fc 22. V (jorioj, v' Četrtek dne 21 februvarijalOH Izbaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici np dom pošiljana: vse loto to . . M.K, j • • *» >» Za Nemčijo K 16'60. "— Za Ameriko in inozemstvo K 20.— posamične številke stanejo 10 vin. „SOuA' irna naslednje, izredne priloge:, Ob novem letu »Kažipot,, po Garišk«lir in Gradiščanskeof in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih z v; z". Na naročilu brtz doposlane naročnine se ne oziramo. *----------------------:-------- »Vse za narpd, svobodo in napredek U Dr. K Lavne ' ________ •—' Te&g X^I1 Uredatftv« se nahaja v Gosposki ulici.it. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. UjimviiiŠtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na ls?o v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-kfat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po, prostoru. Reklame in spisi v urednic« delu 30 vin. vrsfa. — Za obliko in vsebino oglasov. odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgpr. J. Fabčič) tiska in *1. Volilnik | ki občine poknežene grofouine Goriške in iSradiške. | O volitvi starešinstva. O volilni pravici. § 1. VolHoi so avstrijski državljanu ki so dopolnili 24. leto starosti in limajo po § 8., 9. in II. posebne lastnosti, določene za vpis v volilne imenike posameznih ..yoliL-, nih razredov. Volilno pravico imajo pa tudi"korpo-racijc, društva m drugi-v državi obstoječi zavodi, ako plačajo v občini -neposreden davek. ¦¦¦ Kako se voli? §4. Voliti se mora 'praviloma osebno. Ju-iidičnc osebe volijo po osebah, ki- so po veljavnih zakonskih določih-ali po statutu-poklicane jih izastopati ,na zunaj, ali1 pa po pooblaščencu, kl.se izvoli- iz srede zasto-[ pa, ako sestoji ta iz. več oseb: Občina 'nima :7ne pravice :v svojem okolišu. Solastniki davku- podvržene'nepremičnine imajo en sam glas. Ako so ti v zakonski: zdiužbi živeči zakonski, .izvx.Su-]c volilno pravico zakonski-.Jtmož,-V nas--, protnein slučaju morajo s^l^siniki. s,-pooblastilom...določiti izmed, se/be .osebo, 'ki ; naj izvršujet volilno pravico; r Volilno .pravico smejo, izvrševati- kot ^zastopniki ali-. pooblaščenci po določilih, .ki jiili obsegata drugi vu tretji- odstavek, les avstrijski 'državljani,, ki so dopolnili 24. leto starosti-in jih v,.$emri.e ovirajo v § 2. «'n.-3. omenjeni -razlogi. (ki.. jjb.. izvzemajo, ali izključujejo od v-oljine pravice. ...-..:-. . ¦ ,-¦ § 5. _• ' ¦Izvffljiva je "vsakiv-^-oserba ' moškega spola, ki ima;volH'tt^'pVavič6, je 24 let sta-*'' ra in vživa- vs"č'državljim'skespravice. '•'• ' ;•¦;•;. ;§ i ¦ :;;.v,:ls;. :;,;: Od izvaijivost.i .s.a,. izvzeti ,cd .občine, plačani, uradniki,, sluge -.in .drugi funkcijo- j narji, dokler so,.v d^jans]iLrsjužbif,^p.bčine. I § 7. Od izveljivosti so izključene osebe, ki i-: bile cd svojega opravila ali javne službe odstavljene rrvdii •disciplinarnih prestopkov, napravljenih iz dobičkaželjnosti, i'i sicer za dobo nepretržriih treh let, računajoč cd dneva, ko je postala dofična disciplinarna razsodba pravomočna." Kako se delajo priprave za volitve. ; § a ! Za volitev starešinstva sestavi župan.dva zaznamka volilcev. i A) V prvi zaznamek se -vpišejo..-.po. spodaj navedenem redu velilci, ki imajo splošne.v prvem poglavju za volilno pravico določene pogoje in sledeče posebne značaje. 1. V občino pristojni duhovniki krnskih veroizpovedanj, ki so stalno na-. ^čani v kraju kot dušni pastirji, in pro-povodniki (rabini) židovskih občin; nato dvorni, državni, deželni .občinski in uradniki javnih zalogov; potem- častniki in vo- -jaški funkcijonarji s častniškim naslovom, ki so stalno vpok-ojeni ali -ki so 'zapustili službo in so pri- tem. ohranili vojaški značaj; nato službujoči, kakor, tudi vpokojeni vojaški iunkcijonarji'brez .častniškega naslova, nadalje službujoči in vpokojeni.vojaški uradniki, ako ne pripadajo te. osebe štaležu vojaškega krdela; potem osebe, ki so si,,pridobile akademičen naslov- na državni .visoki šoli; nato ravnatelji^.profesorji jn-učitelji v občini obstoječih višjih šolskih .zavodov, kakor tudi vsi učitelji v občini obstoječi] ljudskih šol. 2,_.Za, osebami, navedenimi pod.točko 1. črke.A se vpišejo.v zaznamek volilcev vzaporedni vrsti 'brez ozira na pristojnost v občino davkoplačevalci, izvzemši pod točko 1, črke A omenene osebe, ki imajo': volilno .