TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, industrfifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 - Telefon St. 30-69. Leto XVIII.__________________________________________V Ljubljani, v torek, dne 5. marca 1935. štev. 26. fospadacske i{udi v padatnent S posebnim optimizmom in zadoščenjem so pozdravili novo vlado g. Jevtiča zlasti gospodarski ljudje, ker so bili takoj od fflega početka prepričani, da bo nova vlada posvetila svojo pažnjo posebno gospodarskim vprašanjem. Da je bilo to upanje upravičeno, je vlada g. Jevtiča takoj dlokazala tako s svojo deklaracijo, ko tudi s svojimi prvimi in odločnimi ukrepi za zboljšanje gospodarskega stanja. V svoji deklaraciji je vlada priznala, da je dosegla dayčna obremenitev že svoj maksimum, da potrebuje gospodarstvo nujno pomoč in obenem je izjavila, da bo v svrho uspešnega botja proti posledicam krize iskala sodelovanja gospodarskih krogov. Vse to so bile besede, ki so bile govcr-jene našim gospodarstvenikom iz 6rca in zato nič ne pretiravamo, če rečemo, da je takoj po onih ukrepih vlade in njene deklaracije nastal nov optimizem v gospodarskih krogih in dla se je začutilo v vsem gospodarstvu osvežujoče olajšanje. Nastala volilna borba je naravno čisto gospodarsko delo vlade nekoliko omejila in nastala je potreba, da je vlada naglasila tudi svoja čisto politična načela. To je povzročilo, da so nekateri zaradi tega sklepali, da je poudarek vsega vladnega bodočega dela v prvi vrsti na političnem polju in šele v drugi vrsti tudi na gospodarskem. Z zadoščenjem pa moremo to mnenje označiti kot napačno, kajti vlada 8- Jevtiča je ostala zvesta svojemu programu, ki polaga največjo važnost na rešitev gospodarskih vprašanj, ker je od tega odvisno zboljšanje sedanjih težkih razmer. In da je to naše mnenje pravilno, nam dokazuje pomembni programatični govor ministra dr- Marušiča, ki je na izredni skupščini sreske organizacije JNS ljubljansko okolico dejal po >Jutru< med drugim naslednje: Sedanja doba je nova tudi zavoljo na-®h novih socialnih in gospodarskih razmer. Svetovna kriza je vedno močnejša. Kmetski pridelki nimajo cene in kmetski sta« je na tleh. Ce pa je kmet izločen kot konzument, je to do za vse druge stanov©. V programih prejšnjih vlad ni bilo jasnega gospodarskega in socialnega pro-•Mrnia. Zato mislim, da nimajo prav oni dopisi, ki hočejo težišče te volilne borbe postaviti na prvi del programa predsedujta vlade g. Jevtiča, to je političnega. Bistvo vprašanja je: manj politiziranja in veČ gospodarstva! Gledati moramo na to, da damo novega razmaha gospodarskemu življenju. Vlada sama je šla brez velikih fraz na delo. Nato je omenil minister dr.Marušič že znana dejanja vlade ter naglasil potrebo, da ima narod zaupanje v vlado, da more vlada z večjim uspehom nadaljevati svoje delo. V zvezi s tem je tudi minister dir. Marušič naglasil nujno ee pritegnejo k delu tudi novi «udje. Naziranje gospodarskih ljudi se je torej izkazalo kot pravilno in vladna skrb bo predvsem posvečena gospodarskemu delu. Da more imeti to dalo res dobre uspehe, pa je sodelovanje gospodarskih ljudi conditio sine qua non. To sodelovanj© gospodarskih ljudi pa se naravno ne more in na sme izčrpati le v posvetovalnem sodle-lovanju zbornic in drugih gospodarskih organizacij, temveč se 'mora raztezati tudi 04 zakonodajno delo. Ni pa to delo mo-S°8e» če ni v našem prvem in najvažnejšem zakonodajnem telesu gospodarskih ljudi in zato logično sledi iz gospodarnega programa vlade zahteva: gospodarske ljudi v parlament! Ni mogoče, da bi parlament in njegovi odbori dali narodu gospodarsko dobre zakone, če niso v njegovih vrstah ljudje, ki so usposobljeni za reševanje gospodarskih vprašanj. Če bo parlament imel v svoji sredi same edinole politične ljudi, potem bo tudi poudarek vsega njegovega dela v političnih vprašanjih, dočim se bodo gospodarska vprašanja reševala le tako mimogrede, kakor bodo pač nanesle razmere in trenutno razpoloženje skupščine. Da se na ta način gospodarska vprašanja no morejo pravilno relšiti, je dokazala izkušnja že več ko dovolj. Zato pa nam je tudi ostala cela kopica nerešenih gospodarskih vprašanj in zato tudi ne pridemo nikamor naprej, temveč se že leta gibljemo v začaranem1 krogu, vse naše gospodarstvo pa pri tem propada, da se vsled tega slabi moč naroda in države. Treba že enkrat stopiti iz tega začaranega kroga nerešenih gospodarskih vpra- Ženeva, kot sedež Društva narodov, se vedlno bolj uveljavlja kot močan faktor v mednarodnem političnem, gospodarskem in socialnem življenju, pa čeprav se dostikrat čuje v javnem življenju zaradi raznih neuspehov Društva narodov zelo površna sodba, da je veljava te najodličnejše mednarodne organizacije vedno manjša. Zato je dobro in. koristno, če spoznajo naši ljudje pravi pomen Ženeve ter njen vpliv na mednarodno življenje, pa tudi ves potek zakulisnega življenja, ki se odigrava v Ženevi in ki je dostikrat odločilnega pomena. Kaj je dlanes Ženeva in kako je za njenimi kulisami, o tem je na silno zanimiv način predaval pretekli petek v Ljubljanskem klubu gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij in naš stalni delegat pri Mednarodnem uradu za delo, g. dr. Djoka Curčin. V lepem govoru je predstavil predavatelja agilni predsednik kluba dr. Win-discher, nakar je povzel besedo predavatelj dr. Curčin. Iz njegovega predavanja posnemamo: Kaj je ženeva. Za neromantične ljudi, ki poznajo mednarodno pravo, je Ženeva skupni pojav za mirovna določila o ustanovitvi Društva narodov in Mednarodnega urada za delo. Dejansko tudi odgovarja vsa organizacija obeh teh ustanov mirovnim določilom. Kakor pa se vrednost borznih papirjev določa navadno v kulisi, tako ee tudi sklepi Sveta in skupščine D. N. navadno določajo v kuluarjih ali še bolj uspešno na raznih večerjah. Je pa to tudi edini način, da se popravijo nedositatki mirovnih dto-ločil. Kajti kako bi sicer bili mogoči sklepi Sveta D. N., ko pa se za njih zahteva soglasnost vseh članov, ali pa sklepi Medn. urada za delo, za katere je potrebna */s večina popolnoma enakopravnih članov. Kako pa bi tudi prišle sicer velesile do vpliva, ki odgovarja 'njih sili in pomenu na svetu? Ce poleg pomena zakulisne borbe upoštevamo še to, da so vse države mnogo bolj sebične, lakomne in licemerne ko ljudje in da se ita lastnost zaradi heterogenosti teh ustanov ne ublaži, potem pač razumemo, če obe ženevski organizaciji ne funkcionirata tako, kakor bi si želeli idealisti. Po mirovnih določilih sta obe ženevski ustanovi naperjeni proti vojni in proti vsaki politični, gospodarski ali socialni krivici. Delo za mir pa je težje ko delo za vojno, težje pa je določiti, kaj je politična, socialna ali gospodarska krivica. Zato se obe ženevski ustanovi predvsem trudita, da preprečita konflikte med narodi in olajšata soglasje in sporazume. Če pa že kdo noče sporazuima, da se potem poveča krog njegovih nasprotnikov in s tem zaduši njegova želja po prepiru. Socialna in gospodarska pravica ter mir med ljudmi sta glavni namen obeh institucij. To je mogoče doseči le z gojitvijo mednarodnega sporazumevanja in sodelovanja, kajti čim večja miroljubnost je na svetu, tem laže je tudi dosegljivo sporazu- šanj in popolnega gospodarskega mrtvila in