8554 ti
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRUviukSKI DNEVNIK
irri'5?" 'J*** Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 85 (9997)
TRST, torek, 11. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je laskal v tiskarnj «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SOBOTNEM NEOBJA VLJENEM PISMU PREDSEDNIKA KD DRUŽINI
Peto sporočilo Morovih ugrabiteljev skuša izzvati razdor v vrstah KD
KPIpoziva demokratske sile, na j ohranijo mirno kri - V odlomku «priznanja» svojim ječarjem Moro polemizira z bivšim ministrom Tavianijem - Demokrščanski vrh brez Zaceagninija
RIM — Teroristi rdečih brigad so včeruj popoldne spet objavili svoje sporočilo, že peto po vrsti ter fotokopijo zadnjega Morovega pis-I,la' ki pa ni tisto, ki ga je predsednik KD v soboto pisal ženi. Slednje ®staja slej ko prej tajnost in zanj vedo samo preiskovalci in nekateri demokristjanski voditelji. Tudi osem strani izpod peresa Alda Mnra, k' so jih objavili včeraj, vsebtije vrsto trditev, ki dajejo slutiti, zakaj Je vsebina pisma, ki ga je prejela v soboto zvečer Morova družina, se vedno zavita v neprodomo meglo. Tudi včerajšnje pismo vsebuje vrsto namigov in mnenj, ki bodo nedvomno globoko prizadeli nekatere Politične sile.
Jasno je,
,	da Moro piše to, kar
nočejo njegovi jetničarji. Dejstvo Po je, da razvijajo rdeče brigade z objavo teh pisem strategijo, katere bamen je ne samo uničiti Morov politični ugled, temveč tudi pripeljati krščansko demokracijo in druge stranke na rob živčneg zloma. Pis-tbo, ki so ga 0bjavili včeraj, predstavljajo rdeče brigade kot izvleček •z. zapisnika zasliševanj. Gre v bistvu za prvi del onih «priznanj», I s° se jih vsi bali. Mora so pri-s,l|li. da ostro obtoži svojega strankarskega prijatelja, bivšega ministra in tajnika KD Tavianija, kar Priča o globoki psihološki potrtosti ter o vzdušju nasilja, v katerem •bora živeti. Vse to pa tudi potrjuje, da je zahteva po izmenjavi «po-
litičnih jetnikov* zgolj krinka, medtem ko je resnični cilj ponižanje državnih ustanov, destabilizacija političnih strank, začenši s KD, skratka ustvariti pogoje, v katerih bi se demokratični sistem razkrojil.
Medtem ko je besedilo petega'sporočila samozvanih rdečih brigad začelo krožiti v poslanski zbornici in na sedežu predsedstva vlade, je podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti imel tiskovno konferenco, na kateri je orisal vladno dejavnost v prihodnjih tridesetih dneh.
Tisti, ki poznajo vsebino Morovega pisma ženi, niso bili pretirano presenečeni ob odstavkih, ki so časnikarje in parlamentarce presunili. V vladnih krogih govorijo o za-
"""■"II'...............................
NOVA teroristična akcija v piemontskem glavnem mestu
Turinski ginekolog ranjen v atentatu
teroristi planili v njegovo ambulanto, ga vklenili na stol, uprizorili «proces» ter začeli streljati nanj - Njegovo stanje zelo resno
7 URIN — Samozvane «proletarske bojne čete* so sinoči izvedle hladnokrvni atentat proti nekemu ginekologu, proti kateremu so izstrelili seden strelov. Zdravnika so odpe-tiali v bolnišnico Molinette, kjer so 8® sprejeli s pridržano prognozo.
Atentatorji so vdrli v ambulanto smekologa, 36-letnega Ruggera Gria, a Korzu Massimo D’Azeglio v sre-išču Turina. Pričevanja očividcev ‘b doljena glede nj-hovega števila: menda jih je bilo pet, med njimi tubi dve žensKi. V ambulanti je bilo akrat, poleg ginekologa, še šest o-“®b, povečini zdravnikovih pacientk, šče so j**1 teroristi zaprli v strani-ce- Nato so ginekologa vklenili na
Tiskovna konferenca podtajnika Evangelistija
vlada orisala program dela
^a ta mesec je predvidena zelo Intenzivna dejavnost
— Podtajnik pri predsedstvu vlade Franco Evange-‘su Je včeraj na tiskovni kon-erenci orisal načrt vladne dejavnosti za ta mesec. Namen Jugovih izvajanj je bil pred-s®m ta, da bi dokazal, da ^eotUjeva vlada še naprej pmkovito deluje tudi po ugrabi 'vi predsednika KD Mora, ki f nedvomno osredotočila nase pozornost vladnih organov. witno pa je sedaj Andreotti lemi poživiti vladno delova-Je. kar je storil tudi s pis-om vsem ministrom ter z “normativnimi sestanki s pred-tavmki strank, ki podpirajo ado. Včeraj je sprejel Signo-™eJa in Cicchitta za PSI ter V* vriuiia in Marina za KPI, *artes pa se bo sestal z zastopaj KD, pri in psdI.
Glede programa dela je E-vangelisti napovedal, da bodo Z7, o® prihodnji vladni se'ji, v Petek proučili več zakonskih outkov, ki zadevajo med dru-8 ta obvezne zdravstvene trat-,jlaie’ Neposredno izvolitev ita-_ Janških predstavnikov v evrop-* far'ament (v tej zvezi je Sbtov.1, da bo s proporčnim _^emom zajamčena izvolitev medstavnikov etničnih manj-nJ, povečanje organikov sod-e in kazniiniške administraciji Ir^ustr‘.iske pobude na jugu ,• se ta mesec pa bo vlada Ptoučil® osnutke o spremembi ®na 0 mladinskem zaposlo-anju, 0 podaljšanju veljavno-i ukrepov v korist založniške ■ javriosti, o spremembah vo-vn' *?a kazer|skega zakona in li«t- • a PfRvosodja. Evange-je končno omenil, da bo tnister Scotti še pred koncem eseca Pripravil dokončno nor-ativo o fiskalizaciji socialnih _ tar da je vlada že pri-u avila lasten osnutek ukrepa i ,zasebnih televizijskih posta-J h v pričakovanju sporazuma ‘-tad strankami.
stolico, uprizorili nekakšen »proces*, ki je trajal le nekaj sekund, nato pa hladnokrvno kar sedemkrat u-strelili: pet krogel je zadelo ginekologa v ramena in v noge. Vsa akcija je trajala le nekaj minut, nakar so atentatorji mirno odšli. O-sebe, ki so jih zaprli v stranišče, so se končno osvobodile ter poklicale policijo in rdeči križ. Kot smo omenili, so ranjenca odpeljali v bolnišnico Molinette, kjer mu skušajo rešiti1 življenje.
Dr. Grio, ki je asistent na ginekološki kliniki bolnišnice SanfAnna v Turinu, je bil novembra lani tarča ostrih polemik s strani feminističnih skupin, potem ko je neka ženska, kateri ie zdravnik odrekel terapevtski splav, umrla ob porodu. Vsekakor gre za že staro polemiko ter ni mogoče zanesljivo trditi, da je bila prav ta epizoda povod za včerajšnji atentat.
Včerajšnja epizoda vsekakor močno spominja na atentat, ki je bii izveden decembra lani proti psihiatru Giorgiu Codi, ki je bil malo prej obsojen zaradi okrutnega ravnanja bolniki psihiatrične bolnišnice v Collegnu blizu Turina. Tudi takrat so atentatorji planili v njegovo ambulanto, priredili »proces* ter ga nato ranili v noge in ramena. Takrat so si odgovornost za atentat prilastile samozvane «oborožene proletarske čete*, (tm) '
grenjenosti, ki jo odraža Morovo sobotno pismo. Najvidnejši voditelji krščanske demokracije, na katerih leži te dni težko breme, so videti dokaj zdelani, pri drugih pa je o-paziti živčnost zaradi pomanjkanja točnih vesti. Z druge strani pa je stališče komunistične partije jasno: vse kar prihaja s strani rdečih brigad ni verodostojno, sedaj je važno ohraniti mirno kri, pa naj bo vsebina morebitnih Morovih pisem še tako zaskrbljujoča.
Popoldne so demokristjaaskj voditelji imeli ponovno srečanje, ki pa se ga ni udeležil tajnik stranke Zaccagnini, k; je uradno bolan, za katerega pa krožijo čedalje bolj vztrajne govorice, da bo ob prvi priložnosti odstopil.
Sporočilo rdečih brigad ima tokrat naslov «Proces proti Aldu Mo-ru» ter trdi, da se Moro zelo dobro spominja vseh dogodkov, sedaj ko mora odgovarjati na vprašanja «ljudskega sodišča*. Naj omenimo, da je tokrat v tipkanem besedilu več napak kot v prejšnjem. Samozvane rdeče brigade napovedujejo, da bodo kmalu objavile v celoti vse izjave «političnega zapornika Mora*. Tipkani tekst povzema v celoti vsebino Morovega rokopisa, v katerem predsednik KD polemizira z izjavami Tavianija glede njegovih trditev v prejšnjem sporočilu, ko je Moro dejal, da je pred časom zagovarjal pri Tavianiju bolj prožno stališče v zvezi z nekaterimi u-grabitvami. Taviani je dejal, da je vse to brez sleherne osnove. Moro sedaj poudarja, da je do [»govora prišlo na nekem zasedanju demo-kristjanskega vodstva ter se oljenem spušča v oster napad proti Tavianiju in njegovi politični dejavnosti. Moro se sprašuje, zakaj je Taviani sploh opustil politično dejavnost ter pravi, da so njčgove izjave žaljive, še zlasti ob tipoštevanju Moroveva sedanjega stanja. Do o-menjenega pogovora med Morom in Taviariijein naj bi prišlo takrat, ko je Taviani zagovarjal sporazum z MSI, s katerim naj bi rešili italijansko krizo. To je bilo takrat v popolnem nasprotju s stališčem stranke, ki je že dalj časa opustila sleherni stik z misovci. Predsednik KD Moro obtožuje genovskega demokristjanskega veljaka, da je bojkotiral njegovo kandidaturo za predsednika republike ter da je vodil tako ministrstvo za obrambo kot ministrstvo za zunanje zadeve na dvomljiv način.
S tem v zvezi je treba omeniti, je rečeno v njegovem pismu, da je admiral Henčke (gre za napako v Morovem pismu, saj se bivši poveljnik SID piše Henke), ki je kasneje postal vodja italijanske obveščevalne službe in načelnik glavnega štaba obrambe, bil človek, ki je dolgo časa sodeloval njim. Številne delikatne funkcije, ki jih je opravljal Taviani v stranki in v italijanskem političnem življenju sploh, dajejo jasno ra zumeti. kakšna je bila njegova vloga dokler ni izstopil iz političnega življenja. Tako kot minister za obrambo, kot na položaju notranjega ministra je imel vedno neposredne stike z ameriškimi krogi. Zato se Moro sprašuje, ali ni mor da sedanje polemično zadržanje
Tavianija sad ameriških in nemških pritiskov.
V svojem pismu Moro ponavlja umestnost morebitne izmenjave, pa čeprav bi to pomenilo dejansko priznanje rdečih brigad. O izmenjavi političnih jetnikov pravi Mo ro v svojem pismu, je treba govoriti zato, da bi rešili življenja nedolžnih ljudi. Predsednik KD govori tudi z razumevanjem o «borcih». ki so «onstran barikade*.
Demokristjansko glasilo <T1 polo* piše v svojem komentarju o novem sporočilu, da rdeče brigade nadaljujejo s svojo nesmiselno provokacijo preti državi ter silijo vidnega političnega moža. da živi v fizično in psihološko neznosnih razmerah. O tem priča tako imenovani zapisnik, ki je bil očividno napisan v nečloveških pogojih, ki jih je javnost že dalj časa popolnoma razumela. MINO FUCCILLO
Perlramcrjcva od danes začasno na prostosti
TURIN — Tukajšnje porotno sodišče je dovolilo domnevni gornje-poadiški teroristki Brunhildi Pertra-mer začasno na prostost, in to na p:(. ^zahtevo njenega odvetnika Pecorelle. Ženska je bila zaprta, kot je znano, na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdal namestnik državnega pravdnika dr. Corsi, in sicer v zvezi z ubojem policijskega marešala Rosapa Bevardija 10. marca letos. Aretirana je tila v Novari, kmalu zatem pa je preiskovalcem dokazala. da ni vpletena v omenjeni zločin. Spričo tega je bil zaporni nalog proti njej preklican,1' kljub temu pa je ostala za rešetkami zaradi poprej-
PRED JUTRIŠNJIM ZASEDANJEM VODSTVA CGIL-CISL-UIL
Razcišienje v sindikalnem gibanju na današnji seji zveznega tajništva
V ospredju vprašanja boja proti terorizmu in soočenja z vlado o gospodarstvu
RIM — Sredi julija se bodo v za- šnjega zapornega povelja, izdanega hodnonemški prestolnici srečali državniki zahodnega bloka :> Kanade,
Francije, ZR Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije in ZDA.
ker se je prekršijg zoper odredbo o prisilnem bivanju v Toskani. Zelo verjetno 'bo izpuščena iz zapora danes.
RIM — V trenutku, ko so teroristi samozvanih rdečih brigad pobili v Ulici Fani pet policistov in ugrabili predsednika KD Alda Mora je prav široka mobilizacija delavstva, ki jo je izvedla sindikalna federacija, bila glavni porok za nadaljnji razvoj demokracije in zaščito republiške ustavnosti. Prav zato pa bi v tem težkem in odločilnem trenutku razkol v sindikalnem gibanju bil morda usoden in si ga sindikalna federacija ne sme in ne more privoščiti. To je osnovna misel, ki jo je v razgovoru v uredniki rimskega dnevnika izrekel tajnik UIL Giorgio Benvenuto ter pri tem očitno mislil na iz trte izvito polemiko proti tajniku CGIL Lucianu Lami, nastalo v krogih osrednjega vodstva CISL.
Hočeš nočeš je sindikalistom uspelo vsaj delno omiliti ostrino, za katero so se očitno skrivala politična razhajanja okoli tenieljnih problemov današnjega dne (in torej ne v zvezi z «metodo» Lamovega intervjuja). O tem priča dejstvo, da se danes vendar sestane tajništvo sindikalne federacije v CGIL-CISL-UIL. Na dnevnem redi; je razprava o poročilu, ki ga bo Giorgio Benvenuto prebral na skupni seji »parlamenta* sindikalne federacije, ki se sestane jutri. V resnici pa bo razprava v okviru ožjega
tajništva zelo pomembna, saj vsebuje Benvenutovo poročilo tri temeljne probleme, ob katerih se v sindikalnih vrhovih ustvarja enotnost oziroma nje. no nasprotje, polemika. Gre za odnos sindikalnega gibanja do terorizma in v tem okviru ocena nedavno sprejetih norm za zaščito demokratičnega reda. nadalje ocena sindikalne federacije vladnega gospodarskega programa in vprašanja notranje enotnosti v federaciji CGIL-CISL-UIL
Glede zadnjega problema bo verjetno razprava trajala najdlje in ni izključeno, da Benvenutova formulacija ne bo prevladala. V takem primeru bo samo zastavil problem in zahteval, naj ga razčisti vodstvo sindikalne federacije samo.
Glede odnosa do terorizma in ukrepov, ki jih je po sporazumu petih strank sprejela vlada. Benvenuto v svojem intervjuju nekako anticipira osnovne smernice svojega poročila in poudarja, da si sindikat ne sme privoščiti »maksimalizma*: zato ne odklanja ostrine sprejetnih ukrepov, pač pa zahteva, naj zares služijo svojemu namenu in trajajo le določen čas, dokler ne bo premoščeno obdobje najhujše napetosti.
Glede vladnega gospodarskega programa je Benvenuto mnenja, da mora sindikalno gibanje ocenjevati posa-
mezne točke programa in zahtevati v zvezi s temi točkami soočenje z vlado. Pri tem mora brez dvoma upoštevati. da so tokrat v vladni večini vse delavske stranke in so torej možnosti za uspeh sindikalnih predlogov večje, pod pogojem, seveda, da so sindikalni predlogi dovolj jasni in natančni. Glede tega nima Benvenuto dvoma: linija sindikalne federacije je v vsebini zaključnih smernic delavske konference v EUR.
Končno vprašanje notranje enotnosti v sindikalnem gibanju. Benvenuto je glede »metode* intervjujev verjet-
OB NAVZOČNOSTI ŠESTIH OD ENAJSTIH OBTOŽENCEV
Zelo kratko prvo javno zasedanje sodnega zbora na «zgodovinskem» procesu zaradi afere Lockheed
Proces so odložili na 2. maj v pričakovanju okrevanja Ovidia Lefebvra
Obtoženci na procesu zaradi afere Lockheed. Z leve Gui, Tanassi, Palmiotti, general Fanali, Maria Fava
(Telefoto ANSA)
in Antonelli
RIM — Včerajšnje prvo javno zasedanje sodnega zbora na procesu zaradi afere Lockheed je trajalo, kot je bilo predvideno, samo nekaj minut. Sodniki so sklenili o-dložiti proces, da bi omogočili, da bi bil prisoten eden glavnih obto-
žencev. Ovidio Lefebvre D'Ovidio. Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je določil 2. maj kot datum nadaljevanja sodne obravnave.
Od enajstih obtožencev je bilo včeraj prisotnih samo šest: bivša
ministra Gui in Tanassi, Tanassi-jev osebni tajnik Bruno Palmiotti, general Duilio Fanali, Maria Fava in Vittorio Antonelli. Poleg Ovidia Lefebvra je bil upravičeno odsoten tudi njegov brat Antonio, ki je raje ostal v zaporu Regina Coeli
..................■um, ........................... n,	..............»milni,im,mni,..................im ■••lini..........................m.....»i»in»»»ti...m......
BREZNJEV SPET V MOSKVI
■■■■i
IZVRŠNI KOMISIJI SKUPNOSTI V BRUSLJU
Novi jugoslovanski predlogi za gospodarski dogovor z EGS
Delegacijo SFRJ na pogajanjih vodi Milovan Markovič
v pričakovanju, da sodišče odloča, o zahtevi po Osvoboditvi, ki so jo njegovi odvetniki včeraj zopet vložili sodnemu zboru. Ovidio Lefebvre pa je pošla! sodišču pismo in zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da mu njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi bil navzoč. Kot je znano, so ga pred nekaj dnevi operirali na prestati z dovoljenjem samega sodne ga zbora.
Dva od obtožencev, bivši predsednik »Finmeceaniche* Camillo Crociani in Victor Max Melca, sta na varnem v tujini, prav tako v tujini, točneje v Švici, pa je tudi enajsti obtoženec, Luigi Olivi. Italijanske oblasti so že zahtevale od Švice njegovo izročitev, švicarske pristojne oblasti pa še niso sprejele o tem dokončnega sklepa.
Ob robu včerajšnjega procesa naj zabeležimo proteste časnikarjev. ki sledijo sodni obravnav'. V dvorani je samo 36 prostorov za predstavnike tiska, medtem ko je akreditiranih kakih sto časnikarjev. Poleg tega je na razpolago samo deset telefonov, še ti pa so v tiskovnem uradu, ki je znatno oddaljen od sodne dvorane. Predsednik sodišča Paolo Rossi se je po včerajšnjem zasedanju kratko sestal s časnikarji, poslušal njihove pritožbe in obljubil, da bo skušal te probleme rešiti še pred obnovitvijo sodne obravnave v začetku maja. (tm)
Husak v Bonnu
Po nekajdnevnem obisku v Sibiriji, kjer si je ogledal mejna področja s Kitajsko in se pogovarjal z vojaškimi voditelji, se je Brcžnjev vrnil v Moskvo. Skupaj z drugimi člani politbiroja se je udeležil zasedanja sovjeta ruske federativne republike (RSFSR). Na sliki: zasedanje med poročilom predsednika skupščine Solomjenccva. Leonid Brežnjev in drugi člani politbiroja sedijo v zadnjih treh vrstah predsedstva
* *	(Telefoto ANSA-UPI)
(Od posebnega dopisnika)
BEOGRAD — Vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih z Evropsko gospodarsko skupnostjo Milovan Markovič bo danes v Bruslju predstavnikom izvršne komisije EGS pojasnil najnovejše jugoslovanske predloge za sodelovanje med Jugoslavijo in skupnim trgom. Jugoslovanska delegacija je prišla na nadaljevanje pogajanj s EGS z lastnim predlogom novega sporazuma o sodelovanju. Besedilo tega predloga so jugoslovanski predstavniki že včeraj izročili izvršni komisiji, hkrati z njim pa tudi dokument, ki povzema in pojasnjuje jugoslovanske predloge in stališča glede razširitve gospodarskega sodelovanja in trgovinske menjave.
V.B.
Predsednik SWAP0 na obisku pri Titu
BEOGRAD - Predsednik Tito je včeraj v Karadjordijevu sprejel predsednika Organizacije “ljudstev
jugozahodne Afrike SWAPO Sama Nu.jomo, ki je od sobote zvečer na obisku v Jugoslaviji. Nujoma je Tita obvestil o osvobodilnem boju namibijskega ljudstva in organizacije SWAPO ter se obenem zahvalil za podporo in vsestransko pomoč, ki jo Jugoslavija daje namibijskemu ljudstvu pri uresničevanju njegovih ciljev Tito je v pogovoru med drugim naglasil, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje vsestransko podpirala ljudstvo Namibije in njegovo organizacijo SWAPO v njunem osvobodilnem boju. Tito in Nujoma sta razpravljala tudi o podpori, ki jo lahko osvobodilnemu boju v Namibiji dajo neuvrščene države. Obravnavala pa sta še nekatere druge afriške probleme. Sam Nujoma se je med obiskom v Beogradu pogovarjal tudi z zveznim tajnikom za 1 zunanje zadeve Milošem Miničem in s predstavniki Socialistične zveze Jugoslavije.
Namibijski včeraj proti Beograda.
ZGOVORNI
SINDIKALISTI
RIM — Znano je, da je povod za zadnjo ostro polemiko znotraj sindikalne federacije proti CGIL bil intervju, ki ga je Luciano Lama dal za dnevnik «La repubblica*. Tajnik CISL Macario je v svojem pismu opozoril predvsem na »nedopustno metodo dajanja intervjujev na predvečer sestanka tajništva federacije*. Sploh bi, po mnenju nekaterih med naj-odločnejšimi kritiki Lamovega posega, bilo nedopustno, da posamezni sindikalisti v razgovorih s predstavniki tiska zagovarjajo svoja osebna gledanja, ne da bi o vseh teh stvareh predhodno razpravljali v organih sindikalne federacije.
Spričo ostrine te polemike, ki je po mnenju mnogoterih le iz trte izvita in za katero se skrivajo globlji, politični razlogi, so nekateri izvedli krajšo raziskavo o tern, kateri sindikalist daje največ intervjujev in koliko.
Iz analize dnevnega in tedenskega tiska od januarja do danes (skupaj pičle tari mesece in en teden) je razvidno, da je bilo število intervjujev presenetljivo visoko: kar 131.
Poglejmo še «lestvico», ki je sploh zelo zanimiva, saj dokazuje predvsem, da velja izrek, naj vrže prvi kamen, kdor je brez greha.
Prvi na lestvici intervjujev je tajnik UIL Benvenuto, ki jih je naštel v trimesečju kar 31. Sledi mu prav tisti Luigi Macario (CISL), ki je tako glasno napadal Lamo: dvajset intervjujev. Nato pridejo po vrsti Marianetti (CGIL) z desetimi, Carniti (CISL) z devetimi, Trentin (CGIL) z devetimi in šele na šestem mestu Luciano Lama, ki se je pogovarjal s časnikarji sedemkrat. Za njim so še Rossi (UIL), Crea (CI SL) in Vanni (UIL) vsak s petimi intervjuji.
no nalašč solidariziral z Lamo tako. da je dal intervju za dnevnik »L« repubblica* in pribil, da imajo sindikalisti pravico kot vsi drogi, da »e poslužujejo javnih občil za širjenj« lastnih idej. Vsekakor pa naj nihče na računa na čelni spopad — zaključuje Benvenuto — ker je to luksuz, ki si ga v teh časih sindikalno gibanje ne more privoščiti, (st.s.)
BONN — Predsednik češkoslovaške republike in tajnik KPČ Gustav Husak je prispel na uradni obisk v ZR Nemčijo, ki bo trajal štiri dni. To je prvič, da Husak obišče neko zahodno državo odkar je prevzel o-blast, po sovjetski zasedbi češkoslovaške. Srečal se bo s kanclerjem Schmidtom in predsednikom republike Scheelom in pogovarjal predvsem o sosedskih odnosih in gospodarskem sodelovanju.
Pri tem velja poudariti, da so v ZR Nemčiji kritično ocenili ta o-bisk, vendar postaja očitno, da je to usluga, ki jo je kancler Schmidt namenil prihodnjemu državniškemu o-bisku. V kratkem bo namreč prispel v Bonn sovjetski predsednik Leonid Brežnjev.