-pravico- ne glede na to, ali plačujejo, neposreden davek -— v navzdolnem-redu po letnem, znesku v. občini plačanega neposrednega davka, pri čemur je navesti leten obrok neposrednega-, davka; -osebe z enakim predpisanim davkeni je vpisati po abecednem redu...... B) V rdrug-i zaznamek volilcev se vpišejo brez ozira na pristojnost v občino, vse osebe moškega spola, ki redno bivajo v občini najmanj tri leta in ki imajo v prvem, poglavju navedene splošne pogoje glede volilne pravice. Ti volilci se vpišejo po abecednem redu. Odsotnost Iz občine zaradi vojaškega službovanja ne velja za pretrganje triletnega bivanja kakor tudi se v to triletje ne šteje bivanje v občini zaradi vojaškega službovanja. dopisi; Iz ajdouskega okraja. Iz Rihemberga. — (Naša beda, — izseljevanje. "— Velika cerkev!) Težak je pač boj za obstanek našega posestnika-vinorejca. Leta 1909. smo imeli mi kakor tudi vsi vinorejci Avstro-Ogrske nadnor-malen vinski pridelek. Ker nam pa ni 'bilo mogoče spraviti niti po sramotno nizki ceni vina v denar, je bila kljub temu za nas slaba letina. Leta 1910.' nam je večino Vinskega pridelka vhičila deloma toča, deloma, pe-rohospera, ki je grozno opustošila naše vinograde'. s.'. ' '¦ Do tretjega gre rado pravi, pr.egovor in prišlo je tudi topot. Preteklega leta je kazala splošno dobra letina in marsikateri, .kmetovalec seje veselil, da mu bode dana prilika, olajšati si butaro, ki ga tare. Vse! to so pa bile samo sanje. Prišla je grozna suša,'ki je vničila do 60% vinskega in"do 90% drugega pridelka. Cene vinu so bile i-n so še vedno nadr. normalno visoke. Kaj nam pa pomaga? Kleti so prazne, turšice, krompirja, fižola. • repe, zelja itd ni nič.- - Trgovci nam nočejo oziroma ne morejo kreditirati' vsakdanjih potrebščin, ker smo s plačilom že več let'zaostali, ter se je tudi !njim boriti ,za obstoj. .Denarni .zavodi" "so'previdni z dovoljevanjem, posojil, ker nam niti obresti od prejšnjih dolgov ji i mogoče plačevati. .... ;K *Ysemu.temu-zlU;*ft.|»a ^^^^ naša nesreča',!' /ki obstoji v ©sebi^upiriJca Strancarja. Mož mora biti resnično plemenitega rodu, in misli,' da če njemu nič ne manjka; ni nobenega potrebnega v njegovi župniji in se mu niti od daleč ne sanja, da nas je veliko revezev, ki gremo zvečer s praznim trebuhom', zmolzeni od napornega dela na trdo postelj in, ko zjutraj vstanemo, ne vemo, s čim podpremo svoje m jokajočih ptrok prazne želodce. Če nam med ieto~ kdo od družine vmre, ako se rabi ka7 , .ne podatke aH družinske poizvedil i ;. . »r nimamo s čim poravnati visok • _ nego notarski račun, vidi se ko j ob trgatvi župntkove pod-repnike s sodi obiozenimi vozovi insz listo, ki nam poberejo revežem tisti bori vinski pridelek v poravnavo predaj označenih, računov. Nikdar se nas ne. vpraša, koliko, nam ostane in s čim bodemo preživili svojce, pač pa privlečejo največkrat s seboj. lačne kapucinc, ki pazijo,' če c:^to brento dobro ocečlili... Hujše pa še-le pride. Štrancar hoče imeti v teh.resnih časjh, ko se nam je ho-riti za obstoj v Rihembergu baziliko, ki bi -e riienla z ono sv. Marka v Benetkah in bi stala stotine tisočakov. Baje'je pretekli teden povabil nekega arhitekta iz Benetk, da si ogleda načrte in prostor za novq stavbo. Naša' cerkev je popolnoma trdna stavba. PotVebiia je mogoče kake male" .olepšave, ali celo'razširitve nikdar pa tistih-tramov, ki jih je pustil Štrancar nakopičiti'v plašilo netopirjev v1 cerkvi/ 5 2 denarje.n, ki je nabran , okroglo 50.000 kron, dalo bi se marsikaj popraviti. Prosimo mefodajne kroge, naj si ogledajo zemljiško knjigo, dolgove nalili kmetovalcev pri raznih posojilnicah, zasebnikih in trgovcih ter naj si". vstvarijo natančno podobo, koliko časa se nam 'bode mogoče vzdržati. ,. Dosedaj se" hi vedejo pri nas taKore-koč nic o izseljevanju!l.Seda'j pa, kd.Vnani.. ie obstanek na lastni grudi nemogoč, se," splošno govori o Ameriki. Nekateri so ž.e. •mistili doriia repre'škrbljene družine ter.sa".' jo'cd kurili s trebuhom za. .kruSidm čež^Ši-! Makst rti Gorki. . FOMA GORDJEJEV. Roman. •(KUe.) >.V tvojih letih je bil tvoj oče zajemalec vode in-stal s karavano blizo našega .sela ... v tvojih letih mi je bil Ignat jasen, kakor steklo. ... Pogledal si ga in takoj si 7-»al, kakšen človek da. je. A ko zagledam teoe, ne-vidim K'do si? In ti,.fant, tega sam ne veš. Od tega boš tudi propadel ... Vsi sedanji ljudje morajo propasti, ker sami sebe !»e Poznajo.... A življenje' je vihar in treba je najti v njem svojo pot.... Ali kje je ta pot? In vsi bledijo ... a hudič se 'veseli ... Ali si se oženil?« »Še ne«, je rekel Roma. >Tudi to ... oženjen nisi, a tvoje čistosti gotovo .tudi |že davno ni več ... No, ali delaš mnogo pri svoji kupčiji.« -Moram ... Dosedaj sva skupaj s kumo-m ...« »Kakšno delo imasta sedaj?« je vprašal starec, ma-pk z glavo in pri tem so igrale njegove oči ter postajale pdaj temne, svetlejše. »Saj nimate truda. Včasih se je vozil i^upec s konji po svojih-opravkih ... po sneženi vihri, po-Kfii.-.