zato treba poslati v parlament ljudi, ki bodo dali pravo smer in vsebino parlamentarnemu delu. Ti ljudje pa so in morejo biti le gospodarski ljudje in zato je odvisno blagostanje našega naroda, pa tudi dvig državne moči, od števila in kakovosti gospodlarskih ljudi, ki bodo v parlamentu. Zato dela za blagostanje našega naroda le tisti, ki si prizadeva, da pride čim več in čim bolj odličnih naših gospodarskih ljudi v parlament. Rešitev iz sedanjega težkega stanja je zato v zahtevi: čim več gospodarskih ljudi v parlamenti Usodna napaka bi bila, če bi se ta zahteva prezrla pri sestavi kandidatnih list. mevanje. Zaupanje narodov je nadaljnje sredstvo za sodelovanje. Že pred vojno ni bilo dosti zaupanja med narodi, po vojni pa ga je bilo še manj. Treba je bilo zato odpreti šolo za zaupanje in ta šola je D. N. Dostikrat se je razpravljalo o tem, če je Ženeva res najbolj pripravno mesto za go- Po neuspehu monopola šolskih zvezkov se pripravlja sedaj tudi še monopoli-zacija šolskih knjig. Mesto da bi nas en neuspeh izučil pa se hoče sedaj ponesrečeni eksperiment ponoviti v še večji meri. Kakor da država že ne bi imela zadosti izgub pri nekaterih državnih podjetjih, da bi si sedaj nakopala še nova deficitna podjetja. Pa neglede na to težko gospodarsko škodo ponesrečenih eksperimentov je treba z vso odločnostjo zavrniti nameravano monopolizacijo šolskih knjig, ker bi zaradi nje propadla cela vrsta gospodarskih podjetij in bi se vsled tega še povečala brezposelnost. Zato je bilo nad vse pravilno, da so vse zainteresirane stroke, delodajalske ko delojemalske, v največji solidarnosti nastopile proti tej nameravani in vseskozi škodljivi monopolizaciji. Na vseh konferencah vseh prizadetih organizacij je bila po temeljiti proučitvi vsega vprašanja sprejeta resolucija, ki se glasi: >Konferenci lastnikov tiskarsko-knjižnih podjetij, založnikov, knjigarnarjev, cinko-grafov, zbornic za trgovino, industrijo in obrt, društva »šola in domc, zidlruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije ter organizacij knjigovezov ter vseh grafičnih obrtov in papirne stroke iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, sklicani zaradi nameravane mo-nopolizacije šolskih knjig in razpisanega natečaja za njih sestavo, sta na sejah dne 19. in 28. februarja sklenili soglasno to resolucijo: L. 1929 je stopil v veljavo zakon o šolskih knjigah za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole, s katerim! so bili v največji meri prizadeti šolski, narodni, kulturni, državni in zasebni interesi. Da Be skozi celih pet let ni začel izvajati ta zakon, pač dokazuje, da so morali obstojati proti izvajanju tega zakona tako veliki razlogi, katerih se ni moglo omalovaževati. Vršeč svojo državljansko dolžnost in upoštevajoč državne, šolske, kulturne, nacionalne im zasebne interese se obračajo podpisani zastopniki prizadetih stanov in poklicev na vse odločujoče činitelje, da jih še v pravem času seznanijo z vsemi odV-temki tega vprašanja in da jih opozore na dalekosežae posledice, ki bi 'jih imogjla jitev tega zaupy:ja. V resnici je to mesto ltalvinske biblije in Rousseau j eve »socialne pogodbe«, kjer se zbira vsa vlaga in Ženevska burja, znana pod imenom >la bise<, najmanj pripravno za to. Vendar pa so vse kronane glave in mnogi kralji duha od Karla Velikega pa do našega kralja Petra I., iskali im našli tu zatočišče. A poleg tega je Ženeva ob najlepšem jezeru idfc vrhu tega je v Švici rešeno vprašanje Babilonskega stolpa, da vsak lahko govori v svojem jeziku, a se vendar vai razumejo. Kakor pravi njih pregovor: >Ob deutachob welsch, c’est tout egal, le m§me soleife scheint liberalk V Ženevi obstoji tisti ki je pritegnil sem že preje Rdeči kril in ki blagodejno vpliva na vse delegate, ki pridejo v Ženevo. Žalibog pa ta duh izhlapi, ko se delegati vrnejo v svoje domovine in potem izdajajo odredbe, ki se ne ujemajo z duhom Ženeve. Od časa do časa se vedno ponavljajo govorice, da se preseli DN na Dunaj. Na te; govorice odgovarjajo Ženevčani, da bodo potem vsaj poceni kupili palačo DN. in,, govorice zopet vtihnejo, čeprav bi gurmani; in lahkoživci na Dunaju bolje živeli ko v Ženevi, kjer se kaj vinski duh uspešno bori. povzročiti uporaba zakona o šolskih knjigah. Zastopniki podpisanih organizacij zlasti ugotavljajo: 1. da imajo šolske knjige velik vpliv na vse kulturno življenje naroda. Zato morajo biti na višini tako po svoji vsebini ko tudi v tehničnem in jezikovnem pogledu. 2. Izdajanje in naklada šolskih knjig se mora ravnati po naslednjih (načelih: Šolske knjige morajo biti vsebinsko, jezikovno im pedagoško pravilno sestavljene. Kakor pa se vidi iz razpisanega natečaja za Dravsko banovino, ni v zadostni meri predvideno, da so knjige spisane ▼ slovanskem jeziku. Cena šolskih knjig mora bili nizka. Dobre in tehnično dovršene šolske knjige so mogoče samo, če ni prepuščena svobodni konkurenci samo njih sestava, temveč tudi njih zaloga in naklada. Država si naj pridrži samo pravico dovoljevanja in potrjevanja knjig. 3. Dosedanji monopol šolskih zveskov se je izkazal v praksi kot škodljiv. Mono-polski zvezki namreč nimajo samo slabšega papirja in niso le slabšo opremljeni,: temveč so tudi slabše izdelani in ne odgovarjajo zahtevam moderne metodike. Pri tem pa so sa 25 do 60% drajji od» mnogo boljših zvezkov zasebnih založnikov. Ker je treba vse monopolske zvezke plačati naprej, je s tem tudi njih nabava otežkočena. Zato je popolnoma upravičen strah, da se bodo ti in še drugi nediostatki pokazali tudi pri monopoliziianih šolskih knjigah. 4. Natečaj za sestavo šolskih knjig za 'narodne šole ne upošteva pedagoškega ' načela koncentracije pouka v teh šolah« temveč odreja za posamezne predmete celo vrsto novih šolskih knjig, ki se dosedaj. niso uporabljale. Potem takem monopol ne bo pocenil, temveč občutno podražil pouk, kar bodo posebno težko občutili oni' sloji, I ki že danes komaj zmorejo stroške1 za!j šolanje svojih otrok. 5. V zasebnih tiskarskih podjetjih je dovolj strokovno izurjenega osebja, da se‘ morejo napraviti tudi najbolj fina dela. Imamo tudi tehnično moderno opremljene tiskarne, ki morejo po kvaliteti in oeni svojih iadlelkov konkurirati, dočim državne itncva Ut nfene- UuUs6 p*edavat*ii genecatneg-a tajnika indusUiisUiU Uotpocatii dc. Z)f. Cuctina v HiuMiansUctn Ulu&u proti dobri francoski kuhinji in veselemu pariškemu razpoloženju. (Dalje prihodnjič.) Vcoti fnOMpetu šotsUiU fatiig, in zvezkov Solidaren nastop vseh interesentov papirne, grafične in knjigoveske stroke proti nameravanemu monopolu tiskarne ne morejo zadostiti tako težki nalogi, kakor je tisk šolskih knjig. 6. Ze dan©3 je nad 50 odstotkov grafičnega in knjigovcškega osebja brez posla. T r.*y♦* ditVlfnim uinoinvi < dl 11 n Fr. Zelenik: znaša več, kakor pa bi mogel dati, v resnici več ko dvomljivi dobiček, ki bi ga država dlosegla z zalaganjem knjig in zvezkov. Na podlagi navedenih kulturnih, pedagoških, socialnih in gospodarskih razlogov prosimo, da ministrstvo za prosveto razpisani natečaj prekliče in da se v sporazumu z vsemi zainteresiranimi krogi izdela nov zakon, ki bi upošteval vse preje navedene razloge in ki ne bi vseboval niti v najmanjši meri določila o monopo-lizaciji šolskih knjig in učil. Za prehodno dobo pa naj se dovoli uporaba dosedanjih šolskih knjig. S tem bodo prihranjeni staršem! novi izdatki, založniki obvarovani velikih izgub, vse naše gospodarstvo pa nepregledne gospodarske škode.