PRIMORSKI DNEVNIK A,hhMlna p,acar»a v gotovini ^ • listale l gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 40 (6624) TRST, petek, 17. februarja 1967 DANES ZAUPNICA VLADI V POSLANSKI ZBORNICI Prihodnji teden verjetni razgovori o izvajanju vladnega programa Zanimiva izvajanja v poslanski zbornici: Ferri (PSU), Piccoli (KD) in Longo (KPI) - Nasprotja o dnevnem redu zasedanj poslanske zbornice - Interpelacija demokristjanskih poslancev glede ameriškega bombardiranja Vietnama 16. — Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala ^virnVa °.Položa.)u vlade, ki je povsem prešla iz formalnih o- pSr.9y stališč glede glasovanja v senatu na obravnavo splošnih ta,®* vprašanj vladnega dela. Jutri bo sledilo glasovanje ^nih - vladi> za katero ni no- -------------- vladi, dvomov, saj so se socia- Inrv/-»___111 tfl«. dogovorili, da bodo enotno j^vaii Zi ■ • di to glasovanje samo for- za zaupnico. Vendar pa pušča vsa pereča V odprta. litevDlstvu gre torej samo za odlogi ,rešltve osnovnih spornih vpra-^kili 0 glede Federconsorzi, delita, ^ ^ružl3. šolstva, urbanizma flo ’ 0 Center bo v kratkem prišlo ftij) "govorov med vodstvi politič. Vora ar|k in menda tudi do dogodi ° Prednostni lestvici ter izva-■ hekaterih že sprejetih obvez- 2at0 sta Va f?.ske zbornice najbolj zanimi- bila na današnji seji iHs?.°Vora socialističnega in demo-„v iškega predstavnika, ki sca 0cennma &k°ro z enakimi besedami a neusPešno glasovanje v se-VW ln da iz tega ne sledi nujnost Ja ® krize. Glede ostalih vprašanj itovj]1 se v izjavah bistveno razli-W,t.a ih sta bila mestoma celo po- Ok skupine PSU Ferri je ' .. vd. da socialisti niso načeli Mi V^6!6 federconsorzi slučajno, tem-hočejo !65iti to na primeren način 10 vprašanje, za katero pa tijo J0 n°bene odgovornosti in no-»so odgovornost pretekle vla- de, ki so dopustile, da so se kopičili dolgovi. Glede dolgov so socialisti zahtevali naj računsko sodišče pregleda račune, in šele ko bo ta pregled izveden, se bo lahko govorilo o kritju s strani države v mejah., kar dejansko Federconsorzi pripada. Zadevni zakonski načrt ni bil predložen, ker so socialisti mnenja, da ni v skladu z njihovimi zahtevami. Je pa tudi druga plat vprašanja in predvsem odnosi med Federcon. sorzi in kmetijskimi zadrugami, kar so socialisti pričeli reševati z ustanovitvijo AIMA, tako da upravlja nje javnih zadev ne bo več v rokah zasebnih organizmov. Istočasno pa je treba spremeniti statute, tako da bodo Federconsorzi demokratičen organizem in ne bodo več imeli korporativnega značaja. Socialistična stranka odločno zahteva rešitev tega vprašanja in ima pravico zahtevati od zaveznikov ter predvsem od KD ((jasnost in obvez. nost». V tej zvezi je Ferri dejal, da so socialisti visoko plačali cilje u-stanovitve levega centra in menijo, da cena ni bila previsoka v zvezi z interesi delavcev. Vendar pa če ti cilji ne bi bili uresničeni, bi tudi izginili razlogi za prisotnost socialistov v vladi. Ferri je torej Pritisk na Sukarna *ij| °stite, gospod predsednik, tudi ta prostorček potrebujemo («New York Herald Tribune«) starta, 16. Glasilo indonezij-o 6 trdi danes> da Je Pted-% 7. kukamo v celoti podprl za- V°JaSk|lttobra 1965. List dodaja, da Roditelji sedaj pregledujejo pravi, da dokument, ki ga je poslal general Nasution, ((dokazuje črno na belem vlogo predsednika pri pripravljanju zarote PKI Neki drug vojaški list piše, da so pred dnevi aretirali policijskega nadzornika Sumirata, ki je bil Su-kamov adjutant in poveljnik predsednikove osebne straže v času poskusa državnega udara. 0 Sukamovi krivdi, ki jih je general Nasution vojaškemu 5tl4i)0 ' ki bo v prihodnjih dneh tož generala Supardža, katerega JeJ°, da je vodil zaroto. List ""'■1IIIUII.......................................... jasno zagrozil z vladno krizo, če zadeva Federconsorzi ne bi bila ustrezno rešena. Glede ostalih vprašanj pa le Ferri mnenja, da se v tej zakonodajni dobi lahko še nekaj naredi. Razpoložljiv čas je res kratek in ((socialistična stranka pričakuje od bližnjih razgovorov potrditev skupne volje, da se izpolnijo sprejete obveznosti«. Namestnik tajnika KD Piccoli je ugotovil, da ni glasovanje v senatu odkrilo obstoječih težav glede nekaterih vprašanj, ki so v okviru vladne koalicije. Dejal je tudi, da je KD proti krizi, ki oi pomenila samo daljšo prekinitev, po kateri bi se politične sile znašle pred istimi vprašanji in pred istimi zahtevami, samo z znatno icralši.n razpoložljivim časom. Plcco.i je mnenja, da se ne morejo s spreminjanjem večine na čudežen način rešiti vprašanja, ki jih je mogoče reševati samo na demokratičen način Glede Federconsorzi je izjavil, da je glede obračunov že soglasnost, glede ostalih vprašanj te ustanove pa so široke možnosti sporazuma, «če se sploh hoče sporazum doseči«. Piccoli je zaključil, da so demokristjani pripravljeni proučiti z o-stalimi strankami večine vsebino in prednostno lestvico skupnih pobud in da kot poslanska skupina v celoti pri tem prispevajo. Tajnik KPI Longo je ugotovil, da vlada ni hotela potegniti logičnih zaključkov na osnovi glasovanja v senatu in da je to glasovanje izraz nasprotij v okviru strank levega centra. Obtožil je socialistično stranko da se vdaja demokristjanskemu izsiljevanju in grožnjam o predhodnih volitvah, s čimer jo vedno prisilijo, da se ukloni njih volji. Longo je mnenja, da ne drže izgovori, češ da ni druge alternative kot levi center, in da so široke leve sile, ki gredo od komunističnih do levo usmerjenih katoliških množic. Če pa kriza levega cent i ne bo privedla do drugih rešitev, je «zdrava rešitev« v predhodnih volitvah. Istočasno z zapletom teh vprašanj je prišlo tudi do polemik o delu poslanske zbornice odnosno o vrstnem redu vprašanj, ki naj jih zbornica obravnava. O tem so danes ponovno razpravljali načelniki skupin poslanske zbornice, ki niso prišli do končnih odločitev, in o bistvenih vprašanjih niso objavili uradnega sporočila. Kaže pa, da gre ponovno za spor med demokristjani in socialisti, ali naj se najprej obravnava proračun ali pa naj ima prednost glasovanje o petletnem načrtu. S socialistične strani je v tej zvezi Ferri dejal, da socialisti vztrajajo, da se najprej obravnava petletni načrt. Vse pa kaže, da so razpravo o Federconsorzi že odložili, in to menda tudi s privolitvijo komunistov. Spor med socialističnimi senatorji so danes poravnali na sestanku skupine, kjer so zavrnili ostavko petih senatorjev po pojasnilu tajnika PSU De Martina, da je bil obveščen o njih izjavi, katero je predhodno odobril. Zavrnili so tudi o-stavko predsednika senatorske skupine Lami Starnutija. Skupina 26 demokristjanskih poslancev je vložila vprašanje ministru za zunanje zadeve Fanfaniju v zvezi z ameriškim bombardiranjem Severnega Vietnama. Poslanci sprašujejo ministra, če je bil iz drugih — razen novinarskih — virov obveščen o vzrokih prekinitve premirja, ki je bilo tako kratko, da je bilo povsem neučinkovito za politično rešitev vietnamskega spopada, s čimer se je ustvarilo razočaranje in zaskrbljenost v Poslanci tudi sprašujejo o pobudah, ki jih namerava sprejeti vlada, da prispeva k drugim avtoritetnim intervencijam, da se olajša mirna rešitev spora. Zanimivo je dejstvo, da so včeraj skoraj podobno vprašanje postavili socialistični poslanci. Zunanji minister Fanfani pa je danes sprejel ameriškega veleposlanika Reinhardta. ' Seja osrednjega vodstva KD, ki bi morala biti jutri dopoldne, je preložena na popoldne ob 16.30 v zvezi z zasedanjem in glasovanjem v poslanski zbornici. 45 mrtvih med spopadi v Adenu TAEZ (Jemen), 16. — Osvobodilna fronta Južnega Jemena javlja, da je med demonstracijami, ki so bile v soboto v Adenu, umrlo 45 o-seb. Britanske oblasti so aretirale 2400 ljudi. V soboto je bilo izvršenih nad 65 atentatov. Našli so skladišče orožja GENOVA, 16. — Policija Je odkrila večjo zalogo orožja na področju Torriglia. Našli so 70 bomb, 10 protitankovskih bomb, 15 protitankovskih min, 15 bomb za minomete, 81 ročnih bomb, 10.000 nabojev za brzostrelke in 500 šaržerjev, 3000 desetmilimetrskih nabojev za brzostrelke, tri kilograme trit.ola, 10 brzostrelk, 100 pušk različne vr. ste, 2 bazooki, 55 šaržerjev za brzostrelke in 10 nadomestnih cevi za brzostrelke. R. Kennedy ne bo kandidiral NEW YORK, 16. - Senator Robert Kennedy je danes sporočil, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 1968, temveč bo podprl predsednika MED URADNIM OBISKOM NA DUNAJU Titov razgovor s predstavniki ZSO koroških Slovencev Razgovora sta se udeležila tudi Janko Smole in Vladimir Bakaric DUNAJ, 16. — Predsednik republike maršal Tito je danes, na predzadnji dan svojega bivanja v Avstriji, v svoji rezidenci v hotelu ((Imperial« sprejel dopoldne zastopnike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, in sicer predsednika in podpredsednika zveze dr. Francija Zwit-tra in Janka Ogriza, predsednika Zveze bivših partizanov na Koroškem Karla Prušnika-Ga-šperja in predsednika Zveze slovenskih zadrug na Koroškem dr. Mirta Zwittra. Med sprejemom, ki je potekal v prisrčnem in toplem ozračju, so člani delegacije darovali Titu lovsko puško. Razgovora sta se udeležila tudi Janko Smole in dr. Vladimir Ba-karič. Maršal Tito je izkoristil današnji dopoldan za obisk nekaterih kulturnih znamenitosti glavnega mesta Avstrije, med drugim bavarskega dvor- IMIIIIMIIIII|||||||||||||||||||||||lmi|,|,,m|,|rit|r|||ini|||||||||||||,||mi|)||||H|||m||)||||m||||||||||||||||)||m,|l,|||nn||||||||,nMI||||||,„||,l,mimn,l,milll||l||||||||||||| VELIKA BRITANIJA IN SKUPNO TRZISCE ca «Belvedere», kjer si je ogledal galerijo slik starih mojstrov in marmorno dvorano, v kateri je bila leta 1935 podpisana državna pogodba, s katero je Avstrija dobila neodvisnost, zatem pa se je zadržal dalj časa v umetniško zgodovinskem muzeju, kjer si je z zanimanjem ogledal umetniška dela starih italijanskih in germanskih mojstrov. Svoj dopoldanski ogled znamenitosti je maršal Tito s soprogo in ostalimi člani delegacije zaključil z obiskom Narodne biblioteke, kjer se je seznanil z najstarejšimi spisi, zemljevidi in fotografijami, ki jih hrani ta ustanova. Popoldne pa je v svoji rezidenci v hotelu «Imperial» sprejel člane jugoslovanskega veleposlaništva pod vodstvom veleposlanika Prpiča, zastopnika jugoslovanskih podjetij in zastopstev ter člane njihovih družin na Dunaju. Nocoj je predsednik Tito v palači «Pallavicini» priredil večerjo in po večerji slovesen sprejem v čast predsednika Avstrije Franca Jonasa. Wi/son in Brom sta zaključila posvetovanje z bonskimi voditelji Zdi se, da v Bonnu nista dobila nobenega jasnega zagotovila o podpori - Razburjenje zaradi izjav ministra za trgovino LONDON, 16. — Predsednik vlade Wilson in zunanji minister Brown sta se danes vrnila iz Bonna v London. V Bonnu so danes sporočili, da bo zunanji minister Brandt prišel aprila v London, kjer bo nadaljeval pogovore z britansko vlado. Nocoj je VVilson v spodnji----------- ---- državi. ko Utonilo je 250 oseb se je med nevihto prevrnil čoln Enajst mrtvih in trinajst ranjenih zaradi eksplozije ■ Usad pokopal pet delavcev - Trije mrtvi pri cestni nesreči zbornici izjavil, da je bil namen obiska govoriti izključno o vprašanjih, ki so povezana z morebitnim vstopom Velike Britanije v evropsko skupnost. Govorili so o britanskem stališču do rimske pogodbe, o kmetijstvu, o gibanju kapitala in o drugih splošnih gospodarskih in finančnih zadevah. Na nekatera vprašanja je Wilson odgovoril, da so pogovori ((potrdili že izraženo nemško stališče, t. j. naklonjenost bonske vlade, ko je britanska vlada sporočila, da namerava začeti neposredna pogajanja s skupnostjo«. Sporočil je, da so med privatnim pogovorom obravnavali tudi vprašanje stroškov za britanske vojake v Zahodni Nemčiji in govorili so tudi o drugih vprašanjih. Pripomnil je, da pristop Velike Britanije h gospodarski skupnosti ne bo rešil gospodarskih vprašanj v državi, in dodal: ((Gospodarske težave bomo morali rešiti sami v skupnem tržišču in zunaj njega.