PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v. gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 190 (14.020)
Trst, četrtek, 26. septembra 1991
Včeraj so se nenadoma ponovno sestali Kadijevič, Tudjman in Miloševič
Vsi vsaj na videz za mir
Presenetljivo tajno srečanje - Danes tudi nadaljevanje haaške mirovne konference o Jugoslaviji Varnostni svet o prepovedi izvoza orožja - Spopadi kljub prekinitvi ognja še vedno potekajo
MOSTAR, SPLIT — Na Hrvaškem premirje na tak ali drugačen način - kljub hudim spopadom na nekaterih območjih - še naprej drži. Toda nedvomno je največjo pozornost včeraj pritegnila vest, da so se v Mostarju nenadoma sestali hrvaški predsednik Tudjman, predsednik Srbije Miloševič in zvezni obrambni minister Veljko Kadijevič, da bi nadaljevali začete pogovore iz Igala. Podrobnejše vsebine pogovorov niso sporočili, objavljeno pa je bilo skupno poročilo. V njem je zapisano, »da so predsednika Tudjman in Miloševič ter zvezni sekretar za ljudsko obrambo Kadijevič ocenili, da je nujno obdržati in okrepiti mir v državi s popolno prekinitvijo spopadov, kar predstavlja prvi pogoj za dosego pravičnih političnih rešitev.« V sporočilu je še zapisano, da so vsi trije ocenili, »da je v interesu vseh jugoslovanskih narodov in republik, da se krizo rešuje
izključno s političnimi sredstvi in je treba onemogočiti nadaljevanje prelivanja krvi in spopadov.« Tudjman, Miloševič in Kadijevič pa so tudi poudarili, je zapisano v skupnem sporočilu, »da se je reševanja jugoslovanske krize treba lotiti na osnovi enakega upoštevanja interesov vseh jugoslovanskih narodov in ob upoštevanju njihove enakopravnosti.« Udeleženci včerajšnjega srečanja so še ocenili, poroča tiskovna agencija HINA, da bodo načelne opredelitve haaške konference, ki izključujejo vsiljevanje političnih rešitev s šilo, prispevale, da se jugoslovanska kriza razreši na miren in pravičen način. Ob koncu skupnega sporočila je še navedeno, da se bodo vsi trije še sestali.
Novo srečanje trojice voditeljev neposredno vpletenih strani v hrvaški vojni vzbuja nekaj več upa-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Veljko Kadijevič
Franjo Tudjman
Slobodan Miloševič
Estonija
priznala
Slovenijo
MOSKVA — Pribaltska republika Estonija je včeraj priznala 25. junija letos razglašeno neodvisnost Republike Slovenije. Vest je posredovala tamkajšnja tiskovna agencija Baltfax.
Estonija je z ostalima pribaltskima republikama Litvo in Latvijo dosegla uradno mednarodno priznanje svoje neodvisnosti od Moskve preteklega 6. septembra. To pa pomeni, da ima njeno uradno priznanje slovenske neodvisnosti in suverenosti polno mednarodnopravno veljavo. Res je, da gre za priznanje majhne države, ki nima posebne teže v mednarodni skupnosti, vendar je za Ljubljano kljub temu zelo dragoceno, saj utira pot nujnim »pomembnejšim« korakom k uradnemu uveljavljanju slovenske države.
Poslanska zbornica včeraj v glavnem podprla vladno politiko do Jugoslavije
Andreotti: Italijanska vlada nima političnih zadržkov do priznanja Slovenije in Hrvaške
RIM »Italijanska vlada nima političnih zadržkov do priznanja Slovenije in Hrvaške. Vprašanje, s katerim se soočamo pa je, kdaj naj do tega formalno pride, na vsak način pa mora priti v z Evropsko skupnostjo dogovorjenem okviru.« Tako je ministrski predsednik Giulio Andreotti (na sliki AP) včeraj v poslanski zbornici sintetiziral stališče italijanske vlade do položaja v Jugoslaviji, za katerega je podčrtal, da ostaja vsekakor tesno povezano s stališčem EGS in vse mednarodne skupnosti. Andreottiju se pogajalska pot v tem trenutku zdi edina mogoča, saj bi bilo »vsaj za bližnjo prihodnost napačno, če bi skušali reševati težave z drugimi, slabo premišljenimi iniciativami«.
Poslancem, ki so ponovno zahtevali takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške (med njimi sta bila še posebej odločna radikalec Cicciomessere in krščanski demokrat Fracanzani), je ministrski predsednik odgovoril, da je treba vztrajati pri nujnosti, da pride do dokončne in globalne rešitve ju-
goslovanske krize s pogajanji, ki jih je italijanska vlada »spodbujala na bilateralni ravni in podpirala v okviru dvanajsterice«. Ta rešitev pa bi po premierovem mnenju ob polnem spoštovanju volje in potreb posameznih republik morala predvideti tudi »neko obliko kooperacije med jugoslovanskimi enotami«, še posebno na gospodarskem področju - s čimer bi preprečili anahronistično razdrobitev jugoslovanskega tržišča - in na področju zakonske zaščite človekovih in manjšinskih pravic. In za te zadnje je Andreotti porabil še zaključni del svojega posega, ko je govoril o skrbi za italijansko manjšino v Jugoslaviji, tudi »v perspektivi preseganja tistih določil Osimskega sporazuma, ki zadevajo zaščito manjšin«. Pri tem je poudaril, da je Italija zahtevala in dosegla, da bodo lahko vse manjšine predstavile svoje interese na haaški mirovni konferenci, rimska vlada pa si bo po vseh močeh prizadevala, da bodo Italijani
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mirovniki so včeraj krenili na pot iz Trsta proti Sarajevu
Karavana miru prispela v Ljubljano
LJUBLJANA - Karavana miru, prva večja pobuda pacifističnega gibanja za solidarnost z državljani zdaj že bivše Jugoslavije, je včeraj popoldne prispela v Ljubljano. Na pot, ki bo karavano pripeljala še v Zagreb, Beograd in Sarajevo, se je podalo 300 mirovnikov, ki so se v Ljubljani srečali s članom predsedstva Republike Slovenije Cirilom Zlobcem ter s predsednikom skupščine Bučarjem. Kasneje so se udeležili velikega mirovniškega koncerta na Tromostovju.
Karavana je šla na pot iz Trsta, na Opčinah pa se je srečala s predstavniki slovenske manjšine.
Na sliki (Foto Magajna) simbolični objem med srbsko in hrvaško udeleženko
Titov grob bo že v kratkem na občinskem pokopališču
BEOGRAD Posmrtne ostanke bivšega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita bodo prenesli na enega od občinskih beograjskih pokopališč. Uradno republiški sklep o prekopu Titovih posmrtnih ostankov iz Hiše Cvetja na De-dinju kot opravičilo navaja urbanistične razloge. Srbski minister za urbanistiko Miodrag Janič je namreč sporočil, da gre za urbanistično preureditev Dedinja, kjer pa po njegovih besedah ni prostora za »ilegalno zgrajeno Hišo cvetja.«
Kot je znano, so srbski nacionalisti že dalj časa zahtevali odstranitev Titovega groba. Be-
ograjski ekstremisti so namreč trdili, da je Tito kot Hrvat deloval proti srbskim interesom in da si je ves povojni čas prizadeval, da bi čim bolj omejil srbski vpliv v Jugoslaviji. Nekatere politične stranke so s tem v zvezi tudi zahtevale, naj se njegov grob prenese v rojstni Kumrovec na Hrvaškem.
Očitno pa je, da je srbsko vodstvo zdaj pohitelo z drugačno odločitvijo, saj se jim je morda selitev posmrtnih ostankov nekdanjega jugoslovanskega voditelja v rojstni Kumrovec zaradi vojne, ki že dalj časa divja na Hrvaškem, zdela preveč oddaljena.
V Savdski Arabiji včeraj že začeli z razmeščanjem ameriških raket patriot
Bagdad še ni izpustil inšpektorjev OZN z dokumenti o iraških jedrskih načrtih
Cossiga sprejel Martellijevo odločitev glede Curcia
NEW YORK — V Bagdadu se položaj 44 inšpektorjev OZN ni spremenil in še naprej so blokirani v avtobusu na parkirišču zgradbe, kjer so v torek odkrili dokumente, ki naj bi bili povezani z iraškim jedrskim programom. Njihov avtobus je obkoljen z iraškimi vojaki, Bagdad pa je vodjo inšpektorjev davida Kaya obtožil, da je špijon Cie. Včeraj so le zdravniku skupine dovolili, da je zapustil avtobus in nabavil zdravila in živila za inšpektorje.
V	zvezi z dokumenti je včeraj ameriška TV mreža CBS poročala, da je odkritje teh pomembnih dokumentov omogočil neki Iračan, ki je točno navedel, kje se nahaja dokumentacija jedrskega programa Sadama Huseina. Podatke je posredoval ameriškim tajnim službam, te pa naj bi po trditvah CBS o tem takoj obvestile OZN.
V	OZN so že v torek zahtevali takojšnjo izpustitev inpektorjev OZN. Irak trdi, da gre le za doku-
mente upravne narave, ki nimajo nikakršne zveze z jedrskim programom, toda pri OZN trdijo, da imajo le oni pravico ugotavljati, kateri dokumenti so pomembni. Po nekaterih trditvah pa najdeni dokumenti zadevajo tudi iraške nakupe jedrskega materiala v drugih državah. Varnostni svet se je sestal tudi včeraj in obravnaval iraški odgovor v zvezi s svobodnim uporabljanjem helikopterjev za inšpektorje OZN v Iraku, ki so zadolženi za iskanje in uničenje iraške oborožitve za množično uničevanje.
Včeraj je tudi britanski premier Major opozoril Sadama Huseina, naj upošteva resolucije OZN v zvezi z uničenjem jedrskih naprav v Iraku, v Savdski Arabiji pa so začeli z razmeščanjem raket patriot, ki so jih ZDA poslale na zahtevo savdskega kralja Fahda in po sporu z Bagdadom glede pregledovanja jedrskih in kemičnih naprav v Iraku.
Za zdaj naj bi šlo le za rutinske vojaške vaje, toda lahko se zgodi, da bodo rakete sidevvinder 9 spet uporabili v Zalivu	(Telefoto AP)
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga se je sprijaznil z dejstvom, da se pravosodni minister Claudio Martelli ne strinja s pomilostitvijo zgodovinskega »očeta« ^Rdečih brigad Renata Curcia. Še več, kljub temu, da se sploh ne strinja z razlogi, ki jih je Martelli navedel v utemeljitev svoje odklonilne odločitve, se bo predsednik republike podredil ministrovi volji in odstopil od svoje zahteve po pomilostitvi.
Cossiga pa ne bi bil to, kar je, če ne bi pri priči odgovoril na torkovo Martellijevo pismo. V njem med drugim pravi, da stališča pravosodnega ministra ne deli ne po pravni in niti po politični plati, zato poziva vlado, naj preuči načine in sredstva za odpravo po njegovem mnenju nepravičnega obravnavanja, ki da ga je Renato Curcio deležen glede na stotine ostalih obsojencev, ki so si bili umazali roke z mnogo hujšimi terorističnimi dejanji.
Predstavniki italijanske manjšine so se sestali z opazovalci EGS
KOPER — Trije od osemdesetih opazovalcev Evropske skupnosti, ki imajo sedež v Zagrebu, so od ponedeljka v Istri. Najprej so obiskali Pulj, tamkajšnjega župana, policijsko postajo, poveljstvo puljskega sektorja vojne mornarice, včeraj pa so se na željo in povabilo pripadnikov italijanske manjšine sestali s predstavniki le-te v Kopru. Po treh dneh opazovanj in sestankov so ocenili, da je v Istri mirno, da so vse prisotne strani pripravljene na dialog, da doslej ni bilo nobenih zapletov, da vse komunikacije normalno delujejo, skratka, da življenje poteka skoraj povsem normalno. Opazili so sicer večje število beguncev, vendar ocenjujejo, da je to verjetno v skladu z izjavami hrvaškega vodstva, da bo zaradi mira, ki vlada v Istri, to območje načrtno namenjeno vojnim beguncem.
Andrew Mathewson iz Velike Britanije, Francis Claesen iz Belgije in Mario Bondioli iz Italije so menili, da ima njihova prisotnost močan psihološki in pomirjevalni učinek na prestrašeno istrsko prebivalstvo, ki se boji, da bi se vojaške operacije razširile tudi na to območje. Prepričani pa so, da njihova prisotnost ne pomeni tistega dokončnega jamstva, da do vojne ne bi prišlo. Prav to pa so pričakovali pripadniki italijanske manjšine, ko so pri italijanskem vele-
poslaniku v Beogradu zahtevali, da bi ta vplival na prihod večjega števila opazovalcev v Istro. Za zdaj so opazovalci Evropske skupnosti lahko napovedali le, da je prihod večjega števila opazovalcev v Hrvaško napovedan, ne vedo pa, kdaj naj bi se to zgodilo. Na mejni kontrolni točki pri Dragonji so se lahko prepričali, da promet poteka normalno, kot da ne bi bilo meje in da Istra živi kot nekakšna celota. Pripadniki manjšine so namreč opazovalcem pojasnili, zakaj želijo mednaroden dogovor o enotnem zagotavljanju pravic italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški in zakaj se bojijo, da bi zaprta meja med obema novo nastajajočima državama onemogočila življenje narodnosti. Opazovalcem so tudi pojasnili svoje stališče do dvojnega, oziroma zdaj celo trojnega državljanstva v Istri. Prav pripadniki italijanske manjšine, se kot avtohtoni prebivalci tega polotoka pogosto selijo iz enega v drug istrski kraj - v enem se rodijo, v drugem živijo,v tretjem kraju delajo, hodijo v šolo, itd. Opredeljevanje državljanstva bi lahko marsikaj zapletlo, to pa bi jim otežilo življenje. Vsaj Slovenija in Hrvaška bi se morali dogovoriti, kako urejati vprašanje državljanstva italijanske manjšine, oziroma vseh prebivalcev Istre.	BORIS ŠULIGOJ
Težave v Beli krajini le novinarske race
LJUBLJANA — V zadnjem času je bilo več govoric pa tudi prispevkov v dnevnem časopisju o različni in dobro namerni dejavnosti Srbov in Žumberčanov v Beli krajini in na Žumberku. Da bi pojasnili nejasnosti so popoldne v Metliki pripravil^ pogovor o teh vprašanjih. Poleg Žumberčanov ter predstavnikov obeh belokranjskih občin - črnomaljske in metliške - sta v pogovoru sodelovala tudi član predsedstva Slovenije doktor Dušan Plut in univerzitetni profesor doktor Zdenko Roter. Predstavnik milice je povedal, da gvorice o oboroževanju Žumberka in druge, ki jih je slišati že dalj časa, niso resnične. Delavci milice so namreč vse govorice preverili in zagotavljajo, da niti en primer ni bil resničen. Prav tako doslej ni bilo nikakršnih želja po morebitni spremembi meje med Slovenijo in Hrvaško na tem območju. Celo več! Za Belo krajino so že stoletja značilni tradicionalno
dobri medsebojni odnosi. To potr-jujetudi pismo, ki so ga vabljeni prebivalci nekaterih krajev, kjer živijo Srbi, poslali črnomaljski občini. V njem so sporočili, da se pogovora ne bodo udeležili, saj menijo, da ni potreben. V pismu zagotavljajo, da niso ogroženi ali zapostavljeni in odločno nasprotujejo skrbi drugih za njihove pravice in proti dokazovanju drugih, da so v Beli krajini ogroženi. Enako so v pogovoru zatrjevali Žumberčani, ki živijo v metliški občini. Vsi so poudarjali dobor sožitje med Slovenci, Hrvati in drugimi prebivalci tega območja.
Prav tako si ne želijo nikakršnih sprememb sedanjih meja med Slovenijo in Hrvaško. Jezijo pa se na novinarje, ki le na podlagi govoric pišejo različne članke brez pravih argumentov in s tem razburjajo Slovence, Hrvate in Srbe živeče na teh območjih Bele krajine in Žumberka. (dd)
Ob povečanju števila beguncev s Hrvaške bo Slovenija prosila za pomoč Italijo in Avstrijo
LJUBLJANA — Predstavniki Rdečega križa Slovenije so se včeraj sestali z mednarodno delegacijo Rdečega križa iz Ženeve. Kot je za STA dejal sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič, so se dogovorili za mednarodno materialno pomoč v obliki paketov z živili, higiensko opremo in opremo za dojenčke.
RK Slovenije je dal vladi Hrvaške pobudo o premestitvi dela hrvaških bengucev v mirne kraje Hrvaške, ki jo je vlada sprejela. Če bodo begunci odklanjali premestitev na varna področja Hrvaške, jih v Sloveniji ne bo več mogoče odobravati v okviru njihovega statusa. Zagotovljena jim bo svoboda gibanja na ozemlju Republike Slovenije, toda le na lastne stroške.
V kolikor se bo naval beguncev iz Hrvaške še nadaljeval, vsak dan
jih v Slovenijo prispe okoli tisoč, bo vlada Hrvaške morala zaprositi sosednji državi Italijo in Avstrijo za njihov sprejem, Slovenija pa jim bo omogočila svoboden prehod preko meja.
Zadnje dni se je v Sloveniji pojavil tudi problem beguncev iz BiH. Glede na to, da v Bosni in Hercegovini še ni uradno potrjenih kriznih žarišč, le-teh ne bo mogoče sprejeti s statusom beguncev.
Po najnovejših podatkih RK Slovenije je na ozemlju Republike Slovenije registriranih 7027 beguncev iz Hrvaške, od tega jih je 1254 v Ljubljani. Domnevajo pa, da jih je v Sloveniji čez deset tisoč, toda točnega podatka ni moč dati, saj se vsi ob prihodu v Slovenijo ne registrirajo na za to določenih mestih. (STA)
• Vsi za mir
nja, da bo krhko in stalno kršeno premirje morda le vzdržalo. Za mir na Hrvaškem pa bo pomembno tudi današnje nadaljevanje zasedanja mirovne konference za Jugoslavijo v Haagu, ki je bila organizirana na pobudo ES, vodi pa jo lord Carrington. Na konferenci sodelujejo zunanji ministri vseh šestih republik, povedati pa velja, da sta pred tednom dni slovenski zunanji minister Rupel in njegov hrvaški kolega Šeparovič izjavila, da na konferenci Slovenija in Hrvaška ne bosta sodelovali, če ne bo zanesljivih jamstev o spoštovanju prekinitve ognja. Kot so sporočili iz Haaga, bodo danes vsi prisotni, vendar pa velja omeniti, da bosta namesto zveznega zunanjega^ ministra Lončarja in namesto Šeparoviča pri delu konference sodeloval za zvezno stran pravosodni minister Kam-bovski, medtem ko niso sporočili, kdo bo zastopal Hrvaško. Lončar in Šeparovič bosta odsotna, ker sodelujeta na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku.
Pozno ponoči je o Jugoslaviji na izrednem zasedanju razpravljal tudi varnostni svet, ki bi moral sprejeti resolucijo, ki so jo predlagale Francija, Velika Britanija in Belgija. V resoluciji se zahteva prepoved izvoza orožja v Jugoslavijo, ustavitev vseh sovražnosti, izražena pa naj bi bila tudi podpora OZN dosedanjim evropskim prizadevanjem. Danes pa bo v generalni skupščini predvidoma govoril tudi jugoslovanski zunanji minister Lončar.
Na bojnem polju pa je bilo včeraj najbolj napeto v Splitu. Tam
naj bi vojna ladja naletela na mino in eksplodirala, na njej pa so bili trije vojaki in dva oficirja. To je bil povod, da so z drugih ladij s topovi povsem nekontrolirano streljali na mesto. S tem v zvezi je treba povedati, da naj bi mino postavila vojska sama.
Boji so bili tudi drugod, med njimi pa je bil v bližini Pakraca ranjen tudi italijanski novinar Gior-gio Salce, skupaj z njim pa tudi njegov prevajalec. Po navedbah Tanjuga naj bi ga zdravili v neki poljski bolnišnici, ki jo nadzira hrvaška narodna garda. O resnosti poškodb so si informacije nasprotne. Hrvaška TV trdi, da naj bi bil eden od obeh huje ranjen, ministrstvo za informiranje pa govori, da sta bila oba le lažje ranjena.
Za konec lahko navedemo še eno pozitivno vest. Včeraj naj bi namreč prišlo do dogovora o umiku vojske iz Vinkovcev, ki so bili predvčerajšnjim tarča silovitega vojaškega bombardiranja, med katerim naj bi bilo devet oseb ubitih, 23 pa ranjenih. Po pisanju Hine naj bi se vojaki in oficirji umaknili iz vojašnice Djuro Salaj in iz skladišča orožja v bližini tega mesta na hr-vaško-srbski meji. Umik zveznih enot bodo nadzorovali hrvaška policija in narodna garda.
• Andreotti
v Sloveniji in Hrvaški deležni enovitega obravnavanja in organizacijske avtonomije, matična država pa bo poskrbela tudi za ustrezno ekonomsko in kulturno pomoč.
V razpravi poslancev po Andre-ottijevem nastopu je Krščanska de-
mokracija stopila strnjeno v bran Svete stolice, ki jo je De Michelis v intervjuju za revijo »II Sabato« obtožil za prohrvaško. Z zunanjim ministrom sta polemizirala predvsem Piccoli in Fracanzani, prvi pa je De Michelisa celo obtožil, da želi »li-banizacijo Jugoslavije«. Ministrove izjave so obsodili tudi ostali poslanci KD, medtem ko je razprava o Andreottijevem posegu izrazila splošno podporo vladni liniji. Poslanci večinskih strank in pretežnega dela opozicije so bili z izvajanjem predsednika vlade v glavnem zadovoljni, čeprav je iz opozicijskih vrst prišlo tudi precej kritik zaradi pristanka Italije na predlog o mirovni sili UEO.
