Mesečna naročnina din 50. Ljubljana, sreda, 13. septembra 1950 Proletarci vseh dežel, združite se! Poštnina plačana v gotovini. PRAVICA GLASILO KOM IT M IS 1'lCTVTC PARTflJE SLOVENIJE Leto XI. — Štev. 219. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Letošnji zagrebški velesejem bo na višini mednarodnih gospodarskih pri-reditev Obojestranski močni napadi na fronti pri Teguju — Andersenove pravljice Guštanjski železarji so uresničili stoletne težnje Izreden uspeh jugoslovanskega šaha — Fizkultura Cena din 2.— Pravočasno odkazovanje za novo sečnjo lesa - pogoj preudarnega izkoriščanja gozdov Velikanski pomen lesa za naše gospodarstvo nam narekuje, da smotrnemu izkoriščanju naših gozdov posvečamo vedno več pozornosti. Predvsem moramo odpraviti vse napake pri 6ečnji lesa. Za odpravo teh napak je zlasti potrebno, da les za novo sečnjo odkažemo pravočasno in po vidikih smotrne vzgoje gozdov. Posekati je treba le tisto, kar ovira zdravo drevje v njegovi rasti. Drevju, ki ima boljše biološke pogoje, moramo pustiti, da se še naprej razvija v debelino. Odkazovanje je torej gozdarskovzgojni ukrep, ne pa kampanjska akcija. Nedavno je bilo odkazovanje vse preveč površno in pomanjkljivo. Odkazovali so cesto nezrelo lesno gmoto in niso uooštevali pogojev prirodnih zakonitosti. V premnogih gozdnih področjih so tedaj posedali najlepši les, čeprav bi mogli s preudarnim posekom izdelati ustrezajoče sortimente tudi iz manj kvalitetnega lesa. Tudi na področju tako imenovanega nedržavnega sektorja, ki obsega skoraj 70% vse gozdne površine v LRS, niso vedno i odkazovali objektivno. Tu so često grešili zaradi lokalpatriotizma In osebnih vidikov. Temu posestniku so odkazovali preveč, drugemu premalo, ker niso imeli pred očmi interesov ljudske skupnosti niti bioloških pogojev za razvoj gozdov Tako ravnanje je povzročalo ne samo upravičeno kritiko, temveč tudi veliko škodo našemu gospodarstvu. Pravilnemu odkazovanju pa tudi logarskogozdarski kadri nis0 bili v prvih letih dovolj do rasli, čeprav je naša gozdarska zakono daj a v tem času izdala mnogo tozadevnih predpisov in navodil. Tudi kontrola je bila pomanjkljiva. Letošnje odkazovanje za novo sečnjo lesa mora biti preudamejše. V pravilnem razmerju mora zajeti državni in nedržavni sektor v obsegu celotnega plana prihodnjega poseka. Na drugi strani pa mora biti odkazovanje takšno, da se bo izdatno povečala proizvodna sposobnost naših gozdov in da se bodo lahko smotrneje izkoristile prirodne sile rastišča. Paziti bo treba, da se z novim posekom ne bo izčrpalo zemljišče, in zlasti, da se ne bo zmanjšala varovalna vloga gozda. Kako pa napreduje letošnje odkazovanje? Ponekod kar zadovoljivo, kar velja predvsem za državni sektor, t. j. za gozdna gospodarstva in njihove gozdne uprave. Nekatere gozdne uprave odnosno gozdna gospodarstva so že izpolnila plan odkazovanja. Tako na primer gozdna gospodarstva v Novem mestu, Kočevju in Sv. Luciji ob Soči. Veliko slabše pa je stanje odkazovanja pri nekaterih okrajnih ljudskih odborih. Poverjeniki za gozdarstvo na OLO-jih bi morali bolj kontrolirati to delo na terenu. Pa tudi ne-kateri krajevni ljudski odbori ne kažejo Pravega razumevanja za to nalogo. To velja posebno za področje kočevskega okraja. Odkazovanje pa zavirajo tudi mnogi kmetje - gozdni posestniki. Nekateri namreč nočejo odkazovalcem pokazati svojih gozdnih parcel, kar velja posebno za KLO Dolenja vas, kjer se odkazovanje ni izvršilo niti na Veliki, niti ' na Mali gori. Poleg tega so nekatera področja nujno potrebna {'ščenja gozdnih sestojev. To velja posebno za KLU Ribnica, Zamostec, Sodražica, Zigmarice in druge. Poverjeništvo za gozdarstvo OLO Kočevje že poziva interesente, tiaj takoj prično s potrebnimi gozdovzgojnimi ukrepi. Ponekod bodo izvedli čiščenje sestojev tako, da bodo pripravili čimveč grno--e za drva. V primeru, da posestniki ne bodo izvršili čiščenja svojih gozdnih parcel. bodo ta dela izvršili tisti, ki nimaio gozdnih površin, a bodo nagrajeni z lesom, ki bo izločen pri teh posekih a. Letošnji zagrebški oeleselem bo na višini mednarodnih gospodarskih prireditev Ko novinar te dni stopi na zagrebško velesejmišče, pričakuje, da se bo znašel sredi najživahnejšega vrvenja; zakaj tako velika gospodarska prireditev, kakršna je zagrebški velesejem, terja tudi velikanska pripravljalna dela. Zato sem bil nekoliko razočaran, ker sta vladala skoraj popolna tišina in mir v večini paviljonov, kjer bodo razstavljala podjetja petnajstih tujih držav. Mnogo več življenja pa je v novem delu velesejmišča na drugi 6trani Savske ceste. Tam 6e pri. pravljajo na razstavo domača podjetja. Razstavno gradivo je že prihajalo na velesejmišče. 258,COO ljudi. Leta 1948 je razstavljalo 927 domačih in 221 tujih razstavljalcev okrog 2000 vrst predmetov, Lani je sodelovalo že 13 tujih držav. Domačih razstavljalcev je bilo 1226, tujih pa 234. Velesejem 6i je ogledalo 575.083 obiskovalcev. Mednarodne velesejmske prireditve v drugih državah navadno nimajo nad pol milijona obiskovalcev. Ze to dokazuje, da je lanski velesejem dosegel višino mednarodnih velesejmov. Na splošno po obsegu letošnji velesejem ne bo večji od lanskega. Vsebinsko pa bo nedvomno še bogatejši. To velja za domači kakor za mednarodni del ■ » » Pogled na novi del zagrebškega velesejma, kjer bodo letos razstavljala domača podjetja USPEH PLAVŽARJEV V SISKU 200 ton surovega železa na dan V Capragu pri Sisku so začeli v začetku tega meseca tekmovati, da fim bolj povečajo učinek plavža. Njihov plavž je imel doslej rekordni učinek v državi, tako da je dajal po-'''prečno po 1-33 tone železa na kubični meter svoje prostornine. V šestdnevnem tekmovanju livar-)ev so dosegli 8. in 9. t. m. rekordno Proizvodnjo. Prvi dan je plavž dal 202.4, drugi dan pa 204 tone surovega ‘'•eleza. To pomeni, da je učinek znašal 1.56 tone na kubični meter pro-s*ornine plavža, kar je več, kakor zna- učinek na švedskem, kjer plajži dajejo po 1-4 tone železa na kubični 'Seter prostornine, pa tudi več kakor v Sovjetski zvezi; v Magnitogorsku znaša učinek 1.5 Ione. Kovinarji so z uspešnim tekmova-njetn počastili prevzem uprave po-membnega podjetja. Tekmovanje je f°dil0 bogate izkušnje, tako da bodo znatno povečati povprečno pro-'zvodnjo plavža. Zdaj že znaša poprečna dnevna proizvodnja 150 ton sUrovega železa, medtem ko je prej *našala 126 ton. • Kmalu pa sprevidiš, da je zagrebški velesejem prireditev, ki ima že tako bogate tradicije, da se tudi zadnje priprave razvijajo brez vsake posebne nervoznosti in brez večjega hrupa, Vse gre po načrtu, zato štirinajst ali deset dni pred' začetkom velesejma ni bilo treba že razvrščati gradiva in urejevati posameznih razstavnih prostorov. V zadnjem tednu, prihodnje dni, bodo končali te priprave, ki 6e zdijo laiku nekaj glavnega. V resnici bistvo organizacije ni v samem aran-žerskem delu. Ljudje pa se zanimajo že zdaj, kakšen bo letošnji velesejem in kaj bomo videli na njem. V čem se bo razlikoval od prireditev prejšnjih let? Predvsem sprevidimo, da bo velesejem letos imel še bolj značaj mednarodne prireditve. Po številu držav in razstavljalcev, posameznikov in tvrdk, ki bodo razstavljale kolektivno, bo letošnji velesejem na višini podobnih mednarodnih prireditev v drugih velemestih. Nudil nam bo pregled nad industrijsko zmogljivostjo in nad razvojem tehnike vseh pomembnejših industrijskih držav — razen inform-birojevskih. S tem seveda ni rečeno, da ne bomo posvetili vse pozornosti graditvi industrije in socializma v naši državi. Prejšnja leta 6mo na velesejmu ne le pokazali veliko zmogljivost našega gospodarstva, temveč tudi dokazali, da smo sposobni izpolniti petletko ter ustvariti vse pogoje za velik prerod naše dežele v močno industrijsko in napredno kmetijsko državo. Letos pa bomo z nadaljnjimi 6adovi naše velike bitke za gospodarsko osamosvojitev in zgraditev težke industrije še bolj potrdili, da se zmagovito bližamo izpolnitvi petletke. Pokazali pa bomo celo, da se bo naša dežela uvrstila tudi med države, ki izvažajo svoje industrijske izdelke. Namen sicer ni, da bi se industrija usmerila predvsem na proizvodnjo izdelkov za izvoz, zakaj njena naloga je, da daje blago za domače potrebe. Toda pospešujemo razvoj proizvajalnih sil povsod, kjer so za to pogoji, tako da bo mogoče kar najbolj izkoristiti naravne zaklade in povečati splošno blaginjo. Zato bo mogla industrija sčasoma dajati tudi za izvoz nekatere izdelke. Lelošnja razstava pa bo tudi že prepričljivo dokazala, da naša dežela ni področje, kamor razvite industrijske države izvažajo presežke tiste svoje industrijske proizvodnje, ki je namenjena predvsem zaostalim in polkolonialnim deželam, kjer je največja potrošnja manj vrednega industrijskega blaga, kakršnega v razvitih industrijskih državah ni mogoče zlahka prodati. Če hočemo bolje razumeti pomen letošnjega zagrebškega velesejma, je prav, da se spomnimo nekaterih podatkov o velesejmskih prireditvah prejšnjih let. Leta 1947 je bilo 731 domačih in 46 tujih razstavljalcev. Razstavnih predmetov je bilo samo 819. Velesejem je obiskalo razstave. Zastopanih bo 15 tujih držav; Amerika (ZDA), Avstrija, Belgija, Danska, Egipt, Anglija, Francija, Grčija, Nizozemska, Italija, Zah. Nemčij?, Švedska, Švica, Svobodno tržaško ozemlje in Mehika. Po več tvrdk bo zastopalo Avstrijo (62), Anglijo (45), Italijo '68) in Švico (25). Nekatere države bodo zastopane kolektivno razstavo, druge bodo razstavljale kolektivno in nekatera njihova podjetja posamezno, nekaj držav pa bodo zastopale le posamezne tvrdke. Značilnost letošnjega velesejma je tudi, da je med domačimi izdelki najbolje zastopana lesna industrija, ki. bo zavzemala približno 30% večji prostor kakor lani. Slovenija bo prispevala časten delež. Seveda pa bodo prikazale svoje izdelke lesne industrije tudi druge ljudske republike, predvsem Bosna in Hercegovina ter Hrvatska. Slovenija bo razstavila med drugim tudi resonančni les slovite pokljuške smreke. Vse kaže, da bo letošnja razstava lesne industrije na zagrebškem velesejmu ena doslej največjih pri nas. Iz samih priprav na velesejmišču te dni pa je razvidno, da bomo videli tudi mogočen napredek naše težke in strojne industrije. Vsak obiskovalec se bo nedvomno najprej ustavil že pri vhodu ob velikanskem .vrtalnem stolpu, ki je pravi nebotičnik. Nad 43 m je visok. Naredil ga je kolektiv tovarne »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. Toda tu ni le ogrodje vrtalnega, železnega stolpa; pod njim so tudi vse vrtalne naprave velike zmogljivosti. S tem je dan učinkovit poudarek vsej naši letošnji gospodarski razstavi; z drugimi besedami; Osamosvojili smo se na zelo pomembnem industrijskem področju. Ze zdaj sprevidimo v paviljonih, kjer bodo razstavljeni domači izdelki, da boj •za gospodarsko osamosvojitev napreduje tudi v drugih strokah. Veliko pozornost bodo vzbujali zlasti izdelki tovarne »Rade Končar«, predvsem velik generator, dalje težki orodni stroji tovarne v Železniku in ladijski stroji reških podjetij. Podjetje »Aleksander Rankovič* na Reki razstavlja med drugim tudi velik Dieselov motor