100. številka. Trst, v ponedeljek 5 maja 1902, Tečaj XXVII .Zdinovt" zrh «fa •■krst » 4aa. rasna aaddi ta trikov, ob 4. ari zvečer. ^ktoIIIBI iitU *. celo leto pol i cm Z l za M krov 11 B « „ Skroaf četrt leta . . . •b mesec • • • »fričnino je plačevati naprej. Ma na-afbe brec priložene naročnina se sprava ■t oairi. _ P i tobakarnab v Trstu se aeene Številke po 6 pa po 8 stotink ■vea InU se prodajajo po-atotink (3 avč.>; (4 avč.) Grlasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. Telefoa Itv. 870. T eJtaaatl je me«! Ofltal le račuajo po vratafa v petitu. Za kratao naročilo a primernim popnr.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvali« do-aačl oglasi Ud. se računajo po pogodbe 7al dopisi naj ae poiiijajo arednlfltva Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije m oglase spre-ama »pravnlltvo. Naročnino in oglasa ie plačevati loco Trat. . Cre4alAtv« ln^karn. ae nahajata v /alici Oarintia Stv. U. Upravnlfttvo, In - sprejemanje IhmMot v ulici Molla • piecolo Stv. 3, imčsjaelj in odgovorni urednik Fraa Sodnik. L—IiiH kup—relj lista Natianila tiakaraa konaorcija lista „Edinost" ▼ Trst Finis....! m. Prepozno! V tihih urah, ob raznih banketih, obedih, večerjah in drugih takih — velikih državniških opravilih se morda tudi kakemu avstrijskemu, tako imenovanemu državniku dogaja, da mu je posvetila kaka svitla iskra in da vidi tudi on, kam je država zabredla in kaki sti njeni zaveznici ! A to hitro ube-gava zopet iz glave in tava se dalje starim potem skozi meglo trozvezne politike. Da-si so interesi dinastije Habsburgov identični z interesi jugoslovanskih narodov, in da si so interesi avstrijskih Nemcev identični z interesi dinastije Hohenzollerneev, vendar le u mejo nemški rnogočniki zakrivati na merodavnih mestih to svitlo resnico in j delati tako kakor da bi bilo nasprotno resnica. To vse torej je vzrok bližnji največi nevarnosti za avstrijsko državo. Roka, ki bi mogla in hotela braniti, je vezana od močnih in prepredenih protivnikov. Tako se izvrši velikanska historična evolucija : skozi potoke slovanske krvi bo skušala nemška sila pre-breeti do nase sinje Adrije in tako računajo, bi si mogel tam iskati in vsikdar najti zato-•ČTŠČ3, ne da bi se moral potopiti v tujo ne-slovansko narodnost. Nemci gledajo v »Rajh« in vpijejo >Los von Rom!«, »Hoch Hohenzollern!« — mi Slovenci pa se oklenimo slovansko-cirilo-me-todijskega obreda in postanimo pravi Slovani na domu in v cerkvi, pred ljudmi in pred Bogom! To je jedini način, da rešimo svojo slovensko narodnosti. Vse to, kar je rečeno tu, velja od besede do besede tudi za Hrvate! Tudi njim žuga i3ta nevarnost, tudi zanje ni druge rešitve! Te iskrene besede ti govori star prijatelj tvoj ; čuj ga, narod slovenski! Dne 22. aprila 1902. Pernnov. Politični pregled. V Trstu, 5. maja 1902. Kr&čansko-socijalne besede in dejanja. Nedavno temu je dr. Lueger na nekem shodu na Dunaju precej trdo prijel vsenemške izdajice. O tej priliki pa se je da potem na istem obrežju Adrije zavihra gpomnil tudi boja za 1'azin, oziroma, se je dotaknil vprašanja: na čegavo stran se je njegovi stranki postaviti v tem boju : ali na italijansko ali na slovansko. Dr. Lueger ni odlašal z odgovorom, niti se ni obotavljal govoriti z vso potrebno ja snostjo; menil je namreč, da je njegovo stranko sililo nje avstrijsk o patrijotično stališče, da je prusko-nemška zastava! Kaka je torej dolžnost vsem treznim in ugledn.m Slovencem ! Kaj moramo storiti, da rešimo vsaj narodnost?! Ura je že pozna ; bodoči dogodki se Qb pazinskem vprašanju glasovala s Slovani pripravljajo grozovito naglico. Le malo naj jn proti Italijanom ! še čakamo in postati utegne za nas — pre- Minole sobote pa je dr. Lueger — po- pozno. vodom zaprisezanja novih meščanov dunaj- Danes že moramo začeti z delom reši- «kih — izustil besede : »Mi smo izhajali iz teljnjim, ki je : povrnitev naroda slovenskega predpostave, da oni, ki hočejo postati meščani v staro svojo narodno cerkev — vrnitev mesta dunajskega in se hočejo imenovati za vsega slovenskega naroda V sveto slovansko take, morajo biti tudi zvesti Avstrijci in ne Cirilo-Metodijsko cerkev! smejo imeti nikakega posla z izvestnimi per- Ako se to zgodi, zadobi slovenski narod veznimi (pokvarjenimi) strankami — soci- svojo narodno slovansko cerkev, ki jalnimi demokrati, Schonererjanci in Wolfi bo v najmogočnejšo zaslombo narodnostnemu janci.« razvoju in najbolja pokroviteljica narodnosti njegovi. Kajti slovenski narod bi stopil potem v močno zvezo z vsemi Slovani na Vzhodu Gospod dr. Lueger je tnrej povdarjal ob obeh teh dveh prilikah, da za njegovo stranko je odlečilno nje avstrijsko patrijo- in zmagovalnemu Nemcu ne bi bilo možno tično stališče, oziroma, je povdarjal, da poli-ponemčiti Slovenca — £tena cirUo-metodijske tični pregram Vsenemcev in Italijanov ni cerkve, kar se pa z latinsko-katoliskim lahko združljiv s tem stališčem. zgodi, ker mu tujenarodna cerkev ne podelja nobene moči v tej borbi. Tudi z ekonomne strani zadobil bi slovenski narod — ako bi se oklenil slovensko-cirilo metodijske cerkve — velikih koristi. Ves s!ovanski Vzhod bi mu bil odprt in on Tako govore besede dra. Luegerja. A kako govore razna dejstva ? In kako govori i zla sti dejstvo, da so bili krščanski socijalisti v nemški gemeinburgschaft, in sieer mej nje najzvestejimi sestavnimi deli, o čemer se je ravno isti dr. Lueger posebno ponašal o I raznih prilikah ?! Če se aspiracije Vsenem-cev ne dajejo združiti z avstrijskim patrijo-■ tizmera in če je ta patrijotizem v politično programatično podstavo krščanskim socijalistom, kako so mogli potem krščanski socijalisti moralno podkrepljati te aspiracije, da so vztrajali v gemeinburgschaft, torej v parlamentarni organizaciji, ki se ni nikdar upala ! postaviti proti aspiracijaln Vsenemcev, mar-j več jih je še podpirala ? In če krščanski so-I cijalisti jednako, kakor o Vseoemcib, sodijo ; o appiracijah Italijanov Primorja, potem jih i moramo že zopet vprašati, kako so mogli vztrajati v gemeinburgschafti, ko so videli, ' da le ta vsikdar in dosledno uporablja svoj vpliv in svojo moč v to, da krepi- pozicijo istim Italijanom ? ! Prevelika diskrepanca je to med besedami in dejanji. Zato se pa nam kar noče ! povrniti vera v doslednost in politično mo-' ralnost krščanskih socijalistov nemških. Ne ! prepričuje nas fakt, da so krščanski socijalisti ! glasovali za gimnazij v Pazinu. Nam se zdi, da jih je o tem vodila le specijalna njihova strankarska korist. Oni so ogelni stebri, no-seči pozicijo Korberjevo, oni so — vladina ! stranka ! V tem je bil odločilni moment, ne pa v pripričanju, da aspiracije Italijanov j niso združljive s patrijotiČnim programom krščanskih socijalistov. Oni so se že mnogo bratili in včasih cel6 konkurirali v nemškem radikalizmu in v sovražtvu proti Slovanom s takimi elementi, ki so vredni naših irre-dentovcev, kar se dostaje avstrijskega patri jotizma. In krščanski socijalisti nemški so vsikdar znali tolažili svojo avstrijsko vest tako temeljito, da so se — vnovič bratili in so vnovič tekmovali. Deželni sbor Štajerski se je sešel v soboto. Naloga mu bo, da reši stvar graškega posojila (14 milijonov hočejo najeti). Poročilo d eželnega odbora glede tega posojila in potrebnega pokritja ter vse tozadevne peticije so izročili posebnemu kombiniranemu odseku. Kakor smo že omenili enkrat se celo zastopi nekaterih nemških občin izrekajo proti temu, da bi dežela prevzela garancijo za to po-ojilo. Slovenski poslanci niso došli v sejo, iz česar sledi, da hočejo še nadalje slediti taktiki abstinence. Vsenemci med seboj. Včeraj vršil se je na Dunaju neki shod, na katerem se ie v kaj svetli luči pokazal domači prepir v vsenemški stranki. Koje namreč posl. Wolf stopil na govorniško tribino ter je hotel govoriti, uprizorili so Schonererjevi pristaši tako grozen hrup in ropot, da so Wolfu onemogočili govoriti. Wolf je na to sel ter prižgal smotko, hote tako počakat', da hrup poneha. Schonererjevi pristaši pa so počeli metati na VVolfa sladkorne krogljice in uprizorili so še veČi ropot, ki se je slednjič prelevil v pravi pretep med Schonererjevimi in \Volfovimi pristaši . Ko je vladni zastopnik videl, da je nemogoče vspostaviti red, je razpustil zborovanje in so redarji le s težavo spravili zborovalce iz dvorane. Poslanca Wolf in Sohreiter sta se podala z neKolikimi pristaši v vrt neke bližnje restavracije, kjer je imel \Volf s\oj govor. Wolf-»vci so zažugali, da se hočejo že~ maščevati nad Schonererjanci radi tega napada na AVolfa. Ali je ironija to! Sedaj si strupeni sovražniki v imenu velikonemške ideje so se bili inscenirali \ širokem javnem življenju in v parlamentu kakor stranka boriteljev proti korupiciji in so v imenu morale in čistosti začeli boj proti drugim nemškim strankam. S »Durch Reinheit zur Einheit« je bila nji-, hova parola. Po čistosti do jednotnosti! In j mase so jim verjele in so v vseh teh Vse-nemcih videle polbogove, ljudij, na katsrih je izključena vsaka človeška slabost. Sedaj pa si očitajo po listih in na s lodih stvari, glede katerih povdarjajo sami, ali da so skrajno umazane in da pomenjajo gaženje javne morale, ali pa, da bi se moralo baviti žnjimi — državno pravdoištvo, ker se dotikajo z rokavi raznih kazenskih paragrafov. Nastopili so kakor novodobni Katoni s parolo »Durch Reinheit zur Einheit« — vse kaže pa, da gredo »durch Schmutz in die — Rauferei! Po blatu do pretepov. Amerika in Evropa. Zjedinjene države severoameriške napredujejo orjaškimi koraki na gospodarskem polju in delajo že jako resno in nevarno konkurenco evropejskim velesilam. Ker je pa od gospodarske moči in veljave odvisen tudi političen vpliv, je naravno, da z gospodarsko močjo Zjedinjenib' držav raste tudi njih politični vpliv. Jako nevaren utegne postati posebno za evropejske pomorske velesile— mej katerimi zavzema sedaj Anglija prvo mesto — oceanski trust, ki se je ustanovil v Zjedinjenih državah. Oceanski trust je namreč zveza vseh velikih amerikanskih paroplovnih družb, kateri zvezi je namen monopolizirati vse svetovno paroplov-stvo. Ker je ta zveza silno močna (njen skupni kapital presega namreč milijardo frankov), se morajo evropejske paroplovne i družbe ali potopiti v njej, ali pa morajo poginiti v konkurenčnem boju z oceanskim trustom. In reB je k temu trustu pristopilo že več velikih angležkih, nemških in fran-cozkih paroplovnih družb, a pristopiti bodo PODLISTEK 81» ljuČen na vse človeštvo. Po nekoliko mese cih sem se ojačil dovolj, da bi se povrnil domov. Hotel sem ti pisati, pisati njej. Nisem storil tega. Tajna radovednost mi je zaustavljala roko. Ali ne vedo, da sem živ, ali še J mislijo, da sem mrtev, ali se še spominjajo Komorn je bil obseden od Avstrijcev,' mojega imena, ali so mi zvesti ? Ta vpraša-ali Klapka se je upiral z vso si!o. Moje! nja mučila so mi dušo. Vrstć so «e prikazo-zdravje je začelo zopet giniti in med tem, ko! vale moji domišljji čarobne slike sreče in so bombe letele v mesto, mad tem, ko so jim ! grde prikazni obupa. Sum, ljubosumje se je komornski topovi grome odgovarjali, ležal sem porodilo v mojem Brcu. Bal sem se povratka, Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šeaoa, prevel M. C-t-6. VI. od jaz v vročinici, strahovite "slike a v moji glavi bo sevale o medsebojnem klanju in trenju naroda. Tudi sam veš, kako je Komorn pal. 15d sem zopet svo'-oden. Bog, kaka svoboda je bila to ! Ni koraka nisem mogel storiti, svet me je gledal očesom usmiljenja, iz katerega čita bolnik gotovo smrt. V teh prvih čas h svobode v bolnišnici Čul sem tu pa tam prasketanje nekoliko pušek, a ko sem vpraševal, kaj da pomenja to, odgovarjal mi je postrežnik : »Eh, zopet so honveda ustrelili«. Sit sem postal bede in .sveta, raz- ker mi je stokrat bilo na mislih, kako bi to bilo, da se mrlič dvigne