-.. .se je vozil! Razumniki so ga počakali ob cesti F sa ubili.....Umrl je kot ntučenik in orni! svoje grehe s vojo krvjo ... A zdaj potujejo po železnici ... pošiljajo fzojavke ... in naposled so si zmislili še to, da govori :1°vek doma' v svojem kentorju iu ga slišijo pet vrst da-lef& To ni brez liudičeve čarovnije! ... Človek sedi, ne ;il)lJe se in ne greši, ker nima dela, ker mu je dolgčas: 'M opravlja vse mesto njega. Dela mu manjka in brez dela človek prepada! Omislil si je strojev in meni, da je to dobro!, A stroj je za-te hudičeva pasi! Ž njin^ te lovi! Med naporom ni. časa za greh. a ;-pri stroju je človek svoboden! Od svobode pogine človek, kakor črv,' prebivalec zemeljskih nedrij,..na solncu ... Od svobode človek pogine!« . ,. ¦ In, izgovarjaje. te besede,-, razločno in r, povdarkom, je potrkal starec Ananij.štirikrat s prstom ob mizo. Njegovo lice je sijalo v zlobnem zmagoslavju, prsi so se mu visoko dvigale in srebrni, lasje- njegove brade so se brezglasno zibali na njih. Forni je postalo neprijetno, gledati ga in poslušati njegove besede, ker je v njih donela ne-omahljiva vera in sila te vere ga je osupnila. Bil je že pozabil vse, kar je vedel o starcu in kar je imel še nedavno za resnico. »Kdor daje telesu svobodo, pogublja dušo«. Je govoril Ananij in gledal Fcmo tako čudim, kakor bi videl za njim še koga drugega, kateremu bi bilo mučno in strašno., poslušati njegove besede in katerega stratt hi bol bi ga radostila ... »Vsi vi dandanašnji poginete od svobode, Hudič vas je vjel... odvzel vam je trud in vam podtaknil svoje stroje in brzojavke ... In že požira svoboda duše ljudi ... No, povej, cd česa da so otroci slabši, nego njihovi stariši? Od svobode, .da! Vsled tega tudi popivajo in se gonijo z ženskami okrog... in manj zdravi so, ker nimajo skrbi. Radost prliiaja. med počitkoma- 'zdaj se nikdo ne utrudi ...« »No«, je tiho rekel Fohia, »tudi prej so. se' gonili in popivali, mislim jaz ...« »Kako moreš to vedeti! Molčal bi raje!« je kriknil Ananij, surovo prevračajo oči. »Tedaj je imel človek tudi več moči ... in grehi so bili v razmerju s silp ... A vi, sedanji ljudje imate manj moči/in več grehov... in vaši grehi so ostudnejši. Tedaj'1 šo;bili ljudje, kakor hfasti-,.. in'"";; Gospod jih oode sodil po njihovih močefrVU Njihova telesa''-' bodo potehtaha in-angelji boižji bodo gledali, da ofenic grehov ne bode pretehtalo teže krvi in mesa .. :¦ ali -razu- " meš? Volka G-cspod ne-ibode zavrgel, ker je ovcb'pozri,'a ¦* gnjusno podgano bo pogubil, ako se" je lotila- ovce!« • '"-"¦ »Odkod"vedo ljudje, kako-bode Bog sodil?« je'vprašal-Foma/pfemišljaje. Treba je vidne sodbe :..« *¦• '•' ,v »Čemu vidne?« \ •< ' ¦ ":- '¦"' ¦ »Zato, da jo bodo ljudje razumeli ...«-' ,r ¦• »A kedo, ražven Boga, je moj sodnik?« Forna je'pogledal starca, povesil glaVo in • zamolčal. Zopet se je domislil uibeglega kaznjenca, katerega-je bil Ščurov umoril in sežgal in zopet je verjel, da je oilo res tako. lIii gotovo je ta starec tudi ženske, svoje žerte in ljubice, pognal v grd) s svojo težko ljubeznijo, zadavil jilr rvb svojih koščenih prsih, izpil jim šok življenja s.temi toisti-mi ustnicami, ki so bile rudeče še sedaj,-kakor da; se na njih ni posušila kri čsnsk; -umrlih v objemu'njegovih dolgih-in žila-vi-h rok-. In tu zdaj pričakuje smrti m" šteje svoje grehe ter sedi ljudi in pač tudi sebe saniega in govori:- kedo, ražven Boga, je moj sodnik? »Ali se boji; ali ne?« se je vprašal Foma in razmišljal, gledaje starca od strani i;. »Pavfant-! Le misli! *: ¦. :«~je govoril ŠčuroV; zfbaje glavo, »le misli, kako ti je živeti... Malo^VP^«^^ v srcu, a zaletel si ;š'e ,zelo! ... Le flej,/da ne postaneš bankrot pred'.samim seboj! Ho-ho-hoi« »Kako veste, koliko imam v srcu?« je mračno dejal Foma, razžaljen od njegovega smeha. (Dfllje prih.; deMe 7- lepim, tankom, v, katerem,Je . NaCr* vodopraviteiBa zakona, ki ga je r:¦$$•*-¦ med drugim;rekel: »Manjka- nam politištte predložila vlada, je bil Izročen tako) ]un- lalčasimsmo 4oI>ili novega,f organizacije, 'ki bt delovala ne te ob vo- dičnemu odseku, P.ri selah 'odseka je pri- • ¦'¦¦'¦•¦ • '-' **¦'-* m"«*. «.«..««;«- —*— tr^iM, n^^mfAt ia I siostvtoval odposlanec mkiisterstva. Načrt roko tufe. forugfW pa ravno ^irtorav^alo l^te^aie:bii ^a&tka kr^tak^ terase* Utvah, ampak vedno, VelikposreJfck je,l] sostvoval odposlanec mkiisterstva. . _i^jr-a.v.*iA-i^fi,#*"f^BAn.inCn- da je prenehalo delovanje •bfMfefeMie na- »j je prišel danes na dnevni red deželnega % ' A zbora, Zakon o varstvu poljske lastnine. — Na dnevneni radu današnje seje deželnega zbota.-Je bil 'tudi zakon o varstvu poljske lastntife. Prememtba glasi: (Premeni še §• 27, zagona z dn$ 1& marca 1876. dež. zak. št. h5 Ako raojr^^ejo poljsk^-- -Čuvaji -.poll- I« staro m mMa^pofcvMho: iirafcilo Vo ,»,.,..-.....-.. - . . t 5toT*tf nam je^sa^oraafcludai »Kri- Predne stranke. Skram ^^z°^ SSSiSto?- - v; v \ oživi ^»^ ^a^^i^Se št&ye.