Zunanji minister se včerajšnje razprave v poslanski zbornici ni udeležil, pač pa je dal objaviti komunike, v katerem zatrjuje, da med Sveto stolico in Farnesino ni različnih stališč do Jugoslavije in da je revija »II Sabato« krepko spremenila in posilila De Michelisovo razmišljanje. Uredništvo revije pa je skoraj istočasno objavilo noto, v kateri potrjuje, da vsi stavki intervjuja z ministrom natačno ustrezajo temu, kar je sam svobodno povedal. Revija - je še rečeno v noti - si namreč ni nikdar domišljala, da bi lahko vplivala na mnenje zunanjega ministra.
De Michelisove izjave pa seveda nikakor ne ugajajo Vatikanu, ki je včeraj dal vedeti, da si pridržuje vso pravico ustreznega odgovora. Glede na izredno občutljivost argumenta - je izjavil uradni glasnik Vatikana Joaguin Navarro - pa bo Sveta stolica to storila potem, ko bo prejela izvirno in celotno besedilo intervjuja.
Vatikan svari pred framasoni
RIM — Tednik Famiglia Cristiana bo v prihodnji številki objavil članek z naslovom »Kdo noče miru«, v katerem trdi, da je Vatikan prepričan v obstoj »framasonske strategije«. Usmerjena naj bi bila k ohranjevanju sedanje evropske ureditve - tudi 'za ceno prelivanja krvi - s čemer naj bi obdržali katolike v manjšini. V Vatikanu tudi vedo, da je pet od sedmih socialističnih zunanjih ministrov EGS iramasonov, medtem ko liberalno-framasonski lobiji, ki so zelo močni tudi v Vzhodni Evropi, ne marajo katoliške Slovenije in Hrvaške.
Framasoni naj bi preko socialistične internacionale v svojo politiko vključevali tudi bivše komuniste, polaščali naj bi se časopisov in si pripisovali zasluge za padec komunizma. S tem, da finansirajo nešteto laičnih strank - trdijo v Vatikanu - pa dejansko odrivajo katoliške stranke. Med časopisi, ki naj bi jih finansirali framasoni, navaja katoliški tednik tudi beograjsko Politiko in sploh ves Miloševiču naklonjen tisk.
Ciril Ribičič in Ivica Račan gosta deželnih voditeljev PSI
VIDEM — Predsednika Stranke demokratične prenove iz Slovenije in Hrvaške Ciril Ribičič in Ivica Račan bosta danes gosta deželnega vodstva PSI, ki želi tako izpričati slovenskemu in hrvaškemu narodu solidarnost ob njunem zasledovanju samostojnosti. Po snidenju s predsednikoma SDP v navzočnosti najvišjih zastopnikov PSI in deželnih poslancev bo v Hotelu Astoria v Vidmu tiskovna konferenca (12.30), na kateri bosta gosta spregovorila o najbolj aktualnih vprašanjih v bivši jugoslovanski federaciji. Pozneje (17.00) bo novinarska konferenca tudi na tržaškem sedežu PSI (Ul. Trento 1).
Srečanje Mateta Graniča z delegacijo A J
Hrvaška se ne odreče borbi za neodvisnost
TRST — Kako je s sporazumom o prekinitvi ognja, z begunci in zdravstvenimi ter gospodarskimi razmerami v Hrvaški: o tem je bil govor na srečanju delegacije skupnosti Alpe-Jadran z zastopstvom hrvaške vlade, ki ga je vodil podpredsednik Mate Granič.
Deželni odbornik za odnose s tujino Gianfranco Carbone je po vrnitvi iz Zagreba dejal, da pričakujejo Hrvati razdor v zvezni vojski, kar da jim bo omogočilo ponovno prevzetje nadzora nad vsem hrvaškim ozemljem. Opozoril je na problem beguncev: njih vzdrževanje stane po zatrdilu Graniča 2 milijona nemških mark dnevno, kar je za hrvaške finance nevzdržno. Beguncev je 230.000, od tega 106.000 v sami Hrvaški, večinoma so to ženske, otroci in starostniki, zato je nujna pomoč z zdravili, živežem in oblačili. V
primeru nadaljnjih napadov vojske utegnejo begunski tokovi doseči italijansko in avstrijsko mejo.
Mate Granič je gostom povedal, da bo Hrvaška dokončno sprožila postopek za neodvisnost brž po zapadlosti moratorija v smislu brionskih dogovorov (7. oktobra) in da ne bo popustila glede zahteve po zopetni vzpostavitvi meja, kakršne so bile pred izbruhom spopadov. Hrvati pričakujejo od Alpe-Jadrana solidarnost nasproti beguncem, sicer pa pritisk na osrednje vlade in Evropo kot tako za priznanje suverenosti Hrvaške.
Glede italijanske manjšine je Granič zagotovil Carboneju, da bo hrvaška vlada zaščitila njeno politično predstavništvo ter kulturno in krajevno-upravno avtonomijo in zajamčila še naprej odprto mejo, kar je še zlasti važno za Istro.
Videmske politične igre pod vtisom volitev 1992
Nereo Battello prepusti mesto Darku Bratini
Darko Bratina
Debata o deželnem urbanističnem načrtu
Bo zakon Galasso končno res prodrl?
TRST — Deželna vlada namerava odpraviti lastna zakona št. 42/86 in 36/89 ter začeti izvajati državni zakon št. 431/85, bolje znan kot "zakon Galasso". To je povedal med včerajšnjo razpravo o npovem urbanističnem zakonu v deželni skupščini odbornik za teritorialno načrtovanje Gianfranco Carbone. Gre za pomembno napoved, katere uresničitev naj bi omogočila učinkovitejšo skrb za naravno okolje v okviru urbanističnih posegov. Seveda pa bo treba počakati, kaj poreče ta ali ona stranka... Carbone je označil novi urbanistični zakon kot izjemno tehničen in zapleten instrument, v katerem je dan izrecen poudarek upravni avtonomiji, zlasti še avtonomiji občinskih uprav. Zakon, je naglasil odbornik, ne daje novih pooblastil ne strankam ne deželnemu odboru in niti ne deželni direkciji za urbanistiko, ampak bo omogočil prebivalstvu, da bo soodločalo pri urbanističnih odločitvah. Razprava se bo danes nadaljevala.
V glavnem odboru Uncema je zdaj tudi Renato Qualizza
ČEDAD — Renato Oualizza, župan Občine Srednje in član vodstva Gorske skupnosti za Nadiške doline, je bil imenovan v glavni odbor združenja UNCEM. Gre za organizacijo, ki združuje občine in gorske skupnosti iz cele Italije.
Ožjega vodstva in predsednika združenja še niso imenovali. Verjetno bo na čelu Uncema ostal dosedanji predsednik Edoardo Martinengo, ni pa izključeno, da bo Renato Oualizza, ki v Čedadu vodi dom za ostarele, imenovan v samo predsedstvo, (r.p.)
Milko Matičetov bo prejel v soboto zasluženo priznanje
TRENTO — Mednarodno etnografsko nagrado "Michelangelo Mariani", ki jo podeljuje Muzej šeg in navad tridentinskega prebivalstva v S. Micheleju alTAdige vsakih pet let in ki jo bodo letos podelili drugič, so namenili to pot prof. Milku Matičetovemu. Izročili mu jo bodo v soboto, navzoč pa bo med drugimi tudi slovenski minister za kulturo Andrej Capuder.
Bivšega ravnatelja Inštituta za etnografijo v Ljubljani bodo nagradili zaradi njegovih študij o slovanskih, germanskih in romanskih ustnih izročilih vzdolž alpskega loka kot »kulturniško-etnične meje, ki združuje in ne ločuje«. Milko Matičetov, rojen leta 1919, je spisal več kot 400 publikacij v slovenščini, italijanščini in nemščini ter sodi med najuglednejše raziskovalce geografskih podobnosti med ustnimi izročili.
Istrski demokratični zbor pri zelenih FJK
TRST — Te dni je bilo srečanje med predstavništvom Zveze zelenih (deželni svetovalci Cavallo, Rossi in VVehrenfennig ter glasniki Croattini, Mioni in Puiatti) ter delegacijo Istrskega demokratičnega zbora (predsednik Nino Jakovčič in predsednica bujske sekcije Lore-dana Bogliun Debeljuh. Šlo je za spoznavni sestanek in za izmenjavo mnenj o zdajšnjih dramatičnih razmerah v Jugoslaviji in Istri oziroma o tem, kaj bo prinesla prihodnost.
Istrski demokratični zbor (Dieta Democrati-ca Istriana) je gibanje-stranka, ki je nastala februarja 1990 in je zastopana v vseh občinskih Upravah hrvaške Istre. Njen "cvet v gumbnici" je zamisel o Deželi Istri: značilnosti istrske kulturne danosti, v kateri civilno sobivajo tri avtohtone narodnosti, Slovenci, Hrvati in Italijani, naj se zaščitijo in obravnavajo kot vezivo 2a izgradnjo institucionalne stvarnosti, ki bi bila novost za jugoslovansko in hrvaško ureditev — takšna dežela naj bi zajemala tudi slovenski del Istre, bila bi torej nekakšna ' pluri-
regija". Istrski demokratični zbor meni, da bi uresničitev Istrske dežele bila konkretren odgovor na vprašanje o enaki ravni zaščite za vso italijansko manjšino v Istri. Dežela naj bi jamčila primerno pomoč istrskemu gospodarstvu in ga potisnila v tržni sklop; posebna pozornost bi šla krajevnim (zlasti ambientalnim) dobrinam, ohranjanju recipročnega sožitja in socialnemu izenačenju različnih skupnosti.
Istrski demokratični zbor se ni mogel udeležiti lanskih parlamentarnih volitev, nedavno pa je vanj vstopil neki istrski poslanec, a tudi sicer sta Jakovčič in Debeljuhova prepričana, da so ideje, ki so za ta zbor značilne, vkoreni-njene v istrski družbi, ki da išče nove kulturne modele v okviru Evrope. To naj bi dokazovale tudi dodatne volitve v Labinu, kjer je gibanje pridobilo vse štiri predstavniške sedeže s povprečno več kot 50% glasov. Morebitno revizijo osimskih sporazumov pa bi po njihovem kazalo izpeljati šele po novih volitvah in demokratični konsolidaciji v Hrvaški.
Predstavnika IDZ sta izrazila zaskrbljenost nad stanjem v Jugoslaviji in poudarila, da ima Istra vse pogoje za to, da ostane območje miru; prav zato pa bi bilo treba uradno priznati vse republike, ki se zavzemajo za suverenost, torej tudi Makedonijo, pa čeprav tudi to ne bi bilo dovolj za razrešitev jugoslovanske krize.
Delegacija Zveze zelenih je podčrtala podobnosti med avtonomistično in federalistično kulturo, ki preveva gibanje zelenih v sever-novzhodni Italiji, in naglasila obstoj tudi institucionalnih perspektiv znotraj omrežja čedalje tesnejših odnosov med "osrčnimi" deželami Alpe-Jadrana, kakor so Slovenija, Hrvaška, avstrijska Štajerska in Koroška ter Furlanija-Julijska krajina. V naslednjih dneh bo Zveza zelenih predlagala političnim silam v deželi uradna srečanja z Istrskim demokratičnim zborom v okviru prizadevanj, da se istrska stvarnost obdrži zunaj nacionalističnih konfliktov.
VIDEM — Kot je bilo pričakovati, se je možnost krize na Občini v Vidmu zaradi nesoglasij med županom Zanfagninijem (PSI) in podžupanom Bertossijem (KD) razblinila. Že po prvih posegih zastopnikov večine na izredni seji občinskega sveta je bilo jasno, da bo mestna koalicija ohranila svoj položaj. Še več. Tudi odnos večinskih strank do gibanja MF in Zelenih marjetice, ki podpirajo večino od zunaj, se ni okrnil. Ob koncu seje so zastopniki šestih strank večine (KD, PSI, PSDI, PRI ter od zunaj MV in Zeleni marjetice) podpisali listino, v kateri izražajo zaupanje županu Zanfagnini-ju in celotnemu občinskemu odbo-ru._
Čeravno so se na Občini izognili krizi, politično življenje na Videmskem ne miruje. Tako pri socialistih kot pri demokristjanih teče vroča debata med raznimi strujami. Pred dnevi so se v krajevnem tisku oglasili prvaki različnih duš PSI, te dni pa je precej živo v demokristjanski hiši. Enako je v drugih strankah, čeprav jim tisk posveča manj pozornosti. V resnici je dobršen del polemik in razčiščevanj sad priprav na politične volitve, ki naj bi bile maja 1992.
Nesporno je, da bo predsednik Dežele Adriano Biasutti nosilec liste KD v okrožju Videm-Gorica-Porde-non in Belluno. To pomeni, da se odpira vprašanje mesta predsednika deželne vlade, ki naj bi bilo že »namenjeno« Videmčanu Viniciu Turel-lu, seveda če bodo s tem soglašali pri PSI in Andreottijev pristaš Di Benedetto. Sicer naj bi bili glavni kandidati KD za poslansko zbornico še Rebulla (Gorica), Agrusti (Porde-non) in Bertoli (Videm). Več možnosti za izvolitev naj bi imel tudi čedajski župan in predstavnik Bia-suttijeve struje Giovanni Pascolini.
Glede senata je igra pri KD še odprta in iz dobro obveščenih krogov zagotavljajo, da bodo »gotovo« okrožje v Karniji namenili vidnemu predstavniku stranke, ki še ni sedel v rimskem parlamentu.
Tudi v PSI so priprave na kandidature v polnem teku. Skoro gotovo bo kandidiral videmski župan Piero Zanfagnini. Možna kandidatura Zanfagninija za senat bi v bistvu ovirala Castiglioneja, ki je edini deželni predstavnik socialistične levice v Rimu. Kar zadeva poslansko zbornico ne bi smelo biti večjih sprememb. Glavni kandidati so dosedanji poslanci Renzulli, Breda in De Carli.
V vrstah DSL naj bi Pascolat, Fac-hin-Schiavi in Gasparotto bili gotovi ponovne kandidature in izvolitve. Več možnosti naj bi imel tudi dosedanji deželni tajnik CGIL Pasgual. O senatorskem mestu v Gorici gre omeniti, da bo Nereo Battello prepustil mesto Darku Bratini. Vsekakor bo morala stranka računati na osip volilcev, tistih, ki bodo svoj glas oddali Gibanju za obnovo komunizma.
Nazadnje je skoraj gotovo, da bo socialdemokrat Scovacricchi pustil mesto v parlamentu. Vprašanje pa je, če v korist deželnega odbornika Bertolija ali deželnega tajnika stranke Esposita.	(R.P.)
Gradbena dela za uresničitev avtocestne zveze med Trstom in Ljubljano naglo napredujejo
SENOŽEČE — Blizu Senožeč s Pospešenim tempom gradijo sedem kilometrov dolg prometni °dsek, ki bo omogočil avtocestno Povezavo med Trstom in Ljubljano. Junijski spopadi v Sloveniji in slabo vreme so dela samo malo Zakasnili in vse kaže, da bodo infrastrukturo izročili namenu v Predvidenem pogodbenem roku, to je do 15. decembra.
Na delovišču je zaposlenih okrog 200 ljudi; tehnično in siceršnje osebje je slovensko, delovodjo oziroma strokovnjaki pa so iz orlanije. Gradnjo vodi inž. Guido iz Vidma, njegov asistent je prrigo Danelon iz Ravea, dela pa sklajuje mladi slovenski inženir ^ndrej Škabar iz Nove Gorice, ki dr med letalskim obstreljevanj6® televizijskega repetitorja na anosu v juniju ni zapustil svoje
Na Tartinijevem trgu morda že to leto Podreccova elipsa
PIRAN — Če bi šlo vse po sreči, bi lahko v Piranu še letos tlakovali približno 1.400 kvadratnih metrov veliko elipso sredi Tartinijevega trga po načrtih, ki jih je pripravil znani arhitekt z Dunaja Boris Podrec-ca. Kamen so pripravili že lani oziroma predlani v kamnoseški delavnici Čeligo-Hrvatin. Elipsa bo tlakovana predvsem iz belega krmenjaka, le korito, klopi in podstavki za luči bodo iz belega kraškega kamna. Sam kamen je vreden skoraj 4 milijone dinarjev, za vsa dela pa so predvideli približno 5 milijonov dinarjev stroškov. Izvajalce so že izbrali (za grad-beno-obrtniška dela bo to Ruda-Sečovlje), zdaj se morajo le še dogovoriti za začetek gradbenih del, ki naj bi stekla predvidoma oktobra. Denar naj
bi zagotovila občinska vlada iz občinskega proračuna oziroma iz sredstev prenove. Edini zaplet bi znali zakuhati krajani, naveličani piranskih parkirnih težav, ki so članom piranskega izvršnega sveta že dali vedeti, da ne bodo dopustili tlakovanja elipse na Tartinijevem trgu, dokler ne bodo zgradili zadostnega števila parkirišč oziroma garaže. Ob tlakovanju Tartinijevega trga (in tudi po njem) bo na tem osrednjem mestnem trgu, kjer se gnete največ avtomobilov, prostora za bistveno manj vozil. Glede na dejstvo, da bo omejitev prometa zdaj stalna in nič več samo poletna, bo stiska s parkirišči v Piranu gotovo še več-
^	B.Š.
Mirovniki bodo v nedeljo prispeli v Sarajevo, kjer bo osrednja manifestacija za mir
Karavana miru krenila na pot
Pisana karavana mirovnikov iz Italije in številnih drugih evropskih držav je včeraj zjutraj začela dolgo pot od Trsta proti Sarajevu, da bi izpričala voljo po premostitvi jugoslovanske krize po mirni poti, brez nadaljnjega prelivanja krvi. Z griča Sv. Justa je okrog 11. ure odpeljalo 7 avtobusov, dva kamperja in številni osebni avtomobili z nekaj stotinami udeležencev: največ, kot rečeno, jih je bilo iz Italije, prišli pa so tudi iz Nizozemske, Francije, Španije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Nemčije in Velike Britanije. Poleg pripadnikov mirovnih in mladinskih gibanj in organizacij je bilo ob odhodu tudi veliko političnih predstavnikov, med njimi krajevni parlamentarci, odhajajoče pa so v imenu krajevnih ustanov pozdravili predsednik deželnega sveta Nemo Gonano, predsednik Pokrajine Dario Crozzoli in tržaški podžupan De Gioia, spregovorili pa sta tudi predstavnici mirovniških gibanj v Srbiji in Hrvaški.
Kolona se je takoj po odhodu razdelila na dva dela, eden je krenil proti Opčinam na sestanek s predstavniki slovenske manjšine (o čemer poročamo tu spodaj) in nato nadaljeval pot proti Ljubljani, drugi pa je prekoračil mejo pri Pesku in se namenil na Reko na pogovore s predstavniki italijanske skupnosti v Istri. Danes bodo mirovniki prispeli v Zagreb in nato nadaljevali preko Novega Sada in Beograda pot v Sarajevo, kjer bo v nedeljo osrednja manifestacija za mir.
Tudi predstavniki Slovencev v Italiji
mirovno pobudo
Skupina evropskih mirovnikov na Opčinah	(foto Križmančič)
Po odhodu z griča pri Sv. Justu je del karavane evropskih mirovnikov postal na Opčinah, za krajše srečanje s predstavniki slovenske manjšine. Na dvorišču Prosvetnega doma so delegacije raznih organizacij iz številnih evropskih držav pozdravili Nives Košuta v imenu ZSKD, ki je ob tej priložnosti nudila organizacijsko pomoč osrednjim pobudnikom, evropska poslanka Luciana Castellina, predstavnica Ženske iniciative iz Kopra Dora Škrjanc-Battelli, Sonja Liht za mirovno združenje iz Beograda. 'V imenu tu živečih Slovencev je spregovoril Miran Košuta, predstavnik mlajše generacije zamejskih književnikov.
Iz vseh govorniških posegov je izšla želja, da bi ta pobuda - prva stvarna in otipljiva mirovna manifestacija na ravni evropske civilne družbe - dosegla svoj namen. Posebno občuten je bil govor slovenskega predstavnika, Ki je evropskim mirovnikom strnjeno, a učinkovito spregovoril o slovenskem narodu in tu živeči manjšini. »Povejte vsem, ki vam bodo prisluhnili,« je ob koncu poudaril Košuta,
»da je prav zaradi svoje zgodovinske zapisanosti vrednotam sožitja slovenska manjšina v Italiji globoko presunjena nad tako nesmiselnim spopadom, da zahteva takojšnjo prekinitev ognja, da obsoja agresijo JA na Hrvaško, da sočustvuje z izpostavljenim civilnim
prebivalstvom, da podpira demokratično, plebiscitarno izraženo voljo Slovenije in Hrvaške po neodvisnosti, da se zavzema za mednarodno priznanje in za učinkovito zaščito manjšin kjerkoli v Jugoslaviji in v skupnem evropskem domu.« (dam)
Occhettova
poslanica
mirovnikom
Vsedržavni tajnik demokratične stranke Levice Achille Ochetto je poslal organizatorjem Karavane miru pismo, v katerem jim izraža tako v osebnem imenu kot v imenu stranke popolno solidarnost in podporo. Po ugotovitvi dramatičnosti položaja, ko se nadaljujeta trpljenje in tragična veriga smrti nedolžnih občanov, katerih edina krivda je pripadnost drugačnim etničnim in verskim skupnostim, se Occhetto zavzema za politično rešitev vprašanja: »Treba je najti novo ureditev, ki naj ustreza različnim potrebam: želji narodov in posameznih republik po samoodločbi in neodvisnosti, pravici vsake skupnosti do priznanja lastnih kulturnih, verskih in jezikovnih posebnosti, potrebi po iskanju oblik sodelovanja in integracije med republikami na področjih skupnega interesa.« Teh ciljev pa ne bo mogoče doseči, pravi vsedržavni tajnik DSL v svoji poslanici mirovnikom, z uporabo orožja, nasilja in nadvladovanja.
