m n
O Ljubljani, o soboto, dne 3. aprila 1909.
Vdja f p»M:
Ji cet« leto M^reJ K 2«-—
m pol leta .	m 15-—
m četrt leta „	„ C-M
m m met«« H	m 2*20
V upravntttv*:
ai •*>« leto naprej	K	22-4C
m pol leta w	,	11-2T
m četrt letu .	„	5-80
M M mese« „	»	1 »t
p«SUj. m dom 20 b na
mesec.
^»unezne Stev. 10 h.
Uredništvo I«»KopHarJevJh ulicah St. 2 (rfiod «ex
----dvorilče nad tiskarno). — Rokopisi s*
sc vrabjo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste«. 74.
^ .jlIIJ* . n.	. . .	-	,i . 1 T
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 min) i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9» za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate to reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Upravništvo 1?
--- VSI
F" Današnja številka obsega 18 straai
JHl to resnico aH so le sanje?
Komaj minula balkanska kriza, aneksija Bosne, ideja trializma, sanje o vele-srbstvu, vse to je močno vzbudilo slovansko vprašanje v njega celem obsegu. Na eni strani smo videli velik idealizem, na drugi pa tudi veliko nemoč Slovanstva, zlasti kar se tiče Rusije, tega skoro omrt-velega kolosa ... Ni čuda, da se zdaj o Slovanstvu veliko piše, pro in contra. Oglasil se je tudi veliki idealist, apostol miru, zasnovatelj mirovnih konferenc, žurnalist in zgodovinar, Anglež Viljem Stead, urednik znane »Revievv of Re-vievvs«. Napisal je članek o bodočnosti Slovanstva, ki ga priobčujemo, ker je zanimivo, kako visoko letč misli svetovnoslavnega idealista, ki mu pravijo, da je plemenit sanjač. Stead misli tako-le (doslovni prevod):
»Usoda kraljestva je razmerno male važnosti, ako se primerja z usodo naroda. Zgodovina to jasno dokazuje. Ustanovlje-nje ali padec dinastije, izprememba politične oblike zemljevida, to se lahko vidi, ali razvoj narodov vrši se natihoma. In baš ta okolnost se sedaj potrjuje z živim izgledom, ki vznemirja zgodovinarje. To veliko dejstvo, ki bi imelo vzbuditi splošno pozornost, razvija se skoraj tako, da su komaj zapazi. In to je vstop Slovanstva v svoje kraljestvo; to je veliko dejstvo, v primeri s katerim je sreča ali nesreča kraljev in cesarjev le prali na tehtnici.
Aneksija Bosne in Hercegovine je le en znak gorečega slovanskega vprašanja, ki sestoji v počasni osvoboditvi Slovanov izpod podrejenosti in političnega suženjstva in njihovi ureditvi kot vladajočega naroda v srcu Evrope.
Izmed vseli velikih narodov v Evropi ima;o Slovani Najmanj sreče. Previdnost jim je bila mačeha. Cela stoletja so bili igrača v rokah evropskih in azijskih vojskovodij. Ko so si mogli, kakor n. pr. v Rusiji, priboriti neodvisnost od Turkov in Tata rov, dosegli so to samo na ta način, da so se podvrgli samovladarjem, katerih jarem navadno ni bil mehak in breme ni bilo lahko. Toda sedaj svita, svetloba v temi se množi in le-ta evropska pepeluša, kakor vse okolnosti kažejo, ki
je bila doslej zaničevana dekla v kuhinji, bo postala iepotica pri evropskem plesu in koncertu.
Činitelj, ki urejuie izgube v borbah narodov, ni državna uprava, naj je že v teh ali v onih rokah, temveč odstotek porodov v narodu, lz tega moremo na prvi pogled sklepati, da Slovanstvo ima bodočnost. Narodi na zahodu se nagibajo k stagnaciji. Na Francoskem je v tem pogledu najslabše. Ali Slovani se zmirom množe in polnijo zemljo. Prirastek v slovanskih zibelkah nadkriljuje prirastek obrtnijskih Nemcev, plodovitih Italijanov, Britov, Mažarov in Francozov. Dokaz slovanskega preporoda je torej tu. Gotovo je, da valovi slovanskega življenja rastejo vedno v enem in istem pravcu in tečejo tako, kakor pota planetov po dnevu in po noči neprenehoma.
Žene, ki polnijo zibelke, so močnejše nego vse vojaštvo vseh vladarjev in kraljev. Po potrpežljivosti in slogi doseže Slovanstvo zmago brez vojske in boja. Samo vztrajati in naliti je treba novo vino slovanskega življenja v počene steklenice avstroogrske uprave, da se zagotovi ko-nečna zmaga tega življa v Avstro-Ogrski.
Dnevi z železnimi obroči zvezanih kraljestev so sešteti. Era novega veka se začeira po decentralizaciji in združevanju. V ti ali oni obliki bodo pokrivale prostor od Peterburga do Prage in od Prage do Adrijanopola federacije ali zveze slovanskih skupin, tako mirnih kakor so švicarski kantoni, v katerih bodo vladali složni Slovani že po sili svojega števila. In ne bodemo se čudili, ako bodo obupne nasilnosti Nemcev na Poznanjskem tudi te kraje privedle v to zvezo bodočnosti.
Ako bi znal angeljski jezik, na ves glas bi klical, da odmeva v ušesih celega slovanskega sveta: V sjogi, enoti je vaša moč! Združeni bodete vladali vsem svojim sovražnikom. Nesložni bodete ostali še dolgo zaničevani in slabi sužnji svojih sosedov. Mir! Mir med vami! Potrpežljivost in složnost! V tem znamenju bodete zmagali!
Ce se bodo Slovani ravnali po tem nasvetu, vzklilo bode seme, ki ga je Katarina usejala za temnih dni neviht in deževja, ter bode dozorelo v slavno, zlato žetev. Le na ta način more se izpolniti veličastna vizija o prihodu mogočnega slovanskega kraljestva, ki bode več po-
menilo nego sijaj starega Rima, nego ponosna dovršenost klasične Helade, nego imperijalizem povsod pričujoče Anglije, ln bledeča svetloba Zahoda bode oslabeb, otemnela, celo ugasnila vsled bliščobe vzhodne zore, o kateri se niti ni sanjalo. —« Lepo — skoro prelepo, da bi človek mogel verovati. Bog daj Slovanom tega idealizma, ki z njim plemeniti starček razpolaga in razlaga bodočnost Slovanstva — Slovanstva, ki je še danes tako razkosano, medseboj needino in obsojeno, tu v mrtvilo, tam v odvisnost, tam v brezbrižnost. Kdaj bodo naši potomci dočakali te vzhodne zore, o kateri sanja Viljem Tomaž Stead? . . .
Razdelitev tarmil na Ul-pavskem.
lz vipavske doline se nam piše: »Narod« je nedavno pisal o silnem razburjenju ljudstva radi »krivične razdelitve krmil«. Znani vipavski »Narodov« dopisnik zavija svoje hinavske oči in vzdihne: »Kam je šlo 600.000 kron za odpomoč bedi ubogega kmeta? Kmetje uvidevajo, kako so jih varali »klerikalci«. Ta liberalna sraka niti ne ve, da so edinole »klerikalni« poslanci izprosili državno podporo iu je torej sramota za liberalce, če se poganjajo za U.ko krmilo. Ali vas ni sram? Dalje pa vam lahko naštejemo mnogo liberalnih mogotcev, ki so varali uboge kmete. Navesti hočem en sam slučaj: Nam je prav dobro znano, da so se vipavski občani oglašali za krmila pri občinskem tajniku, g. nadučitelju Skali. Dobili pa so krmila samo gospodarji v Vipavi št. 32, 42, 68 in 178; v Gradišču pa št. 60 in 61. vsega skupaj sedem meterskih stotov otrobov in 12 metrskih stotov sena. Imamo pa v rokah dokaze, da so se oglasili tudi drugi posestniki, pa niso prav nič dobili. Morda pove ljudem g. občinski tajnik Skala, kdo je temu kriv. Znan nam je dalje liberalen bogataš v neki vipavski občini, ki je seno prodajal, a sedaj dobil 10 meterskih stotov otrobov in pet meterskih stotov sena. In ta mogotec se ni oglasil pri domačem županu, ampak neposredno pri deželni vladi. Ali je to pravično? Ce hočete, vam objavimo ta in še druga imena liberalnih petelinov, ki so se poganjali za krmila, ka-
tera so izprosili poslanci S. L. S. Zato svetujemo tudi »Narodu« in njegovim podrep-nikom, naj le sedaj molče in govorč tedaj, ko bodo njihovi poslanci kaj stojTili za kineta. Hinavci!
•
Opava in Praga. — Odpoved vrtnarske razstave. — Izvolitev slovaškega poslanca razveljavljena. — Svoboda tiska na Mažarskem. — Mažaronski učitelji zoper slovaško deco. — Boj pruske vlade s poljskim kmetom. — Samomorilci v Krakovu. — Prevoz telesnih ostankov Konstantina Veličkova.
Te dni se je v Opavi na Šlezijskem uničevalo češko premoženje. Vzrok je češki napis na trgovini češke trgovske zadruge. Nemški suroveži so udrli v trgovino ter uničili tam razne reči, potem so šli k Matičinemu domu in tam pobili vsa okna. Opava jc glavno mesto dežele, ki v nji biva tretjina Čehov. V Opavi je vz-državala red znana mestna policija, ki ji je na čelu dr. Locker, kateri je moral radi nečednih dogodkov kvitirati od dunajske policijc! Iu najbolj škandalozni list izmed avstrijskega tiska »Fremdenblatt«, ki je ob priliki praških nemirov znal zmirom tako predrzno svariti Prago, njenega župana in češke prebivalce, ki se redi iz dis-pozicijskega fonda, ki je nemirneŽem v Pragi venomer pretil in zatrjeval, da Nemci v Pragi imajo pravico do proste izjave svoje narodnosti, piše o opavskih demonstracijah: »Demonstracije so trajale do pozne noči in se pričakujejo daljši nemiri, ako se češki napis kar najhitreje ne odstrani.« To je vladno zdravilo zoper demonstracije v Opavi. V Pragi je bilo drugo; tu se je razglasil preki sod ter se J je tja poslal rabelj! »Fremdenblatt« je takrat dokazoval, da za praške nemire ni drugega zdravila. Tako modro urejuje reči v Pragi in Opavi ista vlada, ki se je izrazila, da bode nastopala proti vsem strogo in pravično in ne pristransko.
Češki vrtnarji, ki so organizirani v deželnih »jednotah« na Češkem in Moravskem, so nedavno odpovedali svojo udeležbo pri vrtnarski razstavi, ki so jo dunajski krogi nameravali prirediti I. 1910. na Dunaju. Udeležbo so češki vrtnarji odpovedali radi tega, ker Dunajčani niso
LISTEK.
0 varstvo Slovencev v Ameriki.
»Ave Maria« se imenuje nov list, ki Sla izdaja »Družba sv. Rafaela« v New Yorku za slovenske izseljence v Ameriki. Izhaja začetkom vsakega meseca. Stane za Ameriko celo leto 50 centov, s prilogo Bogoljub« I dolar, za Evropo samo 75 centov ali 3 K 75 vin.
Nov list in sicer nabožne vsebine; in to za Ameriko kolik pogum, morda, ko-iika predrznost! Tako piše v I. številki novega lista.' List bo nabožen, obenem bo Pa tudi glasilo »Ameriške slovenske družbe sv. Rafaela«, zato bo imel poseben predalček, namenjen edino družbinim namenom. V njem se bo poročalo o delovanju in napredovanju družbe, o njenih trudili in pridobitvah, o delavskih razmerah, o izseljenskem gibanju in sploh o vsem, br spada v delokrog »Družbe sv. Rafala« Tretji listov oddelek bo pa posvetu poročilom o razvoju verskega življenja po slovenskih župnijah in naselbinah. Zlasti bo tu list deloval v to, da se '•družijo vsi verni katoliški Slovenci v katoliška društva, ki bodo imela edino namen gojiti in pospeševati versko prepričanje in krščansko življenje med nami.
Velezanimiv je »Ave Mariae« oddelek »Družbe sv. Rafaela«. Družba se hoče s posebno skrbjo zavzeti za verske potrebe slovenskih izseljencev po Ameriki. To hoče doseči: I. Potoni svoje zaveznice »Družbe sv. Rafaela« v Ljubljani, ker sreča ali nesreča izseljenca v Ameriki je mnogokrat zagotovljena že v domovini. 2. Potom svojega zastopnika pri izselje-niški oblasti na Ellis Islandu bo delovala družba za izseljence. Imamo v Ne\v-Yor-ku zdaj rojaka o. Kazimira Zakrajška, ki kot misijonar za vse Avstrijce skrbi gotovo v prvi vrsti za svoje rojake Slovence. Poseben dom za prenočevanje izseljencev v Ne\v-Yorku za zdaj še ui aktualen, ker je v »Avstrijskem izseljeniškem domu« hiš»'i nadzornik in kaplan o. Kazimir Zakrajšek, oskrbnik pa Slovenec Avguštin Jakopič, njegova žena pa hišna mati.
Ustanoviti hoče družba »Empoy-ment«, posredovalnice za delo. Svojo posredovalnico hoče izvesti po svojih zaupnikih in podružnicah. Zaupni možje, rojaki bodo pošiljali družbi zanesljiva poročila o delavskih razmerah. Ustanoviti hoče družba po vseh naselbinah svoje podružnice.
Poseben odbor družbe bo pa prevzel verske zadeve slovenskih izseljencev v svojo oskrb. Vse naselbine, kjer je vsaj 50 izseljencev iu nimajo lastnega duhovnika.
vzame v posebno skrb. Vsaj dvakrat na i leto naj obišče slovenske naselbine slo- | venski duhovnik.
Zanimalo bo vsakega Slovenca, kje da imajo iie\v-yorški Slovenci svojo službo božjo. Ob 9. dopoldne je vsako nedeljo in zapovedan praznik sv. maša s slovenskim petjem in slovensko pridigo, ob -1. popoldne jc zopet slovenska pridiga in blagoslov. Po pobožnosti jc pa vselej sestanek za dništvenice. Vsak četrtek zvečer od 8. do 9. je skupno češčenje sv. Reš-njega Telesa. Izpoveduje se redno vsako soboto zvečer od 4. do (>. in od 7. do 10. ure, enako vsak četrtek pred prvini petkom v mesecu iu pred vsakim v Ameriki zapovedanim cerkvenim praznikom. Slovenska cerkev jc cerkev sv. Nikolaja na drugi vzhodni ulici med cestama A in Prvo cesto (135 E. 2 na Street, med Ave A and First Ave.) nadcestne železnice postaja je »First Street« — »Sccond Ave linija«.
XXX
Nov list je zamašil veliko vrzel. Naši ameriški Slovenci zdaj niso več izročeni na milost in nemilost raznim izkoriščevalcem, ako se bodo poslužili varstva, ki jim ga ponuja »Ameriški Rafael«. Iskreno čestitamo ameriškemu Rafaelu«, da si je ustanovil lastno glasilo. Ameriški Rafael« pa ne bo mogel uspešno delovati, če
se doma ne bomo zanimali za svoje rojake v Ameriki. Dozdaj naš slovenski »Rafael« nima veliko podpore doma. Dasi odhaja ved no veliko izseljencev v Ameriko, se zanje doma ne zanimajo toliko, kolikor bi se morali. Zato tudi slovenski domači Rafael ni toliko deloval, kolikor bi bil, ako bi bili storili tisti svojo dolžnost, ki so vedno v neposrednem stiku z ljudmi, ki odhajajo v Ameriko. Američani so nas glede na varstvo izseljencev prekosili. Nc dajmo se osramotiti od njih! Večje zanimanje za »Rafaela« mora prešiniti Slovence. kakor je to bilo do zdaj. Na odbor »Družbe sv. Rafaela« naj nihče ne meče kamna. Storil jc več kakor je bila njegova dolžnost ob podpori, ki jo je dobil po naši javnosti. Veliko, pereče in važno je izseljeniško vprašanje, zato se pa primi vsak za nos, ki glede na to ni storil svoje dolžnosti. Kdor izpozna svojo dolžnost, zna, kaj. naj stori. Sodeluje naj pri varstvu izseljencev tako. da pristopi »Rafaelu«. Pristop družbi naj se javi blagajniku slovenskega Rafaela«: Alojzij Kocmur, solicitator. Dunajska cesta št. 19, Ljubljana. S pristopom družbi ji bo omogočeno razviti doma prepotrebno obrambeno organizacijo v varstvo slovenskih izseljencev. Najtoplejše pa priporočamo Slovencem, naj naročajo list »Ave Maria«.
13967239
hoteli dovoliti, da češko narodno gledališče v Pragi vprizori na Dunaju nekoliko dramatičnih iger. Razstava, ki bi jo bilo ministrstvo in odlični činitelji gmotno podpirali, se je te dni oficielno odrekla z ute-meljenjein. da ni mogoče državno razstavo na Dunaju prirediti brez udeležbe višje navedenih strokovnih krogov. To je gotovo najboljši dokaz, da nemštvo, ki se nad druge avstrijske narode povzdiguje na polju dela brez »inferiornega« slovanskega žjvlja ne more obstati.
Dne 12 sušca je bila izvolitev slovaškega poslanca dr. Ivanke razveljavljena. Dr. Milan Ivanka, kandidat slovaške narodne stranke, je bil izvoljen 3. aprila leta 1907 za okraj Pezinek na Ogrskem. Dobil je 1011 glasov, njegov protikandidat dr. Domotor Mihalya 983 glasov. Menda je znano, kako se vršijo volitve na Mažar-skem proti opoziciji in zlasti proti slovaškim kandidatom je dovoljeno vse. Pri pezinskih volitvah so proti dr. Ivanki delali vsi administrativni, okrajni in občinski uradi; več nego 300 orožnikov je »vzdrževalo red«. Glavni trnavski »služni« je obsodil nad sto oseb na denarno kazen samo zavoljo tega, ker so v gostilni ali na cesti zavpili »živio Ivanka« ali pa »abcug Deineter«. Orožniki so vzdržavali red tako, da ljudje so se bali iziti iz hiš. Samega dr. Ivanko so izgnali iz občine, ko je obiskoval svoje volivce. Isto se je zgodilo poslancu Skičaku in dr. Blahu, ko sta pomagala organizirati volitev. Navzlic vsem nasilstvom je slovaško ljudstvo glasovalo »za tu našu slovenčinu« in dr. Ivanka je zmagal z 28 glasovi. Mažaroni so zoper izvolitev vložili prizrv. Kako je verifikacijski odsek, ki sestoja iz samih Mažarov, razpravljal in sodil izvolitev dr. Ivanke, dokazuje sledeča okolnost. Predsednik verifikacijskega odseka Arpad Szentivanyi se je »palam et publice« izrazil, da dr. Ivanko kot potomca stare plemenitaške rodbine že zavolj tega, ker je vstopil v narodnostni klub, bi bilo treba ustreliti. Potem takem seveda ni čuda, da je bila izvolitev razveljavljena in dr. Ivanka obsojen plačati vse stroške in sicer zastopniku tožiteliev 8137 kron in svojemu lastnemu zagovorniku 5000 kron. Nova volitev v pezinskem okraju je bila že razpisana, a Slovaki bodo zopet volili dr. Ivanko.
Na jubilejni dan proglašenja svobode tiska na Ogrskem je bil obsojen sotrudnik »Slovaškega tednika«, Štefan Hyl, rad* dveh člankov na sedem mesecev ječe in 3000 kron globe.
V Novogradu na Ogrskem. nekateri mažaronski učitelji obešajo na vrat tablico z napisom »panslav« tistim šolarjem, ki so se v šoli predrznih slovaško govoriti; leto tablico morajo dotični otroci nositi cel teden in drugi otroci jih morajo zasmehovati To je nečuven napad na narodnostno čustvo otrok in starišev. Potem se še mažaronski učitelji čudijo, da Šolarji ne uspevajo.
Pred porotnim sodiščem v Bidgošču na Poznanjskem je te dni stal kmet Andrej Freilihovski. Vzrok njegove obtožbe je sledeči: Na tablici pri vozu je imel kmet svoje ime pisano v poljskem jeziku. Srečal ga je pruski orožnik in ukazal izpre-meniti Andrej v »Andreas« preteč z globo. Za nekoliko dni je prišel v stanovanje Freilihovskega orožnik ter je vprašal, ali ie že tablica izpremenjena. Ker je dobil
zanikalen odgovor, je kmeta naznanit uradu, ki mu je naložil globo v znesku IS mark. »Landrat« je globo potrdil, vsled
tega se je kmet pritožil pri sodniji utemeljujoč svoj priziv s tem, da ima pravico svoje ime pisati v poljskem jeziku. Zagovornik je sicer vneto branil svojega kli-jenta, toda sodišče je vendar kmeta zopet obsodilo, ali samo na 2marki globe.
»Kurij. Lvovskemu« se iz Krakora poroča, da se je tam zelo razširila samomorilna manija med mladino. Tako na primer v enem samem zadnjem tednu so se zgodili v malem Krakovu štiri samo-umori med mladino. Dva samomorilca sta mrtva, dva sta se samo nevarno ranila.
V zadnjem tednu so prepeljali iz Gre-nobla na Francoskem v Sofijo telesne ostanke bivšega bolgarskega ministra in pesnika, Konstantina Veličkova, avtorja »arigradskih sonetov« in »Pisem iz Rima«. Veličkov je bil ob času bolgarske vstaje 1. 1876. zatvorjen v turško ječo, vklenjen v verige (sledovi verig so se videli na njegoih rokah do smrti), zato, ker je neumorno deloval za svobodo svoje domovine.
Peter In Glorile Kar&Mieulč,
Aleksander Obrenovič in Draga Mašili sta maščevana . . . Par bankerotnih častnikov ju je umorilo, trupla onečastilo in vrglo skozi okna na cesto, kakor psa so ju pokopali, njihov grob onečejali . . . Brez sodbe, brez saj formalnega procesa, brez parlamenta . . . Bilo je vse na hip narejeno; ako bi se bili zarotniki le nekoliko dalj pri krvavem delu zamudili, bi se bilo vse izjalovilo, kajti le majhen del oel-gradske garnizije je bil pridobljen in drznost podjetja je vse iznenadila ter preplašila . . .
Krvavi prestol je zasedel Peter Ka-ragjorgjevič, ki je danes preveč nesrečen, da bi se mu očitalo, kakšno vlogo je igral on pri tragediji Obrenovičev . . . Kralj Peter je hotel svoj prestol utrditi z demokracijo. Slavili so ga za najbolj ljudskega kralja v Evropi.
In vendar je bilo vse le videz. Vladala ni skupščina, vladala ni vlada, ampak vladalo je pretorianstvo, zarotniški oficirji in špekulantje Pašičeve vrste.
Kralj Peter je to breme bridko čutil. Začel se je omamljati z idejo osvoboditelja balkanskega Slovanstva. Upal je, da postane popularen in si s tem zagotovi moč, da stare verige, v katere so ga vko-.vali morilci Aleksandrovi.
Sin Gjorgje je čutil enako. Priprost kadet, reven gost v bogati ruski hiši, se jc nekoč zbudil in ko je skočil iz železne institutske postelje, zvedel je, da je prestolonaslednik. Ko pa je prišel v domovino, je videl, da je v resnici le suženj, odvisen od milosti par oficirjev, ki so mu vedno dali čutiti, da se ima le njim zahvaliti za to, da stne v Belgradu uganjati prin-covske neumnosti, voziti se z avtomobilom in šampanjca niti.
