ta vero, dom cgsa XVIII. letnik. V Gorici, IG. junija 1910. 24. številka. Izhaja vs,tki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-|cmajo. Cena listu znaSa ta celo letu 4 krone, is pol leta 2 kroni. Za man) premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu b K, za druge dežele izven Avstrije b. Rokopise sprejema Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, -Gorica Setneniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. >€ i Vsi za enega! Ves lutrovski in svobodomiselni tabor je po koncu: Interpelacije v nemškem državnem zboru, interpelacije v avstrijskem državnem zboru, ropotanje po^svobodomiselnem časopisju, kričanje po shodili itd. Kaj se je zgodilo ? Sv. Oče Pij X. je izdal posebno okrožnico v proslavo 300-letnice sv. Karola Boromeja, slavnega katoliškega reformatorja in ne-vstrašnega boritelja proti luteranski laži-reforrnaciji. V tej okrožnici je sv. Oče pred celim svetom povedal davno že izpričano resnico, da se je luteranska »reformacija1* spočela v strasti, da je izrastla iz pokvarjenosti, sprijenosti in upornosti odpalih duhovnikov redovnikov in plemičev lahkoživcev, ki so porabili to priložnost, da so se otresli cerkvenih nravstvenih zapovedi, da so smeli bolj razbrzdano živeti. Ta »refor-macija" je rodila moderni odpad od Kristusovega natika, moderno svobodomiselstvo, liberalizem, socialno demokracijo, moderno korupcijo in upornost proti zakoniti avtoriteti. Vse to je gola resnica, ki jo sč strahom ponavljajo objektivni I u t e-rani sami, kojih verstvo se je popolnoma zvodeničilo. Sv. Oče pravi, da premaguje katoliška cerkev, kot B o ž j a ustanova, vsa preganjanja in vse boje, ki so naperjeni proti njej. Kristus je obljubil svoji cerkvi pomoč sv. Duh a. Zato je nepremagljiva. Čem bolj jo napadajo, čim bolj jo preganjanjo, tem bolj se blišči, se poživlja in vtrjuje ter prav s tem poraja in prenavlja človeštvo. Čudovita moč sv. cerkve se javlja zlasti v svetnikih, ki jih pošilja Božja pre- vidnost sv. cerkvi kadar potrebuje novega življenja, novih moči, novih po-krepčav. Tako se je zgodilo tudi v viharnih časih lutrovske »reformacije". Bog je poslal cerkvi pravega reformatorja sv. Karola Boromeja. Ta mož je svetil kakor luč vsemu svetu in je v resnici vpeljal reforme v zmislu določil sv. tridentinskega zbora. Lutrovski odpadniki, lehkoživci, pokvarjenci, uporni duhovniki, redovniki in plemiči niso n i č reformirali, ampak le zatajili krščanske resnice in dali ljudstvu in plemstvu neomejeno svobodo. Pravi reformator k boljšemu je bil sv. Karol Boromej. Njegovih reform, ki jih je vpeljal najprej v milanski nadškofiji, se je ■oprijel ves katoliški svet. Katoliška cerkev je po njem zablestela v prelepi brezmadežni obleki. To so jasne besede sv. Očeta, ki jih v polnem obsegu potrjuje zgodovina. Okrožnica je bila objavljena o pravem času. To pričajo sedaj napadi na osebo sv. Očeta od strani lutrovcev, liberalcev, svobodomiselcev in socialnih demokratov. Vsi ti se čutijo zadete, Ker s o otroci i s t e g a d u h a. Prav ta okolnost pa je nam v bodrilo, da se moramo tesno oklepati sv. Očeta. Čim bolj Oa napadajo in blatijo, čim bolj bruhajo proti Njemu ogenj in žveplo, tembolj Oa moramo ljubiti in braniti. Katoliški škofje in katoliški voditelji v Nemčiji so sklenili, vprizoriti odločno protiakcijo proti kričanju in zmerjanju lutrovcev. Prirejali bodo v ta namen shode in sprevode ter izdajali letake po celi Nemčiji, da se ljudstvo o vrsej stvari natančno poduči. Neinšlo katoliki čutijo torej prav sedaj največjo potrebo tesno okleniti se rimskega po- glavarja. Njim se pridružimo tudi mi! Na vseh shodih in v vseli pogovorili razlagajmo ljudstvu prekrasno okrožnico. Pokažimo v dejanju, da živi v katoliški cerkvi duh Kristusov, ki nas dela eno telo in da spolnujemo Njegovo naj večjo zapoved : U t s i n t u n u m — Naj bodo eno! V katoliški cerkvi skrbi rimski papež za vse, vsi pa moramo skrbeti zanj. Kot pravi katoličani se moramo držati katoliškega načela: Vsi za enega, eden za v s e