« To resolucijo, ki so jo podpisale vse prizadete organizacije, med njimi tudi Zbornica za TOI v Ljubljani in Združenje trgovcev v Ljubljani, zastopana po zborničnem svetniku Ivanu Bahovcu, je izročila posebna deputacija predsedstvu ministrskega sveta ter osebno prosvetnemu ministru, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, finančnemu ministru dr. Stojadinoviču met naglo pada in je bil preteklo leto za več kot 60% manjši od leta 1929. Kdor se bavi s politiko ali se zanima zanjo in zasleduje njen razvoj, naj ugotovi njeno zvezo z gospodarskim razvojem iti z mednarodno trgovino. Po letu 1929. so se začele drugačne trgovinske pogodbe. Naš izvoz so najbolj zadele pogodbe ž največjimi ugodnostmi. Tako je n. pr. Italija in tudi Avstrija sklenila z Ogrsko ugodnostno pogodbo, po kateri je Madjarska izvažala pridelke svojega poljedelstva in živinoreje. Naša država teh ugodnosti ni uživala, (saj niti njihovega obsega ne poznamo), in naš izvoz je hudo trpel. Težki udarec mednarodni trgovini je bil otawski sporazum. Zadrgalo mednarodni trgovini so kli-ring in kontingenti. Kliring smo poznali že pred vojno, toda takrat je bil kliring odlična naprava, katera je pospeševala mednarodno trgovino. Takrat se je uvoz iz katerekoli države lahko plačeval s terjatvami in devizami za izvoz v katerokoli državo. Tu ni bilo ni-kakih ovir in takrat so banke v deviztii trgovini lepo zaslužile z arbitražo. Danes pa pomeni kliring, da moremo plačevati svo- in ministru za socialno politiko in narod- je nakupe le v tisti državi, v kateri ima-no zdrhvje dr. Marušiču. Vsi ti gospodje so 1 mn «» t*««* m« ™,nre «e tedai deputacijo zelo ljubeznivo sprejeli in posebno dr. Marušič se je potrudil, da je de-putaciji čim bolj ugtladil pot. Enako je dr. Vrbanič, kot naš praktični gospodarski človek v celoti usvojil stališče deputacije. Zelo lepo je bila sprejeta deputacija tudi od finančnega ministra dr- ^tojadinoviča, ki je tudi pri tej priliki'dokazal, 'da je človek, ki gleda resnici v oči, ki pozna potrebe gospodarstva in ki hoče in tudi zna pomagati našemu gospodarstvu. Moremo zato z vso upravičenostjo upati, da bo imela intervencija grafičnih, založniških, knjigoveških in papirniških podjetij, popo-len uspeh in da se z monopolizticijo šolskih knjig ne bo obnovit že enkrat ponesrečeni eksperiment. mo dobroimetje za izvoz. Ne more se tedaj kupovati, kjer je najceneje in najugodneje in ne plačevati to z dobroimetjem iz izvoza v katero drugo državo. Danes kliring ovira blagovni promet in ni več plačilni pripomoček, temveč je le trgovinsko-poli-tično sredstvo. Ne more biti govora o kakem uspevanju mednarodne trgovine, če' še ta omejuje s kontingenti, t. j. če se naprej določi, koliko se bo v kateri držaVi khpilo in prodalo. Kontingenti se prilagodevajo medse-boj nemu prometu. V resnici sta kliring in kontingent le sredstvi za oviranje Zunanje trgovine. 1 Pot iz zagate je zato le v tem, da se zopet omogoči lažja izmenjava blaga iti st tertt delitev dela, ki edina more omogočiti p to-K speriteto, kakršna je vladala pred izbruhom krize. ' ; jlot Up V gospodarskih predelih inozemskega Časopisja in v tujih strokovnih listih Vedno in vedno čitamo pritožbe, kako raztiti ovire, katere, delajo narodi in države mednarodni trgovini iti tnedsebojnemu izmenjavanju dobrin, zmanjšujejo proizvodnjo, večajo brezposelnost, povzročajo finančno negotovost in ubijajo denarno vrednost. ^rgOvipa naj bi bila prosta vseh^ spota. Posebno zamerjajo poljedelskim državam, da ’ ustanavljajo: svojo industrijo, namesto da bi te države kupovale od industrijskih držav njihove industrijske izdelke, ki bi bili cenejši, kakor pa so na novo ustanovljene domače industrije. Take in enake vsebine so, vsi ti članki in razprave. Toda všakemu čitatelju mora pasti v oči) da raVne tisti narodi in ravno tiste mduSteijske države, katerih časopisje najbolj obsoja razne ovire mednarodni trgovini iti tmjbolj naglaša potrebo inedsebojnih gospodarskih iti trgovinskih stikov, medsebojnega zaupati ja • in podpiranja, da raVnb tiste Industrijske države delajo največje ovire uvozu pridelkov poljedelstva ip živinoreje tistih poljedelskih držav, katere naj:bi Ide ustanavljale svojih industrij, temveč kupovale vse v industrijskih državah. Ravno industrijske države se najbolj trudijo, da bi postale neodvisne glede poljedelskih pridelkov Od drugih narodov. Svetovna vojna je pokazala velikanski pOmejft poljedelstva in njegove proizvodnje.- 55ato se po svetovni vojni vse industrializirane države trudijo na vse krlplje, da bij'povečale proizvodnjo svojega poljedelstva Poljedelske države pa podpirajo z vsemi eredsivi Ju na vse načine ustanavljanje in utrjevanje industrije na svojem ozemlju. Industrijske države ho-Čejp postftti neodvisne od tujega uvoza poljedelskih proizvodov, ker s tem povečajo svojo bojno moč, poljedelske države pa hočejo industrializirati svojo zemljo, d$ bi ne bile primorane uvažati dragih industrijskih izdelkov, katerih ne morejo plačevati brez izvoza svojih pridelkov. Vsaka država hoče postaji popolnoma neodvisna o n? d< tis ^ ,v ..... pred tajnim obzidjem, vsepovsod se je »« vsi narodi odvisni eden od drugega in da je nemogoče ustvariti gospodarsko popolnoma neodvisno in zaključno ozemlje. Omejevanje gospodarskih zvez soseda s sosedom, naroda z narodom, stremljenje po gospodarski osamosvojitvi, zidanje carinskega obzidja ubija in otežkoča medsebojne gospodarske odnošaje ali istočasno tudi poostruje gospodarsko krizo. Pred svetovno vojno je obstajala mednarodna delitev dela in ravno vsled te de litve delti je z velikansko naglico naraščala mednarodna trgovina, naraščalo je pa tudi blagostanje vseh narodov in držav. Leta 1913. je znašala vrednost mednarodne trgovine skoraj 39 milijard dolarjev Današnje stremljenje narodov po gospodarski osamosvojitvi, po zadovoljitvi same mu sebi, ovira mednarodno trgovino, zmanjšuje delitev dela, veča nezaposlenost v industrijskih državah. wno križu Y, gospodarstvu vseh paro- TpBfc ppkazaj^ iju bl^anadaimapnovaIs izseljevanje iz poljedelskih držav, sili široke sloje revnih, da stradajo kruha in da se ne morejo obleči in obuti, čeravno je žita več kot dovolj, čeravno so tvorniška skladišča vseh industrij prenapolnjena in tvornioe ne morejo izrabljati svoje storilne Visoko odlikovanje Ljubljanskega velesejma Uprava Ljubljanskega velesejma je bila od maršalata dvora dne 1. t. m. obveščena, da bodo prireditve XV. mednarodnega spomladanskega velesejma od 1. do 11. ju-onemogoča I nija in »Ljubljana v jeseni« od 5'. do 16, septembra t. 1. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II: Prejšnjim prireditvam Ljubljanskega velesejma je bil pokrbvitelj blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Da je po Najvišji odločitvi sedaj naš ljubljeni sposobnosti. Stotisoči. vagonov živil in sto- mladi vladar prevzel pokroviteljstvo nad tisoči vagonov industrijskih sirovin se uni- letošnjimi prireditvami Ljubljanskega ve- čujejo, milijoni pa poginjajo od gladu. Vsi vemoi da je temu velikanskemu zastoju v mednarodni trgovini, tejn težko-čam v vsem gospodarstvu krivo ravno medsebojno nezaupanje, medsebojno tekmovanje v oboroževanju, vsestransko pripravljanje za prihodnje klanje in obračunavanje. Poljedelske države ne morejo izvažati svojih pridelkov in zato ne morejo plačevati nakupa industrijskih izdelkov industrializiranih držav, ker te ne kupujejo poljedelskih pridelkov. Zato so poljedelske države prisiljene, da podpirajo ustanavljanje industrije na svojem ozemlju. Velikemu zastoju v gospodarskem živ' Ijenju vseh narodov je kriva njihov^ gospodarska politika Vsak narod, vsaka država bi rada bila le prodajalec, nobena pa kupec. Radi vedno večjih ovir mednarodni trgovini, mednarodnemu izmenjavanju dobrin, pada svetovna proizvodnja dobrin, obubožavajo narodi, pada potrošek, izgublja vrednost denar. Do leta 1929. se je mednarodna trgovina razvijala še kolikor toliko, saj je tega leta; dosegla vrednost skoraj 68 milijard dolarjev. Od takrat pa mednarodni pto- lesejma, dokazuje, kako cetiijo najvišji čini-telji države vztrajno in vsem neprilikam kljubujoče delo te ustanove v procvit in blagor gospodarstva.1 Izterjevanje manjkajočih taks Pri nekem okrajnerh sodišču je neka tvrdka vložila neko nezadostno kolkovano opominsko tožbo. Sodišče je brez poziva stranki, da dokolkuje tožbo, odstopilo zadevo pristojni davčni upravi, ki je nato kaznovala tvrdko na plačilo manjkajoče takse ter kazensko takso v dvakratni višini. Proti tej obsodbi se je pritožila tvrdka na finančno direkcijo, ki pa jo pritožbo zavrnila. Na tožbo tvrdke je nato upravno sodišče v Celju razsodbo davčne uprave razveljavilo, ker je sodišče dolžno, da pis-sirueno pozove stranko, če ne prisostvuje sodnim dejanjem, naj doplača manjkajočo takso. Če stranka tega v osmih dneh ne stori, šele potem je postopati tako, kakor je postopalo sodišče, da je namreč zadevo odstopilo pristojni davčni upravi. Sodišče pa ni tako postopalo in zato je 'bil plačilni nalog izdan stranki na podlagi postopka s katerimi so kršeni formalni predpisi § 38, zakona o sodnih taksah. Zato je bilo treba pritožbi tvrdke ngoditL PcKIičneve^ »Delavska politika« objavlja, da vlože socialisti svojo kandidatno lišto. Virginio Gajda je objavil v »Giornale dl’ Italia« članek, v katerem opisuje politični položaj v Evropi. Naglaša miroljubnost Mussolinija ter pravi, da so se sedaj zboljšali tudi odnošaji imed Italijo in Jugoslavijo. Rimski sporazum je v tej meri očistil ozračje, da se more govoriti o novem razmerju med Jugoslavijo in Italijo. Pričakovati je novih vidnih potrdil zboljšanja odnošajov med obema državama. Turška vlada je po končanih splošnih volitvah demisionirala. Velika narodna skupščina, ki se je sestala dne 1. marca, je soglasno zopet izvolila za predsednika republike Kcmala Ataturka. Sestava nove vlade je bila zopet poverjena Izmet pašf, dosedanjemu predsedniku vlade in enemu prvih sodelavcev Kemala. Titulescu odpotuje še ta mesec v Moskvo, kjer se bo pogajal s sovjetsko vlffdo o vSeh vprašanjih, ki so še nerešena med Rumunijo in Rusijo. Maja meseca pride V Bukarešto Litvinov. še pred prihodom _zun. ministra Simona v Berlin odgovorita Francija in Anglija Neitičiiji točeno sicer, vsebini obeh not pti bčtita Isti. : '1-'' ’ ’,vt Podontivski pakt je zopet v ospredju. Med vsfemi podonavskimi državami naj bi se sklenil pakt, k lkatorim bi se vse podonavske države medsebojno zavezale, da ena drugi priskoči z vsemi sredstvi riti pti-mbč, če bi kdo napadel neodvisnost ali državno ozemlje ene od fijih. Sklenitev takšnefgti pakta ot&žkoča Madjarska e svojim večnim in že bolnim revizionizmtifn ter v zadnjem času tudi Avstrija s sVbjti zahtevo po obnovi habsburške monarhije. Pariški »Teitipš« naslavlja v komentarju o izročitvi Poshtja Nemčiji na neiriffki naslov opozorilo, da ne rito^e biti govora o tem, da bi: posarškt primer postal pre-cedenčni primer za druge dežele z n&m-škiim jezikom in nemško kulturo. PlbbF-seit se je dovolil samo Posarju, dočim jfe usoda drugih pokrajiti z nbmško manjšino odločena že z mirovnimi pogodbami. Lloyd ‘ Gdotge je poslal MacDonaldu pi-airio, v katerOm mu pOtiuja svoje SodeftO-vanje za rešitev gospodarske krizdi Mhc-Donald mu je odgovoril, da tad sprejema bjegbvo Bodelovanle in da bi Aim preje pozdravil v vladi. Poljski vladni list »Kurier Poranny< je ostro napadel nemško vlado, ker skuša razediniti francosko in atigleško Vlado. Na-pad poljškega vltidnega lista' je najiravll na nemške uradnč kroge zelo mučen vtis. Madijaraki notranji minister dr. Keresz-teš-Fischer je po daljšem razgovoru z državnim upraviteljem Horthyjem deniieio-niraL Na seji madjarske vlade je po demisiji notranjega ministra prililo do ostrih ti enoglasij, nakar je demisioniral tudi Gembeš. Državni upravitelj je demisijo njegovega kabineta sprejel. Novo madjarsko vlado je sestavil zopet Gembeš. V oficialnem sporočilu se pravi;' da je demisioniral, da razčisti položaj, ker je negotova situacija škodovala Madjarski na znotraj in na zunaj. K temu sporočilu je treba dostaviti, da se z drugo Gembe-ševo vladb ni položaj niti najmanj© irazči-stil. Vse javne shode je prepovedala madjarska vlada. Prepoved da je le začasna, kakor se zatrjuje z vladne strani, a bo menda ostala prepoved zelo dolgo' V veljavi, je pač opozicija proti sedanjemu madjar-skemu režimu vsak dati rnočnejša. Velike demonstracije so priredili hitler-jevei nti Dunaju. Povsod so raztrosili letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, da proslavi priključitev Posarja k Nemčiji. Ostro napadajo tudi vlado Sušnika zaradi njene rtalofilske politike. Policija je aretirala okoli 50 demonstrantov. Papen je padel baje v nemilost, ker ni mogel preprečiti Šušnikovega potovanja v London in Pariz. Abesinski cesar je izjavil, da ni Abesi-nija mobilizirala niti enega vojaka. Iz Napolja so odpotovali novi transporti italijanskih čet v Afriko. Tudi vojni material se prevaža v vedno večjih količinah v Afriko. Oficialno pa se še vedno zatrjuje; da ni nevarnosti za vojno med Italijo in Abešlniio. Ameriški letalski polkovnik Hubert Ju-lien je prišel s 15 piloti v London. Julien je črnec in prav tako tudi vsi piloti. Prijavili so se abesinskemu cesarju kot dd-brovoljci, da branijo Zadnjo v resnici neodvisno dižavb svoje afriške domovine, kakoi je izjavil Julien. .... fDenctrsžvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 28. februarja izkazuje te izpreinembe (vse številke v milijonih Din): Zlata in devizna podloga se je skupno zmanjšala za 27'3 na 1.288'8. Zlato v blagajnah banke se je sicer povečalo za 5'6 na 1.1262, zmanjšalo pa se je zlato v tujini za 4 3 na 133‘5. Devizna podloga pa se jef zmanjšala za 28'5 na 29. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so so zmanjšale za 0’58 na 134‘5. Kovan denar v srebru in niklju je padel za 27-3 na 2557. Posojila so se zopet povečala. Skupno so se dvignila za 4*5 na 1.827*9, in sicer eskontna za 3'6 na 1.568‘4, lombardna pa za 0'89 na 259‘5. Razna aktiva so se povečala za 4’1 na 308‘3. Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj neizpremenjene. Obtok bankovcev se je povečal za 48'8, na 4.322‘2. Zmanjšale pa so se obveze na I>okaz, in sicer za 84*1 na L240‘7. Skupno zlato in devizno kritje znaša 29'77o/o, samo zlato pa 26‘01°/o. Obrestna mera je ostala neizpremenjena. Stanje naših kliringov Saldo v nemško-jugoslovanskem klirm-je znašal v našo korist dne 27. febrti-arSa 255 milijonov Din, za 3 milijone Din ko v prejšnjem tednu. Zadnje izpla-^\° je bilo po avizi štev. 3336 z dne • ^vetnbra. — NašG terjatve proti italijan-8'uVivanikom ^o v kliringu narasle na Pms igg milijonov Din, za 200.000 Din več 0 Pred enim tedlnom. Izplačila v približ-n° 10 dneh. — Za 20Q;000 Din je narastel tudi naš saldo v kliringu s Švico ter znaša sedaj 5.6 milijonov Dih. Na izplačilo je brdme29,&imil Podajanja med našo in češkoslovaško Narodno banko Pogajanja med našo in češkoslovaško Narodno banko so že tako napredovala, da je jugoslovanska Narodna banka izjavila, da je' pripravljena dovoliti kompenzacije v Primerih, ki so po individualni preiska- vi vredni upoštevanja. Kompenzacije bo odklonila le iz utemeljenih razlogov. Pogajanja med obema' narodnima bankama pa 36 še nadaljujejo. Hranilne vloge na češkoslovaškem zopet rastejo Koncem 1. 1934. so dosegle vse hranilne* vloge na Češkoslovaškem znesek 20.541 Jhilijonov Kč. Bile so sicer še za 98 milijonov Kč manjše ko pred enim letom in ■*a 1180 milijonov manjše ko koncem leta 1932. Toda bile so že za skoraj 700 milijo-Kč večje, kakor v avgustu 1934., ko a° a stanjem 19.988 milijonov Kč dosegle sv°io najnižjo točko. V zaščito penga Na Madjarskem je bila izdana cela u^rePOv> da se zaščiti pengO. V bodoče ne bo smel ndben madjarski držav-jan brez izrečnega dovoljenja madjarske Narodne banke prodati tujim državljanom elhic, Vrednostnih papirjev ali obligacij, devizna kupčija, ki je že seidaj pod strogo kontrolo, bo sedaj še bolj omejena. Ustanovi se posebna blagajna za vse terjatve tujcev. Madjarski državljani bodo nakazo-^ LVn..PlačU-a » tuje dolgove tej Mana* banka bla8aine pa bo Narod- na banka še posebej kontrolirala. Končno kUdVz "atom.1 *** UkFepi >roti ** * Po izkazu Italijanske banke z dne 20. februarja se je njena zlata podloga povišala od 5.822 na 5.823 milijonov lir, devizna pa od 48‘9 na 49'5 milijonov lir. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 846'8 na 12-265 milijonov lir. ‘talijaneki državni dolgovi so v stalnem r,yigu. Kakor poroča angleška revija >The ^^nomist«. Ko so prišli fašisti na vlado, znašali državni dolgovi 97 milijard lir, danes pa znašajo £S 154 in pol milijarde. V Berlin je prišel zastopnik RoyaI Du-»ir Deterding, ki ponuja. Nemčiji 800 ^dlijonov mark posojila, če da Nemčija njegovi družbi bencinski monopol v Nem-^jL uti lir v. • "*-v -t , Hakfr azdcai/iti naš de-nacni tca Zahteve zastopnikov naših denarnih zavodov Na kongresu zastopnikov vseh naših denarnih zavodov v Novem Sadu je bila po vsestranski debati sprejela naslednja resolucija. 1. Kongres ugotavlja: 1. da so denarni zavodi v vsakem narodnem gospodarstvu regulator denarne-ga trga in zato hrbtenica narodnega gospodarstva; 2. da so denarni zavodi, ne po svoji krivdi, temveč zaradi uvedenih škodljivih moratorijskih ukrepov prenehali biti regulator našega denarnega trga; 3. da je naše denarništvo v pomanjkanju pravočasnih in potrebnih zakonskih ukrepov, ko tudi zaradi izdaje Škodljivih zakonskih določil paralizirano in da ;e poslala bančna kriza kronična, kar je povzročilo popolno desorganizacijo že itak neurejenih kreditnih razmer; 4. da moraiorijske odredbe ne oživljajo gospodarstva in da se smejo uporabljati samo kot kratkotrajno začasno sredstvo, da se omogoči prehod k normalnemu gospodarskemu delovanju; 5. da državne ali od države privilegirane denarne ustanove niso in ne morejo bili gospodarstvu popolrio nadomestilo za zasebno denarništvo; < ; ’ 6. da je pogoj za oživljenje našega gospodarstva v obnovi zaupanja širokih narodnih slojev’ v ‘denarne zavode, za kar je potirebna popolna stabilnost gospodarske in 'kredithe zakonodaje; 7. da so s pogostimi izprememba-mi moratorijskih določil bili privilegirani baš nšjbdlj1 'rientartti dolžniki, kar' je moralo slabo' Vplivati na Splošno moralo dblŽnikoV; '(n >[?• r M 8. da je bil zadan zasebnemu denarništvu z' na^rit>Ve^o?; uredbo "'d' izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kineta najtežji udarec.; ltašemii imobiliziranemu denarništvu fe s’ touredbo !vžfefa .možnost delain Vsakega tenfe&Hrtefla poslovanja. TO jie popolnoma č&>sk upo- števa, da srtiejti'dendPnl1 zavodi, ki so posojali zfemijoradnišklA, od1 teh pobirati samo 4-5% obresti, dočim naj sami plačujejo za sprejele kredite od Narodne banke po eskontu 5, a po lombardu 6% obresti, če imajo' sploh pri njej kredit, d6Bm morajo' iplačeVtfti 'žjt posojila pri zasebnih, denarnih zavodjh 8 d6 10 odstotkov obresti; ! 9. da porrfeni bonifikacija dolžne obresti po najnoVejši uridbS' o zaščiti1 kmeta rušenje načela spoštovanja pridobljenih pravic in da bodo zaradi‘te uredbe bilance skoraj vseh denarnih zavodov za I. 1934. fiktivne; 10. da obrestna mera ogroža hranilne vloge, če je določena z najnovejšo uredbo o zaščiti kmeta na 4 5% za bivše dolgove kmetovalcev; Prometni minister o svojih nameravanih reformah Prometni minister Vujič je sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo o svojih nameravanih reformah. Kot najbolj nujno je smatral reformo železniških tarif ih je zato začel tudi to reformo že izvajati- Znižane sš potniške tarife In one za prevoz prtljage, s l. majem pa bo dovoljena polovična vožnja za obisk letovišč in Primorja, pripravlja pa se tudi že reforma tovornih itarif. Gospodarstvu jfea tem dana možnost, da se premakne 2 mrtve točke. Uspeh teh reform pa je odvisen od tega, če se bodo dohodki železnice povečali, ker so potrebna za 'vzdrževanje železnic velika sredstva. Dela se nadalje na reorganizaciji železnic na moderni podlagi, da se odpravi ves nepotreben birokratizem. Znižati ee morajo tudi režijski stroški, kar bi omogočilo noyo znižanje itarif. Cilj vilade predsednika Jeyti6a je, da državne železnice ne bodo samo fiskalno Podjetje, temveč da v prvi vrsti služijo gospodarstvu in narodu ter ureditvi so-clalno-gospodarskih vprašanj naše države. O tem pa bo pozneje govoril obširneje, ko bo ta stvar že čisto dozorela. Za gradnjo novih železnic mu je stavila vlada iz driomilijardmega pofeojiLa Jinatne vsote na razpolago.' Bodrobirl program teh novih železnic bo objavljata, ko bo program potrjteft odi vlade. Prvi razred v potniških vlakih je odpravljen, ker so se v tem razredu vozili vs^Sinomia potniki z' brezplačhlriii vozovnicami, vagoni 1. razreda pa so selo težki, 11. da znašajo skupni dolgovi kmetov pri zasebnih denarnih zavodih v vsem le približno 1*7 milijarde dinarjev, in da je zalo znašala vsa obrestna obremenitev po 6% v vsem le okoli 102 milijona Din, od katere vsote pa je znaten del že plačan; 12. da najnovejša uredba o izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmeta ni izraz niti socialnega niti gospodarskega obravnavanja vprašanja kmetskih dolgov; 13. da bi pri linearni zaščiti kmeta 4 5% obrestna mera odgovarjala socialni pravičnosti samo v primeru, če bi se 1-5 odstotna obrestna razlika proti prejšnji šest odstotni obrestni meri prevalila na celoto, ne pa izključno le na eno panogo gospodarske delavnosti; 14. da bo nova