GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki I The largest Slovenian Daily in the United States. g limed every day except Sunday* fl and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 WITHMTEI1 TELEFON: CHelaea 3-3878 No. 284. — Štev. 284. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 5, 1935. — ČETRTEK, 5. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII, — Letnik XLIIL ABESIN1JA DOBIVA IZ EVROPE SUNE ZALOGE OROŽJA t j Inozemstvo ne ve za stanje italijanskih financ UČITELJI BODO MORALI PRISEČI NA USTAVO Gibanje za uvedbo prisege ae širi. — Zvezni šolski komisar je nasproten tej zahtevi. WASHINGTON, D. C., 4. decembra. — Nič manj kot 22 držav zahteva od učiteljev, tla polože prisego na ustavo, v 20 državah pa so pripravljeni tozadevni predlogi, ki bodo v bližnji bodočnosti predloženi logi sla turi. Zvezni šolski komisar John \\\ Studebaker pa izjavlja, da ^e prepričan, da ni upravičeno in je v bistvu nasprotno ameriški ustavi od učiteljev zahtevati lojalno prisego. " Proti temu gibanju za spio Jno uvedbo tako prisilne prisego moramo braniti ne samo učiteljskega stanu, temveč tudi demokracijo. Tu gre za svobodno mišljenje in svobodni jKHik. V enakem smislu se je izrazila resolucija National Education Association, medtem ko American Legion in Daughters of the American Revolution zagovarjajo n a -sprotno stališče.*' Kongres je pri svojem zadnjem zasedanju sprejel postavo, ki zahteva od učiteljev prisego na ustavo v District of Columbia; poleg tega pa mora vsak učitelj vsafk mesec, ko prejme svojo plačo, podati izjavo, da v šoli ne razširja komunističnega nauka. NADALJNA MEYER LINŠKA PRIČA MRTVA Gen. GiesI je vzel skrivnost s seboj v grob. — Smrt prestolonaslednika Rudolfa pa je pojasnila knjiga njegove žene. DUNAJ, Avstrija, 4. dec.— V starosti 78 let je umrl general baron Arthur von Oiesl, kateremu je baje bila znana skrivnost tragedije v Maver-lingu. Ako je v resnici vedel podrobnosti o tem tragičnem dogodku, tedaj je ne>el skrivnost 8 seboj v grob. Jjcta 1888 sta bili najdeni ustreljeni trupli prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa in baron!'1« Marije Večera. Po najdbi trupel v spalnici lovskega gradu je bilo razširjeno naznanilo, da sta s samomorom končala svoje življenje Dunajski d for je dogodek odel z globoko'.-skrivnostjo. Slišati j<--bilo tudi trditve, da je šlo za politični umor. Rudolfov sluga Johann Lo- PROTESTANTI KLJUBUJEJO CERKV. POSTAVI Škof je posvetil pet duhovnikov. — Ne bo pri-pognil kolena pred napačnimi bogovi. BERLIN, Nemčija, 4. dec. —Protestantowki verski sinod je jasno pokazal svoje na sprotstvo proti državnim oblastim, ko je bogoslovni profesor Friedrieh Dibelius javno nastopil proti ministru za cerkvene zadeve, Hansu Kerrlu, s tem, da je v nasprotju z njegovo odredbo javno posvetil pet novih duhovnikov. Ob priliki tega opravila je rekel Dibelius: "Naj pride, kar hoče, verujemo, da bo o-stalo vedno še svetopisemskih 7000, ki ne bodo pripognili svojih kolen pred krivimi bogovi." Oblasti niso ničesar ukrenile glede posvetitve v cerkvi sv. Ane, navzlic temu, da je minister Hans Kerrl prejšnji dan izjavil, da sinod nima več pravice posvečevati duhovnikov. Kerrlova odredba tudi prepoveduje v cerkvah nabirati denar in nalagati jerkveni davek v obliki članarine. Vso to pravico ima samo ministrstvo zi. verske zadeve. Mlade duhovnike je Dibelius spodbujal, da izvršujejo svoje dolžnosti, katere jim nalaga Bog. Notranji minister d«*. \Yil-belm Frick je tudi za cerkve določil pravila glede zastav. l>r. Frick pravi, da mat*jo ob narodnih praznikih biti ravo-1 c še ne s vas tika zastave, ne >mejo pa razobesiti cerkvenih, .vko padeta narodni in cerkveni praznik na isti dan, je dovoljeno razobesiti cerkvene zastave, toda svastika zastava mora imeti pred njuni prednost. NOBELOVA KOLAJNA ZA VOJNI SKLAD RIM, Italija, 4. dec. — Nobelova zlata kolajna za literaturo je bila dodana k Mussolinije-vemu proti sanke i jskemu vojnemu sklr.du. Kolajno je Musso-Uniju izročil Luigi Pirandello, ki je za leto 1934 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. PREST0LNI GOVOR ANGL. KRALJA JURJA Zahteva pjačenje narodne obrambe. — Liga narodov je podlaga za angleško politiko. LONDON, Anglija, 4. dec. — V poslanski zbornici je viscount Ilailsham prebral pre-stolni govor kralja Jurija V., ki je rekel, da je angleška politika v te*ni zvezi z Ligo narodov ter je povdarjal potrebo ojačenja narodne obrambe. Vsled smrti kraljeve sestre princese Viktorije ni kralj o-sebno prebral svojega govora in so vsled tega tudi odpadle vse običajne svečanosti. Presenečenje dneva pa je bilo oznanilo novega vladnega posojila v skupnem znesku — 300,000,000 funtov šterlingo\ ($1,458,000,000). Za kaj bo vlada i>orabila ta denar, ni bilo povedano. 4'Zunanja politika vlade bo kakor doslej slonela na odločni podpori Lige narodov," se glasi v prestolnem govoru. — ''Vlada bo tudi v bodoče skrbela, da bo tudi v bodoče izpolnjevala svoje obveznosti na podlagi določb Lige narodov v skupnem delovanju z ostalimi članicami. To načelo in dol-nost, da podvzamemo primerne ukrepe za varstvo države, smatramo za neobhodno potrebno, da popravimo pomanjkljivosti obrambe naše dežele. "Ministrstvo vam bo o pravem času predložilo predloge v tej smeri/' Prestolni govor v svojem zunanje političnem delu tudi poudarja miroljubnost Anglije ter izraža upanje na uspeli bodoče mornariške konference. šek je umrl leta 1932. Star ie bil 87 let, toda skrivnosti v Maverlingu ni nikdar izdal. Dr. Hans von Tiedjke, ki je tudi vedel za podrobnosti dogodka, je istega leta umrl v San Andres v Colombiji, pa tudi ni odgrnil zagrinjala. Šele pred nekaj tedni je to tragedijo pojasnila bivša Ru-dolfova žena, grofica Štefanija Lonyov, ki pravi, da je Rudolf ustrelil Marijo Večera, nato pa še samega sebe. HOOVER BO NAZNANIL SVOJO ODLOČITEV WASHINGTON, D. C., 4. dec. — Mnogi republikanci so mnenja, da bo bivši predsednik Hoover ob Novem letu naznanil. da ni resen kandidat za republikansko nominacijo za piedsednika. Do tega mnenja so prišli vsled sklepa narodnega republikanskega odbora d rž? ve Ohio, ki ne bo podpiral ilooveria pri nominaciji za kandidata. Ako Hoover v resnici odkloni nominacijo, se bo za njo naj-bržc potegoval senator Borah, ki pa je rekel senatorju Mc-Narvju, da se se ni odločil za kandidaturo. Toda McNary mu je zagotovil, da je mišljenje republikancev tako trdno, da bo lahko dosegel nominacijo, samo ako se za to resno zavzame. McNfiry pa je Borahu tudi rekel, da bo možnost izvolitve republikanskega predsednika manjša, ako se bo prosperiteta nadaljevala in ako Roosevelt industrijalcem in trgovcem ne bo naložil novih bremen. IZGNANCI SE VRAČAJO Republikanci s o vsled amnestije bolj naklonjeni grškemu kralju. Samo da bo vladal dobro za narod. ATENE, Grška, 4. dec. — Uporniki, ki so bili udeleženi v revoluciji v marcu, se večinoma vračajo na svoje domove. Samo nekateri so bili pridržani pod obdolžbo, da so o-plenili banke v Macedoniji in na Kreti. Sorodniki so beguncem poslali brzojavke z naznanilom, da se morejo varno vrniti domov. Republikanci zaradi splošne amnestije kažejo vedno večjo prijaznost in naklonjenost do kralja. Republikanski voditelj The-mfetocles Sophoulis je prišel v kraljevo palačo in se je prijavil k avdijenci pri kralju. Voditelj revolucije na Kreti Stvlianos Pistolakis je rekel, ko je prišel iz ječe: "Ako bo 'kralj nadaljeval s svojo modro politiko, tenia j ni nobenega vzroka, zakaj ne bi mogla kralj in Venizelos složno delovati za dobro grškega naroda. Liberalna stranka gotovo ne bo nasprotovala monarhiji, dokler je kraljeva vlado dobra za narod. Naša o-bramba demokratičnih svoboščin pa se bo nadaljevala, kot doslej." Eleutherios Venizelos se bo vrnft v svojo domovino v treh ali štirih mesecih. CHINA CLIPPER SE VRAČA MIDWAY OTOK, 4. dec. — China Clipper je preletel mednarodno časovno črto ob 4.29 popoldne ter je v resnici letel iz "včeraj'' v "danes." Eno uro pozneje je pristal na Midway otoku na svojem prvem poletu iz Manile proti Združenim državam. Vsi poveljnikovi zapiski za-padno od mednarodne črte nosijo datum 4. decembra, poznejši z»piski„ vzhodno od mednarodne črte, pa 3. decembra. ITALIJANSKI 1ESNI KRALJ' UMRL MILAN, Italija, 3. decembra.