-Httft*. ' »Nehote« (tako se je nekoč pri pridigi, kradli) vdriha sedaj nedeljo .zi nedeljo po ( naptedii}ak5b ip naWedbem čaWpisju. Kdo ; ga "j[e K te^u': dejanju primoijal*nočemo | preiskovati. Vspehe tega,2a%vlian|a je pa vedno jblj^ VY*i* Jteirjjjija^" "nočejo :v "&rJ$ev.V*>?.fY..^. ¦ K-;x Y ^ • ¦' ¦ 21: Zap^iiRi naj^iTgospod kaplan, da ni-ftitk^^niki^^^r^rr^r^fi^/k^lti hodili- poslušat 5 razkladanje' njegove ^moderne politike V^cerkev; Mj pstauemo do.11121. °3-pravimo tukaj svoje niolitye, dobjro- vedoč, da j|Boj;p&ysod pričujoč]] ..,...Štrancarju-pa kličemo: Kuge, vojske, laikote .i»?-tudi Tebe^ r-e&nas-, o Gospod! i. i\\ , Poglejmo nazaj, da pridemo naprej! Tako je rekel oče Bieiweiš. Kako je bito dosedaj ostalo in klije naprej, ostali so možje delavni kot prvi dan stvo-ritve stranke, toda malo im je. In vendar so tu možje, ki bi bili ali ki bi lahko posvetMi svoje delovanje v take svrhe, imEamo dosti inteligentnega naraščaja, ki ima dokaj sposobnosti za politično delovanje ali za delovanje na prosvetnem -polju. Ali kaj vidimo?- iNamesto živega dela .-r- mrtvilo! In od tega mrtvila imajo velJkanski dobiček kJer>kaicu,viytrtvao v* sredJščtt,* mrtvijo na deželi, kako naj ne bodokterilcalcj debeli? Ko je v letu, 190«?. priobčHa »Soča« . par člankov »Ven iz mrtvila*, ki so U\\ (povšodi -odobravanj, kjer bijejo srca «a pošteno stvari še je oglasil titdi člankar z svoje ^{I^Me sirom de^le; Da p| ,ae zapade, 3#|| mrtvilu po dovršenih voB^ vah, t^bajetie dati drag^o podlago % drug|,!#ieiiv^Ie bi smela biti !e lestvica, po katef se^ ||feza do poslaniških stolcpv, ampa^vjjjrava.-riplitična šola za slovenvsikl ljuds:tv|, politJeAi izvrš&valtti organ v naf rfjdito-gjBspodaf^ih .zap%vah naše dei M&:,'"- . ¦'"* :-.*,-. . ':• 'jfako v letu 1906. Sed«ifsinOr,ie v letu 19121'' V to dobSti pade reorganizacija stranke, narast in zgodnji pogin agrarne stranke ter končna utrditev premoči klerikalcev. Česa torej treba? Dobre centrale, iniciativne, umevajoče ljudstvo in -delujoče zanj, pa tudi zajedno pray;;dabre> ofga-: nizucije na deželi. Pisec teh vrst priporoča: najožji stik z ajudstvoni*. Poiskati .tre-ba stik z možmi iz'.ljudstva; tam rastejo; mladeniči, ki lahko postanejo dobri vodk teljf. Na prvake se ni zanašati. Da. ne bo razžaljenja! Vse priznanje onim, ki sq,delali in so pripravljeni delati Še, ali dosedanje skušnje so pokazale, kako se je rad kak veijak •odmaknil ob vsaki cesto maj- vsestransko za vstop v življenje. Ta prireditev je .zapet pokazala, kako, lepo se more razvijati .mladina v Gorici — kdor se »pomni pri tem na iKotptfr, ga kttr groza obide, Tam doli ubijanje našega učit. na. raščaja, tu dviganje naraščaja, proevlta. nje, uspevanje, šoli in našemu ljudstvu v korist! Družinski večer, ki ga je priredila v soboto »Slov. Čitalnica« s sodelovanjem učiteljiščnikov, se je vršil ob velikem šte- ^.a___ ._ m..... , vilu si. obdinstva. »Dijaške kuhinje« šo se ski prestopek, dolžni so to takoj naznaniti pa še posebej spomnili s predplačili slede-tisti-m^ki so jiih najeli, in sicer občin, polj-/ či darovalci:. G. ravn. Bežek 5 K, g. Bla-ski čiivaji, županu p poljski. Čuvaji pa, ki i žon 2 K, g. dr.Dereani 4 K, g. A. Gabr-se mieihujejo v, smislu § 18, svojim gospo-'; j Šček 3 K, g. prof. Košnik 1 K> g^Kerševa-darjem1 in' županu, in sicer ne glede na to, I ni 3 K, g. Pečen:kNc potrebuje vabljenja običajna koneepustna demokratična prireditev, zadošča naznanilo, kako ime bode nosila, pa se zbere v dvorani Trgovskega Doma obilo občinstva vseh slojev poradovat se in slovo vzet od šaljivega pusta. Po imenu se ravnajo. Letos je bila »Rudeča reduta« in naslovu primerno se je gibalo dosti mask, rdeče barve po veselem prostoru. Nekatere maske so bile prav utone. Razvila se je animirana zabava in živahen ples. Veselje je plalo po dvorani, pust je, žalosten slovo jemal ... Usoda novega statuta In volilnika za Gorico. — Današnja »V Eoo« pravi, da če bi bil sprejet načrt novega statuta in vo-lilriika v juridičnem odseku, je likvidiran Gregorčič; če se izvrše premembe v statutu v škodo Lahom, so 'likvidirani laški ¦liberalci. — Pomagali si bodo takj, da ,bo načrt pokopan ter ne pride na denvni red. — Neki slovenski klerikalni poslanec pa razlaga, da načrt novega statuta ni nič tako strašno hudega, da po malih spremembah bi se ga lahko sprejelo!! »Vi ste volil liberalno!