RIM — Od 13. do 16. aprila bo v Rimu vsedržavna ustanovna skupščina »proletarske demokracije*. Zasedanje b0 potekalo v sedmih delovnih skupinah ter se bo zaključilo z izvolitvijo štiridesetčlanskega vodstva, ki bo iz svoje srede izbralo ožji izvršni odbor
Ohromljen letalski promet v Italiji
RIM — Stavka pilotov in letalskih tehnikov je povsem ohromila skoraj ves letalski promet v Italiji. Ohromljen je tudi sistem mednarodnih letalskih zvez.
Medtem se nadaljujejo pogajanja na sedežu «Intersind», vendar vse kaže, da bodo tudi zvezni sindikati CGIL - CISL - UIL potrdili splošno stavko vsega letalskega osebja za četrtek.
voditelj Nujoma je večeru odpotoval iz
LIZBONA — Pristaši polkovnika Otela Saraiva De Carvalha so ustanovili novo levičarsko stranko. «e-notno delavsko organizacijo*, katere cilj je doseči oblast »z bojem in revolucionarnim nasiljem*. De Car-valho se je udeležil ustanovnega kongresa, vendar ni spregovoril. Pač pa so mu delegati dolgo ploskali. Čeprav nova organizacija (OUT) namerava podpirati enotno sindikalno centralo, jo je KPP ostro kritizi rala in jo obtožuje »pustolovstva*.
Nasprotujoče si vesti o Agostinhu Netu
MOSKVA — Dva tedna potem ko so v angolskem glavnem mestu Ruandi objavili vest, da bo predsednik Neto odpotoval v Sovjetsko zvezo na zaseben obisk, trdijo v Moskvi, da angolskega predsednika v SZ ni in da Sovjeti niso nikoli vedeli nič o njegovem domnevnem potovanju. Z druge strani pa angolskega tiskovnega sporočila, ki so ga v Luandi objavili 19. marca, v Moskvi niso objavili.
Italijanska tiskovna agencija AN SA poroča, in se pri tem sklicuje na pisanje AFP, da je Neto v bolnišnici in da je njegovo zdravstveno stanje zelo hudo. Po nekaterih vesteh naj bi že celo umrl, njegovo truplo pa so baje odpeljali z letalom v Luando.
BEOGRAD — Namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov, ki je tudi predsednik zadnjega zasedanja generalne skupščine združenih narodov, se je včeraj vrnil v Beograd, potem ko )e obiskal pet afriških držav.
PO SOBOTNEM PODLEM FAŠISTIČNEM IZZIVANJU
OGORČENE OBSODBE NAPADA NA KULTURNI DOM
Močen odgovor slovenskih organizacij in demokratičnih strank ter slovenskih dijakov in njihovih starše/
Slovenska zamejska javnost (in z njo vsa tržaška demokratična javnost) je z ogorčenjem reagirala na nov primer izzivanja fašističnih zlikovcev, ki so si tokrat, izbrali za tarčo Kulturni dom, simbol slovenske kulture v teh krajih. Demokratične stranke in razne orga nizacije s slovensko šolo na čelu so še enkrat z največjo odločnostjo obnovile zahtevo, da pristojni orga ni odgovorijo kot je treba na provokacije, ki jim ni ne konca ne kraja, in da enkrat za vselej prekrižajo lačune tistim silam, ki ustvarjajo napetost in kalijo mir v teh krajih. Za sobotni podli napad si lasti očetovstvo neka fan-tomatična «destra rivoluzionaria*. kot .je po samem napadu telefoniral na kvesturo neki mladeniški glas. Naj bo ime takšno ali drugačno. vsem .je že zdavnaj jasno, kje je treba iskati storilce raznih akvadrističnih napadov in kdo jih pošilja. Prav zato si demokratična javnost s še večjo upravičenostjo pričakuje odločne ukrepe.
Odmev na sobotni napad se je rezlegal tudi v nedeljo, ko so v Kulturnem domu ponovili folklorno prireditev «Stu ledi naj pride nu-terx, isto, ki je bila na sporedu med samim napadom. Član folklorne skupina Kozina je prebral protestno resolucijo Slovenske pro svetne zveze, v kateri .je med drugim rečeno:	»Kot so se včasih
črne škvadre. čeprav z vse straš-nejšimi in uničujočimi sredstvi znašale nad našim človekom in njegovimi inštitucijami, tako se njih nasledniki, glasniki nasilja, ostanki še ne dovolj izkoreninjenega mračnjaškega gledanja, zaganjajo proti vsemu novemu in pozitivnemu, kar je za ceno velikih muk dosegel slovenski človek v teh krajih s svojo trdoživostjo in prea vsem s svojo globoko kulturo, ter tudi tistemu, kar .je doseglo vse demokratično gibanje.
Če pa se ob tem vsi zavedamo, da predstavlja vsak fašistični na pad proti nam hudo nevarnost stopnjevanja napetosti in s tem podžiganja narodnostne nestrpnosti ter kaljenja miroljubnega sožitja. smo obenem tudi prepričani, da se ne da tako enostavno zadušiti tega. kar se je z dolgim demokratičnim družbenim in kulturnim ra zvojem utrdilo na osnovi vrednot, ki jih je skovala narodnoosvobodilna borba in ki jih še vedno skrbno prenašamo v srcu. Te vrednote so porok, da bomo znali še naprej, kot doslej, enotno in odločno ter dostojanstveno odgovoriti na sleherno izzivanje*.
Na svoji sinočnji seji je fašistični vandalski atentat na Kulturni dom ostro obsodil tudi izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. V okviru splošnega političnega- položaja v državi, se tudi ta napad — tako je ocenil izvršni odbor SKGZ — uvršča v sistematično ustvarjanje ozračja napetosti in negotovosti, kar se pri nas najprej odrazi v napadih na slovenske ustanove in njihove sedeže. Napad na Kulturni dom je še toliko hujši, ker gre za prvi napad na sedež slovenske kulture po tipičnem zgledu fašističnih škvadristov iz prvih let fašističnega obdobja.
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze poziva vse Slovenec in italijanske demokrate na poostritev budnosti in čuvanje sedežev slovenskih ustanov in organizacij, od varnostnih organov pa zahteva odločnih ukrepov proti fašističnim škva-dristom in izsleditev atentatorjev na Kulturni dom in njih zgledno kaznovanje.
V zvezi s sobotnim napadom je Slovenska senatorka Jelka Gerbec naslovila na notranje ter pravo
šanje, brzojavki s podobno vsebino pa je poslala tudi tržaškemu prefektu ter kvestorju. V svojem pismu senatorka ugotavlja, da ne gre za napad le na neki demokra tični sedež, temveč za napad na najpomembnejši sedež slovenske narodnostne skupnosti, da ne gre za udarec neki dosledno antifaši stični skupnosti, temveč predvsem skupnosti, ki .je občutila na 'astni koži najhujše grozote fašizma. Senatorka zato zahteva ustrezne u-krepe za kaznovanje krivcev, preprečitev nadaljnjih terorističnih in prevratniških izgredov, za zagotovitev varnosti našemu mc-stu in deželi ter za zagotovitev svobodnega in nemotnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih.
O napadu je bil govor tudi na nedeljskem kongresu ZKMI-FGCI. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri sta izrečeni najostrejša obsodba atentata ter solidarnost s slovensko narodnostno skupnostjo. Odločno stališče je v zvezi s tem zavzela tudi tržaška avtonomna federacija KPI, ki .je v posebnem
poročilu obnovila vso svojo pripravljenost, da nastopi proti fašističnim poskusom ustvarjanja vzdušja napetosti in podžiganja šovinizma, nacionalizma in protislovenske mržnje.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji sinočnji seji z o-gorčenjem vzel na znanje, da so se v soboto zvečer fašistični pobalini spravili nad Kulturni dom in s kamenjem razbili šipe na vhodnih vratih. Slovenska skupnost z obžalovanjem ugotavlja, da se v zadnjem času taki provokatorski napadi prepogosto ponavljajo, saj še ni minil teden dni, odkar so fašisti pomazali pročelje Ščedenjske-ga muzeja. Ob tej priložnosti Slovenska skupnost izreka vso soly damost prizadetim ustanovam in odločno zahteva, da oblasti izsledijo in primerno kaznujejo krivce ter tako v kali preprečijo nove fašistične in protislovenske izpade v težkem političnem trenutku, ki ga preživlja država.
Odločen odgovor na fašistično provokacijo prihaja tudi s strani dijakov nekaterih višjih srednjih
šol ter njihovih staršev. Dijaki učiteljišča «Anton Martin Slomšek* ter trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* so se včeraj zbrali na ločenih protestnih zborovanjih in odločno obsodili napad na Kulturni dom. «Odločno obsojamo fašistično akcijo*, je med drugim rečeno v njihovem poročilu «ki je spet prizadela slovensko manjšino. Taki izpadi se prepogosto ponavljajo in so jasen dokaz političnega prepričanja in načina boja tistih krogov, ki nasprotujejo naši manjšini*. «Zato zahtevamo odločnejši nastop pristojnih oblasti in zaprtje brloga v Ul. Paduina*, je rečeno v drugem poročilu. Podobno protestno resolucijo z zahtevami po učinkovitejših ukrepih pristojnih oblasti so izrekli tudi starši dijakov slovenskega učiteljišča.
Antifašistični odbor iz Križa z ogorčenjem obsoja fašistični na pad na slovenski Kulturni dom v Trstu, ki gotovo spada v širšo ustrahovalno akcijo proti Slovencem in italijanskim demokratom, ki se borijo za mirno sožitje in prijateljstvo med tukaj živečima narodoma.
Okroglo mizo 6 temeljnih urbanističnih vprašanjih našega mesta in ozemlja, ki jo je priredila včeraj zbornica arhitektov in inženirjev v Časnikarskem krožku, bi mogli gotovo oceniti kot veliko bolj koristno, če bi jo priredili vsaj nekaj mesecev prej. Zanimiva in poglobljena razprava o učinkih upravno - pravnih instrumentov za ureditev in u-pravljanje ozemlja tržaške občine, medtem ko je občinski svet pred razpustom, je namreč dajalo vsem nedvomno strokovno kakovostnim posegom značaj nujnosti. Kljub zagotovilom župana Spaccinija in tržaškega odbornika za urbanistiko De Luče, je namreč ostal tako v disku-tantih, kot v poslušalcih dvom, ali bo res občini uspelo, da v zadnjem mesecu mandata dokončno odloči, z dovoljno poglobljenostjo, tako o več kot 200 ugovoriji, lf varianti o javnih storitvah in k podrobnemu načrtu o mestnem središču (začuda o peri-metraciji kraških vasi ni nihče spre govoril), kot o novem načrtu površin, namenjenih gradnji ljudskih stanovanj, ki ga občinski odbor še sploh nj predložil.
Med razpravo, ki jo je po uvodnem poročilu inž. Gialdinija o povezavi med urbanističnimi instrumenti tržaške občine in zadevno državno in deželno zakonodajo vodil arh. Clescovicl. in so se je udeležili poleg zastopnikov občine inž. Costa (KPI), dr. Pesante (PSI), inž. Bat-tara (PSDI), odv. Pacor in inž. Cer-vesi (PRI), dr. Richetti (KD), arh. Varini (PLI), dr. De Rosa in arh. Vanderhaum (IACP), Mauri (enotna federacija gradbenih delavcev), Tassi (združenje gradbenikov) in arh. Venier iz deželnega odbomištva za urbanistiko, sta zadobilj soglasen odmev dve stališči: trdna povezanost med tremi urbanističnimi instrumenti in zatorej potreba po njih sočasni odobritvi, in pa nujnost pre-ustroja občinskih uradov, ki naj u-aodno ministrstvo pismeno vpra- streza novim ne samo nadzornim,
(Hliiiialn,IaHmMiiMHiimunmiMii»ilMM<niiliiii«>n«Huiiiif...'■■■■■■■•■•"•••'■■im
Z 8. POKRAJINSKEGA KONGRESA ZKMI
Z enotnostjo in skupnim delom za izboljšanje sedanje dražbe
Govor Roberta Cappellinija in posl. Luciana Barce - Kongres odločno obsodil sobotni fašistični napad na slovenski Kulturni dom in izrazil solidarnost slovenski narodnostni skupnosti
S STROKOVNE OKROGLE MIZE V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Sočasno odobriti urbanistične instrumente za tržaško občino
Usposobiti bo treba tudi občinske urade za izvaj*anje novih nalog - Molk o perimelraeiji kraških naselij
Z zadnjimi posegi ter z govoroma člana državnega tajništva ZKMI Roberta Cappellinija in člana vodstva KPI posl. Luciana Barce se je v nedeljo zjutraj zaključil 8. pokrajinski kongres zveze komunistične mladine Italije, katerega se je tudi v drugem dnevu udeležilo veliko število mladih komunistov. Lahko torej ugotovimo, da je kongres dobro uspel, ne samo zaradi velike udeležbe, ampak zaradi zavzetosti mladine, ki je še posebno prizadeta zaradi splošne državne krize. Na dan je prišla cela vrsta vprašanj, za katera se mladina še posebej zavzema in katerim bo treba v prihodnosti posvetiti še večjo pozornost.
V svojem govoru se je član državnega tajništva ZKMI Roberto Cap-pellini zaustavil in podrobno razčlenil sedanje politično stanje; analiziral je vzroke političnega terorizma in poudaril vlogo sindikalnih in mladinskih organizacij, ki so bistveno pripomogle k enotnemu nastopu proti prevratniškim silam, ki hočejo zrušiti demokracijo v državi. Dejal je, da bodo morale mladinske organizacije sprožiti vrsto pobud za izboljšanje družbe, predvsem pa se bo treba zavzeti za boljši vodilni razred. Zavzel se je za večje sodelovanje med mladinskimi organizacijami različnih strank.
Po govoru Cappellinija je kongres odločno obsodil sobotni škvadristič-ni napad na slovenski Kulturni dom ki izmil solidarnost slovenski narodnostni skupnosti.
Sledil je govor člana državnega vodstva KPI posl. Luciana Barce, kateremu so prisotni sledili z veliko pozornostjo. Posl. Barca je govoril o sedanjem političnim trenutku in se še posebej zaustavil o vlogi, ki jo ima KPI v sedanji vladni večini. Odločno je obsodil vsakršno politično nasilje in dodal, da se mu je treba zoperstaviti z največjo o-dločnostjo. Orisal je zgodovino delavskega gibanja in razvoj socializma v naši družbi.
Dejal je, da bo treba demokracijo braniti z vsemi silami in enotno nastopiti proti sovražnikom delavskega gibanja. Dotaknil se je nato tistih problemov, ki od blizu zadevajo mladino: govoril je o mladinski zaposlitvi ter o reformi šole. Vsi ti problemi, je dejal, zahtevajo največjo pozornost. Ob koncu svojega govora se je kritično dotaknil nekaterih točk delovanja ZKMI in si zaželel, da bi bile te pomanjkljivosti do prihodnjega kongresa odpravljene.
Za pokrajinskega tajnika je kongres potrdil Nica Costo, politična komisija pa je izdelala sklepni dokument, ki ga bo v prihodnjih dneh objavila.
• Danes, 11. aprila, ob 19. uri. v konferenčni dvorani muzeja za prirodopis v Ul. Ciamician 2, bodo predvajali dva barvna filma o oploditvi žabe, ki jih bo komentiral prof. El-vezio Ghirardelli, ravnatelj zoološkega inštituta tržaške univerze. Vstop je prost.
ampak tudi spodbujevalnim nalogam, ki jih bodo morali izvrševati.
Na splošno vprašanje o ustreznosti tržaških urbanističnih instrumentov gospodarskim (zaposlitev v gradbeništvu) in socialnim smotrom (stanovanje za manj premožne stroje in umna uporaba malega teritorija) in na specifična vprašanja, ki jih je moderator postavil strokovnjakom, bo odgovorila prihodnost in ljudje, kj zelo enostavno ugibajo, ali bodo po njih dobili stanovanje in ob njem javne storitve in ali bodo ti instrumenti mogli spodbuditi gospodarski prerod.
Danes seja deželnega sveta
Deželni svej.Sč bo ponovno sestal danes zjutraj. Ni dRčvnem redu so najprej odgovori na vprašanja in interpelacije, nakar bo skupščina proučila zakonske osnutke, ki so jih predstavili deželni odbor, KPI in PSI, s katerimi se spreminja in dopolnjuje deželni zakon o ustanovitvi gorskih skupnosti. Poročevalec za osnutek deželnega odbora bo svetovalec Chinellato (KD), za osnutek KPI svetovalec Magrini in za osnutek PSI svetovalec Zanfagnini.
V tem tednu se bodo sestale tudi posebna komisija, ki proučuje probleme potresnega območja, ter peta in šesta deželna komisija.
Dr. Modiano v Romunijo kot član delegacije zveze industrijcev
Dr. Marcello Modiano, podpredsednik vsedržavne zveze industrijcev in predsednik tržaške trgovinske zbornice, je član delegacije »Con-findustrie, ki bo 17. t. m. odpotovala na gospodarsko srečanje v Romunijo. Delegacija, ki jo bo vodil predsednik zveze Carli, se bo v Bukarešti udeležila plenarnega zasedanja, na katerem bo z romunsko trgovinsko in industrijsko zbornico podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju. Ob zaključku dvodnevnega obiska v Romuniji bo dr. Carli imel konferenco o italijanski in mednarodni konjunkturi. Dr. Modiano pa bo zastooal naše mesto v pogovorih z romunskimi gospodarstveniki, ob upoštevanju vloge Trsta v odnosu z vzhodno Evropo in možnih razvojev.
Seji rajonskih konzult
Danes, 11. aprila, ob 20.30 na sedežu v Ul. Foscolo 7, se bo sestala rajonska konzulta za Staro mitnico. Ne dnevnem redu bo razprava o vili Engelmann, o šolskih programih ih o podporah za starejše osebe.
Ob 20. uri na sedežu na Stari istrski cesti 43. pa se bo sestala rajonska konzulta za Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija,
• Tržaška občina sporoča, da je odprt javni natečaj za dve mesti sanitarne asistentke (assistente sanita-ria visitatrice aggiunta). Na natečaj se lahko prijavijo interesentke, ki so že dopolnile 21. leto starosti in niso presegle 40. leta ter imajo diplomo višja srednje šole in diplomo sanitarne asistentke.
Preklicana zaplemba tankerja Miloš
Tržaški pretor dr. Corrado Bidoli je dovolil kapetanu liberijskega tankerja «Milos». ki je last družbe Miloš Shipping z Monte Carla, da lahko odpluje iz naše luke. Pretor je namreč v soboto odredil zaplembo tankerja, ker je onesnažil morje. Tržaška pomorska agencija je v imenu lastnikov položila garancijo, s katero se obvezuje plačati stroške za očiščenje morja in morebitno globo.
Smrtna nesreča pri Lakotišču
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU
Soočanje o številnih problemih med sindikati in deželnim odborom
Razprava je slekla predvsem o zakonu šle v. 546, o polni zaposlitvi, o decentralizaciji in o prevozih
Socialni in ekonomski preporod dežele, takojšnja obnova potresnega območja, polna zaposlitev in upravna decentralizacija so bile osrednje točke razprave na včerajš njem sestanku med predstavniki deželne zveze CGIL-CISL-UIL in deželnim odborom, katerega so zastopali predsednik Comelli in odborniki Stopper, Cocianni. Del Gobbo, Dal Mas, Mauro in Tri-pani. Sindikalno federacijo pa so zastopali Calabria, Milocco, Pe trali, Venir in Varin za CGIL, Bravo, Giustina, Pattuanelli in Pa-dovan za CISL ter Bregant in Treh bi za UIL.
Sestanek .je odprl predsednik deželnega odbora Comelli, ki je najprej poudaril važnost, ki jo daje deželni odbor soočanju s sindikalnimi organizacijami in podčrtal, da se dežela drži splošnega načrta za razvoj, ki ga predvideva državni zakon 546. Orisal je nato pobude, o katerih sedaj razpravlja deželni odbor za obnovo in razvoj dežele. Sindikalni predstavniki pa so v širokih obrisih orisali deželno sindikalno platformo, pri izdelavi katere so se držali smernic, ki jih je začrtala državna sindikalna zveza. Pri tem so negativno ocenili delo deželnega odbora, ki je privedlo do zastojev pri reševanju najnujnejših problemov. Zaustavili so se pri izvajanju zakona 546, ki predvideva posege za razvoj dežele, še posebej pa razvoj potresnega območja. Govorili so nato o problemu zdravstva, z največjo pozornostjo pa so razčlenili specifične probleme mladinske zaposlitve in prevozov.
O problemu mladinske zaposlitve so bili mnenja, da bi morali ustanoviti deželni organizem za polno zaposlitev, ki bi nadzoroval sistem zaposlitve in dajal splošna navodila pri reševanju teh problemov in strokovnega izobraževanja. Veliko pozornost so posvetili problemu prevozov , ki bi ga bilo treba proučiti skupno z urbanističnim problemom. Kar zadeva povišanje tarif na avtobusnih medmestnih zvezah, je odbornik Cocianni dejal, da se je deželni odbor držal tistih spo razumov, ki so jih dosegli na po ga jan ju za reformo prevozov. Predsednik Comelli je zagotovil, da bo deželni odbor čimprej odobril tiste zakonske osnutke, ki predvidevajo vrsto sprememb in dopolnjuje de želne zakone o prevozih. Deželni odbor je tudi zagotovil, da bo sklical deželno konferenco o prevozih, ki bi morala biti pred zaključkom letošnjega leta.
Ob koncu sestanka so sindikalni predstavniki izrazili svoje nezadovoljstvo o razlogih za povišanja avtobusnih tarif ki jih je navedel deželni odbor.
,t *rt?,V. nesreče išl|sa Rus**,^
Sinoči ob 20.15 se je pri Lakotišču pripetila huda prometna nesreča, - v kateri je izgubila življenje 10 letna Elisa Russo iz Torre Annunziata pri Neaplju, po poklicu gospodinja, ki je bila baje na obisku pri sorodnikih, ki stanujejo na Krinenkl. Do nesreče je prišlo na križišču, ki je prav pri spomeniku NOB pri Lakotišču. Po pričevanju očividcev je Russova prečkala čestišče, v tistem trenutku pa je z avtomobilom BMW privozil po cesti, ki pelje iz Doline, 43-letni Giordano Giorgi iz lil. Revollella 20, ki je nesrečnico zadel, tako da jo je vrglo kakih deset metrov naprej.
Russova je bila zaradi udarca v glavo na mestu mrtva.
Vzrok nesreče je verjetno tudi ta, da Giorgi pešca ni pravočasno opazil, saj križišče sploh ni razsvetljeno, čeprav je vse polno luči, ki jih u-pravlja ustanova EZIT, a te nikoli ne gorijo. Na kraj nesreče je takoj privozil reševalec Rdečega križa, zdravnik pa je lahko le ugotovil smrt Russove. Vzroke nesreče preiskuje prometna policija.
....................
V IZVRŠNEM ODBORU TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Razstava posvečena pesniku U. Foscolu
Jutri, 12. aprila, ob 19. uri, v razstavni dvorani v Ul. del Teatro Romano, bodo odprli razstavo, ki bo posvečena italijanskemu pesniku Ugu Foscolu. Razstavo so priredili ob priliki 200-letnice pesnikovega rojstva, organizirali pa sta jo
Jutri, v sredo, ob 20.30 bo na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli 22 izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta SSk Na dnevnem redu je razprava o položaju na tržaški pokrajini.
Zaskrbljenost zaradi zmanjšanja prometa po «avtonomnem računu»
Omejiti je treba izdajo trgovskih dovoljenj Pregledali so program sejmov in razstav
Na svoji zadnji seji je izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice obravnaval vrsto pomembnih vprašanj krajevnega gospodarstva. Predsednik dr. Modiano je uvodoma poročal o umestitvi vseh 8 sekcij obnovljene pokrajinske gospodarske konzulte, o predsednikih, ki so jih izvolile in o začrtanih programih dela. O tem je naš časopis že poročal, s posebnim kritičnim poudarkom glede kmetijske sekcije. Predsednik je poročal o posredovanjih pri ministrstvih za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino v zvezi z zmanjšanjem jugoslovanskega uvoza po avtonomnem računu in o prenosu salda na račun »lire estere*. v nasprotju s sporazumom o obmejnih izmenjavah. Odbor se je zavzel tudi za ustavitev izdaje novih trgovinskih dovoljenj, vsaj do izdelave načrta o trgovski mreži in izrazil zaskrbljenost nad zamudami pri gradnji železniškega obvoza. Pregledali so tudi sejemske programe, pri katerih b0 zbornica sodelovala, in sicer s srečanjem o poddobavah v okviru milanskega velesejma in pri bližnjih razstavah cvetlic in rastlin (od 22. 4. do 1. 5.) ter »Rectilarium — živalski strup v službi človeka* (od 13. do 21. maja), ki bosta na tržaškem sejmišču.
Danes seja občinskega sveta v Nabrežini
Drevi ob 18. uri bo na sedežu občine pomembna seja občinskega sveta, ki bo ob tej priložnosti razpravljal in moral odločati ter odločiti o
finančnem proračunu za letošnje leto. Razprava o predloženem osnutku proračuna je bila zaradi tehničnih in drugih razlogov, predložena na današnji dan, čeprav je rok, 31. marec, že za nami. Kazno je — vsaj sodeč po razpoloženju na zadnji seji — da ob rojstvu proračuna za leto 1978 le ne bo toliko bolečin, saj se politične skupine zavedajo pomembnosti tega akta, zlasti pa trenutka, v katerem je treba o njem odločati.
HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K R E'D U N A BANKA
S. P A
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1». 4.1978
ljudska in občinska knjižnica.
Razstavo bo odprl Elvio Guagnini, poverjeni prof. na filozofski fakulteti tržaške univerze.
O Drevi ob 18. uri bo na pobudo miljske občine in v okviru izpopolnjevalnega tečaja za šolnike in starše predavanje prof. Marca Dallarija, člana ekipe prof. Fabbronija. Tema predavanja bo: »Grafično slikarsko izražanje*.
Ameriški dolar	850,50
Funt šterling	1610—
švicarski frank	450.—
Francoski frank	187.—
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	421—
Avstrijski šiling	58—
Kanadski dolar	720—
Holandski riorint	387—
Danska krona	148—
švedska krona	180—
Norveška krona	154—
Drahma	22—
Dinar	42—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
VERDI
Jutri oh 20. uri šesta predstava Bizetove opere »Iskalci biserov.
V gledališču že dalj časa vadijo Verdijevo opero «Luisa Miller*, s katero se bo zaključila sezona 1977/78. O tem Verdijevem delu bo jutri ob 18.45 predaval v Krožku za kulturo in umetnost kritik M. Conati.
AVDITORIJ
Revija »Invito a teatro*: danes, U. aprila, ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo Mrozekov »Un caso fortunato*. 1. predstava: v veljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Frotti.
ROSSETTI
Danes, U. aprila, ob 20.30 «La broc-ca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo jutri, 12. aprila, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29,
Razstave
V	umetnosti dvorani »Forum* so odprli razstavo del tržaškega grafika Livia Schiozzija.
V	umetnostni galeriji «Tribbio» so
odprli razstavo pod naslovom »Fiori e nudo*. Na razstavi sodeluje 12 znanih italijanskih umetnikov. Ogled razstave, razen ob ponedeljkih, vsak dan od 10.30 do 13. ure in od 17.30 do 19.30 ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
V	umetnostni galeriji »Tavolozza d’Oro» so odprli razstavo miljske slikarke Ette Balbi. Razstava bo odprta do 20. t.m. po sledečem umiku: od 10. do 13. ure in od 17. do 20.
Jutri, 12. t.m., bodo ob 17.30 v palači Costanzi odprli razstavo italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke. Razstavo prireja tržaška občina pod pokroviteljstvom 1 dčžči'e F-JK, tržaške univerze in Italijanske unije iz Istre in z Reke.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 11, aprila FILIP
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 18.45 — Dolžina dneva 13.18 — Luna vzide ob 7.49 in zatone ob 22.42.
Jutri, SREDA, 12. aprila LAZAR ,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 9,8, ob 13. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb rahlo pada, vlaga 71-odstotna, nebo pooblačeno, veter 5 km na uro za-hodnik, morje mimo, temperatura morja 10,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
RODILI SO SE: Mirella Martino, Alberto Cerqueni, Manuela Cemac, Alessia Turco, Francesca Beltramini, Nicola Svetina, Lorenzo Celic, An drea Bertocchi, Gabriele Bulian, Ro-mina Ravasi in Nathalie, Denise Pa hor.
UMRLI SO: 74-letna Giulia Cherti vd. Rismondo, 66-letni Enrico Agosti ni, 89-letna Maria Mergutti vd. Spaz zali, 45-letna Fiorella Canciani. 90 letni Angelo Brogi. 84-letna Giusep Pina Svagelj vd. Kolar, 76-letni An tonio Milia, 81-letna Valeria Riosa vd Zorzetti, 85-letna Rosa Ferri vd Lanzolla, 88-letna Lucia Fonda vd Pettener, 83-letna Carmela Pecile vd Mauro. 86-letna Anna Donda, 73-letna Alessandra Žiberna vd. Mahnič, 53-letni Galliano Marsich in 87-letni Dante Roselli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6 Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sija n; tel. 209-197; tavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
CARLI VIRG1LIO sporoča vsem prija teljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale št. 7, tel. 826084.
Razna obvestila
PD Kraški doni z Repentabra s sodelovanjem občinske uprave vljudno vabi občane na sestanek, ki bo danes, 11. t.m., ob 20.30 v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljali bomo o srečanju Repentabra s Tržičem na Gorenjskem.
Ustanovni občni zbor gobarske družine - Trst bo v petek, 14. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. Kratko potočile pripravljalnega odbora; 2. Diskusija in sprejem pravilnika GD; 3. Volitve; 4. Razno. Vabljeni ljubitelji gob!
PROSVENO DRUŠTVO »SLOVAN* IZ PADRIČ
prireja
danes, 11. aprila, ob 20.30 v .
Zadružnih prostorih.
OBČNI ZBOR
Vabljeni člani, prijatelji in somišljeniki.
Kino
Ariston 16.30 «Winstanley». Režija K. Bronlow. Miles Halliwel, Jerone VVillis, Perry Higgins in David Braniey.
Mignon 16.00 «L’isola del dr. Moreau*. Burt Lancaster, Michael Jork.
Nazionale 16.00 »Marcellino pane e vino*. Pablito Calvo.
Grattacielo 17.00—22.10 »Incontri rav-vicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr.
Excelsior 17.00 «In cerca di mister Goodbar*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Penice 16.30 «11 figlio dello sceicco*. Tomas Milian, Bo Svensson.
Eden 17.00 «Intemo di un convento*. Režija Walerian Borowczyk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.30 »Giulia*. Jane Fonda, Vanes-sa Redgrave, Maximilian Schell. Barvni film.
Cristallo Danes zaprto.
Filndrammatlco 16.00—22.00 «Piacere di donna*. Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30—22.00 »Poliziotto priva-to: un mestiere difficile*. Robert Mitchum. Barvni film.
Capitol 15.30—21.00 »L altra faccia di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «Facciamo l’amore?... purchč rimanga tra noi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Danes zapito.
Astra 16.00 »I due superpiedi quasi piatti*. Terence Hill, Bud Spencer.
SLOVENSKI KLUB bo danes,
11. aprila, ob 20.30,
v svojih prostorih, Ul. sv. Frančiška 20/11., predstavil
ITALIJANSKI UNDERGROUND FILM
s projekcijo filmov Se 1’iiiconscio si rlbella. Libro di santi di Roma etema Alfreda Leonardija in Del tuffarsi e delFannegarsi Paola Giolija. Filme in razgovor o pojavu undergrounda bo uvedel SERGIJ GRMEK.
—■
V	počastitev spomina Tereze in Giorgia Vecchieta daruje Antqn 19 tisoč lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob none Giulie darujeta Silvestro in Just Grgič 10.000 lir za ŠD Gaja in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago mamo daruje Bruno 50.000 lir za ŠD Gaja.
Namesto cvetja na grob Hermana Ludvika daruje družina Grgič (Padriče 66) 10.000 lir za Center rakastih obolenj.
V	spomin mame Bruna Rismon-da daruje Danica Žagar 2.000 lir za ŠD Gaja.
Kolektiv Primorskega dnevnika izreka svojemu sodelavcu Mariju Kem-perleju globoko sožalje ob smrti očeta Jakoba.
Ob izgubi očeta in tasta Jaka Kempcrleja izrekajo člani pevskega zbora «Vasilij Mirk* s Proseka - Kon-tovela pevcema Ediju Kempcrleju in Vasiliju Dancvu ter ostalim sorodnikom globoko sožalje.
Prijatelju Marjanu izreka klub slovenskih študentov iz Ljubljane globoko sožalje ob izgubi očeta Jakoba Kempcrleja.
ZAHVALA
Bruno Rismondo se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem in znancem, Ul so na katerikoli način počastili spomin njegove mame.
+--------------------------
Dne 9. aprila nas je zapustil naš dragi
JOSIP LUIN
Pogreb bo danes, 11. aprila, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Zora, sin Franko z ženo Ullo, hči Lili z možem Angelom Kantejem, vnuka Roberto in Mitja, sestre Emilija, Lojzka in Danica s sorodniki
Trst, 11. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
.................. +	I
Včeraj i.as je zapustil naš dragi oče in mož
GIUSEPPE KOVAČ
Pogreb bo danes ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Maria, sinova Boris in Carin, nevesta in vnukinja Elisabctta
Trst, 11. aprila 1978
žalovanju se pridružujeta družini Malalan in Mrak.
(Pogrebno podjetje Zimolo)
............. +——
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
JAKOB KEMPERLE
Pogreb dragega pokojnika b0 danes, 11. aprila, ob 16. uri iz kapelice proseškega pokopališča.
Žalujoči: žena Nada, otroci z družinami, sestra ln drugo sorodstvo
Prosek, C -ica, Kal, Koper, 11. aprila 1978
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
ERMINI0 KRMAC
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice na koprskem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo: mama in oče, brat Aldo z družino ter drugo sorodstvo
Trst, Koper, 11. aprila 1978
BEOGRAJČANI V RIŽARNI
čjani kolektiva Zveze borcev Jugoslavije in Zveze rezervnih sta-re“in iz Beograda so v soboto skup-no z delegacijo ZZB - NOB iz Ko-
pra obiskali Rižarno, kjer so goste pozdravili predstavniki združenja VZPI - ANPI in aktivistov OF. Poklonili so se spominu žrtev Ri-
žarne, nato pa se odpeljali v Bazovico, kjer so počastili spomin na bazoviške junake. Kratek oris zgodovine Rižarne je podal A. Bubnič.
«ln"Miii||,l|,|l|||||||'„||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|t|n,||„|||||,||||,|1|||„t|,||||||||||||||||||||t|.iiiiiiuimiiiMiniiiiiiimimiiiinilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii
VEDNO AKTUALNO SOCIALNO VPRAŠANJE
Se star človek docela sprijazni s sodobnim načinom življenja?
Biti upokojenec še ne pomeni biti star - Ni važna biološka Starost, važno je, kako je človek preživljal svoje življenje
Milje, središče s skoraj 14.000 pre-oivalci, se iz dneva v dan večajo in ‘lrijn. Iz Trsta rinejo na ta del po ueželja meščani, ki se, željni čistega ?raka in velikih zelenih površin, rešujejo mestnega prometa. Med temi znatno število prav najstarejših Prebivalcev. V manjšem središču ae bolje znajdejo, bolje .komunicira ’ t s' dobijo primerno družbo, Š katero lahko kvartajo, se spreha-1A1°, posedajo pred domovi in sproščeno obujajo lepe ali težke trenutke svojega sorazmerno dolgega življenja. Seveda pa to ni splošna jL'lka; ki bi veljala za vse ljudi na iržaškem.- še veliko je takih, emar-SUniranih, kr životarijo sami po do-Pjovih, zapuščeni od lastnih otrok
*	1 bližnjih sorodnikov. Razumljive so posledice, ki se pojavijo prav zaradi tega zanemarjanja s strani čekane družbe. Neizbežne so nehigienske in nezdravstvene razmere, ki se Postopoma riabšajo, da dosežejo ti-s>d razen, ko še socialne delavke čj.?Ys*,vene oskrbe ne morejo z
elikim trudom kaj konkretnega doseči.
. Kiti upokojenec pa še ne pomeni p1 *star». Ni važna biološka sta-,°St, v«aj do določene starostne do-e un; važen je način življenja, ki j'! 'le Posameznik do upokojitve voli' važno je njegovo bivše delo, zaposlitev, zdravstveno stanje, počutji’ družinske razmere, okolje, v ka-,rerTi je živel in še živi, udobnost dw nVega starnvanja in še veliko '®h podobnih faktorjev
tev°wa' Kila ena izmed ugotovi-nia’ S0 Prišie na dan iz anketira J«, ki ga je ianj skupina znin^ve-v„„ov s tržaške univerze v sodelo-i_ nj*i s strokovnjaki miljske občine ' edla na terenu med 150 drža vi ja-rem 'e*a dalje, ki živijo v sta-i Središču Milj Iz teh podatkov Pn.š'a na dan še veliko drugih tov^ih in morda neobičajnih ugo-p'tev’ Predvsem pa moramo naj-naii-L^iti marginaln od nemargi-"«? 'n bolehne od zdravih. Pri . Analnih osebah, to ,je pri tistih, Številne neprilike, tako •Ir . °ške kot materialne, sledile visok VSe življenje, vlada izredno
*	' . a negotovost v vsem. kar po-zai,J8J°’ ze'° krhka je vztrajnost, obda-nje vase a,i v družbo, ki jih
aja> pa skoraj povsem izgine.
•tP^ratno pa Je za nemarginalne Prebivalce. Najbolj ustaljena Prim8 ek zadnjih je prav klasični
zadrPL ?0spodin''e’ ki SP v *lavnem
Sl_.-v °*J* z vsem, z dobrim in s nih lm’ 'n s' ne dela nobenih poseb-SD| , Preglavic. Za marginalne ni P važna visoka stopnja izobrazilo’ naŠpr°tno, zdi se jim nesmisel-kai- Saj ®ec*ajo na svet in na vse, simicu-°krog niih dogaja dokaj pe stično, sumljivo in osorno.
kazai'^k' *e statistike so dalje počuti; *’ cia se starejše ženske po en«..? 'V- sedanjem času znatno bolj in t ,gmirane, kot njihovi partnerji, zarJ? Predvsem iz dveh razlogov; že ske 0vinskn znana zatihalna pot žen-sv-l,'’1, n* nikoli dopuščala, da bi se - “Pdno in p0 volji uveljavljala
sani 0l0<5enetn področju, in te njene niih6 Se sedaj t’’'o na dnu duše, za easov” konkretizacijo pa ni več nonTč ?'."^a važna postavka pa je anjkljiva izobrazba, ki si je ni ni- Pjtadih letih ne v nadaljeva-Vrtin i,v'ipnja nikoli prisvojila. In Dm, ec današnje sodobne družbe je mnnQ zarad' teh pomanjkljivosti ne dejstvoPre^et' VaSe' Ktajstvo je pač
ske^i?r'-v so tudi prve žrtve ekonom-družh riZe’ - k' lpKdi nad sodobno Poleni / Padove sorazmerno nizke nem,'mne v Slavnen niso kos blaz dr^Lna^anju draginje ki še zrn* =art).» stalnim dohodkom pov izm«oi ve”ke težave. To je tudi eden da , raZlogov, ki privede do tega, »rti ni J,h ,astn' otroci na razne sZ^atske, načine iznebijo, po-starik V vimskih mesecih je sprejem m v bolnišnico kar običajen po-
jav. Večkrat se stara oseba zave, da je družini v breme, zato se kar sama oddalji in si išče drugo stanovanje. Nizka " pokojnina pa jih prisili, da najemajo enosobne prostore, kjer se zaradi neoptimalnih razmer pojavi nehigienski; stanje. Takim starim pa skuša pomagati občinska podporna ustanova ECA, ki pošilja svoje socialne delavce na domove teh starcev, ki so žejni člo veške toplic:, in jim skušajo napolniti listo praznino, ki so jim jo povzročili njihovi najbližji sorodniki. Prvi slik s temi bolnimi in zapuščenimi človeškimi bitji je vedno zelo težaven, in zahteva od operaterjev ne samo potrpljenje in soliden značaj, ampak tudi pravo razumevanje in ljubezen. Kasneje se ti obiski sprevržejo v izredno trdne vezi prijateljskega -načaja.
Kako «stari» človek preživi svoj poprečen dan, če mu zdravje na dela posebnih preglavic? V prostem času se zaposli s tako imenovanimi konjički raznih vrst, od posebne nege lastnega doma pa do nege svoje najbližje okolice, to je vrta ali njiv; s posebnim užitkom se posveča gojenju zelenjave in trt, če jih ima na razpolago. Ženske zelo rade kvačkajo, pletejo ali šivajo, posve-
tijo pa se tudi časopisom, revijam, radiu in televiziji. Ti zadnji dve sredstvi javnega obveščanja pa, čeprav zelo priljubljeni, stari človek sprejema zelo pasivno. Radio mu služi le kot podlaga pri njegovem delu, konkretnega sprejme, vase zelo malo.
Na vprašanje «Kaj bi jim najbolj ugajalo*, so nemarginalne osebe skoraj soglasno odgovorile, da hi nadvse rade pomagale domačim, ali pa se kje zaposlile, želijo biti aktivne; marginalni pa so enostavno zavrnili vsakršno obliko dela, najraje bi prav apatično strmeli skozi okno in čakali svoj konec brez posebnih navideznih problemov.
Kaj pomeni v bistvu biti star v sedanjem času? Žal, pomeni to biti nekje odstjfgpjpn .pd celotne družbe, pomeni biti nekje skoraj nepotreben družbi. In v takih skrajnih primerih postanejo nujni taki skupinski domovi, kjer bi ostareli skupaj živeli in si skupaj delili žalostne in vesele trenutke.
Saj človek je bitje, ki mora živeti v družbi. Mlad človek si sam poišče družbo, za sl a rega je to tež je. Ponavljam: biti star ne pomeni le biti upokojenec.
K. T.
PHED DVEMA LETOMA ODKRILI 148 KG MAMILA
ČUDNA AFERA I UVOZOM HAŠIŠA PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM
V odsotnosti obsojen ameriški državljan, kateremu je bilo mamilo namenjeno
Tržaško kazensko sodišče je včeraj razsojalo o dokaj nenavadni in ne povsem pojasnjeni aferi uvoza velike količine hašiša. Na zatožni klopi ni sedel sicer nihče, v odsotnosti pa so sodili nekemu ameriškemu državljanu ter ga tudi obsodili na precej strogo kazen: šest let zapora in 75 milijonov lir globe. Obsojenec naj bi bil 27 letni Marc Si Iver IIoyvard, ki menda že dalj časa sedi v nekem britanskem za poru. On sam najbrže ni še nikdar ‘videl Trsta, zato pa je 20. aprila pred štirimi leti prispelo v naše mesto na krovu Lloydove tr govske ladje Foscari dostavno vozilo, v '-aterem je bilo skritega nič manj kot 148,030 kilograma hašiša. Vozilo je prišlo iz Bombaya in je bilo namenjeno njemu. Tako se je zač'1! sodni postopek z večkratnimi zahtevami britanskim oblastem, da bi obtoženega Hovvarda izročile tukajšnjim oblastem, kar pa se ni zgodilo.
Zanimivo je tudi, kako je prišlo do odkritja hašiša. Dostavno vozi lo je namreč dve leti čakalo v skladiščih Tržaškega Lloyda, da bi ga kdo dvignil. Ker se v vsem tem času ni nihče oglasil, ga je družba prodala nekemu Pietru Bergamini ju. Ta se ;e 15. julija 1976 odločil, da bo vozilo nekoliko popravil, ko pa je 'azstavil nekaj njegovih de lov, je z začudenjem odkril pod blatniki in pod sedeži skrbno skrite zaboje, v katerih je še z večjim začudenjem odkril 148 kg in šd ne-kaj hašiša. Hovvard si je pa medtem najbrž grizel nohte za rešetkami in ugibal, kakšna usoda je doletela težke milijone vredno blago, ki bi ga bil mora! dvigniti v Trstu.
Med včerajšnjo sodno obravnavo, ki ji je predsedoval Gervasi, je obramba todv. Padbvani) zahtevala oprostitev Hovvarda zaradi pomanjkanja dokazov', javni tožilec Brenči pa je zahteval štiri leta zapora in 50 milijonov lir globe. Sodni zbor je bil očitno strožji.
V	Tomosu za 20 od sto večja proizvodnja
V	koprski tovarni Tomos bodo letos izdelali okrog 146 tisoč motor nih enot, kar pomeni za 20 procentov večjo proizvodnjo -kot lani. Celotna vrednost proizvodnje bo znašala okrog milijardo dinarjev. Povečanje je vezano predvsem na novo tovarno, v kateri bo 1400 kv. me trov proizvodnih prostorov. Tomos pa bo tudi razširil prodajo svojih izdelkov na svetovna tržišča. Tako bodo v ZDA izvozili 12 tisoč mopedov avtomatic, v razne evropske države pa večje količine izvenkrm skih motorjev, (lo)
Akcija čiščenja v Kopru
Na pobudo občinskega odbora Rdečega križa bodo v prihodnjih dneh organiziral; v Kopru akcijo čiščenja in olepšavanja mesta. Zajela bo vseh pet krajevnih skupnosti, to je Koper, Semedelo, Zusterno, Olmo in Šalaro, v njej pa bi množično sodelovali vsi prebivalci, predvsem pa šolska mladina. Občinski odbor Rdečega križa je tudi opozoril odgovorne dejavnike na pomanjkanje zelenic, otroških igrišč ter na neustrezno kanalizacijo v vseh krajevnih skupnostih v mestu ter na razvija nje odfiosov do urejene okolice pri prebivalstvu, (lo)
Občinska konferenca Zveze mladine v Kopru je danesf organizirala v Pridvoru prvo mladinsko delovno ak cijo pri izgradnji višinskega vodovo da. To bo nekak uvod v večje mladinske delovne akcije, ki jih načrtujejo v poletnih mesecih. Mladina bo pomagala prebivalstvu Pridvora tudi nekaj prihodnjih sobot in nedelj. (lo)
BOJ PROTI TERORIZMU V OSPREDJU
Teden intenzivnih strankarskih priprav za bližnje upravne volitve v naši deželi
Komunisti in demokristjani izdelali mehanizme o izbiri kandidatur - Socialistično vodstvo se sestane v petek, SSk pa jutri - Srečanja TO SKGZ s strankami
Vprašanje prihodnjih volitev si počasi in vztrajno išče prostor v zapletenem in težavnem boju proti terorizmu, ki je v ospredju politič nega dogajanja. Čas, ki nas loči od bližnjih volitev 25. in 26. junija, se približuje z veliko naglico in’ stranke so prisiljene, da se nanje pripravijo. Potrebno je izbrati kandidate, določiti volilne programe ter pričeti z volilno kampanjo. Volitve bodo vse prej kot enostavne, saj bomo tokrat hkrati volili kar za tri različne izvoljena telesa: za deželni svet, za pokrajinski svet in za občinske svete. Vanje' ne bomo volili vsi, ampak samo prebivalci določenih ozemeljskih enot. Vsi bomo volili v deželni in pokrajinski svet, v občinske svete pa samo občani Tržiča, Gradeža, Ronk, Vileš in RomansS. Prvima dvema občinskima svetoma je mandat potekel zaradi politične krize, o-stalim trem pa zaradi normalne zapadlosti.
Krščanska demokracija je imela včeraj popoldne v Steli; Matutini sestanek svojih kadrov, na katerem je pokrajinski tajnik Bruno I-ongo obsežno poročal o rimskem sestanku deželnih in pokrajinskih kadrov stranke, posvečenem predvsem boju proti terorizmu in prizadevanjem i-talijanskih demokratičnih sil, da se prepreči poskus destabilizacije družbe in demokratičnih ustanov. Poleg tajnika je spregovoril tudi poslanec Marocco, ki je vprašanje osvetlil iz drugih zornih kotov. V razpravi so zavzeli stališče do terorizma in se pogovorili tudi o volitvah. K dogodku se bomo še povrnili. Volilne zadeve pa so v glavnem prepustili posebni komisiji, kj so jo u-stanovili prejšnji teden. V njej se oblikuje stališče, da bodo za deželne volitve (med sedmimi kandidati) kandidirali tudi sedanji trije svetovalci, Cocianni, Tripani in Ginaldi, prva dva iz Gorice, tretji pa iz Tržiča. vendar ne bo stranka nobenemu dajala posebne prednosti.
Posoška federacija KPI bo svoje kandidate 'zbrala do konca tega meseca ter njihova imena objavila ob zaključku seminarja, ki ga sklicuje za zadnje dneve tega meseca. O vprašanju volitev so razpravljali na sejah pokrajinskega odbora in pokrajinskega vodstva prejšnji teden. Pokrajinski tajnik Tulio Paizza, ki je imel poročili na sejah obeh odborov, je poglavitno težo posvetil prav boju proti terorizmu, ki so ga obsodili ter poudarili velik (»men, ki jih imajo za zrvh ruvanje stabilnosti prav enotne manifestacije, o KRcSne po Morwi ugrabitvi.
Ob tem velja pripomniti da je pokrajinsko vodstvo odobrilo deželni dokument stranke o izbiri kandidatov. Merilo za izbiro je uveljavitev kandidata na deželni ravni in njegova priljubljenost med Italijani in Slovenci. Prav tako so se pogovarjali o kandidaturah za pokrajin’ ski in občinske svete ter se sporazumeli. da pridejo v poštev tisti, ki so pripravi jeni vodit; te uprave. Sekcije bodo v nekaj tednih predlagale imena kandidatov, njihova izbira pa pripada odločitvi pokrajinskega vod stva.
Italijanska socialistična stranka bo svojo volilno politiko Izoblikovala na seii pokrajinskega vodstva, ki io ie pokrajinski tajnik Gianfranco Trom betta sklical za ret^k, 14. aprila. Db tej priložnošti bodo sprejeli navodila za sekc';e. ki bodo na svojih skupščinah določila kandidature.
