreduje, kot do sedaj. Posebno je govornik povdarjal važnost, da se je pričelo v trgovskem stanu jako živahno giDanje za napredek trgovstva in zaklical »Merkurju«, da naj bo ponos slovenskega trgovstva. Na to je prečital podpredsednik sledeči brzojav, ki ga je ravnokar prejel od velezaslužnega društvenega predsednika ces. svetnika Ivana Murnika: »Obžalujem, da ne morem biti v Vaši mi dragi družbi, kličem pa slavnemu društvu: živi, razovitaj se in bodi ponos slo venskega trgovca. Zslravstvujte.« — Dalje je prečital podpredsednik odgovor na ta brzo jav, ki se glasi tako le : »Brzojav prejeli ter navzočim prebrali. Zj»1, da ne morete biti mad nami, ki Vas ljubimo in najvišje spo štujemo. Sprejmite odkritosrčne pozdrave od sedemdeset članov slovenskega trgovskega društva »Merkur«. — Društveniki vzeli so to z veliko radostjo ob dolgotrajnem plo skanju in navdušenimi klioi »Zivio Murnik, živel predsednik!« na znanje. Omeniti je, da je prišlo več članov z opoludanskim via kom iz Ljubljane in Radovljice in so bili pri govorih navzoči. Govorilo je še več go vornikov, ki so vsi povuar|ali potrebo dru' štva in želeli, da vztraja društvo pri svojem plodonosnem delovanju. Tudi sedaj je pev ski zbor proizvajal več točk ter žel obilo pohvale. Zatem so se razšli društveniki, da da si ogledajo Bled m okolico. Proti večeru so se zopet zbrali pri Peternelu. Tudi zve čer je nastopil pevski zbor ter žel obilo pohvale od navzočih tujcev. Tako je ob neprisiljeni zabavi potekel prehitro Čas bivanja na Bledu. Gotove ostane izletnikom ta izlet v najlepšem spominu Zahvaliti so je gosp. Peternelu za dobro postrežbo in sprejem. Posebna zahvala pa gre slovenskemu pla ninskemu driištvu, katero je na društveno prošnjo zastopal gospod Verovšek ter ude ležnikom razkazal razne zanimivosti ter s tem izletnike navduševal za naravno krasoto Gorenjske. — Pod voz je prišla v soboto po-ludne v Gorici triletna deklica Olga Milja-vec na Kirnju. Rinjena je bila še precej na glavi. Prepeljali bo jo v Cfistofolettijevo le kamo, kjer jo je lečil dr. Pollak Iz Trsta, ki se je vozil v istem vozu, kateri je deklico povozil. — Nesreča pri kopanju vodnjaka. Na vrtu gospoda Fogarja v Gorici kopljejo nov vodnjak. Dospeli so že pod Sočino gla- •) Za včerajšnjo Številko prepozio došlo. dino. Delo se vrši po dnevi in po noči. Ker se ni vžgal dinamit, katerega so v soboto položili, hoteli so ga v nedeljo odkopati, ali pri odkopavanju se je dinamit vnel s strašnim ropotom. Pri tej priliki sta bila ranjena dva delavca, eden iz Pevme, drugi iz Vr tojbe. Zadnji je bil tako poškodovan, da so ga morali prenesti v goriško bolnico. — Nesreča ali samomor. V ponedeljek popoludne so našli na železn. progi olizu Ricmanj v nezavesti nepoznanega človeka, starega kakih 55 let. Ljudje so ga opozorili, da skoro pride vlak, ki ga povozi. Dal je razumeti, Ua ne more rabiti nog. Kmetje so hitro obvestili načelnika postaje v Ricmanjih, ki je to naznanil na orožniško postajo v Boljuncu in je hitel potem na lice mesta. Našel je človeka komaj živega. Pozneje je povedal neznanec s slabim glasom, da je pal z mosta, ki Be vspenja tam nad železnico. Nato je mož izdihnil dušo. Pri mrtvecu niso našli ničesar, po čemer bi mogli pogoditi njegovo identiteto. — Slovesen jubilej bo obhajalo prihodnjo soboto, na praznik velike Gospojnice, dnč 15. avgusta t. 1. Albrehtovo veteransko društvo v Ptuju. Praznovalo bo 251etnico svojega obstanka m ob enem 25letmco bosanske okupacije, pri kateri je sobojevalo mnogo društvenih udov. Na vsporedu je : v petek zvečor mirozov z godbo, soboto jutro bud-nica, ob 10. uri pod milim nebom božja Blužba, pri kateri bode pridigoval č. g. prof. dr. A n t. Medved iz Manoora ; popoldne ljudske veselice in sicer koncert v mestnem parku in mestnem logu. Udeležba bo mno-gobrojna iz mesta m okolice, posebno iz veteranskih krogov. — Ponesrečil se je dne 9. t. m. v Prečni pri Novem mestu g. Peter Vrisk, upravnia kmetijske šole na Grmu. Ogledal si je živino č. g. župnika Smidovnika v Prečim. Ko pride v konjski hlev, udari ga en konj z zadnjo nogo v trebuh, da se zgrudi na tla. Hlapec priskoči, da mu pomaga vstati. Revež čutil je takoj strašne bolečine in naglo so ga peljali v bolnišnico usmiljenih oratov v Kandijo, kjer je po strašnih bole činah vsled ranjenih črev umrl 11. avgusta v 40. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri 13. avgusta iz bolnice. Zapušča pet mlado letnih otrok in bolehno ženo. Ranjki bil je skrben, varčen in jafco priden služabnik. — Podgane ogrizle uho. V petek po noči lotile so se podgane v pritličju hiše štev. 20 v uiici Ascoli spečega 541etnega Ivana Malniča. Ko bo mu razjudle srajco na prsih, polotile so se njegovega desnega ušesa Iu se je pa Malnič zbudil, in podgane so se poskrile v svoje luknje. iljubljaiiske novice. Zahvala sv. očeta Pija X. Naudanostno brzojavko prevzvišenega gospoda knezoškofa sv. očetu Piju X. je došla iz Rima Prevzvi šenemu sledeča brzojavna zahvala: S a nt o Padre ringrazia devoto omag-gio, benedice lei diocesani. Merry del Val. — »veli Oče se zahvaljujejo za udanostno izjavo, blagoslavljajo prebivalce škofije. Merry del Val. Samomor vojaka. Danes ob 11 uri 45 m dopoldne se je v pehotni vojašnici v Metelkovih ulicah ustrelil s službeno puško četo-vodja Josip Arko od 97 pešpolka. Ustrelil so je v glavo in je bil takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Prihod vojakov. Danes opoldne je priše v Ljubljano 87. pešpolk. Vojaška koncerta bodeta danes zvečer na vrtih pri Hafnerju in pri Fantiniju. Nesreča. Frančiška Lenarčič, 18 let stara kočarjeva hči v Podgorici, je včeraj v gozdu ponesrečila. Padlo jej je deblo na levo roko in jo zlomilo. Cesarska maša. C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani se udeleže v nedeljo dne 16. avgusta ob pol dvanajsti uri dopoldan na čast rojstva Njega Veličanstva sv. maše pri sv. Jakobu. Pri maši bode pel pevski klub poštnih m brzojavnih uslužbencev, sprevod bode spremljevala ljubljanska društvena godba. Vojaštvo v Ljubljani. Danes je došel v Ljubljano pešpolk št. 87. 97. pešpolk odkoraka jutri ix Ljubljane proti Kamniku. Jutri zjutraj se vrneta v Ljubljano 27. pešpolk in pa 7 topničarski polk. Promenadni koncert v Zvezdi je zopet sinoči priredila godba polka št. 97. Oočin stvo jako hvali godbo. Na koncu je zaigrala »Mlade vojake«, kar je občinstvo pozdravilo s pioskom in »iivijo«-klici. Tatvina Trgovcu Francu Drofeniku v Spitalskih ulioah je včeraj popoludne neznan Ut vlomil v zaboj, katerega je imel v veži v Ribjih ulicah št. 4 in ukradel 4 komade rudečega, modrega in rjavega sukna za ženske obleke. Neka beračica, ki je prišla v hišo beračit, jo videla pri zaboju stati nekega okoli 16 let starega fanta, in ravno takega fanta |e videl popreje neki zidar, ko je nesel po Francovem nabrežju ukradeno blago. — Mihaelu Sumraku, hlapcu pri Kun čiču na sv. Petra cesti šfev. 49, ukradel nekdo iz šupe kjer spi, sreberno uro. — Strojevodji Martinu Petriču na Krakovskem nasipu št. 18, je neki deček, ki je prišel v stanovanje beračit, ukradel včeraj zvečer bankovec za 20 kron. — Včeraj popoludne mej 3. in 4. uro jo bila zasebnici Ani Slabe na Poljanski cesti št. 13 iz nezaklenjene sobe ukradena srebrna moška ura. — Mo-ricu Feldmanu, fotografu v Frančiškanskih ulioah št. 12, ponujal je danes ponoči v Se-lenburgovih ulicah neki fant, star 14 do 16 let, na prodaj sreberno uro. Feldman je uro vzel in poklical policaja, s katerim se pa fant ni hotel seznaniti in jo potegnil, pu-Btivši uro fotografu. Glas