—Italijanski "lesni kralj" Carlo Feltinelli je umrl za srčno kapjo, ko se je moral zagovarjati pred fašističnim odborom zaradi obdolžbe, da je kršil odredbo glede bojkota tujega blaga. Feltinelli je bil lastnik velikih gozdov v Avstriji, Jugoslaviji in Oelioslovaski. Na ime svoje žene je imel v švicarskih in švedskih ba-nkali naloženih 80,000,000 lir. Ko so ga na sodišču obdolžili, da je ponudil v poravnavo 60,000,000 lir, se je zgrudil ti a stol in umrl. S0VJETIS0 NA POTI K _ BOGASTVU Pod carji je na miljone kmetov trpelo lakota. Revščina in brezposelnost v Rusiji je odpravljena. MOSKVA, Rusija, 4. dec. — "Za časa carjev se je vedno nahajalo 20 do 30 milijonov ruskih kmetov v nevarnosti, da bodo umrli lakote. To je sedaj minilo. Po-rečilo se nam je v sovjetski uniji odpraviti revščino in brezposelnost in sovjetska unija se sedaj nahaja na potu k bogastvu." Tako se je pred konferenco zastopnikov mehanizirane g a poljdeljstva izrazil diktator J. Stalin. Rekel je, da je bilo letos v sovjetski uniji pridelanih 4 do pet miljard pudov žita (Pud ima 36 funtov.) Dalje je rekel Stalin, da je industrijali-zacijska »politika več milijonov kmetov, ki niso imeli posestev, kot industrijske delavce pre stavila v mesta, tako da se je razmerje v številu onih, ki pri. delujejo živež, in med onimi, ki ga porabljajo, izboljšalo in da se je trg za poljske pridelke znatno izboljšal. Stalin je rekel, da 'se prebivalstvo v novi Rusiji vsako leto pomnoži za okoli tri milijone. Glede pridelka bombaža je rekel, da se je izza časov carjev podvojil. ITALIJANSKA BANKA JE PODAf,A-SVOJE ZADNJE POROČILO 22:0KT. TAKRAT JE IMELA PRECEJ ZLATA DELAVSKI NEMIRI V DETROITU DETROIT, Mich., 4. dec. — Ko je 500 piketov naskočilo tovarno Motor Products Corporation, se jim je postavila nasproti policija. Pri spopadu je bilo ranjenih 18 stavkarjev, dva policista in neka žena. Po enournem boju so policisti s solznimi bombami pregnali napadalce. Deset stavkarjev je bilo aretiranih. Delavci, ki so člani neodvisne organizacije Automotive Industrial Workers Association, so pred dvema tednoma razglasili stavko v tovarni. Ko so se stavkarji prvič približali tovarni, so jih pazniki pregnali s plinom, toda so se zopet vrnili in tovarno zopet naskočili. Šipe uradnega poslopja so razbili s kamenjem. Pri Motor Products Corporation je bilo zadnje čase mnogo sporov zaradi delavskih plač. Lansko leto je bila tovarna zaprta tri meesece. ZARADI ŽIDINJE V ZAPOR BERLIN, Nemčija, 44. dec.— Martin Webber, star 39 let, je bil obsojen na 18 mesecev zapora, ker je občeval z neko poročeno Židinjo. Svoje občevanje z Židinjo je Webber pričel I pred dvajsetimi meseci in ga je nadaljeval še potem, ko je bila izdana protižidovska postava. ZADNJA PRIZADEVANJA Anglija in Francija sta ponovno pozvali Musso-Jinija, naj pride na dan s svojimi mirovnimi pogoji in sicer prej, predno se sestane sankcijski odbor Lige narodov. Angeški zunanji minister Hoare bo odpotoval v London, da se bo o tej zadevi posvetoval s francoskim ministrskim predsednikom La-valom. Laval si že dolgo časa prizadeva izvedeti od M ussolinija, pod kakšnim pogojem bi sklenil mir, dočim je Mussolini na vsa poizvedovanja odgovoril z ledenim molkom. Strokovnjaki angleške in francoske vlade, ki delajo načrte za italijansko-abesinski mir, se ne morejo sporazumeti. Predno jim bo mogoče nadaljevati z delom, morajo dobiti od svojih vlad še nekaj važnih trgovskih oziroma gospodarskih koncesij, dočim je Laval za to, da bi dobila nekaj ozemlja. ITALIJANSKE FINANCE Italijanske finance so zavite v neprodirano temo. Poseben vladni dekret prepoveduje objavljati poročila državne zakladnice statistike o javnih dolgovih ter poročila Italijanske Banke. Italijanska Banka je objavila svoje zadnje poročilo dne 20. oktobra. Takrat je še razpolagla z zlatom, ki je predstavljalo vrednost 4 milijarde lir (324 milijonov dolarjev). Koliko zlata je bilo potrošenega izza onega časa, pa nihče v inozemstvu ne ve. POROČNI PRSTANI Kralj Viktor Emanuel in kraljica Elena sta da-nes dokazala, da se strinjata z Mussolinijem in njegovo politiko. Pisala sta mu, da bosta dne 1 8. decembra izročila svoja poročna prstana posebni ženski zvezi, ki ima nalogo zbirati zlatnino ter jo izročati vladi.. BOJ PRI REKI TAKKAZE Včeraj sta se spopadli dve močni abesinski koloni z italijanskimi predstražami ob reki Takkaze. Več Italijanov je bilo usmrčenih, padlo je pa tudi nekaj Abesincev. Glavna sila abesinske armade je dospela že v neposredno bližino italijanske fronte ter je vkrat-kem pričakovati odločilne bitke. Navzlic temu je izdal vrhovni poveljnik italijanske armade, general Badoglio, sledeče poročilo: — Niti na somalijski, niti na eritrejski fronti ni ničesar novega. Sovražnik bo poskušal obkloiti naše skrajno krilo, toda mi smo na to v vseh ozirih pripravljeni. OROŽJE Z INOZEMSTVA Italijani so izvedeli iz zanesljivega vira, da do-vajo Abesinci iz inozemstva ogromne množine o~ rožja in municije. Nedavno so dobili 7500 belgijskih pušk, 350 tisoč nabojev ter 750 strojnic. Neka prejšnja pošiljatev je vsebovala 200,000 pušk, 1000 revolverjev, 400 strojnic in 500,000 ročnih granat. TRI URE POUKA NA DAN Pet milijonov italijanskih šolarjev bo imelo na dan le tri ure pouka. S tem upa vlada dosti prihraniti pri kurjavi in razsvetljavi? Šolarjem bo ostala vojna v lepem spominu. V šolo bodo šli ob desetih dopoldne, ob eni popoldne se bodo pa že vrnili. ______^ & LA 8 V A BO D A New York, Thursday, December 5, 1935 Till-: LAUC.EST SLOVENE daily IN U. 8. <1 ii Glas Naroda" SLOVDac PUBLISHING COMPANY CA Oorpor&tfcm) L Bene^llX Treat. •i On eorpormdoo and sddreewe of a bor« officer«: mt Mwriwrffn. New Verk City. N. V. 6LA8 NAKODA-CT«lw W Mm IVi»Ii> »Tfy Day Bictpt Soadayw tnd Holiday«" ta ml Ma .. a fir trt Ma »••a • • i Sa New York m. ealo lato......|7.00 pol let« .....................$8.00 Z« tu ose macro «a ealo lato «7.00 Za pol leta....................$SJ0 ptioo Yearly 90 00 IdverdaoMot am Agrwaait "Qlae Naroda" lafceja kl den Ureemii nedelj to pramlhor pi»i bree podpis« la oeebaoetl «e oe priobčujejo. Denar aaj ee blagoToU »oAUjaU po Money Order. Pri spremembi kraj« naroCnlkor. prosimo, d« m aao» tudi ptejinje blrallfiče os ms nI. d« hitreje najdemo naslovnika. TILAS NAHODA", ti« W. 18tk Street. New Ymk. N. I. CHelsva S—MM AMERIKA IN JAPONSKA Kaj bi si mislili v Ameriki, če bi nedavno Čitali v ameriških likih sledeča poročila: "Japanska je z vladno podporo otvorila zračni promet preko Tihega oceana. 44 Japonska je vprizorila v Tihem oceanu velikanske mornariške manevre. Po manevrih je letalo nad bojnimi ladjami 416 velikih armadnih letal. "Japonska je i>ouovila svoje zahteve glede treh otokov v Tihem oceanu, ki naj bi ji služili za pristajališča letal. 44 Japonska je poslala 2000 milj nad Tihi ocean 40 bojnih letal. "Japonska je naročila 59 letal najnovejšega tipa, ki bodo zamogli preleteti Tihi ocean, ne tla bi se med potjo u-stavili." Ako bi č i tal i v Ameriki taka poročila, bi marsikateri a-ineriški časopis z vso pravico govoril o "rmeni nevarnosti", in milijoni Američanov bi se s strahom ozirali proti Daljnemu iztoku. Nadomestimo pa besedo "Japonsko" z izrazom "Združene države", pa vidimo, kaj ,so Japonci čitali o nas. In vsa poročila so točna. Baš v času, ko je dala Amerika Filipinom samostoj- : i'Ost, daje z mornariškimi manevri in poleti na dolge razdalje Japoncem dovolj povoda za razmislek. Japonce, ki so že tako ali tako dovolj razdraženi, se bolj dražimo z nabavo zračnega brodovja, ki bo moglo brez pristanka preleteti Pacifik. C'emu je ameriška mornarica, ki je zaprisežena samo za defenzivo, začela naenkrat kupovati ofenzivno orožje? Ali hoče Amerika s tem novim programom preprečiti japonske operacije na Kitajskem, ki je nič ne brigajo? Ali .so te priprave namenjene miru ali vojni? GOVOR ANGLEŠKEGA KRALJA Pred par due v i je |K)jasnil angleški kralj Jurij angleškemu parlamentu smernice vladne politike. Kralj ni sam sestavil govora, ampak mu ga je kakor vedno — napisal angleški ministrski predsednik Baldwin. — Zunanja politika moje vlade, — je rekel kralj, — bo tudi vbodoče z vso vnemo podpirala Ligo narodov. — Zastavili bomo ves svoj vpliv za ohranitev miru. — Prizadevali si bomo, da bo čimprej uveljavljen sporazum med Italijo, Abesinijo in Ligo narodov. — Parlament bo nadomestil vsako pomanjkljivost o-brambnih »sredstev, ki so potrebna za zaščito angleškega imperija. Z drugimi besedami se to pravi: Anglija bo ojačila svo jo moč na morju, da bo mogla tudi vbodoče diktirati ne samo Italiji, .pač pa tudi Ligi narodov. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za S 2,15....................Dio. 100 $ 5.15 .................. Din. 200 $ 7.25....................Din. 300 «11.75 _____________ Din. 50« «23.50 _____________ Din. 1000 «47.00 _____________ Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25.................. lir 100 $ 18.20 .................... Lir 200 « 44.00 .................. Lir 500 ' « 87.50 .................... Lir 1000 «174.00 .................. Lir 2000 $260.00 .................... Lir 3000 KEE SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ha laplačllo večjih zneekor kot zgoraj navedeno. bodlM v ffrnarflh aH lirah dovolj ojamo te boljo pogoja. ■STLAČILA ▼ AMKHlfeUH DOLAHJ1H ■a tapMk $ fc— BMrate poslan..........IL1I «1«— " " ..........«10.81 «15.— - « ..........«1«*- •• ..... .... ISL- W#.—' " " •••iriiiii «41.2« ««0.— » " ..........