IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, i/fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni teko-« račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ST. 1963
TRST, ČETRTEK 6. APRILA 1995
LET. XLIII.
Slovenci in bližnje volitve
Spet so pred nami volitve. Skoraj ne mine leto, ne da bi nas država klicala na volitve. Naj bodo to politične, deželne ali upravne — vedno gre za to, da se fjudje odločajo za neko izbiro, ki je v vsakem primeru politična iz-blra. Lani smo volili za italijan-ski in za evropski parlament. Letos se sicer že obetajo nove predčasne parlamentarne volitve, ki Rn posebej zahteva desničarski Berlusconijev blok. Junijski vo-jdni rok je sicer že propadel, po-:e8 tega pa je vlada že razpisa-ja referendum za 11. junij. Zato Jf gotovo, da pred jesenjo političnih volitev ne bo.
Za nedeljo, 23. aprila, pa so j^pisane deželne in upravne volitve. Prve bodo v deželah z na-vadnim statutom; izvzete so to-rej dežele s posebnim statutom, torej Furlanija-Julijska krajina, Tridentinska-Južna Tirolska, Do-v!na Aosta, Sardinija in Sicilija, £eprav bodo v teh deželah potekale delne upravne volitve, na katerih bodo volivci izvolili no-Ve pokrajinske in občinske svete.
V eni ali drugi obliki bodo to-rej aprilske volitve potekale po ys?j državi. Zato je njihov politi-^Ri pomen vsekakor zelo velik, j^Prav ne gre za obnovitev par-aibenta. Politične sile v Italiji si 2ato od teh volitev pričakujejo vfliko. Medtem se oblikujejo no-y* Politični bloki in zavezništva, °t npr. Segnijevi Demokrati ali rodijevo volilno zavezništvo levosredinske usmeritve. Velik del Pa imajo pri tem tudi krajevne lito, ki niso vedno odraz prej Cenjenih ali drugih sil.
Nas pri tem zanima še pose-ej Politično-upravni položaj pri ***?• Gre za obnovitev pokrajinam jn občinskih svetov, saj za ezelno zbornico glasujemo po-ebej z drugimi deželami s potopnim statutom. Pokrajinske vo-Ve bodo v Vidmu in Pordenone' °^činske pa malo povsod po
Od večjih občin omenjamo Predvsem Videm, kjer bo nastopalo 14 list, za župana pa sedem Kandidatov.
Kar zadeva slovenske občine, »re za tri občine na Tržaškem in
a.b. 'III*- 0
Ukinjene štiri slovenske srednje šole
Nova kršitev mednarodnih sporazumov
Skoraj se še ni dobro posušilo črnilo na polah Novega lista, ko že moramo poročati o novi, enostranski kršitvi mednarodnega sporazuma po italijanskih oblasteh. Pred kratkim smo namreč v našem listu pisali, da je rimska vlada suspendirala veljavnost mednarodnega dogovora o priznanju visokošolskih diplom in naslovov, doseženih na univerzah v Sloveniji. Sklep rimskih oblasti od blizu zanima predvsem pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji, saj je več naših ljudi opravilo visokošolske študije v Sloveniji, nekaj pa jih še tam študira.
DRAGO LEGISA
Kdo bo poravnal škodo, ki so jo prizadeti že imeli in jo nekateri še imajo? Kakšen vik in krik bi na primer zagnala Unija Italijanov iz Istre, če bi Slovenija v odgovor na ukrep rimske vlade uveljavila načelo recipročnosti! Saj se še nista polegla vik in krik, ker se na nekaterih območjih tržaškega mesta ne vidijo italijanski sporedi koprske televizije, odkar je ustanova RAI odkupila oddajnike družbe Ponteco zaradi lastnih potreb v zvezi v začetkom televizijskih oddaj v slovenskem jeziku (Teh oddaj pa še vedno ne vidi velika večina ljudi, ki so jim ma-nenjene!)
Toda danes moramo opozoriti na nov dogodek, ki zelo od blizu zadeva naše manjšinske pravice. Pristojne šolske oblasti so namreč sporočile, da zaradi »racionalizacije šolskega sistema« nekaj slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem ne bo več samostojnih. To pomeni, da bodo kot samostojni šolski zavodi odpravljeni in priključeni drugim sorodnim srednjih šolam. Sole bodo skratka ukinjene.
Na Tržaškem bosta tako ukinjeni srednji šoli F. Erjavec v Rojanu in F. Levstik na Proseku. Prva bo priključena srednji šoli I. Cankar v Trstu, druga pa srednji šoli S. Kosovel na Opčinah. Skupno bodo odpravljena štiri ravnateljstva, kar pomeni, da bomo izgubili lepo število delovnih mest, da moralne škode niti ne omenjamo. Gre vsekakor za občutno obubožanje.
Obe prizadeti šoli na Tržaškem sta, kot znano, na seznamu šolskih zavodov in ustanov, ki ga vsebuje posebna priloga Londonskega memoranduma o soglasju iz leta 1954.
Ta pa je postal notranji italijanski zakon po pogodbi, sklenjeni leta 1975 v Osimu. Enostransko spreminjanje omenjene priloge pa je dejanje samovolje, je groba kršitev mednarodne pogodbe in slovesno sprejetih obvez, ki iz nje izhajajo.
V trenutku, ko pišemo te vrstice, ne vemo, komu in kateri slovenski ustanovi so pristojne šolske oblasti sporočile svojo namero oziroma svojo odločitev. Verjetno so vse to posredovali svojim podrejenim šolnikom, o katerih dobro vemo, da niso in tudi ne morejo biti njihovi enakopravni sogovorniki. Tudi ob tej priložnosti lahko ugotovimo, kako smo zaradi v bistvu že povsem preživelih razprtij kot narodna manjšina strašansko šibki in dejansko
Iz vsebine;
Štiri dragocene publikacije Krožka Virgil Šček	(str.	3)
D. Devetak: Film Halgato režiserja A. Mlakarja	(str.	4)
J. Stefančič: Reševanje osebnih težav	(str.	5)
»Lažni prijatelji« prof. Diomire Fabjan-Bajc	(str.	1)
nebogljeni. Nismo torej niti sposobni, da bi močno udarili po mizi. In zdaj ne gre za kakšen javni napis v zakotnem kraju na tržaškem ali goriškem Krasu, v Brdih itd! Gre za naše šolstvo, ki smo ga do zdaj vedno skrbno varovali, dobro zavedajoč se, kaj in koliko pomeni za naš nadaljnji obstoj. Zato se ne smemo vdati, saj ni rečeno, da smo bitko že dokončno izgubili.
Retrospektiva	Zoram
Umetnik Mušič ob eni svojih neštetih slik
V ponedeljek, 3. t.m., sta francoski predsednik Francis Mitterand in slovenski predsednik Milan Kučan, ki ga je spremljal veleposlanik dr. Andrej Capuder, v Parizu odprla veliko retrospektivno razstavo slovenskega slikarja in grafika Zorana Mušiča. Ime tega primorskega rojaka je v svetu dobro znano, saj seje v teku svojega življenja uveljavil kot eden vodilnih evropskih likovnih umetnikov. Rodil se je 12. februarja 1909 v Bukovici na Goriškem, kjer je njegov oče, sicer rojak iz Šmartnega v Goriških Brdih, služboval kot učitelj. Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Zagrebu, med drugo svetovno vojno je bil zaprt v taborišču Dachau, po osvoboditvi pa se je naselil najprej v Benetkah in nato v Parizu, torej v dveh umetnostnih prestolnicah, kjer prebiva še danes. Leta 1991 so ga počastili tudi v rodni Sloveniji, ko so na gradu Dobrovo v Goriških Brdih odprli stalno razstavo njegovega grafičnega opusa. Slikar Zoran Mušič ima v teh krajih tudi sorodnike.
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 6. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zdravje je v naših rokah (Helena Bizjak); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«;
10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda.
■ PETEK, 7. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«;
10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 8. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Filmi na ekranih; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena. Lida Turk: 22. leto ob zori: »Zelena Umbria«.
■ NEDELJA, 9. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu;
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.00 Mladinski oder: »Tretji dvojček«. (Žarko Petan); 11.00 Čakole na placu; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Mala scena. Lida Turk: 22. leto ob zori: »Zelena Umbria«; 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti. Pesem mladih 1995; 17.00 Šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 10. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo. Vpogled v 90-letno delovanje SPDT;
9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbena pravljica (Janez Bitenc); 15.00 Iz življenja mladostnika (Tanja Colja); 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave.
■ TOREK, 11. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Cigani, večni popotniki (Katja Kjuder); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Mi in glasba; 17.55 Italo Alighiero Chiusano: »Kolbe«, radijska igra.
■ SREDA, 12. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«. Roman; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe.
Geslo Ssk za občinske volitve na Goriškem
»Z nami za boljšo upravo«
Od pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti v Gorici smo prejeli tiskovno poročilo, ki javnost opozarja, naj si pobliže ogleda sestavo kandidatnih list in imena kandidatov za župane v občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Gre za ljudi, ki nudijo trdno jamstvo, da se bodo dosledno izvajale programske točke, še
Slovenci in bližnje volitve
4w I D
tri v goriški pokrajini. Prve so Dolina, Zgonik in Repentabor. Goriške občine pa so Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Sem moramo sicer šteti tudi nekaj občin v videmski pokrajini, kot so npr. Špeter, pa tudi Rezijo, čeprav so seveda situacije precej drugačne.