In mladi, čeprav pokvarjeni, a še vedno idealni Gjorgje je tudi kakor oče začel sanjati, kako bo vladal od Save do Soluna in obnovil carstvo Dušanovo. Takrat bo ,z železno pestjo potlačil zarotnike, vso tisto kamarilo, ki je njemu in očetu zastrupljala življenje in ju spominjala na ono kr-I vavo noč . . .
Danes ie vse pokopan«. Princ Gjorgje ni več prestolonaslednik, kralj Peter pa se pogaja z velevlastmi za apanaio.
j On, ki je snoval veliko Srbijo, danes nima niti male več. Prevari! je svoj narod, vz-
I budil v njem najlepše nade, pa jih vse uni-
, čil . . .
Obrenoviči so se kruto maščevali...
Iz selške doline.
Mladi pujski točeni od svoje dojilje cvilijo, stari pitanci lačni krulijo, kakor železniški liberalci! Leta in leta so mol-zli našo okrajno cestno blagajno, tako, da ima danes cesta dolga 60.000 kron!! Ker sta se pa posebno naš poslanec Fr. Demšar in naš mož-korenina Prevc postavila po robu temu izkoriščevanju okrajne cestne blagajne, cvilijo in krulijo liberalci v »Gorenjcu« in v »Narodu«: »Coč, Coč, Coč, Prevc, Prevc, Prevc!« Kako so gospodarili pri naši cesti liberalci, se je lahko videlo, sedaj govori blagajniški dnevnik, ki od Slibarjevih zmešnjav še danes ni na jasnem! Prav po domače povedano: »Prejšnji okrajni cestni odbor je marsikaterega liberalca opital, zato sedaj krulijo »Čoč, Čoč, Coč!« Nekateri so pa mislili, da pridejo tudi med cestne »pitance«, a so smuknili med praznohlačne Sokole in zato sedaj cvilijo »Prevc, Prevc, Prevc!« Slučajno je pa ravno letos padlo po celi Evropi izvanredno veliko snega, v naši Jelovici štiri metre! In cestnega denarja lačni železniški liberalci so jo pogruntali: »Coč je kriv, da je toliko snega!« Kdor ne verjame, naj praša železniških liberalcev hlapce-voznike, ki so po cesti pravili: »Naš gospod so djali, da je Coč nržah!« No. pa reci, kdor hočeš, da nimamo v Železnikih »vedežev«, ki vedo, da je naš poslanec g. Demšar na Dunaju v državnem zboru in v istem času dela v Železnikih sneg! O Jurčki! Da je na cesti toliko snega, je zopet Coč uržah, saj bi lahko naredil, da bi sneg ne padal na cesto, ampak samo ob cesti! Da ima cesta dolga 60.000 kron, ie zopet Coč »uržah«! Da je manjkalo v cestni blagajni \ 5.000 kron, ko jo je imel v roki selški Slibar, je Coč »uržah«! — Nikakor ne trdimo, da je ta cesta sedaj v ugodnem stanju. A da bi morala vsa dolina pokonci, ako se kakšnega suhega Sokola kosti malo preguncajo in pre-tresejo, to bi bilo več ko smešno. Ce se neradi vozite Sokoli po taki poti, pa frčite, saj znate, ali pa doma ostanite, da vas ne vjarne kak oboroženi »Srdej«, ki rad tičke lovi. Zadnji »Gorenjec« piše, da so po se-ženj dolge in po pol sežnja globoke kotanje, da si živina noge, ljudje pa kosti polomijo! Kaj je na tem resnica? Samo tole: Gorenjčev dopisnik je eno klaftro neumen in pol klaftre lažnjiv.
Iz Železnikov.
O našem trgu se zadnje čase malo sliši po naših časopisih. Drugače je v liberalnih listih, tam pa zadnje čase več pišejo. Na zadnji liberalni shod v Škofji Loki so tudi naši naprednjaki poslali svoje pozdrave, nekateri so opravičili svojo odsotnost. Zadela je na tem shodu nas velika čast, starosta liberalnega sokola, izobraženi in bogati veletržec je izvoljen v odbor tistega naprednega društva, ki so ga doli ustanovili. Posledice tega shoda
so se pokazale z vpitjem in zabavljanjem proti cestnemu odboru, zlasti proti enemu cestnemu odborniku, to Je državnemu poslancu. Ce bo cestni odbor izvajal iz tega posledice, potem bodo pri nas trpeli le tisti zapeljani reveži, ki se pustijo od liberalcev hujskati. Naš kapitalizem, kateremu naši trpini gredo vsikdar na lirn, i o tem nas že uči dvajsetletna zgodovina, j zna poiskati pravočasno zob, da se nanj obesi in zvali krivice, vsled katerih trpijo naši delavci po bogatinih, na nedolžne. Kakor bo šel sneg pred solncem, tako hitro je izginilo vprašanje Kovaškega vrha. Kaj bo tem ljudem liberalni sokol? Koliko ima sedanji starosta narodnega duha? O tem bo vedel pač povedati krojač Vidmar, če se spominja tistih demonstracij pri Thalerju. To je vse le delo tukajšnjega kapitalizma. Našo cesto so lepo oglodali, zdaj bodo pa kosti metali sedanjemu cestnemu odboru. — Železnike so postale središče neke, pravzaprav še ne moremo reči kake liberalne stranke, ki se vleče od Dražgoš čez Železnike in Zali-log in ima svoj konec v Sorici. Tu igra zahrbtno vlogo triperesna deteljca, ki je bo, ko se odkrijejo gotove stvari, slana vzela. Opozarjamo na neki Občni zbor bralnega društva. Upamo, da bo okrajno glavarstvo tudi moralo enkrat nehati s svojo oporo. — Kakšna je taka politika pri sedanjem političnem položaju na Kranjskem? Brezupna, vredna tistih, ki kozjo dlako cepijo. Morebiti ni kra;a na Kranjskem, ki bi tako potreboval podpore od dežele in države, kot ravno Železniki. Kaj pa železnica, ki je življenjsko vprašanje za naš trg? Kako bodeta poslanca dr. Krek in Demšar delala za železnico, če ravno udje konsorcija nanje mečejo pu-šice. To bo seveda prav prišlo bolj tihim in prefriganim loškim liberalcem, ki želijo novo cesto in avtomobil na kolodvor. To se je že na shodu v Loki nameravalo, seveda so se pri tem Zaleznikarjem zavezale oči. Naši liberalci bodo sedai pod firmo naprednega društva z zavezanimi očmi lovili slepe miši. Kar se bo v blagor doline delalo, bodo naši liberalci v znamenju svobode razdeli. — Še nekaj posebnega je pri nas! Novi gospod župnik je dobil v fari lepo postlano. V cerkev na kor so mu dobri ljudje spravili same liberalce. Ljudje, ki zunaj kričijo: proč s kle-rikalizmom, župnik nas ne bo komandiral. ti pojejo v cerkvi. Kaj tacega se malokje najde! Železniki so res čuden kraj!
Slovensko tledalltie.
Evgenij Onjegln na odru deželnega gledališča v Ljubljani.
Izmed vseh oper ruskega skladatelja Petra Iljiča Cajkovskega prestopile ste samo dve meje njegove ožje domovine.
Ti dve ste »Evgenij Onjegin« in »Pi-kova dama«. A niti ti dve operi se na nemških odrih nista mogli vzdržati: doživeli ste nekoliko repriz — potem pa ste zginili v prašne gledališke arhive. — Nemci so pač vzgojeni v tradicijah Wagner-jeve drame in se nikakor ne morejo uži-veti v izrazito liričen značaj ruskega mojstra.
To tem manj, ker se Cajkovskij celo v trenutkih polnih dramatične razburjenosti, zadovolji mnogokrat s priprostim i patetičnim izrazom, dočim pričakuje po-
Boltatu Pepe.
Gespud redehter!
Ena kru-glca sin ga že ruknu u ta noumo »Buffet Tivoli«, nasprut ringlšpila. Sej nism biu Buh ve kuku žejen, ke sm šou mem, ampak ke sm vidu uzuni na kustajne nabita
tabla »Actienbrauerei Markt-Tiiffer«, me jc pa kar putegnil notr.
»Tu more bt pa salamcjnsk žmahten pir, ke ga gespud Kenda še Sluvencem na prvoš, ampak ga toč sam zibnundcvanc-garjem, ke tam ukul kumendi soje kuharce prepelavaja.< sm s mislu, ke sm držu štri-hana kruglca u rok in ugledvou tista rmena tekučina preke svetlob, ke je pr-praitla gespude delučarje ub ene par stu taužnt krone.
||| gl \jjr * J
.
c • \ # . o ^S-^v;, .
'4 . - £
Sto Jrr t.«' -Tr.
Pijača je bla še precej žmahtna in že sm mislu rečt gespude Kendat. de nej ta nemška tabla z drevesa zbijc in sluven-ska gor nabije, de uja lohka tud Sluvenci deležu dubrot »Actienbrauerei Markt-Tiiffer«, kar sni se spounu, de taka reč ni preveč varna in če me pugruntaja gespud držaun praudnk, de birtem take svete dajem, me znaja šc na ene par !et zašit, kar b me sevede prou nč na veselil, kokr gespud dohtar Žerjava tisteli stu krone, ke mu jh je dau gespud držaun praudnk, nč prou na veseli in vem, de b mu jh dau ta nar rajš prec nazaj.
Dondons je že tku na svet, de člouk šc ta nar bulš uprau, čc mouči. Ce naumn guvariš, te skumenderaja u nurišnea, če preveč guvariš, pa na Zabjek; pol s pa člouk pumagi, če s moreš. Zatu se pa tku usak pugajna. de b ratu držaun, al če tu na gre, pa saj deželn puslanc. Ce s enkat puslanc, saj lohka nafa udpreš, kedr te ježek srbi, ke tc imuniteta varje, de t na morja du žiuga; če s pa ena figa, kokr sma mi, ke časnke pišema, morš pa mou-čat, če maš še tulk za puvedat.
Zdej. ke se je h vojsk prpraulal, b tku rad kašna blekini in puvedu, čc druzga ne, pa saj tu, pu čim sa suldati mogl na štacjoneh golaš plačvat, ke sa sc pelal Srbem strah delat, pa sm mogu lepu mou-čat, kokr de b mou torba na gofl in čakat, de sa m druh ldje nuvice prpoudval. Tu je hedu, de nubeden na verjame kuku. Mi sma vnder zatu tle. de ldem uči udperama
in j m puvema, kar nm am gre; ne pa, de b pušlušal nuvice, ke se pu štarijah sku-jeja. Nazadne znaja še ldje ud nas naruč-nina pugervat, ne pa mi ud nh.
Jes um že gledu, de me uja ke za dr-žaunga al pa za deželnga puslanca zvulil, sam na vem h ker parti b se prdružu. Pu mojeh misleli b biu bulš, če b se h »Slu-vensk ludske strank«, ke pr te strank pu navad za usak kraj sam enga kandedata pustauja, ke ima tud trošt, de u skus pršou. Leberaln kandedati pa tku pugajnaja iz ženile, kokr pudleski spumlad, zatu b m biu pa težku u šth pridet. De b pa kar tku pr forma kandederu, kokr naliter kan-dederaja, in se u zobe dajau, pa raj nč. Pol pa raj ustanem tku kokr sm. Ce um mou kerkat kej za puvedat, dc b na biu usm prou, sc um pa skrou za hrbet kašnga puslanca al kej tacga, kokr dela Mulavrh, ke s misl: če sma sc že ket utroc igral »slepe miš«, za kua b se pa zdej na igral »slepeh miš«, ke srna že u resnic tku siu-kast kokr sa miš, in skrije se za čukat hrbet gespud dohtar Taučarja in udriha pu ledeh. de se kar bliska. Dohtar Taučar pa rad al narad take grehe uzame na soj kumat, sam de ldje na zveja, kašna nula je pr lebcralceh in dc more tku plesat, kokr mu Mulavrh na soj klcrenet zapiska.
Ce b le mogu tud jest pr »Sluvensk ludsk strank« kašn tak čukat in putrpežliu hrbet utermat, de b za nim soje ku-medje špilu; b biu luštn. Tu b take pravu, de b se ldem kar ušesa špičl. kokr sa se
unkat u »Unione« ta lepmo Tončke, ke je začeu gespud dohtar Rubida ud jagruskeh gveru prpoudvat. Al pr »Sluvensk ludsk strank« sa tak puslanci, ke sam tist de-laja, kar se jm zdi prou in udguvoru čja bt pa tud sam za tist, kar sa res sami naredi, druh nej pa za svoj del sami udgovar dajeja.
Tu je scer use lepu in prou, al za nas maulmoharje, kokr sma jest in Mulavrh. pa tu ni dobr. Zatu pa jest raj usaka beseda preh desetkat na vaga denem predn ja iz jezika spestim, de na pridem iz tem al pa unem naskriž. Zatu me maja pa tud Ide rad in m tud gespud dohtar Taučar, gespud Plantan in sam gespud žepan tku prjatlsk roka stiskaia, če se ke srečama, de se m kar kuri učesa na prsteh nardeja.-Sam gespud Ribnkar me pa na more laj-dat in scer ud unkat, ke sm mu tistga kuštruna naprej vrgu. Pumaranče, šc clu elefonta je še putrpežliu prenesti; tistga kuštruna pa ni mogu kar dol pužrt, in zdej taka jeza name kuha, de me vorng mraz strese, če ga ud zdeleč vidm. No, pa upam, de se u iz časama že tud gespud dohtar Ribnikar iincsu in m tistga kuštruna udpustu, čc mu prou zdej u želodce leži: sej je marsker druh tud že name jeza kuhu, pa se rmi je nazadne le uhladila iu m je use udpustu, ker je sprevidu, dc je še ta nar bulš, če ustane na dobreh nu-gah iz
I. priloga ».Slovno«" Atev. 75. dn* 3. aprila 1809*
slušalec ostre akcente bolesti in tragike. Cajkovskij je pač patetičen retor, a ne dramatik v pravem pomenu besede. V tem tiči njegov neuspeh pri Nemcih.
Drugače je to pri nas Slovanih. Mi čutimo v mehkih lirizmih oper Cajkovske-ga bogato nagrado za dramatične nedo-statke in to tem lažje, ker je ravno godbi tega umetnika pridejane tudi nam zelo simpatične francosko - italijanske sentimentalnosti. Na slovanskih odrih je vsled tega Cajkovskij zelo priljubljen avtor.
Vprizoritev Onjegina na našem odru je lepo uspela.
To velja o kapelniku g. Benišku, ki je s priznano mu rutino premagal vse tež-koče, ki jih ima partitura Onjegina.
•Gpca. Šipankova je pokazala v vlogi Tatjane svoje izredne pevske zmožnosti in elegantne igre. O. Vulakovič je izvršil pevski del svoje vloge jako srečno, glede igre bi se dalo želeti več gibčnosti. Ga. Nordgartova je bila dražestna Olga in sentimentalna melodiia Lemkeya je s čutom prednašal g. Fiala. Zbor pa je bil to pot malo — komoden, morda utrujen!
Ben - Hur.
V četrtek smo imeli drugo benefično dramo: B e n - li u r. Prva je bila popoldanska predstava »Zapravljivec«, ki je bila pa izvanredno slabo obiskana. Dol-žilo se je, da je lepi popoldanski praznični dan provzročil, da je bilo gledališče slabo obiskano in druga benefica se je priredila v delavnik zvečer in pri kislem vremenu, obisk je bil pa vseeno slab. Na vsak način ni častno za naše občinstvo, da niti benefičnih predstav ne obiskuje bolje.
Ben Hur ni drama, ampak čista dramatizacija Wallacejevega romana. Zanimiv predmet, starožitni in vzhodni značaj, tuji kostumi, tvorijo privlačno silo, zlasti za dijaštvo, pa tudi za druge nekoliko iz-obraženejše sloje. Toda prave slike izvirnika nam predstava ni dala. Težko, jako težko, je napisati dober zgodovinsk roman in zahteva od pisatelja mnogo truda in študij, zlasti, ako je predmet jako oddaljen. — Morda bi nam mogel tudi g. Finžgar to potrditi. Še težje je pa igrati zgodovinsko vlogo. In življenje, ki se razvije pred nami v »Ben Hurju«, nam je časovno in krajevno tako oddaljeno, da ne moremo zahtevati od našega gledališkega osobja tako globokih študij, da bi nam ga moglo verno predstaviti. G. Iličič na primer je bil jako lep, recimo, da tudi ni slabo igral, toda ni bil Rimljan Messala, ampak nek jugoslovansk «momak». Tudi mlade Ju-dinje Estere si ne moremo misliti take, kot jo je predstavila drugače vedno izvrstna gdč. Vinterova, in starega Juda Simoni-desa ie gosp. Dragutinovič preveč moderniziral, Borštnikova je igrala svojo Iju-bimsko vlogo, kakor vedno z veliko psi-hologično preciznostjo in je detajlirala vse najmanjše nijanse valovanja duše, toda ni nas mogla prepričati, da vidimo pred sabo pristno Arabko, Nučičev nastop je svedo-cil o veliki marljivosti in rutini, toda tudi on nam ni mogel izsiliti prepričanja, da vidimo pred sabo pristnega Ben Hurja.
Naš splošen vtisk je torej bil, da je igri mnogo manjkalo izvirne dovršenosti ni bilo onega naravnega, svežega življenja, kot n. pr. v Razporoki — toda ne po krivdi intendance ali igralcev, ampak ker so vloge sploh teko težke in zahtevajo takih predštudij, kot jih pri naših razmerah ne moremo zahtevati. Igralec bi moral preštudirati zgodovino onih časov, arheologijo, verske in socialne razmere, da ■ se mogel popolnoma uglobiti v svojo vlogo. Reelen tip je ustvaril g. Bohuslav, ki si je vzel za vzor sedanjega gališkega Juda. Seveda je vprašanje, v koliko je odgovarjal zgodovini.
Sploh pa moramo biti zadovoljni s tem, kar se nam je podalo, ker se je brez dvoma storilo, kolikor je bilo v naših razmerah mogoče in predstava je bila vredna boljšega obiska.
Pravda proti Foedranspergu.
Pred tržaškimi porotniki se vrši te dni obravnava o strašni žaloigri.
Dnč 27. julija 1908 so našli v morju v Trstu v obrisači in papirju zavito žensko gkivo. Bila je prevezana z žico in "a njo pritrjen tri kilograme težak kamen. \'a papirju je bil prilepljen kos naslova z natisnjenim naslovom neke tvrdke muzi-kaiij, Redarstvo je telefoniralo tvrdki in takoj dognalo celi naslov: J. R. pl. Foedransperg, Trst, Rojan 273.
Hišna preiskava pri Foedranspergu ie podala neovržne dokaze, da je on morilec pevke Luciene Fabry. Sobo je na-Mnjeval mrtvaški duh. V drugi sobi so našli velik zavoj z ženskim trupom, razno okrvavljeno orodje, papir enak onemu, ki ie bila vanj zavita glava, ostanke sežgane
obleke v peči, strup itd. Vkljub vsemu temu je Foedransperg tekom preiskave ves čas tajil. Pri obravnavi pa je priznal, da je pevko Fabry umoril, trdi Da, da je ui namenoma, nego da jo je hotel, nekako v silobranu, odpoditi, ko je zahtevala od njega denarja, da bi odpotovala. Obravnava pa bo bržkone dognala, da je svojo žrtev namenoma zvabil k sebi stanovat, da bi jo oropal.
Ker je Foedransperg rojen v Kamniku (1. 1860), znan v Ljubljani in raznim kranjskim sodiščem, je zanimanje za to pravdo velikansko. V naslednjem nadaljujemo poročilo o obravnavi.
(Nadaljevanje poročila o tretji obravnavi z dne 1. aprila.)
Priča Katarina Celič,
lastnica hiše v Rojanu je 52 let stara, rojena v Kamniku, pristojna v Trst. Oblečena je črno. Predsednik jo opozarja, da mora govoriti resnico, da pa sme molčati na vprašanja, na katera bi ne mogla odgovoriti brez sramote. Udova je dve leti. Njen soprog je bil vratar ua južnem kolodvoru. Imela sta prenočišče in dajala železniškim sprevodnikom v najem. Decembra 1902 je prišel obtoženec k njima in rekel, da je železniški uradnik. Napravil je na pričo utis poštenjaka. Cez nekoliko dni pa ga je Celič spodil, ker je bil zvedel, da nima službe. Priča ga je priporočila svoji sorodnici na Skorklji, kamor je šel stanovat. Potem se je preselil v mesto, dobil službo pri Lloydu in prihajal pogostoma k Celičevim. Priča je že davno hotela kupiti kako hišo, a soprog tega ni maral. Ko jc pred dvema letoma umrl, ji je svetoval Foedransperg, naj bi kupila hišo v Rojanu, ki je v njej stanoval in jo je lastnik Ferluga hotel prodati. Kupila io je in obtoženec je bil upravitelj hiše. Dala mu je denar, skupaj 300 g Id;, da si je nakupil pohištva. Upala je, da bo jo vzel za ženo. Zato ga je podpirala; dajala mu je celo za tobak. Foedransperg pa je bil slab oskrbnik. Stanovanja so ostala prazna, ker oskrbniku nobena stranka ni bila všeč.
O svoji ženi in o hčerah ji je obtoženec pripovedoval mnogokrat; spočetka jih je vabil, da pridejo v Trst. Žena pa je odgovorila, da noče. Pisala mu jc grdo pismo. Po hčerki je hotel vedno iti. Pisali ste mu večkrat. Ko je 'žena umrla I. 1906, se je zelo žalosti!. Preje pa se je hotel 'ločit od nje, baje da bi vzel neko učiteljico. Napravil je tudi prošnjo na sv. kurijo. Predsednik konštatuje, da je Foedransperg izgubil službo pri Lloydu, ker je nadlegoval Vatikan za podporo.
Priča mu je posodila zadnjih 40 K — pod pogojem, da ji vrne denar v soboto. Rekel je, da dobi denar, ker prideta k njemu neki gospod in gospodična. Ko ga je potem zopet videla, ji je on rekel, da ima napraviti neko dobro špekulacijo, ki mu bo prinesla 150 goldinarjev dobička. Teh 150 goldinarjev da mu bo dal oni gospod zato, da vsprejme dekle nekaj dni na stanovanje. Vse to je bilo še v sredo. V četrtek je ukazal pri njej obed za tri osebe, ki naj se mu pošlje na stanovanje. Obed, je rekel, da je zanj, za onega gospoda in za gospodično. Ta dva da bo-deta odšla iz Trsta še v četrtek večer.
Priča pripoveduje: Poslala sem mu zahtevani obed za tri osebe. Na večer sem pa šla z mojim sinom v Rojan, da vidim, kaj .ie s to stvarjo. Ko sem prišla v bližino hiše, sem videla, da je on na oknu. Nisem se mu hotela pokazati in zato sem se skrila za vogal. Culo se je govoriti Foedransperga in pa žensko; tretje osebe m bilo slišati. On je pel neko nemško veseljaško pesem. Nato sem se vrnila domov in od jeze nisem mogla vso noč nič spati.
Nato je priča povedala, kako je Foedransperg prišel k njej v petek predpo-ludne in ji lagal, da sta gospodična in njen zaročenec spala v hotelu »Europa«, a ona da mu je rekla, naj nikar ne laže in ga je nekoliko ozmerjala in mu očitala njegovo vedenje. V petek popoldne, da je bila šla v Rojan, da plača delavce, a jih ni plačala, ker niso bili še končali naročengga dela. Med tem ko je bila pri delavcih, je slišala govorjenje v hiši in med tem francoske besede. Šla da je nato k Gottinger-jevi, ženi sedanjega oskrbnika hiše, in jo vprašala, kakšni ljudje da so oni, ki so v hiši. Gottingerjeva jej je rekla, da je le ena gospodična in nihče drugi. »Neka grda Grkinja z brkami«, — je rekla. Nato jc potrkala na vrata Foedranspergovega stanovanja, da bi jej dal ključ kleti, kjer so bile zaprte kokoši. Tam sta se nekoliko s po rekla. Ker je bil golorok, mu je rekla, da tako se vendar ne spodobi biti v družbi poštene gospodične, kakor jc on trdil, da je ona. ki jo ie bil sprejel na stanovanje. On ji je odgovoril, da je gospodična poštena, pa da nc gleda na take