Volitve bodo osrednji predmet razprave trišnjih ločenih sej deželnega tajništva in pokrajinskega odbora Slovenske skupnosti v Gorici. Beseda bo tekla o programih in kandida turah.
Prejšnjo soboto se ie sestalo pokrajinsko vodstvo PSDI, navzoča pa sta bila Amadei od vsedržavnega vodstva ter deželni tajnik Eianchi.
Teritorialni odbor Slovenske kul-tumo-gospndarske zveze se drevi sestane s pokrajinskim vodstvom KPI, v naslednjih neh pa se bo sestal še s PSI in KD. Predlog za srečanje je dal odbor SKGZ, pogovor pa se bo sukal okoli sprememb splošnega urbanističnega načrta za občino Gorica, o katerih bodo c iprli razpravo v kratkem. Prav gotovo pa bo priložnost tudi za pogovor 0 volitvah, zlasti z vidika zavarovanja slovenskih narodnostnih interesov.
SpH sestanek o cesti na Sabotinu
V Novi Gorici se bo danes spet sestala mešana jugoslovansko ita lijanska komisija, ki bo preučila vprašanje gradnje briške povezovalne ceste na pobočju Sabotina.
Včeraj so se na županstvu v Go rici sestali člani italijanske delegacije.
Zamejski študentje se v Ljubljani sestanejo s Korošci
Klub zamejskih študentov v Ljub Ijani in Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije organizirata v četrtek, 13. a-prila solidarnostni večer s koroški mi političnimi preganjanci Prireditev se bo pričela ob 20. uri v Študentskem naselju. Udeležili se je bodo tajnika obeh osrednjih, slovenskih organizacij Feliks Wieser in Filip Warasch, Zveza slovenske mladine, recitatorji Koroške dija ške zveze, ansambel Drkva in pevka Magda Koren.
Glavni namen prireditve, je informirati ljubljanske študente o današnjem položaju slovenske manjšine na Koroškem. To je ena od glavnih nalog, kj si jih je zadal na zadnjem občnem zboru Klub za mejskih študentov. V tem prizade vanju so člani kluba že pripravili okroglo mizo o porabskih Slovencih, ki jo je vodil Franc Mukič.' Četrtkov večer pa naj bi prikazal tudi solidarnost slovenske študirajoče mladine s pravičnim bojem naših rojakov v Avstriji proti etnocidu.
' K. D.
Enourna stavka v ladjedelnici
V tržiški ladjedelnici Italcantie-ri je bila tudi včeraj enourna stavka delavcev. Tisti iz prve izmene so stavkali med 8. in 9. uro medtem
ko so delavci druge izmene stavkali zadnjo uro. Za danes je napovedana manifestacija uslužbencev, ki so v dopolnilni blagajni, šli bodo v sprevodu po tržiških ulicah, da ba ponovno opozorili na zavlačevanje pri iskanju ustreznih rešitev za izhod iz hude krize v katerem se nahaja italijansko ladjedelništvo.
Pojasnila za priključitev na plinsko omrežje
Goriško občinsko podjetje obvešča prebivalce Štandreža in Pod-gore, da bodo v dneh od 10. do 14. aprila in od 17. do 21. aprila nudili ustrezna pojasnila za priključitev na novo plinsko omrežje. V Štandrežu bodo pojasnila nudili vsak dan od 10. do 11.30 v župnijski dvorani, v Podgori pa od 8.30 do 10.30 v krožku Bustese.
PO SKLEPU DEŽELNIH ORGANOV
Od včeraj dražji prevoz na medkrajevnih progah
Povišek v povprečju za 100, oziroma 200 lir pri vsa. ki obračunski enoti . Posebne ugodnosti za delavce
Od včeraj veljajo na avtobusnih medkrajevnih progah v naši deželi višje tarife. Takojšnja podražitev velja za navadne vozov lice, medtem, ko se bodo abonmajske karte 15-dnevne in mesečne, podražile 17. aprila, oziroma 2. maja. Napoved o višjih cenah v potniškem prometu je bila znana že nekaj tednov, marsikdo pa je upal, da bodo z uvajanjem novih cen nekoliko zakasnili, oziroma, da povišek le ne bo tako velik.
Poprečno so se vozovnice zvišale za 100 oziroma 200 lir za vsako o-bračunsko enoto, ki znaša 4 kilometre.
Cene prevozov na nekaterih medkrajevnih progah pokrajinskega prevoznega podjetja v Gorici so zdaj sledeče:
PROGA Gorica — Trst Miren 300, Rupe 300. Gabrje 300, Devetaki 400, Palkišče 400, Boneti 500, Jamlje 600, Sabliči 600, štivan 700, Devin 700, Sesljan 700, Križ 900, Gr-ljan 900, Trst 1100.
PROGA Gorica -1- Videm — cena prevoza med obema krajema znaša 1000 lir.
uiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiMiMMiiiiivuiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiitmiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiii
V SOBOTO ZVEČER V SOLKANSKEM GLEDALIŠČU
Svečan zaključek proslav in prireditev ob 30-letnici gimnazije v Novi Gorici
Po dolgem času so se sešli številni bivši dijaki - V 30 letih je iz gimnazije prišlo 1540 maturantov - Jubilejna brošura je vir dragocenih podatkov
riške gimnazije gulili klopi po o-svoboditvi v šoli v Ulici ‘Croce.
Ta toplina prijateljskega snidenja .je prišla do izraza v tistem delu srečanja, ki je sledil uradni prireditvi v Solkanu, kjer je prevladala družabnost, in sicer v ho telu Argonavti, Tu so bivši dijak' posedli ob mizah nekako porazdeljeni po razredih in obujali sporni ne na nekdanja leta, na odsotne sošolce, na profesorje in na ta kratne razmere, ki niso bile tako rožnate kot so današnje.
V dvorani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu je na u-
Več sto bivših dijakov se je v soboto zvečer zbralo najprej v solkanski gledališki dvorani na uradni proslavi, zatem pa v Argonav tih v Novi Gorici na družabnem srečanju ob 30-letnici ustanovitve goriške gifnnazi je, ki je dala Primorski v tridesetih letih svojega obstoja 1.540 maturantov. Jasno je. da so se na slavnosti zbrali pred vsem najstarejši bivši dijaki, taki, ki so obiskovali za časa fašizma italijanske šole, po osvoboditvi pa klasično «imnazijo-licej v Gorici,, in ki sd nadaljevali študij po priklju čftvi k Jugoslaviji v septembru 1947 na nanovo ustanovljeni gimna ziji, ki je imela nekaj let zasilne prostore v Šempetru, zatem v biv Ših delavskih blokih v Novj Gorici, in ki je šele kasneje dimila svoji ...sedeži, v novi stavbi. Jti. je bila zgrajena sredi Nove Gorice.
Snidenje med bivšimi sošolci, ki so razkropljeni do raznih krajih Slovenije in Jugoslavije, nekateri tudi v inozemstvu, čeprav jih večina živi in dela prav na področju Primorske, je bilo toplo in prijateljsko. Srečali so se ljudje, ki se niso videli deset, dvajset in še več let. Na srečanju so bili tudi ne kateri Goričani, sicer maloštevilni, ki so skupno z maturanti novogo
..........ni umi ■■■■■•■■ m m m n iiti.. Mlini
Komisija
za doraščaločo mladino pri SKGZ
razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. do 31. avgusta 1978.
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12. ure, do zasedbe razpoložljivih mest.
V GORIŠKEM AVDITORIJU
Rtaprava o vlogi mladih SSk na I. kongresu mladinskih sekcij
Na kongresu so bile prisotne delegacije slovenskih in ita'ijanskih organizacij - Želja po tesnejšem sodelovanju
Precejšnje število mladih in starejših volivcev in simpatizerjev Slovenske skupnosti se je v nedeljo popoldne zbralo v goriškem Avditoriju, kjer je bil 1. mladinski deželni kongres Slovenske skupnosti Na kongresu so bile prisotne tudi števil ne delegacije slovenskih in italijanskih mladinskih organizacij, predstavnikov matične stranke Slovenske skupnosti ter delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice.
Kongres so pozdravili občinski svetovalec prof. Andrej Bratuž in deželni svetovalec Drago Štoka v imenu krovne stranke, predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Paulin, predstavnik pokrajinskega komiteja FGCI Oliviero Furlan, član deželnega komiteja FGSI Enore Casanova ter predstavnik m'adinskega gibanja KD Alberto Bergamin, ki so prinesli kongresi-stom pozdrave italijanskih mladincev. V imenu m'adinskega odbora SKGZ je prisotne pozdravil predsednik Igor Komel, ki je dejal, da je med organizacijama potrebno vzpostaviti tesnejše sodelovanje, saj i-ma.jo mladi kljub idejnim razlikam veliko stičnih točk piri reševanju najbolj perečih problemov Zaradi tega je predlagal, naj bi čimprej prišlo do srečanja med mladinsko sekcijo oz. mladinsko komisijo SSk in mladinskim odborom SKGZ, na katerem naj' bi se pomenili o glavnih točkah sodelovanja.
Sledila so poročili tržaškega in goriškega tajništva mladinskih organizacij SSk. Ivo Jevnikar, tajnik mladinske komisije SSk v Trstu, je o svoji organizaciji dejal, da bo morala biti prisotna povsod, kjer se razpravlja o problemih slovenske manjšine. Poudaril je važnost načel demokratičnosti in narodne samobitnosti, ki jih bo treba uveljavljati za vsako ceno.
Tajnik goriške mladinske sekcije Milko Špacapan je v svojem poročilu podčrtal pomen skupnega nastopa vseh Slovencev v boju za svoje pravice, vendar je menil, da bi
bilo to m-žno le, če bi vsj pristopili k njegovi stranki. Vloga mladih je v tem, je dejal Špacapan, da popravijo slab ugled, ki ga SSk uživa pod vplivom sovražne propagande.
Pred diskusijo so mladi člani sekcij SSk prebrali svoja poročila o nekaterih perečih vprašanjih kot so globalna zakonska zaščita, samostojni šolski okraj, problematika mladine na šoli in na univerzi, vloga mladinske sekcije v današnji italijanski stvarnosti ter priprava na skorajšnje upravne volitve.
Uradni del kongresa se je zaključil s kulturnim programom, med katerim so nastopili mladinski zbor Kekec, dekliški zbor iz Devina in trio Mavrica, nato pa so se kongre-sisti preselili v prostore Katoliškega doma, kjer je bil na sporedu družabni večer.	M. M.
radni prireditvi član republiško konference SZDL Dušan Šinigoj orisal zgodovino goriške gimnazije, prikazal razmere v letu 1947, ko se .je nova državna meja zarezala v slovensko telo in pustila na drugi strani Gorico in v njej tudi močno slovensko manjšino, zatem je poudaril važnost, ki jo je imela in .jo še ima gimnazija v prizadevanjih za razvoj Nove Gorice in vse Primorske. Pred tridesetimi leti nismo imeli ničesar, dežela je bila še razdejana od vojne, imeli smo le nekaj malih podjetij, danes pa smo cvetoča dežela in novo goriška občina se uvršča v sam vrh gospodarsko razvitih sloven skih občin, je dejal govornik, ki je tudi poudaril, da so iz goriške gimnaz.i je izšli ljudje, ki so danes šteti v slovenskem kulturnem svetu kot so npr. Saša Vuga, Silvester Komel, Emil Birsa itd. in tudi ljudje kot Edvin Zdovc, ki ga je, ko .je služboval kot jugoslovanski konzult v ZR Nemčiji, ubila zločinska ustaška roka in Mitja Gorjup. ki je zavzemal vidna mtsta v slovenskem političnem življenju.
Sledil je nastop današnjih dijakov novogoriške gimnazije v odrski impresiji «Na vse štiri strani sem odprt*, še prej je nekaj pozdravnih besed spregovoril ravnatelj gimnazije Anton Kuštrin.
Sobotna prireditev zaključuje vr sto proslav ob 30-letnici. Za to priliko so izdali tudi zanimivo oubli kacijo, v kateri so razni članki o šolstvu na Goriškem, seznam zseh maturantov od šolskega leta 1947 1948 dalje, razni spomini in literarni članki. Še posebej velja omeniti članek Branka Marušiča o gimna ziji v Gorici, nekdanjem »ognjišču omike* za Slovence na Goriškem, članek Zorka Hareja o zgodovini gimnazije v Novi Gorici, članek Zoltana Jana o "lasilih dijakov gimnazije v Novi Gorici. Objavljen | .je tudi govor Marjana Urbančiča na proslavi 20-letnice 3. junija 1967. Velja še omeniti nekrologe profesorjem Nadji Ambrožič, Marjanu Kastelicu in Alojziji Brus.
m. w.
Poostrene kazni za pozabljive avtomobiliste
Hudi časi za pozabljive in nemarne avtomobiliste. Od danes dalje namreč stopi v veljavo zakon, ki predvideva plačilo visokih denarnih kazini za avtomobiliste, ki jih zasačijo brez avtomobilske knjižice in ki niso plačali avtomobilske takse.
Za prvi prestopek je predvidena denarna kazen v višini 9 tisoč lir, za drugi pa kazen, ki je enaka trikratnemu znesku enoletne takse za vozilo.
V šempetrskem podjetju Iskra -Avtoelektrika je od januarja letos že nad 3000 zaposlenih. Ob novem letu se je namreč delovni organizaciji priključila' tudi tovarna odlitkov Komen, ki je do takrat poslovala v okviru delovne organizacije Aluminij Komen.
Pred 18 leti, ko je podjetje Iskra v Šempetru šele nastalo, je bilo tam zaposlenih 46 delavcev.
Mestno podjetje v Gorici bo vzelo v službo tri težake. Prosilci ne smejo imeti več kot 30 let, imeti morajo spričevalo petega razreda osnovne šole, morajo biti italijanski državljani. Zainteresirani naj vložijo prošnje na posebnem o-brazcu, ki ga dobijo v pisarni mestnega podjetja v Gorici, Ulica 9. avgusta 15.
Plena s! nista utegnila razdeliti
Agenti goriške kvesture so v nori med nedeljo in ponedeljkom aretirali 18-letnega Silvana Gruso-vina iz Gorice, Ul. Montenero 46 in njegovega mladoletnega prijate lja Gianfranca M. iz Tržiča, zaradi tatvine in posesti vlomilskega orodja. Okrog druge ure ponoči je policijska obhodnica pri ločniškem mostu opazila sumljivo vozilo, ki je pripeljalo po Ulici Aquileia. nato pa zavilo proti Rojcam. Policijska obhodnica je zapeljala za sumljivim kadetom, ki se je medtem ustavil blizu cerkve na Rojcah. Eden od dveh potnikov je izstopil, medtem ko je drugi ostal v vozilu. Pri pregledu dokumentov so policisti pogledali tudi v notranjost avtomobila, kjer so našli kar lepo zbirko blaga sumljivega izvora: 20 velikih zavojev cigaret. 10 vžigalnikov, zbirko razglednic, nekaj žepnih baterij, sladkarije, itd. Fanta sta kmalu priznala da sta malo prej vlomila v dve tfrafiki in sicer v Ul. Enrico Toti 4 in v Ul. Paolo Diacono 1. Poleg blaga sta iz o-menjenih dveh trgovin odnesla še za kakih 130.000 lir gotovine O nočnem podvigu bosta razmišljala do sodne obravnave v goriškem zaporu.
PROGA Gorica - Tržič Miren 300, Rupa 300, Gabrje 300. Devetaki 400, Poljane 500, Doberdob 500, Selce 600, Tržič 700.
PROGA Gorica —■ Čedad Krmin 5C0, Čedad 1000.
PROGA Gorica — Gradišče, cena celotnega prevoza znaša 500 lir.
PROGA Gorica — Gradež, cena celotnega prevoza znaša 1100 lir.
PROGA Gorica — Števerjan. cena vozovnice znaša 300 lir.
PROGA Gorica — Sovodnje — Gabrje, cena vozovnice znaša 300 lir.
Kakor smo že zgoraj zapisali, sc bo spremenila tudi cena abonmajskih vozovnic. Tako bo petnajstdnevni abonma na progi Gorica — Tržič veljal 6.500 lir, mesečni pa 10.500, oziroma 11.000 lir.
TV-oddaja o slovenskih vrtcih
v Včeraj ob 13.30, takoj po televizijskem dnevniku, so na drugem kanalu italijanske televizije predvajali polurno TV-oddajo o slovenskih o-troških vrtcih v Gorici. Oddaja je bila napovedana že prejšnji ponedeljek, vedno v okviru dvotedenske oddaje tEducazione e regionh, pa so takrat dali na program dokumentarec o dvojezičnem poslovanju v o-troških vrtcih v pokrajini Bočen.
Včerajšnja oddaja je bila zelo zanimiva tudi ker v širši italijanski svet ponese našo realnost. Drugi kanal italijanske televizije, ki je levičarsko usmerjen je, kot smo že o-menili, v zadnjem letu pr-pravil že več oddaj o narodnostnih in jezikovnih manjšinah v italijanski republiki in tudi ožigosal preteklo šovinistično in raznarodovalno politiko v raznih krajih države.
V včerajšnji txldaji smo se pomudili v slovens.cih otroških vrtcih v Ulici Vittorio Venelo, v Ulici Forte del Bosco ter v. Štandrežu. Videli smo naše otroke kako preko italijanske televizije govorijo in prepevajo v slovenščini ter poslušali tudi mnenja nekaterih štandreških mater o potrebi po drugem razredu slovenskega vrtca v tem kraju. Poslušali smo tudi izjave ravnatelja slovenskega učiteljišča «S mon Gregorčič* v Gorici prof. Andreja Bratuža ter videli kako se vrši pouk v tečaju Za otroške vrtnarice, ki deluje v sklopu učiteljišča. Poleg tega smo poslušali tudi izjavo občinskega svetovalca dr. Damjana Paulina
Zanimive so bile izjave pokrajinske tajnice šolskega sindikata CG IL za Goriško prof. Grazie Manera in deželne tajnice istega sindikata prof. Mattioli o potrebi po slovenskih vrtcih in šolah tudi v tistih krajih, kjer je le malo slovenskega prebivalstva. Padla je tudi zahteva po slovenskih šolah v videmski pokrajini. Komentator oddaje pa je zelo
lsn.°. P°vedal- da se v Beneški Slo-veniji in v Rez ji ne upošteva šesti člen italijanske ustave. Vmes pa je bila še z milijoni podkrepljena i zjava noriškega odbornika za šolstvo Ferruccia Fantinija.
Laura Betti drevi o Paso H n iru
Drevi ob IS. uri v mali dvorani UGG v Gorici, bo Laura Betti predstavila knjigo: sPasolini: ero-naca piudiziaria, persecuzione. mor-te*, v kateri so zbrani spisi raznih ualerlmh italijanskih osebnosti o tem furlanskem pesniku in pisatelju. Večer je pripravil kulturni krožek fRinascita*. Spregovorili bodo odv. Nereo Baltello. posl. Mario Lizzero in prof. Agostino Pi-rella.
Utonil v Kanalu de Dottorl
Tržiški gasilci so v nedeljo zjutraj izvlekli iz Kanala de Dottorl v Ronkah truplo 57-letnega delavca Carla Visintina iz Ronk. Na podlagi obdukcije so ugotovili, da je smrt nastopila vsaj 48 ur prej.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «L'uomo nel mi-rino», C. Eastvvood in S. Locke, sco-pecolor. prepovedano mladini pod 14. detom.
CORSO 17.15 - 22.00 «Giulia». Jane Fonda in Vanessa Redgrave, color-scope (do ponedeljka!
MODERNISSIMO 16.30- 22.00 «Un toc-co di classe*. J. Segal in L. Jackson
CENTRALE 17.00—22.00 »Le nuove avventure di Braccio di ferro*.
7 ržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «L‘isola della corrente*.
EXCELSIOR 16.30—22.00 »Bilitis*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Sovražnik Apačev* — ameriški film ob 18. in 20, uri.
SVOBODA «Kasandrin most* — ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Zadnji kriki iz savane* — italijanski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves/dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo v Ulici Enrico Toti, tel. 72701.
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
STALNO V NAPADU, A BREZ ZADETKA
Prosečani so v drugem polčasu stalno napadali, a so bili zelo netočni pri streljanju v vrata - Stock je tako zmagal s tesnim izidom 1:0
Primorje — Stock 0:1 (0:1)
PRIMORJE: Stoka. G; Husu. Šuligoj, Angeleri. Race, W. Husu, Franch, Barnaba, Vascotto (od 53. min. Guštin). Bortolotti in Monta-nesi.
STOCK: Ellero, Cellic, Muiesan. Trcmul, Manzori, Puntar, Savron, Gordini. E. Punis. Jugovaz. Naldi
STRELEC: v 43. min Gordini.
SODNIK: Re iz Vidma.
GLEDALCEV: 350.
Izidi nedeljskega II. povratnega kola nogometnega prvenstva I amaterske lige so bili v korist vodeče ekipe Mama nese. ki ima sedaj kar osem točk prednosti nad drugouvrščeno Ponziano. Obenem je bila ta nedelja uspešna tudi za nekatere ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. saj se je stanje na spodnjem delu lestvice znatno spremenilo.
Manzanese je tokrat zmagat s klasičnim izidom v Mošj in si s tem uspehom zagotovil tudi prestop v višjo ligo. saj le v primeru, da bi ekipa Manzanese v preostalih štirih tekmah zgubila vse spopade in Ponziana zmagala vse. bi se ob koncu ekipi znašli na vrhu lestvice z istim številom točk. To se nam zdi vsekakor nemogoče posebno tudi. ker Ponziana trenutno ni v najboljši formi.
Tokrat se ie morala Ponziana zadovoljiti z remijem proti Portualeju, katereqa ie s četrtega mesta spodrinila A-quileia, ki ie doma premagala Pro Romans. S tem uspehom ie ekipa iz Ogleja dohitela tudi S. Canzian. ki je nepričakovano podlegel Forti-tudu.
To je bil obenem najprese-netljivejši izid tega zavrtijo ja. Miljska ekipa je namreč prav ta teden odstavila dosedanjega trenerja Frontalija in ooverila vodstvo ekipe nekaa-njemu nogometašu in lanskemu članu Primorja Valentiju Clariju. Torej zamenjava trenerja je prinesla srečo Forti-tudn. saj se je ekipa priborila do II mesta na lestvici.
Zlata vredno točko je proti Muggesani odnesel tudi Pieris. Do pomembne zmage na je prišel Como na račun Tomane. ki je s tem ponovnim po razom praktično drugi kandidat za izpad.
Katera bo tretja ekipa? Po nedeljskih razpletih ie v zelo slabih vodah Primorje, ki ie moti Stoclcu zapravilo stoodstotno priložnost če ne že za zmago vsaj za neodločeni izid. Poleg Primorja so še vedno v nevarnosti Mossa. Pieris. Fortitudo. Como in seveda Torriana.
Zalo poglejmo kako bodo igrale te ekipe v zadnjih štirih kolih:
CORNO: Fortitudo. Pro Romans, Aguileia. S. Canzian.
FORTITtJDO: Corno. Ponziana. Torriana. Portuale. .
MOSSA: Pieris. Buttrio. Ron-chi, Muggesana.
PIERIS: Mossa. Stock. Manzanese. Primorje.
PRIMORJE: Buttrio, Ronchi, Muggesana. Pieris.
TORRIANA:	Aquiieia. San
Canzian, Fortitudo, Pro Romans.
(Z mastnimi črkami tekme, ki jih bodo igrale ekipe na domačih tleh.)
IZIDI 26. KOLA Corno - Torriana	1:1
Aquileia - Pro Romans	2:1
Primorje - Stock	0:1
S. Canzian - Fortitudo	0:1
Mossa - Manzanese	0:2
Muggesana - Pieris	0:0
Ronchi - Buttrio	0:0
Portuale - Ponziana	2:2
LESTVICA
Manzanese 40; Ponziana 32; Stock. Aquila 31: Portuale, S. Canzian 30; Muggesana; Ronchi. Buttrio 26; Corno 25; Fortitudo 24: Mossa, Pieris 23: Primorje 22: Torriana 19; Pro Romans 8.
PRIHODNJE KOLO (16.4.)
Manzanese - Ronchi, Pieris -Mossa. Stock - Muggesana, Buttrio - Primorje, Ponziana - S. Canzian, Fortitudo - Corno, Torriana - Aquileia, Pro Romans - Portuale.
B. R.
Primorje jc v nedeljo na doma čili tleh spet doživelo poraz in, ker so skoraj vsi neposredni tekmeci za izpad tudi v nedeljo bili uspešni, se je položaj proseške enajsterice znatno poslabšal, saj so »rdeče-rumeni* zdrknili na pred predzadnje mesto na lestvici.
Objektivno komentirati nedeljski poraz Primorja jc težko. Skora j neverjetno jc, kako Primorju ni uspelo poriniti niti ene žoge v nasprotnikovo mrežo. Prosečani so namreč v drugem delu igre dobesedno navalili na nasprotna vrata.
Tekma je bila v začetku živa, kar je dalo slutiti, da bomo pri sostvovali lepemu in dinamičnemu nogometu. Tako je tudi bilo. Igrali so odprto. Rahlo premoč je vsekakor imelo Primorje posebno na polovici ijpišča, medtem ko so bili gostje učinkovitejši od domačinov v napadu In prav z zadnjo prodorno akcijo v prvem delu igre so Tržačani presenetljivo prišli v vodstvo s strelom GorJinija, ki je iz razdalje 15 metrov presenetil ne gotovega vratarja Štoko.