V teh vrsticah ne bomo poglobljeno analizirali problemov, ki jih tu imamo. Kako se bodo na splošno predstavili kandidati slovenskim volivcem? Gre tudi pri tem za občine z različnim volilnim ustrojem po novih zakonskih določilih. V to se ne bi sedaj spuščali. Važno pa je zlasti to, da se te občine danes ohranijo v slovenskih rokah. Zato so ponekod (kot v Dolini) odpadle nekdanje ideološko strankarske razmejitve in je prišlo do skupne liste od skrajne levice do Slovenske skupnosti. Drugod pa so bolj ali manj ostale že tradicionalne kandidatne liste. Tako je, recimo, Ssk predstavila svoje samostojne liste na Tržaškem v Zgoniku in na Repentabru, v goriški pokrajini pa v vseh treh slovenskih občinah. S tem v bistvu slovenska stranka potrjuje načelo SAMOSTOJNEGA NASTOPA pod znakom LIPOVE VEJICE, ki je simbol svobode, demokracije in narodne samobitnosti. Prav na teh občinskih listah nastopajo kot nosilci tako že znani kot tudi novi kandidati, ki so pripravljeni s svojim delom, idealizmom in programi odločilno prispevati k rasti in modernemu razvoju svojih občin.
Pričakujemo, da se bodo slovenski volivci modro odločali in tako predvsem ohranili vodstva krajevnih uprav v domačih rokah. Pa tudi tu opozarjamo na vlogo in poslanstvo tiste naše politične sile, ki si je vedno — včeraj in danes — prizadevala nastopati SAMOSTOJNO in DEMOKRATIČNO, tudi takrat, ko to še ni bilo vedno — v modi.
posebno značilne za slovensko politično organizacijo, kot je Slovenska skupnost.
V tej zvezi se omenjajo prizadevanja za zaščito slovenske narodne biti, za bogato kulturo, zdravo šolstvo in za nadaljnji gospodarski razvoj. Temeljno geslo Slovenske skupnosti na skorajšnjih volitvah je »Z nami za boljšo upravo«, ki predstavlja tudi jasen poziv in toplo vabilo, naj čim-več slovenskih volivcev glasuje za kandidate, ki jih je javnosti predstavila Slovenska skupnost. Ta je še posebej zadovoljna, ker so kandidature za župana sprejele znane in zaslužne osebnosti, kot so Marija Ferletič v Doberdobu, Savo Klede v Sovodnjah in Hadrijan Corsi v Števerjanu.
Kandidati Slovenske skupnosti se bodo zavzemali, da se bodo pri občinskem upravljanju uveljavili sodobnejši pogledi, da se bodo znotraj naše slovenske manjšine odpravile delitve, ki so preživele in ne koristijo več nikomur. Prizadevali si bodo dalje za odpravo strankarskega načina upravljanja, kar je imelo praviloma za posledico, da so se preglasovali tudi dobri predlogi, če so ti prihajali od političnih nasprotnikov. Tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici na koncu poudarja, da se njeni kandidati zavzemajo za takšno politiko, ki bo ljudem blizu in ne od njih oddaljena, za politiko, ki naj povezuje demokratične sile z odklanjanjem vseh skrajnosti.
Ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom
POČASTITEV ŠTANDREŠKIH VOJNIH ŽRTEV
v soboto, 8. aprila 1995, ob 50. obletnici zračnega bombardiranja Štandreža: ob 20. uri sv. maša za vojne žrtve, ob 20.45 počastitev na trgu pred cerkvijo.
Sodelujejo Štandreški mladinski zbor Mešani zbor Štandrež Moški zbor Mirko Filej recitatorji
govornik prof. Andrej Bratuž
Župnija sv. Andreja in PD Štandrež vabita domačine in druge ter društva in organizacije k sodelovanju in številni udeležbi.
Nastopimo čimbolj strnjeno in povezano
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu je zadnji seji posvetil upravnim volitvam, ki bodo 23. aprila v Dolini, na Repentabru in v Zgoniku. Kot narodnoobrambna slovenska politična organizacija manjšine Slovenska skupnost poudarja splošno načelno stališče — je rečeno v tiskovnem poročilu — naj Slovenci na volitvah nastopajo čimbolj strnjeno in povezano, da tako pride najbolje do izraza politična teza slovenske manjšinske skupnosti.
V zvezi s skorajšnjimi občinskimi volitvami je Slovenska skupnost upoštevala položaj v vsaki posamezni občini. Pri tem je ugotovila, da v Zgoniku in na Repentabru ne gre toliko za to, da bi ti občini ostali v domačih rokah, temveč predvsem zato, da bi se izvolilo čimveč naših predstavnikov v oba nova občinska sveta. Zato Ssk v teh občinah nastopa z lastno listo in z lastnim znakom. Povsem drugačen pa je položaj v dolinski občini, kjer je razmerje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom takšno, da bi z ločenim nastopom slovenskih komponent verjetno prišlo do ožjih volitev v drugem krogu, v tem primeru pa bi italijanske politične stranke gotovo nastopile enotno. Zaradi tega se je krajevna sekcija SSk odločila, da bo enakopravno sodelovala pri oblikovanju skupne liste, na kateri bi nastopih kandidati vseh tistih skupin, ki se zgodovinsko zavzemajo za enakopravnost in sožitje.
Slovenska skupnost se bo kot politična organizacija še dalje zavzemala za plodno sodelovanje s sosednjimi občinami v Sloveniji in za internacionalizacijo problema zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Osservatore romano pohvalno o Mlinskih spomenikih
V vatikanskem glasilu Osservatore romano je bila objavljena zelo laskava ocena knjige o Bri-žinskih spomenikih, ki je lani izšla pri tržaški Mladiki. O deln Janka Ježa in Paola Parovela se jo razpisal bibliotekar v vatikanski knjižnici Vittorio Peri. Recenzent je še posebej pohvalil dejstvo, da vsebuje knjiga faksimilarni tisk originalnih tekstov, ki so opremljeni z različnimi prepisi in prevodi. Veliko zaslugo za opravljeno delo pripisuje Peri glavnem11 avtorju Janku Ježu. Knjiga je prava novost v italijanski kulturi, pi' še še avtor članka, in je pomemben prispevek k zbližanju obeh narodov.
Knjige je izdal tržaški Krožek Virgil Šček
Štiri dragocene	publikacije	o
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je v sredo, 5. t.m., predstavil javnosti kar štiri pomembne publikacije. Gre za ponatis posodobljenih del dr. Nadje Magajna ln dj. Aleša Breclja, ki obravnavata nastanek in delovanje samostojnih slovenskih po-itičnih strank na Tržaškem po drugi svetovni vojni (do leta 1952). Za prvo izdajo °beh knjig je prav tako poskrbel Krožek Virgil Šček. Tretja knjiga je posvečena primorskemu duhovniku in politiku, po katerem je krožek poimenovan, se pravi Virgilu Sčeku. Avtor knjige je Marko Tavčar, ki že leta proučuje delo tega našega zaslužnega Primorskega izobraženca. Četrta knjiga pa ima naslov (v italijanščini) Varstvo manj-n in mednarodni standardi. Zaradi njenega velikega pomena za našo manjšino objavljamo predgovor, ki ga je napisal Ivo Jevnikar. Ta je tudi z veliko veščino zbral in uredil mednarodne listine, ki obravnavajo problematiko narodnih in jezikovnih manjšin.
(Ured.)
v Z izdajo drugega zvezka publikacije o »mednarodnih standardih« manjšinskega pravnega varstva je Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta opolnil priročnik, ki prinaša izbor najpomembnejših političnih in pravnih °kumentov evropskih in svetovnih meddržavnih organizacij o pravicah narodnih manjšin.
Gre za nujno omejen izbor, ki nima znanstvenih ambicij, za katerega pa ahko mirno zapišemo, da v italijanščini (a to velja še za kako drugo jezikovno področje) nima tekmecev. Poznamo sicer italijansko zbirko pravnih dolo-oil o človekovih pravicah, vendar je zasnovana širše, ne prinaša pa sodobnej-dokumentov. To velja tudi za znano zbirko dokumentov OZN in njenih specializiranih agencij, ki jo je izdala svetovna organizacija (Human Rights — Compilation of International Instruments).
Ko je bila ta knjiga že skoraj končana, je izšel Vademecum, ki ga je na Irskem izdal Evropski urad za manj razširjene jezike in je podoben tej knjigi, ven-ar je na voljo le v angleški in francoski izdaji in ne prinaša zadnjih dokumentov.
Objava v italijanščini
, Oba zvezka Tutela delle minoranze e standard intemazionali je Krožek Virgil cek izdal zaenkrat le v italijanščini. To iz dveh razlogov. Banalnejši je v tem, a se dober del gradiva že dobi v italijanskem, ne pa v slovenskem prevodu, Pa čeprav je treba podčrtati, da imajo le nekateri prevodi v italijanščino urad-n> značaj. To velja zlasti za listine Evropskega parlamenta. Ostali so neurad-m. V več primerih so bili predvideni za to knjigo.
k Pomembnejši razlog pa je v tem, da gre za dokumente, na katere se lah-0 sklicujemo pred italijanskimi političnimi, zakonodajnimi, upravnimi ali pra-v°sodnimi oblastmi. Želimo si, da bi jih spoznala zlasti večinska javnost, ki Velikokrat še ni zadihala »evropsko«.
