PSsmnirtfMZIIirrtlBIdfltiT. Cena danainl« štev. 1*73 Din, P oiamezn« 5teri!ke* Navadne Din ■—■'75, ob nedeljah Din 1'-% UREDNIŠTVO m o.hnj. * Mart-boru, Jurčičev* nL »t- 4, L nadstropje- Telefon interurb. SL. 276. UPKAVA oe nahaja a Jurčičevi •lid it 4, pritličje desno. Telefon It 24- — SHS postnočckoval name D 18*—. ooatasnaa na DIT-, M bkasai» D10*- Maribor, nedelja 11. oktobra 1925. Leto: VI. — Številka: 231 i--------- ob . t i Naslov Radie nestrpno pričakuja Pasica Danes je bil Rhdlč zopet BEOGRAD, 10. oktobra. Danes zjutraj Jfe Radič zopet odpotoval v Topolo in je bil sprejet cd kralja v avdijenco. Napram Mteiimjedi je izjavil, dd Se po avdijenci Vrhe v Beograd in bo šc nčkaj £asa Čapi 'fta Paslča. Cd bi šfe pa PaSiC ne vi nil se vrne RadiČ v Zagreb; Kažlfc u vddftft.S VSO Vneirtb zafiteva svoj vstop v vlado. Včeraj jž Hejkvit: *Ako vstopin v vlado; šq s tem izvede debiokratska ideja (?). Prišlo bo tudi do »—□ v Topoli V avdijCJicl. decentralizacije uprave, ki je potrebna, ker je današnji centralizem v svoji obliki preveč grob. Kot čiar vlade bom nekaj časa v Zagrebu in t-ekaj časa v Beogradu, da ljudstvu prihranim stroške vožnje v Fieojnsd *: Nbtralijl minister Maksimovič je včeraj khiiju v f bpoli pdtbčhl o iiotranjApb-IitiŽiiefn položaju. Uradho poročilo poudarja, da čeli državi vladata mir In red. &E VEDNO KRITIČEN POLOŽAJ GRŠKE VLADE. Občinske volitve odgodene. BEOGRAD, 10. okt. Po poročilih M Ateft politična situacija vlade Pan-KaJoša ge Včdbo jako ktltlčni. Opozidi-JA, posebtto republikanci, vodijo odločno borbo proti vojaki diktaturi, ki 30 je skušal Vpteljfttl Pangftlos. Občinske vo-ljlvd; Rt bi se ihora.le ktnMu vrčiti, je vlada fcietifMA. Pred sklepom pogodbe med Nemčijo in češkoslovaško. Sestanek dr- Beneša 7. dr. Stre&Amannom. BEŠLlN, 10. okt. Razriti že ornenje-rifcgra seetanjca z Brl andora je včeraj glasompordčila v 5Lokal. *n*eigerjtu« vršil tudi razgovor Sireše-Pfamna i dir. Renešem, ki.Ota se pa sefita-ja slučajno. »Loltolhnzeiger* jiavlja, da 33 ostanek .vodil, k n^dnjljnemn ražči-ečemjh stališča posameznih Udel ežčnce v konference, M pa Če govora o žbliŽi.njU Sasrprotaiučlii Bi etailiSc. BERLIN, 10- okt. Iz Ločarna javijaao, ta je češkoslovaški zunanji ■minister dr. ■eheg prinesel e seboj le gotov jiačrt nom{fko-eeškodlorflške pogodbe. Načrt se Jtona ftemškfni delegatom: še Tli znan, ker je bil sestanek obeh zunanjih ftrfnl-v hoteTu iM imtifei le slučajen. Ven-pa tode, da se načrt nafl.l mj a m raz-*^Sčno pogodbo med Pol j ko in Češiko-K). ER60ES radi itHIorA matte- H x OTI J A. n evnf Povzročitelji oproščeni, najeti •aorilcl pridejo pred poroto. , RlM, 9. akt. Dišavilo pravduištvo je ^n®a obvestilo obtožence iz procesa ržatteott o izidu kazonokega postopanja. Rossi MarinellvFiliopelH, ki so bili o-pmbeni kot duševni povzročitelji iimio-ra, so bili r. ozirom' n* pika* 0 zadnji ,wni«dlji oproščeni, dočim pridejo de-^•nslkl krive! Dtiftijeni, volpj, Mal nor la Povemomrio pred poroto. Obtoženi b»-rs inhOfft pod rfbtežilnlmi okolčfiinaitm, «0 umorili poslanca parlamenta, ki Je vršil dolžnosti svojega mtandtita. ttftfl CHAMBERLAIN OPTIMIST. Sestanek med njim in nemškim kanclerjem. rt, .-"P^RNO, 9. okt. Chamberlain je bvsikal včeraj popoldne državnega kan-ceW dr. Luthra, k! mu jo obisk vrnil d !Soni .,ste«ra v°čerra. V splcSuom vlfl-Z da so « vtršlle važno prodpri-Wave za današnjo sejo, Chaimborlatn jo rt*™3 - • *a<,t°pniike angleške-^tiea in jim laiavD, da je optimistično prepričan o izi«,u konferrenoe. ^AVNd POSOJILO Od JUGOSLOVANOV V AMERIKI. Rndlievl načftl. fer^ORAD, 10. oktobra. Sinoči je kon-strom ^ifcpan Radič z zunanjim mlnl-^ fth konferenci ,ie izjavil, da je bi-^»»ikvatto tudi .vprašanje iUnauie- ga posojila. To posojilo se bo porabilo v glavherii za zgradbo železniške zveze tned Dalmacijo in Bosno ter Jadranom. Dalje se bo posojilo deloma porabilo pri izsuševanju Skaderskega blata. Podpisano bo od jugoslovanskih emigrantov v Ameriki. Izdelati bo tudi zakoh, ki bo dovoljeval uporabo kredita le v investicijske svrjie. BORKA. CTTRlIL (Avala), 10. oktobra. (Tzv.) Pariz 23.88)^, Beograd 9.23, London 55.10Vi. Berlin 12.3.45. Praga 15.37; Milan 20.76, Newyork 518, Dunaj 73.15, Briiasel 23.50; Budimpešta 0.00726. Dr. Ljudevit Pivko: ■vi#!'" Kako gledam na preobrat Radičevcev Preobtral nekdanje Hrvaiake Repub-likarteike Seljačke Stranke je brez dvoma najvažnejši politični dogodek letošnjega leta. Naši skeptiki so začetkoma nmjgll ž glavAmi, ker nieo irtogli verjeti v iskrenost nove politike, ki jo je javil Pavle Radič v znauom govoru dne 27. mairca v Nairodni Skupščini-, dirug,i so pa rajši smešili ves pokret, povdarjajoč mPtit-e, koji so napotili Stipico Radiča, da poizikiisi »spaBitl svojo glavo«. Ali so 'bili motivi bolj osebt>etra ali bolj gospodarskega značaja, je danes postranska stvar. PreheJd hirvatokih mias iz republi-kanstva na državno jugoslovansko poljo naim je treba motriti iz vidikov realnega političnega položaje1, v katerem se nahaja po omenjenem brvatekem preobratu država. In tu moranhp konstati-rati dejstvo, da je nastopilo po radičev-skeiml preobratu znatno olajšamje in po-miirjenje n el e na Hrvatskemi, kjer je neznosna prottdržavna propaganda izgubita/ svoje ostre osti. terabeč tudi pri nas v sosednih pokrajinah in po vsej državi. Dane« ni več možno, da bi sovražni elementi rovarili med ntitml in kazali neukemu narodu nn bližn ii razphd kraljevine, kakor fee je godilo Vsa leta do-sedaj. LjudstVo ne dVomi več o krepki eksistenci naše države in celp irniadžaro-ni ih nemškutarji v naših abtfriejinih po- krajinah so izgubiti z iZpreinemho hr-Vatske politike zadnje niaide, v katerih jih je seveda deloma tudi vzpodbujala propaganda, prihajajoča iz sosedinih držav. »Jugoslavija je in Jugoslavija o-, stane!« To vedo danes vsi. Posl’' ---> tudi v inozemstvu. Naš državni prestiž je vzrastel. Na teni mestu ne bodemo rrrokovali, katerih koristi nam prinese notranja državna kougolidacija na svetov, trgu in v koliko ho državi lažje sklepati trgovske i® gospodarske pogodbe i. t. d. Instinktivno pa čutimo, da nam je bila likvidacija radičevsike propagande že davno potrebna in da bi dandanes stali celo drugače pred svetom1, ako bi brli Srbi, Hrvati in Slovenci od prvih začetkov po svetovni vojni stali resnično ujedinjeni v enotni fronti. Nekateri maši rojaki so se letos smejali, ko so čltaJi; da je Stlpa Radič določen za našega delevatn v Žohevi. »Sti pa nas bo zastopal, tisti, ki je sedel do včeraj v zatvoru'? Stipn, ki je zna« 'kot konfuzijonistl Ali res nimamo nobene ga boljšega zastopnika, da bi ga poslali v Zvezo narodov v Ženevo!« i. t. d. — Provdartmo rajši pozitivno stkan tega koraka naše vlade! Pred Zvezo narodov naj nn* znstonn e-. Radič, bnš tisti Radič, o katerem vedo vsi, da se ni mogel vživeti v misel državnega ediiinsbva « Srbi in Slovenci in ki je z vsemii sredstvi povdair.ini potrebo osamosvojitve Hrvatov. Isti Radič ®°j brani letos interese naše države, kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev, naj sedi nn mestu. kjer ga vidijo zastopniki vseh držav kot zagovomika skupnih interesov naše države! Tzbira take o— delegata je naravnost izborna nii«el! Po v?mh poročilih. ki jih imamo danes o ženevski konferenci, smemo sklepati, da se je ideja pbues.la. Napredni Slovenci smo bili od nekda j hrvatofili. Nas vežejo na. Hrvatsko najožje kulturne in gospodarske vezi in naš ideal je bil izza ilirskih časov, da se naslonimo ob bratsko pleme onstran Sotle, v čemer smo gledali tudi najboljše garancije za svoj narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Povojna, konstelacija na Hrvntiskeim! nas je nekoliko Splašila. Čudili smo se, zakaj Hrvatje nočejo korakati z nami in čemu neki razbijajo tisto faktično solidarnost, ki srno jb dosegli po dovršeni vojni. Danes se vračamo v dobri veri in pomirjeni k našemu Slovanstvu. iz-prcTnemiibl taktiko in mišljenja najmočnejše hrvatsko stranke vidimo začetek nove dobe. Mine naj še nekaj mesecev, da se prepričamo in da se prepriča jo tudi skeptiki, kaj znači hrvnt.skl nreokret. Meni se ždi, da je v novi HSS zdravo jedro. Kadar so politične strasti na vseh straneh poležejo, bbrno z naprednim Hrvatsivom debati gotovo z lahkoto in v popolnem sporazumu za kultnimi in gospodarski procvit diržnve. zlasti pa koristi naših severnih. pokrajin. To vldtmio pred seboj in — tega se veselltno. Nocdj v soboto ob 20. uri ^ vsi zavednt Jugosloveni v Narodni dom k AKADEMIJI L^Jugosiovenske Matice za našo Koroško!