iz občinstva. Sest dni imamo za delo, sedmi dan za počitek, a v prisilni delavnici tega ni. V nedeljo dne 9 t. m. se je, kot nam poročajo, mlatilo ves popoldan, m pozno v noč do 11. ure, in sicer na Co-dellijevem podu. Mlatenje ponoči se je pa prisiljencu Jožefu Korenu preveč zdelo, in se je ob 10. uri ponoči odstranil in ga ni bilo več nazaj. Ali ni temu odpomoči? Otvoritveni koncert društvene godbe je jutri dne 13. avgusta v restavraciji pri Črnem orlu, GoBpodske ulice, začetek ob pol 9. uri. Godba 97. pešpolka si je pridobila v kratkih dneh, kar se mudi v Ljubljani, iskrene simpatije našega prebivalstva. To je pokazal zopet včerajšnji promenadni koncert v Zvezdi, kjer je bilo vse polno občinstva, kar se o promenadnih koncertih 27. pešpolka ne more trditi. Lahko rečemo, da nismo čuli že dolgo let v Ljubljani tako lepega, močnega, a vendar fino ubranega sviranja; posebno imenitno igra godba operne točke. — Zvečer ob osmih je bil v Hafnerjevi pivovarni drugi koncert, pri kojem je mnogo-brojno občinstvo burno izražalo marljivi godbi in njenemu spretnemu kapelniku gospodu Toplyju svoje zadovoljstvo in priznanje. Sploh pa moramo reči, da nas je nastop 97. pešpolka v Ljubljani prav prijetno presenetil in občna je želja, da bi nam ta prijazni polk dalje časa ostal v Ljubljani, nego le za kratek čas vojaških vaj. V Ameriko. Danes po noči odpotovalo je z južntga kolodovora 67 oseb v Ameriko. Bankovec ukradel »Pri Figovcu« je včeraj zvečer nekdo izmaknil drvarju Jožetu Marenčiču, stanujoč v ulicah na Grad št. 4, denarnico, v kateri je imel bankovec za 20 kron. Dogodki na hrvat- skem. Iz Zagreba. V daruvarskem okraju se vrši mesto umrlega mažaronskega zastopnika Tiikoryja dopolnilna volitev dne 21. oktobra. Kandidat združene opozicije je notar dr. Mirko Grahova c, med narodom jako priljubljena oseba. Oočinski pisarji že lazijo od hiše do hiše ter zbirajo podpise za mažaronskega kandidata. Vidii se, da se bode pod novim banom nadaljevala prejšnja volivna praksa. — Narodni zastopnik dr. Vrbanic imel je dnč 9, avgusta shod volivcev v — Rogatici na Štajerskem. Prišlo je tja 30 njegovih volivcev. Zastopnik Vrba nič si ni upal sklicati shoda doma na Hrvaškem, ker bi ga vladni komisar gotovo razpustil. Pred zbranimi volivci je opravičeval dr. Vrbanic svoj izstop iz stranke prava, ker se ne strinja z načeli stranke prava. On smatra borbo za samo-stalnost in zjedinjenje hrv. domovine za sedaj kot brez-v s p e š n o , dasiravno je ta cilj tudi njemu vedno pred očmi; po njegovem mnenju je to program bodočnosti, ne pa sedanjosti. Njegov program je : uporna borba na kulturnem in gospodarskem polju v državno-pravnem okviru, kakor postoji sedaj, za ojačenje in razširitev onih ustavnih pravic, ki jih sedanji državnopravni položaj ne preči: borba za slobodo tiska, za slo bodo zbiranja, za slobodovo-litveinpaza razširjenje vo-livne pravioe in kar je posebno važno, za pošteno, dobro upravo. — Vrbanic se je izjavil tudi za slogo med Srbi in Hrvati. Malo čudno Be sliši, da je ta vrli zastopnik obsodil taktiko, po kateri naj so precej odločno nastopi proti novemu banu; pravi, da počakajmo prej njegovih del. Če ne bodo pozneje prekasno I Vstaja na Balkanu. Pravila bolgarskih vstaških čet. Pri umorjenem ustaSkem poveljniku Svetkovu in pri nekatorih druzih ubitih Bolgarih našli so turški vojaki baje napisana pravila, na katerih je osnovano celo ustaško gibanje v Macedoniji. Pravila pričajo o obupu vBtašov, ki so se z najskrajnejšim orožjem pričeli boriti proti Turkom. Pravila so sledeča: 1. Dolžnost vsakega Beljaka in člana ustaškega odbora je, da natanko opazuje gibanje vojakov in orožnikov, kje se mudo, odkod prihajajo in kam gredo. Straža mora to sporočiti v selu vsaj pet do 10 minut poprej. 