«BLf# Prejemnik dobi ▼ starem kraju lqdaflit t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVH&UJEMO PO C ARIJE LETTER ZA PRI-, 8TOJBINO «1^- 9LOVENXC PUBLISHING COMPZNY * Gift* Naveda" Wk STREET NEW YORK, N. Dopisi, Girard, O. Nerad, a seui skoraj prisiljen se oglasiti glede boja za Slov. Doma v Girard, O. Boj je končan, in največjo zmago so dobili advokati. Takoj po razpravi je bilo obširno izjavljeno po več listih o veliki zmagi. Dopisnik piše v A. -D., da se je peščica socijalistov zbrala in polastila gospodarstva Slov. Doma v Girard, O. Oe verjameš ali pa ne, da nas je bilo vedno več kot vas, a ker ni sloge, smo morali iti na dvo. je. Ko je tisti lažnjivee podpise pobiral s svojimi lažnjivimi obljubami, sploh delničarjem povedal ni, zakaj se gre. Kovali ste leto dni in potem prišli s svojimi lažnjivimi izjavami na dan, da Dom zanemarjamo itd. Ali veš, dopisnik, kako smo se borili za 30. maja 1934 in glede konvencije. S. D. Z. Ali smo se borili zase ali za Slov. Dom? Pišeš, da smo Dom zavozili. Izrazi se, kam smo ga zavozili. Vi ste ga zavozili ker ste šli na woduijo in zatožili okrog 700 dolarjev domovega denarja, ki smo ga mi skupaj spravili. Ko smo mi nastopili 1934 je bil Dom zapeljan, ker gospod blagajnik ni imel denarja na banki in ga ni hotel povrniti. To je bil blagajnik! Če verjameš ali ne, gospod, če bi jaz bil kratek, bi takoj plačal. Pišeš tudi, da bodo razne iz-premembe. Izpremembe »so bile takoj, ker je 47 delničarjev odstopilo in je vas sodnija prisilila, da morate delnice s polno svoto izplačati in z obresti; ne pa kot ste vi mislili, da boste izplačali kot boste vi hoteli. — Praviš, da so razna društva protestirala. Društva niso i-mela in nimajo pri Domu nič do danes. Danes se pa slišijo protesti od. strani društev, ali ni res? Ko je bila složnost taka kot vi hočete in dokler so vam delničarji kimali z glavo, je bilo vse all right. Poglejmo malo nazaj, kakšne dohodke ste imeli, poleg tega pa še dolg naredili ali ste bili to voditelji! 18 let ste ga vodili in po osemnajstih letih je bilo 7000.— dolarjev dolga. To jasno kaže, kakšni voditelji ste bili. Sedaj ste ga dobili in glejte kam ga boste pripeljali v bodočih osemnajstih letih. No, dobre razume na konjske kupčije. V bližnji gostilni je s cigani takoj začel barantati 7!» konje in končno je zamenjal svojega konja za lepega ciganskega rjavca. Cigan je pa tič in za svojega konja je zahteval še 750 Din, ki mu jih je posestnik trni« odštel Cigan je za žive in mrtve trdil, da je njegov konj zdrav kot riba v vodi in da bi ga za vse na svetu ne dal, če bi tako krvavo ne potreboval denarja Vesel dobre kupčije se je posestnik po likofu vrnil domov. Todt: glej šmenta, že čez dva »lili je opazil, da rjavček nekam težko diha. Izkazalo se je, da je nadušljiv, kakor je pač navada pri ciganskih konjih. Kaj s^daj f Kdo ve, kje se že cigani saj nimajo stalnega bivališči-. Ciganska družina, ki je taborila blizu Šmarja, je bila med boljšimi, saj je imela seboj ••do svojega župana. Toda ci-gan bi ne bil cigan, če bi ne slepa ril. Posestnik je povabil s seboj svojega prijatelja in u-brala sta jo za cigani. Prehodila sh» vse kraje okrog Gro-suplja, Šmarja in Škofljice in šele čez tri dni sta izsledila cigansko dražbo v gozdu blizu Turjaka Zanimala sta se najprej če imajo cigani še konja, k; so gj bili dobili za svoje na-dušljivc kljuse, potem sta se pa obrnila na orožnike. Le ti so prišli in odgnali po silnem kričanju in javkanju vso cigansko družino v Višnjo goro na sodišče. Bilo jih je sedem voz. Ker pa je bila baš nedelja, so vtaknil: vklenjene cisyane do prihodnjega dne v sodne zapore. Dragi tlan so pa stopili pred sodnika. Posestnik se je s cigani pobotal, tako da je dobil nazaj svojega konja in še 300 Din Pri kupčiji je imelo seveda zadnjo besedo sodišč^, ki je dalo posestniku in ciganu za nagrado po teden dni zapora pogojno za eno leto. Prihodnjič si bo mož dobro premislil, pred-no bo barantal s cigani, saj je izgubil 350 Din, tri dni je iskal cigane za nameček je bil pa še obsojen sicer samo pogcfjno, vendar je pa to neprijetno tem bolj, ker je že itak hudo oškodovan. ZLOČIN ZAVRNJENE. GA LJUBIMCA PTUJ, 15. nov. — Skobelnik Jože, 28-letni krošnjar iz Cvet--iua, je ljubil že tri leta 21-letno ročarjevo hčer Hrenič Klaro iz Cvet lina, ki mu pa ljubezni ni vračala. Zadnji čas pa je po-i stal vsiljiv in celo nasilen. Grozil js je. da jo bo umoril, če ne postane njegova žena. Pridobil je tudi njeno mater in starejšo sestro, ki sta silili dekleta k poroki. Dekle ni imelo več obstanka doma in se je pred dnevi preselilo k sosedu, dokler ne dobi kje kake primerne službe. V sredo 13. t. m. zjutraj se je Klara napotila v Ptuj iskat službe. Tudi Skobelnik se je odpravil takoj za njo v Ptuj. Xa Dravskem mostu v Ptuju je srečala svojega zasledovalca. Sla sta molče drug mimo dragega. Po kratkem zadržanju v mestu se je Skobelnik odpravil na Tla j lino in si izposodil v gostilni pri Tementu od nekega tovariša kolo ter s<- odpeljal z njim proti domu. Ko je prišla Hreničeva od gozda ob Cvet lin- j •• i i ' • i i .i -' i. K'n ja. ^feem rnegu pri Leskovcu. to ie xr • i - . ■ , , , uro hoda od doma, ie opazila, ^ Je e,°^a"tne da se j; bliža na kolesu Sko- 7AU\hl Je mlada Je blla belnik. Zbežala je v gozd. Fant ^sela. pa jo je kmalu dohitel ter jo X r<*ah Je vedll° me<'kal- zgrabil za roko. Klara se je (lrob,,kan svlk'n robec ~ - vsa tresla od strahu in ga pro- mn* ~em Pozneje izvedel. sila. naj jo pusti pri miru, češ Snubcev je imela nič koliko, da «e ljubezen ne da prisiliti. Pa za nobenega ni niogi-4 Skobelnik pa, ki je bil zelo raz- odločiti. Skoro dve leti je bila hurjen, je potegnil iz žepa nož. v slovenski družbi, pa ni ni- Zamahnil je v prša, zadel jo je fiče vedel njene skrivnosti. v hrbet. Na obupne krike tež-; Odpotovala je nekam na Za- ko ranjenega dekleta sta 7)i*ihi- pad, in šele potem smo zvede- tela v bližini se nahajajoča dr- li: Ko ji je bilo 15 let, ji je Telesne napake. Kdo je brez njih? Stopro-centnega popolneža je težko najti na tem svetu. Ker smo pa s telesnimi napakami vsi večali manj obdarjeni, ne smemo iskati bruna v očesu svojega bližnjega in prezirati i»ez«Lir v svojem lar-tnem. Nekateri imajo križe in težave z debelostjo, drugi z dolgimi nogami, jaz jih imam z nosom in trebuhom, temu je pleša na poti, onemu kaj drugega. Telesnim napakam se pa ljudje s časom privadijo. Tisti, ki jih imajo in tisti, ki so poleg njih. Najbolj nerodno je onemu, ki jili skriva ali jih skuša prikriti. V skrivanju in prikrivanju se nekateri nehote izvežba-jo do neverjetne popolnosti. Pred leti >em poznal v New Vorku čudovito lepo slovensko dekle. Kakor zvezda repatica je padla med nas, in vsi smo bili rali v njeni družbi. Bila je menda par let na Dunaju in je bila kolikor toliko vajena velikoniestuega živ- POZOR ROJAKI! $5 dobi nagrade, kdor mi naznani osebo, katera je vzela črno moško -suknjo 28. nov. v Italijanski Halli v Luzerne, Pa., ko je imelo društvo «t. 204 veselico. Poštenjaka prosim, da mi jo vrne, uzmuviču pa povem, da je najbolj grda suknja tatvina, najlepša suknja pa poštenost. — Visaki o-sebi, ki mi kaj resničnega naznani, je tajnost jamčena. FRANK BALOCK 858 North St., Luzerne, Pp. Advertise in 'Glas Naroda'* varja, ki sta rešila dekleta iz rok podivjanega ljubimca. Sko-beln'k ie zbežal nato na cesto in se odpeljal proti domu. TTre-ničevo pa sta oddala rtrvarja v bližnjo hišo in obvestila njene sorodnike, ki so jo drugi dan odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je rana huda. Po-škodovana inm tudi pljuča. — Zločinski ljubimec je nato v Pvetlinu kazal nož, s katerim je zabodel Klaro. Rekel je. da jo bo ustrelil, če jo ni to pot do^nir*!. Sosedu, h kateremu S" je dekle zateklo, pa je grozil da nn ho zažiral hišo. NOVO SLOVENSKO PODJETJE Podjetni slovenski rojak Mr. Anton Kosirnik je otvoril v Brooklvnu (683 Knickerbocker Ave.) moderno urejeno trgovino za vse hišne in kuhinjske trebščine. Če -kaj potrebujete, kupite raje po nižji ceni od rojaka nego od tujca. Podrobnosti boste čitali jutri v oglasu. Mr. K osi ril i ku in njegovi soprogi želimo mnogo uspeha v novem podjetju. -J- Za Božič... ne morete bolj razve-seliti svojih sorodni kov in~pruateljev v domovini kot ce jim pošljete dar v obliki denarne nakaznice SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK v neki dunajski tovarni odrezal stroj na desni roki dva pr-*ta — prstanec in sredinec. Pri materi v New Vorku je živela nad šest mesecev, pa so mi pozneje povedali, da niti mati ni opazila njene napake. # « Vsa Skofja loka je poznala starega mlinarja Janeza, ki je imel mlin.ob Poljanšiei ter v stopah drobil rožiče za "mali kruhek". In vsa Skofja loka je vedela, da nima na glavi nobenega lasu. Toda Janez je skušal svoj nedostatek s klobukom zakriti. Nihče ga ni videl brez klobuka. Menda mu je celo v s pa nju tičal na plešasti glavi. V cerkev je hodil samo pozimi in to k prvi maši. Klečal je v največji temi poleg kro-pilnega kamna in si z veliko rdečo ruto neprestano brisal plešo kot da bi mu bilo stra šilo vroče. Prvi je bil v cerkvi in prvi iz nje. Na cerkvenem pragu je nadomestil ruto s klobukom. Mlinar Janez je bolj natan-čn ovedel nego cerkovnik, kdaj bo zazvonilo. In pet minut prej kot je zazvonilo, je vstal od mize pri "Kroni" ter