^! Dnevna kronika — Za nagrobni spomenik t Milošu Meža. V Ptuju se je osnoval odbor, ki ima namen postaviti na hajdlnskemi pokopališču nagrobni spomenik bivšemu nadkomisarju v Ptuju Milošu Moža, ki je pred petimi leti nenadoma odšel od na® v večnost. Bil je vrl nhrodni delavec, navdušen glasbenik, zvest prijatelj iin prijeten družabnik, poštenjak, vedno pripravljen izkazati usluge, kdorkoli ga je česa poprosil. Njegov grob je danes zapuščen, lfe tnal križ z napisom še kaže, kje počiva prijatelj Meža. Kamnosek Gojkovič že izdeluje primerni spomenik in ptujski odbor je zbral že polovico potrebne svote. Manjka mu še druga polovica ter se obrača na vse prijatelje in znam ec pokojnika, pa tudi na vse druge Slovence, da prispevajo vsak svoj obo-lus in pošljejo prispevke na naslov: Hranilno in posojilno drnštvo v Ptuju, Narodni dom, za nagrobni spomenik Milošu Meža. — Železniški promet med Jugoslavijo in Rumunijo. Nn konferenc! med zastopniki obeh držav v Temešvaru je bil sklenjen dogovor, gl asom katerega se s 15. okt., otvori reden železniški promet (osebni in tovorni) med Jugoslavijo in Rumunijo, začasino na progah Jaza«-— Vršac—Tcmešvar in Temešvar Jaša! Tomi č~Ni nčiče vo. — Smrtna kosa. V Loki pri Zidanem! mostu je umrl v noči na petek šolski u-pravjtelj g. Leopold Oimperšek. vesten učitelj in dober narodnjak. Blag mu spomin. — Izjava. Podpisano uredništvo »Tabora izjavlja, v smislu sodine poravnave z dne 9. okt. 1925, d® je izšel članek v št. 235 »Tabora« z dne 14. okt. 1924 pod za-rrlavjem »Pred občinskimi volitvami v Ptuju« glede g. Martina Zelenka,^ mestnega tajnika v Ptuju, vsled napačne informacije od strani dopisnika. Obžalujemo, da se mU je s tem člankom1 storila! krivica. Uredništvo »Tabora«. — Čemu pijemo čaj. Angleži in _ Rusi, ki popijejo največ čaja, ga pijejo iz navade, Nemci pa iz premisleka. Slednji ga, ne pijejo samo iz navade, ampak zlasti radi užit/ko, ki gn_nudi dober čaj. Zaraditega )>a se čimbolj uvajajo dobre, jedrnate vrste, ki jih dobivajo iz mešanic trdeče« in »zlate« vrste znamko »Čajna ročka«. Ti čaji imajo oni firti, aromatični oku*. ki ustreza živcem In finemu okusu in ne zapušča nikaklh škodljivih posledic. — 24 drnžbcnih oklicev vsebuje zadnji »Uradni list® št. 94 od 8. tm. Ali bo to gotovimi fiskaitstom odprlo oči!! — »Katica« pravi gospa služkinji, »danes iimamo veliko perila, da mi ne rabiš drugega mila kot GAZELA*. 1685 — Obmejna kontrolna »lužba. Od velikega župana smo prejeli v objavo- Z ozirom na vesti o raznih incidentih med! potujočim občinstvom in organi obmejne železniške policije, ki so se v zadnjem času jKmovno pojavile v dnevnem časopisju im bile povod pritožbami in kritiki, je veliki župan mariborsko oblasti izdal okrožnico, v kateri opozarja v poštev prihajajoče drž. uslužbence nn dolžnost uslužnega in vljudnega občevanja s strankami. — Nadomestne volitve članov in namestnikom v komisije za priredbo občne pridobili ne se bpdo vršile po vsej_ Sloveniji iziven Prekmurja V nedeljo 25. nov. t.. 1. Tozadevni razglas delegacije min. fih. je objavljen v Uradnem1 listu. Volilni imeniki bodo pri davčnih oblast-vih I. stopn je od 16.-31. okt., na vpogled davčnim zavezancem, za davčne družbe T. in TI. r. le pri davčnem okr. oblastvU v Matiboru. V tem času je tudi rok za reklamacije^ Jugoslovanska Matica: vsem in vsakemu! Kdor ljubi svojo zemljo, kdor ljubi svoj rod pOBUffii! našo zibelko KOfOŠkO, ki nam je bila vzeta z lažjo in prevaro za.liteira.xxio nazaj! Vsi Jugoslovani zato jutri v nedeljo, dne 11. oktobra na manifestacijo! Zbirališče: Trg svobode ob pol 9. uri. Ob petletnici koroškega plebiscita Laži-plebiscit Iz svojih spominov na koroški plebiscit objavljam prepis svojega poročila na merodajno mesto, za katero so mi dale povod neprililke in težkoče Oib ustanavljanju občinskih glasovalnih odsekov tekom meseca septeimiura 1920: «Koj ob prihodu prvih članov med-zaveaniške komisije sem sipoanal, da oni niso sposobni za posel, ki jim je izročen že iz jednostavnegai vzroka nepoznan ja . jezika- Bele vrane med njimi znajo po par jugoslovanskih besedi, vsi drugi pa nimajo niti najmanjšega pojma o našem jeziku. Prisiljeni so bili tedaj in so še sedaj u potrebi j a vati v občevanju s prebivalstvom pasa A nemški jezik, v kolikor tega znajo. To znači, da morejo, kadar gre za občevanje s preprostim narodom, govoriti lo z našimi nasprotniki, z našimi ljudmi pa v obče ne ali le zopet v jeziku nasprotne stranke. To de.i- • sivo mora na koncu dovesti do tega, da so elani komisije bolje razpoloženi nasproti našim nasprotnikom in nazadnje dobijo nekake simpatije do teh »ubogih 1 proga n jocev« — kot teke skušajo pokazati se jim' — v tem ko se v občevanju ' z našimi ljudmi čutijo žennrane že v sled samega dejstva, da ž njimi ne morejo 1 govoriti drugače kakor v jeziku njego-’ vega nasprotnika, pa jim zato vsaka Pri lika, kjer■ se mora pokazati ta njihov nedostatek. postaja neprijetna'. Dogaja Se, da se člani komisije sami mod scbpj ne morejo razumeti. Z otvo-' ritvijo (iomarkncijisike črte in uvedbo ■ prostega blagovnega prometa se je vfeled držanja članov medzavezniške ko- ’ misije v tem1 pogledu našim naeprotni-- komi dala vsa prilika, vpeljati orožje za • teroriziranje našega ljudstva, dala prilika, za prost, nemoten uvoz blaga v ‘ podkupovalne namene. Komisija jo sicer sarma, razglasila, kako je podkupovanje s'takim 'blagom kaziti j ivo, vendar pa-vse stori, da. Nemcem olajša- uvoz takega. blaga in njega, razpečavanje v podkupovalne namene. Zato večne intervencije- od strani med zavezniškega okrajnega- sveta v Velikovcu v prilog takemu propagandnemu blagu. Ves način priprave za plebiscit je na-oaduje še posebno premaknil torišče za plebiscit, kjer je imelo odločevati le število glasovalcev, v smeri na soodločanje večje ali manjše inteligence in kulturnosti v poštev prihajajočih dveh stranik. Mr simo sprejeli plebiscit na podlagi brejevne premoči, ne pa na podlagi kul- ■ fcuime premoči. Nedeljski podlistek: i Ljubezen močnejša od smrti florentinska novela iz XV. stoletja. D. S. Merežkoveki. (Prevel —ob). — Bodi kdorkoli, duh zemeljski ali aebeški, izgini, uinaikni se tja, od koder h prišel, kajti zaman hočeš prestrašiti tistega katerega razum je obsijan s svetlobo višjo filozofije. Lahko premotiš moje telesne oči, toda nikdar duševnih. Pojdi v miru pod svod Hada — rnirtva k mrtvim! . - In zaprl j© okno s trdinim prepričanjem, da ga ne bo odprl, četudi bi trkalo cele legije stokajočih prikazni. A Ginevra je šla dinlje in je kmalu .saglodala hišo svoje matere kajti bila ,ic v bližini' Starega trga. Monua Uirsulia jo klečala pred krijem1, a poleg nje fra Giaeomo, bledega lica, upadlega1 od ]>osta. K njemu je Ivigala poglede polne groze. — Kaj naj storim!, moj oče? Poma Takega plebiscita, kjer naj odloča večja ali manjša kulturnost, mii nikdar ne bi bili mogli sprejeti im bi tudi nikomur a misel ne 'bilo prišlo, predpisovati ga; nam, ko ves svet in mii sami dobilo vemo, da j C naše ljudstvo napram nemškemu in nemško mislečemu življu v deželi daleč zaostalo. Saj je vsa politika zadnjih desetletij v Avstriji šla za teim1, da nas obdrži v lemi nevednosti, bas zato, d;a bi mogel nadkriliti nas sovražni element,, pa preko nas nadaljevati svojo pot na jug in vzhod. Cela priprava plebiscita z upeljavo enok-obrojnih zaistophikov v občinskih glasovalnih odsekih je kulturi in gospodarski nadtmoči naših nasprotnikov dala zelo velik in povsem' neopravičen vpliv na rezultat plebiscita v našo škodo. Vodno mi govore člani medzavezniške plebiscitne komisije o tem, kako so oenn-ški člani Vedno na de-lu v teh odsekih, kaiko znajo vsi citati in' pisati, kako so inteligentni, krko v vsakemu oziru nnd-kriljujejo naše, kako je naše treba šele s polja klicati in podobne stvari. Mi odklanjamo mateh kulture in inteligentnosti, ki se nam nudi mesto plebiscita. Kontrolo nad našo administrativno in sodno upravo naj vodii.jo možje, ki o teh stvareh nika.kega pojima nimajo irt so samo vojaki. V enem ali drugem slučaju je morda res, da za presojo pravice ali nepravice zadostuje naravni čut in zdrav raznim, vendar se mi zdii. da. je tak način kontrole brez poznanja pravnih im upravnih načel kontroliranih oblasti opravičen nasproti kakiim ubogim sirotam zamorcem. ne pa nasproti narodu, ki ima vendar že svojo od mednarodnega prava priznano zakonito državno ureditev. Če končno omenim, da je mnogo nepotrebne in skoraj bi rekel, smešne razdraženosti v plebiscitni atmosferi nastale vsled občutljive vojaške rivalitete radi možnosti ailii nemožno.iti postopanja kot najviŠja oblast v plebiscitnem ozem. lju in da bi take osebne občutljivosti rie -smele iirieti upliva, na tako resno politično stvar kakor je naš plebiscit, pridem: do zaključka, da bi najugodneje bilo, ko bi moglo šefu medzavezniške plebiscitne komisije sugerirati se, kako dobro in edino prav bi bilo. če komisija sama še pravočasno odide, kako je ona sanna s svojo nesposobnostjo in s svojim postopanjem vse šanse za čist, nepristranski plebiscit uničila, in kako naj bi komisija sem« to svoje spoznanje poročala v Pari«, pa zaprosi la svoje vlade, naj jo kot nesposobno za izvedbo či- stega, nepristranskega plebiscita odpokličejo, predno se pokažejo težke