2. Ako pridejo čete v vas, naj se prebivalci, starčki, žene in otroci zlepa ali zgrda prisilijo, da se v glavnem okrožnem mestu pri konzulih in pri valiju pritožijo radi turških napadov. 3. O stroških, katere imajo vaščani pri vzdrževanju turških uradnikov in vojaških čet, naj delajo račune. Potom naj so po trebno ukrene, da se ti stroški odbijejo od davkov. Uložiti se morejo tožbe pri kon zulih in dogodki naj se povočajo. 4. Ako so ljudje odborom nasprotni, ako so jim škodljivi in brez koristi, mora se jih — čeprav so kristijani — tako umoriti, da se more umor podtakniti turškim poljskim čuvajem, desetarjem, imanom (t. j. mohamed. »župnikom«) ali tudi begom. Do-neso naj so vsi mogoči dokazi, samo da bodo obsojeni. Vsekako se morata v vasi dva moža odločiti, da nastopita pred sodi ščem neustrašeno kot veljavni priči. 5. Če pride kaka čota v vas, naj si pre skrbi živež in vse potrebno. Zlasti naj se postavijo nekateri člani dotične čete in nekaj vaščanov na siražo tam, kjer bi mogla pretiti nevarnost. Nadzoruje naj najstarejši izmed ustašev; gleda naj, da kdo izmod straže ne zaspi ali kaj druzega ne dela. 6. Šele ko je četa oskrbljena, naj se izpraša vaški odbor o dogodkih, in sicer če le mogoče, vsacega posebej. Mužje naj se oborože. Bogatejši morajo mesto revežev več prispevati, potem jim četa pomaga preskrbeti si orožje. Zbrani denar za nakup orožja mora biti vedno pripravljen, zato je treba posebno skrbeti za knjigovodstvo in blagajno. Ako kaka četa ne more sama poskrbeti vaščanom orožje, mora se dogovoriti z najbližjo drugo četo in vse sile napeti, da dobi potrebno orožja. Ako koga izmed va ščanov izberejo, da se pogaja s prodajalci orožja, mora se pokoravati in če treba, mora ga podpirati blagajna z denarjem ; tako bodo kmalu vse vasi preskrbljene z orožjem. Če je mogoče, naj bode dotičnik, ki utihotaplja orožje, iz domače vasi. Priporoča se, da se osnujejo posebne zveze za nakupovanje orožja ; članom take zveze pripada precejšen dobiček. Tem zvezam se priporoča, da pridobe za tihotapstvo Albance; sploh naj se vse stori, da bodo vasi, ki pripadajo posameznim ustažkim četam, dobro oskrbljene z orožjem. Denar, ki se nabere za orožje, naj branijo pošteni ljudje. Priporoča se, da so naboji (patrone) ne kupujejo nabasani, ker so navadno pokvarjeni; kupujejo naj se raje prazni naboji, katere naj ustaši potem sami napolnijo. 7. V vsaki vasi naj pridobi četa pogumnih in slobodnih ljudij, ki so priprav ljeni v slučaju potrebe za maščevanje nad turškimi uradniki, njihovimi vohuni in dru gimi zločinci. Tako ne bode zadela krivda domače vasi in vlada ne bode mogla kazno vati nedolžnih mesto pravega krivca. Na ta način imamo dvojen dobiček : pridobimo si tovarišev, ki so pripravljeni žrtvovati se za dobro stvar ; zraven se pa poživi srčnost in navdušenost čete v uevarnih trenotkih, ker vidi, kake može ima v svoji sradi. Druge ljudi, ki niso še nikoli koga umorili, dovoljeno je le izjemoma sprejemati med čete. 8. Navodila se morejo pošiljati posameznim vasem tudi pismeno, če ni mogoče v kratkem obiskati dotičnega kraja. 9. Vaščani morajo vsaki najmanj po 15 pijastrov na mesec plačati za siromake, jetnike in one, ki so izkazali večje usluge. 10. Načelnika čete morajo njegovi ljudje vedno dobro čuvati, kakor čuva država svoje glavno mesto. Isto velja o njegovem namestniku. Ker smo preslabi za pravilno vojno, moramo se bojevati po načinu prostovoljnih čet. Ako je treba prodreti sovražne čete, ki so nas oklenile, mora načelovati dotičnik, ki je odločen tisti dan za službo, ali njegov namestnik, ali pa oni, ki se sam ponudi — to je zato, da se načelnika čete ne izpostavlja nevarnosti. 