iz groba, kako bi on, neopažen, mogel motriti svet in presojati ga, kako bi mogel čuti, kaj ljudje v resnici govore o njem in sodijo ? Odlašal sem od dne do dne, zdravnik mi je rekel cel6, da ne smem takoj na tako dolgo pot, da moram v kopelj, in ko sem izjavil; da nimam denarja za to, poslala me je država na svoje troške v češko kopelj, da si popravim zdravje. Ozdravil sem. Sedaj sem želel videti Hrvatsko, svojega očeta, tebe in — njo. Na Dunaju sem se odpočil. Slučaj me je nanesel na rojaka dijaka, ki mi je pravil glasove iz domovine; isti niso bili veseli. Zarotil sem ga, naj ničesar ne naznani v domovino o meni, ker da hočem svojo rodbino iznenaditi. Rekel mi je še dijak, naj ne govorim preveč svobodomiselno, ker da bi mogel imeti neprilike, ; mesto da je polno policijskih spijonov vsakega jezika — a tudi za Hrvate da je spijonov. A veš li, kdo je! — Mi livoj, nekdanji radikalec, demon mojega življenja, je bil po licijski špijon.c »Milivoj »Da. No, pustiva to. Došel sem v Zagreb pod večer. Iskal eem, videči svoj dom, kraj svoje mladosti. Srce se mi je Čudno treelo od strahu, radost*, nade in dvoma. Se trenotek, dva, pa bo vsa resnica stala pred mojim! očmi. Koga da vprašam, pri kom da se oglasim ? Spomnil sem ae. $el sem naravnost k udovi Jagi, stari roditeljici najini. Stara ve vse, sem si rekel, ona mi pove, kar ae je zgodilo za časa mojega mrtvo v a nja. Jaga Ee je, spoznavši me, prestrašila, ker je mislila tudi ona, da sem mrtev, kakor vsi moji znancT. Povedal sem jej na kratko, kako sem rešil glavo. Zatem mi je začela pripovedovati ona, kaj se je godilo med tem. Izvedel sem, da si zapustil Zagreb, da mi je oče umrl, in kar je najhuje — izvedel sem, da je Lucija za me zgubljena, da jo je utrgal pred časom izmeček človeštva, izkipela duša oderuh — ogleduh. Ali naj ti pravim, kako mi je bilo pri duši? Oh, nikdar, nikdar v svojem življenju nisem občutil take boli. Besnel sem v duši, hiteti sem hotel v hišo nezvestnice, osramotiti jo javno pred svetom, prokleti jo. Premislil sem se rekši : Bilo bi neumno. Saj ti si zanjo mrtevr sedaj si je sama svoja gospodinja ; ima li mrtev zaročenec pravico vpraševati živo zaročnico, da-li mu je zvesta preko groba, da-li je ostala čista? Ali videti sem jo moral. Šel sem pod krinko na ples. (Pride še.) morale polagoma tudi vse ostale, bodo hotele poginiti v konkurenčnem boju. Trust Ih» prehajal vedno l>olj pod vpliv Zjedinjenib držav in tako pridejo s časom vse evroj>ejske paroplovae družbe v popolno odvisnost od Amerike tako, da bodo slednjič mo- ako ne kateri si že nastavlja pred oči drobnogled, da si nekoliko natančneje ogleda mestno gospodarstvo. V narodnem obziru si mi od nove stranke ne moremo prav ničesar pričakovati; iBta nam bo, se fanatično rali priti njih parniki pod amerikansko zastavo j svojim načelnikom "vred, istotako ter bodo morali v slučaju vojne služiti seve-roameriškim Zjedinjenim državam, kar bo silno nevarni posebno za Anglijo, pripada sedaj prvenstvo na morju. kateri si Tržaške vesti. \a> rojak Naval Pogačnik je gostoval v fiibarmoničnem koncertu v Varšavi in je dosegel velik vspeh. Angažiran je za več gostovanj na varšavsko opero. Novi tržaški škof mons^r. Nagi pride v Trst bržkoue šele v drugi polovici meseca junija. V škofi* bo posvečen še le po konz:-storiju v juniju, potem se pa poda najprej na Dunaj v avdijenco k cesarju. Tako poroča »Slovenec*. IV. slovanski časnikarski shod t Ljubljani. Le se Ki dni nas loči od znamenite^ fehoda, ki združi rlovanske časnikarje vseh slovanskih plemen v naši beli Ljubljani. Hvala nekaterim ljubljanskim požrtvovalnem možem, Ljubljana napram slovanskim časnikarjem res lahko nastopi s popolno gostoljubnostjo. Z vseh strani se poroča, da se priprav Ija slovanskim časnikarjem slovesen sprejem. Kakor kažejo naznanila, pride na shod okoli 1~>0 slovanskih časnikarjev, kar je pač mnogo z ozirom na oddaljenost posameznih dežel. Posel »no častno bodo zastopani Čehi i u Poljaki, ki pošljejo v Ljubljano res cvet svojega časnikarstva. Tudi Hrvatov dospe preo-j. Ze danes lahko rečemo, da bo zbrana v Ljubljani 17. in 18. t. m. slovanska inteligenca v pravem pomenu besede. Shodu bo predsedoval slovaški rodoljub urednik »Narodnih Novin«, g. Matuš Dula iz Turčanskega sv. Martina. Odbor je edin v tem, da bodi shod strogo stanov niški in strokoven, ker le. tako bo rodil za slovansko časnikarstvo vspehov. V raznih listih so izšle vsakovrstne resolucije in so se objavila tudi imena nekaterih govornikov. Ker je naloga pripravljalnega odbora skrbeti za to, da se ne spravijo pred shod preporna politična vprašanja ter da se govori le o takih predmetih, ki so važna in potrebna za vse časnike in časnikarje vseh slovanskih rodov v Avstriji, so vsa dotičoa poročila po drugih listih prenagljena in deloma neresnična. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljalnemu odboru v Ljubljani vsaj do incl. 10. t. m. Pozneje dcšli predlogi se sploh ne bodo vpoštevali. »Domenieo Rossetti«. Odkar se je v našem mestu pojavilo no^o politično društvo »Domen co Roegetti« pod vodstvom bivšega župana dr. Karola Dompierija, vihra med tržaškimi laškimi listi ljut boj za in proti novemu društvu. Ker ee vsako gibanje v laškem taboru živo tiče tudi osode naše narodnosti, bodi nam dovoljeno, da spregovorimo tudi mi par besedic o novem društvu. Kakor smo na kratko omenili takoj o pojavu tega društva, bo nova stranka sestajala iz najrazličnejših elementov, iz elementov, katere bo družila samo nezadovoljnost se sedaj vladajočo laško sovražna, kakor nam je Bedanja židoveko-liberalna kamoristična stranka. Na to stran torej ne smemo delati nikakih iluzij. Pač pa je smeti pričakovati, da nova stranka ne bo — kamoristična, t. j. da bo varčno in po-| steno postopala z mestnim gospodarstvom, ako ! pride do vlade ter da bo do tedaj pozorno i gledala na prste sedanjim upraviteljem. Ta nada se opira