posledice njenega zagrešenega, postopanja. Ker so z diru ge strani pnč že vsi člani medizavezmiške plebiscitne komisije imeli priliko dognati in na tiiciu mesta prepričati se o pravem1 bi*ojevneni stanju stanovništva z etnografskega stališča, to naj svojim vladam' predlagajo, naj te odločijo, da se pas A v svoj! celoti brez plebiscita priklopi Jugoslaviji! Dr. Šubelj. “O— Naši plebiscitni shodi Važno propagandno sredstvo so nam bili sliodi. Kako skromni ho bili s po-četlka! Ko so po nezadostni naši zasedbi Nomci z vseh strani organizirali v maju 1919 upor iin prepoditi maloštevilne naše eetaŠe preko mej, so počenjali nemški fol ksverovci v svoji pob e« n ©J ošti taka grozodejstva, da so bili koroški Slovenci, tudi potem ko je naše vojaštvo zopet zasedlo velik del ozemlja, v nečuveni in vendar veliki zmedi in potrtosti. Strah, ki ho ga pravkar pretrpeli, nezaupanje v trajnost vojaškega našega uspeha, ogromna, gospodarska škoda vsled obeh ofenziv, grožnje, da «e bodo folksverovci vrnili in se še hur je maščevali, pomanjkanje uglednih oseb, ki bi -jim svetovale in jih tolažile: vse to je porazno uplivalo na. naše ljudi. Tedaj je nastopil general Maister in se izkazal izbornega organizatorja. Komaj so bile vojaške operacije zavržene, že se je (2. julija 1919). ustanovil Naredili svet. ki je med drugim smatral za svojo dolžnost, s pomočjo shodov, manjših in večjih vliti poguma in samozavesti v naše ljudi, da bodo ui-deli, da niso osamljeni, temveč d® stojijo ogromne množice za njimi. In tako ,so *se vršili shodi neprestano, nekateri samo za zaupnike v malih sobah, drugi večji za ves okoliš, polog teh pa se veliki mani-festačni shodi, kamor so prihajali ljudje iz najbolj oddaljenih krajev. Izkoristili smo vsako priliko, ko se je zbiralo več ljudi ati na sejmih* ali na cerkvenih prireditvah, da so nastopali naši govorniki. Prvi veliki shod smo poskusili 15. avgusta 1919 v Sinčivasi. Na velikem' travniku je bil postavljen ličen oltair. sam ljubljanski škof je služil mašo, nato je nastopil z velepatri jotičnim govorom in potoni so nastopali govorniki, drug za drugim, ljudje pa, poslušali in vztrajali preko poldneva do mraka, ko je 24. govornik (pač rekordno Število) •končal svoj govor. S tem shodom j® ^ led prebit iin 'z novim' veseljem smo ™ na novo delo. Takih velikih shodov je bilo še mu©-go. Nekateri so bili impozantni ne le P0 ogromnem številu domačinov Korošcev, dočiim smo 'bili v začetku še navezani 04 pomoč iz Slovenije, tudi učinkoviti bili po svoji 'slikovitosti. Karkoli sni® menili, da utegne sugestivno opli v ati* vse smo uporabili. Poleg zunanjih govornikov ho nastopali polagoma tud* Korošci v domačem' naročju, priprosu fantje in možje, včasih tudi dekleta ^ narodni noši. Govore jim je sestavil £* Kompoljski,. vmes je kmetski zbor kak0* koroško zapel, tako da je vladalo kras' no razpoloženje. Med tem. pa so besed® padale v pripravljena srca, bodrile, le in podžigale. Zadnji tak manifesta^ shod je bil nekaj tednov pred plebisd' tona. Šlo je za protest proti odprtju d©'j markacijske črte. V skrbeh smo bili, alf ee .nam shod posreči.. V Velikovcu, pa]' bolj zagrizenem nemčurdkeni' sredlseuv v pričo odbora atantne komisije! Ko se je bližala napovedana ura, smo s s'Ta' bom iin upom gledlal.i z razglednega mostička, ali m na cestah nič ne- zgane. Iu glej, tam se je pokazal v daljavi kmetski voz. ves poln, potem drugi in tretji«! na to pa ,fo prihajali pešci v večjih M mpn ,i«i'b srrnšah,: vodno bol j so n a.rašcS' le^'razločevala gp'«e posamezni glasovi, narodne pesmi-, veseli- vriski. Tako, s® prihajale množice peš in na okrašenih vozovih na prostrani glavni trg, odločen in samozavesten je bil njih korak, n®' številne tablice so kazale, kdo »o Ih ^ kod, vmes so se 'košatile narodne noše. Nam pa so se prsi širile, ko jo bil veS trg poln tiočglave množice, ki je sprejemala vsako besedo govornik o v, ra* avto mogočno donečih, kakor n, pr. ko je govoril naš Arnuš. Kdor je take,shode ■ pripravi ja!.' videl in doživel, bo pse z nevoljo zavrnil pavšalni očitek, češ d® se je s takimi shodi preveč veseljačilo. In kdor je videl naše zadnje shode in vedel, ds so rezultat vsestranskega dela, ni mogel dvomiti o naši zmagi. Taka j« bila situacija, predno je začela antautntf plebiscitna komisjpa s svojim razkraja joči m dolom. —CD Zgodovinska seja Bilo je dne 23. julija 1920, torej.dobi* dva. meseca pred plebiscitom, ko sin® imeli v Borovljah sejo, kjer »c naša pl»' biscitna delegacija tolmačila 1*4 pobij*' la angleški predlog, naj bodo občinski gajte! V moji duši ni miru ni molitve. Zdi se mi, da me je Bog zapustil, in da je moja duša obsojena v propasti. — Pokori se, pokori se Bogu v vsem. do smrti, — ji je govoril menih, — no razburjaj se, pomiri telesni glas, kajti tvoja neizmerna ljubezen do hčerke je telesna, ne duševna. Ne jokaj, ker je umrla telesne smrti, aimpak vzdihuj, ker je odšla k sodbi vsemogočnega brez kesa, kot velika grešni ca. V tem se oglasi trkanje na vratih. — Mamica, mernika, jaz sem... pusti me k sebi! — Ginevra! — je zakričala monna Uršula i:n hotela pohiteti proti hčerki, toda menih jo je zadržal: _ — Kaim' hočeš) Neumnica! Tvoja hči leži v rakvi in1 ne bo ostala pred strašnim sodnim dnom. Zli duh te samo skuša 8 glasom tvoje hčerke, z glasom krvi in tvojega telesa. Kesaj se, moli, dokler ni prepozno, moli za sobe, im za grešno Gi-nevrino dušo, da ne propadete obe v večnem prpkictotvn. ., Matffiiica, ali ne slišiš, ali ne poznaš a ne mojega glasu! Jaz sem — živa, mrtva! — Pustite, oče, pustite me... Tedaj je fra Giaicomo dvignil roko J® šepnil: — Idi in pomni: v propast obsojaš ne samo sebe; ampak trudi dušo Gincvre. — Beg te bo preklel v življenju sedanjem in bodočem! Menihovo lice; je bilo polno tolike nvržnje, oči so mu vzplamtele s. takim o-gnjem, da ee je monna Uršula ustavilo preplašena od groze; sklenila je roke k molitvi im mu padla obnemogla k nogam. Fra Giaeomo se je obrnil k vratom, prekrižal se z znamenjem križa in dejal; — V innienu Očeta, in Sina, Svetega duha! Žakljujam te s krvjo Križanega, izgini, izgini, umakni se, zli duh! Naš kraj je sVet. Gospod ne vpelji na« v skušnjavo, temveč reši nas vsega hudega. — Mamica, mhimica, usihali so me. umrla bom1... Mati je še enkrat vztrepetala, iztegnila reke proti itponkj. * kakor Kinrt ne- izprosni frater jo je zgrabil za uje. Tedaj je Gtueva zdrsnila na tla m čuteč, d® ‘bo zmuznila, skrčila kolen11* j,i,h objela z rokama, sklonila glavo in sklenila, da ne ustane in da se ne gane poprej, predno ne umrje. »Mrtvi se ne sunejo vračati k živim«, je pomislila in se istočasno spomnila Antonija: »Mar bi me tudi on odpodill« Na njega je mislila že poprej, toda zadrževala jo je sramežljivost, kajti k njemu ni hotela sama, v noči, kot žena drugega. Sedaj ko je živimi mrtva — rhar ni to vseeno? Mesec se je skril; gore pokrite s snegom, so se belile v jutranjem nebu. Gl-nevra jc vstala s praga svoje matere. — Ker ni našla zavetišča pri sorodn'k;b. je šla k tujcem. Messer Antonio je delal vso noč pri svetlobi, ki jo jo dajalo ognjišče, v delavnici nedaleč od Pontc Vocohio, voščeni kip Ginevre. NI opažal, kako so minevale ure, kako se je pojavila v okrogHh okvirjih oken mrzla svetloba modrog* zimskega jutra. Umetniku je poniag®' dober dijak Bn.rtolino, sedemnajstletni mladenič, svetlolas in lep kakor dekle* (Koneo prihodnjič-) jpttofbotfr, ffne n. okToTTrS 'ttfgS'.' »T A B 0 If«, Sfran a. „ /UKNO ZA PS.AKE. RAGLANE, SUKNJE V VSEHMODNIH BARVAH__________________________ Alaini odbori v obeh oornaih paritetno sestavljeni: po tri nemško člane imenuje Bernski delegat v Celovcu, po tri slovenske pa naš. Zaman smo opozarjali na u-sodne posledice taikih odborov. Naši člani bodo pri vsaki važnejši odločitvi pod-mgli nemškim, ker eo ti claleko inteligentnejši, in bodo k vsemu ponižno po-kmnjalL Pa tudi ko bi se protiviili, bi potem odločila antantna komisija, katere smo le predobro poznali. Če dobi-^tudi v coni B v vsaki občini po tri zastopnike, nam ne bo nič pomagate, ker v mnogih občinah niti treh taikih elanov ne najdemo, ki bi se hoteli vri soanemi terorju javno izpostaviti za ~HS. Paritetni princip pa je tudi kirivi-ten, zato, smo povli, ker je povsod Panlameintarna navada, da. je večinska stranka, in1 to smo v coni A Slovenc,}, jeočneje zastopana kakor pa majšinška. Ti in podobni ugovori niso iKimagili. S Povzdignjenim' glasom je odličen naš elan delegacije, sam Korošec, vskliknil: ‘Gospodje, ne bojte se za. cono A!