« Glede meje na Odri in Nisi ,ie Wilson izjavil, da s Kiesingerjem sploh nista govorila o tem ter da sta zadevo uredila Brown in Brandt. Pred odhodom iz Bonna je Wil-son na tiskovni konferenci izjavil, da so bili pogovori v Bonnu zaupni, ter to, kar si bodo predstavniki šestih vlad povedali med seboj, bo ostalo med njimi. Izjavil Je dalje, da je obisk v Bonnu, prav tako kakor v drugih evropskih prestolnicah, bil zelo koristen. Dalje je izjavil, da je stališče bonske vlade do vstopa Velike Britanije v skupno tržišče v skladu s prejšnjim zadevnimi uradnimi izjavami, med katerimi so tudi Kiesingerjeve izjave v Bundestagu. Na vprašanje, ali Je pogodba proti širjenju jedrskega orožja prinesla nove težave k že obstoječim težavam za vstop Velike Britanije, je Wilson odgovoril, da pogodba ne postavlja nobenega problema za Angleže, ki pa priznavajo utemeljenost zaskrbljenosti nekaterih nejedrskih držav glede miroljubne uporabe a-tomske energije. Nemški voditelji so bili med po govori zelo rezervirani tudi glede datuma, ko bi Velika Britanija lahko uradno postavila svojo kandidaturo za skupno tržišče. Wilson je na vprašanje, ali so mu glede tega kaj svetovali, odgovoril, da je stvar prezgodnja, ker ni še zaključil svojih posvetovanj in bo moral nadaljevati posvetovanja tudi z državami EFTA. Omenil je, da tudi minister za Commonwealth obiskuje države članice in diskutira z njimi 0 vprašanjih, ki so s tem povezana. Predstavnik bonske vlade je spo- 1 11, da bodo ZDA, Velika Britani- pina je razburjena zaradi sinočnje izjave, ki jo je podal na sestanku gospodarske in finančne komisije laburistične stranke minister za trgovino Douglas Jay glede težav v zvezi z vstopom Velike Britanije v skupno tržišče. Zatrjuje se, da je Jay znova poudaril nevarnosti, ki čakajo Veliko Britanijo, če bo vstopila v skupno tržišče, življenjski stroški bi se zvišali za štiri odstotke in ne od dva do tri in pol odstotka, kakor je izjavil Wilson. Jay je dalje izjavil, da bi svobodno gibanje kapitalov na področju skup- nega tržišča stalo Veliko Britanijo približno sto milijonov šterlingov in drugih sto milijonov bi zgubili na kmetijskem sektorju. Jay je dejal, da bi Velika Britanija z vst„-pom v skupno tržišče lahko .mela gospodarske težave vsaki dve led ah tri Wilson, ki so ga vprašali, kaj meni o teh izjavah, je na tiskovni konferenci v Bonnu izjavil, da žed zadevo razjasniti. Pripomnil je, da, ko je v spodnji zbornici sporočil, da želi britanska vlada ugotoviti, ali je možnost vstopa v skupno tržišče, govoril v imenu vse vlade. Dajal je, da se bo podrobno informiral o tem, kar je izjavil Jay. V nekaterih krogih ne izključujejo, da bo Jay odstopil. I. Mihovilovič prejel nagrado «M. Pijadc» gledališča v Ljubljani je pričel nocoj svoje tridnevno gostovanje v beograjskem Jugoslovanskem dramskem pozorištu. Ljubljanski umetniki, ki so doslej v Beogradu večkrat gostovali z velikim uspehom, bodo igrali: Linhartovo «Matiček se ženi«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« in Ivana Mraka «Marijo Tudor«. S tem gostovanjem ansambel Slovenskega gledališča vrača članom Jugoslovanskega dram skega pozorišta v Beogradu obisk, ko so pred nekaj sezonami gostovali v Ljubljani. Kreditni odbor Jugoslovanske investicijske banke je odobril posojilo 20 milijonov novih dinarjev za gradnjo novega sodobnega hotela na Bledu. Hotel, ki bo imel 300 postelj in restavracijo za 420 oseb, bo zgrajen do konca prihodnjega leta. LJUBLJANA, 16. — Zveza novinarjev Jugoslavije je na podlagi sklepa posebne žirije, o čemer smo lani 20. nov. že poročali, na današnjem zasedanju v Ljubljani sklenila, dodeliti nagrado za življenjsko delo «Moša Pijade« novinarju Ivu Mihoviloviču iz Zagreba. Ive Miho-vilovič, ki se je posvetil novinarstvu že leta 1923 v Trstu, je do druge svetovne vojne sodeloval v raznih listih in se zavzemal za antifašistična stališča v tedanjem političnem življenju. Mihovilovič, udeleženec narodnoosvobodilne borbe je po osvoboditvi sodeloval pretežno v «Vjesniku», «Vjesniku u srijedu« in v «Večernem listu« kot komentator. Ive Mihovilovič je avtor mnogih knjig in publikacij o tržaškem vprašanju in drugih aktualnih družbenih vprašanjih. Zveza novinarjev je na današnjem sestanku v Ljubljani sklenila sklicati v marcu letos izredni kongres Zveze novinarjev, na katerem bodo razpravljali o vlogi tiska in novinarjev v izvajanju gospodarske in družbene reforme in o predlogu novega statuta Zveze novinarjev. Ansambel Slovenskega narodnega DETROIT, 16. — Papež Pavel VI. je poslal ameriškim katoliškim škofom poziv v zvezi z «miIijoni naših bratov, ki morajo živeti tudi brez najnujnejšega«. Papežev poziv, ki ga vsebuje njegovo osebno pismo škofom, poziva škofe, naj podprejo 21. letno kampanjo zbiranja za pomoč tujini, ki bo od 26. februarja do 5. marca v vseh ameriških katoliških škofijah. ((Narodi tekmujejo v oboroževalni tekmi, pravi pismo, nepotrebne vojne pustošijo polja, in poleg tega naravne katastrofe — ujme, povodnji in potresi — puščajo cele skupnosti brez najnujnejšega.« RiiiMiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHnuiiHiiiiiiiinuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STANJE NA KITAJSKEM SE VEDNO ZMEDENO 16. — V Omanskem 'r*Ui 86 je med silno nevihto pre- i tv,., “ra snnu ucviuiu jjit- >ilo 0 i,C^ “g " ' — ^lo „ ?>ano Utra di Scilla je pre- , delo - ' , tvi '11 bi]0 . cez dve uri. Pri eksploziji V ritt-T a ^tvih in 13 ranjenih. .i--.- A (Reggio Calabria), 16. — c Zemeljski usad pokopal 5 delavcev; trije so izgubili življenje, dva pa sta bila hudo ranjena. Nesreča se je dogodila ob eni ponoči, ko je skupina šestih delavcev delala v predoru za zgraditev dela avtomobilske ceste Salerno-Reggio Calabria. Reševalne skupine so po dveh urah kopanja rešile življenje dvema delavcema od petih, ki jih je usad pokopal. REGGIO CALABRIA, 16. - Ob treh ponoči se je na cesti v bližini Africo Nuovo v pokrajini Locri dogodila prometna nesreča, pri kateri so zgubile življenje tri osebe, ena pa je bila hudo ranjena. Štirje po nesrečenci so se vračali z lova z avtomobilom, ki se je iz neznanih vzrokov zaletel na nekem mostu v ščitni zid, ga porušil in zdrknil v prepad. Tri osebe so bile na mestu mrtve. V več krajih se ponavljajo spopadi med pristaši in nasprotniki Maocetunga Lin Piao obtožuje tajnika stranke in predsednika republike, da pripravljata državni udar PEKING, 16. — Pekinški dopisnik japonskega lista «Yomiu-ri Shimbun« piše, da iz manifestov po pekinških ulicah izhaja, da sta vlada in centralni komite KIP Kitajske odredila razpustitev vseh ((revolucionarnih množičnih organizacij«, ki jih ne priznavajo osrednje oblasti, člani teh organizacij se bodo morali takoj vrniti v svoje po- Nan- BOCEN, 16. — Karabinjerji iz Luttacha (Lutago) so ugotovili, da je eksplozija hudo poškodovala majhno vojašnice finančnih straž, ki je več let ne uporabljajo in ki je na popolnoma neobljudenem področju v višini 2300 metrov. Ugotovili so, da je v poslopju eksplodiral močan naboj eksploziva. ja ln Zahodna Nemčija začele ta mesec v Londonu pogovore o stroških za vzdrževanje ameriških in britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Finančni minister Strauss je izjavil, da Zahodna Nemčija ne ho mogla vzdržati nadaljnjih plačil ZDA za stroške ameriških čet v Zahodni Nemčiji pred koncem leta 1968. Prc.a tem datumom ne bo razpoložljivih sredstev za nadaljnje nabave orožja v ZDA. Predstavnik bonske vlade je nocoj izjavil, da je bonska vlada mnenja, da je pristop Velike Britanije h gospodarski skupnosti zaželen. Dodal pa je, da se bonska vlada ((zaveda vseh potrpežljivih naporov, ki bodo potrebni, preden bo ta smoter lahko dosežen«. Laburistična parlamentarna sku- sta ter se vključiti v gibanje kulturne revolucije. Dodaja se, da bo treba vsako kontrarevolucionarno dejavnost v razpuščenih organizacijah javiti ministrstvu za javno varnost, ki bo sprejelo potrebne ukrepe. Centralni komite priporoča ((revolucionarnim upornikom, naj ne samovoljno izključujejo iz stranke članov, ki jih imajo za nasprotnike. Ukaz je v skladu z novimi nar vodili, naj se ne sistematično eliminirajo vsi stari kadri, ki veljajo za osumljene samo zaradi vodilni!', funkcij, ki so jih imeli prej. Dopisnik bolgarske tiskovne a-gencije piše, da so ((uporniški revolucionarji« s pomočjo vojske, kljub močnemu odporu, zavzeli oblast v približno polovici kitajskih pokrajin. V nekaterih pokrajinah pa se še nadaljuje borba med pristaši in nasprotniki Maocetunga. Na področjih, kjer so oblast prevzeli uporniški revolucionarji, so ustanovili nove organe, ki izvajajo hkrati partijsko in državno oblast. Nocojšnje «Izvestija» objavljajo celoten članek o Kitajski, ki ga je objavila davi ((Pravda«. Zatem objavljajo tudi komentar o drugih dogodkih na Kitajskem. List pravi, da naj bo stanje na Kitajskem kakršno koli, je gotovo, da je zmedeno in protislovno. Odpor proti Maocetungovi skupini je še vedno živ med delavskimi množicami in vojsko. Voditelji se borijo proti odporu s tem, da se prilagodijo okoliščinam. Kjer je mogoče s silo zatreti, to storijo, vendar pa se ne odpovedo kompromisu, kjer ni mogoče drugače. V Notranji Mongoliji, kjer je vojaški voditelj Lju Čank odločno zavrnil zahteve rdečih gardistov in je obdržal nadzorstvo nad tem področjem, so se začeli pogajati in zdi se, da so se sporazumeli. V pokrajini Honan uporabljajo redne čete proti Mao-cetungovim pristašem tudi težko orožje. Aretirali so celotno vodstvo čangu v pokrajini Kjangsi pa so Maocetungove čete odbile poskus prebivalstva ob podpori tamkajšnje vojaške posadke, da bi zavzelo sedež policije. Vendar pa je nasprotnikom Maocetunga uspelo osvoboditi zapornike in odnesti več tajnih dokumentov. Spričo številnih nastopov vojske proti Maocetungu so pekinški voditelji znova poudarili, da je treba izvesti čistko v vojski. Toda čistko so prekinili na važnejših vojaških področjih, da se izognejo nevarnosti uporov. «Izvestija» ugotavljajo, da vse to kaže, da Maocetungova skupina ne more računati na celot no podporo vojske in da se tega dobro zaveda. Agencija Tass, ki navaja manifeste, ki so se pojavili v Pekingu, ter poročila bolgarske tiskovne a-gencije, poroča o govoru Lin Piaa, v katerem je ta obtožil glavnega tajnika stranke Pinga in ministrskega podpredsednika Tao Cuja, da pripravljata državni udar. Akcija bi se morala začeti konec februarja ali prve dni marca s sodelovanjem oddelkov vojske. Pri pripravi upora ie baje sodeloval, preden so ga aretirali, tudi pekinški župan Peng Cen. Lin Piao trdi, da so v zaroto vpleteni tudi predsednik republike Liu Šao Ci in drugi pristaši te skupine. Tass omenja zatem poročila japonske agencije Kyodo in pravi, da je v Šink jangu še vedno napeto in pogostoma se ponavljajo spopadi med Maocetungovimi pristaši in nasprotniki. Tass zaključuje, da je v Sinkjangu že en mesec stalno napeto, tako da se zdi, da je blizu izbruh državljanske vojne. Toda poročila iz te pokrajine niso jasna in nihče ne more reči, ali je pokrajina pod nadzorstvom Maocetungo-vih pristašev ali nasprotnikov. Po raznih poročilih so od nedelje v teku hudi boji tudi po ulicah ti-betske prestolnice Lase, kjer general Cang Kuo še vedno prevladuje v mestu, kljub močni ofenzivi Mao- cetungovih vojakov. Baje je bilo do sedaj že kakih sto mrtvih in v mestu so razglasili obsedno stanje. Vendar pa se ofenziva Maocetungo-vih vojakov krepi s prihajanjem novih vojakov in letalstva. B^je je že stopilo v akcijo topništvo in Maocetungovim pristašem so se pridružili tudi številni prostovoljci. Medtem se ponavljajo pozivi kmetom, naj se do največje mere potru-dijo za spomladansko setev. Radio poziva kmete, naj reagirajo proti «slabim elementom«, ki skušajo širiti odpor proti Maocetungu na podeželju, ter naj sodelujejo s funkcionarji, ki urejujejo kmetijsko proizvodnjo. Japonski radio poroča nocoj, da iz lepakov, ki so jih nocoj nalepili v Pekingu, izhaja, da so enote kitajske vojske podprle Maocetungove nasprotnike v pristanišču Luta (bivši Port Arthur) v Severni Kitajski. Vojaki so aretirali 400 študentov in Maocetungovih delavcev in so v torek prekinili vse železniške zveze, ki vodijo v to mesto. Trije študenti so bili ubiti, več drugih je bilo hudo ranjenih. Tudi bolgarska tiskovna agencija poroča o neredih na tem področju. Vojaki v Luti so se pridružili orga nizacijam, ki se upirajo Maocetungu, ter so obkolili Maocetungove e-lemente v neki tovarni, tako da niso mogli ti dobivati hrane. Maocetungovi študenti so poslali okrepitev približno dva tisoč ljudi. )5. februarja so vojaki obkolili študente in Maocetungove pristaše. Pri spopadu, ki je sledil, so bili mrtvi in ranjeni. Kakor poroča japonska tiskovna agencija, je odbor za kulturno revolucijo v kitajski komunistični stranki ukazal rdečim gardistom, naj ne uničujejo več zgodovinskih predmetov in naj ne požigajo knjig. Neki član odbora za kulturno revolucijo v stranki je v pogovoru z revolucionarnimi uporniki, ki delajo v knjižnicah, muzejih in knjigarnah, izjavil, da ni potrebno, da široke množice berejo vse stare knjige, toda Izvedenci te knjige potrebujejo. Drugi predmeti kulturnega značaja pa se morajo ohraniti kot narodna lastnina. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o položaju vlade, med katero sta socialistični in de-mokristjanski predstavnik govoril dokaj drugačen jezik Vendar pa je v tem okviru bistveno, da so se socialisti sporazumeli, da bodo danes soglasno glasovali za zaupnico vladi in da prepuste reševanje vrste perečih vprašanj sestankom v okviru strank in vladnih predstavnikov, do katerih bo prišlo verjet-uo že prihodnji teden. Načelnik so. cialistične skupine Ferri je v zvezi z zahtevami glede Federconsorzi za-grozil z vladno krizo, medtem ko pa demokristjan Piccoli izključuje to možnost in je dejal, da so glede obračunov Federconsorzi že soglasni. Celotni spor o vladni politiki ie torej samo preložen na razgovore v okviru strank in so trenutno možne najrazličnejše rešitve. Na Dunaju pa je med svojim obiskom predsednik republike Tito sprejel včeraj predstavnike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in se z njimi dolgo razgovarjal ob prisotnosti Janka Smoleta in Vla-dimira Bakariča. Titov obisk se bo zaključil danes. Medtem se Je Wilson po pogovorih s Kiesingerjem vrnil v London ter izjavil, da so govorili izključno o vstopu Anglije v skupno tržišče, o meji na Odri in Nisi pa sta razpravljala samo zunanja ministra Brovvn in Brandt. VVilson je povedal, da je bonska vlada vstopu Anglije naklonjena. Toda VVilsonov minister za trgovino Douglas Jay je izjavil, da bi se v tem primeru življenjski stroški v Angliji zvi ali za 4 odst., da bi svobodno gibanje ka. pitalov v okviru skupnega tržišča Anglijo stalo sto milijonov šterlin-gov, nadaljnjih sto milijonov pa bi izgubila na kmetijskem sektorju in končno, da bi Anglija imela gospodarske težave vsaki dve leti ali tri. Pravijo, da bo ta minister moral najbrž odstopiti. Na Kitajskem se stanje še vedno bolj zapleta. V glavnem mestu Tibeta so od nedelje — po raznih poročilih — hudi boji med vojaki, ki so pristaši Maocetunga in generala čankuoja. Baje je bilo ie kakih sto mrtvih in v akcijo je stopilo tudi topništvo. Sovjetski tisk pi e, da naj bo «stanje kakršno koli, gotovo je, da je zmedeno in protislovno«. «Uporniški revolucionarji so s pomočjo vojske — kot poroča neki bolgarski dopisnik — zavzeli oblast v približno polovici kitajskih pokrajin, v ostalih pa se borbe nadaljujejo, pri čemer gredo »revolucionarji«, če ne gre drugače tudi na kompromise, kot n pr .v Mongoliji. Po drugi strani sta vlada in CK KP Kitajske ukazala razpustiti tiste revolucionarne organizacije, ki jih osrednja oblast ne priznava; CK priporoča, naj ne izključujejo samovoljno iz stranke članov, ki jih imajo za nasprotnike. General Lin Piao pa je obto'il aretiranega glav. nega ta,j lika stranke Kinga in pod. predsednika vlade šao Cuja, da sta za konec februarja ali prve dni marca pripravljala dr avni udar, v zaroto pa da je bil zapleten tudi predsednik republike