malenkosti, ker je jako emancipiranega duha. Nato da se je ona, Celičeva, razjezila in mu povedala par gorkih. To vse sta govorila pred vrati. On jo je skušal potolažiti, a ona je odšla. Zdi se ji tudi, da ga je vprašala po onih 40 K in da ji je rekel, da jih ji ne more dati v onem hipu, ker da je šel gospod Karleto, znanec one ženske, v mesto po denar, a da ii jih bo vrnil naslednji dan v soboto.
V	soboto prcdpoldne med 10. in 11. uro ga je zopet videla. Prišel je k njej na dom in ji rekel: »Na, tu imaš tvojih 40 K. Ker si ti prišla včeraj-kričat k meni, se je ona danes prepirala z menoj.« Vrni! ji je en 10-kronski in 20-kronski bankovec i.n 10 kron v zlatu. Vprašala ga je nato, kaj da dela ona ženska. »Sedaj nekaj piše« — jej je odgovoril. Nato jc odšel. Zvečer v soboto je prišel zopet k njej. Bil je miren, kakor običajno. V soboto popoldne je bila šla ona v Rojan, da je plačala delavce in jim nesla pijače za »likof«. In tedaj je zvedela, da je bil v soboto prcdpoldne pri Foedranspergu velik prepir.
Potem se je razvil med predsednikom in pričo sledeči dvogovor:
Ko je v soboto zvečer prišel k vam Foedransperg, vam ie kaj rekel, kdaj da je odšla ona ženska? Da. rekel je, da je odšla ob I. uri popoldne. — Ste li vi opazili, da je bil Foedransperg opraskan? —- Da. V nedeljo sem ga celo vprašala, kje da je dobil one praske, in on mi je rekel, da mu je bila ona ženska skočila v obraz, .laz sem ga vprašala, kako da mu je mogla skočiti v obraz, potem ko ji je storil uslugo. On mi je na to odgovoril, da, ker ni bil Karleto — ki je bil šel v mesto po denar še prišel nazaj, je ona ženska mislila, da sta sc on in Karleto sporazumela, da jo ogoljufata za denar. — Za čegav denar? — Za njen. Kajti Foedransperg mi je bil rekel, da je gospodična bogata.
Ko mu je ona opazila, da je čudno, da se »tak možak« pusti opraskati od ženske, ji je rekel: »Kaj sem hotel storiti? Z eno samo roko jo uničim«.
V	nedeljo popoldne je bila šla v Rojan. Med tem, ko je ona govorila z Got-tingerjevirni, je prišel Foedransperg in jo pozval v stanovanje. Bil jc miren. Ko je ona hotela v obednico, ji je on rekel, naj nikar ne hodi tja, ker da je bil namazal pod z lanenim oljem. Ko ji je povedal, da je dobil denar in da ga misli dati njej, je rekla da noče denarja, ampak naj ga ji samo pokaže. Potem se je informirala drugod, če si je morda izposodil oni denar, a ni mogla zvedeti, da bi si ga bil. Zvečer sta šla skupaj v Barkovlje, kjer sta skupaj večerjala. Plačal je Foedransperg. Ko sta se s tramvajem vrnila v Trst, je ona hotela, da bi šel ž njo na njen dom, a on ni hotel. Rekel je, da gre spat.
V	ponedeljek je prišel k njej opoldne. 'Popoldne je prišel neki človek, ki je vprašal po Foedranspergu. Njej se je zdelo, da se mu je skušal Foedransperg skriti in zato je rekla onemu človeku, da je Foedransperg že odšel. Oni mož ie nato odšel. 1
Predsednik: Ko ste videla, da se je bil skril v kuhinjo, ga niste li vprašala, zakaj da je to storil, — Da, a on mi je rektel, da se ni bil skril. — Kai je dejaj Foedransperg tedaj, ko mu je bila odbita prošnja za otvoritev restavracije v Rojanu? Bil je iezen in je rekel: .Kaj morda hočejo, da grem krast? Ker zame ni urad!« — Kdaj vam je začel govoriti o oni dobri špekulaciji? — Kaka dva meseca prej.
Tu je Celičeva povedala, da sta se nameravala poročiti, a ona, da je zahtevala, da si prej dobi službo, nakar ji je on vselej odvrnil da je dovolj star iu da ne potrebuje, da bi ga kdo učil, kaj da mu je storiti. Sekiro da je Foedransperg kupil okolu Velike noči.
Predsednik: Onih osem napoleondo-rov pustite vi na razpolago sodišču? — Nočem več niti videti onega denarja. — Verujem. Torej se odpoveste vsemu?
Priča: Ne, kajti 60 K je mojih. Tu je predsednik pozval toženca, naj stopi naprej, in ga vprašal: Ste li čuli, kar je izpovedala gospa Celič? Je to resnica?
Foedransperg, grozno trpeč, s težavo in komaj slišno: Da, resnica.
Nato je branitelj vprašal pričo, če je imel Foedransperg doma več sekir, nakar je priča povedala, da je imel še druge sekire. Na braniteljevo vprašanje, če je bil Foedransperg jako bled, ko je v soboto, dne 25. julija prcdpoldne prišel k njej, je priča rekla, da je bil jako bled in razburjen.
Za braniteljem je pa državni pravdnik vprašal Celičevo: Niste li vi v ponedeljek dnč 27. julija govorili s Foedran-spergom o glavi, ki je bila najdena v i morju? Da. — In kaj vam jc rekel? - - '
Da se jih na tem svetu toliko zgodi. -Mu niste li vi rekla, da se je ta stvar zgodila najbrže iz ljubosumnosti? — Da. ■ — A kaj on na ta? — Rekel je, da bo najbrže radi ljubosumnosti.
Branitelj: Vam ni bil vaš sin povedal v soboto popoldne, da je slišal v Rojanu vpitje, kakor nekak hud /prepir? Da, rekel mi je, da je bilo slišati, kakor da bi bil Foedransperg ono žensko zadavil.
Eden porotnikov je nato vprašal Celičevo, če misli, da je mogla pokojna Fa-bry slišati prepir, ki ga je ona, Celičeva, imela s tožencem v petek popoldne.
Priča: Ne vem. A, če je bila blizu vrat, je lahko slišala, če pa je bila v sobi, pa ni mogla slišati.
Nato je predsednik prečital izjavi, ki sta ju, kakor priči, podala pred preiskovalnim sodnikom g. Josip K a t a I a n in njegova soproga. Oba sta bila nekaj časa Foedranspergova soseda. Slišala sta, da jc ponoči deJal in večkrat tudi vpil.
Zaslišan je bil nato kakor priča sedemnajstletni
Henrik Celič, sin Katarine.
Bil je v četrtek. 23. julija, zvečer /. materjo v Rojanu, da sta skrivaj opazovala, kaj se godi pri Foedranspergu. V soboto, dne 25. julija je bil šel okolu 9. ure v Rojan pogledat, če bodo delavci dovršili delo. Slišal je krik. Bil jc ženski glas. Ženska se je kregala s Foedranspcrgom, in sicer v francoskem jeziku. Foedransperg je pa govoril — tudi v francoskem jeziku — jako mirno. Čul je besede: Hočem denarja za potovanje! Potem je slišal nekak pretep, potem ženski krik, a potem je vse utihnilo. Zatem ie Foedransperg prišel na okno in rekel — francoski
kakor bi govoril z osebo, ki je bila v sobi: Pojdi k svojemu sinu, lahkoživka prve vrste. Mej onim pretepom je tudi slišal kričati: »Pas, pas! (Ne, ne: nikar!) Ker je bila ženska utihnila, je mislil, da se je ustrašila iu da se ne upa več govoriti. Nihče da ni mislil, da je bil izvršen zločin. Četrt ure pozneje .ie videl Foedransperga na cesti govoriti z gospo Riglerjevo in gospodom KoczaroNvskim, nakar da se je Foedransperg vrnil domov. Malo pozneje da je Foedransperg preoblečen, v sivi obleki, šel od doma. Njega, pričo, je tedaj Foedransperg vprašal, če je bil slišal prepir. Ko mu je on rekel, da je bil slišal, mu je Foedransperg povedal, da se je skregal z ono žensko, ker je bila njegova mati, Celičeva, zagrozila, da bo oba zapodila.
Branitelj: Ko ste slišali prepir, se vam je zdelo, da je ona ženska zahtevala denar? Da, zahtevala je z vso silo.
Drž. pravdnik: Ko je Foedransperg prišel na okno, je rekel besede: Pojdi k svojemu sinu! kakor da bi hotel pokazati zunanjim ljudem, da je Fabry živa in da ga še sliši ?
Branitelj: To je bil tudi lahko izbruh
jeze.
Drž. pravdnik: Zdi se mi bolj verjetna prva razlaga.
Branitelj: To je dokazovanje, gosnod državni pravdnik in to boste smeli izvajati potem.
Državni pravdnik: Seveda, seveda!
Potem, ko je bilo prečitano neko pismo, ki je je Foedransperg pisal iz zapora nekemu prijateiju, zatrjevaje, da je nedolžen, je bila pozvana še enkrat priča P o d I o g a r. Predsednik jo je vprašal, če je bila pokojna Fabry nervozna, nestrpna, nakar je priča rekla, da v kolikor je poznala pokojnico, je ta bila jako dobra.
Zidarji.
Priča Anton V i d a v pravi, da Foedransperg z zidarskimi deli v Celičkini hiši, ki jih je nadzoroval, ni bil nikoli zadovoljen. Preje je deiavce tudi sam plačeval. Usodne sobote je slišal iz obtožen-čeve sobe kričanje. Prepir je trajal od 8." do 9. ure in en četrt. Takrat je ženski glas upil na pomoč in utihnil. Foedransperg je stopil k oknu in govoril sam s sabo. Prasketin na nosu obtoženca ni opazil. Videl ga jc nekoliko po 10. uri odhajati. Zdel se mu je miren.
Priča Josip Piščanc pravi, da je Foedransperg zavlačeval poprave v hiši.
V	sredo 22. julija je videl priti Foedransperga z lepo mlado žensko. Tovariš Vi-dav je pomagal spraviti v stanovanje njene kovčege. Videl jo je tudi v četrtek.
V	soboto je čul prepir od 8. do 9. ure. Ženski glas je bil razločen. Slišal jc ropot in klicanje na pomoč; potem je vse utihnilo. Foedransperg je prišel s posodo kakih 10 litrov, da mu zajme vode. Bil je opraskan po nosu. Rekel je priči, da je ženska hotela denarja, a da bo jo on že plačal. Ob 10. uri je Foedransperg odšel in se vrnil okolo ednajstih. Takrat jc zahteval še eno posodo vode. Drugič se mu ni zdel več tako razjarjen, kakor prvi-
krat. Ob 5. uri je prišla Celička. Priča ji je rekel, da bi bilo dobro pogledati, kaj je gori v stanovanju. Gospodinja je odgovorila, da je stanovanje zaklenjeno. Foedransperg je s pričo večkrat govoril o svojih potovanjih po svetu. Pravil mu je, da je inžener in turški konzul iu da ima na Turškem posestva, ki bo jih prodal za mnogo tisoč. Priča je vse verjel.
Priča Franc T r n o v e c , zidar, ne pove nič novega. Nanj je Foedransperg napravil neugoden utis. Zavrgel je mnogo gradiva, češ, Celička naj le plača, saj ima denar.
Nadaljiie priče.
Popoldne jc bila prva zaslišana soseda Eleonora R i g 1 e r. Slišala je prepir in ženske vzklike. Foedransperg jc je prosil. da bi mu priskrbela postreščeka, da odpelje kovčeg gospodične, češ, da se je ž njo spri, ker je zahtevala denar. Bil je krvav po nosu in priča mu je rekla, naj bi se umil. Bil je videti razjarjen. Videla ga je popoldne še enkrat. Takrat ji je rekel. da je dobil postreščeka in da je gospodična odpotovala ob pol dveh.
Priča Edvard K o c z a r o \v s k i, ki stanuje v isti hiši, je v preiskavi izpovedal neugodno o značaju Foedransperga; danes skuša to ublažiti. Tudi njemu je pravil, da hna na Turškem posestva, vredna 40.000 turšk. lir in da si hoče v Rojanu zgraditi palačo iz samega marmorja. O pevki je priča menil, da je Foedran-spergova hči, ker mu je obtoženec pravil, da jo pričakuje iz Carigrada. Slišal je ves prepir itd. Cez 10 minut je prišel Foedransperg k stanovanju priče ter prosil soprogo za voziček, da bi dal odpeljati kovčeg »te vražje ženske«, češ, »glejte, kaj se ima za dobroto«. Priča je u ver jen, da jc prišel le poizvedovat, ali so kaj slišali in kaj mislijo. Potem obtoženca ni več videl.
Alojzij G o t i n g e r , sedanji upravitelj Celičkine hiše. izpove kot priča, da je tudi njemu obtoženec natvezel bajko o posestvih na Turškem, ki da bo jih prodal, potem pa kupil Celičkino hišo. Ni se izdajal, kakor napram drugim, za grofa. Bil je nagle jeze. Hvalil se je, kako je močan. Vsi so se ga bali. Ob jutrih je delal na vrtu. Pripovedoval je o nevesti iz Berolina, ki mu prinese 100.000 mark dote. Celičke da ne vzame; rad je pri njej, ker dobro kuha. Služkinja Celičkina mu je večkrat prinesla kosilo. Pevko je priča videl prvikrat v sredo, zadnjič v petek večer. Svedokova hči je prinašala tiste dni jestvin in vina. O »prepiru« mu je pravila soproga. V soboto večer je prišel Foedransperg v pričino stanovanje in pričel govoriti o prepiru, ki da je nastal, ker je dekle zahtevalo denar za pot, njen zaročenec pa da mu denarja ni pustil. Potem da je prijatelj prinesel denar in ta večer da sta odpotovala. Zdaj sta že — daleč. Šel je nato spat, ker da mora zjutraj zgodaj vstati, češ, da mu je dekle pustilo vse v neredu in nesnažno, ker je šivalo. Drugo jutro mu je moral odpreti prazno stanovanje, kjer je imel neke stvari. Rekel je, da bo trgal poštne znamke s starih pisem. Videl ga je priti štirkrat po vode, in čul čistiti ter zlivati vodo v stranišče. Nesel je nek zavoj v klet pod stanovanjem, od katere je imel ključ obtoženec. Popoldne je prišla Celička krmit kokoši. Rekla je priči, da hoče od Foedransperga svoj denar nazaj, potem pa da noče ž njim več imeti opravila.
Priča Marija G o 11 i n g e r , soproga gornjega, je smatrala Foedransperga za velikega gospoda. Pevko je videla večkrat stati pri oknu. Slišala je prepir in bolestne vzklike. Ni mislila, da more biti kaj hudega. Ko je prepir ponehal, je obtoženec priprl eno okno, češ, »vedno se moram jeziti«. Kmalu potem je šel v mesto. rekoč, da mora to žensko pognati iz hiše. Videla ga je nositi vodo, bila navzoča pri pogovoru s soprogom soboto zvečer v kuhinji. Videla je tudi, kako je nesel v klet zavoj, ki ga je tam pustil.
Redar Ivan C u g n a z izpove, da je obtoženca videl ponoči od 26. do 27. julija pred kavarno v Rojanu. Zdelo se mu je, kakor da bi se ne dal rad videti.
Predsednik obtožencu: Je res? Vi ste se takrat vračali od morja, kamor ste vrgli glavo.
Obtoženec: Da.
Priča Abondij C o n t i n , višji policijski svetnik je vodil prve poizvedbe, potem ko so našli glavo. Vsled naslova je padel sum takoj na obtoženca. Informacije o njem so bile sila slabe. Ko je opazil, da je Foedransperg opraskan po nosu in licu, mu je rekel v obraz, da ga je opraskala ženska. Foedransperg je prvič obledel, pa se kmalu zopet zavedel in tajil, kakor prej. Tudi, ko so mu pokazali glavo, je ostal hladnokrven. Šele hišna preiskava je dovela do uspehov. Ko so mu pokazali zavoj s truplom, se je delal začudenega in takoj izjavil, da je to moral storiti le »Carletto«. prijatelj pevke. Z lastnino žrt-
ve je razpolagal, kakor s svojo. Neko umetniško bomboniero je postavil kot okrasek sobe na primerno mesto. Informacije glede obtoženca so kolikor mogoče slabe. Ni delal in ni hotel delati. Živel je na račun ženske, ki ima dva sina. Preteklost njegova tudi ni povsem čista. Voščeno platno, v katero so bili kosi zaviti, je bilo novo. Obtoženec noče povedati, kje ga je dobil, češ, da se ne spominja.
»Menda me ne bo umoril?«
Citajo se zapisniki o zaslišanju Ilone Kovacs, Fabryjine tovarišice. Opisuje jo kot dobro, štedljivo dekle. Pripoveduje, kako se je seznanila s Foedranspergom, ki ji je obetal zlate gradove. Fabry je bila zelo vesela, da se bo mogla rešiti nemirnega življenja šansonetke. Kovacs ji je svetovala, naj se nikar stalno ne naseli v dolgočasnem Rojanu. Naj poizkusi par dni, kako bo. Fabry se je zamislila in rekla: »Pa če bo mhotela iti v Tunis (k sinčku), kdo vč, ali bo mi dovolil? Ali bo me morda umoril?« Poznejši zapisniki iz Benetk in Padove potrjujejo (gornje izpovedbe, podane v Gorici.
Citajo se še razne listine, med drugim izkaz o Fabryjinem premoženju. Zlatnine in dragega kamenja je imela za 432 K 50 vin., peres za klobuke, pajčo-lanov itd. za 44 K 35 vin., klobukov za 34 K 05 vin., perila za 174 K 68 vin., drugih stvari za 758 K 60 vin.
XXX
Razprava z dne 2. aprila predpoldne.
Soseda Marija M i li a 1 i č , zaslišana kot priča, ne izpove nič novega. Slišala je prepir in klicanje na pomoč. Obtoženec da je nagle jeze.
Redar Ivan Battagel pove, da je prišel obtoženec k njemu in mu rekel, da bi rad spravil Lz hiše služkinjo, ki jo ima šele en dan, a da noče iti. Priča mu je svetoval, naj počaka nadzornika. Obtoženec je odšel. To je bilo po zločinu.
Franc Berger, trgovec, Foedrau-spergov principaJ, njegova soproga Berta. uslužbenci tvrdke Berger: Jakob T o r oš, Ivan Bastiančič in Karo! N o r d i o pričajo za obtoženca jako ugodno. Bil je skrajno vesten in zanesljiv uradnik, ki se mu je zaupalo do 100.000 kron. Poslednja priča pravi, da se mu je obtoženec zdel zmešan.
Trgovci Ivan P 1 i s c a , Ludovik N a-g e I s c h m i e d , Etna H i r s c h , Marko M u s t a c c h i pripovedujejo, kako jim je obtoženec kmalu po zločinu prodajal za majhne zneske razne predmete, ki so se pozneje izkazali kot last pevke Fabry. Vsem je pravil, da so to stvari njegove pokojne žene.
Pri trgovskem pomočniku Feliksu C a n a r u t to tvrdke Ohler sta Fabry iu obtoženec bila kupila za 18 kron vezenin. Po zločinu jih je obtoženec prinesel nazaj, češ, da jih kapriciozna žena več ne mara, in je hotel, da mu vrnejo denar, kar se ni zgodilo.
Važne priče.
S pričo Karolino H a r r e r se je Foedransperg seznanil, ko -je hotela oddati stanovanje, ki ga je prišel gledat. Cez nekaj časa ji je pisal kot »bančni ravnatelj« iz Budimpešte, če si hoče v kratkem podvojiti svoje premoženje, naj mu ga izroči v upravljanje, pa ne manj kot 5000 kron. Sprejme tudi dragocenosti, vrednostne papirje itd. — Obtoženec taji.
Priča Josip P r e 1 c , knjigovodja in izterjevalec krojača Schonbergcr, trdi, da ga je novembra 1904 obtoženec na cesti napadel, da bi ga oropal. Vzel mu je neka pisma in notes ter ga podrl na tla. Obtoženec taji.
Navzoči reporter »Edinosti«, Franc P i r m a n opozori branitelja na majhno verodostojnost priče Prelca. Branitelj predlaga, da se Pirmana zasliši. Sodni dvor sprejme predlog. Pirman pa je že zapustil dvorano.
Uradnika L 1 o y d a Mozetič in Giu-sto izpovedujeta o službovanju obtoženca pri Lloydu. Prosil je za brezplačni ali znižani vožni listek, a ga nI dobil. V stanovanju se je našlo za 60 do 70 kron pisarniških potrebščin, last »L!oyda«.
Zasliši se mons. Flego o znani po-izkušeni goljufiji. Ne pove nič novega.
Citajo se nežna pisma, ki jih je obtoženec iz zapora pisal Celički in v katerih taji zločin.
Na vrsto pride dogodek z zabojem na Dunaju. Obtoženec trdi, da ni bil v zaboju, ki ga je spravil pred vrata Rothmundo-vega stanovanja. Dotično noč da je bil v Pratru.
Obtoženec priznava dogodke z uradnikoma državne železnice Papičem in Krausom, ki jima je pretil z bodalom.
Citajo se spričevala o glasu iu podobno. Nadaljevanje obravnave ob 5. uri popoldne.
Danes ob 9. uri dopoldne nadaljujejo obravnavo. Razsodbo pričakujejo okolu 4. ure popoldne.
OMlnski svet ljubljanski.
Ljubljana, 2. aprila 1909. Novi zapisnikar.
Sejo vodi župan, vlado zastopa dež. , vladni svetnik Kremenšek. Zupan predstavi občinskemu svetu novega zapisnikarja Ivana Vrhovca.
V tajno sejo
odkaže župan rešitev poročila personal- j
nega in pravnega odseka o županovem	i
dopisu glede na ureditev razmerja med	!
mestno občino in »Dramatičnim društ-	I
vom« v Ljubljani.	|
Volitve.
Občinski svetnik Lenče je naznanil, da ne more predsedovati ob občinskih volitvah volivni komisiji I. razreda, ker se moži njegova nečakinja. Za predsednika se izvoli občinski svetnik dr. Majaron.
Oddaja vode Šiški iz mestnega vodovoda.
Sklene se, naj se izpremeni pogodba med ljubljansko občino in vodovodno zadrugo v Spodnji Šiški glede na oddajo vode tako, da dobi vodovod davčno pro- j stost, da preide vodovod čez 45 let v mestno last. Zadruga dobi 15 % popust in po- j loži 1000 kron varščine.
i
Prodaja »Ljubljanski kreditni banki« in G. Lowenfeldu.
»Ljubljanska kreditna banka« je poročala občinskemu svetu, da kupi I. blok parcele 1. iu 2. na zemljišču starega vojaškega preskrbovališča v takem stanju, v kakršnem ga izroči občini erar. proti plačilu 225.000 kron. Sklene se, da se zemljišče proda. — Tvrdki Lowenfeld se proda 2583 m2 zemljišča ob državnem kolodvoru proti 4 K za nf, v najem pa se ji da proti trimesečni odpovedi 320 nr' zemljišča za letno vsoto 200 K. — Izpregleda se vknjižba Veri pl. Valenta in dr. Erihu Mosclietu glede na neko prezidavo v njuni hiši.
Vremenska postaja na Gradu.
Sklene se. da nakupi občina Wimm-rove slovenske tabele za šole. Na Gradu se pa ustanovi vremenska postaja.
Nov park
se napravi ob Marije Terezije cesti v tistem delu drevoreda, kjer stoji Jakopičev paviljon. Stal bo .3000 kron. Razprava o parku je bila zelo živahna. Udeležili so se je dr. Oražen, Turk, dr. Triller, Mayr, Velkavrh, Knez.
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
TISOČI
2249 3
skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom.
Pristna le s to znamko — ri-
garancijskim Cena originalne steklenice
znakom Scot-	0
tovega rav- . nanja. *
2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah.