« In “Bko so pritrdili angleškemu predlogu Vsj razu n treh, ki so oddali votlini. separatnim. Bodočnost je potrdila našo bojazen. Poleg treh nemških navihancev, na-“'ttno bivših taimiošnjih učiteljev ali u-kc p;kov, so sedeli trije naši kiimovci, „ T- 7® bila po besedilu plebiscit lih po-...ekoro vsa, itak maloštevilna slo-^ka inteligenca izključena od glaso-nja. ln tnko go na predlog nemških anov prišli razni neupravičeni Nemci k krajev Avstrije v volilne imeni-UaH s te bilo mogoče, da so našteli Pon glasovalcev, do-čim smo mi po štftl->Tnern štetju pred plebiscitom na-Ven'1) Večjemu 24.0CO upravičencev. Slo-, . ^no dobili 15.200 glasov, smo torej lo ’ ^ "Bl3yilaciji zmagali. Toda odlooi-ni 'le, ,°n'b 18.000 glasovalcev ali glasov-n_cv\ ki so ae v zadnjem; hipu vrimili, ker n“fi volilni odborniki vsled paritetnega Principa iso mali in mogli preprečiti mfce mahinaci je. f“-------------------- Carinske malverzacije v Mariboru Kaj je dozdaj dognala preiskava? Občinstvo mesta Maribor! in Mri manifestiramo *a našo Koroško! Sirom vse J^ai|ev!ne Srbov. Hrvatov in ^■ovencev sta ta dneva po-»večena pravici naših bratov, so ostali še nezdruženi z ■naterfo Jugoslavijo. Da poka-Rit’ ^er M poznejše prihajanje VVhnvm °, potilo in kvarilo sprevod, hna v SiIkI--1 pediteljev in »prevoda Vo3 il' f rftVT1- 'borae dela. — Spregala ivTUS |an Preji stanovanjem g. gene-JJ1& Maistra za 10 minut. Prosimo nuj-g. da 8e red sprevoda ob tej priliki ne ari. - Vrhovno vodstvo otiM ,Kluba dfb,rov°,jcev' in rezervnih CiTje7'JZ P°rtv1^ da « iutrf skup. vdeležita mauifestacine v clviln * fcV Zbirališče ob orat, ^b y7 g. tlrj zjutraj, odkoder kor-* odkorakajo pod vodstvom g. bodm ^-a k mrpifestaci.iskeuni sprfe-ostanejo v sprevodu ©kn- :ti. Veliki župan g. dr. Pirkmajer nastopi dne 1J. t. ir«. Ssvo: redni letni odmor. V njegovi odsotnosti vodi posle velikega župana g. dvorn! svetnik dr. Stare. m Smrtmi kosa. Umrl je včeraj v javni bolnici postajni sluga Anton Gradišnik, star 44 let; v Maistrovi ulici 17 pa lesoreaec Mihael Schwerz, star 54 lot, vsled kapi. im Nov korak za omiljonje stanovanjske bodo. Čujemo, da si je te dni posebna komisija ogledala temelje začete stavbe mladinske kaznilnice na desnem bregu Drave, in da sc namerava na teh temeljih pričeti graditi veliko stanovanjsko poslopje z nad 40 stanovanji za kaznihniške paznike. Z gradnjo bi pričeli spomladi. Iskreno pozdravljamo to namero in upamo, da se bo čez leto dail dvigala tam' mogočna nova stavba. m Koncert vojne muzike v parku. Namesto v nedeljo U. t.m. je koncert vojne muzike v pairku danes v soboto 10. t. m. od V-,5. do V6. ure zvečer. » Poslovilni večer Mitrovičevih. Na siim.fonijekom koncertu, ki ga priredi Narodbo gledališče In ki se vrši v Veliki Gotzovi koncertni dvorani, kot poslovilni večer ravnatelja opere g. A. Mitroviča ter operne primadone ge. Mi' trovičove, sodeluje iz prijaznosti znana virtuozinja na violini ga. Bnandllovn ter več odličnih članov orkestra. Glasb. Matice, katkor tudi več. drugih mariborskih glasbenikov, k1 bodo znatno ojačali gledališki orkester, ki je sestavljen, kakor znano od glasbenikov mariborske vojne muzike. Zanimivi Beethovenski program, kakor tudi pomen tega večera, vzbuja veliko zanimam je v publiki, tako da je že sedaj — dasi koncept še nit.i ni plakati/ran — prodano veliko število v-stopnic. Koncert «e vrši v soboto dne 17. tmt; PmtpirodnijR vstopnic pri gledališki blagajni vsak dan od 9. do 12.80 in od 3* do 5. popoldan. bavljala blago iz inozemstva, ki so jima ga cariniki carinili po znižani tarifi. Navajali so namreč drugo vrsto blaga mesto onega, ki so ga pošli jatve faktič no vsebovale. Obvestilo &e je tukajšnjo glavno carinarnico in komisi jomelno pregledalo pakete, ki so bili vsi pravilno ocarinjeni. Vendar pa se je našlo v špediciji A. Hobacher mnogo carinskih pobotnic od poštanske carinarnice. Med njimi je 'bila ena za pet paketov »pa-mučne robe«, došle z Dun.aja na firmo H. za nekega trgovca iz Sente, ki ni o tem nič vedel. Eden od teh paketov je bil v Mariboru, dočitm so šli ostali štirje pomotoma mesto na lastnika Nafus in Halpern, na neko drugo tvrdko. Komi-sijonclno je bilo ugotovljeno, da vsebujejo čipke in ne bombaževino. Vsled napačnega deklariranja je pri carinjenju nastala diferenca 198—150.000 Din Sličnih slučajev je bilo več in je dokazano, da so dobivali carinski organi o-gremne vsoto denarja in da so colo sami na svoj račun tihotapili blago. Pri ne kern ca/rinjenju se je uiiinlla napaka za nič manj kot za 200.000 Din. Tudi tega špediterja, je doletela ista usoda. Do danes je aretiranih 11 oseb. Trije bratje Hobacher, 6 carinikov in Nafusi Rafajlo. Od aretiranih carinikov je eden z Jesenic in eden iz Dravograda, ostali 4 so iz Maribora. Z ozirom na to. da se vrše podobne malverzacije že od leta 1923 in da se vrše enake manipulacije tudi v drugih krajih, je država oškodovana za enormne svote. Velik uspeh, ki ga je imela nenadna preiskava, je v veliko zadoščenje vsem trgovcem, posebno p? še carinikom1, ki «o izgubljali v družbi nekorektnih ko logov svoj ugled. K tej aferi moramo pri rcmlniti se nekaj. Carinski revizor A. B lažno je namreč storil samomor ravno v časim ko je bila preiskava v polnem; teku. Vsled tega so .mnogi domnevali, da. je tudi on v zvozi s to afero, vendar ne zadeva, lijema nikak sum in ne bi bil nidri zaslišan Vzrok samomora je živčna bolezen. m Maribor ne dobi avtomatične telefonske centrale? Kakor čujemo, je bdi a avtomatična telefonska centrala, določena iz nemških reparacij za Maribor, sedaj poslana v Nevi Sad. Maribor pa baje dobi novo, boljše opremljeno na vadn© centralo. m Avtoomnibns-promet cIo Zg. Polskave? Izvemo iz krogov snujoče se avto-omnibus družbe, da namerava uvesti vožnjo do Z v. Polskave. m Cesar Janez se zopet, pojavlja. Mi-noli četrtek se je mudil v Mariboru in obiskal t.udi razne klerikalne veličine. Hudomušni ljudje hočejo nniti zveze s klerikalnimi slinami po vladnih stolčkih. Nas stvor dalje ne zanima. m Prihodnji uradni dan Trgovske in obrtniške zbornice se vrši v Mariboru v torek dne 13. t. m. dopoldne (rmosto v sredo), na kar se opozarjajo vsi interesen tj e. m Cel voz svinjskega mesa zaplenili so danes na trgu nekemu Špeharju, ker se je ugotovilo, da je meso smrdelo. — Meso so prepeljali v klavnico, kjer ga bodo natančno preiskali. m Vsled iutrajšnje ko-oške manifestacije se premesti trg iz Glavnega trga na novi glavni trg. m Policijska kronika. Od petka na soboto so bile izvršene 4 aretacije in vloženih 30 prijav, ki zadevajo največ prestopke cestno policijskega in avtomobilskega reda. m Tatvine. Na glavni pošti je včeraj neznanec ukradel M. Ludovliku dežmik. vreden 40 Dim. — F. Amaliji je včeraj nekdo ukradel iz zaklenjene kuhinje perilo v vrednosti 700 Din. — Neki L. Cilki, natakarici, je izginila ženska suknja, vredna 500 Din. t m Prekinitev električnega toka, ki je bila določena za 11. t. m-, se preloži na prihodnjo nedeljo 18. t -m. od 7.—15. ure. m Ponk v stenografiji in sicer slovenski. hrvatski in nemški (novi. v Nemčiji uradno uvedeni sistem ?E;n-heif^stenographio) daje prof. Rakuša fDrž. trgovska šola.. Zrinjskega trg 1). Honorar za uro 5 Din. Prijave se sprejemajo dnevno. 11 m Zahvala. Pevsko društvo -Luna« izreka tem potom najlepšo zahvalo vsem cenjenim! damam ln gospodom, ki so so-delovnili na trgatvi dne 8. okt. S posebno hvaležnostjo g« morajo omeniti tudi ravnateljstvo vinarske šole to gg. Gla- Razno — Likvidacija nemškega imetja v Ju* goslaviji. Začetkom tega meseca je ne- šano razsodišče v Ženevi izreklo sodb« v sporu med Jugoslavijo to Nemčijo rodi likvidacije imetja nemških državljanov v Jugoslaviji. Sodišče je vztrajalo na svojem stališču, da Jugoslavija ni nova, ampaik stara država in da radi tega svote, izvirajoče iz likvidacije nemških posestev v Jugoslaviji, ne pripsde* jo lastnikom, ampak reparacij^kemu kontu. Jugoslavija pridobi s tem več milijard dinarjev. Tudi drugo sporno vprašanje je bilo rešeno na korist Jugoslavije. Likvidacije izvršene na podlagi starih srbskih vojnih zakonov pred u-veljavlje-njenn versa.illske pogodbe, o-stanejo v veljavi. Za Jugoslavijo tOtei ne pridejo v poštev določbe členov 297 im 305 versaillpke pogodbe. — Veliko odkritje češkoslovaške arheološke misije v Mali Aziji. Vodju češkoslovaške arheološke ekspedicije v Mali Aziji, univerzitetni profesor dr. Hrozny, je te dni brzojavil predsedniku Masairyku: ^češkoslovaška arheol >Sk* misija v Mali Aziji je izkopala v Kul-»epi pri Kalsarij.i hetijsko mesto, ki se nahaja na visokem nasipu, s svetiščcia iz III. stoletja pred K ris toni.« Vest o uspehu je izzvala velik Interes v strokovnih krogih. — Morilec, ki ga je poklft vest. Pri redarskem ravnateljstvu v Zagrebu so je te dni javil človek, ki ga je grizla vest in ki je izpovedal, dn je pred 4 leti 'zvršil roparski umor. Človek oe zeve Franc Bani, rojen 1. 