11. Ni potrebno, da snuje četa načrte za kak umor, izvzeti so lo umori, ki so potrebni, kadar trčimo ob sovražnika. Napa dalci stoje pod neposrednim nadzorstvom in zapovedništvom čete ; oni morajo odstraniti vse izdajalca in nasilnike. Ako se izie za napadalca, morajo ga takoj prikriti, ker more ob drugi priložnosti zopet dobro služiti. 12. Ker zasleduje sedaj vlada turške zločince, mora se vtščune nagovoriti, da naj ulože tožbe, kjer je bil kak kristijan oropan ali umorjen; prej naj seveda poiščejo prič, ki bodo tožbo utemeljili ker sicer bi zaprtega Turka zopet izpustili. Zahtevati se mora pretirana odškodnina tudi s krivimi pričami. 13. Vsaka četa naj ima pripravljenih 200 do 300 turških funtov, katere bo zbrali od doneskov iz treh ali štirih Bosednjih va-sij, da se more nabaviti dovolj orožja. Če je nakupovanje že gotovo, morajo vasi še vedno jednake prispevke odrajtavati. 14. Četovodja vsakega okraja mora se vsaj enkrat vsak teden sniti s kakim odbo-rovim članom iz mesta, da se posvetujeta. Četovodja se mora smatrati kot član komi-tetnega odbora, ima torej pravico pregledati blagajno in knjige mestnega odbora, vendar ne sme denarja, nabranega po vaseh, ulagati v mestno blagajno, razven doneskov za jetnike. 15. Za časa kakega dogodka ali po njem ne sme se četa nikdar preveč odda-liti od vasi. Za slučaj, da je odsotna, mora se vasi oprezno približati, da vspodbode ljudi in jih varuje kot mati svoje otroke, tudi v največji opasnosti. 16. Ako je četa obkoljena, mora posku* šati, da žo v prvih nočnih urah uide, čeprav se mora žrtvovati nekaj ljudi, ker sicer daje vsako obotavljanje priložnost sovražniku, da je ojači. Četa mera kmalu na to priti nazaj v vas, da kaznuje izdajalce, razven če je bil napad slučajen brez kakega izdajstva. 17. Pastirske Vlahe, ki žive v šotorih in ki so zelo pripravni za tihotapstvo, treba podkupiti za prevažanje orožja. 18. Meščanom in vaščanom priporoča se lov. 19. Četa naj pobira zaostale cerkvene dohodke in druge dače. Popis onih, ki so cerkvi kaj dolžni, naj se izroči odboru. Denar naj Be na varnem mestu Bhrani in z njim naj se vzdržuje vaška šola. Če šole še ni, mora se osnovati, da se morejo otroci vzgojiti za samostojnost in dolžno Bvest. 20. Vse javne zadeve, kakor dače in drugo naj bodo v najboljšem redu; zlorabe naj se ne trpe, vsaka pristranost je za-branjena. 21. Kdor ima orožje, naj ga skrbno skriva, svojo tajnost mora skrivati tudi pred družino. To so torej pravila macedonskih ustašev v njihovi borbi na življenje in smrt — če so vsi ti podatki resnični. Ta pravila prinašajo sedaj razni listi, bkoro gotovo, je mar sikatera točka izmišljena in pridejana, da se pred svetom tembolj očrni zapuščene in nesrečne Macedonce. Položaj na Balkanu je z vsakim dnem bolj zamotan. Vsa Macedonija stoji pod orožjem ; vsak dan bijejo se obupne borbe izmed žilavih vstašev in podivjanih turških vojakov. V Yildisu se vrše neprenehoma vojna posvetovanja. Vlada oborožuje nove poike, kliče že rezerviste pod orožje, vse se pripravlja na odločilni boj, ko bo treba iztrebiti bolgarski živelj v Macedoniji in ponižati kneževino Bolgarsko s topovi. Turška vlada pričakuje in išče najmanjšega povoda, da napove Bolgarski vojno Turčija potem upa, ako upokori Bolgarijo, da bo tudi Macedonija za vselej mirna. Za enkrat imajo turške vojaške čete dovolj dela z vstaši. Čudovito naglo se ka žejo posledice novega vstaškega gibanja. Brzojavne žice so potrgane, mostovi lete v zrak, kolodvori se rušijo z bombami in dinamitom. Ustaši plenijo brez usmiljenja. Ne prizanesejo nikomur, ki jim je na potu. Zlasti Grki trpe pri tem veliko. Zato je ulo-žila grška vlada protest pri avstrijski in ruski diplomaciji, smešno, kot da sta A\strija in Rusija pokroviteljici vstašev. Vstaši so dobro oboroženi; mnogi so oblečeni v belg. uniforme. V Belgradu zaplenila je policija 11 zabojev