za ladijski pogon. Od dne do dne je več življenja v paviljonih. Kamioni vedno pogosteje dovažajo razstavno gradivo in v paviljonih je čedalje več zabojev z blagom, ki prihaja iz Številnih dežel, Kakor kaže 'že po doslej prispelih domačih izdelkih, se nam ne bo treba sramovati spričo mogočne razstave industrijske proizvodnje najbolj razvitih industrijskih držav. Tovariš Milovan Djilas sprejel vodje delegacije španskih republikancev Beograd, 12. septembra. Včeraj poldne je sprejel član Politbiroja CK KPJ tov. Milovan Djilas vodje delegacije španskih republikancev, ki je obiskala našo državo. Važni sklepi druge seje delavskega sveta rudnika Trbovlje Po zgodovinskem dnevu trboveljskih rudarjev, ki so 3. septembra prevzeli v upravljanje rudnik, se je te dni sestal delavski svet k svoji drugi 6eji. Na zasedanju so razpravljali o znižanju polne lastne cene in iznesli več predlogov za štednjo materiala in reorganizacijo delovnega procesa. Član delavskega 6veta tov, ing. Vinko Preželi je podal predlog osnovnega in investicijskega plana za leto 1951. V diskusiji so obravnavali naloge posameznih obratov za leto 1951. K predlogu je pri-pomnil tovariš Železnik, da je proizvodni plan za dnevne kope previsoko postavljen, in je nakazal, kakšni ukrepi so potrebni, da 6e plan tudi na dnevnem kopu v celoti izvrši. Sprejeli so tudi investicijski plan. Za trgovski dom so predlagali, da ga odstopijo MLO Trbovlje, da ga le-ta dogradi. Izmed stanovanjskih objektov bo potrebno dograditi ^družinsko hišo, pripraviti stavbišče za 20 hišic na Topolovskem, zgraditi gospodarska poslopja na Hotemežu, Limberku in na Njivi in nadaljevati vodovodna dela. Predlagali so tudi, da se dogradi nov trakt zasilnega internata ter dozida kovinarska šola. Predvidena je tudi dograditev kopalnice in pisarniških prostorov v jaslih ter novogradnja delavnice za kovinarsko šolo. Ko so podrobno obravnavali investicijski plan, so uvideli, da je previsoko postavljen, zato 60 gradnje razdelili v dve prioriteti. Zaradi boljšega dela in koordinacije med delavskim svetom so predlagali ustanovitev 13 komisij, tako komisijo za življenjski standard, za znižanje polne lastne cene, za proizvodnjo in druge. S formiranjem teh komisij so posamezni člani delavskega sveta direktno zadolženi za določene naloge in bodo tako uresničevali predloge delavskega sveta na vseh sektorjih dela. Bodoče delo delavskih svetov bo slonelo na razpravah o izvršenih predlogih. Š. S. Ljudsko posojjUe — dokaz čvrste enotnosti širokih delovnih množic VPISANIH JE SKORAJ 5 MILIJARD DINARJEV Do včeraj opoldne je bilo po nepopolnih podatkih zvezne vpisne komisije vpisanih v vsej državi 4.959.840,000 dinarjev ljudskega posojila. Od tega so vpisali v posameznih ljudskih republikah! Srbija 1.678,026,000 din, Hrvatska 1.009,308.000 dinarjev, Slovenija 405,705.000 dinarjev, Bosna in Hercegovina 565,654.000 dinarjev, Makedonija 273,533.000 dinarjev in Črna gora 83,715.000 dinarjev, V enotah Jugoslovanske armade in Ljudske milice je skupno vpisanih 937,024.000 dinarjev, člani jugoslovanskih predstavništev v tujini pa so vpisali za drugo ljudsko posojilo 6,875.000 dinarjev. Nad 405 milijonov v Sloveniji V dvanajstih dnevih, kolikor časa že poteka vpisovanje drugega ljudskega posojila, je v Sloveniji vpisalo po nepopolnih podatkih 314.915 vpisnikov 405,705.000 dinarjev. Kakor po skupnem znesku, tako je lahko ugotoviti tudi po doslej vpisanih vsotah v posameznih oblasteh, da število vpisni-kov.kakoT tudi vpisani zneski (naraščajo. Tako je v Ljubljani-mestu vpisalo doslej 57.125 vpisnikov 78,854.000 dinarjev, v ljubljanski oblasti, kjer je vpisano 146,430.000 dinarjev, je sodelovalo 115.906 vpisnikov, vsoto 134 milijonov 412.000 dinarjev v mariborski oblasti je vpisalo 105.805 vpisnikov, v goriški oblasti pa je v dvanajstih dnevih vpisanih skupno 46,009.000 dinarjev, ki jih je vpisalo 36.079 vpispikov. Zakaj so okoliški okraji Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja med najslabšimi? Štirje močni okraji, močni ne samo po številu prebivalstva, -ampak tudi gospodarsko! Štirje okraji, ki predstavljajo zaledje industrijskih cen? trov, od koder vsak dan tečejo lepi dohodki v roke kmetov. Kako to, da so prav ti okraji najslabši v vpisu posojila? Pomislimo, koliko zasluži samo en kmet iz ljubljanske okolice. Toliko, da bi lahko vpisal več kot kateri koli delavec ali nameščenec. V Celju-okolici je okrog 12.000 kmečkih gospodarstev. Z izjemo Kozjanskega so ta gospodarstva povsod močna. Kdo ne pozna Savinjske doline, kjer veliki nasadi hmelja pričajo o zelo visokih dohodkih prebivalstva. Pa vzemimo, da vsako gospodarstvo v okraju lahko vpiše samo še tisoč dinarjev. Ze pri tem bi se vpisana vsota posojila dvignila za 12 milijonov dinarjev. Naredimo še tak približen račun za ostale tri okraje, pa bomo videli, da so po vaseh vseh teh okrajev ;še zelo velike mož.nosti za vpis posojila. Kje so vzroki za tako stanje? Marsikateri aktivist iz teh okrajev bo dejal: »Kmetje so pač kmetje...« To je zelo lahek izgovor. Kako pa to, da kmetje v drugih, gospodarsko slabših okrajih več vpisujejo? Ali so mar kmetje v ljubljanski okolici manj zavedni kot v lendavskem okraju? Vzrok, da ni vpisana vsota višja, je drugje: v slabem delu množičnih organizacij. Ze priprave v teh okrajih so bile na vasi slabe. Dobivali smo le poročila o tem, koliko so se obvezali posamezni delovni kolektivi podjetij in ustanov, nihče pa ni vedel povedati, kakšno je stanje po vaseh. Lahko je dobiti poročila o tem, koliko so se obvezali, oziroma vpisali delavci iz tovarne. Če pa hočeš doseči uspeh'med kmeti, je treba stopiti na vas in se z njimi pogovoriti, ne pa sedeti v pisarni krajevnega odbora ali vpisne komisije. Še je čas, da potrkamo na vrata kmetov in vzbudimo njihovo zavest. Samo okrajni aktivisti — jasno — ne bodo vsemu kos. Treba je, da stopijo na noge krajevne množične organizacije in sindikalne podružnice. Mnogo lahko pomagajo tudi razna društva, kot n. pr. lovske družine. Naj posne- majo zgled lovskih držin v sežanskem in ilirsko-bistriškem okraju. seboj jila! tekmujejo v ki med vpisovanju poso- INVALIDSKE PREJEMKE JE VPISALA Zgleden primer državljanske zavesti je pokazala tovarišica Frančiška Prašnikar iz XX. terena rajona Bežigrad v Ljubljani, ki je takoj vplačala 6000 dinarjev ljudskega posojila. Ta denar je pred kratkim prejela kot zaostanek za invalidnino, katero prejema po padlem sinu - borcu. Tudi ostali člani invalidske organizacije tega terena so stf izkazali pri vpisovanju ter so skupno vpisali 30.000 dinarjev. NAŠI SLEPI TOVARIŠI SO LAHKO MARSIKOMU ZA ZGLED Pri akciji za vpis ljudskega posojila so pokazali izredno patriotično zavest in požrtvovalnost tudi naši slepi sodržavljani. To je najlepši in naj-prepričevalnejši dokaz, da država nudi slepim invalidom vse možnosti in pogoje za človeka dostojno življenje v socialistični ljudski skupnosti, medtem ko jih je stara kapitalistična Jugoslavija odrivala na pot beračenja in miloščine.»Država podpira nas, mi pa bomo podprli državo« — so dejali oskrbovanci Doma slepih v Stari Loki, ki so podpisali skupno 79.000 din posojila. Pri tem moramo upoštevati, da so ta znesek prispevali od skromnih dohodkov svoje zaposlitve v domači krtačarski in pletarski proizvodnji. Najbolje se je odrezal tov. Kožamelj Franc — 100% slepi invalid iz NOV, doma iz Sv. Križa pri Litiji, ki je bil sprejet v zavod lansko leto. Tov. Kožamelj Franc je vpisal 50.000 din. Slepi tov. Zor Peter, ki zaradi bolezni le nekaj malega zasluži s pletenjem mrežnatih torbic, je vpisal 2000 din. Tudi slepa Maršič Ivana je vpisala 2000 din. Slepi ščetarski mojster Slnga Ivan je vpisal 2000 din. Ostali so prispevali večinoma po 1000 din, kar pa predstavlja zanje brez dvoma večjo žrtev kakor za marsikaterega zdravega, ki je dal desetkrat več. Slepi na področju mesta Ljubljane so po dosedanjih podatkih prispevali 20.600 din. Med temi sta slepa tovariša Rožanc Franc — učitelj v Zavodu za slepo mladino in Brajkovič Drago — telefonist pri CK mladinske organizacije, ki sta poleg tega tudi invalida brez ene roke — vpisala po 2000 din. Tov. Rakovec Bogo. ki je kljub svoji slepoti poital udarnik v Kar-tonažmi tovarni, je vpisal 2000 din. Slepi vojni invalid tov. Žerjal Rudolf, ki z družino živi samo od invalidnine. je vpisal 1500 din. Tj prispevki dokazujejo, da slepi v zavesti svoje socialne enakopravnosti z drugimi državljani z vsemi silami sodelujejo pri graditvi socializma. D. I. Obojestranski moCnl napadi na fronti pri Teguiu Južnokorejske sile napredovale v smeri proti Jongčonu, južnokorejska mornariška pehota pa ss je izkrcala na otoku pred vhodom v važno luko inčon Tokio, 12. sept. (Tanjug.) Po sporočilu ameriške osme armade, ki ga prenaša AFP, so južnokorejske sile včeraj nadaljevale z napredovanjem proti vzhodu in severovzhodu v smeri Jongčona. Pri tem so napredovale dva do štiri kilometre in so sedaj 13 do 15 km severno od ceste Jongčon—Kjongdžu. Južnokorejske čete so vzpostavile frontno črto na 15 km od Jongčona, Na južnokorejskem desnem krilu fronte so enote južnokorejske divizije »Kapi-tol« in 3. divizije obdržale svoje položaje, ameriške sile pa so malo napredovale. V zadnjih 48 urah se je ameriškim in južnokorejskim silam posrečilo zapreti prodor, ki je bil napravljen na njihovih črtah, razen manjših področij v planinskih predelih. Včeraj popoldne so enote ameriške I. konjeniške divizije izvedle protinapad v bližini Vegvana in ponovno zavzele položaje, ki so jih izgubile. Letališče pri Pohangu še vedno v posesti Ameriških sil V poročilu o položaju na korejski fronti poroča AFP: Čeprav je bilo rečeno v severnokorejskem poročilu, da 60 čete Severne Koreje zasedle letališče pri Pohangu, je to letališče še vedno v posesti ameriških sil. Pri Vegvanu so severnokorejske enote izvedle močan napad na cesto, ki vodi iz Vegvana proti Teguju. Na tem mestu so se morale ameriške čete umakniti za en kilometer. Na fronti zapadno od Te-guja ni bilo pomembnejših operacij. De- PRIPRAVE ZA ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Še šest dni manjka do začetka zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Svetovni tisk z velikim zanimanjem obravnava vprašanje sprejema Ljudske republike Kitajske^v OZN že v naprej napoveduje stališče posameznih delegacij. Kakor je znano, je Sovjetska zveza s svojim bojkotom Organizacije združenih narodov v veliki meri vzrok, da Ljudska republika Kitajska še danes ni zasedla svojega mesta v OZN in da tu sedi še vedno predstavnik kuomiintangove Kitajske. Zapadni listi povezujejo vprašanje predstavništva LR Kitajske v OZN z usodo Formoze in napovedujejo, da bo težko doseči kake pozitivne rezultate zaradi bodočnosti Formoze, dokler se ne reši vprašanje predstavništva Kitajske. Zadnje dni zapadni časopisi ponavljajo vesti, da bo britanski zunanji minister Bewin zahteval sprejem Kitajske v OZN in da ga bosta pri tem podpirala tudi Norveška in Indija. O stališču francoske delegacije do tega vprašanja pa pravijo, da so Francozi sicer načelno za sprejem LR Kitajske v to svetovno