Evropski standardi — so ali niso?
Ze v uvodu k prvemu zvezku smo zapisali, da se danes veliko govori o mednarodnih ali evropskih standardih manjšinskega varstva. Nekateri jih ide-mirajo, drugi trdijo, da jasnih splošnih smernic sploh še ni. Iz objavljenih m in določil pa lahko izluščimo vsaj minimalno raven zaščite, ki so jo ev-r°Pske ali svetovne zveze soglasno ali večinsko sprejele in torej že sodijo v uPno zakladnico človekovih in skupinskih pravic. Če pademo pod to ra-Ver>, ne moremo govoriti o sodobni omiki.
v. Prizadevanja za celovito in pravično mednarodnopravno varstvo manjši seveda še niso končana. Posebej velja omeniti dolgoletne napore Federali-unije evropskih narodnostnih skupnosti, da bi prišli do posebnega spora-
stične
'mrna o varstvu narodnih manjšin v Evropi. Zadnji osnutek je FUENS odo-ri a na svojem 35. kongresu v Gdansku 12. maja 1994. Iz izredno bogatih °P°mb izhaja, da besedilo sloni na najsodobnejših, zelo številnih mednarod-1 dokumentih, ki jih pomembno nadgrajuje.
Politični in pravni dokumenti
Ker želi knjiga opozoriti na znake nove politične in pravne zavesti, ni kaf6	označeno, kateri dokumenti imajo zgolj politični in moralni pomen,
že 6ri	s°d*j° med vire mednarodnega prava, ali pa so njihova določila
Postala del italijanskega notranjega prava. Nekaj tega lahko razberemo iz s ovov in vsebine. Izjave, priporočila, resolucije in poročila večinoma ni-)° pravnih učinkov, če jih notranja zakonodaja izrecno ne »posvoji«. Dru-° Ce je s pakti in konvencijami. Tudi pri teh pogodbah pa je treba posebej v. everiti, ali so že stopile v veljavo (Evropska listina o regionalnih ali manj-jnskih jezikih in Okvirna pogodba za varstvo narodnih manjšin, ki sta na-1 v okviru Sveta Evrope, na primer še nista), kot tudi to, ali je Italija po-mU(^Zne veljavne pogodbe že ratificirala (pri tem ima običajno neverjetne za-
. ^ tej zbirki ni omenjenih spreminjajočih se podatkov. Gre za ugotavlja-splošno sprejete »minimalne vsebine« varstvenih ukrepov.
Objavljeni pa so le dokumenti, ki so jih posamezne organizacije uradno sprejele. Izjema je le ena: osnutek resolucije Evropskega parlamenta, katere poročevalca sta bila v prejšnji zakonodajni dobi nemška krščanskodemokratska evropska poslanca Franz Ludvvig von Stauffenberg, za njim pa Siegbert Al-ber. Besedilo je, žal, naletelo na nasprotovanje. Svoj pomen pa ohranja, ker je le nastalo v Evropskem parlamentu in se je lotilo tudi vprašanja političnega zastopstva in predstavništva manjšin, obrambe manjšinskega ozemlja in drugih vidikov manjšinskega varstva, ki so se jim izognili bolj jezikovno-kulturno usmerjeni dokumenti.
Gre za izbor
Odločiti se je bilo treba za izbor dokumentov, večinoma pa za objavo le tistih odlomkov, ki izrecno zadevajo manjšinske, in ne le splošne človekove pravice. Manjkajoče dele nadomeščajo tri zvezdice (***).
V mednarodnih organizacijah je nastalo še veliko pomembnih dokumentov, ki so zanimivi za študijske, manj za uporabne namene. Ko sta na primer več let nastajala zadnja dva osnutka konvencij Sveta Evrope, je bilo izglasovanih več priporočil (št. 1.134, 1.177, 1.201) in navodil (št. 456, 474) Parlamentarnega zbora Sveta Evrope, listin Parlamentarnega zbora Stalne konference krajevnih in deželnih oblasti in drugih dokumentov, ki imajo velikokrat še naprednejšo vsebino, vendar sem se raje odločil za »končne izdelke«, ki so jih potrdili po dolgih pripravah in pogajanjih ter odgovarjajo vsaj prej omenjenemu najnižjemu skupnemu imenovalcu.
Nove oblike nadzora
Posebej je treba opozoriti na dejstvo, da se zadnja leta uvajajo novi mednarodni nadzorni mehanizmi. To velja za telesa, ki so se razvila na temelju helsinške Konference o evropski varnosti in sodelovanju (leta 1992 so med drugim uvedli visokega komisarja za narodne manjšine), a tudi za Združene narode, Svet Evrope in delno Evropski parlament.
Glavna skupščina Združenih narodov, ki je 18. decembra 1992 sprejela posebno izjavo o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, je na primer naložila glavnemu tajniku dolžnost, da stopi v stik s posameznimi državami in na zasedanju leta 1993 poroča o izvajanju sprejetih sklepov. To se je res zgodilo in glavna skupščina OZN je 20. decembra 1993 odobrila novo resolucijo, ki potrjuje vsebino prejšnjega dokumenta, poziva države članice, naj ga spoštujejo, in ponovno nalaga glavnemu tajniku dolžnost, da poroča o dejanskem izvajanju na naslednjem zasedanju. Tako je tudi bilo in 23. decembra 1994 je bila odobrena spet nova resolucija, ki se sklicuje še na vrsto najsodobnejših dokumentov posameznih teles svetovne organizacije (Komisija za človekove pravice, Podkomisija za preprečevanje diskriminacij in varstvo manjšin, dunajska Svetovna konferenca o človekovih pravicah iz leta 1993).
Starejše postopke za uresničevanje mednarodnih zaščitnih določil kot tudi njihovo vsebino obširno predstavlja profesor, zdaj slovenski veleposlanik v ZDA Ernest Petrič v knjigi Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin, ki je izšla leta 1977 v Mariboru.
Razdelitev snovi
Kar zadeva razdelitev snovi, so v drugem zvezku dokumenti objavljeni v razdelkih za Organizacijo Združenih narodov (sem spadata tudi Mednarodna organizacija dela in UNESCO), za Svet Evrope in za Evropsko zvezo, znotraj razdelkov pa po časovnem zaporedju (le za Evropsko zvezo sta na začetku člena iz Maastrichtske pogodbe, ker spreminjata najstarejše, ustanovne listine Evropske gospodarske skupnosti).
Občni zbor Sklada Mitja Čuk
V četrtek 30. marca, je Sklad »Mitja Čuk« imel 11. občni zbor. Potekal je v znamenju lepih uspehov v lanskem letu delovanja, kot npr. praznovanja 15-letnice Sklada, pa tudi hudih finančnih in prostorskih težav, zaradi česar nekaterih pobud ni bilo mogoče izvesti.
Posebno pereče je vprašanje sedeža te ustanove, ki ga je Sklad odkupil in ki dobesedno propada. O tem je bil govor zlasti v poročilih predsednice Jelke Cvelbar, tajnice Stanke Čuk in blagajnika Sergija Petarosa. Na občnem zboru je bila izražena tudi želja, da bi se čim-več naših ljudi vključilo v delovanje Sklada, naj bodo to redni ali podporni člani, kar bi gotovo veliko prispevalo pri nadaljnjem delovanju te naše človekoljubne ustanove, ki se v tem našem prostoru edina ukvarja s prizadetimi otroki in nudi strokovno in tudi drugačno pomoč njihovim staršem. Okrnitev delovanja sklada bi bila velika izguba za celotno našo skupnost.
Film režiserja A. Mlakarja so predvajali na goriškem Film Video Monitorju
Halgato,	prekmurska
Na goriškem Film Video Monitorju si je bilo mogoče ogledati nekaj slovenskih filmskih novosti. Glavna letošnja je bila Halgato, vizualna balada iz ciganskega prekmurskega mi-krokozmosa, ki jo je posnel Andrej Mlakar po romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti. Istoimenska pesem, pravzaprav motiv, se vije skozi vso zgodbo o neprodimem liku umet-nika-violinista, ki kljubuje z močjo prabitnega romskega izročila kontaminaciji goltajoče večinske kulture. V odmaknjeni pokrajini mitičnega slovenskega prostora se odvija brezčasno trubadursko popotovanje kolonije Romov. Novi rodovi se morajo venomer spoprijemati z dualizmom, ki ga vsiljuje sodobno življenje. Novi družinski glavar Bumbaš prinese nemir v stari red, prijatelja iz otroštva, sina Pišti-ja in posinovljenca Halgata, usodno razdeli. Prvi bo šel študirat, da ne bodo rekli, da so Cigani neumni, drugi pa bo služil »peneze« z začarano belo violino na svatbah in tako vzdrževal družino in študenta. Halgato (Kristjan Borovšak) in Bumbaš (radoživi Jože Kramberger) v svojem popotovanju osvajata srca ljudi in deklet, Pišti (Jernej Kuntner) pa pade v usodno mrežo ljubezni in izdajstva. Kot v stari pripovedki se nekdanja prijatelja razideta, oba nesrečna; ni namreč sreče za Cigana izven svojega sveta.