municije, ki je bila poslana z Dunaja v Zcfijo. v Vstaši rabijo sedaj bombe in dinamit mnogo češče nego prej. V Kuševu so vrgli tri javna poslopja v zrak, v Emizu pa neko paščino. Bomb ee pa Turki najbolj boje. Zato je vlada izdala odredbo na vse oblasti, da naj zapro vsako količkaj sumljivo osebo, da tako preprečijo podpiranje vstašev. No ta odredba pač ne bode veliko pomagala, ker vstaši imajo toliko energije in toliko moč, da jih surova sila ne zmore tako hitro. Vstaši so danes tako močni, da se ne dobi več nobena država, ki bi prezirala ta upor, češ da je nekaj malenkostnega. Plamen ustanka je objel celo Macedonijo; revolucija besni z največjo silo. Bliža se menda čas, ko bo Turčija plačala svoje grehe. O posameznih bojih se malo izve. Le uradna turška poročila vedo nekaj povedati, kar je seveda ali zlagano ali vsaj pretirano. Tako poreča turška vlada, da je bil 3. t. m. v Siroli blizu Ohrida hud spopad, pri ka terem je poginilo 46 vstašev, še več pa da jih je ranjenih; o izgubi na turški strani poročilo molči; bode pač precej večja. V Dirdjeh so vstaši napadli turško četo bro-ječo 200 mož, ter so jo razbili, oziroma pe lovili Brzojavna črta od Ohrida do Mona-stira je razrušena. Pri Treništu je trajal boj 6 ur; vstašev je bilo 12 ubitih, vojakov mnogo več. Takih spopadov je vsak dan več. Sedaj tudi vlada več ne misli, da se da vstanek zadušiti v par dneh. Ministerski svet je bil prisiljen, da je poklical pod orožje več rezervnih razredov, več redifnih bataljonov in da je pomnožil topništvo. Iz Prizrena v Monastir so poslali 10 topov. Književnost in umetnost. * »Nauk o harmoniji«. Ravnokar pride v tisek že okoli deset let na novo za-željena knjiga »Nauk o harmoniji« (Kompositionslehre), kojo je stolni gla C. kr cekini..........il 28 1045 1—1 Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene nepozabne hčerke, najboljše sestrice in nečakinje gospodične Zofije, ki je po kratki, zelo mučni bolezni, v cetoči mladosti 20 let danes ob 6 uri zjutraj mirno v Gospo :u zaspala. Truplo predrage poVojnice se bnde v četrtek, 13. avgusta ob 6. uri popoldne v hiši žalosti Gradišče št. 17 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v lastnem grobu položilo k po*itku. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v petek 14. avg. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in i>lag spomin. Ljubljana, 12. avg. 1903. Ana Triller mati, Mlol in Fančl sestrici. Vozniki za odvažanje zemlje itd. sprejmejo tal^cj. PovDraSu na) s i pri sk,avbi ,,Mestne hranilnice" V Pr š->rnnv.h ulicah ali pa v pisarni F. Supančifla na R muki cesti. 1046 2-1 Barve za umetnike, SsnSa v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobe se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11—11 kraškega terana vsestranski garantiranega ima na prodaj A. Černe posestnik v Tomaju p. Sežana. Cene po dogovoru. Oddaja se od 56 1 dalje. 1021 3—2 _ 1357 41 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj anlform avstrijskega društva železniških uradnikov. g fč ■ registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-74 4X|S odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, TTelefon štev. 57. »Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Prvi zvezek, stran 1 do 372, brož. 1 K 50 h, elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 50 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 >20» elegant. v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem. Najden vol! V ponedeljek je zaostal v Medvodah vol, hrvaška buša. Kdor ga je izgubil, naj se pri županstvu v Medvodah oglasi s potrebnimi dokazili, da je vol njegov. Franc Svolšak, 1027 3—3 župan v Medvodah. Črne jagode v večji množini kupuje kemična tovarna Viktor Al■•■ s« cei>.tr»luL» 1» Žalcu