organizacijo, da pa mislijo. da bi bilo treba prej zahtevati od Mao Ce Tunga, da ne bo pomagal silam v Indokini. Ta napovedovanja pa do neke mere zanika izjava zunanjega ministra Egipta, ki jo je dal dopisniku AFP in v kateri pravi med drugim: Kar se tiče sprejema komunistične Kitajske v OZN je stališče Egipta podobno stališču, ki ga je zavzela Frr» i«i. Kolikor naše vzdrževanje ne povzroči sprejem kitajskega komunističnega delegata v OZN, 6e mi vzdržujemo glasovanja. Če pa nastane zaradi tega nevarnost, da bi bil sprejet v OZN, gla sujemo proti.s Hašemitski Jordan obtožuje Izrael zaradi kršitve meje Lake Success, 12. sept. AFP poroča, da je vlada Hašemitskega Jordana vložila protest pri Varnostnem svetu zaradi kršitve meje po izraelskih silah. Meja med Izraelom in Hašemitskim Jordanom je bila določena s pogodbo o premirju med obema deželama. javnost britanskih sil se je omejevala na izvidništvo. Južnokorejska mornariška pehota se je včeraj izkrcala na majhnem otoku So-jongpjong, 80 km severnozapadno od pristanišča Inčon. Nekaj dni prej so se Južnokorejci izkrcali na otoku Tejong-pjongu, 5 km severno od Sonjongpjonga. Oba otoka ležita pred vhodom v važno pristanišče Inčon. Letalstvo ZN izvedlo v enem dnevu 683 poletov V jutranjem sporočilu vladnega štaba generala Mac Arthurja je rečeno, da je izvedlo letalstvo Združenih narodov včeraj 683 poletov, kar je rekordno število. Pri teh akcijah, katerih namen je bil neposredna podpora kopenskim silam, je bilo uničenih 10 severnokorejskih topniških položajev, poškodovanih 10 tankov, uničene so bile 4 lokomotive in 62 raznih vozil, potopljenih pa 5 večjih čolnov. Ameriške veletrdnjave so bombardirale velike tovorne postaje v Čorvonu, Ko-vonu, Jongdoku in Fenjangu ter napadle nekatera mesta na vzhodni in zapadni obali Koreje. Pri združenih napadih letalstva in kopenskih sil so imele severnokorejske 6ile okrog 2000 mrtvih. Poleg tega je bilo v zadnjih 24 urah ujetih 580 severnokorejskih vojakov. Poročilo osme ameriške armade V poročilu ameriške osme armade je rečeno, da so ameriške in južnokorejske sile nadaljevale napade z vzhoda in za-pada, da bi preprečile severnokorejsko prodiranje med Jongčonom in Pohangom. Na fronti pri Vegvanu so se morale sile generala Mac Arthurja umakniti približno za en kilpmeter zaradi srditega pritiska severnokorejskih enot. Na fronti pri Teguju je prišlo do obojestranskih močnih napadov. Ameriško združenje pravnikov proti agresiji na Koreji Napredna organizacija ameriških pravnikov »National Lauyers Guild« je objavila resolucijo, v kateri obsoja agresijo na Koreji ter oboroževalno tekmo v svetu. Resolucija, ki je bilg sprejeta na sestanku izvršnega odbora organizacije, ob-soja tudi politiko ZDA in Sovjetske zveze, češ da vodi do vojne. Kitajska pritožba zaradi bombardiranja Mandžurije pred VS Jugoslovanski delegat proti ustanovitvi anketne komisije, dokler ne bo zaslišan predstavnik LR Kitajske ZDA, Kube in Kuomintangov predstavnik pa so glasovali proti. Delegata Egipta in Ekvadorja sta se vzdržala glasovanja. Po glasovanju je predstavnik ZDA Austin zahteval od predsednika, da bi na prihodnji seji VS pred razpravo o sovjetski resoluciji, kj obsoja ameriško vlado zaradi bombardiranja mandžurskega ozemlja, razpravljali o ameriški resoluciji .za sestavo švedsko-indijske anketne komisije, ki bi bila poslana v Mandžurijo. Sovjetski delegat Malik je izjavil, da je treba prej obravnavati sovjetsko resolucijo, ker je bila predložena pred .ameriško. Predsednik Jebb je dejal, da bi moral biti po normalnem postopku sovjetski predlog .prej postavljen na dnevni red, razen če VS ne bo izdal drugačnega sklepa. Svet je odklonil nadaljnjo diskusijo o tem vprašanju. OSMO REDNO ZASEDANJE SABORA LR HRVATSKE Spremembe v vladi LR Hrvatske Zagreb, 12. sept. Na včerajšnji seji VIII. red. zased. Sabora LR Hrvatske je predsed. vlade dr. Vladimir Bakarič obrazložil predlog, da se Rade Zigič, Duj ško Brkič in Stanko-Čanica Opačič razrešijo dolžnosti članov vlade LR Hrvatske. Sabor je soglasno sprejel ta predlog. Predsednik Prezidija Sabora je nato predlagal, da se zaradi sovražnega in škodljivega delovanja razrešita Rade Zigič in Duško Brkič dolžnosti članov Prezidija, kar je Sabor prav tako sprejel. V nadaljevanju seje je Sabor sprejel predlog predsednika vlade o pre-osnovi vlade LR Hrvatske. Razrešeni so dolžnosti dosedanji minister za ljudsko zdravje dr. Nikola Sekulič, predsednik planske komisije Dušan čalič in minister za delo Marijan Cvetkovič. Hkrati je bil dr. Nikola Sekulič imenovan za podpreds. vlade in predsednika Sveta za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti, Dušan čalič za predsednika Sveta predelovalne industrije, Marijan Cvetkovič za ministra za ljudsko zdravje. Djuro Hladarin za predsednika planske komisije LR Hrvatske, organizacijski sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije Milutin Battič za ministra za_ delo in ljudski poslanec za okraj Vrgin-most, Dozo Akman za ministra za gozdarstvo. Odbor je tudi soglasno »prejel predlog, da se imenujeta za člana Prezidija Sabora LR Hrvatske dr. Nikola Sekulič in Dušan čalič. Na včerajšnjem zasedanju sa izdali odlok, da se razpusti Sabor LR Hrvatske prvega »klicanja in sprejeli zakonski predlog o volitvah ljudskih zastopnikov za Sabor LR Hrvatske. Novi Atene, 12. sept. Reuter poroča, da je kralj Pavle sinoči ponovno poveril mandat za sestavo nove vlade vodji liberalne stranke Sofoklesu Venizelo-su. Včeraj so bila pogajanja med šefom populistične stranke Konstantinom Caldarisom, vodjem liberalne stranke Sofoklesom Venizelosom in vodjem demokratske socialistič. stranke Papandreuom, nakar je to trojico spreje'1 kralj Pavel. Dosežen je bil Z nedeljske slovesnosti v tfmovici Lake Success, 12. sept. (Tanjug.) Kakor poroča Reuter, je bil na včerajšnji seji Varnostnega 6veta zavrnjen predlog delegata ZSSR Malika, da bi poklicali zastopnika LR Kitajske, da se udeleži seje Varnpstnega sveta prej, preden bi začeli diskusijo o obtožbah, da so ameriška letala v bližini korejske meje bombardirala ozemlje Mandžurije. Sovjetski predlog je bil zavrnjen, ker ni glasovalo zanj sedem delegatov, kolikor Si bilo najmanj potrebno. Zunanji minister LR Kitajske Ču En Laj je prejšnji dan obvestil z brzojavko generalnega sekretarja OZN Trygve Lie-ja in predsednika VS Gladwina Jebba, da bo imel vsak sklep o tem vprašanju, ki bo sprejet brez navzočnosti zastopnika LR Kitajske, za neveljavnega in protizakonitega glede na to, da je vlada LR Kitajske tožitelj v sporu, ki ga razsoja Varnostni svet. Sovjetski delegat Malik je na včerajšnji seji ponovil, da imata po določbah Ustanovne listine Združenih narodov za primer spora obe stranki pravico biti navzoči pri diskusiji ter ima potemtakem zastopnik LR Kitajske pravico udeležiti se te seje. Kuomintangov delegat Čiang je takoj izjavil, da bo nasprotoval temu predlogu sovjetskega delegata. Ameriški predstavnik Warren Austin je izjavil, da skuša ZSSR spraviti zastopnika LR Kitajske s kakršnim koli izgovorom v Varnostni svet, ter je poudaril, da imajo obtožbe o bombardiranju Mandžurije po ameriških letalih edini smoter, da bi odvrnile pozornost od napadalnosti v Koreji. Francoski delegat Sauvel je izjavil, da bo glasoval za to, da se pozove zastopnik LR Kitajske. Zastopnik Norveške Sinde je izjavil, da bo glasoval za sovjetski predlog, in dodal, da ni treba čakati na prihod zastopnika LR Kitajske, marveč naj se takoj začne sestavljati anketna komisija, ki bi na kraju samem preiskala obtožbe o bombardiranju. Jugoslovanski zastopnik Aleš Bebler je izjavil, da bo podprl sovjetsko resolucijo, da pa ne bo podprl ustanovitve anketne komisije, če Svet ne bo dovoli! zastopniku LR Kitajske, da bi bil zašli- | šan. Bebler je dejal, da je nemogoče poslati anketno komisijo v državo, ki o tem ni bila zaslišana. Britanski predstavnik Jebb je izrazil mnenje, da je vlada LR Kitajske upravičena razložiti svoje naziranje. Delegati ZSSR, Velike Britanije, Fran. gkso vri/'za'* sovjetski predlog^delegaTi i kleva, Branko Babič, sekretar CK KP STO Bartolo Petronio in Eugenio Laurenti zakon določa, da se po en ljudski p°‘ slanec voli na 15.000 prebivalcev na' mesto na 20.000, kot je to bilo doslej, ter se povečuje skupno število ljudskih zastopnikov v Saboru na okrog 250 in tako omogoči širša in neposred-nejša udeležba in kontrola volivnega telesa pri delu Sabora. Značilno za J4 novi zakon je v primeri s prejšnji® to, da se kandidati za ljudske zastop-ke ne morejo več združevati na skupni kandidacijski listi, ampak nastopa sleherni kandidat popolnoma sa®obstojno. Za izvoljenega se smatra tisti kandidat, ki je dobil v svojem volilnem okraju z zakonom določeno v'e' čino glasov. Na ta način daje_ zakon najširšo možnost za postavljanje kandidature. Predlagatelji smejo svojega kandidata odpoklicati in po potrditvi kandidature namesto njega predlagati drugega kandidata. Novi zakon odvzema volivcem pravico posluževati se votivne pravice izven kraja, v katerem so vpisani v volivni seznam. To je določeno zato, da se okrepi povezanost med ljudskimi poslanci in molivci njegovega volivnega okraja, k* jim je odgovoren za svoje delo in ga smejo odpoklicati. Sabor je odobril odloke, ki jih je Prezidij Sabora LR Hrvatske izdal v dobi med dvema zasedanjema Sabora. Sabor je tudi sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravno- teritorialni razdelitvi Hrvatske. Zasedanje je zaključil predsednik Sabora LR Hrvatske dr. ZlaJtan Sre-mec, ki je podal historiat dela Sabora I.R Hrvatske prvega sklicanja. (Tanjug) VENIZELOS PONOVNO DOBIL MANDAT ZA SESTAVO VLADE Preteklo nedeljo dopoldne se je zbrala pri spomeniku Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča na Bazovici velika množica k počastitvi njihovega spomina. Letos je minilo dvajset let, kar so italijanski fašisti ustrelili te borce za svobodo in pravice slovenskega naroda. Pred spomenik so položile vence delegacije iz vseh krajev Tržaškega ozemlja. O pomenu padlih junakov pa so govorili dr. De- sporazum, da bo vlado sestavil Veni-zelo«. Takoj nato je Caldaris, kateremu je bil po ostavki Venizelosove vlade poverjen mandat za sestavo novega kabineta, vrnil mandat kralju, ki ga je nato poveril Venizelosu. Glede na to, da imajo te tri politične stranke v skupščini nad 160 po* slanskih mandatov od skupno 250, pričakujejo v atenskih političnih krogih, da bo imela nova vlada z Venizelosom na čelu, v katero bosta vstopila Pa-pandreu in Caldariis kot podpredsednika, večino, kar bi preprečilo razpust parlamenta in razpis novih parlamentarnih volitev. Demontiranje v britanski coni Nemčije končano Frankfurt, 12. sept. (Tanjug). Namestnik britanskega vsiokega komisarja Steel je uradno sporočil zveznemu kanclerju dr. Adenauerju, da je demontiranje nemške industrije končano. Ustavitev demontiranja se nanaša tudi na velike tovarne »Reichs-werke« in Kruppove tovarne v Essenu. Izvzete so samo tiste naprave, ki bodo dobavljene na račun reparacij državam zmagovalkam. Po sporočilu britanskih okupacijskih oblasti bodo te reparacije z ozemlja britanske okupacijske cone končane d konca oktobra t. 1. ZDA za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko Cleveland, 12. sept. (Tanjug). Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Dean Rusk je zahteval, naj bi se pričela akcija za sklenitev'mirovne pogodbe z japonsko. Kakor poroča Associated Press, je Rusk na kongresu vojnih veteranov iz druge svetovne vojne izjavil: Prišel je čas, da »e prično priprave za mirovno pogodbo z Japonsko, da bi se ji omogočilo zavzeti v mednarodnem življenju ustrezno mesto. POOC ANDERSENOVE PRAVLJICE Založba Mladinske knjige je počastila pomin na 75. obletnico smrti velikega anskega pisatelja Hansa Kristijana An-ersena z izborom njegovih pravljic. To s največji izbor, kar jih je dozdaj izšlo a Slovenskem; knjiga obsega 431 strani. Pravljice je prevedel Rudolf Kresal n jim napisal za uvod obširno študijo, :i bo bralcu pomagala spoznati lepoto Vndersenove tenkočutne in z ljubeznijo lo sočloveka prežete umetnosti, kakor udi velik vzgojni pomen njegovih prav-jic in zgodbic, Andersenove pravljice in zgodbe niso e prikupna, lirična otroška beriva, ki iaj v otroku vzbude in utrjujejo ljubezen lo vsega, kaT je človeško dobrega in >ozitivnega, a zaničevanje in gnus do /sega, kar je slabega in nepravega, tem-/eč so po večini zrcalo pesnikovih živ-jenjskjh doživetij in izkušenj v dobi, ki e bila ena izmed najviharnejših dob. (Svetovni dogodki so se bliskovito vrstili, drug za drugim in se je v enem letu zgodilo več kot prej v desetih letih,« pravi Andersen. Politično razgibani čas, stremljenje ljudstev po svobodi, enakosti in bratstvu, zagrizena in brezobzirna borba med razvijajočim 6e kapitalizmom in propadajočim fevdalizmom, pojavljajoče se slabosti in krutosti vla-da-jočega družabnega reda, brezobzirna sebičnost komolčarskih klik — vse to je vplivalo tudi na kulturno življenje, sredi katerega je Andersen živel in ustvarjal. Pošten pisatelj, ki si je upal v romanih in novelah razkrinkavati laž in krivico, hinavščino in stremuštvo, nesposobnost in ignorantstvo svoje dobe, je moral do- živeti napad kritike tiste klike, ki se je vrinila h koritu in postala »enostranski in fanatično strankarski sodnik estetskih del«. Andersen je podzavestno čutil, da si mora izbrati drugačno, ljudstvu bližjo obliko, ako hoče prodreti v množice in jim pomagati, da spoznajo bistvo in vzroke senc in zablod ter lepoto svetlobe. Morda je bilo to glavni nagib, zaradi katerega si je Andersen izbral tisto izmed oblik, ki je bila ljudstvu vseh časov najbolj dostopna — pravljico in zgodbice, ki jim korenine tiče v zemlji lastne domovine. Saj je ljudstvo 6amo iskalo takih oblik v vseh dobah in ustvarjalo narodne pravljice in pripovedke, da dš duška svojemu trpljenju, svojim željam in svoji veri v zmago vsega dobrega. Andersen sam pravi, da so postale njegove pravljice branje za otroke in odrasle, pri čemer so 6e otroci opajali s pravljično fabulo, a je starejše zanimal 6misel pravljic. To drugo — zanimanje odraslih za idejo pravljic — je Andersena privedlo do pravljic, ki so po vsem, po obliki, vsebini in ideji namenjene samo odraslim ali kvečjemu mladini, ki je že preko pubertete. Andersen je v svojih pravljicah in zgodbah raznovrsten glede motivov, ki mu jih je nudilo življenje doma in v tujini. V pravljici »Polž in vrtnica« se loti tistih svojih sovrstnikov, ki so bili uver-jeni, da so visoko nadarjeni in globokoumni, a so vse svoje znanje skrivali kot polž v svoji hišici, dali ničesar drugim in pljuvali na ves svet, medtem ko je vrtnica s 6vojo lepoto razveseljevala ves svet in ga c svojim vonjem opajala. Podobno snov je obdelal Andersen tudi v »Krpalki«, ki si je domišljala, da je nekaj posebnega, padala od stopnje do stopnje m končala v cestnem blatu; ali v »Govnjaču« iz cesarskega hleva, ki je užaljen, ker so ga prezrli. Andersenovo in V6eh poštenih pesnikov tedanjega časa trpljenje in razočaranja bridko izraža pravljica »Zgodba o škrjančku«, ki ga zapro v kletko, poslušajo njegovo petje, a puste, da umre od lakote, po smrti pa točijo solze za njim in ga pokopljejo s kraljevskimi častmi. V zbirki je tudi več lepih pravljic, ki bičajo in smešijo stremuške mogočnike, razne nadute prince, kralje in kraljične, manj pa je izrazito socialnih. Ali kolikor jih je, so vzorno lepe, polne iskrene ljubezni do ponižanih in razžaljenih. Med temi je tudi »Slikanica brez slik ali Mesec pripoveduje«. Povsem točno je, kar pravi Kresal, da bodo te slike trajno ži-žele po svoji lepoti, nežnosti in socialni globini. A vprašati se moramo, ali spadajo vse v knjižico za pionirje? Poglobiti se je na primer treba le v sliko tretjega večera. Tu imamo župnikovo hčerko, ki se najprej kot otrok« igra z lutko, se deset let kasneje udeleži kot lepotica plesa, nato propada in »poganja divje mladike«, dokler je v zadnjem dejanju ne srečamo v zakotni sobici. Na smrt bolno jo »gospodar« vrže iz postelje, jo našminka in vplete vrtnice v lase, »da bi ne strašila ljudi«, pa jo posadi k oknu, da bi koga privabila in »dobila denar«. Reva umre komaj šestnajst let stara. In ob odprtem oknu »pridiga mrtva meščanska ljubezen«. Od »Srečinih galoš«, iz katerih zajemamo tegobe, slabosti pa tudi lepote Andersenove dobe, tudi ne bo imel naš otrok kaj prida koristi. Kako naj razume smisel trditve, »da je najsrečnejši smoter človeka smrtno spanje, v kateTem telo počiva, duh pa potuje«, in kako naj razume modrost, »da je vsako truplo Sfinga nesmrtnosti«? Ali je kje pionir, ki ne bo enostavno preskočil teh verzov. O močna 6mrt, tvoj molk ustvarja grozo, kot sled zapuščaš le tegobo groba. Kako bi duh ne vzpenjal se v sinjino? Umreti hoče, konec je trohnoba. Brez škode bi iz zbirke lahko izpadle tudi vse poučno-šokke zgodbice, ki spadajo bolj v berila za ljudske šole kakor pa v zbirko pravljic, n. pr.-»Dvanajstero iz poštnega voza«. Bolje bi bilo nadomestiti jih z izrazitimi pravljicami, ki jih v zbirki pogrešamo. S tem bi število izrazitih pravljic v zbirki pomnožili, in bi zbirka bolj opravičila naslov, ki ga nosi. Prevajalec se je pošteno potrudil ne le prevesti nam Andersena čimbolj verno, ampak ga tudi posloveniti, se pravi prevesti tako, da se bo bral kot slovenski original, ne da bi vsebino ali stil pačil. Sicer se mu to ni povsem posre-člo in je razen tega njegov jezik ponekod težak, okoren in zveni tuje, nekateri njegovi stavki so tudi težko razumljivi, kakor na primer: »Tega je moral dobiti gozd (septembra namreč, mojstra barv), listje je moralo spremeniti barvo, a kako lepo, če je on hotel.« Ali: »Tudi zelo lepo je, pa ne po koledarju, in zato je narobe.« Bralec se bo vprašal, zakaj je narobe, ali zato, ker je zelo lepo? Marsikak stavek kvarijo tudi precej številne tiskovne napake, ki bi jih lahko bilo vsaj manj, če že ni mogoče, da bi pri nas izšla kakšna mladinska knjiga brez tiskovnih škratov. Blasnikova tiskarna je bila na zelo dobrem glasu — v tej knjigi pa je kar preveč črk različnih tipov, ki so se vrinile stavcu v stroj. Tudi na take napako bo treba paziti. Pravljice je opremil z ilustracijami in vinjetami Evgen Sajovic. Medtem ko so inicialke in vinjete prilegajo Andersenovemu svetu prisrčne in tenkočutne fantazije, so ilustracije po večini manj posrečene. Ne vem, zakaj mnogi naši ilu-. stratorji tako radi rišejo idiotsko spačene obraze otrok, kakor iih vidimo pr' ilustraciji v pravljici »Jelka« ali »Ole Luk-Oie«, kjer naj bi otrok sanjal lepo sanje; ali v fino občuteni in pretresljivi zgodbi »Deklica z žveplenkami«. Prva ilustracija v knjigi, in sicer k »Dvanajstero iz poštnega voza«, ki nas sicer spominja na Smrekarja, pa vendar kaže, da bi Sajovic lahko lepo ilustriral vso knjigo, ako bi hotel in ako bi se boli poglobil v tekst. Površnost, s katero s® je lotil večine ostalih ilustracij, ni le njegova slabost, srečamo jo pri mnogih ilustratorjih naših mladinskih knjig in časopisov. Videz je, da se naši ilustratorji po večini premalo zavedajo odgovornosti, k' jo prevzame umetnik, k0 sprejme nalog® vzgojiti v otroku smisel za lepo ilustracijo in s tem spoštovanje do naše likovne umetnosti. Našr pionirji rastejo in le od samih-naših slikarjev odvisno, kakšen bo njihov odnos do naše likovne umetnosti, razstav itd., ko dorastejo. Ali kljub navedenim nedostatkom b® najnovejši veliki izbor Andersenovih pravljic dal našim pionirjem berivo visoke umetniške vrednosti, Še več — P®" dal bo dokaz, da tiče korenine pravih pravljic v zemlji in razmerah, v kalerih »o nastalo, E- Stran 3 GUSTANJSKI 2ELEZARJI so uresničili stoletne težnje Zgodovina guštanjske železarne se Prične leta 1774, ko je grof Thurm združil manjše fužinske obrate Mežiške doline v Guštanju pod gradom Ravne, ki je pripadal nemškim grofom Thurm-Veisesi-na. V takratnem novoustanovljenem obratu, ki je bil še na vodni pogon reke Meže, so pričeli izdelovati puldano jeklo, katerega so talili v pogreznjenih topilnih pečeh. Surovine, predvsem surovo jeklo, so dobivali iz prevaljskih plavžev, pozneje tudi iz Donawitza. Puldano jeklo, ki so ga izdelovali, je slovelo po svoji kakovosti, zato so ga prodajali ne samo evropskim državam, temveč so ga izvažali tudi na Kitajsko Japonsko, v Egipt in drugam. Grofje, lastniki železarne, so delavce slabo plačevali. Njihov zaslužek je bil tako pičel, da so komaj živeli. Franc Mežner se spominja časov, ko je hodil že njegov oče na delo v železarno, v kateri je delal 37 let; spominja se, kako slabo je bil plačan za svoje delo, saj je družina z 10 otroki bila večidel brez kruha. Ob času prve svetovne vojne so v železarni izdelovali vojni material, predvsem krogle za topove. Šele po vojni 60 preusmerili proizvodnjo na poljsko orodje, pozneje so izdelovali podkve, osi, vzmeti itd. — vse za potrebe domačega trga. S to preusmeritvijo so omogočili tudi boljši zaslužek delavcev. To pa ni dolgo trajalo. Grof Thurm je pričel kupčevali z avstrijskim koncernom jekla Bohlerjem. Ta je pričel dovažati polizdelke iz svoje jeklarne v guštanjsko železarno, od koder jih je z. žigom železarne plasiral na svetovno tržišče. Tako je Uspel prodajati svoje jeklo po visokih cenah, naši industriji pa je s tem zaprl pot razvoja. V guštanjski železarni 6e je pričela brezposelnost, katere se še spominjajo vsi starejši delavci; Rutar, Slanič, Mežner, Dobaj in še vrsta drugih. Leta 1920 je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc uspel v podjetju osnovati Ne-zavisno delavsko stranko, v katero so se vključili najbolj zavedni železarji. Orga-zacija je iz dneva v dan dobivala več članov. Začeli so praznovati svoj delavski praznik — prvi maj s pohodi med rudarje iz Leš, drugo leto so pa prišli rudarji iz Leš med guštanjske železarje. Leta 1927 jim je pot na guštanjski trg, kjer so manifestirali, zaprla žandarmerija, ki pa so jo delavci razgnali. Železarna je prešla leta 1927 v last delniške družbe. Ponovno je priče o primanjkovati dela in so delavci delali le po tri do štiri dni na teden, njih z slu-žck 4 dinarje na uro pa ni zadostoval niti za kruh in obleko. Če je obolel ta ali oni delavec, so zbirali v podjetju prostovoljne prispevke, s katerimi so pre- življali družino obolelega*. Pod vodstvom Partije 60 imeli delavci več demonstracij. Največja demonstracija je bila leta 1938, ko so demonstrirali za povišanje plač. Demonstriral je celoten kolektiv z ženami in otroki. Uspeh demonstracije je bil slab, plačo so jim zvišali le za nekaj odstotkov. Leto 1930 imajo guštanjski železarji še posebej zapisano v zgodovini. Takrat so aretirali najboljše iz njihove organizacije, med njimi Mežnerja in Ditingarja, medtem ko je Lovro Kuhar pobegnil. Ze prvo leto po vojni so začeli v podjetju graditi nove objekte in izboljševati razne naprave. Pokazala se je nujnost razširitve obrata livarne, h kateremu so prvo leto dogradili dodatni trakt in tako dobili potreben livarski prostor. V letu Zgradili 60 161 družinskih stanovanj in samski dom za 110 samcev. Letos gradijo 44 družinskih stanovanj, v nekaj dnevih pa bodo pričeli z gradnjo »Doma kolektiva.