« — Tako je zakričal oseški vikar Franke, ki je čakal Antona Batiča iz Oseka na javni poti, k;; je šel s polja domov in to za rad poraza klerikalcev isti dan pri občinskih r m.vah v Šempasu. Ves togoten in razburjen je zakričal nad njim: Vi ste volil liberalno, zato morate' plačati vi in vaša žena posojilnici ves dolg, kar dolžujetat Komentarja za to ni potreba. Javnost v tem slučaju zopet vidi:, kaki so ipolitikujoči naši nunci, kako nasilni in kako terorizirajo ljudstvo. So H podvrženi zavarovanju proti ns-zgodam delavci, ki so zaposleni pri seka-nju gozdov in pri prevažanju lesa? Zavod proti nezgodam v Trstu, kateri nmasvoj delokrog na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji, je trdil, da so podvrženi zavarovanju proti nezgodi samo tisti delavci, ki so zaposleni pri žagali, go-njenih s »rrojno silo. in isti delavci, ki so zaposleni pri sekanju -gozdov in pri prevažanju lesa, niso tega zavarovanja deležni. •V naredibi ministerstva notranjih zadev z dne: 2. 8. 1909 drž. zak. štev. 117. in sicer v odstavku -397 a o razdelitvi v razrede obrtnije podvržene, zavarovanju proti nezgodam, je tudi ta vrsta delovršbe označena. V smislu te naredbe je okrajna bolniška bJagajina v Gorici vložila priziv na razsodišče Zavoda proti nezgodam v Trstu, vzdržujoč, da podvrženi zavarova- *-mr?-TT-r «aka hn*te nahod, brtnavoaL zasllženje al! težko Mtpo,yallorjev lluld % 7-namko -Kloa-lluld", Sami nmo ee ?>reprl6«H pri bolttfiin«h v prsih, v vratu ittl. o ivietfnvotn leknloftem. k«Wj utehafo^ oilrIjajo6em učinku. DraiiftjiMrfca caponkulnjo 5 kron, dve dvanaj*terfej \ 8-60 Irnuko. I*rtolovate!j samo lekarnar 13. V. Kellor v Stubicl, Elsa-trg St. 201 (Hfvatako) \4- ,i]u pfoti-tHMSiSpKlatti $0> vsi 4di«kvd, 'ž%po<. sleni pri sekanju gozdov, ker sekanje gozda je podjetje,- prideljeno prevažanju lesa uytfr*» d$ila$#v vwfr*toliM#kii-dar pocfj^tnik :p,r,t*vzftme sekanje. 2<&da, da potem; Odvaža les V seji razsodišča Zavoda proti nezgodam v Tr$tu, ki se je vršila dne, IS. 2, 1912, je ^i'^. PI'l^«^N^a nadzornika v frstu,* 1-čafefi 'ptopoOTr^kf* <| odgovarjajoče zakonu .mnenje okrajne bolniške blagajne v Gorici, .žastc'r'ane po svojem voditelju go$p. Tnritar-ju. Tu moramo tudiomcsnitijda.vsi drugi Zavodi' proti ne\' zgodam priprazrmjo. |o, samo Zavbctv""trstu ni hotel tega priipoznati. Naš namen je ta, da s tem .obvestimo jvse pnizadeto delavstvo,; ker je znanoi da se je že mnogo delavcev zaposlenih -pri takih delovršbah .ponesrečilo in niso vedeli, kakšne pravice jim gredo po zako-sled česar ostanejo — četudi nesposobni' za delo 'za čelo. svoje, pvljenje. —, brez vsake podpore iri" pripomoči. Tudi za dletnike same. je to važnega pomena, !ia se vedo ravnati;, v "tem 02i.ru. Delavci, iki se jim'pripeti kaka nesreča pri takih idelovršbah, morejo zahtevati od -zavoda )hti nezgodam: pravice, ki jim gredo po :8konu v takih slučajih. Pritožbe v teh slučajih se vložijo — ako bi Zavod ne pnipo-:nal delavcem teh pravic — na razsodišče Zaveda proti nezgodam v Trstu, Državne podpore za — samostane. —.", Samostani dobivajo lepe državne ,ppdpL)-, •e. V državnem proračunu so za samosta-. ne v naši deželi ti-le prispevki: .za iranči-ikane na Kostanjevici K 595'8, za .kapucine, Gorici K 3505, za samostan v Sv. Križu 3092; torej K 1.2.555 za samostane ;po; vsem Slovenskem, pa je določenih podpor okoli 100.000X. — Z vsem .dobrim so za-' :ženi samostani,* vrhu tega pa dobivajo ,e državne podpore." Tako so od vseh strani podprti, da lažje .strahujejo" ljudr stvo. — Ubogi kmet, plačuj ali za te ni državne podpore, pa če tj toča in suša vse ;vzameta! Pustni torek popoldne -so bile v Gobca prodajalne zaprte. Po ulicah se je fk/jub neugodnemu vremenu gnetlo mnogo [ljudi,; največ ro Travniku, kjer je frčala ?iave---»ko-nfet)i-konietttra«.-Oostilne in arne so bile polne, po ulicah, je draj-Jo nekaj umazanih maškar; o nekdanjem/ korsu ne duha ne sluna. Nekdo si je hotel napraviti nekaj reklame z vozom svoje delavnice. Popoldan je poteke! ^>rez posebnih dogodkov. Dva laška podanika v Gorici sta pela la pustni torek. Vesela sta bila in pela sta jesmi, pa take, da so ju redarji prijeli in.. 1« je policija izročila preiskovalnemu sod-hiku, Pri gradbi nove vojašnice na Rojcah ie zaposlen .delavec Matija Seidel. Padel ie z višine nekaj metrov ter se nevarno >oškodoval. Prenesli so ga takoj v bol-tiišnicp. Redarju se je zoperstavljal in žalil ga je neki D. Zorzenon iz Krmi na. ko je re-jlar aretiral nekega los. Štakula. Zorzenon obsojen na 2 meseca ječe s posti. V prihodnje bonajbrže pustil redarje v miru-Italijanski dezerterji v Gradišču ob poči. — Okrajnemu glavarstvu v Gradišči ob Soči so se predstavili pred pa~ nevi trije italijanski begunci: Giovanni tfegro, Domenico Buttola in Leone SthV »sl; namesto iti v Tripolis so jo popihali |ez mejo. V Gradišču so "rekli, vda ne mi-|l'io še na smrt, zato nočejo v Tripolis. Padel je pri delu zidar Jos. Ja-mšek ¦r se močno poškodoval. Zdravi se pri smiljenih bratih. Črno priročno torbico je zgubila neka čna na Sokolovi maŠkeradi v Tigcv-bmeja plsiniefm,;nravnost na dvor." lekarnarja E.V. Felfef, v IStubjd, Elzitti tri. št. 2^4., Hrvatska. Listnica uredništva: G,g. dopisnikom: Kar perabnega, pride vse .na vrsto. - Tel. društvo »Sokol« v Dornbergu ;bo imelo, ibvanredni občni zbor v nedeljo,-¦25. t. m. cb 11 ;uri prodipoludne v društve* ^nih prostorih s sledečim dnevnim redom;: ]. Sprememba pravil; 2. Vditev qdbora;-3. Volitev' vaditeljev; 4. Slučajnosti. ,K 'polni udeležbi vabi odbor. , J* . Deskle. — Radi nepričakovanega zadržka se ni vršil občni "zbor (telovadnega/ društva »Sokol« Deskle-iPIave . dne' 28.