jo ubral proti domu. Mlinar Janez je bil star pet inšestdeset let, pa je s tako vnemo in tako sramežljivo skrival svojo plešasto glavo, kot skriva devica svojo največjo skrivnost. Čemu skrivati ali zatajevati telesne pomanjkljivosti, 'k i slednjič ven tiar pridejo tako ali tako na danf Moderna kirurgija je res na višku, toliko pa še ni napredovala, da bi mogla z modernimi sredstvi nadomestiti tisto, s čimer je bila narava presko-pa. Moderc, pa naj bo še tako popoln, ne bo prikril debelosti, kakorttidi ne bo Tbo najbolj perfekten in umetno napihnjen brazir nadomestil naravnega oprsja. " G L'A S NAR V DA " New York, Thursday, December 5, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X KRALJEVSKA POROKA Poroka siua angleškega kra-■ja vojvode Gloucestrskega z lady AJico Scottovo je bila 6. novembra zaradi nedavne smrti nevestinega očeta vojvode Muc-cleuche skoraj v kraljevski intimnosti, tako da so bili Angleži, ki z*»lo radi pokažejo svojo ljubezen do vladarske rodbine, nekoliko razočarani. V srednjih delili Londona je bil promet ustavljen že zgodaj zjutraj, ulice so bile posute s peskom :n na vseh hišah so plapolale zastave. Iz Windsora in s kraljevskih vrtov v Frogmori so poslali 20,000 vrtnic, nageljč-kov in krizar^m za okrasitev kapelice v Buckinghamski palači. kjer je bila poroka. Ob 11.30 se je pripeljala v krasni kočiji v palačo ladv Scottova s svojim mladim bra-tcm in pozdravilo jo je osem družic, njim na čelu mali princesi Margaret-Rose in Elizabeta. hčerkici vojvode Yorskega. Nevesta je imela na sebi belo obleko odtenka indijskih biserov poročni venec pa iz belili lilij in mirtnih vejic, ki so običajne na vseh porokah v kraljevski rodbini že od kraljice Viktorije. V Franciji, Španiji, Italiji in drugih državah se rabijo ob takih prilikah namestil mirto pomarančni cvetovi. Vojvoda Gloucestrski, ki je prebil noč v kraljevski palači, je imel na sebi uniformo majorja huzarskega polka, njegova brata princ Waleski in vojvoda Verski sta bila pa v uniformah konjeniških častnikov. Kraljica Marv v obleki iz modrega velurja sploh ni prišla iz kraljevske palače. Med poročnimi obredi, v kapeliei Buckinsr hamske palače je bilo zbranih samo 120 gostov, med njimi norveška kraljica, grški kralj, švedski princ in princesa, angleški ministrski predsednik in vse vodilne osebnosti iz vladnih krogov. Cerkvene obrede je opravil nadškof canterburski škof londonski in primas škot ske cerkve. M^d zvoki Mondelsohnove poročne koračnice sta odšla no-vopomčenca na balkon, da bi se pokazala ogromni množici ki se je bila zbrala pred kra- ljevsko palačo, in ki je mlada navdušeno pozdravljala. Med obedom je nazdravil novoporo-čencema samo kralj. Ob treh popoldne sta se odpeljala mlada v spremstvu gardne konjenice med gostim špalirjem radovednih Londončanov na kolodvor, od koder sta krenila s posebnim, bogato okrašenim dvornim vlakom v grofijo Northampton, kjer bosta preživela medene tedne v gradu Beughton House. Tam je bilo zbrano kmečko prebivalstvo od blizu in daleč in navdušeno je sprejela množica popularnega Jrraljevskega princa in najlepšo Amaconko Anglije, lady Alico. ANA ELIZAROVA UUA-NOVA 20. oktobra je umrla v Gor-kem pri Moskvi, v isti hiši, kjer kjer je pred 11 leti zatisnil oči Via limir Hjič-Lenin, njegova verna sestra Ana, stara 71 let. V času krute reakcije v carski Rusiji, je bila Leninova sestra že kot 23 letno dekle 1887 aretirana, ker je bila osumljena sodelovanja pri atentatu na carja Aleksandra. Ta atentat i je plačal starejši Leninov brat j z glavo. Bratova usmrtitev se jr- vtisnila globoko v spomin navdušene mlade revolucionarje, l.i je posvetila vse svoje življenje delu za revolucijo. Sprejemala je najtežje in najnevar-".cji** niloge. pridno je pisala brošure in letake ter zbirala denar za revoleijonamo literaturo, ki jo je širila po inozemstvu. Ni čuda, da je bila večkrat aretirana, da je dobro poznala življenje po ječali in v izgnanstvu. Nobena kazen in nobeno trpljenje pa ni moglo zlomiti njene žilavosti. Podpirala je vse člane svoje rodbine in tudi svojemu bratu Vladimirju je izdatno pomagala vse življenje. Večkrat je tvegala svojo glavo, ko je podpirala brata v revolucionarnem delu. Naročite se v a "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni paniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tndi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. PBite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. AMERIŠKA LETALCA PRI PREDSEDNIKU ALI STE ZAVAROVANE ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljio Jugoslovansko bra teko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini t Ameriki. Posluje ▼ 17. driayah ameriške Unije. Premoženje nad --Za vstanovitev nove- ga društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika aH pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA / \ Predsednik Roosevelt čestita kapitanu Albertu Stevemsu (na levi) in kapitanu Orville And-ersonu (na desni), ki sta se nedavno dvignila s posebnim balonom v stratosfero. Dosegla sta višino 70,000 čevljev. TUDI ITALIJANI IMAJO LAWRENCA Poročila z Abesinije so zelo razi ena. Italijanska poročila i-o prikrojena bistveno drugače, kakor abesinska. Tako v Abe-siniji ne pripisujejo posebnega pomena izdajstvu rasa Gugse, Italijani pa zelo radi poročajo o tem. kako prestopajo Abesinci s svojimi poglavarji k njim. Italijani so tudi drugače ocenili korak lasa Gugse kakor Abesinci. Ta nastrotujoča si poročila iz obeh držav se pa še niso dotaknila tako zvanega italijanskega Lawrenca, generalnega konzula Franeipanija, o katerem piše v nekem pariškem listu francoski mornariški poročnik Leblanche Combier, da bi njegovo delovanje prav lahko primerjali k delovanjem a-ffentov angleške Inteligence — Service, čijili predstavitelj je bil sloviti polkovnik Lawrence. Poroč lik Leblanche Combier pripoveduje: V januarju 19.30 sem se mudil v Hararu z Angležem, ki je proučeval abeslnsko suženjstvo. Nekoga dne sva se seznanila z generalnim konzulom Franci-panjem. ki je bil prispel iz Somalije potem, ko je bil izročil posle italijanskega konzula v Hararu novemu konzulu. Prijazen in omikan gospod star ^talvni lastnik. Franci pan i je postal kmalu moj dober prijatelj in vodnik. Severne pokrajine Abesinije je poznal zelo dobro. Ko sva pa le preveč občudovala njegovo znanje, je nama zaupno povedal, da se je tri leta mudil v severnih pokrajinah Abesinije, da bi proučil gospodarske razmere in našel utemeljitev za močno zapletene abeslnske politične razmere. Z velikim spremstvom in ka- ravano velblodov je prepotoval v* S o Abes in i jo in se mudil nekaj časa v vsakem večjem mestu. To je bilo tajno inšpekcijsko potovanje, na katerem je pazil Francipani na vsako malenkost, zlasti pa na to, da je povsod sprejemal abesinske poglavarje v svojem razkošnem šotoru. S svoj'm spremstvom je nastopal z»jIo pompozno, ker je dobro poznal občutljivost abesinskih poglavarjev v tem pogledu. Potoval je lahko brez tolmača, ker je znal mnogo abesinskih jezikov in narečij tako da je lahko občeval s poglavarji plemen. In s skrbni preobloženi a-besinski poglavarji se bili zelo srečni, da so končno našli nekoga, ki so mu lahko odkrili srce, «'a so našli dobrega prijavlja. ki je kazal veliko zanimanje in razumevanje za njihove težave. Da je rodilo to zaupno občevanje z ahesinskimi poglavarji bogate sadove za italijansko politiko, vidimo zdaj. Tako sva med drugim zvedela. da so ohranili vsi fevdalni vlastelini popolno neodvisnost proti vrhovni oblasti v Addis Ababa. Francipani se je na lastno oči prepričal, da poznajo c«»-sarvvo oblast v oddaljenih krajih samo po imenu in da se ne navdušujejo posebno zanjo. Mnogi ljudje imajo še v spominu cesarja Johana, junaka, kateremu je sledil leta 1890 na prestolu Menelik. Za edinega za konitega T>restolonasleh*3iiijTT»cHimiii i igitm^cug umsHUi—m»a>a» Pogled na vrsto oboroženih tmckov, s katerimi pe vzdržujejo avstrijski fašisti na vladi. Proti nezadovoljnežem pošiljajo te "trdnjave na kolesih" in uspešno zatirajo vse demonstracije. SREČA V HUDI NESREČI AVTOBUSA TRBOVLJE, 18. nov. — V noči (xl nedelje na ponedeljek se je zgodila nesreča v kateri pa je bilo res izredno mnogo sreče k<>t v napetem romanu s srečnim koncem. h Dola pri Hrastniku se je pripeljala v Trbovlje v nedeljo družba fantov z avtobusom, ki je last Gasilske čete Dol. Prišli so na praznovanje Martinove nedelje, ki je bila v Društvenem domu. Vračali se okrog polnoči. Ko je avto vozil v temni noči po strmi cesti proti Sv. Marku, se je v bližini Bolentinove hiše prekucnil v potok. Na tem mestu i«- cesta zelo ozka in Šofer. boteč se izogniti kupu gramoza. ki leži na obrobku ceste, je zjivil v desno. Razmoeenost in p'azovitost terena je doprinesla še svoje in tako je avtobus strmoglavil v kake 4 metre globok potok. Avtobus se je prevalil po strmini, tako da je obtičal v strugi potoka zopet v pravilnem položaju, stojee na kolegih. Nikomer izmed 14 o-?eb. ki bile v avtobusu, se ni zgodilo ničesar. Seveda so ob valjenji1 avto v potok popadali drug preko dragega in prestali mnogo strahu. Šofer 8., videč v prvem trenotku vse fante ležeče v avtu in misleč da so mrtvi, je v navalu strahu in obupa skočil iz avta in se poskusil nad cesto obesiti na svoji •-•vrstnici. Sreča se je drugič nasmehnila; ovratnica je bila prešibka in se je pretrgala. Medtem so tudi srečni potniki zlezli iz avta in prepričali obupanega šofera. da obup ni na mestu, ker so vsi zdravi. ZA GOSPODIČNE Kak o se pa rf em i ra š ! Pom i s-liti moraš na to. da ostavlja celo najboljši parfem na svili ia volni sledove, če pride v kapljah nanju. Zato moraš parfem napišiti ali s soteklenim zamaš-kom namazati na dele obleke, ki jih ni videti in kjer sledovi ne morejo škodovati, dalje nekoliko kapljic v lase, nekoliko zif ušesa itd. g" " ŠL A S NARODA" New York, Thursday, December 5, 1935 THE LARGEST 'SL'OVENE DA 1LY IN U. 3. 