Zapoznela premiera, ki ni bila prikazana na lanskem FVM, pa je slo-vensko-ameriška produkcija z naslovom Gypsy Eyes (slov. Iz oči v oči, 1993), ki jo je podpisal mladi slovenski filmar Vinči Vogue Anžlovar. Čeprav se to delo loteva iste teme — travmatično soočanje neomadeževane ciganske kulture z novimi napadi in pogromi sodobnosti — ne bi rekel, da imata filma kako sorodnost ali afiniteto.
V standardni angleški sinhronizaciji nastopajo na značilnih slovenskih lokacijah tuja protagonista in domači karakteristi za kozmopolitski tri-ling, sicer v nekoliko izvirni ex vzhod-no-blokovski inačici, a dovolj užitni za svetovni trg. Cigansko dekle (lepotica Claire Forlani) je priča umoru ameriškega diplomata, zaradi česar jo skušajo ubiti njegovi pajdaši iz ambasade in Cia, ki so vključeni v umazano igro trgovine z orožjem. Pogumni ameriški preiskovalec (Jim Metzeler) se usodno zaljubi vanjo, oba se skrijeta v potujočem ciganskem taboru in odtod kljubujeta pokvarjenim negativcem, tudi s pomočjo dekletinega očeta, karizmatičnega gologlavega Ciganskega kralja Borisa Čavazze.
Težko bi bilo in nima smisla primerjati obeh filmov. Mlakar nam poustvari dano magično razsežnost z značilno cigansko melanholijo, s prosojnimi fotografskimi toni Janeza Kališnika, z glasbo Vlada Kreslina, ki
nastopa tudi v filmu, in violinista Saše Olenjuka ter z vso barvitostjo prekmurskega dialekta, ki jo podajajo radoživi igralski naturščiki.
Kar lahko očitamo Halgatu, je morda nekakšna prenasičenost, zlasti v. končnem delu. Anžlovarjev drugi
DAVORIN DEVETAK
film ohranja značilno lahkotnost iz prve uspešnice Babica gre na jug, z nepozabno vražjo Majolko Šuklje. Akcijski prizori in ritem so solidni, ni pa povsem prepričljiva predlagana igra ironije, ki dvigne film nad stereotipnostjo nekaterih prizorov. Neglede na te pridržke pa se vsekakor splača gledati oba filma.
Lepo bi bilo, ko bi ju po goriški predstavitvi pokazali še v Trstu. Mislim, da bo Kinoatelje s pomočjo trža-
škega sorodnega kluba Cappelle Un-derground ali naših ustanov rade volje posredoval v tem smislu.
Ob tem bi dodal še nekaj ugotovitev na rob goriški manifestaciji. Tako zelo dobro obiskana slavnostna otvoritev, kot tudi sobotni praznik in nedeljska okrogla miza ob 10. letnici Film Video Monitorja so pokazali na izjemen pomen te prireditve. Je nedvomna vloga, ki jo odigrava FVM znotraj slovenskega filma (tv in videa), z nudenjem posebnega kritičnega in analitičnega opazovališča, in tudi navzven, pri njegovi promociji v Italiji in še dlje. Kontinuiteta zanimanja skupine italijanskih vsedržavnih kritikov, ki so»spoznali« slovenski film in kulturo pred več kot 10 leti (ob prvi goriški retrospektivi slovenskega filma 1981) in sledijo raznim izdajam FVM, to dokazuje. Bolj zaskrbljujoče pa je pojenjanje radovednosti in odzivanja pri domačem občinstvu, zlasti slovenskem. Če so bile skoraj vse predstavitve novih filmov dobro ali zadovoljivo obiskane, smo morali zabeležili nerazumljivo apatijo npr. pri
letošnjem informativnem sporedu, ki je obsegal izbor klasičnih in značilnih naslovov povojnega slovenskega filma.
Že res, da so nekateri od teh dokaj znani, da jih je že prikazala slovenska tv, vendar jih mladi rod gotovo ni imel priliko videti in je vsekakor za vsakega ljubitelja filma in domače književnosti (jedro naše filmske ustvarjalnosti je tesno s to povezano) neprimerljivo lepše če si jih ogledaš v dvorani. Končno, moramo še beležiti manjše število gostov s Tržaškega, ki so v preteklosti v večjem številu sledili tej posebni ponudbi. Marsikdo si v Trstu želi, da bi goriški pregled ponavljali tudi v tem mestu. Mimo subjektivnih in objektivnih problemov, da slovenski Trst trenutno ne razpolaga s skupino in dvorano na ravni gori-škega Kulturnega doma, je res vpra-
šljivo, če si lahko dovolimo dve taki prireditvi. Lahko pa bi uresničili tudi v Trstu sočasne predstavitve najzanimivejših filmov na sporedu. Organizatorji si bodo morali po prvem vsekakor spodbudnem 10-letnem obračunu izmisliti nove prijeme, z boljšim angažiranjem krajevnega občinstva in boljšim povezovanjem raznih sredin, npr. slovenske in italijanske šole, s sodelovanjem s kinematografsko in širše kulturno pobudo kina Vittoria, z obojestranskim sodelovanjem z novonastalo zamejsko televizijsko strukturo. Treba je nadaljevati s stalno bogatitvijo in rastjo vsega medijskega potenciala, s katerim razpolagamo v zamejstvu.
Na koncu bi še poudaril zaskrbljujočo odsotnost goriškega uradnega es-tablišmenta na sami prireditvi. Goriški odbornik za kulturo je po poklicu celo filmski režiser in producent! Skoda za izgubljeno priložnost. Film bi moral biti tudi v današnjih časih ostre »blokovske« konfrontacije prvo sredstvo sporazumevanja in konfrontacije.
Slovenski tržaški občinski svetovalci za Kras
Slovenski občinski svetovalci v tržaški občini Andrej Berdon, Igor Dolenc in Peter Močnik so na seji tržaškega občinskega sveta dne 31. marca vložili resolucijo, ki zadeva kraški teritorij in njegovo prebivalstvo. Svetovalci pozivajo župana in občinski odbor, naj posredujeta pri deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, da bi novi zakon za varstvo okolja na Krasu upošteval naslednja načela: prepreči naj se izvajanje vseh obstoječih hudih omejitev, ki dejansko onemogočajo tradicionalne gospodarske dejavnosti, s čimer se hromi nadaljnji naravni gospodarski razvoj; izoblikujejo naj se konkretni načrti, ki naj omogočijo preporod Krasa in nadaljnji razvoj tradicionalnih dejavnosti; za vse to naj se določijo potrebna sredstva; ustanovi naj se upravno telo, pri katerem naj sodelujejo predstavniki prizadetega prebivalstva in njegovih organizacij pod nadzorstvom javnopravnih teles; ovrednotijo naj se narodnostne, kulturne, gospodarske in socialne značilnosti avtohtonega prebivalstva.
Deželni svet S SO v Devinu
Pred kratkim se je v Devinu sestal deželni svet Sveta slovenskih organizacij. Predsednica Marija Ferletič je obširno poročala o problemih, ki zadevajo to krovno organizacijo. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, tako vloga in stališča članic, organizacijske zadeve, odnosi z matično domovino, bližnja proslava petdesetletnice osvoboditve in konca vojne itd. Svet je glavni širši organ SSO, ki poleg občnega zbora daje smernice izvršnemu odboru in nakazuje splošno delovanje organizacije.
Dne 4. aprila je minilo 50 let, kar so nacisti usmrtili in sežgali v tržaški Rižarni časnikarja Jožeta Golca. Goleč, za prijatelje Jojo, je med vojno pribežal iz Maribora v Trst, kjer je ilegalno vodil tržaški del obveščevalnega omrežja, ki sta ga v zvezi z Angleži vodila Vladimir Vauhnik in Ante Anic.
V sredo, 12. aprila, ob ob 15. uri v Rižarni maša, ki jo bo za Golca in njegove zavestne sodelavce in slučajne znance v Trstu, Padovi, Gorici, Benetkah, Vidmu in Ljubljani, ki so postali žrtve nacističnega uničevalnega stroja, daroval dr. Angel Kosmač. Sledil bo razo-govor o teh žrtvah, ki še niso bile deležne javnega spomina.
Prizor iz filma »Halgato« A. Mlakarja
Jubilejna »Pesem mladih«
Zvonki in razposajeni otroški glasovi so prejšnjo nedeljo, 2. apri-£j' odmevali v Kulturnem domu v Trstu, kjer je potekala jubilejna 25. zborovska revija »Pesem mladih«, ki jo prireja Zveza cerkvenih pev-'b zborov. Nastopilo je 13 pevskih skupin pretežno s Tržaškega, en zborček se je pripeljal iz Doberdoba, eden pa iz Komna.
1 v '^avnostna govornica je bila učiteljica in dirigentka Ljuba Smot-a*- Predvsem se je zahvalila vsem, ki prispevajo, da se pevska tradi-Cl]a in slovenska pesem prenašata iz roda v rod.
Predsednik ZCPZ Zorko Harej pa je na tej jubilejni reviji izročil za 25-letno neprekinjeno sodelovanje posebno priznanje zboru »Slom-,ek« iz Bazovice. Priznanje je prejel domači župnik Marijan Živic, ki !e vsa ta leta spodbujeval otroško pevsko dejavnost.