TSft^	THf^
Q/errava//o
železnato JCina-Ymo
Higijenifina razstava na Dtinnju 1008: Državno odlikovanje in dastni dip om k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.

J. SERRAVALL0, t. in kr. dvorni dobavitelj
„	TRST-BarkovlJe. ===

Svarimo vsakogar,
- / hV ^
ki ka&lja, če je hripav, zaslezen, nima pravega teka, če zapazi, da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči 0rkeny-jev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni.	L 900
Črkeny-jev lipov meti (sirup') prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju aii če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju
Orkenyjeva lekarna pri ..Apostolu", Budapešta, Josefsrlng 64, — Depot 30.
Za Šport In promet.
Zaloga koles
Pucii, (Styria), Globus, Regsnt in drugih Malnih znamR ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, : ponikianje ter popravila :
solidno in oeno.
__Karol Čamernik
Ljubljane, Dunajska c. št. 9.
Poglejte 1
da vam
kadar kupujete „KUNEROL'
I7 ne dajo pod podobnim ovitkom zavito 00 rastlinsko mast. '.me ,KUNEROL" je razvidno na vsakem ovoju.
^pozor;

m
5
Stti
Si
6
ffc
&
& &
hoče °ebe aii svoje otroke obvarovati
S .T tJLi H S»lk hripavosti, katara, zasleranja ka-mm glH ■ ■ gnt| tara v grlu oslovskega in dušlji-
niiko preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi Jelkami.
5600 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 40 vin., škatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani : Lekarna pri .Orlu" pri želez, mostu, deželna lekarna pri „Ma-rijl Pomagaj", M Leustek • Ubald pl. Trnkoszy, Jos. Mayer, O. Plccoll, pri „Krnni" A. Bohinc, vogal Rimske in Blelweisove ceste; Ivan Ojuričič v Metliki. Jos Anclk, Ribnica, A Roblek, Radoljlca, D. Pire, Idrija. H Brllli, Litija, E. Burdich, Šk. Loka, Hugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanlč v Novemmestu, Karol Savni« v Kranju In Josip Močnik, lekarna pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 84 — 1
4 tedne poskušnfe
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilustr. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
Ceno posteljno perje.
t kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubl|enega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje SVT.o
gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega inlct-nanklng-blaga, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako [eplm mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom J) 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3, K 350, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v DeSenici St. 1010. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o Zlmnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 52—1
II. priloga „8lo«muu «*•». 75. «n« 3. aprila 1909-
Spor s Srbijo Konten.
Minuli teden se je odločilo vprašanje vojski ali miru med nami in Srbi. Sme e trditi, da je zmagala Avstrija na celi rti. Srbija je brezpogojno priznala anek-ijo Bosne in Hercegovine in razorožila ojaštvo. Voditelj srbske vojne stranke, restolonaslednik Jurij,'se je odpovedal restolonasledstvu. Liberalno, slovensko asopisje, predvsem »Slovenski Narod«, : ob tej priliki pisarilo zelo otročje, kar e izrabljajo Nemci in dolže slovenske li-eralce, da so zvezani s srbsko vlado, če-w seveda ne verujemo, dasi bi bili iibe-lici po svojem pisarenju sokrivi, ko bi ilo prišlo do vojske s Srbijo, ker so od-bravali stališče, ki ga je zavzemala Sr-ija nasproti priklopitvi Bosne in Herce-ovine in so tako neposredno dajali po-iho Srbom. A tudi zdaj, ko se je Srbija dala in ko je odnehala Rusija, piše »Najel« tako nerodno, da ne more bolj in ka-ar bi ne smel pisati slovanski list v Av-riji. Simpatizirajo z Rusijo tako, da bi m privoščili nekoliko časa rusko cen-jro in rusko knuto. Ko bi objavil kak iski list tak članek o Avstriji, kakršnega : objavil »Narod« 2. t. m. pod napisom čmage pijani« o Rusiji, bi romali v Rusiji redniki v Sibirijo.
ako sodijo dunajski vladni krogi o položaju.
»Wiener. Allg. Ztg. sodi, da je spor led našo državo in Crnogoro končan. V rbiji je mirno. Zato ni verjetno, da od-opijo Karagjorgjeviči. Upajo, da se v ratkem konča brezpogodbeno trgovin-co razmerje med obema državama. Sr-ji bodo dali najugodnejše carinsko raz-lerje in ji dovolili prevoz živine v Švico, oravnana še niso nasprotja s Crnogoro. ogajanja za sporazumljenje vodi Italija. Dorazum se sicer še ni dosegel, a upajo, i se bo.
Srbsko prestolico premeste v Niš.
Ker je Belgrad izpostavljen Avstriji, ■ premesti prestolica iz Belgrada v Niš. sloh je to prvi korak velikih izprememb Srbiji. Onemogočena bo po premestitvi estolice kontrola o razmerah v Srbiji.
ritožba proti avstrijskli obmejni oblasti.
»Mali Journal« poroča, da se ie pri-ižil Milovanovič pri dunajski vladi po bskem poslaniku, ker so zavrnile av-rijske obmejne oblasti 200 srbskih polje-slskih delavcev.
Nova knjiga o Srbiji.
Kralj Peter namerava izdati knjigo, jo spišejo kralj Peter, dr. Milovanovič, ičelnik srbskega generalnega štaba in inistri za pravosodje, bogočastje, finan-1 in javna dela. Knjiga je že prestavljena angleščino.
Kaj bo sedaj v Srbiji?
Bivši srbski ministrski predsednik elimirovič izjavlja glede vesti o od-opu srbske vladarske rodovine, da
i	poročila izmišljena, kakor tudi ;a poročila, da vre v armadi. — 'bski ministrski predsednik tudi demen-•a vesti o razburjenju naroda proti dina-iji ter pravi, da bo sedaj Srbija na vseh >ljih pričela mirno kulturno delo. Druge :sti pa trdijo nekoliko drugače. Tako se iroča, da se bo dinastiško vprašanje v -biji rešilo še tekom tega leta. Srbska ada, da ima v rokah že spis, s katerim
odreka kralj Peter prestolu, sitnosti ;la le še vprašanje apanaže. Angleška rada. da bi apanažo kralju Petru pla-la Rusija, s katero je Peter bil že prej v čilih zvezah. Baje kraij Peter že nak'u-ije neko posestvo na Rivieri. Da v Sr-
ii	ni vse tako mirno, kakor pravijo ne-itera poročila, kažejo druga poročila iz ;lgrada. Belgrajske »Večernje Novosti« iročajo, da srbska vlada dobiva grozil-i pisma, v katerih se ji grozi z bombami, lonimni odbor »proti oslabljenju Srbije« hteva od ministrov, da demisijonirajo, :er bo proti njim uporabljena sila. Poli-a strogo pazi na palače ministrstev in
ministrska stanovanja. Vojni minister vkovič se je baje izrazil, da je svojo isijo dovršil in da se radi tega umakne svojega mesta. Pričakuje se demisija lokupnega ministrstva.
Iz krogov makedonskih četašev jav-jo, da o popolnem razoroženju vstaških t ne more biti govora. Posebno se pro-ijo razoroženju čet na Drini.
»Mali Zurnal« poroča: Po velikonoč-i praznikih se prične v Belgradu obrav-va proti avstrijskemu trg. agentu Miil-ju, ki je obtožen vohunstva. Za jutri je povedanih v Belgradu in po deželi mno-protestnih shodov, katerih namen je, atestirati proti temu, da se je srbska ida udala. Vlada je izdala obširne na-Ibe, da se demonstracije preveč ne '.širijo.
Princ Jurij pije kri lz mrtvaške glave?
Iz Belgrada poročajo: V sredo pred-poldne sešlo se je v neki belgrajski ulici mnogo dijakov, komitadžij, prostovoljcev in več vojvod prostovoljnih čet. Tekom pol ure se je zbralo okoli 3000 ljudi, večinoma komitadžij in Albancev. Okrog ed-najste ure je stopil med nje princ Ojorgje Karagjorgjevič v civilni obleki. Množica ga je sprejela z burnimi vzkliki in ploskanjem. Princ je odzdravil in objel nekaj vojvod prostovoljnih čet. Neki stari vojvoda mu je nazdravil z ognjevitim govorom, v katerem je povdarjal, da je prišel čas, ko moramo za domovino zmagati ali pa umreti. Množica je zapela »himno« legije smrti, princ pa je rekel:
»Bratje! Šele zdaj sem v resnici popolnoma svoboden. Hudobni ljudje, kt so se dali nahujskati od naših krvnih sovražnikov, skušali so me naslikati kot morilca, da bi se me znebili! Zdaj stopam v vrste onih, ki so, če bo treba, pripravljeni, žrtvovati svoje življenje za domovino in za kralja. Rajši hočemo slavno umreti, z bombo v roki, kakor pa sramotno in strahopetno dalje živeti. Od danes sem vaš. Živela smrt!«
Te besede so povzročile nepopisno navdušenje. Komitadžije in vojvode so ga začeli objemati in poljubovati, Ojorgje pa je poljubil mrtvaško glavo in izpil iz nje kapljico krvi, znamenje svojega junaštva in da bi pokazal, da se je zapisal smrti.
Navzoče gospe so ga posule s cvetjem, neka učiteljica ga je pozdravila v imenu vseh srbskih žena. Ojorgje je odgovoril: Kakor se je moj hrabri oče leta 1875. boril za svobodo Bosne, tako bo tudi njegov sin v boju za svobodo stavil na kocko svoje življenje. Evropa pa ne bo imela miru; to ji jamči onih 30.000 prostovoljcev, ki nikdar ne privolijo v to, da bi se izdala neodvisnost Bosne in Hercegovine. Živela svoboda! Živela Bosna!
Princ Jurij torej še ne miruje. Srbska vlada ga bo morala še ostreje prijeti, da prepreči njegovo blazno početje.
„Ai o2e\i dom" u Ur«tih
Dovje, 2. aprila.
V Vratih gredo še vedno plazovi, vsako minuto, sedaj iz te, sedaj iz one gore, ki pa ne pridejo več do mesta, kjer je hiša stala. Sedaj je ni več, v več kosov je raztrgana in odnešena. Tudi pritličje je razdejano na več kosov, in zasukano, kuhinja 30 metrov proč odmaknjena, v nji zaboj z železno posodo nepoškodovan. Spodnje skupne spalnice še niso našli. Obednica je pomečkana. V sredo zjutraj je šel Požganc z tovariši v Vrata, da od-koplje in spravi inventar, kolikor bo moč. Kopali bodo do sobote. V četrtek zjutraj so šli notri še: oskrbnik Ludovik Dobi-•šek, ž njim Jožef Jerele, lovec Janez Ra-bič, lovec Janez Orehovnik in mesar Franc Hafner. Med potjo je najde! Orehovnik lepega, mrtvega gamsa, ki je imel »Gamsbart« vreden 40 K. Do četrtka opoldne še niso našli omare s perilom in ne kredenčne omare s posodo.
Pač pa so našli: 20 matracov, 33 ko-cev, 13 blazin in več drugih malenkosti. Našli so spodaj tudi tri ceJe mize in nekaj stolov. Čudno je, da so okna zgornjega odnešenega nadstropja in steikla skoraj vsa cela, nepoškodovana. 60 metrov daleč prestavljeno Staro Aljaževo kočo pa je plaz nesel 100 metrov daleč v Bistrico. O drvarnici ni sledu. Najmanj poškodovan je odnešeni zgornji, severni del, dve spalnici z 8 postljami in omaro in oskrb-nikova soba. Tudi opeka na strehi je še cela. Notri pod streho spravljajo sedaj najdene reči. Porcelana, žlic, nožev še niso našli. — Odkopavanje je silno težavno, ker se ne ve, kje kopati, ker je usodepolni plaz, kaikor se kaže, že pred enim mesecem prišel, potem pa novi sneg vse zapadel in sledove prejšnega plazu pokril. Tam, kjer je stal Aljažev dom, je sedaj tri metre trdega snega, polno prine-šenih korenin in ena velika bukev s koreninami vred pokonci stoji.
Polovica lesa bo morebiti še dobra za porabo prihodnje stavbe. Oskrbnik Do-bišek je prinesel Požgancu ključe in zapisnik vsega inventara. Ali je zidana klet ostala nepoškodovana, se še ne ve. Dimnikov ni več. — Iskrena hvala slavnemu občinstvu ^za sočutje! Poguma pa ne izgubimo! Ze modri Salomon je rekel: O človek, uči se od pridne mravlje in čebelice! Kje bo stal nov planinski dom v Vratih, še ni določeno. Proti. Triglavu, 15 metrov proč, sedaj plaz ni šel. Sploh pa v zadnjih 100 letih tukaj ni bilo še nikdar plazu, tako trdijo stari možje in so trdili ravno to njih očetje.
Jakob Aljaž,
župnik na Dovjem.
Koncert orkestra dunajshlh ilosoenlh umetnlKov
je bila oživljajoča misel vseh glasbo ljubečih in po dobri glasbi hrepenečih poslu-šavcev, zbranih včeraj večer v veliki dvorani »Uniona«. Je res svitla točka v toku našega glasbenega življenja in prijeten čut spreleti človeka, ko zapiše besedo pohvale, ki mu gre iz srca, istotako poslu-.šavca, ki čita to pohvalno poročilo in ve, da ni pretirano. Res, pretirano ni, če označim ta koncert briljantnim in v zadregi sem, komu bi se laskal z bolj izbrano besedo, dirigentu, orkestru v celoti ali posameznemu inštrumentu. Ognjeviti temperament Nedbalov je izraz skozi in skozi muzikalne duše, zdi se, da vse vibrira v njem, da razpolaga on sam z vsakim inštrumentom in nam izvablja iz celote teh nekako sedemdesetih glasbil tisto fino za-poredovanje harmonij, katere ti nasladijo dttšo za dolgo časa, nam, ki smo vezani na Ljubljano, tem dalje . . . Čim sem se divil dirigentu, občudoval sem orkester, blagoglasje, ki zveni iz njega, umerjenost, ki ponavlja vtis, da imaš pred sabo četo enakovrednih umetnikov, .preciznost, ki omogočuje popolnost v ritmičnem in dinamičnem oziru. Z eno besedo, vsako delo, katero so ti umetniki proizvajali, prišlo je povsem do veljave, tudi če računam z malenkostmi, katere je, oziroma zato, ker jih je na mestu maščevala neizprosna roka mojstra Nedbala. Razume se, da so nas Slovane najbolj interesirale točke iz peresa slovanskih glasbenikov. Smetana v ,svoji nam že znani »Vltavi« in pa Čajkovski s svojo simfonično sliko sta nam nudila dve cvetki iz polja slovanske glasbene krasote, katerih prva je izzvala pravcat vihar navdušenja, da je bilo čuti i'z vseh strani željo — še enkrat. Da, Čelanski pred leti ni zbudil manj zanimanja in odu-ševijenja za »Vltavo« — a interpreta Ned-bal gotovo ni dosegel. Prežili smo skoro dve uri v zmagoslavju slovanske umetnosti, zastopane to pot po mojstru Nedbalu in njega orkestru. Naše glasbeno razum-ništvo se je zbralo v relativno precejšnjem številu in ti viharji odobravanja, kateremu so se poleg svojega mojstra-diri-genta opetovano morali odzvati umetniki osebno, so bili priča, da tudi pri nas rase število ornikancev na glasbenem polju. Da ima pri tem svoj dober delež naša domača filharmonija, o kateri smemo s ponosom reči, da se kvalitativno s svojim mojstrom Talichem na čelu smelo lahko kosa s tem proslulim orkestrom, o tem ni dvoma. Da bi nam ostala ohranjena . . .
Koncerta, ki ga je počastil gosp. dež. predsednik Schvvarz, so se udeležili naši najodličnejši krogi in tudi tujcev ni manjkalo. »'Glasbena Matica« je sicer materi-jelno žrtvovala, a sinoči je imela gotovo vse hvaležne poslušalce na svoji strani.
Žalostne razmere u ruski armad'.
Ruska duma je imela jako živahno debato o vojaškem proračunu. Oktobrist G ličkov je poročal o proračunu ruske armade, ki znaša 512,625.793 rubljev. V svojem govoru je povdarjal sedanji čas ruske narodne žalosti ter je pozival, naj Rusija napne vse svoje narodne moči.
Pisarniški načelnik vojnega ministrstva je poročal nato o celi vrsti že izvršenih, deloma nameravanih vojaških reformah; o reformi višjega vojnega sveta, o tem da se mobilizacijski odbor postavi pod nadzorstvo generalnega štaba, o reformi vojaških akademij itd.
Kadet Bebijevski je povdarjal, da ruski davkoplačevalec plačuje za armado dvakrat in pol več kot nemški davkoplačevalec. Ruska armada je po številu večja, nemška bolje oborožena. Deset odstotkov ruskih častnikov je po uradih, v Nemčiji so v uradih štiri odstotki častnikov. Poleg tega je v Rusiji 40.000 vojaških pisačev. Upravni aparat ruske armade velja več kakor vsa japonska armada. Ruski generalni štab je štirikrat večji kot nemški in vendar niti približno toliko ne stori kot nemški.
Pristaš skrajne desnice Puriskevič je rekel, da so bili zadnji dnevi, dnevi ponižanja za rusko armado. Večina dume je kriva, da je Rusija doživela drugo Čuši-mo, ker je nedostatke ruske armade javila svetu. Avstroogrski vojaški ataše je o tem poročal svoji vladi. Nato je dobila Rusija neko vrsto ultimatuma, ki je v stoletni zgodovini Rusije nekaj nezaslišanega.
Pristaš zmerne desnice grof Bobrin-ski je opozarjal na prodirajočo germani-zacijo ter je rekel, da Rusiji sedaj ne preostane nič drugega, kot stisniti zobe in delati. To naj bo najboljši odgovor Rusije njenim prijateljem iu sovražnikom. Prišel
bo čas, ko Rusija združena s svojimi slovanskimi brati napravi proračun.
Pristaš skrajne desnice Markov je napadel francosko armado, češ, da je tudi ta za nič, ker je v častniški zbor prodrlo ži-dovstvo ter je to židovstvo nekdaj slavno Napoleonovo armado spremenilo v faktor, „s katerim nihče več ne računa. Dobil je radi tega od predsednika ukor.
Tako je duma ostro kritizirala nedostatke v ruski armadi. Čim rednej'še bodo razmere v ruski dumi, tem večji bo tudi red v vojaški upravi. Predolgo je bila ruska uprava brez kontrole. Rusija pa ima pred seboj najmanj 10 let dela, ako hoče bolezni na svojem ogromnem telesu tako ozdraviti, da se more zgibati. Opozarjamo ob tej priliki na danes izišli »Dom in svet«, v katerem so priobčena pisma nekega ruskega častnika, ki piše o uprav gorostasni korupciji v ruski armadi.
Idrllske novice.
i Pri občinskih volitvah zadnji petek in soboto so zmagali združeni naprednjaki in socialni demokrati. Bilo je deževno vreme in sneg je padal vmes, da se je nekaj naših ustrašilo tacega pota ter so ostali doma. Ker je treba vse kandidate pisati, se vrši vse počasi. Ko so videli nekateri volivci, da ne bodo prišli do II. ure na vrsto, ostavili so dvorano, ker so morali ob 12. uri na delo. Združeni nasprotniki so kazali vse drugačno vztrajnost. Tri kočije so vedno vozile pristaše na volišče. Celo Ant. Jelene, ki ni ravno darežljiv, je dal na razpolago svoj voz in korije, da se jc nazadnje hlapec prav jezil, češ, celi dan sem vozil in se pral na dežju, pa nisem dobil nobene napitnine. Do sedaj se je zveza demokratov in napred-njakov dobro obnesla, ali bo obstala, dvomimo. Ze sedaj bi bili radi enega kandidata v prvem razredu vzeli, a so rekli, K ta je bolj demokrat, kakor naprednjak, tega ne sprejmemo za kandidata, saj imamo že štiri v odboru preveč. Če bodo kedaj zgradili čitalnico in bi sc na parketu sešli liberalna gospoda v salonski obleki ter priprosti rudar, socialni demokrat, ne verjamemo, da bi se tako prijazno sprejela in srčno med seboj občevala, kakor sta sedaj tesno zvezana pri volitvah iu v boju proti »klerikalcem«. -Rudarski uradniki se v prvem razredu niso skoraj nič udeležili volitve, odločili so realčni profesorji s pooblastili učiteljic na rudniški ljudski šoli. Po končani volitvi v petek je čakalo ve-Jiko mladine .izida Volitve pred mestno hišo. Napravili so gerentu spalir in mu klicali: »Abzug gerent!« Ker so bili demonstranti z Julčetom na čelu zelo mladi, bodo lahko še čakali, da se jim želja izpolni.
i 240 kron je bilo čistega dobička pri veselici Vincencijeve družbe 25. marca v prid našim revežem. Ze zadnjič smo omenjali, da ne bo kaj dosti vplivalo, četudi je liberalno društvo ravno isti večer v telovadnici naše realke napravilo veselico in zelo agitiralo pri svojih udih, naj se gotovo udeleže, ker imajo več stroškov radi odra.
j Plazovi so letos napravili veliko škode v gozdih na Mžaklji. Velik plaz je raztrgal električno napeljavo iz Radoljne čez Mžakljo v tovarno na Savi. Odnesel je 12 kolov in potrgal mnogo žice. Dolgo čas sploh ni bilo mogoče popraviti poškodbe, te dni stavijo nove kole in drugi teden šele bo elektrika zopet mogla delovati.
j V tovarni je sedaj bolj redno delo, ker je več materijala in več naročil.
j Mednarodno pevsko društvo »Sava« je moralo nehati biti mednarodno. Tako je zahteval voditelj petja, ki ga pošilja »Glasbena Matica« na Savo. Prevzel je tudi vaje pri tovarniški godbi, ker je umrl prejšnji vodja, nadučitelj Pospischil. Tako bo Pongratzevo pevsko društvo po ceni dobilo pevovodjo, ker ga bo plačevala tovarniška gotlba oziroma tovarniški 'delavci, ki godbo vzdržujejo.
j Učiteljica pl. Shorsky izstopi s 15. aprilom iz učiteljske službe. Ker njeno mesto še ni razpisano, prišla bo suplenti-nja ali provizorična moč na njeno mesto. Ali pa bo morda v dveh razredih poldne-ven pouk?
j »Elizabeta«, dramatična igra v petih dejanjih se bo vprizorila v »Delavskem domu« na Savi v nedeljo, 4. aprila. Začetek ob pol 8. uri zvečer, vstopnina navadna.
»SLOMŠKOVA ZVEZA«. Vabilo.
Vrla koleginja, dragi tovariš! Dne 7. t. m.. Veliko sredo, popoludne ob pol 3. uri, vrši se ustanovni občni zbor »Slomškove podružnice« za Ljubljano, ljubljansko okolico in Kamnik.
Ob tej priliki priredi naša zveza tudi velevažno predavanje o reformi naše po-navljalne šole. Upamo, da ni tovariša ali tovarišice, ki bi se ne zanimala za tako važno šolsko in stanovsko zadevo. Po-vdarjati pa moramo tudi, da bode o tej temi predaval strokovnjak, mož, ki pozna naše ljudsko šolstvo, kakor malokdo, to je naš velerodni gospod c. kr. okr. šolski nadzornik Ljudevit Stiasny. Naj bi torej ne pogrešali pri tem predavanju nobenega našega člana, dobrodošli pa tudi naši somišljeniki.
Predavanje, kakor tudi ustanovni občni zbor vrši se v »Unionu« v dvorani S. K. S. Z.
»Slomškova zveza« v Ljubljani.
V D o b r e p o l j a h, dne 2. aprila 1909.
Fr. Jaklič,	J. Štrukelj,
tč. predsednik.	tč. tajnik.
dnevne novice.
+ Na razne pritožbe glede nerednega prejemanja našega lista posebno ob sobotah in pred prazniki sporočamo, da so bile temu krive deloma tehniške težkoče pri izdajanju lista, deloma pa tudi raz'ne prometne ovire vsled zadnjega velikega snega. Poskrbeli smo sedaj, da so se po možnosti odpravile vse tehniške težkoče in da bodo odslej cenjeni naročniki prejemali list vedno ob pravem času.
-f Liberalna politika. Zadnji politični dogodki so bili za Slovane silno žalostni. Na vseh poljih so bili Slovani diplomati-čno poraženi. Srbski kraljevič^ Jurij je s svojo blaznostjo privedel svojo domovino na rob propada, vsi postopači in blebetači na slovanskem jugu na so uganjali svoj bojni krik na tako prismojen način, da so se osmešili pred celo Evropo. Bil je res evropski škandal, ki je požrl mnogo milijonov narodnega premoženja brez vsake koristi. Srbija je blizu bankerota, Avstrija pa bo morala zapreti svojo blagajno mnogoštevilnim prepotrebnim napravam v korist kmetijstvu in obrti, da prištedi stotine milijonov, ki jih je morala zdaj izdati za mobilizacijo. In kaj imamo od tega? Najtrdnejšo zvezo z Nemčijo in pomnožen nemški vpliv! Od kneza Biilowa, ki je v Berolinu slavil avstro-nemško zvezo in od Dunaja, koder ne vedo, kako bi se Nemčiji hvaležne izkazali za zavezniško pomoč in zvestobo, do zadnje burševske pivske družbe, ki upije, da so Nemci zopet državo rešili ter se roga Slovanom, je vse pri delu, da izkoristi politični položaj na škodo slovanskemu življu. Vsak pameten človek mora priznati, da so taki politiki najhujši škodljivci slovanstvu. Zato pa moramo najstrožje obsojati politiko slo-.venskih liberalcev. Tako bedasto se je obnašala liberalna stranka ves čas, da nam je res v sramoto. Poročila »Slovenskega Naroda« iz Belgrada so bila taka, da so morala širiti čisto napačne pojme o dejanskem položaju. Še kraljeviču Juriju, kadar je prišel pozno v noč iz najbolj pijane družbe, se niso mogle sanjati bolj krvave stvari, kakor so bile race v »Slovenskem Narodu«. Sploh je Jurij najboljši tip liberalnih in narodnoradikalnih politikov tudi med Slovenci in Cehi, iu »Narod« si ga je po pravici izbral za svoj ideal. S svojim srbofilstvom pa so slovenski liberalci v zvezi s češkimi narodnimi socialisti mnogo pripomogli k temu, da sta Avstrija in Srbija skoro krvaveli in da imata tako ogromno škodo. V Belgradu so bili tako naivni, da če jim je v kavarni kaka pris-moda pokazala krvave »Narodove« članke ali Klofačeve govore, so že mislili, da se v slučaju vojske vsi Slovenci in Cehi
-j- »Avstroslavizem in klerikalizem.« Liberalci so zopet nekaj iznašli! Kdo je kriv poraza Srbije in vo nili stroškov? Cisto jasno! Klerikalci in jezuitje. To stvar so iznašli »Pri zlati gosi« v Pragi, koder pan Klofač toči narodni socializem, potem se jc te imenitne iznajdbe oklenil dr. Kramar. katerega politika gre vedno bolj rakovo pot, odkar je s Hribarjem hodil po »neoslovanskih« potovanjih. In ker naši liberalci instinktivno vohajo vsako neumnost. je celjski Narodni dnevnik iz čeških listov pobral in sedaj zabavlja čez »avstroslavizem.« Avstroslavizem svnatra o kot izdajstvo nad ideali princa Jurija in Klofača, pred katerimi bi morali vsi avstrijski Slovani ležati v prahu. Seveda so »avstroslavizem« iznašli »klerikalci«. To je vendar jasno! Še celo Stjepana Radiča, ki se je drznil povedati v Rusiji, da so kulturne razmere Slovanov v Avstriji mnogo boljše od onih v Srbiji, koder vlada velika korupcija, so proglasili za »avstroslova-na«, »klerikalca«, in čc brž ne bo storil kake neumnosti, utegne šc Stjepan Radič biti proglašen za jezuita! Tako neumno politiko uganjajo naši liberalci. In ves narod mora trpeti za to, naši nasprotniki pa se nam rogajo, nas denuncirajo in uživajo sadove, ki jim dozorevajo le vsled skraj-