izlasti na načelnika nov** stranke, dr. Karola Dompierija samega, ; katerega je liberalna stranka obsovražila ravno radi tega, ker je zahteval — čiste račune. V gospodarskem pogledu se torej lahko smemo nadejati od nove stranke zboljšanja ; in to je tudi nekaj, a bolje je nekaj nego nič. Dozdeva se pa, da bo nova stranka imela še jedno, posebno tu v Trstu mnogo vredno dobro lastnost. Govori se namreč, da bo nova stranka nekoliko manje irredenti-stična. Ta lastnost ne bi bila brez pomena tudi v gospodarskem pogledu. Sedanjo vladajočo stranko je namreč irredentizera dovel že tako daleč, da njemu na ljubo žrtvujejo gospodarske interese cel<5 svojega domačega laškega prebivalstva. Dan za dnevom prihajajo semkaj iz lačne Italije vsakovrstni življi, ki se tukaj zarivajo ter trgajo domačinom kruh iz pred ust. In vse to po prizadevanjih vladajoče klike. Ako bi bila nova stranka res kolikor toliko manje irredenti-stičua, potem bi bila morda opravičena nada, da se kaj zboljsa tudi v tem zadnjem obziru krojili "brez ozira na pripa n o s t, politično prepričnje poliško barvo obdolženca. i n D. Uradno falzificiranje! Pišejo nam: Tržaški mestni magistrat uradno in vedoma falsificira slovenske priimke! Ako se pa stranka poda k dotičnim slavnim mestnim organom in zahteva tam, naj navlaač pokvarjeni mu priimek, zopet popravijo, se taka zahteva zavrača z opazko, da na magistratu ne poznajo akcentov — in da jih ne bodo nikdar poznali!! No, mi pa se nadejamo, da se že najdejo sredstva, ki gospodo na magistratu nauče pisati »pipe« ; zato jim garantiramo že dane3 ! Sram bi pa momlo biti vso a vito col-turo zbok takega nelepega in nezakonitega postopanja ! Arrivederci ! Hitro nradovanje! Nekdo je vložil na tukajšnjem mestnem magistratu prošnjo za podeljenje domovinske pravice v Trstu. To je storil dne 22. aprila 1901. leta. pa mu je bila — neugodno rešena, to se umeje — vrnjena, dne 1. maja 1902! ! ! Ni-li to hitro uradovanje? Ker je v odloku, pridejanem vrnjeni prošnji, rečeno, da mestna delegacija ne umeje slo/enskega jezika, bi kdo utegnil misliti, da so se gospodje ves ta ljavni le tisti listki, ki so bi bili kupljeni v kavarni »Commercio« ali na večer koncerta pri blagajni gledališča. Vsi drugje kupljeni listki so neveljavni! Pred svojim pragom naj pometajo ! 1 Včeraj nam je prišel slučajno v roko neki italijanski ilustrovan list. Prelistovajočim to publikacijo nam je oko obtičalo na nekem portretu, predstavljajočem častitljivo sivolaso in sivobrado prikazen. Iz pojasnila pod tem portretom pa smo posneli, da je ta mož — tolmač na senzaci-jonelnem procesu proti glasovitemu brigantu Musolinu. Tolmač na procesu proti Musolinu?! — Vraga, kaj je to! Cemu potrebujejo tolmača na razpravi, kjer so vsi Italijani : sodniki, obtožeoci, branitelji, priče, izvedenci in porotniki 2 ! Vsi sami Italijani do zadnjega ! Kako prihaja tolmač v tak ensemble ? Od kodi potreba takega tolmača i! In vendar mora biti taka potreba! In če je v resnici taka potreba kaj nam govori ista ? Da 'odgovorimo ni to vprašanje, vprašajmo se: Prošnja i ka^0 nalogo imajo sploh tolmači '? to se i minevanju vsega sveta je naloga tol- mačev menda ta, da posredujejo med ljudmi. ki se ne razumejo med seboj ! Torej : kaj nam govori tolmač na razpravi proti Musolinu ! Govori nam, da se ljudje, ki sodelujejo na tej razpravi, ne ra-čas mučili, da bi se priučili temu »nepozna- zumijo med seboj!! Ali ste Čuli ? ! Na raznemu« jeziku, in da so torej le zato Čakali pravi sodeljujejo izključno le Italijani, itaii-|eno leto in 9 dni, predno so odklonili slo- janski podaniki in ti se — ne razumejo med venski pisano prošnjo! Bog ve koliko so se mučili, tako bi jih seboj !! Zakaj navajamo in povdarjamo to ? ! Po- človek pomiloval — a ker so slednjič spre- ' jaBnjio nam daje fakt, da so tržaški listi ka- videli, da le ne gre, so v obupu povedali, da še ne znajo slovenski ! Mi jih pomi-lujemo ! Skrbeli pa bomo, da prosilec vdobi, kar — glede silne konkurencije ptujih podanikov mu gre — naj se že gospoda priuče našemu domačinom. jeziku ali pa ne ! Nase porotno sodišče. Kakor je raz-j Doživljaji Hrvata t južni Kakor je razvidno iz poročila, priobčenega minole sobote o zadnji razpravi proti proslulemu Krstiću pred okrajnim sodiščem tržaškim, je g. zastopnik državnega pravdništva na tej razpravi podal izjavo, ki nas mora zanimati v veliki meri, ker implicite potrja vse to, kar trdimo mi vedno: da namreč po sedanji uredbi tržaške porote trpi naš slov. živelj veliko krivico, ker mu ni dana gotovost za nepristransko sodbo v kazenskih stvareh, izlasti pa političnega in narodnega značaja. Zastopnik drž. pravdništva na razpravi proti Krstiću, gospod Clarici, je priznalnam-ree, da drž. pravdništvo ni hotelo spraviti Krstići na porotniško klop iz posebnih notranjih razlogov, ki jih ne mara povedati! !! Kaj je hotel s tem reči g. državni pravdnik? Zakaj ni hotelo državno pravdništvo tr>žiti Krstića pred poroto, da si je bilo prepričano, da je Krstić zakrivil hudodelstvo obrekova- ______ _ Afriki. Prejeli smo : Te dni sem se sestal z nekim Hrvatom iz Kraljevice, ki mi je vedel povedati mnogo zanimivega na račun angležkih kulturonoscev v Afriki. Končam januvarja najeli so ga bili z velikimi obljubami za strežnika konjem, katere so Angleži na Reki vkrcali za južnoafriško vojno. Za konje je bilo vse izvrstno poskrbljeno ; izmed 1200 repov jih je poginilo na morju le 80, dočim je na prejšnjih ladijah baje celo polovica pocrkala. Toliko slabše se je pa godilo ljudem, ki so trpeli lakoto. Dobivali so le nevžitne kave, vodenega čaja, nekaj prepečenca (dvopeke), navadno plesnivega in malo krompirja. Z^ovorjeni s> bili le do Capetovvaa, a dospevši tja p3 enomesečni vožaji dobil je parnik ukaz, naj odpluje še teden dalje v Durban, kjer so morali izkrcati konje v dveh dnevih in v grozni nja ? Odgovor more biti le dvojen: ali se je zmešnjavi. Od