Pesem mladih je četrt stoletja zaznamovala slovensko mladinsko P®tje in vplivala na njegov obstoj in razvoj. V vseh teh letih je bilo 2 zborovskih nastopov, na katerih je sodelovalo 9 tisoč mladih pev-fv in kakih 70 dirigentov. Nekateri so prav na tej reviji začeli svojo b°rovsko kariero.
Smučarska sezona se končuje, čeprav ponekod sneg še vedno beli vrhove. O priljubljenosti te športne panoge pri nas v zamejstvu sem se imel priložnost pogovoriti z Valentino Facchin, načelnico smučarskega odseka pri Slovenskem planinskem društvu.
in tekmovalk. Morali bi imeti združeno ekipo, kot je na primer pri košarki, kjer posamezni igralci ne igrajo vsak za svoje društvo. Seveda je smučanje individualen šport, ki postavi tekmovalca v neosredno konkurenco z drugimi. Spominjam se, da smo, ko šmo bili še majhni, drug drugemu skušali kako škodovati in tako onemogočiti, da bi prišel prvi. Zavedam se, da je bilo takšno vedenje napačno, čeprav smo to počenjali v svoji otroški razposajenosti.
Kako ocenjuješ potek letošnje smučarske sezone pri vašem društvu?
Zelo pozitivno. Letos se je našim pobudam odzvalo večje število ljudi kot lani. K temu je gotovo pripomoglo novoletno zimovanje na Trbižu, ki je popolnoma uspelo, saj so bile tudi cene zelo ugodne. Nekaj težav smo imeli s snegom, vendar pa smo kljub temu izpeljali program do konca. Kar zadeva tekmovanja, naj povem, da je lep uspeh dosegel Aleksander Žezli-na, ki je zmagal na zimskih zamejskih športnih igrah.
Kaj pa bi povedala o sodelovanju z ostalimi društvi ter o združeni ekipi?
Na žalost moram reči, da je premalo sodelovanja med društvi v zamejstvu, ki se ukvarjajo s smučanjem. Ekipa bo združena do septembra, ne vemo pa, če bo tudi v prihodnji sezoni obstajala v tej sestavi. Sodelovanje je težavno zato, ker ni prišlo do skupnega programa, do skupnih točk.
Gre tu za sektaštvo?
Da, odločno preveč ga je. Ko tekmujemo, je sicer konkurenca razumljiva, gotovo pa ni na tekmah FISI, kjer je veliko italijanskih tekmovalcev
Gorazd Bajc
fužinska psihološka knjižnica
Reševanje ose
(2)
(dr. P. Honey)
1) Verjamemo, da nam bo nekdo, Pozna nezmotljiv odgovor, pove-
a - kaj naj storimo, in bo obenem P evzel vso odgovornost za posledi-j6, Kakšno slepilo! Edini problem je yrej v tem, kako priti do te osebe.
■ er)etno je nikoli ne bomo našli, ker
)e Preprosto ni.
2) Verjamemo, da je osebne pro-!^me mogoče rešiti z enim zama-• m- V nekaterih redkih primerih
amo res lahko takšno srečo, toda ezave zahtevajo svoj čas.
3) Prepričani smo, da ni nobene sitve. Včasih so osebni problemi vi-
tako zapleteni in težki, da obu-
nit' am° nac* niimi *n ne verjamemo 1 v delno, še manj pa v popolno re-6v' problemi so videti nerešljivi, ker kQeVe^ telovadimo z besedami »lah-" ® »hočemo«. Za vsak dober pri-
P Pa sta potrebni sposobnost in jeriPravl)enost. Vsa skrivnost uspeha ^1v tem/ ali smo sposobni velik pro-razbiti na manjše in se odločiti, k erega izmed manjših problemov VeTt° na,prei rešili. Naš cilj je rešitev Va e§a Problema, naš načrt pa reše-Je Po manjših enotah, ki smo jim
4) Verjamemo, da so problemi božja kazen.
5) Menimo, da se bodo stvari obrnile na slabše, če bomo kakorkoli ukrepali. Strah je neizogiben pri tveganju, ki ga moramo sprejeti, če hočemo rešiti osebne probleme. Tveganje je toliko večje, če ukrepamo nepremišljeno in toliko manjše, če dobro pretehtamo vse, kar govori v prid ali proti našim nameram. Ironija je v tem, da nas problemi tem hitreje pahnejo v panično in prenagljeno ukrepanje, čim bolj so čustvene narave. Dejanja, ki jih storimo pod tem pritiskom, naslednji dan skoraj obvezno obžalujemo.
6) Verjamemo, da bi bilo lepo živeti brez problemov. Ne! Bilo bi dolgočasno. Trenutno zadovoljstvo ali z drugimi besedami, obdobje brez problemov, je vedno zelo kratkotrajno.
7) Dopovedujemo si, da so za vse krivi drugi. Za prepir sta potrebna dva, za osebni prepir pa le en sam, torej smo sami krivi. S takimi izjavami se sprva težko strinjamo in takšno spoznanje je lahko boleče, toda v praksi je to ključ za rešitev osebnega problema.
8) Verjamemo, da je vedenje ljudi nepredvidljivo.
9) Prepričani smo, da se ljudje sploh ne spreminjajo, oziroma se nočejo spremeniti. Starega psa ni mogoče dresirati in tako tudi človekovega značaja ni mogoče predrugačiti. Iz teh izjav veje pesimizem. Ljudje se ne spreminjajo pogosto, ker so okoliščine, ki pogojujejo naše vedenje, vedno enake, ali pa so vsaj videti takšne, da ne občutimo nobene potrebe po spremembi. Če v našem najbližjem okolju ni nobene spremembe, se zavestno obnašamo tako, kot smo se navadili.
10) Menimo, da dejanja pogojujejo osnovne osebnostne značilnosti. Če smo v to prepričani, in na žalost veliko ljudi res v to jerjame, postane reševanje medsebojnih problemov zares zapleteno. Vsi vemo, kako učinkovito reševanje problemov zahteva
od nas, da se problemov lotimo v njihovem jedru. Če verjamemo, da se glavni vzroki za ravnanje skrivajo v osebnosti človeka, je povsem razumljivo, da se je treba v osebnost poglobiti, odkriti pravi vzrok in jo na neki način pripraviti k spremembi.
Če želimo spremeniti lastno vedenje, moramo najprej namerno preusmeriti pozornost od drugih in se osredotočiti nase. Za lastne probleme smo pač mi ključna oseba, ki ne odloča samo o tem, kaj je tisto, ki povzroča vrzel med resničnostjo in našimi hotenji, temveč s svojim odzivanjem na problem dokončno sklenemo, ali bomo poiskali rešitev ali pa ne. Z vsakim našim dejanjem skušajmo najprej spremeniti samega sebe, šele nato lahko dosežemo spremembo pri drugih.
)eten a Stefančič (Dalje)
ZVEZA PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL in SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL — GORICA
vabita na
SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE
Nastopajo učenci pihal Komorna dvorana SCGV — Sreda, 12. aprila 1995, ob 17. uri
otroški in mladinski zbori
v
Koncert prof. Berganta
V nedeljo, 2. t.m., je v župnijski cerkvi v Šmartnem v Goriških Brdih koncertiral orgelski mojster prof. Hubert Bergant, ki je to pobudo vključil v svoje praznovanje 30-letnice umetniškega delovanja. Sicer pa je ta koncert bil nekaj posebnega tudi zaradi orgel, na katerih je bil izveden. Gre namreč za poznobaročen instrument italijanske izdelave, zgrajen okrog leta 1780, ki je pripisan slavnemu beneškemu orglarju Gaetanu Callidu.
Prof. Bergant je nedeljski koncert prilagodil značaju orgel v Šmartnem, saj se je v izboru programa v glavnem omejil na stare mojstre od 16. do 18. stoletja, ki so se zvrstili po naslednjem vrstnem redu: G. Gabrieli (okrog 1554-57-1612), G. Frescobaldi (1583-1643), J. K. Kerll (1627-1693), J. Pachelbel (1653-1706), J. Pod-bielski (17. stoletje), G. Mufatt (1690-1770), F. Gasparini (1668-1727), D. Zipoli (1688-1726), Ch. J. Stanley, S. Sechter (1788-1867). Mojster Bergant je na koncu dodal še tri korale nemškega skladatelja J. S. Bacha (1685-1750). Na izvirnem starinskem instrumentu smo tako slišali glasbo iz renesančne in baročne dobe, ki je v lepi cerkvi sv. Martina v Šmartnem prišla do polnega sijaja. Izvajalec
se je tudi tokrat izkazal kot koncertant, ki do skrajnosti obvlada ta instrument, in to v tehničnem in interpretacijskem pogledu. Tudi njegova registracija je bila dognana in se je prilagajala tehničnim zmožnostim orgel, ki se odlikujejo po blagem in kristalno ostrem, a ne kričavem zvoku. Do izraza je prišel značilen italijanski baročni orgelski zvok, ki še posebej lepo zveni pri uporabi malo-čeveljskih alikvotnih registrov.
Ob zaključku koncerta se je v imenu poslušalcev zahvalil ravnatelj Osnovne šole na Dobrovem in predsednik občinskega sveta občine Brda prof. Peter Stres, ki je nekaj uvodnih besed spregovoril tudi pred koncertom.
M.V.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret
DESETI BRAT
Režija Dušan Mlakar
V petek, 7. aprila, ob 15. uri — ob 20. uri v ponedeljek, 10. aprila, ob 10. uri v torek, 11. aprila, ob 10. uri
V Kulturnem domu v Trstu.