1895 v Višnjici Kotar Ivance na Hrvatskem, poprej pr*k in mlinar, sedaj trgovski potnik. Ispo-ved ml je. da ga je njegov sedaj. J* po-kojm stric Janez Ben. nadmnilinsr V Hercegovcu, nagovoril, na j gre v Veliko Gorico in tam umori in oropa mllnSrja Košana. On g-n je slv*«l in šel v spremstvu Antena. Ncžičn. S Koewn->-n sta poverila o nakupu mlina In je Komm vgel njuno ponudbo za resno. On in Nežič eha šla za nekai časa ven, čng da »e morata do-ovoriti. Bari prav', dn je hotel opustiti umor. da je na Nežič MTR vonj. Ko sta. se vrnila v sobo. je on (Ban) Kosarm ustrelil. Než.ič pa je z udarci omamit KosanOvo ženo. Oropale ste mlinarjevo stanovnnip in pobee-niln. Nežič« *o pozneje dohih in je bil obsojen na 7 let težke ječe, Ban jP nn takrat pobegnil to se je Sedaj prijavil. Proti odebelost’ ..Vilfanov stfokovnlakl. ■ ! ! Dobiva se v vseh lekarnah ln drogerilah ! Pro'zvais: Kem. pharm. laboratorij Mr, D. VILFAN, Zagreb, Illca 204. A. 1448 Značilna papeževa odredba. I5a nred,stoječe volitve v češkoslovaški por-lvment je papež odredil, da ne me kandidirati noben menih, izmed oertalih duhovnikov pa le oni, ki šobili že dozdaj Poslr.uci- Za češko klerikalno stranko jo to precej hud ndnreo. Čudno je Je, de g. napež ne obravnava toeadevno veoh držav epako. 'V **8V j-' • • -M-.i------ i i T . n — *r Rifanci bodo morali kapitulirati. ("Včerajšnji pariški dnevniki prinašajo p-vodoma mastno tiskane vesti o blokadi Rif a, ki so jo izvršile francoske in španske čete. Istočasno poročajo, da bo-;do motali Rifovci v najkrajšem času ka-pitulirati, ker jim primatn jiku je muni-$ije in živeža. . ^ Velika stavka v Šeški tekstilni industriji. Po poročilu iz Prage se je stavkovno gibanje v severočeškii tekstilni' industriji poostrilo. V 1« obratih Stavka 3000 delavcev. V Šluknovu in •Idbercih so se delavci posameznih vol-nenoindustri jekih podjetij pridružili Ktavkujočim. -i Ruski demanti. Sovjetsko pcslani-štvp v Parizu dementira trditve nekaterih inozemskih listov, da je Čioerin /predlagal za časa bivanja v Varšavi iu perllnu Nemčiji in Poljski, da ustanovijo zvezo z Rusijo. Rarnotako so neresnične vesti, da se sovjetska vlada upira in da ovira zbližanje med Francijo in Nemčijo. Sovjetski p cel. lahko kategorično dementira vse slične verzija. ki so jih v zadnjih dneh razširjali gotovi listi. Sovjetska politika stremi za pacifikacijo in zblužanjem vseh držav in se lahko samo raduje, če pride do stabilizacije Evrope na solidni bazi. — Italijanski socialisti ne priznava-jo pogodbe mod industrijalci in fašisti. Socialistična »Confederaizione generale di lavoro« v Milanu objavlja, da dogovora med industrijalci in fašietovskimi strokovnimi organizacijami ne priznava in da t* dogovor ne veže Zveze (Gonfedcra-Bione). ProsTOte® gibali® Odbor Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast se je v svoji seji 8-t. m. sledeče konstituiral: predsednik A ton Skala, tajnik Ivan Robnik, blagajnik Herman Vidmar, knjižničarja dr. •Maks Kovačič in Maks Dominkuš, referent za predavanja Vekoslav Špindler, referent za prireditve Ivan Kejžar, nadzorstvo Drago Humek in dr. L- Boštjančič. Resna beseda o nalogah Zveze kulturnih društev. G. Janko Lešničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, je poslal na ustanovni zbor ZKD v Mariboru sledeči dopis: Kor sem službeno zadržan {irma/m v nedeljo dne 4. oktobra povodom ustanovitve prve prekmurske Živinorejske zadruge v Nedelicii zadružno predavanje), si dovolim tem potom kot večletni predsednik bivše Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško pozdraviti kar najprisrčnejše ustanovitev Vaše prosvetne organizacije z željo, da bi pomagala vodliti naš narod Po njegovem političnem osvobojenju tudi do duševne svobode. Ob tej priliki bi si dovolil nekaj kratkih opazk. Zveza bode delovala i sama i potom svojih društev po deželi in po mestih, med raznimi ljudskimi sloji. To bi se nad upoštevalo pri vseh prireditvah in prt vseh sredstvih, katera bode rabila Zveza za dosego svojega ciilja. Prireditelji in predavatelji se/morajo vživeti v milje, v katere n de-liuijejo. K našemu kmečkemu človeku in dplavcu na pr. pridi predavatelj kot tovariš, pomočnik, tolažnik; razumevaj njegovo vzgojo in naobrazbo in 'z to Vzgoje ter naob.razbe izvirajoče mišljenje o narodu, državi gospodarstvu. Odtod ga vodi viišje. Vsako prepričanje našega povprečnega človeka s previsokimi in nerazumljivimi krilaticami, vsako vsiljen j e kakršnihkoli nazorov ne vodi do cilja. Istotako ne preziranje v narodu ukoreninjenih, njemu svojskih šeg in navad! Prireditelji iu predavatelji, ki bi tega ne upoštevali, 'boclo imeli sicer voasi zunanje uspehe, pota do erca in duše naroda pa ne bodo našli. — Med predavanji!, ki bi si jih kot poznavalec dežele in naroda osobite želel, so predavanja o ljudskem zdravstvu. Ker prj nas nimamo zdravstvenih zadrug, ki v Srbiji že lepo delujejo, mora Zvera to vrzel kolikor možno zajeziti. Zdravstvena stvar našega narodnega življenja .»je1 dages v splošnem' najslaibša, ker jo podpira nevednost in komodnost. Jaz bi si upal trditi, dlai je vprašauje snage pri obleki, perilu, stanovanju, v kmetlškem gospodarstvu in v delavnicah noš najnujnejši kulturni problem, čegar po-voljna rešitev je vredna truda najboljših . simov slovenskega naroda. /okolstvo o Poravnava članarine. Vse one, ki še do danes niso poravnali svojih ob-veznoeti napram1 društvu, pozivamo po-8led1 n j i č, da to nemudoma store. — 'Brezbrižnost nekaterih v tenu oziiru nam povzroča nebroj sitnosti in stroškov, .brea ozirov na to, da tako postopanje ni fokolslko Društvo je moralo in je tudi pocrarvnalp svoje obveznosti napram .vdš- ______________________________________ >TA jim sokolskimi edinicam — župiinsave-zu — in to po 30 Din za vsakega vpisanega člana, ne glede na to ali je on društvu že vplačal članarino ali ne. — Čas je torej, da tudi članstvo svoje redne prispevke poravna. Obenem opozarjamo še enkrat na predložitev prijavnic kakor smo to že ponovmokrat razglasili! Zdravo. Odbor. o Vso članstvo Sokolskega društva v Mariboru ponovno poživljamo, da se v sedanjih maniifestacijskih dneh za naše Koroško kar najšteviilueje udeležuje vseh prireditev in da vsak po svojih močeh prispeva v narodno obrambne namene. Brezpogojno pa zahtevamo od celokupnega članstvo, da se udeleži mali ifestacijskega obhoda v nedeljo. Zbirališče od 'A9.—9. ure v Vrazovi ulici na križišču Koroščeve in Majstrove ulice. Ob tej priliki opozarjamo tudi članstvo, da razširja in podpira tisk o Koroški. Predvsem list »Koroški Slovenec« (četrtletno 25 Din), ki je edini v Avstriji našim bratom na razpolago in podpira njih težnje. Nadalje knjigo »Na Koroško«, ki jo je izdala podružnica Jugosl. Matice v Ljubljani (16 Din). V naši društveni pisarni dobite knjigo, Dr. Božič, plebiscit v koroški Sloveniji (2 Din) in Dr. Moravski, Slovenski Korotan (4 Din). Zdravo! Odbor. o Priprava za vsesckolski zlet Praga 192G. Sokolsko društvo v Mariboru poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti prihodnje leto zleta v Prago, da se cim številneje priglasi v češki tečaj tukajšnje jsl.-čsl. lige. Znanje češkega jezika je za vse posetnike zleta neprecenljive vrednosti. Zato predvideva tudi prosvetni odbor J. S- S. za nastopno zimsko dobo prirejanje kratkih tečajev z uvodom v poznavanje češkega jezika, a to predvsem v manjših krajih, kjer ni drugih ustanov. Tu v Mariboru je pa najboljša prilika podan- - --orni navedenim tečajem. Zato priglasite se nemudoma in obiskujte tečaj točno in redno do koca. Prijave sprejema brat Burešv Vetrtoishi ulici. Zdravo. Odbor. /p®rS : Kriza v nogometnem podsavezu. Pod tem naslovom smo te dni objavili dopis, ki se je izkazal pozneje kot mistifikaci-ja. Zato objavljamo danes odgovor ta-časnega predsednika LNP g. Josipa Jakliča: 1. Ni res, da je 'sedajni upravni odlbor dobi L na glavni .skupščini Po naključju večino, m ego jo res, da je dobil ogromno večino in po svobodni odločitvi podsa.veznih klubov zaupanje in bil izvoljen, da vodi podsavez. 2. Ni res, da imajo v podsavem »člani enega kluba« večino, ker v podsavezu ne eede »člani klubov«, nego športni delavci, ki vršo kot taki v podsavezu funkcije. Na. pod-s a vezni glavni skupščini se volijo delavci, ne pa zastopniki klubov v upravni odbor podsaveza. Radi tega je mogel n. pr. v Zagrebu Baš k zasesti opetovano vsa mesta v podeavezili in v savezu, ker se to ne pojmuje kot zasedba po članih klubov, nego po odbornikih, delavcih. Če ima ASK Primorje danes največje število izkušenih podsaveznih funkcionarjev v vseh ljubljanskih podsavezijh, več kakor vsi Ostali klubi skupaj ni to ;kTivda, nego njegova zasluga. 3. Pisec inot.ice piše; »Kdor pozna naše lokalne športne prilike, si lahko misli, da se ta večina ni udejstvovala tako, kakor zahtevajo splošni interesi športa in povprečni interesi podsavezu ih klubov.