Liu šao Ci in drugi. Iz Jemena poročajo, da je med sobotnimi demonstracijami v Adenu zgubilo življenje 45 oseb, ker so britanski' vojaki, ki so aretirali 2400 ljudi, na demonstrante streljali. Vreme včeraj: najvišja temperatura 7, najnižja 0.5, ob 19. url 5.8; zračni tlak 1019.9 stanoviten, vlaga 55 odst., veter 4 km na uro severovzhodnik, nebo 5 desetin poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 6.9 stopinje. ržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. februarja Silvin Sonce vzide ob 7,06 in zatone 17.33, Dolžina dneva 10.28. Luna de ob 10,19 in zatone ob 0.50. Jutri, SOBOTA, 18. februarja Dragoši ava VČERAJ POPOLDNE NA PREFEKTURI Predsednik pokrajinske uprave dr. Savona prisegel pred prefektom dr. Cappellinijem V ponedeljek v sejni dvorani pokrajinskega odbora predaja poslov med dosedanjo komisarsko upravo in novim odborom Včeraj ob 17. url je novoizvoljeni predsednik pokrajinske uprave dr. Savona prisegel pred tržaškim prefektom dr. Cappellinijem. Priči pri prisegi sta bila načelnik kabineta vladnega komisarja dr. Melaro m podprefekt dr. Miceli. Prisegi je pri. j 60Stvoval tudi pokrajinski tajnik dr. Moresi. V ponedeljek ob 17. uri pa bo v sejni dvorani pokrajinskega odbora zamenjava poslov med dosedanjo komisarsko upravo na pokrajini, ki ji predseduje podprefekt dr. Pasi- no, in novim pokrajinskim odborom, ki mu predseduje dr. Savona. Slovesne zamenjave poslov se bo udeležil poleg funkcionarjev pokrajinske uprave tudi deželni odbornik za krajevne ustanove dr. Vicario. Isti večer ob 19. uri pa bo kratka seja pokrajinskega odbora, na kateri bo predsednik dr. Savona razdelil odborniška pooblastila posameznim odbornikom. Kot je bilo svoj čas že sporočeno, bodo odbor-ništva baje takole razdeljena: Apih (PSU) podpredsednik in odbornik za psihiatrično bolnišnico; Dasso-vich (KD> za finance; Visintini (KD) za javna dela in stike z jav-. nostjo; Pogher (PSU) za zdravstvo ■ in šolstvo. Namestnika odbornikov pa bosta: Rudolf (Slovenska skupnost) za kmetijstvo, lov, robolov, i šport in turizem; Foschi (KD) za dobrodelnost. V preteklih dneh je začel zakoni-|: to delovati nov tržaški občinski odbor. Prihodnji teden pa se bo začelo zakonito delovanje novega pokrajinskega odbora. To pomeni, da bosta obe krajevni upravi, ki sta 1 bili izvoljeni na volitvah 27. in 28. 'novembra lani, lahko začeli obravnavati in reševati številna upravna in druga občinska in pokrajinska H3 vprašanja. Toda pokrajinski odbor bo imel gotovo zelo težko življenje, ker raz-polaga v pokrajinskem svetu s pod- li poro polovice svetovalcev; ostala polov ilovica (12 od 24) pripada strankam i:.opozicije, in sicer: KPI šest sveto-■1 valcev, PLI tri, MSI dva in Gibanje 11 za neodvisnost enega. Ni pa rečeno, • <4.-. V./-. TaVvrtartol ; da bo pokrajinski odbor zabredel ; v krizo v najkrajšem času li Znano je, da mora pokrajinski od- 5) , bor (kot tudi občinski) dobiti ab- llssolutno večino glasov prisotnih sve-11 tovalcev na seji za vsak predložen ! upravni sklep. Toda svetovalci opo-izicije v glavnem glasujejo skoraj ‘vedno za upravne sklepe, v skraj-Jnem primeru pa se kdo od njih i vzdrži glasovanji. 'Toda težave nastanejo, ko gre za najetje posojil, ko mora za sklep glasovati večina izvoljenih svetovalcev, ali pa ko pride na vrsto letni proračun, Ki ni ‘samo navaden upravni akt, marveč tudi politični. V tem primeru bo odbor težko dobil večino. Sicer pa za letos pokrajinski svet ne bo razpravljal o proračunu, ker ga je sestavila in odobrila komisarska u- prava tik pred volitvami. Zato bo prišlo vprašanje zaupnice odboru na vrsto šele ob proračunu za leto 1968. VELIKO ZANIMANJE ZA NOVO GOSPODARSKO POBUDO Dokumentacijski center za les bo deloval že pred velesejmom? Vendar bo še prej treba rešiti dve osnovni vprašanji: vprašanje finančne podpore in organika centra Predsednik Savona bere prisego pred prefektom dr. Cappellinijem Zamisel o ustanovitvi posebnega dokumentacijskega centra za les v našem mestu, ki se je rodila po prizadevanju tukajšnjih lesnih trgovcev in trgovinske zbornice za časa zadnjega mednarodnega velesejma, se polagoma uresničuje in nekateri poslovni ljudje so mnenja, da bo center lahko začel delovati, vsaj v embrionalni obliki, še pred odprtjem letošnjega sejma konec junija t. 1. Doslej so prizadeti strokovnjaki pripravili statut in pravilnik nove organizacije, katere sedež naj bi bil pri trgovinski zbornici. Dve važni točki, ki ju je treba v najkrajšem času premostiti, zato da bo center lahko začel v dogledni dobi delovati, pa sta vprašanje finančne podpore centru in pa vprašanje njegovega organika. Za center se živo zanima senator Medici ,ki je na lanskem srečanju strokovnjakov in predstavnikov tržaškega velesejma v Firencah odločno podprl zamisel, da bi v našem mestu odprli dokumentacijsko središče, ki bi lahko uspešno sodelovalo s podobnima centroma v Firencah in Tridentu, ki pa nimata dokumentacijske vloge, ampak sta bolj «znanstveno-raziskovalnega» tipa: glavna naloga centra naj bi bila sprotno obveščanje tukajšnjega in italijanskega poslovnega sveta z najnovejšimi tendencami na področju lesne trgovine in industrije doma in v tujini. Zaradi stvarne pomoči, ki jo bo takšen center lahko nudil tukajšnjim operater- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllll■llllllllllmllllllfllllllllllllllllllllllll•••Mllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllll SESTANEK ODBORA ZA DEŽELNO NAČRTOVANJE Študija dežele o ozemeljski porazdelitvi Furlanije-Julijske krajine S tem je začel odbor stvarno razpravljati o bodočem deželnem načrtu za razvoj gospodarstva Stalnemu posvetovalnemu odboru za deželno načrtovanje, ki se je sestal včeraj popoldne v Trstu, so predložili prvo predhodno študijo dežele v pripravljanju deželnega razvojnega načrta, študija se tiče teritorialne porazdelitve Furlanije - Julijske krajine. Raziskavo je vodil prof. Lacava, docent za urbanistično tehniko na rimski univerzi, ki je tudi član višjega sveta javnih del ter svetovalec urada za načrtovanje pri ministrstvu za proračun. V začetku seje je spregovoril odbornik Stopper, ki je rekel, da je z včerajšnjim dnem deželni odbor za ■načrtovanje začel konkretno razpravljati 0 bodočem deželnem načn tu za razvoj Furlanije - Julijske kra. jine. Doslej so razpravljali samo o metodah in zasnovi; odslej pa se bo odbor ukvarjal z izsledki raznih raziskav, ki se poleg teritorialne ureditve tičejo preosnove kmetij- . muiiiiiiiUMiiimiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniitiiiuiimmiimuiHiiiiiiiuiiiiniiiiiimmiimiimHimimniiiiiHiiiiii ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA GIBANJA Danes dveurna stavka vsega osebja Acegata Stavka bo od 8.30 do 10.30 - Stavke so oproščeni samo uslužbenci za reguliranje plina Stavkovno gibanje uslužbencev i Acegata traja že več kot mesec dni. ■ Doslej niso uslužbenci opravljali nadurnega dela, zaradi česar je bi-' lo zlasti za časa epidemije gripe oo avtonomnem računu se prizadeti operaterji lahko obrnejo na omenjeni oddelek komisariata v Ul. Genova št. 9. stva, industrije, krajevnih financ, raznih javnih naprav, turizma, raz-deljevalne mreže, prevoza in šolstva. Odbornik je rekel, da bodo lahko na podlagi dosedanjih raziskav pripravili osnutek deželnega načrta do konca prvega polletja 1967. V prihodnjih mesecih se bo moral odbor izreči o raznih raziskavah kakor tudi o vseh opazkah. Na podlagi napotil odbora bodo razni strokovnjaki, ki so odgovorni za posamezne sektorje raziskav, dali dokončne predloge. Na osnovi teh raziskav bo dr. Archibugi, ki uskla-ja raziskave, pripravil osnutek deželnega načrtovanja, o katerem se brista tribraia1 dokončno izreči deželni odbor in deželni svet. Skupno z raziskavami za gospodarski načrt so potekale tudi raziskave za urbanistični načrt. Včeraj je prof. Lacava predvsem poročal o prvi fazi raziskave, to je o hipotezah teritorialne ureditve dežele v zvezi s predvidenim gospodarskim razvojem. Pri proučevanju teritorialne ureditve so analizirali teritorialno strukturo dežele ter načrte in programe, ki so sedaj v teku. Nadalje so proučili specifične pogoje dežele s stališča kmetijskega izkoriščanja zemlje ter možnosti industrijskih pobud. Namen teh proučevanj je, da se določijo končni smotri ob skladnem razvoju raznih dejavnosti. Predlog teritorialne ureditve prof. Lacave upošteva tudi evropske razmere, zlasti kar se tiče osredotočenja proizvodnje ter sistema infrastruktur. Nadalje teži študija prof. Lacave za tem, da se zagotovijo čimvečjemu številu prebivalcev sodobne javne storitve, tako da jih ne bodo uživali le prebivalci v mestih. ukinjenih večje število prog. Sedaj i “ Danes bodo uradno predstavili so ukinjene samo še tri proge. Uslužbenci so v stavkovnem gibanju, ker jim podjetje noče priznati štirih odstotkov poviška osnovnih plač. Sedaj so sindikalne organizacije jjfji sklenile, zaostriti stavkovno gibanje ji ,!in so za danes proglasile _ pravo i i stavko vsega osebja od 8.30 do 10.30 : Jure. Stavke so oproščeni samo u-4 službenci v dvoranah za reguliranje u t dobave plina. Zadnji odhodi avto-i busov, filobusov in trolejbusov z ■j odhodnih postaj bodo bo 8.30 uri. občinstvu in tisku v časnikarskem krožku zakonik dežele Furlanije -Julijske krajine. Zakonik bo orisal načelnik pravnega urada deželne u-prave odv. Gaspare Pacia. Slovo dr. Franzila od občinskega osebja Sestanek prve deželne komisije Včeraj se je v palači Modello pod j predsedstvom svetovalca Cociannija j sestala prva komisija deželnega sveta in proučila peticijo, katero je po-i slalo veliko število prebivalcev iz j Kamije, Železnega kanala in Kanal-1 ske doline v zvezi z raznimi vpra-; sanji gorskih krajev. Kar se njihovih pristojnosti tiče, so se že izrekle o peticiji štiri druge komisije. Nesreča delavca v pivovarni «Dreher» Na dvorišču pivovarne «Dreher» se je včeraj zjutraj ponesrečil 62-letni uslužbenec podjetja Zacchello iz Mester Erminio Apollonio iz Ul. Flavia 72. Apollonio je stal na nadzidku pod katerega je pripeljal tovornjak in iz kasona raztovarjal kartonasto embalažo. Naenkrat se je tako nerodno prestopil, da je izgubil ravnotežje in padel z nadzidka z višine približno enega metra. Pri padcu se je Apollonio pobil po glavi in levem sencu ter zadobil laž ji pretres. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Dejavnost deželnih organov Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero se je v Trstu sestal z županom iz Forni Avoltri Del Fabbrom in občinskim odbornikom Casabellato. Med razgovorom so obravnavali razna vprašanja o podzemeljskih raziskavah in o rudniški dejavnosti področja. Odbornik Marpillero je sprejel tudi župana iz Precenicca Castiglio-neja, ki ga je spremljal deželni sve tovalec Romano. Prošnje za poslovanje po avtonomnem računu Zunanjetrgovinski oddelek generalnega vladnega komisariata obvešča trgovce, ki poslujejo v okviru tukajšnjega »avtonomnega računa« ea izmenjavo blaga med obmejnimi področji, da traja rok za vlaganje prošenj, ki se nanašajo na porazdelitev kontingentov določenih I ea razdobje januar-april 1967, od : 20. do 28. februarja. Za vsako in-|| formacijo v zvezi s poslovanjem Prejšnji župan dr. Franzil se je včeraj na županstvu ob prisotnosti glavnega občinskega tajnika dr. Carmincllija poslovil od ravnateljev in načelnikov občinskih oddelkov. Na srečanju z visokimi občinskimi funkcionarji so dr. Franzilu izročili odlikovanje »Grande Uffičiale della Repubblica«. Dr. Franzil se je v kratkem nagovoru zahvalil^ prisotnim in vsem občinskim uslužbencem za njihovo sodelovanje v osmih letih županovanja. pod čigar vodstvom so ukrep pripravili. Zakonski osnutek bo v glavnem sestavljen po zgledu zakonskega osnutka za industrijo štev. 25 od 11. novembra 1965, ki določa prispevke za plačevanje obresti na posojila za razširjenje, gradnjo in moderniziranje industrijskih objektov. Prvi člen osnutka deželnega zakona o trgovini namreč določa, da se ugodnosti, ki izvirajo iz deželnega zakona štev. 25, uveljavijo tudi v razdeljevalnem sektorju, če gre za povečanje proizvodnosti dela, kot si ga zamišlja načrt gospodarskega razvoja v deželi in državi. Deželna uprava bo lahko dajala prispevke za dobo do 10 let za kritje obresti na posojila, namenjena za nakup, spopolnitev ali moderniziranje prostorov, ki so potrebni za trgovinska podjetja. Prav tako bo prispevala za nakup in obnovitev raznih stalnih ali premičnih naprav v podjetjih. Prispevek ne bo smel presegati takšne višine, ki bi znižala obrestno mero na manj kot 3,50 odst. na leto. Na vsak način pa bo lahko znašal prispevek največ do 5 odst. od vsote posojila. Trgovska podjetja, ki bodo želela ta prispevek, bodo morala biti vpisana vsaj leto dni v sezname trgovinske zbornice. Podjetja bodo lahko najela največ do 50 milijonov posojila. Ce pa bo najela posojilo družba, sestavljena iz spojitve raznih podjetij, bo lahko znašalo posojilo do 200 milijonov. Ista gornja meja bo veljala tudi za zadružna podjetja. O dajanju prispevkov bo odločal poseben tehnično - posvetovalni odbor, v katerem bodo trije strokovnjaki iz trgovinske panoge. Odbornik Marpillero je na kratko povzel glavne značilnosti tega ukrepa ter rekel, da bo imela dežela zelo svobodno izbiro pri podeljevanju prispevkov, tako da bo lahko odločilno vplivala na gospodarsko-socialni razvoj. Da se zakonski osnutek za trgovino navezuje na zakon za industrijo, je pozitivno, saj je omenjeni zakon pokazal, da je u-spešen in učinkovit. Deželni odbor bo morda proučil osnutek že na prihodnji seji v torek. Gotovo je, da bo mnogo prispeval k izboljšanju razdeljevalne mreže. jem, je zanimanje za uresničitev te zamisli toliko večje, okoli njega pa se že porajajo nove ideje, s katerimi naj bi vodstvo centra, ko bo začelo delovati, okrepilo in razširilo delokrog ustanove. Tako se predlaga, naj bi center kmalu po pričetku svojega poslovanja začel izdajati informacijski bilten, ki naj bi bil razširjen po Italiji in v so sednih republikah (Avstriji, Jugoslaviji) ter tudi v