todi so poslali strežaje nazaj balo, da porotno sodišče obsodi Krstića v Liverpool na Angležko in jim izplačali le pa se je datur. balo, da ga reši o t radi hudodelstva na strogo kazen (po zakonu 1 — 5 let), ali Tertium non Ker pa vemo, da je državno štvo poklicano, da preganja vsako etvo brez ozira na osebo, in v interesu države in državljanov, ne oziraje se na strogost kazni, ki jo določa zakon — ne morem » niti pravdni-hu iodel- polovico izpogojenega plačila. Vsako prote-stiianje je bilo brezvspešno, trebalo je iz 1 Liiverpoola skoro brez pečenega groša nazaj domov. Avstrijski konzulati so pošiljali našega Hrvata od mesta do mesta. Mejpotoma so se njegovi tovariši, iskaje si dela, po raznih mestih poizgubili. Iz Monakovega naprej pa mu tudi kon- od daleč pomisliti, da ga je drž. pravdništvo | zulat ni več pomagal innaš Hrvat je hotelo rešiti eventuelne stranko. Ta bo torej slaba stran nove stranke, ki jo je zaslužil, ter Kaznobarvnost v stranki povzroči gotovo 1©DS konstatirati, da je veče in strože kazni, moramo volens - no-državno pravdništvo nove stranke je dr. j porota reši kljubu temu, da je dokazano, da mož je bil med naj<.d-:je zakrivil to hudodelstvo, ter se je rajše njen razpad, kakor hitro bi se novi stranki odstopilo od preganjanja radi hudodelstva posrečilo premagati sedaj vladajočo židovsko- obrekovanja, ker seje balo, da g» tržaška liberalno stranko. Duša Karol Dompieri. Ta liČnejimi členi liberalne stranke in ga je ta stranka zelo cenila, a to le tako dolgo, dokler ni kakor župan tržaški začel gledati na prste onim, ki so imeli p >sla na mestni upravi, izlasti pa na raznih zasnovah, ki so v zadovoljilo z obtožbo radi zamarjanja pažnje, torej radi pregreška, ker je bilo gotovo in prepričano, d-* vsaki nepristranski sodnik obsodi Krstića, kakor se je v resnici tudi zgodilo. odvisnosti od mestne uprave. Ta za tržaške Mi smo ze!<5 hvaležni g03p. državnemu razmere prevelika vestnost je izpodkopala; pravdniku na tej izjavi, ker je on — pred-Dompieriju ugled med liberalno stranko in mu nakopala na glavo najveČo zamero — tako, da ga o zadnjih občinskih volitvah niso več niti kandidirali v mestni svet. Progres sovci so menili, da so s tem činom popolnoma zamašili usta prevestnemu bivšemu županu ter da bodo zopet lahko po svoji volji gospodarili z občinskim z imetjem. Zato pa so se sedaj prestrašili toliko bolj, ko jim stoji, na čelu nove stranke, nasproti isti Dompieri, katerega so že davno smatrali politično mrtvim. Listi, ki so v službi sedanje kamoristične laške večine, skušajo na vse načine moralno uničiti nevarnega nasprotnika, stavitelj državne prokure — potrdil to, kar povdarjamo tudi mivedno in na polna usta, da namreč inštitucija porotnikov, ko ima soditi o političnih deliktib, oziroma o takih, ki na-vstajajo vsled strankarskih in narodnih bojev, pri nas ne daje gotovosti za nezavisno in nepristransko sodbe, in da bi jo * marali ali odpraviti, 'ali pa vendar v smislu zakona izvajati tako, da kakor sodniki iz ljudstva pridejo na vrsto tudi nezavisni, nepristranski in slovenskega jezika zmožni ljudje, ki bodo pravico moral peš domov. Te dni je dospel ves pohabljen v Trst, a pravil je, da ne more nadaljevati poti, ampak mora v bolnišnico tržaško. Shod radi ustanovitve mizarske za druge. Včerajšnjega poivetovalneg t shoda radi ustanovitve zadruge mizarjev, rezbarjev in strugarjev udeležilo se je mnogo in terasi rance v. Tajnik ustanovnega odbora, Joahim Lazzari, je poročal o namenu in pomenu društva ter je povdarjal, da društvo nameruje že meseci septembra.t. 1. odpreti zadružno delavnico za brezposelne zadružnike; končni cilj društvu pa da je emincipiranie delavcev od svojih gospodarjev. Govornik je povdarjal koristi, ki jih bodo imeli zadružniki od Bkupnega vzajemnega delovanja ter je pozival navzoče, naj agitirajo za to, da vsi delavci pristopijo k zadrugi. Potem so se oglašali posamični zborovalci , zahtevajoči različna pojasnila, na kar se je vršilo upiso-vanje členov. Vsi navzoči zborovalci so pristopili k zadrugi. Pozor!! Ker je nekdo odnesel iz gledališča »Armonia« listke za sedeže in lože za koncert »Slovanskega pevskega društva«, je to društvo dalo prirediti nove listke ter se opozarja slavno občinstvo, da bodo ve- kor riba nemi ozirom na to dejstvo. Nič ne govore o tolmaču na procesu Musoiina. Sram jih je!! Ali mi menimo, da jim ne treba biti sram ravno radi dejstva, da Italijani iz različnih krajev kraljestva potrebujejo med Beboj tolmača. Vsaki narod ima različna narečja. To vidimo izlaati tudi v Nemcih., Tudi razna nemška narečja so tako različna med seboj, da se Često dogaja, da Nemec Nemca ne umeje, dokler se mu ni uho nekoliko privadilo na nepoznano mu narečje svojega soplemenjaka. Ako se pa tržaški listi vendar sramujejo dejstva, da Italijani potrebujejo med seboj tolmača, je glavni vzrok drugi. Ti listi se namreč vedno rogajo nam Slovencev radi »raznoličnosti« raznih narečij in dokazujejo — preti raje daleč, daleč — ra vno na podlagi ekzistence naših narečih, ali resničneje povedano: lokalizmov, kakoršnjih jih ima ne -š te vilo sleherni narod v svojih odlomkih, da naš jezik je neraben za javno življenje, neraben za pouk, neraben za znanstvene svrhe. In na podlagi te namišljene nerabnosti našega jezika dokazujejo tudi, da mi sploh ne moremo nikdar postati kulturen element, da smo torej intelektuelno inferijoreji element. A konsekvenca vsega jim je: o pr a v-i če-nost njihovega nadvladjav teh pokrajinah. S tem pa je spojena — kakor logična posledica — cela vrsta drugih zahtev: njihov jezik mora ostati izključna »lingua del foro«, njihov jezik gospoduj jedini na vseh javnih uradih, politična moČ mora ostati izključno v njihovih rokah, parlamentarni zastopniki naših pokrajin naj bodo le Italijani in vBe gospodarske ressource dežele naj se pretakajo po njihovih rokah — in Če slučajno kaj od tega obtiči kje v politično