6. primorski slovenistični dnevi
Slavistično društvo v Trstu prireja 6., 7. in 8. aprila v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah
6.	primorske slovenistične dneve.
Temi letošnjega posveta sta Fašizem in primorska književnost ter Slovenščina ob zahodni meji danes: posvečeni sta narodnostni problematiki ob 50-letnici osvoboditve. Literarni zgodovinarji bodo obravnavali zgodovinska dejstva, načine odzivanja primorskih književnikov na raznarodovalne pritiske fašizma in sledove dobe v književnosti. Predmet jezikoslovnih obravnav bo govorno vedenje, spreminjanje govornih navad in znanje slovenskega jezika zlasti pri slovenski mladini na obeh straneh meje, jezik v slovenskih medijih v Italiji ter standardiziranost slovenskega knjižnega jezika v zamejstvu. Vez med obema tematskima sklopoma in obenem njuno posebno aktualizacijo predstavlja okrogla miza o Razvijanju narodne zavesti v šoli s posebnim ozirom na slovensko šolo v Italiji.
Primorski slovenistični dnevi so, kot pričajo imena referentov, pomemben strokovni dogodek. Obenem so tudi institucionalizirana oblika strokovnega povezovanja Slovencev z obeh strani meje, saj so priznani kot strokovno izpopolnjevanje profesorjev slovenščine tako pri Ministrstvu za šol-
stvo in šport Republike Slovenije kot od letos — po prizadevanjih Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm — tudi pri šolskih oblasteh v Italiji. Zaradi obojega bi bilo primemo, da bi Vaš časopis prireditev tudi novinarsko spremljal in o njej poročal.
Postni koncert na Kostanjevici
V okviru cikla koncertov »Z vrtov sv. Frančiška« bo v petek, 7. aprila, ob 18. uri v cerkvi na Kostanjevici pri Novi Gorici (Kapeli) postni koncert. Skozi glasbo bodo o smrti oz. življenju spregovorili izvajalci: Hubert Bergant, orgle, Dekliški nonet iz Doberdoba, Dekliški zbor Alenka iz Štever-jana, solopevke iz Nove Gorice, godalni kvartet in orkester Glasbene šole Nova Gorica in gledališki igralec Radoš Bolčina. Ponovitvi bosta v nedeljo, 9. aprila, ob 17. uri v Biljani (Goriška Brda) in ob 20. uri v Kanalu. * * *
Na svetoivanski nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu so imeli pred dnevi v gosteh časnikarko, televizijsko scenaristko in rešiserko Dorico Makuc, ki je šolarjem in staršem ob diapozitivih spregovorila o lepi in skrivnostni deželi Irski. Srečanje je sodilo v okvir priprav na Evrošolo, prireditev, ki se bo začela 19. aprila.
| NOVICE
Je demokracija na področju informacije postala v Italiji rizična? Tako so se spraševali udeleženci posveta, ki ga je od 23. do 25. marca priredila v Veroni Federacija italijanskega katoliškega tiska. Ugotovili so, da se je papir podražil za 30%, poštni stroški so se zvišali za nič manj kot 300°/o, oglasi so za 55% domena televizije, še vedno je treba v Italiji plačevati dodatni davek IVA (tega ni v nobeni demokratični državi), oglasi javnih ustanov gredo v liste velikih založnikov, ki so deležni tudi nizko-obrestnih posojil. Nobenega upanja pa ni, da bi v prihodnjem država ponovno financirala zakone, ki predvidevajo prispevke za tisk.
* * *
»Evangelium vitae« (Evangelij življenja) je naslov najnovejše okrožnice papeža Janeza Pavla II. Dolga je 188 strani in ima štiri poglavja ter sklepne misli. Opozarja na ogroženost človekovega življenja, vsebuje krščansko poslanico o življenju, poudarja, da je življenje sveto in nedotakljivo, zavzema se za novo kulturo človekovega življenja.
* * *
Tudi predsednik republike Scalfa-ro, ki je bil na uradnem obisku na Irskem, poudarja, da bodo deželne in upravne volitve 23. aprila verodostojen test političnega stanja v državi. Za pripravo na te volitve pa so značilni hudi prepiri med Berlusconijevim in Finijevim zavezništvom in levosredinskim polom, ki se zbira okrog Prodija. Berlusconi odločno zavrača vsak predlog, naj bi se tako ali drugače uredilo vprašanje koriščanja frekvenc oziroma sredstev množičnega obveščanja na splošno. Zaveda se namreč, da zdaj razpolaga s tremi svojimi televizijskimi kanali in da posredno nadzoruje javno radiotelevizijsko službo.
Zato dosledno vztraja pri zahtevi, naj se čimprej razpišejo tudi politične volitve.
* * *
Tržaški župan Illy je vnovično zagrozil z odstopom, če bi večina občinskega sveta zavrnila njegov načrt o nadaljnjem gospodarskem razvoju Trsta. Očitno so nastale globoke razpoke med županom in nekaterimi zavezniškimi političnimi silami, zlastt Ljudsko stranko. Politična pokrajinska tajnica Dorigo je izjavila, da Ljudska stranka se ne more in se ne bo sprijaznila z mislijo, da bi lahko o nadaljnji usodi Trsta odločali takšni ali drugačni lobiji, to je klike.
* * *
Trst se mora odslej zavedati, da je za vedno konec cenenim državnim podporam in državnemu skrbništvu. Odslej mora živeti od lastnih sposobnosti. To je glavni nauk, ki je izšel z nekajdnevne konference o gospodarstvu mesta na tržaški pomorski postaji-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vinko Moderndorfer
TRANSVESTITSKA
SVATBA
Režija Vinko Moderndorfer
V sredo, 12. aprila, ob 15.30
V Kulturnem domu v Trstu.
Silam Združenih narodov na ozemlju Hrvatske je bil sicer podaljšan mandat, vendar ne morejo opravljati svojih nalog, ker jim krajinski Srbi branijo vstop na ozemlje, ki ga nadzorujejo. To obsega skoraj tretjino vsega hrvaškega državnega ozemlja-V Bosni pa se ne spoštuje premirje tn se boji med muslimanskimi in srbskimi enotami nadaljujejo. Do kdaj bo trajala ta morija?
Na openskem strelišču je bila prejšnji teden občutena spominska svečanost ob obletnici usmrtitve 71. talcev. Prireditev je izzvenela predvsem kol opomin mlajšim rodovom, da se vojne grozote ne smejo nikoli več ponoviti-
(foto Kroma)
Svečanost na Opčinah
Slovensko-italijanski slovar paronimov »Lažni prijatelji« prof. Diomire Fabjan-Bajc
1   1  T-1 _ I '  T> _ ' _	   J.._     >	•	■	■	•	v
Profesorica Diomira Fabjan-Bajc K v kratkem časovnem razdobju izdala dve knjigi »Dve muhi na en mah — Ue piccioni con una fava« in pa slo-Var z nenavadnim naslovom »Lažni Prijatelji«. Če ne bi bilo podnaslova "Slovensko-italijanski slovar paroni-mov«, bi nas lahko naslov zavedel, da Sre za kriminalko ali politično pisanje, tnlijanski jezikoslovec Migliorini je namreč imenoval paronime za »lažne Prijatelje«, od tedaj pa se je ta izraz uveljavil. Paronimi pa so podobne be-Ttv 2 drugačnim pomenom. Prav uhko nas torej zavedejo, predvsem pri Prevajanju. Prav dobro se je tega zavedala Diomira Fabjan-Bajc, ki je prevedla v italijanščino Rebulov obsežni rotnan »V Sibilinem vetru« ter pri tem vpazila, koliko paronimov obstaja v °dnosu med slovenščino in italijanščine'• Prof. Bajčeva jih je začela vestno Zapisovati, končni izdelek pa imamo Sedaj pred sabo. Slovenci namreč nimamo še takega specifičnega slovar-R ki pa je nujen, saj slovenščina po-rebuje samostojne prevode tujih del m klasikov, k prevodu pa nujno spa-aI° raznovrstni slovarji. Sicer pa je avtorica v svojem uvodu napisala sle-ece: »Kot vsi dvojezični slovarji, je nustal tudi ta predvsem iz praktičnih Potreb za vse tiste, ki sicer obvladajo 0 slovenski kot italijanski jezik, a mtajo kdaj dvome pri uporabi tako lmenovanih evropeizmov zaradi pogo-interferenčnih napak tako v enem
Diomira Fabjan Bajc
kot v drugem jeziku«. Knjigo je izdala tržaška založba Mladika. Avtorica se na uvodni strani zahvaljuje prof. Lelji Rehar za sodelovanje in glavnemu uredniku Mladike Mariju Ma-verju.
Preidimo sedaj h konkretnim primerom. Vzemimo kot primer na videz enostavno besedo »drama«. V slovenščini ima tri pomene. Prvič je to literarno delo v obliki dialogov, drugič je poslopje dramskega gledališča, tretjič pa ekspresionistično pomeni pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek. Jasno je, da ne smemo torej slovenske be-
sede »drama« prevesti avtomatično z italijansko besedo »dramma«, čeprav sta istega grškega izvora in se pišeta skoraj enako, ampak moramo razbrati iz konteksta, za katerega od treh pomenov gre, in nato prevesti z ustreznim italijanskim izrazom. Tudi italijanska beseda »dramma« ima tri pomene. Pomeni namreč gledališko igro, drugič konkretno literarno dramo ali tragedijo, tretjič pa dramatičnost ali dramsko napetost. Kot vidimo, sta prva dva pomena prevedljiva z enakim slovenskim izrazom, tretji pa ne. Treba je torej biti zelo previdni, če hočemo prevajati ustrezno in razumljivo.