« — Citat dovolj jasno potrjuje splošna sumničenja, ki niso zmožna navesti niti enega konkretnega slučaja proti pravilne-ga delovanja sedanjega upravnega odbora. Zadostuje naverfl, da ni bil vložen proti sklepom' sedanje uprave niti en priziv na višjo savezno instanco, kaj šele, da bi bil kak tak sklep razveljavljen. Tudi je t.a petorica hotela preprečiti, da dobita obe nogometni igrišči v Ljubljani od podsavezn.ih prvenstvenih tekom) emake odškodninske deleže in da se na ta način preneha s prejšnjo prakso, lei je dala zae.hr/iti igrišču Ilirije tekom enega leta. celih 15.600 Din, drugemu igrišču pa borih 300 Din. 4. Ni res. da so bili »vsi« odstopajoči odibo-rniki kaznovani, pač pa je res, da so bili kaznovani štirje odborniki, ker so žalili svoje tovariše v upravnem odboru, očitajoč jim nezmožnost poštenega delovanja, 5. V podsavezu ni nobene krize, pač pa je na slovenskih nogometnih klubih, da za vselej razčistijo z osebami, ki a svojim postopanjem onemogočajo zdrav napredek nogometa v Sloveniji in ki so ga privedli do današnjega njegovega žalostnega položaja. : Službene objave MOLNP. V nedeljo, dne 11. t. m. se vršijo sledeče tekme: Ob 11. url predpoldne na Rapidovem igrišču Rapid IF : Maribor II, sodnik g. Pehebn; ob pol 15. uri na igrišču I. S. S. K. Maribor Rapid I : Merkur I, 'sodnik g. KHpp-statter. Službujoči odbornik g. Amon. 3 O It*"_______________________________________ V Murski Soboti Mura—Maribor, sodnik g. Peterka, službujoči odbornik g. Voglar. Tajnik. : T. S. K. Merkur, težkoatletska sekcija. Člani se opozarjajo, da se vrši še ta mesec medmestna rokoborba z Zagrebom. Obisk treninga torej dolžnost. Še neverificirani atleti naj takoj oddajo prijavnice in slike. Upravni odbor. : T. S. K. Merkur. Za jutri napovedane naraščajske tekme odpadejo radi pred-poldanske manifestacije. Popoldan ob 13. uri se vrši prvenstvena tekma rezerve z Rapidovo rezervo. Ob pol l5. uri se sreča bazena z Rapidovo hazeno. Ob pol IG. uri se vrši prvenstvena tekma Rapid: Merkur. Ker so dosedanji rezultati pokazali, da je Merkur hud nasprotnik, je pričakovati zelo napet potek igre. Vse gorenje tekme se vršijo na igrišču Maribora. : Hazena Maribor II : Rapid II nastopi danes ob pol 14. uri na Rapidovem prostoru k rokometni tekmi. : Hazena Maribor I : »Mura« (Murska Sobota). Danes se vrši v Murski Soboti ponovni prijateljski sestanek obeh dru« žin, ki obeta zelo napeti potek. — Mariborske hazenašice odhajajo z vlakom ob 3. uri zjutraj. : Člane vseh odsekov I. S. S. K. »Maribor« poživljamo, da se v okvirju športnih društev udeležijo današnjega manl-festacijskega obhoda Jugoslov. Matice. Kino V Apolokinu je bila sinoči v petek zvečer. ko se je prvič predvajal nov Pat in Patacbon-film, naravnost gneča. Cela vrsta ljudi ni mogla več dobiti prostorov! V filmu »Poletje, solnce in študentje« ab-solvirata Pat in Patachon zopet z lastno jima bravurozo in komičnostjo celo vrsto vagabundskih pustolovščin. Kino je odmeval od smeha in marsikateri gledalec se je moral držati za trebuh. -a~ Grajski kino predvaja od pondeljka pa do vključno srede krasen šestdejanski film »Osamljene žene«. — »Osamljene žene«, prvi moderni amerikamiski film z Milton'Siliš v glavni vlogi, nam dokazu^ je, kako so Američani napredovali ter filme snimali popolnoma po evropejskem okusu. Ameriška produkcija presega v letu 1925 vse remške, francoske in italijanske proizvode. »Osamljene žene« je krasen film. z lepimi igralci v glavnih vlogah, najmodernejšo tehniko, s hi- ih snu Mamica fn otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se sme/e z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je fj ‘sigurnejša pot, da obvarujete iepoto in zdravje VašiH zob. y Mac i do ni, 'dne 11. oktobra 1925 permodernimi frizurami in toaletami, s kolosalno, razkošno opremo in z neverjetno dobro uspelo režijo. — Slike so precizne, dejanje zabavno in silno napeto, igra prvovrstna. — Tema za dame, za ženske, ki se čutijo osamljene — ali ki so res mnogo same — zapuščene od svojih soprogov, ki čutijo mnogo več pože-Ijenja pc kvartanju, gostilnah i. t. d. kakor pa po njih. Produkcija opija v Jugoslaviji* Mak, ki so ga prvotno pridelova1 le v Mali Aziji, so pričeli polagoma ea" diti tudii na Balkanu. , Leta 19*23 jo znašala 'količina iz 01 pridobljenega opija 9,222.000 kg. Qd ieg je odpadlo na Kitajsko 7,000.000 Brit. Indi jo 1,000.000, Perzijo 850-000, Turčijo 300.000, Macedonijo 60.000, JaP01*® in Siam 7000 in Indo-Chino 5000 kg. Jugoslovanska produkcija, ki ne m ša niti 1 % svetovnega pridelka, je ^ dar najboljše kakovosti. Gotove vrst ^ opija vseibuje 14—16 in celo do 17% m0!-fija, dočiim ga vsebuje kitajski op'1 3—5%, indijski 9% in turški 32—14/».^ Vsled tega se naš opij uporabIJa pretežni večimi za medicinske Pre®?Lr, te. Letošnji pridelek cenijo na 15®" kar pomeni vrednost 200 milijonov p} Vso to ogromno količino maka i.zra,a. mo, a smo primorani uvažati njef?°v preparate v obliki morfija in kodein*’ Da se izogneimio termi, so interesen ^ predložili imtnist.rs.tvn za trgovino in n duistrijo več načrtov za predelavo m®** doma. Kapital in strokovnjaki so v ob* ni meri na razpolago. Vlada je na#17 simpatično sprejela. —■n— g. Cenzurni odbori pri podružnicah dransko-Podunavske bank«. Kakor se nam poroča, je sklenila centralna uptava Jadransko-Podunavske banke v Beogradu, da stavi svojim filijalam v Slovenil* na razpolago znatne vsote v svrho raž' širjenja poslov v velikem obsegu. Isto tako je sklenila, da pietežno večino svojih industrij v Slovenji popolnoma reorganizira in jim stavi na razpolago zadostna sredstva v svrho tehnične preureditve J* uspešnega dela. Vsled tega je vpostavh* pri svojih filijalah posebne cenzurne bore in imenovala sledeče gospode: za filijalo M a r i b o r dr Radoslava PipuŠ’ industrijatca in odvetnika v Maribor1^ Adolfa Hknmler, veletrgovca in solastnika Eksportne družbe Matheis, SupPanz Co. v Mariboru, dr. Josipa Barle, notarja iu čiana cenzurnega odbora Narodne banke v Mariboru; za filijalo L j u ^ 1 j aji a: Ivana Knez, predsednika zborni' ce za trgovino in obit v Ljubljani in v** letržca v Ljubljani, Andreja Šarabon, letržca v Ljubm* ! in Alojzija Lillcg, V<* letržca v Ljubljani; za filijalo K r a n V Ed -mrda Kocbek, tovarnarja in posestnika v Kranju, Antona Majdič, trgovk in posestnika v Kianju, mr. ph. Franc* Šavnik. lekarnarja in posestnika ,V/ Kranju. g Naš izvoz v avgustu 1925 je zn*®8 po pod n tik ih glavnega ravnateljstvaca rin 371.180 ton v vredmosti 765,000.783 t. J. 70.506.980 Din v zlatu, dočini je sko leto avgusta znašal le 55,935.000 lih dinarjev. Naši najvažnejši izve®11 prodiuikti so koruza, les, jajca in pšeni®41' g Zvišanje obrtniških kreditov p Nar. banki. Maksimum kreditov z* Irtike je določil upravni odbor Nato^ bnnike s tem; da ga je zvišal od 5—10.®* na 40.000 Din. Za posojilo jamčijo 3 o6e' bo, katerim Narodna banka zaupa. g Dohodki naših carinarnic v d ruk polovici septembra. Službena statistik* objavlja sledeče dohodke glavnih cari narni-c v drogi col o vici preteklega seea 68.842. 812 Din. proti 58,642.598 Dl0 v isti dobi Lanskega leta. Po višini df hodlkov stoji na prvem mestu cnrinaTi*1 ca Bcograd-Sava z 14.024.042 Din; 1,(1 drugem Zagreb, južni kol. z 11,523.831. Din, n;,a tretjem; Beograd, želj. stan. 7,457.317 Din; a n.a četrtem Ljnbljan® 5,782.298 Dim. < g Nazadovnn.le živinoreje v Jugosl''' viji. Živinoreja je pričela v zadnjem£*" su močno nazadovati. Pred vojno je ^ hija saima izvažala 150.DCM1 komadov Ž'1'!. živine, dočltn jo danes v«n Jugosla^lj izvozi le 86.188 komi V preteklem l0j, smo celo uvozili za 150 miilj. Dim Tnfs ’ g Državno posestvo Pelje namera^ jo v Broirrndu dati v zakup, ker uprfl\ v dTžavni režiji no daje dovolj izkup10: ka. O modn’itetah tega zakupa š«, sprejet v finančnem ministrstvu ni«® predlog. Vendar pa se Ko če pride " 7,aku podaje, izvršilo to družbenim ™ tem. V MnTilir.m. Vine 11. oVfnVra ftl’5. *T 4 R ft K* S.' s: Zvišanje pristojbine za brzovozne poštne pošiljke ,ie odredil minister pošte in brzojava. Taksa se zviša od 1.50 na 10 Din. g Komercijalizacija državnih rudnikov je predmet ankete, ki je pričela v ministrstvu šume in rude. Na konferenco so odpotovali iz Sarajeva dr. Turina in več referentov. s: Češkoslovaška kupuje naš tobak, češkoslovaška je sklenila z Jugoslavijo Pogodbo, 100 vagonov glede nabave tobaka. Prvo polovico odpošljemiio takoj, a drugo, v teku prihodnjega meseca.. Delo — napredek — uspeh Vsem naprednim kulturnim društvom ' v mariborski oblasti. 