I Pododsek za kolonske stvari v drž. zboru. Ta pododsek je imel svojo prvo sejo v petek 10. t. m. Prisotni so bili ti-le poslanci: Povše, načelnik; Fon, zapisnikar, potem dr. Fai-dutti, dr. Bugatto, Ivaniševič (Dalmatinec), ŠIrekelj. Posvetovanje je bilo jako plodovito in se je konstatiralo popolno soglasje v načelih in postopanju: Rešitev kolonskega vprašanja treba iskati upravnim in zakonodajskim potom. V prvem pogledu je treba stremiti za tem, da se kolone osamosvoji, v drugem pogledu treba skrbeti, da se bodisi v državnem, bodisi v deželnem zboru, ali pa tudi vsporedno v obeli sklenejo postave, ki bi bile sposobne urediti razmere med gospodarji in koloni. Za poročevalca v prihodnji seji, ki se ima sklicati čim prej, se je imenoval prošt dr. Faidutti in se je naložilo načelniku, da nanjo povabi tudi zastopnika poljedelskega in pravosodnega ministerstva. Neki poslanec je pravil, da mu je rekel neki veleposestnik, da so koloni sami nezadovoljni s predlogom Schullern-a (ki se je obravnaval na posebni komisiji v Gorici). Poslanec Fon ga je podučil, da je to sicer res, ampak samo radi tega, ker bi koloni hoteli doseči več nego je v tem načrtu. Zanimivo je še to, da se je obravnava vršila v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku, da se toraj prvič ni govorilo nemško v odseku državnega zbora. D o d a tn o k temu poročilu smo zvedeli, da je naš državni poslanec Fon predložil ministrskemu predsedniku baronu Bie-nerthu resolucije zadnjega kolonskega shoda z obširnim poročilom o razmerah, ki sedaj vladajo v Brdih. Zahteval je posebno, da c. kr. vlada pomaga „Goriški zvezi" pri započeti akciji gledč nakupa zemljišč, ki bi se imela razprodati med kolone. Z ozirom na okolnost, da naše male posojilnice ne smejo preveč kapitala zabiti v zemljišča, stopil je poslanec F o n v dogovor z našimi brati Čehi v svrlio, da si priskrbi potrebnega denarja. V tej stvari se vršijo istočasno razgovori z udeleženimi ministerstvi. Italijansko vseučiliščno vprašanje. Italijani so torej v torek glasovali za prehod v podrobno razpravo državnega proračuna. To je dokaz, da je prišlo med njimi in med vlado do sporazuma v zadevi ustanovitve italijanskega vseučilišča. Pri tem pa je eno gotovo in to je, da so morali Italijani odnehati od stališča »Trieste o nulla!" ter sprejeti vladno ponudbo, da se italijanska pravna fakulteta nastene na Dunaju Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje.) Racijonalizem. — Odločiti se moraš, da veruješ vse ali ne veruješ nič: in odprd se ti ali zaprti vrata do življenja v Boga — in potlej veš, kam padeš. Toda, če na pragu vere stojiš — če skopo računaš, nima li vera preveč obsega: je li modro, da se popolnem izročaš Bogu; pride li dan povračila za take žrtve; ne bo li razum trpel škodo pri tem: — to cincanje je po mojem racijonalistiška vera; ž njo zamrzne svet v ledeno oblo, na kateri Bog-človek nima prostora. j. g. H. H a lin: „lz Jeruzalema". Str. 133. Racijonalizem je naprej »liberalen" — t. j. hoče strgati le one verige in vezi duhov in duš, postav in zapovedij. katere poskuša pred sodnim stolom svoje osebne pameti prilagoditi svoji teoriji ali modroslovnemu sestavu, p; ne more jih (s teorijo) združiti... Dospevši tu sem, postane racijonalizem »radikalen" — t. j. ne zavrže le te ali one postave; ne stremi le za tem, da bi opravil eno ali drugo napravo, ampak skuša prevreči ves svetovni red v verskem, državnem in družabnem oziru z duševnimi, nravnimi in gmotnimi pogoji ter razmerami vred. Da se liberalec prelevi v radikalca, je neizogibno; ker človeški duh si ne da počitka. Ni mu dano, da bi človeški duh ostal na pol-pota, ampak iskati in najti mu je popolno srečo (blaženost) pa najdejo duhovi le v Bogu, če se mu ponižno uklonijo v veri in ljubezni. Tega stremljenja po sreči racijonalizem ne zatira; le odvisen noče biti; in zat6 hiti nezdržno v nasprotni smeri in dospč nujno na cilj, ki je Bogu gotovo nasproten — on dospč do sam o-oboževanja. Tu pa najde — kar Je očitno nasprotno blaženosti — brezmejno nevoljo, bedo in nemir srca, ki bi rado irnelo vse drugače. J. g. H. II ah n: »Ljubitelji križa". I. zv., st. 120. Razkošje. — Razkošje (potrata) ima hude gospodarske in nravne posledice. Kjerkoli se šopiri razkošje, izginjajo delavne moči. se širi šeškanje in nastaja siromaštvo. Razkošje in siromaštvo sta si vzajemna (korelativna) pojma; drug na drugega sta navezana. Razkošje izcimi (rodi) mnoga bitja, ki ne delajo ampak samo uživajo. Pa usahnejo glavnice zapravljivcev, in vsi, ki so od njih živeli, zapadejo siromaštvu : ta je gospodarska posledica. Druga posledica je v nravnem ozir u. Kjer gospoduje razkošje, se razvija nepošten dobiček brez dela, v škodo poštenega zaslužka, proizvajajočega dela. In tedaj ustajajo v duši človeški dvomi, je li pravična lastnina, ki je v razkošju in brezdelju zgubila nravno podlago in notranjo gospodarsko opravičenost. Kjer torej -zavlada razkošje in nepošteni dobiček, nastopa zajedno ko-munistiška agitacija proti lastnini. Dr. 0. Ratzinger: »Ljudsko gospodarstvo na nravni podlagi". 1881, st. 86. Kjer vlada nezmerno razkošje, se bolj in bolj zaničuje največje dobro človeško — vera, nravnost, temeljita omika, poštenje in značaj —: in to je nravno barbarstvo; temu pa sledi nepreklicno splošno socijalno barbarstvo. Kajti čim bolj raste na eni strani razkošje, uživanje in sredstva v njihovo uteho, tem bolj se množi na drugi strani beda in siromaštvo. J. g. H. Hali n: »Široka cesta". L zv., st. 166. Razporoka. — Ali je kak izhod iz zagate, kamor ju je privedla poroka po poroki ? — — In čutčč se jetnico te razporoke — kakor je pomenljivo dejal duhoven — proklinjala je mati Lucienova in Jeannina to zločesto postavo, kateri se je slabotna ženska vdala v skušnjavi, ki vničuje družinsko in versko življenje, to postavo anarhije in nereda, ki ji je obetala svobodo in srečo, ki pa ji je, kakor tudi že toliko drugim, donesla le sužnost in bedo! P. Bourget-A. Kalan: »Razporoka." -St. 294. (Dalje pride.) in ne v Trstu. Zakonski načrt, katerega bode vlada v proračunskem odseku predlagala, se bode po najnovejših poročilih približnotako-leglasil:Italijanska pravna fakulteta ostane na Dunaju do sklepa šolskega leta 1914—15. Vlada bode morala predložiti parlamentu najkasneje do leta 1912 drugi zakonski načrt, s katerim se bode določilo kot sedež italijanske pravne fakultete kako drugo mesto, ležeče v italijanskem ozemlju, kamor bi se morala preložiti italijanska pravna fakulteta koj po sklepu šolskega leta 1914-15. Italijani so s tako kompromisno zakonsko predlogo zadovoljni, dočim ji pa Nemci nasprotujejo. Ministerski predsednik ima sedaj dolga posvetovanja z nemškimi strankami, da bi jih pregovoril, naj bi tudi oni vsprejeli zgoraj omenjeni kompromisni zakonski načrt. Žuga jim pri tem z demisijo celega kabineta, opozarjajoči jih obenem na slabe posledice, ki bi zadele Nemce, ako bi njegovo ministerstvo odstopilo. Navidezno se Nemci Bienerthu nekako upirajo, ali na vsezadnje se inu bodo vendarle udali, ker jim to najbolje kaže. Ali o vsem tem ima razpravljati proračunski odsek in v tem odseku se nahajajo tudi Jugoslovani in poleg njih tudi Vsenemec Malik, ki bodo vse poskusili, da zavlečejo razpravo kolikor mogoče na dolgo, ali bode zamogel proračunski odsek pred zadnjim čitanjem državnega proračuna v zbornici rešiti to kočljivo vprašanje. V tem slučaju pa bi postalo kolikor stališče vlade kakor tudi Italijanov jako kritično; kajti Italijani pravijo, da bodo glasovali v lil. čitanju za državni proračun le tedaj, ako bode do onega časa že definitivno rešeno vprašanje o njih pravni fakulteti v odseku. Tako stoje stvari danes, kako se nadalje razvijejo, pokazala nam bo bližnja bodočnost. Politični pregled. Državni zbor. V četrtek se je začetkom seje vršila debata o odgovoru ministerskega predsednika glede odpošiljatve avstrijskega vojaštva na Ogrsko. Govorili so poslanci Korošec, Stranek, Renner, Da-srynski, Tresič, Scheicher, Choc, Tyrš, Borszynski in Habermann. Očitali so povprečno vsi