Navedemo naj še nekaj primerov. Italijanska beseda »circolare«lahko pomeni okrožnico, lahko pa pomeni tudi avtobusno krožno progo. Italijanska beseda »delicatezza« pomeni v slovenščini nežnost, v italijanščini pa ista beseda lahko pomeni tudi»srčna kul-
tura« in celo »poslastica«. Vendar pa ne bomo Slovenci nikdar prevedli besede poslastica z »delicatezza«, pač pa s »cibo delicato«, ali pa s »questo piatto e una vera delicatezza«. Vsi dobro poznamo besedo »gelosia«, ki seveda pomeni »ljubosumje«. Vendar pa v italijanščini »gelosia« pomeni tudi našo »roleto«, beseda ljubosumje pa očitno Slovenci ne bomo nikdar prevedli v »persiana«.
Večji problem predstavljajo evro-peizmi. Nekateri slovenski evropeiz-mi imajo popolnoma enak pomen. Dovolj je, da pomislimo na besede kandidat, fotograf, kilometer, radio, televizija, itd. Obstajajo pa evropeizmi, ki imajo povsem različen pomen v slovenščini in v italijanščini. To so recimo besede firma, parola, dirigent, transparent itd. Slovar prof. Diomire Fabjan-Bajc nam bo torej pojasnil ne samo semantične razlike med slovenskimi in italijanskimi evropeizmi, ampak bo tudi pomagal tržaškemu Slovencu, ki bo knjigo vzel v roke, da bo ugotovil, kaj je pravilno slovensko in kaj z uporabo določene besede pojmuje Slovenec iz matice.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA
KONCERTNA SEZONA 1994/95
TAM GOR JE MOJA VAS
Ljudske pesmi beneških dolin Priredil Daniele Zanettovich
Komorna dvorana SCGV Ponedeljek, 10. aprila 1995, ob 20.30
(34)
Janko Jež
SPOMINI
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
Holandska je razpolagala s številnimi znanstvenimi zavodi, ki so se uk-rjali z mamili. Ogledal si je tudi prve bolnišnice, kjer so se zdravili nepo-*)ivi zasvojenci. Tudi sam je namreč v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani nato v Begunjah imel opraviti s številnimi mladimi alkoholiki in že tudi Prvimi mamilaši. Našo mladino je seznanil z raznimi mamili, s posledicami lvanja mamil in z možnostjo pravočasnega zdravljenja. Na koncu preda-''ja je dodal še lastno ugotovitev na osnovi svojega študijskega bivanja med andskimi zdravstvenimi strokovnjaki, da bo problem širjenja uživanja ma-t k P0stal čez nekako dve leti, torej okrog leta 1975, nevarno pereč, kajti v dveh letih naj bi mamilaštvo naravnost preplavilo najprej Jugoslavijo in ato še Italijo. To so bile preroške besede!
J° Predavanje sem organiziral na učiteljišču po nalogu šolskega skrbništva. lo° ^ Za vsedržavno akcijo pod vodstvom prosvetnega ministra v sode-s Vaniu z ministrstvom za javno zdravstvo. Šolsko skrbništvo je poslalo vsem . e "ješolskim ravnateljem okrožnico in tiskovine, ki so jih morali profesorji r P niti in jih je moral vsak ravnatelj zbrati ter poslati z lastnim poročilom t ,Vnateliu ženskega strokovnega zavoda za domačo obrt v Trstu. Ta ravnate Vebil Prof' Guido Miglia. Vrniti smo morali vse tiskovine in celo koncep-jV. ajti akcijo je bilo treba izvesti s skrajno rezerviranostjo. Ravnatelj Guido gha je na osnovi vsega gradiva, ki so mu ga dostavili posamezni ravnate-/ sestavil enotno poročilo za šolsko skrbništvo v Trstu oz. za prosvetno mi-lstrstvo v Rimu.
jih ^ SV0)em poročilu sem moral navesti tudi konkretne primere, ki naj bi Sa °Pazil med dijaki našega zavoda. Pri nas je šlo celo za primer poskusa "'ornora z užitjem večje doze pomirjevalnih sredstev zaradi obupnih so-
cialnih razmer, v katerih je dijakinja živela. Problem sem rešil v sodelovanju z Vincencijevo konferenco v Trstu. Nisem namreč hotel, da bi se o tem govorilo v šoli. Skrb za ureditev te zadeve je uspešno prevzela podpredsednica Vincencijeve konference gdč. Mira Bole.
Kmalu nato sem prejel imenovanje za člana posebne komisije, ki jo je ustanovil šolski skrbnik za preventivo proti uživanju mamil na Tržaškem. Odboru je predsedovala prof. Alma Hatila. V njem je bil tudi predstavnik policije, to je kvesture. To me je zaskrbelo, kajti akcija, namesto da bi šla v organizacijo splošne preventive, je zašla na mrtvi tir represije, na katerem je danes obtičala. V tem odboru sem sodeloval do upokojitve.
Z dr. Zalokarjem sem ostal še dolgo v osebnem in tudi pisnem stiku. Obiskoval sem namreč v psihiatrični bolnišnici v Begunjah svojo mlajšo sestro Darinko. Ta se je še pred vojno zaposlila kot uradnica pri nekem lesnem podjetju na Verdu pri Logatcu. Ob italijanski okupaciji se je nepredvidoma znašla sredi ostrega boja med partizani in italijansko vojsko, ki je spremljala prvi transport slovenskih civilnih internirancev, namenjenih v razne italijanske lagerje. Partizani so napadli vlak pred viakuktom pri Verdu in po ostrem boju osvobodili vse jetnike, ki so se rešili z begom v gozdove okrog Logatca. Sestra je bila zelo pretresena zaradi tega dogodka. Nato se je zaposlila v Ljubljani na občinski upravi. Po koncu vojne je prišla k meni v Rim. Zdela se mi je čudna. Kmalu nato je izginila in o njej nisem več let ničesar vedel. Po odhodu iz Rima so jo vrnili v Ljubljano. Po zdravniškem pregledu so jo poslali najprej v psihiatrično bolnišnico na Studencu pri Mariji Devici v Polju. Ko se je njeno stanje izboljšalo, so jo poslali na okrevanje v Begunje. Po 17 letih (toliko let sem namreč moral čakati, da so na vojaškem sodišču v Milanu obnovili proces proti meni, kajti le na osnovi dokončane kazni sem kot vojni ubežnik dosegel izbris iz kazenskega lista zaradi posebne amnestije) sem sestro spet lahko obiskal in se tako seznanil z ravnateljem bolnišnice dr. Zalokarjem. Rad je sprejel moje povabilo, da bi o mamilih predaval na učiteljišču A.M. Slomšek v Trstu. Tudi kasneje sem se z njim dopisoval. Dne 4.5.1978 mi je dr. Zalokar poslal naslednje pismo:
»Spoštovani gospod profesor,
že nekaj časa z zanimanjem spremljam čudne dogodke v psihiatrični bolnišnici v Trstu in prej v Gorici. Pa sem se spomnil na Vas, da bi mi mogoče
Kmetijstvo	Rastlinske -
tudi v vrtu posnemaj
Knjiga o izobražencih med drugo vojno
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bil v ponedeljek, 3. aprila, gost mladi zgodovinar Bojan Godeša, avtor knjige »Kdor ni z nami, je proti nam«. Delo govori o vlogi slovenskih intelektualcev v vojnem obdobju. Nastalo je kot doktorska disertacija, za izid v knjižni obliki pa je avtor svojo raziskavo še razširil. (foto Kroma)
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
. /ffilrN Združenje periodičnega 'Ifilj' tiska v Italiji
Na pašnikih, travnikih, gmajnah in gozdovih rastline rastejo v družbi. V naravi navadno ni širših površin ene same rastline. Opazujte in boste sami ugotovili. Na primer borovi gozdovi na Krasu, ki so najlepši rezultat pogozdovanja, so se v teku let obogatili z drugimi drevesnimi vrstami, kar je zelo dobro, saj je na ta način gozd bolj zdrav in botanično bogatejši. Isto velja za pašnike, gmajne in travnike. Rastline v naravnih razmerah rasejo v t.i. rastlinskih združbah.
Tega preprostega dejstva so se ljudje od vedno zavedali in so ga upoštevali tudi v poljedelstvu, še zlasti pa v vrtnarstvu. Posebno starejši ljudje se gotovo spominjajo, da so nekoč bili družinski zelenjavni vrtovi navidezno bolj neurejeni in da so se razne povrtnine nekako mešale. Vendar to ni bila posledica neurejenosti, ampak rezultat hotenega mešanega sejanja ali sajenja raznih povrtnin in kultur. Ljudje so namreč ugotovili, da nekatere povrtnine lepše uspevajo, so boljše, lepše in bolj zdrave, če rastejo v bližini nekaterih drugih povrtnin. Te ugotovitve so tudi izvajali predvsem zato, ker je mogoče na ta način bolje izrabiti površino, tako da je vedno in dosledno izkoriščena.