Zbliževanje med KD in PSI
Spet aktualen stari dogovor o »štafetah«
Tržaške politične vode so se v zadnjih dneh znatno umirile. KD in PSI bosta, kot kaže, vsak čas dosegli sporazum, na osnovi katerega bi obnovili tržaški občinski in pokrajinski odbor, in sicer v skladu s starim dogovorom o »štafetah«, po katerem naj bi demokristjana na čelu občine zamenjal socialist, socialista na čelu pokrajine pa demokristjan. Ni videti, da bi se takšnemu razpletu posebno upiral kak partner v peterostrankarskem zavezništvu, obstaja pa še vedno odprto vprašanje, kako si bo to zavezništvo zagotovilo potrebno večino tam, kjer z njo ne razpolaga, to je v pokrajinskem svetu. Ne gre za zanemarljivo podrobnost, saj brez trdnejše večine pokrajinski svet ne bo mogel odobriti ne statuta ne proračuna. Za oboje bo zapadel rok oktobra in v obeh primerih bi nespoštovanje roka imelo za posledico predčasni razpust pokrajinskega sveta ter predčasne volitve.
A vrnimo se k sporazumevanju med KD in PSI. Bistven korak v to smer je napravilo pokrajinsko vodstvo KD, ko je predsinočnjim soglasno odobrilo dokument, s katerim se je dejansko izreklo za izvedbo »štafet«, poleg tega pa tudi za razširitev političnega zavezništva »v prvi vrsti tudi na Slovensko skupnost, ki je že v večini na deželni ravni«. Pomembno je, da se je KD na tem stališču znašla, kot rečeno, soglasno, saj so se v zadnjih časih močno skrhali odnosi med njenimi notranjimi strujami, zlasti med večino, ki se sklicuje na predsednika deželnega odbora Biasuttija, in manjšino, ki se sklicuje na pokojnega demokristjan-skega prvaka Zaccagninija.
Tržaški socialisti so se že pred časom izrekli za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora v smislu starega dogovora o »štafetah«. Seveda tudi v njihovih vrstah ne bi šlo vse ravno gladko že zato ne, ker baje še vedno ni povsem rešen vozel, kdo naj bi postal tržaški župan. Zadržanje PSI je medtem ostro kritiziral deželni podtajnik 'DSL Costa, ki je obžaloval, da socialisti še vztrajajo v zavezništvu, ki se je že izkazalo kot »brezperspektivno«.
Omeniti velja še, da se bodo pokrajinski tajniki peterostrankar-skega zavezništva sestali v ponedeljek, 30. t. m., da bi razpravljali predvsem o vprašanju statutov.
Ravnateljstvo GM vabi interesente k vpisu
Pri Glasbeni matici odslej tudi oddelek za pihala in trobila
Pouk na šoli Glasbene matice v Trstu in na njenih podružnicah na Tržaškem je stekel skoraj za vse inštrumente razen za pihala in trobila, solopetje, nekatere stranske predmete ter za komorne in orkestralne vaje. Iz teh predmetov se bo začel s 1. oktobrom.
Število vseh gojencev na matični in podružničnih šolah je, čeprav so vpisi za predmete, iz katerih se bo začel pouk s 1. oktobrom, še vedno možni, v glavnem enako lanskemu oziroma je celo nekaj gojencev več predvsem zaradi precej velikega zanimanja novih gojencev za kitaro in delno za klavir. Tako bo pouk klavirja obiskovalo okrog 180 gojencev, pouk godal okrog 70, harmonike vsaj 100, kitare okrog 70, preostali pa so se vpisali predvsem na oddelek za pihala in trobila.
Prav za ta oddelek velja poudariti razveseljivo novost, ki bo gotovo vplivala na večje zanimanje za študij pihal in trobil. S sklepom upravnega odbora in na predlog ravnateljstva in profesorskega zbora sta bila z letošnjim šolskim letom nastavljena stalna priznana domača pedagoga in sicer prof. Erika Slama kot vodja oddelka za pihala (klarinet, flavto in oboo) s poučevanjem flavte ter prof. Zoran Lupine za trobila (rog,
trobento, pozavno) pri čemer je reden pouk za trobila v bistvu uveden na novo in predstavlja zato obogatitev šole Glasbene matice.
V oddelku za pihala je trenutno 27 gojencev, v veliki večini za flavto in v oddelku za trobila kakih 10, je pa naknadno vpisovanje - kot rečeno - še vedno odprto. Prav to daje priložnost za vpis zlasti bolj perspektivnim mladim instrumentalistom, ki delujejo v okviru pihalnih orkestrov na Tržaškem v Ricmanjih, Dolini, Nabrežini, na Proseku in v Trebčah ter prejemajo pouk tudi pri šolah v okviru teh ansamblov. Obiskovanje rednega pouka pri Glasbeni matici jim bo prav gotovo koristilo, tudi če bodo potem ostali še naprej pri svojih godbah, še toliko bolj pa bo koristno za tiste, ki bi se odločili za nadaljevanje študija na srednješolski in konservatorijski ravni. Jamstvo za to sta oba pedagoga, ki sta sama izšla iz šole Glasbene matice in potem diplomirala na konservatoriju Tartini, prof. Erika Slama iz flavte, prof. Zoran Lupine pa iz roga (ter harmonike pri GM).
Ravnateljstvo šole Glasbene matice vabi zato vse, ki jih študij pihal in trobil zanima, da se zanj čimprej prijavijo, (jk)
Od danes začnejo v tržaški občini delovati šolske menze
Novo plačevanje šolskih kosil
V otroških vrtcih in osnovnih šolah s celodnevnim poukom v tržaški občini bodo danes začele delovati šolske menze. S kosilom v šolskih prostorih bodo lahko tako slabih deset dni po začetku šolskega leta že stekle celodnevne šolske dejavnosti.
Uvedba šolske menze prinaša letos nekatere novosti. Prva in poglavitna je sledeča: starši otrok bodo odslej plačevali za kosila skupni mesečni prispevek, ki bo znašal za otroke v otroških vrtcih 50 tisoč lir mesečno, za osnovnošolce pa 60 tisoč lir. Doslej so starši plačevali Občini, v pristojnosti katere so šolske menze, prispevek za posamezno kosilo (v otroških vrtcih 2.500 lir, v osnovnih šolah 3.000 lir na obrok). Ta tarifa je bila v veljavi (brez poviškov) vseh zadnjih pet let.
Sprememba plačevanja šolske menze bo gotovo izzvala določene kritike staršev. Le-ti bodo morali odslej plačati celotni mesečni prispevek za obroke hrane tudi, če bo njihov otrok več dni izostal od pouka, oziroma ne bo obiskoval vrtca. Na primer: če bo otrok v enem mesecu obiskoval vrtec ali šolo le deset dni, bodo morali starši plačati isto vsoto, kot če bi koristil vsa kosila v enem mesecu. Edine izjeme v tem novem pravilu predstavljajo božični in novoletni ter velikonočni prazniki (v
teh mesecih bodo odšteli z mesečnega zneska število dni, ko otroški vrtci in šole ne bodo delovale); prav tako starši ne bodo plačali kosila v primeru stavk občinskega ali šolskega osebja.
Nov način plačevanja bo gotovo prizadel starše. Ne smemo namreč pozabiti, da so otroci (predvsem v vrtcu in v prvih razredih osnovnih šol) mnogokrat odsotni zaradi nalezljivih otroških bolezni in drugih obolenj. Doslej jim ob takih primerih ni bilo potrebno plačevati kosil, ki jih nihov otrok ni pojedel v vrtcu ali v šoli; odslej jih bodo morali...
Pristojni občinski odbornik Au-gusto Seghene postavlja vprašanje o novem načinu plačevanja šolske menze na povsem drugačno raven. Po petih letih nespremenjenih cen kosila je lahko Občina izbirala med dvema možnostima, je
obrazložil odbornik včeraj med krajšim razgovorom. Lahko bi zvišala ceno posameznih kosil, ali pa odredila skupno mesečno plačevanje šolske menze. Izbrala je drugo varianto, ker je hotela na ta način poudariti predvsem dejstvo, da občanom ne nudi le gola kosila, pač pa poseben šolski servis. Seghene je s primerom orisal svoje besede. Občani s svojim prispevkom ne plačujejo zgolj posamezna kosila, temveč celotni razvejani servis šolskih menz. Le-te bi delovale tudi v skrajnem primeru, ko bi morale pripraviti kosilo za enega samega otroka. Ne gre torej za iskanje določene gospodarske rentabilnosti pri šolskih menzah, kot pa predvsem za službo, ki deluje v korist najmlajših članov naše družbe. V te člane je treba vsekakor investirati, je pripomnil odbornik Seghene.
Vse preveč kraj na tovornjakih
Tatvine na tovornjakih so bile v središču včerajšnjega srečanja na tržaški prefekturi med prefektom Vitiellom, kvestorjem Lazzerinijem, načelnikom karabinjerjev Antoninijem, poveljnikom finančne straže Marinettijern, vodjo carine Confortom in predsednikom pristaniške ustanove Fusarolijem-V zadnjem času so namreč zabeležili v Trstu več tatvin na tovornjakih. Da bi tatvine v bodoče omilili, so sprejeli nekaj preventivnih ukrepov, med katerimi je najpomembnejše dovoljenje parkiranja tovornjakov v carinski coni tržaškea pristanišča, ki jo nadzoruje finančna straža. Vozniki tovornjakov bodo lahko odslej puščali svoja vozila na tem območju, omogočena pa jim bosta prihod in odhod ob vsaki uri.
Na ZSKD o deželnem zakonu za kulturo
Samo še dober teden dni za vložitev novih prošenj
Po zaostritvi politike omejevanja proizvodnje mleka v Evropski skupnosti
Prenizke proizvodne kvote postavljajo pod vprašaj sam obstoj naše živinoreje
V torek zvečer se je v Gregorčičevi dvorani sestal tržaški del glavnega odbora ZSKD: pravzaprav je šlo za srečanje delovnega značaja med društvi tržaške pokrajine in delom predsedstva Zveze. V središču pozornosti pa je bil pred nedavnim odobreni deželni zakon o posegih za podporo kulturnim in umetniškim pobudam v korist slovenske manjšine v FJK, ki je z objavo v Deželnem uradnem listu dne 6. septembra 1991 stopil v veljavo kot deželni zakon št. 46/91. S tem je avtomatično določen tudi rok 30 dni, ki ga zakon predvideva za vložitev novih prošenj. Poleg petih izrecno imenovanih ustanov (SSG, Glasbena matica, SLORI, NŠK in dvojezična šola v Špetru), pa morajo v tem roku poskrbeti za nove prošnje tudi številna kulturna in prosvetna društva, skupine in druge manjše organizacije slovenske manjšine.
Kot je uvodoma opozorila tudi tajnica ZSKD Nives Košuta, novi deželni zakon dejansko ne vnaša novosti na področje kulturno-ljubi-teljskega delovanja in ne predpostavlja novih oblik pristopa javnih uprav do tega razvejanega in raznolikega sveta. Novo zakonsko besedilo se sklicuje na mnogim že znane deželne zakone iz prejšnjih let, s tem, da ne vključuje nekaterih členov oz. naslovov. Ob gmotni podpori dejavnostim in posameznim pobudam predvideva zakon št. 46/91 denarni prispevek tudi za preureditev nepremičnin, pri čemer igra važno vlogo lastnik, zahtevana dokumentacija pa je obširnejša in podrobnejša kot v primeru prošnje za kulturne dejavnosti. Za vložitev nove prošnje je čas še do konca prihodnjega tedna. Zato, da bi v tem tako skrajno omejenem
Zagotovila predsednika Trgovinske zbornice Tombesija delegaciji Gospodarske zbornice
Ekonomske odnose s Slovenijo je treba okrepiti
Gospodarske odnose s Slovenijo je treba ne samo nadaljevati, temveč še povečati njihov obseg: tako je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi zagotovil novemu predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Feriju Horvatu, ki se je v torek mudil na obisku v Trstu. Istočasno je Tombesi slovenski delegaciji izrekel vso politično podporo njihovim prizadevanjem.
V luči ponovne vzpostavitve tesnejših gospodarskih odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo sta delegaciji Trgovinske zbornice in Gospodarske zbornice obravnavali tudi splošnejši evropski položaj. Tako sta si bili npr. edini
v oceni načela o »dvojni hitrosti«, s katerima naj bi se razvijale posamične evropske države: uveljavitev takšnega načela, je bilo rečeno na sestanku na tržaški Trgovinski zbornici, bi oškodoval tako močnejše kot šibkejše države. Zato bi bilo po mnenju obeh delegacij tudi na območju med državami Evropske skupnosti, Slovenije in ostalih republik treba ponovno vzpostaviti tesno sodelovanje, ki lahko edino doprinese do splošnega razvoja, samo tako bi med drugim tudi presegli posledice vojne vihre.
Predsednik Tombesi je slovenskim gostom tudi poročal o konkretnih posegih, ki jih je opravil v Rimu in na krajevni ravni: v glavnem
so se posegi nanašali na ponovno uvedbo zavarovalnega kritja SAGE na izvoz, na možnosti podaljšanja rokov operacij v zvezi z izmenjavami v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in predvsem na možnosti ponovne okrepitve delovanje preko avtonomnega računa. Glede tega zadnjega vprašanja se je delegacija GZ obvezala, da bo v pisni obliki izdelala razne razvojne hipoteze.
Ob koncu je predsednik Tombesi podčrtal še nujo, da morajo podjetja iz Slovenije in drugih republik v celoti poravnati zneske, ki jih dolgujejo tržaškim podjetjem za blago, ki so ga prejele še leta 1990.
odbobju na čim učinkovitejši način zadostili vsem potrebnim formalnostim, so uradi ZSKD (Ul. Sv. Fra-čiška 20, 2. nad. - tel. 635626) na razpolago vsem včlanjenim društvom, ki bi potrebovala dodatne informacije ali navodila za oblikovanje prošenj.
Ob koncu torkovega srečanja je prišlo na dan tudi vprašanje jezika. Mnogi so bili za načelno uporabo slovenščine, pod pogojem seveda, da bi se tega držale čisto vse slovenske organizacije. V tem primeru bi morali to odločitev podpreti tudi politični predstavniki. Vsekakor pa imata glavno besedo krovni organizaciji, SKGZ in SSO, ki od vsega začetka predstavljata slovenska društva v pogajanjih z deželno ustanovo, (dam)
Na sliki (foto Magajna): torkov sestanek v Gregorčičevi dvorani.
Politika omejevanja proizvodnje mleka vzbuja veliko zaskrbljenost tudi med tržaškimi živinorejci. Na osnovi zakona 201 z dne 13. julija letos in pojasnjevalne okrožnice, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo izdalo 14. avgusta pod številko 10, bodo proizvajalci mleka plačali 543 lir globe za vsak liter mleka, s katerim bodo presegli svoje proizvodne kvote. V tem primeru bodo delali dejansko zastonj, saj se zdaj odkupna cena za liter mleka suče okrog 600 lir. Ta normativ naj bi začel veljati že 1. aprila 1991, kmetijski minister Giovanni Goria pa je nedavno potrdil, da vlada tokrat ne namerava odstopati od sprejetih obvez.
Pojasniti velja, da se omenjeni ukrepi italijanskih oblasti uokvirjajo v politiko omejevanja proizvodnje mleka, ki jo že nekaj let vodi Evropska gospodarska skupnost, da bi rešila vprašanje proizvodnih presežkov. Ze leta 1988 so se države članice dogovorile za proizvodne kvote, ki naj bi priti-kale vsaki, in sicer na osnovi popisa, ki so ga tedaj izvedle. Italija je pristala na to, da ne bo presegla 89 milijonov stotov letne proizvodnje, pa čeprav je njena mlečna bilanca hudo deficitarna, saj uvaža približno polovico mleka, ki ga porabi. Pozneje se je evropska dvanajsterica dogovorila, da bo proizvodne kvote zmanjšala še za 7 odstotkov Vsako. Določila je tudi, da bo za vsak presežni liter treba plačati gori navedeno globo.
Kot se večkrat zgodi, izvajanje sklepov EGS doslej v Italiji ni bilo ravno dosledno in premočrtno. Upiranje živinorejcev je seveda
bilo že od vsega začetka močno, še zlasti, ker se je lahko opiralo na argument hudega deficita italijanske mlečne bilance. To je med drugim privedlo do tega, da Italija do danes dejansko ni še začela izvajati dodatno 7-odstotno redukcijo proizvodne kvote določene za leto 1988. Poleg tega je italijanska vlada do letos prevzemala nase breme za poravnavo glob za presežno proizvodnjo. Kot uvodoma rečeno, pa se stvari zdaj začenjajo spreminjati v smislu, da bodo ne-posredneje prizadeti sami živinorejci. Omenimo naj, da bodo globe za presežne litre plačevali tako rekoč avtomatično, saj jim bodo ustrezne odtegljaje zaračunale mlekarne oziroma zbirni centri, v katere oddajajo mleko.
Črni časi se pišejo seveda tudi
(Foto Križmančič)
tržaškim proizvajalcem mleka. Proizvodne kvote, ki so jim bile svoj čas določene, namreč ne ustrezajo njihovim potrebam. Računajo, da letno poizvajajo najmanj 15 tisoč stotov mleka, dodeljene kvote pa so za nekaj tisoč stotov nižje. Na udaru sta med drugimi tudi oba zadružna hleva, in sicer Kraški zadružni hlev v Praprotu ter Dolga krona v dolinski občini.
O vsem tem so v zadnjih časih že večkrat razpravljale tudi tržaške kmečke stanovske organizacije, med temi Kmečka zveza, ki je že nastopila pri pristojnih deželnih in državnih oblasteh. Opozorila je na bistven pomen, ki ga ima živino-rejstvo za uravnovešen razvoj celotnega tržaškega gospodarstva, a tudi za uravnovešeno rast naravnega in kulturnega okolja.
Sindikati opozarjajo na problem varnosti na delovnih mestih
Torkova nesreča na delu v Ul. Scoglio, v kateri je umrl 54-letni zidar Vincenzo Mauro, je izzvala včeraj val protestov in ogorčenih reakcij sindikalnih organizacij. Le-te so spet dvignile svoj glas proti nesrečam na delu in proti pomanjkljivim varnostnim razmeram na delovnih mestih.
Pokrajinska zveza zaposlenih v gradbeništvu FLC tako v svojem tiskovnem sporočilu uvodoma ugotavlja, da postavlja smrtna nesreča na gradbišču podjetja ESSE-CI spet dramatično v ospredje vse nevarnosti, ki grozijo zidarjem, ko stopijo na zidarski most, obenem Pa pritrjuje vsemu dosedanjemu angažiranju sindikalne zveze za izboljšanje delovnih razmer gradbincev.
Sindikalna zveza FLC meni, da je ugotovitev vzrokov in morebitnih odgovornosti za nesrečo v pristojnosti sodne oblasti, kar pa še ne pomeni, da se ne bi smele sindikalne in druge organizacije zadeti za boljše in predvsem var-Rejše organiziranje dela na delov-uih mestih. FLC prav v tej zvezi °menja program o preventivnem hačrtu zoper nesreče na delu in Poklicne bolezni, pri izvajanju katerega naj bi sodelovali Dežela, 9radbena podjetja in Krajevna zdravstvena enota. Po tem načrtu nuj bi povečali število kvalificiranih tehnikov KZE (predvsem iz službe za medicino dela in službe Za nadzorstvo varnostnih naprav),
ki naj bi pregledovali delovna mesta predvsem v najbolj nevarnih delovnih sektorjih, kakršno je na primer prav gradbeništvo.
FLC nadalje vabi podjetja, naj se v večji meri poslužujejo informativnega centra o varnostnih predpisih in napravah, ki je bil ustanovljen ob ustanovitvi paritetnega teritorialnega odbora, v katerem so zastopani sindikalni predstaviki in predstavniki podjetij. Ista sindikalna zveza z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v zadnjem letu zmanjšalo zanimanje za tečaje o varnostnih predpisih, ki so na gradbeni šoli namenjeni vodjem gradbišč in ustreznim tehnikom. Obenem opozarja, da se je s povečanjem dela na črno in s podaljšanjem delovnega urnika tudi povečala možnost nesreč na delovnih mestih.
Deželno vodstvo CGIL je ob torkovi smrtni nesreči na delu tudi izdalo tiskovno sporočilo, v katerem glavni tajnik Pasgual predvsem poudarja, da bi morali na delovnih mestih najprej stremeti po »globalni varnosti«. Šele na tej podlagi bo mogoče doseči tisto »globalno kakovost«, po katerem stremijo posamezna podjetja.
■ Rajonski svet za Sv. Ivan se bo
sestal 8. oktobra ob 20. uri. Na dnevnem redu bo imel med drugim vprašanje ureditve prometa pri Bošketu.
Jutri zvečer na Opčinah na pobudo DSL
Evroijoslanec Rossetti o krizi v Jugoslaviji
Vojna v Sloveniji in na Hrvaškem — beremo v poročilu openske sekcije Demokratične stranke levice — je močno pretresla prebivalce naših krajev, ki še danes močno občutijo posledice svetovne vojne in povojnih let. V zadnjih letih je zato z velikim olajšanjem sledilo procesom približevanja in odpiranja med narodi in državami. Upalo je, da bo v bližnji bodočnosti prenehalo prebivati na robu Evrope, temveč da bo naša dežela lahko opravljala svojo naravno in zgodovinsko vlogo posrednika med vzhodnimi in zahodnimi narodi, v Evropi, ki ne bo več razpolovičena. Zato v naših krajih gledamo z veliko mero pričakovanja na ustanove Evropske gospodarske skupnosti in ostale vseevropske institucije, da bi le uspele ustaviti to anahronistično vojno, absurdno kot vse vojne, ter uveljaviti načela spoštovanja pravic narodov, ki so edina lahko osnova za trajen mir.
