yiasilo delovni* skupnosti tovarne obutve alpina živi LETNIK 17 ŠTEVILKA 2 ŽIRI, FEBRUAR 1978 delati, se veliko prizadevati na gospodarskem in političnem področju. Vedno še drži pravilo in verjetno bo še držalo, najprej je potrebno ustvariti, delati, potem se lahko uspeh dela deli. Prav tu, se mi zdi, je veliko vrzeli, ki jih bomo morali odpraviti. V nasprotnem primeru nas bo čas pregazil. Stanko Mrlak V danih okoliščinah ni bilo druge izbire, kakor ta, da smo najemali količkaj ustrezne prostore za skladiščenje materiala izven tovarne. Tako smo vsako leto prenesli nekaj materiala iz območja Alpine, kar je zahtevalo spet več ljudi, učinka pa ni bilo pravega. Saj se ni moglo organizirati raztovarjanja in ponovnega nakladanja drugače, kakor na tisočletja poznan način. Kako smo se umikali in iskali skladiščne prostore zunaj tovarne, zgovorno pove tale podatek: 1973 znotraj tovarne 61 % sklad. 1974 znotraj tovarne 53 % sklad. 1975 znotraj tovarne 41 % sklad. 1976 znotraj tovarne 38 % sklad. Vse drugo je bilo razdrobljeno po Žireh v petnajst skladiščih. Z zgraditvijo proizvodno-skla-diščne hale smo pridobili celotno skladišče za TOZD Plastiko, ki je z letom 1978 tudi samostojno organizirano. Pridobljeni prostori, ki jih danes zasedajo ostala skladišča: gornji material, spodnji material, forniture, pomožni material in adaptacije, so še vedno pretesni, da bi mogli vanje spraviti vse zaloge, ki jih imamo precej. Kljub dobri volji in pripravljenosti skladiščnikov, da so najbolje porazdelili in namestili zaupano blago ter do skrajnosti izkoristili prostor, ni uspelo, da bi spravili vse skupaj pod eno streho. Ostalo je po Žireh še šest skladišč, s skupno površino 500 m!. To je že prvo znamenje, da še potrebujemo novih skladiščnih površin znotraj ograje Alpine. V teku so priprave za gradnjo skladišča vnetljivih tekočin, ki je zaradi sprememb v tehnologiji proizvodnje že dolgo premajhno. Z novo zgrajeno halo je dosedanje na nedopustnem mestu. Zavedati se moramo da se s povečanim obsegom proizvodnje povečujejo tudi zaloge ma-terala. Pravilne zaloge jamčijo za nemoten potek proizvodnje. Alfonz Zajec Plan smo sicer presegli, toda... Plansko in poslovno leto 1977 je za nami. Navada je, da se ozremo v pretečeno obdobje. Obenem ugotavljamo, kako smo izpolnjevali planske naloge, na katerem področju smo bili bolj uspešni in na katerem manj. ■tako kakor so se prizadevali po vseh TOZD, smo se tudi v TOZD Plastiki morali zelo potruditi, da smo izvedli planske naloge in Jih ob koncu tudi presegli. Posebno, če pogledamo plan, ki je bu postvaljen za leto 1976, se je Plan za leto 1977 vrednostno povečal približno za 172%. Kljub temu nam je le uspelo napraviti se več, in sicer količinsko za 136,5%, vrednostno pa 11.190. To pomeni, da smo izdelovali cenejše artikle, kakor smo planirali. Kaže se že močna konkurenca na tržišču za izdelke iz Plastičnih mas. Ne bom navajal Podatkov, kako se je gibala Proizvodnja po mesecih. Omenil oi le nekaj značilnosti, ki močno odstopajo od poprečja. Količinski plan je bil najbolj presežen pri brizganju šal in manšet, in sicer 173 %, ceno pa smo prav tu dosegli najnižjo, saj je bil Presežen vrednostno le 103,70%. pu podplatov je bilo narejenih največ januarja in oktobra. Tudi storilnost delav-CSZ ie bila najvišja januarja in ?Ktobra. Najnižja storilnost pa Je bila avgusta, ker smo se 1. 8. vselili v novo halo, ki je bila ze-•o slabo pripravljena. Tudi v decembru ni bilo v redu. Naj dam Primerjavo. V januarju je bila storilnost na delavca na uro 60 Parov, decembra pa 43 pare. Se nekaj besed o škartu ali izmetu. Pri PU podplatih jc bilo najmanj škarta februarja, največ pa novembra in decembra, Posebno, če upotševamo reklamacijo nekvalitetnih PU podplatov. Podatki kažejo, da takrat, ko je storilnost viso-fa' je tudi mnogo manjši odstotek izmeta. Kakor hitro začne Padati storilnost, se istočasno Povečuje tudi odstotek izmeta. Menim, da je to zelo močan argument, ki priča, da je še vedno vse preveč odvisno od človeka samega. Mnenja sem, da bi lahko največ prihranili, če bi bila zavest aelavca — samoupravljalca na Primerni višini, vendar tega ne ^aže pospeševati. To je tisto, nas neprestano grize, ker ne moremo narediti odločnega ko- raka naprej. Vse preveč se zavedamo samo pravic, ki jih nam daje zakon o združenem delu in naša samoupravna socialistična družba. Morali bomo spoznati, da nas vežejo tudi dolžnosti, pa še kako velike. Nujno bomo morali spoznati, da bomo dobro delali le, če se bomo dogovarjali in te dogovore tudi res spoštovali. Tako bomo lahko uspeli, da bomo lahko upravljalci dohodku in ga razporejali. Poudarjam še enkrat, tudi v naši samoupravni socialistični družbi je nujno potrebno dobro Skladišče materiala je končno spet dobilo nazaj prostore, katere je zaradi nuje postopoma odstopalo razvoju in kasnejšemu razmahu plastike. Plastika, danes že organizirana v samostojni tozd, je z razvojem in širjenjem potrebovala delov- no površino, zraven tega pa s povsem novo tehnologijo in novimi vrstami materiala zahtevalo dodatne skladiščne površine. Tako je skladišče materiala izgubljalo na površini, po drugi strani pa so novi materiali za plastiko zahtevali nove prostore za skladščenje le-teh. Prizadevamo si, da bi bili naši izdelki čimprej pri kupcih DELO • ŽIVLJENJE Skladišča imamo - pa aimamo Vsakoletno zmanjševanje izvoza obutve v Sovjetsko zvezo je številne tovarne obutve spravilo na rob obstoja, saj nimajo ne domačega ne konvertibilnega trga — Potrebni reševalni sistemski ukrepi, toda tudi zavest čevljarjev; da jim le novi proizvodni prostori ne bodo pomagali na zeleno vejo ne prizadevamo za prodajo na sovjetski trg. Vsa podjetja, ki si to lahko privoščijo, rade volje del svojih pravic za izvoz v SZ odstopajo drugim podjetjem, ki jim je ta izvoz življenjsko pomemben. Tako bi pri nas lahko izvozili na ta trg okoli 465 tisoč parov obutve, nameravamo pa je samo okoli 240 tisoč v letošnjem letu.« Podobno sodijo tudi v kranjski Planiki. Saša Burja, vodja prodaje, nam je povedala, da bi lahko sicer izvozili milijon parov, toda skoraj polovico te pravice so prepustili drugim tovarnam. Sami nameravajo izvoziti 540 tisoč parov, pretežno ženskih salonarjev in sandalov. Kaj potemtakem slovenske čevljarje še veže na sovjetski trg? Poleg velikoserijske proizvodnje in enakomernega dela skozi vse leto tudi dejstvo, da so kljub priznani kakovosti izdelkov vendarle preveliki proizvajalci samo za domači in zahodnoevropski trg. Zmanjšanje obsegu proizvodnje nikakor ni sprejemljiva rešitev, ne samo zavoljo rentabilnosti proizvodnje... Seveda jugoslovanski čevljarji v položaju, v kakršnem so, ne drže rok križem in ne čakajo, kaj bo. Že proti koncu lanskega leta so predlagali, naj bi prav zavoljo nizkih cen obutve, prodane v SZ, povečali disparitetni tečaj dolarja vsaj za 5,2 odstotka. Ta ukrep je bil še pred koncem minulega leta sprejet, celo več: popravil se je za 6 odstotkov. Kako pa bodo zvezni organi v bodoče razreševali vprašanje carinskih dajatev za uvoz surove kože—približno 40 odstotkov kož je treba uvoziti — ter ali je moč vezati uvoz surovih kož na izvoz čevljarskih izdelkov pa za zdaj še ni mogoče reči. Upamo lahko le, da bodo zvezni oi-gani našli primerne rešitve, upamo pa tudi, da bodo čevljarji sami uvideli, da ne kaže več biti zaletav v razvoju. Lani na primer, smo zapisali, da je v Jugoslaviji v preteklih dveh letih zraslo kar 15 novih čevljarskih obratov, čeprav že dotedanje tovarne skorajda niso vedele, kako prodati vso izdelano obutev. prosto opustiti. Ne samo zavoljo potrebe po enotnem nastopu jugoslovanske čevljarske industrije pri najmočnejših tujih partnerjih — Sovjeti pokupijo še zdaj, ko se izvoz čevljev iz leta v leto zmanjšuje, okoli 30 odstotkov sega izvoza čevljarske industrije (še pred'dvema letoma pa kar polovico izvoza!)! Glede na to, da je članek, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti 14.1.1978, prav gotovo zanimiv za vse nas, smo sklenili, da ga ponatisnemo (avtor B. Rugelj) Jugoslovanski proizvajalci čevljev so iz leta v leto v težjem gospodarskem položaju. Skupni obseg proizvodnje namreč močno presega potrošnjo obutve doma, pa so zavoljo tega prisiljeni skorajda polovico proizvodnje prodati na tujem trgu. Zal večina proizvajalcev ni konkurenčna bodisi zavoljo svetovnih cen,. ali pa zavoljo premajhne kakovosti obutve. Zaradi teh dveh vzrokov prihajajo v težaven položaj, iz katerega si večina ne zna, pa tudi ne more sama pomagati. Zapira se namreč sovjetski trg, na katerega je ta industrija'še predlani prodala polovico obutve, kar je je izvozila. Za letošnje lfto pa vse kaže, da bodo količine obutve močno znižane: čeprav dogovarjanja še niso končana, vendarle že navajajo številko 9,5 milijona parov, za kar so v SZ namenili okoli 115 milijonov klirinških dolarjev. Ker pa so medtem jugoslovanski proizvajalci in SZ Sklenili dogovor o povečanju Pen (poprečno za 6 odstotkov) spremenil pa se je tudi valutni tečaj (za okoli 6 odstotkov), se bo število parov obutve znižalo za okoli milijon, Se za nadaljnji milijon parov naj bi se ta izvoz zmanjšal zavoljo tega, ker so v Sovjetski zvezi za letos naročili žepskih škornjev za več kakor polovico vsega izvoza, pa bodo •zategadelj odpadli drugi, cenejši čevjji. Prenekatero od 144 podjetij te dejavnosti (v njih je zaposlenih okoli 55.000 delavcev) bo zavoljo tega prišlo v zelo težaven položaj. Za lažje razumevanje naj še povemo, da so mnoga čevljarska podjetja v drugih republikah odvisna skoraj izključno, od izvoza v SZ. V