vladi, da se ni uporabilo vojaštvo za vzdrževanje miru, marveč zato, da bi se preprečilo svobodno glasovanje in zatiralo narodnosti. Nato je zbornica sprejela zakonski načrt glede povišanje pokojnin onih državnih uslužbencev, ki so bili upokojeni pred leti 1898 in 1899. V petek je začela zbornica z drugim čitanjem državnega proračuna. V soboto je poslanska zbornica nadaljevala debato o proračunu. Govorilo je več poslancev, med njimi tudi dr. Bugatto, ki je izjavil, da so Italijani dosedaj bili v zvezi z vladnimi strankami in da so podpirali vlado, da bodo pa, ker vidijo, da ne morejo v večini doseči ničesar, spremenili vlogo, ako se ne ugodi njihovi zahtevi glede juridične fakultete. V pond. pa je poslanska zbornica končala splošno debato o proračunu. Danes se bode vršilo glasovanje o prehodu k podrobni debati. V pondeljkovi seji govoril je tudi ministerski predsednik baron Bienerth. V torek je poslanska zbornica sklenila z 214 proti 189 glasovom preiti v podrobno debato o proračunu za 1. 1910. Da se povspeši posvetovanje, je zbornica na predlog predsednika sklenila razdeliti ves posvetovalni ina-terijal v štiri skupine. Potem je zbornica pričela z razpravo o prvi skupini, t. j. ministerski svet, dvor, kabinetna pisarna itd. Govorilo je veliko število poslancev. Italijanski poslanec Gentili je rekel, da so Italijani glasovali za prehod v podrobno proračunsko debato, ker upajo da se v jeseni otvori italijanska pravna fakulteta. Posl. dr. Rybar je govoril o stališču Jugoslovanov v vprašanju italijanske univerze in izjavil, da nimajo sicer Jugoslovani načelno ničesar ugovarjati zahtevi Italijanov po vseučilišču, da so pa iz taktičnih razlogov prisiljeni to zahtevo tako dolgo pobijati, dokler ne bodo Italijani sami, zlast Italijani v Trstu zadovoljili šolski zahtevi Slovencev po ustanovitvi slovenskih ljudskih šol v mestu Trst in okolici. V tem vprašanju so edini vsi Jugoslovani in računijo na podporo tudi drugih Slovanov. Na koncu svojega govora, v katerem se je bavil tudi s pravosodnimi razmerami na Primorskem, je govornik izjavil, da bodo Jugoslovani glasovali proti proračunu. Včeraj se je vršilo glasovanje o prvi skupini državnega proračuna med katero se nahaja tudi dispozicijski fond. Glasovanje je bilo poimensko. Za je glasovalo 239, proti pa 212 poslancev. Italijani so glasovali za dispozicijski fond, le tržaški poslanec Pitacco je glasoval proti. Sporazum med obema Jugoslovanskima kluboma v zadevi italijanske fakultete. Ker je v torek »Savez južnih Sla-vena" se izjavil, da v zadevi laške pravne fakultete stoji na znanem sklepu »Narodne zveze", je v torek »Slovenski klub" na predlog dr. Šušteršiča sklenil, povabiti parlamentarni komisiji obeh jugoslovanskih klubov na sejo, da se določi uspešno postopanje v zadevi italijanske pravne fakultete. Skupno posvetovanje se je vršilo v torek popoldne. V isti seji se je z ozirom na razne nasprostujoče si vesti enodušno konstatiralo, da so v tem vprašavju zastopniki obeh jugoslovanskih klubov popolnoma edini. Konference so se udeležili posl! Ploj, Laginja, Rybar in Trešid-Pavišič od „Zveze južnih Slovanov", ter posl. Šušteršič, Korošec, Povše, Gregorčič in Grafenauer od »Slov. kluba". Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i rotiš če". P. n. gg. Mons. Jos. Pavletič na račun ustanovnine 30 K, Bressan 1 K, Jezeršek 1 K, N. N. 1 K, Jakob N. 2 K, Amalija Vuk 1 K, Alojzija Grapulin 1 K, Fani Grapulin 1 K, Franc Grapulin 1 K, Ana Leban 50 v, Marija Vidmar 60 v, Terezija Gosak 1 K, Marjeta Kokalj 2 K, Kati Munko 1 K, Andrej Munko 1 K, Marija Munko I K, Rudolf Munko 1 K, Jožef Munko 1 K, Frančiška Rupnik 30 v, Marija Cotič 1 K, L. Delpin 1 K, Ivana Mervič 40 v, Josip Patek, klepar v Gorici 1 K, Mali Urh 24 v, N. N. v Gorici 2 K, Neimenovana v Gorici 1 K, Nekdo iz Šempasa 60 v, Frančišek Kuštrin, kmet v Gorici 23 vin, v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K 60 v, za prodane razglednice 6 K 40 v. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa i.! Za »A I oj z i j e v išče": Veleč. g. Dr. Jos. Ant. Ujšič, prof. teol. 20 K. Svitoslav Dugar 2 K. Prisrčna hvala in Bog povrni! Darovi za slovensko zasebno gimnazijo v Gorici. — Županstvo v Sovodnjah 20 K. Starešinstvo občine Nabrežina je pa sklenilo v svoji seji z dne 5. t. m. prispevati za slovensko zasebno gimnazijo v Gorici vsako leto po 200 K. Naj bi temu rodoljubnemu vzgledu prej ko prej sledila tudi druga starešinstva v naši deželi ! Domače in razne vesti. Cenjenim naročnikom »Primorskega Lista". — Bližamo se koncu prvega poluletja. Zato se obračamo do vseh somišljenikov in prijateljev s prošnjo, naj naš list širijo mej ljudstvom. »Primorski List" je katoliški ljudski list in kot tak ostane. Zagovarjal bo nevstrašno ljudske pravice, zastopal kmetske, kolonske in delavske koristi, branil katoliško vero in slovensko narodnost. Kako se je v teku let naš list omilil ljustvu, kaže ogromno število naših naročnikov, ki raste od dne do dne. Naš list je sedaj najbolj razširjeno glasilo na Goriškem in je vsled tega najvspešnejše orodje proti liberalizmu in socializmu. Širimo ga in skrbimo zanj! Za pol leta je cena listu za manj premožne 1 K 50 v, za premožne, pa 2 K. Novi kanonik. — Uradna „Wiener Zeitung" je objavila te dni imenovanje solkanr‘ °"a župnika preč. g. Janeza Kolavčič-a kanonikom goriškega stolnega kapitelja. To imenovanje smo naznanili mi že pred tedni svojim čita-teljem. — O. kr. sodni svetnik in deželni poslanec g. dr. Stepančič je dobil dopust, dokler bo upravljal posel deželnega odbornika. Tako bo g. poslancu mogoče, da se popolnoma posveti svoji novi službi v prid in korist svojih deželanov. Odlikovanje sarajevskega nadškofa Stadlerja. Cesar je nadškofu Stadlerju poslal svojo fotografijo z lastnoročnim hrvaškim podpisom v dragocenem zlatem okvirju z briljanti. General Varešanin — baron. — Deželnega šefa Bosne in Hercegovine, Marijana Varešenina Vareškega, je cesar imenoval za barona v znak osebnega priznanja. General Varešanin je rodom Hrvat ter je večinoma služboval na jugu. Atentat na generala barona Va-rešanina. Ko se je včeraj peljal deželni šef, general baron Varešanin, s svojim adjutantom od otvoritve bosenskega sabora v konak, je na poti nanj petkrat ustrelil iz revolverja socialni demokrat Bogdan Karajid, a ni zadel ne generala Varešanina, ne njegovega adjutanta. Napadalec je na to pomeril revolver nase in se ustrelil s šestim strelom. Bil je takoj mrtev. General Varešanin e nato s svojim adjutantom šel peš v (onak. Otvoritev »Slovenskega Sirotišča". — Dne 10. t. m. je imel odbor »Slovenskega sirotišča" sejo, v kateri se je pretresovalo vprašanje glede otvoritve nepotrebnega zavoda. Prostori, ki jih imamo na razpolago v kupljeni hiši, so se popravili in priredili za 54 gojencev. Nedostaje pa potrebne hišne oprave. °oleg tega ima društvo tudi še dolg, za materi mora plačevati obresti. Z ozirom na stanje društvenega imetja je odbor pooblastil predsedništvo, naj stori vse potrebne korake, da sesirotišče čimpreje preskrbi z opravo, igrališčem, telovadiščem in potrebnim osobjem. Glede oso-bja in otvoritve sirotišča naj stavi predsedništvo v teku 3 mesecev konkretne predloge. Načelno se je sklenilo, da se s poč e tka ne bode moglo spre-; e m a t i gojencev brezplačno. Sirotišče se otvori s prihodnjim šolskim letom, ako se oglasi kakih 20 - 30 gojencev z m„e s e č n i n o 20 K. Odbor je obenem določil prostore, kjer se priredi igrališče in telovadišče. Društveni prostori se bodo mogli ob nedeljah in in drugih prostih dneh rabiti za zabavišče, ki se otvori za slo- venske mestne otroke. Upanje je, da se posreči s prihodnjim šolskim letom slovesno otvoriti zavod in nedeljsko zabavišče. Prosimo častito duhovščino, čislane gg. župane in druge varuhe osirotelih, ubožnih, zanemarjenih in zapuščenih slovenskih otrok, naj se zglasijo pri predsedništvu »Slov. sirotišča" v Gorici do 31. julija t. 1. Po § 2. društvenih pravil je zavodu namen sprejemati ne samo osirotele otroke, ampak sploh zanemarjeno mladino pa