»Jugoslovanska kriza iz evropskega vidika. Posledice za Trst.« To je naslov srečanja z evropskim poslancem Giorgiom Rossettijem, ki ga sekcija DSL za Opčine in Bane prireja jutri ob 20.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Javna razprava o položaju v Jugoslaviji pa bo danes ob 17. uri v Ul. Torretta 1, in sicer na pobudo Mladinskega krožka za obnovo komunistične prisotnosti.
Jutri popoldne in zvečer v Sesljanu
Dve gesti miru krožka Istria
Tragični dogodki, do katerih je prišlo v Sloveniji in Hrvaški, so hudo prizadeli prebivalce teh področij, istočasno pa so tudi načeli gospodarske, kulturne in človeške stike, ki so pripomogli k uveljavitvi kulture miru in dialoga na širšem območju. Tako ugotavlja v posebni tiskovni noti kulturni krožek Istria, ki poudarja, da je vojna vihra negativno posegla tudi v proces zbliževanja med Istrani, ki živijo na različnih straneh meje. Eden izmed nosilcev tega procesa, piše v noti, pa je bil prav krožek Istria, ki se namerava zato tudi v tem težavnem obdobju aktivno zavzemati, da bi prevladala logika miru.
Dve gesti miru, tako je krožek označil svoji jutrišnji pobudi: ob 18. se bo v okviru prireditev pobratenih občin Devin-Nabrežina in Buje na sedežu turistične ustanove v Sesljanu odvijala konferenca o znamenitostih območja Buj, ob 20. uri pa bo v hotelu Sistiana družaben večer, ki se ga bodo udeležili tudi igralca Gigi Grassi in Pippo Rota iz Umaga in ansambel Piščaci, ki izvaja istrske ljudske motive. Popoldansko konferenco prireja krožek Istria v sodelovanju z odborništvom za kulturo devinsko-nabrežinske občine in turistično agencijo Histria, ki so jo ustanovili pripadniki italijanske manjšine v Kopru. O znamenitostih področja Buj bosta govorila fotograf Sergio Gobbo, avtor knjige o Bujah in speleolog Vinicio Podleka, na njej pa bo s krajšim programom istrskih ljudskih motivov nastopil ansambel Piščaci, ki je pred kratkim izdal zanimivo kaseto.
Jutri pri SDGZ informativno srečanje o gospodarskem sodelovanju z Belorusijo
Skupina zunanjetrgovinskih podjetij, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje, že dalj časa vzdržuje in razvija poslovne stike z gospodarstvom Beloruske republike. Z namenom, da bi se to sodelovanje še bolj razširilo, načrtuje zunanjetrgovinska sekcija SDGZ predstavitev vseh možnosti gospodarskega sodelovanja na samostojni razstavi v Minsku sredi novembra letos. V okviru te pobude naj bi bile predstavljene številne oblike gospodarskega sodelovanja, od prodaje blaga široke potrošnje, repromaterialov in strojne opreme, do nudenja bančnih, špediterskih, prevozniških in drugih uslug. V ta namen prireja združenje jutri, 27. septembra, ob 17. uri na svojem tržaškem sedežu, v Ul. Cicerone št. 8, informativno srečanje. Vabljeni so vsi zainteresirani operaterji.
V torek so bili gostje Finžgarjevega doma na Opčinah
Slovenski maturantje iz Argentine so si ogledali deželo svojih staršev
V torek so bili na Tržaškem v gosteh mladi slovenski abiturien-ti, po naše maturantje iz Argentine, ki so si za svoj zaključni šolski izlet izbrali matično domovino Slovenijo, in pri tem obiskali kraje od Dunaja do Koroške, Ljubljano, si nato ogledali Goriško in njene zanimivosti in zaključili svoj obisk na Tržaškem in sicer v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer so jih sprejele in pozdravile s pesmijo mlade pevke zborov Vesela pomlad, ki jih vodi g. Franc Pohajač, sami pa so se tudi predstavili s spletom slovenskih poezij, pa še z argentinsko pesmijo.
23 mladih, ki so vsi stari 18 let, obiskuje, kot je na Opčinah povedal njihov spremljevalec Marjan Lobada, argentinske šole, ob sobotah pa se udeležujejo prostovoljno tečajev slovenščine, kjer se učijo spoznavanja domovine svojih staršev, njene naravne lepote, predvsem pa seveda slovenskega jezika.
Ponavadi so si udeleženci teh tečajev, ki potekajo že leta, ob koncu šolskega leta privoščili izlete, a vedno v območju Argentine. Tokrat so se, kot je dejal njihov spremljevalec, odločili za obisk Slovenije in seveda tudi zamejstva, kjer Slovenci žive. »Ni nam žal, da smo se odločili za to dolgo potovanje, ki se je začelo 4. septembra na letališču na Dunaju. Videli in ogledali smo si veliko, se spoznali z našimi vrstniki, izvedli od njih marsikaj zanimivega,
pa tudi mi smo spregovorili o naših razmerah in občutkih, ki nas vežejo na domovino naših staršev.«
Pred prihodom na Tržaško so bili na obisku na Goriškem, potem pa se je začel ogled Devina, Miramara, barkovljanske obale (kjer so si privoščili tudi skok v morje), do ogleda starega dela mesta, večerje v Repnu in nato še srečanja z mladimi na Opčinah.
Pozdravile so jih pevke zbora Vesela pomlad. Potem so mladi Argentinci v zboru recitirali Prešernovo, Balantičevo in Zupančičevo pesem in za konec zapeli še argentinsko, ob spremljavi kitar.
Uradnemu delu srečanja, na katerem se je vsem, ki so omogočili mladim iz Argentine potovanje v domovino, zahvalila Ivana Teka-vec, je sledila lepa in prijetna družabnost. Po njej so se gostje odpeljali na počitek v Lipico. Od tu so včeraj odšli še na Koprsko. Danes se z dunajskega letališča ponovno vračajo domov, veseli in zadovoljni, da so preživeli tako lepe počitnice v krajih, kjer so jih ljudje lepo sprejeli, kjer so občutili, da so resnično med svojimi.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) mladi Slovenci iz Argentine med obiskom v Finžgarjevem domu na Opčinah.
razna obvestila
Sklad »M. Čuk« obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
Skupina animatork v sklopu ZSKD prireja intezivni gledališki tečaj na temo »Telo in gib« namenjen članom amaterskih gledaliških skupin, animatorjem, ljubiteljem gledališke umetnosti in kulturnim delavcem. Tečaj, ki ga bo vodila Susan Petri, bo v dneh L, 2., 3., 8., 9. in 10 oktobra 1991, od 20.30 do 22. ure v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11. nadstropje. Informacije in prijave do 30. t.m. na ZSKD — ul. s. Francesco 20 v Trstu — Tel. 635626 ob uradnih urah.
Slovensko stalno gledališče - Baletna šola - Nova sezona baletne šole prične v sredo, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, ul. Petronio 4, tel. 734265 vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko nabrežinske občine prireja v Centru "Štrekelj" - Domu za kulturo mladih v Sesljanu naslednje delavnice: knjižno delavnico SKOČI V KNJIGO ter glasbeno delavnico ZVOČNI PLANET za otroke iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole; gledališko delavnico RDEČA SKRINJA za otroke 3., 4., in 5. razreda osnovne šole. Rok za vpisovanje zapade v ponedeljek, 30. t.m. Za informacije telefonirati na občinski urad za šolstvo, soba 20, tel. 200421, int. 17 ali 59, ki je odprt javnosti vsak delavnik od 9. do 11.30.
Otroški pevski zbor F. Venturini
vabi na prvo vajo, ki bo v soboto, 28. t.m., ob 14.30 v centru A. Umkar - Miro pri Domju.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 8. in četrtek, 10. oktobra tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Ci-cerone 8/b v četrtek, 3. oktobra od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324.
Združenje književnikov Primorske vabi na svoj prvi redni občni zbor, ki bo v torek, 1. oktobra, ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Sežana, Partizanska 4.
Scuola Popolare - Ul. Battisti 14/B sporoča vsem zainteresiranim, da lahko brezplačno opravijo test v angleščini. Test lahko zainteresirani dvignejo v tajništvu šole - Ul. Battisti 14/b od 10. do 12. ure ter od 17. ure do 19.30 razen sobo-
4. oktobra odpre v gradu vile GEIRINGER v Trstu
ŠOLA
ZA MLADE GLASBENIKE
(La scuola per giovani musicisti) Umetniško vodstvo I. Coretti F. Pasini in B. Zanettovich
Šola nudi sledeče tečaje: tečaj za spoznavanje glasbe ♦ tečaj violine ♦ tečaj klavirja ♦ tečaj harfe ♦ pevska dejavnost in komplementarni predmeti
Vpis na tečaje je možem že s 4. letom starosti Vpisovanja in informacijev tajništvu v ulici valdirivo 19 - Tel. 631334/5
________prispevki__________
Anton Koršič daruje 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
razne prireditve
Glasbena zadruga Ars nova vabi na Country žur s skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA v nedeljo, 29. septembra 1991 v diskoteki Euforia v Devinu od 20. ure dalje. Vabila s popustom (5000 lir) lahko dobite v gostilni Silvester v Nabrežini in v baru SKD Tabor na Opčinah. Pohitite!
KD J. Rapotec - Prebeneg vabi jutri, 27. t. m., ob 20.30 na predstavitev pesniške zbirke Borisa Pangerca PESEM BREGA. Spregovoril bo Miran Košuta, sodelovali bodo recitatorji in pevska skupina KD J. Rapotec.
1946 - 1991 - V nedeljo, 29. t. m., ob 15. uri bo v Trebčah proslava 45. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB. Nastop otrok osnovne šole P. Tomažič in vaške godbe na pihala V. Parma. Vabijo VZPI - ANPI Trebče in druge vaške organizacije. Udeležite se!
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informaci-
Skupina Plava trava zaborava bo v nedeljo nastopila v Devinu
Vlade Georgev, basist in vodja zagrebške skupine Plava trava zaborava, se trenutno mudi s svojimi fanti in kavbojko Rajko na turneji v Vzhodni Nemčiji. Naj povemo, da je PTZ od zadnjega nastopa pri nas (2 leti nazaj) spremenila oziroma ojačila svoje vrste. Pridružil se je kitarist in pevec, ki je še pred kratkim igral pri skupini Eldorado, Eduard 'Jimmy ‘ Matešič še vedno igra električno kitaro, obenem pa še povsem cirkuško nastopa z violino, katero pa vedno mojstrsko upravlja tudi Rista Ibrič. Kot rečeno, se ansambel vrača s turneje v Nemčiji in bo nadaljeval svojo pot po Avstriji in Švici. Še prej pa bo nastopil v devinski diskoteki Euforia Club, ki je prejšnji petek gostila skupino rockerjev Night Jump. Organizatorji sicer obljubljajo, da bo na razpolago zadostno število mest, vendar kaže, da bo lahko sledil koncertu le tisti, ki si bo priskrbel vabilo, pa čeprav računajo seveda tudi na nekatere zamudnike in izjeme. Koncert se bo začel okrog 22. ure, na začetku in vmes nastopa pa vas bo zabaval D.J. diskoteke Euforia. V oktobru se bodo začeli plesi v občinskem športno-kulturnem centru v Zgoniku v sodelovanju z odsekom KD Rdeča zvezda SAZGO. Obeta se nam torej zabavni jesenski čas v znamenju lahke glasbe, (lev)
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
V	nedeljo, 29. t. m. , ob 18. uri bo na
sporedu koncert posvečen Wolfgangu Amadeusu MOZARTU. Nastopili bodo Miloš Pahor, Gertraud Gamerith, Johanna Gamerith in Irena Pahor.
Glasbeni september
Danes, 26. t. m. , ob 20.30bo v evange-ličansko-luteranski cerkvi Largo panfili na sporedu koncert pianista Paola FA-SOLE.
V	Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
Gledališče Verdi - Milje
Kulturni krožek GLOBOGAS sporoča, da koncert STEVE WYNNA, ki je bil napovedan za 5. oktobra 1991, ODPADE.
šolske vesti
Glasbena matica Trst — podružnica Milje obvešča, da bo vpisovanje gojencev za kitaro in harmoniko v šolo Glasbene matice v Miljah v ponedeljek, 30. t. m., ob 16. uri.
gledališča
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Jutri, 27. t. m. , ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Carla MELLESA. Na sporedu Bruckner in Dallapiccola. Pela bo sopranistka Sarah LEONARD. Ponovitev v soboto ob 18. uri.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Gledališče MIELA
La Cappella Underground in Zadruga Bonaventura bosta nocoj v sklopu TEDNA KRITIKE Beneškega filmskega festivala naslednje filme v originalni verziji s podnapisi v italijanščini: ob 18. uri film I GIARDINI DELLO SCORPIONE; ob 20. uri VITO E GLI ALTRI ter ob 22.00 LE C1EL DE PARIŠ.
razstave
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	pritličnih prostorih TKB - Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar ALDO PIRIH.
V	Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava 1'OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Do konca septembra so na voljo vodeni obiski za vse in sicer po sledečem urniku: v petek, 27. in v ponedeljek, 30. t. m., ob 11. uri.
V	galeriji Cartesius je do 29. t. m. na ogled razstava skulptur PINA CORRA-DINIJA.
ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA.
te.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26. septembra 1991
KOZMA-DAM.
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.56 - Dolžina dneva 12.00 - Luna vzide ob 19.41 in zatone ob 9.50.
Jutri, PETEK, 27. septembra 1991
VINCENC
PLIMOVANJE DANES: ob 4.58 najnižja -37 cm, ob 11.10 naj višja 55 cm, ob 17.46 najnižja -53 cm, ob 23.53 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
je: tel. 327124.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina prireja v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Savinjsko dolino, Tabor in Celje. Prijave po telefonu na št. 228481.
Sindikat upokojencev CGIL za vzhodni Kras — Opčine organizira 8., 9. in 10. oktobra tridnevni izlet v Albo na »Šagro gomoljk«. Vpisovanje na sedežu, Narodna ul. 69 - Opčine, telefon 214222 v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
55 - letniki občine Dolina priredijo 13. oktobra enodnevni izlet v Furlanijo. Interesenti naj se zglasijo pri Justu Žerjalu - Dolina , tel. št. 228254 ali pri Sergiju Vatovcu - Ricmanje, tel. št. 281376 do nedelje, 29. t. m.
mali oglasi
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA.
Bridarjeva hiša-Devin. Do 29. t. m. je v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu na ogled razstava Serene Bellini in Paola Pascutta ZNAKI IN SANJE.
V prostorih gledališča Mlela je do 30.t. m. na ogled razstava grafičnih del slikarja Vourija CHASOFFA.
Grad sv. Justa - Bastione fiorito. Do
4. oktobra je na ogled razstava slikarja ROMOLA BERTINIJA.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 II muro di gorama, r. Marco Risi.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristie Alley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 New Jack City, r. M. Van Peebles, D
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una sca-tenata moglie insaziabile, □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 The Com-mitments.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Fuoco as-sassino, i. K. Russell, R. De Niro.
MIGNON - 16.30, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. J. Foster.
EDEN - 15.30, 22.10 Sempre buio in sala, porn., □□	...
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Risvegli, r. Pen-ny' Marshall, i. Robert De Niro, Robin Williams.
ALCIONE - 17.30, 22.00 II marito della parrucchiera, r. P. Leconte, i. A. Galie-na, J. Rochefort.
RADIO - 15.30, 21.30 Le casalinghe pre-feriscono gli stal ioni porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad
Sergij Tončič
RODILI SO SE: Pietro Ricci, Mateja Semolič, Martina Semolič, Ivan Semolič.
UMRLI SO: 54-letni Vincenzo Mauro, 68-letni Aladino Milinco, 77-letna Alba Stoppin, 96-letna Lucia Gregorič, 71-let-na Alma Fercessin, 80-letni Santo Bubi-cich, 69-letni Antonio Stančič, 84-letna Maria Portalupi vd. Maluta, 85-letna Ofelia Tercovich vd. Villatora.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. septembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 -Milje jtel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
311 EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
ZAPOSLITEV dobita takoj izkušena kuharica ali kuhar, ter prijazna natakarica v znani gostilni na Krasu. Ponudbe pod šifro »Izkušen in prijazen« poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6 -34137 Trst.
DEKLE s prakso sprejme otroke v varstvo. Telefon 910142.
PRAŠIČJI narezek in vino iz lastnega hrama nudi Drejče v osmici v Vrtni ulici v Doberdobu.
PRODAM Mini maifair, letnik 1986, v dobrem stanju. Telefonirati od 19. ure dalje 51795.
PSE vrhunskega porekla (z rodovnikom) pasme doberman nizozemske - nemške veje prodamo. Tel. (003861) 611185.
OSEBNI računalnik Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM golf 1300 GLS v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 280754.
AVTOKAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45 išče resnega avtokleparja. Tel. št. 214522.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC išče izkušeno natakarico trikrat tedensko. Tel. št. 411481 od 8.30 do 9.30.
KUPIM knjigo prava za četrti letnik trgovske. Tel. 231139.
PRODAM bivalni kontajner s streho na kopnem. Tel. 231139.
menjalnica
25. 9. 1991
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar —	.. 1254,650	1215,-
Nemška marka —	.. 747,690	743.—
Francoski frank ...	.. 219,430	216.-
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Japonski jen
9,427
9,20
Holandski florint ... 664,410	658,-
Belgijski frank......	36,283	35,50
Funt šterling........ 2180,550	2155.—
Irski šterling....... 1999,300	1965.-
Švicarski frank..... 857,960	849.—
Avstrijski šiling... 106,268	105.—
Norveška krona...... 191,080	186.—
Švedska krona....... 204,990	200.—
Portugalski eskudo .	8,676	8,20
Španska peseta ... 11,845	11,30
Novi cilji zahodnoevropskih in vzhodnoeropskih televizij
Manca: Naložbe za krepitev sodelovanja na področjih kulture in informiranja
URBINO - Evropska skupnost bi lahko namenila sodelovanju z vzhodnoevropskimi državami na področjih kulture in informacije del prometa zahodnoevropske kulturne industrije. To je glavni delovni zaključek predsednika Rai Mance ob koncu dvodnevnega posveta o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom na televizijskem področju. Posvet so priredili v Urbinu v okviru televizijskega festivala Prix Italia.
V svojih zaključkih je Manca podrčrtal nekatera nesoglasja, ki so prišla do izraza z uvodnim poročilom generalnega direktorja Pasguarellija. Predvsem je predsednik Rai poudaril dejstvo, da je treba sodelovanje razviti tako na kulturnem kot tudi na informativnem področju, poleg tega pa se je močno zavzel za naložbe v proizvodnjo programov, obenem pa tudi v razvijanje novih tehnologij. Dodal pa je tudi, da razpoka s Pasguarellijem ni tako huda, kot so jo prikazali časopisi, pač pa gre »za dokaj normalno soočanje in različnost idej«.
O glavnem problemu finansiranja sodelovanja pa je Manca poudaril, da je globalni promet zahodnoevropske kulturne industrije med 20 in 25 milijardami
dolarjev. Če bi razvijanju sodelovanja med Vzhodom in Zahodom namenili samo en odstotek teh sredstev, bi to že bila pomembna masa kapitala, ki bi izzvala dodatne naložbe. Pri tem se je zavzel za sodelovanje na področju programov, obenem pa tudi informacije »saj se moti tisti, ki meni, da bodo mediji sami lahko ustvarili svoj trg«.
Ob zagotovitvi teh sredstev pa bo morali po mnenju predsednika Rai oblikovati tudi neke vrste evropski Unesco, ki bi omogočil, da bi od programskih protokolov, ki so bili podpisani v Helsinkih, prešli k oblikovanju res vseevropske kulturne politike. Samo svoboden pretok idej in informacij lahko prepreči preveliko prekrivanje »kulturne in politične identitete, kar lahko povzroči nacionalističen kratek stik«.
Dober del svojega posega pa je Manca namenil kritičnemu odgovoru predsedniku Iri Nobiliju in njegovi trditvi, da Rai nima strateškega pomena. Po oceni Mance je to stališče slepo, ker sta v postindustrijski družbi kultura in informacija strateškega pomena, televizija pa ima kot medij strateško vlogo v njunem posredovanju.
Po podatkih Auditela o gledanosti programov
Finivest že tik za petami državne televizijske službe
URBINO - Medtem ko se v dvoranah knežje palače v Urbinu še pletejo razmišljanja o možnem sodelovanju med Zahodom in Vzhodom, se televizijski festival Prix Italia bliža koncu. Velika Britanija si je na letošnjem festivalu že zagotovila levji delež nagrad, saj si je priborila kar pet od doslej šestih podeljenih priznanj.
V sekciji Arts so nagrado Italia podelili programo Od Moskve do Pietuskija, ki ga je za BBC režiral Paul Palinkovjski in ki govori o alkoholizmu v Sovjetski zvezi. Green-wayev program TV Dante, ki je bil med najresnejšimi tekmeci, pa je bil nagrajen s posebno nagrado ži-
Velika Britanija je letos najuspešnejša
rije za uporabo najbolj sodobne tehnologije v prikazu Dantejevega Pekla. Greenway je delo režiral za zasebno britansko postajo Channel Four.
Nagrado za najboljšo siglo si je tudi zagotovila britanska zasebna postaja ITV, nagrado za najboljšo serijo »špic« pa prav tako britanska
Channel Four. V sekciji za radijske glasbene oddaje pa si je BBC zagotovila nagrado s programom Kdo plačuje igralca na piščal, druga nagrada pa je bila dodeljena španskemu radiu za Lestvico splecev. Po oceni žirije gre za izredno kakovostni oddaji tako z glasbenega vidika kot glede uporabe sporočilnosti radia.
