KORAK IZ SVETA TIŠINE Odločamo se za veliko dejanje Triinpolletnemu Mateju ' električni akustični amplifika- tor znamke SUVAG pomeni ; edini zvočni stik s svetom. Zahvaljujoč sodobni tehniki in ; požrtvovalni mamici Matildi ' Križmanovi, ki ga skoraj vsako dopoldne pripelje iz Vzgojno , varstvenega zavoda Ciciban S na individualne slušne in go-I vorne vaje vCenterzarehabili-j tacijo sluha in govora na Voj- kovi ulici, Matej že govori prve besede. »Lani, ko je začel obiskovati center, se je samo smejal in jokal na glas,« pripoveduje mamica, »zdaj pa se že spora-zumeva tudi s sovrstniki v vrtcu.« V delovni organizaciji, kjer sem zaposlena - pri Staninve-stu na Topniški ulici - mi zelo pomagajo pri reševanju moje-ga problema. Štirikrat na te-den mi dopoldne dovolijo izhod, kupili pa so mi tudi naj-sodobnejše naprave, da se otrok lahko spozna s svetom zvoka, za katerega je po infek-cijski bolezni prikrajšan.« Ortopedagoginja profesori-ca Marika Mihelčič, ki ima Ma-teja kar za svojega, pove, da se mora s tako majhnim otrokom neprestano pogovarjati, kot če bi normalno slišal. Sele potem začne čebljati in govoriti. Zvočne signale okoli sebe zaz-na Matej z malim okroglim vi-bratorjem, ki ga drži v roki. Na-pravica mu vsak zvočni draž-Ijaj tako ojača, da z dlanjo ali katehmkoli drugim delom tele-sa začuti tresljaje« »Ker pa živimo in delamo v Centru v veliki prostorski sti-ski, se letos z Matejem ne mo-reva več dobivati vsak petek kot lani,« pripoveduje tovariši-ca Marika. »Ta dan se zaradi prostorske stiske selim iz sobe v sobo in nikoli ne vem, če bo tale mali laboratorij prost ali ne. Menjavanje delovnega pro-stora za otroka seveda ni do-bro. Novega okolja se ponava-di boji in noče sodelovati«. V predšolsko vzgojo, osnov-nošolsko in srednje usmerjeno izobraževanje je v Centru za rehabilitacijo sluha in govora vključenih 220 gluhonemih otrok. Poleg njih pa obiskuje zunanjo avdiologopedsko am-bulanto še 60 otrok, ki so na-predovali ter se kljub slušnim in govornim motnjam usposo-bili za normalno delo v osnov-nih šolah. 60 otrok prihaja z govornimi motnjami, ki jih po-gojuje gluhost, 25 obiskoval-cev avdiologopedske ambu-lante pa prihaja stakimi govor-nimi motnjami, kijih ne pogo-juje sluh. Taka motnja je na primer jecljanje. »Majhne prostorske možno-sti, ki so namenjene 250 mla- dostnikorn, smo že zdavnaj presegli," so povedali ortope-dagogi Centra za rehabilitaCijo sluha in govora. »Oelamo v težki prostorski stiski, saj smo na primer iz ve-rande v internatu napravili dve učilnici. Posamično vadimo z otroki v sedmih avdiologoped-skih laboratorijih. Šest smo jih pridobili iz treh učilnic, ki smo jih pregradili z vmesnimi lese-nimi stenami in zato niso do-volj zvočno izolirane. En labo-ratorij pa je našel svoje mesto v prehodni sobici, tako da je delo v njem pogosto moteno. Poudariti moramo, da so vrata našega Centra za rehabilitaci-jo sluha in govora na Vojkovi ulici v Ljubljani odprta tudi za otroke, ki ne živijo v internatu in za odrasle«, so pripovedo-vali ortopedagogi Bojana Auer, Jana Čepelnik, Rudl Podkrajšek, Breda Božič, Ma-rika Mihelčič in Marija Mo-škov, ki je tudi vodja avdiolo-gopedskega oddelka. »Z uresničitvijo tretjega sa-moprispevka Ijubljanskih ob-čin bi v Centru za rehabilitacijo sluha in govora, ki ima širši Ijubljanski pomen, uredili na 605 kvadratnih metrih nove površine sedem avdiologo- Lani je Matej samo jokal in se smejal na glas, danes se že sporazumeva z vrstniki v vrtcu - je lahko še kaj lepšega? pedskih laboratorijev s tremi čakalnicami, pediatrično, av-diologopedsko in zobno am-bulanto z dvema čakalnicama in zobozdravstvenim laborato-rijem, klubski prostor za sku-pinsko terapijo, knjižnico, pro-stor za arhiv in dva mala labo-ratorija za merjenje avdio-grama. Za novi objekt. ki bi bil pre-dvidoma zgrajen do leta 1983, bi združevale sredstva tudi mestne in republiške samou-pravne interesne skupnosti otroškega varstva, zdravstvene skupnosti ter republiška izo-braževalna skupnost« Kako resno se pripravljajo na tretji samoprispevek Ijub-Ijanskih občin, je povedal tudi slušno in govorno prizadeti Milan Jurša, predsednik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v srednji šoli usmerjenega izobraževa-nja, ki obiskuje tretji letnik av-toelektričarske usmeritve. Na zemljevidu je pokazal, kje ležijo objekti, zgrajeni iz sred-stev prvega in drugega samo-prispevka Ijubljanskih občin in kaj nameravamo zgraditi iz sredstev zbranih s tretjim sa-moprispevkom. Vesel je, da je v ta načrt vključena tudi grad-nja novega avdiologopedske-ga oddelka, saj edino on ve, kako težko je delati v premaj-hnih in zvočno slabo izoliranih prostorih. Odločamo se za veliko deja-nje. VIDA PETROVČIČ