'A. IIMWHHIIIWIIIIII^^ toy poučne knjige razne p o v e s t i in romani pesmi in poezije Romani... P ANA KA RENIN A, roman spisal L. Tolstoj. J1* Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 vo 44 Ana K aren i na" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela iu je eno naji»omembnejšik del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATURA, spisal Audrey Ter- miM ..................................... .30 AKT ŠTV. 113. Spisal E. Uaboriau. 53G strani. Cena.......75 To Je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v uovo napetost, polno spletk in borenja. Tnk roman ljub-jo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura >?pf»l Iv. Albreht. 56 strani .............. .30 ItffATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — .164 strani. Cena .......................................... .60 Poles Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ...........................................„...... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Helier. 162 strani. Cena ............... .60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko pisateljem oziroma glavnim junakom akoto neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v narik višavah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" GOSPODARICA STOTA, lpflon) GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .............................. .78 Spisi Karla Maya so znani naSlm starejšim čita tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšahovi senci", * 'Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vra na nekoč divjem amerlgkem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HAD2I MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .............................................. .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega ve-likega ruskega misleca. REKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ___________________................ JO Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletijajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, ~oman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ___________________________________________________ .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev« Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, iKiskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hlnka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega Življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. 1ZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menclger se l»o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BKOUCKA V XV. STOLETJE, spisal Čecb Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dcurodušne-ga 1'ražana gospoda Broučka v dobo strašue-ga ln slavnega husltskega voditelja Jana 2i-žke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broS. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena..............................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .00 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega J nana Mlserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeko življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trde vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je .........................._ Jurčič ne potrebuje nlkakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Živeli. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Gena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sil skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaStvn. KAJ SI JE mnai.if, DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ___________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse nje-. gove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa • .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — * 'Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal davni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. MeSko*. 144 stran«............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alefievee, 263 strani. Cena .................................................68 Izborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena JO Skrajno napet romau iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga a velikim zanimanjem prečita do konca. TB KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 80S .78 Edinole veliki ToiBtoj je znal opisati ilvlje-nje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživUajev od začetka do kanca. LUCIFER, spisal Jean de ta Hire, 282 Cena ........L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ________________________________ J8 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odijudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ue pozna rallk med bogatini in reveži, iiač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena -30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............... JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega • življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. E. ^rek), 188 str....... JO Spisi... MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naSifc pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski io opli njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 182 strani. Cena __________________________________80 Povesti morskih gusarjih In piretlh so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljfie povesti te vrste. Naročite izvod Sc danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Emerson flogh. 209 strani. CenaL5l Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA .................................................... .00 NA KRVAVIH POLJANAH.................................. 1.50 NADEŽNA NIKOLAJ A VN A Spisal V. M. Gargin. 112 strani. Cena____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pot« omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, a slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. spisal Anton Novatan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena ves..............70 Braft. ____________ .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti plaatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANSl LJUDJSL spisal Alois Remec. 84 strani. Cena .41 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trd« vezana. 115 strani Cena —.——------------------ >70 Knjiga vsebuje "mLsli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". PASTI IN ZANKE, spt»ai L S. Orel. 281 strani. Cena JS4 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Ctaaa. Baudelaire. 112 strani. Cena .................................................... .80 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja In spominov nanj. PATER KAdVTAN, spisal Verdletna. 187 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakofc Al* ievee. TRI fcnjfee pa m 180 te 114 stranL Cena________.00 vsak sveuk. Tri trije._____LflO Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetakega fanta, ki so ga starlit poslali v Sole, kjer se je vsdrševal a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do dole ter si slednjič priboril v ilvlje-nju mesto, po katerem je stremet Knjige so pisane živahno. Ob Čitanju ae bo moral Sta-teij večkrat od area nasmejati. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .00 -Med Padarji ln Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, t ki Be je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 34, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z! ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg noslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli" in "Bresdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 stranL Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našemu domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, opisal Ksaver Meško. — 7» stranL Cena ................................"7'Z'r Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ........................................... M Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefia .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ .60 PRI STRICU...................................................00 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov iC. 160 str. Cena .60 Kdor boče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in poeega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 192 strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 etr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA H.ABSBUR- ŽANOV .................................-.........................V5 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 Cena ______________________________________________BO Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba Soveka, ki ni bil rojen za samostan ter ae je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK. stifcaL Cena _ Tole satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je davni francoski pisatelj najbolj drzen In brezobziren v svoji zabavljlct S ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem ln na Nemškem konfiscirnn, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana. oficirja, študenta. Žida, Žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 stranL Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadtK Pestre alike iz indijanskega In pi-jonlrske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da nI bil nikdar v Ameriki, toda Življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 88 stranL Cena_____________________________._______________ .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 07 stranL Cena ______................--------------—... .35 SUKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični 78ebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezana cena .00 Zbirka kmečkih povesti is našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duSevnost našega človeka. Ob Čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore ia domovine, SLIKE, spisal Ksaver MeSko. 188 stranL Cena.... .00 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni preSta. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena M NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duBevnega ulitka, STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 828 stranL Cena ......—.................—.50 To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vsbuditi v človeku stud do vojne. Počastili prizori .so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjltfo, kajti to jo izpoved lene In matere, ki je Izgubila na bojUSn svoje najdražje. SVKTLORA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 17» stranL Tria vezano. Cem----------------L20 NaS znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet p o—gel v nafie preprosto Življenje ter izborno orisal snačaje. ki nastopajo ▼ njem. zemljevidi moutveniki * IGRE : TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 30- strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine. na>t pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Keliennann. 295 str. Cena 1.2« Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se žariva j o vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro> po in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal JuUus Zeyer. Trda vez. 83 strani ................................ JS% Prevod treh zanimivih i»ovestl znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI *ULiJONI. spisal Seliger Brat. 291 stranL Cena ................................................ 1-20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo, bo nehote vzkliknil: "l»a, Ivan Relič je bil pa rea duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno ol»čutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!* dušah. VELIKI INK\ IZITOR, spisal Michel Zevacco. 124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. VERA, spisala Olga Waidova. 154 strani. Cena .40 Roman je i»oln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srču<* plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............. Pisateljica je v tem romanu globoko izgledala v žensko dušo. Usode i>etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, po- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost In srčnn plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogriner. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln naj neverjetne JSih dogodivščin 1n za-pletljajev. 1913 — 1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano. 286 strani. Cena ........................ 1.35 To so splošni spomini jugoslovanskega dobro-voljca, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar, posebno pa tiste, ki so bili tako nesrečni. da so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU. spisal Ivan Matičič. 255 stranL Trda vez. Cena ............................................. 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. §enoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ......................................."5 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-Ideviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaborian. 240 stranL Cena .........-.................--------------------- L— "Zločin v Orclvalu" je zelo žanlmlv detek-skl roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — seznajte se s francoskim detektivom Le Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevskL L DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2,— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanlh katorgab, utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. Povesti... "GLAS NARODA" New York, Thursday, December 5, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA FRANZ WERFEL: HOTELSKE STOPNICE Dečko, ki je stregel dvigalu, je obupno zastrmel, pa dvigalo je bilo polno. Dosti raje bi b vozil mludo damo kakor suhi. tovor četvorioe Angležev, ki so lesno e£K li dviga. Fiancina je držala v rokah važno pismo, ki ga je bila prejela. ko se je vračala iz jedilni-ee, in ga komaj na hitro pregledala. >.ič ni še vedela, kaj je bilo v pismu, nobenih besed, nobenih podrobnosti, le to je vedela, da ji prinaša Filipovo srce neskaljeno nasproti, in to ravno v trenotku, ko je bilo gotov^, da se je G vida osvobodila. Mhldo dekle se je začudilo, da ta odrešilni trenotek, za katerega je v zadnjih nočeh tako vroče molila, zdaj, ko ji je bil dan, ne vžbuja v njej nobnga močnejšega čuta, nobene krčevite jše sreče. Morebiti treba prip-sati temu začudenju in želj' po določnejših čuvstvih. tla Franci na ni čakala na po-vrsitek dvigala, ampak je krenila proti širokim, rdeče in debelo pogrnjenim stopnicam, k" so dostojanstveno obkroževale rrja^ki jašek razkošnega hotela v položnih četverokotih. Slaviti ji je bilo osvobojenje, kakor si večjega ni mogoče misliti. Še danes — potom ko je bila konec tedna meja negotovost • že domalega dosežena — se je zdelo vsako upanje izgubljeno. In v Francininem jasnem in urejenem duhu so neizprosno vstajale priprave, lazil In vse >irabue posledice, ki bi bih' potrebne. Vse je dobro prcvdarila. Trda nasproti sebi, to je znala hiti. Filip? Nu, skrb zaradi Filipovih pravic jo je najmanj trla. Kaj ima sploh kake pravice do nje! Pravice s kakšnimi vrlinami in dejanji pridoiv 3 jene J Ampak da bi morala lagati svojim -taršeni, si izmišljevati podle izgovore in prevare, in j vs<* to z jasnim čelom in igrano j vedrostjo, kako naj bi bila vse to zmop 1 a! Njeni starši so bili zelo stari prevzeti od otroško-slep.- nravne strogosti iz davno minulega časa. Ne da bi se bila Fiancina proti tej nravni stro-zosti tudi le v najbolj skrivni kotu svojeira srca upirala. Doeela je soglašala z njo, kakor z v^ako trdno opredelitvijo in ctežitvijo življenja. Dasi ni imela o takih stvareh nobenega okorelega mnenja, je bila vendarle vzhičena nad pa-panom, bivšim cesarsko in kraljevim ministrom, da je preziral sedanjost, prihajal na rojstni dan svojega že davno umr-lega bajnega vladarja k obedu v a domačo mizo vselej v slavnostni obleki in dasi povoda ni z nobeno liesedo omenil — ob- hajal tiiio spominsko slavje. Pallia j • bila veliko premlada, da bi bila gojila sedanjosti iz užaljene stanovske oholosti ka-koršnosibodi ogorčenost, vendar ji ;je bilo odvratno vsako pocenjevanje življenja in se je tako na svoj način postavila i asu po robu s tem, da je nosili s\ oje plave lase neostrižene. In vendar je tudi konzervativna dolžina las ni varovala . . . Zdaj pa je prišla rešitev! Kar je mogla komaj še pričakovati, ji je Bog naklonil. Ampak tako hitro se jt- izgubila rjava ne«rla, !;i jo je tet len mni obličja tega mo->a. A najsi še tako strogo mrši •brvi in gubanči čelo, Gvido ni imel ni kakega obraza* Francina je naporno strmela Norman Thomas Voditelj ameriških soeijaii-stov, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na socialističnem tiketu za predsednika Združenih držav. menilo v odvratne sanje, in omikali vkup mize za j no stopale pred njo. Onega včt-rno godbo in ples. Bil je zadnji čas, tla izgine. Dvignila ie glavi in premerila razdaljo. ! i j'j je ločila od njene sobe v zadnjem nadstropju. Liki katedrala kipeči prostor je vrto-ula\ o rasel nad njo. In v višini globočine je visel orjaški venčni lestneč < svojimi motno bleščečimi, tiho zvenčečimi prizmami, in zdelo se je, kakor da Si se v nekem tajinstve-neni prepihu njihal. Spomnila se je na božjo pot. na katero jo je bila nekoč mati. š/- otroka, vzela s seboj. Sto :n v.»