in Laškem trgu. •»- Eeio) milo z znamko 449 104—39 sta najbolj koristni tedils&i WtT za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih svet v Ljubljani. i m flU filiffllll krojaški mojster v Ljubljeni, petra n«5ip 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 9S9 s—4 (ceciljanec) z dobrimi spričevali, izučen rokodelec želi prevseti službo na kaki večji lupniji prevzame tudi samo službo orga-nista. Naslov pove it prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1044 2—1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 571 29 F. HITI, Pred šleolijo štev, SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Yožnjekarte m tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20. ali pa 318 23 KAROL REBEK i Ljubljani, Kolodvorske ulice 32 )DOOO >0000 Pri Črnem orlu. P. T. OOOOOO OOOOOO OOOOOO OOOOOO OOOOOO OOOOOO ~1§?° Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel »Vospernikovo' restavracijo v Gosposki ulici št, 3, katero bom nadalje vodil pod imenom Restavracija Pri črnem orlu. Točil bodem izborno Steinfeldsko marčno pivo iz pivovarne bratov Relnighaus v Gradcu, dalje pristen čviček iz Gadove peči, Ljutomerčana, Ke-foško, Kizling i. t. d. Postregel bom nadalje slavnemu občinstvu z izborno in ceno kuhinjo. K mnogobrojnemil obisku vabita najuljudneje 991 6—5 Ana in Štefan Miholič. i§§ Pri Črnem orlu. jH| OOO______ ______I««« 0000000000000 0000000000000 0000000000000 \Om ■00 OOO OOO OOO 000 OOO OOO OOO OOO OOO 000 OOO OOO OOO OOO OOO OOO 000 •OOO ■OOOOOO ISoooooooooooo 0000000000000 0000000000000 1010 3-2 Delniška družba v združenih pivovarn Žalec in Laški trg naznanja, da se njena PF' centralna pisarna "^S nahaja od 5. avgusta 1.1. naprej v novi Alojzij Vodnikovi hiši Sodne ulice šf. 4, pritlično. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolijevo železnato vino se uporablja primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. Plccolljevl sirupi Iz malin ali tama-! rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem povzetju. 708 (50-24) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij Odda se takoj v najem prostor za prodajalno na sv. Jakoba trgu št. 2. 1028 3-2 Več o tem se pozve v tej prodajalni. Več hektolitrov x x z x x t i F.M.Schmitt Ljubljana, Pred Škofijo štev. 2, priporoča preč. duhovščini svoio bogato zalogo vsakovrstnih podobic za bero in drutre priložnost1, kakor tudi svetlnjic, križcev in rožnih vencev po najnižjih cenah. 922 3—3 4m i, Stanje flog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. ^ Najboljša in najsigurnejša «« prilika za žfedenje! «« Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: K^ongt*esni tt*c$ št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =================== 41 brez Kakega odbitka, tako, da sprejme Vložnik od vsacih vloženih 100 K Čistih — 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31.deeembira 1902: 9,501.351 H; 52 h. Oenairni promet vi. 1902: 32,596.882 Ff 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin stolni kanonik v Ljubljani. — Karol KauBchegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. AleS Ušenifinik, profesor bogoslovja v Ljubljani. __Nakup in prodaja ____ vsakovrstnih dr lavnih papirjev, srefik, denarjev Itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Pronue za vsako trebanje. Knlantna izvrtiksv naročil na boril. Menjarična delniška družba EHCUB" I., Kollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. f Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih »tvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklb vrednostnih papirjev in vestni nasv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gTlavnlo. 134 231 Izdajatelj m odgovorni urednik: -Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.