Medtem se pa pletejo predvidevanja o možnih zmagovalcih v sekcij televizijskih in radijskih dokumentarnih oddaj. Največ možnosti imajo Francozi z Brazgotino, angleži z Li-derjem, šoferjem in šoferjevo ženo, Nizozemci z Bye in Jugoslovani s Halda.
RIM - Kljub konkurenci zasebnih televizijskih postaj, ki sodijo v sklop družbe Fininvest, je Rai še spomladi dokaj zviška gledala na tekmeca, saj je v zimski sezoni nadkrilila Berlusconija in si zagotovila znatno prednost. Sedaj pa, kot kaže, ni več tako. Po poletnem premoru, se je s septembrom Fininvest močno približal javni televizijski hiši, od katere ga po gledanosti loči komaj en odstotek. Po podatkih Auditela, ki meri gledanost italijanskih oddaj, je Rai prejšnji teden v v večernih urah med
20.30	in 22.30 pritegnila pozornost 44,7 odstotka italijanskih gledalcev, Fininvest pa " 43,5 odstotka gledalcev. Teden pred tem pa je bila razdalja še manjša (Rai 45,3, Fininvest 44,9).
In če bi k trem mrežam Finves-ta (Canale 5, Italia 1, Rete 4) dodali še postajo Italia 7, za katero zbira ekonomsko propagando Finin-vestova družba Publitalia, bi Berlusconi že prehitel Rai.
Pri Finvestu sicer še niso zalili uspeha s šampanjcem, ne morejo pa skrivati zadovoljstva, da so tekmecu tik za petami in da ni več nemogoče, da bi ga prehiteli. Vendar so raje previdni, ker Rai »izstreli« svoje najboljše metke šele po oktobru. Že v ponedeljek se je razdalja med javninm in zasebnim koncernom nekoliko povečala (48,2 proti 43,0), toda dnevna nihanja so zelo normalna, med-
tem ko tedenska poprečja že nakazujejo nekatere trende. In dejstvo je, da je število gledalcev postaj Fininnvesta v septembru naraščalo, medtem ko je Rai postopno zgubljala. Predsednik javne televizijske hiše Manca je v torek v pogovoru z novinarji dejal, da bo treba spet preveriti programe, ker Rai ni izgubila gledalcev zaradi kakovostnejših in kulturno bolj angažiranih programov, pač pa iz drugoih razlogov. Pri tem je dejal, da bo treba preveriti zlasti programsko shemo tistih mrež, ki so zabeležile največje nazadovanje (V glavnem gre za prvo in tretjo).
Televizijski komentatorji pripisujejo večjo uspešnost Berlusconijevih postaj predvsem dejstvu, da so tudi pri Fininvestu, kot že pri Rai, spodbudili interno tekmovalnost med postajami. In če je pri javni televiztijski hiši to dejstvo imelo tudi negativne posledice, je pri zasebniku tekmovalnost obrodilo doslej boljše rezultate. Tako je na primer Italia 1, ki je bila dolgo let »priklenjena« na okoli 10 odstotkov gledalcev, izboljšala gledanost in se nekajkrat približala 15 odstotkom.
Ob vsem tem velja poudariti, da je sezona šele na začetku in da se v jesenskih in zimskih mesecih lahko še marsikaj spremeni. Toda za Rai je zabrnel alarmni zvonec, ker se ji privatni tekmec nevarno približuje.
AUTtPARK	ENOSTAVNO	PARK01/3 INFORMACIJE
BEL VEIERT	PARKIRANJE	TRST Ul. Udine	Tel. 418519
n rai 1_____________________
6.55	Aktualno: Unomattina
7.00	Poročila
10.05	Igre brez meja
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-glietto estate
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	TV film: Le cingue gior-nate di Milano (zgod., It. 1970, 4. del)
15.00	Fantastični akvarij
16.00	Variete: Jesenski Big
17.35	Qdprti prostor
17.55	Dknes v Parlamentu
18.00	Prix Italia 1991
18.45	Dok.: La macchina me-ravigliosa
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: Aliče nel paese delle meraviglie (ris., ZDA 1951, W. Disney)
22.05	Dokumenti: Zeus
22.35	Dnevnik
22.50	Dokumenti: Parlami d'a-more Mariu (Življenje in delo Vittoria De Sice)
23.30	Dok.: Benevento
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Danes v Parlamentu 0.35 Rubrika opolnoči
0.55 Film: II fattore umano (krim., VB 1980, r. Otto Preminger)
L CANALE5___________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.35	Film: II segreto degli In-cas (pust., ZDA 1955, r. Jerry Hopper, i. Charl-ton Heston)
11.45	Kviza: II cercaparole,
11.50	II pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
12.55	Canale 5 News
14.25	Kviz: II cercaparole
14.30	Aktualno: Forum, 15.00
Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.55 II guastalettere,
19.00	Cose cose, 19.45 II gioco dei 9, vmes News
20.25	Variete: II Tg delle va-canze (vodijo IT retrč)
20.40	Film: II commissario Lo Gatto (kom., It. 1986, r. Dino Risi, i. Lino Banfi)
22.40	Aktualno: Sorrisi Ante-
Prima
4d'00 Aktualno: Samarcanda in Maurizio Costanzo Show v spomin na Libe-ra Grassija, vmes News 1-05 Variete: II Tg delle va-canze
1-20 Nočni spored
današnji televizijski in radijski sporedi
■J
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke ■8.20 Nanizanka: L arca del dr. Bayer
9.05	Ena rastlina na dan
9.50	Film: Baciami, Kate! (glas., ZDA 1954, r. George Sidney, i. B. Fosse)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Film: II fornaretto di Venezia (dram., It. 1963, r. Duccio Tessari)
16.45	Variete:Videocomic
17.20	Vesti in iz Parlamenta
17.30	Nanizanka: Hill Street
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Koster, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Gli avventurieri della citta perduta (pust., ZDA 1987, i. Richard Chamberlain)
22.15	Film: Milou a maggio (kom., Fr. 1989, r. Louis Malle, vmes (23.15) vesti 0.15 Vreme, vesti, horoskop 0.25 Film: Erano nove celibi (kom., Fr. 1939)
^ RAI 3	|
11.00	Šport: IP v hokeju na kotalkah, 11.30 atletika, 50 milj
12.00	Aktualno: Krožek ob 12
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: Biči & Bike, 16.15 nogomet, mednarodni turnir policije
17.00	Film: Duello di spie (krim., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Cornel VVilde)
18.35	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.05	Variete: Non e mai troppo tardi
20.30	Aktualno: Samarcanda in Maurizio Costanzo Show v spomin na Libe-ra Grassija
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Nan.: I Professionals -La via della droga
24.00	Nočni dnevnik - Poletne posebnosti in vreme
0.50 Filmske novosti
1.00	Variete: Fuori orario -Cose (mai)viste
r Žr TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), vmes nanizanka Indijanske legende, 9.25 Šolska TV: Majakovski, 9.55 Kostni mozeg
10.20	Mozaik (pon.): Alpe Jadran
10.50	Nadaljevanka: Vrtinec
13.00	Poročila
15.25	Mozaik (pon.): Alpe Jadran
15.55	Sova (pon.), vmes nadaljevanka Ognjena polja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik (pon.): Boj za obstanek - Nočni lovci
17.35	V četrtek ob 17.30
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.05	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Nancy Wake (Avstral.-VB, i. Noni Hazlehurst
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik, vreme
22.25	Sova, vmes nanizanka Gremo na zabavo in nad. Ognjena polja, nato Jazz, blues...
0.10 Video strani
[~jjP) TV Koper
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes dokumentarca Enciclopedia Giramondo in Zgodovina fotografije
20.30	Nad.: La speranza dei Rayan
21.00	Glasbeni tednik: Tutti frutti (vodi Alex Bini)
22.00	Dnevnik
22.10	Nan.: Agente Pepper
23.00	Športna rubrika
r|f TV Slovenija 2
9.00	Programi HTV 1
17.30	Regionalni programi -TVS: Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: V kaj drvimo skupaj z zemljo?
20.55	Mali koncert: Jure Volk
21.05	Svet na zaslonu
21.35	Retrospektiva J. Babiča: Dva bregova (predstava SSG Trst)
24.00	Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Orkestralna glasba;
9.00	Made in Italy; 9.30 Roman: Mozart na potovanju v Prago (4. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Slovenska lahka glasba; 12.00 Razglednice iz Srednje Amerike; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Glas harmonike;
12.50	Orkestri; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Henrika Tume; 16.40 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Mendelssohn-Bartholdy;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
8.00	Nan.: Strega per amore
8.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.05 Senorita Andrea, 10.00 Stellina,
11.00	Valeria
11.50	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri (i. Larry Gates), 14.45 Se-nora, 15.20 Cristal, 16.45 Riviera, 17.25 La valle dei pini
17.55	TV 4 Vesti
18.05	Nadaljevanki: General Hospital, 18.35 Febbre damore
19.00	Risanke
19.40	Nad.: Primavera
20.35	TV film: II mostro (dram., ZDA 1986, r. Marvin Chomsky, i. Mark Har-mon, zadnji del)
22.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
23.00	Film: Una donna tutta sola (dram., ZDA 1978, r. Paul Mazursky, i. Jill Clayburgh, Alan Bates)
1.30	Nanizanki: Charlie's An-gels, Lou Grant
3.00	Spored non stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky
-	Picnic scolastico, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I.
-	Da Mosca a Maui
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
13.45	Nan.: Don Tonino - De-litto ad arte (i. Andrea Roncato, G. Sammarchi)
16.20	Nanizanki: Supercar -Bocca di serpente, 17.20 A-Team - Lesca
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	nan.: I ragazzi della terza C - Tele Terza C
20.00	Variete: Mai dire Banzai
20.30	Film: Shining (srh., ZDA 1980, r. Stanley Kubrick,
i.	Jack Nicholson, Shel-ley Duvall)
22.50	Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA 1981, r. Bob Rafel-son, i. Jack Nicholson, Jessica Lange)
1.10	Odprti studio
1.40	Programi non stop
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.30	Film: L ultimo sapore delVaria (dram., It. 1978, r. Ruggero Deodato, i. Maurizio Rossi)
16.00	Film: L ostaggio (kom.)
17.30	Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It. 1962, r. Camillo Mastrocingue, i. Mario Carotenuto, Arol-do Tieri)
19.30	Risanke
20.30	Film: Credere per vivere (dram., 1983, r. Fielder Cook, i. Susan Blakey)
22.45	Film: Scusi lei conosce il sesso? (kom., It. 1968, r. Vittorio De Sisti, i. Gian-ni Paulone)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Sceriffo Lobo - Il senatore, 10.00 Strike Force
11.00	Dok.: Segreti e misteri -Pearl Harbour
11.30	Nan.: Autostop per il cie-lo, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.30	Film: Se avessi un milio-ne (kom., ZDA 1932, r.
Ernst Lubitsch, i. Charles LaughtorO
16.55	Rubrika: Zenska TV
18.30	Kviz: Arriva la banda vodita Gabriella Car-ucci in Luca Damiani)
19.45	Risanke: Snack
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Kviz: No Zapping, vmes film: Un comando all'in-ferno (krim., ZDA 1988, r. G.S. Brown, i. Suzanne PlGStlGttG)
22.30	Nad.: L ultima frontiera
23.40	Vesti: TMC News
23.55	Montreaux Jazz Festival 0.55 Film: Ti ricordi Silver
Citv? (dram., 1984, r. Sop-hiaTurkiewicz)
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina Pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragazzi
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: La guerra di Tom Grattan
20.00	Rubrika: Belo in črno
21.15	Film: Una donna tutta sbagliata (biog., It. 1988 , i. Ombretta Colli)
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Morski šport
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila;
11.00	Osebnosti iz gledališkega sveta;
12.00	Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souve-nir d'Italy; 19.00 Lepe, najlepše.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Sinoči razprava o slovenščini in furlanščini v javnosti
Je mogoče v Evropo s tako močnim nacionalističnim zavdahom ?
DSL ocennila osnutek Statuta
Kritika postopku priprave Za ohranitev vseh rajonov
Potek uvodnega dela razprave o občinskem Statutu, na torkovi seji, nam je vlil kanček zdravega optimizma, da se bo dalo ustanovni akt Goriške občine v nadaljevanju razprave izboljšati. Izrecno navajanje zgodovinske prisotnosti različnih narodnostnih komponent v občini, vključno slovenske, kar je bilo vnešeno šele z amandmajem, je bil znak, da je pričakovati več miselne odprtosti tudi do druge problematike, ki tako ali drugače obravnava bivanje (in torej tudi odnose med občani in vzpostavljeno oblastjo) v večnacionalni skupnosti. Posebnega pomena je seveda zajamčena možnost rabe jezika v javnosti. In prav okrog tega je naš optimizem skopnel. V dve in pol uri trajajoči razpravi o številnih amandmajih k členu št. 11 osnutka občinskega statuta je še kako prišla na dan, čeprav v različnih, bolj ali manj zavitih niansah, z nacionalizmom prepojena miselnost, ki je, kot kaže, krepko prisotna tudi med takoimenovanimi laičnimi strankami, pa tudi med tistimi, ki se sklicujejo na krščansko etiko in tudi med socialisti, vsaj tistimi, ki sedijo v goriškem občinskem svetu. Slovenščina nima prostora v javnosti. Ali je morda le dopustna ob izrednih in enkratnih priložnostih in še pod določenimi pogoji.
Kot olajševalno okoliščino lahko navedemo ugotovitev, da so nekateri med svetovalci morda glasovali tako zaradi strankarske discipline, čeprav so bili morda drugačnega mnenja in bi se osebno celo podprli amandma, ki ga je predstavila skupina Stranke demokratične levice. Predlagali so da se tretji in četrti odstavek v omenjenem členu nadomesti z naslednjim: "Občinski svetovalci in svetovalci v rajon-
skih svetih slovenskega in furlanskega jezika se pri izvajanju svojih funkcij lahko poslužujejo maternega jezika. Uprava omogoča uresničevanje te pravice s tem, da se primerno opremi. Enaka pravica je priznana občanom slovenskega in furlanskega jezika v njihovih odnosih z občinsko upravo".
Skupina SDL je k omenjenemu členu predstavila še en amandma, ki je predvideval, da občina s primernimi ukrepi zavaruje kulturno in drugo dediščino nanašajočo se na prisotnost judovske skupnosti.
Amandmaje so predstavili tudi mi-sovci (črtanje zadnjih dveh odstavkov v členu 11, oziroma sprememba besedila), socialdemokrati (glede 4. odstavka), in socialist Pini, ki sicer ni segel na narodnostno problematiko. Vsi amandmaji so bili zavrnjeni.
Odločno pa je amadma, ki ga je obrazložil Bratina, podprl zeleni Fiorelli, zanj pa sta glasovala tudi predstavnika SSk. Dobil je vsega osem glasov (štiri DSL, dva zelena golobice in dva SSk). Predstavnika SSk sta ob glasovanju o celotnem členu št. 11, ki je ostal tako v celoti nespremenjen, glasovala skupaj s koalicijo, čeprav, kakor je pojasnil Špacapan, jih vsebina ne zadovoljuje. Je pa morda "koraček" naprej, čeprav minimalen.
Kaj pravzaprav predvideva besedilo člena št.ll, seveda tako, kakor je bilo odobreno, oziroma zapisano v osnutku, saj se ni spremenila niti vejica. Prva dva odstavka sta splošne narave, bolj konkretna, čeprav močno omejevalna (in poniževalna, kakor je komentiral svetovalec Bratina) sta tretji in četrti odstavek. Tretji predvideva da svetovalci v občinskem svetu in ra-
jonski svetovalci lahko na prvi seji pozdravijo v maternem jeziku. Četrti odstavek omogoča možnost (šara consen-tito) rabe slovenščine v rajonih št. 2 in 3. — kakor navaja kasnejši člen št. 31, če bo na zahtevo drugega svetovalca ali občana, poskrbljeno za prevod. Glede zapisnikov bo imel veljavo samo tisti napisan v italijanščini.
Svetovalec Bratina je pred glasovanjem o integralnem besedilu člena, njegova skupian je glasovala proti, kakor tudi zeleni golobice, republikanski predstavnik se je vzdržal, napovedal, da si pridržuje pravico pritožiti se na ustrezne mednarodne forume, Komel pa, da je večina z zavrnitvijo amandmaja žal, še enkrat spet dokazala, da je še zmeraj ujetnik preteklosti in da ne zmore kakovostnega koraka naprej.
Se bolj jedek je bil Fiorelli, ki pa je dejal, da se boj za enakopravnost, ki je boj za demokracijo, ne neha in da bodo v prvem možnem roku začeli pobudo (peticija občanov ali druga oblika) za ponovno predložitev amandmaja. Prav izkoriščajoč možnosti in oblike statuta, o katerem teče razprava.
Kakšen je razkorak med deklaracijami in stvarnostjo pa naj bralec presodi po naslednjem: pred razpravo o členu št. 11 in torej o javni rabi slovenščine in furlanščine, je občinski svet odobril člen št. 9 — o evropskem poslanstvu (vocazione europeistica) občine Gorica, čl. št. 10 o prizadevanjih za kulturo miru. Zatem pa še člen št. 13, ki govori o odnosih z občinsko upravo v Novi Gorici.
Taka je pač stvarnost iz katere lahko vsakdo, na tej in drugi strani meje, v tej ali drugi stranki, potegne svoje zaključke. (V.K.)
Kakšno je stališče in kakšna splošna ocena Demokratične stranke levice o osnutku občinskega statuta, ki je te dni v razpravi v občinskem svetu? Oceno, ki se je oblikovala na nedavnem sestanku med občinskim odborom te stranke, občinskimi svetovalci in predstavniki stranke v rajonskih svetih, so te dni strnili v dokument, ki ga objavljamo.
"Ostre kritike so bile izrečene na račun župana in odbora, zato ker v zaključni fazi priprave osnutka statuta, niso bili upoštevani občani, bodisi posamezniki, bodisi organizirani v društvih in organizacijah in rajonski sveti, tako kakor je bilo med drugim obljubljeno na posvetovalnih srečanjih spomladi.
Občinski odbor DSL je svojim predstavnikom v občinskem svetu dal smernice glede ključnih vprašanj. Tako naj zavrnejo predlog o združitvi rajonskih svetov, v kolikor so to posebni organizmi, ki spodbujajo participacijo občanov in so tudi izraz socialne identifikacije (niso torej samo ali izključno periferni uradi upravne oblasti). Občinski svetovalci DSL bodo podprli predloge, ki predvidevajo večje pristojnosti rajonom.
Svetovalci DSL bodo predlagali in si prizadevali za to, da se prizna pravica občinskih in rajonskih svetovalcev, da govorijo v svojem maternem jeziku. Prizadevali si bodo nadalje zato, da se odobrijo enostavne norme glede priprave in izvedbe referendumov (in ne take, kakor so predvidene v osnutku). Predlagali bodo nadalje neposredno izvolitev državljanovega branilca ter si prizadevali za to, da bo bolj jasno opredeljena vloga občanov, usta-
nov, združenj in tudi samih občinskih svetovalcev, oziroma občinskega sveta v odnosu do občinske uprave, oziroma do župana in odbora."
razna obvestila
SPD Gorica vabi v petek, 27. t.m. na prvi društveni večer. Vilko Fajt bo prikazal diapozitive s Slovenske planinske tranzverzale. Večer bo v prostorih knjižnice v Križni ulici 3, ob 20.30.
SPD rekreacijska telovadba stopa v 22. sezono. Prvo srečanje bo v petek, 27. t.m., ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nato vsak torek in petek ob 21. uri.
Sekcija VZPI—ANPI Dol/Jamlje priredi v nedeljo 20. oktobra ob 15. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marj otu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemata Mario Croselli in Karlo Kobal ter Ettore Moro do 15. oktobra. Interesente naprošajo, naj se pravočasno prijavijo.
SKD Vipava vabi k sodelovanju otroke, ki bi se radi naučili kotalkanja. Sprejemajo otroke od 4. leta dalje. Prijave sprejemajo do 15. oktobra in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ter ob sobotah od 15. do 17. ure v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo od 25. do 27. t.m. zaprta.
Društvo slovenskih upokojencev vabi članice in člane na redno rekreacijsko telovadbo. Aktivnost se bo začela 1. oktobra v telovadnici Kulturnega doma. Vaje bodo ob torkih in četrtkih med 14.45 in 15.45.
Mešani pevski zbor Podgora bo v
soboto, 28. t.m. ob 18.30 nastopil s samostojnim koncertom v cerkvi Rožnega venca v Tržiču. Koncert sodi v ciklus jesenskih predstavitev religiozne zborovske glasbe, ki jih pripravlja združenje USCI.
Raztava fotografij goriškega mojstra Milenka Pegana
Mojster fotografije Milenko Pegan je te dni razstavljal na goriški železniški postaji, na povabilo fotografskega kluba železničarskega krožka.
Predstavil je osemindvajset fotografij iz ciklusa Človek in kamen. Gre za ciklus, ki je nastal v letih 1977 in 1978 v Rovinju in ki v črnobeli tehniki prikazuje tri v življenje tega istrskega mesteca vgrajene elemente: kamen, tlak istrskih ulic, kamen, vgrajen v arhitekturo, ljudi, ki v tem izginevajočem in starem svetu živijo. Lahko bi rekli da živijo svoje, iz običajnega vrveža odmaknjeno življenje. Gre za nekakšen svojstven, skorajda neresničen svet, ki ga Milenko Pegan zelo mojstrsko prikaže.
Ciklus je nastal pred skoraj petnajstimi leti, ko še ni bila tako očitna premoč barvne fotografije, ki se ji v zadnjem času posveča tudi mojster Pegan, sicer naš sosed iz Nove Gorice, dobro znan tudi številnim goriškim fotoamaterjem in krožkom, ki jim je v treh desetletjih, ponudil svoje sodelovanje.