10/ oktobra 1925. V dneh notranjega vznemirjenja, tužiiega premišljevanja, a navdušenih govorov, bojnih naklepov in zmagovitih sklepov; v dineh bridkosti in teme — a radostnega pričakovanja in eolnca; v dneh poglobljenega bratstva, edinosti, svobodnega poleta in veli.kih priprav, da dosežemo cilje, ki so jih onstran naše 7 našo krvjo napojene, z našimi potnimi Kragamli oškropljene, a od tujcev sramo-tene, zaničevane in skrunjene v robstvu od trpljeinja ječeče, tužne a svete svete zemlje začrtali in postavili povojni nesporazuma, je potrebno-in zelo potrebno, predvsemr vsa kulturna društva razmišljajo, kaj naj store, da dado in utrde v narodu ono obnovo, ki je potrebna, da se narod zave in zaveda svoje vrednote in moči in svojega poslanstva, V Mariboru se je pred tednom dni združilo 150 kulturnih društev, da se po-K'obe v delo in z diplcnn začno širiti ide-•1° napredka in svobodnega pok ret a, z c°lom začno delegati najvišje vrednote I?n'rga razvoja in z delom začno vcepiti posamezniku naj višje etične vrednote: ljuibezen do doma, naroda, človeštva. Nova društva se priiglašajo, vedno nova, .ki hočejo delati, -ki se žele z ostalimi strniti v orgmnično celoto, zmožno da napreduje in se dviga od uspeha do nspeha. • • t Delo vzbuja veselje in samozavest v delavcu, napravlja ga resnega in molče-delo pa tudi vedi zav'dl jivce in 'zbujg v njih zavist in nevošljivost, na-Pcavljn. jjfb smešne in brbljave. Delavec 7m njimi ne prereka, n:i mu do tekmo-v zavijanju in prnznraiH, hiti temveč dalje, hoče se nrHu napredka in želi si uspehov. Ne zaničuje nevošlJiveev in Javidnikov. ampak vabi vse, ki vedo, /la le delo vodi do napredka in o uspehov. Naše jK>globl.Teno delo se začenja. V naslednjih dneh razpošljeono seremurn' Predavanj in predavateljev vsem' društvom. Izb ero naj si za svoj 'kraj primerna, in se naj proglase pravočasno, da se zanjo lahko pripravijo predavatelji in krajevni Sinite!ji. Temeljni k a imen centra'1!!! knjižnica je postavil naš dT. Piviko. Podaril je 113 knjip. Centralna knjižnica bo matica j^seh kjižnic; pominoževala in širila se Vh*’ bo lahko dopolnjevala knjižnice "'dtumih društev in. ‘ko bo dovolj ob-u j?n- ustanavljala tudi nove. Nat er o-. 0,1 društvo želi novih knjig, naj se o-”rne na ZKD v Mariboru. Na vse posa-niozne 'kulturne delavce v mariborski nblasti, ki vedo ceniti vre-clmo-t in pomen niige, pa se obračamo z nujno prošnjo, naj posnermflio našega dr. Pivka, naj v svojem okolišu poizvedo, kje leže pre-brane^knjige, ki jih posamezniki lahko Pogrešajo m naj pošljejo to kjige Zvezi Kulturnih Društev v Mariboru na njen račun, oziroma naj eporočo naslove lastnikov knjig, ki bi jih darovali ali po nizki ceni prodali za centralno knjižnico ZKD. Podeželskim odTOm bo ZKD posvetila «krb ip jim nudila čini največ opore. Seznam iger, ki jih Zveza že lahko društvom, razpošlje te dni na vse j elane; prav tako ipm Zareza pri-a! jene kostume za nekaitere igre. -• roti osebnemu poiroštvu bo posojevala tudi te. Poskrbela pa bo tudi za predavanja o scenografiji in režiji, ozimuna P° možnosti in potrebi priredila tudi tečaje iz !•» stro-ke. K Zvezi kulturnih dnjštev pr.stopi lahko vsako napredno kulturno društvo, ki se bavi s predavanji, knjižnicami. dramatskimi, pevskimi in glasbenimi Prireditvami. Do danes še nimamo včlanjenih gasilnih iu športnih društev, to-aiko katero izmed teh goju dramati-not j e in glasbo ter rrhi podpore, ga j^nu. naj pristopi v Zvezo kulturnih ar,1*terv, ki želi delati, delati in le delati. > Delo nas bo privedlo do, uspehov in ® s poglobljenim1 narodnim delom bo-!?*> dosegli, da bodo nekoč Koroški, in '^'paljski dnevJ dnevi eolnca in ve- ZKD. Rusija Reforma sovjetskih volitev. Pred letom dni so bile izdane nove insfcrufccije za volitve v Sovjete. Toda pri tej izpremeimhi ni ostalo, kajt.i kakor poroča dopisih CEPS, je izdelan ponovno nov načrt. Po ovem načrtu bi morala biti volilna pnavica razširjena tudi na trgovce, katerim so bile politične pravice doslej odvzete in 6icer: na lastnike manjših mlinov, male trgovce in one osebo, ki se bavijo z domačo industrijo. V novem načrtu je izpremen-jen tudi člen sovjetske ustave, ki odvzema voli ki o pravico osebam, ki zaposlujejo dnevničarje, ki imajo le enega odraslega delavca ali dva vajenca. Ti dobe volilno pravico, če delajo osebno v delavnicah. Način volitev bo ispremenjen v temi smislu, da se bodo imena onih, ki se udeleže volitev, zalbeleževala v posebnem zapisniku. Ako se volitev ne u-deleži 35% voliiloev, se volitve razveljavijo. Izvoljeni bodo samo oni kandidati, ki dobe absolutno večino. Vprašanje javnega glasovanj® sq ne izpretneni; torej voli se javno z dviganjem rok. Sovjetska samouprava v praksi. V zadnjem času se je vršilo v Moskvi nešteto živahnih debat o prednostih oziroma kvarnih straneh sovjetske samouprave, ki je. v vrsti zakonodajnih institucij jako važna komponenta. Krajevne oblasti si še danes prisvajajo neverjetne pravice. Cesto postopajo direktno v nasprotstvu z intencij-ami centralnih organov. Odloki so neštetokrat naravnost smešni, katerih pa višje inštance iz gotovih razlogov ne morejo ovreči. O zanimivih odlokih sovjetskih samouprav poročni dopisnik CF.PS sledeče: Okrožni izvrševalni odbor Nikola- jevskega okraja je izdal nairedibo. ki u-kazu.ie vsem' irr.rščanom, da poisade pred svojim' hišjimA drev.ie in sicer točno po navodilih agronov. Kdor tega ne izvrši, bo 'kaznovan s kulukom. Drugi okrožni izvrševalni odbor je. izdal naredbo, ki prepoveduje dajanje rok ,v družabnem občevanju. Kdor ukaza ne upošteva,mora plačati 25 zlatih rubljev'kazni. Isti odbor je izdal tudi navedbo, ki prepoveduje meščanom shranjevanje mmlnzane-ga perila v stanovanjih. Prestopek se kaznuje z 25 zlatimi rublji. Milica bo vršila rad' tega> redno kontrolo po stanovanjih. Ne sme nas iorej presenetiti ukaz nekega guberni.iskega iavrševal-neg« odbora, ki ukazuje, da morajo imeti vse gostilne, trgovine, pisarne in klubi v toku 14 dni telefon. Kdor tega ne stori, se kaznuje s trimesečnim prisilnim delom. Sovjetski Pisk pravi k tem navedbam, da so le sredstvo za pridobivanje denarja. Statistika narodnega komi,sarijata notranjih del izkazuje, da je bilo 1. 1924 v teku treh mesecev kaznovanih z deparno globo samo v evropskih gubernijah, nad 175.000 oseb, a na prisilno delo 5.600. £ AlhlA ROČKA zlata ■■ visoko-plemenita in naj finejša zdrauiliščna mešanica v najdonršenejši popolnosti, edina obstoječa čajna mešanica I naj finejših cvetov in neprenosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje vrste. Poljska Pričetek dela v skupščini. Glavni dogodek notranjepolitičnega življenja je bil začetek jesenske skupščinske sezije, ki je pričela dne 6- okt. Zanimanje za prvo sejo skupščine je bilo zelo veliko. Skoro vsi poslanici so bili prisotni, diplomatske in novinarske lože so bile napolnjene, a publike se je nabralo veliko število. Vzrok tolikemu zanimanju je bil vladni ekspoze ministrskega predsednika Grabekega, v katerem je bilo podamo javnosti i>odrobno Poročilo o politični in ekononnski situaciji države. Ministrski predsednik, je v polurnem govoru obravnaval predvsem ekonomska vprašanja. Prepričeval je skupščino* da si. bo vladAprizaideva-la, da dvigne produkcijo in da izboljša, trgovsko bilanco,.. ter da bo vsa njena politika bazirala, na Štedljivašti. Razpoloženje v poslanskih klubih in v politični javnosti je bilo jako neenako. Ekspoze ministrskega predsednika je 'bil sprejet zelo hladno in pravijo, da je bil tokratni utis njegovega govora dokaj slabši kot običajno. Opozicija, ki so se ji često pridružili, poljski sooijalni demokrat je, je ostro napadala- Doniineva. se, da ibp imela vlada Grahskega v letošnji skupščini mnogo težav. KNJIŽEVNI OGLAS. Srpska Književna Zadruga n Reo-eradu dala jo u štampu novo, XXVIII., kolo, koje č« biti gotovo krajem novembra ove godine, U njem če biti ovi spisi: 1. Pes me g. Vladimira Nazora: 2. Pripovetke Milovana Glišiča, TL deo, u redakciji g. M- Džoniča; 3. Pripovetke g. Veljka PetrovičR; 4. Moj život, autobiogrnfija. Vlaha Bukovca, U' redakciji g. Marka Gara; 5. Uspomene Tmbre Tkalca, u prevodu i. redakciji g. d ra J. Matasoviča: 6. Bom ar še, književna študija sc. Bogdana Popoviča; 7. Figa rov a S vadb a, od Rcmar-šoa, u'prevodu g. Milana Grola. Knjige ovoga kola biče povezane u platnu, kao što su i knjige XXVII. kola. Cena je kolu 100 Din. Os im'ovoga kola mogiuse kot potpi-sanog poverenikn nabaviti, uz unnpred položeni novac, loš: 27. kolo (7 knjiga za 100 Din), 26. kolo (6 knjiga za 80 Din), 25. kolo (6 knjiga za 60 Din) i druga Zadrugina izdanja. Dcbrotvpri. koji po-lože j e dar c d za svagda 1000 Din, dobi-vaju osiui diplome počevši od nnredno-ga 'sva 'kola u buduče besplatno'i doži-votno. Poznato je. ■ da Srp. Kuj. Zadruga daje svake godine najbolj a dela iz naše i strane literature, a po^spljo,šn.ioj izra-di najlepša i. n a j j ef ti ni j a (na finom pa-piru i platneno™ povezh), pa je upravo za čudo, da Slovenija od svih našili kra-jeva po broj.u pretplaitnika dolazi na poslednje mesto tako, da ju je u tam pogledu nadmsšila čak i mala, nepismena, »fcderalistička« Crna .Gora. 'Prema iz-veštaju, najine. Upravno,g Odbora Zadruge u celo.i Sloveniji bilo je nrošle godine pretplatnika samo 14-5. Kad' se u zini e, da med ju ovim pretplatnickna ima »vakako. i d obar h roj Srba (oficira. carinika i. t. d.), onda od 15.000 priaue-raika. u kolikem se broju štampaju ova iz-dnnja. na Sioveniju otpada žaiieta vrlo neznatan deo. Hočemo li i želimo li, da do našeg uuutamjcg nacinnalnog ujodinjenja Sto pre dog je.