severnih državah, ki dobavljajo rezan les in za papirnice italijanski industriji in tržaški tranzitrji- trgovini. V ta namen bi moral center predhodno razpresti široko informacijsko mrežo v sodelovanju z «lesnimi» krogi zlasti iz avstrijske Koroške, štajer. ske in s Tirolskega, z vrsto stanovskih organizacij v tujini, s Središčem za les v Parizu, s podobnimi organizacijami v Londonu in Stuttgartu, z beograjsko Zvezno zbornico za zunanjo trgovino, itd. S posebno pozornostjo pa bi center moral po mnenju tukajšnjih strokovnjakov slediti gibanju izvoznih in uvoznih cen na mednarodnih tržiščih, gibanju pomorskih prevoznih, zavarovalnih premij, in sploh vseh tistih činiteljev, ki vpli. vajo na lesno trgovino ter posredno ali neposredno na razvoj industrijskih dejavnosti. Zaradi aktualnosti vseh teh vprašanj bi tukajšnji lesni operaterji radi videli, da bi bil center v najkrajšem času ustanovljen in da bi lahko začel delovati, v krogih blizu trgovinske zbornice in tržaškega velesejma pa menijo, da bo center lahko pričel delovati pred tržaškim velesejmom, le v primeru ako bosta dve točki, ki smo ju omenili vlaganje zadevnih prošenj. Ponovno odprtje tega roka, ki je bilo že ponovno zahtevano, je predstavljalo enega glavnih ciljev v okviru proslav 20-letnice odporništva. Pokrajinski odbor poziva vse sekcije naj čimprej zberejo vse podatke in je sklenil v kratkem sklicati skupščino vpisanih za obravnavanje tega in drugih vprašanj. DEŽELNA DEJAVNOST V pripravi zakon v korist trgovini Deželni odbor bo v kratkem proučil napovedani zakonski osnutek v prid trgovini. To je izjavil odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, ...........Min,II.........tun...............mm.....lllllllltllllllilllllll.lima.llll,IM.il. MLADA JUGOSLOVANSKA BEGUNCA ZA ZAPAHI Ko sta stikala po avtih ju je zalotila policija Pri njiju so našli predmete, ki sta jih ukradla nekaj trenutkov prej iz avta v Ul. Paganini Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodišču zaradi tatvine z obtežalnimi okoliščinami, dva jugoslovanska begunca iz begunskega taborišča pri Pa-dričah. Gre za 19-letnega Branka Fortuno in 18-letnega Duška Peru-ška. ki sta v nedeljo ponoči kradla razne predmete iz nekega parkiranega avta v Ul. Paganini Bilo je okrog ene ure ponoči, ko so agenti, ki so patruljirali po Ul. Carducci, opazili dva mladeniča, ki sta se zelo sumljivo vedla. Oba sta hodila navzdol po Ul. Valdirivo in se ustavljala pred vsakim parkiranim avtom. Policisti so jima začeli slediti in tako prišli do Ul. Cador-na, kjer so ju ustavili in zahtevali, naj se legitimirata. Ker so agenti opravili osebno preiskavo in pri Fortuni in Perušku našli prometno knjižico avtomobila fiat 500 TS 83118, last 46-letnega Pietra Mamola iz Ul. Cantu 8, zavarovalno polico istega avta, Fiatovo garancijsko knjižico, pepelnik, dva šopa ključev in vžigalnik, so oba zlikovca odpeljali na zaslišanje na kvesturo. Izkazalo se je, da sta Fortuna in Peruško malo prej s silo odprla vrata omenjenega avta, ki ga je Mamolo parkiral v Ul. Paganini in iz notranjosti pobrala omenjene predmete, le ključi in vžigalnik so bili Fortunova last. Ukradene predmete so agenti vrnili Mamolu, ko je prišel na policijo prijavit tatvino, oba tatiča pa so aretirali in prijavili sodišču. Peruško in Fortuno so že odpeljali v zapor . v začetku, pravočasno rešeni. Poziv pokrajinskega odbora ANPI Pokrajinski odbor ANPI je na svojem zadnjem sestanku pregledal svoje delovanje v zadnjem času, zlasti v podeželskih sekcijah, da bi zbral potrebne podatke za ugotovitev števila partizanskih borcev v Italiji in v inoemstvu iz tržaške pokrajine, ki še nimajo zadevnega uradnega priznanja. Namen zbiranja teh podatkov je ustvariti si popolno sliko obstoječega stanja glede pridobitve kvalifikacije partizana, ki bo služila tako ANPI kot vladnim organom za dosego ponovnega odprtja rokov za Sestanek pokrajinskega vodstva EGSI Včeraj zvečer se je na sedežu v Ul. Mazzini 32 sestalo novo pokrajinsko vodstvo FGSI - avtonomne mladinske organizacije Združene socialistične stranke. Razpravljali so o vprašanjih notranje organizacije v okviru nedavne združitve in razdelili paritetne naloge. Osrednja točka srečanja je bilo univerzitetno vprašanje. Dela se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh. ----------- Avdicija za godala gledališča Verdi Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V MALI DVORANI V soboto, 18. t.m. ob 21. uri in v nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Slawomir Mrožek STRIP - TEASE IN ČAROBNA NOČ Zadnjič! Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: J O 2 E BABIČ Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 fansa Avtonomna ustanova občinskega gledališča «Giuseppe Verdh razpisuje avdicijo deželnega značaja za izvajalce z naslednjimi glasbili: violina, viola, čelo, bas za njihovo e-ventualno uporabo v svojstvu dodatnih članov orkestra gledališča Verdi. Prosilci za avdicijo morajo imeti naslednje pogoje: italijansko državljanstvo, stalno bivališče v eni izmed občin dežele Furlani ja-Julijska krajina, višjo diplomo o opravljenem konservatoriju ali drugi e-nakovredni instituciji. Prošnje na navadnem papirju, o-premljene z naslovom prosilca, morajo biti poslane priporočeno na ravnateljstvo ustanove v Trstu, Ri-va Tre Nomebre 1 najkasneje do 6. marca 1967. Prošnja mora vsebovati: ime in priimek prosilca, naslov, kraj in datum rojstva, kazensko preteklost (če je negativna označiti z nekaznovan*), eventualne dokumente ki potrjujejo profesionalno udejstvovanje prosilca v opernih ali simfoničnih orkestrih in njegovo umetniško dejavnost na splošno. Ravnateljstvo ustanove bo takoj s priporočenim pismom sporočilo prosilcem dan in uro skušnje, ki bo obsegala: 1. izvedbo enega ali več stavkov iz skladbe za solistično glasbilo (violino, violo, čelo ali bas) po kandidatovi prosti izbiri; 2. branje in izvajanje odlomkov iz opernega in simfoničnega repertoarja, ki jih bo izbrala komisija. PREMIERA V četrtek, 23 t. m. ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V petek, 24. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski) V soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V sredo, 1. marca ob 21. url V četrtek, 2. marca ob 21. uri V nedeljo, 5. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. GLASBENA MATICA TRST V torek, 21. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert Sodelujejo: Zlata Ognjanovič - sopran Jože Stabej - bas Vladimir škerlak - violin3 Marjan Lipovšek - klavir VLADIMIR ŠKERLAK se J® rodil leta 1940 v Ljubljani.. študiju na glasbeni akadenm Gledališča Verdi iiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiimiiiMiiiiiiiliimiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim« IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stružnica zmečkala delavcu prst Na delu v mehanični delavnici Ruan v Ul. Economo 3, se je včeraj popoldne ponesrečil 19-letni Silvano Tuli iz Milj, Ul. Colarich 44. Ko je delal pri stružnici je nerodno postavil desnico' preblizu stroja v pogonu in vrteča se zobčasta kole- sa so mu zmečkala zadnji členek prstanca. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh tednih. Šoferka podrla učenko Ko je včeraj popoldne 9-letna u-čenka Monica Krisman iz Drevoreda D’Annunzio 67, izven zebrastega prehoda prečkala omenjeni drevo- Izgubljeni dokument izdal šoferja, ki je po nesreči ušel V nedeljo ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava treh novitet enodejank «La giacca dannata« Glulia Viozztja, «Allssa» Raffaella de Banfielda in «Una domenita« Maria BugameUija. Režija Carlo Picclnato. Dirigent Alberto Zedda. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. V pripravi je Belllnljeva opera »Norma«, katere prva predstava bo v sredo 22. t.m. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Prva predstava je bila prvotno določena za 23. t.m., vendar so jo preložili na dah prčj ker je glavna pevka Elena Suliotis zbolela in so jo zamenjali. Tako bo v naslovni vlogi nastopila jugoslovanska sopranistka Radmila Bakočevič, v ostalih pa Bianca Maria Casonl (Adailglsa), Giovannl Gib iti in Paolo VVashington ter Raimondo Botteghel-II m Bruna Ronrhini. Zborovodja Aldo Danieli. Režija Renzo Frusca. Dirigent Nino Verchi. Prodaja vstopnic za prvo predstavo «Norme» se bo začela v ponedeljek, Za ostale predstave opere veljajo datumi, ki so bili že določeni. Ko se mu je pri trčenju ob pešca razbilo steklo vetrobrana, je padla na tla tudi značka o plačani taksi za vožnjo Zanimiv primer prometne nesreče, zivnimi sodniki. Generalni pravdnik ki se je končala s smrtjo pešca, so včeraj obravnavali sodniki tržaškega prizivnega sodišča (predsednik Franz, zapisnikar Parigi). Čeprav gre za nesrečo, ki se je pripetila daleč proč od našega ozemlja, je vendarle primer poučen, ker utegne opozoriti šoferje avtomobilov na hude posledice dejanj ki jih človek lahko zagreši v duševni zmedenosti. red blizu stavbe št. 59, jo je z av- -L tom TS 66058 podrla 27-letna Anto-nietta Maria Caruzzi iz Ul. Salvi 3, ki je vozila proti središču. Pri padcu se je mala Krismanova pobila po glavi in ranila po čelu, desnem stegnu, levem kolenu in nogah. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico ter sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Prevrnil se je z motornega kolesa Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 42-letnega čuvaja Vittoria Visintina iz Ul. Augusto 12, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarcev in ran po obrazu, ustnicah in rokah. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Spremljal ga je mestni stražnik, ki je povedal, da se je Visintin malo prej na motornem kolesu peljal po Ul. Schiapa-relli proti Sv. Andreju. Ko je privozil do stavbe št. 48, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Primer, o katerem govorimo, se je pripetil 13. februarja lani okoli 20,30 v naselju Fiume Picco-lo (pordenonski okraj). Bruno Pa-sut, star 26 let iz naselja Fiume Ve-neto, je ob tisti uri šofiral avto znamke «fiat 600» z evidenčno tablico UD 47907 po pokrajinski cesti Dannia. V že omenjenem naselju Fiume Piccolo je verjetno zaradi slabe vidljivosti (deževalo je zelo močno) trčil v nekega moškega, ki je hodil po desni strani ceste. Pasut je verjetno začutil udarec ob trdo telo ter se morda celo zavedel, da je podrl nekega človeka, menil pa je, da bi bilo bolje, če zbeži in se skuša umakniti roki pravice. Ta nakana pa se mu je popolnoma izjalovila. Tisti večer Je sicer prišel do svojega doma in potem odšel v gostilno, kjer je poslušal, kako so vaščani hudo obsojali nečloveško obnašanje neznanega šoferja. Potem pa je šel domov spat. Medtem pa so karabinjerji ugotovili istovetnost žrtve, šlo je za tedaj 60-letnega Vittoria Andreuzza iz naselja Fiume Veneto. Orožniki so našli kakih 37 metrov naprej od domnevnega kraja nesreče koščke stekla vetrobrana (tl so bili sicer raztreseni tudi drugje naokoli, In sicer v polmeru 20 metrov). Zanesljiv dokaz za Pasutovo krivdo pa je bilo prav dejstvo, da so našli med koščki stekla tudi potrdilo o plačani prometni pristojbini, ki jo je treba pritrditi na vetrobran. Ker je na potrdilu vpisana številka evidenčne tablice, ni bilo težko izslediti krivca. 2e naslednje jutro so karabinjerji aretirali Pasuta, ki pa je trdil, da se ne spominja ničesar. Priznal je le, da je zadel v neko oviro In da se mu je pri tem razbil vetrobran. Kazenski sodniki v Pordenonu so ga 12. aprila lani obsodili na 4 mesece zapora zaradi nenamernega u-mora, na 4 mesece pripora zaradi bega ter na 5 mesecev zapora in 50.000 lir globe, ker ni nudil žrtvi prometne nesreče dolžne pomoči. Poleg tega so mu odvzeli šofersko dovoljenje za 2 leti. 17. maja lani je Isto sodišče sklenilo, da obsojenca Izpusti na začasno svobodo. Sedaj se je Pasut znašel pred pri- je zahteval, naj mladeniča oprostijo obtožbe, da ni nudil ponesrečencu potrebne pomoči (zdravniki so namreč uogtovili, da je Andreuzza umrl pri priči). Sodniki so sprejeli to zahtevo, a v ostalem so potrdili prvotno razsodbo. Tržaško kazensko sodišče je obsodilo Avstrijca Herberta Neubauerja na 15 dni zapora in 15.000 lir globe zaradi tatvine. Neubauerja so obtožili, da je 7. februarja lani ukradel z nekega tovornjaka, ki je bil parkiran v notranjosti proste luke, odsevno steklo, ki ga je potem pritrdil na svoj tovornjak. Lastno steklo je namreč izgubil na poti od Dunaja do Trsta. Omenjeno steklo je vredno 500 lir, toda to ni rešilo Neubauerja pred prijavo sodnijskim oblastem. Na obravnavi je obtoženčev zagovornik sicer trdil, da je njegov varovanec skušal kupiti steklo v tržaških trgovinah, toda ga ni nikjer dobil. Spričo tega je torej ravnal, kot mu je pač sila razmer narekovala. Sodniki pa niso bili tega mnenja, temveč so obtoženca spoznali za krivega. “ Danes ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem inštitutu najavljeno predavanje prof. Marianella Marianel-lija z univerze v Pisl o temi «Mne nja nepolitika« od Thomasa Manna. Italijanska Izdaja knjige «Betrach tungen eines Unpolitischena Thomasa Manna se bo pojavila v teh dneh in prevod, uvod in opombe je oskrbel predavatelj. 5 Pri centru »Arte Vlva« — Feltrl nelli v knjigami Feltrinelli na Kor zu Italija 3 ho v soboto ob 18.30 javna debata o temi «Ljubite se in ne bojujte se«. Debato vodita Do-menico Cerroni Cadoresl in Gluho Montenero. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. februarja 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 18 oseb. UMRLI SO: 74-letna Ciprlana Cen-tassi, 69-letna Emilia Resinovich por. Marchesl, 89-letnl Giuseppe Zande-giacomo, 57-lefcnl Marino Urbis, 77 letna Teresa Marsich por. Ugrin, 67-letni Domenlco Mersich, 61-letnt Mas-similiano Bari, 73-letm Giuseppe Lampe, 58-letnl Guido Coffou, 66-letna Maria Faidiga vd. Sersa, 96-letna Rosa Russo vd. Picchierl, 70-letna An-na Sacher vd. Battista, 84-letni Glu seppe Corani, 85-letni Giovannl Dra gan, 78-letmi Massimillano Bobton 87-letna Rosa Ferllch vd. de Socchie-ri, 57-ietni MarceMo Sist, 75-letni Giuseppe Divlncenzo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammelilo, Drevored XX. settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr Gmeiner, Ul. Gluha 14; Plz zul-CIgnola, Corso Italla 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV-NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235. ZIMSKA POEZIJA V GORAH SPD Trst vabi na predavanje, ki bo danes, 17. t. m. ob 20,30 v mali dvorani Kulturnega doma z naslovom «Zimska poezija v gorah*. Predaval bo udeleženec lanske slovenske himalajske odprave Tone Sazo-nov, ki nas bo s preko 200 barvnimi diapozitivi popeljal v čarobni svet zimske narave. Po predavanju bodo nagrajeni zmagovalci «1. zimskih športnih iger.« Darovi in prispevki Ob 9. obletnici smrti dragega bra ta Ivana darujeta sestri Kristina Klementina 2000 lir za Dijaško matico. v Lj'ubljami pri proL L. ferju in I. Ozimu, ki ga J dovršil z odličnim uspehom " prejel Prešernovo nagrado, * je dve leti izpopolnjeval moskovskem državnem servatoriju pri virtuozu Leom du Koganu. Poleti 1966 je ® tečaju v Sieni, kjer je štjjo ral pri violinistu Francu um liju, prejel za posebne ufflf niške dosežke častno diplom ■ Zdaj kot svobodni ume®' začenja pot violinista . KC“ certanta. Nazionale 14,30, 21.45 «11 dottor » , go« Metrocolor iz romana " p,. Pasternaka. Geraldlne Chapl' ’ lec Guinneus. Omar Sharlf. Deveti teden. zcelsior 16.00 «Sciarada per ♦ ji' Technicolor. Lino Ventura, w Tol°- Fentce 16.00 «Cllnt 11 solitarlo# ‘ „f. nicolor. Supertechirama 70. r^io ge Martin, Marlanne Koch, ’ Gozlino. Eden 15.45 »Maigret a Piga,H«» nicolor Gino Cervi. Lila Ke° ^ no mladini pod 18. letom. -/kt y Ritz (Ulica San Francesco lOli""^ 16.00 «11 terzo occhio« Franco jj ro. Prepovedano mladini P°° letom. Alabarda 16.30 «Super Argo c^^i) Diabolicus« Colorscope. Kenn Loredana Nusclak. (ef Ftlodrammatico 16.30 «Un venuto da Brooklyn» Colom Litle Tony, Evi Marandl. ^ Moderno 16.00 «Beau Geste« TeCpjtl/ color. Doug Mac Clure, Leslie son. Cristallo 16.00 «L’arcidiavolo» rio Gassman, Claudine AaBe ' ^ Garibaldi 16,00 »Nessuno mi Pu* rj|:" dicare« Caterina Caselli, Moroni, Laura Efrikian. jj^ Aurora 16.30 «Texas — oltre 3 me«. j.|j(i Capitol 16.00 «Io la conoscevo ® (p Stefania Sandrelll. Enrico Salerno. Prepovedano mladih 18. letom. p(r Impero 16.30 «1 nostri mariti*^ let01*1', Razstave Danes ob 19. uri bo v umelh^iitl galeriji krožka «A. Ghislerl« v .yoP’ delle Zudecche 1-C I. nadstr. cUjari> I... ___,___ ______.___ -,M—.In )j tev osebne razstave slikarja hoda v Sovjetsko zvezo v za ni, katero je doživel slikar TRŽAŠKA KNJIGAH& Trat-Ul. sv. Frančišk«*‘ le le ton 61-702 Novost: Ogen: DEDIŠČINA Vodušek: IZBRANE PESMI 2.500 TRŽAŠKA OBČINA se pridružuje žalovanju pokojnega dr. Guida CoffoU Grattacielo 16.00 «L’uomo del ' del pegni« Rod Steiger. PreP0 i povedano mladini pod 18. Vittorio Veneto 16.00 «My F»JLrt' dy» Technicolor. Audrey HeP Rex Harrlson. j) Ideale 16.00 «Upperseven l'uonl0 uccidere« Technicolor. ,, ))■ Astoria (Ulica Zoruttl, fllobus ‘ s 16.00 »I gladiator!« TechnicP' Vlctor Mature. Astra 16.00 «Rlta la zanzara*. j)»» Abbazla 16.00 »Inno di b3'r^afp Technicolor. Rock Hudson, Hyer. M ll * Bellinija. Umetnik bo razsta^a4|t načelnika oddelka za skrbst^® jet rosi1 Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 25. letu staro po tragični nesreči v Pratu zapustila naša draga hči, heC kinja in sestrična MARIZA PAPA Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t. m. ob 16. ur’ na domače pokopališče. ................- ' Derem*« Žalujoči družini Papa In Ricmanje, Trst, 17. februarja 1967 lil ir olj, ki prikazujejo nekatere ‘‘'pž ne trenutke Italijanskega v°^]| V“ dr^ i? dobrodelnost, ki je več k°t nudil svoje visoko cenjeno 0 nje v službi mestne uprave- V POGLED NA SVETOVNO GOSPODARSTVO prašanje, ki trenutno ni opuščena čili odložena zamisel o revalvaciji zlata Sprotni si stališči ZDA in Francije - Dvomi o iskre-nQ9ti francoskega predloga - Značilne besede francoskega finančnega ministra Michela Debreja za Francijo aktualno V k *Utov r°glh strok°vnjakov in poli- I tržišča — bi privedla do znatne-l6(0 ^ že nekaj let razpravlja o 1 ■'etanT sedanie8a svetovnega mokar p®8, sistema. Posebno, . od-Bata' ? Postalo očitno, da rezerve j) s™ rezervnih valut niso v sklati. r^mom naraščanja svetovne Sanj!*®’ kar seveda pomeni zmanj-8°SDnrr vk*nosti v mednarodnih % n^rSlcil1 odnosil1- Večina pred-^tje« ravIce 111 rzP°P°initve se-Uvajif8, *latnodeviznega sistema z ®feko° novil1 virov likvidnosti Ha u neke mednarodne monetar-an°ve. Pri tem se najpo- llw _ omenja mednarodni mone- 111 fond. Vtetl1 da Se Pa so Francozi predlagali, stern V me(inarodni monetarni si-ziata vV6de izključna veljavnost Stenic de GauHe pristal na hornut- nekaterih francoskih eko-kot in ga uradno predložil S francoske vlade, so katen ar^ 0 tem bili različni. Ne-sPrie0 S0 zaskrbljeni, in to bi jju gospodarskih posledic, ki kOJu, “k sistem povzročil v po-bolj razvitih gospo-klijy n odnosov od onih pred ka- 45rkast'u'deset:imi leti' Drugi so keiiera] no komentirali, da se n,/ ne more otresti ene- -0(i njemu Poletja ^01jllo!fr tud‘ ZDA — največji de °kr0R nasprotnik v tej borbi •>eta^Sprememb v svetovnem mo-sist«nu — niso ostale tevsf.^16- Obstajala je namreč s'edile °St;’. da bi še druge dežele bovsr-J^nneru Francije in s tem liSltjjj , nadaljnji padec ame-1949 **atib rezerv, katere so 1. li(kv i Ie 24.500 milijard do-lljard’ iani Pa komaj 13.235 mi-la]e ‘ ZP>A so ta odliv zlata sku-*Vii taviti že takrat, ko je ta ae,a s spremenitvijo pretežnega^ • Sv°Jib dolarskih rezerv v ffWn tako da se je PoVe6n Povečal nakup. To je, ob industrijskem izkori-ziate ’ Privedlo do tega, da se ®vetn rezerve osrednjih bank na V^dnje leto sploh niso po- ZDA pa Je opozarjala e Je zatrjevalo — da prebite ga spreminjanja dolarske va-?riJatpi z'ato ne bo smatrala za H, jgJsko dejanje. Čudna logi-Upoštevamo, da se je — v se cinika Johnsona dalje ‘>ko ,0r‘l0. češ da je dolar «prav Js cei °°er kot zlato«. Skušalo se ‘Iti, d° nekatere dežele pregovo-‘®tv aa bi del svojih zlatih re-v^j atnenjale za dolarje ali ob-“fi»dhi državne blagajne ZDA. Sj6 krogi ZDA in Velike Bri-“ 2ath.s° doslej odločno zavrača-Sel o devalvaciji dolarja v ‘Udi do -si j — zlata. Cula pa so se %H^ačna mnenja. Nedavno je 1 dola reet Journal)) priznal, da '•0ligo r <vftaUcosko stališče je po sve-o dvome. Nekateri so za-ij0 J> da Francija na revalo-j.-uqaf. žJata in uvedbo zlatega d*lo« da sploh ni mislila resno. N1!?--. ?daiUP^je>i s1a?3S jfancoski bankir Chalandon brj,^drugim zapisal: «Celo sa- ga povečanja ameriškega izvoza v Evropo. Evropske dežele pa, verjetno, ne bi pristale na devalvacijo ,da bi to poplavo ameriškega blaga preprečile ,in primorane bi bile sprejeti določene uvozne o-mejitve. To pa bi pomenilo polom svetovnih trgovinskih odnosov, ki so danes znatno liberalizirani. Zaradi tega je pred nedavnim Mi-chel Debre, francoski finančni minister, naslednjega dne ko je zagovarjal potrebo revalorizacije zlata, dopolnil to stališče z izjavo, v kateri je bil poudaril, da «ta stvar trenutno ni aktualna«. Isto velja tudi glede razprav o ustanovitvi nove rezervne enote v mednarodnih plačanjih. Takšen sistem bi se lahko uvedel šele v kakih 3—4 letih. Zato so nekateri francoski komentatorji izrazili mnenje, kako da bi prav to Franciji omogočilo, da vendarle uresniči svoje zahteve, ker da obstaja dokajšnja verjetnost, da se sporazum o tem niti ne bo dosegel. V tem primeru pa bi nadaljnji odliv ameriških zlatih rezerv nujno privedel do revalvacije zlata, torej do tega ,kar je Francija želela doseči. D. PRIBICEVIC Lepa Marie Rennie je prevzela nalogo, da po londonskih ulicah prikaže «baby kart* kot zelo praktično vozilo. Ker njeno vozilo zavzame le petino prostora navadnega avtomobila, meni, da bi morala plačati le petino takse za parkiranje. Pa so v Franciji to zami-z velikimi pridržki. priznavajo, da ga zagovarjajo, bil Kjfi!cikizl!ta S*,« določenim številom bru-st4*3® in 0strih ukrepov, ki nanje &Jaj0 uarodi danes' več ne pri- Adi revalvacija zlata v odno-vHje ° arJa ~ se Je poudarjalo o« *ve:J Franciji, a še posebno 4 Stranj rePubliki Nemčiji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiminiiavliiniiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||l||||,|||||||||||||||||,,ll|l|,llll,mulili,Im,nun,l|,imil(llllinilll|mi||||lll|||||||| PREDSEDNIK JOHNSON JE NACIONALIST - PRAVI AMERIŠKI NOVINAR Naj lepša slika, ki sem jo kdaj videl je ameriška zastava nad tujim ožemi j em» Zakaj so predsednika zapustili vsi sodelavci, ki so podjetni, ponosni in samostojni - Izredna ničemurnost Ameriški predsednik Johnson Predsednik ZDA Johnson ,je., prav gotovo trenutno najbolj pomembna osebnost na svetu. To pa ne toliko zaradi tega, ker je šef gospodarsko najmočnejše države na svetu, pač pa zato, ker je od njegove volje v precejšnji meri odvisen mir. Zares bi bilo pretirano trditi, da je izključno v njegovih rokah vsa moč ZDA in da je izključno od njega odvisno, kaj bodo ZDA v danem trenutku storile, ker je tudi Johnson pod vplivom dobro znanih zainteresiranih ameriških vojaških in gospodarskih krogov. Toda Johnson je tisti, ki o marsičem sklepa, ki določene vplive lahko sprejme ali odkloni in zaradi tega nosi ustrezno odgovornost. Ni-kake tajnosti ne bomo odkrili, če povemo, da si je zapravil popularnost in na njegovo nesrečo je prevzel vodstvo ZDA po pokojnem Kennedyju, ki se je priljubil tako v ZDA kot v tujini kot človek, ki gleda mnogo bolj daleč in ne le do svojega plota. Sicer pa prepustimo besedo ameriškemu no- vinarju S. Olsonu, ki je v listu «Saturday Evening Post* dal o Johnsonu približno takšno sliko: «Johnson je najbolj poklicni od vseh poklicnih politikov. Ima o-gromne izkušnje politične igre in sposobnost se vsiliti. Ker je zrasel v senci svojega velikega predhodnika, ga pogosto primerjajo s Kennedyjem. Toda vtem ko se je ta z lahkoto loteval tudi najtežjih političnih ukrepov v zvezi s tremi perečimi problemi ZDA, se zdijo ti za Johnsona nerešljivi. «Ni težko pogoditi, da je prvi od teh problemov vojna v Vietnamu. V dobi Kennedyja je bila to povsem vietnamska vojna. Danes pa je ta postala ameriška vojna, t.j. vojna brez konca. «Drugi problem se nanaša na plemensko diskriminacijo, ki jo je težko kontrolirati. Dokler je v Beli hiši bil Kennedy, je ta požar zajel le Jug, danes pa so tudi že vse mestne četrti Severa v plamenu. «Tretji problem, katerega bistvo je v tem, da močno zapleta tudi obe prejšnji vprašanji, je v iiiiuni iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiimiMiiiimiii UGOTOVITVE USTANOVE «DOXA» ČEPRAV SE NE BI ZDELO SO KADILCI V MANJŠINI ostalih članic Skupnega RIM, februarja. — Kadar koli stopimo v javni lokal, pa tudi če gre za boljši javni lokal, je posebno sedaj v zimskih mesecih, precej zakajen. In ko se človek ozre nekoliko okrog ,bo opazil, da večina gostov kadi. Ce bi sklepali iz tega, ali če bi sklepali s poteka kake seje, bi rekli, da kadijo vsi ljudje, da so nekadilci skrajno redki. In vendar statistični podatki to mnenje zavračajo. Po anketi ,ki jo je izvedla «Do-xa» proti koncu leta 1965 in podatke objavila sedaj, je v Italiji več ljudi, ki ne kadijo, kot tistih, ki so se predali tej razvadi. «Doxa» je izvedla anketo med ljudmi nad 16 let starosti in pri tem prišla do naslednjih globalnih podatkov: Med kadilce smemo šteti 12 milijonov 860.000 moških in 3,090.000 žensk, torej skupno 15.950.000 državljanov, ki redno kadijo. Med nekadilci pa je 5,960.000 moških 17.090.000 žensk, torej skupno 23.050.000 italijanskih državljanov v starosti nad 16 let. Zanimivo bi bilo navesti podrobnejše podatke ,ki nam povedo, da je odstotek kadilcev pri mlajši generaciji višji kot pri starejši, nadalje da kadijo premožnejši več kot siromašnejši, da največ kadijo v severovzhodni, nato v severozahodni, nekoliko manj v srednji Italiji in najmanj na otokih. Ka zadeva razločevanje med kadilci ,ki vlečejo pipo ali cigaro in med kadilci cigaret, je «Do-xa» zbrala sledeče podatke: Le 770.000 italijanskih kadilcev kadi cigare, 720.000 pa žuli pipo. Cigaro in pipo kadijo predvsem starejši ljudje. Koliko cigaret odnosno tobaka pokadi posamezni kadilec v Italiji in kdaj več kadi: zjutraj, popoldne ali zvečer? Podatki pravijo, da se v Italiji na dan pokadi za 169 milijonov cigaret tobaka, da pa največ cigaret pokadijo kadilci v popoldanskih u-rah, manj zjutraj in prav tako manj po večerji. Za to svojo razvado pa potrošijo eni komaj 50 lir na dan. Teh je okoli 20 odst. kadilcev, približno tolikšen odstotek kadilcev potroši za tobak od 75 do 125 lir; obilnih 16 odst. kadilcev pokadi na dan za 175 do 225 lir, 2 odst. in pol kadilcev pa potroši za to razvado tudi nad 425 lir na dan .Zanimivo je pri tem dodati, da bi ljudje kadili kot kadijo sedaj, tudi v primeru, če bi cigarete bile cenejše. Le manjši odstotek kadilcev je izjavil, da bi v primeru cenejših cigaret kadili veliko več. Za konec bomo dodali tudi podatek, ki bi lahko opogumil kakega kadilca, da se tej razvadi, ki mu prav gotovo ne koristi, odpove. Od sto italijanskih državljanov, ki ne kadijo, jih Je skoraj 13 bivših kadilcev, to se pravi, da se je lep odstotek kadilcev enostavno odpovedal razvadi. Ne bi bilo slabo, če bi temu zgledu sledili tudi drugi, ker je več kot dokazano da pretirano kajenje škoduje. tem, da mnogi ljudje ZDA nimajo radi predsednika, da nimajo vanj zaupanja. In v tem primeru moremo govoriti tako o politikih kot tudi o navadnih državljanih.* Nato ameriški novinar govori o obnašanju in načinu življenja Johnsona, kar ni posebno zanimivo, pa čeprav je Johnson «za-nimiv* zaradi svojih ekstravagantnosti, še bolj pa je zanimivo, kako ga novinar oriše kot človeka na položaju: Ameriški' novinar pravi: , ..'........ «Nasproti svojim sodelavcem je Johnson samovoljen, oster in grob. V tem je razlog, da je odstranil od sebe vse tiste, ki so bili podjetni, ponosni, samostojni. Ostali so ob njem tisti, ki so vedno pri- • pravljeni se mu pokoriti. «Mnogi, ki poznajo Johnsonov kolerični značaj, menijo, da se on z njim igra zato, da bi vršil pritisk ali da bi prepričal sogovornika. S takšnim svojim načinom obnašanja skuša vršiti na ljudi ckoli sebe stalen pritisk, da bi se čutili pregažene. Neki njegov sodelavec pravi, da «kadar vas posluša, to počne tako krepko, da oglušite. Ko pa svojo pametno razlago zaključite s sklepom, uperi v vas prezirljiv pogled, ki pove, da je razgovor z njim zaključen*. «Njegova ničemrnost je neskončna. Vsak njegov neuspeh se spremeni v pravo bolest. Nekemu novinarju je še v dobi, ko je bil senator, povedal anekdoto iz svojih mladih dni, ko je sodeloval na nekakšnem prvenstvu ZDA v govorništvu. «Ko mi zadnji sodnik ni dal svojega glasu in ko sem zvedel, da ne bom zmagovalec — je povedal Johnson — sem bil tako razočaran, da mi je šlo na bruhanje in sem moral steči v stranišče.* Johnson je nasploh človek, ki ne ve, kaj je in se noče sprijazniti z neuspehom ali s porazom. Kolikokrat so ga v zadnjih časih slišali ponoviti: «Ne bomo zapustili Vietnama ž upognjeno glavo. Vztrajali bomo. Moramo uspeti.* «Vsi, ki poznajo Johnsona, se zavedajo, da ne bo nikoli povezal svojega imena s prvim velikim ameriškim porazom. Dovolj je spomniti se mladeniča, ki je bruhal v stranišču, ker ni zmagal na tekmovanju govorništva. «Je pa še ena stvar, ki je ne smemo pozabiti, ko je govora o Johnsonu, pred katerim stoji strahotni problem Vietnama. Gre za Johnsonov nacionalizem, ki meji s fanatizmom in ki je prišel do izraza tudi ob dominikanski krizi. Tedaj je Johnson rekel: «Videl sem sonce, ko vstaja nad Mount Blancom. Toda najlepša slika, ki so jo kdajkoli videle moje oči, je naša državna zastava nad tujim ozemljem. Kjer koli so ameriški državljani, jih bo ta zastava spremljala in varovala.» da,.je ta «kombinator» in «mojster politične igre* popolnoma nesposoben, da bi zaznal neko iskreno občutje in da je njegov patriotizem le ena izmed krink, za katero se skriva prava podoba tega človeka. Pretežna večina teh ljudi je prepričana, da Johnson s hinavstvom, ki mu težko najdemo para, nosi na obrazu krinko velikega pomirjevalca plemenske krize, ki pretresa ZDA. Res je, da je bilo v zadnjih letih izdanih več zakonov v tem smislu. Mnogi njegovi južnjaški rojaki menijo, da gre samo za renegatski cinizem, s katerim si Johnson kupuje glasove. V nasprotju z mnenjem teh mnogi severnjaški liberalci in voditelji gibanja za zaščito črnskih pravic pa so prepričani, da ni daleč dan, ko bo Johnson objavil nove stroge protičrnske zakone in ko se bo spet pojavil v podobi klasičnega južnjaškega nazadnjaka. «Obstaja mnenje, da so Johnsonove manije rezultat okoliščin, ker mu ni uspelo uresničiti stika z množicami, kot je to uspelo Rooseveltu, ker mu ni uspelo ustvariti prijetnega vzdušja svobodnega razumskega klepeta, kar je uspelo Kennedyju. Vse Johnsonove tiskovne konference so slovnično popolne, vendar pa preveč pedantne. «Ena izmed stvari, ki je Johnson ne more prenesti, je to, da nekdo drug pogodi, kar on namerava storiti v bodoče. To je hkrati razlog njegovih stalnih sporov s tiskom. Težko je opisati Johnsonovo jezo, ko je njegov dober prijatelj in somišljenik F. Porter v nekem časopisu lani jeseni objavil članek, v katerem je podrobno prikazal Johnsonove načrte za preprečenje lakote v Indiji. Johnson je bil tedaj pripravljen ukiniti že sprejete sklepe in ukrepe in se odreči sprejetim obveznostim. Polnih šest mesecev ni hotel niti slišati za svojega prija-l telja novinarja.* iiiiiiiiiuHiiiiiiiiiuiiiiiiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHMouumuiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimHtmumtttiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne sprejemajte ukrepov, o katerih niste prej zelo dobro premislili. Ne vzbujajte pri drugih zavisti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo ugodne priložnosti na trgovinskem področju. Dober prijatelj bo užaljen, ker se za pomoč niste obrnili nanj. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prejeli boste dobro vest od nekega sodelavca v tujini. Skušajte si čim-prej urediti svoje novo stanovanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne storite ničesar, kar bi vas utegnilo kompromitirati v očeh predstojnikov. Upoštevajte nasvet neke dobronamerne osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je primeren za vsa natančna ali raziskovalna dela. Nepričakovano ču stveno doživetje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uresničili boste svoj načrt, v katerega ste vložili dokajšnje napore. Prijeten večer v družbi najmlajših. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Priporočljiva je previdnost v od- nosih z družabniki in sodelavci. U-godno telefonsko sporočilo v zvezi z drago osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uresničil se bo predvideni uspeh, vendar z njim ne boste povsem za-zadovoljni. Izredno zadoščenje na nekem izletu. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite se pred nevoščljivostjo poklicnih kolegov. Posvetite več časa svojim duhovnim potrebam. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Močno boste užaljeni spričo nehvaležnosti nekaterih delovnih tovarišev. Trenutno se boste znašli v dokaj sovražnem okolju. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Bodite nadvse budni, zakaj vaše finančne možnosti se nevarno zmanjšujejo. Normalen razvoj na čustvenem področju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne nasedajte provokatorjem, pač pa sledite svoji poti za vsako ceno. Danes boste izredno razpoloženi v vsakem pogledu. KAJ JE POVEDALA ANKETA VSAK TRETJI DRŽAVLJAN JE ŽA DVEDRO RAZPOROKE Nihanje števila tistih, ki so odločno za razporoko in stalno naraščanje števila «neopredeljenih», seveda na račun nasprotnikov razporoke RIM, 16. — Vprašanje razporoke v Italiji je tema, o kateri se zelo veliko piše in govori in če bi vzeli to kot merilo, bi mogli reči, da spada to vprašanje med najbolj akutna vprašanja naše dobe. Kaj pa pravijo statistični podatki, kaj povedo ankete? Zavod «Doxa» je objavil nekaj podatkov, ki jih je zbiral od leta 1947 do 1966, in sicer na vprašanje: «Ce bi morali glasovati o zakonu ,ki bi omogočil razporoko v Italiji, bi vi glasovali za ali proti razporoki?« Zbrani podatki nam povedo, da je za sedai še vedno večina Italijanov proti razporoki, toda od leta 1965 do lani se je razpoloženje o tem vprašanju precej spremenilo. V septembru 1965 je bilo 24 odst. odraslih italijanskih državljanov za uvedbo razporoke, 71 odst. proti, 5 odst. pa se ni opredelilo. Leto pozneje, v novembru 1966, se je odstotek tistih, ki so za uvedbo razporoke dvignil na 30, proti razporoki je bilo le 56 odst. anketirancev, neopredeljenih pa kar 14 odst. To se pravi, da je bil leta 1965 na tri državljane ,ki so bili proti razporoki, le eden za razporoko. Komaj leto pozneje pa se je razmerje tako spremenilo, da je bil že vsak tretji državljan za razporoko. Ce upoštevamo podatke ,ki jih je zbrala «Doxa» o tem vprašanju, ugotovimo, da je odstotek pristašev razporoke od leta 1947 dalje bil naslednji: leta 1947 je bilo odločnih pristašev razporoke 16 odst. državljanov, 1953 jih je bilo že 21, dve leti pozneje je odstotek teh padel na 20 in se leta 1959 znižal celo na 17, leta 1966 pa se je ponovno povzpel na 20. Odstotek tistih, ki bi se ((verjetno« opredelili za razporoko pa ja leta 1947 znašal 12, 1966 pa komaj 10,6. Kljub temu iz podatkov ugotovimo, da je razporoki naklonjenih danes nad 30 odst .ljudi. Pravzaprav jih je bilo leta 1947 naklonjenih razporoki 28 odst. leta 1953 35 odst., 1955 34, štiri leta pozneje 31, leta 1962 je ta odstotek padel na 22 odst., pred dve-ma letoma pa se ponovno povzpel na 24, lani pa, kot smo že rekli ,na obilnih 30 odst. Ce je odstotek tistih, ki so naklonjeni uvedbi razporoke od prvih let po vojni do danes nekako nihal in dosezal že 35 odst. in padel nato na 20, da bi se nato povzpel ponovno na 30, je odstotek tistih, ki so negotovi med eno in drugo rešitvijo v stalnem naraščanju. Leta 1947 se je komaj 4 odst, anketiranih ljudi o-predelilo z zvrst »neopredeljenih)), lani pa je bilo ((neopredeljenih« že 13,9 odst. Po podatkih ustanove Doxa za leto 1965 se je na 100 anketiranih državljanov opredelilo za razporoko 30 moških in 19 žensk, proti razporoki pa 64 moških in 77 žensk. Ti podatki veljajo za leto 1965, dočim veljajo za leto 1966 naslednji podatki: za razporoko je 36,5 odst .moških in 24,8 žensk. Proti razporoki pa 48 odst. moških in 62,8 žensk. Pri tem je treba poudariti, da je bilo pri zadnji anketi zelo veliko »neopredeljenih,). Kaj pa družbeni razredi glede tega vprašanja? Za razporoko je kar 51,4 odst. iz srednje in višje družbene plasti, iz srednjega družbenega razreda je za razporoko 36,9 odst., iz nižjih družbenih plasti pa komaj 24,9. Proti uvedbi razporoke pa je 39,2 odst. ljudi iz najvišjih družbenih plasti, 54,3 iz srednje in 57,7 iz tretje družbene plasti. Med tistimi ,ki se glede tega vprašanja nočejo opredeliti, je 9,4 iz višje družbene' plasti, 8,8 iz srednje in 17,4 iz tretje t. j. najnižje družbene plasti. Kar zadeva družbene plasti, ki jih v tem primeru navajamo, gre za družbene plasti po merilu gmotnega Stanja, kot jih navaja ustanova «Doxa». Na drugo vprašanje, v katerem ustanova «Doxa» vprašuje anketirance, če poznajo zakonski načrt za uvedbo razporoke in če so imeli že priložnost, razpravljati o tej zadevi s sorodniki in znanci, je 31,7 odst. odgovorilo, da je o problemu že razpravljalo, 39,5 odst. je za zakonski načrt le vedelo, kar 28,8 odst. anketirancev pa sploh ni vedelo, da obstaja zakonski načrt o tako važnem problemu. Rubyjevo zadevo so že arhivirali VVASHINGTON, 16. — Ameriško vrhovno sodišče je spravilo «ad acta» to se pravi v arhiv vso zadevo v zvezi s prizivom Jacka Rubyja t. j. morilca Leeja O-swalda, ki da je umoril predsednika Kennedyja. Pred svojo smrtjo, 3. Januarja letos, je Jack Ruby vložil pri vrhovnem prizivnem sodišču priziv proti prvostopenjski razsodbi in v svojem prizivu zatrdil, da sodna obravnava proti njemu ni bila pravična. Leta 1964 je bil Jack Ruby, kot je znano, obsojen od sodišča v Dallasu na smrt .Tri mesece PT.ed obsojenčevo smrtjo pa , je. pr«J,vno sodišče države Texas že razveljavilo smrtno V zvezi z morilcem namišljenega Kennedyjevega morilca se je zvedelo še naslednje: Včeraj je odvetnik Jules Mayer odkril lastnoročno napisano oporoko, ki jo je Jack Ruby napravil že 25. avgusta 1950. Pred nekaj leti je bil Jules Mayer Rubyjev odvetnik. Rubyjeva oporoka je napisana na pisemskem papirju z «glavo» nekega hotela v Galvestonu. To oporoko so našli med drugimi Rubyjevimi dokumenti ,ki jih je Rubyjev nekdanji odvetnik Ma-yer nameraval uničiti. Na osnovi tega dokumenta, ki ga pa bodo morali šele preveriti in nato overoviti zapušča Jask Ruby svoje premoženje ,ki se ceni na 20.000 dolarjev Z druge strani pa se iz dobro obveščenih virov v Dallasu ve, da je tik pred svojo smrtjo Jack napravil drugo oporoko. Računajo pa, da odvetniki, ki so za Mayerjem branili Rubyjeve interese in bili tudi njegovi zagovorniki na zadnjem procesu, niso hoteli overoviti nove zadnje o-poroke iz strahu, da bi zahtevki države in davčne uprave ne pobrali vse pokojnikove dediščine. ž '/ 'J v//////, rj Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Sku-pma «Le Tigri* - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavala vas bosta - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Iz slov. glasbenega življenja - 18.50 Madrigali Orlanda di Lassa - 19.00 Slov. znanstveni delavci - 19.15 Plošče, ki so mladim všeč - 19.30 Postni govori - 19.45 Orkester - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 21.50 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. Trst 12.05 Furlanski glasbeniki -12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.50 Straussova opera »Kavalir z rožo*. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Kvintet Shearing - 11.30 Današnji pevci -11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zbor «Bodra Smjana* iz Sofije - 15.45 Domači ansambli - 15.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Bartok in Stravinski - 17.40 Današnji gostje - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.15 Ansambel Thelin -22.35 Slovenski solisti. PETEK, 17. FEBRUARJA Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 Šola - 11.30 Tenorist Mario Del Monaco - 13.33 Orkester in petje - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Spored za mladino - 17.00 Lahka glasba - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.10 Pianist F. Cramer. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Dirigent Otto Klemperer - 16.00 Mednarodna lahka glasba -16.38 Najnovejše plošče - 17.35 Operetna glasba - 18.35 V. Puddu: «Srce» - 20.00 Osebnost - 21.00 Radijska pošta - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Schumann, Mahler in Wagner - 20.30 Znanost in tehnika - 22.40 Nekaj o glasbi - 22.50 Literarna oddaja -23.05 Revija revij. Slovenija 6.