ne neumnosti liberalnih in radikalnih politikov.
H- Čudna valeta. Nedavno se je poslovil z Vrhnike sodni adjunkt dr. Modic. Na valeto so bili povabljeni sami piklibe-ralci, kar se je izrazil dr. Modic sam in njegov pokrovitelj notar Komotar, češ, da so vabljeni sami zaupniki liberalne stranke. Ako se odzovejo temu vabilu res pristni liberalci a la »Lafantenesen«, se nam prav nič čudnega ne zdi. Tudi nas ui presenetilo, da je bil vabljen med te zaupnike i akademični slikar Simon Ogrin. To pa se nam čudno zdi, da se je ta Sim. Ogrin, bogatoplačani tajnik »klerikalne« rajfajznovke, tako daleč spozabil, ali pravzaprav imel čelo tako odkrito pokazati se, da se je temu vabilu odzval kot »zaupnik liberalne stranke«. No, za S. L. S. je tudi to spoznanje dragoceno! Samo na nekaj smo še radovedni, — kaj namreč poreče temu »zaupniku liberalne stranke« načelstvo hranilnice in posojilnice! Nikakor pa se ne moremo otresti mnenja, da zaupništvo liberalne stranke in zaupništvo S. L. S. ne more v en koš.
H- K »Slovenski krščansko - socialni zvezi« je s svoto 20 kron pristopil tajnik S. L. S. dr. Rožič. Živeli nasledniki!
+ Sekundariji v deželni bolnici so postali dr. Bedfich Zak, dr. Emil Watzke in dr. Obrad Maksimovič.
+ Za komisarja v deželnem stavbnem uradu je imenovan Karol Sturm, za adjunkta Miroslav Kesal st., adjunkt v Zadru, za praktikante pa Vaclav Raček, Jožef Otahal in Viktor Zupane.
+ Za slugi sta imenovana po deželnem odboru Ivan Fras in Fr. Završnik.
+ Hišnik v muzeju jc postal Josip Šenk.
-f- Vpokojen je muzejski asistent Schulz, za muzejskega pripravnika je imenovan rač. podčastnik F. Dobovšek.
+ P. Rajmund Podlipec ie tunrl dne 2. aprila na Trsatu in bo pokopan jutri popoldne. V Trnovem je pomagal spovedo-vati in prišel v ponedeljek domov bolan, ter previden umrl v hudih krčih v želodcu. Rojen je bil 14. julija 1853 v Ljubljani, vstopil v frančiškanski red 1873, v maš-nika posvečen 1878. Služboval je na Klanjcu, v Pazinu in od leta 1896 na Trsatu kot vikarij in definitor hrvaške pro-vincije, bil jako ijubeznjiv v samostanu, postrežljiv v cerkvi, mož lepega, kreine-nitega značaja. R. 1. P.
-f- Kako resnično! V »Vaterlandu« piše ob priliki končane balkanske krize grof Mensdorff - Pouilly o Slovanih med drugim sledeče: »Slovani imajo velike vrline — toda državnotvornih sposobnosti, discipline in zmisla za skupnost nimajo bogvekoliko; tudi nc poznajo ljudi, zamujajo vedno pravo priliko in se dajo od krivih prijateljev hitro prevarati ... So demokrati, za vodivna mesta so pa pre-mehki . . . Zavist, needinost, nevoščlji-vost, to so najhujši sovražniki Slovanov. Njih največji nasprotnik počiva v njihovem srcu. Tega ne razumejo: Concordia parvae res crescunt, diseordia inaximae dilabuntur . . . Gospodovali bi Slovani radi, a mislijo, da se to doseže le in vedno z upornostjo proti vsaki avtoriteti .... Če se podvržejo, nosijo svoje breme, škripajoč z zobmi, kakor sužnji. V njihovem nasprotstvu do discipline jc njihova des-organizacija . . .«
r Za kurata v Podgoro pri Gorici pride, kakor se nam poroča, č. g. Ciril Metod Vuga, doslej stolni vikar v Gorici.
—	Umrl jc dne 2. aprila v Pletcrskem samostanu P. Tcofil Allemand v sta:osti 81 let. Sedaj so ondi na lastnem samostanskem pokopališču pokopani že trije bratje pa en duhovnik.
—	Umrl je v Škofji Loki učitelj gospod Jožef S v e 11 i č.
—	Predavanje o Francozih na Slovenskem bo jutri v Solkanu.
Stavka radi orehov. Najnovejši štrajk imajo v Boljuncu pri Trstu. Neki trgovec — ali trgovka — je prodajal osem i orehov za en krajcar, ki pa so se naenkrat podražili tako, da jih je bilo le še pet za hkrajcer. Proti termi so vstali 'boljunski otroča.i. Proglasili so splošen štrajk. Nihče ne sme več kupovati orehov. Kdor se pa kljubu temu predrzne kupovati, dobi za vsak oreh pet poštenih brc. Dosedanja pogajanja so bila brezuspešna. Zanašamo se pa na razsodnost prizadetih, da pride v interesu strank do pomirjenja. Kakor vestni kronisti moramo še zabeležiti, da je kapo« štrajkovcev Botanov Nin. Doznali pa smo no strani, tla je tudi on sam — stavkolomec. Ti presneti Nin!
Zborovanje društva slovenskih učiteliic se vrši v četrtek, dne s. aprila, ob pol 10. uri dopoludne v Št. Jakobski šoli v Ljubljani.
Premeščena ji' gdčna. učiteljica Milica Odi ase k iz Trebelnega v 1 Trebnje.
—	Gospa Polakova in madžarska go« stoljubnost. Madžarski časnikarji, ki so zadnji čas bili zavoljo pravde proti Srbom v Zagrebu, so obiskali tudi hrvaško gledališče, kjer sta jih petje in igra gospe Po-lakove tako navdušili, da so jo naprosili, da bi gostovala v velikem koncertu, ki ga je društvo madžarskih časnikarjev dne 31. marca priredilo v korist časnikarskih vdov in sirot. Gospa Polakova je drage volje obljubila, da bo v hrvaški narodni noši pela hrvaške pesmi. Nabavila si je krasen kostum in se odpeljala v Budimpešto. Tu pa jo je čakalo veliko presenečenje. Namesto da bi gostinji dali odlično mesto pri sporedu, je aranžer odredil, da pride šele ob 3. uri zjutraj na vrsto, ko bi bila večina občinstva že odšla. Gospa Polakova se je seveda pod takimi okolnost-mi lepo zahvalila na časti in se ni dala preprositi, da bi pela. Med časnikarji in aranžerjem je vsled te neokusnosti nastal prepir, ki mu bodo posledice baje — dvoboji.
—	Vratar vevške papirnice umrl. V
Vevčah je umrl Radeckijev veteran, 83 let stari vratar ondotne papirnice Viljem Go-gala. Prej ni bil nikdar bolan. Rad je pripovedoval o bojih, katerih se je udeležil.
Izpred sodišča.
Zanimiva pravda v Cerknici. — Kdo je kriv ?
Cerkniški župan Šerko toži posestnika Marolta, češ, da je ta župana delal odgovornega, da jih je v naši občini prav malo dobilo podporo zaradi suše. Obtožnica pravi, naj se g. Marolt kaznuje, ker je pritrdil tozadevnim izvajanjem dr. Lampeta na ljudskem shodu. Obravnava se je vršila v soboto, 27. sušca. Zaslišijo se vse štiri povabljene priče, izmed katerih tri tako točno odgovarjajo, da Marol-tov zastopnik dr. Pegan pripomni, da priče na tej stopnji inteligence pač ne govorijo tako točno same od sebe. Sodi adjunkt g. Gregorc, kateremu je moral dr. Pegan zapisnik večkrat popravljati. Zupana zastopa dr. Švigelj.
Po pasliševanju prič naznani dr. Pegan, da hoče nostopiti dokaz resnice. Dokazal bo, da na županstvu leži mnogo krivde. Navaja razloge za to trditev:
1.	Županstvo je dobilo od vlade nalog, da mora vestno klasificirati potrebo pro-sivcev in to v sporazumu z župnimi uradi. Šerko je dal podpisati samo cerkniškemu župniku, vse tri druge (Begunje, Grahovo in Sv. Trojica) pa je izpustil. Tudi klasi-ficirano je slabo in krivično. Navaja po-samne slučaje.
2.	Da se dobe otrobi, turšica in lanene preše, to ni bilo uiti ljudstvu razglašeno. Tega oklica ni nihče slišal.
3.	Občinski urad se je celo tako daleč spozabil, da je tajnik naravnost zavračal nekatere prosivce, ki so se zglasili s proti-listi Hranilnice iu posojilnice. Še-le na odločno zahtevanje hratiilničnega odbornika je vpisal tudi tiste.
Da se vse to dokaže, je dobiti od deželne vlade tozadevne naročilne liste in naj se zaslišijo še nove priče. V ta namen si izprosi dr. Pegan časa 14 dni, in obrav-nava se preloži.__
lz CerKnlce-
c Občinske volitve so prestavljene. Imele bi se vršiti L, 2. in 3. aprila. Pravijo, da je bila v prvotnem razglasu neka pomota, in so jih sedaj prestavili na 17., 19. in 20. aprila. V drugem razglasu na menda ni pomota, ampak nekaj drugega. Čujte: 3. razred ima nad 1200 volivcev iti časa za volitve je samo tri ure!! In v tem času naj 1200 volivcev imenuje vsak po 7 odbornikov in 2 namestnika in sicer toliko počasi, da se lahko vse sproti zapiše! Ah ste se res vsi skupaj že tako postarali?!
c Še en škandal Pomagati si hočejo s tem, da bi volivci sploh volit ne prišli. Za 3. razred je dolčena sobota od 9. do 12. ure. To je ravno takrat, ko je v G r a h o -vem se m e n j. To jc res škandal! Po prvotnem razglasu bi bil pa 2. razred volil tedaj, ko je s e m e n j n a R a k e k u. — Ali liberalna žlahta misli, da mora ravno na semanji dan dati županski stolec v druge roke?
Merske mm.
š Dva shoda liberalcev. Jutri, dne 4. aprila imajo liberalci v Celju dva shoda. Najprej bodo zborovali liberalni voditelji, ki bodo uničili »Kmečko zvezo«, popoldne pa bodo zborovali liberalni učitelji, ki hočejo dati odgovor na nizkotno obrekovanje klerikalnih listov. Kmečka zveza« je sedaj tisti gordijski vozel, ki ga bosta v nedeljo sekala dr Kukovcc dopoldne. Pesek popoldne. Da se bo pri tem obema skrhal nož. bo pokazala prihodnjost.
š Umrl je na Kalit v župniji Dol pri Hiastniku posestnik Karol Dolanc.
Ljubljanske novice.
lj Zabavni večer na 4ast podpornij članom »Ljubljane« in udeležnikom soi kurza S. K. S. Z. bo velikonočni ponedc Ijek ob pol 8. uri zvečer. Sodeljuje popo| ni orkester »Slovenske Filharmonije«.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« je juti ob pol 10. uri dopoldne v društvenih pro storili.
lj Slovenskim pevkam! Iz odbor; »Ljubljane« smo dobili naslednji oklic Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana je sedaj na trdno podlago postavilo svo moški zbor ter ima tudi v svoji glasben šoli oddanih mnogo ur. Sedaj hočenn ustanoviti v »Ljubljani« močan pevsk zbor naših gospe in gospodičen. Vabiim slovenske pevke, da se pridružijo naš četi. Za naš nadaljnji razvoj v Ljubljan je ustanovitev ženskega zbora v »Ljub .ljani« velikega pomena, zato upamo, d; bodo vse naše somišljenice takoj razvili za ustanovitev tega zbora najživahnej.ši agitacijo. Opozarjamo, da je prva izkuš nja ženskega zbora »Ljubljane« v pone deljek, 5. aprila, ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih (hiša stavbinski družbe »Union«, Frančiškanske ulice, pr. vo nadstropje), kamor naj se točno blago hotno potrudijo vse gospe in gospodična pevke. Na vrlo sodelovanje! Na mnogo številno svidenje!
lj April je začel s krasnim pomladan skim dnevom. Prvi večer so se bile /.( oglasile žabe in krastače so lezle zveee čez pota, da si moral dobro paziti, da nis kake pohodil. Toda drugi dan pa je že po kazal svoje muhe. Ze zjutraj je začelo de ževati in sneg se je ponujal. Cel dan ji deževalo, po Dolenjskem pa je zapadu snega kake štiri prste visoko. Dolenjsk vlaki so še danes prišli v Ljubljano vs beli. Nekateri pravijo, da je pomladansk sneg za revnega kmeta gnoj. ha bi bilo li res!
lj Adijo Plantan! Notar Plantan ne bo več kandidiral v občinski svet. Sedaj pričakujemo, da opuste kandidature tudi vsi tisti občinski svetniki, ki so v tajni se) tako skrbeli za koristi davkoplačevalcev da so dovolili bogatemu notarju za poročilo o užitnini ne 400 kron, kakor smo poročali, ampak 800 kron nagrade! Povili pa poročila niti satn vsega sestavil ni! C takem nesebičnem delovanju za korist davkoplačevalcev v dobi mestnega deficita naj se pomenijo narodnonapredni zaupniki na današnjem svojem zaupneu shodu!
Ij Pobegnila sta danes od dela na Poljanski cesti prisiljenca Albert Raupnik ii Franc Pauer.
Ij Obsojeni socialno - demokraški vo livci. Deželno sodišče je obsodilo včera tri socialne demokrate, ki so volili z dru gimi legitimacijami, v tridnevni zapor znanega socialno - demokraškega kandidata Petriča pa v entedenski zapor, ker ji dal napačne legitimacije neopravičencem Vsi izgube volivno pravico za šest let.
lj Otrpnjenje tilnika med vojaštvom': Dunajski listi poročajo, da so nekega vojaka, ki je stal na straži ob smodnišnic na ljubljanskem Gradu, našli ležati na tlel nezavestnega. Konstatirali so, da je obo lel na otrpnjemu tilnika. Čudno,'' da nisc tega prej opazili.
lj Umrl je v Ljubljani c. kr deželno sodni svetnik v pokoju Viljem Martina^
ZAROTA PROTI GRŠKEMU KRALJU
Atenska policija je zasledila zaroti proti življenju grškega kralja Jurija. Za pri i so veliko osumljencev, ki so privr ženci bivšega ministrskega predsednik; Rallisa.
tetetonsks in Brzojavno porodiš
DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA VOLITEV.
ZMAGA S. L. S. NA VIPAVSKEAL
Št. Vid pri Vipavi, Podraga. Kandidat S. 1 . S. Perhavc je tu dobil 49 gla sov, Bukovic 1 glas.
Vipava. Perhavc 78 glasov, Buko vic 4.
Budanje. Perhavc 72. Poljšak, Gru den 6.
Črnivrh, 3. aprila. Perhavc 55, Gru den 22 glasov.
Planina, 3. aprila. Perhavc 61, Gru den 7, Poljšak 1.
VOLITVE V CERKNICI.
Cerknica, 3. aprila. Liberalna trdnja va poka. Občinske volitve danes začele Grahovo, podobčina, pridobljena. Velik; večina.
K IZPREMEMBI NA SRBSKEM PRE STOLU.
Dunai 3. aprila. Najnovejše vesti ka žejo, da se vlasti boje že sedaj resno do takniti sc izpremembe na srbskem prt stolu, vsekakor je pa gotovo, da bi rt
publike ne dopustile, ker bi potem nikdar ne bilo miru v Srbiji. Izbera dinastije, ki naj bi zamenila Karagjorgjeviče, bi bil za evropsko diplamacijo eden od najzaple-tencjih in najtežjih problemov. Berolinski diplomatični krogi so zato mnenja, da bi bilo za sedaj še najbolje podpirati Kara-gjorgjeviče, pri tem da bi šel na roko tudi dunajski kabinet. Kralj Peter bi moral zagotoviti, da bo živel v prijateljstvu z monarhijo.	»
Budimpešta, 3. aprila. Polslužbeni komunike pravi, da so neosnovane vesti o spremembi na srbskem prestolu m priporoča časopisom, da s priobčevanjem vesti o kaki nameravani spremembi na srbskem prestolu ne kvarijo razvitek dobrih odnošajev s Srbijo.
BOSNO RAZDELIJO?
Dunaj, 3. aprila. Nekateri listi prinašajo iz dobro poučenih krogov sledečo vest o bodoči usodi Bosne: Ker se Avstrija noče postaviti v odkrito navzkrižje z Ogrsko, a mora vprašanje o Bosni vendar biti rešeno, se je sklenilo, da Bosno in Hercegovino razdele med Avstrijo in Ogrsko tako, da en del pripade Hrvatski, drugi del pa Dalmaciji. Za tako razdelitev da ne govore le državnopravni razlogi, marveč tudi narodni. Ta razdelitev bi se namreč imela izvršiti tako, da bi se preprečilo prevladovanje srbskega elementa v tako veliki pokrajini, kakor je Bosna-Hercegovina, marveč bi prišli Srbi v delih prideljenih Hrvatski in Dalmaciji nasproti hrvatski narodnosti povsod v znatno manjšino. V vojaškem oziru pa bi se vse te pokrajine zedinile pod enim poveljstvom, ki bi bilt) v Zagrebu. Vsled tega bi prišel v Zagreb tudi en nadvojvoda, a eden najbrže tudi v Dalmacijo, in sicer menda v Dubrovnik.
ZADOVOLJNI MILOVANOVIČ.
Belgrad, 3. aprila. Zunanji minister Milovanovič se je zahvalil v imenu kraljevine Srbije zastopnikom velevlasti za srečno rešitev avstrijsko-srbskega spora.
SRBSKI PRINC JURIJ.
Berolin, 3. aprila. Zastopnik nekega tukajšnjega 'časopisa se je razgovarjal s princem Jurijem, ki je dejal, da je bila afera Kolakovič le zadnja kaplja v polni kozarec obrekovanj proti njemu. On Kolakoviča ni umoril. Če je kdo kriv, krivi so tisti, ki sluge, predno so nastopile službo, niso preiskali. Šel bo za nekaj časa v inozemstvo, a Srbija in on se ne ločita, oba sta drug za drugega. Iz Srbije za stalno ne bo šel ter se bo vrnil.
TUDI SRBSKI ČASTNIKI SO SE POMIRILI.
Belgrad, 3. aprila. Demonstracja častnikov 2. kavalerijskega polka v Kraljevu, ki so javili vojnemu ministru, da odlagajo svoje službe, ker se ne strinjajo z rešitvijo spora, drugod med častniki ni našla posnemovalcev. Vojni minister odpovedi ni vzel na znanje, pač -pa je odvzel poveljstvo poveljniku polka majorju Okano-viču, ki je povzročil demonstracijo.
SNEG.
Solnograd, 3. aprila. Ponoči in danes dopoludne je tu močno snežilo. Z gora poročajo o novih snežnih zametih.
Dunaj, 3. aprila. Tu je danes dopoldne močno snežilo. Temperatura ie padla na 7-1".
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 3. aprila. Vreme se počasi boljša ter se jasni.
PRAVDA PROTI FOEDRANSPERGU.
Trst, 3. aprila. Psihiatra dr. Xydias in dr. Pastrovich sta izjavila, da je Foedransperg pri zdravi pameti in popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Razprava bo končana še-le pozno ponoči iu bo razsodba skoro gotovo: smrt.
Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Če ste bolni, morate takoj iskati pomoči, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkc-nys Lindenhonig - sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Čc naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30.
Jasno glavo!
» l ..tlsafluid" Dvannislorlr« hc!lcriev f>uid
" K franko. Naročite £ p"„ P°"<uSn|o
>ld, Elsa trg 84 (Hrva„ko ) '""ii1 v Sm-
! » O' U"
Mnrlan.
vanje orožja v Steyru o kolesu .Waffenrad" iz najnovejše dobe so najlepši dokaz o priljubljenosti, o zadovoljnosti kolesarjev In o trpeinosti, kar se vse izrazi z besedami: „Waffenrad" je res cen, ker je izborenl — Prednosti te prve znamke: najboljši ma-terijal, natanino delo, torej izredna trpežnost, lahen tek, izmenjava delov itd so tako občeznane, da ni treba posebnega priporočila kolesarju, naj si pred nakupom novega kolesa v lastnem interesu naroči brezplačno „\Vaffenrad" cenik, ki se dobi tudi pri zastopnikih v vseh večjih krajih monarhije. Za p. n. trgovce se priporoča zaloga „Waffenrad' posebno zato, ker popolno zadovolji odjemalce in se nI bati nadležnih reklamacij, ker avstrijska tovarna za orožje najkulantneje postopa napram svojim odjemalcem in vedno promptno pošilja.	048 1—1
IZJAVA.
Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih naredila moja soproga Marija Svetlin na moje ime. Ljubljana, dne 2. aprila 1909.
946 1-1
Anton Svetlin.
Fino milo
(odpadki) 14 vrst von|a, kot vljolifnl, vrtnlčnl, seneni, spajkov Itd. kg (12—14 kosov) K 1 SO, poštnina 10 v, 5 K brutto K 9 — po povzetju. MAATZ, Dunaj IX., Alserstrasse 6 SI.
764 3—1
MW(iffenrad Steyr". Nekatere sodbe iz ravnokar izišlega krasno opremljenega, illtistr. ceniko o kolesih za leto !909 avstrijske družbe za izdcla-
937
Zahvala.
i-i
Za iskreno sočutje med dolgo boleznijo, kakor tudi ob smrti nepozabnega soproga oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Antona Flisa
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in mnogim udeležencem zadnjega sprevoda najsrčnejšo zahvalo.
Pred vsem se zahvaljujemo slavnemu gasilnemu društvu v Verdu, slavni Čitalnici, kakor tudi slavnemu sokolskemu društvu na Vrhniki za Častno udeležbo pri pogrebu, prečastiti duhovščini za vodstvo pogreba, gosp. pevcem za v srce segajoče žalostinke, gosp. Karoiu Kotniku ter gosp. dr. Janko Maroltu za požrtvovalno oskrbovanje, kakor tudi vsem, ki so s krasnimi darovanimi venci dokazali svoje prijateljstvo do dragega pokojnika.
Verd pri Vrhniki, 1. aprila 1909.
Žalujoči ostali.
957
Zahvala. 1-1
Ob bridki, nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta brata, strica, svaka, tasta in starega očeta, gospoda
Franca Bahovec
posestnika in učitelja
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse dokaze srčnega sočuija med boleznijo in za častno spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujtmo blagemu g. dr. Levičniku za požrtvovaluo zdravljenje, proč. g. (. Albertu za tolažbo med boleznijo in Častni sprevod, sl. učiteljskemu zboru s šolsko mladino za častno spremstvo, sl. pevskim zborom za ganljivo. v srce segajoče petje ter vsem darovalcem krasnih vencev: vsem najsrčnejša najvdanejša zalivala.
Ljubljana, dne 3. aprila 1939.
Žalujoči ostali.
Zahvala. ™
Za vse mnogobrojne zelo tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti iskreno ljubljene predrage in nepozabne matere
Marije Smalnllcnr roj. MatidlC
posestnice
izrekamo tem potoni presrčno zahvalo.
Prev posebno se pa še čutimo dolžne zahvaliti se preč. duhovščini za tolažilne obiske v bolezni ter za častno spremstvo pri pogrebu, kakor tudi častitim oo. frančiškanom, društvu „Kamnik" za ginljivo petje, vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so blagovolili spremiti predrago rajnico k večnemu počitku ali kakorkoli izrazili svoje sočutje.
Dobrotni Hog bodi vsem obilen plačnik!
Kamnik, dne 2. aprila 1908.
Žalujoči ostali. I
955
C III 4 A K J I
l-l
ki obzežne pesmarice ki se brezplačno daje. še dosedaj niso naročili, jo dobe na zahtevo samo Se do konca aprila 1909. Naj se torej požurijo z naročbo, kateri se ima pridati poštna znamka za 25 v za frankirano odpnšiljatev te pesmar ice. Specijalna zaloga za učilain muzik. zacitre: J. Sorg Dunaj, Xli/4, RosenhUgelstr. 38.
Na prodaj je
889 2-1
za dva, ali tudi le za enega konja, moderna, malo rabljena. Cena po dogovoru. Natančneje se poizve pri
EMILU pl. GARZAROLLI v Postojni.
Za
JU,
Prvi pomladanski tedni so navadno «as, v katerih »o i&.Ve. da se popravijo motenju v telesnih funkcijah, katera je pnm.roeii način /.mi-kega življenja; v ta n h iu c ii opozarjamo na
■ikaliitui kltiiM
To kislioo zdravniki poicbno priporočajo za popolno domač- zdravljenj«, 7,iaR'i pa tudi za
predzdravljenje ?.»toPn P Karlovi vari,
(VI.) Marijine in Frančiikove kopeli. 3« 1M
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti aastonj ln franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajatnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalog« pri Mihael Kmtner-iu In Potor Lassnlku-Ljubica*.	114 82—49
izurjeno
isce
Prodajalko
A. PAUSCHIN Ljubljana,
898 Wolfove ulice št. 6. 2-1
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
* 'roda i* proste roke
hiša s pekarijo
z lepim vrtom in stanovanjem. Novi Vod-mat št. 86 pri Ljubljani.	939 1—1
SOB*
za enega gospoda se odda. Izve se do 15. apr. na Francovem nabrežju številka 7, pritličje.	940 3-1
z 12 sobami, hlevi,
1 oral zelenjadnega in sadnega vrta, po želji tudi gojzd, se ceno proda. — Zelo lepa lega za letovišče, 2 km oddaljeno od postaie brzovlaka. Ponudbe na GAMSENAUHOF, pošta Meta ob Dravi. Posredovalci izključeni. 931 2-1
Ischias,
trganje v ledjih!
JAVNA ZAHVALA.
Naznanjam Vam, da sem popolnoma Izgubil svojo večletno schlaa-bolezen po vporabl podagrlna.
O. V., pekovski mojster, Oradec. Sackstrasse.
Mcachnarkova »Mikat v.ebujoča kopalna aol je ne-prekosljiva pri protinu, revml ln trganju v ledjih!
Učinek ie po treh do štirih kopeljlh, tudi pri večletnih boleznih 1] do 20 zavo|ev po 1 K je potrebnih za eno zdravljenje.
Mnogoštevilne zahvale, zdravniško priporočen Dobi ae v lekarni Trnkoczy, drogerijah Kane, Berjak & Šober ali pa naravnost v drogeriji v Gradcu, Sackatraaie 3. Cene „Poda-grln"-kopeljl v zdravilišču ..JUNOBORN", Brandhofgasse.
Mnogo denarja
: si prihranite, ako kupujete svoje :
sukneno blago
naravnost iz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki :
= Etzler & Dostal =
0	Razprodajalnica avstrijskih suknenih
: izdelkov :	:
Brno, Švedska ulica 5, XVIII. :
tO
1	Vzorci na vpogled poštnine prosto.
Razpis tajnifoe službe.
Pri podpisanem županstvu se razpisuje služba
z letno plačo 700 K in prostim stanovanjem.
Prednost imajo marljivi in trezni prosilci.
Ponudbe se sprejemajo do
15. aprila t. I. Nastop službe 1. majnika t. 1.
Županstvo u k Jerneju na Dolenjskem,
dne 2. aprila 1909.
Franc Novoselc,
951 3 -1	župan.
Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo
najmodernejšo konfekcijo Oblek
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.
Z H Z
HJ
D
SESALNI MOTORJI, 26 MOTORJI Nil BENCIN, MOTORJI Nil PLIN, 21 MOTORJI KR PETROLEJ.
M tisoč dobavlienih
Sesalni motorji, ki se kurijo s cenim kurivom! Največja gotovost v obratu! Najmanjši obratni stroški!
.^.^l!!™^1!]!!.301- 8f!a! FL^l1"........ $
Avstrijska dražba za Benz motorje z omejeno zavezo, Dunaj L, Karntnerring št 10.
! so
u P
ii
ttaSS—u-=}
6=3
I
VODOVODI
kanalizacije, kopališča [ 0
Načrti ln Izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene ln načrti zastonj, kose poveri delo.
S
i
Inžener-hidrotekt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Brzojavi: Lachnik, LJubljana, š
Beethovenove ul.'