«, ki bo 6lužil kulturnim namenom guštanjskih železarjev. V soboto so guštanjski železarji uresničili stoletne težnje. Tovarno so dobili v svoje roke. Zaupali so jo najboljšim članom kolektiva in najstarejšim delavcem. Med njimi 6o: Franc Mežner, ki že 20 let dela v podjetju in ima naslov trikratnega udarnika in odlikovanca dela; Anton’ Slamič, udarnik in racionalizator; Ivan Lemaher, sedemkratni udarnik in dvakratni odlikovanec dela III. stopnje; Djuro Došan, udarnik, odlikovanec dela. Med številnimi govori in ob odkritju spomenika, ki so ga postavili v 6pomin na ta zgodovinski dan, je zastopnik glavne direkcije črne metalurgije tovariš Mi-levič predal ključe podjetja predsedniku SODNA RAZPRAVA PROTI SKUPINI VOHUNOV IN IZDAJALCEV Obtožence so inštruirali člani Komuni-»tične partije Bolgarije in državne varnotti j* Gradnja novih objektov železarne Guštanj 1948 je začela obratovati prva električna peč, koncentrirali so mehanično obdelo-vaittico, zgradili žerjavno progo, novo lopo kovačnice, elektrojeklarne, postavili kovaško peč in naredili še vrsto strojnih izboljšav. Z dograditvijo kovačnice bo mogoča trikrat večja proizvodnja kovanih izdelkov. V železarni gradijo še nove objekte za livarno in kalupamo, Za dosego letnih planov vložijo delavci mnogo truda. Vse delo imajo normirano. Vrsti se tekmovanje za tekmovanjem. Samo letos imajo proglašenih nad 400 udarnikov; med njimi so tudi taki, ki so tokrat dobili devetič naziv udarnika. _ V podjetju imajo tudi 14 racionalizatorjev in šest novatorjev. Najboljše ljubljansko mestno podjetje,Pletenina* «o prevzeli v upravljanje delavci Predvčerajšnjim popoldne je delovni kolektiv v ljubljanski »Pletenini« prevzel ključe svojega podjetja. Delavke so pozorno sledile svečanosti, posebno pa poročilu direktorja tov. Pajka. S skromno besedo se ne da izraziti vsega tega, kar so občutile. Včasih so bile od kapitalista odvisne za zaslužek, danes pa si same režejo svoj kruh, svobodne in gospodarji svojega dela. Nešteto spominov jih veže na podjetje. Barvar Miha Novak je že 27 let v podjetju, pa je po končani svečanosti na vrtu do večera pripovedoval mlajšim delavkam, kako slabo je bilo včasih; »Uh, kolikokrat 6mo se tresli, da nas bo lastnik vrgel na cesto. Doma smo imeli kup otrok. In kaj je pomenilo biti brez delar...« V delavskih rokah bo podjetje napredovalo še bolj kot dosedaj. Lam so v podjetju presegli letni plan po količini za 53% in vrednosti za 175%. v letošnjem prvem polletju pa so plan presegli po količini za 27% in P° Vrednosti za 72%. . . Pogodbe za plan I- so izpol- nili do avgusta v bombažnih izdelkih 50 in svilenih 100%. Pri izpolnjevanju plana II. pa 60 do avgusta dosegli 56.7% predvidenega letnega tržnega dobička. Največji uspeh je podjetje doseglo pri uvajanju novih artiklov in dvigu kvalitete. Leta 1947 so izdelovali le 21 artiklov, sedaj jih izdelujejo že 91. Za kvaliteto svojih artiklov so lani na razstavi v Ljubljani in na zagrebškem velesejmu prejeli Ervo nagrado. Da pa tudi letos niso ili na razstavi med prvimi, je bil vzrok v tem, ker so poslali tja izdelke, ki jih tudi resnično serijsko izdelujejo za široko potrošnjo, dočim so nekatera nagrajena podjetja prikazana le, kaj bi lahko izdelovala. Za visoko kvaliteto ima posebne zasluge mojstrica Tončka Selan. Ze 85% dela je normiranega, na francoskih trikotažnih strojih pa tekmujejo 4 brigade in tri brigade na snutkovem pletenju. Letos avgusta je med seboj tekmovalno 15 brigad z 72 i člani. Letos imajo v podjetju 72 udar-I nikov. delavskega sveta tov. Maksu Večku in želel uspehov pri upravljanju podjetja. Franc Mežner, kateremu so delavci zaupali predsedniško mesto upravnega odbora, pravi, da je železarna delavcem drugi dom. »Sam,« pravi Mežner, »bi hotel živeti še dplgo dolgo vrsto let, da bi lahko takrat, ko bom spet govoril o zgodovini guštanjske železarne, omenil najsvetlejši dan zgodovine — ko smo prevzeli tovarno v svoje roke!« B. P. Zbirajmo koristne šipkove plodove Šipek ali divja roža je vsakemu znan, do par metrov visok trnat grm, ki raste povsod ob robu gozdov in med grmovjem. Nabirajmo plodove takoj, ko postanejo živo rdeči, preveč dozorelih in že mehkih plodov ne nabirajmo, ker se radi zmečkajo in pri sušenju potemne. Šipkove jagode nabiramo ob popolnoma suhem vremenu ter jih polagamo v košare, ne pa v vreče, zato da se ne stiskajo. Posušimo jih na soncu ali na topli, toda ne prevroči peči. Pravilno posušeno blago mora imeti lepo, prirodno, škrlatnordečo barvo. šipkovi plodovi vsebujejo od vseh rastlin največ C vitamina (antiskorbu-tični vitamin in se vsled tega v novejšem času uporabljajo za izdelavo C vitaminskih preparatov. Poleg tega se nahaja v teh plodovih še citronska in jabolčna kislina ter sladkor. Šipkov čaj je izredno prijetnega okusa in vonja. Pijemo ga za čiščenje krvi in proti ledvičnim boleznim. Šipkovih plodov potrebujemo neomejeno količino za izvoz in domačo uporabo. Ker je šipka pri nas ogromno in cena (s pravico do nakupa lepega blaga v višini K od izkupička) ugodna, zato se takoj lotimo prekorislnega nabiranja šipkovih plodov. Lepo posušene šipkove plodove oddajmo najbližji Jcmetijski zadrugi. * Niš, 12. septembra. — V nadaljevanju razprave proti skupini vohunov in izdajalcev so včeraj zaslišali prvega obtoženca Stojadina Veljkoviča. Na vprašanje predsedujočega, če je razumel obtožnico, je odgovoril obtoženec pritrdilno. Nato je pripovedoval o svojem begu in pripravah v Bolgariji za ilegalno delo v Jugoslaviji ter skušal spremeniti svojo izjavo, ki jo je dal v preiskavi, posebno v tem, da je bil direktno povezan z voditelji bolgarske KP in državne varnosti. »Kdo Vas je sprejel, ko ste prišli v Bolgarijo?« je vprašal predsedujoči. »Sprejela me je državna varnost.« »Kdo vas je tam zasliševal?« »Načelnik državne varnosti.« »Kaj vas je vprašal?« »Zanimalo ga je število ljudi, ki so se izjavili za Informbiro.« »Kaj ste mu rekli?« »Rekel sem mu, da se je izjavilo zelo majhno število ljudi.« Obtoženi Veljkovič opisuje nato svojo pot do CK bolgarske KP, od katerega je dobil 5.000 levov, obleko in napotnico za začasno delo. >Kaj ste pisali za >Novo borbo< m druge časopise?« »Napisal sem nekoliko člankov.« »Ali se spominjate članka o položaju v rudniku Mačkatiea in pri hidrogradnji Vlasina?« »Spomipjam se.< »Kaj je bilo v tem članku?« »Bilo je tisto, kar nisem napisal, da je bila v Mačkatici velikanska stavka, ki je bila v krvi zadušena in da je pri tem bilo ubitih nekaj delavcev.« »Ali je bil ta članek ponatisnjen?« »Da. Ponatisnjen je bi v ,Novi borbi in predvsem v bolgarski in češki jezik ter objavljen v več časopisih brez mojega dovoljenja, čeprav sem interveniral, da navedbe v članku niso točne.« Obtoženi Veljkovič je skušal v nadaljevanju razprave zatajiti organizirano delo pri terorističnem pouku pod neposrednim vodstvom inštruktorja KP Bolgarije. Ko ga je sodnik vprašal o delu v vili na planini Vitoši, je Veljkovič odgovoril, da so tja prihajali neki tovariši, po njegovem mišljenju iz CK BKP._ Predstavili so se z imenom »Cvetko« in »Petar Minev«. Imenovani so obtoženim dajali instrukcije glede ustanovitve ilegalne organizacije nove Komunistične partije. Po njihovih navodilih bi morali sestaviti 6kupine po okrajih in tudi v leskovačkem okraju. Poudarili so, da je ilegalno delo zelo težko in da morajo delati skrivaj in konspirativno. »Mar toliko orožja ni bilo namenjeno za borbo proti ustavni ureditvi in svo bodi v FLRJ?« »Ne. obveščeni smo bili, da je v Jugoslaviji mnogo četnikov in smo bili odločeni, da se bomo z njimi borili«. Te besede je občinstvo v dvorani sprejelo s smehom. Obtoženi je nato pripovedoval, kako so jih z jeepom pripeljali čez mejo. Z njimi je bil Cvetko in še neka oseba, po obto-ženčevem mišljqpju član CK BKP. Ob prehodu čez mejo so dobili šifre. s katerimi bi se morali javljati iz države ter navodila za sestanke na določenih mestih. »Kaj vam je bilo rečeno glede orožja, če bi padli v roke jugoslovanskim obmejnim organom?« »Cvetko nam je dejal, da na noben način ne smemo reči, da je to orožje, ki smo ga dobili od bolgarskih državnih organov, marveč moramo reči, da je ostalo orožje še v naših hišah iz dobe vojne. Obtoženi je nato pripovedoval o delu po drugem pobegu čez mejo v Bolgarijo, kjer je izročil pismeno poročilo CK BKP. Javni tožilec je nato vztrajal, naj obtoženec pove, s kom se je povezal, ko je prišel v našo državo. Obtoženec je navedel, da so osebe, s katerimi se je povezoval večinoma njegovi rojaki ali bližnji tovariši. Eden izmed njih Nastas Dojči-novič, katerega je skušal prepričati o resničnosti resolucije, mu je odgovoril, da ni res, da bi bilo današnje vodstvo sovražno in izdajalsko. »Mar ne sledi iz tega, je nadaljeval javni tožilec, da ste pri prvem stiku z ljudmi v naši državi naleteli na solidarnost ljudskih množc in da ste se borili proti tem množicam in proti pridobitvam narodno osvobodilne borbe z orožjem, ki ste ga prinesli iz Bolgarije?