^ preteklega meseca, ampak vršiLse.bodfe, v nedeljo 25. t. m. točno -ob 3. uri popoJr dfie v društvenem prostoru po običajnem dnevnem redu. V slučajii nesklepčnosti,si zbor za 31. marca t. >L kateremu sej bode predlagalo, teplačati za leto 1911 674%no dividendo t. j. ;K 35'— po delnici (lansko leto K 24'—) in dotirati rezervne fond« z zneskom' okroglih K 70.000; K 22.573'36 se bode preneslo na novi račun. Bilanca za leto 1911 izkazuje sledeče stavke: Aktiva: gotovina v blagajni K 337.276 18 v, menice: K 4,787.360*97, vrednostni papirji K 691.98C07, konzorcija!ni posli: K 230.324'30, dolžniki K 13,140.0p09'60, br.nč.no poslopje: 254.875'17, inventar kron 55.778'96, skupaj kron 19,497.605'26. — Pasiva: delniška glavn'ca: K 6,000.000, rezervni fondi K 421.660'—, vloge: kroii 4,390.242'02, upniki kron 7,878.363'09* transitivne obresti K 29,972'51, trate krosn 273.764'OS, nedvignjena dividenda ' kron 2064; čisti dobiček K 501.538*66, skupaj K 19,497.605'26. — Po dotacijah iz čistega« debička za leto 1911 bedo znašali rezervni r fondi Jadranske banke K 490.000. Skupni promet v preteklem letu znašal je kron 913,107.548,5S. (proti orejSniemu letu za kron 156,647.(?50'94 več). ~ Hrvatska vjeresijska banka, -katera se je. ka'kor znano z Jadransko banko fuzifcnirala, bor ,de bilanciraila za leto 1911 še samostojno in bode 'predlacrab svojemu občnemu zboru tudi izphčilc '6'A^.ne dividende. Odrske banke si Je Uridobtit tudi pri. Ogrib . premogpkopin;>y,l^M-MM^^mi^ nekaj zaupanja, .' , nciji, ''.' .!'¦','¦ '.'.",-..",..',i ,i i" -."•.¦'¦.., -jv-' tile nmvwrmitMJa,; ve^tarle ^ubi^em de* mann Hollwiegu pozdravno depešo, v Jca-ijjmentUem.s 'Wwikalne,S'raifh-^.-#ge^;adft teri izjat/lja, da bo trozveza neomajni te* 'jim ni Iprav« oŠ izide, •inelj njegove politike. Berclitold je tudi italijanskemu ministru za'-Kunan-je zadeve diSan Ginlianiju 'brzojavi'1, da hoče popolnoma slediti politiki svojega (prednika;. San Giuljano je odgovoril, da bo prijateljska vez med Avstrijo in Italijo .potoni'čim tesnejša. V , Ruski ministerski predsednik Kokov-cev in.minister za zunanje .zadeve grof Sasonov sta poslala grofu 3erchtoldu pozdravni depeši, v katerih izjavljata, da sta pripravljena .podpirati akcijo ofbefi držav, merečo na ohranitev svetovnega ntifu. Grbi BerchtOFld je odgovoril, da upa, da prisrčno razmerje, kf je vladalo med obe-:rna d-ržavartra/ ko je bil dn 'V Peferb.ufgu poslanik;'zopet'oizrvi.' '¦"¦'¦ .. . Otvoritev poslanske zbornice. —-;PiVa'seja ^poslanske zbornice bo ^ne 5. marca 00 11. uri ddp. Dnevni'rtTd: Poro-ičilo dtaginjskega odseka in prvo'čjtanje načrta obrambne reforme. ., . V . V bosenskem deželnem zboru je bila sprejeta resolucija,; v kateri se po^ivlje vlado; da izvMe jadikalnd.reorganizafeiio policije ter naj uvede^ disciiplpri'anio preiskavo proti prizadetim funkcionarjem,. Vladni zastopnik. Benko .je obžaloval dogodke, trdil pa, da se je šolska mladina izrabljala v politične svrhe. ; Nemški državni zbor. — Zbornica je razpravljala interpelacijo napredne ljudske stranke in socijalnih demokratov glede odprave carine na: koruzo in ječmen za krmo, in glede suspenzi^e"oziroma odprave carine na krompir. * • ' ' . F)rž. tajnik Delbriick je v svojem odgovoru na interpelacije izvajal, da so proti, začasni odpravi carine na krmo načelni pomisleki. Današnje cene za krompir so.resne narave. Cene mesa se vendar ni- (derikainega veljaka v Kranjskem dežel-.- l .vi-.i- nem zboru, ¦¦ .i ¦..?>.-.•¦. (po stenografšlcem zapisniku.) 'J.,[ 'v f: iObšpoda iinoja! (PJoskanje in pritrje-;' ^anje). Kamorkoli se ozremo (klici: Tako-je!),^ vMimo silno trpljenje ikatodičanov feivalhno odobravanje)." Posebno pri-nas ¦ ^a Kranjskem (Klici: Dobro govori, tako je!) doživljamo stvari, ki nam pretresarjo mozeg po kosteb (Vtiarno^ ipritrjeva* je).¦-liiberalha stranka (pet Trtinut trajajoč vk Itar, pfuj-klici, žvižgi, -klici'»Dol ž njo!