Naprodaj ste
dve posestvi
arondirani, ki donašate visok dobiček, po želji 50 do 100 oralov, 3lep ravan travnik, 1/4 gojzda, oddaljeni 2 km od postaje br/ovl. Ponudbe na GAM-SENAUHOF, pošta Me»a ob Dravi. Posredovalci izključ. 932 2-1
Proda se elegantni (bel)
otročji voziček
Kje? pove upravništvo „Slovenca". 912 3-1
Dve hiši
sc prodasta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 201	Ljubljana.	13-2
Išče se pridna in poštena	913 2—1
sposobna za vsako kmečko delo, plača 20 kron na mesec, prosto stanovanje in hrana na Selu it, 8, p. Moste pri Ljubljani.
izborna priložnost za nakup
za trgovce manufaktnrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom.
40-45 m ostahhov H15—

sortirano v blagu za bluze, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce in predpasnike. Krizet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto fclago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. — Najmanjše naročilo 1 zavoj 40 — 45 metrov K 15'— po povzetju. Zavoji se po želji tudi sortirajo. 921 3—1
Tkain ca R. HORHER, Mod, Češko.
Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto.
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i« 98
vciU&tsG za &rojno risanje
branja cJesifi
Ljubljana, Stari trs it. 28.
S Dobi se tudi kroj po životnl meri. ®
Posojilnica za Loški potok, Drago, Travo in sosedstvo
reglstr. zadruga z neom. zaveza v Travniku pri Rakeku
914
išče
31-
uradnika
Prošnjiki, ki morajo imeti dokazila, da so izvršili trgovsko šolo naj vložije prošnje do 8. aprila t. I. na ravnateljstvo posojilnice.
jlouenska ttirdka »Združenih čevijorjeu" o Uobljoni
938
r«k>a£«»W*» lllivt* »is « -
priporoča sl. občinstvu svojo lastno
a *
2-1
konfekcijo vseh vrst obuval
od enostavnih do najmodernejših sedajnosti.
Ker je društvo že več let v posesti svoje lastne zaloge surovin, priporoča tudi svoje točno, po meri in okusu, izdelovanje raznih naročil kot ortopedije in anatomije.
............—-— Popravila se izvršujejo točno in solidno.------
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse one oo.Tdn« in lovsko varstvene organe, ki so si v teku. 1. 1908 pridobili posebnih zaslug za varstvo lova in za povzdigo lovskih razmer, da vložijo svoje prošnje za
odlikovanje in pi* hvalo
ki se podeljujeta od društva po §-u 1, točke d in f dr. pravil,
do 25. aprila t. I.
pri odboru kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje mora prosilčev predstojnik overiti in morajo obsegati kratek in jasen opis zaslug.
P. n. člani se prosijo, da znesek članarine za 1. 1909 z ozirom na § IV. točka 7 do konec aprila t. I. društvu dopošljejo.
933
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
2 1
Št. 5206
Razpis.
949 3-1
Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov:
I. v Postojni x letno fdačo I'OO K 2. na Raki z letno plačo 1400 K
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 25. aprila 1909. ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 1. aprila 1909.
§
CO
M
§
(A
SLOVENSKA TVRDKA. ||
Slaščičarna, kavarna in pekarna
JAKOB ZHLHZNIK
Stari trg štev. 21. Stari trg štev. 21.
Za velikonočne :-: praznike
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih pirhov, vsak dan svežega pcciva, finih inozemskih vin kakor tudi raznih likerjev.
! ! ! Sveže blago! ! ! !
935 3-1
Po naročilu dobavljam
POTICE
medene, rozinove, orehove, mandeljnove itd.
I I Šarklli, pince i I
5 ! in titole. J !
TOČNA POSTREŽBA.
V kavarni
se dobi bela in Črna kava, čaj, fini likerji i. t. d„ i. t. d.
SLOVENSKA TVRDKA.
C/5 §
Pozor!
Pozor!
Ugodna prilika za trgovca=začetnika.
Oddajo se
prodajalniški
prostori
za takoj z že dobro* vpeljano špecerijsko trgovino v Ljubljani z vso opravo vred. Potreben kapital K 2000 -. Ponudbe je pošiljati na upravništvo tega lista pod naslovom ,,prodajalna IOO". «88 3-1
! POZOR!
Radi selitve se bodo potom prostovoljne razprodaje
prodniale razne vrste m\\t
tudi ia balkone, ter mnogo lepih vrtnic. Dobile se bodo po zelo nizki ceni. K nakupu se vabi slavno občinstvo kar najvljudneje. Franc ^uStar, stara cukrarna, Ambrožev trg 3, Ljubljana. 899 3—1
Kuharica
ki je bila več let v župnišču. želi zopet v enako službo. Več se izve pri upravništvu „Slo-venčevem".	919 3-1
Izurjenega
lasfep
za boljše delo sprejme v trajno službo takoj Jak. Mikolič, krojaški mojster, Novomesto.	893 3 1
Gospodinja in dobro izurjene
kuharica
želi nastopiti službo v kakem večjem župnišču v mestu ali pa tudi na deželi. Nastopi se lahko takoj. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca" pod šifro „GosDodinja".	89) 2—1
Sprejmem takoj	887 2-1
slikarskega pomočnika
ANTON S0KLIČ v Kranju.
Trgovski učenec
se sprejme pri J., Klemenčiču, trgovcu z mešanim blagom v Kamniku. 953 l—1
952
Izurjena
3-1
šivilja in učenka
se sprejmeta za trajno delo pri gosp. Zupančič, Sv. Petra cesta 47.
0. BERHATOUIČ
954
3-1
ljubita, Mestni tri 5
priporoča odjemalcem na debtlo
Klobuke polZ,18,Z4Ktucat In vlile slamnike po 1K tucat In vlile.
Velika izbera velour klobukom
v različnih barvah po nizkih cenah.
re
1H42
1,142
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskaria.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.

Tovarna in prodaja oljnatih barv. iirneža in laka
BRATU EBERL, LJUBLJANA
Prodajalna in komptoir: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefonist
IS42
IS42
Ustanovljeno leta Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.


III. priloga ,,Slovenca" itev. 75, dnč 3, aprila 1909
CESAR FRANC JOŽEF IMA V ROKAH
FRIEDJUNGOVE DOKUMENTE O ZVEZAH HRVAŠKO - SRBSKE KOALICIJE V BELGRADU.
»Hrvaškim Novostim« poroča njihov
dopisnik iz Budimpešte: Mažarski krogi so vsled odkritij zgodovinarja dr. Fried-junga v »N. Fr. Pr.« silno konsternirani. V poslanskih krogih se trdi, da ima dokumente, katerih se je dr. Friedjung poslužil, da odkrije zveze štirih članov hrvaško-srbske koalicije z Belgradom, v rokah sam cesar Franc Jožef. Minister grof An-drassy je izjavil, da Friedjung ni še vsega povedal in da so v rokah avstrijske vlade še veliko bolj kompromitujoči dokumenti. Dočim Andraševci kategorično zahtevajo, da se stvar skoziinskozi pojasni, so člani Košutovske stranke precej prepadeni, ker so tudi svojčas z Belgradom živeli v »divjem zakonu«. So v hudih škripcih. Kazali so se zadnji čas izvanredno lojalne in če ne bi dovolili, da se izroče omenjeni štirje člani hrvaško-srbske koalicije in budimpeštanskega parlamenta sodišču, bi sami prišli na sum, da so sokrivi. Ce ima res kralj v rokah dokumente, je stvar zelo fatalna. Sele zdaj nekateri pravijo, da razumejo, zakaj cesar tako drži barona Raucha. Rauch je dal cesarju na razpolago dokazila o nelojalnosti nekaterih krogov. Kako jih je dobil? Sumi se, da jih jc prodal kak uradnik srbskega zunanjega ministrstva Avstriji. Sicer pa se veliko govori — kaj je res, se ho izvedelo šele, ko pride cela stvar pred sodišče. Objektivna sodba danes še ni mogoča in širijo se tudi senzacije namenoma. Počakajmo!
* »Zlata doba«, letnik III., št. 3, objavlja uvodnik »Zakaj se k pijači tako sili?« Spisal ga jc slovenski pesnik Anton Medved. Duhovit je in poučen. Piše med drugim: Naj ti kdo ponudi cigaro, pa rečeš: ne kadim, odgovori ti oni kratko: a tako, oprostite, nisem vedel. Morda celo pristavi: prav imate. In mir je besedi. Naj ti kdo hoče postreči z morskimi ribami, pa odkloniš: ne jem rib, dobiš odgovor: nekateremu ne prijajo, okusi so različni. In mir je besedi. Povabi naj te kdo na čaj, pa rečeš, da ti čaj škoduje, mir bo besedi. Toda če v družbi poveš, da nič ne piješ (mislim seveda opojnine), tedaj vzbudiš cclo točo vprašanj: zakaj ne, čemu ne, kako da nc, od kdaj ne? In dolgo vrsto opominov moraš slišati. A — to ni verjetno! G — to je nespametno! I malo ga lahko! O saj ne škoduje! U pusto je življenje brez pijače! In prične se nasilno naliva-nje, živahno prigovarjanje, navdušeno nazdravljanje, ako se navalu ne ustaviš naravnost z afrikansko brezobzirnostjo. Seve — potem si pa surov ali vsaj netakten.« — O mačku piše: »Maček je huda zver. Gorje človeku samemu v nesreči, bodi že katerakoli. Znana je resnica, da je sladko imeti socios dolorum, sodruge bolečin. In takih iščejo pijanci in pivci, in to je glavna žila njih »misijonskega nagona« pijanci in pivci vsiljujejo pijačo, da si pridobe sodruge bolečin, sokrivce, da sami sebi nekoliko olajšajo pekočo vest. Anton Medved konča duhovit svoj članek: »Družbe drže pijance na pogubii poti, — družbe naj bi držale abstinente aa težnji poti. Neprecenljivega pomena so torej abstinenčni krožki.« — Frančišek Pengov objavlja članek »Alkohol in narodno gospodarstvo«, »Zlata, doba« nadalje objavlja »Sestavine najvažnejših človeških hranil«, poročilo o občnem zboru »Abstinenta« in »Bratom Hrvatom« pesem
Manje rieči — više čina«, ki 'svetuje »Čase ii kut!« Akuten je članek A. K. »Vinogradniki in abstinenca« in »Odgovor«, ki ga jc sestavil A. —X— je opisala belokranjsko vas v rakiji, A. pa odgovarja na vprašanje »Kdo naj uči, kako se sadje uporablja«. List objavlja oklic, ki ga je izdalo poljsko abstinenčno društvo »Eleu-teryja« poljskim delavcem in delavkam. Raznoterosti so zelo zanimive. »Zlato dobo« priporočamo. Stane 3 K. za dijake - K. Naroči se: »Zlata doba«, Ljubljana, Marijanišče.
Nadomestek za
Sidro-P»in-Expe3?ei*
|e splošno priznano kol Izvratno bol blniujoi* In odvodno mazilo pri prchlajenju Itd.i cena 30 v.; K I '40 in K 8 — aa dobiva v vseh lekarnah.
Pri aakopovan|o tega povsod pril|ubl|enega do-iglnalne steklenice Sidro" potem »e
maiega sredstva, na| se |emlje|o le or! v škatljah a naio laičltno znamko |e gotovo prejel originalni Izdelek
mRIch
pri „
ji I il, Elizabet
M —
Rlchterjeva lekarna
ilatcm levu" v Pragi Ellzabethgasse Stev 8 nova.
Dnevao razpošiljanje. "VI 8357 U—l
855 BJFsar.ac/aif
izdeluje poceni in dobavlja vse gospodarske stroje najmodernejših sestav, kakor rezalne, mlatilne stroje, gepelje, sejalne stroje i. t. d.
Komisijonarji in zastopniki za južne dežele se sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji.
2-1
Marija Sattner,
Ljubljiim, 0#s»aj»fe» s»s»t« It H. «t»p„ KL (taisto* (Mai&aisvft
aa prip«rota »Mi	m
izdelovanj*
Isrlvlai« o«l»
ftuamU « •»■*!<& Utu/^irai* »nrTaU, p!tartj»l«, obtus. Jllm« buril.*, fcioU m n* ar. »lutko v>6p potraban «tvari, pripravi* ta aa^n«<»>. kakor m jl»»i aarodito, * •▼itnaUir ia <l»ttu» rna« - liisl«:- »od! fc»n/ti«i.-» I« fcn]'?*. Et-ia »••'ovratMtr *o r h r » h * ;>«rU(j » #n»to*j* piktui. 9?<mihtt>
tam.T	<«Mqc en** (.i
«i>|»4bm«I 'ili.&k, <i>£uu trp^tne, *Mtno i*ir. iwtiif. f»«UBii>0	rtj..
rib	ntdia^ts
volja« prt»j£'i'.n

oJ?o , G
MODNI SALON
za damske klobuke
Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgove ulice
Hotel „Pri Maliču" naspr. glavne pošte.
priporoča svojo	820 3~l
bogato zalogo diskih klobukov.
hotno uvaževanj
OOALITA
e X T R A i SUPERIOR*
Al>:»SAfW»A
(ITAIUH MARCA • F ^•OfTATA
Da se izogne zmotam pri nakupu naficga izdelka, ki je svetovno znan pod imenom
Borsalino klobuk
se opozarja častito občinstvo na naše tu vtisnjene varstvene znamke kakor tudi na vtis na usnjn.
Klobuki, ki so v prometu brez teh varstvenih znamk in vtisa na usnje kot
Borsalino klobuki
niso naš izdelek.

' ( a«tica časa
Tovarna klobukov Int. 18571 ^^JalVr-^
Borsalino Giuseppe & Fratello
Alessandria, Italija.
715 3 1
Mavre New-York
Odpotuje se Iz Ljubljane vsak laralc. Voxne liste in pojasnila da|e sam«)
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta it. 18, nasproti zna'>n gostilne pri »Figovou". 1878 20- 24
■ ■ <*- Ma
vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150 600. 700,800, 000, 1400, 1500, 1600 do 5000 odrt« po primerni ceni tvrdka RIB, R«sner »" rfrneg, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne 295 156—9
Lancaster od K 26' , Flobert-puške od K 8'50, pi&tole od K 2* - , samokreeti od K5"—. Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. D U Š E tt w Opočni;	77
:631	Češko.	32
>■••	•'. ' ".f-. ■ . .'•»' k.. \ .''..»/,*' ; . : v.v.. ,,'iv.
Prodam dvonadstropno hišo na Javornlku, Oorenjsko, blizo tovarne, s pekarijo in vso pekovsko opravo, 10 sob, 7 kuhinj, velik hlev za konje, več hlevov za prašiče, klet, vit, travnik, hrih. poleg; hiše velika pa*cela za zgradbo, letna najemščina za stanovanje K 1680 zelo pripravno za prodajalno, cena K 26 000, ugodni plačilni pogoji. Prodam le radi odpotovanja.
Ponudbe pod DR 230Spodnja Šiška, poštno-ležeče.	79o 3 1
Zelo ugodna prilkaT
Za Slovcncc.
Na Notranjskem prodam dve hJAi z gospodarskim poslopjem ob glavni ce-ti: prodajalno in gostilno, vrt, ledenico, kegljišče, verando, 15 sob, 4 kuhinje, 2 kleti in 3 skladišča z inventarjem. Cena 50.000 K, ugodni pogoji — Ponudbe pod R. R. 100, poStnoležece Ljubljana!.	795 3-1
MilKo M
Gramofoni!
Gramofone
liro I
urar, LJubljana, JnrfliN trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, mreb. tula nitcel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate vnrižice, pr. stane, uhane, bisere z dragulji Srebrno in iz kineSkegn srebra orodje In najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popruvljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenj«! , kupujem nli vzamem v zameno Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
paio-toOTžia za rele, surovi margarin, kristalno = sodo in stearinske sveče =
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRAU in ..SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe J sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt55 — _-_.--	mo(ierne kemije zato neprekosljivo blago. --- - •__——
Največje in najstarejše slovensko podjetje!
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIORM in »SUPERIOR".
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
?
zadružnem domu y LjtllMjSfli oa Dunajski cbs(1 fter. f8
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000*—
obrestuje hranilne vloge po 41» 1.
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sirctmj M triu Tts}! h teliti raču t zvezi i Utrnil momstoi UIII tirnim rt is mit H trn MU.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000*—
Posojuje na zemljišCa po 5'/,% m 1'/i*/» na amortizacijo ali pa po SV«% brez amortizacije; na menice po 6°/«.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114	in praznikov.	32—1

I,
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in
3077 66-1 • •
trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
CEHE BREZ ROM!
Glogovski & Komp.
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17
49» 34-1
priporočata
• •
(pisalne stroje) model X. In XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične za porabo.	::
Prospekte zastonj ia pos
o >
V)
mmmmmmmssas^aaBBSSEBEm
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem ln slavnemu občinstvu
torarna slamnikov t Stobn Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 5294 <•> Cene primerne.
CA <
o
» <
o
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo 'm slikanje na steklo
Avgusta flgnola,
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd »73
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. b. odjemalcem v ogled.
Tovarna za čevlje
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
JULIJA STOK, Ljubljana, Prešernove
" BB
ZnamkaF.L.P.