tudi odrastle, kadar so brez dela ali posla. Za zanemarjeno šolsko mladino se mesečnina določi po dogovoru. Ob enem prosimo čislana županstva, ki so nam obljubila podporo ob otvoritvi zavoda, naj se sedaj spomnijo najubožnejšega zavoda na Goriškem. Cesar Je imenoval poveljnika 3. vojnega zbora, generala Schikofskyja za tajnega svetnika ter ga jev pond. dopoldne sprejel v avdijenci in zaprisegel. Vožnja tovornih vlakov s prevažanjem oseb št. 972 in 973 na progi Buje—Poreč. Od nedelje 12. junija t. 1. počenši prevažata ob vseh nedeljah in praznikih tovorna vlaka št. 972 in 973 na progi Buje-Poreč lokalne železnice Trst-Poreč potnike v II. in 111. razredu. Odhod iz Buj popoldne ob 1. uri 28 min., dohod v Poreč ob 4. uri 50 min. popoldne, odhod iz Poreča ob 4. uri 30 min. dopoldne, dohod v Buje ob 12. uri 53 min. popoldne. Velikanske povodonjl. — Od vseh strani prihajajo poročila o velikanskih povodnjih in groznih nesrečah, katere so te povodnji provzročiie. Na Tirolskem so reke prestopile bregove, preplavile polja, podrle mostove, razrušile hiše in zahtevale tudi človeške žrtve. Ravnotako na Bavarskem, v Švici in na Nemškem. Iz Berolina se poroča, da je prišla vas Fuchshofon, nahajajoča se ob reki Ahr, popolnoma pod vodo z vsem prebivalstvom vred. 160 ljudi je našlo v valovih smrt, pogrešajo pa jih še 200. Iz Srbije pa poročajo, da je v torek zvečer bil tam grozni dež z nevihto, da je padala nenavadno debela toča, ki je dolgo in široko uničila vse pridelke. Reki Morava in Rezava prestopili sta bregove in poplavili vse polje. V mestu Svilajnac je stala voda nad 2 m visoko. Ljudje so si rešili življenje s tem, da so splezali na strehe. Pri vsem tem pa je utonilo 28 oseb. V pokrajnah Jagodina, Čuprija in Bagrdan je povodenj uničila vse nasade, vse vinograde in spravila posestnike ob vse imetje. Kralj se je podal na kraj nesreče. Dekliški pripravnlol pri uršulln-kah v Škofji Loki je podelilo c. kr. na- učno ministerstvo pravico javnosti. V prihodnjem šolskem letu bo imel ta zavod I. in III. letnik. Vsprejemne izkušnje za 1. letnik se bodo vršile 4., 5., in 6. julija t. 1. — V uršulinskem zavodu v Škofji Loki je poleg preparandije še petrazredna ljudska in trirazredna meščanska šola z enoletnim nadaljevalnim tečajem za trgovstvo. Polovične vožne cene za častnike in njih družine. Vojaški naredbeni list prinaša razglas, da so častnikom in vojaškim uradnikom ter njih družinam na progah avstro-ogrskili in bosanskih državnih železnic dovoljene polovične vožne cene. Silna novlhta s točo je razsajala v soboto ponoči v Trstu. Začeio je bliskati in grometi že po 11. uri, a ob 1. in pol po polunoči se je 'usula nad mestom silna ploha pomešena z debelim zrnjem toče. V kratkem so bile vse mestne ulice pod vodo. — Naliv je trajal do 40 minut. Obesil se Je v Ječi v Gradišču neki Josip Jazbec iz Gorice, katerega so minoli teden zasačili v Zagraju pri neki tatvini. (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu Listu" št. 24. z dne 16. junija 1910. Neurje na Štajerskem. — Vpoud. popoldne je razsajalo na vzhodnem in severnem Štajerskem hudo neurje. Postaja v MUrzzuschlag u je bila vsa poplavljena, tako da je bil promet na Semmering uslavljeu. Vode so narasle ter odnesle hiše, drevesa, mostove itd. Reka Raab, ki je pred tedni izstopila iz struge in zahtevala 11 človeških žrtev, je včeraj zopet enega človeka požrla. Škoda je velikanska. Predsedstvo bosanskega deželnega zbora. — Cesar je imenoval Turka Ali Heg Firdusa predsednikom, Srba Vojislava Sola in Hrvata Nikolaja Mandič-a podpredsednikoma bosanskega deželnega zbora, ki se otvori jutre. Zasebna ital. gimuazija v Pulju. Lani so ustanovili v Pulju '/.as. ital. gimnazijo na stroške mestne občine. V seji mestnega šol. sveta dne 11. t. m. jo naznanil predsednik, puljski župan dr. Vareton, da bo gimnazija gotovo podržavljena že pred začetkom prih. šol. leta. Poročilo o letini na Ogrskem. — Glasom poročila ogrskega poljedelskega ministra je sredi maja in začetka junija vladalo ugodno