uredba neizogibno vznemirila tudi one vlagatelje, ki s svojimi 8 milijardami vlog pri zasebnih zavodih še danes alimentirajo gospodarstvo, kar more povzročiti katastrofalne posledice; 15. da se ob izdaji uredbe o maksimiranju obrestne mere in uredbe o izpremembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti krnela, ki sta za gospodarstvo eminentne važnosti, ni izpolnila obljuba vlade, da se bo namreč iskalo pri reševanju finančnih in gospodarskih vprašanj sodelovanje z' gospodarskimi organizacijami zbornicami in združenji. •o.'i nf if mri}/.'ra < •• II. Na podlagi teh ugotovitev prpsi kongres kr. vlado, da v interesu oživljenja gospodarstva in ureditve našega denarništva ter splošnih kreditnih razmer začne s takojšnjim reševanjem vsega kompleksa vseh gospodarskih in kreditnih prdble-mov, in sicer po določenem programu in da jfe pri tej priliki tudi teši ’ Vjjraš&hjit bivših kmetskih dolgov, ih to ne na podlagi splošne; temveč individualne zaščite z razumnimi in zmernimi olajšavami. Pti tem- sistematičnem in načrtnem delu bi se morale revidirati in zboljšati tudi druge uredbe, ki imajo zaenkrat le začasen značaj, če bi bite pri takšnem reševanju gQspodarskih in kreditnih problemov potrebne tudi kakšne žrtve, bi morale te pasti na celoto, ker se vse to tudi tiče celote. Dosedanje enostransko delo, ki ni dalo ugodnih rezultatov, se mora nehati, zlasti pa ono, ki se tiče normiranja naših kreditnih odnošajev. Kajti nadaljevanje dosedanjega dela bi neizogibno usmerilo splošno kreditno politiko od zakonitega, danes paraliziranega denarništva k nezakonitemu, toda rentabilnemu oderuštvu, od česar bi trpelo vse naše gospodarstvo. da so je zaradi njih porabilo zelo mnogo kuriva in maže. Pa tudi spremnega osebja je flajveč zaposleno v 1. razredu. Znižala pa se je vdznina v 2. razredu in minister upa, da se bodo ljudje Sedaj bolj posluževali 2. razreda. Minister namerava uvesti lahke potniške vlake, ki bi vozili s poVprečnio hitrostjo 50 km na uro. Storjenih jo tudi že več korakov, da se poveča hitrost drugili vlakov. v Končno je minister Vujič izjavil, da bo gledal na to, da dfcseže Sodelovanje železnice a drugimi prometnimi sredstvi. Njegov cilj je, da ne bo v državi kraja, ki ne bi bil zvezam z drugimi kraji vsaj z enim prevoznim sredstvom. Delo gospodarskega sveta Male antante O zadnjem zasedanju gospodarskega sveta Maile antante je bil izdan naslednji, pretirano lakoničen kominike: Gospodarski svet Male antante je imel svoje četrto zasedanje v Pragi v dneh od 18. do 27. februarja. Svet je razpravljal predvsem o trgovinskih odnošajih med Vsemi tremi državami Male antante in izdelal načrt o zamenja- vi blaga za 1- 1965. Svet je sprejel resolucijo, s katero naj ee zajamči uresničenje gospodarskega zbližtmja vseh treh držav Male antante. V ta 'namen-je določil načrt del, kf se riaj izvfedejo v letu 1935. Nadalje je proučil rezultate po zadnjem zasedata ju v vseh treh državah Male antante doseženega! delovanja za uresniče-nje nafcrta »»delovanja in unifikacije, ki je bil določen na prvih treh zasedanjih. Končno je razpravljaj svet o načrtu stalne gospodlarske razstave držav Male antante in Balkansko zveze. Prihodnje zasedanje gospodarskega sveta Male antante bo dne 17. junija v Bukarešti. Zunanja tvgcvina Italija je ublažila uvozne prepovedi Italijansko finančno ministrstvo je dalo vsem carinarnicam nova navodila gle^e uvoza tujega blaga. S temi navodili so prejšnje uvozne prepovedi znatno ublažene za blago iz vseh držav, s katerimi je sklenila Italija klirinške dogovore. Te države so: Bolgarija, Jugoslavija, Madjarska, Nemčija, Rumunija, Turčija in Urugvaj. Iz vseh teh držav se morejo uvoziti v časti do 31. marca 1935 iste količine blaga, kai-kor lani. Uvozniki pa morajo pri uvotu dokazati, da so lani v tem razdobju v resnici uvozili iste količine. r- Padanje nemškega izvoza V januarju je dosegel nemški izvoz rekordno nižino. Pasiva bilance znaša 105 milijonov mark, to je več ko dvojni deficit decembra 1934 in petkrat toliko ko januarja 1934. Položaj je postal tako resen, da smatra vlada za potrebno revizijo vaejjt klirinških sporazumov med Nemčijo in drugimi državami. Uvoz je dosegel v januarju 404 milijone mark (lani v decembru 399 in januarju 372), torej je narastel. Izvoz pa se ceni samo na 299 milijonov (v lanskem decembru 354 in v januarju 350). Najbolj in občutno je padel izvoz industrijskih izdelkov. Teh so izvozili v januarju le za 234 ftilfjonov mark ali'za 50 milijonov manj ko v decembru in 24 milijonov manj ko v januarju 1934. E)vig uvoza pa gre pj-ed vsem na račun tekstilskih sirovin. Prišteti bi bilo v eksportu še kot, nevidni del promet po ladjah, ki pa ob. splošni in Še posebni, nemški krizi svetovne trgovine tudi stalno pada. Uvoz sirovin v Nemčijo kaže s svojim dvigom, da se domača trgovina še vedno širi, pa tudi to, da razni poskusi z nadomestnimi sirovinami nimajo velikega pp-mena. Padefe zunanje trgovine utegne postati nevaren, ker je v Nenfičiji živela ena šestina trgovskega in industrijskega prebivalstva od Nešportnega prbmeta. Njihovi zaposlitev v domači trgovini bi bila težavna čelo v ugodnejših Časih, a zdaj je zelo resen problem.'1 ' ; l . * Tudi švedska vlada je v Rimu protestirala proti italijanskim uvoznim omejitvam. Izvoz češkoslovaške na Kitajsko stalno, raste. Samo v prvih 11 mesecih lanskega leta je Češkoslovaška uvozila na Kitajsko v za 5 5 milijonov Kč več blaga, kakor pa ga je uvozila iz Kitajske. češkoslovaško kmetijsko ministrstvo bo z javnimi plakati pbsvarilo kmetovalce, najč sejejo manj pšenice. Češkofilovaška^madjarska kompenzacijska pogodba je bila podaljšana do konca marca. Obenem so napovedana nova trgovinska pogajanja, ki se bodo nanašala tudi na olajšanje obmejnega prometa ter uvedbo klavzule največje ugodnosti za nekatere uvozne predmete. Radio Corporation o! America, ki je zaključila 1. 1933. z 0’58 milj. dolarjev čiste izgube, izkazuje za L’1934. čisti dobiček v višini 4‘25 milijonov dolarjev. ta v 91 urah p,Mlra ,n lic V Lft m (Ul mifno snagi oblek«, ! klobuke Itd. ftkrobt in svetlolika grajee. ovratnike In manSete. Pere. suši, monga in lika dnmate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—«. Selenburgova ul. S. Telefon iL 28-72. Olajšave glede zemljarine ■ .'v‘— '■ KjkOl 038 Finančni minister je izdal pravilnik za izvrševanje. uredbe >0 olajšavah plačevanja zemljaritie za davčno leto 1935. Po tem pravilniku se znižuje katastrski; čisti donos kot davčna osnova za zemlja-rino za vse njive v državi. Za vinograde pa velja ta olajšava le za nekatere skalnate vinograde v Savski, Primorski in Zet-ski banovini. Slovenski vinogradarji olajšave niso deležni Stev. 20. MKkMVjvr is* j Sladkor se je v Zagrebu podražil V zadnjem času se je v Zagrebu sladkor znatno podražil. Še pred tremi tedni se je prodajal sladkor na debelo po teh cenah: kristalni sladkor po 11'20 Din, sladkor v prahu in kockah pa po 13'20 Din. Sedaj je cena kristalnemu sladkorju na debelo povišana na 12'20 do 12'40, sladkorju v kockah in v prahu pa na 14'05 do 14'30 Din za kg. Trgovci pa napovedujejo še nadaljnjo podražitev sladkorja, ker jim ni mogoče prodajati sladkorja po nižjih cenah. Do povišanja cen je prišlo vsled zopetne