«) • terorizira na najnesraminejši način .nas (lirup), naj.zvestej.so zaščitnico cerkve, dinastije, države in-naroda, nas, S. L.'Sil (Poslanci S.. L. S. se dvignejo raz- sede- • že). Toleranca in popustljivost, k«j je-tako • ukoreninjena v nasfh srcih (ploskanje), je Iiberailcem čisto neznana (htup in ropot)t Tako sta pred kratkim-dva.liberalna' poslanca ogoljufala (velikansko pritrjevanje) naše dobre volike (živijo^klici) vz ljubljan- ske okolice ža njihove .glasove in žalila sb spremenile od minole, spomladi. Gene ^naš pravnj čut (veliko pritrjevanje, obrazi svinjskemu mesu so celo'padle. O kakeni klerikalne večirie žarigo): Lfberalci so pač1 pomanjkanju mesa ne more biti govora^ Politični pregled. Skupni finančni minister. — Za skupnega finančnega ministra je imenovan dr. Bilinski. Novii finančni minister je!idoma na parlamentarnih tleh. Bil je finančni minister, načelnik državnozborskega poljskega kluba, hvali'so njegov organizacijski talent, v.nnektiranih deželah 'bo treba izvesti upravne reformie, v Dalmaciji in, Bosni bodo gradili nove železnice itd., en kot bivši predsednik ravnateljstva drj? železnic poj&na vpos^tv frftft* jajoča'vprašanja. Kot guverner avstro- Razne vesti. V Boioniji v Italiji so baje aretirali nekega turškega generala, ki je špioniral po Italiji..— Turčija ;novih;«ip^-; dih cd strani*Beduinov. Razne vesti. Proti vojni v Tripolisu. — Zbor okolo 200 delegatov Italijanske,.¦ socialistične zveze v Milanu je sprejel Turatijev dnevni red proti vojni in se izjavil za odločno opozicijo proti Giolittijevetnu ministrstvu ;-ztor je zahteval, da se umakne aneksijski dekret.' Po zborovanju je bila demonstracija, a je poLicija demonfrante razkropila, r Del socialistov pa se izraža za aneksijski dekret! .... .- ¦ .;r-.; --IJ/. I5ttdelav^eV je bHo zasutih v tunelu Puy Morins, taTtor poročajo iz Pariza; vhod v4iirlel se je porušil in 150 delavcev je ostato v tunelu. Rešili so jih po 6 urnem idolu, f:, \: . .... ,-.. Italijanski vojaški begunec na Reki. .— Iz vojašnici v" Neaplju je lisel italijanski vojak. Česane <3arboni. Posrečilo se m.u je, da je dospel s parobredonf * na "Re;-*" ko. Tam ^ie;:^ed$tay#it1*ijt.k^t Ife. lijanski vojaški begunec. Po zaslišanju je bil- puščen m svetodo. Takill ^egunc^v | ne manjka, v-.- ¦?.. '-V-'/'- '^\\^-.^f% Pustfllfzgredl so tiSf tudi v Kelmo-rajnu. 30 oseb te bite v niete^u4e^k|>t*|% njenih j.policIja^e-nfetMta^btr1©^^ ' * , • Strajk rudarjev pre^ina^AnigleškemK? 5 ,milijonov ' Tjo ' stavkujbčiih rudatje^^ Štrak^fpriČel 1. marfest tet Hrtfghe-Mfaiif 4 tedne; za toliko časa je^dertarja na razpolago, okoli l?s; milijonevjKjčp M, POgaV janja"med Jastnik-I ;pr^nidgokoi|»ov in ru-. darji ne skončajo ugodinoi^o kultuitoi.svetj nekaj 4ni brezv^remoga;. ^ogo^^ nastane, vsled štrajka na Angleškem tudi Strajk v od nekdaj rabili nasilje (viharno odobravanje). Za vzgled vam bodi -GOriSka, kjer pred tremi leti liberalci naši stranki niso-' hoteli dovoHtii mest podgilavarja in-dveh: • odbornikov, dasi jiihje dotlej naša stranka imela (viharno, ogorčenje, poslanci S.-1;.-S; ropočejo s pulti in stiskajo pesti) "in mi smo morali goriški deželni zibot-razgiiatf t (Jaklič joče, Kr.elo.se briše t velikansko n rd e;č b ruto, Šustevšič gleda sproti nebu), ' vrlima katolikom^. Kreganju i in Štefetu so branili popravljati- volitve -v trgovsko-obrtno zbornico (glušeči žvižgi)'; slovesno ^izjavljam, daso š tem že dolga.leta žalili , imš pravni 'čut. (d*\ Pegan a stresajo histe-I rični drhtljaiji). .Liberalna banda noče sku-' i >paj z rdečo sodrgo požgati vse cerkve, !,pobesiti vse duhovne, uropasti ljudem vero j 'ftuljenje in. vrišč). in na naš spravni čut*1 ] ;tudi ne veruje^- (žkralpanje z zobmi,¦:Krek^, taktira). Alhb^žete.dopustiti,^ da se boddhL-godila pri 'iias-5 portugalska grozodejstva,'-¦ ali da bos,-kakor takrat, ko sol 1572. v '. Jernčjevi noči fraimasoni pomoriti p^r-ižkei katoličane,: ali kakor;v-Nemčiji, kjer^so jnaši stranki, soeiji, vzeli 10' mandatov; aH liočete dopustiti, da bodo prostozidarji?in fdečkarjilz cerkve napravto'" ve? <8re-' ¦ točen hrup, iz kterega mioW>hapol bglii-i |eni stenogrM njeti I^l^ic^r^iN^ft^m^ 'ie«> in »Janez, ^vtček-pivak. Šiiste?5i$pih dvonadstropnith hiš z gospodarskim po slopjem in 10.000 m2 lepega vrta. Bolj ugodne lege in pa pripravnih prostorov se ni moglo misliti, kajti vse posestvo je arondirano, izvrstno kanahzirano m z vodovodom v vseh nadstropjih preskrbljeno. Torej so bili vsi pogoji dani za hotelsko podjetje z ozirom na vedno bolj naraščajoči zimski šport, v Bohinju. Svet db je-* zeru v najlepši leg?, pripraven za kopališč če, stavbe, in podjetja, je bil na prodaj, in si je družba rt?ravMji6 inserirajje ta trgovca in •brtcika- KoUfe« J« nunjSih trgovesv In obrtnikov ˇ Gorici, KaieiiB 19 delali (in celo t mestu) nihče n« pozn«, ker nikja* «t iOMfinJo. Skoda nI natjha«. za električne naprave, plin vodo ter zalogo različnih lustrov. žarnic, mrežic za plinove luči ter vso v to široko spadajoče potrebščine. Slav. 