IV. priloga nSlavanoa" tla*. 75. dn* 3. aprila 1909.
Prvi nastop katoličanov v lta-ujansKem parlamentu.
1. aprila je v imenu frakcije katoliških konstitucijonalCev ali pa konstitucijo-nalnih katoličanov — ne vemo, katero ime e bolj pravo —- nastopil v italijanski zbornici posianec C a m e r o n i. Imel je popoln uspeh. Konstitucijonalni centrum je živahno odobraval, svobodomiselna in socialistična levica pa je tulila, kar se je dalo. Posebno sta bila razburjena socialna demokrata Chiesa in Podrecca, urednik »Asina«, najostudnejšega lista na svetu. Cameroni ju je res spretno pobijal. S tem, da je priznal Run za središče Italije in — popolnoma v zmislu Vatikana — povdaril, da katoličani v parlamentu ne tvorijo konfesijonalne stranke, temveč stoje na stališču politiške in verske svobode, je izvil svobodomiselnemu bloku iz roke orožje. Iz Cameronijevega govora posnemamo, da bodo katoličani v parlamentu nastopali kot politiška stranka čisto po načelih in izkušeni taktiki nemškega centra.
Zdaj pa prinašamo poročilo o Came-ronijevem govoru, seveda le v glavnih potezah.
Klerikalni bavbav.
30. marca je pri debati o odgovoru na prestolni govor izzival katoličane repub-ličan M i r r a b e 11 i sledeče: »Vaš klerikalcem je lažiklerikalizem, je kristofilni konstitucijonalizem. Jaz priznavam, da imajo vse frakcije v narodu pravico, da se udeležujejo politiškega življenja in vstopijo v parlament; toda klerikalna stranka bi morala vstopiti v zbornico odkrito pod zastavo dogme, absolutizma in teokracije! (Ironični živahni vzkliki v centru. Klic: Saj nismo v Palestini! Veselost.) Ker je klerikalizem jievzdržljiv z enoto domovine, so hinavci tisti, ki, udani papežu, pravijo da priznavajo ustave italijanske države z Rimom glavnim mestom ter se družijo s kor.stitucijonalci kateri, — udani savojski monarhiji, ki je proglasila Rim za nedotakljiv, — se ne pomiš-ljajo kovati alianco s klerikalci. Za italijansko državo ni srednje poti: Ali naj bo velfska in degenerirana ali pa Italija rene-sance (Klic: Saj so papeži renesanco ustvarili! Živahna veselost), ali Italija znanosti ali pa teokratično groblje: ali silabus ali pa veda! (Velik aplavz na levici.)
Cameroni
se oglasi k besedi v prihodnji seji, dne 1. aprila. Splošna pozornost. Izvaja, kako je značilno, da je levica že v prestolni adresni debati nastopila s svojim antiklerikalizmom in kako to čustvo veže v levici elemente, ki so si drugače bolj nasprotni kakor ogenj in voda. Sicer pa so katoličani Mirabellu hvaležni, ker jim je priznal pravico do parlamentaričnega življenja, kar bodo znali morda še bolj ceniti naši potomci, kadar bo nastopila famozna republika, kakršno si želi gospod Mirabelli. Zelo pa nas je iznenadilo, da se Mirabelli čudi, da prestolni govor ne omenja nove katoliške frakcije. Kako bi mogla biti krona tako netaktna, da bi storila tako strankarsko izjavo in ločila od drugih poslancev katoličane, ki so pravtako Italijani kakor vsi drugi? (Viharno odobravanje skoro v celi zbornici med vsemi strankami.)
Politično temeljno načelo katoličanov.
Mi smo — nadaljuje Cameroni — lojalno in odkrito udani institucijam, na katere nas veže prisega s polno vestjo, ne da bi značila pritisk ali pa prazno formali-teto, katero se lahko pri prvi priliki zataji! (Odobravanje pri vseh strankah razun na levici.)
Glasovi z levice: Nehajte sumničiti! Mi ničesar ne zatajujemo!
Mirabelli : Podtikujete nam, česar ne mislimo!
Cameroni nadaljuje: Katoličani v parlamentu niso konfesijonalna stranka, ampak politična, kateri se lahko vsak pridruži, kdor je, kakor mi, globoko prepričan da je treba svobodo veroizpovedanja braniti ne samo v vesti — kamor, o vi sektirarji skrajne levice, ne more seči vaša civilna toleranca — ampak tudi v javnem življenju in javnem pravu; v tem oziru sicer soglašajo z nami vsi resnični liberalci v tej zbornici. (Levica tuli.)
C i c o 11 i : Ne zamenjujte se z drugimi!
P e s c e 11 i : Obrekovavci!
Cameroni: Mi smo konstitucijo-nalci!
Podrecca: Da, zato da služite papežu! (Klici: Je že zopet papež na vrsti! Veselost.)
Cameroni nadaljuje: Na drugi strani pa nas načelo krščanske ljubezni in socialne pravičnosti . . •
Chiesa: Ne govorite o socialni pravičnosti!
Tre ves: Preti so sovražniki pravičnosti.
Cameroni: ... navaja nato, da perhoresciramo razredno sovraštvo in nered in delamo na to, da se s sodelovanjem vseh faktorjev povzdigne delavski stan, v čemur morajo z nami soglašati vsi pravi demokratje, ki jih ne zaslepljajo predsodki.
Podrecca: Nehajte, služabnik papežev! (Veseiost v centru. Klic od centra Podrecci: Kaj pa bo papež rekel?)
Cameroni nadaljuje: Verujem, da moje kolege na levici hudo boli, da se ne proglašamo za konfesijonalno stranko in vam s tem vzamemo priložnost, da zasnujete protiklerikalno reakcijo. (Levica rjove.)
C i c o 11 i : Saj vas obsoja ljudstvo!
Micheli (katoličan): Narobe! Hoteli ste dozdaj imeti privilegij demokratičnosti, pa zdaj je vaš trust propadel!
Podrecca : Papežev general! (Burna veselost. Klici: Ima papeževo bolezen! Živahna veselost.)
Cameroni: Chiesa je vabil s si-renskimi glasovi vlado, naj se uda levici, da bo mogla zasnovati velik demokratičen program. Toda vladi tega ni treba, ker je lahko prepričana, da bo našla pri vseh konstitucijonalcih oporo in naj izdatnejšo pomoč, kadar bo, kar trdno želimo in pričakujemo, energično in nemudoma se lotila demokratičnih reform! (Živahni bravo-klici v centru, pri liberalcih in katoličanih ter vladni večini, tuljenje v levici.) Tudi pričakujem, da vlada ne bo sledila zgledu Francije, ki jo tako obožnje Chiesa.
Chiesa: Tega sem pričakoval! Poslušajmo!
P e s c e t i : To vas boli!
Chiesa rjove: To, to smo hoteli! Franciji bomo sledili in potem boste zašiti !
Micheli-: Pa se bomo branili! Boste nas čutili!
Levica jame psovati. Chiesa vpije: Živela Francija!
Micheli: Radi bi v Italiji versko vojsko, pa ne bo šlo! Preveč se razburjate! To se pravi, da niv • svoje stvari gotovi!
Podrecca: Tiho, lakaj Pija X.! (Nepopisna veselost.)
Micheli: Kdo se bo menil s tem pomografom! Podrecca se razburja.
Cameroni krepko žigosa tiranijo francoske svobodomiselnosti. »Mi smo enako nasprotni verskemu boju, kakor državniki socialni revoluciji, in zato smo pravi domoljubi!« (Navdušeni in dolgi večkratni aplavzi skoro cele zbornice.)
Podrecca: Kaj bo rekel Merry del Val?
C i c c o 11 i : Pri Vatikanu boste dobili nos!
Roma intangibile!
M i e s a : Ta Italija, ki jo ljubite, ali je z Rimom ali brez njega? (Nemir.)
Cameron i (glasno): Da, z Rimom, središčem domovine! (Silno navdušenje v celi zbornici.) Smešno je, ako še posebič zahtevate, da pripozna središče Italije poslanec, ki v Rimu v zbornici sodeluje pri postavodaji za italijanski narod! (Živahno odobravanje.) Z vsem srcem posvetimo svojo dušo in svoje delo naši ljubljeni domovini, zjedinjeni Italiji!
Burne ovacije. Poslanci čestitajo ko-legu. _
^IflTadnlluosS
kuvarnarja in lastnika so naii novi
Piano Orchestrioni J
na lok,zvonllom, mandolino, Xylophonom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jamčita žago to v dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tlčnl Orchestrioni učinkom. — Električni glasovlrli z mandolino, Xy-lophonom In godbo na lok. Govorila z z v o k I m odmevom za gostilničarje ln zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brezplačno in poilnine prosto. I. odlikovanja.
Tovarna International. Piano-Orkestrov
F. M A C HI NEK in sinovi
DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Nr. 9.
Vzorna zaloga v Ljubljani
Največla In
irna ion
m in izaeiKov
flvfl. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste In najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago.
JJ
f


Naznanilo!
732 3-1

Podpisana naznanjam p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da bom po smrti svojega soproga še
nadalje vodila kovaški obrt
na }V[arije Jeremije cesti jt. 6.
Obenem se zahvaljujem ja obilno naklonjenost, ij^ajano dosedaj, in prosim, da me bode p. n. občinstvo in prečast. duhovščina tudi v bodoče podpirala s cenjenimi naročili.

2 odlilnim spoitovanjtm
Jvana Demšar,




si M
M
U «
HJ
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesiionl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
■ ■ ■	■ ■ D	2900 52-1	D H ■
fa &
m w
NH
H
Najcenejša vožnja v Ameriko.
POZ	OBJ	— Slovenska modna trgovina Ij modni salon za moderne damshe Hloduhe1 VIV0D - MOZETIČ, LJUBLJAN ri trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se na	iLOIIEII!
2977	A. Sta		52-1 A |
SVO	171	vdanejše priporoča velecenjenim damam. p Klobuke sprejemam v popravilo. 1	SVOJIM!
Pelerine za častnice, talarje in barete
ja sodnice ima v f ini izvršitvi in nizki ceni v zalogi * I	826 6-1
st.srunc, JLjubljana, Dvorni trg 3.
Preselitev obrti.
Vsem svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem svojo	780 6-1
kleparsko obrt na Tržaški cesti Jt. z preselil v Gradifte Jt. 10 K \ KK
Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu.
Franc Gratilioiv klepar.
Z vsem spoštovanjem
Oblastveno dovoljena razprodaja.
Radi popoln« opustitve trgovine prodaje se vse blago pod tovarniško oeno. Glacč in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode ln otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurg!6ne potrebščine i trebušne obveze, kilni pa-
tovi, ravnodržalci itd.
Za mnogobrojni obisk prosi
521 12-1
Schubert prej Bilina & Kasch
Židovske ulice it. 5.
J« Ana Csillag!
s svojimi 185 om dolgimi orjaškimi lorelej-skiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mese6ni
rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojaiitev lasišfia, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po
kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osi-venjem do najvišje starosti.
Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag iznajdene pomade ohrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnih snovi za lase, kakor p o m a d a Csillag, ki si je po vsej pravici iridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje e po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanja las poneha že po nekaj dneh popolnoma In za£n6 poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč, iz vsega sveta dospelih priznaltiih pisem, ker le resnica vcn&a uspeh.	519 (20—1)
Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 K-
Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
Ana Csillag, Dunaj h3
Graben štev. 14,
kamor je naslavljati vsa naročila. • O • • • • O
l

A 7 ARKAD v LJUBLJANI
H« & ril! IIH It Dunajska cesta 42
Železoiivarna, tovarna za stroje, ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko »padajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer krile, kotle, peči, klopi, stebre,
trombe za vodo itd , dalje najraznovrstnejše železne konStrukoije, kakor strešne siole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-3
Stavbeno, imetna ii konslruk-cijsko kljačarničarttr«.
HlMčne vidre In sesalke
Josip Weibl
«J. Spre'.tzer-ja nasl. t TU8LJMA, Slomškovi ulici 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in *.»častiti duhovšini v Izdelovanje vseh v to stroko spadajoči)) predmetov: iidno oauai,o r-.* -»J, obhajiine mize, ograjo na mlrodvom obmejno omrežje, veiua vrata, bftlkvverande, atclpne križe, itedtlnlke, strelovoda, železna	železne stole itd. Speeilaliteta: velHdzil za.itorl la »olnflne ^'<ihte po najnovejšem tistemu s samodvigalniml 52 - 8 3050 oporami t ts vija; ov.

Kdor 16 hoče prepričati o i*vanrednem učinku
„VALDA"-pastil
na dihalne organe in ziajSanje vratnih bolezni] naj vpraša one, kateri so ie „Valda"-Pastile vporabijftli.
Cena jedne škatlje K 1.7B. Založba v vsih lekarnah.
Glavna saloga a»ATtt»lJ»ko-Oger»kO»
lekarna Koniirs »Motoren"
Dunaj, L, WifpBn|w»tnm 12.
Največja zgloga oblek 3a gospode in dečke. J Zborni izdelki, po nizkih in stalnih cenah. Velika izber blaga za izdelovanje civilnih kakor tudi vseh uniformskih oblačil po meri.
Ljubljana, Dvorni trg 3. Podružnica: Novo mesto.
Jfunc
422 100-1
inša vožnja« Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
judljane čez Antverpen v New-9ort
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
h pa
»Vaderland«, »Žeeland« in »Samland« kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena ln traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju«. 188 (52—1)
»ar Nova ^ slovenska trgovina I
Lenasi & Gerkman, Ljubljana 1
priporoča
Solidne oene in točna postrežba.
ilneno In platneno blago.
3490 (26-6)
1
Podružnice:
? raaa i menjalnicami: Groben 15, Mala stran, Mest. nlica 17, Baden, Brno, eika Lipa, češka Kamnica, JHoravikt Zumberg, HSdllng, NovlJUUn, Plzen, Zvltava In Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
t. Wollzelle 10, Taborstrasse III. Ungargasse 77 (vogal Rennurega), HL Ld-wenqasse '21, IV. Wledner Hauptstrasse 12, V. Schcfnbriirinerstrasse HH a, VI. Gumpendnrferstrasse Ti, VII. Mariahilferilrasse 7 , VIII. Lerchenfelder-strasse 15Z IX. fllserstrasse 3Z XVIII. Wahrlngerstrasse K2, XIX. Dfibllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 52,
Vino
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga ▼ Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto ■a debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarne,
izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- npp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lil U dilke,zlate,srebrneInnikelnaste Ure, uptHTirp nnvtanO ter različno zlatnino dalje Vul1/luD, |ii J 1(1 IIU insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila se izvrie solidno ln po nizki ceni.
jdelski
I
Kje se dobe najboljši poljed stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, Čistilnice, preSe, za sadje Ltd.
Edino le pri:
FR. ST0PICH
v Ljubljani, Marije Terezije cesta Stev. 1., Valvasorjev trg Stev. 6.
in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na t soče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Moji stroji se povsod lahs priMeaL
Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1759
Priporoča se:
Hotel pn Maliču
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 120 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.
484 52-1
Založnik c. kr. avstrijski! državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnice.
. Menjalnična delniška družba -
„MERCUR
i i
DUNAJ, I., WolIzeIle 1.
Najkulantnejši nakup in prodaja
»seb vrit rast, državnih papirje«, akcij, prioritet, zastavnic, srefik, deviz, »alit in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
Akc. kapital K 20,000.000. Bez. zaklad K 8,000.000. izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Sknpna rezerva sklepom Upravna premoženje sklepom 1907 tez stotlsot kron. 1907 3 milijone šeststotisot kron.
Zadružnikov čez 550.
Glavna Posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Rodpsdbb trgi it 15. nasproti nunske Gerfte obrestuje hranilne vlagi m
4W
t. j. K 4 75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne nre od 8. do 12 dopoldne ln od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranOn ce štev. 49086.	Telefon štev. 135.
Kongresni trg ]\[fLm DRENIK Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
__2399
= Fotografski umetni zavod =
flvg- Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 1L
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— ¥sa dela se Izvršujejo tsšao tudi v največji množini. —

G)
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
„Severonemškefla Llovda"
BREMENII NEW~Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: n helm der GroBe. n :: --Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni. -
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino~le pri	2886-58
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Culifornia, flriona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi nnSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod nn tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu sc dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1
VHmeriko in Kanado
zložna, cena in varna
Cunard Line =
vožnja s
H SM M
Bližnji odbod: iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija 30. marca, Pannonla 17. aprila, Carpathia 20. aprila 1909. Iz Liverpoola Lusitania največji in najlepši parnlk 20. marca, 17. aprila. 8. maja, 29. maja 1909. Maa-retania 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Vinko Majdi č
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Telefon 177.
L. Tomažič
zaloga piva
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko In = češko pivo =
I
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski
cenilec.
195 52-1
Ljubljana, Wolfove ulice štev. 3.
Osrednja banka ceskih hranilnic
POlMliCa: DIM L, ipililMrn !!. = (Ustredni banka českijh sporitelen) = Militi: DIH l, WiJJIIII{t[SBSSS 21
Vloge na knjižice in račun 4% ln 4'/4%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4%, in '/«°/o upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in sc smejo rabiti /n vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: ,S p o r o ba n k a'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : hi svete brezplačno :
Prečastiti duhovščini, st. cerkvenim predstojniitvom in cenj. cerkvenim dobrotnikom se tem potom najvljudneje naznanja, da Se vedno izdeluje ia veže vsakovrstne krasne	3-1
Šopke ln cvetice
za ce kve n Jmorn ce
gospodična Viktorija Elsner po najnižjih cenah, prodaja pa jih in prevzema cenjena naročila gospodična
Katinka Widmayer,
prodajalna pri „Solncu°
za vodo v palači meščanske imovine.

Najcenejše
DEZHIKE
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Pred Molijo JI. 19. Stari ir$ SI. 4. Prešernove niioe Sl. 4.
- Popravila točno in ceno. -
Optični zfivsd
Fr.P.ZolecKh	i
priporoča svojo dobro urejeno za-	'
logo raznih očal, Sfcipatcev,	j
daljnogledov, (oplomorjov,	'
zi-akomarjev Itd. OAol« in	j
ftčipaloi se napravijo natančno po	j zdravniškem receptu. Popravila točno in cono.
belina zalogu pravih Švicar« »kiti iepnih in »taisatiili ar, ilritnina in »rebrnino.
Ntkel ure od ftd. r*i do '0-Srebrne are, . 3 00 . 40-—
Zlile

Zahtevajte moj novi eonik, U n pošljem brezplačno.
jjr. tflavfa
izdelovatelj kirurgičnih in orto-pedienih predmetov in Jjanda^,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo j a logo obvojil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mrjlo, sterelijirano obveze in pa muka, kakor tudi nogavic 30 ^rčne 3 i Is, pasove, vsakovrstne bri3galke. stvari in Kparate 30 samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podlojk■ Ose bandage sc i3delujejo ped strogim nad-3orstvom po odredbah p. n. gg. 3draunikov. Zunanja naročila se točno, hitro in disketno dopošiljajo. — Galvanxni poniklovalni3avod 3 motornim obratom Popravila je jejo točno in ceno.	3 5

Vsaki den l-m mnf ninn prehajene. otae lIlKAHIllc
Velikonočne šunke s kožo, kg K 2 30 Velike gorenj, klobase, komad —-44 Velike pristna kranjske klobase —«40 Krakovska letna salama, kg 2*40
Razpošilja od .«• kg naprej vse proti
Preizknieia kakovost!
taisti ^Matrike K fi'M
prav trpežni II U (MJ
1200 nslnžben-cev in delavcev I
707 10-1
čevlji
Izredno ceni, tr- ^ pežni, elegantni in priznano dobri so
Alfreda Frailkel, kom. dr. Zastopnik J. Kraljevič
igBIHBBBUHnnBHMUlMnBHH
Filijalka: Ljubljana, Stritarjeve ulice štev. 9.
„Goodyear Welt" čevlji in škornjš najodličnejše popolnosti!
lO.OOOparovse Izdela na teden
gorski ievlii K 1fi'_
American Sty!e II IU
„ .. „ . . ,, ITilivlilF Preizkušena kakovost! fe«:
Hajsolidnejša : izvršitev :
Velika zaloga raznih 2267
slouensKIH plafr !n gramofonov
železne konstrukcije
streh, mostov in drugo, izvršuje tovarnama stroje
JAN ŠTETKA, Praha, Kral. Vinohrady,
t— pričova ulice štev. 892. -——
Gradnja železnih cvetličnjakov. tudi kurjava dotičnih s toplo vodo.
Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami. 6%	Novost: Patentni razpraševalci.	12-1
ceniki od gramo-lonov In ploi£ nn razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, itv. 23.
KAROL BLATNIK
272	čevljarski mojster	10-4
LJubljana, Škofje ulice 14.
priporoča se slavnemu p n. občinstvu v izdelovanje F po meri, Irpežnih in lahkih čevljev, sploh vseh v mojo stroko spadajočih del po nizkih cenah. Gor-j nje dele izvršuje gg. čevljar, mojstrom najfineje.
i P^strežbd točna, delo smltdno.
a. rfofcf v lodth od SU litra« nipr«| po prav primera! ooai * iMMliUI kakovosti v
M

trn *-------------
Miikmft* * Parizu.
rektifžkarni sadja
88!» Ronnaip <& £5®«,
folcf KMIoi" >•»<* »l.ovar««'