le-teh so začeli izdelovati obutev za v SZ že pred koncem minulega leta, čeprav še niso ver deli, kakšna pogodba o izvozu bo sklenjena — ker dela za domači ali drug tuji trg sploh niso imeli. Precej jim bo sicer pomagalo, da so nekatera naša najboljša podjetja odsto-.pila velik del pravice za izvoz v SZ (ta pravica se določa po posebnem ključu, odvisna pa je od izvoza na konvertibilno področje), vendar pa tudi to zanje ne bo ne dokončna in ne prava rešitev. Izvoz v SZ se namreč iz leta v leto manjša, namesto da bi se, kot je bilo na državni ravni dogovorjeno, večal. Hkrati pa Sovjeti vse bolj zahtevajo modne izdelke, ne da bi bili večjo modnost ali kakovost materiala pripravljeni tudi ustrezneje plačati. Slovenski čevljarji so prav zavoljo modnih in kakovostnih izdelkov, s katerimi so si že pred leti utrli pot na zahodni trg, pri izvozu-v SZ'močno prizadeti. Hkrati pa so v jugoslovanskem merilu skorajda edini, ki si proti tej »nadlogi« lahko pomagajo sami. Njihov položaj na domačem in konvertibilnem trgu je dovolj trden, da si lahko privoščijo nežanimanje za sovjetsko ponudbo. Kajpak tudi dobro stoječi proizvajalci sovjetskega trga ne morejo pre- »Ceprav nam v Sovjetski zvezi ne marajo priznati naših težav s cenami surovin ter zavoljo tega cene v SZ izvožene obutve iz leta v leto relativno padajo, so za jugoslovansko čevljarsko, industrijo vendar le še vedno sila pomemben kupec«, nam je dejal Tone Klemenčič, vodja programa lahke obutve v žirovski Alpi-ni. »Serije posameznih modelov so namreč tako visoke in proizvodnja je časovno sila ugodno razporejena, da se kljub minimalnemu ali nikakrš-. nemu zaslužku vendarle kaže tudi najmočnejšim proizvajalcev vključiti v trgovanje s SZ.« Seveda pa so finančni učinki za vse slovenske izvoznike čevljev v SZ slabi in s te plati je posel z leti izgubil glavno privlačnost. V Peku nam je Edvard Bedina, vodja prodaje, povedal, da bodo v letošnjem letu izvozili v SZ samo kakih 320 tisoč parov — predvsem ženskih škornjev, čeprav bi jih lahko po »ključu« prodali v SZ kar milijon parov. V prvem četrtletju v Peko za Sovjetsko zvezo sploh ne bodo delali, ker imajo dovolj drugih naročil... »Včasih je bil ta izvoz donosen, ker so Sovjeti plačevali bolje, kakor na konvertibilnem trgu, poleg tega pa niso bili zahtevni glede modno-sti«, je še pripovedoval Tone Klemenčič. »Zadnja leta pa hočejo biti tudi z modo na tekočem, čeprav čevljev še vedno ne vrednotijo po mod-nosti. Za tijih je važna le debelina podplata, višina škornja. Prav nič pa ne ovrednotijo oblike, materiala, več vloženega dela... Zavoljo tega se niti pri nas, niti v drugih slovenskih tovarnah, niti v Borovu, s katerim skupaj izvažamo toliko, kot vse druge jugoslovanske tovarne skupaj nič več Kako bomo investirali? glo k čistejšemu okolju v 2ireh. Ta investicija bi znašala okroglo 100.000 dinarjev. tos plačali obrok po pogodbi v višini 3.750.000 dinarjev. Predvidene so še adaptaoije in nakup lokala v Bjelovarju 2.500.000, nakup pa še v Domžalah 2.000.000, prav tako na Jesenicah 2.000.000 dinarjev. Na Reki oziroma Novem Sadu bosta adaptaciji izvedeni v manjšem obsegu (350.000 oziroma 380.000 din). Ce investicije v prodajni mreži opredelimo še po namenu, bomo sredstva uporabili takole: — za opremo — 3.042.500 din — za stavbe — 15.250.0000 din — v tehnično opremo — 122.000 din Skupno bomo torej investirali 19.438.900 din. Sklep delavskega sveta TOZD Prodaja je tudi, da so odgovorni delavci v TOZD dolžni izkoristiti najboljše možnosti za nakup lokala, tudi če niso zajete v navedenem planu. Seveda morajo o tem takoj poročati na seji delavskgea sveta temeljne organi azcije.« Prave Investicije — boljše delo ... V TOZD OBUTEV GORENJA VAS Govori vodja TOZD Obutev Gorenja vas Vinko Bogataj: »Največja investicija bo ureditev kotlovnice (800.000 din), S tem bomo zagotovili zadostne zmogljivosti tudi za načrtovano dodatno proizvodno halo. Sedaj kurimo odpadke, po novem pa bi uporabljali tekoče gorivo, kar bi manj kvarilo ozračje. Kupili smo lokal v Zagrebu za skladišče vseh zagrebških prodajaln, tu pa bi imeli še manjšo prodajalno športne opreme. Vse skupaj bo ostalo okrog 2.000.000 dinarjev. Za prodajalno v Ljubljani na Krangherjevi ploščadi, bomo le- Ccprav planiramo gradnjo proizvodne hale šele po letu 1980, nameravamo čimprej odkupiti zemljišče za to stavbo (2.000 kv. motrov). Cena tega zemljišča bo verjetno okrog 100.000 dinarjev. Načrtujemo tudi zamenjavo iz-trošenih strojev in pa verjetno nakup dveh novih strojev za novejšo izvedbo tekaških čevljev. V ta namon smo usmerili 700.000 dinarjev. S temi vlaganji se bo nedvomno povečala produktivnost in tudi kakovost naših izdelkov. Med drugim planiramo delno adaptacijo sedanjih proizvodnih prostorov, zlasti tal. Nameravamo položiti parket in to bi stalo 130.000 dinarjev. Skupno bomo torej v letu 1978 za investicije namenili 1.800.000 din.« podplatov, delno pa z udeležbo TOZD Plastike v dohodku od prodanih smučarskih čevljev. Tudi v laboratoriju bomo nabavili nekaj opreme, zlasti merilnih naprav (100.000 din). V načrtu je tudi preureditev stroja Ferrari za direktno na-brizgavanje PU. To bomo izvedli s pomočjo zunanjih sodelavcev in domačih strokovnjakov. Z vsemi temi vloženimi sredstvi nameravamo doseči povečan obseg proizvodnje, storilnost in tudi boljšo kvaliteto; to z ravno toliko delavci ali celo manj.« Pri večini naših izdelkov še nimamo problemov s prodajo, vendar moramo vse sile usmeriti v pocenitev naših proizvodov, da bomo lahko ostali konkurenčni, kajti konkurenca je vedno hujša. Toroj, skupna investicija v TOZD Plastika bo okrog 7.600.000 din, kar sama temeljna organizacija ne bo zmogla. Je pa seveda to v prid celotni delovni organizaciji, tako da mislim, da ne bo problemov v skupnih vlaganjih. V TOZD OBUTEV ŽIRI Govori vodja TOZD Obutev Ziri Jaka Bogataj: »Počasi se pripravljamo na graditev novih zmogljivosti za izdelavo gornjih delov obutve. Tudi postopno opremljanje obrata na Colu bo potrebno. Za to planiramo 2.000.000 dinarjev. V to je ušteto tudi nekaj sredstev za najnujnejše nove tehnologije in nadomestila iztrošenih strojev. Druga velika postavka je generalna ureditev transporta polizdelkov. To bo stalo približno 1.200.000 dinarjev. Predvidevamo tudi ureditev čistilnih naprav, kar bi pripomo- Vse naštote investicije bodo v glavnem zato, ker v sedanjih prostorih in ob tej organizaciji ni mogoče izdelati več.« V TOZD PRODAJA Govori vodja mreže Ivan Capuder: Predvidena je obnova prodajalne v Kranju in dokup novih prostorov nad prodajalno. S tem bi dosegli večji promet pa tudi k počutju prodajalcev in potrošnikov bo v obonvljeni prodajalni boljše. Prodajalna v Kranju je namreč že tako zastarela, da je že sramotno za firmo, da je ne obnovimo. Računamo pa tudi, da bi v prodajalni po obnovitvi lahko prodajali galanterijske izdelke. Cena bo predvidoma 3 milj. din. V Varaždinu smo predlanskim odkupili še preostali del stavbe, lotos pa bomo adaptirali kompletno stavbo, s streho vred. To nas bo stalo okrog 4.000.000 dinarjev. Tako bomo lahko tu odprli še oddelek za prodajo športne obutve, smučarske opreme, ostale športne konfekcije in galanterije. Tudi v Osijeku predvidevamo obonvitev in opremo. To je bilo planirano že v letu 1977, in sicer 600.000 dinarjev. V TOZD Plastika Govori v. d. vodja TOZD Plastike Stanko Mrlak »V prvi vrsti bomo nabavili stroj za brizganje šal. Le-ta bo stal okrog 2.500.000 dinarjev. Mnogo pomembnejša investicija je stroj za brizganje napetni-kov. Tako bomo lahko tudi na-petnike brizgali doma, in jih ne bo treba kupovati drugje. Investicija v nakup tega stroja bo Približno 1.000.000 din. Naslednja pomembnejša investicija bo nabava stroja za površinsko brušenje za kovinsko orodjarno. S tem bomo dosegli, "a se bodo različni kosi lahko obdelovali strojno, s čimer bomo Pridobili na kvaliteti izdelkov in času. Predvidena je tudi zamenjava nekaterih strojev za brizganje PU podplatov iz uvoza. Zato bi bilo potrebno okrog milijon dinarjev sredstev. Vse te in še druge investicije bomo delno pokrili z izvozom Skladišča obutve združena V zadnjem mesecu lanskega leta so bila dokončana dela montaže novih regalov v skladiščni hali, s tem pa je bila dana možnost za preselitev zunanjih skladišč. Tako smo najprej preselili obutev, ki je bila vskladiSščena v hlevih, saj je Etiketa že zelo potrebovala prostore za svoje potrebe. Nato smo preselili tudi skladišča iz Osojnice, Zirov, Trebije; imamo pa še zmerom nekaj obutve v Partizanu. Ker pa vemo, da se za obnovo Partizana že zbirajo sredstva iz samoprispevka, bomo naprej planrali tudi to preselitev, da bo izvedena pravočasno in v skladu z našimi možnostmi. Letos smo namreč imeli ob inventurnem popisu kar 227.000 parov čevljev na skladišču, kar je izredno veliko. Upoštevati pa moramo, da je od tega več kot 100.000 parov letne obutve za prihajajočo sezono in da so ti čevlji prodani, tako da so zaloge obutve normalne in da smo le precej pohiteli z izdelavo naročil za prihodnjo sezono. Seveda pa ima to poleg dobrih tudi nekaj slabih strani. V starem delu stavbe (III. nadtsropje) imamo vskla- V januarski številki »DELO-ZIVLJENJE« smo prebrali sestavek — kje se bodo vzgajali čevljarski kadri. Članek je pomanjkljiv, zato bralce seznanjamo z dejanskim stanjem. V »strojarni« imamo večkrat občutek, da smo v Zireh kot šolski center odveč in bi nas radi porabili za vse kaj drugega. Nima pomena, da se predstavljamo kot izobraževalna organizacija, ki je v svoji zgodovini dala čevljarski industriji in obrti v 29 letih svojega obstoja nekaj manj kot 3000 mladih, kvalificiranih ljudi, ki so danes glavna moč vse slovenske čevljarske industrije. Res je tudi, da je center mnogo bolj cenjen diščeno sezonsko obutev, v novi hali pa vso obutev za izvoz, smučarske, planinske in ostalo gojzer šivano obutev. Novo skladišče je opremljeno z ustreznimi kovinskimi policami, nad katerimi je podij iz rebraste pločevine, kar pogojuje ekonomično izkorščenost prostorov, saj vemo, da je bila gradnja zelo draga. Omenjeni prostori bodo zadostovali za normalno skladiščenje izgotovljene obutve za več let vnaprej, v kolikor se ne bodo naše zmogljivosti občutno povečale. Sedanji ustrezni skladiščni prostori bodo omogočili normalno in tekoče delo pri odpremi gotovih izdelkov, še vedno pa ni rešen problem prevoza izdelkov v skladišče, saj nam ta transport povzroča veliko težav in zastojev, pa kljub večkratnim opozorilom in prošnjam še vedno nismo začeli reševati notranji transport. Upamo, da se bo v letošnjem letu zadeva le obrnila in da bomo našli ustrezne rešitve, kar bo spet povezano z večjimi stroški, ki pa se bodo kmalu obrestovali. Stane Car drugje kot doma; pa to je že stara slovenska bolezen. V letošnjem šolskem letu je vpisanih 90 učencev, kar se ni zgodilo že dolgo. Od tega je 53 šivalk zgornjih delov obutve, 25 izdelovalcev spodnjih delov in 12 čevljarjev. Večina teh učencev je sedaj v šoli, nekaj pa na praksi v delovnih organizacijah, ki jih štipendirajo. Zanimivo je, da sta se letos vpisali v šolo dve učenki iz Zirov. kar nas preseneča in daje misliti, kje je krivda. Morda pri nas morda v Alpini, v okolju, kjer živimo. Zadevo bo nujno treba urediti, če bo hotela imeti Alpina mlade usposobljene delavce. Vemo, da ni rešitev v tem, da vpišemo v šolo 12 fantov iz Modriča, kar smo storili jeseni. Ti fantje bodo čez dobro leto poklicni delavci in devet jih bo ostalo v Zireh; Ie-ti pa spet ne bodo zadovoljni samo z delovnim mestom. Tak je trenuten položaj v ČšIC. Vse ostalo kot organiziranost, opremljenost, strokovni kadri in drugo je vsem na očeh, saj smo v kraju. Morali bi se večkrat videti, pogovoriti in s skupnimi močmi reševati probleme, ki se vsakodnevno pojavljajo in jih ni malo. Novembra preteklega leta smo se dogovarjali o šolski mreži za izobraževanje kadrov v usnjarski in usnjarsko-predelovalni industriji ter obrti. Pošteno smo se pogovorili o tem, da dveh centrov samo za čevljarje v SRS ne potrebujemo za tolikšno ali nekoliko večje število kot sedaj. Pri tem ni bilo nobenega zmagoslavja močnejšega kot je vpisano v prejšnji številki tega glasila, temveč smo upoštevali organiziranost usmerjenega izo- Radioaktivni izotopi postajajo dragocen pripomoček v strokov-njakovih rokah. Odkar deluje na našem institutu reaktor TRIGA Mark II, ki proizvaja radiaktivne izotope, lahko kar v domovini zadostimo vse večjemu povpraševanju po njih. Radioaktivne izotope, ki jih je treba skoraj redno izdelati umetno, sevajo gama žarke, te je pa mogoče skoraj vedno in na vsakem mestu tudr meriti. To dragoceno lastnost, da se sami izdajajo, pa s pridom izkoriščamo lahko na številnih področjih. Lastnost, da neka snov seva in se s tem sama izda je več kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunalce, vodarje, energetike, železarje, tekstilce, pa-pirničarje, zdravnike, poljedelce, predelovalce hrane in številne druge. Praktični primeri nam bodo približali njihovo uporabnost: Vemo na primer koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne cevi (najsi gre za vodovodne, kanalske ali telefonske) položene pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu, kjer domnevamo, da pušča voda (fekalije) razkopati. Če mesto ni pravo, je treba pogosto uničiti desetine metrov tal, vse dotlej, dokler ni odkrita napaka. Če se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni iztop se pri priči izlije tudi ta. Tu pa tekočino, ki seva, odkrje že merilni aparat in z njo počeno mesto na cevi. Metoda je tako zeloa natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti braževanja. Gotovo je, da je sedaj Kranj središče naše industrije, saj ga podpirata dve največji delovni organizaciji, tako da o taki podpori v Zireh nikoli še sanjati nismo mogli. Dogovorili smo se, da dokler v Kranju niso dograjeni prostori in rešena organiziranost centra za našo stroko, ki je še vedno v stavbi in pod okriljem Tekstilnega šolskega centra, ostane tako, kakor je. Sele potem se bomo dogovorili o organiziranosti našega centra v odnosu do centra v Kranju. Upamo, da bomo še nekaj časa izobraževali kadre za potrebe industrije in obrti. Prav pri obrti se obetajo boljši časi, saj imamo za naslednje šolsko leto že sedaj 12 učencev — čevljarjev. Na koncu bo dodal še to, da bi z izgubo šole v Zireh verjetno Alpina ne dobila niti dveh učenk kot je to letos. Naj bo to v premislek vsem, ki imajo opraviti z vključevanjem mladih delavcev in jim bodočnost delovne organizacije in čevljarstva kaj pomeni. Janez Zavrl cevi odkriti iztok le 0,001 cm' tekočine na leto. Vodovodno cev in tekoči ra-dioizotop smo omenli zato, da bi poudarili kako nenevarne so te snovi, zlasti v strokovnjako-vih rokah. Izotopi, ki jih uporabljamo v take namene lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko krip-tona v dobrih štirih urah, fluor v 110 mnutah, brom v 36 urah itd. Napredne industrijske panoge uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v mealih, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemskih voda. Prav tako pa jih lahko uporabljajo pri sledenju gibanja klinkerja v cementniški rotacijski peči, slediti pa je mogoče tudi mešanje cementa z agregatom v be-tonarnah. Del industrije, ki je voljna osvojiti najsodobnejše metode že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nevarnih postopkih. Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora npr. pomaga zdravnikom — onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Instituta Jožef Stefan uvedli na Onkološkem institutu v Ljubljani. Za preiskave pljuč pa uporabljajo radioaktivni kripton. Oba ta radioaktivna iztopa redno proizvajamo v reaktorju TRIGA Mark II. Institut »Jožef Štefan« Ljubljana S prakso raste kvaliteta dela lirovski šolski center osamljen? Izotopi niso nevarni Samoupravna kronika 10. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, 21. 11. 1977. Komisija je obravnavala 9 primerov kršitve delovnih obveznosti in izrekla en opomin zaradi neupravičenega zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom in nemoralnega obnašanja na delovnem mestu. Javni opomini so bili izrečeni Viktorju Zaklju in Leopoldu Strliču zaradi malomarnosti pri delu, katere posledica je neustrezna kvaliteta dela in povzročitve velike materialne škode, Bernardi Vončina zaradi zamujanja na delo in ponovitve kršitve delovne obveznosti, zaradi katere ji je že bil izrečen ukrep in Pavlu Dolenc zaradi vinjenosti na delu. Ukrep Prenehanja delovnega razmerja, Pogojno za dobo 6 mesecev je bil izrečen Janezu Jerebu zaradi neupravičenega zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom, nedostojnega vedenja do drugih članov delovne skupnosti, nespoštovanja varnosti za nesrečo, in prinašanja pijače na delovno mesto. V dveh primerih Je komisija sprejela sklepe o ustavitvi postopka, ker je ugotovila, da delavca v postopku nista kršila delovne obveznosti, v enem primeru pa zato, ker je komisija smatrala, da je že sam dosedanji postopek dovolj vzgojno vplival na delavca, da takih au podobnih kršitev delovnih obveznosti ne bo več ponavljal. Leopold Strlič in Viktor Za-kelj sta vložila zahtevek za varstvo pravice na skupni delavski svet, ki je Viktorju Žaklju potrdil sklep komisije, zahtevek Leopolda Strliča pa bo obravnaval na naslednji seji. 11. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti z dne, 2. 12. 1977. Komisija je obravnavala 6 primerov kršitev delovnih obveznosti in izrekla 3 opomine zaradi neupravičenega izostanka z dela, neupravičenega zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom in ponovitve lažje kršitve delovne obveznosti. Branku To-"cu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela, Beatriki Poklič je bil izrečen ukrep premestitve na delovno mesto prodajalec I v prodajalni Alpina Škof j a Loka II, zaradi nevestnega poslovanja, zapuščanja delovnega mesta med delovnim časom in vinjenosti na delu. V enem primeru je komisija sprejela sklep o ustavitvi postopka, ker je smatrala, da je Pomen kršitve za interese delovne skupnosti razmeroma maj-nen, sam dosedanji postopek Pa je dovolj vzgojno vplival na delavca, da takih ali podobnih kršitev ne bo več ponavljal. Beatrika Poklič je vložila zahtevek za varstvo pravice na delavski svet TOZD Prodaja, ki bo njen zahtevek obravnaval na Prvi naslednji seji. 12. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti dne 26. 12. 1977. Komisija je obravnavala 7 primerov kršitev delovnih obveznosti in izrekla 4 opomine, zaradi vinjenosti na delu, neupravičenih izostankov z dela, neprimernega obnašanja do predpostavljenih in zaradi tega, kar je delavec zaspal na delu. Branku Be-nediku je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja v združenem delu zaradi neupravičenih izostankov z dela. Javni opomin je bil izrečen Toplici Mi-losavljevič zaradi neizvrševanja delovnih nalog, neprimernega obnašanja do predpostavljenih in kajenja v prodajalni, v enem primeru pa je komisija sprejela sklep o ustavitvi postopka. Na 28. redni seji odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, ki Je bila dne 30. 12. 1977, so bili sprejeti naslednji sklepi: Na objavljeno delovno mesto organizacija skladiščnega materiala je bil razporejen Stane Sta-nonik, na delovno mesto vodenje vratarskega oddelka pa je razporejen Pavel Jereb. Objavi se porosto delovno mesto nočno čuvanje delovne organizacije. Leopold Strlič je bil razporejen na delovno upravilo analiza študija časa za zgornje dele. Delovna opravila planiranje in analize bo opravljal pripravnik Franc Mlinar, 3763. O prošnjah za sprejem v delovno razmerje je odbor razpravljal in jih rešil v skladu s prostimi delovnimi tnesti. Odbor je pozitivno rešil tudi prošnji za prenehanje delovnega razmerja. Redna seja delavskega sveta TOZD Obutev Zlrl, 26. 12. 1977 — Marijana Bogataja in Jaka Bogataja se zadolži ,da naredita seznam vseh problemov, ki jih je potrebno razčistiti in obravnavati, da bi bilo delo vodje TOZD Obutev Žiri mogoče v normalnih pogojih. — Kolegij se zadolži, da to sprovede v obliki zaključkov, ki bodo nakazali pravo pot za rešitev problemov. — Ostavka Jaka Bogataja na delovno mesto vodja TOZD Obutev Ziri se do nadaljnjega zavrne. — Javna obravnava Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke naj potoka od 10. 1. do 25. 1. 1978. — Za dobo 6 mesecev se sprejmejo predlagane spremembe samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji, dokler ne bodo na referendumu dokončno sprejete. — Delavski svet je bil soglasen, da se samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organzacijo da na referendum z vsemi pripombami. —■ Delavski svet se strinja s predlaganim kolčinskim planom obutve za leto 1978 (1.150.000 parov) — Delavski svet potrdi planski cenik za leto 1978 v predloženi obliki. — Prispevek iz dohodka za delovanje interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino, obračunan v višini 0,12% od vrednosti uvoza blaga v I. polletju 1977 v znesku din 36.162,35 bremeni 35 % TOZD Obutev Žiri in 65 % TOZD Plastiko. — Posojilo za ceste, v znesku din 307.900.00 nakazano dne 3. 3. 1977 se razdeli na TOZD Obutev Žiri v znesku din 229.895.—, na TOZD Plastiko, v znesku din 47.517,10, na TOZD Obutev Gorenja vas, v znesku 30.487,90. Po istem ključu naj se razdeli tudi 50 % vplačila v letu 1978. — Znesek din 2.657.75 naj se knjiži v breme izrednih izdatkov,, znesek din 0,65 pa v dobro izrednih dohodkov. — Tečajne razlike, nastale pri uvozu v letu 1977, bremenijo TOZD Plastiko v višini 2/3 in TOZD Obutev Žiri v višini 1/3. — Odobri se plačilo honorarja Gcrhardu Wahrheitu za izdelavo kolekcije jesen-zima 1978, v znesku DM 7.270,— — Odobri se odpis zneska Sfr 225,40 po zaključku 2347/4, v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska US 385.— po zaključku 23603/4 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska v vrednosti US 1.647,30 po zaključku 23603/8 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska US 440,25 po zaključku 23770/2 v breme izrednih izdatkov. — Odobri se odpis US 611,45 po zaključku 23572'4 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska US 102,60 po zaključku 23653 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska Sch 17.625,35 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Odobri se odpis zneska DM 15.920,79 v breme izrednih izdatkov delovne organizacije — Prometni davek v znesku din 58.655,40 in znesek din 7.889,25 zamudnih obresti zaradi prepozno plačanega davka, se knjiži v breme izrednih izdatkov — Komisija za izvajanje zakona o združenem delu je v letošnjem letu obravnavala uresničevanje sprejetega akcijskega programa o uresničevanj zakona o združenem delu in ugotovila naslednje: Pripravila je naslednje predloge sporazumov: — Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD in sicer TOZD Plastika, Obutev Ziri, Obutev Gorenja vas, Prodaja in DSSS. — Statut za vse temeljne organizacije združenega dela — Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo — Samoupravni sporazum o sistematizaciji delovnih opravil — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, o nadomestilih in prejemkih — Samoupravni sporazum o načinih in postopkih za pridobitev stanovanjske pravice in dodelitve posojila za gradnjo in nakup stanovanj — Samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih — Pravlnik o štampiljkah in žigih — Pravilnik o izobraževanju, pripravništvu in nagrajevanju učencev z učno pogodbo — Pravilnik o varstvu pred požarom — Pravilnik o obveščanju delavcev — Pravilnik o varovanju tajnosti —Pravilnik o odbiranju, hra-njevanju in materialnem varstvu arhivskega in registraturne-ga gradiva DO Alpina 9. redna seja delavskega sveta TOZD Plastika 26. 12. 1977 Dokončno se potrdi besedilo Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, k gre z vsemi spremembami na referendum. — Prispevek iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino, obračunani v višini 0,12 % od vrednosti uvoza blaga v I. polletju 1977 v znesku din 36.162,35 bremeni 35 % TOZD Obutev Žiri in 65 % TOZD Plastiko — Posojilo za ceste: sprejet je bil isti sklep kot na DS TOZD Obutev Ziri — Tečajne razlike: Sprejet je bil isti sklep kot na DS TOZD Obutev Žiri — Znesek din 73.40 naj se knjiži v breme izrednih izdatkov. Znesek din 469,90 pa naj se knjiži v dobro izrednih dohodkov. (Nadaljevanje na 9. strani) m ■ ii ■HHTO \ Jjttr EaBMIMgg M JKc,, j Kil JSP*-. iIpL ^T? /^Mfc geuflfl Kako deliti osebne dohodke? razgovor za urednikovo mizo — razgovor svoji seji 21. 6. 1977 obravnaval problem kanalizacije in vodovoda. Po razpravi je bil sprejet sklep, naj se kanalizacija in vodovod prenes v izvajanje in upravljanje Tehnika — TOZD Komunala, ker žirovski Remont ni sposoben ,da bi izvedel tak program. Ta program predvideva investicije v višini 35 milj. din. Zbor delegatov je tudi zadolžil svet Krajevno skupnosti naj takoj skliče izredno sejo. Na sejo so bili povabljeni predstavniki Tehnika, direktor Remonta, predstavniki Občinske samoupravne komunalne interese skupnosti in predsednik krajevne skupnosti. Dogovorili smo se, da je ta sklep o prenosu in na-kanalizacije in vodovoda po etapah. Na podlagi razgovora je bil 5. 8. 1977 sestanek na krajevni skupnosti, na katerega so bili vabljeni predstavniki SGP Tehnik, predstavniki krajevne skupnosti in predstavniki Remonta, z namenom, da bi pripravili program, kako naj se vse izvede. Razgovor je tekel tovariško, toda odgovorno na temo UREJANJE KANALIZACIJE IN VODOVODA V V ZIREH so sodelovali: Tone OBLAK predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti 21-rl, Jože STANONIK, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka, Jože ALBREHT, generalni direktor Tehnika, ing. Ivan KEPIC, direktor TOZD Komunala — Tehnika, Mirko BRE-ZOVAC, predsednik Občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti, Viktor MAČEK predsednik sveta krajevne skupnosti 21ri, Milica MITIC, direktorica Ljubljanske banke, podružnica Skofja Loka in dr. Tone KOŠIR, direktor Zdravstvenega doma Skofja Loka. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Silva PISEK. Kateri so osrednji problemi kanalizacije in vodovoda v Zireh in kaj Je v zvezi s tem napravil zbor delegatov krajevne skupnosti? Tone OBLAK: Zbor delegatov krajevne skupnosti Ziri je na Program je bil razdeljen na tri dele: prenos, pregled obstoječega stanja, kako se bo izvajalo. Določeno je bilo, da se program izvaja po točkah. Po tem programu smo pričeli delati in nekaj že napravili, potem pa je nenadoma vse zamrlo. Zbor delegatov je upošteval dejstvo, da nadaljni razvoj Žirov ni možen, dokler se ne rešijo problemi kanalizacije in vodovoda. Lahko bi bila zavrta blokovna in zasebna gradnja. Zato je potrebno to izpeljati s pomočjo vseh dejavnikov v okviru kraja in tudi občine. Kakšno Je stališče IS SO do urejevanja oz. financiranja kanalizacije in vodovoda v občini? Vemo, da je kanalizacija v Skofjl Loki in Železnikih dokaj urejena, medtem ko so Ziri v tem pogledu povsem na začetku. Kakšno je stališče IS do enotnih cen kanališčtne ln vodarine? Jože STANONIK: Kanalizacija in vodovod sta osnovna življenjska pogoja, naj bo to pri nas ali drugod. Tudi v cilju varovanja človekovega okolja mora biti tako. Zato IS daje in je tudi v dosedanji politiki dajal investicijam v kanalizaoioj in vodovod prednost v programskih opredelitvah, kot tudi financiranju. Zakaj? Na to sta dva odgovora. Nobena delovna organizacija ne bo investirala, če ne bo imela urejenih osnovnih pogojev odvajanja, tako tehnoloških kot fe-kalnih in tudi meteornih voda, nobena gradnja družbenih in zasebnih objektov ne bo možna, ne da bi imeli rešen problem kanalizacije. Trdim, da je torej stališče, ki ga je vedno zagovarjal IS nujno in utemeljeno. Dosedanja praksa — tudi v tej žirovski sredini — je pokazala, na pravilnost tega kar sem povedal. je sedaj tak, da morate obvladovati neprimerno širši prostor kot bi ga ob dosledni urbanizaciji. Proces, ki je na področju komunale začet v Zireh, je dejansko začetek in trajalo bo dolgo predno bo dosežena ustrezna raven in načrtovani rezultati. Zato bi morali biti pri reševanju tega vprašanja, ki je problem številka ena v kraju, dosledni, učinkoviti, pa prepričani, da je to osonvno in neobhodno potrebno delo in naloga, če hočemo kraju zagotoviti ustrezen razvoj. IS zagovarja poenotenje cen kanalščine, vodarine in drugih storitev, predvsem zato, ker smo v oni občini in ker si moramo med seboj ustvarjati tudi pogoje, da bi vsi prišli do ustreznih pogojev. Specifičnosti, ki jih ima vsaka sredina, bomo tudi v prihodnje upoštevali, ker je to nujno. Jasno se bo moralo ugotavljati kakšne so te posebnosti in zakaj so. Jasno pa je, da cena (oziroma prispevek) ne more narediti vsega. Zato mora biti pri ceni jasno kaj je, kakšna je funkcija cone, ali skoznjo zagotavljamo enostavno reprodukcijo (vzdrževanje) — to je tudi stališče IS — ali zagotavljamo tudi razširjeno reprodukcijo (razširitev omrežja). Tega pa ne bomo zmogli skozi ceno. Zato bo potrebno za razširjeno reproukci-jo potrebna sredstva zbirati drugod in izven redne cene, kar imamo v konceptu investicij v to komunalno infrastrukturo tudi zasnovano. K temu bi dodal še, da je v občini treba poenotiti tudi upravljanje. Ni dopustno, da bi imeli na nekem prostoru stvari točno in lepo rešene, drugod pa le površno. Take rešitve bi nas pokopale. Mislim, da moramo poskrbeti tudi za kvalitetno upravljanje, kakšno naj bo to pa mislim, da se bomo še danes pogovarjali, pa tudi v prihodnje. Res je, da je v Škofji Loki in Železnikih v tem pogledu boljše urejeno kot v Zireh. Toda tudi tu še ne moremo biti zadovoljni. Dejstvo pa je, da so Ziri v začetku izgradnje kanalizacije in vodovodnega omrežja, kar je predvsem posledica neskladnega razvoja v pretkelem obdobju. Zaradi poznega spoznanja, da je to področje prvo, ki ga je potrebno rešiti v samem začetku načrtovanega. Tudi odločitve za vlaganja oziroma sovlaganja gospodarstva v vodovod in kanalizacijo so bila razmeroma pozna. V Škofji Loki in Železnikih tečejo te stvari že precej časa. Različni pa so bili pristopi in tudi učinki so različni. Vsekakor pa je k temu pristopu vodilo jasno spoznanje, da je potrebno urediti komunalo. Tako je tudi razumljivo, da so na področju Škofje Loke in Železnikov dlje. Tako bo tudi v Zireh, če se bo delo nadaljevalo. Eden izmed dejavnikov je tudi razdrobljena gradnja, ki je neorganizirano izvajanja. Položaj razgovor za urednikovo mizo — razgovor Nejko PODOBNIK: Kaj se torej da sedaj napraviti, da bi lahko v Zireh čimprej nadaljevali s sedanjim razvojem? Jože STANONIK: Treba bi se bilo opredeliti na fazni pristop. Neobhodno je treba začeti pri čistilni napravi, vanjo vpeljati osnovne kanale in postopno priključevati na te tudi naselja. Osnovni vodovod speljati do možnih gradbišč. Vsak naj najmanj toliko prispeva kot ga stane greznica. To niso majhna sredstva. Za gradnjo pa seveda moramo imoti ustrezno urbanistično dokumentacijo. Kjer je ni, jo bo potrebon napraviti. Vladimir PIVK: Za razširjeno reprodukcijo bo potrebno iskati dodatno možnosti. Kakšno je stališče IS, kje bi bili ti viri? Jože Stanonik: Denar se ustvarja v delovni organizaciji in občani z njim razpolagajo, dogovarjamo se lahko samo na tej relaciji. Vladimir PIVK: Skofja Loka in Železniki imajo stvari boljše urejeno kot v Žireh. Ce smo zamudili, smo zamudili. Ali je kakšna možnost, da bi dodatne vire za razširjeno reprodukcijo našli in da bi korakali vzporedno? Jože STANONIK: Dva vira sta tista, ki lahko združujeta sredstva za doio&j,^ namene. Do njih lahko pridemo na različne načine. Lahko je poraba ena od me-. • °a občani kot delovne organizacije plačajo za porabo m' vode ali iztoka. Lahko so tu druga merila, da se investicijska vsota porazdeli na dele po ustreznem razmeru. Združujemo tudi določena sredstva v interesnih skupnostih, ki bodo za take namene namenjena. Zakaj Tehnik ni izvedel vseh dogovorov med Tehnikom in KS Ziri o prenosu upravljanja s kanalizacijo in vodovodom? Jože ALBREHT: Vzroke, zakaj Je prišlo do zastoja je potrebno isKau v naslednjem. Pri samem Prenosu smo želeli narediti »in-x11^0" obstoječega stanja in skušali tehnično in finačno ovrednotiti stanje in se dogovo-ti. kaj morajo načrtovalci napraviti, da bomo lahko pričeli z ueiom. Naleteli smo na težave, posedanji upravljalec ni razpo-agal z nobeno dokumentacijo. upravljalci moramo imeti nekaj tehničnih podatkov o objektih in pa tudi knjižno stanje, na katero se navezujemo. Nismo uspeh prtii do teh podatkov. Nase strokovne službe bodo morale narediti pregled tehničnega in finančnega stanja. To se je zataknilo, ker so bile naše strokovne službe precej zaposlene v okolji Loki. „J>0txCm so tu tudi sistemska vprašanja. Potrebno se je domeniti na področju KS, pod kakšnimi pogoji bo upravljalec lah-izvrševal svoje obveze. Ob samem začetku se je potrebno do- govoriti, kaj bo kdo naredil in pod kakšnimi delovnimi pogoji bo delovna organizacija lahko delala in kako se bo njihova služba lahko financirala. Upam, da bomo v današnjem razgovoru imeli dosti bolj razčiščena vprašanja in da bomo odpravili ovire, ki so vplivale zaviralno na prenos teh dveh objektov na našo delovno organizacijo. Nismo pričakovali tako neurejenih razmer. Tudi na področju komunale imamo tehnične in druge normative, ki morajo biti upoštevani. Stanje, ki se je ugotavljalo v Žireh ob času prenosa je problematično, tehnično nedorečeno. Program bo potrebno nekako popraviti in usposobiti obstoječe stanje. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da vode v Zireh ne manjka, če bi bile v takem stanju kot bi morale biti. Te stvari je potrebno urediti, potrebno je iti v razširitev vodovoda. Kanalizacija: Občani so gradili kanale, škarpe in drugo. To nas bo sedaj oviralo. To pa lahko pomeni tudi nekaj več stro- škov kot smo prvotno predvideli. Želimo pošteno povedati kje smo. To pa ne pomeni umika iz bojišča, če bodo šli tudi drugi po začrtani poti. Prosimo, da konkretno odgovorite, do kakšne stopnje so izdelani programi urejevanja kanalizacije in vodovoda v Zireh; kakšno bo zaporednje gradenj —etape; kdaj predvidevate začetek gradnje? Ivan KEPIC: Ze tov. Albreht je povodal, da nimamo zbranih ustreznih tehničnih podatkov, da nimamo zbranih ustreznih tehničnih podatkov, da bi lahko izdelali investicijski program (in tudi tehnične rešitve, ki jih načrtujemo niso v celoti toliko urejene, da bi lahko po teh projektih že delali. Vendar je že marsikaj urejeno. Nmamo že dejanske predračune izvajalca, da lahko na osnovi tega kolikor tolikor točno izdelamo program. Programi dela- ni na pamet nimajo tiste vrednosti kot bi jo morali imeti. V tehničnih rešitvah gradnje kanalizacije smo precej stvari na tem področju že razčistili, nekaj pa je nerešenih. Zbrali smo soglasja za celotno kanalizacijo. V januarju predvidevamo izdelati še nekaj tehničnih rešitev. Po tehnični plati sama izgradnja predvideva, da bi morali glavne kanale in čistilno napravo graditi istočasno. Takrat, ko bodo kanali narejeni, bo morala biti narejena tudi čistilna naprava. To je tudi najceneje. V enem letu ali letu in pol mora stvar delovati. Kanalizacijo bi morali graditi tako, da tam, kjer še ni greznic, da bi se usmerili najprej v ta področja, tam pa kjer so, pa bi se preusmerili kasneje. Ce bi dal vsak sredstva za izgradnjo kanalizacije kot jih da na primer za gradnjo greznic, bi se že zbralo precej sredstev. Druga stvar so finančan sredstva, ta še niso dorečena. Takse ne pokrivajo vseh stroškov. Celo v podjetju nimamo vseh stvari dorečenih. Kako z enostavno in kako z razširejno reprodukcijo, kaku se bodo urejale stvari? Za področje Škofje Loke in Železnikov smo za vsak kraj drugače rešili. Za Ziri bo potrebno dobiti potreben način in zbrati sredstva. Predvidevamo, da so zbrani podatki, vsaj tisti, da bi dali narediti v 3 — 4 mesecih dejanski osnutok investicijskega programa. Kdaj bi začeli graditi je odvisno od dogovora. Nejko PODOBNIK: Kateri organi bi vam pri tem lahko pomagali in kako? Kdaj bi torej lahko pričeli z gradnjo? Ivan KEPIC: Po tehnični plati smo nekje že dogovrjeni. Rabimo večletne podatke. Ker teh podatkov ne bo v celoti, smo se po tehnični plati v zadnjem času domenili, da bi nekatere podatke dobili na KS in Remontu. Seveda bomo morali stvari pre-organizirati. Dokler čistilne naprave ni, se ne da začeti s kanalizacijo. Gradnja čistilnih naprav naj se začne čimprej, ker mora biti, to pa bo velik strošek. Manjša, če je čistilna naprava, dražja je. Milica MITIC: Torej, ali bi lahko po tehnični plati stvari pripravili do poletja in jeseni začeli z gradnjo? Vladimir PIVK: Dokler se to ne uredi, ali se lahko zgodi, da se ustavi blokovna in zasebna gradnja? Ivan KEPIC: Za izgradnjo kanalov smo sposobni in letos moramo začeti graditi čistilno napravo. Na vsak način je potrebno zgraditi stranske kanale, da ne bi bilo potrebno pri novih gradnjah graditi greznic. Za vse kanale imamo soglasja. Čakamo še ostala soglasja. Vemo, da bo določene trase potrebno prestaviti. Stvari smo pregledovali, nismo mogli dokončno reči, ker vseh podatkov ne poznamo, ne poznamo terena. Precej tras bo potrebno spremeniti. Marca, aprila letos bi lahko zakoličili trase. Poiskati bi bilo potrebno nove terene in dobiti soglasja lastnikov, tako, da bi lahko najkasneje oktobra letos pričeli z gradnjo. Kakšno je sodelovanje občinsko samoupravne komunalne Interesne skupnosti pri načrtovanju oz. sofinanciranju tovrstnih projektov v občini? Mirko BREZOVAC: Sprejemamo srednjeročni in letni plan. Kar imamo za vodovod in kanalizacijo smo planirali že lansko leto. Vse delegacije in vsaka krajevna skupnost je dobila gradivo. Čudi me, da niste seznanjeni z nekaterimi stvarmi, o delu naše skupnosit. Delegacija bi morala te stvari prenašati tudi na vaše glasilo Delo - življenje. Sredstva so bila planirana, da pride v Zireh v poštev izgradnja vodovoda. Imeli smo sestanke tudi z Ljublajnsko banko, na katerih smo razpravljali kakšna bi bila sredstva, krediti. 0,35 % od brutto OD so namenjena za vzdrževanje tistih stvari, ki jih drugače ni mogoče pokriti. Kar (Nadaljevanje na 8. strani) razgovor za urednikovo mizo — razgovor (Nadaljevanje s 7. strani) zadeva zasebno porabo, kjer se ve kdo je potrošnik, je zadeva drugačna. Prispevki za porabo mestnega zemljišča so lahko namenjeni za te stvari. Sodaj so ta sredstva prenašala na KS, od koder so se pobirala. Te prispevke je pobirala KS. Potrebno bo skleniti samoupravni sporazum, kje se bodo ta sredstva zbirala. Plan je bil okviren. Dokler ni izdelan investicijski program, ni mogoče ugotoviti, kolikšna sredstva bodo potrebna za investicijo. Za vodovod je bilo planirano do leta 1980 7,5 milj., za kanalizacijo 27 milj. din. Vsakdo plačuje priključno pristojbino, ki znaša v občinskem merilu 7500,00 din na vsakega, kar zadeva kanalizacijo. Za vodovod je pristojbina nekoliko nižja. Poleg vodarine imamo še določene prispevke, ki so bili sprejeti s samoupravnim sporazumom; pa še dodatne pristojbine, ki zajemajo tudi tiste, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma. V Škofji Loki plačujejo vse. Praktično sodelujejo s temi sredstvi pri investicijah. Po samoupravnem sporazumu so sredstva enostavne reprodukcije tudi del sredstev, ki se lahko porabijo za investicije. Interes družbe kot cleote je, da se sredstva obračajo čimhitreje. Problematika je precej obsežna. Skrajni čas je, da začnemo delati v tej smeri. Že lota nazaj nekateri očitajo, da se za ta vprašanja nihče ne zanima. Sedaj je slišati, da se predaja vodovod in kanalizacija Tehniku. Na zborih občanov je potrebno povedati ljudem jasno sliko. Brez plačevanja ni nič. Voda je resnično zastonj, je naravna dobrina. Da pa pride do potrošnika pomeni, da so vložena določena sredstva. Ta sredstva se morajo amortizirati. V Škofji Loki smo imeli tak način, da je vsak vedel koliko bo plačal za osnovno in potem za ostalo kanalizacijo. Občani bi morali organizirati javno razpravo, da bi se stvari pojasnile. Brez načrtovanja danes ni ničesar. Računati moramo vsaj za 20 do 30 let naprej. Kako Je zagotovila potrebna sredstva krajevna skupnost? Viktor MAČEK: Krajevna skupnost mora za izgradnjo vodovoda in kanalizacije zagotoviti tudi sredstva s svojo udeležbo. Ta udeležba naj bi po razgovorih znašala 1/3 predračunske vrednosti investicije. To pomeni, da bi krajevna skupnost morala za naslednje triletno obdobje zagotoviti letno iz svojih virov okrog 250 milij. S din, to pa je precejšnje breme. Poleg tega pa mora krajevna skupnost še zmeraj vzdrževati ceste, mostove, javno razsvetljavo ipd. Sedaj je problem elektrifikacije. Velik problem je tudi pri vprašanju regulacije Sore. aZ vse to je znano kakšni viri so pri nas. To so sredstva, ki jih zbiramo na podlagi samoupravnih sporazumov z OZD, iz prispevkov, sredstva iz proračuna in iz komunalne skupnosti. To so vsi viri. Problem bo sekundarno omrežje. S Tehnikom smo se dogovorili o primarnih kanalih. Za sekundarno omrežje smo računali na kredite, s tem, da bi s sporazumi, ki jih imamo z delovnimi organizacijami združevali sredstva. S tem bi bili tudi finančno sposobni te kredite vračati. Veliko denarja bo krajevni skupnosti manjkalo za financiranje drugih stvari. S tem moramo računati. Ko smo izvedli referendum za samoprispevek, smo s tem rešili 3 objekte na ta način, da jih bodo financirali občani. Ne bi bilo pravilno, če bi šli v samoprispevek za kanalizacijo, ker to zadeva ožji del Zi-rov. V referendum za omenjene tri objekte smo šli zato, da jih gradimo, ker so v interesu celotnega kraja. Bomo pa 1 %, ki so ga plačevali v delovnih organizacijah na podlagi sporazumov za šolstvo preusmerili v kanali- zacijo. S tem bi dobili približno 1/3 omenjene vsote. Na tak način bi financirali s strani krajevne skupnosti. Vprašljivo pa je sekundarno omrežje. Ali bo Ljubljanska banka zagotovila sredstva za začrtani program in pod kakšnimi pogoji? Milica MIKIC: direktorica LB podružnica Skofja Loka Za leto 1978 sta v banki prijavili 11 milj. din. Izgleda, da ste v stanju sprovajati objekte v višini dobrih 11 milj. din. Ljubljanska banka se lahko vključuje v kreditiranje gradenj vodovoda in kanalizacije do 80 % investicije, s krediti do 10 let odplačevanja in z obrestno mero 4 °/o. Krediti so zelo ugodni, so najugodnejši krediti. Ker pa je celoten program kanalizacije v Škofji Loki zelo obsežen pa zaenkrat ne pričakujemo, da bi v tej situaciji lahko pokrili celih 80 %. Sredstva morate imeti točno zagotovljena za vračanje ,v ceni ali v katerikoli drugi obliki. Čimprej morate sprovesti vse potrebno, ker ima banka ta trenutek denar. V sred- njeročnem programu ste v banki upotševani. Ce bi prišlo do poslabšanja likvidnosti, bo prizadeta gospodarska sfera in bo za kredite manj možnosti. Za leto 1978 boste s strani Ljubljanske banke kriti. Kako gledate kot strokovnjak na zdravstvenmc področju na ureditev kanalizacije in vodovoda? Prav gotovo je ZD zainteresiran, da se zadeve v Žireh čimprej uredijo, ker so pogoj za gradnjo tako potrebnih objektov kot jc nov ZD in lekarna. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kdaj lahko računamo na gradnjo teh objektov? Dr. Tone KOŠIR: direktor ZD Skofja Loka Ze star kmečki pregovor, znan na Poljanskem, pravi: »Ta vas ima zdravo vodo, zato doživijo njeni prebivalci 100 let«. Vemo, da je za normalno zdravj e v pravem pomenu besede, dobra, zdrava pitna voda ima odločilno besedo prav tolikšno kot dober zdravnik ali sestra. Ni napredka vasi ali kraja brez zdrave vode v zadostni količini. Temu šele sledi potrebna količina vode za industrijo, kmetijstvo, obrt itd. Slaba nezdrava voda je stalni Damoklejev meč nad nekim krajem: grozijo epidemije črevesnih nalezljivih bolezni in zlatenice, katerih škoda je v primerjavi s precenljiva saj lahko ogrozi celo življenje, predvsem malih otrok, na katerih vendar gradimo našo prihodnost. Kanalizacija je takoj za pitno vodo drugi najvažnejši kazalec higienske ureditve nekega kraja. Zadnji čas je, da se spopademo s problemom, da iztrebki in odpadki ter odpadne vode ogrožajo naše zdravje. Tu naletimo na nevaronst kopanja v Sori, ki je ta čas še kolikor toliko čista, vendar lahko pričakujemo, da bo v kratkem zaradi prebivalstva in industrije postala taka kot večina drugih rek v Sloveniji. Spomladi 1978 se prične z gradnjo prve faze gradnje nove zdravstvene postaje v Zireh. Zgradili bomo lekarno. Za novo gradnjo je neobhodno potrebno dvoje: dovolj zdrave vode in urejena kaanlizacija. Res, da bodo ambulante še 5—7 let poslovale v dosedanjih prostorih — vendar že sedaj potrebujejo vodo in kanalizacijo — vsako leto več z večanjem zaposlenih. Torej zdravstveni delavci vsestransko podpiramo vsa prizadevanja za zgradnjo obeh komunalnih prepotrebnih objektov; svetujemo temeljito ureditev, ne le zasilno. Tako, da bo za vse Zirovce dovolj pitne zdrave vode, da bo dovolj vode za združeno delo. Ob tem pa naj bo kanalizacija urejena tako, da ne bo ogrožala ne posameznikov, ne Zirov samih, posebno pa ne Sore, kot edinega naravnega objekta v Žireh in od Zirov proti Gorenji vasi. Prispevki, ki so jih dali občani V obdobju od 15. 12. do 15. 1. so namesto vencev na grobove, darovali za mrliško vežico naslednji: Ob smrti Pavla Kavčič, Le-dinica — sosedje: Milka Ikič — 200,— din Miran Mravlje — 200.— din Jože Eniko — 200.— din Matevž Pečelin — 200.— din Franc Trček je daroval 600.— din ob smrti žene Amalije KZ Ziri pa je darovala 1000,— din Samoupravna kronika (Nadaljevanje s 6. strani) — Prometni davek v znesku din 57.840,30 in zamudne obresti od prometnega davka v znesku din 16.024,25 obračunane po zapisniku DK SKranj, št. 388/4-1977 se knjižijo v breme izrednih izdatkov. — Potrdi se plan proizvodnje za leto 1978 v predloženi obliki — Tov. Janeza Fistra se zadolži, da preveri, ali je elaborat za raziskavo za TOZD Plastiko že narejen in kako je z izvršitvijo raziskave ter kakšen znesek te raziskave lahko bremeni Alpino — TOZD Plastiko. Delavski svet soglaša, da se odobri plačilo te raziskave in da Janez Fister na naslednji seji o tem bolj natančno poroča. T(?«- 12. 1977 9. redna seja DS 1UZD Obutev Gorenja vas — Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke se sprejme z nekaterimi korekturami — Javna razprava o katalogu aelovnih opravil naj poteka od 10—25. 1. 1978. — Javna razprava za Pravilnik o delitvi sredstev za OD in skupno porabo bo potekala od 10.-25. 1. 1978 Začasno se sprejmejo nekatere spremembe Samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih opravil, dokler ne bodo na referendumu dokončno potrjene. ~~ Sprejme se predloženi količinski plan proizvodnje za leto 1978 — Sprejmejo se nekatere korekture v zvezi s Samoupravnim ^Porazumom o združitvi TOZD v . Sprejme se predloženi plan investicij v TOZD Obutev Gorenja vas in DSSS Sprejme se plan stroškov za leto 1978 iz sklada skupne Porabe za TOZD Obutev Gorenja vas, povečan na 550.000,00 dinarjev Posojilo za ceste: Sprejme se isti sklep kot na DS TOZD Obutev žiri — Potrdi se nabava dodatnih osnovnih sredstev na javni licitaciji v IPOK Kamnik Sprejme se predloženi planski cenik za leto 1978. redna seja delavskega sveta IOZD Prodaja, 26.12.1977 — Komisija TOZD Prodaja mora preveriti degresivno skalo P« prometa in analitično oceno vek Pripraviti Predlog za popra- Pri članih komisije je prišlo do spremembe v sestavi in sicer tov. Mirko Ribič, poslovodja iz Varaždina, je zaradi bolezni odstopil, namesto njega je oil imenovan tov. Lekič Mahmut, Pomočnik poslovodje iz Sarajeva. Od sedaj naprej bo komisija za nagrajevanje v naslednji sestavi: 1. Capuder Ivan, vodja MPM T^P°linar Nada, vodja OD v TOZD Prodaja 3- Florjančič Karel, poslovodja Prodajalne Novo mesto 4. Lokič Mahmut, pomočnik poslovodje prodajalne Sarajevo 5. Novoselec Stjopan, poslovodja prodajalne Zagreb I. — Plan prodaje v znesku 715.650.000 din se sprejme s pripombo, da se za MPM ugotovi doseženi plan v 1977 in z dogovorom prodajalne .primerno poviša. — Plan ekonomske propagande za 1978. leto se sprejme v celoti, in sicer v znesku 3.800.000 dinarjev. — Sprejme se plan udejstvo-vanja na sejmih in izložbah za leto 1978 v višini 810.000 din. — Odobri se nakup stanovanja v Zagrebu v znesku približno 40.000.000 starih diniarjev. — Odobri se adaptacija prostorov v znesku 10.000.000 starih dinarjev. — Prostori nad našo prodajalno v Kranju, Titov trg 2, ki se sestoje iz dveh stanovanj, naj se kupijo. Cena za te prostore znaša 1.200.000,— din. — Predlog SS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo z danimi pripombami v osmih točkah, se sprejme s pripombo, da za TOZD Prodajo komisija za nagrajevanje do 25. 1. 1978 pripravi predlog o spremembi de-gresivne skale in pripombe na osebno oceno delovnih dolžnosti. — Predlog SS o združevanju TOZD v DO naj se da s pripombami na referendum. — V zvezi z vsemi samoupravnimi akti, ki jih od nas zahteva Zakon o združenem delu, se mora intenzivno delati. — Razprave in sklepanje o javni obravnavi Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo v javni razpravi od 10. do 25. 1.1978. — Vse prošnje za reševanje stanovanjskih vprašanj naj se rešujejo na podlagi sprejetega pravilnika v razpisanem roku. Izven natečaja se lahko reši samo taka prošnja, ki je za TOZD kot celoto neobhodno potrebna. — Tovarišicama Govekar Anici in Divovič Merdžani se podaljša rok za koriščenje stanovanjskega posojila do konca leta 1973. — Za TOZD prodajo, brez MPM, se odobri plan investicij v znesku 274.430.— din za nabavo predvidene pisarniške opreme in avtomatične tehtnice. — Za MPM se sprejme predlagani plan investicij v znesku 19.438.900,— din. — Potrdi se plan stroškov za leto 1978 iz sklada skupne porabe: 1. Regres za letni dopust 600.000,00 din, 2. Regresirana prehrana 120.000,00 din, 3. Odpravnina delavcem, ki gredo v pokoj 35.000,00 din 4. Nagrade za 20, 30-letnico dela v Alpini 35.000,00 din, 5. Pogostitev upokojencev Alpine 8.100,00 din, 6. Dotacija društvam 20.700,00 dinarjev, 7. Solidarnostna pomoč 12.400,00 din, 8. Organiziranje Dedka Mraza 14.500,00 din, 9. Obdarovanje za dan žena 46.400,00 din. — Odobri se znesek 304.774,80 dinarjev dodatnih sredstev za izvršeno adaptacijo naše prodajalne v Sarajevu. — Odobri se dodatna sredstva v znesku 113.156,35 za izvršeno adaptacijo v naši podajalni v Kragujevcu. Predloženi osnutek kataloga o delovnih opravilih od 1. do 14. člena se mora dati v javno razpravo. Odobri se 90.000 — din za adaptacijo začasnega lokala v Bjelo-varu. 1. izredna seja SDS, 4.1.1978: — Sprejme se ocena neuspeha referenduma kot so jo zavzele družbenopolitične organizacije. — Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo gre v ponoven sprejem. Dodatne pripombe se upoštevajo do 15. 1. 1978. — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, nadomestilih in prejemkih gre tudi ponovno na referendum. Pripombe bo do konca meseca reševala komisija za analitično oceno v sodelovanju sindikata in zunanjih sodelavcev. Rešujejo se kritične pripombe, ki niso bile rešene in tiste, ki bi po tem predlogu dobili manj. — Skupni delavski svet ne sprejme odstopa komisije za izdelavo analitične ocene. — Skupni delavski svet ne sprejme ostavke vodje splošno kadrovske službe na njeno delovno mesto. — Skupni delavski svet ugotavlja, da referendum ni uspel tudi zaradi hujskanja, zato smatra, da iz teh razlogov referendum ni regularen. Zato naj se poišče možnost za razpis novega referenduma, hkrati pa poišče krivce. 1. izredna seja sveta delovne skupnosti skupnih služb, 5. januarja 1978 — Člani sveta DSSS soglašajo s sklepi vodstev DPO in skupnega delavskega sveta, da se referendum za sprejem samoupravnega sporazuma za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih razveljavi in da se referedum uvede ponovno 26. 1. 1978. 4. izredna seja DS TOZD Plastika, 5 in 6. 1. 1978 — Objektivni razlog za neuspeh referenduma je tudi, da komisija za analitično oceno ni realno ocenila nekaterih delovnih opravil v plastiki in da pripombe, ki so bile dane na neka-kera delovna opravila, niso bile obravnavane pred referendumom na seji skupnega delavskega sveta 26. 12. 1977. — Vzrok za neuspeh referenduma je tudi Informator številka 35., ki ni objektivno prinašal informacij in ni bil izdan ob pravem času. — Referendum o združevanju TOZD v delovno organizacijo verjetno ni uspeel tudi zaradi tega, ker je bil dan na referendum hkrati s Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, nadomestilih in prejemkih. — Vzrok za neuspeh referenduma so tudi znane razprtije med oddelki in kasnejšimi tozdi. — Iz zgoraj navedenih sklepov sledi, da je pretežni del krivde za neuspeh referenduma zunaj plastike. Delavski svet meni, da je neumestno dajanje informacij v smislu kot jih prinaša »DELO« 6. 1. 1978. — Zahtevamo, da se ustavi gonja tako proti posameznikom, kot tudi proti TOZD Plastika kot v celoti. — Člani delavskega sveta se strinjajo z razveljavitvijo referenduma in da se le-ta izvede ponovno 26. 1. 1978, hkrati se člani delavskega sveta TOZD Plastika strinjajo z vsemi sklopi vodstev DPO in skupnega delavskega sveta glede vzrokov neuspelega referenduma, razen hujskanja, ker so mnenja, da tega v plastiki ni bilo. — Delno krivdo za neuspeh referenduma nosijo tudi vodstva DPO, ker njihovo delo ni bilo na taki ravni kot bi moralo biti. Če so DPO avandgarda naprednih družbenih idej, bi morali delavce v plastiki usmerjati in jim pojasniti stvari, če si jih niso znali tolmačiti. ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO IN POKRAJINSKI ODBOR ZA SLO GORENJSKE STA PODELILA ALPINI fptlgnanje ZA USPEŠNO SODELOVANJE V VAJI LUBNIK 77 Gričarjevemu Pavletu - planincu v slovo! Komaj se je njegov delovni dan prevesil v drugo poZovicoS® iivljenjske poti, še poln na-ljt"■ črtov, ustvarjalne volje in f energije, smo iznenada zvedeli za njegovo zahrbtno bolezen, ki ga je neopazno glodala in ga iz srede ustvarjalnega delovnega zagona iztrga, la iz naše srede. Vse od prvih otroških dni, ga je v številni družini majhnega kajžarja klesalo življenje. Sredi najlepših mladih dni je spoznal vse krutosti iivljenjske poti človeka, kako ga narava v svojem ritmu meče iz bogastva moči, v odvisnost njene volje, v drugih sredinah pa videl, kako jih polni z bogastvom moči in sreče. Kljub grenkemu spoznanju te naravne resnice ni klonil. S svojimi prirojenimi močmi je zmeraj vzravnano, tiho, a uporno stopal življenju nasproti. Pogumno je leta 1937 stopil v čevljarski poklic ter se ga tudi izučil. Takega ga spet srečam koncem marca 1943 v Zirovski četi, Poljanskem bataljonu NOV in POS. Po svojih močeh in sposobnostih je dal od sebe, kar je mogel. S svojim življenjem je bil na razpolago ljudski revoluciji. Pogumno je izvrševal zadane naloge. Nikjer ni bil glasen, niti tam, ko je upravičeno iskal zaslužbeno. Svoje sposobnosti je pokazal z delom. Iz nje. govih žuljavih rok je zrastel nov Gričarjev dom in lahko danes zremo vanj vsi Zirovci, kaj vse se kljub skopim naravnim pogojem, s trdim delom doseže, če je volja, pripravljenost in pogum. S svojimi dejanji nam je marsikaj pokazal in dokazal. Njegova Življenjska pot ni bila lahka. Z delovnimi uspehi nam je odprl novo perspektivo. Njegovo spoznanje in izkušnje nas bodo navdihovala, kako iti skozi življenje, kje je ključ do delovnega uspeha. Prekmalu, vse prezgodaj je zaključil svoj življenjski krog. Nikdar se ni sramoval svojega stanu. Vse dni življenja se je zavzemal in boril za humane delavsko razredne odnose ter interese. Z dvojnim delavnikom so njegova leta in prezgodaj je končal svojo Življenjsko pot z neužitimi sadovi lasntega dela. Ostal nam bo vzgled dobrega delovnega tovariša ter prijatelja in s temi lastnostmi bo živel v našem spominu. Peter PAVLA KAVČIČA NI VEC V prvi polovici januarja smo se poslovili od našega upokojenca Pavla Kavčiča, roj. 2. 1. 1922. Pavel se Je zaposlil v naši delovni oganizaciji leta 1947. kot čevljar. Delal je na zahtevnejšh fazah v montaž in bil s svojo vestnostjo ter prizadevnostjo zgled sodelavcem. V začetku leta 1970 je bil zaradi slabega zdravja Invalidsko upokojen. V spominu ga bomo ohranili kot dobrega sodelavca. Kadrovske vesli V zadnjem mesecu preteklega leta je bilo precej sprememb. Delovno razmerje je nastopilo 7 delavcev, 12 delavcem pa je delovno razmerje prenehalo. V delovni skupnosti skupnih služb je nastopil delovno razmerje Janez Strel, s služenja vojaškega roka sta so vrnila Roman Fortuna in Zdenko Bekš. V TOZD Obutev Žiri Je nastopil delovno razmerje Igor Štucin, ki se Je prav tako vrnil iz JLA. Delovno razmerje v TOZD Plastika je nastopil Pavel Jenko. V TOZD Prodaja sta nastopila delovno razmerje Mltar Jeftlč In Marija Milkovič. V TOZD Plastika je prenehalo delovno razmerje Ikič Karmen, v TOZD Obutev Ziri so prenehali Jožica Kosmač, Marija Trček in Boža Kralj, iz obrata na Colu pa je delovno razmerje prenehalo Mariji Pelhan. Z delovnim razmerjem v TOZD Prodaja so prenehali Ivanka Kučmanič, Iz prodajalne Karlo-vac, Dubrovka Kostel, iz Cakov-ca, Jadranka Krstič In Radmila Disič, Iz prodajalne Niš, Jože Murnlk, iz prodajalne Kranj, Albin Pungaršek, iz Celja in Eržbet Bodi, iz prodajalne Su-botlca. KRAJEVNI URAD ŽIRI SPOROČA Ob koncu leta so ponavadi povsod inventure. Na KU Ziri je to pregled o gibanju prebivalstva v Zlreh. Ob koncu leta 1977 nas je 2041, žensk pa 2181. Umrlo je 39 ljudi, rodilo se Jih je pa 58 (za rojstvo podatek ni popolnoma točen, ker dobimo iz Kranja poročila rojstev z zamudo). Anka Kavčič Kadrovska rasi v lelu 1977 Tako smo se zaposlovali leta 1977 tfz naMj) pcodajaln Tokrat vam predstavljamo prodajalno v Ajdovščini. Letni promet prodajalne je 3.580.000 dinarjev, zaposlena pa sta dva delavca, Peter Jež, poslovodja in Janja Fučko, prodajalka. »Tole je stavba, kjer poslujemo v Ajdovščini. Je naša last in veseli smo, da smo s tem omogočili boljše delo nam in pa tudi boljše počutje našim strankam. Moram rdeči, tu je kar lepo delati, ker je prodajalna praktična. Pred tremi leti je bilo vse drugače. Delali smo v zelo težkih razmerah celih 21 let, saj je prejšnja prodajalna s skladiščem vred merila 28 m2 površine. zaupa milijonska vrednosti. In res je bila poštena. Izkušnje seveda govore, da ni povsod tako in prav zaradi tega in premajhnega poslovnega prostora, smo morali poiskati novo rešitev.