Posebno v biološkem vrtnarstvu, ki med drugim opušča globoko obdelavo tal in zagovarja načelo zastiranja tal s humusom, je ta tehnika združevanja raznih povrtnin na isti površini osnovnega pomena. Pri tem je treba upoštevati nekaj preprostih načel. Nikoli ne združujemo rastlin, ki zasedajo isto raven površine. Npr. ne bomo v isto gredico sadili krompirja in čebule. Prav tako ne združujemo rastlin, ki pripadajo isti družini, razen če nimajo istih potreb glede rastišča, vlage, zemlje, gnojil itd. Nobenega dvoma pa ni, če bi želeli sejati ali presaditi na isto gredico, npr. razne solate, indivije, radiče in sorodne rastline. Prav tako moramo paziti, da ne bi sadili v neposredno bližino rastlin, ki so si konkurenčne glede hranljivih snovi in vode.
Osnovno pravilo je, da moramo prostor okrog rastlin, ki imajo dolgo vegetacijsko dobo (npr. paradižnik, kumare, visok fižol, itd.), zasaditi s povrtnino, ki kmalu dozori. Tako lahko med zgoraj navedene rastline sejemo solato berivko, rukulo, radič solatnik, špinačo, redkvice in še kaj podobnega. Lahko pa tudi presadimo poletno solato, beli čebulček ali še kako drugo podobno rastlino. Važno je, da tako uredimo seja-
nje ali presajanje teh povrtnin s krajšo vegetacijsko dobo, da jih bomo pobrali, še preden se bodo rastline z daljšo rastno dobo tako razvile, da bi jih lahko zasenčile.
Zelo priporočljivo je ustvarjati take združbe povrtnin, ki si vzajemno pomagajo. Tako se bodo rastline, ki rastejo v neposredni bližini stročnic, to so nizki in visoki fižol, stročni fižol, grah, bob, leča itd., lahko okoristile ob dejstvu, da so na koreninah rastlin te družine posebni encimi, ki vežejo dušik iz zraka, tako da je dostopen tudi rastlinam. To ne koristi le fižolu in ostalim povrtni-nam te družine, ampak tudi vsem ostalim v neposredni okolici. Zanimivo pa je, da stročnice bolj škodijo kot koristijo čebuli, če-bulčku, šarlotki, česnu in poru. Ugotovili pa so, da je dobro, Če česen in čebula raseta okrog korenčka ali zelene-šelina. Zgleda namreč, da je korenček na ta način bolj zdrav, ker ga ne napadejo nematode oz. korenčkova muha.
V teh dneh, ko se obnavlja delo po vrtovih, lahko torej poskusimo s tem načinom pridelovanja povrtnin. Vsem, ki bi si želeli to poskusiti, svetujemo, da naj si uredijo gredico in naj na njenem robu zasadijo čebulo. Glavna kultura ostale površine bo korenček/ ki ga bomo sejali v vrsto. Razdalja med vrstami naj bo 35 cm-Med vrste korenčka izmenično sejemo po eno vrsto redkvice oz-solate berivke ali drugačne poletne solate.	M.T.
pomagali razjasniti sliko o tem, kaj se tam v resnici dogaja. Mogoče ste imeli priložnost v italijanskih oziroma lokalnih časopisih kaj več prečitati o tem. Za take informacije bi bil hvaležen, ker se podobne misli, kot jih je zasejal dr. Basaglia v Trstu, skušajo pričeti uveljavljati tudi pri nas, osebno pa ne verjamem, da bi prinesle kaj dobrega. Mogoče pridete kaj na obisk k sestri, pa bi se tedaj lahko razgovorila. Vaša sestra je dobra, morda malo bolj zamišljena, sicer taka kot po navadi«.
Dr. Zalokarju sem postregel z informacijami o Basagli in njegovi reformi na področju psihiatričnega zdravljenja, ki pa se je le delno obnesla.
V Begunjah je bila psihiatrična bolnišnica nastanjena v gradu, ki je bil do konca vojne last pokojnega inž. Borisa Sancina. V gradu je bila predilnica, v bližnjih Lescah pa manjša tovarna čokolade, prav tako Sancinova last.
Med vojno je postal grad kaznilnica pod vodstvom nemške vojaške SS policije. Jetnike, med katerimi so bila številna dekleta, so Nemci mučili in nato zverinsko kar na kletnem hodniku ubijali. Videl sem v grajskem muzeju sliko s prizorom prihoda dolge vrste deklet na morišče za gradom, kjer jih je čakala postrojena četa SS krvnikov. V grajski kleti so bile celice, v katerih so na smrt obsojeni prebijali zadnje dni svojega življenja. Te celice so spremenjene v zelo zgovorne muzejske sobe. V grajskem parku je veliko grobišče pobitih borcev in bork za svobodo. Za gradom se začenja tragična dolina Drage, kjer cveto po gmajni čudovite murke v spomin na talce, ki so jih streljali v večjih skupinah na raznih krajih doline in jih na mestu pokopavali.
Po vojni so graščino spremenili v psihiatrično bolnišnico. Delo je sestavna terapija za psihične bolnike. Delo bistveno prispeva k njihovemu zdravljenju in v precejšnji meri tudi ozdravitvi.
To sem opazoval pri svoji sestri. Povratek domov je pred posebno komisijo, ki vsako leto zaslišuje take bolnike, odklonila. Trst, kamor bi se bila morala vrniti, je zanjo predstavljal skok v neznano.
Tudi starost ji je narekovala previdnost. Bila je že z vsem preskrbljena. Imela je stanovanje in hrano. Z delom v delavnici za šivilje in veziljke je sama prispevala k vzdrževalnini. Njeno delo so cenili, saj je vezala celo novo-mašniške ornate. Umrla je leta 1988.
Sancin je bil z bratom Frankom, ki še živi v Ljubljani, tudi solastnik starega gradu na Dolenjskem. Glavno premoženje Sancinovih pa je bilo v Ljubljani. Sancinov oče je bil Tržačan in učitelj po poklicu. Po prvi vojni se je preselil v Ljubljano, kjer je z ženo iz stare tržaške družine Železnik kupil ve-
liko stavbo v Linhartovi ulici 5, ki je bila last Učiteljske knjigarne. V stavbi so bila velika skladišča, uradi ter stanovanja. Pred stavbo je bil velik nasad breskev. Stari Sancin je stavbo dal na razpolago družbi, ki je bila tedaj ustanovljena v Ljubljani kot solastnica edine rižarne v Sloveniji. Podjetje je ugodno uspevalo, saj je krilo polovico jugoslovanske potrebe po rižu. Zato je to lju' bljansko podjetje ustanovilo podružnico v Beogradu. Boris Sancin je doštudiral na visoki ekonomski šoli v Zagrebu. Zaradi hude očetove bolezni je kmalu vstopil v družbo kot prokurator in skrbel za stike z Beogradom.
Po drugi svetovni vojni je bila rižarna podržavljena. Boris Sancin je v Trstu nastopal kot industrialec. Ohranil je dobre stike z Milanom, kjer je znano italijansko središče za trgovino z rižem. Pripravljal se je namreč na možnost prevzema razlaščene rižarne. Umrl je pred Slovensko pomladjo. Že po družinski vzgoji je bil liberalno in nacionalno jugoslovansko usmerjen.
Po upokojitvi sem ohranil stike z upravo devinsko-nabrežinske občine-Že prej sem bil izvoljen za člana občinskega sveta in nato kot namestnik v odboru, ki mu je predsedoval župan Furlan. Bil sem na razpolago tudi župa' nom Škerku, Legiši in Brezigarju. Deloval sem v glavnem kot prevajalec. Nastopal sem na občinskih sejah, sproti prevajal slovenske govore v italijanščino, skrbel, da so bili sejni zapisniki sestavljeni v obeh jezikih in na koncu pomagal postavljati temelje občinskemu prevajalnemu uradu. Bil sem član vseh komisij, ki so spraševale kandidate za občinske uslužbence. Ti so morali obvladati slovenščino in italijanščino. Posebno zanimivo poklicno izkustvo v okviru občinske uprave pa sem si pridobil kot spravni sodnik za področje Devin-Nabrežina. Pa pojdimo kar po »vrsti, kakor so hiše v Trsti!«
Nekega zimskega dne proti koncu leta 1983 me je obiskal policijski »mar-šalo« v Sesljanu. Želel me je vprašati o moji delovni karieri itd. Ker sem vedel, da so me od leta 1953 dalje imeli na glavnem sedežu policije v Devin*1 zapisanega kot politično sumljivega človeka, sem šel v pisarno po zlato kolajno in diplomo, s katero me je bil državni poglavar Leone leta 1978 (kolajno sem prejel šele leta 1980!) odlikoval za zasluge na šolskem in kulturnem p°' dročju. Vrnil sem se v salon, kjer me je čakal »maršalo« in ne da bi mu sploj1 dal možnost, da bi me začel izpraševati vest, sem mu ponudil pod nos kolajno z diplomo. Natančno je prebral diplomo in si ogledal zlato kolajno na državnem trobarvnem traku, nato si je nekaj zapisal ter tiho odšel. S tem je bilo zaslišanja konec. Nisem vedel, čemu naj bi pripisoval njegov obisk.