Večkrat pa je v Gorici tudi razstavljal.
TEČAJI
ANGLEŠKEGA
JEZIKA
Anthony Bradford
Tečaji angleščine vseh stopenj, za odrasle, mladino in otroke od 4. leta dalje
Diplomirani predavatelji v materinem jeziku.
GORICA Ul. Morelli 38 Tel. 0481/34784
Osnovno šolo v Štandrežu bodo vendarle pričeli prenavljati
Osnovno šolo Fran Erjavec v Štandrežu bodo končno pričeli obnavljati. V kratkem bodo namreč oddali v zakup dela za preureditev starega šolskega poslopja, ki je last goriške občine. V roku dveh mesecev naj bi torej gradbeno podjetje, ki bo zmagalo na dražbi, pričelo z obnavljanjem stavbe v Šmihelovi Ulici. Dela bodo trajala kaj precej dolgo, saj naj bi šolo ponovno izročili namenu v roku dveh let. Občinska uprava ima že zagotovljena finančna sredstva. Za prenovo bodo porabili okrog 700 milijonov lir, saj bodo šolo v notranjosti popolnoma predelali, le zunanji videz bo ostal nespremenjen.
Osnovnno šolo v Štandrežu obiskuje letos 28 otrok. Letos so se v prvi razred vpisali štirje malčki. V zvezi s skorajšnjim začetkom prenovitvenih del, se postavlja vprašanje, kje se bo odvijal pouk, ali pride v poštev selitev in kam. V pogovoru s predsednikom štandreškega rajonskega sveta VValterjem Ressijem smo izvedeli, da nameravajo pridobiti šolske učilnice v bližnjem socialnem centru, kjer ima sedež rajonski svet in kjer je tudi ambulanta. Tu bodo uredili pet zadosti velikih in funkcionalnih prostorov, tako da pouk ne bo izostal. Izbira zasilnih prostorov v Štandrežu ni bila naključna. Rajonski svet je namreč želel preprečiti težave, ki bi se prav gotovo pojavile glede prevoza, če bi šolo začasno preselili v Gorico, v ulico Brolo. Prvotno so namreč menili, da bi vse otroke vozili v slovensko osnovno šolo v Ul. Brolo. Taka rešitev bi najverjetneje negativno vplivala na izbiro staršev glede vpisa otrok v šolo.
Na sliki (foto Čubej): pročelje osnovne šole F. Erjavec v Štandrežu.
V nedeljo ponovno prireditev Po goriških panoramičnih poteh
Goriško športno društvo Marat-hon prireja v nedeljo, 29. t.m., v sodelovanju s Športno zvezo iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Sveto-gorsko četrt in Placuto, mednarodni, letos že 8. tek netekmoval-nega značaja "Po panoramskih poteh Goriške". Start (ob 9.00) in cilj bosta v Ul. Brolo pred nekdanjim zavodom Dante Alighieri. Udeleženci bodo morali preteči ali prehoditi 13 kilometrov dolgo progo. Za to bodo imeli na razpolago največ tri in pol ure. Na progi bosta delovali dve okrepčevalnici, za službo prve pomoči bodo skrbeli člani združenja "La Salute" iz Lečnika. Prireditev, ki se bo zaključila ob 15. uri, bo ob vsakem vremenu. Proga bo speljana tudi po ozemlju Slovenije, udeleženci pa bodo morali žigosati kartonček na dveh vmesnih kontrolnih postajah. Prijave sprejemajo danes, 26.
t.m. od 20. do 21. ure na sedežu društva Marathon (tel. 81407) ali neposredno pred Startom. Vpisnina znaša 3.500 lir (v ceni je vključena tudi priložnostna spominska kolajna). Kdor se zadovolji samo s priložnostno nalepko, oziroma kartončkom, plača le 1.5(00 lir.
Nagrajevanje bo ob 12.30. Ob 8.30 pa bo prav tako iz Ulice Brolo štart tekmovanja za amaterje člane Fidal za pokal Goriške pokrajine. Tekmovalci bodo pretekli isto progo.
160 let Hranilnice
Na gradu bodo jutri ob 18.30 slovesno obeležili 160—letnico ustanovitve Goriške hranilnice. Slavnostni govornik bo Predsednik te ustanove dr. Antonio Tripa-ni. Ob tej priložnosti bodo predstavili fotomonografijo "Isonzo".
Pogovor med SKGZ in SDL
V Tržiču je bilo v torek srečanje med delegacijo demokratične stranke levice in predsednikom pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Borisom Peričem. Pogovor je zadeval predvsem trenutni položaj v Jugoslaviji ter posledice dolgotrajne krize v gospodarstvu na Goriškem in Tržiškem.
Druga tema pogovora pa je zadevala status in zaščito narodnih manjšin. Za te skupnosti je treba zajamčiti evropsko raven zaščite. Skrb italijanske države za pripadnike manjšine v Jugoslaviji je razumljivo in potrebno dejanje, vendar te problematike ni mogoče uspešno reševati, če pred tem ne pride do odobritve zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Udeleženci srečanja so soglašali tudi s predlogom, da se poglobi vprašanje gospodarskega sodelovanja med Tržičem in Slovenijo, zlasti kar zadeva dejavnosti vezane na pristanišče. Soglašali so tudi s predlogom o nadaljevanju tovrstnih srečanj.
V delegaciji DSL so bili Gherghetta, persi, Del Bello, Perrone in Poiani.
razstave
Na gradu je še zmeraj odprta antološka razstava del Italica Brassa. V pokrajinskem muzeju pa bo do 4. novembra odprta razstava o vojni letakov in propagande 1914/1918.
V sinagogi v ulici Ascoli priporočamo ogled obsežne razstave o goriški ju-
je c3.
Sodelujejo umetniki iz Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine. Umik: od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, sobota in nedelja 10.00 — 13.00 in 18.00 — 20.00.
dovski skupnosti in judovski kulturi.
V galeriji Antiche m ura v Tržiču do 3. oktobra odprta razstava grafik 3
__________prispevki______________
Ob obletnici smrti Milana Pelicona, daruje žena Olga 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
V spomin Slavka Grudna, ob 5. obletnici trpljenja, daruje žena Cvetka 50 tisoč lir za zdravljenje Andreja.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scappatella con il morto«.
VERDI 18.00-22.00 »Che vita da cani«. Igra Mel Brooks.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Glasbena skrinjica«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Čuvaj časa«.
DESKLE 20.00 »Grofičine opolzke igre«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti — Travnik 34 — tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio — dr. Vittori — ul. Romana 147 — tel. 40497.
|_________pogrebi____________
Danes ob 11.30 Amelia Cargnel, vd. Lutman iz Pordenona v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 12.45 Iride Maz-zolini, vd. Soica iz bolnišnice Janeza od Boga na pokopališče v Mošu, ob 12.45 Aldo Marega iz bolnišnice Janeza od Boga v Šlovrenc, ob 12.45 Giuseppina Nocent, vd. Ponton iz bolnišnice Janeza od Boga v Aiello del Friuli.
ZAHVALA
Globoko ganjeni in hvaležni ob številnih izrazih sožalja ob izgubi nase drage
Gabrijele Eleonore Visintin
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ali na katerikoli način počastili njen spomin. Posebej se želimo zahvaliti g. Župniku M. Virgulinu, zbom iz Opati ega sela in g. Flaviu Er-macora.
SVOJCI
Ronke, Selce, 26. sept. 1991
V Mestnem gledališču ljubljanskem v režiji Borisa Kobala
Romeo in Julija se ne marata
Kam bi šla vsa poezija, ko se ne bi Romeo in Julija zastrupila, ampak živela še kaka tri desetletja zakonsko življenje? Zagotovo bi šla poezija po gobe... In kaj bi menil gospod William Shakespeare, ko bi slišal in videl namesto zaljubljenih, sladkih, zasanjenih besed, ki jima je postavil v usta, samo zmerjanje, psovanje, seksualno impotenco, sovraštvo, iskanje ločitve? Njegovi kostni ostanki bi se v grobu stokrat obrnili. Ali pa bi se nemara prilagodil, se pustil »dol dati« od štirinajstletne nimfo-manske ponočnjaške Romeove in Julijine hčerke Lukrecije? Parodistični pogled izraelskega humorista in satirika Ephraima Kishona na tragično ljubezensko zgodbo o veronskem paru razkriva vse nekaj drugega, kot pa »ljubezen do smrti«.
In vse »to drugo« je zaživelo na letošnji prvi premieri (v torek) v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki se je odločilo postaviti za uvod v sezono svetovno uspešnico »Bil je škrjanec« izraelskega pisatelja (kmalu po nastanku so jo prvič v slovenščini uprizorili v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu) ter jo poverilo režijski komedijski žilici Tržačana Borisa Kobala. Zaris celotne Kishonove parodije je zelo enostaven, dogaja se kot igra v igri, ko se Romeo in Julija med njunim vsakodnevnim pričkanjem »spominjata« verzov iz Shakespearove tragedije oziroma, ko se trije nastopajoči komedijanti pojavljajo v različnih likih iz dela velikega Angleža in nenazadnje celo v liku samega Shakespeara. Vse skupaj se kaže in na koncu izkaže kot humo-
Režiser Boris Kobal
ren in ne preveč zahteven zaris določenega pogleda na nesmrtno delo svetovne dramatike, ki je razbremenjeno vsakršne sakral-nosti. Ob tem se, seveda skrivoma in boječe, pojavlja tudi »gledališko vprašanje«
upora odrskih oseb njihovemu avtorju. V tej parodiji glavna lika potegneta pisatelja za nos, hlinita zastrupitev samo zaradi tega, da bi se ga znebila, da bi povsem »odštekani« Shakespeare vendarle vzel pot pod noge in se vrnil v grob, ker se je njegovo delo končalo s koncem njegove drame, Romeo in Julija pa hočeta živeti kot milijoni parov na tem svetu — brez ljubezni in celo sovražno, v stalnem hlastanju za denarjem in iskanju služkinje, ki je bistvenega pomena za normalno družinsko življenje.
Igrica torej, ki bi znala postati priljubljena tudi v Ljubljani in širšem slovenskem okolju, saj se na njene humorne izzive odziva smeh v dvorani. Režiser Boris Kobal jo je popestril še z mnogimi gagi (s časom bo nemara dogajanje dobilo na prepotrebnem tempu), z njimi opremil nastop Janeza Hočevarja, Maje Boh in Evgena Čara, ki so vsi po vrsti posredovali nekaj zares zabavnih utrinkov. Predvsem Hočevar in Bohova sta v naslovnih vlogah dajala tisti prepotrebni žar, ki rešuje vsako satirično dejanje neučinkovitosti, nasprotno, znala sta obrniti dogajanje igri (in njeni humornosti) v prid. Posebno učinkovit je bil tudi Shakespeare Evgena Čara, najbolj v jezikovnih eskapa-dah v štajersko-prekmursko narečje. Enostavna, a učinkovita scena je bila delo Marjana Kravosa, kostume je zarisala Eka Vogelnik, izvirno glasbo sta ustvarila Milko Lazar in Petar Ugrin, medtem ko je prevod oskrbel Borut Trekman. MARIJ CUK
Nov zvezek Sodobnosti o slovenstvu
»Velike stvari so za nami: razglasitev neodvisnosti, kratkotrajna, zmagovita vojna z JLA, spoznanje v svetu, da nismo le dvo-milijonska etnija, ampak narod; zdaj pa smo sredi vseh vrst pogajanj, mednarodnih in domačih, in sredi nemajhnih skrbi, kako se obdržati, da nas ne bi gospodarske težave spravile na kolena. Zgoščenost zgodovine je maksimalna, da skoraj ni Slovenca, ki se ne bi spraševal, kaj se v resnici z nami dogaja, kako in kam naprej.«
Na teh izhodiščih, ki jih daje v premislek urednik Ciril Zlobec, je zgrajena zanimiva anketa literarne revije Sodobnost o sedanjem trenutku in perspektivah slovenskega naroda. Nanjo so se odzvali mnogi družbenopolitični in kulturni predstavniki. Sicer pa se revija ne more izneveriti svoji tradiciji, zato na svojih straneh objavlja tudi literarne prispevke in razmišljanja o kulturi. Prvo mesto je oddano spominu na umrlega pisatelja Branka Hofmana, nato pa vrsta mlajših in starejših avtorjev objavlja svoje prispevke.
Naj novejšo številko Sodobnosti zaključujejo razmišljanja o različnih gledanjih na zgodovino izpod peresa Boga Grafenauerja, Milice Kacin-Wohinz, Toneta Ferenca, Bojana Godeše, Janka Prunka, Borisa Mlakarja in Janka Pleterskega.
Umetniki treh dežel razstavljajo v Tržiču
| :'N,/



-.-vA" 'ti >•/.
V Tržiču je na ogled razstava likovnikov iz FJK (na posnetku Je delo Franca Vecchietaj, Koroške in Slovenije, ki je nastala na pobudo goriske Arci Nova in v sodelovanju s skupino Transmedia, Kulturnim večnamenskim javnim središčem in odborništvom za kulturo tržiške Občine
Drugi koncert iz niza popoldnevov na Repentabru
Renesansa v Gallusovi maši
Drugi koncert festivala, oziroma glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe, ki potekajo na Repentabru, je bil v nedeljo, 22. septembra, posvečen glasbi renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa. Letos se namreč vsi spominjamo 400-letnice rojstva tega izjemnega glasbenika, ki se je rodil na slovenskih tleh in se je s svojo nadarjenostjo in talentom uveljavil v pomembnih evropskih glasbenih središčih kot eden največjih skladateljev svoje dobe. Njegov obsežni vokalni opus je vzbujal pri sodobnikih ugled in spoštovanje, zlasti zaradi kompozicijsko-tehničnega znanja in ustvarjalne sile, s katerima je izoblikoval svoj lastni izviren in umetniško prepričljiv izraz ter se z njim povzpel v sam vrh renesančne vokalne glasbe. In prav ta izraz, ki mu je posvetil tolikšno pozornost, saj je s toni enakovredno izrazil svoja občutja, ki jih je sam doživel ob vsebini besede, je preživel stoletja in ostal umetniško tehten in prepričljiv do današnjega dne.
Vse njegove skladbe (znanih je 517 del), so napisane za zbor. To so maše, moteti in posvetni zbori-madrigali. Vse so zajete v zbirkah: »Selectiores gua-edam missae«, »Opus musicum« ter »Harmoniae mo-rales« in »Moralia«,. ki vsebujeta doslej najbolj izvajana in morda njegova najlepša zborovska dela.
Velikanu naše glasbene preteklosti, Jacobusu Gallusu, se je na koncertu v repentabrski cerkvi poklonil tržaški komorni ansambel Gallus consort, ki je predstavil njegovo malo izvajano delo, Missa super myxolydium ter 3 motete. V Gallusovem mašnem opusu je Missa super myxolydium označena z zaporedno številko 14 in velja skupaj z drugimi mašami, ki so izšle leta 1580, za njegovo zgodnejše delo, saj jo je napisal, ko mu je bilo 30 let. Z vso plemenito poduhovljenostjo je vokalni part te maše
pela Dina Slama, ostali člani ansambla, Miloš Pahor, Irena Pahor, Fabrizio Lepri in Erika Slama pa so igrali na violah da gamba, torej instrumentih, ki so bili v renesansi zelo priljubljeni, ker so najbolj posnemali druge glasove v vokalnih skladbah ter ustvarili vzdušje, ki je ustrezalo glasbi pri cerkvenih obredih. Za uvod in konec Gallusove maše pa so vsi člani ansambla Gallus consort zaigrali na renesančnih flavtah še motete, ki so zvočno zaokrožili ves glasbeni dogodek ter mu dodali svečano obeležje.
Koncert je bil za številne poslušalce zanimiv še zlasti zato, ker je bil vključen v mašni obred,- glasba je opravljala torej svojo vlogo v mašnem obredu, ki ga je vodil duhovnik Franc Pohajač. Poslušalci so tako lahko občudovali lepoto Gallusovih spevov ter se seznanili z glasbo 16. stoletja, v katerem se je zaključilo eno izmed velikih obdobij glasbenega razvoja - obdobje srednjeveške vokalne polifonske glasbe. In nenazadnje: spoznali so svojevrstnega genija tega časa Jacobusa Gallusa, ki je v svojih skladbah uspešno združeval dosežke takratne evropske glasbe, različne sloge, od načel visoko razvite nizozemske polifonije, večzborovske tehnike beneške šole, lahkotnosti in živosti Francozov do slovenske melodioznosti ter resnosti vernega katoličana in tenkočutnosti izobraženega humanista. In ta veliki umetnik je živel komaj 41 let. Njegova življenjska in umetniška pot se je sicer sklenila z letom 1591, njegova glasba pa glede na čas nastanka ni odmaknjena našemu pojmovanju, ampak je s posredovanjem radosti renesančnega glasbenika vselej živa in privlačna. O tem je pričal tudi lep koncert ansambla Gallus consort na Repentabru.
ANNA FINK
Baletni večer v Portorožu
V	Portorožu bo ta konec tedna na kulturnem področju precej pestro. V soboto bo v veliki dvorani Avditorija ob 21. uri baletni večer s solisti Opere in baleta SNG Ljubljana. Znani slovenski plesalci Vojko Vidmar, Nena Vrhovec, Andreja Hriberšek, Tomaž Rode bodo zaplesali odlomke iz popularnih glasbenih del: Giselle, Silvia, Tatinska sraka, Traviata, Labodje jezero, Tris-tan in Izolda ter Kain in Abel.
V	nedeljo (prav tako ob 21. uri) pa bodo predvajali film »Barfley«. Režiser Barberi Schroeder je po scenariju znanega ekstravagantnega pisatelja Charlesa Bukowskega posnel film, v katerem igrata Mickey Rourk in Faye Duna-Way.
Paganini v dobri izvedbi ruske violinistke
Tretji koncert jesenske simfonične sezone gledališča Verdi je poslušalcem ponudil pravo presenečenje v primerjavi z drugim, tako kar zadeva orkester kot predvsem mlado, komaj 18-letno sovjetsko violinistko Natalijo Priše-penko, prezreti pa ne gre niti madžarskega dirigenta Carla Mellesa, ki je znal navdahniti orkester in ga pripeljati do kompaktnega in voljnega muziciranja.
Paganinijev Koncert št. 1 v D-duru za violino in orkester op. 6 je velika preizkušnja za vsakega violinskega virtuoza, saj zahteva od izvajalca takorekoč naj višjo stopnjo violinske tehnike in zvočne spevnosti. Natalija Prišepen-ko je bila tem zahtevam kos z občudovanja vredno lahkotnostjo, sproščenostjo in briljan-tnostjo. Tudi najbolj vratolomne tehnične težave, ki jih je partitura polna že v uvodnem Al-legru maestoso, predvsem pa v zaključnem Rondoju, Allegro spiritoso, je presegala s su-perlativnim obvladanjem inštrumenta zdaj z energijo, ki bi jo komaj mogli pripisati 18-let-nemu dekletu, zdaj z romantičnim fraziranjem zlasti v Adagio espressivo. Njena tehnika loka
in prstov leve roke ji dovoljujejo najbolj akrobatske preskoke na celotnem razponu violinske lestvice tja do naj višjih možnih višin, precizne in čiste dvojemke, finese v flageoletu, pri vsem tem pa intenzivnost zvoka in prekrasno spevnost v romantično patetičnih pasažah.
V vsem tem je umetnica pokazala neverjetno zrelost in človek se lahko samo sprašuje do kakšnih vrhuncev jo zorenje lahko še pripelje.
Čeprav je celoten koncert pisan v funkciji violine (Paganini je bil namreč sam eden naj-večjih violinskih virtuozov vseh časov) pa je tudi orkestru odmerjena pomembna vloga v razvijanju tematske strukture, ki se prepleta v kontrastih med bojevito krepkostjo in lirično čustvenostjo. Orkester gledališča Verdi je svojo nalogo opravil z lepo zvočno kompaktnostjo in delikatnostjo obenem, pri čemer gre velika zasluga dirigentu Mellesu, ki je s svojo takorekoč klasično dirigentsko držo, s pronicljivo nazornostjo in vživeto st j o znal pripraviti orkester, predvsem njegov godalni del, do učinkovitega muziciranja.
Vse to je prišlo še bolj do veljave v znameniti Schubertovi Simfoniji št. 9 v C-duru imenovani "Veliki" predvsem zaradi njene izjemne "božanske" dolžine. Oslanjajoč se na klasični simfonični slog in romantično napetost, je Schubert vnesel v skladbo novo porazdelitev melodičnih, ritmičnih in tonskih elementov v medsebojni tematski zlitosti idejne zasnove, ki se prepleta od slavnostnega uvoda v prvi temi Andante-Allegro ma non troppo do mogočne sonatne konstrukcije v Finalu zadnjega stavka Allegro vivace.
Dirigent Carl Melles je orkester vodil skozi celotno partituro z veliko impulzivnostjo in orkester se mu je odzvajal z redko poslušnostjo in zvočno intenzivnostjo v vseh stavkih in v vseh instrumentalnih skupinah tako, da so ob godalih, tokrat zelo razpoloženih, prišla do veljave tudi pihala in pojačena trobila (s tremi dodatnimi pozavnami) posebej lepo pa v nežnem dialogiranju med oboami in violončeli v lirični plemenitosti drugega stavka Andante con moto. (jk)
V prijateljski nogometni tekmi proti Bolgariji
Italija izgubila in razočarala
BOLGARIJA - ITALIJA 2:1 (1:0)
STRELECI: Kostadinov v 8', Stojč-kov v 50' (11-metrovka), Giannini v 56'.