vreme, čeprav so plohe in toča napravile na nekaterih krajih neznatno škodo. Žetev zimskih setev obeta dobro toliko glede zrnja, kolikor glede kvantitete slame. Trta in sadno drevje sta zelo neenakomerna, tako da se ne more glede letine ničesar napovedati. Po uradni cenitvi se prevideva na Ogrskem sledeče množine pri žetvi in sicer: 53-9 mil. kvintalov pšenice, I5'74 mil. kvintalov rži, 15-17 mil. kvintalov ječmena in 11 '94 mil. kvintalov ovsa. Lansko leto so poželi 3095 mil. kvint, pšenice 11*96 mil. kvint, rži, 15 05 mil. kvint, ječmena in 1339 mil. kvint, ovsa. Pšenice bo toraj letos za 2|,, več kot lani in upati je, da se cena moki znatno zniža. Dobavni razpis. — Razpisuje se dobava sena, slame in drv za vojaštvo nastanjeno v naši deželi za leti 1910 in 1911. Dotične kolekovane ponudbe se imajo vložiti in sicer: za Gorico do dne 4 julija pri administracijski komisiji 4. bramb. pešpolka; do 16. julija pri obč. uradu v Bovcu za Bovec; do 11. julija pri voj. upravi v Kobaridu za Kobarid; do 12. julija pri obč. uradu v Brcginju za Breginj; do 13. julija pri obč. ur. V Volčah za Volče in do 5. jul. pri obč. uradu v Kanalu za Kanal. Natančnejša pojasnila daje kupčijska in obrtna zbornica v (iorici. Deleži zadrug z neomejenim poroštvom niso rubljivi. Najvišji sodni dvor je v tozadevnem slučaju razsodil, da deleži članov zadrug z neomejenim poroštvom niso rubljivi in da jih torej zasebni upniki zadrugarjev ne morejo pritegniti v rubežen. Razsodbo med drugim utemeljuje tako le: S!? 55. in 79. zadružnega zakona določata, da more izstopajoči zadružnik zahtevati le svoj delež po sklepnem računu onega leta, v katerem izstopa, da pa nima nobene pravice do rezervnih zakladov in drugega premoženja zadruge. Iz tega sledi, da ima zadružnik pravico tirjati povračilo svojega zadružnega deleža, ne pa tudi kakih pravic do zadružnega premoženja. Stanje sadnega drevja in vinogradov. — Poročilo poljedelskega mi-nisterstva o stanju sadnega drevja in vinogradov koncem maja 1910 se glasi: Deževno in megleno vreme v pivi polovici meseca je jako neugodno upli-valo na stanje sadnega drevja in pro-vzročilo odpad mnogo sadja. Na Niže-avstrijskem in Moravskem je stanje vinskih trt malo zadovoljivo. - Na Češkem, Štajerskem, Kranjskem in v Primorju se kaže na podlagi sedanjega stanja vinogradov, da ho bogata trga- tev. O škodljivcih trt se je dosedaj le malo poročalo. Pošta na Dobrovem Poštni urad, ki se je nahajal sedaj v Biljani v Brdih, je premeščen na Dobrovo; obsegal bo tudi Medano s frakcijami. Mesine novice. Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici sc bode vršilo prigla-šanje za vsprejem v I. tečaj dne 27. t. m. ob 3. uri do 6. p. p. in 28. istega meseca, od 9.-11. ure zjutraj. Prigla-šiteljice se morajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu starišov, oziroma njih namestnikov, s krstnim listom, zadnjim šolskim spričevalom inv pomanjkanju tega, z onim moralno-politične-ga vedenja in uradno zdravniškega spričevala o duševno-telesnem zdravstvenem stanju prosilke. C. kr. štud. knjižnica. — Vsled tozadevnega predpisa se naznanja slavnemu občinstvu, ki knjižnico obiskuje, da morajo bili vse knjige vrnjene do 20. t. m. Med počitnicami se zopet lahko izposojujejo. Vodstvo. Krožek abstinentov se je osnoval v »Slovenskem kat. delavskem društvu"" v Gorici. Novi udje se sprejemajo v društvenih prostorih v Sem. ulici št. 16. Predsednik novega krožka je delavec Anton Šinigoj. Dopolnilne volitve v goriški mestni svet. — V soboto je volil I. volilni razred. Izvoljeni so bili: Feliks Pavelti, inženir Silvij Pipan in tovarnar Erminij Dorfles. Državnozborska dopolnilna volitev v Gorici. — Italijanska lih. stranka je proglasila za svojega kandidata za dopolnilno drž. volitev v (iorici, ki se bo vršila dne 26. t. m., deželno-sodnega svetnika Dijonizija Ussai. Goriški peki ne znižajo cene kruha. — Goriški peki, ki so imeli sejo zaradi znižanja cene kruhu, so sklenili, da ostanejo cene do 1. avgusta dosedanje. Sedaj je naloga na