« Na vprašanje, če se čuti krivega za storjena dejanja, je obtoženi Veljkovič odgovoril, da se čuti le deloma krivega. Med zaslišanjem je skušal svoje protirevolucionarno izdajalsko delo postaviti na domnevno ideološko podlago, kar je vzbujalo smeh v dvorani. TONČKA KR0MI J Mnoge bdee o-svobodilne vojne je prizadela vest o nenadni 6mrti Tončke Krošljeve, hrabre partizanske borke, ki je umrla v cvetu svoje mladosti — saj je imela komaj 25 let — za posledicami hudih ran iz bojev. Kot sedemnajstletna mladenka je Krošljeva Tončka z Barja na spomlad 1942 stopila med borce I. bataljona Krimskega odreda. Postala je zgledna borka, med tovariši spoštovana zaradi hrabrosti. V Šercerjev! brigadi je bila imenovana za politdelegata. Z brigado se je udeležila velikih borb pri Grosupljem, na Pa-dežu, Mokrcu, Krimu, v Suhi Krajini, na Brezovi rebri in pri Šentjurju. Pri Šentjurju je bila med prvimi v jurišu na bunkerje. Zadeto od mine, ki jo je ranila po vsem telesu, so jo tovariši odnesli iz bo>a- . , ., Hudo ranjena se je nato zdravila v iški partizanski bolnišnici. Ob napadu na bolnišnico je bila znova ranjena in izgubila levo oko. Ko je nekoliko ozdravela, si je zopet želela v brigado, nazaj med soborce. Vendar ji zaradi invalidnosti te želje ni bilo mogoče izpolniti. Zato pa je poslej delala na terenu. Bila je politkomisar VOS v Ribnici, kasneje pa na bazi 24. Za svojo hrabrost, vztrajnost in predanost je bila odlikovana s Partizansko zvezdo III. stopnje, Redom za hrabrost in Redom za zasluge za narod III. stopnje. Dobila je tudi oficirski čin. Po osvoboditvi je z i6to vztrajnostjo in predanostjo delala v ministrstvu za notranje zadeve, najprej v Ljubljani, nato v Beogradu. _ Junaška partizanka Krošljeva Tončka živi v spominu mnogih borcev in je svetel zgled mladenke, ki je žrtvovala vse za osvoboditev domovine. Vsi, ki jo poznajo, se je bodo spominjali kot hrabre borke, dobre tovarišice in skrbne matere dveh otrok, ki ju je morala tako zgodaj zapustiti. M. F. OSMA OBLETNICA CANKARJEVE BRIGADE V nedeljo 17. t. m. bo v Bušinji vasi pod Suhorjem blizu Metlike proslava 8. obletnice ustanovitve V. SNOUB »Ivan Cankar« Vabimo vse cankarjevce, sorodnike padlih borcev, partizane iz ostalih brigad, kakor tudi elane borcev NOV in ostalih množičnih organizacij, da se proslave udeleže. bvecam del proslave se bo pričel v nedeljo ob 9.30; v soboto ob 20 pa se bodo zbrali nekdanji borci ob tabornem ognju v Bušinji vasi. Za prevoz iz Ljubljane bo na razpolago že v soboto popoldne nekaj avtobusov. Pozivamo predvsem borce Cankarjeve brigade, da se prijavijo, ako računajo na avtobus, na Glavni odbor Zveze borcev NOV, Erjavčeva cesta 16, najkasneje do 15. t m. do 19 ure. Za znižano vožnjo z rednim vlakom, ki bo imel povečano število voz, je z prošeno. Udeležencem priporočamo, da prineso s seboj jedilni pribor in kozarce. Pripravljalni odbor Poletje se je nagnilo v jesen. Jutro je bilo hladno, a brezoblačno nebo je obetalo še topel, sončen dan. Ravnikarjeva Ana, ki si je to jutro nadela pražnjo naglavno ruto in pred-pasala črn svilen predpasnik, se je stisnila v velik, siv, čez pleča ogrnjen šal, da je bila njena drobna postava še * Majhne, vedno zasolzene, daljnovidne oči je uprla preko jagnedi, ki so rasle ob potoku, in prisluhnila veselemu ptičjemu cvrčanju, Oči so se ji ustavljale na dolgih progah dišečih, cvetočih ajdovih njiv, na globoko sklonjenih, zorečih sončnicah in sadnem drevju, polnem hrušk in jabolk. Leno so ji udarjali v uho udarci lopat mlinskega kolesa, ki je trudoma *ajemal tisto malo vode, kar je je po lem suhem poletju še teklo po strugi Potoka. , Ani je bilo minulo pomlad sedemdeset let. Kdor je ne bi poznal, bi ji prisodil že osmi križ. Nešteto gub, ki so Jih ii zarezala leta trpljenja v obraz, sključena postava, zavita v veliko ruto, so io delale še starejšo. Njeno življenje je bila prav taka trnjeva pot kot pot premnogih slovenskih žena. Kar je pomnila, je poznala le delo, trpljenje, skrbi. Prva svetovna vojna ji 'e pobrala moža; šestero otrok je ostalo hrez očeta. Na kočariji, obdani z malo Zemlje, se je z otroki ubijala kot črna divina, a jim vendar premnogokrat ni Plogla' dati niti krompirja ne žgancev, kaj šele kruha. Z borim izkupičkom, dobljenim za tisto beračijo, se je presedla v mesto, kjer se je udinjala meščankam za perico, snažilko, poprijela za vsa- LEP DAN RAVNIKARJEVE ANE ko delo — in spet z otroki stradala. Le malo se je oddahnila, k© sta 14- in 161etni hčeri dobili delo v tovarni. Svet ju je zamikal in odšli sta za starejšima sinovoma, da si kjer koli poiščeta lažjo službo in boljše življenje. Zato se je z velikim upanjem in ljubeznijo oklenila najmlajših dveh, ki sta ji še ostala — desetletne Francke in dvanajstletnega Tončka. Ponoči je prala, v zgodnjih jutranjih urah delila časopise, da je je zaslužila še nekaj dinarjev ter jima kupovala zvezke in knjige, da ju je šolala. »Morda bosta laže živela, kot sem živela jaz!« je menila takrat, a tudi ti upi so jo varali. Tudi šolana nista dobila lažjega dela. Tonček je bil dolgo brezposeln, Francka pa je kot služkinja trpela po 16 ur dnevno. »Nikoli nama ne bo boljše,« je zavzdihnila včasih, ko sta hodila spat brez večerje. Takrat jo je Tonček, uporen ob poniževanju, ko je zaman prosjačil za delo, tolažil in ji govoril: »Vem, da bo boljše, ker mora biti!« Franckina smrt je bil naslednji udarec, ki ju je doletel. Nedeljske popoldneve, ko je prihajala domov na obisk, je mati z grozo spoznavala, kako Francka gine in ji vse bolj leze bledica v obraz. A saj ji takrat ni mogla pomagati. Ko je izgubila najdražje, kar je imela, je prvič v življenju klonila. Bolezen jo je za dalj časa priklenila na posteljo. Težko življenje minulih let ni šlo brez sledov mimo nje, a vendar jo je tudi utrdilo, in ob sinovi skrbi si je spet pomagala na noge. Ko je to jutro trudoma stopala med polji, je v misljh prehodila vso svojo dosedanjo življenjsko pot. — Kot vedno pa jo je tudi tokrat vznemiril spomin, da so ji rahlo zadrgetale roke, ovite v ruto, spomin na dni, ko so ji odvedli sina. Nikoli ni in nikoli ne ho zvedela, kaj vse so z njim počeli. Le takrat, ko so ga odpeljali v internacijo in je med kolono pripornikov, ki je stopala neznani usodi nasproti, še ujela njegov dragi obraz, je iz podplutb na njegovih licih in očeh zaslutila, kaj je trpel. Tisti dan, ko se je vrnil, je podoživljala tudi to jutro; preko lica ji je spet šinil nasmeh, ki je njene starčevske poteze pogladil, naredil vse mehke, vse dobre in srečne. To je bil eden njenih najlepših dni, eden tistih dni, ki jih je bilo do takrat v njenih sedemdesetih letih tako malo, da hi jih preštela na skrivenčene prste svojih rok. Pač, temu so sledili še lepi dnevi. Pred tremi leti je doživela prav tako lep dan, ko se je zazrla v rožnata lička svoje vnukinje, Tončkove hčerke Marjetke. Lep je bil dan, ko ji je Tonček uredil tu, kjer je preživela svojo mladost, majhno kajžico z vrtom in cvetlično gredo, kjer ima 6edaj vedno dovolj dela. Lep tudi tisti dan, ko ji je pričel pošiljati denar in ji obljubil vsak mesec takšen prispevek. Končno je zaživela brez skrbi za jutrišnji dan, končno ji njen sin, edini, ki ji je ostal na svetu, vrača ljubezen za ljubezen, skrb za skrb. Misli pa so 6e ji pletle dalje. Sedaj si je šele priklicala v spomin cilj in namen svoje poti v tem septembrskem jutru. Z roko je podzavestno segla v žep po pismo, ki ga je včeraj prejela, in po denarno nakaznico, eno tistih, kot jih prejema vsak mesec dan za tem, ko njen sin v mestu prejme plačo. Nakazilo njegovega mesečnega prispevka. »Draga mama, danes in drug mesec Td pošiljam še pet sto dinarjev več, da tudi Ti tam vpišeš 1000 dinarjev poso-jila.« Sedaj je na poti, da varno izvrši sinovo naročilo. Po glavi pa ji roji nova misel, porojena v tej uri, ko je spet prehodila vso svojo življenjsko pot — in se kot zadnja tri leta vse bolj pogosto vedno spet ustavljala pri svoji dr"" kinji, majhni Marjetki. »Prav takšna je, kot je bila Francka,« si v mislih kliče v spomin obraz nepozabne hčerke; »le Franckina lica niso bila nikoli tako okrogla, nikoli tako rdeča; njena krilca, obleke nikoli tako lepe.« Počasi, okorno izmota na vpisnem mestu svoje roke iz rute, varno držeč sinovo pismo in denar v rokah. »Tudi Vi, Ravnikarjeva mama, ste prišli iz svoje kočke sem, tudi Vi boste vpisali?« se ji čudijo na vpisnem mestu. »Da, glejte, tole mi je pisal in tole poslal moj sin,« vzradoščena in ponosna nanj hiti pripovedovati. »Torej naj napišem, da vpisujete tisoč dinarjev?« »Ne, ne,« odgovarja, »jaz tega denarja ne bom potrebovala. Ravnikar Marjetka, njegova mala, naj ga dobi. Za njo vpisujem. Sin bo presenečen, mala pa bo pozneje, ko bo zrasla, zvedela za to moje darilo.« Da bi skrila svoje zadovoljstvo, uresničeno zamisel, hiti s podpisom, a pero se ji zatika, očala padajo in sesti mora, da se umiri. Končno je spet zunaj, vrača se domov. Hlad ji sega v roke, da nehote pomisli: »Ali bom še dočakala pomlad?« Na brzojavnih žicah se zbirajo prve jate lastovk. Zal ji je, da se že priprav-ljajo za odhod. Morda jih vidi zadnjikrat. Sedaj bi bilo še lepo živeti nekaj let v miru, le v skrbi, kako gre Tončkovi družinici. A čuti, da se ji kri po žilah leno pretaka, da je trudna življenja, ki jo je tako skopo obdarilo z lepimi in tako bogato s težkimi dnevi. A žalosti ne pozna; velika umirjenost je v njej, ki morda prehaja na njo s teh polj, med katerimi spet hodi, ali iz rož, ki trudne od cvetenja počasi odmirajo na njeni cvetlični gredi. Za ta zadnja lepa leta je bilo vendarle vredno prestati vse hudo, se ji mota po mislih. Saj je bilo dosti lepih dni; tudi danes je eden takih prazničnih dni. »Tončkovi mali bo v življenju lepše, kot je bilo mojim otrokom- čisto malo sem k temu danes tudi jaz dodala,« se na dnu srca razveseli in otre svoje vedno zasolzene oči. Z. Guzej. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V SKOKIH V VODO Tekmovalci Enotnosti so osvojili 6 prvsh mest V Zagrebu so biJa štiri dni tekmovanja najboljših skakalcev in skakalk v vodo za prvenstvo Jugoslavije, število tekmovalcev je bilo veliko večje kakor na lanskoletnem prvenstvu, ki je bilo pravtako na plavalnem stadionu Naprijeda v Zagrebu. Izboljšana je bila kvaliteta mladih skakalcev in skakalk. Čeprav lanski prvakinji Zutičeva in Kržanova kakor tudi prvak Pribošek letos niso nastopili, so bila tekmovanja zelo zanimiva in izenačena. V prvem razredu sta skakali samo dve članici s 3-metrske deske. Tutta Biba (E, Ljubljana) je skakala veliko bolje kakor na zadnjih mednarodnih nastopih s Švedsko in Italijo, ter premagala Cirilo Majer (Polet Mb). Zato si je priborila častno nagrado »Narodnega športa«. V prvem razredu sta se borila za prvo mesto Jože Dobrin in Milan Keber. Dobrin je zmagal z deske z eno točko boljše od Kebra, Keber pa s stolpa. Razen teh dveh znanih skakalcev, ki sta že sigurna v svojih 6kokih, srno videli na tem prvenstvu tudi več nadarjenih skakalcev, kakor Marka Porento (E. L), Milorada Dimi-trijeviča (Z. Bgd), Hafnerja (Z. Kranj) itd. Zanimivo je, da je v drugem razredu tekmovalo 16 članov s trimetrske deske, 12 pa s stolpa. Zmagal je Porenta s trimetrske deske pred Kustudičem in s stolpa pred Ivanom Šinkom (Kranj). NAPRIJED MLADINSKI PRVAK . FLRJ V KOŠARKI Enotnost tretja — Železničar sedmi Karlovec, 12. septembra. Po šestih dneh napomjji in zanimivih borb je bilo končano prvenstvo Jugoslavije. Deset najboljših ekip iz vse države se je borilo za najvišji naslov. V petek in soboto so bila polfinalna tekmovanja, v nedeljo pa finalne borbe. V prvi skupini je zmagal Železničar (Karlo-vac) pred Enotnostjo (Ljubljana), Borcem (čačak) in Proleterjem (Zrenjanin). V drugi skupini pa je zmagal Naprijed (Zagreb) pred Partizanom. Rabotničkim (Skoplje), Železničarjem (Ljubljana) in Zadrom. Rezultati finalnih borb so bil naslednji: Naprijed : Železničar (Karlovac) 32:16, Enotnost : Partizan 31:29. Borac : Rabotnlčkt 16:14, Železničar (Ljubljana) : Proleter 43:28. Tako je zmagala ekipa Naprijeda pred Železničarjem (Karlovac), Enotnostjo, Partizanom. Borcem. Rabotničkim, Železničarjem (Ljubljana), Proleterom In Zadrom. Mladinke so tekmovale na 3-metrski deski in s stolpa. Na trimetrski deski je zmagala Cirila Majer, s stolpa pa Nora Bradetič (Primorje. Reka). Mladincev je skakalo 14. zmagal je Drago Kos (Enotnost) pred svojim klubskim tovarišem Jožetom Šuštarjem. V skokih s stolpa je imel največ uspehov Ivo Šink iz Kranja. Na tem prvenstvu so sodelovali skakalci iz: Ljubljane, Maribora, Kranja, Zagreba. Beograda, Sombora, Splita, Dubrovnika in Reke. Sodili so zvezni sodniki: Dana Kržan in Franc Pribošek iz Ljubljane, Senjanovič in Kumar iz Zagreba, Hercegov in Rajačlč iz Beograda ter Kancler iz Maribora. Novi prvaki so: ČLANI — I. RAZRED: 3 m deska: Dobrin (Enotnost),. . stolp: Keber (Enotnost). ČLANI — II. RAZRED: 3 m deska: Porenta (Enotnost), stolp: Porenta (Enotnost). MLADINCI: - 3 m deska: Kos (Enotnost), stolp: Šink (Kranj). ČLANICE - I RAZRED: 3 m deska: Biba Tutta (Enotnost). MLADINKE: 3 m deska: Cirila Majer (Polet), stolp: Nora Bradetič (Primorje). Zvezna košarkaška liga PARTIZAN VODI V nedeljo ter med tednom je bilo več tekem zvezne košarkaške lige, ki pa niso mnogo spremnile plasman posameznih ekip na lestvici. Partizan je premagal Mladost z 31:26, Jedinstvo pa 45:42. Ljubljanski Železničar je na domačem igrišču premagal Pro-leterja z 49:44. BSK pa Jedinstvo s 53:43. Rezultata tekme BSK : Zadar še nismo prejeli. Lestvica: Partizan Crvena zvezda Železničar (Lj) Mladost BSK Železničar (Bgd) 14 Jedinstvo Enotnost Proleter Zadar Šahovska reprezentanca Jugoslavije, ki je osvojila prvo mesto na IX. šahovski olimpiadi v Dubrovniku. Z leve na desno: Gligorič, Pirc, dr. Trifunovič, Rabar, ing. \idmar ml. in Puc Izreden uspeh jugoslovanskega šaha 14 13 1 632:479 27 14 12 2 689:459 26 15 11 4 593:5U 26 14 8 6 505:475 22 14 7 7 498:557 21 14 6 8 534:514 20 14 4 10 525:598 18 15 3 12 506:660 18 15 3 12 453:584 18 13 4 9 375:473 17 V Imoolu bodo izpolnili p’an do 15. decembra Slov. Bistrica, 12. sept. Tudi delovni kolektiv tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici je že prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Delavci ln delavke so slavnostno proslavili ta zgodovinski do godek. Slavnosti so prisostvovali tudi generalni direktor za metalurgijo tov. Veljko Mlčunovlč, kt je delovnemu kolektivu »Impola« Izročil prehodno zastavo zvezne vlade, zastopnik GO ZSS tov. Rudolf Ganzltl, sekretar oblastnega komiteja KPS tov. Vlado Majhen, sekretar okrajnega komiteja KPS za poljčanskl okraj tov. Jože Tramšek ter zastopniki raznih metalurških podjetij. Ob tej priliki je bilo proglašenih okrog 120 udarnikov, številni zaslužni člani kolektiva pa so bili nagrajeni. Ob prevzemu tovarne so delavci »Impola« sklenili, da bodo letni plan Izpolnili do 15. decembra, stroje izkoriščali 9(1'/'». znižali polno lastno ceno za 5'/«, uvedli splošno varčevanje materiala ln pogonske energije, znižali okvare strojev ter Izboljšali delovno disciplino. V delavski svet ter v upravni odbor tovarne »Impol« so bili Izvoljeni najboljši delavci: šestkratni udarnik Jože Goričan, štirikratni udarnik Ferdo Pučnik, šestkratni udarnik in odlikovanec z redom dela III. stopnje Karel Škerget, ki je prvi v tovarni dal pobudo za tekmovanje za višjo storilnost, Štefan Kralj, Jakob Orešič, brigadir najboljše brigade. Štefan Stopar, Boro Lugarič ln Tajnik Milojko, odlikovanec z redom dela. — V. B. Tolminci so asfaltirali svoje ulice Tolmin, 11. sept. Po tolminskih ulicah je zamrla pesem krampov ln lopat. Asfaltiranje glavnih ulic je končano. Tolmin je s tem dobil mnogo lepši videz in kar je najvažnejše: rešil se je prahu, ki je s prometnih ulic stalno silil v stanovanja. Vsa nekvalificirana dela so tolminski frontovcl opravili prostovoljno. Fronta je na pobudo KP delo pravilno organizirala, uvedla grafikone, ki so Tolmincem dnevno prikazovali uspehe posameznih skupin in najboljših poedincev pri prostovoljnem delu. To je tekmotalnl polet frontovcev še bolj poživilo, Posebno so se Izkazali tov. Jožef Jermol. Invalid, tov. Colnarič in tov. Rafael Fon, star upokojenec, ki je kljub svoji starosti bil na gradbišču skoraj ^jski dan. Skupno so frofltovct opravili nad lo.flon prostovoljnih ur. Tako so Tolminci dosegli novo zmago v borbi za dosego boljših pogojev življenja. Sedaj jih čaka nova naloga: ureditev nove kinodvorane v Kacafurjevi zgradbi. V ta namen so Tolminci že prispevali lepo vsoto z uvedbo krajevnega samoprispevka. Sedaj, ko Je asfaltiranje končano, ni nobene ovire, da se tega dela ne bi lotili takoj. — H. J, Festival bratstva in enotnosti Brežice, 11. sept. Ljudsko prosveta! festival, ki bo 16. ln IT. septembra v Brežicah, Ima namen zbližati slovensko ln hrvatsko ljudsko prosvetno dejavnost obmejnih okrajev. Za sodelovanje na festivalu so se prijavile razne umetniško Skupine: »Sijač« lz Lnčkega, "»emete« iz Zagreba. folklorna skupina iz Siska, Sam obora, Ker5tlnca, Bregane, Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Sodelovali bodo tudi pevski zbori okraja Krško, godbe na pihala, recitacije, SKUD Dušan Jereb uprizori dra-mo »Deseti brat« v viteški dvorani v Brežicah. Verjetno nas bodo tudi rudarji lz Senovega s čim presenetili. — z*nlmlT1?- bo tudi razstava del ljudskih talentov, »likarjev, risarjev, rezbarjev ln ktaarleJ-nana bo tudi domača ometnlška obrt z narodnimi motivi. Po končane« programu bo veliko ljudsko rajanje. Nove nižje gimnazije Radgona, 12. sept. V radgonskem okraju je pričelo z rednim nonkom 5 novih nižjih gimnazij, •‘**r Z Cerkvenjaku, Apačah, Ledinšku, Vidmu ln na Velki. Hkrati so odprli dva nova dlja- hk^M?adtnski aktlvlvnkraju tekmulejov čast 9. obletnice AVNOJ-a ln 5. obletnice FLRJ med drugim tudi v prirejanju kulturnih prireditev med vpisovanjem ljudskega posojila. Doslej je bil najboljši mladinski aktiv z Rožlčkega vrha, ki je z uspehom uprizoril igro M. Fele »Uroki«. Poleg dramske skupine Ima tamkajšnja mladina lepo nrejeno knjižnico ter se pripravlja na ustanovitev lzbraževalno umetniškega društva. Delavnost ljudske univerze Strnišče, tl. sept. Ljudska univerza v Strulšču, ki je bila ustanovljena leta 1949 v sklopu SKUD, je dosegla že lepe uspehe. V lanski sezont je priredila 14 predavanj s tehničnega, gospodarskega, političnega, literarnega ln zdravstvenega področja. Udeležilo se jih je skupno 269 poslušalcev, po večini lz vrst nameščencev. Največ zanimanja je vzbudilo predavanje dr. Majerja o davlci, medtem ko je bilo naj-holje ocenjeno predavanje tov. ing. Voršlča o elektrogospodarstvu. Če bo v bodoče tudi udeležba delavcev večja, bodo postala predavanja zares ljudska visoka šola. — Kč Dubrovnik, 11. septembra 1950 Podpredsednik Mednarodne šahovske zveze in predsednik evropske cone FIDE gospod Marcel Boerman je takoj po končanih igrah zadnjega kola izjavil sledeče: »Prvo, kar mi je na olimpiadi v Dubrovniku takoj ugajalo, je bila organizacija tekmovanja. Storjeno je bilo vse, da bi se Dubrovnik 1950 1. Jugoslavija 2. Argentina 3. Zah. Nemčija 4. ZDA 5. Nizozemska 6. Belgija 7. Avstrija 9. Čile 9. Francija 10. Finska 11. Švedska 12. Italija 13. Danska 14. Peru 15. Norveška 16. Grčija Tabela nam kaže zanimivo 6liko: Jugoslavija je izgubila samo en dvoboj (z Argentino 2 in pol : 1 in pol), tri srečanja so se končala neodločeno in 11 dvobojev je jugoslovansko moštvo odločilo večji del z visoko razliko v svojo korist. Argentina je na tekmovanju izgubila dva dvcfboja (z ZDA 2 in pol : 1 in pol in z mojstri čim bolje počutili in da ne bi nič motilo same igre. Glede zmagovalnega moštva Jugoslavije moram potrditi splošno mnenje, da je zmaga v resnici zaslužena. Vaši mojstri so odlični. Na mene je napravila globok vtis njihova brezprimerna borbenost, katero so vložili v vsako posamezno partijo. Vaš drž. prvak Svetozar Gligorič, z mladeiuškiffl obrazom, igra kot velemojster. Pirc j? dostojanstven in miren v vsaki pozicij1-Trifunovič vlaga v partijo ves svoj temperament, prav0 velemojstrsko igroka* žejo tudi Rabar, ing. Vidmar mlajši 10 Puc. Jugoslavija je zmago najbolj zaslužila.« 16 Točke 3 3 234 3 34 154 2 34 3Vi 354 IV* 354 IV* 254 354 354 354 3V* 154 3.54 2 3 Nizozemsko 2 in pol : 1 in pol), en dvoboj je ostal neodločen, 12krat je zmagala. Zahodna Nemčija je izgubila dva dvoboja (z Jugoslavijo 3 : 1 in z Ameriko 2 in pol : 1 in pol), dva dvoboja sta bila neodločena in llkrat je bila nadmočna. Najbolj zanimivo pa je igralo moštvo ZDA, ki ni nobenega dvoboja izgubilo, 4 srečanja £0 bila neodločena in 11 dvo* bojev so zabeležili sebi v prid. Njihove zmage pa so bile večinoma dosežene i majhno razliko. Nizozemska ekipa je izgubila tri dvoboje, štiri 60 bili neodločeni, zmagala pa je osemkrat. Jugoslovansko moštvo je v celem izgubilo samo šest iger, Individualni uspehi jugoslovanskega moštva v Dubrovniku 3 c a » B E < aS 53 E © 55 JS N 'O s ee ati S S N O N S a •—* *£ 1 s X > e Francija 33 M X = s 33 J* i O > ve s * js 33 Jd X B 33 a 3 U B X Norveška 3 •-9 53 u 25 s .st «3 O H it U it M Gligorič 0 1 0 34 34 34 34 1 1 1 1 1 1 i i 11 15 Pirc H 0 1 34 34 0 34 34 1 1 1 1 i i 934 14 Trifunovič H % 1 34 1 1 34 1 0 1 1 1 i 10 ' 13 Rabar 34 1 1 1 1 1 1 , i i 9 10 ing. Vidmar ml. H i 1 1 34 i 5 6 Puc 0 1 1 2 OBVESTILA j ZAPORA CESTE Poverjeništvo za lokalni promet pri MLO Jesenice obvešča, da je zvezna cesta Ljubljana—Jesenice med km 678—677 do nadaljnjega zaprta za vsa motoma vozila. Promet se preusmeri po stari zvezni cesti preko Javornika—Koroška Bela in zopet na novo zvezno cesto proti Ljubljani. Ravno tako se prepoveduje vožnja s to-, vornimi avtomobili čez most pri Sv. Križu — lokalna cesta II. reda pri km 3.887. NAJDENI PREDMETI V skladišču poverjeništva za notranje zadeve v Gorici se nahajajo naslednji najdeni predjneti: tovorna guma 975x20 št. garaže 660 znamke »Pirelli«: tovorna guma »Ind-guma* 36x8 Lj 416 in 70882; tovorna guma 57x20 ruskega izvora: avtomobilska dežna plahta v velikosti 3.70x4.80, najdena na cesti Vipava-«-Ajdovščina. Lastnik naj se javi pri poverjeništvu v Gorici s potrebnimi dokazili o lastništvu, kjer bo lahko predmete dvignil. 4942 ODPRTJE CESTE OLO Ilirska iBstrica — poverjeništvo za lbk.alno gospodarstvo, uprava za ceste, javlja,’ da je cesta Ilirska Bistrica—Podgrad, ki je bila z dne 24. julija 1950 zaprta zaradi obnove mostu »Zarečje«, ponovno odprta za vsa prometna vozila. 4967 -PRESKRBA- •DIEVNE VESTI- Zbor Slovenske filharmonije vabi dobre tenoriste in dobre druge basiste. Prošnje pošljite upravi Slovenske filharmonije. 4867 V nedeljo 17. septembra izlet v Malinsko. Prijave: Poslovalnica Putnika, Ljubljana. Telovadno društvo Ljubljana-Vlč obvešča svoje članstvo, da se prične redna telovadba v šoli na Viču 14. t. m. Za mladinke vsak četrtek in ponedeljek ob 19.00. za mladince vsak petek in torek ob 19.00,’ za pionirke vsako sredo ob 17.00 . 4963 Podružnica npokojencev rajona I (Center) bo imela množični sestanek 14. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani društva »Cankar«, Novi trg 2. Razpravljalo se bo o važnih društvenih zadevah K polnoštevilni udeležbi vabljeni vsi člani podružnice. 4959 Mestni cirkus v Tivoliju je prenehal z obratovanjem. 764 DELITEV FOSFATNE MOKE Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo na odrezek rep. dopol. preskrbe štev. 1 živilske nakaznice D—1 za mesec september 1950 1 zavitek 209 gr fosfatne moke. Fosfatno moko (jele naslednje prodajalne raeioniranih živil: Florjanska 22, Frančiškanska 10, Galjevica 9a, Karlovška 19, Kongresni trg 2, Miklošičeva 30 iu 34, Resljeva 3 Tyrševa cesta 38, Vodnikov trg 2 in 5, Tyrševa c. 82. Celovška c. 85, Št. Vid 20, Prisojna 7, Zaloška 22 Bezenškova 22, 20, Prisojna 7 Zaloška 22, Rožna dolina C. XV.II-34, Napoleonov trg, Rimska c. 24, Tržaška c. 46, Pred konjušnico, Predjamska, Brdo, Zalog Polje in Zadobrova. GI.EBALlSČE----------------------- Veseli Teater 90' nastopi v ljubljanski Drami v sredo 13., četrtek 14. in petek 15. septembra ob 17.30 z izpopolnjenim sporedom štev. 1. Predprodaja vstopnic pri operni blagajni vsak dan od 10.00—12.00 in od 16.00 dalje v Drami. 4937 -SOLSIVO- RADBO- .......................... VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 12. septembra: Frontalne motnje, ki jih ženejo področja nizkega zračne-ga pritiska na Baltiku, hitro potujejo proti vzhodu in povzročajo padavine le v Severni Evropi. Srednja Evropa pa ,1e že pod plivom Atlantskega področja visokega ■račnega pritiska, ki bo še nadalje ustvai- ial pretežno lepo vreme pri nas -__________ Danes vlada v Sloveniji sončno z meglo no kotlinah. Najnižja temperatura Jle bila J stopinj C na Jezerskem. Zračni pritisk je našal 4 Ljubljani danes ob 7 uri zjutraj 35.8 mm temperatura 15.5 stopinj C. in re-'ativna vlaga 96%. ■ Napoved za sredo 13 septembra: Še nadalje lepo vreme. V jutranjih urah po kotlinah megla. Temperatura ponoči 6 stopinj C, čez dan 20 6topinj C. Poročila ob 5.15, 6, 12.30 15, 19, 22 in 23.30 — 5 Jutranji pozdrav — 5.30 Pesmi borbe in dela — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Zabaven jutranji spored — 12 Opoldanski koncert — Vincent d‘Indy: Simfonija za orkester in klavir po motivih francoske hribovske pesmi — 12.40 Lahka glasba — 13 Oddaja za ljudske odbore — 13.20 Pojeta Božo in Miško — 13.30 »Iz francoskih oper« — igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 14 Poje zbor MKUD »Tono Tomšič« p. v. Radovana Gobca — 14.30 O delu slovenske Akademije znanosti in umetnosti — 14.40 Klavirskee skladbe Bedricha Smetane — 15.10—15.30 Ottorino Respighi: Ptiči, suita — 18 Glasbena oddaja za pionirje — 18.20 »Slike in zgodbe iz Črne gore (II.. S potovanja po slikoviti črnogorski obali) — 18.40 Samospevi Mihaela Glinke — 19.15 Slo-venska zabavna glasba — 19.50 Tržiški usnjarji eo se odločiti ... — 20 Francis Pou-lenc: Koncert za dva klavirja in orkester v d-molu — 20-20 Frane Milčinski: Strme stopnice, slušna igra — 21 Pester večerni spored — sodeluje baritonist Vlado Košir, pri klavirju Marjan Vodopivec — 22.15 Igra orkester George Melaehrino — 22.30 Iz del P. I. Čajkovskega — 23.35 Konec oddaje. Glasbena šola rajona IV. sprejema prijave za vpis starih in novih učencev kakor tudi prijave za letni in popravni izpit samo še 15. in 16. septembra od 8.00—10.00 v pisarni Glasbene šole (gimnazija Vič). Podrobnosti na oglasni deski. 4954 Ravnateljstvo Strokovne šole avtomehani-ške stroke ministrstva za lokalni promet LR Slovenije v št. .Vidu nad Ljubljano sporoča vsem gojencem, ki so opravili sprejemni izpit da se pouk ne bo pričel zaradi tehničnih ovir šele 25. septembra 1959. NA AKADEMIJI ZA GLASBO V LJUBLJANI bodo v študijskem letu 1950-51 odprti naslednji oddelki: 1. oddelek za kompozicij in dirigiranje; II. oddelek za 6olopetje; III. oddelek za klavir in orgle; IV. oddelek za violino, violončelo in kon-trabas* V. oddelek za pihala, trobila in harfo; VI. zgodovinako-folklorni oddlek. Pogoji za pripustitev k sprejemnemu lz« P L*1'zaključni izpit Sred« j e glasbene šole; 2. višji tečajni izpit; 3. zdravniško spričevalo (za slušatelje II. oddelka od specialista laringologa); 4. kandidati, ki so prekoračili 23. leto starosti. smejo polagati sprejemni izpit, vpisati pa se morejo samo v izrednih primerih po uspešno opravljenem izpitu in na temelju sklepa Akademskega sveta. Natančno izpolnjeno izpitno prijavo s prilogami k št. 1 2, 3 in 4, kolkovano z 10 din, je vložiti v pisarni Akademije za gla9bo do 20. septembra t. 1. ,. Podrobne informacije v pisarni rektorata dnevno od 11-.-13. , ... ....... Sprejemni izpiti ln izpiti za slušatelje, ki jim je bilo odobreno opravljanje letnih izpitov v jesenskem poku bodo; za I. oddelek 28. septembra ob 8. uri; za II- oddelek 30. septembra ob 15. ul-i; za III. oddelek 28. septembra ob 15. uri; za IV. oddelek 28. septembra ob 9 uri; za V. oddelek 29. septembra ob 15. uri; za VI. oddelek: teoretični predmeti 29. septembra ob 8. url. Sprejemni in odloženi izpiti iz klavirja (vzporedni predmet) za vse oddelke bodo 29. septembra ob 15. uri. Redno vpisovanje za vse oddelke bo od 2. do 7. oktobra t. 1. Novinci morajo predložiti potrdilo v vpisu v volivni imenik. 3 fotografije novejšega datuma. 2 koleka po 10 din stari slušatelji pa indeks in 2 koleka po 10 din ter dve fotografiji, vsi pa 3 izpolnjene prijavne liste in vpisno I prijavo, ki jih dobe v pisarni rektorata. POZIVI UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Menza Polje RLO V. Ljubljana-Polje je prešla v likvidacijo. Pozivamo upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do 15. oktobra 1950. Opozarjamo, da po 15. oktobru 1950 ne bomo več sprejemali terjatev, proti dolžnikom se bo pa uvedel sodni postopek. 4965 Likvidatorji Potrošniška zadruga rajona III. z o. j. v Ljubljani, šmartlnska cesta 10, je po sklepu občnega zbora z dne 28. julija 1950 prešla v likvidacijo. Pozivamo upnike, da v enem mesecu po tretji .objavi tega poziva v Uradnem^ listu LRS, priglasijo svoje terjatve zadrugi. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale. Prav tako pozivamo dolžnike, da do na; Vedenega roka poravnajo svoje obveznosti zadrugi. Po tem roku se bodo vse obveznosti prisilno izterjale. 4966 Likvidacijski odbor Ograd v Lendavi v likvidaciji poziva, upnike in dolžnike, da prijavijo Svoje terjatve odnosno poravnajo 6voje obveznosti do 15. oktobra 1950. Po 15. oktobru 1950 se prijave ne bodo sprejemale, proti dolžnikom pa se bo uvedel sodni postopek. — Likvidator. Preskrbovalnica državnih kmetijskih gospodarstev v Mariboru je prešla 1. septembra 1950 v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da 14 dni po objavi poravnajo vse obveznosti, upnike pa, da v tem času prijavijo svoje terjatve. Po tem roku ne bomo upoštevali obveznosti, terjatve pa izterjali sodnim potom. 4931 -OGLASI- -KINO- LJUBLJANA: UNION: Amer. film »Tarzan v New Yorku«. tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — MOSKVA: Ital. film »Rigo-letto«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: Angl. film. »Johnny Francoz«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — TIVOLI: Franc, film »Ljubavni sen«, tednik. Predstava ob 20. — TRIGLAV: Amer. film »Močvirje«, tednik. Predstavi ob -8 in 20. — ŠIŠKA: Češki film »Sirena«, tednik. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: Sovj. film »Obveščevalec« .tednik. Predstava ob 20.30. MARIBOR PARTIZAN: Amer. film »Draga moja Clementina«, tednik. — UDARNIK: Holandski film »Blagoslov«, tednik. CELJE: METROPOL: Ameriški film »LJu-bavna zgodba«. — DOM: Angleški film »Daj nam danes«, tednik. KAMNIK: Amer. film »Sedmi križ«, tednik. KRANJ: STORŽIČ: Angl. film »Ne zapusti me«, tednik. PTUJ: Sovj. film »Pot do slave«, tednik. NOVO MESTO: Sovj. film »Kotovski«, tedn. BLED: Amer. film »Gentleman Jim«, tednik. VRHNIKA: Amer. film »Sedmi križ«, tednik. DOMŽALE: Amer. film »Toper potuje«, tedn. ŠOŠTANJ: Sovj. film »Konstantin Zaslonov«, tednik. SEŽANA: Sovj. film »Suvorov«, tednik. KOČEVJE: Barvna risanka »Izgubljena račka«, tednik. - ROGAŠKA SLATINA: Amer. film »Draga moja Klementina«, tednik. —VESTI IZ MARIBORA— Dežurna lekarna v sredo 13. septembra: III. mestna lekarna. Trg Rdeče armade 3. KUPIMO ELEKTRIČNI APARAT za kopiranje načrtov ob umetni svetlohi, po možnosti z avtomatskim obračanjem riso skozi aparat ali kak drug pribor in aparat za kopiranje načrtov. Plačamo po pogodbi in v gotovini Ponudbe pošljite Rudniku i teljezari Vareš v Vareš' Majdanu NR Bosna i Hercegovina. RAZPIS. Mesto snažilke razpisuje šolsko upraviteljstvo na Homcu. Nastop službe s 1. oktobrom 1950. Natančnejša pojasnil® dobe interesenti pri šolskem upra-fttelju ns Homcu, pošta Radomlje, okraj Kamnik. SIVO VOLNENO JOPICO sem izgubil 12. t. m. dopoldne od magistrata do dolenjskega mostu. Vrniti proti nagradi v ogl. odd. Ljudske pravice. 4969 ŽENSKA POTOVALNA TORBICA z razli.č nimi predmeti, s stanovanjskimi ključi 111 dokumenti, glasečimi se na ime Marija-Mi* Vidic, Slovensko narodno gledališče, Maribor, je bila na večernem vlaku Rajhen-burg—Maribor dne 10. t. m. iz nerazsvetljenega kupeja pomotoma ali namerno odn«; šena. Prosim torbico vrniti proti nagradi na podružnico »L.P«, Maribor. 865 DNE 19. SEPTEMBRA sem pegnotoma zamenjal svojo svetlorjavo aktovko za aktovko prav take barve v vlaku, ki odpelje o® 9.05 iz Ljubljane proti Mariboru. Najditelja moje aktovke prosim, da jo vrne o® naslov: Prof. Andree, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17, 1. stop., II. nadstr. 4963 VOJAŠKO KNJIŽICO za nabavo blaga ser. T št. 133 sem izgubil v Ljubljani. Najditelj® prosim, da jo vrne proti nagradi na: Lukič Stjepan, vodnik, vojna pošta 9685/11; Ljubljana. 4961 OČALA sem pozabila ua Poljanski cesti 31 na stopnišču. Vrniti proti nagradi: Jer»e' Sv. Petra cesta 20. 496“ LEPO SOBO s souporabo kopalnice v Ljubljani zamenjam za enako v Celju. Ponudb0 na podruž. »LP« v Celju pod >takoj«-495S-RJAVO LISTNICO z raznimi dokumenti i® 500 din 6em pozabila v ponedeljek 11. t. ®’ v večernem kamniškem vlaku. Najditelj® prosim, da vrne vse dokumente na nasloL Majhenič Francka, Dob 2, p. Domžale, s!* na ogl. odd. Ljud. pravice v Ljubljani Kopitarjeva 2, denar naj si obdrži, za u®i grado. 495' IZGUBIL sem 5 industrijskih nakaznic. PT°', sim res poštenega najditelja, da jih prot* nagradi vmet Deu, šišenska 59, Ljubljan®1 IZGUBILA se je majhna psička »Pikic®*, črno-belo-rumene barve. — Prosim vrnj1 jo proti nagradi na: Brecelnik Alojzij®; Ljubljana, Celovška cesta 93. 49“ LEPO OPREMLJENO SOBO 45x4.5 m * centru Ljubljane zamenjam za prazno. Lahko je tudi večja ali soba in kuhinj®. V poštev pride samo moški. Ponudbe 11 ogl- odd. »LP« pod »Soba«-4978. DVOSOBNO STANOVANJE (ena soba odd® na), sulm. ob tramvaju, zamenjam za g®£ soniero ob tramvaju. Ponudbe na ogl. o' Ljudske pravice« pod »Sporazumno«-4976. Drž. poljedelskim gospodarstvom, trgbJL skim podjetjem OZKZ. kmečkim delovni" zadrugam, ekonomijam in ostalim intorr sentom nudimo FINO MLET 96% KNINSKI APNENE0 za kalclflkacljo kislih zemljišč po ceni 1 din za 1 tono franko vagon Knin. Naročila za vagonske pošiljke sprejo®1! Kmetijski magazin Ljubljana, Tavčarjeva Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole Naslov urPfl" , štva: Kopitarjeva b — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva Ln upraT 52-61 do 52-65 — TeJefon naročninske.ga oddelka 50-30 — Telefon oglasneg oddelka 36-85 - Stev ček. računa 604-90321-0