— Što se vsporiti ne može, — proučavaj.mo i pratiuio književnost jed-ni drugih. To je .svakaho. najjeftiniji put, da do medjusobnog. upoznavanja dog jemo. Maribor, 1. 10. 1925; Peve-enik Srn, Knj. Zadruge: prota P e tar T. T r b o j e v i č Kancelarija: kasarna kralja Aleksan- dra. Meljska cesta, stanovanje: Glavni trg 1. III. • - • Vesel kotiček KRALJ tiska. Predvsem .ie potrebna ambicija. Pokojnega Lorda Nordklif-a so imenovali popolnoma upravičeno »kralja angleškega tiska-, kajti najveJčji časopisi so bili v njegovih rokah. Nekega dne je 'vprašal svojega so-trudnika: — Koliko zasluži tel — Deset liveršterlAngov na teden. — Ali ste zfidovol j mil — Popolnoma! ,. . — Potem pa izvolite zapustiti, vaše mesto, kajti, pri meni ni prostora za novinarje brez ambicij. Nasedel. Zdravnik: .»Ali ste že vprašali koga za kakšen nasveti« . . Bolnik: »Dal Domačega lekarnarja.« Zdravnik: »No — in kakšno 'bedarijo Vaun! je svetoval?« Bolnik: K Vam* me je poslal, gospod doktor. Sporazum. »Dovolite, gospodična Tanja, da Vas kličem le s krstnimi imenom.«. * - « • »Dobro, če dopustite, da mene drugi titulirajo z vašim rodbinskiim. • .• Čudna reklama. ' »Ivako da hovodošJi fotograf, specija-list v fotografjranju otrok, nima ndk.a-kega posla’« — »Kaj še čudiš!, V izložbi imia plakat tele vsebine: Vašega otroka povečam za 50 Din, Prišel je Žid v Ljubljano, je mislil, dg v zaspano jtrinesel bo novost. Ponujal laške fige in razne migomige, kdo mara za norost? Ponujal je mazila, sleparska razna mila, a kupil nihče ni 1 Pri nas „ GAZELA“ milo si Svet je priborilo, vse drugo nam smrdi! Saj je svetovno znano napravilo Ljubljano, zato ga vse časti 1 Leseno pohiStvo Železno nohištve Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge • ja Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje po izredno nizkih ctr nab v zaligi pohištva Karal Frels Maribor Gosposka oIQca St. 20 (Pirchanova bVa) Svoboden ogledi Ceniki bresplačnot Podpirajte sokolski tisk! KUPIM vsako množino vinskega mošta. KLETARNA JURIJ E H L Maribor-Krčevina štev. 88 2158 Sladkor najcenejši in sicer: 1 kg kocke Din 14-50 1 kg kristal Din 13"— 3133 v pMniii JUHO 11. MU, Coipsla ulita Br. 14084. OGLAS. Komanda 45. pešadiskog puka obdržavatiče dne 84. oktobra tek. godine u 10 časova u kasarni .Kralja Aleksandra 1." u Mariboru ustmenu licitaciju (do kojeg se vremena mogu dostaviti i direktne ponudoc) za ispomku sledečih artilcala ljudske hrane: 1000 klgr. domače svinske masti; 4000 „ luka; 5000 . pasulja; 4500 , pirinča; 2159 5000 „ makarona; 6000 litara sirčeta. Kaucija je potrebna 5 % sveskupne vrednosti artikala. Uslovi za Hferacifu mogu se videti dnevno u kanceldrifi Štaba 45. pešadiskog puka Iz kancelarije štaba 45. pešad. puka a Maribora Kultura in umetnost po nizki ceni dobite le pri tvdkl J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufak-turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. I grofični umetniški MARIBORSKA TISI D D MARIBOR atomu* Veleoražarna kave Meznarič Rado Trgovci zahtevajte ponudbe Maribor, Glavni trg 21 Trgovci zahtevajte ponudbe Odda se zračna, električno razsvetljena soba s posebnim vhodom nasproti Glavnega ko- i lodvora. Naslov pove uprav-nifltvo. 3178 V goda se po nizki ceni In takoj osebni Šestsedežni avto Pdch VIII., dobro ohranjčn. Naslov je poizvedeti v nprav-»iStvu. 3179 Profesor poučuje gospode in gospodično v skupinah: Slovenščino, nemSčlrio in francoščino. Raz agova ul. 15 priti. 2157 Agilni in podjetni akviziter z dobrimi pogoji za stalno «e sprejme. VpraSa se pri Fran Vorsiču, Vrbanova 19. 2164 Pozor! Modni salon Fasswald’ Trg svobode 1, so pfipordča cenjenim damam za izdelova-nie plaščev, kostumov is vsakovrstnih oblek, Ctrte lniiane Plača še tudi v obtokih, 2160 Porcelanasto posodo, za kavo in čaj za 6 in 12 oseb, dobite' najceneje pri Ford. Vincetič, Slovenska ul. 16. 2161 Podlaga za lastni dom. Hranilne vloge varno naložene, Obrestovane 8-10 °/o- Ugodna posojila za zidanje pri „Moj-mir“, Kreditni stavbeni zadrugi. 2176 BUčno olje, najboljše, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmuller, Maribor Pod mostom 7 (poleg kavarne Hetzl pri Dravi). Nadalje priporočam Oljno pogačo fprgo) in otrobi, j Zamenjam bučno' olje 2a oljno | seme in cele Orehe. 2172 Knjižnica, 650 slovenskih in nemških knjig. 860 zvezkov, dobro ohranjeno, na prodaj, /0 p pola. Ponudbe na upravo lista 2177 ISČ« s« stanovanje za dijaka I. t-az. realke z všo oskrbo in nadzorstvom pri boljši, najraje Učiteljski drniini. Cenj. ponudbe pod „Realec“. 2173 Dva gospoda se sprejmeta na hrano, eden na stanovanjc. Gledališka 2. pritličje levo. 2171 lifem dve sobi zalivanje. Ponudbe pod „Dobro plačam“ na upravo. 2163 Denarnice, šolske torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbice Za potova nje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Higijenlčna brivnica se vsem slojem priporoča. Poštn-žba Čista, prvokrslna, Dijaki imi|o ob sobotah in dan pred pra mikom popust. Vjekoslav Hiu rin, Jurčičeva 9.' 1933 Prodam lepo posestvo 1 uro od laljeno od Mthibora. Obstoječe iz 32 oralov zemlje (trav-aiki. vinogradi, sadonosniki ifl gozdovi). Naslov pove d-prava lis'a. 2135 Vajenec, krepak, razvit, se sprejme proti plačilu. Vatra-Akomulator, Strossmajerjera 3 2179 Stanovanjska borza ,,Maraton" razpolagri: več sbb tudi preskrba, hiše, takojšnja vselitev, zamene stanotdnj tudi Maribor-Terrie in Ptuj. Uče prazne sobe, sicer šobezvpo-rabo kuhinje ter lokale. 2168 Stvarne Informacije v kočljivih stanovanjskih zadevah zlasti izven zaščite daje Stanovanjska borza ,Marstan*, Rotovški trg. 2169 Izveibane šivilje ža mo ko perilo se sprejmejo v tovarni pšrila F. Verdnik, A eksandro va «. 55. 2143 Proda se raznovrstno pohištvo za spalno sobo, VpraSa se v Lekarniški ul. 7/1, 2126 ,,Fortiina“, tvorhica strojev. Frančiškanska ulica 13. prevzame vsa popravila sesalk zn vino, vodo, i. bi.: motorjev avtemobilov i. t. d. 2152 Strojna plefarna M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17, izvršuje vsa v stroko spadajoča dela iz do nešene volne, svile in bombni«. Delo: rute (robci) 20-40 Din veite 25-45 Din. iopee 30-80Din jumper 20-40 Din, nogavice, nove 10 Din, podpletenje 7 Din 1 434 Ves Maribor go vori da sc pri Vicelnu najsolidncjše in najbolje kupuje posodo, kuhinjsko kakor emajlirano, pločevinasto težko, znamke „Herku!cs“ in lahke vrste čchoslovaškcga proizvoda, nadalje vlito železno emajlirano, pločevinasto, prvovrstno alumin jevo posodo Iz naj boljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamerilto robo. kakor tudi vse druge kuhinj, potrebščine A. Vitel, Maribor, Glavni trg 5. RAZPRODAJA! Vsem cenj. interesentom ulj. nazhanjam, da zaradi opustitve svoje trgovine oddajam dobro sortirano zalogo čevljev za gospode, dame in otroke po znatno znižanih cenah. Z odi. spoštovanjem 2137 C. Blasina, trg. čevljev Slovenska ul. 2. Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO - čevlje Lastne delavnice. — Solidne cene. MARIBOR, Koroška cesta št. 19. Le najbolje in najceneje! Lepo oblik® čevljev ohrani le ,,PEDOR“ nateznik Praktičen in trpežen ! Zaloga pri 2176 DRAGO ROSINA, Maribor, Vetrinjska ulica št. ^ Tvrdka Tr, Anica Sraun Maribor. Grajski trs 1 nudi rokavice nogavice čevlje moške klobuke is« kravate itd. po najnižjih cenah HANNOVER |L za 500.000 švMih frankov zkirke pisemskih znamk, vendar samo boljše objekte, kakor tudi posamezne raiitetc ip stare znamke na kuvertah po najvišjih cenah. Izrabite ugodno priliko, ki se nudi. Plafnin Sakoj v gotovini v poljubni veljavi. Najstrožja diskrecija. Za dragocene stvari pridem sam. Izčrpne ponudbe z navedbo cene nasloviti na Eugen Sekala Villa „HeimcIi“ Luzern (Švica) Pazite na adreso! (Korespondenca : francosko, ang-gleško, nemško). J. H. 5115 Lz, 1374 zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. -031 Gen. zastopstvo C. C. LATI PA K S. C VloSka ul. 46 a ZAGREB Telefon 2-73 ladustriisKe odpadke vsake vrste kupim po najvišjih dnevnih cenah Veletrgovina z surovinami, IVAN SLUGA Tržaška cesta 5 2162 Cunje desiflnsclrane ra čiščenje strojev v vsaki množini vedno na razpolago Vabljivo železo v večjihmnožinah vedno na razpolago! ""i| Sščem stanovanje ali kupim obstoječe iz 4-5 sob, s pritiklinami za najemnika, ki ni zaščiten po stanovanjskem zakonu, ali even-tuelno kupim vilo z 'zgoraj navedenimi sobami. Ponudbe na upravo lista pod „Odvetnik“ 2033 UMI prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo INOZEMSKI premog in koks vsake vršte in vsakega izvora ter priporoča Češkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo kovaški prerrtog, črni premog Irt brikete Naslov 355 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 15/1. Tiskar’ -»Mpriborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko D e tel a, ravnati j. Urednik: Vekoslav Špindler, novinar, Izdajatelj: Konzorcij »Tabor®*: predstavnik; (Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru.