Medvejci vab ijo na praznik Konji in vonjav e mošta j-- j** t B? Lr va ■ - ■ Goriški kulturni center Lojze Bratuž stopa v novo pestro sezono Na Jazbinah stroj namesto trgačev S fašističnimi in protislovenskim gesli vsepovprek pomazali tudi Napoleonsko cesto /9 Primorski SREDA, 1. OKTOBRA 2008_ Št. 233 (19.323) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Majestät, es ist zu spät! Martin Brecelj V zgodovini - tako kot v vsakdanjem življenju - obstajajo zamudniki. V nam bližnji preteklosti tak primer predstavlja zadnji av-stroogrski cesar Karel I., ki je dva tedna pred koncem prve svetovne vojne Slovencem in drugim južnim Slovanom obljubil preureditev avstrijskega dela monarhije v zvezno državo različnih narodov. Slovenski poslanec Anton Korošec, vodja jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, pa mu je odgovoril z znamenitim stavkom: »Majestät, es ist zu spät!« (»Veličanstvo, je že prepozno!«). Kot kaže, se bo med takšne zgodovinske zapoznele spreobrnjence uvrstil tudi sedanji ameriški predsednik Gorge W. Bush. V zadnjih mesecih osemletnega bivanja v Beli hiši namreč pogosto preseneča s korenitimi spremembami svojih tradicionalnih stališč, žal pa z njimi prihaja na dan, ko je to z marsikaterega vidika že prepozno. Tako je Bush včeraj spet pozval kongresnike, naj vendarle sprejmejo 700 milijard dolarjev vreden vladni načrt za reševanje finančne krize, sicer da bo škoda za davkoplačevalce še višja. Kot je v teh dneh sam priznal, je ukrep v nasprotju z njegovim starim prepričanjem glede državnih posegov v gospodarstvo. »Podjetja, ki sprejemajo slabe odločitve, bi morala propasti, vendar gre sedaj za preživetje celotnega gospodarskega sistema,« je dejal minuli četrtek. Za trdovratnega pristaša neoliberalizma je to brez dvoma velik premik. Drug primer Bushevega za-mudništva predstavlja izraelsko-palestinski spor. Njegov predhodnik Bill Clinton se je z njim veliko ubadal in ga ob koncu svojega mandata za las ni uspel rešiti. Bush pa je zadevo dolgo nalašč zanemarjal, mogoče misleč, da bo z vojaškim posredovanjem v Iraku »normaliziral« celotno regijo. Na novo jo je odkril pred dobrim letom in zdaj si zapoznelo prizadeva, da bi doživel mirovni sporazum pred koncem mandata. Sedanji šef Bele hiše pa je posebno presenetil pred tednom dni, ko je na otvoritvi 63. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov poudaril, da so multilateralne organizacije danes bolj potrebne kot kdajkoli prej. Za predsednika, ki je z vojno v Iraku, z bojkoti-ranjem Kjotskega protokola in Mednarodnega kazenskega sodišča ter z drugimi podobnimi ukrepi postavil na glavo tradicijo mul-tilateralizma svojih velikih predhodnikov, od Woodrowa Wilsona do Billa Clintona, je to pomembno priznanje. Zdaj lahko le upamo, da ga bodo upoštevali njegovi nasledniki. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € italija - Veltroni zavrača očitke ministrskega predsednika Poziv Berlusconiju, • V ^ • • • • naj spostuje opozicijo Premier: Januarja sem hotel zapustiti politiko trebče Po srečanju poziv tržaškemu prefektu Predlog o omizju za reševanje problema cestnih tabel na Krasu TREBČE - Rezultat ponedeljkovega srečanja v zvezi s problemom tabel na odseku hitre ceste med Padričami in Ka-tinaro (table so zaenkrat enojezične, edine dvojezične pa so zgrešene) je sklep, s katerim izvoljeni slovenski pred- stavniki in Koordinacijsko združenje kraških vasi pozivajo tržaškega prefekta, naj čim prej skliče tehnično omizje. Vsi se strinjajo, da je iskanje dogovora z oblastmi prioriteta, vzporedno pa se pri koordinacijskem združenju pripravljajo tudi na morebitne protestne nastope. Odprtje cestnega odseka bi lahko medtem zdrselo na konec novembra, ko bosta v Trstu predsednik vlade Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela Merkel. Na 6. strani RIM - »Silvio Berlusconi vsakodnevno blati opozicijo in zlasti Demokratsko stranko, ki si zasluži več spoštovanja.« Walter Veltroni zavrača vse očitke ministrskega predsednika, češ da je leva sredina do zadnjega upala v propad pogajanj o usodi letalske družbe Alitalia. Po Ber-lusconijevem mnenju je bil odločilen poseg Massima D'Aleme, ki je pritisnil na vodjo CGIL Guglielma Epifa-nija. Predsednik vlade, ki je praznoval 72 let, je razkril, da je letošnjega januarja razmišljal o umiku iz političnega življenja. Na 13. strani Inflacija se umirja, Trst ostal brez podatkov Na 4. strani Ustavno sodišče v Sloveniji dalo prav Battelliju Na 5. strani Menia zahteva od Slovenije jamstva glede Korna in Livarne Na 14. strani Družba IRIS bo prodala energetski sektor Na 14. strani zgodovina Številne pobude za spominski park v Viscu VIDEM - Vrstijo se pobude, da bi na območju nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu v Furlaniji uredili spominski park. Medtem ko je predsednik SKGZ Rudi Pavšič o tem pisal predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, bo to vprašanje odmevalo v deželnem in v italijanskem parlamentu. V deželnem svetu je zadevo sprožil svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec, v poslanski zbornici pa je posegel tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato. Zahteva poseg kulturnega ministra Sandra Bondija, kar je pred dnevi naredil tudi furlanski poslanec DS Ivano Strizzolo. Na 3. strani finančna kriza Bush vztraja pri načrtu svoje vlade WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj znova nagovoril Američane, še posebej pa kongresnike, ki so nadaljevali pogajanja o potrditvi 700 milijard dolarjev vrednega načrta za reševanje finančne krize. Pozval je k potrditvi zakona in posvaril pred bolečimi in trajnimi posledicami morebitnega neuspeha. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je kljub ponedeljkovi zavrnitvi predloga v ameriškem predstavniškem domu prepričana, da bo vseeno sprejet do konca tedna. Na 18. strani avstrija - Po zamenjavi na čelu OVP Bliže veliki koaliciji med SPO in OVP DUNAJ - Po bliskoviti menjavi na čelu ljudske stranke (ÖVP), največje pora-ženke nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji, se v Avstriji kot najbolj verjetna variantna za novo avstrijsko vlado obeta ponovitev velike koalicije med SPÖ in ÖVP, toda s številnimi novimi obrazi. Pri socialdemokratih je to kot naslednik kanclerja Alfreda Gusenbauerja novi prvak Werner Faymann, pri ljudski stranki pa novi poslujoči predsednik Josef Pröll (na sliki), potem ko je v ponedeljek zvečer odstopil njen dosedanji predsednik in pod-kancler Wilhelm Molterer. Slovenska manjšina pa že razmišlja o spomladanskih deželnih volitvah na Koroškem. Na 3. strani 2 Sreda, 1. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Meje padajo, a še vedno živimo v različnih državah Ww m T* Ace Mermolja_ Čas po volitvah v Sloveniji je priložnost, da ponovno razmislimo o ponavljajoči se temi: odnosi med Slovenijo in slovensko manjšino v Italiji (in drugimi seveda) ter obratno med samo manjšino in Slovenci v slovenski državi. Vprašanje je občuteno, o čemer potrjuje tudi sveža anketa Slori v knjigi "Pre-misliti manjšino". Seveda so problemi večplastni in kompleksni. V dnevniku z dne 25.sep-tembra 2008 berem člančič z naslovom: "Pirjevec "žrtev" padca LDS". Na Primorskem je zgodovinar in , med ostalim, kolumnist Primorskega dnevnika Jože Pirjevec prejel na listi LDS največ glasov. Z boljšim rezultatom stranke bi se prebil v slovenski parlament. Jože Pirjevec je bil edini Slovenec iz Italije, ki je kandidiral na listi stranke v Sloveniji. To pomeni, da ima dvojno državljanstvo, kar je med Slovenci v Italiji neredek pojav, glede na rezultat pa, da je v Sloveniji in na Primorskem poznana osebnost. Pirjevec se je uveljavil v Italiji in sočasno ali nekoliko pozneje v Sloveniji. Nastopa v mnogih televizijskih oddajah, je član SAZU, neumorno objavlja odmevne zgodovinske knjige na obeh straneh meje itd. O njem lahko rečemo, da je v Sloveniji uveljavljen "zamejec". Le teh je kar nekaj, začenši z "ikonama" slovenske književnosti Pahorjem in Rebulo, ki imata v slovenskem prostoru vsak svoj glas, ki ni le umetniški. Seveda je še vrsta imen, ki dobiva priznanja, nagrade (Miroslav Košuta npr.) in vabila v Ljubljano. Če ostanemo pri tem sporočilu in pri teh ugotovitvah, lahko zapišemo, da med Slovenci v Italiji in med Slovenijo ni kakih posebnih problemov. Kdor je dovolj dober ali pa spreten, se lahko uveljavi v Sloveniji, tudi če prihaja iz Trsta, Gorice ali iz Čedada. Ne uveljavljajo se le posamezni kulturniki, ampak tudi podjetja. Danes je kar nekaj podjetij iz Italije, ki imajo slovenski predznak in so uspešna tako v Italiji kot v Sloveniji. Istočasno so v "zamejstvu" ljudje, ki imajo pri nas svoje mesto, ki pišejo, delajo, upravljajo ustanove in organizacije, se ukvarjajo s politiko itd., a so v Sloveniji malo ali pa prav nič znani. Ne bi razglabljal o tem, kako in zakaj. V sodobnem času, in tudi v včerajšnjem, spremlja pot uspeha več faktorjev, ki niso vedno in zmeraj samo kakovost, čeprav ga ni človeka, ki dela, vodi ali ustvarja in si za svoj trud ne želi priznanja. Skratka, nekateri zamejci so v Sloveniji poznani, znani in priznani, drugi pa imajo svoj pomen in "vidnost" le v manjšini ali pa v italijanskih krogih ( pojav bi si zaslužil posebno obravnavo). Tudi glede tega pa ostajamo povsem v toku normalnosti. Čemu torej vprašanja, skrbi in tarnanje? Slovenske manjšine v sosednjih državah Slovenije, predvsem pa v Italiji in Avstriji, ki sta najmočnejši, živijo v vsem povojnem obdobju v neki osnovni nezadostnosti in stiski. Če ostanemo v Italiji, bi brez pristranske pomoči rajnke Jugoslavije slovenska manjšina bila danes na ravni neke lokalno-folklorne entitete. Imeli bi sicer šole, vendar bi se pri tem marsikaj zaključilo. Naš celovit kulturno-jezikovni aparat bi bil izrazito skromen. Ne bi imeli ustanov, domov, dnevnega časopisa, pomembnih organizacij itd. Slovenščina bi ostala verjetno le funkcionalen jezik. Jezik brez kulturnega zaledja ne more biti ustvarjalen in nosilec nekih posebnosti. Sam se spominjam na to, kakšna revščina je bila hoditi na prireditve in gledališke predstave v nekaj več kot skedenj goriškega Zlatega pajka ali pa v hlad Katoliškega doma. Bili smo sami. Po šo- li je ostajal samo še Dijaški dom. Bili smo brez informacij, za kulturne vezi med nami in Slovenijo sploh nismo vedeli. Za krepek korak slabše je bilo le v Benečiji, kjer ni bilo šol in so Slovence stalno ustrahovali, da ne bodo imeli ne dela in jela. Potem je tako tudi bilo. Bila so to leta depresije in posledično asimilacije. Danes imamo ponovno otipljive dokaze, da del prebivalcev in politikov večine v Trstu, v Gorici in v videmski pokrajini ne ljubi Slovencev. V konkretnem je manj pomembno, če tudi del Slovencev ne ljubi Italijanov, saj imajo v rokah škarje in platno italijanski desnosredinski politiki in ti nam bodo pet let v Rimu in na Deželi krojili usodo. Spoznanju bi dodal ugotovitev, da Berlus-conijeva večina na vsedržavnem merilu pri politiki štedenja najgloblje zareže tam, kjer sondaže kažejo, da ljudje niso volili zanjo. Tako, v škodoželjno veselje mnogih neodvisnih delavcev, reže prispevke (in ljudi) na šolskem področju, na univerzah, v javnih upravah, v zdravstvu, pri malih medijih in še kje. Soočanja z opozicijo ta vlada v bistvu ne sprejema, kar je seveda nevarno in uvaja prakso, da je zmagovalec na volitvah absolutna avtoriteta in moč. Če smo torej lahko zadovoljni z individualnimi uspehi v Sloveniji ali v Italiji posameznikov, ki so naše gore list, potem nas mora skrbeti, če in do kolikšne mere bodo lahko ostale in delale tiste strukture, ki v manjšini širijo in utrjujejo med tisoči manj znanimi Slovenci slovenski jezik, kulturo in nenazadnje zavest: odločitev, da v Italiji ostanejo Slovenci. Pri tem naj nas spremlja povsem racionalna in za nas grenka ugotovitev pokojnega Norberta Bob-bia: če večina do manjšine ni tolerantna, manjšina izgubi oziroma podleže na čisti ravni moči. To je bilo jasno prosvetljenemu liberalcu, ki je bil po misli skeptik in ni sprejemal velikega Kantovega optimizma. V tem smislu se mi zdijo zgodbe o trdih jajcih in jokanja, česa vsega nismo naredili, mlatenje prazne slame. Jasno je, da si moraš prijatelje iskati in si jih tudi pridobiti. Vsak pa te le ne mara, kot se s tabo ne poda v ples vsako dekle, ki ga zaprosiš. Odgovor je lahko tudi strupen. In strupena je lahko politika do še tako odprtih Slovencev. Treba je vedeti, da nekateri pluralnosti, večkulturnosti in podobnih zadev ne marajo. Če so na oblasti je to še slabše. Kaj misli npr. Haider, ki je uspel na volitvah, o Slovencih. Ga lahko koroški rojaki prepričajo, da so odprti in dobri ljudje? To je torej en aspekt problema, zaradi katerega mislimo na Slovenijo kot na naravno zaveznico in se sprašujemo, če nam lahko, hoče ali kakorkoli že pomaga, ko se znajdemo v stiski. Skratka, ne moremo se zaustaviti le pri uspehih posameznikov, ampak nas skrbi skupinska preživitvena šansa manjšine v okoliščinah, ki ji niso vedno prijazne. V vlogi drugega in tujca se utrujamo, še bolj smo trudni v vlogi nasprotnika in pričakujemo od matice neko varnost, ki je morda nerealistična želja, a obstaja kot pričakovanje in prepričanje, da nas Slovenija ne more pustiti na cedilu. Drugo vprašanje je, če se lahko manjšina, ki ima svoje narodno jedro v sosednji državi, razvija, če ostane sama. To se zgodi kaj kmalu. Iz svoje lastne izkušnje opažam, da sem jezikovno vedno bolj utopljen v italijanski svet. Pišem v slovenščini, največ pa berem in slišim v italijanščini. Že meni, ki mi je jezik poklic, se razvoj slovenščine izmika. Ne mislim tu na kategorije pravilnega ali zgrešenega izražanja, na boljši ali slabši jezik. Slovenščina se v Sloveniji (anglofonski ali kakorkoli želite) spreminja, prevzema nove izraze, nekatere si izmisli in je tako na tekočem z razvojem tehnologije, znanosti, skratka, modernega tehno-znanstvenega, kibernetskega sveta. V zamejstvu (ali na obrobju) marsikaj tega novega jezikovnega gradiva odmanjka. Nadomestek najdemo v italijanščini. Na obeh straneh ni ne enostavna in ne avtomatična vez med mediji, v kulturi, na šolskem področju itd. Osebno poznam malo ljudi, ki resnično živijo v dveh okoljih ter pletejo vezi tu in tam. To pa počnejo bolj zaradi poklica kot česa drugega. Skratka, z vsemi padci mej se lahko ustvarjajo razdalje. Gorica in Nova Gorica sta si blizu, vendar je tu neka bistvena razlika: še vedno živimo v dveh državah. V Novi Gorici nimajo narodnega problema, slovenske table postavljajo povsod. V Gorici se morajo Slovenci z oblastmi pogajati za vsako dvojezično tablo. Kaj torej narediti, da bi izboljšali odnose ali da bi občutili neko večjo bližino, vanjo zaupali in se počutili varnejše? Nedvomno je politika primarno sredstvo. Mislim predvsem na slovensko politiko v Sloveniji in na manjšinsko, ki pa ponovno nima moči, da bi pogojevala slovenski parlament in vlado. Ni pa samo politika. Verjetno smo bili Slovenci zavezani v skupno usodo le v času Avstrije in še takrat nam je od-manjkala Benečija. Potem so nas rezale bolj ali manj krute meje, ki so ustvarile kulturo razdalje. Smo narod, ki ima dvojno (ali trojno in še več) srce in dvojna pljuča. Evropa je velika šansa, vendar je zelo težko biti doma tu in tam, še posebno, če v lastni državi slovenski jezik in kultura nista pod vprašajem, v sosednjih državah pa se Slovenci soočamo z Meniami in Haiderji, ki imajo moč, a Slovencev ne marajo. Nekateri jih ali nas ne marajo zaradi računic, drugi zaradi še žive zgodovinske preteklosti. Oboji nas prikazujejo kot tujce. V Sloveniji je težko vedeti, kaj pravzaprav pomeni biti tujec. To tam vedo izbrisani, cigani ali "južni bratje", ki so v Sloveniji že dolgo doma, obenem pa niso še čisto doma. Ti ljudje ne bodo odločali o nas. Ponavljam, težko je domačinu razumeti vlogo tujca. Najbolj banalno je, ko nekdo iz Ljubljane ugotovi, da ima Slovenec v Italiji ali v Avstriji višjo plačo od njega in misli:"Kaj pa ti sploh hočejo?". Takih puhlic je veliko. Če povzamem, bo najtežje doseči vezi v civilni družbi, kjer je zavest o skupnem jezikovnem, kulturnem in narodnem prostoru v resnici šibka. Sumim, da bo potrebno še veliko časa (verjetneje sploh ne bo), da bo lahko v Gorici izhajala revija formata Mahničevega Rimskega katolika, ki je bila biblija slovenskega kle-rikalizma. Nisem klerikalec, vendar sem se iskreno začudil, ko sem prvič listal po omenjeni reviji in spoznal, kako je lahko iz Gorice prihajal v Ljubljano tako pomemben, čeprav meni nevšečen, glas. Danes tega ni in ne more biti. Lahko pa naredimo nekaj več od tega, kar je danes. Vsak korak naprej bo paradoksalno malce tudi korak nazaj, ko si je Cankar izbral Trst zato, da izpove primernemu občinstvu svoj ideološki kredo. Sedaj prihajajo pisatelji le na obisk v kak klub ali na literarne večerne Janka Petrovca. V EU naj bi bili torej središčniki malce bolj TU; in to ne le dežurni politiki. Seveda se tudi naša zavest ne sme zablokirati v kraški osmici in naj bo vsaj korak za Pirjevcem, ki je ostal korak pred vhodom ljubljanskega parlamenta. Vsekakor gre za procese, ki niso ne kratkoročni in ne lahki, saj segajo v globino zrahljane narodne zavesti o skupnem, ki je lahko jezik ali usoda. rim - Krčenje javnih prispevkov Poziv za naš dnevnik in druge časopise RIM - Sindikalni odbori novinarjev časopisov, ki jim grozi krčenje javnih prispevkov, pozivajo vlado, naj razmisli o svojih namerah, ki bi v primeru izvajanju predstavljale hud udarec za medijski pluralizem v državi. Apel so podpisali predstavniki časopisov Avvenire, Carta, Europa, Il Manifesto, Il Secolo d'Italia, La Crona-ca di Piacenza e Cremona, La Pa-dania, La Voce Repubblicana, Li-berazione, Unita, Primorski dnevnik in Rassegna Sindacale. Svoja stališča bodo predstavniki teh časopisov predstavili javnosti na jutrišnji tiskovni konferenci v poslanski zbornici. Prav je, da vlada poišče nove kriterije proti zlorabam založniškega zakona, njen zadnji predlog pa bi močno prizadel strankarske liste, t.i. neprofitne časopise in tiste, ki jih izdajajo zadruge ter časopise narodnih manjšin, kot je Primorski dnevnik. Takšen sistem financiranja - menijo zastopniki novinarjev - je v nasprotju z ustav- nimi načeli, vlada pa ga hoče aplicirati tudi "za nazaj", kar bi pomenilo še dodatni udarec za ta občila. Koordinacijski odbor omenjenih dnevnikov in časnikov pozitivno ocenjuje pripravljenost vladnega podtajnika Paola Bona-iutija, da prisluhne stališčem in pripombam družbenih komponent in vseh dejavnikov založniškega zakona. Novinarji so že zaprosili za srečanje z Bonaiutijem, v kratkem pa bodo stopili v stik tudi s predsedniki parlamentarnih komisij in parlamentarnih skupin, ki se bodo v prihodnjih dneh ukvarjali z tozadevnim vladnim pravilnikom za financiranje časopisov. Na seji koordinacijskega odbora so bili navzoči tudi voditelji vsedržavnega novinarskega sindikata FNSI. Razvoj dogajanj v zvezi z založniškim zakonom pozorno spremlja tudi Združenje založnikov (FIEG), ki - podobno kot novinarji - opozarja na posebno spe-cifiko Primorskega dnevnika. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Panamski prekop: dolarji in komarji Panamski prekop, ki meri 82 kilometrov, povezuje Atlantski s Tihim oceanom. Ladja, ki pluje iz New Yorka v San Francisco preko Prekopa, opravi »le« 9.500 km dolgo pot. Ko bi morala okoli Rta Horn, bi njena pot bila dolga 22.500 kilometrov. V podvig sekanja Panamske ožine se podajo najprej Francozi leta 1880, vendar bankrotirajo zaradi napačnih predvidevanj, nastalih finančnih problemov, a tudi zaradi površnih geoloških in hidroloških analiz. Poleg vsega tega takrat še dokaj neznane bolezni (malarija, rumena mrzlica) poberejo ogromno delavcev. Združene države Amerike prevzamejo projekte in opremo od Francozov in se lotijo uresničitve prekopa s strokovnim pristopom, z dolarji, s politiko in celo z vojsko. ZDA podprejo upor Panamcev za njihovo odcepitev od Kolumbije, leta 1904 zasedejo Panamsko cono, 1906 pa začnejo graditi prekop. Američani si zagotovijo trajno kontrolo nad 16 km širokim pasom vzdolž Kanala, Kolumbijo pomirijo tako, da ji odštejejo 25 milijonov dolarjev. Panama dobi gotovino, letno rento in zagotovilo za neodvisnost. Prekop uradno odprejo 15. avgusta 1914. Slik, ki prikazujejo gradnjo Prekopa in impozantnost uporabljenih strojev, je na stotine. Odločili smo se raje za skromen posnetek človeka, ki škropi travo ob gradbišču s strupom proti komarjem. To so morali početi vsak dan, da bi skušali zajeziti rumeno mrzlico. Takrat so že vedeli, da se bolezen širi s komarjevim pikom. Rumena mrzlica je zahtevala na tisoče življenj med delavci, zaposlenimi pri sekanju Panamske ožine, več kot vsi usadi in druge nezgode, ki so sicer bile na dnevnem redu. / ALPE-JADRAN Sreda, 1. oktobra 2008 3 avstrija - Po nedeljskih državnozborskih volitvah Ponovitev koalicije SPO in OVP verjetnejša kot desničarska vlada Novi predsednik OVP Proll zagovornik velike koalicije - Slovenska manjšina že razmišlja o deželnih volitvah haider Kdo ima prav: Frattini ali pa Tondo? TRST - Zunanji minister Franco Frattini in predsednik FJK Renzo Tondo različno ocenjujeta izide nedeljskih volitev v Avstriji in velik porast skrajne desnice. Medtem ko šef italijanske diplomacije izraža zaskrbljenost nad uveljavitvijo nacionalističnih in protievropskih sil, je Tondo prepričan, da koroški deželni glavar nikakor ni populist in da so volilci nagradili njegovo dobro vladanje na Koroškem. V sozvočju s Frattinijem razmišlja tudi deželni koordinator Forza Italia Isidoro Gottardo. Po njegovem so Haider in somišljeniki dobili toliko glasov zaradi naraščajoče ekonomske in družbene krize, ki pa se ne bo rešila z nacionalistično usmeritvijo. Presenečen nad uveljavitvijo Haiderja in njegovih je tudi tržaški poslanec Roberto Antonione. DUNAJ/CELOVEC - Po bliskoviti menjavi na čelu ljudske stranke (ÖVP), največje poraženke nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji, se v Avstriji kot najbolj verjetna varianta za novo avstrijsko vlado obeta ponovitev velike koalicije med SPÖ in ÖVP, toda s številnimi novimi obrazi. Pri socialdemokratih je to kot naslednik kanclerja Alfreda Gusenbauer-ja novi prvak Werner Faymann, pri ljudski stranki pa novi poslujoči predsednik Josef Pröll, potem ko je v ponedeljek zvečer, torej samo 24 ur po katastrofalnem porazu svoje stranke odstopil njen dosedanji predsednik in podkancler Wilhelm Mol-terer, ki je julija letos izsilil predčasne volitve. Odhod Moltererja pa utegne imeti tudi za posledico, da se bo - morda že v naslednjih dneh - poslovil iz avstrijske notranje politike tudi nekdanji kancler in nazadnje predsednik poslanskega kluba ÖVP v avstrijskem parlamentu Wolfgang Schüssel! Josef Pröll, minister za okolje in s Faymannom pristojen za koordinacijo med obema vladnima strankama v propadli vladi kanclerja Alfreda Gusen-bauerja, se po svojem imenovanju za po-slujočega predsednika ljudske stranke sicer še ni opredelil za ponovitev velike koalicije med SPÖ in ÖVP, velja pa za zagovornika te opcije. Glede koalicijskih pogovorov je Josef Pröll samo toliko pojasnil, da ni bila sprejeta nobena odločitev, pri čemer ni izključil tudi ne pot v opozicijo Novi predsednik OVP Josef Proll velja za zagovornika koalicije s socialdemokrati ansa ali tudi »vlado brez SPO«, torej z desničarskima strankama FPO in BZO. Znano pa je, da so osebni odnosi med Prollom in Faymannom že v preteklosti bili mnogo boljši kot med številnimi drugimi politiki ljudske stranke in socialdemokrati. Potem ko je včeraj formalno podala dosedanja vlada zveznemu predsedniku Heinzu Fischerju odstopno izjavo in bila poverjena z opravljanjem vladnih poslov do zaprisege nove vlade, je prvak socialdemokratov Werner Faymann še enkrat poudaril, da je njegov „edini cilj» sestava koalicijske vlade med SPO in OVP. Ob tem še pristavil, da o kakšni drugi varianti ne razmišlja. Koalicijo SPO z desničarskima strankama FPO in BZO pa je vnovič izrecno izključil. Za veliko koalicijo med SPO in OVP sta se medtem že izrekla prvaka deželnih strank SPO na Dunaju in na Gradiščan-skem Michael Haupl in Josef Nissel - seveda pod pogojem, da gre dejansko za novo koalicijo z vsebinami in novim nastopom v javnosti. Pri ljudski stranki pa je bilo včeraj slišati, da bo stranka v prihodnjih dneh preverjala vse opcije - poleg morebitne koalicije s SPO se je večkrat omenila tudi možnost poti v opozicijo. Slednja da bi stranki po katastrofalnem porazu na nedeljskih volitvah še najbolj omogočila obnovitev in nov zagon. Obe zmagovalki nedeljskih volitev, skrajno desničarski stranki svobodnjakov (FPO) in Haiderjevega Zavezništva za pri- hodnost Avstrije (BZO) sta tudi včeraj ostro nastopili proti obnovitvi koalicije med SPO in OVP. Strache in Haider sta menila, da menjava na čelu ljudske stranke kaže na ponovitev »od volivcev hudo kaznovane koalicije« in da bosta obe stranke skušali takšno odločitev preprečiti. Obenem sta oba, med seboj skregana populista, namignila, da sta pripravljena na vstop v vlado in na medsebojno sodelovanje v morebitni novi vladi, neglede na to, ali bi jo vodil kancler iz vrst SPO ali OVP. Pri ugibanjih o novi avstrijski zvezni vladi se je včeraj sicer pojavila tudi varianta koalicije SPO in OVP, v katero bi vstopili še Zeleni. Pri socialdemokratih takšno vlado a priori ne odklanjajo, Zeleni sami pa so po besedah njihovega glavnega govornika Alaxandra van der Bellena vsekakor pripravljeni na pogovore. Na Koroškem je slej ko prej tema dneva Haiderjev pohod po okrajih in občinah - pol leta pred deželnimi volitvami, ki bodo predvidoma 1. marca 2009. Analiza volitev je pokazala, da je BZO v nedeljo osvojil relativno večino v vseh devetih okrajih na Koroškem in sicer na račun socialdemokratov. Po mnenju političnih opazovalcev zato resno grozi, da se bo Haider s svojim BZO-jem na deželnih volitvah približal absolutni večini v deželi, nenazadnje tudi zaradi »močno načetih« tekmecev - socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih. Znotraj slovenske narodne skupnosti pa se je že vnela debata, ali Enotna lista (EL) na deželnih volitvah nastopa samostojno ali skuša oblikovati volilno gibanje z Zelenimi. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je izjavil, da bo EL v luči strateškega partnerstva na državnoz-borskih volitvah preverila možnost skupne kandidature z Zelenimi, prav tako pa ni izklučil samostojnega nastopa EL. Glede slednje opcije je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturma menil, da je zanj ob rezultatu LIF-a oz. EL na nedeljskih volitvah vsaka nadaljnja razprava o samostojnem nastopu EL odveč. Koroški Slovenci da so v preteklosti volili po svetovnonazorskih kriterijih in bodo to storili tudi v prihodnosti, je dejal predsednik ZSO, krovne organizacije, ki ima v svojih vodstvenih organih člane socialdemokratske in komunistične stranke, liberalce, Zelene in drugih levo usmerjenih gibanj. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc pa je menil, da je odločitev o nastopu EL na deželnih volitvah stvar organov Enotne liste. Ivan Lukan soglasje Kremacije: dežela ima nov zakon TRST - Deželni parlament je soglasno odobril nova pravila o upepelitvah. Pri glasovanju se je vzdržal edino demokrat Franco Brussa, ki sicer ne nasprotuje kre-macijam, je pa proti raztresenju pepela umrlih v naravo. Nova zakonodaja približuje Furlanijo-Julijsko krajino pravilom, ki so v veljavi v mnogih državah zahodne Evrope. Po novem bo lahko družina pokojnega hranila njegov pepel tudi doma, pepel pa bo mogoče raztresti tudi v naravo in to ob ustreznem dovoljenju zdravstvenih oblasti. Zakon tudi poenostavlja in pospešuje postopek za kremacije. Videm in Trst imata že sežigalnici, v Gorici jo pravkar gradijo, medtem ko jo v Pordeno-nu šele načrtujejo. Pupulin je prevzel mesto Alzette TRST - Paolo Pupulin je od včeraj deželni svetnik namesto strankarskega kolege (oba pripadata Demokratski stranki) Nevia Alzette. Pupulin je bil imenovan v skupščino z razsodbo Deželnega upravnega sodišča, ki je ugotovilo napake pri preštevanju preferenc DS v pordenonskem volilnem okraju. Predsednik Edouard Ballamman se je zahvalil Alzetti za opravljeno delo in izrekel dobrodošlico Pupulinu, ki je že sedel v deželnem svetu v prejšnji zakonodajni dobi. Pupulin je bil pred vstopom v politiko sindikalist v zvezi CGIL. Predstavitev knjige Franca Jurija KOPER - V koprski knjigarni Libris bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo novinarja, karikaturista in pravkar izvoljenega poslanca Franca Jurija "Ritorno a Las Hurdes". Knjigo bosta predstavila novinarka Devana Jovan in Marino Vocci, kulturni delavec in bivši devinsko-nabrežinski župan. "Ri-torno a Las Hurdes" je avtobiografska knjiga. Za uvodni besedi bosta poskrbela pisateljica Nelida Milani in tržaški novinar Paolo Ru- zgodovina - Poseg Igorja Gabrovca in Ettoreja Rosata Bivše taborišče v Viscu vredno spomina Velik odmev nedavnega članka v Corriere della Sera - SKGZzaprosila za poseg predsednika republike Napolitana VIDEM - Na območju nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu v Fur-laniji je treba urediti spominski park. O tem je pisal Corriere della Sera, ki je objavil tudi stališče pisatelja Borisa Pahorja, o tem predlogu pa naj bi se opredelili tudi deželna in italijanska vlada. V to ju pozivata deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato. Gabrovec računa, da bo na njegovo vprašanje deželni odbor odgovoril že na današnji seji deželnega sveta. Vprašanje je znano. V taborišče v Viscu so fašisti med drugo vojno de-portirali Slovence in Hrvate (v glavnem Istrane), po končani vojni pa so tam zgradili vojašnico, ki je stala do leta 1996. Pet let kasneje je že propadajoče območje postalo last Občine Visco, ki sedaj načrtuje industrijske in trgovske obrate. Spominska tabla na taborišče sicer obstaja, je pa zapuščena in skrita. Občina Visco se je na pisanje največjega italijanskega dnevnika odzva- la z obvezo, da bodo del območja nekdanjega taborišča namenili spominskemu parku. Da je območje v zapuščenem stanju vsekakor ni odgovorna Občina, temveč vojska, ki bi morala preprečiti razpadanje nekdanjih vojaških objektov, sta enoglasno poudarila župan in podžupan furlanske občine. Gabrovec poziva deželno upravo, naj prepreči propadanje območja in naj spodbudi, da bi tam uredili park ali muzej v spomin na tragično preteklost taborišča. Podobno zahtevo je ministrstvu za kulturne dobrine Sandru Bon-diju postavil tudi Rosato. Kot smo svoj-čas poročali, je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pav-šič o tem vprašanju pisal predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in ga prosil za poseg. Skratka cela vrsta pritiskov in pozivov, da bi trpljenje taboriščnikov v Viscu ne romalo v pozabo. Dogodek je odmeval tudi v slovenskih občilih. Ljubljansko Delo je povzelo reportažo Corriere della Sera in objavilo stališče pisatelja Pahorja. V Območje nekdanjega taborišča v Viscu je danes zapuščeno in klavrno sameva milanskem časniku je omenjen kot Primo Levi slovenskega holokavsta, ki upa, da bo italijanska država preprečila namene občinskih oblasti iz Visca. »Preprečiti je treba nespametno maščeva- nje. Zaščita spomina na žrtve fašističnega terorja je pomembna za vse. Bil sem v nacističnih taboriščih in vem, kaj je nemška država po vojni naredila za ohranitev teh objektov. Želim si, da bi lahko tudi komu iz naših krajev, ki bi si prizadeval za takšno ohranjanje spomina, segel v roko in mu čestital«, je za milanski časnik izjavil avtor Nekropo-le. 4 Sreda, 1. oktobra 2008 GOSPODARSTVO gibanja - Po nedokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Septembra segrevanje cen vendar nekoliko manj izrazito Medletna stopnja inflacije naj bi znašala 3,8%, v primerjavi z avgustom -0,3% RIM - Po sedmih mesecih nepretrgane rasti se je inflacija septembra umirila. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat je bila inflacijska stopnja v preteklem mesecu 3,8-odstotna v primerjavi z lanskim septembrom, v primerjavi z letošnjim avgustom pa se je znižala za 0,3 odstotka. Gre za prvo mesečno znižanje inflacije po oktobru 2006. Kot omenjeno, gre za začasne podatke, saj bo Istat dokončno oceno inflacije objavil 14. oktobra. Takrat bo znana tudi inflacijska stopnja, ki je bila septembra izmerjena v tržaški občini, saj je včeraj pristojni občinski urad ni objavil. Razlog za zamrznitev - edino med 84 italijanskimi mestnimi občinami - je sum o nepravilnostih pri merjenju inflacije, zato je zavod Istat pretekli petek poslal v Trst svoje inšpektorje. Kot je znano, je tržaška občinska uprava avgusta poverila spremljanje inflacije družbi Esatto, koncesionarki za izterjevanje lokalnih davkov in dajatev, medtem ko so prej monitoring vzorčnih prodajnih mest spremljali v občinskih uradih zaposleni svetovalci. Že prvi mesec po oddaji naloge spremljanja inflacijskih gibanj je torej prišlo do zapletov, ki so očitno tako resni, da Istat inflacijskega podatka za Trst ni objavil, s tem pa ni popolnoma zanesljiv niti podatek za vso državo. Če se vrnemo k Istatovim podatkom in jih analiziramo, ugotovimo, da so še naprej pod pritiskom cene živil, še posebno kruha in testenin, da so se zvišale cene učbenikov (+1,7% glede na lanski september) in telefonskih storitev (+0,4% glede na avgust zaradi podražitev tarif mobilne telefonije), medtem ko se je znižala cena plinskega olja oziroma dizelskega goriva (-3,4% v mesečni primerjavi, medtem ko se je medletna letna rast od 23,8% v avgustu znižala na 19%). Bencin se je v mesečni primerjavi pocenil za odstotek, v medletni pa podražil za 11,5 odstotka (avgusta je bil v primerjavi z lanskim avgustom dražji za 10,5%). Tudi če bo Istat čez dva tedna potrdil 3,8-odstotno stopnjo inflacije v septembru, pa to ne pomeni, da se ta ohlaja. Z današnjim dnem sta se namreč podražila električna energija in plin, in sicer za 0,8 oziroma 5,8 odstotka. Podražitve, ki so jih zahtevale energetske družbe, je Agencija za energijo odobrila z utemeljitvijo, da gre za dolgi učinek izjemne podražitve nafte v poletnih mesecih. Kot je znano, je Italija v pretežni meri odvisna od uvoza nafte za proizvodnjo elektrike in plina, proizvajalci pa nafto kupujejo vnaprej, kar pomeni, da zdaj uporabljajo poleti kupljeno in zelo zasoljeno nafto. Cene hrane so še naprej eno od glavnih žarišč inflacije arhiv gibanja - Zaradi nižjih cen nafte in drugih surovin Inflacija se umirja tudi v območju evra in v Sloveniji LUXEMBOURG, LJUBLJANA -V območju evra je inflacija na letni ravni septembra znašala 3,6 odstotka, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Če bo podatek potrjen, bo rahlo nižja kot avgusta, ko je na letni ravni znašala 3,8 odstotka. V Sloveniji pa se inflacija po spomladanskem vzponu umirja že tri mesece in je septembra v primerjavi z avgustom ostala nespremenjena, medtem ko je letna rast cen je letos prvič padla pod šest odstotkov na 5,5 odstotka. Po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je umirjanje inflacije pričakovano in je hitrejše kot v celotnem območju evra. Največ so k temu prispevale nižje cene surovin, ki imajo v Sloveniji močnejši vpliv kot v ostalih državah območja evra. V prvem polletju so namreč k močni inflacijski rasti največ prispevale višje cene nafte in hrane, ob njihovem umirjanju pa je tudi zniževanje inflacije razmeroma hitro. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ob manjšem vplivu mednarodnih dejavnikov mesečne spremembe cen v zadnjih mesecih ponovno v večji meri sledijo sezonskim dejavnikom. »Septembra smo najvplivnejše znižanje cen beležili v skupini rekreacija in kultura, najvplivnejše povišanje cen pa v skupini obleka in obutev, oboje kot posledica za ta mesec običajnih sezonskih nihanj,« je pojasnil. Nadaljevanje umirjanja inflacije v preostalih mesecih leta bo poleg gibanj cen na svetovnih trgih odvisno tudi od makroekonomskih razmer in politik v Sloveniji. »K umirjanju inflacijskih pritiskov bo namreč po pričakovanjih urada prispevalo umirjanje gospodarske rasti, na drugi strani pa bi lahko hitrejša rast plač in s tem povezani višji stroški dela zniževanje inflacije pomembno upočasnili,« je še povedal Vasle. V verigi od pridelovalca do potrošnika so zaradi povečanega povpraševanja na račun hrane največ zaslužili trgovci. Da je končni prodajalec glavni »zaslužkar« na poti od pridelovalca do potrošnika, je v analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ugotovil Ekonomski institut pravne fakultete v Ljubljani (EIPF). Po pojasnilih direktorja instituta Franceta Križaniča so trgovci ob istem odstotku trgovske marže pri dražji surovini povečali svoj dobiček. »To jim običajno omogoča monopol, v tem primeru pa je to omogočila rast povpraševanja,« je povedal na predstavitvi študije v Ljubljani. Kot ocenjuje minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je že pred časom napovedal boj proti inflaciji in ostro obsodil napovedana zvišanja cen trgovcev, je ugotovitev EIPF, da so trgovci glavni krivci za rast cen hrane in posledično inflacijo, pomembna. »Z analizo smo povedali, kdo si v verigi od pridelovalca do porabnika odreže največji kos. Največji delež k dvigu cen in posledično k inflaciji je bil na strani trgovine,« je poudaril Vizjak, ki zdaj pričakuje pojasnila trgovcev. terra carsus Jutri predpremiera kuharskega tekmovanja v restavraciji Križman TRST - Jutri zvečer bo v renomirani repenski restavraciji Križman zanimivo srečanje s sodobno kraško kuhinjo, ki jo že nekaj let razvija skupina kuharskih mojstrov in šefov s slovenske strani nekdanje meje, znana pod imenom Terra Carsus. Ta bo v naslednjih dneh nastopila na kulinaričnem tekmovanju GTZ v Morav-skih toplicah in sredi meseca še na Olimpijadi kulina-rike v Berlinu. Regijska kraška ekipa, ki povezuje v glavnem gostince Območne obrtno-podjetniške zbornice iz Sežane, bo sodelovala tudi z gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) pri promociji Okusov Krasa v Sloveniji. Posebna prireditev v ta namen je napovedana prav v tednu pred uradnim začetkom Okusov Krasa, ki bodo letos potekali od 18. oktobra do 9. novembra. Jutri ob 19. uri bo pri Križmanu predpremiera kulinaričnega tekmovanja, na kateri bodo predstavljene jedi, ki bodo sodelovale na omenjenem tekmovanju v Sloveniji. Predpremiere se bo udeležil tudi »novo pečeni« član omenjene skupine Elvis Guštin, ki s sestro Tiziano in mamo Danilo vodi znano repensko restavracijo. Zaradi omejenega števila mest so interesenti vabljeni, da čim prej potrdijo rezervacijo, in to na telefon št. 040327115. goriva - Deželni bencin Od jutri avtomatično prilagajanje popustov na cene pogonskih goriv TRST - Na predlog odbornice za gospodarske in finančne vire Sandre Savino je deželni odbor odobril sproženje sistema avtomatičnega določanja popustov na ceno bencina in dizelskega goriva, ki bo začel veljati jutri, 2. oktobra. Ta sistem, za katerega je bila potrebna sprememba deželnega zakona o pogonskih gorivih po znižani ceni, omogoča dnevno prilagajanje popustov, obračunanih na osnovi minimalne deželne cene in cene pogonskih goriv v Sloveniji. Za prilagajanje so bile uporabljene nove informatske rešitve, saj sistem vsak dan na novo primerja najnižje deželne cene s cenami v Sloveniji in nato izračuna popust, ki ga odjemalec prejme na črpalki. Prehod na nov sistem odgovarja na številne potrebe, od takojšnjega odziva na gibanje cen na trgu naftnih derivatov in takojšnjega obračunavanja popustov do administrativne poenostavitve, saj za določanje popustov ne bo več potrebno sprejemati posebnih upravnih ukrepov, ki seveda zahtevajo svoj birokratski čas. Deželna odbornica Sandra Savino je ob sklepu odbora izrazila veliko zadovoljstvo zaradi uvedbe tega novega mehanizma, ki je zelo inovativen in pomeni pomemben zasuk v sistemu upravljanja popustov. Z ukrepom bodo nedvomno zadovoljni tudi črpalkarji, čeprav njihovih težav ne bo konec. Sektor je v očitni krizi in zahteva pomoč, upravniki pa sami opozarjajo, da je 550 črpalk v deželi preveč. Zapreti bi bilo treba okrog dvesto črpalk in ne dovoliti odprtja novih, so ugotovili na nedavnem posvetu največjega področnega sindikata Figisc-Confcommercio. EVRO 1,4303 $ -0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 30.9. 29.9. ameriški dolar japonski jen 1,4303 150,47 1,4349 152,30 ruski rubel 36,4095 9,8269 36,4460 7,4603 britanski funt 0,79030 0,79590 9,7009 norveška krona 8,3330 8,3080 24,605 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5774 15,6466 242,83 3,3967 1,5845 15,6466 242,62 3,3840 kanadski dolar 1,4961 1,7739 1,4929 bolgarski lev 1,9558 3,7413 1,9558 slovaška krona 30,300 3,4528 30,305 3,4528 latvijski lats 0,7086 2,7525 0,7086 2,7115 islandska krona 145,91 143,38 hrvaška kuna 7,1049 7,1075 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 30. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,92625 4,0075 3,98125 3,9625 LIBOR (EUR) 5,0425 5,27375 5,37 5,49375 LIBOR (CHF) 2,70333 2,855 2,99667 3,25 EURIBOR (EUR) 5,05 5,277 5,377 5,495 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.821,22 € -805,91 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. septembra 2008 fjk - Deželni svet Tondo napovedal strategijo deželne industrijske politike TRST - Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo bo v tem mesecu v deželnem svetu predstavil usmeritve deželne industrijske politike. Kot je sam povedal, bo dokument zadeval ne samo Friulio Holding, ampak »vse tisto, kar delamo za sektorje v krizi v tej deželi«. Po Tondovih besedah je pri hol-dingu glavno vprašanje to, ali je taka Friulia, kot je bila oblikovana, tisto, kar »sedaj služi tej deželni skupnosti«. »Rad bi vedel, ali obstaja kdo, ki ima pogum vstati in zatrditi, da je model dvotirnega upravljanja družbe pravilen, saj se celo Mediobanca vrača nazaj,« je dejal Tondo, ki je v deželnem svetu tudi zavrnil obtožbe opozicije, da je uveljavil tako imenovani spoil system (zamenjavo vodilnih ljudi v deželni administraciji glede na skladnost njihove politične usmerjenosti z novo upravo). Priznal pa je, da je izvedel »čiščenje« in zagotovil, da bo nadaljeval »po poti poenostavljanja«. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 24,90 1952 -6,71 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 74,40 -3,70 -5,88 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 43,37 204,02 -6,47 -2,46 -4 16 TELEKOM SLOVENIJE 425,82 198,42 -3,70 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA nm n ddnna ia 61,04 -6,12 ETOL - -ki/da a\rrnci ci/tdii/a ISTRABENZ 60,54 -7,29 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 19,41 -1,67 MLINOTEST ltlik/idac h/ltc - - NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n com _-)riq POZAVAROVALNICA SAVA dddbami/a 22,12 -3,45 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 319 44 45 SAVA 3 19,44 -2,45 TERME ČATEŽ - - 7im 1 on ne _qo3 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 36,51 -5,97 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 30. septembra 2008 -0,75 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,796 +2,69 ALLEANZA ATIAMTIA 6,455 14459 +0,31 AiLANiiA BANCO POPOLARE RCA MPS 10,89 1 74 -0,69 -0,88 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,916 1 166 -2,90 +4,06 EDISON ENEL ENI 5,89 186 +0,69 +1,55 FIAT FINMECCANICA 9,377 15 24 +0,81 -2,67 FINMECCANICA GENERALI IFIL 23,38 316 -3,48 +1,21 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,845 185 -2,08 +0,71 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 16,119 +2,78 -2,69 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,472 9,495 1 659 +2,62 -1,15 PIRELLI e C PRYSMAN 0,413 13 8 +4,60 +2,61 +1 64 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,96 +2,59 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,267 7,023 +2,99 +0,16 TENARIS TERNA 1,052 13,152 -2,50 +1,55 +1 41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,595 1,184 1542 -5,28 UNICREDIT 2,598 +2,39 -12,67 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 101,34,01 $ +0,70 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.188,15 -4,13 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.371,97 115,72 -4,39 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 2.990,97 1.415,48 -1,75 -0,36 DII\J, Dal 1ICUUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.639,52 1.003,77 -0,59 -2,22 DCICA 1 -J, DCUUI Cl*_i SRX, Beograd BIFX Sarajevo 563,78 -4,92 Dir/\, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.309,36 -4,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.850,66 +4,68 Nasdaq 100 S&P 500, New York 2.082,33 1.164,73 +4,97 +5,27 MSCI World, New York 1.163,53 -6,94 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 5.831,02 +0,41 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.936,16 4.032,10 2.767,76 +2,44 +1,99 +0,40 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.204,7 3.036,98 -0,07 +0,96 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio 11.259,86 -4,12 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 2.358,91 18.016,21 -0,10 +0,76 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.860,43 +2,10 / ALPE-JADRAN Sreda, 1. oktobra 2008 5 slovenija - Zapisovanje imen društev v jeziku manjšine Ustavno sodišče glede imen društev razsodilo v prid Battelliju Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, jezika manjšin uradna in ne tuja jezika LJUBLJANA - Slovensko ustavno sodišče je razsodilo, da je 10. člen Zakona o društvih, ki ga je izpodbijal Roberto Battel-li, v neskladju z ustavo. Zakon namreč tudi na območjih, kjer živita madžarska in italijanska manjšina, ne dovoljuje imena društva zgolj v jeziku manjšine ampak ob slovenskem imenu dopušča le prevod v jeziku manjšine. Roberto Battelli je omenjeni člen zakona o društvih izpodbijal, saj naj pripadnikom manjšine ne bi zagotavljal rabe svojega jezika kot uradnega jezika, kar je italijanski in madžarski manjšini sicer zagotovljeno v 11. členu ustave. Izpodbijana ureditev naj bi po Battellijevem mnenju kršila posebne pravice, ki jih imajo pripadniki narodne skupnosti po 11. in 64. členu ustave, bila pa naj bi tudi v neskladju z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Ustavno sodišče je na seji 11. septembra razsodilo, "da italijanščine in madžarščine kot jezikov avtohtonih narodnih skupnosti zakonodajalec na območjih, kjer ti živita, ne sme obravnavati kot tujih jezikov. To pa pomeni, da v teh razmerjih italijanščine in madžarščine ni dopustno (ob slovenščini) uporabljati kot prevod. Ker izpodbijana trditev za društva s sedežem na območju, kjer ti narodni skupnosti živita, določa uporabo prevoda imena društva v italijanskem ali madžarskem jeziku in ne uporabe jezika samega, ni v skladu s pravicami, ki jih ti narodni skupnosti uživata po 1. odstavku 64. čelna Ustave". Državnemu zboru je Ustavno sodišče naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v enem letu. (STA) Ustavno sodišče je razsodilo, da je italijanski jezik na območju, kjer živi manjšina, uradni in ne tuji jezik slovenija-hrvaška - Seja slovensko-hrvaške komisije za reševanje mejnih vprašanj Komisija o predlogu Zagreba Podrobnosti niso znane, vodji slovenskega dela Pogačnik in hrvaškega Rudolf pa sta optimista glede sorazuma za postopek pred tretjo stranjo UMAG - V Umagu se je včeraj sestala slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Hrvaška stran je na tretjem srečanju komisije predstavila svoj predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Kot je v izjavi za medije po sestanku povedal vodja hrvaškega dela komisije Davorin Rudolf, so včeraj govorili o podrobnostih hrvaškega predloga, pri čemer so se strinjali, da bodo v prihodnjem obdobju poskušali najti kompromis, na podlagi katerega bodo prišli do rešitve. Vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik je dodal, da so tokrat primerjali rešitve, ki jih vsebujeta oba osnutka - slovenska stran je svojega predstavila na drugem srečanju komisije na Bledu 11. junija, pri čemer so analizirali in izolirali vprašanja, pri katerih se bodo morali še uskladiti. Pogačnik ni želel govoriti o podrobnostih, saj bi to državi spravilo v neugoden pogajalski položaj, zato bodo poskušali v miru uskladiti "tiste dva, tri vidike", ki jim jih doslej še ni uspelo. Rudolf je kot primer navedel vprašanje, kateremu mednarodnemu pravosodnemu telesu prepustiti reševanje vprašanje meje, pri čemer je omenil Meddržavno sodišče v Haagu, sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu in arbitražo. Pogačnik je pristavil, da se na komisiji še niso dokončno odločili, katero institucijo bodo predlagali obema vladama. Slednji sicer meni, da so pogovori na dobri poti in da so naredili "pomemben korak proti polovici" usklajevanja spornih vprašanj. "Če bomo nadaljevali s takšnim tempom, se bomo lahko v dveh, treh mesecih poskušali dokončno dogovoriti glede odprtih vprašanj oziroma vsaj ugotoviti, ali obstaja kakšno vprašanje, pri katerem na noben način ne moremo priti skupaj," je dejal. Rudolf je dodal, da je končna rešitev odvisna predvsem od politične volje slovenske in hrvaške vlade oz. parlamentov, pričakuje pa, da bodo na naslednjem sestanku "približno uzrli tisto, kar želimo predlagati". "Mi se ne pogovarjamo tja v en dan in ne želimo izgubljati časa, in če bi se zgodilo, da bi na naslednjem ali dveh sestanki ugotovili, da na kakšnem področju nikakor ne moremo priti skupaj, bomo o tem nemudoma obvestili naši vladi," je dejal Pogačnik. Pogačnik in Rudolf sta še napovedala, da bo naslednji sestanek komisije prihodnji mesec v Sloveniji. (STA) Meja v Piranskem zalivu bo eden trših orehov za pogajalce Na koprski TV jutri v oddaji Izostritev gost Borut Pahor KOPER - Začenja se nova sezona oddaj »Izostritev«, ki bodo po novem na sporedu v živo vsakih 14 dni. V prvi, ki bo na TV Koper na sporedu jutri ob 18. uri, bo gost Borut Pahor, predsednik socialdemokratov, stranke, ki je na nedavnih volitvah dobila največ glasov, in najverjetnejši novi mandatar za sestavo vlade. Govorili bodo o prihodnji koaliciji, o poglavitnih ciljih nove vlade, o temah, pomembnih za Primorsko (pokrajine, peti železniški koridor, odnos do slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji... ) in še o številnih drugih vprašanjih. Oborožena ropa v Kranjski Gori in na Kozini KRANJSKA GORA/KOZINA -Zamaskirani neznanec je v ponedeljek nekaj pred 22. uro na bencinskem servisu na Kozini z nožem v roki prisilil uslužbenko, da mu izroči denar, potem pa pobegnil s kraja. Koprski policisti intenzivno nadaljujejo z zbiranjem obvestil o ropu in pozivajo občane, da na številko 113 ali na anonimno številko 080 1200 sporočijo podatke, s pomočjo katerih bi lahko pripomogli k odkritju osumljenca, ki naj bi se pred samim dejanjem po vsej verjetnosti nekaj časa zadrževal v bližini bencinskega servisa. V Kranjski Gori pa je neznanec prav tako v ponedeljek nekaj pred 23. uro na bencinskem servisu z nožem zagrozil uslužbencema in pobegnil z dnevnim izkupičkom. Moški je visok 175 do 180 centimetrov, srednje postave, oblečen je bil v siv puli in temnejše hlače, na glavi pa je imel poveznjeno črno kapo z izrezom za oči. Na rokah je nosil rokavice. Obut je bil v temnejša obuvala. Govoril je slovensko z gorenjskim dialektom, so včeraj sporočili s Policijske uprave Kranj. Lažni bombni preplah na zagrebški borzi ZAGREB - Na Zagrebški borzi so včeraj ob 9.45 sprejeli telefonsko obvestilo, da je v stavbi borze podtaknjena bomba. Policija je preverila prostore in ugotovila, da je bila informacija lažna. Zaradi preplaha niso prekinjali poslovanja borze, obvestilo o domnevno podtaknjeni bombi pa ni vplivalo na ostale redne dejavnosti na trgu delnic. Na spletni strani Indeks.hr so namreč ugibali, da je incident prijavil eden nezadovoljnih vlagateljev, ki je želel preprečiti padanje delnic. ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino Spletni portal slovenskega zgodovinopisja SIstory od včeraj dostopen javnosti LJUBLJANA - Na Inštitutu za novejšo zgodovino so včeraj predstavili spletni portal SIstory - Zgodovina Slovenije. Po besedah vodje projekta Nine Vodopivec s portalom želijo omogočiti lažjo, celovitejšo in širšo dostopnost javnosti do zgodovinskih virov, literature in analiz. Na portalu je objavljen tudi imenski seznam žrtev druge svetovne vojne. Vodopivčeva je pojasnila, da je imenski seznam žrtev druge svetovne vojne rezultat znanstveno zasnovane zgodovino-pisno-žrtvoslovne raziskave, ki na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani poteka že od leta 1997. Zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 v različnih okoliščinah izgubile življenje. Zbirka podatkov je po besedah Vo-dopivčeve še nepopolna in trenutno vsebuje okrog 7500 imen, se pa vseskozi dopolnjuje. Poudarila je, da so spletni portal zasnovali razvojno, saj ga bodo skupaj z uporabniki lahko razširjali. Spletne strani so namenjene interaktivnemu dodajanju novih povezav, vsebin, prispevkov, monografij ter virov. Privabiti želijo tudi uporabnike, ki bodo lahko prispevali svoje fotografije, dnevnike in življenjepise. Želja inštituta je, da bi SIstory postal osrednja informacijska točka o slovenski zgodovini za raziskovalno skupnost in ostale uporabnike. Na portalu lahko po njenih besedah brskamo po zgodovinskih dokumentih, tiskanih virih in prelistavamo zgodovinske revije, analize ter učbenike. Z digitalizacijo zgodovinskih virov in vsebin, ki so zanimive za raziskovalce slovenske zgodovine, učitelje, profesorje, študente ali učence, pa jih želijo napraviti dostopnejše. Direktorica Inštituta Jerca Vodušek Starič je ob svojem odhodu s funkcije direktorice poudarila, da nacionalna zgodovina nikoli ne sme biti stvar zasebnih subvencij, ampak mora ostati stvar dobre politike države. S projektom SIstory pa so se že vključili v mednarodno mrežo Dariah, katere dolgoročni cilj je vzpostaviti mednarodno infrastrukturo za umetnost in hu-manistiko v digitalni obliki. Spletni portal se nahaja na www.si-story.si (STA). tv - Začetek ob 12. uri Učitelj kuhanja na SDZPI Matej Tomažič danes po Rai 1 v oddaji La prova del cuoco TRST - V popularni televizijski oddaji La prova del cuoco, ki jo vodi Antonella Clerici, bo danes ob 12. uri nastopil tudi dolgoletni učitelj kuharjev na Slovenskem deželnem poklicnem zavodu v Trstu Matej Tomažič (na posnetku Kroma). Njegov nasprotnik bo maroški kuhar, Matej pa se bo predstavil s slovensko kuhinjo. Ob učenju na SDZPI je Matej tudi uspešen gostinec. V Slapu pri Vipavi vsak konec tedna na Domačiji Majerija razvaja svoje goste s kulinaričnimi dobrotami. / TRST Sreda, 1. oktobra 2008 6 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it trebče - Ponedeljkovo srečanje o dvojezičnih tablah na odseku Padriče-Katinara Prefekt že prejel predlog o omizju za rešitev problema tabel Sprva pogajanja, šele nato morebiten dogovorjeni protest - Odprtje ceste verjetno ob vrhu Berlusconi-Merkel Posnetki s ponedeljkovega srečanja v Trebčah kroma V ponedeljek je bilo v Ljudskem domu v Trebčah srečanje o kontroverznih cestnih tablah na odseku hitre ceste med Padričami in Katinaro. Po uvodnem pozdravu odbornika SKD Primorec Matije Mozeniča so posegli predsednik Koordinacijskega združenja kraških vasi Karlo Grgič ter deželna svetnika Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Igor Gabrovec (SSk), sledila pa je debata. Senatorka Tamara Blažina (DS) se srečanja zaradi obveznosti v Rimu ni mogla udeležiti, navzoči pa so bili razni krajani in delegacija prebivalcev Katinare, ki zahtevajo dvojezično tablo ob vhodu v naselje. Srečanje je bilo še bolj aktualno in zasoljeno po nedeljskem incidentu na ricmanjskem Ključu, kjer je na slovesnosti ob ponovni postavitvi pila, kot znano, tržaški župan Roberto Dipiazza polemično zapustil prizorišče, ker naj bi na Ključu prevladovalo »protiitalijansko vzdušje«. V bližini je bil transparent z zahtevo po dvojezičnih cestnih tablah na hitri cesti. Ponedeljkovo srečanje je sledilo sestanku, ki je v začetku septembra potekal na Padričah. Po takratnih pogovorih sta senatorka Blažina in svetnik Kocijančič izročila dokument zunanjemu ministru Frattiniju, ki je bil na obisku v Trstu. Blažinova se je pogovorila še s tržaškim prefektom Balsamom, na ponedeljkovem srečanju pa je spet prevladalo mnenje, da je nujen dogovor z oblastmi. Samo v primeru neuspešnih pogajanj naj bi prišel v poštev morebiten široko dogovorjen protestni nastop. Prisotni so sprejeli sklep, s katerim pozivajo prefekta, naj skliče omizje v zvezi s postavitvijo dvojezičnih tabel. Igor Kocijančič je predlog o omizju, pri katerem naj bi poleg prefekta sodelovali trije izvoljeni slovenski predstavniki, obe krovni organizaciji ter tržaški župan oz. pristojni občinski urad, včeraj predal prefektu. Pismo vsebuje priporočilo, naj se upošteva mnenje predsednika paritetnega odbora Bojana Bre-zigarja, spremlja pa ga gradivo z dokazi, da so zahteve krajanov upravičene. »Zahteve podpiramo, ker so dvojezične table v preteklosti že obstajale, tudi mnogo pred zaščitnim zakonom,« pravi Kocijančič. »Dvojezične table na odseku Ferne-tiči-Padriče je družba ANAS postavila že leta 1988, to pa le na podlagi Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma. Ni mogoče, da stopamo leta 2008 na nižjo raven,« dodaja. Za postavitev tabel na odseku Padriče-Katinara je baje odgovorna Občina Trst, kar je Kocijančiču prav včeraj potrdil deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi (tudi to piše v pismu prefektu). Igor Gabrovec potrjuje, da bi bilo odprtje hitre ceste z enojezičnimi tablami nesprejemljivo. »Oblastem moramo posredovati jasno in odločno sporočilo, da bomo na nadaljnje odlašanje ostro reagirali. Vsak nastop, tudi najbolj odločen, pa bo izvedljiv samo ob široki podpori. Če nismo složni, tvegamo polom,« podčrtuje deželni svetnik SSk, ki je vsekakor opazil spodbudne elemente konsen- dolina - Izredna seja občinskega sveta Po rebalansu javna dela Med temi obnova telovadnice v Dolini in dela za urbanizacijo v Borštu in drugih vaseh V dolinski občini se bodo končno začela nekatera pomembna javna dela, druga pa se bodo v kratkem tudi zaključila. Tako je dolinska županja Fulvia Premolin ocenila uravnovešenje finančnega poslovanja ter posodobitev triletnega načrta za javna dela za obdobje 2008-2010 in letnega seznama del, ki jih je skupaj s takojšnjo izvršilnostjo odobril dolinski občinski svet na včerajšnji izredni seji. Tako se bodo v kratkem začela in tudi končala dela za obnovo in vzdrževanje telovadnice športnega centra Silvana Klabia-na v Dolini, v načrtu pa je tudi gradnja parka za otroke na območju v pristojnosti večnamenskega centra Franceta Prešerna v Boljun-cu. Sicer je bilo na dnevnem redu več točk. Po rebalansu oz. triletnem načrtu za javna dela bi morala skupščina razpravljati o spremembi k občinskemu pravilniku za davek na nepremičnine ICI, ki jo je vložila opozicija. Skupščina je bila mnenja, da je treba zadevo še poglobiti in so zato točko preložili na drug datum. Na vrsti sta bili nato resoluciji, vezani na gradnjo širokopasovnega omrežja in na problematiko vojaških jedrskih objektov v tržaškem zalivu. Rebalans je bil izredno pomemben, ker ne bi mogli drugače uporabiti preostankov. Odobrena postavka pa bo zdaj omogočila začetek oziroma konec mnogih javnih del. Med temi so še zlasti Fulvia Premolin pomembna tista za ureditev cestnih jaškov občinskega kanalizacijskega omrežja in vodovoda na Krmenki. Poseg je bil vključen na novo za skupni znesek 7 tisoč evrov in ga bodo financirali na osnovi upravnega pribitka. Prav tako pomembna so dela za urbanizacijo in mestno opremo v Borštu za skupni znesek 600 tisoč evrov, ki ga bodo financirali z najetjem posojila s pomočjo prispevka na račun obresti, ki ga je dodelila deželna uprava. Dalje so v načrtu dela za obnovo in izredno vzdrževanje centra Franceta Prešerna, dela za izredno vzdrževanje zidu v Prebenegu, dela za izredno vzdrževanje in obnovo pročelja občinskega poslopja (dela naj bi se zaključila spomladi, odvisno pač od vremenskih razmer), dela za urbanizacijo in mestno opremo v Krogljah, v Prebe-negu, v Mačkoljah in v Žavljah ter nenazadnje dela za gradnjo nove kanalizacije v Mačkoljah in Križpotu. A.G. Kongres vzhodnokraške sekcije stranke SSk V času pred pokrajinskim in deželnim kongresom stranke Slovenske skupnosti se tudi sekcija na Vzhodnem Krasu pripravlja na svoj sekcijski kongres. Kongres bo v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu bodo poročila, izbira delegatov za pokrajinski in deželni kongres ter volitve novega sekcijskega odbora. Ob formalnem značaju kongresa želi biti srečanje tudi prilika za odkrito razpravo o problemih tega dela kraškega območja tržaške občine in pokrajine ter o ukrepih, ki jih lahko spodbudijo občani z organiziranim strankarskim delovanjem na lokalni ravni. Sekcija vabi na srečanje vse, ki se prepoznavajo v vrednotah, kot so narodni obstoj in skrb za teritorij, na katerem živimo, ne glede na njihovo ideološko, versko ali politično prepričanje. V Domju srečanje o kruhu in tradiciji V soboto, 4. oktobra, bo ob 11. uri v prostorih večkulturnega centra L'Arca dei colori pri Domju (Ul. Morpurgo, 7/2) srečanje o kruhu, njegovem stoletnem pomenu in tradiciji, ki jo bo vodila Melita Richter. Za dodatne informacije je na voljo tel.št. 040/3478485. Občina Devin-Nabrežina bo nagradila športnike V mesecu decembru bo uprava Občine Devin-Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2., in 3. mesto) v sezoni 2007/2008. Ob tej priložnosti bodo nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, so vabljena, da to storijo najkasneje do 31. oktobra 2008 in sicer na občinskem uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. David Malalan, eden izmed podpredsednikov Koordinacijskega združenja kraških vasi, pravi, da je združenje od začetka podpiralo podobno rešitev, Blažinova, Kocijančič in Gabrovec pa so nato prišli v stik z zunanjim ministrom, prefektom in županom. Po njegovem bo omizje priložnost za reševanje podobnih vozlov od Škofij do Mošče-nic, »medtem pa se pripravljamo tudi na morebitne konkretne akcije«. Malalan dodaja, da sklep predvideva rešitev vsaj 10 dni pred uradnim odprtjem cestnega odseka Padriče-Katinara. Predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja ni bilo na srečanju, včeraj pa je ponovil, da s tržaškim županom ni nikoli bilo dogovorov o postavljanju enojezičnih tabel. »Res je le to, da dokler deželni predsednik Tondo ne podpiše dekreta o vidni dvojezičnosti, le-ta nima trdne pravne podlage. Tondo še vedno čaka na mnenja nekaterih županov. Toda Dipiazza je lani pristal na vidno dvojezičnost na vzhodnem in zahodnem Krasu,« je pojasnil. Odprtje odseka, ki bi moralo potekati konec oktobra, bi lahko za nekaj tednov preložili. Zunanji minister Franco Frattini je septembra v Trstu izrazil željo, da bi se odprtja udeležil predsednik vlade Silvio Berlusconi, in sicer ob robu srečanja s kancler-ko Angelo Merkel. To možnost sta pred meseci že omenjala župan Dipiazza in tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Ban-delli. Italijansko-nemški vrh naj bi bil v Trstu konec novembra. (af) rajonski svet za sv. ivan, kjadih in rocol - Štefan Čok Dvojezični smerokazi! Rajonski svet odobril resolucijo, ki jo je predložil svetnik Demokratske stranke Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol dejansko zahteva namestitev dvojezičnih cestnih tabel na območju, ki ga predvideva zaščitni zakon. Pred dnevi je z večino glasov podprl resolucijo, ki jo je v tej zvezi predstavil svetnik Demokratske stranke Štefan Čok. V resoluciji je omenjena namestitev novih cestnih tabel in smerokazov v okviru zaključnih del na odseku hitre ceste na križiščih ob izhodu iz predora Kras pri Katinari. Velika večina teh tabel je izključno italijanskih, le nekaj jih je dvojezičnih. Čok je zato v dokumentu pozval občinske urade, naj preverijo, ali napisi na novo nameščenih cestnih smerokazih in tablah odgovarjajo normam o dvojezičnih cestnih oznakah, ki jih predvideva zakon o zaščiti slovenske manjšine. V isti resoluciji je omenjena potreba o novem tlakovanju Ceste za Lo-njer in sicer na odseku ob izhodu iz ŠTEFAN ČOK vasi v smeri Katinare, kot tudi zahteva po počiščenju pomazane dvojezične table Longera-Lonjer ob vhodu v vas. Čokovo resolucijo so podprli svetniki Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove, Občanov, in Naprej Italija. Svetnik UDC Roberto Ferrarese se je vzdržal »bolj iz metodoloških kot iz vsebinskih razlogov«, kot je po seji pojasnil sam Čok, medtem ko je svetnik Nacionalnega zavezništva Marco Ianza glasoval proti. Rajonski svet je odobril tudi drugo resolucijo, ki jo je vložil Štefan Čok. Ta se je nanašala na sporno uvedbo enosmerne ceste v Ul. Max Fabia-ni, ki povezuje Lonjer s Cesto za Bazovico. Ukrep je izzval veliko negodovanje domačinov, ki so ga tudi iz-nesli na srečanju s tržaškim županom Robertom Dipiazza. Ta je Lonjercem omenil možnost preklica ukrepa po odprtju zadnjega odseka hitre ceste, ker naj bi se takrat zmanjšal promet po Cesti za Bazovico. Resolucija, ki so jo podprli prav vsi svetniki, poziva občinske urade, naj preverijo možnost ponovne uvedbe dvosmerne vožnje po Ul. Max Fabia-ni po odprtju odseka hitre ceste pri Katinari. Poziva pa tudi k takojšnji uvedbi dvosmerne vožnje vsaj v spodnjem delu ulice, kar ne bi predstavljalo nevarnosti za promet na cesti, bi pa omogočilo domačinom dovoz do doma brez težav, ki jih povzroča sedanji ukrep o enosmerni vožnji. / TRST Sreda, 1. oktobra 2008 7 1 medja vas - Z združenimi močmi za svojevrstni praznik »Konji in vonjave mošta« v nedeljo Vikend v znamenju Rojan konjev, mošta in zabave Day Izleta s konji, pohod, kolesarska ekskurzija, razstavi, glasba, tekmovanja in enogastronomska ponudba V znamenju Krpana Jesensko obarvana Medja vas bo konec tedna prvič gostila svojevrstno pobudo Konji in vonjave mošta, ki so si jo zamislila športno kulturno društvo Timava Medjavas Štivan, Vaška skupnost Medje-vas in medvejski jus. Pod pokroviteljstvom oz. s finančno podporo tržaške pokrajine ter Občine Devin Nabrežina bo od petka do nedelje tu zaživela kulturno športna prireditev, ki bo v vas ob robu z goriškim svetom privabila veliko radovednežev. Kot je na včerajšnji predstavitveni konferenci poudaril predsednik ŠKD Timava Medjavas Štivan Igor Tomasetig, je sodelovanje z domačim jusarskim odborom že ustaljeno in plodno, tako da so ga z novo skupno pobudo želeli še dograditi. »Vzadnjih letih se je v naših krajih vidno povečalo zanimanje za konjeništvo, ta ho-bi, h kateremu se približuje vse več domačinov, pa smo želeli povezati še z enoga-stronomsko ponudbo, se pravi z domačimi osmicami in gostilno.« Od petka do nedelje bodo vse vaške osmice (Paolo Pernarčič - Lah'vi, farma Jak-ne p'r Neli, Nadja Legiša - Sklun'vi, Sido-nja Radetič - Tunk'vi, Luciana Pahor - Bla-žinvi in Boris Pernarčič - Lah'vi) in gostilna pri Pinotu - Tunk'vi na stežaj odprle svoja vrata ter obiskovalcem ponudile svoje specialitete, od pristne bele in rdeče kapljice, mimo domačega narezka in kruha pa vse do štrukljev s skuto in orehi, gibanice in štruklja. Praznovanje se bo uradno začelo v petek ob 18.30 s kulturnim programom, ki ga bosta oblikovala KD Kraški šopek in plesna skupina društva Timava Medjavas Štivan, večerni program pa predvideva glasbo in zabavo po osmicah in v gostilni ter obenem country ples pri vaškem placu pri pilju. Absolutni protagonisti prireditve so seveda konji in njihovi konjeniki. Zbirališče slednjih bo ob vhodu v vas, kjer bo za žrebce zagotovljen privez s krmo, vodo in boksi, ter prenočišče tudi za njihove jezdece. V soboto so organizatorji s pomočjo konjeniške skupine Skuadre Uoo ob 8.30 priredili izlet s konji v okolico Grmade z ogledom Grofove jame. Poskrbljeno pa bo tudi za pohodnike, ki se bodo ob 9.30 podali na čezmejni pohod iz Medje vasi v Bre-stovico in Cerovlje ter seveda nazaj (skupno kake tri ure hoje v priredbi KD Timava, Turističnega društva Brest in ŠD Grmada). Že ob 14. uri se bodo začele igre v spretnosti s konji in pa lov na zaklad, ki se bodo zaključili ob 18.30 z nagrajevanjem najbolj spretnih jezdecev. Razposajeno vzdušje pa bosta na placu pri pilju (tu bodo delovali tudi kioski) po 20. uri ustvarili skupini Bandomat in Rock Partyzani, ki bosta v Medjo vas privabili številne mlade. Tudi nedelja se obeta kar se da pestra. Ob 8.30 se bodo konjeniki podali na izlet mimo Kohišča do izliva Timave, medtem ko bo ob 9.30 startal vodeni ogled strelskih jarkov iz časa prve svetovne vojne. Gre za približno štiriurno krožno ekskurzijo v priredbi društva Flondar, ki predvideva ogled obrambnih postojank na Grmadi od Kohišča do kaverne ognja. Ljubitelji gorskega kolesarjenja pa se bodo v priredbi SK Devin in turističnega društva Gorjansko ob 10. uri iz Medje vasi po srednje težki progi odpeljali proti Kohišču, Ce-rovljam in Grofovi jami. Ob 13.30 je predviden mimohod konjenikov po vaških ulicah, ob 15.30 pa bodo na sporedu stare kmečke-ljudske igre; vsakdo se bo lahko preizkusil v tekmovanju s samokolnico, v žaganju hloda, teku z vrečami in vlečenju vrvi. Najboljši bodo seveda nagrajeni ob 18.30 med zaključnim kulturnim programom. Glasba in zabava pa se bosta nadaljevali dolgo v noč po osmicah in gostilnah. Naj omenimo še, da bo ob gostilni p'r Tunk'vih na ogled fotografska razstava o kmečkem življenju v Medji vasi in okolici, medtem ko bo p'r Lah'vih (Boris Pernar-čič) Bruno Santini razstavljal predmete in fotografije iz časa prve svetovne vojne. V vas bo v soboto in nedeljo peljal le avtobus, saj bo za avtomobile urejeno parkirišče ob vhodu v vas, kjer bo postavljena tudi info točka, ki bo obiskovalcem nudila informacije o dogajanju v vasi. Držimo pesti za sončno vreme ... (sas) Utrinek z včerajšnje predstavitvene konference na Trgovinski zbornici kroma zgonik - Na sinočnji občinski seji Kaj bo z vojašnico? Študija in analiza o bodoči namembnosti območja nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih - Rebalans proračuna Zgoraj: Mirko Sardoč; desno: nekdanja vojašnica Dardi pri Briščikih kroma Zgoniški občinski svet je na sinočnji seji z glasovi levosredinske večine izglasoval rebalans proračuna, medtem ko so se svetniki Slovenske skupnosti in Nacionalnega zavezništva vzdržali. Zupan Mirko Sardoč je ob predstavitvi spremembe proračuna poudaril, da se programu, ki so bili predvideni po planskem in programskem poročilu, dobro izvajajo; izvenproračunskih dolgov in primanjkljajev pri upravljanju ni; finančno stanje občine je takšno, »da je mogoče predvideti, da se bo poslovna doba zaključila z ravnovesjem ali celo z možnim ostankom upravljanja.« Občina je pred kakim tednom prejela od države preko deželne uprave polovico nadomestka za ukinjeni davek na nepremičnine ICI, to je 220 tisoč evrov. Preostalo polovico bodo občinski upravi posredovali konec leta. Med spremembami k proračunu je Sardoč omenil strošek v višini 35 tisoč evrov za upravljanje občinskega sedeža in javno razsvetljavo, za redno vzdrževanje cest, za vzdrževanje občinskega premoženja, za davek Irap in za obleko občinskega redarja. Prav včeraj se je namreč zaključil natečaj, v kratkem bo znano, kdo bo novi občinski redar. Nadaljnjih 21 isoč evrov bo občina namenila za financiranje stroškov za novo delovno pogodbo občinskega osebja ter za okrepitev sklada za učinkovitost storitev, nadalje za konvencijo šolske menze, za gorivo za občinska prevozna sredstva ter olajšave davka na odpadke. Vzdrževanje občinskih nepremičnin bo stalo 20 tisoč evrov, nakup omar in opreme za občinski sedež 15 tisoč evrov, pristop občine k Lokalni akcijski skupnosti Kras pa 125 evrov. Zajetnih 100 tisoč evrov bodo stali stroški za načrtovanje in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. Zupan Sar-doč je omenil, da gre za območje nekdanje vojašnice Dardi pri Briščikih, ki jo je občina pred nekaj meseci »prevzela« od vojaške domene. Na dnevnem redu sinočnje občinske seje je bila tudi razprava o bodoči namembnosti nekdanje vojašnice Dar-di. Občinska uprava je pripravila sklep, po katerem naj bi urad za urbanistiko in javna dela dodelil »zunanji nalog za pripravo študije o izvedljivosti, ki naj z inovativno metodologijo določi možne scenarije o spremembah območij in struktur pred kratkim prisvojene vojašnice Dardi pri Briščikih z bolj primernimi in izvedljivimi prvinami, tudi s povezanim ekonomskim predlogom.« Ali z drugimi besedami: občinska uprava želi dobro presoditi, kaj storiti z obsežnim območjem, ki ga ima na razpolago pri Briščikih. »Kasarna ne sme samevati, dobiti mora funkcijo, ki bo v prid celotnega občinskega ozemlja,« je poudaril župan. Zato je treba izvedeti, kaj bi lahko na tem območju izpeljali, kako bi ga uredili, da bo - po eni strani - prijazno domačim ljudem in naravi, po drugi pa, da bo stalo na trdnih ekonomskih nogah. Kajti: »Ne moremo si privoščiti, da bi novo območje delovalo izključno z raznimi prispevki,« je opozoril Sardoč. Zato naj izvedenci pripravijo analizo, tako bo mogoče ugotoviti, ali so za upravljanje potrebni tudi zasebni subjekti, sledilo bo projektiranje, je napovedal župan. V odgovoru na vprašanje svetnika Nacionalnega zavezništva Nicole Guarrina je Sardoč spomnil, da je občinski svet je v strateško-razvojnem načrtu že določil smernice za to območje, prevzeta vojašnica pomeni za občino obogatitev, ki jo gre primerno izkoristiti. Zupan je tudi pritrdil svetniku Slovenske skupnosti Dimitriju Zbogar-ju, da bo »ob analizi potrebno soočenje s krajani.« Sklep je bil odobren soglasno. M.K. Praznik Rojan Day je že tradicija, ki se ponavlja vsako jesen. Kulturno športno društvo Rojanski Krpan ga tokrat prireja v nedeljo, 5. oktobra, potekal pa bo v znamenju Martina Krpana. Letos mineva namreč 150 let od izida te Levstikove pripovedke, zato bo za osrednji dogodek rojanske-ga praznika poskrbel gledališki igralec Danijel Malalan, ki bo na domačiji gospe Anite Perič (Ulica degli Ol-mi 23) nastopil v vlogi pogumnega in silnega Krpana. Njegov nastop je napovedan ob 17. uri, sledi veselica: vsi so vabljeni, da po svojih močeh prispevajo k njenemu uspehu ... Rojan Day pa se bo za ljubitelje pohodništva začel že ob 14.45 na Largo a Roiano (križišče med Miramarskim drevoredom in Ul. santa Teresa). Vse, ki bi želeli kaj več izvedeti o Rojanu in se obenem sprehoditi, čaka pohod do Piščancev in Peričeve domačije; nekaj zanimivosti bo med potjo ponudila Patrizia Vascotto. Danes v Kulturnem domu prvo srečanje Studio Art Danes ob 17.uri, se bo v prostorih Slovenskega stalnega gledališča v Trstu odvijalo prvo srečanje letošnjega tečaja Studio Art. Gledališka šola Slovenskega stalnega gledališča prehaja v tretje leto delovanja, izkušenim tečajnikom prejšnjih let se bo letos pridružil številčen prvi letnik. Po tržaškem uvodnem srečanju bo tečaj stekel v Trstu, Gorici in Čedadu. Ob ustaljenih metodah in izkušenih mentorjih čaka letos tečajnike nekaj novosti, med katerimi priprava novega administrativnega ustroja šole. Zbor Jacobus Gallus začel novo sezono Z novo sezono je v septembru začel tudi zbor Jacobus Gallus, ki deluje v okviru tržaške Glasbene matice. Pri tem je treba povedati, da je zbor doletelo tudi precej pomembnih novosti, med katerimi sta verjetno glavni zamenjavi dirigenta in predsednice. Potem ko je zbor Gallus poleti od 11. do 15. julija opravil krajšo turnejo med Slovenci v Porabju na Madžarskem (z obveznim nastopom tudi v Prek-murju in obiskom Budimpešte), je prišlo do korenite spremembe v vodstvu. Matjaž Šček, ki je zbor vodil v zadnjih sezonah, namreč ni več pe-vovodja (pred kratkim smo poročali, da je skupaj z Nadjo Bratina prevzel strokovno vodstvo novoustanovljenega čezmejnega mladinskega in dekliškega zbora Krasje), na njegovo mesto pa je prišel Marko Sancin. San-cin, ki je doslej bil v zboru dejaven kot pevec, ima drugače že dirigentske izkušnje, npr. kot pevovodja Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa. Do zamenjave je prišlo tudi v »upravnem« vrhu zbora, saj je na občnem zboru, ki je potekal 10. septembra, na mesto dosedanje predsednice Katje Pasarit bila izvoljena Valentina Sancin. Zbor, ki je nastal oz. bil obnovljen leta 1991 na pobudo takratnega dirigenta Stojana Kureta in je v tem sedemnajstletnem obdobju dosegel zavidljive uspehe na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru, Corovivo in v Vit-toriu Venetu ter izdal tri zgoščenke (Naša pesem z žlahtnimi odsevi, Božično pričakovanje in O polnoči), je torej zakorakal v novo sezono z zvrhano mero novosti, pričakuje pa tudi nove pevce. Ti se lahko zglasijo na pevskih vajah, ki potekajo vsak teden ob sredah in petkih od 20. do 22. ure v prostorih Glasbene matice v Ul. Montorsino 2 v Rojanu. Informacije o zboru so dosegljive tudi na novi spletni strani www.jacobusgallus.com. 8 Sreda, 1. oktobra 2008 TRST / trst - Vodstvo krovne organizacije se sestaja z organizacijami na raznih področjih Srečanja s članicami priprava na kongrese SKGZ Z vodstvom KRUT-a o delu na področju sociale, z zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel o obnovi Vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze se je v okviru priprav na pokrajinske in deželni kongres na svojem sedežu v Trstu sestalo z zastopstvom Kruta, društva za socialno promocijo, ki sodi med najbolj množične in najaktivnejše organizacije, saj se v njem zbira nad 2 tisoč članov, katerim je treba dodati še dejavnosti v okviru Društva slovenskih upokojencev na Tržaškem in Zveze vojnih invalidov. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (sestanka so se udeležili še Marino Marsič, Dorica Kresevič, Pierina Fur-lan, Ondina Germani in Aleksander Coretti) je pohvalil dejavnost članice in opozoril, da je njeno delo premalo vrednoteno v širši javnosti. Gre za skupek pomembnih socialnih dejavnosti, ki so zaobjete v sklopu SKGZ-ejevega gibanja in delujejo na podlagi strokovne usposobljenosti in ponujanja storitev na skrbstveno-so-cialnem področju. Utečene dejavnosti na kulturno-rekreacijskem in skrbstveno-socialnem področju ponujajo dostojanstveno življenjsko raven tudi socialno šibkejšim pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti. Delovanje v delavnicah in krožkih na podlagi vseživljenjskega vključevanja v kvalitetno življenje nudi tudi možnost razvoja medgeneracij-skega povezovanja, razumevanja in sprejemanja različnosti in medsebojne strpnosti. Uspešnost takšnega pristopa potrjuje dejstvo, da delavnice in krožke mesečno obiskuje kakih 200 oseb. Predstavniki Kruta so izpostavili še druge aktivnosti v okviru krožka, kot so socialni turizem, termalizem ter upravljanje domov za ostarele (Tilia). S tem v zvezi se je vodstvo SKGZ obvezalo, da bo skupaj s predstavniki Kruta poiskalo rešitve za nekatera odprta vprašanja in si prizadevalo, da bo tovrstna dejavnost deležna večje pozornosti (in finančne podpore, saj je povsem logično, da so takšne in podobne aktivnosti deležne istih pristopov in enakega vrednotenja). Dobro bi bilo tudi, da bi se na tem področju upoštevalo zaključke Programske konference, ki se je zavzela za povezovanje med društvi s podobnimi cilji in aktivnostmi. Manjšina naj bi ustanovila koordinacijski urad, ki bi nudil vsem našim društvom administrativno, legalno in birokratsko icgeb - Simpozij Novi virusi Na sedežu Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ICGEB na padri-škem sinhrotronu se je včeraj začelo štiridnevno mednarodno srečanje posvečeno virusom in novim odkritjem glede ribonuklein-ske kisline (RNA), ki ima vlogo prenašalca genetske informacije. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili mednarodni izvedenci in raziskovalci, se bodo posvetili še nerazčlenjenim vprašanjem glede nosilcev hudih epidemij in virusov Aidsa, gripe, hepatitisa ali sars, pa tudi rumene vročine, virusa Ebole, ki se vzporedno z glo-balizacijo pomikajo proti nam. Seveda pa ne bodo izostale vse novosti na področju raziskovanja; hkrati pa bodo analizirali morebitne alternativne terapije in cepiva. Pobuda želi promovirati raziskovanje, posebno v državah v razvoju. Pierina Furlan pomoč, obenem pa jih seznanjal z novostmi na socialnem področju. SKGZ podpira takšno vizijo. Vodstvo SKGZ si bo prizadevalo, da bi se čim prej zaključila obnovitvena dela Kulturnega doma na Proseku. O tem se je predsednik Rudi Pavšič s sodelavci pogovarjal s predsednikom in blagajnikom Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel Žarkom in Sandorjem Bukavcem. Rudi Pavšič Na srečanju so ugotovili, da je obnova doma tik pred zdajci in da je zanjo potrebnih še nekaj dodatnih sredstev, da bi se uresničila in bi dom lahko postal uporaben. V njem imajo namreč ob dejavnosti Zadruge svoje aktivnosti tudi Mladinski krožek, podružnica Glasbene matice, SDD Jaka Štoka, taborniki RMV in nogometni klub Primorje. Srečanje na SKGZ je nudilo pri- Žarko Bukavec ložnost za razmišljanje o razvejani dejavnosti na Proseku-Kontovelu tudi v okviru pobud, ki nastajajo v prostorih »Soščeve hiše«, kjer deluje godbeno društvo, pevska zbora in sekcija VZPI-ANPI. S predstavniki teh organizacij se bo krovna organizacija srečala, da bi si ustvarila celovito sliko pobud in potreb na tem pomembnem delu manjšinskega teritorija. pokrajina - Nov projekt, namenjen mladim iz Milj Za kritičen odnos do nepotrebnega potrošništva Projekt so predstavili na sedežu pokrajinske uprave kroma Potrošništvo je nedvomno ena od značilnosti sodobne zahodne družbe, vse bolj pa se širijo tudi pobude, ki vabijo k etičnim in bolj razumnim nakupom. To je tudi namen projekta »ComunicAgendo - Atelier Multimediale«, ki so ga včeraj predstavili na sedežu tržaške pokrajinske uprave. Projekt so si zamislili Občina Milje in socialni zadrugi La Col-lina ter La Piazzetta, financirala pa ga je Pokrajina Trst; njegov cilj je vzbuditi v mladih, ki obiskujejo miljski ri-kreatorij Penso, kritičen odnos do potrošništva, predvsem do odvečnih in večkrat nepotrebnih nakupov. Želja organizatorjev je, da bi se mladi z novo »senzibilnostjo« in uravnoveše-nostjo podajali na shoppping, da bi omejili rabo energetskih virov in izbrali okolju prijazen način življenja. Mladim bodo zato ponudili multi-medijski laboratorij, v katerem bodo spoznavali tako tradicionalne kot sodobne izrazne tehnike in digitalne pripomočke: z njihovo pomočjo bodo izdelali video posnetke, ki naj vrstnikom na učinkovit način »spregovorijo« o teh temah. Končni izdelek bodo z drugim informativnim materialom lastne produkcije delili v posebni torbi: sešita bo seveda iz ekološkega materiala, za njen zunanji videz pa bodo prav tako poskrbeli mladi udeleženci projekta. Nov deželni sindikat Alpis FVG-Zujst FJK V deželi FJK je nastal nov sindikat Alpis FVG-Zujst FJK, ki je apolitičen in katerega namen je ščititi pravice vseh zaposlenih v javnem sektorju. To je Združenje uslužbencev v javnem in v terciarnem sektorju Zujst FJK-Associazione lavoratori pubblico impiego e servizi Alpis FVG-Asociazion lavoradors public implei e servizis Aplis FVG. Kot je v njegovem imenu povedal Marino Kermac, je to nov deželni, svoboden, neodvisen, demokratičen in federalističen sindikat, ki namerava ščititi vse delavce in vse profesionalne like javnega sektorja v deželi Furlaniji-julijski krajini. Sindikat sloni na ustavnih načelih in zagovarja demokracijo ter pluralistični sistem. V tem smislu se bo predstavil na vseh pogajalskih omizjih brez vsakega ideološkega predsodka in bo vsako sindikalno akcijo zaznamovala realistična ocena posamezne problematike v znamenju zaščite delavskih interesov, a obenem v luči družbeno-gospodarskega razvoja. Pokrajina obnovila zunanjo strukturo liceja Oberdan Pokrajinski odbornik za šolstvo Mauro Tommasini je včeraj v lice-ju Oberdan uradno odprl obnovljeno zunanjo strukturo, ki služi tako dijakom in dijakinjam kot športnemu združenju Azzurra Basket. Poleg Tommasinija so na svečanosti govorili predstavniki liceja Oberdan in pokrajinske košarkarske zveze. Orhideja Unicef za pomoč afriškim otrokom Orhideja Unicef za otroke je geslo, prek katerega bodo ta konec tedna v italijanskih mestih zbirali prispevke v prid otrokom. Na več kot 1.200 italijanskih trgih bo 10 tisoč prostovoljcev delilo orhideje »pha-laenopsis«, za katere bo treba prispevati vsaj 15 evrov. V okviru pobude so ustanovili tudi posebno solidarnostno telefonsko številko 48548, na katero bo mogoče poslati sporočilo SMS do 12. oktobra. Z vsakim SMS bomo prispevali 2 evra. Zbrani prispevki bodo v prid otrokom 6 afriških držav, njihov namen pa bo nakup živil in zdravil. Pri pobudi bo sodelovala vrsta uglednih osebnosti, pa tudi nogometaši, ki bodo v nedeljo igrali v A in B ligi. V Trstu bodo prostovoljci organizacije Unicef v soboto, 4. oktobra, v nakupovalnem centru Torri d'Europa, medtem ko bodo dan kasneje na križišču med Ul. Carducci in Ul. Battisti. Naj dodamo, da sodelujejo pri pobudi tudi gasilci. občina trst - Seja občinskega sveta Brez slovenske prevajalke Problem postavil svetnik Furlanič, ki je kritično ocenil razdeljevanje občinskih sporočil družbe Esatto Občina Trst namerava razpisati natečaj za novo prevajalko, saj ravno danes poteče pogodba sedanji prevajalki, po veljavni zakonodaji pa se ji pogodba ne more več podaljšati, drugih prevajalcev pa niso našli niti v ostalih občinah. Do izvedbe razpisa pa bo prevajalsko službo opravljala ena izmed uslužbenk urada za stike s pripadniki slovenske manjšine v Ul. Giotto. Tako je bilo na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta odgovorjeno svetniku Stranke komunistične prenove Iztoku Furlaniču, ki je problem postavil v okviru aktualnih vprašanj pred začetkom seje. Slednja je drugače potekala v znamenju nekaterih resolucij, predvsem pa poročila odbornika Giovannija Ravidaja o izvajanju programa v okviru predvidenega proračuna za leto 2008 in večletnega proračuna za obdobje 20082010. Ravida je poudaril predvsem kroma pozitivno mnenje nadzornikov in dobro stanje občinske blagajne, saj so povečali rezervni sklad za 47.000 evrov, skoraj milijon evrov pa so shranili za izredne potrebe oz. dolgove. Ravno glede izvajanja programa pa je Furlanič (ki je na župana Roberta Dipiazzo pred tem tudi naslovil vprašanje o sočasnosti dveh skoraj sličnih pobud, sejma potujočih trgovcev Trg Evropa v Trstu in pobude Okusi meje v Go- rici) kritično ocenil odločitev, da se razdeljevanje občinskih sporočil poveri družbi Esatto, saj je zdaj po njegovih besedah treba plačati več. Ko je občinsko korespondenco ra-znašala italijanska pošta, se je prihranilo 2.000 evrov, je ugotovil Fur-lanič, ki je skupaj z nekaterimi drugimi svetniki levosredinske opozicije opozoril na neuspeh prodaje občinskih nepremičnin. Na predvidenih skoraj 19 milijonov evrov prihodkov jih je zaenkrat prišlo le dobrih 13 milijonov, od terjatev pa je Občina doslej prejela le 861.000 evrov, kar je le dobrih šest odstotkov predvidene vsote. Kritike so letele tudi na komunalne storitve podjetja AcegasAps, kjer opozicija ugotavlja, da so ulice vedno bolj umazane, kar je razvidno zlasti v predmestjih, kjer je stanje nevzdržno, zato bi morali ponovno vzeti v pretres pogodbo med občinsko upravo in komunalnim podjetjem. / TRST Sreda, 1. oktobra 2008 9 1 trst - Že nekaj mesecev se skoraj dnevno stopnjujejo mazaške akcije na Tržaškem Vsak dan čedalje več protislovenskih napisov S fašističnimi gesli pravkar onesnažili tudi Napoleonsko cesto - Kaj delajo pristojne oblasti? Mazaškim akcijam že dolgo ne posvečamo prevelike pozornosti, ker si te pravzaprav niti ne zaslužijo. Tudi v za sožitje najugodnejših trenutkih se bo vedno našla relativno omejena skupina bedakov, ki se bo na tak način izživljala ter dajala duška svoji primitivnosti in kulturni revščini. Vendar se novi žaljivi napisi vsepovsod na Tržaškem Po »pogumnem« nočnem pohodu nova »kulturna gesla« vedno »neznanih« avtorjev, tokrat na Napoleonski cesti kroma pojavljajo malone vsak dan. Ni slučaj, da do tega po splošnih ocenah prihaja po pomladanskem zasuku države in dežele v desno, kar je določenim krogom dalo novega navdiha. Težko bi lahko sploh bilo drugače, ko se v državi množijo pogromi proti Romom, splošno nasilje do priseljencev in apologet-ska poveličevanja fašizma. Nekateri krogi očitno mislijo, da imajo prosto pot in kar je najhujše, je dejstvo, da s strani oblasti ni odgovora, to dejstvo pa je hkrati tudi odgovor. Na Tržaškem je več krajevnih dvojezičnih napisov popackanih že mesece, napisi se množijo po zidovih in drugi javni imovini in nihče ne poskrbi, da se izbrišejo, saj mestu menda niso v čast. In vendar se je tržaška občina pred kratkim celo ba-hala, kako bo s slanimi globami in varnostnimi posegi opravila z raznovrstnimi grafiti. Rezultati so žal vsem pred očmi. Kot vedno, ne gre za tistih nekaj nočnih bedakov, bolj je zaskrbljujoče dejstvo, da jim nihče ni sposoben stopiti na prste in počistiti to nesnago. fisa...armonie Vikend avdicij za ljubitelje harmonike Številni harmonikarski orkestri, komorne skupine, kon-certanti in solisti iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Litve in Moldavije se bodo od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra, pomerili na šestem mednarodnem harmonikarskem tekmovanju Fi-sa...armonie a Trieste 2008, ki ga prirejata Glasbena matica in kulturno društvo Altamarea v sodelovanju s harmonikarskim orkestrom GM Synthesis 4 in združenjema Cluster ter Musica Libera, ob podpori Zadružne kraške banke in Coop. Tekmovanje oziroma avdicije se bodo začele v petek ob 15. uri (do 18. ure) v Prosvetnem domu na Opčinah in porazdeljene bodo na več kategorij. Avdicije se bodo nadaljevale tudi v soboto (od 9. do 18. ure) in v nedeljo (od 10. do 16. ure), ko bo ob 18. uri na vrsti še nagrajevanje in nastop zmagovalcev. Tekmovanja se lahko udeleži vsakdo. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.altamareatrieste.eu ali www.fisaarmonie.com. črna kronika - Tolpa tatov Vrtali so luknje Karabinjerji in policija onesposobili kriminalce, ki so bili dejavni v raznih deželah Tiskovna konferenca na državnem tožilstvu v Trstu Junija letos so tatovi ponoči prevrtali steno na zadnjem delu tržaške draguljarne Laurenti Stigliani v Ul. Ginnastica in odnesli bogat plen (približno 120.000 evrov). V istih dneh so skušali doseči enak podvig v trgovini s krzni LD v Ul. Imbriani, a jim to ni uspelo. Tatove je tedaj med drugim posnela nadzorna videokamera, na osnovi posnetkov pa so preiskovalci prišli na sled organizirani združbi. Približno tri mesece pozneje so tržaški ka-rabinjerji in policija aretirali deset članov tolpe, ki so imeli pri sebi šest srbskih, dva hrvaška ter po en slovenski in bolgarski potni list; vsi člani skupine pa so srbske narodnosti, stari so od 22 do 54 let. Tolpa je odgovorna za razne tatvine v Trstu, Vidmu, Benetkah, Trevisu, Trentu, Milanu, Pisi in Peru-gii. Preiskovalci še ugotavljajo, koliko tatvin gre pripisati omenjeni skupini. Preiskavo je koordiniral javni tožilec Giorgio Milillo, uspeh pa je bil sad plodnega sodelovanja med pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev in trža- kroma ško kvesturo ter mobilnim oddelkom, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci na državnem tožilstvu v Trstu. Tatovi so v nočnih urah v raznih italijanskih mestih vrtali luknje v stenah trgovin in draguljarn. Karabinjerji so dalj časa prisluškovali in opazovali tatove, nakar so prvih šest članov aretirali po kraji električnih kitar v okolici Pise. Dva tatova so zatem prijeli v nedeljo po spektakularnem zasledovanju na hitri cesti E45, medtem ko sta prevažala tovor kakih sto ukradenih očal najbolj dragih znamk (do tatvine je prišlo v nedeljo v Perugii), druga dva pa v Milanu. V kraju Cinisello Balsamo, blizu lombardske prestolnice, so odkrili garažo, v kateri je tolpa skrivala plen, vreden pol milijona evrov. Zasegli so tudi več kot 20.000 evrov v gotovini, vozila in orodje za izvajanje tatvin. Tolpi sta baje poveljevala Mladen Snjegovic in Nenad Pokimica, ki sta za zapahi. Ukradeno blago je skupina prevažala v Srbijo in jo tam prodajala, od tod tudi naziv preiskave - »Balkan Outlet«. glasbena matica - Pred bližajočo se stoletnico delovanja Obisk iz Ljubljane Za bolj sistematično sodelovanje in izmenjavo produkcije obeh ustanov Utrinek s srečanja na sedežu tržaške Glasbene matice V petek je bilo na sedežu Glasbene matice v Trstu srečanje med to ustanovo in Glasbeno matico iz Ljubljane. Na obisk je prišel namreč njen predsednik Marko Vatovec, ki se je srečal s predsednico tržaške ustanove Natašo Paulin, tajnikom Jankom Banom in ravnateljem Bogdanom Kraljem. Med ljubljansko in tržaško Glasbeno matico je že potekalo sporadično sodelovanje, ko so na primer nekateri tržaški izvajalci sodelovali na prireditvah Matice v Ljubljani ali je slednja sodelovala pri organizaciji nekaterih koncertov v sezonah Glasbeni spleti v deželi Fur-laniji Julijski krajini. Zdaj naj bi to sodelovanje postalo bolj sistematično in obsegalo naj bi razne aspekte glasbenih dejavnosti. Tržaški predstavniki so gostu predstavili tukajšnjo ustanovo in njeno deželno razsežnost. Poglavitni del delovanja je namenjen glas- benemu poučevanju po italijanskih ministrskih programih, da lahko polagajo učenci (letos jih je okoli 600) izpite na konservatoriju in prejmejo diplomo za poklicno udej-stvovanje; doslej je diplomantov okoli sto. Glasbena matica pa prireja tudi koncerte, izpopolnjevalne tečaje in simpozije, skrbi za objavo njihovih aktov, sodeluje z glasbenimi šolami, ustanovami in društvi v Sloveniji in Italiji. Marko Vatovec je predstavil Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana. Njihovo razvejano in bogato delovanje se je začelo leta 1872, po drugi svetovni vojni pa se je moralo omejiti le na pevski zbor. V zadnjih desetih letih so se razmere spremenile in društvo se je z novimi finančnimi sredstvi lahko lotilo novih dejavnosti. Primarna področja delovanja so ustanavljanje in vodenje vokalnih ansamblov, prirejanje in posredovanje prireditev, glasbe- no izobraževanje in glasbeno založništvo. Želja je, da bi ta dejavnost segla tudi med Slovence v Italiji in s tem prispevala h krepitvi enotnega slovenskega kulturnega prostora. V pogovoru je padel predlog, naj se tesnejše sodelovanje med ustanovama začne že ob stoletnici Glasbene matice v Trstu, ki je bila ustanovljena leta 1909 kot Pevsko in glasbeno društvo, podružnica ljubljanske Glasbene matice. Osrednja proslava stoletnice naj bi doživela ponovitev v Ljubljani, v Trst pa naj bi prišli na gostovanje otroški in mladinski pevski zbor ljubljanske Matice. Začela naj bi se tudi izmenjava produkcije obeh ustanov: v Ljubljani naj bi tako nastopili perspektivni učenci in diplomanti šole Glasbene matice ter profesorji na tej šoli, ki so tudi uveljavljeni koncer-tanti. Za načrtovanje in izpeljavo pobud bosta ustanovi odslej gojili stalne stike. 1 0 Sreda, 1. oktobra 2008 TRST / trebče - Predavanje Biserke Cesar Štiri mesece med otroki sredi črne Afrike Včeraj danes Danes, SREDA, 1. OKTOBRA 2008 ZINKA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 18.45 -Dolžina dneva 11.42- Luna vzide ob 9.26 in zatone ob 19.11. Jutri, ČETRTEK, 2. oktobra 2008 MIRAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb pada, veter 10 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje C. nišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bol- ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mummia - La tomba dell'im-peratore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Il matrimonio di Lorna«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.50, 21.15, 22.05 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 17.45, 20.00, 22.10 »Un segreto tra di noi«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Burn after reading: A prova di spia«; 16.15, 18.10, 20.05, 21.20, 22.00 »Hancock«; 15.50 »Star Wars: The clone wars«; 15.50, 17.40, 19.30 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Parigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.00, 22.10 »Pa-ra-da«; 18.45, 20.30 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30 »Tropski vihar«; 18.00 »Vaginalni zobje«; 18.20, 21.10 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«; 20.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 2: 16.30, 19.30, 21.00 »Hancock«; 18.00, 22.30 »Shrooms - Trip senza ri-torno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung Fu Panda«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un segreto tra noi«. SUPER - 16.15, 19.30, 20.55, 22.20 »Shro-oms - Trip senza ritorno«; 17.45 »The Rocker - Il batterista nudo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 »Un segreto tra noi«; Dvorana 5: 17.30 »Kung Fu Panda«; 20.00, 22.00 »Hancock«. M Izleti Posnetek Biserke Cesar med otroki v Ugandi V četrtek, 25 septembra, je bila v Ljudskem domu v Trebčah na sporedu prva pobuda iz niza »Trebče brez meja«, ki jih SKD Primorec prireja ob priliki 110-letnice ustanovitve. Kot je na večeru poudarila predsednica društva Sabina Citter, so prvo pobudo poverili domačinki Biserki Cesar, ki se je številnemu občinstvu predstavila s potopisnim predavanjem »Uganda, moj afriški biser«. Biserka je namreč v začetku letošnjega leta preživela v Ugandi štiri mesece kot prostovoljka, kjer je v glavnem delala z otroki. Nabito polni dvorani je najprej predstavila Ugando, manjšo državo v centru Afrike, ravno na Ekvatorju. V sliki in besedi je prikazala njene znamenitosti, od kaotičnega glavnega mesta Kampale, do neskončnih pokrajin v naravnih parkih, kjer kraljujejo divje živali. Tu so izstopale slike in posnetki velikih afriških živali, kot so sloni, levi, povodni konji in ostale, posebno zanimivo pa je bilo opazovati redke gorske gorile v njihovi divjini (nahajale so se prav sredi džungle) in ugotavljati, kako so njihovi gibi in kretnje zelo podobni človeškim. Velik poudarek je bil na kulturi in navadah tamkajšnjih ljudi in predvsem otrok, s katerimi je Biserka preživela največ časa. Poslušalci so lahko opazili, kako so ti otroci zelo radovedno sledili belcem (ki jim pravijo muzungu) in videli slike o otroški priljubljeni igri dotikanja Biserkinih raznih delov telesa, predvsem dolgih las in bele kože. Da bi se tem otrokom še dodatno približala, se je avtorica večera tudi naučila osnovnih besed lokalnega jezika Rukiga (beri ručiga), kar so otroci še posebno cenili. Biserkino prostovoljno delo je bilo v glavnem poučevanje v vrtcu, osnovni šoli (različne delavnice) in učenje plavanja. Tamkajšnji pogoji se zelo razlikujejo od naših; ena izmed mnogih zanimivosti je bila ta, da je bilo v tretjem razredu osnovne šole nič manj kot 121 učencev z enim samim učiteljem! Ob koncu predavanja je Biserka poudarila, da je bila to zanjo zelo pomembna življenjska izkušnja, od katere se je naučila ceniti zelo enostavne reči (kot je topla voda), ki jih je v Ugandi primanjkovalo. S to pobudo se je uspešno začela sezona SKD Primorec, ki bo letos zaznamovana s praznovanji 110-letnice ustanovitve. nizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383389. ¿i Čestitke SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine (Slovenci v 20.stol - 1.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 50,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Fernetičev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 3203729925. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bivero in Clap-savon nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041-964 061. Prevoz z avtobusom, zato so zaželjene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciar-bon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mladinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. IZLET V TOSCANO - ŠE NEKAJ RAZPOLOŽLJIVIH MEST Kmečka zveza obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet po deželi Toscana, ki ga prireja Deželno združenje upokojencev - CIA - Konfederacije kmetov Italije od 6. do 11. oktobra. V programu izleta je ogled toskanskih mest Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta na osebo je 530,00 evrov. Podrobnejše informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, (tel. 040-362941 in tel. 0481-82570). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor orga- Včeraj je na medicinski fakulteti doktorirala z odliko in pohvalo META STARC. Naši uspešni doktorci iskreno čestitamo! Njeni pacienti Ivana, Hailin, Jan, Agata, Johana, Issam, Emil in Pavel. Sedaj se lahko mirno podamo na gostovanja, saj imamo v svoji sredi zdravnico. Čestitamo, META! Vsi pri SDD Jaka Stoka. 60 poljubčkov naši zlati noni SONJI pošiljata tvoja Gabriele in Davide. Draga SONJA, nešteto zdravih in srečnih let v krogu tvojih najdražjih ti želimo prav vsi, ki te imamo radi. Naj se sliši, naj se zna, da STEFANO KRALJ 40 let ima. Na večerjo nas je povabil, da bi v družbi lepo nazdravil. Veselo mu bomo zapeli in vse najboljše mu želeli. Njegovi domači. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja diplomski koncert čelistke Irene Ferro Casagrande iz razreda prof. Petra Filipčiča, ki bo danes, 1. oktobra, ob 18. uri na sedežu Glasbene matice, ul. Montorsino 2. Vljudno vabljeni! KD VESNA vabi na predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokujmi še enkrat«, ki bo v petek, 3. oktobra, ob 20.30 v domu A. Sirka. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clari-ja. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Čer-nic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. 0 Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 3289699156. DAJEM V NAJEM od novembra dalje opremljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, kopalnica, sprejemnica z balkonom, kuhinja in parkirišče. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. FLORIN (ZLATI PRINAŠALEC) je skotila kužke. Imajo odličen rodovnik. Cepili jih bomo pred odhodom. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.:335-8111393. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 3487428691. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 3473906674. PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM bencinski chevrolet nubira SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 339-1024723. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040280910. V naši družbi bo tudi letos zanimivo, lepo in zabavno! Lepo, da si se nam pridružil! STUDIO ART STUDIO ART obvešča, da je prvo srečanje vseh tržaških tečajnikov DANES,1.0KT0BRA OB 17.00 V KULTURNEM DOMU VTRSTU PRIČAKUJEMO TE! PRODAM motor aprilia 125 tuareg - win po ugodni ceni. Tel. 338-6036203. ŠTEDILNIK NA DRVA znamke Imar, bele barve, letnik 2003, visok 85cm, globok 61cm, dolg 95cm, v odličnem stanju prodam za 180,00 evrov. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-212538. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 340-5466275 ali 040-225089. 5 Poslovni oglasi TRGOVINA JESTVIN IŠČE va- jenca(ko) za delo v skladišču. 347-2220095 [d Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Prapro-tu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 -228217. Prispevki V spomin na prijatelja Stojana Coljo darujeta Miranda in Dario Bensi 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pok. Lidio Pavletič Zahar darujeta Angel in Sabina Slavec 50,00 evrov za cerkev na Jezeru in 50,00 evrov za cerkev v Borštu. V spomin na Drago Širca darujeta Sabina in Elvira 60,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol. V počastitev spomina Anice Udovič daruje Mara Pertot 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Loterija 30. septembra 2008 Bari 43 56 72 11 40 Cagliari 64 83 17 8 54 Firence 34 70 46 66 79 Genova 56 45 22 12 8 Milan 53 12 52 20 62 Neapelj 5 46 39 2 15 Palermo 71 61 60 66 82 Rim 78 24 15 61 21 Turin 70 77 57 9 47 Benetke 73 28 57 69 1 Nazionale 28 84 9 46 52 Super Enalotto Št. 118 5 34 43 53 71 78 jolly 73 Nagradni sklad 5.060.817,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 69.450.498,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 50.608,18 € 2.236 dobitnikov s 4 točkami 339,50 € 78.454 dobitnikov s 3 točkami 19,35 € Superstar 28 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 15 dobitnikov s 4 točkami 33.950,00 € 270 dobitnikov s 3 točkami 1.935,00 € 4.655 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.263 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.265 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 1. oktobra 2008 1 1 □ Obvestila OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Zborovodja je Mirko Fer-lan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.0020.00). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hiphop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101. AŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da se bo danes, 1. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale danes, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo danes, 1. oktobra, v popoldanskih urah demografski urad zaprt zaradi izpo-polnjevalnega tečaja osebja. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do danes, 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA VZHODNI KRAS vabi na sekcijski kongres, ki bo danes, 1. oktobra, ob 20.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Toplo vabljeni vsi, ki si prizadevamo za slovenstvo ter za dobro bit in razvoj našega naroda in zemlje, neglede na ideologijo ali politično prepričanje. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje na redno sejo, ki bo danes, 1. oktobra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v ul. S. Frančiška 20. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo danes, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob torkih in četrtkih, ob 8.30; rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih, ob 21.uri; otroška telovadba od 4. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.uri, skupina mlajših pa ob 10.uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela vadba namiznega te- nisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22.00 ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20.00 do 21.00 ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 08.30 do 09.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLON KOVCA - Upravni sestanek Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, se bo vršil v četrtek, 2. oktobra, ob 19.45, na sedežu KD Ivan Grbec v Škedenjski ulici 124, v Šked-nju. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporo-ze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija Re-pentabor in sekcija Zgonik priredita v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri, na kmetiji Milič v Zagradcu, sekcijski kongres. Vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na duhovno srečanje, ki bo v četrtek, 2. oktobra, pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu. Ob 16. uri sv. maša, po maši pa družabno srečanje v praznovanje Sv. Vincencija Pa-velskega. TELOVADBA ZA ODRASLE v organizaciji KK Adria se bo odvijala v ŠKC v Lonjerju vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.ure. Prvo srečanje v četrtek, 2.oktobra. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-910339 (gospa Pierina). ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 2. oktobra, v Križu, ob 20.30. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Zamudniki naj se čimprej javijo na mail vecer-ja83@gmail.com ali na 335-5316286 (Veronika). KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabre-žine organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih trenutkih: razumeti jih za nadaljnji razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila dne 3. oktobra ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 3474437922. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. OPZ ZGONIK vabi v svoje vrste nove pevke in pevce od predšolskih otrok do srednješolske mladine. Nova sezona se bo začela v soboto 4. oktobra. Dobimo se pri farouzu v Zgoniku ob 11. uri. Pridite številni, imeli se bomo lepo. SDD JAKA ŠTOKA vabi srednješolce, da se pridružijo gledališki skupini, ki jo bo vodil igralec Romeo Grebenšek. Vaje bodo v dvorani na Kontovelu ob sobotah, od 14.30 do 16.30. Prvo srečanje bo v soboto, 4. oktobra. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 5. oktobra, na tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 14.45 na Largo a Roiano, sledi voden sprehod do domačije Perič (Ul. degli Olmi 23), kjer bo ob 17. uri nastopil Martin Krpan (Danijel Malalan). Vabljeni! PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Poteka po sledečem urniku: Pilates-uva-janje začetnikov ob sredah 18.3019.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. SK DEVIN IN RAZVOJNO KULTUR-NOTURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO GORJANSKO prirejata čez-mejni izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 5.oktobra, v okviru jesenskega praznika v Medji vasi. Zbirališče z vpisovanjem v Medji vasi od 8.30 do 9.45. Start ob 10.uri. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 5. oktobra, po maši od 8. ure tradicionalna procesija v čast Rožnovenske Matere Božje. Vabimo noše. Igrala bo godba s Proseka. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN VZPI SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabita na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, v Praprotu, v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30. Program: pozdrav Giorgio Marzi predsednik VZPI Trst, priložnostna misel Milan Kučan, sledi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in God-benega društva Nabrežina. V primeru slabega vremena bo proslava potekala pod šotorom na prireditvenem prostoru v Praprotu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v okviru 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na prvi večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlino-vi dvorani, Donizettijeva 3. Na sporedu je odprtje razstave Simone Ane Krajger in literarno-glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali Stanko, Samo in Miro Wakounig. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi starše in otroke na informativni sestanek z učiteljico Anno Settomini iz Cluba Diamante v ponedeljek, 6. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Treningi se bodo odvijali vsak ponedeljek s sledečimi urniki: 16.0016.45 »hip hop« za srednje in višje-šolce; 16.45-17.30 »hip hop« za osnovnošolce; 17.30-18.15 pari. Možne so še spremembe urnikov. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 6. oktobra, se bomo ponovno zbirale med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj...«. Pridite. KD FRAN VENTURINI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 7. oktobra, ob 21. uri, v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križ-mančič. Prvo srečanje v sredo, 8.okt-obra. Info na 346-1852697 ali +38651875966 Petra; 349-7597763 Nastja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo četrtek, 9. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo v četrtek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škamperle na stadionu 1. Maj v Trstu. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 3488012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 3386439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Mož-nost najema opreme. Informacije na 338-8621592, 040-209873 ali na in-fo@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Pra-protu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzi-kanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvigred.org. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru ojčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se olj-karji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šem-polaju. Pevovodji Nicole Starc in Aljoša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 380-3584580. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vad- ba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@ya-hoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! + Zapustila nas je naša draga mama, nona in tašča v Tatjana Smuc vd. Koren Žalostno vest sporočata sinova Uroš in Aleksander z družinama Od nje se bomo poslovili v petek, 3. oktobra ob 13.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 1. oktobra 2008 Žalovanju se pridružujeta tudi Nada in Uča Žalovanju družine se pridružujejo Jasna, Rado, Tjaša in Marko Ob izgubi drage mame Tatjane izrekamo Sašku iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku Ob izgubi drage mame Tatjane Šmuc vd. Koren izrekajo globoko sožalje sinu Sašku in svojcem Upravni odbor, nadzorni svet in direkcija družbe DZP - PRAE Ob izgubi drage mame Tatjane Šmuc vd. Koren izreka iskreno sožalje sinu Aleksandru in svojcem Zadruga Primorski dnevnik Ob boleči izgubi drage mame Tatjane izrekajo globoko sožalje sinu Sašku in svojcem vsi pri Odbojkarskem društvu Bor Ob izgubi drage mame izrekamo Saškotu in družini ter svojcem iskreno sožalje družine Furlanič, Neubauer, Jurkič in Šušteršič Občuteno sožalje izražava Duškotu in Stojanu ob boleči izgubi drage mame ANICE Dragica in Ramiro Ob boleči izgubi drage mame izrekamo Dušanu Udoviču iskreno in globoko sožalje. Družba KB1909 1.10.1989 1.10.2008 Carlo Rudez Tvoj spomin je vedno v naših srcih. Vsi tvoji dragi 1 2 Sreda, 1. oktobra 2008 KULTURA / gledališče rossetti - V okviru proslavljanja stoletnice Zadružne kraške banke Izjemen koncert stotih madžarskih ciganskih glasbenikov Premierni nastop orkestra stotih violin v Italiji s svojo virtuoznostjo in spektakularnostjo navdušil publiko Numizmatično filatelistična razstava, predstavitev projekta Voda za obnovo kraških vodnjakov, koncert pop-glasbe namenjen mladim, križarjenje po Jadranu, praznik člana so nekatere od dosedanjih, mesečnih etap bogatega praznovanja stoletnice Zadružne kraške banke. Septembrski dar članom je bil resnično praznično obarvan koncert, ki ga je v soboto oblikoval orkester stotih madžarskih, ciganskih glasbenikov. Prireditelji so želeli ponuditi svojim članom in gostom nekaj izjemnega (orkester je ob tej priložnosti prvič nastopil v Italiji) in obenem širše prikupnega (velika zasedba z mnogimi solisti, dopadljivost vsem dobro znanih melodij). Raznolika publika, ki je napolnila parter, balkon in lože tržaškega gledališča Rossetti, si je obetala temperament, ogenj, energijo, razigranost in melanholičnost srednjeevropske, ciganske tradicije in gostje iz Budimpešte so po odzivu sodeč izpolnili pričakovanja. Zgodba o ustanovitvi orkestra ima priokus balkanskega filma. Največji ciganski orkester na svetu je nastal namreč ob smrti zelo cenjenega solista Sandorja Jaroke, pravzaprav ravno na njegovem pogrebu, katerega so se udeležili »vsi ciganski glasbeniki na Madžarskem«, ki so začeli mojstrsko improvizirati. Tako je nastala zamisel o ustanovitvi orkestrske zasedbe z glasbili ljudske tradicije, ki so potrebna za izvajanje pretežno folklorno obarvane glasbe; godala, klarineti in cimbale. V triindvajsetih letih obstoja je orkester prepotoval Evropo in del Azije s svojimi koncerti. Vsi glasbeniki igrajo na pamet, brez dirigenta, ki ga nadomešča razgibana alternacija solistov z vodilno vlogo, kar daje nastopu svobodnejši značaj in vtis večje neposrednosti. Spektakularnost nastopa je v tem primeru sestavni del koncerta; prvi solist je posrednik med orkestrom in »koncertno« spodobno publiko, ki jo je v soboto spodbujal k sodelovanju s ploskanjem in glasnim izražanjem odobravanja solističnih točk, pri katerih mora vsak glasbenik čim bolj izrazito pokazati svojo umetniško osebnost. Igranje orkestrske mase v podporo delno improviziranemu navdihu solista je bolj stvar občutka kot urejene koordinacije. Število glasbenikov je prepoznavni, zunanji pečat, orkester pa najbolje izraža svoj potencial predvsem v solističnih in komornih trenutkih. V orkestru igrajo cenjeni madžarski glasbeniki, dobitniki častnega zlatega križa madžarskega Ministrstva za kulturo za umetniške zasluge, ki ga ponosno nosijo, pripetega na pisane telovnike s tradicionalnimi vzorci. Med temi sta prva solista orkestra Joszef Lendvai Csocsi in Sandor Buffo Rigo, ki sta se izkazala seveda z virtuoznimi izvedbami, a tudi izredni solist na cimbale Oszkar Okros s svojo skoraj jaz-zovsko kreativnostjo. Kot je pravilno povedala povezovalka institucionalnega uvoda koncertnega večera Mairim Che-ber, se je ciganska glasba več stoletij splošno enačila z madžarsko ljudsko glasbo. Ciganski orkester se z izbiro programa sproščeno navezuje na »turistične« ste- Orkester iz Budimpešte je navdušil s svojo temperamentnostjo, razigranostjo in melanholičnostjo izvedbe reotipe s prikazom prepoznavne podobe, in upošteva dejstvo, da so razni, priznani skladatelji (Johannes Brahms, Victor Monti, Pablo de Sarasate, Johann Strauss starejši in mlajši) ustvarjali na teme madžarske folklore, ki so v resnici pripadale pristni ciganski tradiciji. Živost ljudskega izraza in dopadljivost spevnih melodij sta tvorili vezno nit programa, ki je zaobjel tudi eksotične primere, od španskih sugestij Bizeto-ve opere Carmen do ruskih narodnih klasikov in romunskega plesa, na osnovi katerega so vsi solisti na koncu oblikovali svojo kadenco, tudi z duhovitimi skupinskimi točkami kot je bilo posnemanje žvrgolenja ptic. Orkester je podaril navdušeni publiki nekatere dodatke v slogu madžarske, a tudi židovske tradicije ter je v zahvalo za prvi nastop v Italiji pripravil še priredbo stare popevke »Reginella campagnola«, nakar je skoraj sto lokov veselo mahalo publiki v pozdrav po dvournem sporedu. Prireditve ob stoletnici banke se bodo nadaljevale do konca leta: na sporedu je še marsikatero presenečenje v podobnem, prestižnem stilu. Oktober bo mesec osrednje proslave v tržaškem gledališču Verdi s pomembnimi gosti, novembra bo potekala predstavitev knjige o zgodovini bančne ustanove, decembra pa bo jubilejni program sklenila predstavitev novega koledarja in podelitev štipendij otrokom članov, ki so uspešno dokončali študij. Rossana Paliaga ljubljana Pahor, Jančar in Žekš o ustvarjalnosti LJUBLJANA - Rdeča nit včerajšnje razprave na institutu Jožef Štefan, ki so se je udeležili trije slovenski izobraženci in ustvarjalci svetovnega slovesa: pisatelja Boris Pahor in Drago Jančar ter fizik, raziskovalec in profesor Boštjan Žekš, je bila ustvarjalnost. Menili so, da je treba slovensko ustvarjalnost podpreti in hkrati ustvariti možnost za obstoj elit. Zdi se, da so slovenski ustvarjalci bolj na robu kot pa v ospredju družbenega dogajanja. Mislil sem, da bomo tudi na področju znanosti in umetnosti postali normalna evropska država, kar pa se ni zgodilo, je dejal Žekš. Težava slovenske ustvarjalnosti je po Jančarjevih besedah družbena atmosfera, ki teži k povprečju. Nekomu, ki izstopa, je treba to priznati, Slovenci pa to strašno neradi počnemo. Zapletli smo se v nemogočo notranjo nestrpnost, drug drugemu nismo sposobni priznati dosežkov, kar pelje v neke vrste ustvarjalno močvirje, je dejal. Po besedah Jančarja se ustvarjalec danes počuti dobro, kar pa še ne pomeni, da je vse v redu. V Sloveniji se nikoli poprej ni tiskalo toliko knjig, nikoli se jih ni toliko podpiralo finančno, s subvencijami, hkrati pa se jih nikoli ni tako malo bralo, je presodil. Biti moramo toliko zavestni, da bo dva milijona ljudi pokazalo, da ostajajo zvesti samim sebi na podlagi jezika in kulture, ne pa da se pustimo absorbirati, je dejal Pahor in citiral Srečka Kosovela: "Mi smo Evropejci, ampak ohranimo vsak svoj obraz!" Bojim se, da bodo od pisatelja, ki je svoje življenje opisoval v svojih delih, ostale le knjige, ne bo pa več naroda, o katerem je pisal Boris Pahor, je večkrat zapisano Jančarjevo misel povzel tržaški pisatelj in z njo izrazil skrb nad vprašanjem slovenskega bitja. Ob tem se je Pahor vprašal, ali je slovenski narod sposoben najti smisel, ki ga bo prinesel v prihodnost. Pahor opaža, da Slovenija danes nima občutka o kulturni in ustvarjalni enotnosti. Dejal je, da se v slovenskih kulturnih krogih pojavlja neobčutljivost do nekaterih vprašanj, tudi do fašizma. Le ta, tako Pahor, se kaže kot nepoznana doba, ki kulturnega človeka v Sloveniji ne zanima. gledališče verdi - Tretji simfonični koncert oblikovala pianist Toradze in dirigent Palumbo Različna obraza Rahmaninova in Mahlerja Številna publika uživala v izvedbi tržaškega orkestra, ki je še enkrat dokazal, da ima v sebi velik glasbeni potencial, ki samo čaka, da zadiha s polnimi pljuči Na prvi pogled je imel tretji simfonični koncert v tržaškem gledališču Verdi dva povsem različna obraza: čeprav sta Sergej Rahmaninov in Gustav Mahler ustvarjala v časovnem loku, ki jima je bil vsaj nekaj let skupen, bi si težko lahko predstavljali tako odločna nasprotja v uporabi in predelavi glasbenega jezika. Vezna nit je edinole ta, da je Mahler v New Yor-ku l.1910 dirigiral 3. koncert v d-molu op.30, ki ga je izvajal sam avtor. Morda je bila Mahlerju bujna domišljija ruskega vir-tuoza všeč, čeprav se sam nikoli ni poslu-žil podobnih izraznih sredstev; res je tretji koncert vsaj v začetku uglašen na bolj intimne strune, polagoma pa tudi tu prevlada visokodoneča retorika, Rahmaninov je poleg tega želel izpostaviti svojo transcendentalno tehniko, zato se koncert odvija v nenehnem prehajanju z bolj zaupnega prigovarjanja poslušalcu na silovite boje med solistom in orkestralno maso. Te značilnosti je lepo podčrtal gruzijski mojster Alexander Toradze, ki se je koncerta lotil z rahlimi dotiki, romantično zasanjano, nato pa je dinamiko stopnjeval do skrajnih možnosti instrumenta, ki je pod krepkimi udarci večkrat zazvenel nekoliko preveč kovinsko; napetost je bila ves čas visoka in skoraj ni dopuščala diha med posameznimi epizodami, tudi zaradi same strukture koncerta, ki se vrtoglavo spreminja, vrača se na izhodišče, nato pa nepričakovano zasuka v povsem drugačne vzorce. Pianist je zelo zahtevno vlogo izpeljal suvereno (o sproščenosti in brez-skrbnosti tu vsekakor ni govora) ter izzval navdušenje poslušalcev, ki so mu dolgo in vztrajno ploskali, po velikem naporu pa jim Toradze ni privoščil dodatka. Pianist Aleksander Toradze je izzval navdušen je poslušalcev, zelo dobro pa je svojo nalogo opravil tudi dirigent Renato Palumbo Po odmoru pa smo stopili na zelene trate in s čarobno močjo Mahlerjeve glasbe okusili lepoto stvarstva: prispodoba je v simfoniji prisotna v obliki melodije, ki jo je avtor črpal iz svojega samospeva »Ging heut' morgen übers Feld...(danes zjutraj sem šel po polju...)«. Že bežna, površna primerjava partiture s simfonijami, ki so nastajale proti koncu XIX. stoletja, nam razkrije Mahlerjevo genialnost, sposobnost, da iz že izrabljenega, včasih na- ravnost trivialnega materiala ustvari nekaj čisto novega, dobesedno nezaslišanega, pa vendar izpovedno bogatega in nedvomno vrednega uvrstitve v kategorijo absolutno lepega. Sam skladatelj je nekoč izjavil, da bodo ljudje njegovo glasbo razumeli petdeset let po njegovi smrti: bil je dober prerok, kajti v šestdesetih letih XX. stoletja se je začela prava »Mahler-Renaissance«, ki ji še ni videti konca. Prekrasni mozaik, ki ga sestavlja cikel devetih simfonij in z njimi povezanih (pa tudi samostojnih) orkestralnih samospevov, ima v prvi že vse značilnosti, ki poslušalca zapeljejo v »boljši svet«: skoraj plaho, pritajeno prisluškovanje naravi, ki se oglaša z originalnostjo onomatopeičnih zvokov, božajoče melodije, ki vzklijejo kot nežne cvetke na zelenem travniku, kmalu nato pa grozeče lebdeča usoda, ki prekinja idi-lo...pa skoraj brezskrbno podeželsko rajanje, ritem Landlerja, robata karikatura valčka, ki je v tistih letih začel zapeljevati Du-najčane, in drzna, ekspresionistično mrka parodija otroškega kanona Mojster Jaka, ciničen pogled na nebogljenost človeškega rodu-zibelka in krsta sta si zelo blizu, nazadnje pa Allegro furioso, ki je v prvotnem načrtu opisne simfonije simboliziral prehod iz pekla v nebesa.... Pričakovanje na izvedbo so zasenčili pomisleki glede dirigenta, ki je ob svojem prvem nastopu v tržaškem gledališču pustil neprijeten vtis z Verdijevim Plesom v Maskah, toda Renato Palumbo nas je tokrat prijetno presenetil: že v prvem delu koncerta je svojo nalogo opravil zadovoljivo, kajti ni bilo opaziti nesoglasij med solistom in orkestrom, v Mahlerje-vi simfoniji pa je razkril živahen temperament, s katerim je tržaški orkester pripeljal do mestoma skoraj navdušujoče izvedbe: zasedba je bila naravnost razkošna, kajti partitura zahteva polnoštevilen orkester in prisotni so bili skoraj vsi najboljši solisti posameznih oddelkov.Seveda so možne tudi bolj poglobljene interpretacije, hvalevredna pa je bila vnema, s katero je ansambel oblikoval tako nežne kot strastne in tragično boleče trenutke. Gledališče je bilo zelo dobro zasedeno in dolgi, navdušeni aplavzi so se vsuli povsem zasluženo, kajti tržaški orkester je ponovno dokazal, da ima v sebi dragocen glasbeni potencial, ki čaka samo na primerno priložnost, da lahko zaživi in zadiha s polnimi pljuči. Katja Kralj / ITALIJA Sreda, 1. oktobra 2008 13 politika - Oster odg ovor Veltronija in D'Aleme predsedniku vlade »Berlusconi naj spoštuje vlogo in poslanstvo opozicije« Premier, ki je v ponedeljek praznoval 72 let, je razmišljal o »politični upokojitvi rasizem Ganski študent ovadil redarje zaradi nasilja f ; v Emmanuel Bonsu ansa MILAN - Silvio Berlusconi je svoj ponedeljkov 72-rojstni dan praznoval v znamenju ostrih polemik z Demokratsko stranko. Povedal je tudi, da je letošnjega januarja razmišljal o umiku iz politike, potem pa si je premislil. Češ da ni nikogar, seveda razen njega, ki bi lahko uspešno vodil Italijo. Ministrski predsednik je znova glasno očital Walterju Veltroniju, da je hotel za vsako ceno razbitje pogajanj o usodi Alitalie. Vodja Demokratske stranke naj bi s tem namenom tudi pritiskal na generalnega tajnika CGIL Guglielma Epifanija, naj ne podpiše dogovora z novimi lastniki letalske družbe. »Na srečo, da je v zadnjem trenutku posegel Massimo D'Alema in pravočasno ustavil Veltronija in zlasti Epi-fanija,« je dejal Berlusconi med praznovanjem rojstnega dne v komaj kupljeni razkošni vili ob jezeru Maggio-re. Veltroni in D'Alema sta takoj zanikala Berlusconiejeve trditve in jih ocenila za laži, ki nimajo ne repa ne glave. »To, kar govori in dela Berlusconi, presega vse meje dobrega okusa,« meni Veltroni, ki poziva ministrskega predsednika, naj ima vsaj malo spoštovanja do opozicije in do tistih, ki ne razmišljajo kot on. Tudi D'Alema očita Ber-lusconiju, da si je dogajanja o Alitalii kratkomalo izmislil. Ministrski predsednik bi se moral po njegovem nasprotno zahvaliti opoziciji za konstruktivno vlogo, ki jo je igrala v postopku za reševanje državne letalske družbe. Omenili smo Berlusconijevo namero, da bi zapustil politiko in se, kot sam pravi, v celoti posvetil družinskemu življenju. »Ruski voditelj Vladimir Putin me je na neki večerji vprašal, če bom še kdaj kandidiral za ministrskega predsednika. Odgovoril sem mu, da ne. Potem pa sem pomislil, da v Italiji trenutno ni človeka, ki bi boljše vodil državo od mene,« je novinarjem povedal Berlusconi. Večerja s Putinom je bila januarja, aprila so bile predčasne volitve, Berlusconi je zmagal in danes spet vodi italijansko vlado. / > i Vodja DS Walter Veltroni ansa PARMA - »Grdo so me opso-vali in me pretepli,« je včeraj zatrdil temnopolti ganski študent, ki je zaradi fizičnega nasilja prijavil karabi-njerjem mestne redarje iz Parme. Emanuel Bonsu se je včeraj z otečenim obrazom predstavil na ka-rabinjerski postaji. V rokah je držal ovadbo in potrdilo o zdravljenju na urgenci. Prej kot jezen je bil fant prestrašen. Agentom je izročil ovojnico, na kateri je pisalo »Emanuel negro«, in jim pojasnil, da so mu jo dali redarji po peturnem zasliševanju. Redarje je v sporočilu za javnost branila njihova poveljnica Emma Monoguidi, ki je namignila, da je vse sad mladeničeve domišljije in da je najbrž sam zapisal tiste besede, ote-čeno oko pa si je povzročil s padcem na tla, ko se je želel izmuzniti policijski kontroli. Kakšna ironija: iskali so prekupčevalca z mamili, lisice pa nadeli študentu, ki celo opravlja prostovoljno službo v skupnosti za boj proti zasvojenosti. Tožilstvo je začelo s preiskavo in odredilo nove zdravniške preglede za temnopoltega mladeniča. Medtem se je aktivirala tudi občinska uprava, ki je sklicala sestanek s predstavniki mestnih redarjev; primer pa bo raziskal tudi urad proti diskriminaciji ministrstva enakih možnosti. sindikati - Zasedanje vodstva CGIL Epifani za novo omizje Pogajanja samo s Confindustrio nesmislena - Kamen spotike ostaja inflacijska stopnja Guglielmo Epifani RIM - Na sedežu največjega italijanskega sindikata CGIL se je včeraj sestalo njegovo državno vodstvo in prisluhnilo razčlenjenemu poročilu tajnika Guglielma Epifanija. Slednji se je navezal na besede predsednice Confin-dustrie Emme Marcigaglia, ki je izrazila upanje, da bo mogoče na današnjem soočanju med CGIL in zvezo indu-strialcev doseči nov sporazum o dohodkih. »Pogajanja s Confindustrio so izgubila svoj pomen,« se je glasil Epifa-nijev odgovor, »zato moramo ponovno predstaviti svojo enotno platformo in formalno predlagati razširitev pogajalske mize tudi na ostala predstavništva delodajalcev.« Epi-fani je prepričan, da sindikat v nasprotnem primeru tvega štiri ali pet različnih pogodbenih modelov, kar bi povzročilo hude socialne diskriminacije. Dokument, ki so ga industrialci predstavili sindikatom CGIL, CISL, UIL, je Epi-fani označil kot nekoherentnega z enotno sindikalno platformo: kamen spotike ostaja inflacijska stopnja, na podlagi katere bi obnavljali pogodbe. Confindustria predlaga, da bi to bil indeks predvidene inflacije za triletje, očiščen vpliva uvožene inflacije, v prvi vrsti energetske komponente, ki je letos s podražitvijo nafte močno vplivala na porast cen. Za CGIL je nesprejemljivo, da se na delavce zvrača posledice uvožene inflacije, medtem ko sta sindikata CISL in UIL pozitivno ocenila predlog industrialcev. Epifani je zato pozval njune voditelje, naj ne pozabijo na enotno platformo. Vodstvo Unicredita miri bojazni glede zdravja banke RIM - Na milanski borzi so včeraj zaradi zniževanja tečaja večkrat zaustavili trgovanje z delnicami banke Unicredit. Na zniževanje vrednosti kljub drugačnim zagotovilom vodstva banke in italijanskega finančnega ministrstva so vplivale govorice o domnevnih težavah banke z likvidnostjo. Tečaj delnic Unicredita je po ponedeljkovem 10,3-odstotnem padcu, ko je dosegel najnižjo raven v zadnjih desetih letih, včeraj zdrsnil za več kot devet odstotkov, zato so trgovanje popoldne zaustavili. Po vnovični sprostitvi trgovanja je izgubil še nekaj odstotkov in pristal pri 2,55 evra. Prvi mož banke Unicredit Ales-sandro Profumo je zaposlenim sporočil, da so kratko- in srednjeročni likvidnostni kazalci bistveno nad ravnijo, ki jo zahtevajo regulatorji bančnega trga v vseh državah, kjer je skupina Unicre-dito navzoča. Finančno ministrstvo je prav tako skušalo pomiriti javnost, saj so po srečanju gospodarskega ministra Giulia Tremontija z vodstvom centralne banke in borze zapisali, da so učinki svetovne finančne krize na italijanski bančni in zavarovalniški sektor pod nadzorom, italijanske banke pa so ustrezno likvidne. V Chiaianu spet napetost zaradi odlagališča smeti NEAPELJ - Po nekaj tednih miru so se v teh dneh spet razvneli protesti proti odlagališču odpadkov v Chiaianu v predmestju Neaplja. Včeraj dopoldne so protestniki skušali preprečiti dostop v kamnolom štirim vojaškim kamionom, ki so prevažali pesek. Toda posegla je policija in razgnala demonstrante. Med drugim je prijela bivšega župana občine Giuliano Maura Bertinija in ga odvedla na policijsko postajo za določitev istovetnosti. Protestnike je ostro kritiziral pod-tajnik za odpadke in vodja civilne zaščite Guido Bertolaso. »Proti odlagališču v Chiaianu protestirajo isti ljudje, ki so mi ovirali pri delu pod Prodijevo vlado in ki zdaj še vedno skušajo pokazati, da obstajajo, čeprav so jih volivci na zadnjih volitvah poslali domov,« je dejal. V bran protestnikov pa se je postavil odgovoren za pravosodje pri SKP Giovanni Russo Spena. »Odprtje odlagališča v Chiaianu je prava nesreča za ljudi, ki tamkaj prebivajo. Gre za zgrešen in nevaren ukrep, ki je bil sprejet brez pristanka županov in prebivalcev,« je menil. caserta - Med številnimi aretiranimi trije vidni člani kamoristične skupine Čelni napad na klan Casalesi Za zapahi dva izmed domnevnih storilcev pokola v Castel Volturnu - Zaplenili nepremičnine in družbe v skupni vrednosti 100 milijonov evrov CASERTA - Vodilni člani najbolj nasilne struje kamorističnega klana Casalesi so včeraj ob zori odšli v ječo. Alessandro Ciril-lo, Oreste Spagnuolo in Giovanni Letizia so se znašli za zapahi v okviru velike akcije sil javnega reda, ki je privedla do 127 aretacij: a 80 od teh so zadevale ljudi, ki so že v zaporu. Val priporov je povezan z nedavnim pokolom v kraju Castel Volturno pri Caserti, kjer je bilo ubitih 7 ljudi. Cirillo in Spagnuolo naj bi v prvi osebi streljala na afriške priseljence, skupaj z Letizio (znan z nazivom »'o zuoppo« oziroma šepavec) pa sta bila na spisku stotih najbolj nevarnih iskanih oseb v Italiji. Na območju klana Casalesi naj bi trojica v zadnjih mesecih vodila pravo strategijo terorja. Vsi aretiranci so osumljeni kriminalnega združevanja, izsiljevanja in uboja. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, se je trojica Cirillo-Spagnuolo-Letizia včeraj skrivala v treh različnih stanovanjih v Neaplju, v katerih so policisti in karabinjerji našli tudi različno orožje: dva kalašnikova (to orožje je med kampanijskimi kriminalci izredno priljubljeno) in dve pištoli. Tovrstno orožje je bilo uporabljeno v vseh nasilnih dogodkih, ki jih Z leve proti desni Alessandro Cirillo, Oreste Spagnuolo in Giovanni Letizia ansa preiskujejo na tem območju. Blizu Caserte so preiskovalci tudi zaplenili nepremičnine in družbe v skupni vrednosti več kot 100 milijonov evrov. V priporu pa se je znašla tudi Giuseppina Nappa, žena zloglasnega Fran-cesca Schivoneja - Sandokana, ki je že deset let v zaporu. Nappovo so odpeljali v zapor, ker naj bi prejemala plačo, ki jo kriminalne združbe zagotavljajo sorodnikom svojih priprtih članov. Po navedbah policije je bila to največja racija proti kamori v zadnjih mese- cih. Na prostosti ostajajo nekatere vidne osebnosti. Giuseppe Setola, ki je aprila zbežal iz hišnega pripora ter zgodovinska voditelja klana Casalesi Antonio Iovine in Michele Zagaria. Setoli pa so včeraj zaplenili stanovanja, gradbena podjetja in trgovine za skupno vrednost 10 milijonov evrov. Notranji minister Roberto Maroni je zatrdil, da je izpolnil svojo obvezo. »To je prvi odgovor vojni, ki jo je kamora napovedala državi,« je bil jasen. cei - Ob zavračanju evtanazije Škofjezazakon o »koncu življenja« VATIKAN - Stalni svet italijanske škofovske konference (CEI) je na svojem zadnjem zasedanju sprejel stališče, da bi bilo dobro, če bi italijanski parlament odobril zakon o »koncu življenja«. Stališče je včeraj pojasnil na tiskovni konferenci generalni sekretar CEI msgr. Giuseppe Betori, saj so nekateri sklep škofov tolmačili kot približanje zagovornikom zakonske uvedbe t. i. biološke oporoke. »V resnici škofje niso spremenili svojega stališča,« je dejal Betori. »Ugotovili pa so, da obstaja v italijanski zakonodaji vrzel na tem področju, saj se je ob primeru Eluane Englaro zgodilo, da je neko sodišče smatralo za svojo pristojnost, da določa, kdaj nekdo sme ali celo mora umreti. Da se to ne bi ponavljalo, je očitno potreben zakon,« je dejal generalni tajnik CEI. Sicer pa je msgr. Betori poudaril, da je Cerkev slej ko prej proti evtanaziji, tudi če bi se zanjo izrekel prizadeti pacient. »Življenje ni človeku na razpolago, zato je treba zavrniti vsako obliko pacientove samoodločbe o lastni smrti,« je dejal. V skladu s tem je po Be-torijevih besedah Cerkev proti opustitvi zdravljenja, pa tudi proti prekomernemu zdravljenju bolnikov. »Cilj škofov je braniti življenje, pa tudi braniti dostojanstvo konca človekovega življenja,« je zaključil generalni tajnik CEI. 1 4 Sreda, 1. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Podtajnik Menia o vprašanju Korna in Livarne »S slovenske strani zahtevamo jamstva« Ministrstvo za okolje bo nudilo podporo za rešitev vprašanj čezmejnega onesnaževanja »Zelo sem cenil razpoložljivost slovenskih sosedov v času, ko je prišlo do okvare v nuklearni elektrarni v Krškem. Iste odprtosti zaenkrat ne opažam v zvezi s problematikama solkanske Livarne in potoka Korna. O njih se bosta morali pogajati vladi, lahko pa zagotovim, da bo italijansko ministrstvo za okolje ponudilo vso potrebno tehnično podporo za rešitev vprašanj čezmejnega onesnaževanja.« S to obvezo se je ministrski podtajnik Roberto Menia včeraj poslovil od predstavnikov goriške občinske uprave, ki so ga povabili na srečanje in mu predstavili najpomembnejše težave, s katerimi se Gorica sooča na okoljskem področju. V ospredju sta seveda bila Livarna in Koren, zato je Menia v teku dopoldneva obiskal tudi Svetogorsko četrt, kjer se stanovalci že dolgo let spopadajo s smradom, onesnaženostjo in drugimi nevšečnostmi. »Emisije Livarne so stara zgodba, ki nima negativnih posledic le na naši strani, saj onesnažujejo tudi Novo Gorico. Kljub temu, da ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje, Livarna še vedno deluje. Do danes nam s slovenske strani še niso sporočili vzroka: morda je solkanski obrat dobil odlog, naše ministrstvo pa o tem ni obveščeno,« je povedal Menia in dodal, da bo ministrstvo posredovalo slovenski vladi preko Farnesine vso razpoložljivo dokumentacijo: »Upam, da bomo v kratkem prejeli pozitivno novico.« Župan Ettore Romoli, odbornik za okolje Francesco Del Sordi in podžupan Fabio Gentile so Menii izrazili tudi zaskrbljenostjo zaradi onesnaženosti potoka Koren, ki prečka državno mejo na območju med Škabrijelovo ulico in Ulico Cat-terini. »Koren je prava odprta greznica. Smrad je neznosen, občutek imaš, kot da si v Kalkuti,« je po ogledu ocenil Menia, Romoli pa je povedal: »Novogoriška stran načrtuje med železnico in Prvomajsko ulico izgradnjo kompleksa, ki predvideva med drugim tudi 700 novih stanovanj in komercialni center. Zaskrbljeni smo, ker bo odplaka preko Korna odtekala k nam, zato bi želeli, da bi do izgradnje ne prišlo pred uresničitvijo nove čistilne naprave.« Tudi Menia je ocenil, da bo načrt urbanizacije območja v bližini meje še poslabšal problem onesnaženosti Korna. Kompleks Majske poljane so že začeli graditi, prvih 214 stanovanj pa naj bi bilo nared spomladi doberdob 28-letnik v avtu kadil cigareto z marihuano Zasačili so ga, medtem ko je v svojem avtomobilu kadil marihuano, in ga zaradi tega prijavili prefekturi kot uživalca. Tržiški ka-rabinjerji so v nedeljo popoldne pri Doberdobu izsledili 28-letnega moškega z bivališčem v goriški pokrajini, ki je svoj avtomobil parkiral sredi gozdne poti. Karabinjerji so se približali vozilu in v njem opazili mladeniča, ki je kadil. Po pregledu vozila so ugotovili, da je bila v cigareti marihuana, v avtomobilu pa so našli še dodatna dva grama iste opojne substance. Mamilo so zasegli, mladenič pa si je prislužil prijavo. Med rednimi kontrolami prometa so karabinjerji iz Tržiča in Štarancana ob tem ugotovili, da so trije vozniki sedli za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi. Vsem trem so odvzeli vozniško dovoljenje in jih prijavili zaradi kršitve 168. člena prometnega zakonika. Podtajnik Menia, občinski odbornik Del Sordi in podžupan Gentile med ogledom območja v neposredni bližini Livarne bumbaca 2010. »Ob sloganih o čezmejnem sodelovanju in sožitju pričakujemo tudi konkretna jamstva v zvezi z učinkom, ki ga bo nov stanovanjski kompleks imel na okolje. Tako kot si prizadeva Slovenija za do- govarjanje o nameščanju uplinjevalnika v Tržaškem zalivu, je upravičeno, da tudi mi zahtevamo jamstva v zvezi z izgradnjo čistilne naprave na slovenski strani meje.« Le-ta bo stala na ozemlju šempetrsko- vrtojbenske in mirensko-kostanjeviške občine, čistila pa bo tudi novogoriške odplake. Rok za začetek izgradnje je leto 2010, objekt pa mora biti dokončan v roku enega leta. (Ale) Zrušil se je gradbeni oder V Tržiču se je včeraj porušil del strehe stavbe »Ex albergo operai«; omet je padel na gradbeni oder, ki so ga postavili zaradi obnovitvenih del poslopja. Pod težo ometa se je gradbeni oder zrušil in padel na cesto, ki je speljana znotraj ladjedelnice Fincan-tieri. Stavba »Ex albergo operai« je bila namreč zgrajena ob ladjedelnici v začetku prejšnjega stoletja in so v njej živeli delavci. Poslopje je več let zapuščeno, zdaj pa ga je začelo obnavljati gradbeno podjetje Regal Villa s Sicilije. Del strehe poslopja se je porušil okrog 8.30; padel je na gradbeni oder, ki se je upognil pod težo ometa. Po nekaj minutah se je z nekaj deset metrov višine zrušilo dvajset metrov gradbenega odra, ki je padel na cesto v ladjedelnici. Sindikati so takoj zahtevali pojasnila od vodstva ladjedelnice, čim prej pa se želijo srečati tudi s predstavniki podjetja Regal Villa. Ponaredek med dobitkom V ponedeljek zvečer je državljan Bosne in Hercegovine na enem izmed bencinskih servisov v Vrtojbi želel plačati natočeno gorivo z bankovcem za sto evrov, a se je izkazalo, da gre za ponaredek. Zaposleni na servisu so moškega zadržali in poklicali policiste. Ti so ugotovili, da ponaredek izvira iz sosednje Italije. Tam je možakar v kiosku namreč kupil srečko italijanske loterije in imel pri tem srečno roko: zadel je dobitek v višini 500 evrov. Prodajalec mu je dobitek izplačal, a je bil na njegovo smolo eden izmed bankovcev ponarejen. Policisti so mu ga zasegli. (km) gorica - Občinski svet sprejel le obračun občinskih lekarn Zaradi nesklepčnosti odpadlo glasovanje o občinskem obračunu Goriški občinski svet je v ponedeljek odobril lanski obračun podjetja občinskih lekarn, ki je poslovanje zaključilo z 80.955 evri čistega dobička. Proračun občine Gorica za leto 2007 pa bo za odobritev počakal na prihodnjo sejo občinskega sveta, čeprav bi razprava morala potekati včeraj, ko je bilo predvideno nadaljevanje ponedeljkovega občinskega sveta. Do tega pa ni prišlo, saj je bilo ponedeljkovo zasedanje prekinjeno zaradi nesklepčnosti in pravilnik v teh primerih ne dovoljuje, da bi se občinski svet nadaljeval naslednjega dne. Do razveljavitve seje je prišlo, ko je opozicija zapustila dvorano iz protesta, odsotni pa so bili tudi svetniki večine Gaetano Valenti, Punteri, Leonardo Zappala, Marino Za-netti in Marina Colombo. »V ponedeljek so tehnično poročilo podali revizorji, nato pa je odbornik Guido Germano Pettarin opisal obračun. Po dogovoru bi morali z razpravo nadaljevati v torek, kar bi omogočalo opoziciji, da bi v zvezi s pomembnim dokumentom postavljala vprašanja, v resnici pa je večina želela to preprečiti in glasovati še isti večer,« je povedal svetnik Foruma Marko Marinčič. »Tako bo obračun, ki bi ga bilo treba odobriti že 30. junija, moral počakati na prihodnjo sejo,« je v imenu opozicije napisala svetnica Donatella Gironcoli in ocenila, da je večina ponovno pokazala svojo šibkost. »Zasedanje se je sicer že slabo začelo. Načelniki so se dogovorili s predsednikom občinskega sveta Rinaldom Roldom, da bo župan v uvodu poročal o družbi IRIS. Romoli tega ni hotel narediti,« je povedal Ma-rinčič. Nad županovim odklonom se je ogorčeno izrazil načelnik Foruma Andrea Bellavite, ki je po prekinitvi seje obtožil večino, da hoče preprečiti razpravo o prihodnosti podjetja. V prvem delu ponedeljkovega zasedanja so bila na vrsti svetniška vprašanja. Svetnik Oljke Silvan Primosig je sprožil problem slovenske prevajalke na goriški občini, ki tvega, da ji ne bo obnovljena pogodba. »Ali namerava občina nadaljevati brez prevajalke, ki je med drugim pomembna tudi zaradi sodelovanja z Novo Gorico?« je vprašal Primosig, Pettarin pa je odgovoril, da občina že išče denar za obnovo pogodbe. Svetnica Oljke Marilka Koršič je opozorila na slabo razsvetljavo v bližini šole Trinko, Božidar Tabaj pa je postavil problem parkirišč v Štandrežu. Marinčič je kritično komentiral odsotnost upraviteljev na srečanju z občani in trgovci, ki je bilo namenjeno projektom za preureditev korzov, Bernardo De Santis pa je interpelacijo posvetil zdravstvu. Izid ponedeljkove seje je komentiral tudi načelnik Oljke Federico Portelli. »Kar se je zgodilo nas opozarja na dejstvo, da sta občinski pravilnik in statut zastarela. Večina in opozicija ju morata skupaj obnoviti,« je prepričan Portelli. iris - Skupščina županov poverila upravnemu svetu pripravo javnega razpisa Energetski sektor bodo prodali Prednost bo imela ponudba, ki bo ob najvišjem znseku zagotovila tudi zaposlitev čim višjega števila uslužbencev Skupščina delničarjev družbe za javne storitve IRIS je včeraj po dolgi in razčlenjeni razpravi poverila upravni svet podjetja, da pripravi razpis za prodajo energetskega sektorja. Skupščina, ki jo sestavljajo vsi župani občin goriške pokrajine, je pri tem pojasnila, da bo razpis zmagalo podjetje, ki bo ponudilo največ denarja za energetski sektor družbe IRIS, hkrati pa bo zagotovilo zaposlitev čim višjega števila uslužbencev. Goriški župani so hkrati pozvali upravni svet družbe IRIS, da naj preveri možnost združitve z drugimi podjetji za okoljski sektor, ki sloni na ravnanju z odpadki. Včerajšnjo skupščino je uvedel predsednik upravnega sveta družbe IRIS Armando Querin; po njegovem poročilu in razpravi je dokument s pozivom k prodaji energetskega sektorja podprlo 82,4 odstotkov delničarjev, proti je jih bilo 2,86 odstotkov, 6,62 odstotkov pa jih je bilo proti. Število delnic je med občinami porazdeljeno glede na njihovo velikost in število prebivalstva. gorica - Danes v KB Centru srečanje v priredbi SKGZ in SSO Razprava o prihodnosti goriškega slovenskega šolstva Organizacija mreže slovenskih šol na Goriškem, kakovostna rast vzgojnih ustanov, vprašanje jezika, posredovanje narodnostne identitete in problem prevoza šoloobveznih otrok bodo središčne teme srečanja, ki bo potekalo danes v goriškem KB Centru. Pobuda za poglobljeno razpravo, ki se je bodo udeležili člani SKGZ in SSO, ravnateljice slovenskih šol na Goriškem, Sindikat slovenske šole in ravnateljica SLORI-ja Maja Mezgec, se je porodila med skupnim zasedanjem goriških tajništev dveh krovnih organizacij, med katerim je tekla beseda o odprtih vprašanjih, ki zadevajo slovensko šolstvo v Gorici. Udeleženci sestanka so sicer ugota- vljali, da je položaj goriških šol s slovenskim učnim jezikom spodbuden, kot pozitivno pa so ocenili še posebej dejstvo, da se o dodatni kakovostni rasti razpravlja pragmatično in brez predsodkov. Za razvoj slovenskega šolstva, so povedali udeleženci sestanka, je predvsem potrebno javno in konstruktivno soočenje med civilno družbo in šolskimi akterji. Prisotni so tudi soglašali, da je strokovni pristop neizogiben pogoj za sprejemanje katerekoli odločitve na področju šolstva. Predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini Peter Černic je v svojem posegu izpostavil problem prevoza šoloobveznih otrok na Plešivem in v Romjanu, ki čaka na institucionalizirano rešitev, ocenil pa je, da morajo tej problematiki posvečati isto pozornost tudi slovenske občine. O novih izzivih, s katerimi se slovenska šola srečuje v spremenjenih družbenih razmerah, pa je spregovorila ravnateljica Dijaškega doma Simon Gregorčič Kristina Knez. Le-ta je izpostavila vprašanje poslanstva slovenske šole: je njena vloga predvsem posredovanje slovenskega jezika in kulture, ali je še vedno aktualna tudi potreba po posredovanju vrednot narodnostne pripadnosti otrokom? O vseh teh vprašanjih bo tekla beseda na današnjem srečanju, ki se bo v KB Centru začelo ob 17. uri. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 1. oktobra 2008 15 gorica - V KC Lojze Bratuž predstavili gledališko, koncertno in razstavno dejavnost V novo sezono stopajo zvesti svojim koreninam Jutri koncert bratov Feguš Iz Maribora - Decembra gostuje zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve V komorni dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici so včeraj predstavili gledališko, koncertno in razstavno dejavnost za sezono 2008-2009. »Kulturni center Lojze Bratuž ostaja zvest svojim načelom, svojim koreninam, svojemu jeziku in v tem okviru nadaljuje po poti, ki si jo je začrtal,« je na včerajšnji predstavitvi sezone uvodoma povedala ravnateljica kulturnega hrama Franka Žgavec in se zahvalila vsem ustanovam, ki delujejo znotraj centra in ki z njim sodelujejo. Pri tem gre omeniti ZCPZ, ZSKP, Glasbeno šolo Emil Komel in glasbeno združenje Florestan. Tudi letošnji spored prireditev bo zaobjemal klasična področja umetnosti glasbeno, dramsko in likovno. Bogata koncertna sezona se bo v kulturnem centru Bratuž pričela jutri, 2. oktobra ob 20.30, ko bo nastopil godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. Ansambel se je s svojim imenom že uveljavil tako v slovenskem kot v širšem evropskem glasbenem prostoru. Vedno v organizaciji kulturnega centra Bratuž, ZCPZ, ZSKP in glasbene šole Emil Komel bo ob praznovanju sv. Martina v ponedeljek, 10. novembra, v pevmski cerkvi nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki letos praznuje svojo 40. obletnico delovanja in za svojo visoko kvaliteto je bil deležen prestižnih priznanj. Leto se bo zaključilo s tradicionalnim božičnim koncertom, od katerega si organizatorji veliko pričakujejo. V petek, 12. decembra, bo tako velika dvorana centra Bratuž gostila svetovno znani zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve, ki bo nastopil pod vodstvom dirigenta Ana-tolya Grindenka. V naslednjem letu bodo nastopili goriški orkester ArsAtelier, univerzitetni pevski zbor iz ZDA University of Utah Singers in goriški Trio Alex, ob tem pa bo na sporedu klavirski recital zmagovalca 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja Giuliano Pecar. V zvezi s prihodnjo koncertno sezono je predsednica ZCPZ Lojzka Bratuž opozorila, da »kljub izredni kakovosti naših koncertov, se število poslušalcev ne povečuje. Pogrešamo tudi prisotnost mestnih oblasti in drugih odgovornih predstavnikov slovenske in italijanske javnosti. « Z namenom, da bi gledališče približali najmlajšim, bo tudi v letošnji sezoni potekal Goriški vrtiljak; namenjen bo otrokom iz vrtcev in osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom in bo potekal v sodelovanju s Slovenskim narodnim gle- Z leve Lojzka Bratuž in Franka Žgavec bumbaca dališčem Nova Gorica ter pod pokroviteljstvom dežele FJK in Fundacije goriške hranilnice. Repertoar Velikega in Malega polžkovega abonmaja sestavlja skupaj osem gledaliških in lutkovnih predstav. Napovedana so gostovanja skupin iz Ljubljane, Kranja, Celovca, Celja in Nove Gorice. Naknadno bodo poskrbeli za srednje in višje šole, katerim bodo ponudil primeren vsebinski program predstav. Gledališko in koncertno dejavnost bodo kot vsako leto spremljale tudi likovne razstave. Ravnokar si je v prostorih centra Bratuž mogoče ogledati fotografsko razstavo šestih fotografskih klubov iz Gorice. Z likovno razstavo pa se bodo v prihodnje poklonili Lojzetu Špacapanu ob petdeseti obletnici njegove smrti. Pozornost bo namenjena še raznim družbenim dogajanjem v svetu in našem prostoru; krožek Anton Gregorčič bo priredil predstavitve knjig in debatne večere. Vzporedno s predstavitvijo programa nove sezone Kulturnega centra Lojze Bratuž je izšla še dvanajsta izdaja biltena s kronološkim popisom vseh prireditev lanske sezone in bogato bero fotografij. Uvodno besedo k letošnji dvanajsti izdaji tega pomembnega arhivskega dokumenta je prispeval podpredsednik kulturnega centra Bratuž Damijan Paulin. Podrobnejše informacije o posameznih predstavah in kulturnih dogodkih so na voljo na spletni strani www.kclbra-tuz.org. (VaS) gorica Na novogoriški univerzi v petek župan Romoli Novogoriško univerzo bo v petek, 3. oktobra, prvič obiskal goriški župan Ettore Romoli. Njegov obisk je bil napovedan že pred mesecem dni, a so ga zaradi županovih drugih obveznosti prestavili. Župan Romoli bo obiskal prostore Fakultete za znanosti o okolju novogoriške univerze, ki se nahajajov Križni ulici v Gorici. Na Univerzi v Novi Gorici pojasnjujejo, da se je goriški župan odzval na njihovo povabilo, gostu bodo razkazali prostore in predstavili delovanje fakultete in univerze. S predsednikom no-vogoriške Univerze Danilom Zavrtanikom naj bi spregovorila tudi o možnostih za nadgradnjo obstoječega čezmejne-ga sodelovanja na področju visokega šolstva. Poleg Zavrtani-ka bo goriškega župana sprejel še Mladen Franko, dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, Boštjan Žekš, predstojnik Univerze v Novi Gorici in predsednik fi-nančno-delniške družbe KB 1909 Boris Peric. (km) gorica - Tridnevna pobuda fundacije Coronini Cronberg Prvič na ogled Paciolijev rokopis z Leonardovimi ilustracijami Med 3. in 5. oktobrom se bo Gorica spremenila v mednarodno prestolnico šaha. Z bogatim programom pobud, ki so ga naslovili »Med igro in kulturo«, bo namreč fundacija Coronini Cronberg čez vikend praznovala lansko odkritje Pa-ciolijevega rokopisa »De ludo scaccho-rum«, ki ga je poslikal sam Leonardo Da Vinci. »Ob tej priložnosti bo prvič na ogled tudi rokopis slavnega renesančnega matematika s šahovskimi strategijami, ki je bil po naključju odkrit med zapuščino grofa Viljema Coroninija. Rokopis je bil doslej na ogled le v muzeju Uffizi v Firencah, tokrat pa bo prvič na razpolago Goričanom,« je povedala kustos Coroni-nijeve zapuščine Serenella Ferrari in dodala: »Originala se seveda ne bo mogoče dotakniti, obiskovalci dvorca Coronini pa bodo lahko prelistali kopije knjige.« Pobuda, ki naključno sovpada tudi z začetkom olimpijade umskih športov, se bo začela v petek ob 17.30 s tiskovno konferenco v prostorih bivše konjušnice palače Coronini, med katero bo arhitekt Paciolijev rokopis z Leonardovimi ilustracijami Franco Rocco predstavil dragocen Pacio-lijev rokopis, ki ga krasijo Leonardove ilustracije. Ob 19. uri bo na sporedu šah z živimi figurami v srednjeveških oblačilih, v soboto pa se bodo ob 16.30 začele tekme v okviru olimpijade umskih športov. Nedelja bo v celoti posvečena ogledu Pa-ciolijevega rokopisa. gorica - Zaprli prometu Ulico Bombi vrtojba - V okviru praznovanj ob odprtju novih prostorov Predor zaprt Vitel odpira vrata Nadaljuje se obnova Travnika in gradnja dostopa v grajsko naselje V petek bodo gostom in prijateljem razkazali prostore in sodobno tehnično opremo Prometni znaki opozarjajo na zaprtje predora bumbaca V Gorici se nadaljujejo dela za obnovo Travnika in za izgradnjo neposrednega dostopa iz mestnega središča v grajsko naselje. Včeraj sta bila zato zaprta za promet Ulica Bombi in predor od križišča z Ulico Giustiniani do križišča med Travnikom in Ulico Mameli. Omenjene spremembe prometne ureditve je zahtevalo gradbeno podjetje Luci costruzioni, da bi lahko nadaljevalo z delom. Podjetje se je obvezalo, da bo na gradbišču postavilo prehod, ki bo omogočal dostop do Kinemaxa. Mestni redarji so že postavili dodatne prometne znake, ki voznike opozarjajo na zaprtje predora. Novogoriška lokalna televizija Vitel ima od konca avgusta dalje nov naslov; iz Dornberga se je namreč preselila v nove in udobne prostore v stavbi Primorskega tehnološkega parka ob nekdanjem mednarodnem prehodu v Vrtojbi. Slovesnost ob odprtju in predaji novih poslovnih prostorov in ob prisotnosti številnih gostov in prijateljev tudi iz zamejstva je bila svojevrstni praznik ne le televizije Vitel, ampak medijev brez meja celotnega goriškega prostora. Šestnajst letnico delovanje je torej televizija Vitel praznovala z vsebinsko spodbudnim dogodkom, ki je znal izpostaviti vprašanja in vlogo medijev v obmejnem prostoru. Poleg tega gre poudariti, da so novi prostori opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo; zasnovani so za kakovostno delo ter prijetno počutje tako gostov in zaposlenih. Na slovesnosti so v samem uvodu spregovorili televizije Vitel glavni urednik Ivo Saksida, direktorica Dolores Ži-gon Klaut in glavni družbenik Marjan Mikuž. Sledil je slavnostni govor župana občine Šempeter-Vrtojba Draga Va-lenčiča, ki je še posebej izpostavil vlogo Vitela v primorskem okolišu. Nato sta župan Valenčič in urednik Saksida s simboličnim potegom ročice na mešalni mizi, svečano predali nove prostore svojemu namenu. Nato so sledili še pozdravi župana občine Nove Gorica Mirka Brulca, direktorja Primorskega tehnološkega parka Janka Borjančiča in ravnatelja Kulturnega doma v Gorici Igorja Komela, ki je še posebej izpostavil dolgoletno sodelovanje med zamejskimi kulturnimi organizacijami in televizijo Vitel, ki po svojih mo- Ivo Saksida s sodelavkami čeh polaga precejšnjo pozornost tudi zamejski stvarnosti. Praznična srečanja televizije Vitel se bodo nadaljevala v petek, 3. oktobra , ko bo od 9. do 20. ure Dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti bodo gostom in prijateljem razkazali prostore, na voljo bodo tudi za krajši in sproščen klepet. 16 Sreda, 1. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / jazbine - Komjančevi uvajajo mehansko trgatev v Brda V dveh urah stroj opravi osemurno delo desetih trgačev »Grozdje lahko doseže optimalno zrelost brez bojazni, da bi ga ne uspeli pravočasno pobrati« Trgatev v Brdih prehaja te dni v svojo zaključno fazo. Večina vinogradnikov ima bele sorte že v kleti, medtem ko pravkar poteka trganje rdečih. Tako je tudi pri Komjančevih na Jazbinah, ki letošnjo letino dokaj dobro ocenjujejo, saj so stopnje sladkorja in kisline v normali, le celotnega pridelka je zaradi akutnega napada peronospore in toče za štirideset odstotkov manj. Komjančevim bo vsekakor letošnja trgatev ostala v spominu predvsem zato, ker so od tradicionalnega načina obiranja grozdja s pomočjo trgačev prešli na inovativno mehansko trgatev. »Za mehaniziran sistem obiranja grozdja sem prvič izvedel pred triindvajsetimi leti, ko sem obiskal ZDA in Kanado. Sprva sem bil prepričan, da se tak sistem nikoli ne bo obnesel pri nas v Brdih. Stvari pa so kmalu šle v nasprotno smer, danes v nižinskem pasu FJK obirajo vinograde skoraj povsem s stroji in mislim, da se bo ta kmalu uveljavil tudi v Brdih« je povedal Aleš Komjanc, ki skupaj s sinovi Robertom, Benjaminom, Patrikom in Ivanom upravlja družinsko vinarsko podjetje Komjanc, ki obsega osemindvajset hektarjev vinogradov na območju Ke-brišča, Števerjana, Ločnika in Moša. »Prejšnja leta smo za trgatev na vsakem hektarju površine potrebovali deset ljudi, ki so dnevno delali osem ur. Sedaj s strojem na isti površini opravimo delo približno v dveh urah,« je na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup stroja odgovoril Komjanc in dodal, da ob zgoraj navedenem razmerju je investicijo velevala še želja po izboljšanju kvalitete vina. Po mnenju Kom-janca mehanska trgatev zaradi svoje hitrosti dovoljuje, da doseže grozdje na trti optimalno zrelost brez bojazni, da bi ga ne utegnili pravočasno pobrati. Za stroj francoske znamke Vo-lentieri-Pellenc so Komjančevi odšteli 80.000 evrov. Predvidevajo, da bodo stroške amortizirali v obdobju treh do petih let. Na pomoč jim bo prišla tudi država, ki v okviru kompetentnega ministrstva dodeljuje prispevke za modernizacijo in razvoj kmetijstva. Stroj je mehansko in tehnološko povsem dovršen, pogonsko moč mu daje kardanska povezava s traktorjem, na katerega je priklopljen. Številne nastavitvene možnosti ponujajo najboljše delovne pogoje. Kako pa praktično poteka mehansko »trganje« grozdja? Stroj v obliki obrnjene črke u se premika nad vin- Ivan in Patrik Komjanc pred novim strojem foto vas skimi trtami in njegova vibracija povzroča odpadanje grozdnih jagod v spodnji del stroja, liste pa, ki so lažji od jagod, stroj posesa in izloči. Poseben tekoči trak dovaja jagode in mošt v dva zunanja stranska rezervoarja s kapaciteto dvajsetih stotov grozdja. »Stroj je precizen in že po kratkotrajni praksi preprosto uporabljiv. Dosega hitrost od 3 do 8 kilometrov na uro in ga je mogoče uporabljati tudi na terenu, ki ima do 30 stopinj naklona. S pomočjo računalnika in elektronike je mogoče s traktorja uravnavati vse nastavitve: jakost vibracije, moč sesanja, zavore in vpogled v količino nabranega grozdja,« nam je obrazložil Ivan Komjanc, ki je pri družinskem podjetju zadolžen za delo v vinogradu, in dodal, da kljub vibraciji stroja ni opazil, da bi ta povzročil škodo na trtah in kolih. V prihodnje nameravajo Kom-jančevi mehaniziranemu sistemu trganja prilagoditi tudi strukturo vinogradov, kar bo še dodatno optimiziralo delo. Na posameznih terasah bodo vrste trt posadili tako, da bo stroju omogočen prehod. Privilegirali bodo tudi gojitveno metodo Guyot, po kateri grozdi zrastejo vsi na enaki višini. Vanja Sossou nova gorica - Jutri podelitev nagrade Gazelo lovijo tri uspešna podjetja Znani so trije nominiranci, ki se bodo jutri v novogoriški Perli potegovali za naziv primorsko-no-tranjske gazele 2008. To so podjetje EPIC Commerce s sedežem v Postojni, ki je vodilno svetovno podjetje na področju plastičnih opažnih sistemov in opažnih sistemov, izdelanih iz steklenih vlaken, Finali Trading iz Kopra, v katerem se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo (reciklažo) gradbenih odpadkov, ter Instrumentation Technologies iz Solkana, ki je svetovno vodilno podjetje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospe-ševalnikih osnovnih delcev in raz-vojno-raziskovalnih laboratorijih. Na šestih regijskih izborih po vsej Sloveniji bodo organizatorji -časopisna hiša Dnevnik - razglasili šest regionalnih zmagovalcev. Zlata gazela Slovenije za leto 2008 pa bo proglašena na osrednji prireditvi, ki bo 22. oktobra v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam bo svet gazel sporočil odločitev, kateri od šestih regijskih zmagovalcev je najboljše med najhitreje rastočimi, najdrznejše in najuspešnejše podjetje. Naziv gazela leta je bil prvič podeljen leta 2001. Od tedaj po vsej Sloveniji poteka šest regijskih in ena državna prireditev, na kateri razglasijo zmagovalca za tekoče leto, poleg zlate pa podelijo še srebrno in bronasto gazelo. Podjetje Instrumentation Technologies iz Solkana je lani že zmagalo na regijskem tekmovanju, v končni razvrstitvi pa se je uvrstilo na drugo mesto in postalo srebrna gazela za leto 2007. (km) gorica - V pokrajinskem uradu za kmetijstvo v Ulici Rossini bodo zbirali prošnje Prispevki za travnate površine Za vsak hektar 250 evrov - Prejemniki prispevkov se bodo obvezali, da bodo travnike vzdrževali in jih kosili dvakrat letno Dežela Furlanija-Julijska krajina bo delila prispevke lastnikom travnatih površin, ki se bodo na ta način obvezali, da bodo svoje travnike redno kosili in vzdrževali. Deželna direkcija za kmetijstvo je poverila pokrajine, da zberejo prošnje in preverijo njihovo veljavnost. Funkcionarji kmetijskega urada goriške pokrajine so se včeraj srečali s predstavniki kmečkih stanovskih organizacij Coldiretti, Confa-gricoltura, Cia in Kmečka zveza ter jim pojasnili, kako bo potekalo zbiranje prošenj. Deželni zakon o travnatih površinah so izglasovali 29. aprila 2005, zatem pa je bil izdelan seznam travnikov, ki bodo deležni posebne zaščite. Seznamu so že bili predstavljeni ugovori in je bil zatem spremenjen, sicer pa deželni zakon predvideva, da je seznam občasno ažuriran. »8. člen zakona pravi, da so predvideni prispevki za lastnike travnatih površin, ki so zaščitene,« je pojasnil odgovorni za goriški urad Kmečke zveze Walter Mikluz, ki se je udeležil srečanja na pokrajini. Po njegovih besedah bodo lastniki travnikov prejeli 250 evrov za vsak hektar travnate površine, prispevke pa bodo podeljevali na podlagi datuma vložitve prošnje. Kdor se bo prej oglasil na okencu pokrajine v Ulici Rossini 7 v Gorici, bo dobil prispevek, seveda pa bodo imeli prednost kmetje oz. kmetije. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 20. oktobra, zbirati pa jih bodo začeli v prihodnjih dneh. Kdor bo prejel prispevek, se bo v bistvu obvezal, da bo travnik vzdrževal. Vsaj dvakrat na leto ga bo moral pokositi, seno bo moral odpeljati in travnik občasno tudi gnojiti. Vse potrebne informacije o vložitvi prošenj in travnatih površinah nudijo v goriškem uradu Kmečke zveze. gorica - Na pobudo pokrajine Niz komičnih filmov za smeh in premislek Komični filmi za smeh in premislek o družbenih razmerah. To je sporočilo letošnjega niza jesenskih filmskih večerov z naslovom »Ridere per ri-dere«, ki ga odborništvo za vprašanje mladih goriške pokrajinske uprave prireja v okviru projekta DVD Forum. »Večeri so namenjeni mladim in vsem, ki jim je filmska umetnost pri srcu,« je o pobudi povedala pokrajinska odbornica Licia Morsolin in dodala, da bo ob zaključku vsake projekcije časa še za krajšo diskusijo in izmenjavo mnenj o sporočilnosti filma. Filmski repertoar poteka pod umetniškim vodstvom Manuele Mersecchi in Agate Perrucci. Predvajanja filmov se bodo pričela v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.45 v centru za multimedijsko komunikacijo v palači Alvarez v ulici Diaz, ko bo na sporedu ameriški film Duck Soup iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Projekcije ostalih devetih filmov »The Great Dictator«, »Divorzio all'italiana«, »Dr.Strangelove«, »Bananas«, »Mimi metallurgico ferito nell'onore«, »Young Frankenstein«, »Airplane!« in »The Meaning of Life« bodo na sporedu vsak ponedeljek in se bodo zaključile v torek, 9. decembra, z italijanskim filmom režiserke Sabine Guzzanti »Le ragioni dell'aragosta«. Izbrani komični filmi slonijo pretežno na govorici satire in parodije. Primer prve se bo udeja-nil z Chaplinovim Velikim diktatorjem, v katerem režiser prikaže krutost totalitaristične družbe. Drugo najbolje predstavlja film »Young Frankenstein« režiserja Mel Brooksa, ki pa za pravilno razumevanje od gledalca zahteva poznavanje izvirnega dela. (VaS) Portal povezuje podjetnike Primorski tehnološki park, Regijska razvojna agencija severne Primorske in Confartiganiato San Dona' di Piave so trije partnerji, ki so včeraj v novogori-škem konferenčnem centru Perla pripravili srečanje na temo Iskanje poslovnih povezav s pomočjo spletnih portalov in učinkovite spletne predstavitve. Srečanje je potekalo v okviru projekta ANIS »Adriatic network for integrated services«, ki je sofinanciran s strani Evropske unije. Osrednja točka v programu je bila predstavitev novega spletnega portala, namenjenega malim in srednje velikim podjetjem na območju Goriške, vzhodnega Veneta in Istre. S pomočjo omenjenega portala www.partenariato.it bodo podjetja iz omenjenih regij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem lažje navezovala stike s kupci, dobavitelji, podizvajalci, poslovnimi in projektnimi partnerji. Izmenjava informacij bo hitrejša, z objavo na portalu pa se bodo podjetja imela možnost promovirati in predstaviti. Portal bo ponujal tudi informacije o možnostih črpanja regionalnih in evropskih sredstev ter objave o srečanjih in dogodkih s potencialnimi poslovnimi partnerji. V nadaljevanju so udeleženci srečanja lahko prisluhnili še krajšemu predavanju Tomaža Juga, direktorja podjetja Editor, ki je skušal odgovoriti na dilemo, ali naložba v novo spletno stran prinaša merljive rezultate. Jug opozarja, da je v zadnjih desetih letih internet močno napredoval, videz in uporabnost spletne strani posameznega podjetja pa je pogojena s pravilno uporabo novih tehnologij, ki so se razvile v zadnjem času. Sledilo je še predavanje Andraža Štal-ca, direktorja podjetja Red-Orbit, ki je poslušalce podučil, da je poleg dobre spletne strani treba poznati tudi učinkovite rešitve, ki jo na iskalnikih uvrstijo med prvih trideset zadetkov. V nasprotnem primeru bo le malo potencialnih strank sploh našlo njihovo spletno stran med masovno ponudbo na spletu. (km) Podonavska konferenca Minuli teden je v Budimpešti na Madžarskem potekala 25. Podonavska rek-torska konferenca, tokrat se je je udeležila tudi Univerza v Novi Gorici in postala njena nova članica, ki bo v prihodnje sodelovala pri sprejemanju in uresničevanju skupnih programov. Podonavska rektorska konferenca je drugo največje regijsko združenje univerz v Evropi. Število članic iz leta v leto strmo narašča in sedaj obsega že 50 izobraževalnih ustanov iz 14 različnih držav. Glavni cilji Podonavske rektorske konference so zavzemanje za izboljšanje razvoja visokega šolstva v regiji, pospeševanje bilateralnih in multilateralnih sporazumov med univerzami ter povečanje mobilnosti študentov in profesorjev, sporočajo z novogoriške univerze. (km) Zbirajo podpise Na goriškem volilnem uradu danes začnejo zbirati podpise za štiri občinske referendume, za katere dajejo pobudo člani gibanja »I Verdi del Giorno« in ra-dikalci. Podpisati je mogoče od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro; ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro. Hilarij in Tacijan v igri Drevi ob 20.30 bo v cerkvi v Ločniku na ogled igra »Mladeniča na poti luči«, v kateri bo skupina »Attori senza confi-ni« predstavila življenje goriških zavetnikov Hilarija in Tacijana. Večer prirejajo v sodelovanju s skupino Oder 90. Teden dobrega počutja V centru Eclisia v Ulici Palladio v Gorici poteka pobuda »Teden dobrega počutja«, ki ga prirejajo s pokroviteljstvom občine Gorica in v okviru katerega je na sporedu serija javnih srečanj. Drevi ob 20.30 bosta o dobrem počutju in nosečnosti spregovorila ginekolog Antonio Fazzino in izvedenka na področju na-turopatije Lucia Hrovatin. Jutri pa bosta ob 17. uri in 20.30 na sporedu dve srečanji, ki jih bo vodil Aldo Rupel. Osrednja tema prvega bosta psihomo-torika in usvajanje jezika pri otrocih, drugo srečanje pa bo posvečeno telesnemu izražanju. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, l. oktobra 2008 17 nova gorica - Nadzorni svet družbe HIT Brulc še ni ponudil odstopa Nadzorni svet družbe se je na redni seji, ki je potekala včeraj, seznanil s tekočimi aktivnostmi uprave v času od zadnje seje ter obravnaval poslovanje družbe HIT in njenih odvisnih družb v prvem letošnjem polletju. Kot je znano, so v HIT-u v prvih šestih letošnjih mesecih zabeležili tri milijone evrov izgube, v avgustu pa se je poslovanje izboljšalo. Uprava družbe je nadzornemu svetu tudi podrobno predstavila ukrepe za izboljšanje poslovanja, HIT-ovi nadzorniki pa so podali še soglasje k prodaji nekaterih naložb, za kar naj bi družba iztržila 10 milijonov evrov. Nadzorniki pa včeraj niso obravnavali morebitnega odstopa novogoriškega župana Mirka Brulca iz nadzornega sveta. Ob njegovi izvolitvi za poslanca je namreč Brulc napovedal, da bo svoje mesto prepustil komu drugemu. Kot sporočajo iz HIT-a, je uprava družbe nadzorni svet med drugim seznanila s finančnimi in drugimi okoliščinami polletnega poslovanja matične in odvisnih družb v obdobju januar-julij oz. januar-junij ter jim podrobno predstavila ukrepe za izboljšanje poslovanja. Nadzorni svet družbe HIT je tudi podal pogojno soglasje k odprodaji dela navadnih delnic Abanke Vipa, pridobljenih v zadnji dokapitalizaciji, in odsvojitvi kapitalske naložbe v družbi Daimond. Pred sklenitvijo posla se mora namreč uprava HIT-a o ceni in kupcu uskladiti s predsednikom nadzornega sveta Viktorjem Barago, še dodajajo v sporočilu za javnost. V primeru Abanke Vipa gre za približno odstotek delnic, pri Daimondu pa za večino delnic 36,7-odstotnega deleža, ki je v lasti HIT-a. Oba posla naj bi izpeljali še letos, z dezinvestiranjem pa naj bi Hit iztržil najmanj deset milijonov evrov, pojasnjuje predsednik uprave HIT-a Ni-ko Trošt. Kot je znano, je Daimond, ki Mirko Brulc foto k.m. ga vodi župan občine Šempeter-Vrtoj-ba Dragan Valenčič, do lani za Hit sprejemal negotovinska plačilna sredstva od igralniških gostov, a je Hit nato pogodbo prekinil. Podjetji sta v nesoglasja zašli tudi julija letos, kot je Daimond skupaj s z družbo projekt in šempetrsko-vrtoj-bensko občino začel na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi načrtovati hotel z igralnico. Sicer pa se je nadzorni svet Hita na današnji seji seznanil tudi avgustovskim nepreklicnim odstopom člana uprave novogoriškega igralniškega podjetja Matije Blažiča, ki je bil v upravo imenovan marca letos. Področje igralništva in turizma tako v Hitu zdaj koordinira Bogdan Soban, ki pa ni član uprave, je še pojasnil Trošt. Nadzorniki se včeraj niso ukvarjali z morebitnim odstopom novogori-škega župana Mirka Brulca iz nadzornega sveta. Ta je ob izvolitvi za poslanca napovedal, da bo mesto nadzornika v HIT-u, kjer zastopa interese lokalnih skupnosti, najverjetneje zapustil. Brulc je po seji nadzornega sveta povedal, da odstopa še ni ponudil. Ali ga sploh bo, je odvisno od obveznosti, ki jih bo imel kot poslanec in župan, pravi Brulc, ki še dodaja, da odstop sploh ni potreben, saj po njegovih besedah zakonodaja dopušča združevanje funkcije poslanca in člana nadzornega sveta. (km, STA) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - A prova di spia«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Sfi-da senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Un segreto tra noi«. Dvorana 5: 17.30 »Kung fu panda«; 20.00 - 22.00 »Hancock«. fl Razstave Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da lahko do 8. oktobra potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU bodo lanski abonenti do 6. oktobra lahko potrdili abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Sfi-da senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Burn after Reading - A prova di spia«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La mummia - La tomba DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ IN ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJAN U vabijo ob priložnosti praznovanja 100-letnice tržiške ladjedelnice na skupinsko vodeni ogled razstave »Cantiere - 100 anni di navi a Monfalcone«, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Zbirališče pred vhodom ladjedelnice ob 15.45 (samo s prijavo na tel. 0481-474191 ali 0481-482015). »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v petek, 3. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave fotografa Boruta Furlana z naslovom Podvodne impresije (vstop prost); informacije na tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. ODPRTJE 10. FOTOSREČANJA v organizaciji fotokluba Skupina 75 bo v petek, 3. oktobra, ob 19. uri v avli mestne občine Nova Gorica in v soboto, 4. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Razstavjajo Roberto Aita, Bi-serko Fercek, Herman Pivk, Boris Prin-čič in Paul David Redfern. RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo po predhodni najavi za šole in združenja na tel. 0481492746, 0481-492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici (na notranjem dvorišču) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Amedeo dAosta - il Duca artigliere e aviatore«; do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 3. oktobra, ob 18. uri odprtje slikarske in kiparske razstave Leoneja Gajerja; do 17. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI V TRŽIČU bo v petek, 3. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave videoumetnin Yurija Ancaranija, Carlosa Casasa, Valeria Rocca Orlanda in Cosima Terlizzija z naslovom »STARS: luci a nordest.«; v petek, 3. oktobra, bo možen ogled med 18.30 in 22.00, v soboto, 4., in nedeljo, 5. oktobra, med 17. in 22. uro (vstop prost). V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM so na ogled razstava Anje Koršič z naslovom Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, razstava Nine Bužinel z naslovom Razpršeni hotel v Medani in razstava skupine keramikov iz Celovca; do 13. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Una provincia in cartolina«; do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. uro in 18.30; informacije na tel. 0481-774844. 3 Koncerti S Izleti reggio. Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). Ü3 Obvestila KLEZMER IN BALKAN SKUPINA RADIO ZASTAVA bo predstavila nov cd »The Funambolik Heptet« v četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. KULTURNI DOM NOVA GORICA začenja novo koncertno sezono v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.15 s koncertom Zagrebškega kvarteta saksofonov in pianista Itamarja Golana. Na sporedu bodo skladbe Šostakoviča, Merkuja in Mozarta. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Go-rizia classica«: v soboto, 4. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila Kamil Doležal (klarinet) in Ha-nuš Barto? (klavir); vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 5. oktobra, ob 9.30 z zbirališčem na parkirišču pevmskega parka (ob Soči) bo pohod z naslovom »Un paesaggio da protegge-re«; informacije pri organizatorju LApe giramondo (tel. 348-7507866). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Sieno, Volterro, Arezzo, Pescio, Collodi, Lucco in Via- KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se začenja pevsko-glasbena sezona v sklopu projekta Odraščajmo z glasbo, ki predvideva glasbeno uvajanje za otroke od 3. leta starosti dalje, zborovsko dejavnost ter glasbena srečanja za starše in otroke z vaditeljico Tanjo Gaeta v sodelovanju s Saro Hoban. Informativno srečanje za starše bo danes, 1. oktobra, ob 19. uri; informacije na tel. 3280309219. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Carlijem. Prvo srečanje bo danes, 1. oktobra, ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). GORIŠKA OBČI NA brezplačno deli ome-jevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi in v uradu za okolje. JAVNA TRIBUNA za osveščanje o novi napravi za pirolizo bo na sedežu kulturnega združenja A Piena Voce v Ul. Caboto 10 v Panzanu pri Tržiču danes, 1. oktobra, ob 20.30. Sodelovali bodo kemični inženir Lorena Vuga, Liviana Andreossi in Giulio Moretti. KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. KRUT organizira v oktobru skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Korzo Verdi 51 int. (tel. 0481530927). OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 048178192 (Joško Vižintin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špaca-panu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82IO853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo od ponedeljka, 6. oktobra, do petka, 17. oktobra, potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensi-gom; začetek lekcij bo 20. oktobra. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih V naši družbi bo tudi letos zanimivo, lepo in zabavno! Lepo, da si se nam pridružil! STUDIO ART STUDIO ART obvešča, da je informativno srečanje goriških tečajnikov JUTRI, 2. OKTOBRA OB 18.00 NA SEDEŽU ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE V CENTRU BRATUŽ PRIČAKUJEMO TE! med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: sobota, 4. oktobra, ob 20.15 Kruh naš vsakdanji; v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Zašpehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO prireja predstavitev publikacije »Santuari di confine: una tipologia? Atti del convegno internazio-nale di studi (Gorizia - Nova Gorica, 78 ottobre 2004)« v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu 55 v Gorici. Časnikar Luigi Zannini bo intervjuval urednika Andreo Tilattija in Ferruccia Tassina. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri bo v Sedejevem domu v Števerjanu gledališka predstava Sveti plamen v izvedbi gledališke skupine KPD Planina Sele; v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno odprtje likovne razstave Alberta Krajgerja; v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol; v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v KC Lojze Bra-tuž lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci -SKD Celovec. SLOVENSKA DRUŠTVA V LAŠKEM vabijo na okroglo mizo z naslovom Slovenci v ladjedelnici v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 v Tržiču. Povezoval bo zgodovinar Milan Pahor, predavali bodo zgodovinar Giulio Mellinato, novinar Vlado Klemše in sindikalist Danilo Peric. Za glasbeni poklon bo poskrbel MPZ Starši ensemble. Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Maria Coma-ri vd. Pajntar iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Ferruccio Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINI: 14.00, Marina Venier por. Odorico (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.50, Maria Tieto vd. Chiaselotti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Luciana Ra-ganzini vd. Gaddi iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Massi-miliano Sain (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Maria Pia Branchini vd. Longo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 1. oktobra 2008 SVET / zda - Potem ko je v ponedeljek propadel poskus izglasovanja predloga v predstavniškem domu Bush znova posvaril pred gospodarskimi težavami Pozval je k potrditvi zakona o izrednem vladnem posredovanju - Merklova izrazila optimizem WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj znova nagovoril Američane, še posebej pa kon-gresnike, ki so nadaljevali pogajanja o potrditvi 700 milijard dolarjev vrednega načrta za reševanje finančne krize. Pozval je k potrditvi zakona in posvaril pred bolečimi in trajnimi posledicami morebitnega neuspeha. Bush je opozoril, da gospodarstvo računa na odločno ukrepanje vlade, potem ko je v ponedeljek propadel poskus izglasovanja predloga zakona v predstavniškem domu, borzni indeks Dow Jones pa je zgrmel za 777 točk, kar je največji absolutni padec v zgodovini indeksa. Bush je nagovoril tudi svetovno javnost in dejal, da to, kar se je zgodilo v ponedeljek, ni konec zakonodajnega procesa. "Ni toliko pomembno, kako bo predlog uzakonjen, pomembno je, da dobimo zakon. Smo v kritičnem trenutku za našo ekonomijo," je dejal Bush. Bush ni kazal s prstom na krivce za neuspelo glasovanje, ker je za predlog zakona na pobudo njegove vlade glasovala večina demokratov, večina republikancev pa ga je zavrnila. Priznal je, da gre za težko odločitev v kongresu, vendar pa dodal, da je ukrepanje nujno in da bodo posledice hujše iz dneva v dan, če ukrepanja ne bo. Pri tem je opozoril na ponedeljkov padec borznih indeksov. Bush je napovedal, da se bodo člani njegove administracije še naprej pogajali s kongresom, da se zadeva premakne. Včeraj odločitve ni bilo, ker je judovsko novo leto in je imel kongres prost dan. Najverjetneje bo o predlogu danes glasoval senat, jutri pa v primeru dogovora znova tudi predstavniški dom. Ko bo zakon potrjen, pa se bo začela še ostrejša predvolilna bitka za iskanje krivcev. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je to nakazala v ponedeljek, ko je krivdo zvalila na osem let republikanske vladavine v Washingtonu, ki je nasprotovala državnim regulacijam trga. Kongresni voditelji so včeraj nadaljevali prepričevanje svojih kolegov, pozive k ukrepanju pa sta s kampanje poslala tudi demokratski predsedniški kandidat Barack Obama in republikanec John McCain. Oba sta podprla tudi idejo, da bi v okvirju predloga zakona povišali vsoto za depozite, ki uživajo jamstva Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC) s 100.000 na 250.000 dolarjev. Njuna podpora bo morda povzročila spremembo odnosa pri zadostnem številu članov predstavniškega doma, morda pa tudi ne. Med idejami, ki naj bi predlog naredile bolj privlačnega, je tudi to, da bi spremenili računovodska pravila za banke. Trenutna pravila silijo banke, da pogosto prijavljajo velike izgube na papirju v povezavi z vrednostnimi papirji na podlagi hipotekarnih posojil. Z manj pogostimi "prilagoditvami" premoženja glede na tržno ceno izgube sicer ne bi izginile, vendar bi poteklo nekaj časa, v katerem bi se lahko omilile ali spremenile v dobiček. Bush je znova prepričeval javnost, da ne gre za metanje denarja skozi okno za direktorji finančnih podjetij, ki so stavili na napačnega konja, ampak bo vlada kupovala slabe naložbe ter jih prodala, ko si bo trg opomogel. "Možno je, da bo vrednost premoženja sčasoma porasla. Pričakujemo, da bo večina denarja davkoplačevalcev povrnjena," je dejal Bush. Predlog zakona, o katerem je bil v nedeljo sprejet jalov dogovor, predvideva tudi, da dobi finančni minister Henry Paulson nemudoma 250 milijard dolarjev, 100 milijard pa še, če bo predsednik Bush dejal, da so potrebne. Preostalih 350 milijard naj bi se posebej potrjevalo kasneje, po potrebi. Demokrati so dosegli, da se po petih letih izvajanja načrta pogleda, kdo je imel od tega korist in ta bo moral dobičke vrniti v proračun. Kongresniki obeh strank so ob nasprotovanju administracije dosegli, da se direktorjem podjetij, ki prejmejo državno pomoč, omeji plače in bonuse. Dogovor predvideva tudi, da se lahko vlada pogaja na strani posojilojemalcev, da s posojilodajalci dosežejo znižanje obrokov odplačil hipotekarnih posojil. Republikanci so dosegli vključitev državnih jamstev za podjetja, ki bi namesto finančnega ministrstva sama odkupovala slabe naložbe. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je včeraj kljub ponedeljkovi zavrnitvi predloga zakonodajnega svežnja za reševanju finančne krize v ameriškem predstavniškem domu prepričana, da bo vseeno sprejet do konca tedna. Sveženj je po njenem mnenju namenjen predvsem "gradnji zaupanja" in bi imel pomemben učinek za gospodarstvo. (STA) srbija - Priština je Tadiceve izjave že kritizirala Predsednik Boris Tadic ne izključuje več delitve Kosova Boris Tadič BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic prvič javno ni izključil možnosti delitve Kosova. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je Tadic dejal, da je "pripravljen razmisliti" o delitvi Kosova kot o morebitni rešitvi v primeru, če ostale rešitve ne bodo prinesle rezultatov. Priština je Tadiceve izjave že kritizirala. Tadic je v ekskluzivnem pogovoru za radiotelevizijo Srbija še dejal, da razdelitev v tem trenutku "ni na dnevnem redu" in da si Beograd prizadeva za rešitev v smislu kar največje samostojnosti Kosova v okviru Srbije. "Pripravljen sem, da razmislim tudi o tej možnosti, če bomo izčrpali vse predhodne možnosti, ki jih je še veliko, saj je še dovolj prostora, da najdemo rešitev v okviru dejanske avtonomije," je dejal srbski predsednik. V okviru procesa iskanja rešitve kosovskega vprašanja so "legitimne vse pobude", je še dodal in poudaril, da je vse bolje od tega, kot da ena stran izgubi vse. "Naše reakcije ne sme pogojevati trenutek. Večinoma smo imeli reaktivno politiko, danes pa imamo politiko, ki jo določa pri- hodnost". Pobudo Srbije, da od Meddržavnega sodišča zahteva razsodbo o zakonitosti razglasitve neodvisnega Kosova, je potrebno po Tadicevih besedah gledati v kontekstu krepitve mednarodnih pozicij in kredibilnosti Srbije. "Mi nismo in nikoli ne bomo priznali Kosova, zato tudi ne moremo biti del izsiljevanja s članstvom v EU, če bomo priznali Kosovo," je še sporočil Ta-dic. Uradna Priština se je že kritično odzvala na Tadiceve izjave o razdelitvi Kosova. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je v odzivu poudaril, da je Kosovo neodvisna in mednarodno priznana država. "Naše stališče je znano. Mi smo države. Vse ostalo je zaman," je novinarjem dejal Sejdiu. Predsednik kosovske skupščine Ja-kup Krasniqi pa je izpostavil, da to ni prvi poskus Srbije, da razdeli Kosovo. "Vendarle, Kosovo ima svoje meje, ki jih v mednarodni skupnosti vedno bolj priznavajo. Mislim, da procesi na Balkanu in Evropi ne potrebujejo novih prerekanj glede kosovskih meja," je še dejal. (STA) svet evrope Preiskava rusko-gruzijskega konflikta STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je včeraj v okviru zasedanja v Strasbourgu kritizirala Rusijo zaradi njenega posredovanja v Gruziji. Slednja pa je bila deležna kritik zaradi "vojaškega avanturizma", medtem ko se je generalni sekretar SE Terry Davis zavzel za mednarodno preiskavo rusko-gruzij-skega konflikta. "Kdo je prvi streljal je vsekakor pomembno, toda situacija ni jasna in potrebna je neodvisna mednarodna preiskava," je v Strasbourgu, kjer ta teden zaseda PS SE, dejal Davis. Kot je parlamentarcem v okviru razprave o posledicah ru-sko-gruzijskega konflikta še dejal generalni sekretar SE, se mora organizacija odzvati na krizo med Rusijo in Gruzijo, sicer bo v nasprotnem primeru ogrožena njena verodostojnost. Kritični do Rusije so bili tudi parlamentarci sami. Laurent Beteille iz Francije je obsodil "nostalgijo nekdanje velesile in idejo revanšizma" v primeru Rusije, ki "ima svoje nekdanje satelite še vedno za domine". Izrekel je tudi nekaj kritik na račun Gruzije, ki se je "zaletela" v vojaški avantu-rizem, pri čemer si je želela spoštovanje pridobiti z orožjem, a utrpela poraz. Giorgij Gabašvili iz Gruzije je zahteval takojšen umik ruskih sil, medtem ko je Luc Van den Brande iz Belgije ocenil, da je nesprejemljivo rusko priznanje neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Ruski poslanci so na kritike glede priznanja Južne Osetije in Abhazije odgovorili z omembo primera Kosova. Leonid Slucki je še dejal, da gruzijska vlada obema pokrajinama ni dala druge možnosti, kot da zahtevata neodvisnost. Razprava o rusko-gruzijskem konfliktu se bo nadaljevala v četrtek, vendar se bo PS SE predtem v sredo predvidoma izrekel o tem, da bi ruski delegaciji zaradi ruskega vmešavanja v Gruziji odvzeli glasovalno pravico. Če bo to izglasovano, bo Moskva tovrstno posledico občutila drugič. Prvič se je to zgodilo aprila 2000 zaradi vojne v Čečeniji. (STA) Po navedbah ameriške vesoljske agencije NASA Na Marsu opazili sneg WASHINGTON - Vesoljsko plovilo Phoenix, ki je na Marsu pristalo 25. maja, je nad rdečim planetom zaznalo sneženje, pri čemer gre za prvo tovrstno opažanje, so včeraj sporočili z ameriške vesoljske agencije Nasa. Poseben instrument, zasnovan za analiziranje medsebojnih vplivov med ozračjem in površjem Marsa, je zaznal sneg, ki je prihajal iz oblakov, 4000 metrov nad mestom pristanka Phoenixa. "Na Marsu nismo še nikoli videli česa podobnega," je povedal Jim Whiteway z univerze York v Torontu, ki je odgovoren za kanadsko meteorološko postajo na Phoenixu. Dodal je še, da bodo raziskali, ali je sneg dejansko dosegel tla. Kot kažejo prvotna opažanja so namreč snežinke izhlapele, še preden so dosegle površje planeta. Poleg tega so instrumenti na Phoenixu razkrili sledi kemijskih reakcij med minerali v tleh Marsa in tekočo vodo, ki so podobne tistim na Zemlji. Znanstveniki so pojasnili, da to dokazuje prisotnost apnenca in tudi delcev gline. Večina oblik apnenca in gline se na Zemlji sicer tvori v prisotnosti tekoče vode, še poudarjajo znanstveniki. "Še naprej zbiramo podatke in izvesti moramo še veliko število analiz, a zabeležili smo velik napredek pri iskanju odgovorov na velika vpraša- nja, ki si jih postavljamo," je povedal glavni znanstvenik v okviru Phoenixove misije Peter Smith z univerze v ameriški zvezni državi Arizona. Od pristanka na Marsu je Phoenix že potrdil, da se na planetu nahaja voda v obliki ledu. Če ugotovimo, ali je bila ta voda v preteklosti v tekočem stanju, bomo lahko tudi rekli, ali je bilo okolje na Marsu v preteklosti naklonjeno življenju, kar je eden izmed glavnih ciljev misije, so še povedali znanstveniki. (STA) rusija - Lavrov Potrebna nova evropsko-atlantska varnostna pogodba NEW YORK - Rusija je v ponedeljek v New Yorku pozvala k novi evropsko-atlantski pogodbi, v katero bi bile vključene vse države in varnostne organizacije, vključno z zvezo Nato, Evropsko unijo ter organi nekdanje Sovjetske zveze, kar bi po mnenju Moskve prineslo ponovno vzpostavitev strateškega ravnovesja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na novinarski konferenci med drugim dejal, da je ravnovesje, ki je bilo dolgo časa temelj strateške stabilnosti na območju Atlantika, porušeno, ker je Nato zasenčil kolektivni varnostni sistem hladne vojne in je prišlo do prevlade ZDA. Lavrov je že v sobotnem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov dejal, da bi delo o novi pogodbi začeli na vseevropskem vrhu, vanj pa bi vključili tudi vlade in organizacije, ki delujejo v regiji. Po njegovem naj bi šlo za "neke vrste Helsinki-2" pogodbo, ki naj bi nasledila Helsinško sklepno listino iz leta 1975. Ob pojasnjevanju predloga, ki ga je prvič junija omenil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je Lavrov na novinarski konferenci še dejal, da načela Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), še posebej "potreba, da se izogibajo namer, da bi na račun varnosti drugih krepili lastno varnost" niso več upoštevana. Navedel je nekaj primerov "porušenega strateškega ravnovesja", kot so umik Washingtona od protibalistične pogodbe, odločitev ZDA, da na Poljskem in Češkem vzpostavi protiraketni ščit in vzpostavitev ameriške vojaške baze v Bolgariji in Romuniji. (STA) / ljubljana - Mestno gledališče Na Mali sceni v petek premiera Punc in pol LJUBLJANA - Sezona Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega se bo v petek, 3., in v soboto, 4. oktobra, začela s premiero predstave Punce in pol po besedilu Caryl Churchill in v režiji Jake Andreja Vojevca. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci povedali ustvarjalci, predstava seže čez golo opredeljevanje do feminizma, ki nikakor ni enoznačen pojem. Po besedah direktorice MGL Barbare Hieng Samobor besedilo Punce in pol britanske avtorice Churchillove (1938), ki jo slovenski gledalci poznajo tudi po igrah Daleč stran in Kloni, že sodi v polklasiko. Odločitev, da igro, v kateri nastopa sedem igralk, režijsko zaupa mlademu režiserju, se zdi direktorici dobra. "Mladi človek naj dela nekaj, kar mu ni na kožo pisano," je dejala. Da mu je uspelo, sta potrdili tudi igralki Karin Komljanec in Mojca Funkl, dobre besede za študij predstave je našla tudi režiserjeva asistentka, sicer igralka Maja Boh Hočevar. Predstava Ženske in pol se začne za mizo, ob kateri sedi sedem žensk. Prizor je fantazijski, saj Mar-lena (Tanja Ribič) na zabavi ob svojem službenem napredovanju gosti ženske iz različnih zgodovinskih obdobij; od Divje Grete s slike Pie-tra Brueghla st. do Papežinje Ivane. Naslednji dve dejanji sta retrospektivni in bolj realni, kar je, tako Ja- ka Andrej Vojevec, v dramski pisavi precej nenavadno. Običajno je, da se red spreminja v kaos, a ne v primeru Punc in pol. Slovensko praizvedbo so Punce in pol leta 1986 v režiji Helene Zajc doživele v ljubljanski Drami. Kot je zapise o predstavi ocenila dra-maturginja zdajšnje produkcije Maja Šorli, takrat nemara za uprizoritev v Sloveniji ni bil pravi družbeni kontekst. Dramatičarka je besedilo namreč napisala v času Margaret Thatcher, ki ni bil primerljiv s tistim v Sloveniji sredi osemdesetih let. Zdaj je po besedah dramaturginje vse drugače, uspešne ženske, ki jih določa materializem in so sposobne uničiti vsakogar, ki jim stoji na poti, so postale vsakdan. Ustvarjalci predstave se niso želeli jasno opredeliti, ali je besedilo feministično ali ne, saj da obstaja več vrst feminizmov, ki jih ne gre poenostavljati. V predstavi poleg Funklove, Komljančeve in Ribičeve v več vlogah nastopajo še Tanja Dimi-trievska, Mirjam Korbar Zlajpah, Bernarda Oman in Judita Zidar. Tekst je prevedel Bogdan Gradišnik, lektor je bil Arko. Ta je povedal, da se v drami, v kateri ženske govorijo druga čez drugo, mešajo različne ravni jezika, tako visoka izreka kot pogovorna raven. Obe premieri bosta ob 20. uri. (STA) film - Od 12. do 23. novembra V Ljubljani in Mariboru filmski festival LIFFe LJUBLJANA - Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe), največja tovrstna prireditev v Sloveniji, bo med 12. in 23. novembrom že de-vetnajstič zapovrstjo gostil filme s petih celin. Filmi so razdeljeni na programske sekcije, kot sta Fokus in Ek-stravaganca, prihod so že potrdili Adoor Gopalakrishnan, Carlos Rey-gadas, Erick Zonca in Bruce laBruce. Filmi bodo na ogled v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinu Komuna, Kino-klubu Vič, Kinodvoru in v Dvorani 5 mariborskega Koloseja. Mariborski filmofili si bodo lahko v svojem mestu ogledali četrtino celotnega LIFFa, po dve projekciji na dan, so sporočili organizatorji festivala. Na festivalu bodo podelili tudi nekaj nagrad: vodomca - nagrado režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektiv po izbiri mednarodne tričlanska žirije, zmaj - nagrado občinstva filmu, ki še nima distributer- ja za Slovenijo, nagrado za najboljši kratki film in nagrado Fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. Spremljevalni program bo obsegal pogovore s festivalskimi gosti, filmskimi ustvarjalci in okrogle mize. Festival v Ljubljano vsako leto povabi več kot šestdeset gostov, režiserjev, igralcev, scenaristov in pro-ducentov, ki se občinstvu predstavijo pred projekcijami svojih filmov in v pogovorih po njih. Potekala bo tudi jesenska filmska šola na temo Film in filozofija, scenaristična delavnica in razstava Katalonski film. Natančen program in potek letošnjega LIFFe bodo organizatorji predstavili 21. oktobra ob 11. uri v prenovljeni Kosovelovi dvorani Cankarjevega domav Ljubljani, festivalsko dogajanje v Mariboru dan kasneje ob 12. uri v mariborskem Koloseju. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. V petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. V soboto, 4. oktobra, ob 16. uri bo pri Svetilniku zmage v Barkovljah predstava »Bordesando bordesando« (»maldobrie« s pesmimi Carpinterija in Faragune). Organizatorja: Tržaška pokrajina in društvo Amici della Contrada. Vstop prost. V slučaju slabega vremena bo predstava v ponedeljek, 6. oktobra, ob 16. uri. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Mu-rari. HRPELJE Kulturni dom Jutri, 2. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja s predstavo »Partnerski odnosi«. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. KOSTANJEVICA NA KRASU Kulturni dom V nedeljo, 5. oktobra 2008 ob 19. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. PRIREDITVE NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / V četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / v petek, 3. oktobra, ob 19.00, v soboto, 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 William Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / danes, 1., v petek, 3. v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 1., v petek, 3. in v soboto, 4. oktobra, ob 19.30. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v torek, 7. in v sredo, 8. oktobra, ob 19.30, v četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri ter v petek, 10. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / V petek, 3., v soboto, 4., v sredo, 8. in v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / V četrtek, 9., in v petek, 10. oktobra, ob 18. uri. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Ko-bal v režiji Jaše Jamnika. V petek, 3. oktobra, ob 20.30, v soboto, 4. oktobra in v soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Schönberga, Brahmsa in R. Straussa / nastopa orkester in zbor Gledališča Verdi pod vodstvom Asherja Fischa, solist: Pietro De Maria (klavir); recitatorka: Virginia Gaz-zolo. V petek, 3. oktobra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 4. oktobra, ob 18.00 (red B). GORICA Kulturni dom Radio Zastava / koncert klezmer in balkan glasbe in predstavitev prvega CDja skupine The Funambolik Heptet. Jutri, 2. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V torek, 7. oktobra, ob 19. uri / koncert Policijskega orkestra ob 60-letnici. V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / ljudski dobrodelni večer v glasbi in plesu v spomin na Stojana Petarosa. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 2. oktobra, ob 21. uri / Linhartova dvorana / Natacha Atlas & The Ma-zeeka Ensemble. Jutri, 2. in v petek, 3. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom G. G. Calva. Solist: David Garrett (violina). V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Španja). V petek, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« -nastop skupine Melingo (Argentina). V torek, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). V četrtek, 9. in v petek, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Du-bravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 7. oktobra ob 20.30 nastopa Lucia Pulido (Bogota, New York). V torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg). V torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v pettek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do 5. oktobra v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Ve-ruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Piccola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedi-njene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Galerija Cvetličarne A.D.A. (Dunajska cesta 17/A) vas srčno vabi na ogled razstave izdelkov iz suhega cvetja, ki bo jutri, 2. oktobra, ob 19. uri. Skupaj bomo nazdravili trinajstemu znaku zodiaka akademske kiparke Milene Braniselj. REPEN V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo v soboto, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje skupinske fotografske razstave »Fotosreča-nje 2008«; na ogled bo do 18. oktobra. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo še danes, 30. septembra, fotografska razstava »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA Sreda, 1. oktobra 2008 KRAJA« v okviru prireditve Spilim-bergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 2 0 Sreda, 1. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - 2. krog v Ligi prvakov Juventus in Fiorentina sta osvojila le točko Turinčani v Belorusiji že izgubljali z 2:0 - Slavje Angležev in Špancev Evropa je za italijanska moštva veliko hujši zalogaj od domačega prvenstva. Medtem ko angleški in španski favoriti precej gladko zmagujejo - Manchester United 3:0 v Aalborgu, Arsenal 4:0 proti Portu, Villareal 1:0 proti Celticu in Real Madrid uspešen v Sankt Petersburgu, ostajajo italijanska moštva v šestih dosedanjih nastopih le pri dveh zmagah. Včeraj ni bilo nobene. Fiorentini na domačih ni uspelo premagati romunske Steaue, Juventus pa je lahko v bistvu zadovoljen, da ni izgubil v Belorusiji, saj je Bate Borisov v Minsku že vodil z 2:0, prvih trideset minut igre Ranierijevega moštva pa je bilo pod vsako kritiko. Zaradi preveč napadalne postavitve je Juventus izgubil boj na sredini igrišča, hitri in kondicijsko boljše pripravljeni gostitelji pa so sivili lase Juventusovih branilcev. V zadnjih petnajstih minutah je Juventus naše protiorožje za igro Beloru-sov in z dvema goloma Iaquinte (obakrat mu je podal mladi Giovinco, ki je bil spet najboljši igralec Juventusa) izenačili še pred iztekom polčasa. V drugem delu so bili gostje boljši in bi zaslužili kaj več, a jim ni uspelo priti do gola (Bata Borisov se je dobro branil), tako da se rezultat ni spremenil. Tekma v Firencah pa je potrdila, da TOYOTA» j IP^U itfc- HI Romun Mutu je na tekmi proti svojim rojakom Steaue s prostim strelom oplazil vratnico ansa je Fiorentina ta čas le bleda senca lanskega moštva. Prandellijevi igralci so sicer skušali igrati napadalno, toda daleč od tega, da bi se Steaua samo branil, tako da je bila tekma pravzaprav izenačena. Mu-tu je po prostem strelu oplazil vratnico, to pa je bila tudi najnevarnejša akcija Fio-rentine, ki sta jo pred kapitulacijo rešila dva odlična posega vratarja Freya. Derbi skupine F je ponudil razburljivo predstavo. Münchenski Bayern se je proti Lyonu že v prvem prvem polčasu znašel na robu poraza, ko je lastno mrežo po prostem strelu Juninha Pernam-bucana zatresel Martin Demichelis. Po številnih priložnostih ene in druge ekipa pa so na začetku drugega polčasa Bavarci izenačili, ko je z glavo zadel Ze Roberto. Fiorentina in Steaua Bukarešta sta se razšli brez zmagovalca (0:0). Bate Borisov - Juventus 2:2 (2:2) STRELCI: Krvivets (S) v 17., Sta-ševič (S) v 23., Iaquinta v 29. in 46. min. BATE: Veremenko, Kazancev, Sosnovski, Rževski, Jurevič, Lihtarovič (od 69. Sivakov), Krivets, Volodko, Staševič, Nejačik, Rodjonov. JUVENTUS: Manninger, Grygera, Legrottaglie (od 18. min. Kneževic), Chiellini, De Ceglie, Sissoko, Giovinco, Camoranesi (od 46. Marchisio), Nedved, Iaquinta (od 81. Amauri), Del Piero. Fiorentina - Steaua Bukarešta 0:0 FIORENTINA: Frey, Jorgensen (od 46. Zauri), Gamberini, Dainelli, Vargas, Almiron (od 73. Kuzmanovic), Felipe Melo, Montolivo (od 80. Pazzini), San-tana, Gilardino, Mutu. STEAUA: Zapata, Ogararu, Ghio-nea, Goian, Marin, Nicolita, Radoi, Lo-vin, Semedo, Moreno Galindo (od 87. Tiago Gomez), Stancu. Skupina E IZIDA 2. KROGA Aalborg - Manchester U. 0:3, Villareal - Celtic 1:0 Manchester 2 1 1 0 3:0 4 Villareal 2 1 1 0 1:0 4 Celtic 2 0 1 1 0:1 1 Aalborg 2 0 1 1 0:3 1 PRIHODNJI KROG (22.10.): Villareal - Aalborg, Manchester U. - Celtic Skupina G IZIDA 2. KROGA Arsenal - Porto 4:0, Fenerbache - Dinamo Kijev 0:0 Arsenal 2 1 1 0 5:1 4 Porto 2 1 0 1 3:4 3 Dinamo Kijev 2 0 2 0 1:1 2 Fenerbache 2 0 1 1 1:3 1 PRIHODNJI KROG (22.10.): Porto - Dinamo Kijev, Fenerbache - Arsenal Inter proti Werderju, Roma v Bordeauxu Danes bosta v 2. krogu Lige prvakov igrala tudi Inter in Roma. Varovanci vročekrvnega trenerja Mourinha bodo gostili nemški Werder iz Bremna, kljub porazu v nedeljskem derbiju proti Milanu pa portugalski strokovnjak ne namerava bistveno spremeniti postave. »V začetni enajsterici bom obdržal najmanj sedem, osem mož, ker smo proti Milanu igrali dobro«, je zatrdil Mourin-ho. Čeprva je Werder v prvem krogu igral le neodločeno z Anorthosisom, naj bi bil Interjev najmočnejši tekmeci v (lahki) skupini, v kateri je tudi grški Pa-nathinaikos. Na gostovanju pri Bordeau-xu se bo Roma vnovič predstavila okrnjena, saj trener Spalletit ne bo mogel računati na Tottija, Juana, Pizarra in Cassettija, dosti menjav pa nima. Oboji so v 1. krogu izgubili, zato si drugega spodrsljaja ne morejo privoščiti, zato se obeta napeta tekma, v kateri Roma že rešuje začetek sezone. Skupina F IZIDA 2. KROGA Fiorentina - Steaua 0:0, Bayern - Lyon 1:1 Bayern 2 1 1 0 2:1 4 Fiorentina 2 0 2 0 2:2 2 Lyon 2 0 2 0 3:3 2 Steaua 2 0 1 1 0:1 1 PRIHODNJI KROG (22.10): Bayern -Fiorentina, Steaua - Lyon Skupina H IZIDA 2. KROGA Bate - Juventus 2:2, Zenit - Real Madrid 1:2 Real Madrid 2 2 0 0 4:1 6 Juventus 2 1 1 0 3:2 4 Bate 2 0 1 1 2:4 1 Zenit 2 0 0 2 1:3 0 PRIHODNJI KROG (22.10.): Zenit - Bate, Juventus - Real Madrid košarka Siena osvojila superpokal SIENA - Moptepaschi iz Siene je osvojil košarkarski državni superpokal. Lanski prvaki so kar s 108:72 (25:14, 52:34, 76:49) premagali zmagovalce državnega pokala Air Avellina. Najboljši strelci: Warren (AV) 18, McIntyre (s) 16. UEFA - Hertha Berlin in CSKA Moskva sta se že uvrstili v drugo del tekmovanja pokala UEFA, ki se bo začel 23. oktobra. Nemška ekipa je z Irci iz St. Pa-trick'sa izenačila (0:0), a je z zmage z 2:0 v prvem krogu dosegla napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja. V Moskvi pa je CSKA z 1:0 premagala hrvaško enajsterico Slaven Koprivnica. V prvi tekmi so tudi slavili Rusi z 2:1. Jutri bodo nastopile še ostale ekipe, med katerimi tudi Milan, Sampdoria, Udinese in Napoli. PLATINI - Kvalifikacijsko tekmo med Slovenijo in Severno Irsko, ki bo na stadionu v Mariboru v soboto, 11. oktobra, si bo ogledal tudi predsednik evropske nogometne zveze (UEFA). Karte za tekmo so že dolgo razprodane. DRŽAVNI POKAL - Izid 4. kroga: Salernitana - Sassuolo. Zmagovalec se bo v osmini finala pomeril z Napo-lijem. MENEGHIN - Eden najboljših italijanskih košarkarjev Dino Meneghin je bil včeraj imenovan za komisarja košarkarske zveze po pooblastilu CONI-ja, potem ko je odstopil Fausto Maifre-di. Meneghin je v uvodnem srečanju povedal, da bo velik poudarek namenil predvsem mladinskemu in sodniškemu gibanju. PELLIELO - Giovanni Pellielo, srebrn iz Pekinga, je včeraj osvojil že sedmi naslov prvaka v svetovnem pokalu. V zadnji finalni seriji je streljal 100-od-stotno (25/25). POLJSKA - Potem ko je poljski minister za šport Miroslaw Drzewiec-ki v ponedeljek presenetljivo odvzel pooblastila vrhu poljske nogometne zveze, so se v zvezi s potekom seznanili tudi mednarodna (FIFA) in evropska nogometna zveza (UEFA). Obe zvezi ne priznavata novega vodstva poljske nogometne zveze in da torej bosta vsak dokument, ki ga ne bo podpisalo prejšnje vodstvo zveze, smatrali za brezpredmeten. FIFA in UEFA smatrata spremembo pri vodstvu zveze kot grobo kršenje »avtonomnosti panožnih športnih zvez«. Zaenkrat EP 2012, ki ga bosta skupaj organizirali Poljska in Ukrajina, ni ogroženo. odbojka - Al-liga Lorisov Montichiari gladko čez prvo oviro Černic osmi najboljši sprejemalec prvega kroga Montichiari, pri katerem igra naš libero Loris Mania, je v prvi prvenstveni tekmi brez težav premagal Mo-deno (3:0). Poraženci so imeli največ težav pri sprejemu, kar je onemogočilo podajalcu Travici raznoliko in hitrejšo igro. Lorisov Montichiari je zelo učinkovito igral predvsem v bloku, s katerim je nevtraliziral in zaustavil celo vrsto napadov. Števerjanec je igral v vseh treh nizih: sprejel je 17 žog, od katerih je zgrešil eno (71 % pozitivnih in 41 % perfektnih sprejemov). Izenačen je bil le prvi niz, v ostalih dveh pa je Montichiari prevladal. V prvem krogu A1-lige je bil najboljši realizator Alessandro Fei z 28 točkami (55,8 %). Korektor iz Tre-visa je skupno v najvišji italijanski ligi dosegel 5.000 točk, in postal 18 najboljši realizator od leta 1989. V A1-ligi igra že 14 sezon. Največ napak pri dotiku mreže (2) so zbrali trije igralci Martine France, med katerimi je tudi Černic, ki pa je bil v sprejemu osmi najboljši sprejemalec (glede na število sprejetih žog) prvega kroga. Perfektno je sprejel 15 žog. Gregor Jerončič, Slovenec z italijanskim potnim listom, ki igra pri Cuneu, pa je v lestvici najboljših blo-kerjev tretji: na bloku dosegel je 4 točke. Boljša sta bila le Howard (Montichiari) in Podrascanin (Macerata) s petimi. košarka - Začetek slovenskega državnega prvenstva Pričakujejo »mesarsko klanje« Preboj v ligo za prvaka, v katero je Union Olimpija že uvrščena, napoveduje mnogo ekip - Tri primorska moštva LJUBLJANA - Košarkarska liga UPC je sinoči stopila v četrto sezono. V ligi tudi letos sodeluje 13 moštev, s tem da se bodo prvi favoriti košarkarji ljubljanske Union Olimpije tekmovanju zaradi sodelovanja v evroligi priključili v drugem delu, ko se bo za naslov državnega prvaka udarila najboljša osmerica. Preboj v ligo za prvaka (od 18. marca do 12. maja 2009) je cilj večine klubov, med katerimi poleg državnega prvaka Olimpije v tej sezoni zaradi okrepitev ne gre zanemariti tudi domžalski Helios, novomeško Krko in Zlatorog iz Laškega, nekateri navzoči pa so mnenja, da bo letošnji boj za prvaka »mesarsko klanje«. Poleg slednjih se bodo za preboj v ligo za prvaka prizadevali še ljubljanski Geoplin Slovan, Luka Koper, Elektra Šoštanj, škofjeloški TCG Mercator, Hopsi Polzela in Alpos Šentjur, novinci med prvoligaško družino, ekipi Epic Misel Postojna in Nove Gorice pa imata nekoliko skromnejše cilje, in sicer obstanek v slovenski klubski košarkaški eliti. Prvi del lige poteka po dvokrožnem ligaškem sistemu, kar pomeni, da bo izpeljanih 22 krogov. V ligo UPC za prvaka se bo prebilo najboljših sedem moštev, ki se jim bo v boju za lovoriko držav- nega prvaka priključil še aktualni branilec naslova ekipa Uniona Olimpije, ki je bila vanjo neposredno uvrščena, preostalih pet ekip pa se bo bojevalo za obstanem med slovensko košarkarsko elito. »Cilji Olimpije so vedno visoki, naš cilj je osvojitev državnega naslova, zavedamo pa se, da naloga ne bo niti slučajno lahka. Naredili pa bomo vse, kar je v naši moči, da naslov državnih prvakov zadržimo v Tivoliju,« je dejal pomočnik trenerja Olimpije Gašper Potočnik. Tudi trener slovenskih podprvakov Heliosa Domžale Rade Mija-novič ne skriva visokih ambicij ter napoveduje, da so njegovi fantje aduti za finale, kar pa bo vse prej kot lahka naloga ob tako močni konkurenci. In koga kot najtežje tekmece lahko pričakujeta favorizirani moštvi? Pomočnik trenerja Hop-sov Jernej Kobale stavi na nova igralca, izkušenega centra Marka Šamaniča ter igralca s Karibov Shawna Kinga, s katerima želijo »mešati štrene« močnejšim klubom. Tudi v Alpos Šentjurju si po besedah trenerja Boštjana Kočarja, čeprav z mlado ekipo, želijo biti povsem enakovreden tekmec v boju lige za prvaka. Trener Krke Ivan Sunara napoveduje, da bo njegovo moštvo ponovilo lansko uspešno sezono, ko so se vrnili v ligo NLB in da bodo na koncu zadovoljni in uspešno tekmovali v obeh ligah. Tudi za trenerja Geoplina Slovana Mira Aliloviča so adut novi, mladi igralci ter v okrepitve z novimi igralci, ki bodo zapolnili največje vrzeli, prav to naj bi bil recept za uspeh in uvrstitev med najboljšo osme-rico. Ambicije Laščanov so po besedah trenerja Aleša Pipana prav tako visoke, želijo si ponovno uvrstitev v ligo NLB in v ligo UPC za prvaka. Liga za prvaka je skrita želja tudi trenerjev Elektra Esotech iz Šoštanja Boruta Cerarja, trenerja Luke Koper Ivana Stanišaka in trenerja škofjeloškega kluba TCG Mercator Martina Vidica, ki pa priznava, da bo to nalogo težko doseči, saj bodo zlasti v spodnjem delu lestvice moštva bila »krvavi« boj. Včerajšnja izida 1. kroga: Helios Domžale - Epic Misel Postojna 100:63, Krka - Geoplin Slovan 85:75 LIGA EBEL - Izidi hokejske lige Ebel, 5. krog: KAC Celovec - Alba Volan 5:1 (1:0, 2:0, 2:1), Graz 99ers - Tilia Olimpija 2:0 (1:0, 0:0, 1:0), VSV Beljak - Innsbruck 5:2 (2:0, 3:1, 0:1), Vienna Capitals - Black Wings Linz 3:1 (0:0, 1:1, 2:0), Acroni Jesenice - Red Bull Salzburg 7:2 (2:1, 2:0, 3:0). Vrstni red Innsbruck, Acroni Jesenice in Alba Volan 8, itd. / TRST Sreda, 1. oktobra 2008 21 1 atletika - Claudia Coslovich obesila kopje na klin Konec dolge in bogate kariere Za sabo ima dva nastopa na olimpijskih igrah in tri na SP Naša najboljša atletinja, tržaška metalka kopja Claudia Coslovich, je pri 36 letih končala svojo dolgo in bogato tekmovalno kariero. Kot je napovedala, je bil nedeljski nastop na društvenem prvenstvu v Lodiju njen zadnji. Na njem je s svojim društvom Fondiaria SAI Roma sedmič zapored osvojila naslov klubske državne prvakinje, na poslovilni tekmi pa je z metom, dolgim 53 metrov zasedla načrtovano drugo mesto za tekmovalko Cagliarija Zahro Bani (54,67). Iz tekmovale arene se športnica od Piščancev nad Trstom poslavlja kot general, poln odlikovanj. V metu kopja je bila v Italiji celo petnajstletje nesporna številka ena. Kar trinajstkrat je osvojila naslov državne prvakinje (prvič že leta 1992, ko je bila stara šele 20 let), dvakrat je nastopila na olimpijskih igrah (v Sydneyju leta2000je bila 12., v Atenah leta 2004 pa 14.), trikrat na svetovnih prvenstvih (Edmonton 2001, Pariz 2003, Helsinki 2005 z najboljšim rezultatom 7. mesto v Parizu) in štirikrat na evropskih prvenstvih (Helsinki 1994, Budimpešta 1998, Muenchen 2002, Goeteborg 2006), z državno reprezentanco pa je nastopila še na celi vrsti drugih tekmovanj, kot so evropski pokal, sredozemske igre in univerzijada. Skupno je reprezentančni dres oblekla 43-krat. Trikrat je bila imenovana tudi za našo športnico leta. Iz zaletišča se poleg tega umika kot državna rekorderka. Met 65,30 m, ki ga je leta 2000 dosegla na mitingu v Ljubljani, je namreč še nepremagan. Claudia je v zadnji tekmovalni sezoni želela še tretjič osvojiti svoje olimpijske sanje, vendar se ji ni posrečilo doseči norme, tako da se iger v Pekingu ni mogla udeležiti. »Kljub temu sem z letošnjo sezono zadovoljna, saj mi je uspelo doseči 60-metr-ski met. Zdaj pa je res čas za slovo, kajti životariti nočem, na nadaljnja žrtvovanja pa nisem več pripravljena,« je povedala Co-slovicheva, ki so ji klubske tovarišice v nedeljo pripravile poslovilni transparent, na katerem je pisalo tudi, da si še vedno lahko premisli. »A se zagotovo ne bom«, je prepričana naša atletinja, ki jo zdaj mika trenerska kariera. »Stanje ženskega meta kopja v Italiji je porazno in moja želja je, da bi kot trener vzgojila kako mojo naslednico, ki bi lahko v določenem številu let dosegla vsaj takšne rezultate, kot sem jih dosegla jaz in izboljšala moj rekord,« je povedala Claudia, ki kot trener že od lani sodeluje v strokovnem štabu mladinskih reprezentanc, v prihodnji sezoni pa bo tudi trener 23-letnega Roberta Bertolinija, ki že dosega mete okoli 78 metrov. »Kot trener pa se v atletiki pri nas ne moreš preživljati, zato iščem tudi kako službo,« je dodala Coslovicheva, ki se je zdaj preselila v Toskano, kjer si je v Camaioreju uredila hišo s svojim življenjskim sopotnikom, metalcem kladiva Nicolo Vizzonijem. Claudia ima iz svoje kariere veliko lepih spominov, najbolj pa se veseli 7. mesta s svetovnega prvenstva v Parizu. »Moja kariera je bila uspešna, nič pa ne bi dosegla, če vame ne bi verjel moj prvi trener pri Boru Leopold Toplak. On je mene naučil metati kopje in v meni takoj videl vrhunsko atletinjo, rojeno za kopje, kot je sam pravil. Nato je njegovo delo nadgradil reprezentančni trener Domenico Di Molfetta,« je še povedala naša zdaj že upokojena atletinja, ki jo bo kdo pri nas težko še kdaj prekosil. umetnostno kotalkanje Od danes v Trstu Evropski pokal Slovenka Martina Pecchiar (Jolly Trst) bo na Evropskem pokalu v Trstu nastopila jutri in v soboto odbojka Deželni pokal: danes tekme zadnjega kroga V deželnem odbojkarskem pokalu bodo danes na sporedu tekme zadnjega kroga kvalifikacijske faze. V moški konkurenci bo že kvalificirana Sloga Tabor Televita gostovala v Tržiču pri Fincantieriju (pričetek ob 20. uri). Tekma bo odločala o prvem mestu v skupini, obe ekipi pa sta že matematično uvrščeni v nadaljnjo fazo. V isti skupini bo na sporedu tudi slovenski derbi med Slogo in goriško Olympio, tekma pa bo na Opčinah, s pričetkom ob 20.30. Ob ekipi sta že izločeni iz nadaljnega tekmovanja. Vrstni red skupine A Sloga Tabor Televita in Fincantieri 9, Triestina Volley 5, Olympia Gorica 1, Sloga 0. V ženski konkurenci bo Sloga List (ob 20.30) gostovala v Červinjanu, tekma pa bo odločala o 2. mestu v skupini oziroma o tem, katera ekipa se bo poleg tržaške Alture uvrstila v naslednjo fazo. V prvem delu so slogašice zmagale s 3:1. Vrstni red skupine C: Altura 12, Sloga List 3, Cervignano 0. Claudia Coslovich med nastopom na SP v Parizu leta 2003 jadranje - Prehodni pokal Touring Vsi Sirenini jadralci v zgornji polovici lestvice Dan Poljšak zmagal z veliko prednostjo, Marta Curri 2. med deklicami Sirenini jadralci v razredu optimist so minuli konec tedna nastopili na regati za prehodno trofejo Touring. Na jezeru Trasimeno se je pomerilo 66 kadetov (letnik 1997, 98 in 99) iz cele Italije. Od šestih predvidenih regat so v treh dneh v zahtevnih vetrovnih razmerah (tudi do 20 vo- Z današnjo slovesno otvoritvijo ob 20. uri se bo v tržaški športni palači na Čarboli pričel Evropski pokal v umetnostnem kotal-kanju in v zvrsti solo dance. Gre za pomembno mladinsko manifestacijo, na kateri bo sodelovalo 200 kotalkarjev in kotalkaric iz 10 evropskih držav. Med njimi bo barve italijanske državne reprezentance branila tudi slovenska kotalkarica tržaškega društva Jolly Martina Pecchiar, sicer dijakinje 2. B razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna. Martina je letos prestopila v kategorijo jeunesse, že jutri pa jo od 15. ure dalje čaka nastop v kratkem programu, medtem ko bo dolgi program izvedla v soboto po 17. uri. Za Pecchiarijevo bo to že drugi nastop v reprezentančnem dresu, lani je namreč v Forliju nastopila na Italijanskem pokalu in osvojila 2. mesto. Evropski pokal predstavlja zanjo vrhunec sezone, potem ko je bila na državnem prvenstvu šesta v prostem programu. »Nastop bo letos zahteven, ker ob prestopu v višjo kategorijo traja minuto več. V svoj program sem vnesla nekaj novosti, najzahtevnejši skok pa je trojni salkoff. Od konca avgusta treniram vsak dan in upam, da bom na tem tekmovanju potrdila napredek, težko pa bi povedala, kaj lahko dosežem, ker moči konkurence ne poznam,« nam je povedala Pecc-hiarijeva. Na današnji otvoritvi bodo pripravili posebno skupinsko točko v spomin na malega davida Bressana, ki je preminil v prometni nesreči. Tekovanje se bo vsak dan do soboto pričelo ob 14.30, v soboto pa ob 15. uri. Nagrajevanje FriulAdria: Elisa Košuta prva med smučarkami na travi V okviru vsakoletnega Praznika smučanja so na Trbižu nagradili najboljše smučarje in ostale tekmovalce zimskih športov v naši deželi, ki so sodelovali na pokalu FriulAdria. V alpski disciplini sta bila nagrajena Veronica Tence (Mladina, 2.) in Mat-tia Rožič (Devin, 3.), v kategoriji deklic (smučanje na travi) pa je bila Elisa Košuta (Devin) prva. Za isto disciplino je SK Devin prejel plaketo za tretje mesto. Nagrajevanja se je udeležil le Matija Rožič. Na Trbižu sta bili prisotni tudi članici italijanske reprezentance Daniela Meringhetti in Daniela Ceccarelli. (na sliki: od leve Mattia Rožič, predsednik deželnega odbora FISI Franco Fontana, Daniela Merighetti, odbornik FISI Lojzko Popovic, Daniela Ceccarelli in predsednik SK Devin Dario Štolfa). zlov) izpeljali pet plovov. Najboljši Sirenin predstavnik je bil mladi Dan Poljšak, ki je bil štirikrat prvi in enkrat tretji ter tako z veliko prednostjo osvojil prehodni pokal Touring. Marta Curri je zasedla končno 14. mesto in stopila na oder za zmagovalce kot drugouvršče-na deklica. Max Zuliani pa je bil 15. Vsi ostali so se uvrstili v zgornjo polovico lestvice: 23. Vanja Zuliani, 32. Marko Marzo Magnom, 33. Pietro Osualdini. Srečanje z Novogoričani Čupini najmlajši optimisti, ki so letos zaključili jadralno šolo, so se v soboto udeležili srečanja s klubom iz Nove Gorice Mornik, ki je z regatami na Vogrščku zaključil letošnjo sezono. Tekmovalnemu delu je sledila družabnost. Srečanja so se udeležili Jana Germani, ki je zaključila tekmovanje na prvem mestu, Dana Škabar pa je bila tretja. Sodelovali so še: Nastja Maver, Giorgia Singoij, Nina Benedetti, Mat-tia Costantin in Francesco Ferletti. V Tržiču v dobrodelne namene V nedeljo je v Tržiču stekla trofeja Cinghiale Cup, ki je veljala tudi za Trofejo Emergency 2008 (vse vpisnine so šle v dobrodelne namene). Ker so bile vetrovne razmere zelo zahtevne, so se treh plovov udeležili samo starejši (juniores). V konkurenci 55 jadralcev je bil Sirenin mladinec Mattia Ugrin tretji, Thomas Gruden (Čupa) pa četrti: oba jadralca sta imela enako število točk kot drugouvrščeni iz kluba San Giorgia, tako da so o končnih uvrstitvah odločale posamične uvrstitve. Mirko Juretič je bil sedmi (Čupa). 22 Sreda, 1. oktobra 2008 ŠPORT / odbojka - Mladinski turnir Govolleya za Pokal mesta Gorica V finalu je bil Porpetto boljši od Kontovela-Sokola V tekmi za 3. mesto je zmaga šla v Koper, ki je gladko premagal Kranj - Sodelovala je tudi Sloga V nedeljo se je v Gorici zaključil dvodnevni turnir za Pokal mesta Gorica v organizaciji Govolleya in s sodelovanjem ZSŠDI. Šlo je za sedmo izvedbo pokala, tretjo na mladinski ravni. Turnir za dekleta do 17. leta starosti je potekal v Štandrežu in v slovenskem športnem centru v Gorici, kjer so stekli tudi finalni obračuni. V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj je osem nastopajočih ekip merilo moči v dveh skupinah, prvo in drugouvrščeni ekipi iz vsake skupine pa sta se nato pomerili še v tekmi za 3. mesto oz. za 1. mesto. Ob domači ekipi Govolleya so nastopile še Kontovel Sokol, Sloga, Alabarda volley, Kranj, Koper in Porpetto. V finalni fazi sta se za tretje mesto pomerili Kranj in Koper, ki je gorenjske odbojkarice gladko premagal z 2:0. Za končno prvo mesto pa sta se pomerila Porpetto in Kontovel Sokol. Boljša je bila ekipa iz Porpetta, ki je prikazala precizno igro v sprejemu in soliden servis. Furlankam pa se je vse do konca zelo dobro upirala združena ekipa Kontovel Sokol, ki je zaigrala vse tri nize zelo borbeno. Finalno tekmo je spremljalo tudi glasno navijanje vseh nastopajočih igralk. Turnir za Pokal mesta Gorica se je zaključil z nagrajevanjem. Vsaka ekipa je prejela pokal, nagradili pa so tudi najboljšo igralko. Trenerji ekip so za najboljšo izbrali Kontovelovo odboj-karico Giulio Antognolli. Dvodnevno srečanje mladinskih ekip je zelo dobro uspelo, tekme pa so bile nasploh na dobrem kakovostnem nivoju. Izidi: v Štandrežu: Kranj - Kontovel 0:2, Novo mesto - Alabarta volley 2:0; v Gorici: Koper - Sloga 2:0, Go- rolkanje - DP Eno prvo, tri druga in dve tretji mesti Rolkarji Mladine so v nedeljo nastopali v Ma-rillevi na državnem prvenstvu v reber v prosti tehniki. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno, saj je bil naklon proge tudi več kot 10-od-stoten. Državni prvak med mlajšimi mladinci je postal Rudi Balzano (na sliki, edini na štartu). Na stopničke so se uvrstili tudi začetnik Luka Ghi-ra, ki je bil drugi, med začetnicami pa se je na drugo mesto uvrstila Jasna Vitez, tretja je bila Jana Prašelj. V kategoriji naraščajnikov je tretje mesto pripadlo Nikiju Hrovatinu, Enzo Corsaro pa je bil med masterji 3 srebren. Na državnem prvenstvu so tekmovali še: začetnik Federico Ferluga, ki je osvojil 4. mesto. Najmlajši so se preizkusili na 1,5 km. Proga naraščajnikov je merila 3,5 km: v ženski konkurenci je bila Katerina Kariš peta, v moški pa: 5. Nicola Iona, 8. Giulio Ferluga. Med članicami pa je nastopila tudi Mateja Bogatec, zmagovalka svetovnega pokala. Zelo strmo progo, dolgo 4,5 km, je zaključila na četrtem mestu. »Nasploh ocenjujem nastope za zelo dobre. Končno so vidni rezultati treningov: to je opazno predvsem pri tistih, ki trenirajo konstantno,« je povedal trener Erik Tence. V konkurenci 21 društev je na italijanskem prvenstvu Mladina osvojila zelo dobro četrto mesto. Od leve v smeri urinega kazalca: finalist Kontovel Sokol, najboljša igralka turnirja Kontovelka Giulia Antognolli, ekipi Kopra in Kranja bumbaca, prinčič volley - Porpetto 1:2; tekma za 3. mesto: Koper - Kranj 2:0 (25: 13, 25:16); tekma za 1. mesto: Porpetto - Kontovel 2:1 (25:22, 24:26, 15:9). Končni vrstni red: 1. Porpetto, 2. Kontovel, 3. Koper, 4. Kranj, 5. Govol-ley, 6. Novo mesto, 7. Alabarda volley, 8. Sloga. POSTAVE GOVOLLEY: G. in M. Zavadlav, Petejan, Guintoli, Komjanc, Černic, Antonie, Bressani, Valentinsig, Turus, Pozzo (L). TRENER: Petejan. KONTOVEL SOKOL: Antognol-li, Ferluga, Zavadlal, Škrlavaj, Starc, Bembi, Cibic, Turco, Collovati, Ghez-zo, J. in M. Briščik. TRENER: Cerne. SLOGA: Cenich, Milkovich, Go-ruppi, Porro, Pertot, Spangaro, Slavec, Strajn, Barbieri. TRENER: Maver. tenis - Veteranska prvenstva Devettijeva se je izkazala Na uspelem pokrajinskem prvenstvu v priredbi Gaje je osvojila 1. mesto - Na Grand prixu druga V nedeljo in ponedeljek so se s finalnimi srečanji na teniških igriščih Gajinega športnega centra na Padričah zaključili turnirji, ki so veljali za letošnja pokrajinska prvenstva v veteranskih kategorijah ladies over 40 in moški over 35 ter 45. Pokrajinski odbor teniške zveze poverja že več let padriško-gropajskemu društvu organizacijo teh turnirjev, medtem ko se že tradicionalno odvija prvenstvo za četrtokategornike in moške dvojice pri Polisportivi S. Marco v Ribiškem naelju. Zaradi nezadostnih prijav že par let ne izvedejo več mladinskih turnirjev in tistega za tretjekategornike, kar priča o krizi, ki ga doživlja teniško gibanje, predvsem v tržaški pokrajini. Kljub po številih skromnejši prijavi tekmovalcev, so turnirji pri Gaji dobro uspeli. Sodniku Danieleju Morossi, ki je Ga-jin član in igralec, ter Mari Plesničar, v vlogi vodje tekmovanja, je uspelo zaključiti srečanja v dobrem tednu, kljub temu, da jim je skoraj skozi ves čas veter preprečeval izpeljati več iger na odkritem igrišču. Med vsega 49 prijavljenimi je bilo kar nekaj Gajinih članov, ki pa se niso uspeli prebiti v ospredje, z izjemo Cirile Devetti, ki je tudi letos potrdila svoj naslov pokrajinske prvakinje, kateri je v njeni lasti odkar je vstopila v kategorijo ladies. V finalu je prepričljivo premagala Giuliano Pagani od TC Triestino z rezultatom 6:2, 6:0. Nekaj več se je morala potruditi v polfinalu, ki ga je odigrala proti Ornelli Galante od Krožka škedenjske železarne. Kljub temu lahko za gajevce beležimo v prvih kolih nekaj uspešnih nastopov, tako so med gajevci osvojili vsaj eno srečanje Marij Čuk, Paolo Kalc, Massimo Mele in Ilvio Vidovich, ki se je med gajevci uvrstil najbolje in sicer v četrtfinale, kjer pa je po treh setih podlegel Gianolli od Krožka škedenjske železarne. Med članicami je poleg Devettijeve dosegla še zmago v prvem kolu le Tatjana Čač, in to proti klubski to-varišici Marini Tavano. V moški konkurenci sta v kategoriji over 45 odigrala finale Ziodato od Krožka škedenjske železarne in Francesco Franzin od TCT. Rezultat 6:4, 6:3 za Ziodata potrjuje precejšnje ravnovesje med igralcema, ki sta oba še tretjekategornika, medtem ko sta bila na višku svoje kariere med boljšimi igralci na Tržaškem. Tudi v kategoriji over 35 sta bila oba finalista tretjekategor-nika. V petek in soboto se je Cirila Devet-ti mudila tudi na turnirju v Villafranci pri Veroni, kjer so potekali državni masterji Grand prix za veterane vseh kategorij. Devettijeva je nastopila v kategoriji Ladies 45, pravico do nastopa v zaključni fazi pa si je pridobila z dobrima uvrstitvama na dveh turnirjih Grand prix v naši deželi. Na drža- □ Obvestila vni lestvici je bila sicer na 9. mestu, vendar pa so jo zaradi odsotnosti nekaterih bolje uvrščenih igralk vključili v četverico finalistk, med katerimi je bila tudi Furlanka Pa-dovanijeva. Devettijeva je najprej v polfi-nalu gladko premagala Neapeljčanko Ta-larico z rezultatom 6:1, 6:0, nato pa je v finalnem dvoboju proti Padovanovi odpovedala. Furlanka, ki kljub letom redno nastopa tudi na številnih mednarodnih veteranskih turnirjih je za gajevko nepremostljiva ovira, proti kateri ne najde primernega orožja. Uvrstitev na drugo mesto na masterju Grand Prix, ki je poleg državnega prvenstva najpomembnejše državno individualno tekmovanje za veterane, pa je še eno priznanje za Gajino tenisačico, ki se zna še vedno na igrišču izkazati, kljub temu, da je v zadnjih dveh letih zelo omejila svoje nastope. Cirila Devetti (levo) je ena boljših veterank v državi ASD SOKOL obvešča, da se je v na-brežinski občinski telovadnici začela otroška-mlad.dejavnost 2008/2009 , in sicer: MINI-MOTORIKA (let. 2003-04-05) ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA (let. 2001-02) ob ponedeljkih v telov. devinske osnovne šole od 16.30 do 17.30 in ob sredah od 17.15 do 18.15, ter ; MINIKOŠARKA (let. 1998-99-2000): ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA (za deklice let. 1998-99-2000) ob ponedeljkih v Se-sljanu od 17.30 do 18.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30; ODBOJKA - za deklice let. 1996-97: ob ponedeljkih od 18.30 do 20.00 in ob petkih od 15.30 do 16.45; za deklice let. 1994-95: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00, ob sredah na Proseku od 18.00 do 19.30 in od petkih od 19.00 do 20.30; KOŠARKA (za dečke let. 1996-97): ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30, ob petkih od 17.30 do 19.00 in ob sredah v Zgoniku od 17.30 do 19.00. Dodatne informacije lahko dobite v telovadnici pred vadbo. ŠOLSKI ŠAHOVSKI KROŽEK bo tudi letos deloval na sedežu ZSŠDI (ul.Cicero-ne 8) vsak petek od 15. do 18.ure. Prvi informativni sestanek bo v petek, 3.oktobra, ob 15.uri. Vpis je brezplačen. Vabljeni vsi učenci in dijaki slovenskih šol. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 2. oktobra, v Križu, ob 20.30. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S.IKabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob torkih in četrtkih, ob 8.30; rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih, ob 21.uri; otroška telovadba od 4. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.uri, skupina mlajših pa ob 10.uri. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10.oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjeru od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 08.30 do 09.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bosta v četrtek, 2. oktobra, v športno kulturnem centru v Zgoniku, začeli rekreacijska telovadba za starejše (ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30) ter vadba splošne telovadbe za odrasle (četrtek od 20.00 do 21.00).Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da se bo danes, 1. oktobra začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike. Interesenti se lahko v športno kulturnem centru v Zgoniku prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. V četrtek, 2. oktobra, pa se bo začela vadba za re-kreativce (Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22.00). Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela v soboto, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.30-10.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Carramba! Che fortuna (v. R. Carra') 23.15 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 20.45 Nogomet: Champions League: Inter - Werder Brema 22.45 Šport: Un mercoledi da campioni 23.35 Dnevnik V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dok: La mia famiglia 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La Nuova Squadra 23.05 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.40 Variete: Tegno nelle mane occhi e orecchi: Michelagniolo 0.30 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved 6.00 Pregled tiska 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Chips 7.35 Nad.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Hunter 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Film: Fuoco verde (pust., ZDA, '54, i. G. Kelly) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il Commissario Cordier 23.20 Film: Sessomatto (kom., It., '73, i. G. Giannini) 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Nad.: My life 17.00 Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Crimini bianchi (It., '08, r. A. Ferrari, i. D. Pecci, R. Memphis) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) 1.30 Nočni dnevnik V Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 16.50 Risanke 9.05 Nan: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.50 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip (v. E. Papi) 21.10 Film: Amore a prima svista (kom., ZDA, '01, r. P. Farrelly, i. G. Paltrow) 23.25 Film: Indiavolato (kom., ZDA, '01, i. B. Fraser) 1.20 Studio sport 7.15 Pregled tiska 8.10 Storie tra le righe 9.35 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Don Matteo 4 12.40 Inf. odd.: Ratatouille 13.30 ... Attualita' 15.10 Aktualno: Il meglio di 1x1 Giova- ni a confronto 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Qui Tolmezzo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Alla scoperta dell'uni- versita' di Trieste 21.10 Nan.: Giovanni Paolo II (i. J. Voight) 22.25 Klasična glasba LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 La 7 Aktualno: Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: 84 Charing Cross Road (dram., VB, '86, r. D. Jones, i. Anne Bancroft) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Uscita di sicurezza Nan.: Sex and the City Nan.: The L World 0.50 Dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nanizanka: Moby Dick in skrivnost dežele Mu (pon.) 9.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 9.55 Rodil se je genij 10.30 Sprehodi v naravo 11.00 Z glavo na zabavo, sledi Po travnikih 11.50 Dok. portret: Poštar 12.05 Glasbeni večer (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ocena volitev 2008 14.25 50 let Tv 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Filmski spodrsljaji 22.15 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.25 Omizje 0.30 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 9.30, 11.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 13.05 Hri-bar 14.30 19.00 50 let televizije 15.00 Prava ideja! 15.55 Črno beli časi 16.10 Koktajl 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Dok.: Fašizem pod Slovenci 21.55 Srečko Fišer: Medtem 0.10 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.25 15.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.10 22.40 23.15 0.15 Tv Primorka 11.30 20.00, 23.10 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 12.00 23.45 Videostrani 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Polka in majolka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.20 Napoved-nik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan il pol; 10.00 Nasveti za naše male živali; 12.30 Opoldnevnik 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commen-to in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiac-hieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giu-liana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Črni blisk Biker explorer Dok. oddaja, sledi Metalcamp 2008 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... City folk Ethnopolis 2008 Folkest 2008 Artevisione Iz arhiva po vaših željah Čezmejna tv 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 1. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 1010 VARŠAVA O 5/16 O KIJEV 9/17 ŽENEVA 6/20 O MILAN ° 10/16 ' DUNAJ 8/19 O LJUBLJANA ° 2/17 SPLIT 17/22 LIZBO O 18/27 MADRID O 9/24 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 4/19 SKOPJE O 4/19 v • V O SOFIJA 5/19 \ '„„ATENE " -J3/22 -V» A C Nad našo deželo pritekajo vlažni jugozahodni tokovi. V petek nas bo dosegla izrazita atlantska fronta. Nad severnim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. Frontalni val se še zadržuje severno od Alp. V višinah priteka z jugozahodnimi vetrovi k nam razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 18.45. Dolžina dneva 11.42. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.26 in zatone ob 19.11. BIOPROGNOZA Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše na zahodu države, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.36 najnižje -35 cm, ob 11.21 najvišje 52 cm, ob 17.58 najnižje -48 cm, ob 23.54 najvišje 22 cm. Jutri: ob 5.13 najnižje -25 cm, ob 11.38 najvišje 47 cm, ob 18.29 najnižje -44 cm, ob 0.28 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............16 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............7 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona TOLMEČ O 9/19 O GRADEC 9/20 CELOVEC O 7/16 TRBIŽ O 6/15 o 4/14 KRANJSKA G. fe O TRŽIČ 6/17 O KRANJ o 6/17 S. GRADEC CELJE 6/20 O MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA O 7/20 VIDEM O 10/20 O PORDENON 11/19 ČEDAD O 11/19 ^ q LJUBLJANA/p GORICA rt O N. GORICA 9/18 V N. MESTO 7/20 9?SLCA O „ POSTOJNA o O 6/15 KOČEVJE ° ZAGREB 8/21 O in/in N REKA 13/20 . O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANESS V hribovitem svetu in v predgorskem pasu bo oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo šibke do zmerne. V nižjem ravninskem pasu ter ob morju bo prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme z možnostjo kratkotrajnih padavin. Ob obali bo pihal zmeren jugo. Danes bo na vzhodu spremenljivo, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 14 do 21 stopinj C. O GRADEC 9/18 Japonska - V morskem parku Kinosaki Debelušni delfini na posebni shujševalni kuri TOKIO - Delfini v japonskem morskem parku Kinosaki so morali na posebno dieto, kjer uživajo le malo maščob. V zadnjem času so postali nekoliko debelušni, zaradi česar pri vodnih vragolijah in predstavah za gledalce niso več delovali pretirano spretno. V parku Kinosaki na zahodu Japonske so povedali, da je vseh njihovih 19 delfinov na dieti že od konca avgusta. Za ta ukrep so se odločili, potem ko porejeni del- fini pogosto med skoki niso več uspeli doseči nastavljenih tarč, bolj slabo pa naj bi jim "od plavuti" šle tudi ostale predstave, s katerimi navadno navdušujejo gledalce. "Ob klavrnih predstavah naših delfinov smo bili nekoliko zmedeni, nato pa smo opazili, da so res postali nekoliko bolj okrogli," je povedal tiskovni predstavnik parka Haruo Imazu. Kot je pojasnil, so delfine nato stehtali in ugotovili, da so se nekateri med njimi čez poletje zredili tu- di za več kot 10 kilogramov. Vsi delfini so imeli enak dnevni menu - približno 14 kilogramov skuš, pomešanih z belo ribo. Oskrbniki parka so ob tem ugotovili, da so bile skuše zanje premastne. Zato so sedaj deležni shujševalne kure, pri čemer jih hranijo z več belimi ribami in manj sku-šami, poleg tega pa morajo delfini izvajati rutinske vaje. Kot je še povedal Ima-zu, za zdaj kaže, da shujševalna kura dosega svoj namen. (STA) sloveniJa - Rekordna prasitev Svinja pri Brežicah skotila 19 pujskov BREŽICE - Na kmetiji Mihe Lepšine iz Cundrovca pri Brežicah je ena od samic pasme slovenska landrace skotila 19 živorojenih pujskov. Rekord, kakršnega ne pomnijo med kmetijami, ki jih v okviru selekcijske službe spremlja Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije, pa je, da je dober mesec po prasitvi 18 pujskov še vedno živih, zdravih in igrivih. Kot so sporočili iz KGZS, ima kmetija Lepšina status vzrejnega središča za prodajo plemenskih svinj linije 11 in hibrida 12 (križank med slovensko lan-drace in slovensko veliko belo pasmo). Kot ugotavljajo, je Posavje postalo pravi ponos slovenske prašičereje tudi s kmetijo Bosina iz Dobove, ki ji je kmetijsko ministrstvo na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dodelilo prvo mesto med vzrejnimi središči s statusom za prodajo plemenskih svinj. V Avstriji je skoraj tretjina psov predebelih DUNAJ - Več kot 30 odstotkov psov v Avstriji ima prekomerno težo, kaže raziskava proizvajalca pasje hrane Eukanuba. Glavni razlog za pasjo debelost bi lahko bila napačna prehrana in premalo gibanja. Iz raziskave izhaja tudi, da imajo psi, katerih lastniki imajo prekomerno težo, trikrat večje možnosti za debelost kot psi lastnikov z "normalno" težo. Številni lastniki psov naj bi namreč svoje prehranjevalne navade prenesli na štirinožne prijatelje. Študija je pokazala tudi, da so sterilizirani psi bolj nagnjeni k debelosti. Optimalna teža ima odločilno vlogo pri zdravju in dobrem počutju psov, kljub temu pa število pretežkih živali stalno narašča. S tem se tudi pri psih povečuje tveganje za bolezni, kot so diabetes, srčne bolezni in težave s sklepi, ugotavlja raziskava Eukanube. Po mnenju strokovnjakov za pse je zmanjšanje telesne teže mogoče učinkoviteje doseči, če se spreminjanje prehrambenih navad kombinira z dodatnim gibanjem. Sprehodi, igre in dnevno najmanj 20 ali 30 minut teka urijo mišice in pospešujejo izgorevanje maščob pri živalih. Japonec z ribiško palico lovil žensko spodnje perilo TOKIO - Policija v Tokiu je sporočila, da je aretirala moškega z veliko ljubeznijo do ženskega spodnjega perila, ki je kose oblačil "lovil" z ribiško palico. 51-letnega Akiro Hina so aretirali minuli teden zaradi kraje spodnjih hlačk z vrvi za obešanje perila na balkonu stanovanja v drugem nadstropju. Hino se je do spodnjih hlačk dokopal s pomočjo ribiške palice, saj je oblačilo ujel na trnek, potem ko je vrv na palici raztegnil tri metre stran, je poročal japonski časnik Mainiči Šimbun. Policija je ob pregledu njegovega doma našla več kot 500 kosov ženskega spodnjega perila. Preiskovalcem naj bi Hino povedal, da se je kraje hlačk, nedrčkov in kar je drugega ženskega spodnjega perila lotil že pri svojih 18 letih. Ni pa znano, od kdaj si je pri tem pomagal z ribiško palico. (STA) 1II ABONMA Potrd vpis n onma jsl III ■ II 1 1 1 SLOVENSKO STÁLNOlGLÉDALlIC N H itev dosedanjih abonmajev od 22.SEPTEMBRA do 10.OKTOBRA, ovih abonmajev pri gledališki blagajni ali preko poverjenikov. l ■ * ■ ■ i Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ure. www.teaterssg.it Brezplačna telefonska številka 800214302. info@teatefSSg.it