kompetentne oblasti, da čuva koristi konsumenlov. Zopet napredek. G. F. Bačner. delovodja svečarne g. .1. Kopača v Gorici, je izumil stroj za uravnavanje in vrtanje sveč. S tem strojeni se izdelujejo sveče ličnejše in preciznejše, kakor prostoročno in izdela se jih lahko še enkrat toliko. Dodati moramo, da je !o prvi stroj v tej obrti; g. Bačner se je stroj zavaroval. Zaradi poneverjenja. — Avgust Golob iz Solkana, knjigovodja tvrdke Tabaj v (iorici, se je sam javil pri sodniji, ker si je prisvojil precejšnji znesek denarja, ki je bil last tvrdke. Podružnica ljubljansko kreditne banke se nastani v kratkem v Gorici, in sicer v bivši WinUler-jevi hiši. Obsojeni urednik. — Odgovorni urednik lista „Corriere Friulano" je bil te dni obsojen pri tukajšnjem okrožnem sodišču na 10 dni zapora zaradi nekega članka o znani Andreinovi vohunski aferi v Tržiču. Optična znamenja za vremensko napoved na slov. odd deželne kmetijske šole v Gorici. — Na slov. odd. deželne kmetijske šole se napoveduje z optičnimi znamenji vreme naslednjega dne. Ta znamenja se dajajo na podlagi naznanil meteorologičnega observatorija dunajskega. Na visokem drogu pritrjena zastava ra/ličnih barv naznanja občinstvu vreme kakor sledi: Popolnoma bela zastava pomeni lepo vreme; popolnoma modra zastava pomeni slabo vreme; pol bela pol modra zastava pomeni spremenljivo vreme; pol bela pol rdeča zastava pomeni nevihto. Vremenska napoved s temi znamenji služi kmetovalcem, da sc zamo-rejo ravnati pri svojih poljskih opravilih. Iz goriške okolice. g Vabilo. — Hranilnica in posojilnica v lepovanu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na redni občni zbor dne 26. junija ob 10. uri predpoldne v uradnih prostorih se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrdilo računskega sklepa za leto'1909; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Slučajni predlogi in nasveti. g Vabilo k veselici, katero priredi ..Marijina družba" v Grgarju v nedeljo dne 19. junija 1910 na vrtu domačega župnišča ob 4. in pol uri popoludne. Vspored: I. V. Novotny: ..Krasen pogled je na ta božji svet". Dvoglasen ženski zbor; 2. Drag. Vodopivec: „Dve teti". Šaloigra v enem dejanju; 3. I:. Adamič: ..Vrtnarica". Dvoglasen ženski zbor; 4. — A. Čadež: „Pri gospodi". Šaloigra v dveh dejanjih; 5. Hr. Volarič: „Slo-venskim mladenkam". Dvoglasen ženski zbor; 6. Viljem Pailler, poslovenil L. S.: „Sv. Neža“. Igrokaz v dveh dejanjih; 7. Pesem „sv. Neže". Vstopnina: Sedež I. vrste: I K, II. vrste: 60 v., stojišče: 40 v. V slučaju slabega vremena sc bo vršila veselica prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi Marijina družba. g Hranilnica in posojilnica v Mirnu pri Gorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo bo imela svoj občni zbor dne 29. junija t. 1. ob 4. uri pop. v Društvenem Domu. Dnevni red: 1. Poročilo za I. 1909. 2. Potrjenjc računskega sklepa za 1. 1909. 3. Volitev načelstva in pregledovalcev računa. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. ■ Odbor. g Iz Dornberga. Naša posojilnica je pričela zidati prostorno dvorano. 20 metrov dolgo in 10 metrov široko, kjer bodo imela naša društva prostor za prirejevanjc svojih predavani in veselic. V tej dvorani bodo imeli tudi Orli svoj telovadni dom. Upamo, da bo ta velika stavba do 10. julija pod streho in do konec julija končana, da v avgustu lahko v njej priredimo veliko veselico, katero se namerava. Znano posestvo kmečkega prijatelja Gilčverta je kupil na javni dražbi 13. t. m. zopet Gilčvert. Več upnikov je zgubilo veče in manjše svote. Pravijo, da na tem posestvu ni sreče, ker je imelo v 50. letih že pet gospodarjev. Trta lepo kaže. le preveč deževja je, kar peronosperi silno ugaja, ali naš pridni vinogradnik se ž njo bori dan za dnevom z marljivim škroplenjem, kolikor mu vreme pripusti. Bog obvaruj polja in vinograde pred vremenskimi nezgodami. g Iz Brd. V sredo ponoči ob tri četrt na II. uro lovil sem jlallevevo repatico z daljnogledom, a vjel sem brez istega krasen zvezdni utrinek „da n’i