'občinstvu se udano priporočani Rudolf Grion, mehanik in slektrotehnik. JAKOB ŠULI6CJ, urar v ftorici,. Gosposka iCIm Štev. 25 priporoča svojo bog&to zalogo raznovrstnih prpčiznih m- ter razne srebrne in riate predmete kakor. verižice, obeske, prstane, uhane itd Za vsako popravilo se jamči. J Velika zaloga dvokoies, šivalnih in kmetijskih stroiev,- gramofonov, orkestrijouov itd. Mehanična delavnica. Poiiranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvoko'es na plin. Kolesni jem v kc^ist! Kdor hoče staro , dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-¦} Iirat stane K 6-, v različnih barvah K 8 — Firi Stare ponarejene zobe fi^S^EPSS v hotelu „pri treh kronah" Gosposka ulica I. nadstr. od 6—« ure pop. Mihael Turk, brivec 55r,,i.teJ& za mrmgolirojni obisk. 25a točno postrežbo in snažnost se jamči Batjel-u Iw irpma z nap. Podpisani naznanjam,, da sem otvoril trgouino z usnjem in čeuljarskih potrebščin v lapuGiDski uliot šf. 2 v : hiši ijJGlon^e :;tljlrclstft^; posojilnice«^ »Pri žlaterii križu« ali po starem na-' ; rečju »pi;i Lizi^v; ter se priporočam slav. občinstvu posebno ¦ čevljarskim mojstrom v mestu in na deželi. Z odličnim spoštovanjem Josip Marušar. j Gorica Stolna ulica 2-4. Prodaja tudi na obroke. • CenSki poštnine prosti. Velika izbera že-rabljenih dvokoies in vsa-) kovrstnih strojev. Anton Fofatzky v Mv nulednlk Jos. Terpln.1 Ka »redi Ka9t«ij» • TRGOVINA NA DHOBNO Ih DEBELO ftKjcoaejo kopavalšČB nlmberškec« >¦ !a«a t«r tkaita, «raje le ctlttj. POTREBŠOl^B Najbo'jSe ftivanke za Šivalna irtroje. poturbS0xnk *a krojaš* in StmijmiB. 8TettaJlea. — nož«! T«nel. — Mn$n< lišcs obrala ss i se Mm im Poaohaot?!: fonm za n\mm. trm in Mit* Najbolj« osliibljeDn saloga za krtmarje, kroSnjarje, prodajalce po Hej raih in trgih *—««—U—a lako se obranimo želodčnih bolečin ?! Takim boleznim, na katerih trpi, dandanašnje Človeštvo, so pride VBpešno v okora r se jim more energično nasprotovati s tem, da se prsivoSasno uporablja Dr. Engel-nov nektar. Kajti mdCan žeiodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje - ohranit? tuu.do starosti,, naj uporablja po svojih izvrs'ain vspeliih sloviti Dr. Engel-nov nektar. ,-¦„ . Ta pijana, kije izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodSni liktr, oziroma želodčne vino • t*r nima nikakiti škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojem« zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospeSujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov'. Zato se priporoCa vžitek prodaja trgovina A. Gabršček v Trgov kem Domu i. Primorka, 3G lirikov K \:r- 2. „ ..,.52 ¦, ;„:--l-b0. 3. Slava. .., ai: ,* ' „ 080 PrllUfirkai iu>d6ine^a ' laške ' „tFessette". SlaVfl nadomešča pike ecc: Karte so zdaj ,zares dovršeno, izdelane. Ni več nikakega opravi-čdnega razloga, da bi se jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost f naša ,ieT ijspoilnriiti tuje'izdelke. == Dr. Engel-novega nektarja ===== vsem, ki si hoCejo ohraniti zdrav želodec. Neki ar je dobre sredstvo proti želodčnemu katarja, krču. bolečinam, težki prebavi ali ssasližcnju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne boleCine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sea in živahen tek, zp.branjuje tor«j nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V Širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje 4» življenja, Nektar se dobiva po S K in 4- K steklenica v lekarnah sledečih krajev,: Gorica. •Kormin, GradiSče. Romans, Ajol, Campolongo. Ronke. Tržič, AjdovSčina, Gor. Idrij«. Tolmini Kanal, Videm. Palma, Cervinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež. Stžana. Vipava, Postojna. Mitji Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjSih' krajih Gorifika-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi raspošiljajo lekarne v Gorici 3 ali t«č »takUnic nektarja po originalnih eenah v vse kraje Avstro-Ograk«. Svari se pred ponarejanjem I . Zakt«T»jt« iir««i« zz Dr. Ensrel-nov nektar. = Moj nektar ni nobeno taju« sredstvo, njegov« »»»tavine so: »amos 200, viho malaga • 200. unski Strkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100. sok Jerebike 100, čreSHJev sok 200 brinic 30 in mnogo drugih zeljiSč. Te zestavine se pomešajo. ž ftilikmu ptbuila li ilad«eam Karol Draščik vGiriefnIiiiiv(lattiiMlt) 2TT*iyo naročila vsakovrstnega tudi riajf!* nejega peciva, torte, kolače za birmance m poroke« oblikovane velikonočne plnce itd. Prodaji razUenaffln« vin« 4n like/jt) n* drobno ali v originalnih butelkab ftiporoU it slgTnemn obClnstvu za mnogo-brojn* naroflUi ter obljublja solidno poicrotbo B+* po Jako emeralb c©n«h. ~+m 191 Razglas. t Županstvo občine Cerknica pri Rakeku naznanja, da se vrši blagovni in živinski semenj v pondeljek, dne 26. Svečana t. 1 Kupci za nakup goveje živine se dobijo. Županstuo Cerknica dne 16. suečana 1912. Župan: LflOrflL