BOLGARIJA: Mihajlov, Hubcev, Ivanov, Kirjakov, N. lijev (v 68'), Jankov, Kostadinov (v 77’ Lečkov), Stojč-kov, Penev, Sirakov (v 52' Gerogjev), Balakov.
ITALIJA: Zenga (v 46' Pagliuca), Ferrara, Maldini (v 57' De Agostini), Baresi, Vierchowod, Crippa, Lombardo (v 57' Schillaci), Eranio (v 46' Berti), Vialli, Giannini, Mancini (v 46' Bag-gio).
SODNIK: Babarogič (Jug.); RDEČI KARTON: Penev v 12', Vialli in Ivanov v 46'; OPOMIN: Vrerchowod, Gerogjev, Hubcev in Vialli; GLEDALCEV: 20 tisoč.
SOFIJA — Za Italijo dobre vesti ne prihajajo iz Sofije, kjer je povsem razočarala v včerajšnji prijateljski tekmi proti Bolgariji, temveč iz Sovjetske zveze, kjer je domače moštvo igralo neodločeno (2:2) proti Madžarski in tako »azzurrom« povrnilo upanje, da se bodo morda le uvrstili na zaključni del evropskega nogometnega prvenstva.
Seveda pa bo moralo Vicinijevo moštvo proti Sovjetom, ki so v okviru kvalifikacij za EP prihodnji nasprotnik, pokazati vse kaj drugega kot včeraj v Bolgariji, kjer ni samo razočaralo (izgubilo je proti ekipi, ki so jo sestavili zadnji trenutek in ki je večji del srečanja bila z igralcem manj zaradi izključitve Peneva), temveč se tudi ni držalo Matarresejevih navodil o »fair playu«: Vialli je svoj 50. nastop za državno reprezentanco »slavil« z izključitvijo. Razočarala je zlasti vezna vrsta, a tudi napad in obramba nista blesteli: bilo je očitno pomanjkanje idej, shem in tudi borbenosti. Vicinija čaka torej precej dela. Po tekmi Vicini ni skrival razočaranja. Dejal je, da ga v 53 tekmah igralci nikoli niso razočarali kot tokrat.
Medtem se je vnela polemika zaradi domnevnih izjav sovjetskega trenerja-Bišovetsa. Kot poročajo nekateri italijanski časopisi, naj bi Bišovets v intervjuju nekemu sovjetskemu časopisu obtožil italijansko nogometno zvezo, da so podkupili madžarske igralce, ki so bili včeraj v okviru kvalifikacij za
EP zaposleni prav s Sovjeti. Po besedah Bišovetsa naj bi italijanska nogometna zveza vsakemu obljubila 2 tisoč dolarjev v primeru rezultata, ki bi bil ugoden za Italijo.
Italijani zavračajo te obtožbe, češ da so plod fantazije. Vsekakor so zadolžili UEFA, da zadevo razčisti, saj gre za ugled Italije.
Mladi »azzurri« izenačili
TROLLHATTAN — V prijateljski nogometni tekmi sta Švedska in Italija under 21 igrali neodločeno 2:2 (2:2). Strelci: D. Baggio v 8', Fursth v 16', Buso v 22' in Verga v 45’ (avtogol).
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila za dve koli Fonseco (Cagliari), za eno kolo pa Gianninija (Roma), Mazinha (Fiorentina) in Gual-ca (Cremonese).
Prepoved igranja za eno kolo v B ligi pa so prejeli: Contratto (Udiense), Simonetta (Lucchese), Rossi (Brecia) in Valentini (Palermo).
Glede izgredov na nedeljskem prvenstvenem srečanju v Milanu med navijači Fiorentine in Milana je disciplinska komisija kaznovala Fiorenti-no kar z 20 milijoni lir globe, Milan pa z 2 milijonoma.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo
Madžari naredili uslugo Italiji
MOSKVA — Italija lahko še upa. V včerajšnji kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo sta namreč Sovjetska zveza in Madžarska igrali neodločeno 2:2 (1:1), kar je »azzurrom« prišlo kot naročeno. Seveda se s tem svojih tegob Vicini še zdaleč ni rešil, saj mora nujno zmagati na gostovanju, ki ga 12. oktobra čaka prav v Sovjetski zvezi, zatem proti Norveški in Cipru. Obeta se torej »vroč« finiš v tej kvalifikacijski skupini. Včerajšnji rezultati in lestvice:
SKUPINA 1
VČERAJŠNJI IZID Islandija - Španija
LESTVICA 6 6 0
Francija
ČSFR
Španijaa
Islandija
Albanija
2:0
15:4 12 9:6	8
14:9	4
6:7	4
1:19	2
OSTALI SPORED
Španija - Francija (12.10.), Češkoslovaška - Albanija (16.10.), Španija -Češkoslovaška (13.11.), Francija - Islandija (20.11.), Albanija - Španija (18.12.).
SKUPINA 3
VČERAJŠNJI IZID
SZ - Madžarska	2:2
LESTVICA
SZ	6	4	2	0	10:2	10
Norveška	6	3	1	2	8:4	7
Madžarska	7	2	3	2	10:9	7
Italija	5	2	2	1	9:4	6
Ciper	6	0	0	6	2:20	0
OSTALI SPORED
SZ - Italija (12.10.), Madžarska -Norveška (30.10.), Italija - Norveška (13.11.), Ciper - SZ (13.11.), Italija -Ciper (21.12.).
SKUPINA 4
VČERAJŠNJI IZID
Fererski otoki - Danska	0:4
LESTVICA
Jugoslavija	6	5	0	1	20:4	10
Danska	6	4	11	13:6	9
S. Irska	6	1	3	2	8:8	5
Avstrija	5	113	5:7	3
Fer. otoki	7	1	1	5	3:24	3
OSTALI SPORED
Avstrija - Danska (9.10.). Fererski otoki - Jugoslavija (16.10.), Severna Irska - Avstrija (16.10.), Danska - Severna Irska (13.11.), Avstrija - Jugoslavija (13.11.).
Drevi spet za italijanski košarkarski pokal
Stefane! - Lotus (2030)
l/v
Gregor Pučka
Danes bodo na vrsti povratna srečanja osmine finala italijanskega košarkarskega pokala. Glede na izide predsinočnjih spopadov bi skorajda rekli, da so nekako odveč, saj je šlo vse po predvidevanju, čeprav nekoliko le presenečajo gladke zmage Glaxa proti Clearu, Messaggera v Vareseju in Scavolinija v Turinu.
V prvih tekmah je povsem odpovedal faktor domačega igrišča, saj je na sedmih od osmih tekem zmagalo gostujoče moštvo: edina izjema je veronski Glaxo.
Med tistimi, ki je bil uspešen v gosteh (v Montecatiniju), je bil tudi tržaški Stefanel in bi svojo dobro formo moral potrditi tudi drevi (ob 20.30) pred domačim občinstvom.
Današnji spored (v oklepaju izid prve tekme):
Fernet Branca Pavia - Scaini Benetke (97:93), Stefanel Trst - Lotus Montecatini (80:78), Benetton Treviso - Kleenex Pistoia (92:88), II Messaggero Rim - Ranger Varese (114:99), Knorr Bologna - Trapani 90:70), Clear Cantu - Glaxo Verona (80:96), Scavolini Pesaro - Ro-bedikappa Turin (87:75, tekma bo v torek), Philips Milan - Sidis Reggio Emilia (104:84).
V slovenski nogometni ligi
Izola še nepremagana
KOPER Derbi 9. kola v slovenski nogfometni ligi se je v Novi Gorici po razburljivem razpletu končal neodločeno 2:2 in Izola še naprej ostaja edina neporažena ekipa lige in na čelu lestvice, kjer pa se ji je na dve točki približal vedno bolj nevarni Maribor Branik, pa tudi Olimpija je pod vodstvom trenerja Pertiča zmanjšala razliko le na tri točke. Na Bonifiki je Koper ponovno razočaral in s težavo premagal ajdovsko Primorje, dekanski Jadran Lama pa je plačal davek in v Ljubljani doživel najvišji poraz kola.
REZULTATI 9. KOLA: Zagorje -Svoboda 2:0, Živila Naklo - I. Kla-divar 0:0, Potrošnik - Domžale 2:0, Rudar (V) - Olimpija 0:1, Vozila -Izola 2:2, Slovan - Medvode 0:1, Nafta - Rudar (T) 3:2, Koper - Primorje 1:0, Maribor Branik - Mura 2:0, Ljubljana - Jadran Lama 4:0, Steklar je bil prost.
VRSTNI RED: Izola 15, Maribor Branik 13, Vozila, Olimpija in Živila Naklo po 12, Koper 11, Zagorje, Mura, I. Kladivar in Potrošnik po 10, Rudar (V) in Steklar po 9, Svoboda in Ljubljana po 8, Slovan 6, Nafta 5, Primorje in Medvode po 4, Domažale, Rudar (T) in Jadran Lama po 3 točke. (Kreft)
Za več kot milijardo lir
Jimmy Connors proti Seleševi?
VVASHINGTON — Milijon dolarjev (več kot milijarda dvesto milijonov lir): to naj bi bila rekordna nagrada, ki naj bi jo kalifornijski magnat David Krieff bil pripravljen »prispevati« za srečanje med nekdanjim najboljšim teniškim igralcem na svetu, Američanom Jimmyjem Connorsom, in sedanjo svetovno zvezdo, Jugoslovanko Moniko Seleš. Po pisanju dnevnika »USA Today« naj bi bil dvoboj marca prihodnje leto v Ca-esar’s Palače v Las Vegasu.
Srečanje pa bi imelo svoja pravila: igrati bi morali na večjem terenu, a da ne bi Connors imel preveč prednosti, naj bi imel na razpolago samo po eno prvo žogo. ■
Pred bližnjim ženskim odbojkarskim EP
SZ glavni favorit
Konec tedna se bo v Ravenni in Bariju pričelo 17. žensko evropsko odbojkarsko prvenstvo, polfinalne in finalne tekme za končni vrstni red od L do 8. mesta pa bodo v veliki športni palači EUR v Rimu 5. in 6. oktobra. Tako kot pred kratkim na moškem EP v Nemčiji za uvrstitev od 9. do 12. mesta ne igrajo več in tako se bosta zadnji dve reprezentanci kvalifikacijskih skupin v Ravenni in Bariju predhodno poslovili od prvenstva. Skupini sta naslednji:
SKUPINA A (Ravenna): Grčija, Francija, SZ, Bolgarija, Albanija in Italija.
SKUPINA B (Bari): Jugoslavija, Poljska, Nizozemska, ČSFR, Romunija in Nemčija.
Letošnje prvenstvo bi sicer morali prirediti na Švedskem, toda švedska odbojkarska zveza se je iz finančnih razlogov odpovedala organizaciji. Vskočila je Italija, ker se FIPAV prav nikoli ne otepa organizacije velikih tekmovanj. Ra-čunica je dokaj preprosta. S spon-sorji ni težav, želja osrednje zveze v Rimu pa je, da odbojkarsko igro čim več popularizira preko vseh medijev in še posebej televizije, ker je bržkone tudi najboljša propaganda za pritegnitev mladih odbojkaric in odbojkarjev. Tokrat pa imajo odbojkarski delavci pred seboj še en cilj, in sicer neposredno možnost nastopanja na OI prihodnje leto v Barceloni. Za prvo mesto je sicer veliki favorit olimpijski in svetovni prvak Sovjetska zveza, ki ima bržkone že zagotovljeno vozovnico za Barcelono. Mesto na OI v Barceloni pa si bo priborila tudi drugourščena reprezentanca v Rimu, in ker je SZ nepremagljiva, pri FIPAV računajo na osvojitev srebrne kolajne, ki bi pomenila izjemen uspeh in doslej tudi najboljšo končno uvrstitev na EP.
Na dosedanjih 16 EP je bila izbrana vrsta SZ nič manj kot dvanajstkrat prva, a štirikrat se je okinčala s srebrno kolajno. Doslej torej Sovjetinje niso ostale niti enkrat brez kolajne. Ne glede na razplet v Ravenni in potem v Rimu je sovjetska ženska vrsta boljša od moške, saj ima v dosedanji zbirki odličij prav toliko zlatih medalj, a samo dve bronasti. Moška »zbornaja« na prvem EP leta 1948 v Parizu ni nastopila, potem pa se je morala leta 1955 in pred dvema letoma v Stockholmu zadovoljiti z nehvaleženim četrtim mestom.
Po treh zaporednih zmagah na prvih EP, ko je bila konkurenca skromna in kakovost evropske in svetovne odbojke šele v prvih povojih, so se morale Sovjetinje na prvenstvu leta 1955 v Bukarešti zadovoljiti z bronasto kolajno. Nato sledi sedem zaporednih zmag in do prekinitve nadvlade SZ v Evropi pride spet leta 1981 v
Bolgariji, ko so domačinke sredi Sofije povsem nadigrale SZ s prepričljivim 3:0. Potem so tej svetovni odbojkarski velesili v Evropi še dvakrat zmešale štrene zastopnice bivše NDR (leta 1983 in leta 1987). Tako leta 1985 kot tudi pred dvema letoma v Stuttgardu pa so se Sovjetinje povzpele na najvišjo stopničko. Po skromnih uvrstitvah na SP v Limi leta 1982 in štiri leta kasneje v Pragi - obakrat 6. mesto - so varovanke temperamentnega trenerja Nikolaja Karpola (ki je marca imel predavanje za trenerje v Trstu) najprej osvojile zlato kolajno na OI v Seulu po enkratnem in nepozabnem srečanju s Perujem ter dve leti kasneje še svetovni naslov na Kitajskem z zmago v sklepnem srečanju z domačinkami, ki so bile prej dvakrat zapored svetovne prvakinje in prve na OI v Los Angelesu. Pred dvema letoma je bila NDR druga, ZRN pa šesta. Glede na to, da bosta tokrat nemški reprezentanci nastopili združeni, bi morala biti njihova moč občutno večja. Nova nemška reprezentanca bo sicer izredno močna, a ne tako dobra, da bi lahko premagala vrsto Karpola, ki jo sestavljajo v večini njegove odbojkarice, ki prihajajo iz Uroloč-ke. Ta klub iz Sverdlovska v Ura-lih je izjemna kovačnica odličnih odbojkaric. V članski reprezentanci je 8 igralk iz Uroločke, pri mladinkah, ki so doslej zmagale prav na vseh EP (enajstkrat zapored) pa sta dve igralki več. Pred dvema letoma je bila Italija odlična tretja in je tako osvojila tudi prvo kolajno na tem tekmovanju. Enkrat je bila tretja tudi Jugoslavija, ampak pred štiridesetimi leti v Parizu.
Prva tri države na dosedanjih EP ter uvrstitev Italije in Jugoslavije.
1949	(Praga): 1. SZ; 2. ČSFR; 3. Polj-
1950	(Sofija): 1. SZ; 2. Poljska; 3. ČSFR.
1951	(Pariz): 1. SZ; 2. Poljska, 3. Jugoslavija, 6. Italija.
1955 (Bukarešta): 1. ČSFR; 2. SZ; 3. Poljska.
1958 (Praga): 1. SZ; 2. ČSFR, 3. Poljska, 7. Jugoslavija.
1963 (Costanza): 1. SZ; 2. Poljska; 3. Romunija; 8. Jugoslavija.
1967 (Smirne): 1. SZ; 2. Poljska, 3. ČSFR; 11. Italija.
1971 (Reggio Emilia): 1. SZ; 2. ČSFR; 3. Poljska; 8. Italija; 15. Jugoslavija.
1975 (Beograd): 1. SZ; 2. Madžarska, 3. NDR; 8. Jugoslavija, 9. Italija.
1977 (Tampere): 1. SZ; 2. NDR; 3. Madžarska; 9. Jugoslavija; 11. Italija.
1979 (Lyon): 1. SZ; 2. NDR; 3. Bolgarija; 10. Jugoslavija.
1981 (Sofija): 1. Bolgarija,; 2. SZ; 3. Madžarska; 8. Italija; 11. Jugoslavija.
1983 (Rostock): 1. NDR; 2. SZ; 3. Madžarska; 7. Italija.
1985 (Arnhem); 1. SZ; NDR; 3. ČSFR,
5.	Italija.
1987 (Grand): 1. NDR; 2. SZ; 3. ČSFR;
6.	Italija.
1989 (Stuttgart): 1. SZ; 2. NDR; 3. Italija; 8. Jugoslavija.
G. FURLANIČ
Toni Kukoc danes na operacijsko mizo
TREVISO — Toni Kukoč verjetno ne bo igral cela dva meseca, vendar bo šele po operaciji možno natančneje napovedati, kdaj bo lahko spet stopil na parket. Jugoslovanskega košarkarskega asa, ki letos nastopa pri Benettonu, bodo operirali danes, potem ko si je na ponedeljkovem treningu poškodoval levi gleženj. Operiral ga bo prof. Giannini na inštitutu Rizzoli v Bologni, kjer so Kukoča pregledali predvčerajšnjim in potrdili prvotno diagnozo.
Po mnenju prof. Gianninija, je povedal društveni zdravnik Be-nettona Angelo Motta, gre za običajen kirurški poseg. Vsekakor je novica, da mora na operacijsko mizo, Kukoča prizadela, je nadaljeval Motta. Nemudoma je obvestil starše v Splitu, zatem pa se je le vdal v usodo.
Pri Benettonu so se odločili, da bodo za nedoločen čas najeli košarkarja, ki bo nadomestil Kukoča. Niso pa povedali, koga imajo v mislih.
VVatson vse slabši
LONDON — Zdravstveno stanje Michaela VVatsona je vse težje. Tako so sporočili v londonski bolnici St. Bartholomew, v kateri zdravijo nesrečnega britanskega boksarja po dvoboju za svetovni naslov WBO v supersrednji kategoriji proti rojaku Chrisu Euban-ku. Krvni pritisk v možganih se je povišal, so povedali zdravniki, ugotovili pa so tudi, da so možgani otekli. VVatsona so v nedeljo dvakrat operarirali, da bi mu odstranili posledice hematoma.
Previdnost v Grčiji
ATENE V grških uradnih krogih so z veliko previdnostjo sprejeli vest, češ da so lani podkupili 15 članov mednarodnega olimpijskega odbora, ki so tako organizacijo olimpijskih iger leta 1966 dodelili Atlanti in ne Atenam. Vest je objavil neki avstralski dnevnik in je razumljivo imela velik odmev v grških sredstvih
obveščanja. Grški predstavnik v MOK Lambis Nikolau pa novice ni želel podrobneje komentirati in je le izrazil dvom o njeni verodostojnosti, prav tako kot podtajnik za šport Vassili Papageorgopou-los.
Nikolau je vsekakor zanikal govorice, da so grške oblasti uvedle preiskavo ali da se nameravajo obrniti do novinarja Petra Fraye-ra, ki je z vestjo prišel na dan. Po pisanju grškega dnevnika Estia se bo grški olimpijski odbor vsekakor obrnil do avstralskega dnevnika, da bi izvedel imena članov MOK, ki naj bi bili govorili o podkupovanju. Po mnenju Niko; laua naj bi bilo zelo čudno, da bi skrivnost izdali »zelo visoki« funkcionarji MOK, ki pa so ostali anonimni, kot njihovih petnajst podkupljenih kolegov.
V Atenah sumijo, da se za vsem skriva namera, da bi med člani mednarodnega olimpijskega odbora ustvarili razpoloženje, ki go-; tovo ne bi bilo v prid kandidaturi Sydneya za organizacijo olimpij' skih iger leta 2.000.
Jadmnovi, Kontovelovi in Borovi košarkarji pred pričetkom prvenstva
Naše peterke na več frontah
Odbojkarski tečaj v organizaciji ZSŠDI
Vsestranski uspeh
Bliža se začetek raznih košarkarskih prvenstev in nastopi naših ekip na turnirjih tako članskih kot mladinskih se vrstijo kot na tekočem traku. Ta konec tedna bodo tako zaposleni Jadran, Kontovel, Bor s članskimi in mladinskimi ekipami.
Jadranovi člani na turnirju SGT
Jadranovi člani, ki bodo začetli prvenstvene nastope v soboto, 5.10. doma proti videmskemu Vir-tusu (in ne CBU), se bodo jutri in v soboto udeležili turnirja, ki ga prireja tržaško društvo Ginnastica Triestina. Prvo polfinalno tekmo tega turnirja med SGT (D liga) in Italmonfalconejem (C liga) bodo odigrali že drevii ob 20.30. Jutri ob 21.00 pa bo tekma med tretjeli-gašema Jadranom TKB in Servo-lano Latte Carso. V soboto pa zvečer pa bosta na sporedu finalni srečanji za 3., oz. za 1. mesto.
Po dosedanjih predprvenstvenih nastopih naj bi bili jadranovci na tem turnirju favoriti.
Kontovel in Bor v Portogruaru
Košarkarsko društvo iz Portog-ruara bo v soboto in nedeljo priredilo članski turnir, na katerem
bodo poleg domačega četrtoligaša nastopile še ekipe Kontovela in Conegliana (oba četrtoligaša) ter Bora, ki nastopa v promocijskem prvenstvu.
V prvem sobotnem polfinalu bosta igrala Portogruaro, ki se je letos precej ojačil prevsem z najemom odličnega Pascola, in Konto-
vel. V drugem polfinalu pa si bosta stala nasprotni Bor in Coneglia-no, ki je lani v C ligi osvojil zadnje mesto in tako tudi nazadoval v nižjo ligo.
SPORED TURNIRJA
SOBOTA, 28. t.m.: 18.00: Kontovel - Portogruaro, 20.00: Bor - Co-negliano.
NEDELJA, 29. t.m.: 17.30: finale za 3. mesto, 19.00: finale za 1. mesto.
Jutri v Portogruaru kadetski turnir
Bor in Kontovel pa bosta nastopila v Portogruaru že jutri s kadetskima postavama. Društvo Por-togruara bo namreč poleg članskega priredilo tudi kadetski turnir. Polfinalni srečanji bosta jutri, finalni pa v nedeljo. In prav na prvem polfinalnem srečanju se bosta srečali naši ekipi.
