Zakaj in kako se nam je treba zadružiti? Razvideli smo, kako hira kmetištvo: kako se manjSa število kmetovalskih ljudij, kako prestrašlivo so že zadolženi in se še vedno bolj in bolj zadolžujejo, kako se njih posestva podražbavajo in poprodavajo ter prehajajo v roke nekmetom, prav mnogokrat v last njih nasprotnikom in zatiračem — razvideli smo, da drči kmetiški stan naravnost v propad in da v nepredaljnem času pogine do cela, če pojde tako dalje. To je vsem družboslovcem do konca jasno, brezdvomno. Poljedelcu se ne izplača več njegovo delo. Preračunilo se je na pr., da znese pridelnina kar imaš stroškov in dela za jeden mčterščak (meterski cent) pšenice po naših krajih poprek dobrih devet goldinarjev. Toda v zadnjem letu na pr. je bilo pač malo gospodarjev tod okrog, ki bi jo bili prodali res po devet gld.; če odšteješ od teh 9 gld. Se zmudo časa z nalaganjem in z vožnjoj do kupca, uvidiš, da si prodal svoj trdo priznojeni pridelek v zgubo svojo. Da bi bilo kolikor toliko vredno mučiti se z nje pridelavanjem, morala bi biti cena pšenici naimenj 10 gld. za meterščak. Pa kakor vse kaže, ne bode imela letos niti take cene, kakršno je lani. In kakor s pšenicoj, tako je do malega z vsemi tvojimi pridelki. Koliko ti pa nese, ljubi kmet, tvoja zemlja? Ce sešteješ vse prihodke in vse stroške, ki jih imaš z njoj v jednem letu, in potem odšteješ stroške od prihodkov, koliko ti pa ostane čistega dobička, to se pravi: koliko ti ostane za plačilo za svoj celoletni trud in za celoletno delo tvojih ljudij? Svetovalo se ti je že in tudi jaz ti svetujem, da zapisuj vse dohodke in razhodke svoje, in računi; če to storiš, uvidiš gotovo sam, da ne dela noben delavec, ki mu vendar tudi ne gre dobro, za tako borno dnino. Poštevilkajva malo že naprej. Recimo, da imaš lastnino, ki je vredna svojih 4 tisoč gld. Če bi jo prodal in dal teh 4000 gld. na posodo, dobil bi zanje, če bi dcbival tudi samo po štiri in pol odstotka od njih, vendar na leto svojih 180 gld. Dalje: pri takem posestvu potrebuješ, povprek rečeno, če hočeš pošteno obdelovati, dve ženski in poleg sebe še jednega drugega moškega; torei dva moška in dve ženski. Nastavimo za moškega samo 80 kr. dnevnega plačila, za žensko pa samo 40 kr.; to gotovo ni preveč; zakaj povsod plačujejo delavce vsaj toliko, če ne vee, če so količkaj pravicoljubni delodajalci. In gospodar in gospodinja in sin in hči delajo mnogo dalj časa nego na pr. tvorničani (fabriški delavci), po leti od ranega jutra do pozne noči; in tudi še ob nedeljah imajo svoje opravke. Delavnih dnij v letu je kakih tristo. Zaslužil bi po tera takem vsak moški na leto 240 gld., vsaka ženska pa 120 gld. — vsi štirje skupaj torej: 720 gld. Če prištejemo k temu prej omenjenih 180 gld., naračunimo 900 gld. Devet sto gold. bi ti morala tedaj prinašati tvoja lastnina, ki je vredna 4 tisoč gld., če se računa prav po malem. Ali ti pa v resniei prinaša toliko? Menda koli ne; to se pravi, tvoje delo se ti ne splača. Tudi slabo plačan delavec izhaja bolje; zato tudi poznam take delavce, ki imajo za dom hlapca, sami pa delajo v tvornici. Spet razvidaš: tako ne more, ne sme več iti naprej. Toda pridejo še razna popravila, pridejo uime, pridejo nezgode: zbolf ti vol, pogine ti krava . . . Pride čas, da je treba omožiti hčer, oženiti sina; praznega se ne moreš iznebiti; kje boš pa vzel za doto? A vodno doma imeti ga vendar ne moreš — ali ga boš za klobuk dejal? kakor so včasih rekli. V teh razmerah poljedelstvo ne more torej več. Spominam se, kako je govoril v državnici pred več leti sedaj že rajni poljski poslanec Hausner, ko se je razpravljalo, da je treba kmetištvu pomagati. Imel je, kakor je rekel, imel je zelo veliko posestvo; koliko skrbi, koliko truda je imel z Ijudmi, da jih je dobil in plačeval, koliko sitnob in težav! zakaj nadzcroval je sam vse, kar je bilo kajpak potrebno, 