strankarske svrhe ali v — osebno nagrado, temu naj ne bi smel oporekati ni kdo, ker to naj velja kakor privilegij — duševne superiornosti -- njihovega jezika!! Pa naj bi jim ne bilo neprijetno, ako vsako toliko (kakar lani v razpravi Palizzolo in sedaj povodom razprave Mmolino) čuje svet, da tudi italijanski narod ima se svojmi narečji isti križ, kakor vsi drugi narodi! In še več', nego specijalno mi Slovenci. Mi imamo le lokalizmov, ki nikakor ne motijo splošnega sporazumevanja; S'ovenci, dat niti Hrvatje in Slovenci ne potrebujemo tolmačev med seboj!! Italijani pa j*h potrebujejo! Zaključek pa je ta: če bi bHo res, da je naš jezik inferijoren radi lokalizmov, ki se ne pokrivajo s književnim jezikom, pote ji je inferijorev tudi njihov italijanski jezik ! I Tako, gospoda, smo — kvit!! In če nam bodo zopet prihajali hoteči s sklicevanjem na nižo kvaliteto našega jezika dokazovati svojo nam:šljeno pravico do narodne in politične hegemonije, pa jim bomo mi klicali z resnično pravico: Pred svojim pragom naj pometajo!! Dražbe premičnin. V poned., dne 4. maja ob 10. uri prcdpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c • vilne stvari vršile sledeče dražbe premif nin : ulioa Ponziana T, hišna oprava ; ulica Ac<|Ue-dotto 39, hišna oprava; ulica Poste vei hie, tiskarski stroji; ob 11. uri: Roeol 1~>2, pre-siči in vozovi ; Trebče štev. -s7, oprema v zalogi. Vremenski veetnlk. Včeraj : topi »mer ob 7. uri zjutraj G 03 ob 2 uri popoludn* 12.."»— C.* — Tlakcmer ob 7. uri zjutraj 756.3 — Danes plima ob 3.. 11 predp. in ot» 4.19 pop.; oa«xa ol s 41 predpoludne in ob —.— popoiudnf. Društvene vesti. Od sv. Jakoba nam pišejo : Naša mlada čitalnica -*e prav pridno pripravlja za veselico, ki jo priredi dne 18. maja t. I. na vrtu Ciril-Metodijeve šole pri sv. Jakobu. Čitalnica nastopi z močnim mešanim in moškim zborom ter ee svojim orkestrom. Mešani zbor bo proizvajal mej drugim Gerbičevo »Ž tno polje« »-e ^premijevanjem orkestra, a moški zbor, me; diugimi, pesem »Na straži« z ba-ritonovim samopevom, katere pesmi že do'go nismo slišali o nastopih naših pevskih društev. I'meje se, da brez gledališke predstave ta ve*elca ne mine, pa tudi, kakor čujemo, brez tombole ne. Opozarjamo in prosimo pa ene naše somišljenike, ki ved<5 ceniti potrebo naše čitalnice, da skrbe z nami za dostojno popla vilo vrednega truda s t m, da se brez izgovora udeleže prve veselice čitalnice pri sv. Jakobu. Nastop »Tržaškega Sokola* v Bar-kovljah. Ker se radi slabega vremena ni mogla včeraj vršiti javna telovadba »Tržiš-kega S >kolac v Karkovljah, prenesla se je ista za v četrtek, dne t. m. Zibava, ki prične ob 4. in pol uri p »p., vršila se bo po že objavljenem vsporedu. Vesti iz ostale Primorske. X Glavna skupščina družbe sv. Cirila i n lletodija za Istro bo v Opatiji dne 'J'J. t. m. ob 3. uri popolu lne. Gotovi smo, da na to skupščino pribite predatavitelji hrvatskega in slovenskega naroda od vseh strani Istre. To treba. Kajti takim skupščinam ni le ta namen, da se udeleženci obveščajo o de'ovanju odstopajočega in da volijo novi odbor, ampak take skupščine so velikega moralnega pomena nasproti vnanjema svetu, ker so — ako dobr > obiskane — krepak izraz volje in energije za — življenje. V zdravilišču v Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1901 do vključno 30. aprila 1902 11.854 oneb. O l 24. aprila 1902 do vključno 30. aprila je prirastlo 322 oseb. I)ne 30. aprila 19<>2 je bilo navzočih 1441 o-eb. Pevsko in bralno društvo »Zrfnj-ski< V Dekanih lm imelo ni Vnebohod (ine t. m. v društvenih prostorih »Konsum-nega društva ob 3. in jmjI uri pop. svoj redni občni zbor. Iz Hrušiee (okraj Podgrad) dne 2(J. aprila 19<»2. V raznih listih sem Čitel slavospeve na moj.) malenkost radi ustanovitve mlekarne v Hrušioi gietle kater h slavespevov pa me ram omenjati, da ne zaslužujem istih, a'i vsaj ne v toliki meri. Resn:ca j®, da mirlim že dve leti na ustanovitev mlekarne, o kateri sem prepričan, ; — plačevala uradnike. Plačevati bo morala eventuelno kače, ki bi ostrupljale njeno življenje, ljudij, ki bi občino osiromaievale in uničevale. Čim bi občine izgubile pravo samoodločevanja nad uradniki, izgubile bi v obče svoje samodoločevanje, izgubile bi svojo avtonomijo! Tega si občine ne smejo dati vzeti od nikogar; najmanje pa od deželnega odbora, ki se tako usiljuje občinam, kjer nima ni-kake pravice, in ki je že po svojih organih usiljenih občinam, in tudi plačanih od občin, deloval na to, da uniči, osiromaši občine in občinarje. Načrta deželnega olbora za namišljeno zboljšanje stanja občinskih uradnikov ne po-menjata v resnici nikakega zboljšanja, ampak vpreženje občinskih uradnikov v jarm dež. odbora, a po njih upreženje obč:n samih v ta tuji jarm. Zato pozor — občine v Istri ! Niti pošteni Italijani niso za take načrte, niti Italijani niso zato, da se občinam vzavre avtonomija, kar bi hotel storiti deželni odbor istrski. Vsakdo mora želeti, da se organom občin zboljsa l>edno stanje, ali to naj bo stvar občin samih in nikogar druzega. Proti tej nameri deželnega odbora treba ukreniti korake. In ti koraki se ukrenejo, za to je že preskrbljeno. Za danes pa poživljamo naše občinske zastopa. naj ne store ničesar glede doposlanih jim načrtov, dokler ne dobe navodil, ki se pripravljajo, v obrambo pred atentatom na avtonomijo naših občin! Pozor torej !! Vesti iz Kranjske. * Vodovod v Škofjlloki bo stal K 48.000 in je vsa dela prevzela tvrdka Kra-mer Sprimar-Hertlim v Gradcu. * S t raj k t Ljubljani V Ljubljani štrajkajo zidarji in stavbinski delavci ter mizarji stavbinske družbe. Delavci «e vedejo mirno in korektno. Nikjer se dosedaj ni kalil mir. Po pravici graja torej »Slovenski Narod« postopanje polit'čue oblasti, ki je odredila, da Srj po Ljubljani blišče orožaiški bajoneti. Dokler se mir ne kali, ne treba delati miru ! Policija je obiskala tudi vse delavnice mizarjev. Zavela jo je