« V prodajalni Ajdovščina sta oba delavca še danes ponosna, da je uspelo pridobiti tako primeren prostor, kar v večini drugih prodajaln ni rešeno. V zvezi s tekočimi problemi pa upajo, da jih bo nov sistem obračunavanja osvobodil odvečnega pisarjenja. »Drugih problemov v zvezi s prodajo pa vsekakor ne manjka. Stranke in njihove zahteve so različne. Mi poskušamo ugoditi vsem željam, Tako je bilo Alpinino in tuje blago razmeščeno po hodniku in v drvarnici hišne lastnice, kar je bilo povsem v nasprotju s predpisi. Hišna lastnica je naše zaupanje s pridom izkoristila in ob sobotah in nedeljah razkazovala svojim sosedom in prijateljicam našo obutev, rekoč, poglejte kako mi šef prodajalne trudimo se, da so naši odnosi s strankami čim lepši. Pozivamo mlade v vseh prodajalnah, naj se zavedajo dejstva, da smo mi, trgovci odvisni od ljudi in ne oni od nas. Računamo, da bo novoodprta rubrika v časopisu »Delo-življe-nje« tudi pri delavcih drugih prodajaln naletela na ugoden odmev.« IMovo krajevno vodstvo zveze komunistov Organiziranost zveze komunistov v Zireh Je po novem nekoliko drugačna. Sveta ZK, ki je do sedaj poskušal koordinirati dejavnost osnovnih organizacij, nI več. Namesto tega bo sedaj krajevna konferenca ZK, ki bo Imela svoj izvršni organ — komite. In kaj bo krajevna konferenca delala? Delo v krajevni skupnosti je najbolj pomembno področje. Člani ZK se bodo morali še bolj neposredno vključiti v delo organov krajevne skupnosti. Tudi volitve, ki so pred vrati, zahtevajo širše sodelovanje članov. Pomoč mladinski organizaciji je naslednja pomembna naloga. Kulturna rubrika PORTAL IN VRATA Kamnit portal s preklado v obliki eliptičnega segmenta in z ambicioznim profiliranim ravnim zaključkom sodi med primorsko vplivane kamnoseške detajle, ki so na Zirovskem zelo pogosti. Po obliki lahko sklepamo, da Je nastal okrog srede 19. stoletja, lahko pa tudi nekoliko preje. Lesena dvokrilna vrata predstavljajo enega najpogostejših tipov na tem ozemlju. V celoti gre za somerno kompozicijo — vsako krilo je razdeljeno v tri polja. V zgornjh dveh je motiv školj-kasto zaključenega žarkovja, v sredini srečamo stillzlrano cvetje in v spodnjih poljih okvirni geometrijski ornament. Zanimivi so tudi motivi, ki polja delijo, kjer se srečamo tako s »pilastri« kot s plitvo proflllraniml okvirji. Ornamentlka na vratih je nastala pod vplivom sočasnih hlstorici-stičnih slogov. Zato jih lahko datiramo v zadnjo četrtino 19. stoletja. Portal in vrata sodijo med lepše primerke, njuno likovno vrednost poudarja še motiv kratkega kamnitega stopnišča s plitvo ograjico. Tekst: dr. Ivan Sedej Foto: Marjan Pišljar Prijetna dnevna soba iz katere diha intelekt. Stene kra. si nekaj del znanih slikarjev, med njimi delo Ivana Gluho-dedova vnaša košček domačega kraja. Na častnem mestu lično uokvirjena slika Lusti-kove mame. Kramljanje ob čaju je še poudarilo gostoljublje Vide Volčjak, rojene Grošelj (Lu-stikove) in dr. Volčjaka, nekdanjega tirovskega zdravnika. Naša rojakinja je postala Zirovka leta 1912. Okrog leta ^925 je ic odšla v meščansko šolo v Ljubljano, k uršulin-kam. Nekaj let pozneje se je zaposlila v trgovini svoje ma. me pri Lustiku. »V trgovini sem ostala tja do leta 1943, ko so iz Zirov odšli Nemci. Moje sodelovanje v narodnoosvobodilni vojni se je pričelo le leta 1942. Sodelovala sem v organizaci-ji AFZ in Rdečem krilu na Področju Stare vasi. Spominjam se nekdanjih sodelavk, Zlasti BerJe Dolenčeve, Tilke Cepinove in drugih. Moram reči, da smo naletele pri ljudeh pri zbiranju materiala na veliko razumevanja. Jarčja dolina, Breznica, Ledenica, so bJli kraji, kjer smo največ delali. Seveda pa je moje sodelovanje v NOB najtesneje povezano z delom mojega moža, ki je bil zdravnik. Zdravil le partizanske ranjence in pozneje ustanovil bolnico Fran jo. Delali ste v trgovini? "Da, tu tudi so se oglašali terenci in obveščevalci. Moje delo je bilo v trgovini mnogo bolj neopazno. Seveda sem doživela kar 17 preiskav, kier so obrnili celo hišo in kradli, kar se je dalo. Dr. Volčjak je odšel v Cerkno jeseni 1943. Z njim sem stalno držala zvezo. Nekoč sem se odpeljala po sanitetni material na pošto v Gor en jo vas. Na Fužinah pa smo z vozom naleteli na mino. Vrglo me je z voza na skalo sredi reke. V nogi mi je ostal drobec. Odpeljali so me najprej v Gorenjo vas, nato pa na Golnik, kjer sem ostala kar štiri mesece. Prišlo je do infekcije, ker mi niso hoteli odstraniti drobca, ker je glavni zdravnik — Nemec dobro poznal delovanje mojega moža. Vendar me je na skrivnem rešil nek drug zdravnik. Tako sem počasi okrevala, vendar sem še danes 40 °/o invalid.« Vojna je bila mimo in Vida je z možem odšla v Beograd, kjer sta bila dve leti, nato pa sta bila sedem let v Zagrebu. Zaposlila se je 1967. leta, pa tja do 1971. na Zavodu za statistiko. Spremljate življenje v Zireh? »O, seveda! Tudi se včasih oglasim. Vesela sem, da moj kraj tako napreduje, da so ljudje zadovoljni, da ni več tiste bede, kot je bila nekdaj.* Tekst: Nejko PODOBNIK Foto: Franc JESENKO Referendum je šele začetek Volilna komisija pri KS Žiri je ugotovila rezultate krajevnega referenduma za uvedbo samoprispevka za dobo 3 let, to je od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1980 za območje KS Ziri za izgradnjo garderobe in razširitev vhoda v osnovni šoli, adaptacijo In ureditev doma TVD Partizan v družbene prostore in ureditev poti in parkirišča na pokopališče, po programu KS. Volilni odbori, ki jih je imenovala volilna komisija pri krajevni skupnosti so svojo delo opravili zgledno ter v mejah zakonitih predpisov. Volišča so odprli ob 7. uri zjutraj In zaključili ob 19. uri zvečer. Volilna komisija je preverila ves volilni material in ugotovila, da so volilni odbori opravili svoje delo zgledno in pravilno ter ugotovile naslednje končne rezultate: REZULTATI REFERENDUMA ZA SAMOPRISPEVEK dne 18. 12. 1977. Upravičeno odsotni Glasovalo ———————■———— o ——^————————————~ A -§1 § H gll 3 & U 'g&l i "S ^ 2 SI Volišče ££gJLA> g 3 £ & £"3 O S # n # £ # al S 1 2 5 i 4 6 7 8 9 10 H 12 13 14 15 16 17~ 1 ZIRI 487 4 2 4 10 477 3 474 99,37 363 76,10 91 19,71 20 4,19 2 STARA VAS 826 5 1 10 16 810 41 769 94,94 513 63,33 234 33,95 22 2,72 3 NOVA VAS 389 5 — 3 8 381 7 374 98,16 229 60,10 133 36,75 12 3,15 4 DOBRACEVA 673 12 — 15 27 646 36 610 94,43 354 54,80 231 41,33 25 3,87 5 SELO 230 — — 2 2 228 1 227 99,56 156 68,42 70 31,14 1 0,44 6 BREKOVICE 122 — — 5 5 117 2 115 98,29 42 35,90 64 56,41 9 7,69 7 REČEVA 191 5 — — 5 186 6 180 96,77 102 54,84 70 40,86 8 4,30 SKUPAJ: 2.918 31 3 39 73 2.845 96 2.749 96,63 1.759 61,83 893 31,39 97 6,78 Predlog zazidalnega načrta industrijske cone Žiri Predlog zazidalnega načrta industrijske cone Ziri, ki ga je izdelal Projektivni atelje v Ljubljani na podlagi ugotovljenih podatkov oziroma dolgoročnih izdelanih programov delovnih oganizacij Alpine, Etikete, Kladivarja, KGZ Sora in Mizarstvo Ziri. Te delovne organizacije bodo tudi Investirale v tej industrijski coni. Progam bodoče zazidave izhaja iz ciljev, ki so določeni s srednjeročnimi pogrami razvoja organizacij in obsegajo prostorske zahteve kot potrebe proizvodnje po zazidalnih površinah in komunalnih objektih. Skupna površina za potrebe proizvodnje, s predvideno rezerva znaša okog 16 hektarov površine. Dne, 11. 1. 1968 je bil sklican širši sestanek s predstavniki delovnih organizacij, krajevne skupnosti in predstavniki SO Skofja Loka. Na tem sestanku je bil obravnavan predlog zazidalnega načrta industrijske cone Ziri. Načrt bo v javni razpravi po vskladitvi pripomb predvidoma februarja meseca. PRIHODNJIČ! Investicije v športne objekte; prt voznih redih nič novega; Obveznice za Onkološki inštitu; Načrt industrijske cone. Sindikalno tekmovanje v veleslalomu kar zares Vnedeljo, 22. 1. 1978 je bilo na Štefanovem griču v Zireh sindikalno prvenstvo Alpine v veleslalomu. Rezultati, ki so bili to- krat prvič v Zireh merjeni na stotinke sekunde natančno, so po posameznih kategorijah zmagali: od letnika 1953 dalje 1. Zdravko Pišljar od 1943 — 1952 1. Kosmač Raj ko od 1934 — 1942 1. Silvo Trček do 1933 1. Alojz Podobnik I^tn Poročili so se: Jelka Vidic iz TOZD Obutev Žiri, Majda Sajevic in Magda Žgavec s Cola — TOZD Obutev Žiri. Iskreno čestitamo! »DELO ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Ziri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Maloprodaja In Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec Anuška Kavčič — tehnični urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno, naklada 1700 izvodov. Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski tisk, Kranj