6e je hotel, da ga nčso sleparili spredi in zadi in da mu Je vsaj kolikor toliko neslo. Kako so ga zadevale nemilo razne nesreCe in nezgode: mnogo skrbij in truda, a primeroma prav pičli prihodki. Šine mu nekega dne pametna misel v glavo: proda svoje gospodarstvo za obilno svoto, denar pa naloži na obresti. Poslej mu ni bilo nič več ne truda ne skrbi ne strahil, da bi ga stisnola toča ali kakšna koli nezgoda: jedino delo mu je bilo, da je pobral vsako četrtletje ali polletje svoje bogate obresti, ki so bili pa mnogo večji npgo vsi dohodki prejšnjega posestva. Z vsoi pravicoj tedaj zatrjujemo, da se kmetu ne izpla6a njegovo delo, da se torej potaplja. Tla6ani drugim, vse druga6e huje, kakor je v prejšnjih stoletjih. Zlasti hudo pa se tla6ani, 6e je mo6no zadolžen. Takrat pa6 dela samo za druge, za davke in obresti, a ne za sebe. In koliko je takih, ki so samo še na videz lastniki, v resnici pa nemajo ni6 ve6 svoje zemlje. Puste jih samo zato še na ne ve6 njihovem posestvu, ker upnikom to bolje nese, kakor 6e bi obdelovali polje sami; ker jim ubogi zadolženec bolje dela nego bi jim najemniki ali tudi — sužnji. Kako krvavo se poti tak siromak, da more popla6ati davke in obresti, in kolikrat jih niti more ne! a njemu ostane bore toliko, da se s siloj more prihodnji dan, prihodnje leto nadalje za druge ^nojiti. Znan mi je tak siromak, ici je dolgo asa izkrvaveval za upnike; nobeno no6 ni »nogel mirno spati. Najve6ji sirotek je pa bil, ,e je bil toliko sre6en, da je kako prase ali kako drugo malenkost prodal: zdrli so se vsi nanj, naj jim pla6a zastale obresti in pa še glavnico, ko tak neredno pla6uje! Kako je bil ves v skrbeh, kako je siromašil — dokler ^e ga nčso usmilili: da so mu prodali lastnino. «Kako ti pa že kaj gre?» vprašam ga nekaj mesecev kesDeje. «0, prav dobro,» pravi on; «kako hvaležen sem jim, da so mi prodali: kako mirno sedaj spim . . . prej sem delal za druge, sedaj pa je moje, kar pridelam in prislužim. Koliko bolje mi gre kot navadnetnu dninarju nego ini je šlo prej! > Če vse to tak premišljam, zazdi se mi v6asi res 6udno, kako da se kmetje tega hirania ne naveličajo, kako da ne vržejo motike in kose iz rok in ne pritisnejo še bolj, kakor tu in tam že, na tvornice. No, pa tam je že itak preve6 ponfijarjev, ki žel6 dela. Še bolj pa jih menda drži na njih zemlji njih starodržnost! Pripovedoval mi je tak ubožec, kako po zimi v velikem snegu nosi v košku z visokega hriba, kjer je doma, v dve uri daleko mesto drobnih drv, katere naseka v svojem lesu in nacepi na drobno, da jih proda za celih dvajset krajcarjev in si nakupi najsilnejših potrebš6in. Za6udil sem se mu, da za tak malosten izkupi6ek preide toliko in tako pot, ko vendar za svoje blago dobi tak malo — kako da se ne navoli tega malieenja, kako da ni raje poskrbel, da bi bil dobil delo v tvornici, nego da se je ukupil na taki odljudni gori. On pa me zavrne: «Pa imam vendar kam iti». Da to jih drži še: veselje, da imajo nekaj svojega, in pa tista starodržnost, da vsak želi ostati na zemlji, kjer so živeli njegovi o6etie in dedje. Bog jim ohrani to blago svojstvo tudi še zanaprej! Dokon6al sem prvi del: zakaj se nam je treba zadružiti? Spoznali smo, da bi sedanje razmere nižje sloje uničile. Rad bi še zapisal raznokaj, na pr. kako pešajo tudi še drugi stanovi, kakšne so svetovne razmere družboslovne in še mnogokaj drugega; zakaj ho6e se mi, da bi spisal nekako celotno (6e prav skromno) družboslovje. Toda mudi se mi dalje. Ozrli se bomo prihodnji6 samo še nekoliko nazaj v prejšnje 6ase, pogledali kratko brezpametne zmote in lovliva slepila socialistovskih družbogubov , potem pa preidimo takoj na drugi glavni del, kako se je nam zadružiti in kako naj delujejo ta zadruštva kmetov in obrtnikov in delavcev. Ker se zadružujejo že precej, treba jim je zelo navodila in napotila. J. M. Kržišnik.