v to baje govorica, da hočejo delavci v Ljubljani uprizoriti geue-ralen štrajk ter govoriti »po tržaško«. Iz najnovejših vesti posnemamo, da so štrajkovci priredili včeraj v Ljubljani shod, ki se je izvršil povsem mirno. Shod je odklonil predloge podjetnikov, kateri da so pripravljeni dovoliti 10 urni delavnik pri-čenši s 1. septembrom t. 1. Štrajk nadaljuje vsled tega. Štrajkovci bodo zahtevali sedaj tudi povišanje dniu. V Ljubljano je došel obrtni nadzornik Pogačnik, ki bo posredoval mej delavci in podjetniki. Pribiti pa bi moramo, da se ta krvava razprava vrši v Italiji, da v istej nastopajo sami Italijani in da se vkljub teinu sporazumevajo le - s pomočjo tolmača! Tržaški listi in lističi lepo pokrivajo to okolnost. Loterijske Številke, izžrebane dne 30. aprila : Brno 50 9 48 40 G3 Loterijske številke, izžrebane dne 3. maja : Trst 23 78 43 7 13 Line 73 90 34 74 88 Razne vesti. Musolino. To ime je danes na dnevnem redu. Musolino je najnovejši italijanski ro-kovnjač, ki je prizadel svoji državi ogromnih stroškov, sitnosti in sramote. Znlezovali so ga več let. Poslali so nad-enj c le batalijone vojaštva in karabinir-jev, a Musolino je vkljub temu grozil in moril, dokler ga nista slučajno prijela dva navadna laška orožnika (karabinerja). S^daj se vrši, (kakor smo že poročali) v mestu Lucca porotna razprava proti temu groznemu morilcu, ki ima na svoji vesti nič minje nego sedem umorstev in več manjših zločin-stev. Namenili smo bili kaj več pisati o teku te razprave ali opustili smo bili radi druzega nujnega gradiva, ki se je kopičilo. Danes pa se vendar povračarao zopet k razpravi Musobno, ker vidimo tudi na tem slučaju, kako je temu rodu prešlo že v kri — - komedijastvo in kako se doli v Italiji tudi veletragični d« god ki v sodnih dvoran.h spreminjajo v burke. Vsa razprava proti Mu solinu se vrši teatralično — neslano ; prav kakor bi se vsa stvar vršila le na gledališkem odru in bi ne bila krvava igra preporojene civilizovane Italije! Večkratni morilec nastopa proti pričam, proti etarišem in sorodni kom in celo proti istemu sodnemu dvoru, ne kakor človek, ki ima na ve«ti grozne zločne, ampak kakor nekak viši državni pravdni k, kakor avtoriteta v stvareh — javne morale. On grozi in imponira še sedaj! On se smeje rn se norčuje iz vsega in z vsem! Kolikor pa ne zna, ali ne more sam — pomagajo mu njega branitelji ! Kako nizko je padlo to toliko slavljeno italijansko ljudstvo, je razvidno iz tega, da ta večkratni morilec prejema cele kope ljubavnih pisem,- razglednic in častitk — in to z vseh vret žen-stva od priproste delavke pa do najodličneje dame — da se že nabirajo podpisi na prošnjo za pomiloščenje njegovo!! Ljudstvo simpatizira oč:tuo s tem rokovnjačem, ali po laško — brigantom in n;ega sorodniki, ter ga proslavlja kakor nekakega mučenika ! Take škandalozne razmere so mogoče le tam, Kjer je v ljudstvu zamrla pravna zavest in bo se mu povsem zmešali pojmi o javni morali. Take bo razmere v deželi, v katero si tolikanj žele naši tržaški neodrešenoi! Mi jim priveščamo od srca, ali s pogojem, da gredo oni doli, v to blaženo deželo, ne pa da j bi se ona bi žala nam. Brzojavna poročila. Kraljica Nizozemska v smrtni nevarnosti. GRAD LOO 5. Kraljica Viljelmina je včeraj ob 6. uri zvečer, ob asistenciji profesorja Rosensteina in dveh drugih zdravnikov. predčasno porodila. Ob osmi uri so se zdravniki še trudili okolo kraljice, ki je trpela velike bolečine. Ob 11. uri je bilo stanje kraljice kritično. Zdravniki niso zapustili palače vso noč in čujejo ob postelji menjaje se. Tudi kraljica mati in princ Henrik sta ostala pri bolnici po porodu. Porod, ki se j je moral izvršiti operativnim potom, je zahteval ve* ur. Danes zjutraj je bila kraljica še pri življenju. Cesar v Budimpešti. DUNAJ 4. (B.) Njegovo Veličanstvo cesar je danes ob 3. uri 15 m. popoludne | odpotoval v Budi m peš L vo v spremstvu nad-vojvodinje Marije Valerije. Carska rodbina ruska. PETROGRAD 4 (B.) Carica mati in veliki knez prestolonaslednik sta se preselila včeraj od tu v Gačino. Princesa, ki se hoče utopiti. RIM 4. (B.) Glasom poročil v listih se je princesa Beatriks od Musimo, rojem princesa Bourbonska, hiči don Carloa, vrgla v reko T.ber, a so jo rešili. / Dogodki v Finski. PETROGRAD 4. (B.) »Novo Vreme« javlja, da se je nabor n vincev v Hesing-forsu povsem mirno izvršil. 1 )pravičena je nada, da bo tudi v drugih krajih vla lal n r na naboru. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne £ U U U cene. M K M I VILJEM DALLA T0RRE * v Trstu, trg 6iovanni 5. i Palača Diana.) ♦ Moje pohlitvo donaaesreio. ■ ■ • XXXXXXXXX XXXX % X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X X z emejenlm jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela S prvo slo?, zaloo poiištva $ X iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- X X varn v Solkanu in Gorici X X Antona Černigoj-a $c X Katera se nahaja X v Trato, Via Piassa veoohia X X (Bosario) št. 1. X X stf § g i Sf o> 31 & S Sf Prve te eejvečje tovarne pohlitve vseh vrst. •t T R S T t* TOVARNA: Vla Teta, vogal Vla UmltuM Telefon it. 670. H ZALOGE: Piazza Rosarie it S (Šolsko poslopje) In Via Riberge it 21 Velik ixbor tapecarij, zrcal in slik. Is-vrioje narofbe tudi po posebnih načrtih. Cena brts konkuranoa. ILUITB07AIJ »lil ZASTOIJ II FS1IK0 Predmeti postavio se na pa? obroci a ti železnico franKO, &S0l9Q®99l9lSlSf992k®9 r Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno pol i tirane. diva no v, okvirjev*, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št 1. - Trst. XKXKXKXKXKXKXKXKKXXKKXXKKKXKttMKK ŠTEFAN CRUCIATTI Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazione 1366 — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kov a nje vsake vrate se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in n.orju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi veiktiui vozovi najnovejše Vonstiukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsah.e vrste in i s mor si bodi. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. HT DELAVNCA za DozlacBvanie in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave. toliko za. cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Skladišče vina ulica Acquedotto fa 23. Prodaja vina n sod h in buteljk&h. Fine paStne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej -ih in konkurenčnih cenah. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o°o o°o o°o o°o o°o za osveženje in čiščenje krvi prof. nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmaeevtični razstavi iSq4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v L>ucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hi-roiuma P*gliauo izključno pravico postopati pn ti vsa-k< mur, ki bi raxpecaval po u a rajanj a, ter je «>b jedriem prisodit tvrdki vse sodne tr< ške in odvetniške t^oške pro\zr«če»e do lrti 1S97. Naš s i up je ravno isti, koj« pa je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paerliano ter hranimo njegove izvirne r«-cept*\ s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani /. njegovo lastno roko, so biti predloženi pristojnemu sodišču Pozivljtmo wak* gar, da prekliče: to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili io razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo otr'edf ti. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koti nosiio i a l«>rč. |i in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima dru ž c. rTapolj 4-, Calata S. Mar c o XI X X X x X X x X X X X X X X X X X X X X X KXXXXXXXXXXXX» XXXXXXXXXXXXXKXXXX Na najvišje povelje Njepvep c. in h apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega 17 822 dobitkov v gotovini v skupnem /nesku 442.8->0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : PT 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 12. junija 1W»2. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dnna u, III., Vordere Zollamts-strasse T in v loterijskih kolekturah. v tobakarnab, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradili, v menjalnicah itd. ; igralni nacrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoSljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija odde! k za državne loterije. Trgovina z izirotovIjVninii oblekami. M|M| l'onte detla Fabbra stv. 2, vogal Odidi 1111 ul Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare >t. 1. Zaloga izirotovljenih oblek za mo>ke in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. ti.50 do za derke o i žai za delavce, izjrotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu "-iS nove., bela rebnla iz Brd po 28 dovč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v . naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih j vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseb al >gov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Dr. Rosa Balsam ---y Praško domače zdravilo ■••I iz letarne B. Fraper-ja v Prani je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi is ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in lioleeine olajša in hladi. v pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga.: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. flvomeja zalagatelja „pri črnem orlu" Praga, Malastran 203, v< gal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: ti. Lneiani. E. Leitenburg, P. Prendini. S. SerraTallo, A. Nuttina. C. Zauelti. A. Praxmarer. I ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TKST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejše^a do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročiia se izvrši točno in po ugodnih cenah. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra i Piazza Rosario pod ljud -olo. Bogata zalosra raznovrstnih obuval zu gospod«', gosjje i u otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako deW na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih ceoah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalag-atelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in C. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. LIoyda. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vani, da greste t" ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko iu otroke. Isti popravlja male stvari brezplarna vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo ia drobni. — Cenike razpošilja franko. P r. poroča «e pri nojsolidnejšem delu in zmernimi cena n: i. Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vd >t»ć c. kr. ŠđBtn'štvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij ii privatii uradniki, ki »o udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, ure-inostue listine, rentć, vžitke, zavarovalne palice itd. Obrniti se na Ilinko (jribertl. u . Canale 7, 1 FONOGRAF1 - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI za koncerte (najboljši na svetu) tudi na plačevanje v o t) roki h. Spoštovane slovenske ospiiije! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]ffetodijevo cikorijo. PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, v velikem izboru Ofllovani grafični zavod E. Freisinpr tvrdke Trst. - Corso itv. 2. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Trakovi, barvane pečatne blazine in pripaftki za pisalne stroje. Speclalileta napisane plošče in črle od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELI0GRAF1ČEN PAPIR pozitiven ali negativen /.a reprodukcije s pomočjo svetlobe. MEHANIČNA DELAVNICA 7.sl popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrst. Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Valila liiajEiiiCiia novost: elastični tapeti (za »nje uUBvaia) izgotovljeni v močni jekleni žici., uvedeni v prvili bolnisnicali, zavodili prodajalnicali itd. itd. PoaraoieTalni stroj : „OPTIMUM" 4popolnimi šapirograf) Kr 28.— v velikosti '22 X :>;J < »»■