V nadaljevanju so domačini odločno reagirali in se z vso silo podali v napad. Trener Primorja Gio-vannini je poskusil še zadnjo možnost in zamenjal apatičnega Va-scotta z dinamičnim Guštinom, ki je po dolgi odsotnosti zaradi bolezni spet stopil na igrišče in povsem pozitivno opravil krstni na stop v L AL. Prav Guštinu se je nudila prva izredna priložnost za izenačenje, nato je remi tako re koč na rogi imel W. Husu, nakar Bortolotti. Seznam nogometašev, ki se jim jc nudila prilika za remi, se je iz minute do minute večal. Primorje je ustvarilo nešteto priložnosti za zadetek, vendar sterilnost nogometašev Primorja je tokrat presegla vse meje.
Položaj Primorja je tako postal dokaj kritičen. Ekipa se bo morala v preostalih petih tekmah pošteno potruditi, posebno pa napadalci ne smejo zgrešiti toliko priložnosti, kajti nasprotno bo izpad iz L AL neizbežen.
B. R.
V PRVI ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI
Na dnu zelo zapleteno
Več ekip je še v nevarnosti, da izpadejo iz lige
.................................llllmillllllllimi||||l»lmimil|||||||milllll|||||||ll||IIIIIIIIIIIHI»,l»m„l„,
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Goričani vendar zmagali
Doma so tesno premagali Chinamartini - Hurlingham poražen
Pagnossin — Chinamartini 77:76 (43:45)
PAGNOSSIN: Savio 2, Garrett 27, Soro, Ardessi 10, Laing 14, Fle-bus, Bruni 24, Turello, Fortunato, Antonucci.
CHINAMARTINI:	Brumatti 21.
Benatti 2, Fioretti 8, Marietta, Grochowalski 16, Denton IS, Rizzi 10, Valenti, Bulgarelli, Arucci.
SODNIKA: Ciocca (iz Milana) in Casamassima (iz Cantuja).
PON: Fioretti in Savio. SON: Pagnossin 17. Chinamartini 18 PM: Pagnossin 6:10, Chinamartini 8:11
Pagnossin se je v domači tekmi, ki .je bila odločilna za ohranitev možnosti, da se uvrsti v A-l liso. potrudil le toliko, kolikor je bilo dovolj za minimalno zmago proti turinskerhu Chinamartini ju. Bolje rečeno: poprečen nastop domačinov bi ne bil niti dovolj za zmago, če ne bi Rizzi pet sekund pred koncem tekme, ko je., njegova e-kipa imela le točko zaostanka, zgrešil treh zaporednih prostih metov.
Pagnossin je pričel tekmi' izredno slabo, tako da so gostje, ki tudi sami niso bili dokaj uspešni, zbrali nekaj točk prednosti. Ko je njihovo vodstvo v 17. min. znaša lo že 11 točk, so se Goričani le nekoliko zdramili.
V	drugem polčasu ie Pagnossin zaigral prav tako nezbrano kot v prvem, kar je dovolilo gostom da so spet povečali vodstvo. To sta nje je trajalo do 10. minute, ko so domači z nekaj odličnimi akcijami najprej izenačili, potem Da povedli z 10 točkami prednosti. Ko je kazalo, da je tekma že končana, so Garrett in tovariši spet po pustili in le Rizzi,je vi nespretnosti se mora Pagnossin zahvaliti, da ni zopet odšel poražen z igrišča.
V	vrstali domačih Eta tokrat do
bro zaigrala Laing in Bruni, ki ie v nedeljo 150. oblekel dres go-riške peterke, pri gostih pa ie bil skupaj z Dentonom odličen Goričan Brumatti.	M. M.
Alco — Hurlingham 67:57 (32:32)
ALCO: Casanova 2, Cummihgs 19, Raffaelli 18, Arrigoni 4, Polesello 5, Valenti 6, Benelli 2, Biondi 11, Orlandi, Ferro.
HURLINGHAM: De Vries 23, Pa-terno 12. Forza 4, Scolini 2, Oeser 2, Zorzenon 4, Meneghel 8, Jacuzzo 2, Ritossa.
SODNIKA: Bottari in Romano iz Messine.
PROSTI METI: Alco 11:19; Hurlingham 7:9. PON: Zorzenon (36).
Kot predvideno, je Hurlingham doživel svoj četrti zaporedni poraz na tujem igrišču proti bolonjskemu Alcu. Tržačani tokr at niso razočarali, še predvsem, če upoštevamo, da sta bila Baiguera in Oeser poškodovana in je bil zato njun doprinos malenkosten, in da je Patemo zaigral verjetno svojo najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Kljub temu je tržaška ekipa bila povsem enakovredna boljšim nasprotnikom v prvem polčasu, predvsem po zaslugi De Vriesa, ki je v tem delu tekme zbral kar 18 točk.
Poleg Američana se je tokrat iz-
kazal še Forza, ki jc pokazal običajno borbenost.
KVALIFIKACIJE
A SKUPINA IZIDr 6. KOLA
Pagnossin - Chinamartini 77:76 Alco - Hurlingham	67:57
Gis - Pintinox	92:100
Scovolini - Emerson 88:81 (p.p) LESTVICA
Scovolini 10; Chinamartini in Alco 8: Emerson, Pagnossin in Pinti-nox 6; Hurlingham in Gic 2.
PRIHODNJE KOLO (12.4.) Emerson Alco;	Chinamartini -
Scavolini; ,Pintinox - Pagnossin; Hurlingham Gis.
B SKUPINA IZIDI 6. KOLA	*
Canon Brili	73:78
Jolly - Vidal	83:81
Mecap - Eldorado	115:111
Mobiam - Fcrnet Tonic	73:76
LESTVICA
Fernet Tonic 12; Brili in Mecap 8: Canon in Jolly 6; Vidal 4; Mobiam in Eldorado 2.
PRIHODNJE KOLO (12.4.)
Brili Jolly; Eldorado - Mobiam; Fernet Tonic - Canon; Vidal - Mecap.
# # *
ZA DRŽAVNI NASLOV
A SKUPINA
Perugina Jeai.z - Sinudyne 83:77 Mobilgirgi - Sapori	122:85
KONČNA LESTVICA Mobilgirgi 12; Sinudyne in Perugina Jeans 6; Sapori 0.
Mobilgirgi in Sinudyne prestopita v «playoff» od L do 4. mesta; Perugina Jeans in Sapori od 5. do 8. mesta; ^>inudyne se uvrsti na drugo mesto zaradi boljšega količnika v spopadu s Perugino Jeans.
B SKUPINA IZIDI 6. KOLA
Cinzano - Xerox	72:81
Gabetti - Althea	96:90
LESTVICA
Gabetti 10; Althea 8; Xerox 6; Cinzano 0.
Babetti in Althea prestopita v «playoff» od L do 4. mesta; Cinzano in Xerox od 5. do 8. mesta.
PRIHODNJE KOLO (12.4.) Mobilgirgi Althea; Gabetti Si-nudyne (1. - 4. mesto)
Perugina Jeans - Cinzano; Xe-rox - Sapori (5. - 8. mesto).
MARKO
Neposredni tekmeci Juventusa niti tokrat niso znali ali bolje rečeno zmogli izkoristiti delnega spodrsljaja vodeče enajsterice v Turinu.
Gostujoči Inter je bil že na pragu velikega presenečenja. Na koncu pa ni zadostovalo za končno zmago niti vodstvo z 2:0. Velika želja nogometašev Juventusa, da preprečijo najhujše, jc bila tudi v tem težkem nastopu uresničena.
Razlika pred neposrednimi zasledovalci ostaja še naprej štirih točk, saj sta si Milan in Torino izkupiček delila, Vicenza pa je v Bologni izgubila.
V	neposrednem obračunu za drugo mesto na lestvici med Milanom in Torinom. Ne pretiravamo, če rečemo, da so z delitvijo točk lahko veliko bolj zadovoljni gostje kot do mačini, ki so zastreljali nekaj neverjetnih žog.
V	skoraj dramatičnem srečanju je uspelo Bologni izbojevati dve dragoceni točki. Gostom je uspelo dvakrat izenačiti, toda do odločilnega zadetka je prišlo šele minuto pred koncem in povrhu še z avtogolom. Branilec Vicenze Callioni je namreč preusmeril žogo v lastno mrežo mimo Gallija, ki je bil brez moči.
Z dvema točkama se je Lazio delno izmotal iz nevarnega začelja lestvice, Fiorentina pa je še naprej v nevarnih vodah. Zmaga Lazia je bila zaslužena.
Dve zlata vredni točki je pospra vila tudi Genoa, ki se je spoprijela pred domačimi gledalci z Romo.
Velika želja po uspehu je prinesla Foggi točko. Domačini so bili prepričani v še boljši konec, toda bil ie Savold/i, ki jim je velike želje nekoliko potešil.
Verona in Perugia sta sc razšli brez zmagovalca in tudi zadetkov. Že obsojena Pescara, ki je igrala v Bergamu z Atalanto. je izgubila s klasičnim 2:0.
AVTOMOBILIZEM
FORMULA 2 ZA EP
Giacomelli nepremagljiv
HOCKENHEIM — Italijanski dirkač foimule 2 Bruno Giacomelli je daleč najboljši v tej konkurenci v Evropi. Tudi včeraj, ko je potrdil velik uspeh iz Thriixtona, je bil daleč najboljši v tej drugi preizkušnji za «Memorial Jima Clarka*.
Odlični dirkač iz Brescie je bil od prvega pa do zadnjega kroga v vodstvu. V drugi preizkušnji pa je spet zmagal in jc dirko kontroliral pred Surerjem, ki prav tako kot Giacomelli dirka za isto hišo mareb-bm\v,„ Omeniti moramo še to, da. sg večkratni motociklistični prvak Gia-como Agostini ni uvrstil v finale tega tekmovanja. Pravico dirkanja v finalu je imelo samo petindvajset dirkačev.
LESTVICA ZA EP
L Giacomelli 18; 2. Surer 12; 3. Dougall in Hoffmann 4; 5, Cheever in Cčlombo 3: 7. Ribeiro in Winkel-hor'' 9 Dsilv in Rnreberg 1.
in Forst Brcssanone 22; Rapida Rimini 21; Acciaierie Tacca 20: Čampo del Re Teramo 12; Forze Arma-te Rim 11; Loacker Bolzano 10: Fi-renze Club 8; Nepet Rim 4.
NAMIZNI TENIS
ZAGREB V tern kraju je bila slavnostna seja skupščine namiznoteniške zveze Jugoslavije, ob proslavi 50-letnice obstoja jugoslovanske namiznoteniške zveze. Ob jubileju je bilo sklenjeno, da se podeli 641 značk zveze zaslužnim igralcem in namiznoteniškim delavcem in vse Jugoslavije. Med nagrajenci jc tudi veliko Slovencev. Kot je znano, je jugoslovanski namizni tenis med najbolj kakovostnimi na svetu.
PLAVANJE
Jugoslaviji četveroboj
Mladi jugoslovanski plavalci in plavalke so potrdili velik napredek, saj so prvič dobili pionirski četveroboj s Francijo, z Belgijo in s Švico.
Končni vrstni red je bil naslednji: L Jugoslavija 243, 2. Francija 235,5, 3. Belgija 2IM.5, 4. Švica 153.
KOLESARSTVO
V NEDELJO
Cerasari odličen tretji
Med juniorji dobra uvrstitev mladega Davida Leniše
Kolesarji veterani lonjerskega ko-i ba posebej Macarola, ki se je po lesarskega kluba Adria so v nede- dolgem času spet predstavi' v tek
Ijo dobro pričeli z letošnjo tekmovalno sezono. Na 55 km dolgi progi, ki je bila dokaj naporna tudi zaradi močnega vetra, ki je spremljal nastopajoče vseskozi, se je «be-lomodri» Cerasari, ki je letos prestopil v vrste slovenskega kolesarskega društva, uvrstil na odlično tretje mesto, potem ko je bil vseskozi med najbolj aktivnimi. Takoj na začetku tekmovanja se je podal na beg, vozil nekaj časa sam, nato z Dal Benom, dokler ju ni ujela sedmerica zasledovalcev, ki so nato složno nadaljevali do cilja, kjer je odločal o zmagovalcu končni sprint, v katerem je bil najhitrejši Segafrcddo iz Vicenze. Cerasari, ki ni sprinter, je poskušal/ odločiti dirko v svojo korist v zadnjih kilome ti-ih z večkratnimi poskusi pobega, yendar mu namera ni uspela in se .je moral tako v zaključnem delu meriti z izrazitimi sprinterjj, ki so ga premagali prav na ciljni črti. Vseeno pa je bil njegov nastop več kot pozitiven, tako kot nastop o-stalih članov Adrie, ki so na cilj prispeli .v glavnini. Omeniti je tre-
fiifiiiiiiiiHiiiiiiiMimiiiiiiiimiminiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiioftiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiatniHiiiiiitfiiitMi
V PRVI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIKI
Olimpiji dragoceni točki
Ljubljančani .so doma premagali Budučnost z 2:0
ROKOMET
1. LtALiJaNSKA LiGA
Cividin uspesen
V nadaljevanju italijanskega ro rokometnem prvenstvu A lige je tržaški Cividin visoki premagal Mer-curv iz Bologne. Zmagal jo tudi velik tekmec za državni naslov Volani iz Rovereta, ki je igral v Riminiju. Tako ostaja še naprej med tema dvema ekipama tri točke razlike.
IZIDI
Forst - Rapida 19:17: Fippi - Volani 21:25. Royal Belge Loacker 23:14: Nenet Firs 21:29; Čampo del Re Firenze 14:19; Acciaierie Tacca - Forze Armate 11:10: Cividin Trst Mercury Bologna 27:19.
LESTVICA
Volani Rovereto 37; Cividin Trst 34; Royal Belge 29; Fipp; Rimini 25; Mercury Bologna 24; Firs Rim
Prav tako zagrizeno kot se štirje veliki (Partizan, Crvena zvezda, Hajduk in Dinamo) borijo za prva tri mesta, ki državnemu prvaku ter drugo in tretjcuvrščeni enajsterici zagotavljajo nastop v tekmovanjih za evropske pokale, sc moštva z dna lestvice krčevito otepajo izpada. Razlike so tako na vrhu kot tudi na začelju minimalne.
V boju za obstanek si jc najhujši spodrsljaj privoščil Radnički. Pred domačimi gledalci je obe toč ki prepustil Rijeki. Letošnji finalist za jugoslovanski pokal je obenem dobi. uidi prvo letošnjo tekmo na tujem. Drugi finalist tega tekmovanja Trepča je spet ostala praznih rok. Premagala jo je Crvena zvezda z zadetkom Džajiča.
Vodilni Partizan je imel v 24. kolu obilo sreče. Naletel je na izredno zagrizeni Velež, a je kljub temu zmagal. Zmagoviti zadetek je dosegel Santrač s strelom iz bele točke.
Z visoko zmago se je povzpel na tretjo mesto splitski Hajduk, ki je na Koševu nasul Sarajevu kar tri gole. Pri goslih je bil kar dvakrat uspešen Žurigul.
Za veliko razočaranje je v tem kolu poskrbel Dinamo iz Zagreba v soboto v Osijeku z istoimensko enaj slerico. To je bil drugi zaporedni uspeh domačinov, ki se prebijajo vse bolj na varno mesto razpredelnice. Za novinca I zvezne lige je to kar dober uspeh.
.Valanta - Pescara	1
Bologna - L.R. Vicenza	1
Foggia - Napoli	X
Genm	- Roma	1
Lnzio -	Fiorentina	1
Milan -	Torino	X
Verona - Perugia	X
Cagliari - Catanzaro	2
Como -	Avellino	1
Samhenedettese - Monza	X
Taranto - Palermo	2
Pro Vercelli - J. Casale	X
Livorno - Lucehese	1
KVOTE
13 — 40.188.600 lir 12 — 1.569.800 lir ■

SMUČANJE
OB VELIKI UDELEŽBI ČLANOV
V nedeljo je bilo na Nevejskem sedla društveno prvenstvo 5PD iz Gorice
Letošnja društvena prvaka sta Saša Ožbol in Marta Vižintin
Posnetek z nogometne tekme 1. AL Primorje - Stock
Letošnjo bogato smučarsko dejavnost je Slovensko planinsko društvo v Gorici zaključilo z nedeljskim društvenim prvenstvom, ki ga je priredilo na Nevejskem sedlu, v sodelovanju š tamkajšnjo smučarsko šolo. SPD je tudi letos priredilo, že v decembru, smučarski tečaj, na katerem se niso vpisali samo mladi ali najmlajši, marveč tudi številni člani, ki so šele v tej sezoni stopili na smuči in (ci so v nedeljo tudi tekmovali. Poleg tega pa je SPD priredilo več avtobusnih izletov na sneg,-ki so bili vsi dobro obiskani in sodelovalo je na pokrajinskih smučarskih igrah ter na drugih tekmovanjih.
Ha Nevejskem selu je bilo v nedeljo lepo vreme, ki je poplačalo prizadevanja prirediteljev in seveda zadovoljilo tekmova’ . Vpisanih je bilo 77 članov, na cilj pa niso prišli vsi, ker je marsikdo zgrešil vratca. Že izvežbani tekmovalci so v prvih petih skupinah v veleslalomu ponovili progo dvakrat, .nanj izkušeni, od šeste skupine dalje pa samo enkrat
Pri razdeljevanju kolajn in pokalov je bilo popoldne v koči CAI na
Nevejskem sedlu obilo veselja in zabave.
Kolajne so dobili prvi trije uvrščeni iz vsake kategorije. Poleg tega pa sta pikala dobila letošnji prvak SPD Saša Ožbot in letošnja prvakinja Marta Vižintin. Pokalček je dobil r.ajstarejši «začetnik» tečaja Armando Lajcovič. Nagrado «za korajžo in nogum je dobil Sergij Korošec, nagrado za «moč in večji pogum* pa Bogdan Šuligo Za zaključek je nagrado «za vztrajnost in lepo zabavo* dobil Livio Antoni (Iskra), ki je na cilj dospel, sicer z zamudo in diskvalificiran, vendarle pa s smučmi v rekah.
IZIDI
L kategorija: 1. Samo Sanzin 46"5; 2. Diego Devetak 50"9; 3. Herman Cantelli 51 ”7; 4. Samuel Cotič 54"; 5. Mitja Bavcon 56"4; 6. Robert Košuta 58"3; 7. Savo Vogrič r02"5.
2.	kategorija: 1. Marko Lutman 52”2; 2. Marko Vogrič 53”; 3. Boris Mermolja 53”2; 4. Igor Pahor 56”9; 5. Walter Miclus ro7'’7.
3.	kategorija: L Marta Vižintin 54”4; 2. Sandra Bavcon 1’00"6; 3. Adriana Bavcon 1’04'’9.
4.	kategorija: 1. Saša Ožbot 43' 8; 2. Boris Baša 46"3; 3. Dušan Lapanja 51”5; 4. Aldo Bavcon 52"2: 5. Aleksander Corva 52”6; 6. Ivo Berdon 54”1; 7. Vilko Nanut 57"3; 8. Berto Grendene 57"6; 9. Rudi Cantelli 59”4: 10. Bogdan Šuligoj r04"7.
5.	kategorija: L Erik Bensa 55”2; 2. Silvano Grendene 55''9; 3. Edi Lutman 56”; 4. Marco Corsi 58”7; 5. Dimitrij \Valtritsch 59"9; 6 Miran Čotar 1’06''9: 7. Vojko Pahor 1T0”9; 8. Igor Gulin ITI"6: 9. David Faganel 1T4”L
6.	kategorija:	L	Sonja Lutman
32”6: 2. Nadja šulijoj 38”4; 3. Vanja Korošec 51”7: 4. Tanja Hmeljak 54"6; 5. Sonja Nanut 1'14"4.
7.	kategorija:	L	Alenka	Pahor
36”: 2. Davorin Palior 38'T.
8.	kategorija:	1.	Robert	Bensa
30”8; 2. Damjan Primožič 1T5”2; '2. Emy Bavcon 1T9”7.
9.	kategorija:	L	Milojka	Bensa
50”7: 2. Elda Nanut 128”5; 3. Tuša Lutman 1’49"6.
10.	kategorija: L Dario Bensa 32”; 2. Janko Lutman 36”3; 3, Dušan Bensa 40”2; 4. Mirko Primožič 42”4; 5. Armando Lakovič 42”8; 6. Sergij Korošec 1T4”8.
Pomembno zmago je tokrat izbojevala tudi ljubljanska Olimpija. Domačini so najprej zatresli mrežo Vujačiča s Čalasanom in potem še z Janezom Voljčem. Varovanci trenerja Elsnerja so igrali tokrat zelo podjetno, hitro in preprosto. Osvojeni točki sta izjemno dragoceni.
PLAVANJE
DVOBOJ SZ - NDR
Nova svetovna rekorda Bogdanove in Pollackove
LENINGRAD — Na mednarodnem plavalnem dvoboju med SZ in NDR je 14-letna Julija Gogdanova izboljšala svetovni rekord na 200 m prsno s 2’33"32. Na istem tekmovanju je Nemka Andrea Pollack preplavala 200 m delfin v času novega svetovnega rekorda 2TI”20.- Prejšnji najboljši dosežek je pripadal "'njeni rojakinji Rosamarie Gabriel z 211”22’ Domačin Fascnko jc' (Zboljšal evropski rekord na progi 400 m meša no s 4'25”25
ATLETIKA
V TEKU NA 5.000 M
Rono rekorder
Na sobotnem nočnem atletskem u-niverzitetnem tekmovanju je kenijski tekač Henri Rono, z rezultatom 13’08”4 postavil nov svetovni rekord v teku na 5.GOO metrov.
Odlični Kenijec je za štiri sekunde in pet desetink izboljša! doslej najboljši rezultat na tej progi Novozelandca Dika Quaxa. Kot zanimivost naj povemo, da Rono ni ta ko znan v atletskih krogih. Vsekakor pa .je Kenija prav-1 zakladnica
o (točnih 'nkaČPV
KOŠARKA
V	.id noii.JUjih t	i t U
Slovenske šole podlegle
Slov. šole — «D. Alighieri« 58:68 (26:36)
SLOV. ŠOLE: Fajz 2, Čubej 9. Sancin, Devetak 10, Košute. 2, U. Dornik 9, Kont (k) 23. Prinčič 3. Cantelli.
V	predzadnjem kolu medšolskega košarkarskega turnirja za mladince v Gorici .je bila ekipa, sestavljena iz dijaljov treh slovenskih višjih šol. nepričakovano poražena. S porazom si je zapravila tudi vse možnosti za osvojitev enega izmed pivih treh mest na končni lestvici.
Čeprav se je v slovenski ekipi čutila odsotnost dveh ključnih igralcev, poraz ■ ni opravičljiv. Naši dijaki so stopili na igrišče dokaj brezbrižno in so podcenjevali nasprotnika. Dijaki klasičnega liceja «D. Alighieri* pa so z zelo motivirano igro takoj prišli v vodstvo.
Na zadnje oa še to: vsi igralci so igrali daleč pod svojimi realnimi sposobnostmi razen Konta, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec srečanja.
Vladimir
	
š jC ? j	i 1
L	—	1.	De Last Hurrab	1
2.	Granit	2
2.	—	1.	Delfe	1
2.	Quickholandia	X
3.	—	L	Pachirduvivier	1
2.	Dalko Scrund	2
4.	—	1.	Sidi Sao	1
2 Ge	X
5.	—	t.	Piresc	2
2.	ledu	X
6.	—	L	Nauni Lcchereo	1
2.	Lunulata	2
KVOTE
12 — 78.000 lir 11 —	8.000 lir
10 —	1.600 lir
movalnem dresu na startu in pokazal, aa je dobro pripravljen in lahko od njega pričakujemo marsikaj. Poleg njega so nastopili še Bonanno, ki se je na tej progi dobro odrezal, prav tako kot Ferluga in Marušič, ki so skrbe li. da ne bi v ozadju prišlo do neljubih begov, ki hi lahko ogro žali možnosti njihovega klubskega tovariša, kj je bil med ubežniki, za dobro uvrstitev.
VRSTNI RED
1.	Seganireddo (Lampadari Lago Vicenza), ki je 55 km dolgo pro go prevozil v L27' s poprečno iiitrostjo 37,931 km na uro
2.	Dal Ben (SCAT, Capponi)
3.	Cerasari (Adria)
4.	Montagner (Pedale Opitergino)
5.	Dean (Italcantieri)
Prihodnja dirka veteranov bo ■
nedeljo, 23. aprila, v Dolini Juniionja Adrie, Sandro čok in David Leniša, pa sta v nedeljo nastopila ■ na dirki v kraju Tamai di Sacile, kjer je na 91 km dolgi progi zmagal Gino Stefani (Cano-va) v času 2.5' s poprečno hitrostjo 43,680 km na uro.