č stopnic je vodilo do visoke cerkve v skalnatem okle-nu lil mati je za neko pokoro j »o vseh sto stopnicah tlrsala po kolenih. Kako brezpomemben je pač utegnil biti greh, za katerega je nbona, vedno molčeča mati na fako pobožen način doprinesla zadoščenje, f'asi so se« izpre-mon'ii m oslabili vero. Ona, Francina, ne bi lezla po sto človeka pa se ni mogla spomniti. Nič o njem ji ni bilo pričujočega, nobena poteza, nobena beseda, samo njegov šepet med tistim nevarnim počasnim bos-tonom, ki ga je žal plesala z njin.. Ta šepet ni imel nobene vsebine; in-bonih laskanj, nobenega Jjub.ivneira snubljenja se ni spomnila. Nič drugega ni bilo kakor "šepet", kakor veter. :n kakor veter je šepet z veselo-šiljastim jezikom poljubljal njeno uhlje. Francina je z novim naporom poizkušala pričarati o Gvidu kaj več kakor tisti šušljajoči šepet. Pa — najsi je v naporu vse volje stiskala zobe — nič drugetra ni mogla pričarati kakor brezhibno lutko v smokin-£u. ki je mogla biti ta ali oni. kdorkoli, samo Filip ne, ki je bil nekoliko debeljši in manjši i:o G vido ali kdo izmed moških v t'»j h»ši. Povsem smešna je bila lutka, fca j drugega! fščegetajoč šepet v ušesi!".! Pijanost, ki je sprem-ija ::adrega! Obraz, ki je samo neeimuru kolut, pred katerega je mogoče potisniti vsaktero i ice! V Pa vendarle se i<* ie nekaj drujjega vezalo z ljubeznijo, nekaj zelo resnega in neizprosnega, kar ni imelo ničesar opraviti s sinokingom, bostonom, Int-Kanu, šepetajoč i m vetrom, cold -reainom in praznimi obraznimi koluti. V vseh teli dneh ne-aotove bojazni je bila doživela Francina eno samo resnično -ramoto. To je bil nastop v lekarni. 'Konec prihodnjič.) ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 'Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDBO MANZONI NEKAJ 0 PREHLADU 104 Toda don Abbondio je tiho zavpil: ^Molčite," obenem naglo snel klobuk ter -se globoko priklonil* kajti ko je pogledal navzgor, je zagledal neimenovanca, ki je stopal navzdol proti njim. Tudi ta je bil zagledal in spoznal don Ab bondija ter podvizal korak, da mu pride naproti. "Gospod kurat," je rekel, ko je prišel blizu, "rad bi vas sprejel v svojo hišo ob boljši priliki, a vsekakor sem zelo zadovoljen da vam mo-lem s čim koristiti." "Zaupojač v veliko dobrotljivost vašega pre svetlega go-postva," je odvrnil tlon Abbondio. "sem se osmelil priti in vas v teh žalostnih o koliščinah nadlegovati; in kakor vaše presvetlo gospostvo vidi, sem bil tudi tako prost, da sem pripeljal družbo s seboj. Ta je moja služabnica.. Dobrodošla," je rekel neimenovanec. "In ta," je nadaljeval Abbondio. "je ženska, kateri je vaše gospostvi* že storilo marsikaj dobrega; mati one.. . one.. . " 44 Lucije," je rekla Neža. "Lucije!" je vzkliknil ne imenoval iee ter se s sklonjeno glavo obrnil k Neži. "Kaj dobrega, jaz! Večni Bog! Vi mi izkazujete dobrote s tem, da ste prišli sem ... k meni ... v to hišo. Bodite mi dobrodošli. Vi nam prinašate blagoslov.'" 44Ah. seveda!" je rekla Neža. "Prihajam vas nadlegovat. Da," je nadaljevala ter so približala njegovemu ušesu, "moram se vam tudi zahvaliti..." stopnicah do visoke cerkve po' t>Q j„ st.,ieia brez suknjiča v čr-kolenih, pač pa se odreka zlož- lK,m svilenem, v pasu čezmerno pasu nemu dvigalu in se vzpenja spo-! prcš. ipiijenem telovniku. Vrhu korio — vsekakor v svoji naj-jtriai v njeni, Franci nini, lastni sobi, ki je imela ne boljši večerni obleki, z golimi rane ni in laktmi — po rdeče prt «;rn jenih stopnieah razkošnega hotela Počasi je položila no«r0 na prvo stopnico Pot, ki je bila preti njo, se ji j«1 zdela daljna in težavna kakor samoten vzpon na goro, kajti to minuto ni bilo videti v mogočnem hotelskem stopnišču nobenega človeka, in Francina se ie čutila v tem prostoru zh katerega si je naložila, da ga premaga peš, čisto zapuščeno. Pa ni j; bilo premagati samo prostora. Že kot otrok si* je bila naučila, da s' je brez sleparstva in srečno Številko 517. v prvem groznem Sedela je jutranjem =vitanju pred toaletno mizo in s Francinino cold-creamo u-r i rain beloobli samozavestni kolut ki ga je imela namesto obraza. Francina jc mogla s j>o-^telje. v kateri je ležala brez sramu, opazovati nicemurno, natanko početje lutke, kakor da bi'bilo vse skupaj zgolj ob sebi umevno. Odkrito rečeno, se ji tudi ni zdelo nič strašnega, nič takega, /ara li česar bi morala jokati, marveč samo brezpomembno. To tedaj je bila ljubezen! Tu zakaj naj bi bila ljubezen JAPONSKI OKLOPNI AVTOMOBILI m ^ 11 J ^f:* . * ' '•': |# X i-, ■ Japonska bo zopet liosvobodila" del severne Kitajske, kateri ima devetdeset milijonov prebi valcev. V svrho tega "osvobojenja" se poslužuje najmodernejšega orožja, predvsem pa oklopnik avtomobilov, Id jik vidite na slikL (rlav»'i del bolezni človeškega organizma v zimskem časti tvorijo obolenja dihalnih organov, ki iih na kratko imenujemo prehlajenje. Krepke močne nature si tega ne jemljejo kdovekaj k srcu in prehladu ne posvečajo posebne pozornosti. Dmiračen pa je položaj pri bolj nežnih organizmih in pri ljudeh, ki imajo občutljiva pljuča ali pa sp morda že kdaj bolehali za naduho, nosnimi katarji in voetjem srednjega ušesa Za take ljudi pomeni vsako pre-j hlajenje resno nevarnost. Živ krst ne ve. kaj se lahko izcimi iz čisto nedolžnega nahoda. Prehlade zdravimo pogosto s kislinsko terapijo, to se pravi z '/dihanjem hlapov prav rahlih popolnoma neškodljivih kislin. Ta postopek jt- uvedel leta 1910 prof. dr. S. von KappF z Mona-irovem. Tmenovani učenjak je dolga leta opazoval delavce v industrijskih podjetjih in s|m>-znal, tla so osebe, ki so morale vdihavati kislinske pline, izredno ztirave in odporne ter neobčutljiv«' za prehlad. S sodelovanjem strokovnih zdravnikov, s pomočjo Itolnišnic, klinik in sanatorjev je tir. von Kappf !zpo|ioliiil svoje zdravilno metodo in sestavil različne aparate, ki omogočajo vdihavanje kislinskih zmesi in mod i kamen tov v obliki suhega plina. To vdihavanje je mogoče v najpreprostejši obliki izvesti v spalnici med spanjem. Treba je le imeti posinlo, iz katere izhlapevajo primerni kislinski plini in jo postaviti v spalnico ali delovno ostvo.'" 44Dobro, le srčni bodite," je povzel neimenovanec; 4 4 ka jt i zdaj ste na varnem. Sem gori ne pridejo in če bi hoteli poskušati, smo pripravljeni, da jih sprememo." "Upajmo, da jih ne bo," je rekel don Abbjn-dio. "In čujem," je pristavil ter s prstoui pokazal gore, ki so na nasprotni zapirale dolii o, "ciljem, da tudi na oni -strani kroži druga ob rožena četa, toda... toda..." ' L 44 Res je," je odvrnil neimenovanee: "a' ne bojte se, pripravljeni smo tudi na te." — Meti dvema ognjema, — je dejal sam pvi .-ebi tlon Abbondio; — baiš med dvema o^nj nur! Kam -em se dal zavleči! In po dveh klepetuljah! In ta človek, se zdi, naravnost bre.i'i po vsem tem! »loj, kakšni ljudjo so na tem sv--tu! — Ko <«> prišli v grad, je dal gospod ud ve-ti Nežo in Perpetuo v neko sobo ženskam otlkaz«- i cgn oddelka, ki je zavzemal tri strani drugeg * dvorišea v zadnjem koneu poslopja, dvigajoče :i se nad osamljeno, vrh prepada naprej molečo pečino. Moški so stanovali na obeh straneh drugegi Ivorišča, na desni in elvi, in na tisti strani, : r;>jena na planišče. Srednji del, ki ' ločil obe dvorišči in je s širokim hodnikom naproti glavnini vratom tvorili prehod iz enegi v drugo, je bil deloma založen z živili, deloma, pa naj bi bil služil za hranjevanje blaga, ki bi ga begunci hoteli spraviti na gradu. V moškem oddelku so bile nekatere sobe določene za duhovnike, ki bi morda prišli gor. — Neimenovanec je osebno spremil t ja tlon Abbon-dija, ki je prvi zagospodaril v njih. Tli ill dvajset ali štiri in dvajset dni so bili naši begunci v gradu, sri-tli neprestanega vrvenja, v veliki družbi, ki je spočetka vedno naraščala; toda nič nenavadnega se ni pripetilo. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th StTMt New York, N. Y. 1 O L A 8 N A RT) D'A " New York, Thursday, December 5, 1935 TRE LARGEST StOVENh DAILY IN V. S. "A. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih--^ Za Glas Naroda priredil I. H 101 14. ZUPANI ZAHTEVAJO VLADNO POMOČ Brez sape dospem do zdravnikove hiše in ga dobim doma. IjO s težavo sem mogel govoriti. V pretrganih besedah mu dopovem, kar je moral vedeti. In tedaj naglo odpre vrata omare in pravi: — Tnkaj vzemite, kar vam je prav! Imeti morate suho obleko. Nič se ne obotavljajte! Pomagati ne morete ničesar in pot bom sam na£el! Pograbi svoj koveeg in hiti proti vratom. Vzelo mi je samo nekaj minut, da sem se preoblekel. Ko pridem do Kolerjevega stanovanja, je bilo pred vratmi mnogo šepetajočih ljudi. Pri vratih v atelje sta stala dva moža, ki sta z velikim naporom odganjala ljudi. Ko sem stopil v sobo, katero je šele pred nekaj dnevi vstvarila ljubezen, da bi hranila srečo, me je prešinilo, kar sem videl. Pred veliko okno z razbito šipo je bil postavljen divan. Na njem je bilo iztegnjeno Jozino celo. Noge so ji počivale na nakopičenih blazinah, glava pa je visela čez nižji konec di-vdna. Koler stoji poleg nje. Vse se trese v njem med tihim i it en jem. Gospod Barka sedi na stolu z rokami sklenjenimi im kolenih. Težko mu gre sapa in strašljiva otopelost leži na njegovem obrazu. Na čelu so se goste gube še pomnožile. Sloneč čez nepremično truplo kleči zdravnik na tleh in skuša odpeti Jozino obleko. Ker se mu to ne posreči, izvleče iz žepa škarje. Ko se z lesketajočim železom dotakne Jozi-nega vratu, se Koler obrne, kot bi hotel zadržati zdravnikovo roko. In ko začno škarje škripati po mokrem blagu in se razgalijo bele prsi, se s strahom obrne vstran in si z rokami zakrije obraz. Slikal sem, kako so mu šklepetali zobje. Zdravnik vedno pogledunje čez škarje v skrbi na profesorja. Pomigne mi in mi zašepeče: — Skušajte ga spraviti iz sobe! Tega ne bo mogel glodati! Pristopim k gospodu Barki. Ni me niti videl, niti slišal. Zdravnik vstane in z obema rokama dvigne Jozino glavo, da jo spravi v drugo lego. Tedaj pa opazi, da mu teče kri skozi prste. — Kri? — mrmra in se naglo skloni čez dekletovo glavo. Slišim ropot, kot bi kdo padel. Gospod Barka je zdrsnil s stola in nezavesten leži na tleh. — Sedaj pa imate! — godrnja zdravnik, medtem ko skušam profesorja spraviti k zavesti. Eden izmed mož, ki je stal pri vratih, mi prihiti n'; pomoč in ga neseva v sosedno sobo ter ga spustiva v naslonjač. Naenkrat pa zaslišim v ateljeju srce pretresljiv krik. Skočim k vratom. Koler leži zleknjen čez Jozino truplo. In zdravnik mi stopi naproti. — Vi prihajate? — mu pravim. — Ker me stari mož potrebuje! Njegovi hčeri ni mogoče več pomagati. — Mrtva! — Ne utonila. Ubila se je, oster kamen ji je razbil sence. — Gre proti profesorju. — Njega morava spraviti od mrtve hčere. Kar najhitrejše mogoče. Kje stanuje? Odgovorim mu. Tedaj pa me pograbi mučna misel zaradi Nesti. Kakšna pot, ki sem jo moral napraviti! Odšel sem-- Stojim pred Nesti. — Sami prihajate? — me vpraša z veliko skrbjo. — Kje je moj oče? — Toda Joža? — me prosi. Povem ji strašno novico. Ko je še vsa zmedena in me gl^da, zaslišim voz, ki se je pripeljal pred hišo. Obupno mi ^leda Nesti v oči, steče k oknu, se umakne nazaj z glasnim krikom in plane v sobo. Nisem se mogel ganiti z mesta, Zdravnik, Rihard, Rihardova gospodinja in Nesti, ga, podpirajoč pod pazduho, pripeljejo v sobo. Skoro pri vsakem koraku se je zgrudil na tla. Ko a ve so povabljene, naj pošiljejo v centralno ležeči nemški dvo j v eBrlin po 300 dečkov z vodjo, rani. Koncentracija športnih;..; bodo od nemške mejo dalj«-prostorov na majhnem prosto-' sljG Xeničije. Šotori za to ru bo gotovo pokazala svoje < tn,a Hno bodo postavIjoili v bli.| dobre s.rani. ■ >:iui državnega športnega polja t Nova poslopja za olimpijado in tu bo glavni tabor mladine, so zahtevala milijonske izdat-j Nemčija hoče v okviru olimpi-ke. Vi jin je krila nemška vlada.. jade povdariti tudi vzgojno Gradnja je že tako daleč napredovala, da bodo poslopja dograjena v maju 1936. Ze v Los A n? "o lesu so pokazali z zgraditvijo olimpijske vasi pot k izob-ikovaniu olimpijado v duhu resr.ičnega tovarištva mladine vseh naiodov. Tudi Berlin do- veta tako, da po-!],i 14 km 0,1 olimpijskega sta- v slikoviti pokrajini, impijsko zam vs« ga _________. __ , vso 1 točno vedo. na katere tek-| '»10,m me -e moraio pripraviti in pod vzo;n(> 'i^-.ieno olimpijsko vas. katerimi pogoji so bodo vršile. 1351 črnska vojska. Raz lisi za nogomet in telovad-jP° opremljenih sobah z d veho izidejo še pred zimo. Tudih,!a »ost-ljoina, kt jil. je po 10 snortni program zimske olimpi-j «!o 12 v vsakl ™onadstropni h-ja0(1° stanoval, najbrž tek-1936 je že določen in sporočen j movalci vseh na olimpijadi za-zimskosportnim zvezam vsega ^opamii narodov 3200 mož lahko stanu ie v olimpijski vasi Na 'omenim nekatere podrob- ™ ^ eno 1<>to T>reied zastopnikov, kojm nntni so tiskana z aebelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi 'druge naselbine, k]*r je kaj naših rojakov naseljenih. če v toliki mori, na berlinski bodf' pii vrnile skoraj vse tekmo na državnem športnem po l„"u. ker obsega isto vse potrebno soorfne prostore. Olimpijski stadion ima prostora za 100 tisoč glodalcev plavalni stadion 18,000 poleir teh dveh so na "t maniši stadioni in športni rrostori za vsako skupino posebej. Svtmo strelske tekme sfi ■HnMoimm!; vnrr*:!.- \mm BffiMSOl lil!!!!.'!:!!'' AU STE ROJENI MED LETI 1859 — 1919? 'Citateljice in čitate!ji tega lista rojeni m<"d leti 1«5!»—191!>. se iskrene« naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojenja. Sijajni grofolog in. astrolog proph. Karmaii, katerejra znanstvena raziskavanja s«» splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da l»o čltateljieam in Citateljem tejja lista napravil svojo senzacijonalue študije, na podlagi katere morejo generacije, rojene med leti 1K.11>—1!»11). zboljšati svoje eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljuliezen etc. Ta irii'java je največ;e važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem erresna jasnovidnost grafologije in astro-lojrije. Vam 1k> razjasnila: ^^^^^ 1. Vaš karakter, njegove kvalitete in njegove napake, 2. Vaše izglede v ljul»exul. Vaše izglede v ku|x'ijah in zaslužku. 4. Vaše izglede v podedovan ju in smrtni slučaji v rodbini, 5. 1H ».gost vašega življenja. 6. Vaše prijatelje ln protektorje. 7. Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične o!>-dolžitve itd. S. Potovanja, izpremembe bivališča, 9. Zadeve v rodbini in vzgoja otrok. 10. Vse. kar žeUte zvedeti o denarnih uspebili. Citiramo eno izmed Tisoč zalivaluic. katere sprejema ta odlični znanstvenik iz vseh krajev-sveta: " Mr. Rene Itobin iz ltrooklyna se zahvaljuje najprisrčneje, ker je v najtežjih fl-nancijskih neprilikah poslušal njegov nasvet, in dosegel velik finančni usjieli. PiSite brez odloga. jMišljite Se danes Vaš rokopis lil rojstne podatke ter honorar 2 dolarja za Vašo i»slluinalizo in horoskop. — Pošljite vse skuimj na tačno in stalno adreso: Proph. KARMAII — Studi« ŽALEC. Prav. banovina — Jugoslavija. iwi'W Hi—III—i BH'Mniiiii raiHiiiiiiiiiiiiiii 11,1 iii'aiiiaaifigiwwroi'iiiciih .w: MM« ^ -T7 i^v V" r'" j ~ ~ gor udeležencev bo skrbelo iz-urjeno in izvožbano osobje Se-voronemškega Lloyda. Razen v olimpijski vasi bo pa prišla misel zbližanja mladine mnogih narodov v znamenju olimpijado do izraza tudi pa velikem mladinskem taboru v okviru olimpijado., Vse CALIFORNIA: San Franclaco, Jacob Laosklo COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Safttt I Walsenburg. M. J. Bafuk Kakor vzgojna stran športa.| Indiana: Indianapolis, Fr. Zujianuic ILLINOIS: Chkagc. J. Bevčlč, J Luka Diet* Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero ln Illinois) Joliet, Mary BambU-ta. Joseph vat La Salle. J. Spellcb Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Jote Zelooe KANSAS: Girard, Apnea Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Ft. Vodoplrec Steyer. J. Černe o prirejena na olimpijskem stadionu Montana: velika svečanost gimnastičnih ®ou"dnpIM^M PaniaD " . Washoe, L. Cbamix ;n pevskih zborov, ki bo povo-^ Nebraska : ličala ideio olimpijske mladine. I Omaha. p. Broderick na olimpijadi zastopane drža- [ Sodelujočih bo okrog 10,000. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAfE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 tiODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 13 KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .1"» PO "STRANI KLOBUK. ir>!) strani. Cona .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. JtS SANJSKA KNJIGA ...........................80 SANJSKA KNJIGA .......................... .30 SIjOVENSKI sXlJiVEC. '.»O strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOT LE. 67 straui. Cena TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ J59 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......l-»0 VESELE POVESTI. 7!» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. NEW YORK: (lowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Jtfasi* OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Result. John Slapr'A Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knr^-be Warren. Vra. V Rachai Yonncstown. Anton Klkeu — OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblir PENNSYLVANIA: Bronehton. Anton Ipavee Clarldfce. Anton Jerlna Conemaugh, J. Bresovee Exoort. Loois Snpuriii Farret. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Grmisborg, Frank Novak Johnstown, Jobn Po.a^ta Knyn. Ant. TauXelj Lozerne. Frank BaDoch Manor. Frank P^mshar Midway. John žn»t Pittsburgh. J. Pogačar Pr?sto. F. B. Demshar Rteelton. A. Hren Turtle Creek, Pp. Sehlfrcr West Newton, Joaenb Jovan WIRCON81N ? Milwaukee. Went All is. Frank Shebovgan. Joseph Kakei WYOMING: , Rock Springs. Lani« DlamondvUle. Joe tto^leto Vsak zastopnik lita potrdila ca i*» ta. katera Je »rejci. Tat—ias .«J» UPRAVA "QLAJ3 NABORA'