SPORED TURNIRJA
JUTRI, 27. t.m.: 17.30: Bor - Kontovel, 19.00: Conegliano - Portogruaro.
NEDELJA, 29. t.m.: 9.30: finale za 3. mesto, 11.00: finale za 1. me^o.
Na sliki (foto Magajna): Konto-velec Damir Starc (z žogo) skuša na turnirju v Nabrežini prodreti skozi obrambo Sokola.
Meddeželna košarkarska zveza končno objavila spored C lige
Jadranovci za uvod doma
. v .
Jadranovec Peter Ažman
Meddeželna cona italijanske košarkarske zveze iz Benetk je končno objavila spored trejteli-gaškega prvenstva skupine C, v kateri igra tudi Jadran TKB. Naj omenimo, da bodo jadranovci domače tekme igrali v tržaški športni palači ob sobotah ob 20.30.
Naj omenimo, da bosta v višjo, B-2 ligo napredovali prvi dve uvrščeni ekipi, v nižjo, D ligo pa bodo nazadovala zadnja štiri uvrščena moštva. V primeru enakega števila točk glede nazadovanja tudi letos ne bo dodatnih srečanj, odločalo bodo izidi medsebojnih tekem med ekipama ali ekipami.
1. KOLO (5.10.)
Itala San Marco Gradišče - Bassano, Birex Sacile - Gabri Elle Piove di Sac-co, Montebelluna - Mogliano, JADRAN TKB - Virtus UD, Metalplasma Cittadella - Mestrina, Italmonfalcone
Tržič - Longobardi Čedad, Jesolo -Cristallerie Venete Roncade, Servola-na Latte Carso Trst - Pierobon PD.
2.	KOLO (12.10.)
Gabri Elle - Itala, Bassano - Jesolo, Virtus UD - Montebelluna, Mestrina -JADRAN TKB, Longobardi - Metalplasma, Pierobon PD - Italmonfalcone, Crist. Venete - Servolana, Mogliano -Sacile.
3.	KOLO (19.10)
Itala - Mogliano, Bassano - Gabri Elle, Sacile - Virtus UD, Montebelluna - Mestrina, JADRAN TKB - Longobardi, Metalplasma - Pierobon PD, Italmonfalcone - Crist. Venete, Jesolo -Servolana.
4.	KOLO (26.10.)
Crist. Venete - Metalplasma, Mestrina - Sacile, Longobardi - Montebelluna, Virtus UD - Itala, Gabri Elle -Jesolo, Pierobon PD - JADRAN TKB, Mogliano - Bassano, Servolana - Italmonfalcone.
5.	KOLO (2.11.)
Gabri Elle - Mogliano, Itala - Mestrina, Sacile - Longobardi, Jesolo -Italmonfalcone, Montebelluna - Pierobon, Bassano - Virtus UD, Metalplasma - Servolana, JADRAN TKB - Črist. Venete.
6.	KOLO (9.11.)
Longobardi - Itala, Mestrina - Bassano, Pierobon PD - Sacile, Crist. Venete - Montebelluna, Italmonfalcone -Metalplasma, Virtus UD - Gabri Elle, Mogliano - Jesolo, Servolana - JADRAN TKB (10.11.).
7.	KOLO (16.11.)
Itala - Pierobon, Sacile - Crist. Venete, Itala - Jesolo, Gabri Elle - Mestrina, Montebelluna - Servolana, Bassano - Longobardi, JADRAN TKB -Italmonfalcone, Mogliano - Virtus UD.
8.	KOLO (23.11.)
Crist. Venete - Itala, Pierobon PD -Bassano, Longobardi - Gabri Elle, Mestrina - Mogliano, Italmonfalcone -Montebelluna, Metalplasma - JADRAN TKB, Virtus UD - Jesolo, Servolana - Sacile.
9.	KOLO (30.11.)
Itala - Servolana, Bassano - Crist. Venete, Gabri Elle - Pierobon PD, Virtus UD - Mestrina, Sacile - Italmonfalcone, Montebelluna - Metalplasma, Jesolo - JADRAN TKB, Mogliano -Longobardi.
10.	KOLO (7.12.)
Italmonfalcone - Itala, Crist. Venete
-	Gabri Elle, Pierobon - Mogliano, Longobardi - Virtus UD, Mestrina -Jesolo, Metalplasma - Sacile, JADRAN TKB - Montebelluna, Servolana -Bassano.
11.	KOLO (14.12.)
Itala - Metalplasma, Bassano - Italmonfalcone, Gabri Elle - Servolana, Mestrina - Longobardi, Sacile - JADRAN TKB, Jesolo - Montebelluna, Mogliano - Crist. Venete, Virtus UD -Pierobon PD.
12.	KOLO (21.12.)
JADRAN TKB - Itala, Metalplasma -Bassano, Italmonfalcone - Gabri Elle, Crist. Venete - Virtus UD, Pierobon -Mestrina, Longobardi - Jesolo, Montebelluna - Sacile, Servolana - Mogliano.
13.	KOLO (4.1.92)
Itala - Montebelluna, Bassano -JADRAN TKB, Gabri Elle - Metalplasma, Mestrina - Crist. Venete, Jesolo - Sacile,. Mogliano - Italmonfalcone, Virtus UD - Servolana, Longobardi -Pierobon PD.
14.	KOLO (11.1.92)
Sacile - Itala, Montebelluna - Bassano, JADRAN TKB - Gabri Elle, Metalplasma - Mogliano, Italmonfalcone -Virtus UD, Crist. Venete - Longobardi, Pierobon PD - Jesolo, Servolana -Mestrina.
15.	KOLO (18.1.92)
Itala - Jesolo, Bassano - Sacile, Gabri Elle - Montebelluna, Mestrina - Italmonfalcone, Longobardi - Servolana, Pierobon PD - Crist. Venete, Mogliano
-	JADRAN TKB (19.11.), Virtus UD -Metalplasma.
Odbojkarski tečaj za začetnike, ki ga prireja ZSŠDI v prvi polovici septembra, je že stalnica v našem športu, saj je bil letos na sporedu že 15. V vseh teh letih se je kajpak marsikaj že spremenilo.
V prvih letih je bil tečaj pri Banih, ko so pa ta športni center zaprli zaradi popravil pred nekaj leti, je Združenju priskočila na pomoč zgoniška občina, ki je dala na razpolago šolsko kuhinjo z jedilnico, igrišče pred šolo in seveda telovadnico. V vseh teh letih se je skozi tečaj zvrstila cela vrsta odbojkaric in odbojkarjev, med katerimi jih danes veliko brani barve članskih ekip svojih matičnih društev, poleg tega pa je tudi veliko naših trenerjev začelo trenersko kariero prav na teh odbojkarskih tečajih.
Lani je odbojkarska komisija pri ZSŠDI prvič priredila istočasno dva tečaja, in sicer v Zgoniku in na stadionu 1. maj, da bi tako lahko čimveč bodočih odbojkarjev prihajalo na trening. Ta poskus se je stoodstotno obnesel, saj je bilo tako v Zgoniku kot pri Sv. Ivanu kar lepo število otrok. Zgoniškega tečaja se je udeležilo letos več kot 60 tečajnikov. Število je sicer nekoliko manjše od lanskega. Prišlo pa je do kakovostne razlike. Ta-čajniki so bili v veliki večini taki, ki so med sezono pri svojih društvih igrali mini in supermini vol-ley ali prvenstvo naraščajnikov in naraščaj nic, oz. ki so obiskovali otroško telovadbo z osnovami mini odbojke. Tako se je torej v bistvu zmanjšalo skoraj na ničlo število tistih otrok, čigar starši so desetdnevno treniranje izkoristili kot poletni center.
Delo je v Zgoniku potekalo po že ustaljenem programu. Otroci so trenirali dvakrat dnevno, in sicer starejši v telovadnici na Opčinah in Zgoniku, mlajši pa na petih ig-
riščih na prostem. V prostih urah so se pod nadzorstvom mladih trenerjev najraje zadrževali kar na igrišču, kjer so skušali utrditi znanje, ki so ga pridobili med treningi. Tečaj je kot vedno vodil prof. Franko Drasič, ki je mlade trenerje usmerjal pri delu in jim svetoval. Pri tem mentorstvu pa mu je pomagal tudi Mario Čač. Če k vsemu tremu dodamo še odlična kosila, ki so jih tudi letos kuhale štiri skrbne kuharice in pa idealno vreme, ki je z dežjem ponagajalo le eno šemo jutro, je jasno, da je tečaj tudi letos uspel, tačajniki pa so z navdušenjem obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo.
Na 1. maju pa se je zbralo nekaj več kot petdeset otrok, kar je res nepričakovano visoko število, pri čemer je treba upoštevati, da je letos pri Sv. Ivanu prvič vadila tudi skupina deklet iz dolinske občine, ki sicer že tekmuje v sklopu ŠD Breg. Tečajniki so bili stari od osem do 13 let, zanje pa je skrbelo večje število usposobljenih vaditeljev pod vodstvom Betty Nacinovijeve. Dvakrat dnevni treningi so se odvijali v obeh dvoranah Borovega športnega centra in na odprtem igrišču, kjer so bile postavljene mreže za miniodboj-ko. V času med jutranjim in popoldanskim treningom je bila organizirana animacija, na vrsti pa so bili tudi mali poligoni in turnirji v mali odbojki, tako da se udeleženci tabora res niso dolgočasili, večina od njih pa se je tudi že vključila v redno vadbo odbojke pri OD Bor. Razveseljivo je zlasti to, da se je tudi letos udeležila tabora lepa skupina fantkov, ki so se prav tu prvič seznanili s prvinami te igre. (INKA-ak)
Na slikah (foto Magajna): tečajniki v Zgoniku (zgoraj) in na »Prvem maju« v Trstu (spodaj).
___________iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
SHINKAI KARATE CLUB °bvešča člane in zainteresirane, da so Se pričeli treningi v telovdnici občinskega vrtca na Proseku, Ul. S. Nazario. ^a podrobnejše informacije telefoni-ratje na št. 327342 ob popoldanskih ali v6černih urah.
SK BRDINA
obvešča, da se nadaljujejo suhi trenin-91 ob torkih in četrtkih ob 17. uri. Zbi-rališče na Brdini.
Šz GAJA TENIŠKA SEKCIJA Ujvešča, da se 14. oktobra pričenjajo 'MCETNIŠKI TENIŠKI TEČAJI name-J*ieni predvsem otrokom izpod 12. leta Pa izpopolnjevalni tečaj za lanske očajnike. Tečaji bodo potekali dva-tedensko do konca maja. Vpisoval na sedežu kluba (tel. v£i 5) vsak dan, razen ob torkih, do vk9učno 5. oktobra do 16. do 19. ure. šb MLADINA RESCO “ALETNI ODSEK
°vešča obvešča, da se začnejo redni eningi v četrtek, 3. oktobra za prvo
skupino ob 16. uri, za drugo ob 17. uri, za tretjo ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Vpisovanje novih gojencev bo na licu mesta.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo vadba minibasketa, pod vodstvom trenerja Andreja Vremca, v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščikih, kot sledi: ob torkih in četrtkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1983/84/85; ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1982/81/80.
PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Al-turi plavalne tečaje za neplavalce, tehnike plavanja za plavalce in vadbo rekreativcev. Vpisovanje od danes do 27. t. m., od 18. do 20. ure po telefonu št. 51377.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo odborova seja danes, 26. t. m., ob 20.30 v Borovem športnem centru.
Na Cogliansu
Skupina tržaških planincev se je prejšnjo nedeljo podala na zahtevno planinsko turo, na Coglians. Izlet je bil predviden že za nedeljo, 15. septembra, a so ga prireditelji prenesli za teden dni zaradi slabega vremena. Sicer tudi pred štirimi dnevi vreme ni bilo obetavno, a so se pogumni planinci vendarle podali na pot in izbrali najlažjo turo za vzpon na vrh te lepe karnijske gore. Z avtomobili so se odpeljali do Colline in pustili svoja vozila pri koči Tolazzi, odkoder se je pričel vzpon mimo zavetišča Marinelli na vrh Cogliansa. Trud se je izplačal, ker so na gori uživali krasno vreme in se razgledovali po morju megle in nizkih oblakov v dolinah. Za sestop so naši planinci izbrali strmo stezo Spinotti, po kateri so se spuščali dolge tri ure v dolino. Zadovoljni po uspešno opravljeni
turi, ki jo je vodil Stojan Bolčina, so se potem vračali domov.
Planinska družabnost
Planinska izletniška sezona se postopoma izteka, zato je tudi SPDT omejilo svojo dejavnost v visokih gorah in se omejuje na jesenske kratke izlete v bližnjo okolico. Za prihodnjo nedeljo pripravlja SPDT krajši pohod na Volnik, združen s prisrčnim družabnim srečanjem v Repniču na domu vnetega gornika Maria Miliča, na katerem bodo tržaški planinci počastili visok življenjski jubilej svoje častne predsednice dr. Sonje Mašere.
Planinci se bodo zbrali v Repniču, ob vhodu v vas, ob 10. uri in se podali na krajši vzpon, oziroma sprehod na Volnik. Okrog 13. ure se bodo vračali v Repnič, kjer bo na travniku za Miličevo hišo vse pri-
pravljeno za družabnost na čast dr. Sonje Mašere, ki je te dni slavila 80-letnico.
SPDT je pripravilo to majhno slovesnost tudi v počastitev 45. obletnice povojne obnovitve dejavnosti samega društva, ki je moralo nasilno utihniti zaradi fašistične ukinitve leta 1927 in je vsa medvojna in vojna leta delovalo v ilegali, do ponovne obnove leta 1946. Planinci in prijatelji društva so vabljeni na pohod in potem na družabnost. Vabilo velja zlasti za mlade planince in vse tiste prijatelje, ki se čutijo navezane na SPDT. (L. A.)
Alpina uspešna
Te dni se je iz Brazilije in Rusije vrnila speleološka komisija E. Boe-gan društva Alpina delle Giulie, kjer je uspešno opravila vrsto raziskav. V odpravi so bili Padovan, Tognolli, Dagnello, lamacchia, Savio in Sol-lazzi.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M-	dnevnik
četrtek, 26. septembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Francija bo za zaščito tujcev morda še okrepila svojo vojaško prisotnost
Položaj v Zairu še vedno zelo dramatičen Tuji državljani množično bežijo iz države
KINŠASA Položaj v Zairu je še vedno zelo napet. Po trditvah glasnika belgijskega zunanjega ministrstva se je položaj v Kinšasi nekoliko umiril in je slišati le posamezne strele, zato pa so neredi in spopadi v vseh ostalih večjih zairskih mestih. Najhujši neredi so včeraj bili v rudarski Šahi, kamor so včeraj poslali dva bataljona - en francoski in en belgijski -padalcev.
Iz Francije pa so včeraj sporočili, da je vse pripravljeno za polet 11 ameriških vojaških transportnih letal - ZDA so ta letala dala kot logistično pomoč Franciji -proti zahodni Afriki. Gre za velika letala C-141, kar daje slutiti, da namerava Francija še povečati
število svojih čet v Zairu, da bi zaščitili tam živeče tujce in še posebej francoske državljane. V Brazzaville sta včeraj poleteli tudi dve veliki potniški letali, ki naj bi od tam v Francijo odpeljali francoske begunce.
Proti Brazzavillu pa je najbrž namenjeno tudi italijansko letalo, ki naj bi od tam odpeljali Italijane in druge, ki so se zatekli v italijansko veleposlaništvo. Kot so sporočili s Farnesine, pa se je precej italijanskih državljanov iz Zaira zbežalo tudi v Južnoafriško republiko in Zimbabvve. Tako naj bi bilo v Johannesburgu za zdaj sedem Italijanov - pričakujejo pa še druge - v H ar are pa naj bi jih prišlo približno štirideset.
Belgijski državljani, ki so iz Zaira pobegnili v Zimbawe, na letališču v Harareju	(Telfoto AP)
Markuš Wolf po uri in pol svobode spet aretiran
BONN — Le uro in pol je prebil na svobodi bivši šef vzhodnonemške tajne službe Markuš Wolf. Preiskovalni sodnik iz Karlsruheja je Wolfa, ki je obtožen špijonaže, veleizdaje in korupcije, v torek proti plačilu 50 tisoč mark kavcije izpustil iz zapora, ker je menil, da ni nevarnosti, da bi Wolf pobegnil. Povsem drugačnega mnenja pa je bil državni tožilec Alexan-der von Stahl, ki je izdal nalog za ponovno aretacijo bivšega šefa vzhodnonemške tajne službe. VVolfu je tako na svobodi uspelo le večerjati skupaj z ženo.
Vsekakor pa je vprašanje, če bo Wolf res stopil pred sodnike. O tem se bo moralo namreč izreči še nemško ustavno sodišče.
Novo opozorilo predsednika organizacije mdustnjcev Veneta
Mafija se širi m severovzhod
PADOVA — Po prvih opozorilih podjetniških stanovskih organizacij in po nedavnem jasnem potrdilu poveljnika padovanske divizije karabinjerjev Gio-vannija Zappija, ki ima jurisdikcijo za vso Emilijo-Romagno, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Veneto, se alarm zaradi širjenja mafijske dejavnosti na italijanski severovzhod vse bolj krepi. V teh dneh mu je pritegnil tudi novoizvoljeni predsednik zveze industrij cev Veneta Dino Marchiorello, ki je opozoril, da ni mogoče potiskati glave v pesek misleč, da je hobotnica daleč in da nas ne bo nikoli dosegla. Okrog Veneta je treba ustvariti sanitarni kordon - je nadaljeval - in se upreti mafijskim infiltracijam, predvsem s kulturnimi strukturami in s splošno opozicijo prebivalstva. Pri tem je po njegovem prepričanju uspešnejše osebno prepričevanje, kot pa razne množične manifestacije, kriminalni pojav pa je vsekakor še vedno na taki stopnji, ki jo je mogoče obvladati in preprečiti njegovo ingangrenacijo.
Da pa smo vendarle priče hitremu širjenju kriminalnega pojava, ki se je že pošteno utrdil za siglami najrazličnejših slamnatih družb, pričajo podatki, po katerih se je število umorov v deželah Veneto, Tri-dentinskem-Južnem Tirolskem in Furlaniji-Julijski krajini od letošnjega januarja do avgusta z ozirom na lansko leto natančno podvojilo (od 18 je namreč poskočilo na 36 umorov). Oboroženi ropi so od lanskih 384 letos porasli na 471, kraje pa od 51.847 na 67.510. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre le za številke, ki izhajajo iz statistike karabinjerjev in v katerih torej niso všteti kriminalni primeri, ki sta jih obravnavali policija in finančna straža. V ospredju kriminalnih dejavnosti pa ostaja vsekakor trgovanje z mamili, kar potrjuje podatek, da je bilo v prvih osmih mesecih letos zaplenjenih 508 kilogramov različne droge, medtem ko so je v istem obdobju lani zaplenili »komaj« sto kilogramov. Aretacije, povezane s temi zaplembami, pa so v istem osemmesečnem obdobju porasle od lanskih 1325 do letošnjih 2.112.
Štiri tisoč let pod ledenikom
Orodje, ki so ga našli skupaj z mumificiranim telesom na ledeniku v avstrijskih Alpah v ponedeljek. Prve ocene govorijo, da je truplo pod ledom ležalo približno 3.500 do 4.000 let	(Telefoto AP)
V Tbilisiju že prve žrtve Napeto tudi v Dušanbeju
TBILISI — V Gruziji so prejšnjo noč padle prve žrtve, ko je prišlo do oboroženega spopada med gruzijsko narodno gardo in Gamsa-hurdijevimi specialci. To je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil gruzijski predsednik Gamsa-hurdija (na sliki AP), ki seveda za spopad krivi opozicijo, ker je po njegovih trditvah hotela zavzeti neko elektrarno pri Tbilisiju in z električnim mrkom povzročiti splošno zmedo v glavnem mestu.
Vesti iz Tbilisija so skrajno pomanjkljive. Izvedelo se je le, da so v spopadih izgubile življenje štiri osebe, več deset pa jih je bilo ranjenih. Po mestu se je kljub pred-sinočnji proglasitvi izrednega stanja tudi včeraj slišalo streljanje iz avtomatskega orožja, vesti o novih žrtvah pa ni. Predsedniku Gamsa-hurdiji še vedno ni uspelo prevzeti nadzorstva nad radijsko in televizijsko postajo, ki jo pred njego-
vimi specialci brani narodna garda in ljudstvo.
Položaj se lahko vsak trenutek izrodi, saj je na dlani, da mora Gamsahurdija prevzeti nadzorstvo nad RTV, če hoče ohraniti svojo moč. Svobodni novinarji in opozicija so namreč začeli pravo medijsko ofenzivo, ki jo bo predsednik le s težavo zdržal. Trenutno lahko računa v bistvu le na nekdanji partijski aparat in na policijo, saj so mu obrnili hrbet celo ljudje iz njegove stranke, ki mu očitajo politični oportunizem in sodelovanje z najbolj mračnimi silami bivšega bolj še viškega režima.
Nič boljši pa ni položaj v Tadžikistanu, kjer glavno mesto Dušan-be pretresajo množične manifestacije. Ljudje hočejo nove volitve, ker trdijo, da imajo v republiki še vedno vso oblast v rokah prelevljeni komunisti.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so 7-letne obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1991 in zapadlostjo 1. oktobra 1998.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan
I.	aprila 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih
do 13.30 dne 27. septembra.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Izklicna cena znaša 96,60% nominalne vrednosti.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, Se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna dongsnost 13,14% bruto in
II,	47% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. oktobrom: ob vplačilu (2. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. Ni zaračunana nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,47 %