Tokrat je treba omeniti predvsem dober nastop Leniše, ki je takoj v začetnih kilometrih šel v beg skupno z nekaterimi drugimi kolesarji, katere pa so nato zasledovalci ujeli. Vsekakor pa .je mladi lonjerski kolesar pokazal, česa je zmožen na njemu primerni tekmovalni progi. Skupno s Čokom se je nato uvrstil nekje na polovici glavnine, potem ko sla pod vod stvom spremljevalca Ivana Sosiča dobro vozila ves čas in osvo jila tudi pokal.	R. Pečar
NAMIZNI TENIS
OBISK PRI KRIŽANIH
Cilji ŠD Mladina so letos pestri
Kriško športno društvo Mladina goji poleg drugih panog tudi namizni tenis, ki ima v vasi lepe tradicije saj ga je pred leti sicer v rekreacijske namene gojilo tudi PD Vesna. Kriški športni delavci so sc z delom na tem področju spoprijeli pred dvema letoma, letos pa je ekipa Mladine prvič u-radno nastopila na nekem prvenstvu. O delovanju namiznoteniškega odseka tega društva smo se po govarjali z njegovim načelnikom Zlatanom Bogatcem, ki je vnet ljubitelj tega- športa, pred leti pa je bil na vaških turnirjih vedno med najboljšimi.
«Kako ocenjuješ,vaš .prvi nastop na uradnem prvenstvu?*
»Naš prvi nastop v prvenstvu D ligo bi ocenil kot koristnega, tako za igralce, kot tudi za nas odbornike. Začeli smo vsi nekoliko nepripravljeni in to predvsem iz psihološkega vidika, kar je morda tudi razumljivo, v nadaljevanju bi lab ko tudi ,magali, prvenstvo pa smo zaključili brez točk.»
»Kakšne so perspektive razvoja namiznega tenisa v vasi?*'
«Mi, kot vedno, gledamo optimi-stično v bodočnost, z resnim delom smo začele šele pred kratkim in na uspehe bo gotovo treba še po čakati. Vsekakor imamo danes poleg prve ekipe tudi skupino zelo mladih začetnikov, ki pridno vadijo pod vestno roko trenerja Val terja Pertota. Njemu pomaga Jani Koman, poklicni trener iz ljubljanskega namiznoteniškega centra, ki prihaja v Križ enkrat tedensko. Te čaj sc bo nadaljeval tudi prihod njo sezono in upamo, da sr ga bo udeležilo še več mladih ljubiteljev te panogo.*
«Slišal sem, da boste v prihod nosti posvetili veliko pozornost namiznemu tenisu v smislu rekreacijo?*
«Rcs je. izkušnje v vasi nas ličijo, da bomo lahko z rekreacijo pritegnili v naš krog veliko števi lo ljudi, ki jim je všeč igrati na mizni tenis in to velja za starej še, kot tudi za mlajše. V Križu imamo, na žalost, mnogo mladine, ki ne goji nobenega športa in ja potrebna sprostitve ter telesne kulture. V kratkem bomo objavili točen urnik rekreacijskih treningov, na katerih bo imel vsakdo možnost igrati brez težav zaradi rezultatov, ki večkrat negativno pogojujejo športno udejstvovanje.*
«Kaj pa bližnja bodočnost, imate na sporedu kak turnir?*
«Da. v tem mesecu bomo priredili kar dva namiznoteniška turnirja in sicer 22. ter 23. aprila. Prvi bo namenjen zgolj vaščanom, kot je že tradicija, saj se Doriobni turnirji v Križu vrstijo žo vrsto let. Drugi turnir pa bo tekmoval nega značaja in na njem bo na stopilo več ekip. rrted katerimi tudi ljubljanska Ilirija, s katero gojimo prijateljske stike. Priredba turnirja bo zahtevala precej dela in upamo, da bo odziv Križanov dober kot pretekla leta.
«Ob zaključku tega našega kratkega pogovora bi še rad kaj dodal?*
((Perspektive, in to bi rad še en krat poudaril, so dobro, sedaj jih je treba s požrtvovalnim delom uresničiti. V torek, na primer, ima mo v Ljubljani sestanek s tamkajšnjim namiznoteniškim centrom, da bi na kak način uskladili trenersko jlelo Janija Komana pri nas z njegovimi obveznostmi pri centru. Stalno smo tudi v stiku z ZSŠDI za koordinacijo dela na tem področju . in za reševanje nekaterih problemov, ki zadevajo skupni napredek te panoge v zamejstvu. Dela kot vidimo je na pretek, tistih, ki bi ga z veseljem oprav ljali pa je, žal, še vedno premalo.
‘ Sandor Tene*
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA
A LIGA
IZIDI 26. KOLA
Atalanta	- Pescara	2:0
Bologna	- L.R. Vicenža	3:2
Foggia	Napoli	1:1
Genoa -	Roma	1:0
Juventus	- Int#r	2:2
Lazio -	Fiorentina	, 1:0
Milan -	Torino	1:1
Verona -	Perugia	0:0
LESTVICA
Juventus 38: Milan, Torino 34: L.R. Vicenza 33; Inter 31; Napoli 27; Perugia 26; Verona, Atalanta 25; Roma 23; Genoa, Lazio 22; Bologna, Foggia 21; Fiorentina 19; Pescara 15
PRIHODNJE KOLO 06.4.)
Bologna - Juventus; L.R. Vicenza - Genoa; Milan Atalanta: Napoli Fiorentina: Perugia - Foggia; Pescara - Inter; Roma - Verona; Torino - Lazio.
B LIGA
0:0
1:2
0:0
2:1
1:1
0:0
0:0
1:2
0:0
2:2
IZIDI 29. KOLA Brescia - Cremonese Cagliari - Catanzaro Cestna - Modena Como - Avellino Lecce - Sampdoria Pistoiese - Ascoli Samhenedettese - Monza Taranto - Palermo Ternana - Rimini Varese - Bari
LESTVICA
■ Ascoli 47; Catanzaro 33; Lecce, Ternana, Avellino 32: Monza, Taranto 31: Palermo, Bari, Brescia 30; Sampdoria 29; Cagliari, Sambene-dettese, Varese 28; Rimini 27; Cestna 26; Como, Cremonese 23; Modena, Pistoiese 20
PRIHODNJE KOLO (16.4.) Palermo Avellino; Monza - Cagliari; Ascoli - Cesena; Sampdoria -Como; Catanzaro Lecce; Cremonese - Modena; Brescia - Sambe-nedettese; Bari Taranto; Pistoiese - Ternana; Rimini - Varese.
C LIGA » IZIDI 29. KDLA	
Alessandria - Padova	1:1
Audace - Lecco	0:1
Novara - Biellese	0:1
Pergocrema - Mantova	0:2'
Piacenza - Pro Patria	0:2
Pro Vercelli J. Casale	1:1
Seregno - Omegna	1:1
Trento - S. Angelo Lod.	0:0
Treviso - Triestina	2:1
Udinese - Bolzano	1:0
LESTVICA	
Udinese 45; J. Casale 42;	Piaeen-
za 39; Mantova in Novara 34; Biel-lese, Treviso 30; Lecco, Pergocre-ma, Triestina 28; Padova, S. Ang. I-od., Trento 27; Alessandria 26, Pro Patria, Bolzano 25; Omegna 24; Pro Vercelli 23; Audace 20' Sere-gno 12.
PRIHODNJE KOLO (16. 4.)
Pro Patria Alessandria; Mantova - Novara: J. Casale - Pergocre-rna; Triestina Piacenza; Omegna -,Pro Vercelli; Bolzano - S. Angelo Lod.; Audace - Seregno: Biellese -Trento: Padova Treviso; Lecco -Udinese.
IMlIlIlIllillIllMlliiiillittiitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiil
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 24. KOLA
Radnički - Rijeka	0:1
Borac - Sloboda	3:1
Partizan - Velež	1:0
Zagreb - Čelik Olimpija - Budučnost	1:0 2:0
Sarajevo - Hajduk	0:3
Osijek Dinamo	1:0
Vojvodina Beograd	3:0
Trepča - C. zvezd	0:1
LESTVICA	
Partizan 38; C. zvezda	36; llaj-
duk 30; Dinamo 28; Slobcda, Rije-ka 25: Velež 24; Vojvodina 23; Sarajevo, Osijek 22; Borac, Zagreb 21; Olimpija, Beograd, Čelik 20, Bu-dučnost, Radnički 19; Trepča 17, PRIHODNJE KOLO (12.4.) Trepča Radnički; C. zvezda -Vojvodina; Beograd - Osijek; Dinamo - Sarajevo; Hajduk - Olimpija; Budučnost - Zgreb; Čelik - Partizan; Velež Borac; Sloboda - Rijeka.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 24. KOLA
Crvenka -	BSK	3:1
Rudar (V)	Novi Sad	2:0
Kikinda -	Dinamo	2:0
Varteks -	Železničar	2:1
Famos - Iskra		1:0
Maribor -	Vrba s	3:1
Jedinstvo	(Br)	Leotar	1:1
Rudar (L)	- Proleter	2:0
Radnik - Jedinstvo (Bi)		2:1
	LESTVICA	
Železničar 32; Iskra, Maribor, Ki-kinda 28; Proleter, Dinamo 27; N iv vi Sad, Leotar 25; Rudar (L), Vr-bas 24; Jedinstvo (Bi), Crvenka 23; Rudar (V) 22; Radnik, Famos 21; Varteks 19; BSK 18; Jedinstvo (Br) 17.
PRIHODNJE KOLO (16.4.) Radnik - Crvenka:	Jedinstvo
(Bi) - Rudar (L); Proleter - Je-dinstvo (Br); ' Leotar - Maribor; Vt-bas Famos; Iskra - Varteks; Železničar - Kikinda; Dinamo - Rudar (V); Novi Sad - BSK.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 16. KOLA
Union Ilirija (Lj.)	0:0
Mura - Slovan	1:1
Zasavje - Gorenjska	2:1
Drava - Obala	2:1
Celje - Vozila	1:1
Šmartno Merkator	0:2
Železničar prost	
LESTVICA
Mercator 26; Mura 22; šmartn Slovan 20; Celje 16; Ilirija (Lj Obala 15; Vozila, Železničar ( Zasavje, Drava 13; Union 9, Gorci
PRIHODNJE KOLO (16.4.)
Mercator - Celje; Vozila Drav Obala Zasavje; Gorenjska - M ra; Slovan Union; Ilirija (Lj.) Železničar; Šmartno prosto.
nogomet
V C LIGI
OBRAMBNA IGRA PRINESLA PORAZ
Triestina je tako že petič zaporedoma ostala (na tujem) praznih rok
Treviso _ Triestina 2:1 (1:0)
TREVISO: Riccardan, Riccardino, lesser, Stefanelli, Michelazzi, Fel-Zambianchi, Fava, Co-
_ TRIESTINA:	Bartolini, Zanutel,
n	Mitri, Pezzopane, Fonta-
na (Rossi), Marcolini, Politti, Dri,
Mancato, Franca.
STRELCI: v 3. min. Fava, v 52. m'n- Zandcgu, v 83. min. Franca.
SODNIK: Vallesi (Piša).
"OTI: 8:3. GLEDALCEV: 2.000. rudi tekma v Trevisu je potrdila, a preživlja Triestina precej vidno . ’?z®' 'z katere, vsaj navidezno, ni ^ioda, Triestina je tako doživela zaporedni poraz na tujem (!) n tudi tokrat je bil precej jasen in Zaslužen.
, Tržača ni so se večji del tekme ranili, čeprav so prvi zadetek pre-jeii že v 3. min. igre po' napaki nrambe, katero je hitri Fava nemudoma izkoristil. Po zadetku so nornačinj še naprej napadali, Trie-bna pa ni v prvem polčasu niti “«rat streljala v nasprotnikova Vjata. To je sicer tudi precej lojeno, saj je bila taktična razporeditev Tržačanov (in pa sama izbi-a nekaterih igralcev) izrazito o-drambna poteza. Tagliavini je sku-*®l okrepiti tržaško obrambo, očit-
Breg — Primorec	0:0
BREG: Ghersinich, Rodela, Po-ropat, Klun, Dagri, Melon, Bržan, Križman, Samec, Mikuš, Strnad.
PRIMOREC: Pavatich, Husu, Štoka, Čuk, M. Kralj, Milkovič, E. Kralj, Možina, M. Kralj, B. Kralj, M. Kralj.
Lepo vreme in srečanje dveh slovenskih postav, ki imata številne privržence, je priklicalo v Dolino izredno število gledalcev in navijačev, ki so bili priča lepi in napeti igri, katere zaključek je bil pravičen, čeprav sta obe postavi merili na celoten izkupiček. V derbiju pozabiš na prijateljstva in poznanstva ter igraš vedno na vso paro: tako je bilo tudi na tem srečanju.
Brežani so začeli tekmo s precejšnjo živčnostjo, medtem, ko so bili gostje ves čas bolj hladnokrvni. Po uravnovešenem prvem delu tekme je Bre-' v d.p. pokazal nekoliko več kot gostje, toda njegove konice niso bile dovolj spretne, da bi se ta prednost konkretizirala z goli; i elo se je zgodilo obratno, da je bil Primorec z manj številnimi akcijami nevarnejši, kot domačini.
Že v prvi minuti je prišlo do dogodka, ki bo gotovo predmet komentarjev in ugibanj. Možina je streljal iz kota tik za vratnico, žoga je prekoračila črto, toda sodnik je že prej zažvižgal in zadetek je bil neveljaven. Do konca polča-
a>|t"i"iiil,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllmMIIMIIMnlll"llltllllllllHIIII(lll'lllllltlm'lll)llllltllllmllllltlll(lmllllllMIIIIIIMMMmMlmlllllllllltmJmlllllmlmllH
no pa je ta poizkus spodletel.
Na začetku drugega polčasa so domačini kmalu podvojili. Zandegu je izvedel sicer precej nezahteven strel, ki pa je presenetil drugače solidnega Bartolinija. Le tedaj se je trener Tagliavini odločil za zamenjavo Fontane z mladim napadalcem Rossijem. Ta poteza se je takoj obnesla, saj je Triestina uredila svoje vrste in bila v zadnjih 20 minutah boljša od Trevisa. Sedem minut pred končnim žvižgom je Franca zmanjšal razliko z lepim zadetkom iz prostega strela. To pa je bilo tudi vse, kar so Tržačani naredili, zato je poraz tudi tokrat zaslužen. Sodnik je bil slab in je večkrat oškodoval Tržačane, predvsem ko je razveljavil zadetek Mi-trija zaradi dvomljivega prekrška Drija nad vratarjem Riccardanom.
A. K.
SMUČANJE
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Dan neodločenih izidov za naše enajsterice
Izjemo je predstavljala (s porazom proti Rosandri) le padriško-gropajska Gaja
LIMONE PIEMONTE - Italijanski prvak Peter Mally je zmagal v veleslalomu ra memorial »Armand*. Mally je osvojil prvo mesto v obeh spustih.
1.	Mally (Ita.)	2’24”13
2.	Homer (Av.)	2’25”65
3.	Noeckler (Ita.)	2'26”24
nogomet
V 3. AMATERSKI LIGI
Tretja zaporedna zmaga doberdobske enajsterice
Prepričljivo (in lahko) zmago je slavila tudi Vesna Sovodenjci so kljub porazu s svojo igro zadovoljili
Mladost _ Azzurra 4:2 (3:0)
r MLADOST: S. Ferfolja (v 46. min. uiian), Faccio, Pahor, Barbana, "attini, E. Ferfolja, K. Ferfolja (v b- min. Dužman), Rusin, G. Ferija. Nardon, Ferletič.
AZZURRA: Menichino, Marangot-“> Concilio, Gomišče', Zamaro, Ru-$ln> Paziente, Collenz, Marassi, Fe-'tenci in Roldo.
STRELCE v 20. min (11-metrov-a) m v 37. min. Nardon; v 24. in u. min. G. Ferfolja; v 55. min. Za-maro; v 77. min. Collenz (11-me-
trovka).
SODNIK: Zilli iz Tržiča. v osmem povratnem kolu je Mla-b?i- na domačem igrišču osvojila f zaporedno zmago in to nad 4., euvrS<^eno ekipo Azzurre. Izid '. ^ jasen in bi bil lahko višji,
J so naši fantje, posebno v pr-«1 polčasu, zgradili vsaj deset pri-osti gol. Tokrat je nastopila ; ,dost s popolno postavo in to se J tudi poznalo, saj je napad bil res mkovit, kjer sta dobesedno ble-st*a Karel in Gabrijel Ferfolja, ki ja bila neustavljiva za nasprotno n [fmbo. Poslednji je v zadnjih dveh ; jPih potrdil odlično formo, saj dal kar štiri zadetke Pohvaliti ramo tudi sredino igrišča, kjer p„Je tokrat spet odlično odrezal tičfen ^erf°lja, ki je poleg Ferle-a m Rusi na ustvaril pravo mre-di tei, SreC**n' ^šča. Nardon je tu-**rat pokazal svoje sposobnosti ler^T0 v naPadu, kjer je bil stre-zai»1 h zadetkov. Tudi tokrat je D,.£,a obramba dobro, saj ni do-kom 1 vedjih možnosti nasprotni-z» „ 1	80 imeli to eno priložnost
V .?° (katero so tudi realizirali). Bo ,Pranibi s*" se posebno izkazala Ba>bana in Pahor, k Vl Polčas so zaigrali naši fant-f'8ibi!iS*i0dIi<5no' mogoče je bil to tora • Potoas vsega prvenstva; uči„i Je. bila hitra, napadi pa tudi iici p 1^' Bili smo zopet priča dvo-L•* Gabrijel in Karel Ferfolja, ki naHZa'gra'a gotovo nekaj stopenj ki .PoP^čjem. Poleg treh zadetkov, torniu , vs' sad ekipne igre in je 7=Vf.r h‘trih podaj, so naši fant-folin u- -dve Pre<5ki s Karlom Fer-le	imel tokrat veliko smo-
Prilni" Us^varili še nekaj res zrelih tar iw0St*’ katore je nasprotni vra-je L.j,m?bino odlično ubranil. Zato Pou'0 čisto vodstvo ?:0 po prvem y nos upravičeno, fanti igem delu srečanja so naši lj Je kontrolirali igro in izkorišča-zeln ,aPad, ki se je izkazal za Zrtla„.Učinkovitega. Nasprotniki so '?koH tu* razkko z Zamarom, ki je be yS'1 edino napako naše obram-jel ir r' minuli pa je zopet Gabri-jo er‘0lja z odlično osebno akcija P°stavil ri gole razlike. Malo Povco 0ncem ie sodnik Zilli dosodil kato^n. neobstoječo enajstmetrovko, *a t,l° točno streljal Collenz. ča-miJr ni bilo, da bi nasprotniki reže,,,. j 80 naši fantje zaslu-V ndnesli celoten izkupiček. nact„5, njern srečanju bo Mladost je , v Gorici proti Ederi, ki doho..j^dnja na lestvici, zato ima za _P°"ska ekipa realne možnosti osvojitev drugega para točk.
Ve*na - Union 4:0 {3;o)
Skr-ni^V Kaven to, Bezin, Tence, gnar,?’ „Zucca H., Carmeli (Russi-an), Vecchio, Pjpan) Guštini Qer-^■Zucea I.
atRELCI: v 5. min. p.p. Vecchio, c« t* niln- Guštin, v 25. min. Zuc-N^a 7- ?9- m*”- d.p. Guštin.
Uni!*!e Jsko srečanje med Vesno in tek£0m ie bilo za Križane, ki so čin«* nastopali pred domačim ob-at^-pOm, le običajni trening. Enaj-ea gostov se je namreč pred-
stavila na kriškem pravokotniku v nepopolni postavi, tako da je bila naloga Vesne znatno olajšana, obenem pa je ob takih pogojih vsaka ocena prikazane igre izredno relativna.
Deseterica gostov je v prvem polčasu le redkokdaj prekoračila sredino igrišča in ogrožala Faventova vrata. Tako je Vesna, ki je že v neposredni bližini nasprotnikovega kazenskega prostora prestregla podaje Unionovih branilcev, lahko u-stvarila cel kup ugodnih priložnosti. Napake gostov so izkoristili najprej Vecchio, Guštin in Zucca, ki so v prvih 25 minutah igre skupno kar tirkrat zatresli nasprotnikovo mrežo.
V	drugem polčasu je bil že v u-vodnih minutah igre izključen Zucca II., tako da je bilo odtlej .stanje številčno izenačeno. Igra pa je medtem postala nezanimiva in manj dinamična, kljub temu da je imela še vedno Vesna pobudo v svojih rokah. Za končni zadetek je poskrbel v 29. min. d.p. Guštin.
Pravijo, da je zelena barva, barva upanja, toda Vesna, ki je tokrat prvič igrala prav v zelenih dresih, tega d°lno ni potrdila, saj prikazana igra (predvsem v drugem polčasu) daje le malo upanja na boljše dni.
M. K.
Audax — Sovodnje 4:0 (2:5)
AUDAX: Busatta, Marini. Milot-ti. Miklus. Visintin, Žakelj. Sambo. Tesolin, Ambrosi, Gandolfi, Kurlo-vini.
SOVODNJE: Uršič. Podveršček, Butkovič, Bagon, Kovic, Petejan (Gergolet), Devetak, Corazza, Za vadlav. B. Marson, Florenin.
SODNIK: Braida.
Sovodenjci so v nedeljo doživeli pekoč poraz proti Audaxu. ki je trenutno na drugem mestu razpredelnice. čeprav so domačini slavili visoko zmago, so Sovodenjci igrali precej dobro in to še posebno v prvem polčasu. Edina pomanjkljivost slovenske ekipe je bila premajhna učinkovitost v napadu. Prvi zadetek za domačine je padel v 38. minuti po napaki vratarja Uršiča.
V	drugem polčasu je Audax zaigral odločneje in prisilil goste, da so se večkrak branili. Zadnja zadetka .je dosegel mali Sambo, bivši nogometaš Sovodenj.
Davorin
bo gotovo izredno težko delo. Tra-pattoni bo najavil postavo danes, po treningu v Brugesu.
• * #
MADRID — Trener španske reprezentance Ladislao Kubala je po koncu potovanja po Franciji, Švici in Nemčiji, kjer je sledil reprezentancam Avstrije, Brazilije in Francije, izjavil, da,,je, brazilska reprezentanca favorit za osvojitev prvega mesta v svoji skupini. V normalnih pogojih bi morali Španci premagati Avstrijce, trd oreh pa bodo brez dvoma Švedi, ki so v zadnjih časih zelo napredovali.
Španija je v prijateljskem srečanju, kjer je nastopala izključno z novimi nogometaši, premagala Norveško s 3:0, 26. aprila pa se bo pomerila z Mehiko v Granadi in to bo zadnje srečanje Španije v Evropi pred SP v Argentini.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PRI BENETKAH
Petelin in Godnič odstopila
V nedeljo sta se med kolesarji a-materji predstavnika lonjerskega kolesarskega kluba Adria Petelin in Godnič udeležila kolesarske dirke v Codoniah pri Benetkah. Na krožni dirki je nastopilo skupno 80 kolesarjev, na cilj pa jih je prišlo le 18. Proga je bila dolga le 103 km, zmagal pa je Biason, član Lanterne iz Trevisa, ki je svojo progo prevozil v dveh urah 34 minutah s poprečno hitrostjo 43 km na uro.
Dirka se je praktično zaključila že po prvi polovici vseh krogov, ko je ušla skupina kakih 15 kolesarjev, ki je kmalu prehitela vse druge tekmovalce, tako da so morali ti odstopiti. Med zadnjimi, ki so bili prisiljeni odstopiti je bil tudi Petelin in to pet krogov pred koncem, saj bi sc drugače lahko uvrstil na devetnajsto mesto. Godnič pa je odstopil na približno polovici tekme. V končnem sprintu je nato zmagal Biason pred Bincolettom in Bidinijem.
Vrstni red je bil naslednji: 1. Gio-vannj Biason (Lanterna), ki je 103 km prevozil v 2.34’ s poprečno hitrostjo 43,025 km na uro, 2. Bincolet-to (Nuova Baggio San Siro), 3. Bi-dini (Botecchia), 4. Bedendo (Opel Verona) po 58 sekundah, 5. Bacchin (Lanterna Treviso),	R. P.
sa smo zabeležili še lepo akcijo, ki jo je začel Mauro in zaključil Marko Kralj, ter lep strel Strnada, ki ga je Pavatich ubranil.
Drugi polčas je bil bolj razgiban, tako glede ustvarjenih priložnosti, kakor tudi borbenosti. Omembe vrednih akcij je bilo več, vendar je prav da omenimo tiste, ki so po naši sodbi značilnejše. V 5. min. akcija Strnad - Samec in lep poseg Pavaticha. V 10. min. izredna priložnost za Milkoviča, ki zastrelja lep predložek I. Kralja. V 32. min. izvrsten kazenski strel Križmana, ki ga Čuk odbije na gol črti. V 39. min. ko je v gneči pred Pava-tichevimi vrati žoga kakor v začaranem krogu, in končno v 41. min. ko Milkovič dvigne čez prečko žogo ,ki bi jo lahko položil v vrata.
Prav je, da se spomnimo tudi nastopajočih, ki so na splošno vsi zadovoljili. Vsekakor bi posebej omenili gotove posege Pavaticha, lepo režijo Valdija Možine ter »čiščenje* Melona. Razveseljiv je bii tudi nastop Bržana, ki je postal borben in se vrača v dobro formo.
Jolo
Zarja — Costalunga 1:1 (1:0)
ZARJA: Puzzer, S. Križmančič, I. Grgič, Samese, Metlika, Marc, Lupidi, Terčon, D. Grgič, Bidussi, Ražem (v 85. min. Franco).
COSTALUNGA: Seppini, Plet, Co-lani, Macor, Bartole, Scerrone, Zan-copč, Palcini, Bussi, Milcenich, Chia-dini (v d.p. Furlani).
STRELCA: v 44. min. Terčon, v 57. min. Palcini.
Končno smo tudi v Bazovici videli lepo nogometno predstavo. Nedeljska nasprotnika Zarja in Costa-luhga sta z dinamično in odprto i-gro razveselila navijače in tako vsaj delno popravila zadnje neuspehe. Ba-zovci so se zavedali pomena tekme in so se trudili vseh devetdeset minut. Ponovno so v vrstah Zarje nastopali Terčon, Bidussi in Marc, ki so izredno pripomogli k igri.
Po začetnem žvižgu sta se ekipi nekaj minut nadzorovali, nato pa je Zarja prevzela pobudo in začela napadati. Tržačani so se z uspehom branili ter prehajali v občasne protinapade. Bidussi, Terčon in Samese so neprestano zalagali napadalce, ki pa niso znali izkoristiti marsikatere uporabne žoge. Nasprotno, pa bi kmalu Costalunga prišla v vodstvo, ko je Bussi podal do Chia-dinija, ki pa je iz ugodnega položaja poslal žogo visoko čez vrata. Zarja je po tem dogodku reagirala in proti koncu polčasa potisnila Tržačane v obrambo. Gol je padel v 44. minuti po osebni akciji Terčo-
NARAŠČAJNIKI
Juventina - Pro Romans	1:2
Inter SS - Breg	6:0
Sovodnje - San Marco	0:5
ZAČETNIKI
Juventina - Poggio	2:2
Kras - Breg	0:4
CICIBANI
Juventina - San LorenZo	0:2
TURIN — Včeraj je Juventus od potoval v Bruges, kjer bo jutri odi gral povratno kolo polfinala za pokal prvakov. Juventus je doma zmagal le z 1:0, z golom Bettege štiri minute pred koncem srečanja, zato bo to srečanje zelo težko za italijanske prvake. Juventus je namreč e-dina italijanska ekipa, ki nastopa razen v italijanskem prvenstvu tudi v evropskih pokalih, kar se seveda pozna na igriščih, kljub temu pa Juventus še vedno vodi na lestvici. Poleg tega ne bo mogel računati trener Trapattoni na Marinija, ki je poškodovan, na njegovem mestu pa bo igral Spisoni, ki je brez dvoma i-zredno kakovosten nogometaš, letos pa se še ni posebno izkazal, moral pa bo paziti na najboljšega belgijskega nogometaša, Lamberta, kar
Pismo uredništvu
V nedeljo, 9. aprila 1978, so igrali v tržaški športni hali tekmo med naraščajniškima ekipama Bora in Interja 1904. Ko se je bila ravnokar končala je prišlo do žalitve borovcev. Neki navijač italijanske ekipe je psoval Slovence s *sciavi». Hal, to ni prvič, da žalijo slovenska moštva. Te stvari se ne bi smele več dogajati, kajti to bi pomenilo, da se v Trst vrača nasilje proti Slovencem.
Sledi podpis
na, ki je na sredini igrišča prevzel žogo in se hitro premaknil na levo, preigral dva branilca ter se odločil za strel, ki je ukanil vratarja.
V drugem polčasu pa Zarja ni našla pravega ritma, tako da se je zadovoljila z minimalnim vodstvom. Costalunga je to izkoristila in potisnila Bazovce v obrambo. Do gola je prišlo po napaki obrambe, dosegel pa ga je Palcini. Reakcija Zarje je bila takojšnja, toda vratar Co-stalunge je bil vedno na mestu. Do konca se torej rezultat ni spremenil, omembe vredna pa sta dva strela, eden Bidussijev, ki je končal nekaj centimetrov nad prečko, enega pa je igralec Costalunge Bussi poslal mimo vratnice.
BIG
Gaja — Rosandra	0:1
GAJA: Olivieri, Rismondo, Čermelj, Vrše, Olenik, Viviani, Branko Grgič, Zuzich, Kalc, Bolcich, Zippo.
ROSANDRA: Malisani, Gulič, Hla-
Pripis uredništva: Dogodke, kakršen je bil zgoraj opisani, moramo le obžalovati in najostreje obsoditi. Vendar pa moramo osvetliti tudi drugo stran tega dogodka: do žalitev s strani nekega navijača je res prišlo, vendar pa so prisotni voditelji Interja 1904, kot tudi ne kateri gledalci takoj posredovali in že kar na kraju dogodka «razbur-ieoemu* Gledalcu prikazali nenra vilnost in nevzdržnost njegovega zadržanja, za kar moramo dati dru štvu Inter 1904 vse priznanje.
Štiri kola pred koncem nogometnega prvenstva 2. amaterske lige imamo novega voditelja lestvice, to je ekipo E-dile Adriatica, ki po nedeljski zmagi nad Flaminiom ima dve točki vrednosti pred Liberta-sam. Tržačani so tokrat podlegli Opicini, ki sedaj zaostaja le točko za Tržačani. Do točke je v nedeljo prišla tudi e-najsterica Campanell, ki je i-grala neodločeno (brez gola) proti Aurisini.
S polovičnim izkupičkom so se (razen Gaje) v nedeljo morale zadovoljiti tudi naše enajsterice. Derbi v Dolini med Bregom in Primorcem se je končal brez gola, čeprav so Trebenci prišli do zadetka že v začetnih minutah igre. Gol je namreč sodnik razveljavil, in ker obe ekipi v preostalem delu igre (kljub ugodnim prilbž-nostim) nista prišli do zadetka se je tekma končala brez zmagovalca.
Tudi v Bazovici je Zarja, potem ko je vodila že z 1:0, morala prepustiti točko močni e-kipi Costalunge. S tem so Ba-zovci dohiteli Gajo, ki je povsem nepričakovano klonila Rosandri.
Omeniti bi veljalo še drugo zaporedno 'mago Op. Super-caffe nad Edero, ki se bo jutri v zaostali tekmi pomerila , z Bregom. S tem uspehom se odpira nekaj upanja openski ekipi, ki zaostaja tri točke za Bregom, kateremu je dovolj, da jutri ne izgubi in tako lahko brez težav nadzoruje nasprotnika v boju proti izpadu do konca prvenstva.
IZIDI 26. KOLA Edera - Op. Supercaffe 0:1 S. Marco - Zaule	1:0
Flaminio - Ed. Adriatica 1:3 Breg ♦ Primorec	0:0
Opicina - Libertas	1:0
Gaja - Rosandra	0:1
Campanelle - Aurisina 0:0 Zarja - Costalunga	1:1
LESTVICA
EM. Adriatica 36, Libertas 34, Opicina 33, Campanelle 32,
lurisina in Costalunga 31, Zaule 28, Primorec 27, S. Marco 2G. Rosandra 25, Zarja in Gaja 23 Breg 22, Op. Supercaf-fč 19. EMera 16, Flaminio 8. PRIHODNJE KOLO 16. 4. 1978 Libertas - Campanelle Rosandra - Opicina Ed. Adriatica - Gaja Aurisina - EMaminio Costalunga - Breg Primorec - EMera Op. Supercaffč - S. Marco Zaule - Zarja
B. R.
ca, Veglia, Legovic, Grezar, Tom-masi, Corbatti, Kirchmeyer, Sodo-maco, Radesich.
STRELEC: v 21. min. d.p. Kirch-meyer.
Gaja je spet prepustila obe točki. Tokrat jo je na domačem igrišču premagala Rosandra in to z golom Kirchmeyerja v drugi polovici drugega polčasa. Moramo reči, da je bila na splošno zmaga gostov tokrat popolnoma zaslužena in bi bila tudi še višja, če ne bi napadalci Rosandre zastreljali izrazito dobre priložnosti za gol. Nasprotno, gajev-ci za remi niso napravili ničesar, igrali so le na sredini igrišča in napadalci so bili vedno zaustavljeni izven kazenskega prostora.
Prvi polčas je potekel v enakovredni igri obeh ekip; igrali so le na sredini igrišča in ni prišlo do resnih strelov na gol; edini resen strel je dal Rismondo, toda žoga je švignila za las mdmo vrat.
Tudi po odmoru se igra ni bistveno spremenila, ekipi sta igrali na remi vse do 20. minute, ko je Rosandra streljala kot in Kirchmeyer je z glavo ukanil celotno obrambo Gaje ter povedel. Od tega trenutka dalje so gajevci popolnoma izgubili glavo; neučinkovito in brez jasnih idej so se podali v napad, gostje pa so postajali v protinapadih vse bolj nevarni in so si ustvarili dve lepi priložnosti za gol, toda brez uspe-
ha. Rosandra je tako na Padričah osvojila obe točki brez večjih težav.
Pri Gaji za poraz ni opravičil, igrala je slabo tudi ker je morda občutila odsotnost Vižintina.
d. gr.
Juventina — Staranzano 0:0
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Tomažič, Nanut, Čevdek, Zin, Mar-vin, Russo, M. Tabaj, Lorenzon in Gomišček.
OPOMBE: 3 minute pred koncem je sodnik izključil vratarja Staran-zana zaradi oporekanja.
Neodločen rezultat med Juventino in Staranzanom je konec koncev pravilen. Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni in se je izjalovilo v zadnjih minutah igre, ko je živč-
Delovanje ZSŠDI
Drevi ob 18. uri bo na sedežu ZSŠDI sestanek med odbojkarsko komisijo ZSŠDI in pokrajinsko odbojkarsko zvezo FIPAV.
nost prevladovala med igralci, tako da smo bili priča nekaterim izpadom medsebojnega obračunavanja, ki vsekakor škodijo ugledu obeh ekip.
Povrnimo se torej k srečanju. Tekma se je za Marsonove varovance pričela pod najboljšo zvezdo, saj so v prvem polčasu povsem nadigrali nasprotnika in s pomrčjo vetra večkrat spravili v zadrego nasprotno obrambo. V teh minutah so domačini zadeli prečko ter dvakrat za las streljali mimo vratnice. Kljub ostremu pritisku, domačini niso prišli do zadetka in to tudi zaradi pomanjkanja pravega srednjega napadalca, ki bi znal konkretizirati predložke z leve in desne strani.
V drugi polovici tekme pa so igralci Staranzana vzeli vajeti igre v svoje roke in oblegali štandreški kazenski prostor. Plesničar je imel polne roke dela, da je ubranil številne strele Staranzanovih napadalcev. Okoli 30. minute je sodnik prezrl napako štandreškega branilca, ki je v kazenskem prostoru ustavil žo-
ŠD Primorje želi vse najboljše na njuni novi življenjski poti Rosani in Dariu Kan-tetu.
liimamm
Gaja je v tekmi z Rosandro v nedeljo edina (Izmed naših ekip) ostala v prvenstvu 2. amaterske lige brez točk
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LICI
lllUailMIIIIIIIIIIIIIIMIItlllllimillllllllltlllllHIIIIIIIimillllllllMillitlMMIIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIlllllllIMMim
ODBOJKA
VČERAJ V RIMU ZA SP
Italija z žrebom še kar zadovoljna
V obeh konkurencah so njene možnosti ugodne
KOŠARKA
KADETI
Servolana — Breg 94:62 (40:32)
BREG: Barut 9 (1:4), Slavec 28 (6:7), Pertot 19 (3:10), Meneghetti 3 (1:3), Debemardi 1 (1:2), Male 2, Ferluga.
SODNIK: Mayer - Grego, Trst
Brežani so v nedeljo v gosteh proti Servolani začeli izredno dobro in so bili domačinom v prvem polčasu povsem enakovredni. Čeprav je tokrat nekoliko odpovedal v napadu sicer zanesljivi Robert Barut, pa sta se tokrat razigrala Boris Slavec in Rajko Pertot, tako da so naši zastopniki po prvih 20 minutah igre zaostajali le za 8 točk.
Kot običajno pa so Bregovi kade ti v drugem polčasu povsem popustili, kar so izkoristili spretni domačini, da so slavili visoko zmago.
RIM — Včeraj se je v Rimu odvijal žreb za svetovno prvenstvo v odbojki, ki se bo odvijalo od 20. septembra do prvega oktobra letos. Ekipe so razdeljene v šest skupin, v vsaki skupini pa bodo tekmovale štiri reprezentance: Kvalifikacijski del bodo odigrali od 20. do 22. septembra v Rimu, Benetkah, Parmi, Anconi, Bergamu in Vidmu. Polfinalni del se bo odvijal od 24. do 27. septembra v Rimu (od 1. do 12. mesta) in v Benetkah (od 13. do 24. mesta). Finale pa bo 30. septembra v Rimu. Jugoslavija ne bo na tem prvenstvu nastopila, ker je odpovedala svoj nastop na dveh SP in je žato diskvalificirana do oktobra. Jugoslovanska federacija je vložila priziv, vsekakor pa je potrdil oredsednik mednarodne odbojkarske zveze Libaud, da Jugoslavija ne bo nastopila na SP, čeprav bo komisija šele proučila priziv.
Kvalifikacijske skupine so take: A SKUPINA
Italija, Belgija, Kitajska in Portoriko;
B SKUPINA
Poljska, Mehika, Finska in Venezuela;
C SKUPINA
SZ, Brazilija, Francija in Tunizija;
D SKUPINA
Japonska, Kuba. Argentina in Madžarska;
E SKUPINA
NDR, Bolgarija, Kanada in E-gipt.
F SKUPINA
ČSSR, Romunija, Južna Koreja in ZDA.
Žreb za žensko svetovno prvenstvo, ki bo letos v Sovjetski zvezi, je bil Italiji razmeroma naklonjen. Italija bo nastopila na ženskem SP zaradi odpovedi Romunije. SP, ki bo trajalo šest dni, se bo odvijalo v ledečih mestih: Odesa, Leningrad, Minsk in Riga.
A SKUPINA
SZ, Bolgarija, Sev. Koreja in Dominikanska republika;
B SKUPINA
Japonska, Tunizija, ZDA in Italija;
C SKUPINA
Južna ’'oreja, Kanada, ZRN in Brazilija;
D SKUPINA
NDR, Mehika, ČSSR in Egipt;
E SKUPINA
Madžarska, Poljska, Kitajska in Čile;
F SKUPINA
Jugoslavija, Nizozemska, Peru in Kuba.
Sodnik oškodoval borovce v Tržiču
v
S pretirano strogo odloiitvijo ie izključil Žerjala
Ara Tržič — Bor 90:79 ( 40:41)
ARA TRŽIČ: De Simone 9, Caval-lari 21, Leonardi, Ardessi 7, Bolatti 4, Tossut 10, Furioso 9, Andriani, Agostinis 5, Michelutti 25.
BOR: Oblak, Žerjal 8 (2:3), Race 5 (1:3), Udovič 2, Trevisan 2, Klobas 16 (2:7), Perco 2 (2:2), Ražem 17 (3:6), German 14 (6:8) in Kneipp 15 (1:1).
SODNIKA: Massa in Celotti (oba iz Tržiča).
PM: Ara 16:29, Bor 17:28.
PON: Ardessi (28), Klobas (35), Peter Žerjal izključen (26).
Uspešna vrsta Borovih nastopov v promocijskem prvenstvu se je zaključila v nedeljo v Tržiču, kjer so borovci izgubi'; z močno peterko ARA. Srečanje je bilo zanimivo le v prvem polčasu, ko sta se ekipi menjavali v vodstvu in sta na trenutke pokazali tudi lepo, dopadljivo igro. Borovci, ki so igrali brez kapetana Valterja Vatovca, so se enakovredno in zelo zbrano borili z domačimi košarkarji, med katerimi je, seveda, najbolje igral Michelutti, košarkar z drugoligaško izkušenostjo.
V drugem polčas • pa je prišlo do dogodka, ki je povsem spremenil potek igre. Cavallari je v protinapadu ušel proti Borovemu košu, Peter Žerjal je tekel za njim, Tržičan se je nekoliko ustavil, borovec pa se ni mogel ustaviti, tako da sta1 oba igralca padla na tla. Za sodnika Masso je bil to tako hud prekršek, da je borovca izključil. »Plavi* so tako že v začetnih minutah drugega polčasa izgubili svojega «play - ma-kerja*, ki je dotlej dobro vodil igro. Tržičani so si kaj kmalu priigrali zanesljivo prednost 10 točk, ki so jo nato ohranili do konca tekme.
Ne glede na zelo čudno sodnikovo odločitev pa moramo priznati, da »plavi* niso zaigrali najbolje Tudi tokrat so bili dokaj pomanjkljivi v obrambi in tudi pri metih (čeprav so dosegli 79 točk) niso bili točni kot v prejšnjih tekmah.
Med posamezniki bi tokrat pohvalili mladega Bruna Kneippa, ki je zaigral zelo odločno v obrambi, v napadu pa je dosegel kar 15 točk.
(bi)
PROPAGANDA Inter Milje — Bor 86:27
BOR: Tavčar 6, Volk 13, Jagodič 4, Devčič, Semen, Vecchiet, Rudes, Paoli, Civardi.
Z okrnjeno postavo, brez močnega Bradassija, je Borova ekipa odigrala zelo lepo tekmo (kljub slabemu rezultatu). »Plavi* so s tremo začeli igro, zaradi previsoke postave nasprotnikovih igralcev so obupano skakali (zastonj) na odbite žoge. Tudi v napadu ni bilo nič boljše, saj je bilo nemogoče uloviti kako odbito togo.
V drugem polčasu so se pa Borovi igralci zavedali, da se kljub nizki postavi lahko zoperstavijo nasprotnikovi ekipi.
Pohvalimo lahko predvsem Vec-chieta in Semena za njuno borbenost v obrambi, dobro so igrali tudi Tavčar, Volk in Jagodič.
A. R.
Breg — Sokol 46:49 (18:31)
NARAŠČAJNIKI Polet — Servolana 55:62 (33:38)
POLET: Hrovatin 6 (4:10), Mala lan, Sosič, Vremec 14 (2:8), Pisani 11 (1:10), Taučer, Doriano Kralj 2, Kalc 22 (2:7), Teo Kralj.
SODNIK: Zucchi.
Poletovi naraščajniki so v nedeljo zapravili priložnost, da zabeležijo prvo zmago v letošnjem prvenstvu, saj so klonili proti enakovredni Servolani v glavnem zaradi neizkušenosti in kopice po nepotrebnem izgubljenih žog v ključnih trenutkih tekme. Openci, ki so tokrat končno zaigrali v popolni postavi, so na začetku s pametno igro proti nasprotnikovi conski obrambi uspeli pridobiti kar 12 točk prednosti, ki so jih potem neverjetno zapravili, ko so nasprotniki prešli na o-brambo mož-moža, ki bi morala na papirju veliko bolj ustrezati Poleto-vemu napadu.
Ko so se končno zbrali in uspeli sredi drugega polčasa izenačiti in celo spet preiti v vodstvo, pa je nekaj neverjetnih napak v napadu in porazen odstotek v prostih metih spet omogočilo gostom, da dosežejo odločilno prednost in s tem dragoceno zmago.
Pri Opencih, ki so'se kljub vsemu srčno borili in zato gre vsem pohvala, bi omenili dobro igro Pavla Kalca in še posebej v prvem polčasu Marka Pisanija, ki pa je bil, žal, izredno netočen v metih na koš v odločilnih trenutkih tekme.
Sergij Tavčar
Nedeljska srečanja v 2. amaterski ligi na Goriškem so po dolgem času precej razčistila položaj na vrhu lestvice, kjer ima sedaj Lucinico kar 3 točke prednosti pred Halo, ki je na domačih tleh klonila povprečnemu Fiumicellu. Mislimo, da je 4 tekme pred koncem vprašanje napredovanja že zapečateno. Lucinico naj bi torej v prihodnji sezoni igral v višji ligi.
Če je položaj na vrhu lestvice precej jasen, istega ne moremo reči o repu razpredelnice, kjer sta zmagi Aiella in Sagrada potegnili tudi Juventino v vrtinec izpadov. Tu se bije v bistvu boj za dva izpada (usoda Mariana naj bi bila že zapečatena). Proti izpadu se sedaj bori kar 5 ekip in med temi tudi Štandrežci, ki pa i-majo najboljši položaj na lestvici. Že v nedeljo pa bo za Marsonove varovance dvoboj v Aieilu, kjer bodo igrali z neposrednim nasprotnikom v boju proti izpadu. Remi v tem srečanju bi veliko pomenil.
REZULTATI 26. KOLA Malisana - San Marco 1:1 Ruda - Moraro	1:0
Juventina - Staranzano 0:0 Villesse - Isonzo	3:0
Itala - Fiumicello	0:2
Lucinico - Torre	1:0
Terzo - Aiello	0:1
Mariano - Sagrado	1:2
LESTVIC/.
Lucinico 41, Itala 38, Terzo 31, Staranzano 29, Ruda, Fiumicello 28, San Marco 27, Malisana 26, Villesse 25, Juventina 22, Aiello 21, Moraro 18, Sagrado, Isonzo 17, Mariano 14.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Fiumicello - Terzo Torre - Itala Staranzano - Lucinico Aiello - Juventina Sagrado - Villesse Isonzo - Malisana San Marco - Ruda Moraro - Mariano
Rudi Pavšič
go z roko. V zadnjem delu srečanja pa so bili ponovno Štandrežci učinkovitejši in so večkrat zapravili dobre priložnosti za zadetek.
P. R.
MINIBASKET
TROFEJA Z & R
TOLAŽILNA SKUPINA
Breg — Bor A	35:22
BREG: Baucar 4, Korošec 15, Pregare 6, Klabian 6, Kofol, Zobec, Ga-brielli, B. Žerjal 4, Strain, P. Žerjal, R. Žerjal 2.
BOR: Kovačič, Smotlak 1, Germani, Rudes 4, Pupulin, Krapež 6, Tavčar 4, Vascotto, Jogan 3, Betoc-chi 4, Počkaj, Barbiero.
Ob koncu prvega polčasa je bil rezultat 15:14 za domačine, zato smo mislili, da bo tekma zanimiva. Vendar je v drugem polčasu Borova e-kipa popolnoma popustila, Brežani pa so s Korošcem zadevali nasprotnikov koš s preveliko lahkoto. Treba je pohvaliti vse Brežane za lepo, skupno igro, v Borovih vrstah pa Krapeža in Tavčarja.
TROFEJA SAN SEBASTIANO
TOLAŽILNA SKUPINA
Kontovel — Bor	26:44
KONTOVEL: Bogateč, Sterni 2, Piciulin, Cingerla, Sossi, Verginela, Compare, A. Compare, Starc 2, Ban, Pertot 22.
BOR: Pieri 14, Košuta 10, Paulina, Žetko 2, Civardi 4, Lo*'ar 8, To-gnetti 4, Lozei 2, Zeriul.
Borova ekipa je osvojila še dve točki, vendar ne s preveliko lahkoto. »Plavi* so dosegli v prvi četrtini celo 18 točk in si s tem zagotovili končni izid, kljub odlični igri dobrega Pertota. Tokrat so Konto-velci pokazali nekaj več, Borovi i-gralci pa so dosegli veliko število košev predvsem s Pierijem in Košuto. Pohvalimo lahko še Lokarja in Civardija.
Zanimiva bo vsekakor zadnja tekma tega prvenstva, derbi Bor - Breg. Če bodo Borovi igralci uspeli ovirati igro odličnega Korošca bo prav gotovo rezultat zanimiv.
A. R.
ŠD Primorje izreka iskreno sožalje Ediju in Marjanu Kemperlu, kot tudi vsej družini, ob izgubi dragega očeta.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40 00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOn 6
ZARADI NARAŠČAJOČEGA PRITISKA SVETOVNE JAVNOSTI
Danes naj bi se začel umik izraelskih čet iz Libanona
V Bejrutu sc nadaljujejo spopadi - Arafatov odposlanec dopotoval v Romunijo
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS • 61000 Ljubljana
11. aprila 1978
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
-	■ L J-/TT ^'4n i,dliisnsl:e|j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel , in tiskap^Trst «rožniLkovPFTEG'

TEL AVIV — Vnovičnega palestinskega terorističnega napada na izraelskem ozemlju po vzoru tistega z dne 11. marca, ki je zahteval skupno 44 smrtnih žrtev ter izzval zasedbo libanonskega juga po izraelskih četah, v nedeljo le ni bilo. Šlo je za « nesporazum*, če ne celo morda za »strateško potezo netilcev sovraštva*. Tako vsaj govore tukajšnji tuji opazovalci, ki pripominjajo, da sta Begin in Dajan skorajda pobesnela spričo provokacije. Čemu tudi ne bi, ko pa je bil na mah pokonci ves vojaški aparat z oklopnimi vozili ter helikopterji, da »prerešeta* sredozemski obalni pas od južnega telavivskega predmestja pa do Gaze. in to zaman. Alarm je izzval neznanec, ki naj bi prestregel telefonski poziv domnevnih teroristov in ki so ga včeraj agenti tajne službe nemudoma podvrgli temeljitemu zasliševanju.
Izraelska vojska se namerava medtem pod pritiskom svetovne javnosti morda res umakniti iz južnega Libanona. Danes naj bi se u-mik začel v vzhodnem delu fronte, kjer da se bodo izraelske čete pomaknile za kaka dva kilometra od reke Litani nazaj, jutri pa naj bi se umaknile vojne enote z območja pri mostu Akia v osrčju libanonskega juga, in to za 7 km; pač pa ni predviden za sedaj umik z ozemelj Tira in sredozemske o-bale. Kljub vsemu bo šlo menda le za simboličen umik, kakor zatrjujejo dobri poznavalci izraelskih navad.
Izraelci nadzorujejo trenutno oko li 2.000 kv. km južnolibanonskega ozemlja. Na območjih, ki naj bi jih zapustili v prihodnjih dneh, ostanejo mirovne čete OZN z nalogo, da preorečijo palestinskim borcem povratek na položaje, ki so se jim morali odreči prejšnji mesec. Vendar marsikdo dvomi glede učinkovitosti »modrih čelad*: njihov poveljnik gen. Erskine je sicer naglasil, da bodo zagotovo streljale na morebitne palestinske napadalce (kar se je v resnici pretekle dni z vodilo) pristavil je tudi, da je »čelad* vse premalo in da jih ne bo dovolj za to naloro niti, ko se bo v Libanonu zvrstila vsa mirovna sila OZN, ki je bila za to predvidena (danes naj bi dopotovalo v Berut 600 nepalskih vojakov, čez nekaj dni pa naj bi dospelo še 500 francoskih, da okrepijo zdajšnji kontingent 800 »modrih čelad* na območju Tira). Ko je varnostni svet OZN 19. marca zahteval takojšnji izraelski umik iz Libanona, je sklenil poslati tjakaj vsega 4.000 vojakov: doslej jih je prispela komaj dobra polovica.
Med VValdheimom in Beginom je v teku nekakšna vleka vrvi: prvi je te dni ponovno zahteval pospešitev umika izraelskih čet. drugi pa trmasto vztraja pri tem, da jih popolnoma umakne šele, ko se v južnem Libanonu zbere prav vsa mirovna sila OZN in tako prepreči povrnitev palestinskih sil na območje v bližini izraelske meje. Begino-va trmoglavost je nekje tudi razumljiva (nikakor ne opravičljiva): medtem ko je svet obsodil izraelsko invazijo Libanona in ko ZDA čedalje bolj pritiskajo na telavivsko vlado. naj opasti »avanturo*, postaja očitno, Ja ni Begin s slednjo rešil niti enega samega od ,problemov, ki si jih je zastavil v začetku marca: nima jamstva, da ne bodo skušali Palestinci zavzeti novih bojnih položajev, oziroma, da jim bodo čete OZN to skušale preprečiti: prav tako ni bil dosežen med telavivsko na eni ter libanonsko ali sirsko vlado na drugi strani noben sporazum o nadzorstvu nad gibanjem palestinskih borcev in slednjič se Begin tudi ne more nanašati na svoje libanonske »zaveznike* — desničarske krščansko - maronitske miličarje, o katerih pač ne ve, če bodo sposob-
ni, da sami aii morda ob zaslombi »modrih čelad* zavrnejo palestinsko ofenzivo.
Miru ni niti v samem Bejrutu, kjer se nadaljujejo občasni strelni spooadi med krščansko desnico in muslimansko levico. Nekateri celo napovedujejo ponoven izbruh nasilja v dneh od 13. do 15. aprila, ko poteče tretje leto, odkar se je začela državljanska vojna.
Na politični ravni velja omeniti, da je dopotoval v Bukarešto na vabilo romunskih oblasti Arafatov svetovalec Hani Al Hasan, ki bo pre-dočil položaj na Bližnjem vzhodu predsedniku Ceausescu — le-ta o-dide jutri v Washington. Z druge strani je bilo v Damasku srečanje na »visoki ravni* med palestinskimi in sirskimi voditelji. Predsedoval mu je Arafat, govor pa je bil v prvi vrsti o trenjih med Sirijo in Irakom zaradi prisotnosti iraških prostovoljcev v južnem Libanonu. Damaščanski list »Tahrine*. ki velja uradno za glasilo vlade, je
ravno te dni obtožil iraške oblasti, da z izraelskimi kujejo zaroto proti Siriji, (dg)
Šc napetost v Salisburyju
SALISBURY — Začasna rodezij ska vlada je zavrnila angleško-ame-riške predloge o sklicanju nove konference o Rodeziji, katere naj bi se udeležile vse sprte strani. Tozadevno sporočilo so objavili v Sa-lisburyju po srečanju med namestnikom britanskega zunanjega ministra Grahamom, veleposlanikom ZDA v Zambiji Lowom ter zastopniki štirih voditeljev začasne rodezijske vlade. Kot znano so sporazum, s katerim je prišlo do oblikovanja začasne vlade, predstavniki zambijskih osvobodilnih gibanj zavrnili ter napovedali, da se bo borba proti vladi nadaljevala.
Uklenjeni obtoženci včeraj na procesu v Bologni
(Telefoto ANSA)
BOLOGNA — Z zavrnitvijo vseh pridržkov, ki so jih predložili zagovorniki, se je včeraj zaključil prvi dan procesa zaradi marčnih demonstracij lanskega leta v Bologni, med katerimi je izgubil življenje univerzitetni študent Pier Francesco Lorus-so. Odvetniki so zahtevali odložitev razprave, vse dokler ne bodo dokončane preiskave o raznih dogodkih, ki so bili povezani s tedanjimi demonstracijami v Bologni. Poleg tega so se odvetniki pritožili zaradi strogega pregleda slikanja in 1'il-manja s strani karabinjerjev. Očiten spodrsljaj, saj so bili prisotni številni fotografi časopisov in filmski snemalci televizije. Te je predsednik dr. Giovanni Abis poslal iz dvorane, s čimer je sprožil oster protest časnikarjev številnih dnevnikov.
Karabinjerji in policaji so imeli precej opravka s skoraj 800 mladimi somišljeniki priprtih mladeničev, ki so manifestirali tako na stopnišču sodne palače kot pred njo. Vseeno do incidentov ni prišlo.
V dvorani je med tem pet priprtih obtožencev trije od štirih na začasni svobodi (proti enemu, ki se ni predstavil, so izdali zaporni nalog) pred-tožilo sodišču dve izjavi: v prvi za vračajo teroristične sisteme raznih skupin, v drugi pa potrjujejo gladovno stavko, ki so jo začeli 1. a-prila, s katero hočejo pospešiti preiskave

PROCES PROTI ZGODOVINSKEMU JEDRU RDEČIH BRIGAD V TURINU
V dveurnem pričevanju odv. Lazagna zavrnil obtožbe vohunskega patra
Zaradi noža in boksala obtožen... sodelovanja s prevratniško organizacijo
Odv. Giovan Baltiški Lazagna P« vče rajšnjem pričevanju v Turinu
TURIN — Protagonist včerajšnjega, šestnajstega dne, procesa proti zgodovinskemu jedru rdečih brigad, je bil bivši svetovalec KPI v občinskem svetu v Novi Ligure, bivši partizan, za kar je bil celo odlikovan s srebrno medaljo, in končno med zadnjimi volitvami kandidat v listah «proletarske demokracije*, odv. Giovan Battista Lazagna. Za njegovo pričevanje je vladalo veliko zanimanje, saj je v obtožnici navedeno, da je bil Lazagna celo ideolog in vodja rdečih brigad in še posebno, da je bil zadnji povezovalni člen verige s Curciovo o-boroženo skupino v ilegali. Lazagna je za to že drago plačal: bil je v zaporu in ko so ga izpustili na svobodo, je ne le samo izgubil delo, temveč se je moral dvakrat tedensko zglasiti v genovski kvesturi. »Sem že 30 let marksist - leninist in ker nisem hotel biti suženj, sem o-
MimiiiiiiiiifriMiniiiiiiiAiMiimiiiiiiMiiiiiHiminmtiimim.fiiiiiiiiiiimiiinMiMiMtiiiiimiiitiuMiiiHHiitiii
TRAGIČEN EPILOG UGRABITVE V BELGIJI
Truplo barona C. V. Brachta na smetišču pri Antwerpnu
Kaže, da je podlegel ranam kmalu po ugrabitvi
BRUSELJ — Premožnega belgijskega industrijca in poslovnega mo-i, predsednika številnih družb ter častnega konzula Avstrije, 63-letne-ga barona Charlesa Victorja Brachta, ki so 'a ugrabili 7. marca v njegovi garaži v Antwerpnu, so včeraj našli mrtvega. Njegov sin, ki je bi! obenem njegov družabnik, je še v soboto opozoril ugrabitelje, da je pripravljen plačati odkupnino pod pogojem seveda, da mu dokažejo, da je oče še pri življenju. Namesto tega dokaza pa so sina telefonsko opozorili, da je očetovo truplo v smetišču v gozdu pri Oelegemu, nedaleč od Antwerpna. Policija se je že v nočnih urah lotila iskanja in končno so našli truplo barona, za katerega menijo, da je umrl že pred mesecem dni. Njegovo truplo so prenesli v mestno pokopališče. Z obdukcijo so ugotovili, da je podlegel ranam, ki jih je zadobil v garaži, kjer se je krčevito upiral ugrabiteljem, kar so dokazovali madeži krvi na tleh.
Baron Bracht
sebno vse drago plačal,* je vzrojil Lazagna, ko so mu prečitali izjave bivšega redovnika Silvana Girotti-ja, ki ga obtožuje, da je z njegovo pomočjo prišel v stik z Renatom Curciom.
Da je govoril z Girottom, Lazagna, eden najbolj obremenjenih obtožencev na začasni svobodi, ni nikoli zanikal. Bivši redovnik, bivši revolucionar in kot se je kasneje izkazalo, provokator, ga je osebno zani mal, še posebno pa so ga zanimale njegove izkušnje gverilca v Južni Ameriki. S tem pa ni rečeno, kot navaja obtožnica, da ga je »izpovedal*, preden je dal dovoljenje za stik s Curciom. Tega ni dal in ni mogel dati tudi iz ideoloških razlogov. Lazagno pa obremenjuje tudi vrsta dokumentov, ki so jih karabinjerji našli v nekem skrivališču rdečih brigad, med katerimi je bil celo prepis zapisnika z zasliševanja s strani sodnika Sossija. Tu je Lazagna obtožil Sossija, da je hotel genovski sodnik z obremenitvijo njega predvsem udariti po KPI.
Vsekakor je odv. Lazagna v dveh urah zasliševanja odločno zavrnil vse obtožbe in še najbolj vneto, da je on spravil Girotta v stik s Curciom, saj je, karabinjerski vohun govoril najmanj z 200 osebami, preden se 'e srečal z zgodovinskim voditeljem rdečih brigad.
Med včerajšnjo razpravo, kateri so kot opazovalci obtožencev prisostvovali Angelo Basone, Pietro Bas-si in Pietro Bertolazzi, so zaslišali tudi druge obtožence na začasni svobodi, kot je bivši funkcionar KPI in uradnik tehnično - upravnega oddelka «l’Unita» Antonio Morlacchi, ki naj bi po nalogu rdečih brigad kupil stanovanje, ki so ga spremenili v skrivališče, dalje Adriano Carne-lutti, ki naj bi v Tolmeču kupil zaboje papirja, ki so se ga rdeče brigade posluževale za tiskanje njihovih biltenov in končno Vladimir Zola, za katerega sploh ne vedo v kakšni povezavi naj bi bil z rdečimi brigadami. Njega so namreč zasačili z nožem in boksarjem v žepu, zaradi česar je predsednik izmenjal z njim le nekaj besed in nato razpravo odložil na danes.
Umor ženske
BRINDISI - Mlada komaj 21-letna Rosalba De Vicentis por. Donaleo je včeraj izgubila življenje v sumljivih okoliščinah, ki jih leteči oddelek sedaj raziskuje. Rosalbin mož, prav
(Telefoto ANSA)
tako ranjen v roko in trebuh, je pojasnil, da je ob povratku domov opazil poleg žene na tleh mladeniča z nožem. Ko ga je razorožil, ga je neznanec ranil in zbežal po stopnicah na cesto.,
KLJUB TEMU JE SPREJEL SKUPINO KUBANSKIH DIPLOMATOV
Barre je zvrnil odgovornost za spodleteli državni udar na Sovjetsko zvezo in Kubo
Mogadiški diplomatski krogi pa tej tezi ne verjamejo
MOGADIŠ — Somalski predsednik Barre je sprejel štiri kubanske diplomate, med temi tudi havanskega veleposlanika v Etiopiji. Sestanek, ki mu je prisostvoval somalski zunanji minister, je potekal strogo tajno, zato sploh ni mogoče vedeti za vsebino pogovorov. Tuji opazovalci menijo v tej zvezi, da so hoteli Castrovi odposlanci ponuditi mogadiškemu državniku roko sprave, potem ko je Barre obtožil Kubo, da je v sovjetski režiji omogočila Mengistujevim četam zmago nad prosomalskimi gverilci v Ogadenu.
Zanimivo pri tem pa je, da je Barre včeraj zvrnil odgovornost za nedeljski ponesrečeni poskus državnega udara prav na «tuje sile*, se pravi na Sovjetsko zvezo in Kubo, ki da sta okrepili etiopski »napadalni vojaški aparat* nič manj kakor s približno 17.000 svojimi vojaki. V resnici sloni obrazložitev za spodleteli puč, kakor jo strežejo dopisnikom tujih listov v Mogadi-šu, na krhki podlagi: če že ne zaradi drugega, vsaj zato. ker je bil »golpe* slabo načrtovan, nerodno izpeljan, oredvsem pa zasnovan v nepravem političnem trenutku, in to kljub resničnemu nezadovoljstvu vojaških krogov spričo poraza na ogadenski planoti. Ko bi se Moskva odločila, da s kubansko pomočjo vrže Barreja z metodami a-meriške CIA po čilskem vzoru, bi men la uspešneje ukrepala, kakor u-
uiimiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SPOMINSKA SVEČANOST NA GOSPODARSKI FAKULTETI
Ob 25 - letnici prerane smrti Borisa Kidriča
V Ljubljani bodo podelili tradicionalne Kidričeve nagrade za dosežke na področju gospodarskih znanosti
LJUBLJANA — Na slovesni seji sveta ekonomske fakultete, ki nosi ime Borisa Kidriča, so obeležili 25-letnico smrti tega velikega stratega jugoslovanske revolucije, misleca in teoretika, državnika in graditelja samoupravnega sistema. Odkrili so doprsni kip Borisa Kidriča. Profesorji in študentje te visokošolske u-stanove so v svoji sredi najiskrene-je pozdravili Kidričevo soprogo Zdenko, Edvarda Kardeija s soprogo Pepco, Sergeja Kraigherja, Franca Popita, Mitjo Ribičiča, Josipa Vidmarja in druge.
Ko so govorili o velikem deležu, ki ga je prispeval Boris Kidrič v času revolucije in v izgradnji socializma so poudarili zlasti njegov teoretični prispevek pri oblikovanju in uveljavitvi samoupravnega gospodarskega sistema.
Danes bodo v Ljubljani podelili tradicionalne Kidričeve nagrade za naj večje dosežke na področju gospodarskih znanosti.
V nedeljo pa so na Knežcu pri Rogaški Slatini nadvse slovesno odprli spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča. Kidričeva domačija je preurejena v muzej, odprt javnosti.
* * *
Danes torej mineva 25 let od smrti Borisa Kidriča, človeka, ki je s prodornostjo svojega intelekta in globino osebne etike izenačil svojo življenjsko pot in cilj z osvobodilnimi težnjami delavskega razreda. Svoje revolucionarno življenje je začel že 1927. leta kot petnajstletni ljubljanski gimnazijec. Zgodaj se je srečal z marksističnim in leninističnim nau-
kom in že dve leti kasneje je vstopil v vrste komunistične mladine Jugoslavije in v KP Jugoslavije. Zaradi svoje komunistične dejavnosti je že svoj 18. rojstni dan preživel v mariborskem zaporu, obsojen na leto dni, po vrnitvi iz zapora je od leta 1930 do 1933 vztrajno deloval za obnovitev partijske organizacije v Sloveniji, ki je med šestojanuar-sko diktaturo utroela težke izgube. Leta 1935 se je moral kot sekretar komunistične mladine Jugoslavije in kandidat za člana CK KPJ umakniti v tujino, kjer je v Parizu tudi začel delati s Titom. Leta 1939 se je vrnil v Jugoslavijo in začel delovati v ilegali.
Skupaj z Edvardom Kardeljem je bil Kidrič vodilna osebnost ljudske vstaje, Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja v Sloveniji, prvi politični komisar glavnega štaba slovenskih partizanskih enot, prvi sekretar izvršnega odbora OF, politični komisar glavnega štaba Slovenije, prvi sekretar slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prvi predsednik slovenske ljudske vlade — to so e-tape Kidričevega dela med NOB do osvoboditve.
Po končani oboroženi revoluciji je Kidriču preostalo le še osem let življenja. V tem času je mrzlično o-pravljal vrsto najpomembnejših nalog pri jugoslovanski vladi in v vodstvu KPJ. Njegbv soborec‘in prijatelj Edvard Kardelj je s temi pretresljivimi besedami orisal njegovo življenje in delo: «Boris Kidrič je živel kratko, vendar se je boril dolgo in silovito...*
JURE PENGOV
gotavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, čeravno se le ne morejo otresti misli, da sta morda Brež-njev in Castro kakor koli vpletena v zadevo.
Po odločnem zatrtju poskusa zrušen ja vlade, ki je zahtevalo * komaj dve uri, se je položaj v Somaliji skoraj docela normaliziral. Krivci — visoki častniki in majhen del vojaščine — so za Rešetkami in sam Barre ie v nagovoru somalskemu narodu prek radia zagotovil, da jim bo ustrezno sojeno po obstoječih zakonih. Očitno čaka pužište smrtna, a v najboljšem primeru dosmrtna kazen v zaporu. Kaže, da niso oblasti kljub poskusu državnega udara oklicale izjemnega stanja, kakor trdi tudi ne policijske ure. Očividci na primer razkrivajo, da se javnost tako rekoč sploh ni zavedla, kaj se pravzaprav dogaja: prvič, ker je bila nedelja, drugič pa, ker je bil napad izvršen v skrajnem zahodnem delu mesta in še to »diskretno*. Ko ne bi o zadevi poročali radio in časopisi, bi torej ljudje sploh ne zvedeli za dogodek, (dg)
Eritrejci uverjeni v zmago nad Eliopci
RIM — «Pred durmi je silovita etiopsko - kubanska ofenziva*. Tako je izjavil včeraj uredniku agencije Ansa zastopnik eritrejske ljudske osvobodilne fronte Debesaj, ki je pripomnil, da bo napad povsem jalov, kolikor bodo znali domoljubi po 17 letih trdega boja še kako zavrniti Mengistu.iev napad.
Vse kaže, da Eritrejcem ne primanjkuje orožja, da so torej pripravljeni na boj do poslednje kaplje krvi, ta pa naj bi bil zanje zmagovit. Eritrejski domoljubi so se uspešno zoperstavili letalskim nai>adom etiopskih letal, ki so bombardirala številna naselja v okolici Asmare ter se sedaj pripravljajo na predvideno etiopsko ofenzivo, iu naj bi se odvijala na eni strani z juga proti severu ter na drugi z vzhoda proti zahodu začenši pr j luki v Masavi, ki jo trenutno še vedno nadzorujejo etiopske čete.
Debesaj je v intervjuju ovrgel predlog voditelja sorodne domoljubne eritrejske organizacije Naserja, po katerem naj bi bili domoljubi pripravljeni na pogajanja z etiopskim režimom.
DUBLIN — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel v Dublin, kjer bo imel vrsto pogovorov s tamkajšnjimi voditelji.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Na strani potrošnika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Ob petih z GIULIANOM CANEVACCIJEM
17.05	HEIDI (risanka v nadalj.): Izlet na podeželje
17.30	Doma ob osmi uri
17.45	VLAKEC:
Pravljice, pesmice in igrice
18.00	Argumenti
Filmski studio: Pogovori o filmu «Človeška zver* Fritza Langa
18.30	Dnevnik 1 - KRONIKE
19.05	Programi pristopanja 19.20 IZGUBLJENI OTOKI:
Novi prijatelji, TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 JANE PITTMAN, ZGODBA SKRAJNEGA JUGA 2. del filma
21.45	Italijanska kultura med fašizmom
22.45	Filmske premiere
23.00	Programi pristopanja
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Kako so živeli prvotni ljudje, vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke: BARBAPAPA’, risanka
17.10 Mladih trideset minut
18.00	Otroci danes, vzgojna oddaja
18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI
18.45	Dober večer s... Superman in Atlas Ufo Robot
19.45	Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 RING '78 - Srečanje s protagonisti Vzhoda in Zahoda Aldo Falivena intervjuja Muhammarja el Ghcddafija
21.30	ONI DRUGI HOLLYWOOD «Amerika, Amerika, kam greš?», film v režiji Ha-skella Wexlerja
Kino jutri
Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 14.30 TV v šoli
16.05	ŠOLSKA TV:
Od Osla do tečajnika Oddaja bo pripovedovala o Norveški, o čudoviti deželi, kjer so gore, fjordi, gozdovi, pašniki, jezera menjajo kot slike iz drvečega vlaka, in kjer živijo delovni in redoljubni ljudje. To je dežela, kjer je veliko sonca in cvetja v času no-lctja, čas belih noči pa naredi pokrajino še bolj
zanimivo. K prijaznejšemu stiku prispeva blažilni vpliv toplega zalivskega toka.
17.25	ČRNA DAMA
17.55	OBZORNIK
18.05 Mali svet
18.40 ZDAJ ZAORI. PESEM O SVOBODI, oddaja iz cikla «Čas, ki živi*
Aprila 1944 je v Planini pri Semiču izmed okrevajočih ranjencev in invalidov nastal invalidski pevski zbor. Izjemen zbor v izjemnih okoliščinah. Gostoval je po enotah, na položaju, med ranjenci v partizanskih bolnišnicah in na mitingih. Že med vojno je gostoval v Italiji med našimi in zavezniškimi ranjenci. Tik pred koncem vojne je po vrnitvi v domovino pel po Dalmaciji in na Dan osvoboditve v svobodni Ljubljani. Zbor je zaživel s polno moč jo, kakovostno rasel in ponesel revolucionarne tradicije in partizansko pesem med mladi rod tudi v svobodi preko meja naše ožje in širše domovine.
19.15	Risanka
19.20	DNEVNIK
20.00 MI TAKO, KAKO PA VI ? aktualna oddaja V oddaji bodb sodelavci temeljnih organizacii Golice, Emone in Markurja z Jesenic imeinjali izkušnje v zvezi z delitvijo po delu, koliko je današnja delitev že odvisna, hkrati od količine, kvalitete in gospodarnosti.
20.55	M. Dombrowska:
NOČI IN DNEVI, nadalj.
21.50 Iz koncertni]] dvoran:
Mednarodno srečanje glasbenikov v Munchnu
22.20	DNEVNIK
Koper
19.30	ODPRTA MEJA
20.00 Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45 Aktualna tema
21.20	ZGODBE THOMASA HAR DYJA (TV film):
Sošolca
22.10 Turistični dokumentarec
22.25	Narodna glasba:
Poljska tolklora
Zaareb
19.30	DNEVNIK
20.00 V središču
21.15	Akcije: Varstvo ori delu
21.25	KOMU ZVONI, film
ŠVICA
19.25	Savana v Venezueli dok oddaja
20.30	DNEVNIK
20.45 TRAPIC, film
22.20	To in drugo
7.00,
TRST A
8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro:
7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepoznani znanci: 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra: 10.35 Pisma Isabelle Marenzi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij: 15.35 Top lestvica:	17.05 čudoviti otroški
svet; 17.15 Poje sopranistka Ljuba Berce - Košuta; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Problemi slovenskega jezika: 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti iz oper;
9.00	Glasbeni svet; 9.32 Najlepše ljubezenske popevke; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Skladbe za inštrumente na pihala: 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Učimo se slovnice; 14.10 Plošče: 14.33 Poje Marjana Držaj: 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Popevke; 16.05 Orkester Tubo Freddolini; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; ' 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po
željah; 18.35 Domači pevci zabav ne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00. 19.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujanje;
9.00	in 10.35 Radijski pogovori;
12.05	in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Poezije in glasba; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Osebnost za tri igralce; 18.00 Glasbena oddaja; 18.35 Spazioli-bero; 19.35 Mladi izvajalci; 21.05 Jazz '78; 21.35 Glasba in noč; 23.15 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.39, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
18.00,	19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki: 11.30 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.45 Svet tehnike; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri;
18.05	Obiski naših solistov; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.15 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba,
Ce li je center mesta pretesen obišči naš novi
MARCHI GOMMA MARKET - UL Baiamonti 56/13
V, ^
v- s'" c	Jr
racionalno urejen prostor za nakup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko Izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas
torej


ARCHI
ommoi
ARKET
ULICA BAIAMONTI 56/13