ustanovitve sladkornega kartela. Poljska valutna in gospodarska politika Na plenarni seji senata je poročal ministrski predsednik Kozlowaki o gospodarski in valutni politiki Poljske. V nasprotju z avtarkičnimi tendencami po vsem svetu je Poljska za povečanje zamenjave blaga z drugimi državami. Gospodarski položaj označuje brezpogojna valutna stabilizacija, znatno zboljlšanje na kapitalnem trgu ter dvig proizvodnje in izvoza. Cene agrarnih proizvodov pa so doživele katastrofalen padec. Zato bo vlada davčno in socialno obremenitev na deželi znatno znižala. Ministrski predsednik je nadalje napovedal temeljito reformo davčnega sistema. Točnim davkoplačevalcem bodo dovoljene znatne ugodnosti. Tako bo črtano davkoplačevalcem, ki so v zadnjih dveh letih redno in točno plačevali vse davke, 70 odstotkov zaostankov iz prejšnjih let. Končno je napodeval ministrski predsednik razpis notranjega posojila, ki se bo v celoti uporabilo le za investicije in prav nič za kritje proračunskega primanjkljaja. Avtomobilska proizvodnja narašča Svetovna avtomobilska proizvodnja je znašala v srečnem zadnjem konjunktur-nem letu 1929 še 6,32 milijonov voz. Nato je začela padati in dosegla v L 1932 z malo manj ko dvema milijonoma voz svojo najnižjo točko. Nato se je začela proizvodnja avtomobilov zopet večati in se dvignila v 1. 1930 na 2,69, v 1. 1934 pa že na 3,75 milijonov voz. Na prvem mestu v avtomobilski proizvodnji so še vedno Združene države Sev. Amerike, ki so proizvele 1. 1929 5,3, leta 1933 1,9 in 1- 1934 2,7 milijonov voz. Na drugem mestu je Vel. Britanija, ki je pro-izvela v 1. 1920 238.000 voz in povišala v 1. 1934 svojo avtomobilsko proizvodnjo na 315.000 voz. Povečala se je tudi proizvodnja Nemčije, in sicer od 127.000 v 1. 1929 na 162.000 voz v 1. 1984. Nazadovala pa je avtomobilska proizvodnja v Kanadi in Franciji. V Kanadi je padla od 263 tisoč v 1. 1929 na 60-000 v 1. 1932 in 125.000 v 1. 1934, v Franciji pa od 245 na 174 in na 199 tisoč voz. | DcbaveAicilacije Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 14. marca ponudbe o dobavi 60 kg bakrenih palic in 1000 kg strojnega olja; do 21. marca pa o dobavi raznega orodja, vijakov, matic, podložnih plošč itd. * Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 17. marca ponudbe o dobavi usnja, lanene jadrenine, razne pločevine, vijakov, žice, zakovic, šarnirjev, svinčenega minija, firneža, karbida, lesa, motvoza itd.; do 18. marca o dobavi pisarniškega materiala. Dne 18. marca bo pri Vojno-tehničnem' zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 8800 kg bakrenih trakov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice TOI.) Les se proda z oiertno licitacijo dne 26. marca pri Direkciji šum v Ljubljani, dne 27. marca pa pri direkciji šum v Vinkovcih. (Pogoji na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Izdelava 400 zimskih oblek. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 400 zimskih bluz, hlač in 400 kap. Licitacija bo dne 16. marca ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. Naj-kesneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5 °/o kavcija. Pogoji po Din 40'— v pisarni direkcije. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 15. marca ponudbe o dobavi 1500 kg žebljev. Pri Generalni direkciji drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 15. marca za dobavo 13.066 m jermenov, 795 kg vrvic za šivanje, 2500 jermenov za okna železniških vagonov, 294000 kg železne strešne pločevine ter 1 kompletne naprave za preizkus električne kurjave kurznih vagonov; dne 16. marca za dobavo električnega instalacijskega materiala; dne 18. marca za dobavo raznega elektro-materiala; dne 19. marca za do- V petek zvečer je skupina grških oficirjev ter mornarjev, podprta od bataljona kretskih evzonov nenadno napadla pomorski arzenal v Salamini ter se polastila v pristanišču vsidranih ladij. Istočasno se je izvršil podoben poizkus preobrata tudi v Atenah, kjer pa se je ponesrečil, ker so ostale čete vladi Caldarisa zveste. Ko je vlada ostala gospodar položaja v Atenah, je bila tudi zapečatena usoda upornikov v Salamini, ki so bili po kratkem boju potisnjeni iz arzenala. Uporniki so nato na osvojenih bojnih ladjah pobegnili na vir soko morje. e Vlada Caldarisa je takoj nato proglasila obsedno stanje in zaukazala letalom, da bombardirajo pobegle bojne ladje. Kako* izhaja iz poznejših poročil, so ti bojne lad-r je tudi bombardirali, poškodovali dva tort pedna rušilca in največjo križarko >Ave-rov«, a so se morali naposled vsled ognja kanonov ladij težko poškodovani umakniti. Vlada Caldarisa je izdala proglas na narod, v katerem javlja, da je gospodar položaja in da je revolucijo zanetila banda duševno zmedenih ljudi, ki je hotela spravi* ti na vlado reakcionarne struje. Pozneje pa se je izkazalo, da je bilo vladno poročilo zelo optimistično in da še ni jasno, kdo bo zmagal v Grčiji. Revolucijo vodi stari Venizelos, ki je na čelu uporne vlade, katera se je sestavila na Kreti. Vse prebivalstvo Krete se je svojemu rojaku Venizelosu v celoti pridružit lo. Nadalje je velik del grških emigrantov iz Male Azije na strani Venizelosa. Tudi vse otočje je v protivladnem taboru. Cisto na strani Caldarisove vlade je le južna in srednja Grčija, dočim so Macedonija, Trat kija in Solun večinoma na strani Venizet losa. Velik del atenskega prebivalstva pa se še ni opredelil na nobeno stran. V Macedoniji je tudi že prišlo do boja med vladnimi in upornimi četami. Kdo je v teh bojih zmagal, še ni jasno, ker poročata o zmagi obe stranki. Vlada Caldarisa je aretirala vse opo-zicionalne voditelje, mobilizirala več letnikov vojakov iz njej zvestih provinc ter sprejela v vlado še gen. Metaksa, da s tem utrdi svojo avtoriteto. v Venizelos je pripravljal revolucijo že dolgo in je prvi hip vlado iznenadil. Vlada ga je proglasila sedaj izven zakona ih prav tako tudi vse oficirje v uporniški voj-ski. Venizelos je znan po svoji italofilski politiki. Nekateri listi pišejo, da uživa Venizelos tudi podporo neke tuje sile. Kako se bo revolucija v Grčiji končala, je trenutno še čisto nejasno, gotovo pa je to, da bo vsa Grčija zaradi tega silno trpela in da bodo njene gospodarske in finančne težave sedaj še prav znatno poostrene. Po zadnjih vesteh se je v Grčiji začela prava državljanska vojna. V Macedoniji so bavo 5919 kg raznega usnja, 511 in 608 čevljev, raznih govejih kož ter za dobavo 99.838 kg raznih kemikalij; dne 20. marca za dobavo električnega instalacijskega materiala; dne 21. marca za dobavo delov za lokomotivske brzinomere, 14.183 kg raznih lakov, 15 garnitur »Brotan« cevi za lokomotive; dne 22. marca za dobavo materiala za lokomotivsko električno razsvetljavo, 26.540 kg konsistentne masti, 58.152 kg raznih olj, 12.651 kg govejega loja, 1590 kg vazelina, 42 kg glicerina, 135 kg masti za čiščenje poda, 21.285 smolnatih bakelj in 4260 stearinskih sveč; dne 25. marca za dobavo 44.080 kg cinkove pločevine, 2463 kilogramov svinčenih cevi, 470 kg svinčene pločevine, 24 kg »Pakfong< pločevine, 110 kg svinčenih zalivk in 12.241 kg raznih podložnih plošč za vijake. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) uporniki po prvih neuspehih zboljšali svoj položaj, ker sta se jima pridružili garniziji v Kavali in Seresu. Pričakuje se odločilna bitka za Solun. Vlada pošilja proti upornikom vedno nove čete. Mobilizacija čet se nadaljuje v pospešenem tempu. Zunanji minister Maksimos in mornariški minister Hadžikiriakos sta odstopila, ker se ne strinjata z ukrepi vlade. Venizelos je na Kreti ustanovil trium-virat, ki je prevzel vso oblast. Zaplenil je v podružnici Narodne banke 100 milijonov drahem. Na Kreti je baje začelo primanjkovati živil in vseh potrebščin. Poročajo cedo o lakoti. Uporniške ladje so bile že nekaj časa brez premoga, nakrat pa so z neznane strani dobile velike količine premoga, da so sedaj dobro založene. Množe se vesti, da hoče Venizelos porušiti balkanski sporazum in da je to glavni namen njegove revolucije. Trditev venize-listov, da so začeli z revolucijo, ker se vedno bolj širi monarhizem, je le pretveza. Ministrski predsednik Caldaris je izjavil, da je Venizelosova revolucija velika nesreča za Grčijo. Venizelos je nastopil kot sovražnik domovine, da potepta vse ustavne svoboščine. Poročila o poteku dogodkov v Grčiji so še zelo nejasna in si silno nasprotujejo. Jasno pa je že danes, da je ta revolucija v resnici silna nesreča za Grčijo, če ne naravnost katastrofa. 'Doma t-in po Notranji minister Velja Popovič je izjavil, da ne bo vlada prepovedala niti ene kandidatne liste, ki bo v skladu s predpisi volilnega zakona. Banovinski odbor »Boja« je na svoji nedeljski seji sklenil, da ostane še naprej patriotična nadstrankarska organizacija in da se zato volilnega boja r.e udeleži. Predlog, da se »Boj« udeleži volitev na listi predsednika vlade g. Jevtiča, je zato padel. Deputacija volilcev iz Vukovarja je obiskala finančnega ministra dr. Stojadino-viča in ga zaprosila, da kandidira v Vuko-varu. Finančni minister pa se je za povabilo zahvalil in izjavil, da na noben način ne kandidira pri sedanjih skupščinskih volitvah. Občinski svet v Nancyju je soglasno sklenil, da se imenuje trg med bulvarom maršala Fochea in mostom Desertom po našem blagopokojnem kralju. Ceškoslovaško-jugoslov. razstava knjige jo bila v nedeljo slovesno otvonjena v Pragi. Razstavo je otvoril jugoslovanski poslanik Grisogono. Niš ima 9486 volilnih upravičencev. Pri sedanjih volitvah voli mesto Niš prvič svojega poslanca in ne skupno z okrajem. Število kandidatur v vsej državi je baje naraslo že na 7000. Poštna hranilnica zgradi v Beogradu palačo. Gradbena dela so proračunjena na 15 milijonov Din in so bila oddana beograjski tvrdki Stojanovič. Naš parnik »Bosanka« je prišel zaradi silnega viharja, ki mu je zlomil krmilo, v veliko nevarnost. Posadki pa se je posrečilo, da je krmilo popravila in se rešila iz nevarnosti, še predno so ji druge ladje prišle na' pomoč. ,. £ .c. - • y-» *;j; Za novega načelnika zagrebške železniške direkcije je imenovan inž. Terček. Razpisano je mesto gen. direktorja na drž. posestvu v Belju. Zahteva se kvalifikacija, ki je predpisana za drž. uradnike VIII. skupine. Tudi vse ljudske šole v Zagrebu so zaprte zaradi epidemije gripe. Iz istega vzroka je bila zaprta tudi gimnazija v Subotici. Brezposelnih diplomiranih tehnikov je v vsej Jugoslaviji 4000, v Dravski banovini ? pa 200. V Split je dospela pošiljka japonskih nalivnih peres in (svinčnikov, ki so se prodajali po tako nizki ceni, da je bila v \ hipu razprodana vsa pošiljka. Ravnatelj beograjskega občinskega go-spodarsko-finančnega odseka in cela vrsta trošarinskih uradnikov so bili suspendi- f rani, ker je disciplinarna preiskava ugotovila težke zlorabe uradnih funkcij. Glavni blagajnik sofijske davčne uprave je pobegnil. Ugotovili so v blagajni primanjkljaj v višini nad 4 milijone levov. 17 smrtnih obsodb je izreklo sodišče v Salzburgu nad mladimi narodnimi socialisti, ki so bili obtoženi po zakonu o razstrelivih, ki je bil izdan, da se preprečijo atentati. Smrtna obsodba je izzvala v vsej Avstriji največje razburjenje. V soboto se je začel na Dunaju proces proti bivšemu ministru dr. Rintelenn zaradi poizkusa veleizdaje. Rintelen je na eni strani ohromljen in se je moralo njegovo zasliševanje večkrat prekiniti. Rintelen taji vsako krivdo. Zaradi popolne izčr-panosti dr. Rintelena je bilo nadaljevanje j procesa odloženo. Gardo je dobil s 1. marcem Dunaj. Ustanovljen je bil posebni gardni bataljon, kateremu pripadajo samo najmanj 174 cm visoki oficirji in vojaki. V vodstvu komunistične stranke in v j sovjetski vladi so nastale precejšnje iz- 1 premembe. Za Stalinovega pomočnika je imenovan Andrejev, za prometnega ministra pa Kaganovič, dosedanji Stalinov pomočnik. Mesto ubitega Kirova in umrlega Kujbiševa sta imenovana Subrikov in Rjačinski. Bivši šef budimpeštanske policije, ki je bil zaradi falzificiranja francoskih bankovcev obsojen na 4 leta ječe, je svojo kazen odsedel in namerava sedaj odpreti kino-gledališče. i Veliko število beguncev iz grškega Do-dekaneza je prosilo abesinskega cesarja, da jih sprejme v abesinsko vojsko. Reorganizacijo kitajske armade bodo po novem kitajsko-japonskem sporazumu izvedli japonski oficirji. Japonska posodi nadalje Kitajski večjo vsoto denarja, da more Kitajska prebroditi sedanje finančne težave. Posojilo pa bi bilo le kratkoročno. Kljub vsemu terorju narodnih socialistov in njih gonji proti židovstvu je v Berlinu število mešanih zakonov (med Nemci in Židi) poraslo od 34 v 1. 1933 na 37 pto mille v 1. 1934. Znameniti nemški dirigent Furtwangler> ki je bil odpuščen kot dirigent Berlinske filharmonije, ker je v obrambi komponista Hindemitha prišel v konflikt z narodnimi socialisti, je sedaj podal izjavo svoje po-polne udanosti Hitlerju. Z izjavo je bilo Furtw8nglerju vse oproščeno in se vrne na staro mesto. Možganski trust so po ameriškem vzorcu sestavili sedaj tudi v Mandžuriji. Iz letal sta skočila dva zaljubljenca pri Baslu v Švici. Oba sta treščila s tako silo na zemljo, dla je bila prat 30 cm globoko pod njima razrita. f f5ordlieT- Ciuhtiamrs_____________________ Sreda, dne 6. marca. 12.00: Odmevi iz Balkana (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Slavni dirigenti na ploščah — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Sokolsko pred. — 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila. Četrtek, dne 7. marca. 12.00: Ruska in- ; štrumentalna glasba na ploščah — 12.50: j Poročila — 13.00: Cas, Fjodor Šaljapin poje na ploščah — 18.00: Plošče — 18.20: j Narodna Odbrana — 18.50: Srbohrvaščina j (dr. Rupel) 19.20: Čas, jedilni list, program i za petek — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Kulturni pomen Masaryka za Jugoslavijo (dr. Veber) — 20.30: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes saksofon solo, g. Ziherl Miloš — 21.30: Cas, poročila — 21.50: Radijski orkester: Operetni večer, vmes operetne pesmi na ploščah. Spediciisho podjetje it. Ttanzinger Djubljana Telefon 2C~6C prevzemu vse v to stroko spadajoče posle. Luštno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvoru. Curinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. 1 Prevoz pohištva š pohištvenimi vozovi in avtomobili $ r IM VI »VI C ■ M 1 jac VI > 1 e si Ig ctvolud{a Ureja ALEKSANDER 2ELEZN1KAR. - Za Trgovsko-tndustrijskO d. d. »MERKUR« kot izdajatelja 'n tiskarja: 0 MIHALF.K Ljubljana.