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel K. Kovača - 9.40 Dekliški zbor - 10.15 Beethovnove kratke skladbe - 10.35 T. Brixen: Potapljač - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke s tekočega traku - 12.00 Na današnji dan - K UMETNOSTNIH CALiRU Tristano Alberti v Občinski V Občinski galeriji moremo t)f-deti dela tržaškega kiparja Tri-stana Albertija, ki poleg svojih kipov razstavlja tu tudi dvajset pe-rorisb, povečini osnutkov za skupinska dela. Od leta 1936 se Tristano Alberti z uspehom udeležuje najvažnejših razstav v Italiji in tujini, zlasti mednarodnih razstav tako v Franciji, Avstriji, Ameriki in Avstraliji. Od lanskih šestih osebnih razstav je eno priredil tudi v Seslja-nu. Je torej izredno delaven in njegova dela zato lahko srečujemo po mnogih naših cerkvah, zavodih in novih naseljih, pa tudi v italijanskih in tujih galerijah, tako v New Yorku, Sao Paulu in drugod. Poleg njegovega Nazaria Saura stoji en Albertijev spomenik tudi na glavnem trgu mesta Bari. Tej razgibani dejavnosti je primerno tudi število prejetih nagrad, pričenši s prvo nagrado VI. rimskega guadrienala, dočim je na tržaških razstavah cerkvene umetnosti prejel dvakrat prvo nagrado. Ker pa Albertija ni zajelo povojno valovje umetniške naprednosti, tudi njegovo ime ni plavalo visoko na grebenih razburkanih polemik. Ustvarjal je tiho, a vztrajno in pri tem ostajal zvest človeškim ugledom ljudi in njihovih obrazov. Na razstavi pa koj občutimo, da tu podaja nekaj več, kot samo njih podobnost. To zlasti v portretih u-metnikov in prijateljev. Tako sta pesnika Saba in Giotti v kipu kot živa, a vendar nista veristična posnetka modelov. In vprav tanki vrat Giottija, čeprav stvarno pristen, je kot stebelce, ki nosi dragocen cvet. Dejali bi, da so vsi kipi kot prepojeni z izžarevanjem osebnosti portretirancev, in to ne glede na njih pomembnost. Odlično pa uspe Alberti podati življenjsko vedrino v obrazih deklet, ki so po svojem izrazu presenetljivo pristna bitja naše dobe, brez tajinstvenih nasmeškov in globoko zamišljenih pogledov. Tak pogled pa opazimo v največjem delu, v glavi Nazaria Saura. Da pa Alberti ni gluh za sodobno utripanje umetnosti, to kažejo perorisbe, v katerih odmevajo razne pred in povojne napredne struje. MILKO BAMBIČ Čez 3 leta angleška TV bo v barvah LONDON, 16. — Če bodo mogli predvidene načrte izvesti brez vsakršnih ovir, bo angleška televizija začela oddajati slike v barvah že v prihodnjih treh letih. To je sporočil v parlamentu britanski minister za pošte in telekomunikacije Edward Short. V svojem posegu t; parlamentu je minister Short dal še neko drugo zanimivo vest: v nasprotju s tem, kar je bilo znanega, ne bo oddajala angleška državna televizija slike v barvah le na drugem kanalu pač pa tudi na prvem, ki se smatra kot nekakšen neodvisen kanal, kot nekakšna neodvisna postaja. Minister je razložil, da bodo v začetku oddaje tako v črno-belem kot v barvah, pozneje pa bodo izključno v barvah. Prva področja, ki bodo deležna te velike novosti, bodo področja «velikega Londona», Midlanda in severne Anglije. Toda do leta 1971 bo, po izjavah ministra, kar 75 odst. angleških TV gledalcev mo glo imeti TV sprejemnik za spre i jemanje v barvah. Cena tovrstnih sprejemnikov, j-v zasebnem pogovoru povedal brt tanski minister za pošte, se vrl ' sedaj okoli 300 funtov šterlingov t.j. okoli 520.000 lir, toda kmah bi se mogla ta cena znižati zarad izvoza britanskih aparatov za barv no televizijo. IFbRSVš 12.10 Orkester madžarskega radia - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 S popevkami po svetu - 15.20 Napotki za turiste - 15.25 Zabavni intermezzo - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Ital. glasba - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Valčki - 20.45 Ob isti uri se dobimo - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Veliki mojster Arthur Honegger - 22.50 Ž. Sabolj: Pesmi - 23.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 15.00 Smučarske tekme - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -18.45 Iz Mascagnijevih del - 19.15 Človek in družba - 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Evripidove «Tro-janke* - 22.30 Slavni baletni mojstri - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Tečaj angleščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Portret mesta: Prato - 22.10 Nagradno tekmovanje «Gio-chi in famiglia*. Jug. televizija 9.40, 14.50 TV v šoli - 10.35, 15.45 Angleščina - 11.00 Splošna izobrazba - 16.10 Poročila - 16.15 Predolimpijska smučarska tekmovanja, slalom za ženske - 17.00 Zvezdica zaspanka • 17.55 Obzornik - 18.15 Mladi o sebi - 19.00 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.37 Ekran na ekranu - 21.35 Jesenjln, biografski Ulm - 22.35 Poročila. % U POGOVOR Z OBČINSKIM ODBORNIKOM DR. TOMASSICIIEM Prizadevanja občinske uprave da bi se odprla posebna šola ITALIJANSKA UNIJA ZA ISTRO IN REKO SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA V njej bi vzgajali duševno zaostalo mladino ter jo vključevali v vsakodnevno življenje - Možnosti sodelovanja s pokrajinsko upravo Med občinsko upravo v Gorici, pokrajinsko upravo in šolskim skrbništvom so v teku pogovori o ureditvi razmer na dokaj nepoznanem ter občutljivem šolskem območju, ki zadeva šolsko vzgojo ne docela prisebnih otrok, se pravi umsko zaostalih in nerazvitih. To vprašanje je bilo tema pogovora z odbornikom za socialno skrbstvo in higieno dr. Tulllom Tomassichem. Za duševno defektno mladino obstajata dve vrsti šol: posebne šole in ločeni razredi na normalnih šolah. V posebne šole zahajajo otroci % akutno obliko psihične zaostalosti, v ločene razrede normalnih šol pa vključujejo le mentalno zaostale otroke. V diferencialnih razredih ob. staja posebna oblika didaktičnega dela, v specialnih šolah pa se združuje vrsta posegov, ki zadevajo duševni in razumski otrokov svet, pedagoški poseg ekipe zdravnikov, pomoč šolske pomočnice in pa skupino učiteljev, usposobljenih za specialni pouk takšnih otrok, ki pona- GORENJSKA OHCET in drugi slovenski filmi Danes, 17. februarja ob 20.30 v prosvetnem društvu v Sovod-njah. V torek, 21. februarja ob 21. uri v p. d. »Briški grič« na Valerišču v Steverjanu. Slovenska prosvetna zveza Gorica VERDI. 17.00: «Hawaii», J. Andrews in M. Von Sidon; barvni ldnema-skopski film. CORSO. 17.15: «Gambit... grande furto al Semiramis«, S. Mac Lai-ne in M. Caine. Ameriški kinema-skope v barvah. MODERNISSIMO. 17 - 22.30: «1000 dollari sui nero«, J. Garko in Erika Blanc; italijanski barvni kine-maskopski film. mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Come rubam-mo la bomba atomica«, F. Fran-chl in C. Ingrassia. Kinemaskop-ski italijanski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «A 117 — col. po grosso a Los Angeles«, W. Granger in L. Mc Donald. Kine-maskopski film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. trite AZZURRO. 17.30—22: «Khartoum», Ch. Heston in L. Olivier. Kinema-skopski film v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «U 112 — as-salto alla Queen Mary», F Sinatra, Vima Lisi. Klnemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «L’arcidiavo-lo», V. Gassman, Al. Augier in M. Rooney. Kinemaskope v barvah. It on tre EXCELSIOR. 19—22: «Amore paga-no«. Dokumentarni film v barvah. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «All’Ange-lo» dr. Sergio Olivetti — Ul. Roma — tel. 72393. vadi niso sposobni umskega, ampak skoraj izključno fizičnega, zlasti ročnega dela, da se usposobijo kvečjemu za obrtništvo. Skratka gre za human odnos do človeka, da se ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki jih ima družba ne razpolago, kot aktivnega akterja vključi v vsakodnevno dogajanje. Goriška občinska uprava Je pričela razmišljati, kako bi odpravila vrzel, ki obstaja na tem področju. V Ul. Cappella je odprla specialno šolo, ki pa predstavlja začasno rešitev. Uprava se je pozanimala, če bi takšno šolo odprla v zavodu Dante ali v bivšem poslopju GIL, vendar vse kaže, da Je najbolj osnovan predlog o kooperaciji s pokrajinsko upravo, ki ima svoje otroške jasli (ustanova IPAPI) v Ul. Vittorio Ve-neto. V tem poslopju imajo vse potrebno za dobro delovanje takšne šole, se pravi primerne prostore vrt, jedilnico, ogrevanje itd. V otroške jasli prihaja po 24 o-trok na dan, kar je daleč pod zmogljivostjo prostorov ter je za pokrajinsko upravo poslovanje otroških jasli dokaj drago. Občinska u-prava predlaga sodelovanje med občino, pokrajino in državo, ker bi prihranilo denar tako občini kot pokrajini, z združenimi močmi pa bi mogli zagotoviti boljšo oskrbo otrokom, ki so je potrebni. V sedanjih razmerah obiskuje posebno šolo samo 13 otrok, prav gotovo pa je umsko zaostalih otrok, ki ne morejo obiskovati normalnih šol, še kaj v našem mestu, vendar jih starši raje držijo doma zaradi razlogov, ki jih vsakdo lahko razume. Delovanje posebne šole z vsemi potrebnimi službami bi prav gotovo naletela na ugoden odmev, pomagala pa bi tudi deželna uprava. «Za sedaj imamo takšno šolo samo v Tržiču — je dejal Tomassich — Ce bi nam Jo uspelo odpreti tudi v Gorici, potem bi tudi na tem sektorju hodili vštric z napredkom, ali pa bi bili morda v nekem smislu celo pionirji, kot smo posebno kar zadeva območje umskega zdravstva«, Je zaključil odbornik dr. Tomassich svoj pogovor z nami. Vesti iz Tržiča Predstavniki PSU iz Tržiča bodo imeli v ponedeljek zvečer sestanek na katerem se bodo razgovarjali o občinski ECA ter poslušali poročilo predsednika te ustanove. Razpravljali bodo tudi o konzorciju za industrijski razvoj ob poročilu podpredsednika Germana. V sredo so bodo sestali ponovno, da bi razpravljali o občinskem proračunu za 1967, ter o ustanovitvi občinskih podjetij. Okrajni sodnik dr. Finazier je včeraj obsodil 43-letnega Uga Cidina iz Starancana na 40 tisoč lir globe zaradi pijanosti na Javnem prostoru. Avtomobilske tekme za žene in dekleta Tudi letos bodo organizirali avtomobilske tekme za žene in dekleta v državnem merilu, za pokal «zlato krmilo«. Za najboljše je določenih za 25 milijonov lir nagrad. Izbirne tekme bodo najprej v medpokrajinskem in nato v med-deželnem okviru. Končne tekme za najboljše bodo 23. in 24. septembra na dirkališču v Monzi. Vpisovanje za udeležbo pri medpokrajin-skih tekmovanjih je brezplačno; vpisujejo pri avtomobilskem klubu do 30. marca. Udeležijo se ga lahko žene in dekleta ki imajo vozno dovoljenje. Značilnosti svojega vozila morajo opisati v posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri vpisu. Nov urad Pro loco Poleg urada za turistične informacije v goriški pasaži, Je odprla Pro Loco še drug urad v bližini v Ul. Diaz 1. Urad je odprt ob delavnikih od 18. do 20 ure. Tatovi v občinskem zdravstvenem uradu Prejšnjo noč so obiskali tatovi občinski zdravstveni urad v Ulici Mazzini 7 v Gorici. Ko so prišle včeraj zjutraj čistilke in prvi uslužbenci na delo, so ugotovili v raznih uradih precejšen nered, odprte predale in razmetane predmete. Poklicali so policijo, ki je takoj uvedla preiskavo. Ugotovili so, da so tatovi prišli v notranjost skozi okno neke sosedne hiše. Prebrskali so vse predale ter odnesli 30.000 lir. Drugo blago so pustili, vključno nekatere precej dragocene aparate. Policija vodi preiskavo, da bi odkrila vlomilce. 3. srečanje izvršnih odborov v palači Attems v Gorici, jutri, 18. februarja ob 17. uri; na sporedu sta govora predsednikov Antonia Bormeja in Borisa Raceta. Zasedanje se nadaljuje v nedeljo dopoldne v klubskih prostorih «Simon Gregorčič«, Verdijev korzo 13. JUTRI, 18. februarja ob 21. uri Je v mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana, Trg Cesare Battisti folklorni nastop vokalni koncert na katerem sodelujejo: folklorni ansambel iz Rovinja pevski zbor «Kras» iz Dola - Poljan pevski zbor »Prosek - Kontovel« mešani pevski zbor iz Vodnjana Vljudno vabljeni I Izkupiček je namenjen poplavljencem IZPRED OKRAJNEM SODIŠČA V SORICI Tržaški odvetnik je podrl z avtom goriškega pismonošo pred letališčem Dolgoletna pravda zaradi 50 tisoč lir razlike v računu - Sodnik je oprostil goriškega taksista Ze sedmo leto se vleče pravda med Giacomom Davidom Iz Grade-ža in mizarjem Danielom Tosom, 61 let, iz Gradeža, Čampo S. Ničeta 5. Pri vsem gre v bistvu za razliko pri računih za 50 tisoč lir in dosedanji sodni stroški so za nekajkrat presegli to vsoto. Na zatožni klopi pred okrajnim sodnikom v Gorici je včeraj sedel Daniele Toso pod obtožbo, da je po krivem prisegel zaradi zgoraj navedene razlike v računu. Zadeva se je začela 4. junija 1960, ko je sporočil David, ki je naročil v podjetju bratov Daniele in Carlo Toso razna dela za skupni znesek 207.400 lir, naj pride kdo po 150 tisoč lir, ki jih namerava dati na račun dolga; šel Je Danielov sin Mario, ki je pozneje izjavil, da mu je David izplačal samo 100 tisoč lir, katere Je izročil potem očetu in ta jih je vpisal v knjigo. David je pa trdil, da Je plačal 150 tisoč lir in deloma je to njegovo trditev potrdil obtoženčev brat Carlo. Ker Je Daniele pod prisego izjavil, da je prejel samo 100 tisoč lir, ga je David tožil zaradi krive prisege. Zaradi tega je prišlo med obema bratoma mizarjema do spora in hude krvi. Pri včerajšnji razpravi je obtoženčev sin Mario ponovno potrdil, da je prejel samo 100 tisoč lir. Sodnik Sartea Je spričo takega po. ložaja oprostil obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Cattarini iz Tržiča. Sodnik Je nato obravnaval zadevo goriškega pismonoše 26-letnega Elia Perinija, ki ga je pred vhodom na goriško letališče povozil tržaški odvetnik 45-letni Vlnicio Scaramuzza. Poleg tega je bil zapleten v zadevo tudi 23-letnl Glorgio Traino iz Gra- diške, Ul. Galilei, ki Je takrat pred vhodom na letališče uravnaval promet in ni dal znaka za nevarnost. Zadeva se nanaša na nesrečo, ki se Je pripetila 6. maja lani. Takrat se je peljal odv. Scaramuzza z avtom fiat 1500 po cesti mimo letališča proti Gorici s hitrostjo okrog 110 kilometrov na uro. V istem času pa je privozil z letališča na vespi omenjeni Perini in Traino, ki je uravnaval promet na cesti pred vhodom, ni dal pravočasno znaka za nevarnost niti avtomobilistu niti vespistu. Tržačan je sicer zavil proti desni in tudi vespist na levo, vendar nista mogla preprečiti trčenja, pri katerem je Perini padel in dobil poškodbe, za katere se je zdravil 44 dni. V zadevi je sodnik včeraj ustavil sodni postopek, ker Je prišlo med strankama do poravnave. Odv. Sca-ramuzzo Je branil Cossa iz Gorice, Traina pa državni odvetnik De Carlo. Pri tretji razpravi je sodnik popolnoma oprostil 64-letnega Marka Kovačiča iz Gorice, Ul. Manzoni 16, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Zadeva se nanaša na prometno nesrečo dne 12. aprila lani v Ul. Niz-za v Gorici. Mestni stražnik je Kovačiča, ki je taksist, prijavil, da ni v ozki ulici v središču mesta vozil dovolj počasi svojega avtomobila. Obtoženec je s pomočjo svojega zagovornika dr. Karla Primožiča včeraj dokazal, da je vozil svoj avto v ozkem delu Ul. Nizza dovolj počasi, da pa je neki drug avtomobilist v tej ulici nenadoma odprl vrata svojega vozila in z njimi zadel ob Kovačičev avto. Sodnik je pri razsodbi to dejstvo upošteval in ga zato oprostil. Predavanje o italijanski manjšini v Jugoslaviji Predsednik Italijanske unije za I-stro in Reko prof. Antonio Borme bo danes, 17. februarja ob 18.15 predaval v krožku za svobodo kulture v Ul. Dante 12 v Gorici o razmerah, v katerih živi italijanska manjšina v Jugoslaviji. Prof. Borme, ki je ravnatelj italijanskega liceja v Rovinju, sodeluje pri številnih revijah, med katerimi je tudi revija II Ponte v Florenci. Avto podrl dečka Včeraj okrog 11. ure se je peljal 55-letni Silvan Terpin, doma iz Pod-gore, Ul. Slataper 16, po Ul. Car-ducci proti Comu z avtom fiat 600. Pri hiši št. 6 v Ul. Carduc-cl pa mu Je nenadoma prečkal cesto 6-letnl Claudio Zoccoletto, ki stanuje v Ul. Arcivescovado 6. Terpin ni mogel preprečiti trčenja pri katerem je otrok dobil poškodoe. Nemudoma so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi udarca na hrbtu in odrgnjenj po obrazu. Trčenje avtov brez ranjenih Sinoči ob 19.30 se je peljal 30-let-ni Lado Bastiani iz Gorice, Ulica Montefesta 9 s poltovornjakom volkswagen iz Ulice Leopardi proti Ulici Grossi. Na križišču z Ulico Leoni pa se je za hip ustavil in v tem je trčila od zadaj v njegovo vozilo z avtom ford-cortina 42-let-na Mariana Luci iz Krmina. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, pač pa sta obe vozili utrpeli škodo. «ŠKANDAL» V CHAMROUSSK V Avstrija, Nemčija in S vica odpovedale udeležbo na predolimpijskem tednu CHAMROUSSE, 16. — Smučarske ekipe Avstrije, Zahodne Nemčije in Švice so v znak protesta odpovedale udeležbo na predolimpijskem tednu v Grenoblu in so odpotovale domov. Zakaj je prišlo do tega dogodka, ki so ga novinarji takoj krstili v ((škandal v Chamrousse«? Vodje posameznih ekip so se predvsem pritožili zaradi slabe nastanitve. Medtem ko so francoski tekmovalci dobili najboljše sobe s kopalnicami, so predstavnike drugih držav nastanili v skoraj bi rekli zasilnih in neudobnih sobah brez vsakršnega konfor-ta. Ta pa m bila največja hiba. Avstrijci in Nemci niso bili zadovoljni s pripravo proge za smuk. Ta proga je povsod nevarna, vendar je bila, posebno na gornjem delu slabo pripravljena in označena. Danes se Je predolimpijski teden začel s slalomom za ženske. Najboljša je bila domačinka Florence Steurer, ki je pustila za seboj An-nie Famose in Cbristine Goitschel por. Beranger. Italijanka Giustina Demetz je zasedla četrto mesto, Glorianda Cipolla pa je bila diskvalificirana. • • * FALCADE, 16. Po treh letih prevladovanja je moral Franco Nones prepustiti italijanski naslov v teku na 30 km Liviju Stufferju. Vrstni red na cilju v smučarskem teku na 30 km je naslednji: I. Livio Stuffer (Gruppo sportivo esercito) 1 ura 38’32”6 2. Nones (Fiamme gialle Predazzo) 1.38’56"7 iiuiiiuraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiini 1 2ENSKA A LIGA Jutri zvečer Bor-Bergamo Jutri, v soboto 18. t. m., bo v telovadnici v Ul. della Valle odbojkarska tekma ženske A lige med šesterkama Bora in Pallavolo Bergamo. Tekma bo ob 21.15. 3. De Florian (Fiamme gialle Predazzo) 1.39’41”6 4. Bacher (CS Forestale Roma) 1.41’06”8 5. Brunod (Sci-club Torgnon) 1.41’45”4 6. Lombardo (VV. FF. Godioz) 1.42’0”4 7. Zanon (Fiamme gialle Predazzo) 1.42’14”3 8. Gabrieli! (Fiamme gialle Pre-1.42’28 ”2 9. Blac (VV.FF. Godioz) 1.42’30”6 10. Piller (Fiamme gialle Predazzo) 1’42’43”3 itd. ZA OGLEJSKO TEKMO Mikuš (Breg) v naraščajniki reprezentanci Igralec Brega Milan Mikuž J® ^ povabljen na trening za ses»'^0 * raščajniške reprezentance, K*Jj p nedeljo nastopila v prvi t®1"1 jfr ucuciju iiooiujjuu v v* ((Spomladanski pokal« v OgleJ kuš bo nastopil v soški reP -“ tanci, ki se bo pomerila s vo Veneto - Vicenza. 11111'»" KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTV® Borovci v nedeljo proti Servolani oM* Borovi košarkarji imajo s škedenjsko peterko Servolane t račun. Servolana je namreč v 3. kolu promocijskega prvenstva Pj krnila uspešno serijo pozitivnih rezultatov plavih in jim zadala P®* poraz (51:41). Nedvomno je bila ta najslabša tekma, ki so jo cal in drugi odigrali v tem prvenstvu: popolnoma netočni v napadu, borovci so bili še toliko bolj zmedeni v obrambi, kjer so jih nasprotniki popolnoma zmedli in so jim celo pobirali odbite žoge v obrambi, pa čeprav Servolana nima visokih igralcev. Zanimivo je tudi, da so škedenjski igralci v tisti tekmi dosegli svoj največji izkupiček tega prvenstva (51 točk), že samo to dejstvo nam jasno kaže, kako slabo so zaigrali Borovi košarkarji. Trenutna forma borovcev nam ni znana, kajti plavi v nedeljo niso igrali zaradi zelo čudne okoliščine. Fred tekmo Libertas namreč na sporedu utuurau im spuieuu odboj ^ srečanje med goriškim Auda*°‘ $ beneško Fiammo Tekma se J' jo vlekla celo do 13. ure, medt®1^ bi se moralo košarkarsko sr« # niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET V F skupini amaterjev Sovodnje na 5. mestu Po nedeljskem zavrtljaju ali tretjem povratnem kolu III. gori-ške amaterske lige se je lestvica le malo spremenila. Edino presenečenje nam je pripravila Caprivese, ki je na domačih tleh premagala Moraro z 1:0. Povsem pričakovan izid med gostujočim Ločni-kom in Pro Goriziano (0:0, vendar ki je delal toliko preglavic Sovo- ■ denjcem in jih skušal z neštetimi akcijami spraviti na kolena, čeprav ni bilo sprememb v ekipi. Tudi Pro Gorizia ni bila kdo ve kaj vredna, vendar smo gotovi, da bo tudi v nedeljo napela vse sile in skušala zaustaviti zmagoviti pohod Sovodenjcev. Sicer pa bodo tudi Sovodenjci skušali izkupiti vse kar jim je vzeto v Gorici, predvsem pa obe točki. Upajmo, da bo sojenje dobro. Kot že znano so si Sovodenjci v Podgori pridobili z enim golom obe točki, medtem ko je počival Libertas Montesanto. Tudi proti Bračanu je San Rocchese izgubila, pa čeprav z 2:1. San Rocchese je zadnji točki zaslužila proti Pro Gorizii, večkrat pa bi morala zmagati, če že ne zmagati, pa vsaj remizirati. Kaže, da ima Medeja resne namene za konkurenco za prvo mesto. Tako je v nedeljo odpravila odporno Libertas Capri-va z 2:0. Kdo bo zmagal v nedeljo? Brez dvoma je največ zanimanja za tekmo Pro Gorizia - Sovodnje, ki bo niti zdaleč ni bil tisti Ločnik, v Sovodnjah ob 15. uri. Posredujemo lestvico III. kat. amaterjev «F« skupine po tretjem kolu pomladanskega prvenstva. Pro Goriziana 13 6 6 1 20:11 18 Medea 13 6 5 2 23:11 17 Moraro 13 8 1 4 27:16 17 Ločnik 13 6 5 2 14:8 17 Sovodnje 13 7 2 4 28:20 16 Brazzano 12 6 3 3 21:16 15 Podgora 13 4 5 4 27:20 13 Caprivese 13 3 4 6 16:20 11 Lib. Caprlva 13 5 1 7 9:14 10 San Rocchese 12 2 2 8 14:24 6 Lib. Montesanto 12 0 0 12 4:43 0 Medtem ko toliko sporočamo o prvi ekipi Sovodenj, je dobro, da omenimo tudi drugo ali ekipo ju-niorjev. V nedeljo je ekipa igrala v Ločniku, kjer Je zgubila s 4:1, vendar so goli domačinov prišli prav po nedisciplinirani in grobi igri, zaradi katere sta padli dve enajstmetrovki. Gol za «bele» je realiziral Edi Pelegrini v prvem polčasu z razdalje 30 metrov Tudi Vojko Tomšič se Je dobro izkazal, vendar bi bilo potrebno, da bi bolj korektno nastopal. J. v. pričeti ob 12. uri. Sodnika »""jjji, stavila seznama igralcev obe« v kapetana sta podpisala, in n»l nazaj v slačilnice. V takih primerih sta dve *‘ sti. Pravilnik pravi, da ie domača ekipa dolžna org®n“8 t» prvenstveno tekmo, tako d® i ut-začne ob določenem datumu “jel1 niku, pri tem ima vsaka oO . $ peterk pravico, da se predstf*, i igrišče ž 20’ zamude. Torej. je tekma zavlekla po d°'°^e* urniku, kar je seveda P?? gjSt slabe organizacije (priredit«!1 Zjč reč morajo upoštevati tudi - » odbojki," morali rec morajo upoštevati tutM 8«ir nost, predvsem pri odbojki,, ^ čevanja igre), bi morali D dobiti srečanje za forfait. Druga možnost: ekipi s® dogovorita za naknadno sr®0fij* V tem primeru bo seveda n* (Kij federacija ali nasprotna ekiP® vec slabe organizacije) P borovcem vse stroške, ki 4 imeli za potovanje itd. Upajmo, da bodo plavi * ,«? drugo možnost, in to iz dv®11 logov: jjfž 1. Borovci so nujno potrebi1' , ICt 1,0 iti (i ~T nja, kajti manjka Jim V? tekma z Libertasom jim samo koristila. Bor je namry odrezan od borbe za °sV fi': končnega drugega mesta bodo plavi lahko to srečam pr vsem sproščeno zaigrali i«. K tem seveda čimveč naučili- ^ 2. Plavi bi se tako tudi. izkazali. Pokazali bi vlJudnP*L’ nasprotnikov in tudi do te same. ki bi morda veliko k®i pti slovehski zamejski košarki- lizovan.ie. Le zrelost, ki jo ? slovenske športne ekipe poka®" vsaki priložnosti. Športni klub Kras je včfJjLrf ganiziral pri Briščikih II. turnir odraslih članov Izid* r so naslednji: pl Franc Briščik . Jože Grud®” „,1, Janko Guštin - Janko Budj® o* Mario Briščik - Lav BitežP? jif Jože Gruden Lav Bitežnik ko Budin-Mario Briščik l-°> ko Obad - Janko Guštin «fd Ifd CARLO LEVI © BESEDE SO UMI skem jugu, njegovih kmetih in brigantih. In spomnili so se, da bi na mojo čast priredili velik lov in me zato po njem vabijo, ker je bil njihov odvetnik. Vabijo me kot prijatelja in prosijo, naj gotovo pridem. «Tu doli nam ne dežuje,« se Je glasilo naročilo, ki mi ga Je izročil. Med govorjenjem je dvignil desno roko in se dotaknil njene dlani s kazalcem levice. S tem Je hotel reči: prijateljstvo in zaščita: da bom pod njihovo zaščito varen pred slehernim dežjem, ki bi me hotel poškropiti. zavoljo neke ženske in zaradi delitve naropanega blaga. Namestnik je potem zavzel njegovo mesto, toda kmalu so ga med spanjem v zasedi ujeli, ga uklenili in odpeljali v vojašnico, da bi ga potem odpravili v Palermo. Prosil je, če gre lahko na balkon in ugodili so mu. Cesta je bila polna ljudstva, kmetov in gospode. Vse je s prezirom motril in rekel: ((Najraje bi vam pljunil vsem skupaj v obraz!« ter potem dopustil, da so ga odpeljali v Ucciardone. razgovori, pogumom, včasih pa tudi s krvjo in smrtjo-mo se torej k našim zapiskom. Jiif Ko sem nehal pisati zgodbe o Salvatoru Oarnevalu lnS(;j) govi smrti, o njegovi materi in njeni prijavi m o fevdu v J ri, berem danes 21. septembra, v časnikih, da so našli v s gnojnici ubitega člana mafije iz Cerde, ki je imel roke V ta predelek spravite drobiž, dokumente, legitimacije in osebno izkaznico; v ta drugi predelek pa lahko spravite denar, bankovce po deset in pet tisoč lir, če pa teh nimate, pa tisočake; če pa tudi teh nimate, potem pa boste semkaj spravili pisma hišnega gospodarja in račune dolgov pri Ente Sila; in če pa niti tega nimate, potem pa boste spravili semkaj svoj obup, pa tudi mojega. Poglejte, samo sto lir: listnic« so podložene s svilo.« Toda zakaj sem se zadržal ob pripovedovanju stvari, ki niso s Sicilijo niti povezane, medtem ko sem opazil brezštevilne stvari, ki so se mi pripetile na otoku ali pa ki se nanašajo na otok in ki jih sploh nisem še povedal, tako številne stvari, da bi lahko znova pričel knjigo in jo popolnoma na novo napisal (to je, da bi napisal drugo knjigo)? Nekega dne leta 1948, mnogo let prej, o katerih tukaj pripovedujem, ko sem bil še v svojem nekdanjem ateljeju v Pa-lazzo Altieri in se spravljal k pisanju svoje knjige L’Orologio, je prišel k meni neki sicilijanski odvetnik. Rekel mi je na malce skrivnosten način, da je glasnik nekega naročila. Nekateri njegovi prijatelji, katerih Imen mi ni mogel povedati in ki so bili brez svoje krivde daleč od domačih krajev v gorah notranjščine, so bili slišali, da sem bil napisal knjigo o italijan- Ves srečen sem povabilo sprejel. Bila je to majhna skupinica brigantov-kmetov, ki so bili prisiljeni, tako mi Je dejal advokat, zateči se v gore, da bi se branili pred bandami drugih brigantov. Njihov vodja je bil kmet, ljudski pesnik, ki se je poskušal v preprostih verzih: nekega dne je stopil v gostilno svoje vasi in tam zagledal pijanega tujca, ki je hotel še piti in je silovito grozil gospodinji. Prijel ga je za jopič in ga vrgel skozi vrata, po dogodku pa Je vse razumel in si rekel; «Mrtev sem.« Prepozno je bil namreč spoznal pijanca; ta je bil eden najstrašnejših in najbolj divjih banditov tistih povojnih let: pravi tradicionalni bandit, ki je imel navado za glavarino rezati na koščke ugrabljene ujetnike in bil pripravljen storiti sleherno prekomerno krutost. Kmet je stekel domov, vzel puško in pobegnil na polje. Iz nekega senika je ponoči videl, kako jezdijo banditi na konjih in ga iščejo, da bi ga ubili. «Jezdili so po zvezdah,« je pripovedoval kasneje, ker je iz svojega skrivališča videl iskre izpod kopit konj v galopu. Tako je sam postal bandit, da bi pobegnil pred banditi in kmalu se Je združil s prijatelji, sorodniki in drugimi kmeti brez zemlje in tako je nastala nova banda. Ko so tako izginili njegovi sovražniki, se kmet-brigant vendarle ni mogel več vrniti domov: poslej so ga iskali skupaj z njegovo bando, čeprav, kakor mi je rekel odvetnik, niso povzročili nobenega prelivanja krvi. Z navdušenjem sem torej sprejel njihovo povabilo. Poslali mi bodo brzojavko z datumom, ko se bom moral zglasiti v odvetnikovi hiši in ta me bo potem odpeljal k njim na lov. Brzojavka, poslana drugega decembra, mi je sporočala sestanek za sedmi december. Toda brzojavko so mi izročili šele devetega decembra. Zatorej nisem mogel iti in sem se jim opravičil. Kasneje sem zvedel, da so bili užaljeni, ker nisem prišel, pozneje pa so le s težavo razumeli moj vzrok. Kljub vsemu temu so lov priredili. Ubili so petsto jerebic in ne vem koliko fazanov še in drugih ptic. Zame so pripravili neko zapuščeno hišo s čudovito posteljo: zato so zaplenili platnene rjuhe in žimnice iz perja. Ker mene ni bilo, so prisilili odvetnika, da jim je, potem ko so se vrnili z lova, moral zvečer ob ognju brati mojo knjigo. .. ----- - J »- ..MV. - ne na hrbtu in o katerem domnevajo, da je bil resni#*1 Sevalec ali pa eden pravih izvrševalcev Oarnevalovega on1-• STffNIS" ................... Odgovorni ST/VNISI.AV RENKO - Izdaja Lb tiska Založništvo tržaškega tiska Trst