3 <
O T)
Z M
tr S.
— o
=
O 3
rr . B x- "t
a-«'2
ro O
a
o
N
N J)
o. c J?
n> 3. "S ro o 3
U M
£ «
»00 • < <
o n
D. f
Glavno zasstoptvo za južne dežele c
V. JANACH IN DRU G, TRST,
— E —
sF
NJ Ul -i £.
; .»ST
3 ro
-j 1»
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZRVOD
tmm se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mriičev po jako nizki ceni. ■■■
Naročila se sprejemajo pri ■ BMflBflMfifflBffiM	: JOSIP TURK
FRANC VIDHLI-JU II ———i 11 lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. 11	--11 : pogrebnega zavoda
798 20-1
06160800
Prvi kinematograf Pathe
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne ..Europn!' usaKo soboto In sredo nou prosram! n ,	Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6„ 1 m 8. uri.
Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom: ItoTo^MO v"; n^prosS^trod'Iti i Vsak četrtek >n_ soboto Od 3. dO e.ure pred- 1 Slil« " ^No samo iz p.ve svet. pariSke tvor. Pathe Frires
"	'"	="	.. -	Ravnateljstvo kinematografa „PathčM.
2613 20
vojaki do narednika 20 v.
| stave po znižani ceni. I. prostor 20
10 v. i
Waffenrad I
Avstrijska družba
za izdelovanje orožja
Steyr.
pridobiva stalno nove prijatelje in pristaše med poznavalci.
Vporabni in Iufcsus=stroji za gospode in dame, kolesa za dirke, službena kolesa za vojaštvo in urade.
Ilustrirani cenik 1909 zastonj in franko.	5—1
Zastopnik: Ivan Jax in »in, Ljubljana, Dunajska cesta.
ŽENSKA ROČNA DELA
vsakovrstni materijal, predtiskarija, tamburiranjc, plisiranje, montiranje i. t. d.
ZALOGA TELOVADNIH OBLEK!
M. DRENIK
KONGRESNI TRG	LJUBLJANA.
C. kr,
priv.
1441
1
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene Škode znašajo
meseca marca 1909
1882 K 15,737.903 00
1619 K 12,888.04008 K 777.58317
od I. nato. 1909
5229 K. 46 371596 36
4451 K 38.44533617 S 2 336 621 79
Naznanilo.
obode, istrske brente, brentače, škafe, čebre
Slavnemu občinstvu, osobito poljedelcem, vi-" nogradnikom in obrtnikom si usojani nazna-" njati, da izdelujem vsakovrstne	g
ter jih pošiljam iz svoje delavnice na drobno i» debelo
po poštnem povzetju. Natančne cene se izvedo na željo po dopisnici.
^ odi. spoštovanjem
Ivan Vintar, Velike Lašče 1, Dolenjsko.
Keil-ov lak
najboljši plesk za mehka tla.
Kell-ova bela glazura za omivalne mize . . 90 v Keil-ov a voščena pasta za parkete .... 90
Keil-ov lak za pozlačenje okvirov.....40
Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje........30 v
Črnomelj: ANTON ZURC. Postojna: ANTON DITRICH. Idrija: VAL. LAPAJNE. Zagorje: RIM. E. MIHELČlC. Skotja loka: MATEJ ŽIOON. Kamniki ED. HAJEK. Kranj: FRANC DOLENZ. Radovljica: OTTO HOMAN. Rudolfovoi I. PICEK. Kočevje« FRANC LOV.
922 6—1
dobi se vedno pri: LESKOVIC & MEDEN v Ljubljani.
temljišča na prodaj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer |e najživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Cena m2 od K 1-50 naprej.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak \ranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično - železniške delavnice in kolodvora; irostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja!
Naslov se poizve pri upravništvu „Slovenca".	3479
V. J. Havliček a bratr v Podebradech
Izvozna tvrdka lanenega ln modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52 - 1
izborni, dobro mnHnn hlo/VA volneno in pralno,
znani kakovosti U1UU11U UldtJ U platno za dame in r^aoa>TOaa3aacjaG
gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo-	za sraice> obleke itd., po
dernih vzorcev.
stalnih cenah.
Opreme za neveste.
Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih
za K 18-— franko po povzetju. —- Samo pri nas dobile pravo ln dobro blago. —>
Izvolite pisati po vzorce!
aoraoaaaaaai
. . nizkih Velika lepa izber
občna zavarovalnica Asslcurazlonl Ganerali v Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron.
poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje:
■■■■■■■■
■■■■■■■■■■
Pozor kolesarji
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa:
»Specijal" Pnch-kolesa.......K 150 —
„Cnrier" kolesa........... 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66-— naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni!
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
urar ln trgovec v Ljubljani.
I
„Pri solncu".
Slovenska trgovina.
,Pri solncu".
Katinka Widmayer
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552
Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
Najnižje cene!
Solidna postrežba!
Najnižje cene!
S
S
Anton Dernič
izdelovatelj orgel v Radovljici.
Vljudno javljam, da sem po večletnem delovanju pri prvih svetovnih tvrdkah, sedaj
otvoril lastno obrt
in se čast. duhovnikom, organistom in cerkv. predstojništvom priporočam za napravo
cerkvenih orgel
pnevmatičnih in elektropnevmatičnih naprav, tako, da se igralnik lahko vozi ali prestavlja na vsak poljuben prostor. — Vsakovrstna predelavanja, vglasbein popravila starejših orgel in različnih inštrumentov točno in ceno.
750 7-1
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih
r/«.
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste {vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn.
Z velespoštovanjem
Anton Dernič.
Podružnice
Spljet, Celovec In Trst
Rezervni tond K 300.000.
Heu*babnyjev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizku Sen in p ri-poročen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zalog«* ttero * veh lekarnah.
< «TsČHUT2 - M ARKE*]<?I> -----Vaj
H §
fj
,___________________m
SlJULIUS HEHBABNY Wl!TW ,(.■

Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Edino izdelovanje in glavno razpoHijatev: Dr. Helmannoua lekarna (Herbabny]eu naslednik) „zur BarmtierzIjRelt", Dunaj, VII h, Kalserstr. 13-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, Volšperku in Andrijeveču.
Gostilna
z lepim vrtom
v Šmartroem ob Savi
oe odda takoj na račun ali v najem gostiiničarki, ki mora biti dobra kuharica. Poizve se pri lastniku Mat. Dolniftarju, vinotržcu istotam. 902 3-1
Službe išče kot gi5 4-1
Kuharico
v kakem župnišču dekle iz boljše kmečke hiše, vešča popol. v kuhinji in gospodinjstvu. Naslov pove uprava tega lista.
6 masnih pesmi
za mešan zbor zložil Josip Si-cherl, organist v Ribnici. V natis dovolil kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani dne 9. decembra 1008. štev. 5431. — Partitura K L—.	859 8—1
Velikonočne pesmi
napevi). Drugi natis, partitura K L—.
25 Marijinih pesmi TŽ7
napevi), za mešan in moški zbor. Partitura K 2 —, glasovi ;» 30 v.
Naroči se lahko po nakaznici pri skladatelju, poštnine prosto in na vsakih 10 izvodov en izvod brezplačno. Dobi se tudi v Kat. Bukvami.
Prodajalka
pridna in poštena, se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo ^Slovenca" pod ,Poštena' do 10. marca 1909.	916 5—1
od visoke c.kr. deželne vlade
ioni-

Podpisani usojam si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da
otvorim 15, marca 1.1. na Miklošičevi cesti št. 10
hotel „Lloyd" nasproti hotela „Union"
pisarno za posredovanje
o zasebnih poslih, kakor o nakupu in prodaji pohištva in glasovirjev, o najemnini in najemodaji stanovanj v mestu, za letoviščarje v poletju tudi na deželi, o nakupu in prodaji posestev, mestnih hiš, vil, stavbenih parcel itd., o najemnini in najemodaji, kakor tudi prodaji vsakovrstnih obrti, obrtnih lokalov in skladišč. Ravno tu sprejemal bodem naročila za reklamno podjetje, plakatovanje lepakov in za snaženje stanovanj in oken.
Za vestno in točno izvrševanje jamčim, in prosim mnogobrojnih naročil ter beležim » 721	z velespoštovanjem	(1)
Peter MATELIC, Škofje ulice št. 14, Telefon št. 155.
Hočete-ll velezanimivo

Ortopedicno
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nad- KI zorstvom dr. Ivana Onažna
raznovrstno skrivljenje Hrbtenice, izbočen brbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem trsu štev. 4
= I. nadstropje. =
Pojasnila daje dr. Iv. Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Uolfovlh ulicah itev. IZ.
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji v I.« svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
50.000 knjig se razdeli med zdravja potrebne.
Pišite nam takoj in dopošljemo jo Vam. Na razpolago imamo zelo poučno brošuro, ki se peča v poljudnem jeziku in ilustrovanih oddelkih z bistvom elektroterapije. Poučili se bodete o plodonosnem učinku elektro-terapije za odvr-nitev živčne slabosti, revmatizma, pomanjkanja spanja, glavobola, utrujenosti in pomanjkanja eneržije. Obširen opis elektro-vitalizer-aparata Vas prepriča, da treba dati prednost temu popolnemu telesnemu aparatu pri zdravljenju raznih pojavov slabih živcev, ker omogoči vporabljati v domači složnosti galvanični trajni tok, ne da bi motil izvrševanja poklica. Brošura ni cenik ali katalog marveč strogo znanstvena razprava dobro znanega zdravnika Specialista za elektro-terapijo. Še nikdar se ni v Avstriji občinstvu zastonj razdeljevala tako dragocena knjiga in ako ravno zahteva to od nas velike žrtve, se bodemo vendar potrudili, da podamo pomoč in nasvete bolniku, ki nam bo morda celo življenje hvaležen za to zastonjsko knjigo.
Elektroterapevtiska ordinacija, Danajl. Scbwangassel.l. Badstr.edil.I.s|3.
Kupon za brezplačno knjigo.	4. IV. 1909.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Schwangasse 1, I. nadstr. odd. I. s/3.
Prosim pošljite mi knjigo „Elne Abhandlung Ober moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime
Naslov:
Zaradi ogromne zaloge
sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode,
deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909
Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. - Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dnnajn izvršena.
V najem se odda s I. majem
tiisa MS gostilno
in več sobami za tujce ob veliki cesti poleg Bohinjskega jezera. Pojasnila daje lastnik
J. LOGAR, lovse, p. Gorje pri Bledu «0« 2-1
Skoraj nove
citre
se prodajo po zelo ugodni ceni.
Kje, pove upravništvo tega lista. 894 3—1
S; posestvo
na Spod. Štajerskem z nad 70 orali zemljišča, veliko staroznano gostilno s sobami za tujce, lepimi gospodarskimi poslopji, vinogradom z vi-ničarskimi poslopji se proda z A velikim fundusem in zelo dragoceno gA ^ vinsko zalogo za <60.000 kron ® radi smrti lastnika. Pojasnila daje gospod
ANTOH PRIB0SCHIT2 v MM.

JSfaten ielifo <Svbrv. po c*>ni in tKMitisljiucpotervctli na/sv ot>m*pp\
v Jfy'ubQani t/Cblo&vorsk* "&5nkwr3ttvsiAya!BuIa defo J
lutetam sprejemajo sc dobri la zimsIIIvI zastopniki.
naprodaj pol ure od LMone z gostilno, s petimi kuhinjami In sobami, ima dve kleti ln drvarnice in zraven
več vrta. Več pove uprava .Slovenca*. 9031
-1
\m posestvo
arondirano 46 oralov obsegajoče, obstoječe iz travnikov, sadunosnikov, njiv, gozdov in vinograda ter hiše, kleti, velike preše in gospodarskih poslopij, leži četrt ure od državne ceste in kolodvora Pesnice, se proda. Izve se pri
Marije Uelngerl nosi. v Gačnlku 67
P. PESNICA pri Mariboru, St jersko. 930 2-1
Angleško skladišče oblek
0.	Bernal	lovil!
Ljubljana. Mestni trg it. 5.		
16066120


sT Domače slovenske tvrdke. U
Brivci.
Franrhpfti Engelbert, brivec in prodajalec »ar-ridUtUCUl fumoV( Sodnijske ulice 2.
Franc ZQjc^rJ!72°'Liubli,ina'Dunaiska cesu
Kelsin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice I.
Čevljar ne.
Herisch Josiplna, trgovina s čevlji Židovske ulice,
JU'IJ». trgovina Čevljev za gospode, dame ♦J	in otroke, Prešernove ul. 5.
TrPfk Karollna, najstarejša trgovina obuvala. Po-11CU gačarjev trg 1.
Žihflrt A, "»jveCja zaloga čevljev domačega iz-"Cil delka, Prešernove ulice.
Crkoslikarji in pleskarji.
Rrafa Fhprl Crkosllkarja, stavb, in pohlgt.plesk. lil atrt lvUCl 1 lakiranja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Prictan Filip« slikar za napise, črke ln grbe, ' 1	Prešernova ul. 50.
Fotografi.
RftVČplr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske flUVaCA uiice 32-34.
Gostilne in restavracije.
Plzenski sanatorij ^Sja^
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. Galanterijsko blago.
Dy U nirp/. Jernej, trgovina s papirjem in DdllUVCt galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spotnen.
Keilda ^eronika' trgovina s papirjem, Dunajska
Keoda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
KciVPnČUn Za,0£a na debelo s pleteni-tllCa.ll nami( galanterijskim In norln-berškini blagom. Stari trg 5.
Vaso, trgovina z galanterij-l C II IC1V*	skira blagom, Mestni trg 21.
PrnHai'j1na »Katoliškega tiskov. druStvB", riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31.
Vrečko
Klobučarji, krznarji:
A, krznar grešni trg.
f^FCjč^ k"nar in zaloea klobukov, Kon-
Knjigarne.
Katoliška bukvama, 5Sat,SS
fijo 5, poleg stolnice. — alej inserat.
Knjigoveznice.
katol. tisk. društva, Kopitarjeve ulice 6, II. nadstr.
Knjigoveznica
Konfekcije.
v
(TMLr barija, trgovina z izgotovljeno obleko V^IK Mestni trg 9.
Gričar & Mejač, zfivbleke' PreSernove
A., konfekcija za gospode in dame. dečke in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
Lukic
RfiVŠPk Mar,ie nasl- Davorin Rovšek, trgo-IIU i 3CB. vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
IVT Ph (N 7tr\'Ar J°siP' lekarna pri ivi. in.	Z|atem or|Ui Jur.
Clčev trg.
Ph. Mr. Leustek- lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczy vt0Kbliani' zraven ro"
Ko hi
Lesna trgovina.
^ A., lesna trgovina, zaloga bukovih drv raz-žaganih In razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica).
Ifphj A., trgovina z žaganim In obtesanim lesom ilVUl deske in remeljni, les za kolarje, špice za vozove. Karolinška zemlja 22.
Lesni in sitarski obrt.
Arlrfl Matko- trgovina z lesno, pletarsko in ill AU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, tirne, morske trave, Semeniško poslopje.
Pnfrič Prvi kranjski lesni, košarski in rešetarskl l aa.lt obrt Sanke. Pogačarjev trg.
Tliflk g' "llZar8kl "°i8,er' Linhartove ulice,
Manufakturna blaga.
Ppcnit Janko, „Prl česniku", manufakturna uooum in modna trgovina. Stritarjeve (Liiigar-jeve, ulice.
d	L' '■« trgovina z manufakturnim
VJ » UUCHI1K jn modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
ifpcdpr 'Sn-> trgovina z manufaktunlm blagom, AG331G1 Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, Sm8
blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Olej Inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu,
jeve ulice 1.
Skaberne4 Em tr?°.vina z manufakturnim
trg 10.
blagom na debelo in drobno. Mestni
Cni i ro n Franc Ksav., manufakturni trgovini uuuva" na drobno, Mestni trg nasproti
mestn. magistrata
SoUVJin Franc Ksav., manufakturna trgo-|JUU v al1 vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
CrtTT V iN FRANC, SFN manufakturna trgovina na O v U I Ali debelo. Pred škofijo št" 1., II. nadstr.
^OTTVfiN FRANC, SIN manufakturna trgovina na JV U 1 drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva-
novi hiši
TTrhonp Feliks, trgovina z manufakturnim blagom muauo na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
ITrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllt Pod trančo štev. 2.
INodno in mešano blago.
Rnlfiit" JosiPi trgovina z mešanim blagom, UUiUU Florijanske ul. 17.
Magdič
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Matej, trgovina z mešanim blagom. C11C4V Kolodvorske ulice 26. j>
Pri nizki ceni (Žargi) zaS
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Engelbert, modna trgovina zago-OKU5CK spode, Mestni trg 19.
Zoreč
Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-fakturo In potreb, za šivilje, Sv.Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženine.
AlpČriVAf1 Marija, opreme, perilo za go-atCSUVCC Spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
CnMn Anion, domač izdelek rjuh in oblačil od ijai 1» jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8.
Čniin Anton, domač izdelek srajc in korsetov, Oal U kril in spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
CnPn	Anton, srajce za gospode, spalne srajce, •Jal U spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
v
Cniin Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-OCll O rilo. Sv. Petra cesta 8.
Čnnn Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne »al l/ oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Prafnioa in svetlolikalnioa.
Anton, parna pralnica z električnim obratom. Kolodvorske ulice št. 8.
Šare
Cn«n Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-KTCUO fut. Kolodvorske nllre St R
Čniin Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in KJdlb finega perila.
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Pekarije.
BiZjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Jen 1(0 Av£us*' Pekovski mojster, Marije Terezije
ŽllŽek	gPekovski mojster, Florijanske
Posojilnice.
Kmetska posojilnica
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica M^Sraatce8ta 8- ~
Stavbeniki.
entln, stav stan štev. 14.
Accetto V"len-In' ®t?vbena tvrdka, Trnovski pri-
Oglin ,van. stavbeni podjetnik, Kariovska c. 5.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Špecerijsko blago.
R^hi?* Franc, zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Beijak k Šober, 'g;; ^cn£aTg
Lesko vic & Meden ^ fe
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
Štefan, trgovina s specerij., iVlClIL-UlgCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
\Tpmr*i n crt^r T., trgovina s špec. blagom In iUCUClIl^CI dehkatesaml.Sv.Petra cesta št. 37. in 42.
SarJlhrkn A., trgovina s specerij. blagom, oai O.UUU žganjem jn deželnimi pridelki na
debelo in drobno.
Šarabon a.,
glavna zaloga rudninske vode.
Sa Hrm	A., novo urejena pražarna za kavo
kj>«i auuil	m|in za dišave z električnim obratom.
Sarabon	brinia in 8,ivza ^eanje-
IciT&r Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, MJIGU Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
Pil C D'"aEotln. tapetniški in preprogarski moj-r	ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
v
fndpil Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino CUUG11 Prešernove ulice.
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
9llttflPr urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, OmillU! Mestni trg, nasproti rotovža.
V;iW Luka, urar in trg^ov. zlatnine, Kopitarjeve I llliai uiice 4, Giej inserat.
Zajec
jpp Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni In ploščami, Stari trg26.
Kregar
Usnje.
K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
doimin Josip, zaloga vsakovrstnega usnja in "CUIUIJ čevljar.
Prešernove ulice.
potrebščin na debelo in drobno,
Vzajemno p5?ennSn^a?.ruštvo'Koneresn,tr«19
Vezenine itd.
HITprCrtl F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-iuciaui tiskaiija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Vrtnarji.
K«iAnt., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-rija, Kariovska cesta 2.
Wider jjtr&ovski in umetni vrtnar, Šelenburgove
w
Zeleznina itd.:
G0l0b Vtale"0t,n' trgovina z železnino itd., Mestni
Stil ni n Fr-' trgovina z železnino, poljed. stroji jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta ln Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Razne t irrdke.
RuhniV Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana,
DdUlllK Poljanska cesta 3.
iiischof Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22.
P ( afo Uloulro zaloga kirurgičnih in ortopedičnih waia lliativa predmetov, Prešernove ulice
Frisrtl trgovina potnih potrebščin in predmetov 1110U1 ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
Gfil7l ml & T phar P°dobaria> pozlatarja in UUUi UII. 0C LCUdl, izdelovatelja oltarjev,
Turjaški trg 1. Olej inserat.
HllfhailPr Ana, izdelovateljica cerkvenih para-UUlUaU01 mentov, Wolfove ulice.
Kollmann Mestnnt"8 porcclana in 8teklenine'
Mallv Pr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
Paillin '•» K'avnB zaloga najbolj, briketa, premoga rdllllU in drva, Nove ulice 3.
Puh Josip, polaganje parketov, Oradaške ul. 20.
ffphpt J°B,P> ključavničarski mojster, Francovo HCUCK nabrežje 9.
PpmiV Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-u^uiiu bjčke tvornice likera, pfeje Franjo Po-korny, Zagreb.
Rohrmann Y H» lrB°vlna z vegetabi-
i 111 lijami ln deželnimi pridelki ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Fr. domača elektrotehnična obrt, Oradl-OdX šče 17.
eir1r Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski dre-vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
Čbrl J°8'P» spedicijsko podjetje in prevoz pohiti štva, Gradišče 1.
Škrl Josip, prevažanje pohištva, Oradišče 1.
Tehnična pisarna L"nXber:
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Tlirlf ■'OS- Prevažanl'e blaga in podjetnik, Ra-m ui iv deckega cesta štev. 3.
TU rit J°s- lastnik prvega slovenskega pogreb-■ Mi ** nega zavoda.
Vidmar J09,'P» za|oga dežnikov in solnčnikov, IiUUldl pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
V<c!an Fran, izdelovatelj vozov Kolo-Viajdll dvorske ul. 25.
Vodnik Al.<?Jzi^ kamnoseški mojster, Kolodvorske
ulice.
2aje() Andr, izdelovatelj cementnih predmetov,
Pešata, Dol p. Ljubljani.
Zamljen ,van« Čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Opazka■ Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Popularno dvokolo!
Helical-Premier
Vsako kolo, ki je dobavimo mi, je
natančen izdelek prve vrste
najzaneslivejše konstrukcije, najfinejše izvršitve, lahnega teka.
V zvezi z našimi tovarnami v Conventry in Doos smo
največji tovarnarji za kolesa na svetu.
Ceniki zastonj in franko. Zastopniki: A. Komin & Co., Ljubljana.
M. Smolej, Jesenice. 819 10—1
Na|novc|fie slovenske produkcije v oktobru.
Gramofoni
In plošče vseh sistemov In mark
Ncprekonnl glede fllanu In reprodukcij. — Prva Npcclalna uvozna hlia za gramolonc.
Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspltalgasse 10.
Največjn zaloga plojč v vseh znamkah <d K 3 — vlile Irbornl rodbinski ap.r.tl od K !I0 — »IMe. PokaJe ne zastonj, ne da bi sc s Mo k nnkupu. Zamena vseh ploii na|kulantnejSa. Lastna popravljaln ca. — Poiilja se vsak TO ::	dan nn deJelo. Prospekti zaston|.
h v^s^s^^sssis&šs^^sss^seia® «
Ponudimo vsako poljubno množinoi
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko
zn priuezoH q!I pribiti na late torej popolnoma varno proti netfflitl).
opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, šamotne plošče : za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d.	"
F. P. 1IIDID & Komp. LJubljana,
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Stambilije
vseh vrst za urade, L društva trgovce Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 52 1
Lepa zračna eei
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
M
S
——- Podjetje betonskih stavbi
Brata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
3060
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke.
!sa dela so solidno in strokovnjaSko izvedena. - Gena ia|nlija. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent .Ttirul".
i B B S B B « s g s g
s_a
Sa
S
Ustanovljena 1847.
R B B K B B~0 n K n g B B
B
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. I. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
gggggggggiS s s s s s s ssjssj
n s n n g ^ g s g s
g
!b s
g
s
g !b
sb
_______!b
I g g g g g g g g g
RS

H
f
TnTB
b
Dragotin Maje
= čevljarski mojster = Ljubljana. Radeckega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natq/ično po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna I
3292
J. KORENČAN
—Ljubljana .
trgovina norlmberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
Haiboiise klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in
VSAK JE zadovoljen i harmonije
■7 našimi cvofnvnn znanimi izriplki nlatna kpr sn isti rps nrav izvrstne kakovosti. ^H	J,
z našimi svetovno znanimi izdelki platna, ker so isti res prav izvrstne kakovosti.
6 kosov obeljenih rjuh brez šiva Ia Ia 150/200 cm dolgih K 14"20 samo v tkalnici
Blagovolite poskusiti
Perje za postelje in puh ■ Bratov Krejcar, Dobruška št. 9117, Češko.
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Vzorce najnovejšega cefira, tkanin, gradla, namiznega in posteljnega perila itd.
zastonj in poštnine prosto.
Opreme za neveste.
ameriškega sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik :: blizu nunske cerkve ::
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 32 1
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
0 dpr emno in komisii. društvo
„BALKAN"
v Trstu, Riva Grumula št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro nrejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-
kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj.