c'HiMOKtì&i DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v lOVCU P1-* Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nove možnosti in dolžnosti
Pooblaščeni šolski odloki so te dni predmet diskusij na se-_ankih staršev, profesorjev in Jakov ter pogovorov med Predstavniki strank in organi-
Tudi slovenska narodna skup-st v Italiji, še posebej tisti, oho^-kU®1 sledijo problemom, st°ju in rasti slovenske šole, Vs i-fa Pd'oke, za njihovo ® ,lno in predpise, vedno bolj
zanima.
Iz zgodovine svojega naroda svojih izkušenj dobro vemo
knt-56 Zavedamo, brez šole j. narod izumremo, da brez j« s°dobne, demokratične z življenjem naše Skupnosti mar'L.povezane t©r s sokovi le ^neSa naroda povezane šo-j Se 116 bomo dolgo ohranili .napredovali. Zato smo naše - e obnavljali med narodno-y^boddinim bojem s puško °ki, zato nad našo šolo ta-prizadeto, skoraj Ijubosum-n«,’ b^tìimo, ker jo čutimo kot CTr1*30 svojega očesa. Zato se oonmo za njen obstoj, za .j 7?° aytenamij°, za njen na-in razvoj. V teh priza-PPvanjih nam zlasti pri naj-Jllb forumih in pri reševa-glevnih vprašanj lahko
siri.*/’0 koristi Pomoč italijan-_ demokratičnih in napred-ko gre za življenjska ^asanja naše šole pa zna nrJL na rodnost na	skupnost
različne politične in Wloske opredelitve.
djo brbiaja do izraza tudi te Pri ^ zb°rovanjih staršev in W Sestevljanju kandidatnih ni aolske svete. Na nobe-Pd n ■*’ kolikor nam je znano, UtjP11*10 do sporov zaradi po-_ onega ali svetovnonazorske^ Prepričanja kandidatov. Po-^.Predlagajo tiste kandida-. ’ kažejo večje zanimanje čto>W SObnost' T° Je vsekakor začetek in znak zrelo-•strpnosti ter ljubezni do vw» šole- Prepričam smo in Poi~SrJ'emo' da bo tako raz-vi„	še naprej trajalo in
diiav,)0	med šolniki in
]q , ■ Kajti delegirani odlove«], °j. Srno v našem listu že j0 ra^ Poudarili, predstavlja-
Pridobiter^0 u demokratičTi0
marii,i ’ kl]Ub svojmi posti	in mepopolno-
Oeéa k • S° sad dolgotraj-dar °''a kompromisa. Ven-prli ba bodo postopoma od-ŠoLstPOt k resnični reformi iznonru’ -110?0 prav gotovo še bodo njeni bi Popravljeni, da tedi samo uvedli, ampak ter poglobili so-starL ° družbenih sil, zlasti Sh ajata, prt „prav-
Tr 4.
skunrif.^ anj šinslia narodnostna da na S rooramo zavedati,
nudi j n ^ Š°lski odlo'ki lahko
Peea ,• n?c>2nc>st bolj neposred-va na tJS!- učink°vitega vpli-defc naš» « f10’ rast in naPire-
treC^Ì0le- Za t0 Pa bo po-šolniki io ! sodelovanje med M viil družinami ter dija-in’ potreb pcznavanie življenja baše n S°le ter družbe —
nekoliko ^0Stne- skuPnosti'
in frri„ vec Požrtvovalnosti Sv to eoZje‘ °d ra2nlh sve-nosti in b°r?v’ od Prizadev-Vseb «ii„ cuta odgovornosti In diial "0^ StarŠOT' šolnikov
narodno«/ b° odsIej vsa naSa gostim skupnost več pri-
odvisnn ’ v , npb bo precej odloki za-^ r b°d0 dele!girani rtst Ko«a Vel1 in kakšno ko-Skraja	naši šoli-
stai al - *■ -d° Prav gotovo na-spletke ^Ve in ovire. tudi godu večja6/ VSe^ ni pač po
te. Rit, Ja,dmokratizacija soriškega /o? tega ali °inega «o hrL ta ne bo nadlež-požrtovai e’ bo odgovornost, bo nadaljevanje
fodnostne	’ Za naše na-
miadino	za	našo
torej on« di0r, b° ÌzvolÌen. bo dolžnost V J a važno, častno vensite pripadnika naše slo-
SPhn?Sti V Italiil' Ne
sebi vsaPa blti Prepuščen sam skupnost PaSa narodnostna zacdje učtnPOSebno pa organi-moraù nH ?°Ve 111 društva, bo
^ £ boS6j še bolj od bli-
našo šoi0 zavzet0 spremljati
ALBIN BUBNIČ
PO DOLGIH POGAJANJIH^ MED SINDIKATI IN CONFINDUSTRIO
Dosežen sporazum o poenotenju točke draginjske doklade do februarja 1977
Dogovorili so se tudi o povišanju plače za 12.000 lir mesečno in o povišanju družinske doklade za 20 odstotkov za zaposlene v industriji
RIM, 25. — Po dolgih pogajanjih so preteklo noč med sindikalno federacijo in Confindustrio dosegli sporazum o postopnem izenačenju vrednosti točke draginjske doklade. Na osnovi sporazuma, bodo v roku dveh let vsi delavci dobili enako draginjsko doklado, se pravi 948 lir za točko. Prvo povišanje bo že prihodnjega februarja, drugo februarja 1967, tretje avgusta prihodnjega leta in zadnje povišanje pa februarja 1977.
Poleg tega se bo vsem delavcem v industriji s prihodnjim mesecem povišala plača za 12.000 lir mesečno; za 20 od sto se bo povišala tudi družinska doklada na člana družine. Posamezne delovne kategorije pa bodo z novimi delovnimi pogodbami vključile vso dosedanjo vsoto draginjske doklade v osnovno plačo.
Dogovor o povišanju vrednosti točke draginjske doklade in nedavni dogovor o zajamčeni plači brezposelnim delavcem sta važna uspeha italijanskega sindikal-
nega gibanja v sedanjem težkem gospodarskem položaju, katerega se delavci dobro zavedajo, ne morejo pa dovoliti, da se iz dneva v dan manjšajo predvsem najnižji dohodki. In prav ta sporazum bo omogočil, da se vsaj delno ohrani kupna moč nizkih delavskih dohodkov.
Sindikalna federacija je o dosegu sporazuma o draginjski dokladi objavila sporočilo, v katerem pravi, da bodo morali sporazum sedaj odobriti delavci na
skupščinah, da pa predstavlja važen korak naprej za izboljšanje delavskih dohodkov v sedanjem resnem gospodarskem položaju. Federacija poudarja, da je sporazum sad trdega delavskega boja v obrambi kupne moči delavskih plač pred stalnim naraščanjem življenjskih stroškov.
Federacija pravi, da bodo tri sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL sedaj lažje nadaljevale boj za izboljšanje draginjske doklade javnim uslužbencem, za povečanje naložb v proizvajalne namene, da se ohranijo sedanja delovna mesta, ker preti nevarnost večje brezposelnosti zaradi gospodarske recesije. Zato sindikalna federacija poziva vlado, da čimprej skliče sestanek s sindikati, da skupno proučijo sindi-
«Partizanska balada» v Kulturnem domu
kalne predloge za povečanje industrijske proizvodnje, za okrepitev gradbene industrije, kmetijstva in za povečanje proizvodnje električne energije.
Zadovoljstvo za dosežen sporazum s Confindustrio o draginjski dokladi je izrazil tudi glavni tajnik CGIL Lama, ki je dejal, da so s tem sporazumom uspeli zavarovati vrednost nizkih delavskih dohodkov. Lama pravi, da je sindikalno gibanje s sporazumom dokazalo, da se zna bojevati in zmagati tudi v težkem gospodarskem položaju, v skupnem boju za zaposlitev in proti zmanjšanju kupne moči delavskih plač. Toda resnična preizkušnja, ki še čaka sindikate, je poudaril Lama, je boj za nove naložbe, za socialne storitve in za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja na Jugu.
Predsednik Confindustrie Agnelli je v zvezi s dosego sporazuma s sindikati o draginjski dokladi obiskal zakladnega ministra Colomba in mu obrazložil posamezne točke sporazuma.
Zelo negativno pa ocenjuje sporazum o povišanju vrednosti točke draginjske doklade glasilo republikanske stranke «Voce Repubblicana». V članku, ki ga pripisujejo podpredsedniku vlade La Malfi je rečemo, da ni mogoče razumeti, kako so sindikati in Confin-dustria sklenili ta dogovor, ne da bi se poprej posvetovali z viado, ali je v sedanjem gospodarskem položaju sploh mogoče za toliko povišati delavske prejemke.
Kljub temu, da so tako sindikati kot predstavniki Confindustrie izrecno poudarili, da bo sporazum o draginjski dokladi pripomogel k izboljšanju najnižjih delavskih dohodkov, ki so bili v zadnjem letu hudo prizadeti zaradi inflacije in podražitve, republikanci v svojem dnevniku trdijo, da bo ta sporazum prizadel «brezposelne, napol zaposlene in vse tiste, ki imajo zelo nizke dohodke». Skratka, dnevnik podpredsednika vlade La Mal-fe grozi, da bo vlada zaradi tega sporazuma prisiljena omejiti naložbe v proizvajalne namene, da se ohranijo sedanja delovna mesta.
Na avtocesti med Ronkami in Palmanovo ]e prišlo do verižnega trčenja avtomobilov zaradi goste megle. Pri trčenju je bil eden mrtev in 30 ranjenih. Na sliki razbitine avtomobilov po nesreči. (Foto Rice)
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HUDE POSLEDICE VERIŽNEGA TRČENJA V GOSTI MEGLI
EDEN MRTEV IN TRIDESET RANJENIH NA AVTOCESTI TRST-PALMANOVA
Ranjence so sprejeli v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Tržiču in Palmanovi
Na avtocesti Trst — Palmanova, v občini Aieilo, se je včeraj zjutraj okoli devete ure zaradi goste megle pripetila zelo huda prometna nesreča. V verižnem trčenju avtomobilov je bilo ranjenih 30 oseb, ena oseba pa je umrla. Gre za 60-letnega Enrica Ulinija iz Tržiča, Ul. Cosulich 26. Truplo ponesrečenega avtomobilista so položili v mrtvaško kapelo v Aiellu.
Nesreča se je pripetila zaradi goste megle, ki je včeraj zjutraj legla nad velik del videnske pokrajine. Na avtocesti je bila vidljivost zelo slaba, kakih 10 -15 metrov, na kraju, kjer se je pripetila nesreča pa je bila megla tako gosta, da je bila vidljivost še manjša. Po podatkih, ki nam jih je posredovalo poveljstvo promet-
Tržaški partizanski pevski zbor je sinoči nastopil v nabito polnem Kulturnem domu s priredbo partizanskih in borbenih pesmi pod skupnim naslovom «Partizanska balada». Poleg zbora so pri tej veličastni manifestaciji sodelovali še inštrumentalni ansambel, recitatorja Julij Guštin in Piero Panizzon, solopevka Nora Jankovič in še mnogi drugi v spletu pesmi in filmskih projekcij pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra.
Ta koncertna manifestacija Tržaškega partizanskega pevskega zbora je bila uvod v proslavljanje 30-letnice osvoboditve, ki jo praznujemo v letošnjem letu. Njej bodo tja do maja sledile še številne druge.
Uvodni nagovor je imel predstavnik ANPI Vladimir Kenda. Na začetku drugega dela programa je zbor poklonil v znak priznanja za neumorno delo zlato plaketo dirigentu Kljudru. Podrobnejše poročilo na drugi strani. Na sliki Tržaški partizanski pevski zbor med sinočnjim nastopom.
Zasedanje OPEČ
ALŽIR, 25. — Izredna ministrska konferenca OPEČ je sklenila, da bo sestanek na vrhu državnih poglavarjev trinajstih držav izvoznic petroleja konec februarja ali pa v začetku marca. Do sporazuma so prišli po seji, ki je trajala pet ur. Ta sklep dokazuje, da obstaja, kljub nekaterim nesoglasjem, enotna platforma, katere smernice bodo določili v sklepnem komunikeju, ki bo objavljen jutri ob zaključku konference.
Saudski minister za petrolej Jamam je izjavil, da bo sestanek z državami proizvajalkami zadeval ne samo vprašanje energije, temveč tudi vprašanje surovin, živil ter ponovnih naložb petrodolarjev. . Datum sestanka z državami potrošni-cami bodo morali določiti v bližnji bodočnosti. Jamani je dejal, da bi do njega moralo priti .čimprej. O-benem je dodal, da države OPEČ gledajo z naklonjenostjo na tristransko konferenco, ki jo je oktobra predlagal francoski, predsednik Gi-scard D’Estaing.
.....................................................
VAL OGORČENJA V VSEJ ITALIJI OB PONOVNEM FAŠISTIČNEM ZLOČINU
Umor dveh policajev spet dokazal obstoj široko razpredene prevratniške mreže
Morilec Mario Tuti še vedno prost - Policija aretirala vrsto fašistov
EMPOLI, 25. — Sindikalne organizacije v Empobju so proglasile za danes splošno stavko, da bi protestirale proti včerajšnjemu podlemu fašističnemu zločinu, ki je terjal življenji polticijskega podčastnika Falca in agenta Ce-ravola. Občina je razobesila plakat, v katerem izraža sožalje in ostro obsoja zločin. Medtem je policija ugotovila, kako je do streljanja prišlo. Nekaj po 20. uri so Falco, Ceravolo ter agent Rocca potrkali na vrata Maria Tutija. Falco mu je izročil pooblastilo za hišno preiskavo, nakar mu je fašist pokazal svoj osebni dokument. Tuti je s pretvezo šel v drugo sobo, od koder se je vrnil z brzostrelko, s katero je najprej streljal na podčastnika, nato pa še na oba agenta. Falco in Ceravolo sta se zgrudila mrtva, medtem ko je Rocca dokaj hudo ranjen. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane na obeh nogah, ena krogla pa je poškodovala večjo žilo, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo.
Tuti se je takoj nato podal v beg. Skočil je v fiat 128 in odhitel proti Firencam. Kaže, da je nato spremenil smer vožnje ter se napotil proti San Miniatu, Pon-tederi in Pizi, Avto so našli danes zvečer pri mestu Lucci. Ko je parkiral avto je z vzvratno vožnjo prislonil zadek k zidku, tako da ni bilo videti zadnje evidenčne tablice. Zato so avto odkrili komaj danes zvečer. Preiskavo so sedaj osredotočili na področje med Lucco, Viareggiom in Seravezzo.
V preiskavi Tutijevega stanovanja je policija našla pravo skladišče orožja, v katerem je bilo 40 nožev, 7 samokresov, 15 avto-
matskih pušk, puškomitraljez in štiri brzostrelke. Tuti je s seboj odnesel brzostrelko, s katero je streljal na policaje.
Preiskavo, ki je privedla do i-denttfikacije Tutija, je vodila kvestura v Arezzu v okviru širše preiskave o atentatu na železniško progo Firence - Rim. Ista preiskava je privedla do aretacije Luciana Francija in Pietra Malen-tacchija. V Arezzu so tudi aretirali Margherite Luddi, Francijevo prijateljico in Giovannija Gal-lastronija. Pri Luddijevi so našli dva samokresa in dvajset šaržer-jev, pri njeni stari materi pa 65 kilogramov eksploziva, zelo precizno karabinko in daljnogled.
Vodja protiterorističnega oddelka Santillo je izjavil, da je policija odkrila osrednjo teroristično organizacijo, ki je delovala v Toskani. Preiskavo so začeli, je dejal Santillo, po zadnjih atentatih na daljnovode ENEL pri Pistoii, na sedeže KD v Lucci in po a-tentatu na železniško progo Firence - Rim. Pri Arezzu so v zapuščeni cerkvi odkrili večjo količino razstreliva enake vrste, kot je bilo tisto, ki so ga uporabili pri atentatih. Policija je postavila zasedo in kaj kmalu aretirala Fran*
. a in Malentacchija. Pri slednjem so dobili kopijo grozilnega sporočila, ki je napovedovalo v imenu tako imenovane «nacionalne revolucionarne fronte», atentat na trgovinsko zbornico v Arezzu, do katerega pa ni prišlo.
Mario Tuti je vedel, da ga iščejo in se je zavedal, da ga policija sumi kaznivih dejanj, ki so mnogo hujša od nedovoljene posesti o-rožja. Preiskovalci so si postavili vprašanje zakaj Tuti ni pobegnil
že prej. Kaže, da je odgovor na to vprašanje iskati v dejstvu, da ni imel časa. Gre za domnevo, ki so jo potrdili v krogih florentinskega generalnega pravdhištva.
Preiskava, ki so jo po zločinu izvedli na Tutijevem domu, je privedla do aretacije 25-letnega u-niverzitetnega študenta Raffaele-ja Simbanija iz Bologne. Pri njem so agenti političnega urada kvesture zaplenili samokres «browning». Poleg tega so dobili izkaznico MSI naslovljeno na Simbanija. Slednji je baje izjavil, da je spoznal Tutija pred dvema letoma v Pizi, kjer je obiskoval inženirsko fakulteto. Preiskavo so razširili na Taranto, kjer so agenti političnega oddelka preiskali stanovanje univerzitetnega študenta Giovannija Rose, ki je tudi Tutijev prijatelj. Pri njem so našli dva samokresa ter 164 nabojev. Poleg tega so v stanovanju dobili dva zaboja za ročne bombe. Medtem skušajo preiskovalci zvedeti kaj več o tako imenovani nacionalni revolucionarni fronti, kateri naj bi pripadali Tuti, Franci in Malentac-chi. Kaže, da se je ta organizacija pojavila v javnosti komaj ob polovici januarja, se pravi po atentatih na stanovanja odv. Di Giovannija in direktorja televizijskega dnevnika Willyja De Luce v Rimu.
Umor obeh policajev je globoko odjeknil po vsej Italiji. Minister za notranje zadeve Gui je izjavil, da je do umora prišlo med plodno preiskavo o fašistični teroristični skupini, ki so jo odkrili pred dnevi v Arezzu. Dejavnost varnostnih organov je prvič o-mogočila preprečitev že načrto-
vanega pokola, do . katerega bi prišlo, če bi minirali poslopje trgovinske zbornice v Arezzu. Dejavnost te skupine • potrjuje obstoj črne prevratniške mreže, ki je bila na široko razpredena. Vlada bo z odločnostjo nadaljevala boj proti fašistični prevratniški dejavnosti, je dejal Gui, in proti vsaki obliki nasilja.
Svoje ogorčenje nad podbm umorom je izrazilo tudi tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, ki pravi, da je ta zločin potrdil obstoj fašistične prevratniške mreže, ki skuša z atentati, s pokoli in z drugimi zločini ustvariti ozračje napetosti in negotovosti ter ogrožati demokratične ustanove. Spričo teh zločinov meni tajništvo sindikalne federacije, da morajo vlada in varnostni organi še okrepiti boj proti terorizmu ter razkrinkati središča fašistične pre-' vratniške dejavnosti in kaznovati krivce in mandatorje.
Sindikat železničarjev CGIL je objavil sporočilo, v katerem obsoja strašen fašistični zločin, ki je potrdil. da je namen krvoločnih fašističnih skupin zadušiti demokracijo z vrsto pokolov in atentatov na vlake. Morilca obeh pobcijskih agentov je policija iskala skupaj z drugimi fašisti iz Arezza. ki jih je vodil človek, ki je bil na zadnjih volitvah kandidat na listi MSI, zaradi atentata na železniško progo Firence — Rim, do katerega je prišlo na dan treh kraljev.
Svoje ogorčenje nad zločinom je izrazil tudi AGLI, ki pravi, da sta policaja padla, da bi obranila republiške ustanove. Njuna smrt poziva vse demokrate k borbi za ohranitev demokracije ter zato, da bi v kali zatrli fašistično prevratniško dejavnost.
ne policije v Červinjanu, je do nesreče prišlo iz sledečih vzrokov; Zaradi goste megle je voznik «simce» skoraj zaustavil svoje vozilo, tako da je vanj z vso naglico trčil «porsche», v katerem se je vozil Enrico Ulini, ki je pri trčenju izgubil življenje. Ostali avtomobilisti (večina je bila iz Jugoslavije in Trsta, ki so odhajali na smučišča) niso utegnili zaustaviti vozil ter trčili drug v drugega. V koloni je vozil tudi tovornjak TIR. Vsega skupaj se je pri trčenju poškodovalo 15 avtomobilov.
Avtomobilistom, ki so ponesrečencem nudili prvo pomoč, se je ponudil srhljiv prizor. Iz avtomobilskih razbitin so ponesrečenci stokab in klicali na pomoč. Na kraj so prišli rešilci iz Palmanove, Tržiča, Gorice in Trsta, ki so z vso naglico, navzlic megli, odpeljali ranjence v bolnišnice. Zaradi nesreče je bil del avtoceste v smeri Trst — Palmanova zaprt za promet do 13. ure, dokler niso uslužbenci ACI odstranili razbitine.
Seznam 30 ponesrečencev je naslednji: v goriško bolnišnico so sprejeli 59-letnega računovodjo Franca Marego iz Mosta na Soči (zdravil se bo 25 dni),, njegovega 24-letnega sina Erika, prav tako iz Mosta na Soči (10 dni) ter Erikovo zaročenko Mileno Škrlj iz Dornberka 30 (10 dni). V tržiško bolnišnico so sprejeli 54-letnega , Jurija Vodopivca iz Trsta, Ul. Gabetti (15 dni), 48-letnega občinskeda odbornika iz Trsta Artura Visinija (45 dni), 53-letno Giulio Venuti por. Angeli iz Miramara 75 (zaradi hujših poškodb so žensko peljali v Trst, kjer so si zdravniki pridržali prognozo), 63-letnega Daria Angebja, prav tako iz Miramara (15 dni), 44-letnega Giovannija Lucianija iz Milana (10 dni), 48-letnega Marka Štokina iz Kopra (10 dni), 20-letnega Claudia Cassinija iz Trsta, Ul. Fernetti 10 (15 dni), 26-letnega Claudia Grazialta iz Castions di Strada (8 dni), 37-letno Libano Cudin por. Grazialto, vedno iz Castions di Strada (15 dni), Maddalene Fabbris iz Trsta, Ul. Vemielis 13 25 dni), 37-letnega Egidia Gra-zialta iz Castions di Strada (pridržana prognoza), 22-letno Carmen Reia por. Capodiferro iz Fa -varo Venete pri Benetkah, ki je v osmem mesecu nosečnosti (8 dni) ter 27-letnega Gelsa Cristan-teja iz Trsta, Ul. Vemiebs 13 (15 dni). V bolnišnico v Palmanovi so sprejeli 16-letnega Marka Štokina iz Kopra (8 dni), Renato Angeli. 60-letnega Depalmo De Biasio (15 dni), 24-letno Elmi De Biasio (30 dni), 64-letno Elvio De Biasio (10 dni), 36-letno Mileno Taljat iz Mosta na Soči (8 dni), 8-letnega Boštjana Taljat prav tako iz Mosta na Soči (30 dni), 18-letno Palmo Kapun iz Ljubljane (45 dni), 32-letno Dunjo Jerman iz Kopra (7 dni), 16-letnega Simona Vodopivca iz Kopra 3 dni), 45-letnega Daria Albera iz Trsta (7 dni) ter 48-letno Rozo Marega (ostali člani njene družine so v goriški bolnišnici) iz Mosta na Soči, ki so jo zaradi verjetnega zloma hrbtenice odpe- ,
Ijali v Viden. V tržaško bolnišnico so sprejeli dve osebi, in sicer 44-letnega odv. Fabia Lonciarija iz Trsta ter 53-letnega odv. Riccarda Camberja prav tako iz Trsta.
ZIS o izvajanju politike cen
BEOGRAD, 25. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji določb predlog družbenega dogovora o izvajanju politike cen v tekočem letu in predloge režima za oblikovanje cen posameznih izdelkov in uslug, ki so v pristojnosti zveze. S predlogom družbenega dogovora o izvajanju pobtike se v skladu z resolucijo zvezne skupščine predvideva, da se z odločnim podvze-manjem ukrepov zagotovijo poboji, da bo povišanje cen v 1975. letu nižje od povišanja v lanskem letu.
Zaradi uresničenja te politike se s tem dogovorom predvideva, da o oblikovanju cen odločajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi grupacije združenega dela v okviru zaokroženih proizvajalnih kompleksov sporazumno s krajevnimi potrošniki.
ff £ /1 }%/ ŠJ’ §3^'
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL in Confindustria sta v noči med petkom in soboto podpisali sporazum o poenotenju točke draginjske doklade na sedanji najvišji ravhi, o povišanju mesečne plače za 12.000 lir in o povišanju družinske doklade za 20 odstotkov za vse zaposlene v industriji. Do poenotenja točke draginjske doklade bo prišlo do 1. februarja 1977. Plačo pa bodo povišali že s prihodnjim mesecem. Glede povišanja družinske doklade pa se morajo še dogovoriti z vlado. Sindikati in Confindustria so pozitivno ocenili dogovor, ki je bil sklenjen v sedanjem težkem gospodarskem položaju. Sindikati pravijo, da je dogovor sad odloč-ne9a boja delavcev za obrambo najnižjih dohodkov. Sedaj pa se bodo morali pogajati še z vlado za javne uslužbence, za uslužbence v ftgovini in za poljske delavce.
V vsej Italiji je v teku lov na fašista Maria Tutija, ki je v petek streljal na policaje, ki so prišli, da bi mu preiskali stanovanje in pri tem ubil dva agenta, tretjega pa hudo ranil. V Empoliju je bila splošna stavka, s katero so hoteli izraziti svoje ogorčenje spričo ponovnega fašističnega zločina, ki dokazuje obstoj široko razpredene prevratniške mreže, katere namen je ustvariti v državi ozračje napetosti ter omogočiti državni udar. Svoje ogorčenje nad podlim zločinom so izrazile vse stranke in demokratične organizacije. Notranji minister Gui je izjavil, da si bodo varnostni òrgani še bolj prizadevali, da bi odkrili zločince in mandatorje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V POČASTITEV 30-LETNICE OSVOBODITVE
Zmagoslavje borbene pesmi
Tržaški partizanski pevski zbor je s svojim programom «Partizanska balada» navdušil poslušalce in goste, ki so do poslednjega kotička napolnili Kulturni dom - Uvodni nagovor predstavnika ANPI Vladimira Kende in priznanje zbora dirigentu Oskarju Kjudru
Tako natrpane dvorane Kulturnega doma in tolikšnega navdušenja občinstva, kakršnemu smo bili priča sinoči, že dolgo ni bilo v našem hramu kulture. To pa več kot zgovorno dokazuje in potrjuje, da je bil sinočnji nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora prireditev, kakršnih si naši ljudje želijo, ker govorijo o njem, o njegovem boju proti fašizmu in za svobodo, o njegovih čustvih in prepričanju takrat, pred 30 in več leti, pa tudi danes, ko se ta boj še vedno bije na mnogih točkah današnjega nemirnega sveta.
Dvorana, ki je bila razprodana že v prvih urah predprodaje pred dnevi, se je napolnila že precej pred začetkom koncerta • manifestacije in še preden se je dvignil zastor je vladalo v njej in v foyer-jih doma neko posebno razpoloženje, ki ni le nosilo pečat ljudskosti, temveč je dihalo tudi nekaj elegičnega, nekaj vzvišenega v ljudeh, se odražalo v očeh in na ustih, v pozdravih, v smehu in nazadnje v nečem neizpovedljivem, kar je mogoče dojeti le z vračanjem v čase, ko partizanska pesem pri nas ni imela svojega domovanja v tako razkošnih ■ dvoranah, pač pa le v gozdovih širom naše dežele v planinskih kozolcih, v najboljšem primeru v skromnih domačijah hribovskih vasi. In to vzdušje je zajelo vse, ljudi iz mesta in okolice, vseh slojev, prevzelo je goste, med katerimi smo opazili predsednika deželnega sveta Pittonija, slovenskega poslanca Škerka, našega uglednega protifašističnega borca Toneta Ukmarja, generalnega konzula SFRJ Ivana Renka in konzule, predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL v Ljublani Jožeta Hartmana, predsednika SKGZ Borisa Raceta, sekretarja tržaške federacije KPI Rossettija. deželna svetovalca Dušana Lovriho in dr. Draga Štoko, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, načelnika de-mokristjanske skupine v pokrajinskem svetu dr. Cellija, predstavnike Partizanskega zbora iz Ljubljane, predstavnike borčevskih organizacij s te in one strani meje in še mnoge druge.
Pred začetkom programa je predstavnik tržaškega odbora ANPI Vladimir Kenda s klenimi besedami obnovil zgodovino boja vseh svobodoljubnih narodov proti fašizmu in nacizmu, zlasti pa boja slovenskega in jugoslovanskih narodov ter italijanskega naroda za svobodo. Govoril je o pomenu gojitve partizanske in revolucionarne pesmi tudi za današnji čas in za mtddè rodove in pri tem poudaril, da nam tudi današnji čas narekuje, da postavimo zid protifašistične borbene enotnosti, ob katerem se bodo razbile vse mahinacije mračnih sil pri nas, v Italiji in v svetu.
Tržaški partizanski pevski zbor — je dejal — je že del tega zidu in njegova pesem, ki je pred 30 in več leti bodrila naše borce in bodri še danes borce v Čilu, Vietnamu, Španiji in drugod, naj bo še vedf.o vir za črpanje sil. ki jih potrebujemo.
Spored s skupnim naslovom «Partizanska balada», ki ga je priredil dirigent Oskar Kjuder, se je začel z Guštinovo recitacijo pesmi Srečka Kosovela «Rdeči atom» iz dvorane in ko se je odgrnil zastor se je pokazala impozantna podoba več kot 100-članskega zbora in okrog 30-članskega orkestralnega ansambla harmonik in drugih glasbil z belim zaslonom v ozadju, na katerem se je ob zvokih partizanske
Vabila in rezervacije za
NOVINARSKI PLES 75
8. februarja v Kulturnem domu
bodo na razpolago v uredništvu Primorskega dnevnika od jutri dalje.
v Pahorjevi priredbi «Naglo puške smo zgrabili» pokazal prvi filmski insert. Slika partizanskih borcev se je spojila s pesmijo in glasbo in slika se potem ni pretrgala vse do konca prvega dela z vedno novimi filmskimi projekcijami ob vedno novi pesmi in recitativa. Zdaj udarna in bojevita, zdaj vzvišeno zanosna, zdaj nežno lirična in spevna sta se pesem in beseda vsedala v srca poslušalcev, jih prevzemala in ogrevala do take mere, da so kar z vmesnim ploskanjem prekinjali enotno zasnovani splet. Svoje zadovoljstvo pa so do kraja sprostili ob zaključku prvega dela, ko se je ploskanje spremenilo v orkan odobravanja.
Slovenski partizanski so v prvem delu sledile italijanska partizanska «Partigiani reggiani», ruska «Svja-ščeneja vojna», čilska borbena «Can-cion de poder popular», španska
revolucionarna «Doce brigada», slovenska zanosna «Bohor je vstal», bolgarska «Hej pole široko» in za finale Simonitijeva «Vstajenje Primorske».
V drugem delu so pesmi spremljali projicirani diapozitivi in spet so se na zaslonu vrstile slike, še vedno žive v spominu rodu, ki je preživljal vojna leta in bil njihov akter kot borec za svobodo. Pohodi slovenskih partizanskih kolon čez zasnežene poljane, divji boji sredi bosanskih vrhov in sotest, ranjeni Tito v pečini, italijanski garibal-dinci, pa hrumenje ruskih topov v napredovanju, pa španski borci v jurišu in nato spomeniki in grobovi, grobovi po vsej slovenski zemlji in po naših vaseh ob presunljivi melodiji Pahorjeve pesmi «Prečudni cvet». Koliko spominov, ko-
Obisk v uredništvu
Včeraj sta v spremstvu predsednika SZDL iz Sežane Jožeta Korošca obiskala naše uredništvo člana zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Dušan Ičevič in Milan Atelje-vič in se v razgovoru s člani uredništva seznanila z delom, težavami, problemi in vlogo Primorskega dnevnika ter slovenskega zamejskega tiska na splošno. Gostje pa so člane uredništva seznanili z nekaterimi aspekti praktičnega izvajanja ustavnih določil o delegatskem sistemu.
Pred tem sta se gosta razgovar-jala tudi na sedežu SKGZ s predsednikom Borisom Racetom in nekaterimi člani izvršnega odbora in se seznanila s splošnim položajem in bojem slovenske manjšine v I-taliji.
Zvečer so si gostje ogledali predstavo «Partizanska balada» v Kul-tarnem domu in bili navdušeni nad njenim manifestativnim uspehom.
• Danes ob 9.30 se bo na sedežu na Trgu Duca degli Abruzzi 3 nadaljeval kongres sekcije KPI pristaniških delavcev.
(Nadaljevanje na 8. strani)
• O zdravniških enotah bo jutri razpravljala konzulta za Valmauro in Naselje sv. Sergija, ki se bo sestala ob 20. uri na svojem sedežu. Stara istrska cesta 43.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ulica Montecchi 6/IV. nadstropje
PREMIERA
Bertolt Brecht
IZJEMA IN PRAVILO
(Die Ausnahme und die Regel)
Igra za pouk (prvič v slovenščini)
Prevod: HERBERT GRUN Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA KOBI Songi in glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Korepetitor: IGNACIJ OTA Lektorica: MIRA SARDOČ Asistentke kostumografije
in šiviljska dela: LUČANA PRIBAC, MARGARET NADLIŠEK IN DISLA SPETIČ Dramaturško vodstvo in režija: SERGEJ VERČ
Trgovec	BORIS MIHALIČ
Vodnik............... .	. IGOR SANCIN
Kuli................... . BORIS KOBAL
Policaj in sodnik.........SAMO SANCIN
Kulijeva žena .	.	.	•	.	• ROSANNA TUL
Tehnični ansambel: Franc Meula, Alenka Čepar, Dušan Milič, Franko Rapotec, Klavdij Prašelj
Ponovitvi: v soboto, 1. februarja 1975, ob 20.30 in v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v isti dvorani.
OB UVELJAVLJANJU DELEGIRANIH ODLOKOV
V nedeljo, 9. februarja, volitve v svete šolskih okolišev
Kako bodo sestavljeni ki kakšne pristojnosti bodo imeli - Opozorilo staršem, šolnikom in dijakom
800 delavcev papirnice v dopolnilni blagajni
štivanska papirnica je včeraj vpisala kar 800 svojih delavcev v dopolnilno blagajno za obdobje petih dni. Prizadeti uslužbenci so po svojih sindikalnih organizacijah ob tem ukrepu izrazili nezadovoljstvo zaradi kršenja dogovorov glede dopolnilne blagajne ter zaskrbljenost za prihodnost podjetja in svoje službe.
Gen. konzul SFRJ Ivan Renko obiskal Primorski dnevnik
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko je v petek v spremstvu konzula Srečka Kovačiča v okviru svojih nastopnih stikov s slovenskimi organizacijami in ustanovami v deželi, obiskal uredništvo našega dnevnika.
V daljšem sproščenem razgovoru s člani uredništva se je gen. konzul Renko seznanil z ustrojem našega dnevnika, kakor tudi celotnega Založništva tržaškega tiska in njegovo dejavnostjo, z načinom dela v uredništvu, s problemi in težavami, ki jih ima naš dnevnik kot eden od mnogih manjših listov v državi in kot manjšinski dnevnik še posebej. V tej zvezi je bil gen. konzul Ivan Renko seznanjen s prizadevanji u-redniškega kolektiva in ravnateljstva založništva za dotacije iz javnih sredstev, zlasti deželnih, prav tako pa tudi z diskriminacijskim odnosom do našega dnevnika, kar zadeva oglaševanje nekaterih državnih ali poldržavnih ustanov, družb in podjetij, ki predstavlja za velik del tiska v državi eno izmed oblik posrednega subvencioniranja.
Generalni konzul Ivan Renko se je nadalje seznanil z bojem, ki se prav v tem času bije v državi za demokratizacijo sredstev obveščanja proti finančni in s tem tudi po: litični koncentraciji in monopo-lizaciji tiska in drugih sredstev obveščanja v državi. V tem boju je prisoten tudi naš dnevnik tako v državnem okviru, kot s svojimi problemi in zahtevami, s katerimi je uredništvo seznanilo tudi ustrezno parlamentarno komisijo v Rimu, ki je preučevala položaj tiska v državi.
Generalni konzul Renko je pokazal za vsa ta vprašanja veliko zanimanje in izrekel dnevniku priznanje za njegovo odločno in vztrajno zavzemanje za narodnostne pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, prav tako pa tudi za razvijanje prijateljskega in demokratičnega sožitja ter dobrega sosedstva.
Po razgovoru si je gen. konzul ogledal prostore uredništva in v spremstvu ravnatelja tudi tiskarno in druge naprave, s katerimi razpolaga Založništvo tržaškega tiska.
V polnem teku so priprave za volitve v šolske svete, kot jih predvidevajo delegirani odloki. Prve so na vrsti osnovne šole in otroški vrtci. Včeraj opoldne je zapadel rok za predložitev kandidatnih list, 9. februarja pa bodo volitve v svete šolskih okolišev. Kandidatne liste za zavodne svete v srednjih šolah bo treba predložiti v roku od ponedeljka, 27. januarja, do 12. ure 1. februarja, volitve pa bodo 16. februarja. Za višje srednje šole bo treba predložiti kandidatne liste v roku od 3. februarja do 8. februarja, volitve pa bodo 23. februarja.
Volilno pravico imata tako oče, kot mati. Kdor ima več otrok v istem razredu, voli samo enkrat. Kdor ima več otrok v različnih razredih v istem šolskem zavodu, voli za vsak razred, toda samo enkrat v zavodni svet. Kdor ima več otrok V raznih šolskih zavodih, voli v vsaki šoli.
Za razredne svete (V osnovnih šolah za medrazredne) se ne predlagajo kandidatne liste, ker vsi starši lahko volijo in so izvoljeni na podlagi seznamov, ki jih šolska oblast objavi v roku do 20. januarja za osnovne šole, do 27. januarja za srednje šole in do 29. januarja za višje srednje šole. V razredne in medrazredne svete se ne volijo šolniki, ker so že po zakonu elani teh svetov. Na višjih srednjih šolah se v razredne svete volijo tudi predstavniki dijakov. Tudi v tem primeru niso potrebne kandidatne liste, ker vsak dijak lahko voli in je lahko izvoljen. Po zadnjih spremembah zakona imajo to pravico (na višjih srednjih šolah) vsi dijaki.
Volilna propaganda, oziroma obrazložitev programa, je za otroške vrtce in osnovne šole dovoljena od 22. januarja do 7. februarja, za srednje šole od 29. januarja do 14. februarja, za višje srednje šole pa od 5. do 21. februarja. To pravico bodo imeli samo predlagatelji kandidatnih list in kandidati, in sicer z objavljanjem spisov ter člankov na posebnih oglasnih deskah v vsaki šoli, z zborovanji (eno za vsako listo) volilnih upravičencev raznih kategorij. Prošnjo za zborovanje (izven učnih ur) morajo predložiti predlagatelji kandidatnih list 15 dni pred volitvami, in sicer didaktičnemu ravnatelju, oziroma ravnatelju šolskega zavoda.
Medrazredni svet (za osnovne šole) sestavljajo vsi učitelji, didaktični ravnatelj in predstavnik star-
šev za vsak razred. Tà svet bo razpravljal o načinu in vsebini pouka, tako da se ustvari tesna povezava med potrebami učencev in družbe. Razvila se bo torej lahko široka debata o vseh problemih šole in bodo lahko prišli do izraza koristna mnenja, predlogi, pobude. Razpravljali bodo tudi o učnih knjigah ter predlagali razne ukrepe, da se izboljšajo odnosi med učnim osebjem, družinami in učenci.
Svet šolskega okoliša (na področju didaktičnega ravnateljstva) sestavlja 6 učiteljev, predstavnik pomožnega osebja, 6 predstavnikov staršev in didaktični ravnatelj. Edini neizvoljeni član je didaktični ravnatelj. Svet šolskega okoliša ima triletni mandat. Po izvolitvi sveta šolskega okoliša, ki ga potrdi šolski skrbnik, se svet sestane in izvoli iz vrst zastopnikov staršev svojega predsednika. Svet prav tako izvoli iz svoje srede izvršni odbor, ki ga sestavljajo zastopnik šolnikov, zastopnik pomožnega osebja in dva zastopnika staršev, Didaktični ravnatelj postane predsednik izvršnega sveta, načelnik tajništva didaktičnega ravnateljstva pa postane tajnik.
Svet šolskega okoliša odobri proračun in obračun, odreja uporabo finančnih sredstev za upravno in didaktično poslovanje okoliša, na podlagi predloga izvršnega odbora sklepa o organizaciji in načrtovanju življenja ter dejavnosti šole (v okviru proračunskih sredstev), o pravilniku šolskega okoliša, o uporabi kulturnih sredstev, o nakupu, obnavljanju in uporabi šolskih pripomočkov, o načrtovanju in uresničevanju medšolske in izvenšolske dejavnosti s posebnim ozirom na šolske tečaje, dopolnilne dejavnosti, ekskurzije itd., o stikih z drugimi šolami, o udeležbi v kulturnem, športnem in rekreacijskem življenju, o podporni dejavnosti itd. Izvršni odbor pa pripravlja gradivo in predloge za svet šolskega okoliša.
Navedli smo razne roke in po-dorbneje orisali sestavo ter pristojnosti sveta šolskega okoliša, ker so te volitve najbližje. O drugih svetih in kako se bo volilo, bomo še poročali. Staršem, šolnikom in dijakom višjih srednjih šol priporočamo, da se seznanijo z določbami delegiranih odlokov.
TRAGIČEN UMOR V JANUARJU 74
Aretiran domnevni morilec Bržanove
Na podlagi zapornega naloga, ki ga je 10. januarja lani izdalo tržaško državno pravdništvo, so včeraj agenti letečega oddelka milanske kvesture aretirali v lombardijski prestolnici 45-letnegà Tržačana Umberta Zadni-cha. Ta je namreč osumljen umora sostanovalke Lidije Bržan.
Umor Bržanove v bednem stanovanju v Ul. Toti 14 je v našem mestu globoko pretresel javnost. Morilec jo je ubil na zverinski način, saj ji je s težkim kladivom razbil glavo. Zad-nich, ki je z Bržanovo živel kakih 19 let, je z njo imel tri otroke. Po tragičnem dogodku, ki se je zgodil takoj po novem letu, je Zadnich izginil brez sledu in tržaška policija ga je do sedaj zaman iskala.
• Jutri ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Appiari 31 v Rojanu predkongresni shod sekcije KPI.
Avgust Černigoj ponovno razstavlja
Prof. Avgust Černigoj ponovno razstavlja. Svojo zadnjo osebno razstavo je priredil lani v galeriji «Tommaseo», od sinoči pa visi v galeriji «Corsia Stadio» v Ul. Battisti 14, večje število njegovih risb, akvareliranih črtežev in pastelnih slik, ki so vse nastale v najnovejšem času. Na razstavi v novi galeriji se nam naš znani tržaški umetnik predstavlja nekoliko prenovljen. Sinočnja otvoritev razstave je privabila precej ljudi, seveda predvsem umetnikovih prijateljev. Zanimiva razstava bo trajala do 7. februarja in je občinstvu dostopna sleherni delovni dan od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
......................................................
delavec Giampaolo Cavalli in fri-
Danes, NEDELJA, 26. januarja
PAVLA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 — Dolžina dneva 9.27 — Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 6.16
Jutri, PONEDELJEK, 27. januarja JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5 stopinje, najnižja 6,8 stopinje, ob 19. uri 8 stopinj, zračni pritisk 1020,9 mb rahlo pada, veter 2 km na uro severozahodni, vlaga 82-odstotna, neba oblačno, morje mimo, temperatura morja 9.3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI EV POROKE
Dne 25. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Stellio Clemente, 13 ur star Thomas Zacchi-gna, 72-letni Luigi Padovan, 51-letni Vladko Nadoh, 50-letna Maria Pu-rich, 73-letni Massimiliano Micheli, 59-letni Zvonimir Lupine, 73-letni Salvadore Moretti, 73-letna Romana Simonelli vd. Pol, 71-letni Augusto Mahorcic, 71-letna Anna Candotti por. Angeli, 76-letni Vincenzo Fiorentino, 37-letni Guido Favento, 82-letna Giuseppina Rubino por. Grassi.
Včeraj - danes
ZA VAŠO POROKO ..
«FOTOGRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, M. Ottani 2 (Barriera)
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠTVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/III
OKLICI: elektromehanik Claudio Giani in grafičarka Daniela Gallo-pin, uradnik Mario Venturini in delavka Maria Monaco, Edmond Pi-cus in Tiziana De Feo, delavec Enzo Doria in uradnica Serena lurkic, šofer Claudio Perosa in gospodinja Maria Antonietta Contu, železničar Fulvio Masutti in trg. pomočnica Luciana Zupin, elektrikar Sergio Svetina in delavka Silvia Camarde-se, železničar Adriano Ritossa in trg. pomočnica Nives Marcucci, uradnik Giuseppe Mirci in uradnica Marina Rudes, univ. asistent Giovanni Si-curanza in učiteljica Maria Lucia Malagnini, natakar Bruno Angelo Maraspin in uradnica Maria Laura Orsi, delavec Ferando Rossi in tekstilna delavka Elda Perossa, šolski sluga Claudio Vucas in šivilja Marisa Cerovac, ličar Ermanno Pauluzzi in trg. pomočnica Paola Ban, štu-
dent Marco Finoia in študentka Rosalba Piccini, učitelj Aleksander Rojc in univ. študentka Gianna Cappello, upokojenec Giuseppe Coslo-vich in gospodinja Libera Dapretto, podčastnik J. V. Benito Fiore in trg. pomočnica Maria Anna Di Lazzaro, železničar Mariano Albonese in frizerka Flora Sattin, častnikar dr. Paolo Rumiz in univ. študentka Patrizia Dimora, upokojenec Ettore di Vittorio in gospodinja Maria Pia Lucatelli, trgovec Luigi Laghezza in gospodinja Giulia Cresi, železničar Paolo Križman in otroška vrtnarica Clara Sain, zastopnik Roberto Tiberio in uradnica Susanna Madori, krznar Sandro Ciocchiatti in trg. pomočnica Tiziana Rismondo,
,ys£ ams£f>
ir«)
foto kino optika
TRST - Ul. Manini 57
zerka Vesna Fabbro, uradnik Sergio Tolusso in študentka Loredana Boschin, trgovec Rino Memo in u-radnica Petelin, podčastnik karabinjerjev Giovanni Sibilla in gospo-di-ja Pasqualina Margherita.
BARI	LOTERIJA 77 61		51	60	3
CAGLIARI	18	22	35	59	79
FIRENCE	37	64	51	52	78
GENOVA	12	7	34	53	23
MILAN	9	86	62	63	68
NEAPELJ	89	85	5	74	80
PALERMO	46	21	84	90	87
RIM	72	25	73	51	20
TURIN	76	28	36	86	29
BENETKE	61	68	83	35	50
2 1 X	ENALOTTO 112	X 2 2			2 2 1	
KVOTE: 1	12 točk	—	3.395.900; i		
točk — 85.500; 10 točk — 9.000 Ur.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Doti Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209-197), žav Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271 124)
Od jutri do srede preizkušnje semaforov
Od jutri do srede bodo morali tržaški avtomobilisti voziti po mestnih ulicah še previdneje kot ponavadi. Zaradi preizkušanja centraliziranih semaforskih naprav bo namreč promet teže potekal in večja bo nevarnost za zastoje na križiščih.
SODOBNE SMERNICE V ONKOLOGIJI
Združenje slovenskih medicincev v Trstu vljudno vabi na predavanje
prof. dr. Stojana Plesničarja
iz Onkološkega inštituta v Ljubljani o boju z rakom po nedavnem mednarodnem kongresu za kancerologijo v Firencah. Predavanje bo v petek, 31. januarja, ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma.
PD «IVAN GRBEC» - SKEDENJ
vabi k zanimivemu predavanju STOJANA SPETIČA
ČRNE MREŽE
ki bo v četrtek, 30. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
POMEBNO PODJETJE IZ PRA-TA, ki proizvaja česana prediva, klasična in vzorčasta za vrhnje majice in nogavice išče zadevnega strokovnjaka, ki bi bil pripravljen predstavljati ga na jugoslovanskem tržišču, kjer je podjetje žc vpeljano. Nujno je znanje jugoslovanskih jezikov. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
SPD «IGO GRUDEN» - Nabrežina DRAMSKI ODSEK Franc Pertot
KACAVAT
igra v dveh dejanjih, napisana v domačem narečju
Danes, 26. t.m., ob 17. uri v Nabrežini v društveni dvorani.
Vljudno vabljeni!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Pavel Golia
JURČEK
Pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidau
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	MARIO URŠIČ
V torek, 28. januarja, ob 15.30
Slovenski klub Ul. Geppa 9 v torek, 28. t.m., ob 20.30
Filmski amater Sergio Delmasso bo predvajal filme o izletih PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Španijo in v Tunizijo Naslovi filmov: «Requerdo de Espana», «Corrida», «Proti afriški obali».
Vabljeni!
Gloria Paulizza Eiena De Martin Giuseppe Botta Paolo Loss Roberta Lantieri in
Neva Merlak
Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPDT priredi v četrtek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9:
1. planinski večer
Predaval bo prof. FRANC HABE' o temi:
Po slovaških gozdovih in jamah
ob spremljavi številnih diapozitivov.
Gledališča
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1974 - 75
Peti abonmajski koncert
V sredo, 29. januarja 1975, ob 21.00 v Kulturnem domu v Trstu
TRŽAŠKA
KOMORNA
SKUPINA
sopran
mezzosopran
tenor
bariton
klavir
SPD 1. GRUDEN - ŠD SOKOL NABREŽINA
vabita člane na občni zbor, ki bo v društveni dvorani danes, 26. t.m., ob 10. uri v prvem oz. ob 10.30 v drugem sklicanju.
Razna obvestila
Odbor narodne in študijske knjižnice v Trstu obvešča vse člane NŠK, da bo letošnji redni občni zbor v petek, 31. januarja, v Trstu, v Ul. Geppa 9/II ob 18.30 oz. 19. uri Na dnevnem redu je poročilo o delovanju z obračunom za prejšnje ter predračunom za prihodnje leto ter volitve novega odbora.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja Jože Cesar. Razstava bo trajala do konca meseca.
V	umetnostni galeriji «Tribbio» razstava olj, temper in akvarelov slikarja Alfreda Serianija.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo skupina «Associati» predstavila igro D. Fabbrija in D. Lajola «Il vizio assurdo». IV. abonmajska predstava. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547).
AVDITORIJ
Ob 16.00 in ob 20.30 VI. revija Teatro oggi «Renzo in Ana» F. X. Kroe-tza. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547).
VERDI
Prihodnji torek bo v gledališču Verdi na sporedu prva svetovna izvedba opere Luciana Challyja v enem dejanju «Sen, morda pa ne» po istoimenski komediji Luigija Pirandella in po operni priredbi Renata Prinz-heferja. Dirigiral bo Nino Sansogno, režija Giulio Chazalottes. Interpreta bosta Gabriella Ravassi in Mario Ba-siola. Danes bo gledališka blagajna zaprta.
* * *
Jutri, ob 18.45, bo kritik Sergio Martinetti predstavil v prostorih CCA opero, ki jo bodo predvajali v Verdiju.
Kino
Koncerti
V katedrali Sv. Justa bo jutri ob 19. uri koncert Tržaškega pihalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Tone Grčar, Stanko Arnold (trobenta), Augusto Bartoli (rog) in Sergio Siccar-di (pozavna).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Ivan Cankar
HLAPEC JERNEJ IN
NJEGOVA PRAVICA
(Dramska freska v dvanajstih postajah — dveh delih) Odrska priredba:
JOŽE BABIČ Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC Glasbena oprema: FRANCE LAMPRET Režija:
JOŽE BABIČ
V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri — izven abonmaja.
Šolske vesti
La Cappella Underground Jutri ob 21.30 «4 passi tra le nuvole» Alessandra Blasettija.
Ariston 15.30—22.00 «Una giornata di Ivan Desinovič». Po romanu Aleksandra Solženicina. Barvni film.
Nazionale 14.30 «L'accusa è violenza carnale e omicidio». Sophia Loren in Jean Gabin. Bareni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «Silvester story». Barvna risanka.
Excelsior 15.00 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano, B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «L'uomo senza memoria». Lue Merenda, Senta Berger in Umberto Orsini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice matineja 10.00—11.30 «Zorro il vendicatore».
Fenice 14.30 «Bello come un arcangelo». Landò Buzzanca, Paola Borboni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00	17.20 , 19.45 - 22.15 «As-
sassinio sull’Orient Express». Barvni film po romanu Agathe Christie. Igrajo Lauren Bacai. Sean Connery, Ingrid Bergman
Ritz 15.30 «L'uomo del Klan». R-Burton, Lee Marvin, Lola Falana. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «Romanzo popolare». ligo Tognazzi in Omelia Muti.
Capitol 15.00 «Amore mio non farmi male». Walter Chiari. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «Esecutore oltre la legge». Alain Delon. Barvni film.
Impero 15.00 «La cugina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.00—22.00 «Club pri-vè per coppie raffinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00 «Chinatown». Režija Roman Polanski. Igrata Jack Ni-cholson in Faye Dunaway. Barvni film.
Ideale 15.00 «Due contro la città». Alain Delon in Jean Gabin. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Il bestione». G.
j Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 14.30 «Ehi, amigo, tocca a te morire». Barvni film.
Astra 15.00 «Serpico». V glavni vlogi Al Pacino. Barvni film.
Mignon 14.30—22.00 «Anno 2670. ultimo atto». Barvni film.
Radio 14.30—22.00 «Zanna bianca». Barvni film po romanu Jacka Londona. Za vsakogar.
Volta - Milje 15.00 «Più matti di prima al servizio della regina» Za bavni barvni film.
Odbor združenja staršev na učiteljišču «Anton Martin Slomšek» vabi vse starše na sestanek dne 1. februarja 1975 ob 17. uri, na katerem se bomo podrobno pogovorili o bližnjih volitvah v nove šolske organe in zbrali predstavnike razredov ter kandidate za liste za šolski svet. Ker je sestanek velike važnosti za nadaljnji razvoj, naše šole, se ga prav gotovo udeležite.
Odbor Združenja staršev državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» vabi vse starše na sestanek, ki bo jutri, 27. januarja 1975, ob 19. uri, v omenjeni šoli na Vrdelski cesti. Pričakujemo činrvečjo udeležbo, ker so volitve pred vrati. Odborniki naj pridejo pol ure prej. i
Predavanja
V sredo, 29. januarja, ob 18.30 bo predaval prof. dr. Boris Paternu o Slovenski poeziji 19. stoletja. Predavanje bo v Mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio št. 4. Vljudno vabljeni!
!
SOŽALJA
SKGZ izreka Vojku Kocmanu IB svojcem ob izgubi mame iskreno sožalje.
Slovenski komisiji PSI — deželna in pokrajinska — izrekata tov. Vojku Kocmanu in svojcem ob izgubi drage mame globoko sožalje.
Zapustil nas je naš dragi
MARCELO VIDAU
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
žalujoči: žena, sin in hčeri z družinami
Bani, 26. januarja 1975
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega dragega
ZVONKA LUPINGA
in vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Marta in hči Majda z družino šempolaj, 26. januarja 1975
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage žene, mame, none in sestre
BOGOMILE (MILKE) KOCMAN roj. PRINČIČ
Posebno se zahvaljujemo č. g. Breclju, zdravniku Posarelliju, godbi s Proseka, pevskemu zboru Rdeča zvezda, vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družine Kocman in sorodstvo
Salež, 26. januarja 1975
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
JOSIPA VERGINELLE
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, pevskemu zboru, društveni gostilni, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Družine Verginella, Breda in Battigelli Gabrovec, 26. januarja 1975
PRVI PRISPEVKI V SKLAD ŠTIRIH SLOVENSKIH ČASNIKOV
V ~	"	'	' —
Široka solidarnost za uveljavitev slovenskega jezika v javnosti
«Slovenski solidarnostni sklad» je odraz zahtev in spodbuda za uporabo slovenščine
'kbrini tednom so uredni-, lnh slovenskih časnikov Pri-r® j a dnevnika, Novega lista, gospodarstva in Dela ustanovila ^ «i^ solidarnostni sklad» za ea °C J18*'™’ ki bi zaradi vztrajne-hp u.VelJavljanja pravice do upora-in 8 °yenščine v odnosih z organi
adm- • !tav?liki oblasti bili sodno ali raH,-1tIS^ra^vno Preganjani in bi za-nn ktega morali nositi tudi finanč-ip ^ren^' Pohoda za tak sklad se tve ^r°dila iz upravičene ugotovilo « 3 taki. Posamezniki opravi jaza v resnlcl zolo pomembno delo noct S-° jlovonsko narodnostno skup-rmcf ln.da je prav, da celotna skup-mpn l5,risPeva h kritju finančnih bre-mo-i’u ?° labko v konkretnih pri-pn„ lb zol° težka in presegajo moči osebe. Pobuda ima torej dvojen sirot11 ln dvojno vrednost: je odraz nrKfKe solidarnosti slovenske narod-stwuf ,skupnosti, istočasno pa tudi raho , a’ ba b°mo pravico do upo-dmhJ5 °venskeša jezika v javnosti
dosledno izvajali.
nr,., ^fevke za «Slovenski solidar-Vl, ,ni sklad» sprejemajo uredništva vi o ,navedenih časnikov in kot pr-Pnspevek je prof gamo Pahor ^•stopil skladu znesek 186.700 lir, nr.F° mu ga darovali ob procesu esorji liceja «France Prešeren». Slovp8 ] j' dlani glavnega odbora eoske kulturno gospodarske zve-19Ts rani na 1' seji dne 20. januarja so zbrah za «Slovenski solidar-
Svetina, Franc Škerlj. Pavel Stranj, Borivoj Švagelj, Silvij Tavčar, Remigio Tul, Dušan Udovič, Gorazd Vesel, Marko Waltritsch, Stanislav Oblak, Sergij Radovič, Srečko Merlak, Miloš Kodrič, Dana Možina. Hiacint Jussa, Josip Tavčar, Jure Kufersin, Ugo Margon, Jožica Smet, Anton Kapelj, Magda Kuret, Tanja Mermolja, Dino Del Medico. Marko
1975
n^ti8klad» 154.5(X) hrT Fiìibert Ise-- Stanislav Bole, Miloš Bu-p /.»ddze Cej, Majda Colja, Danilo a, . ' Harij Cupin, Viljem Černo, j lz Hehelis, Karel Ferletič, Darij Ta u™0’ Rvuno Jankovič, Branko ? d0’ Vojko Kocman, Dušan Košut ’ rdmund Košuta, Marino Ko-« a’ Miroslav Košuta, Sergij Li-g ^d’ dožko Morelj, Danilo Nanut, p„. a Pahor, Nadja Pahor, Samo Izirin1"’ Permč. Marko Petrič, Mii-iT Predan, Karel Primožič, Ren J1 Primožič, Boris Race. Andrej S„ H Milko Retner, Dino Rener, n.l Rožič. Oskar Slavec, Vito
IZ BRIŠČIKOV
Vaščani iz Briščikov, zbrani 9. t.m. na sestanku za postavitev spomenika padlim v NOB, smo izvolili pripravljalni odbor, ki naj bi s prizadevnostjo uresničil željo domačinov, da bi se oddolžili vaščanom, ki so žrtvovali svoje življenje za boljšo bodočnost nas vseh.
Odbor je prepričan, da ga bodo v tej prizadevnosti podprli vsi, tako z delom kot finančno in tako uresničil zadani cilj.
ODBOR
Kravos, Aljoša Volčič.
Naslednji časnikarji Primorskega dnevnika prispevajo 30.000 lir: Jože Koren, Franc Udovič, Dušan Furlan, Stojan Spetič, Elio Fornazarič, Albin Bubnič, Sergij Premru, Tom Marc, Slavoljub Štoka, Vojmir Tavčar, Bogomil Samsa. Dušan Kalc, Ivan Fischer, Marijan Dolgan, Vladimir Kenda.
Starši osnovne šole «Fran Milčinski» s Katinare darujejo 10.000 lir.
Kraški pust 75
V četrtek nova premiera SAG
Osrednji odbor Kraškega pusta vabi vse vasi na skupni sestanek, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30 v petek, 31. januarja. Odbor javlja, da bo tudi letos tekmovanje mask skupinsko in posamezno. _ Vse podrobnosti, kam naj se zain- i teresirani javijo in kako bo tekmovanje potekalo, bo naknadno sporočeno v časopisu.
Slovensko amatersko gledališče v Trstu bo v četrtek, 30. januarja, prvič v slovenščini uprizorilo igro za pouk Bertolta Brechta «Izjema in pravilo». To je prva premiera SAG v letošnji sezoni. Na sliki posnetek s predstave
utiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiixxtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
TRAGIČNA SMRT BOGOMILE KOCMAN
Včeraj so pokopali Genovefo Hrvatič-Komar
Svojci, sorodniki in številni prijatelji ter znanci družine so včeraj popoldne spremili na zadnji poti Bogomilo Kocman, roj. Prinčič, iz Saleža štev. 19, ki je tragično izgubila življenje v četrtek ponoči. Vest o njeni smrti je vse presunila, čeprav je zadnje čase bolehala in vedno bolj občutila posledice grenkega življenja v mladostnih letih. Milka se je rodila v Brjah pri Komnu 24. maja 1916, zaradi bližine fronte pa je morala tudi njena družina kaj kmalu v begunstvo, iz katerega se je vrnila po koncu prve svetovne vojne.
Milki pač niso bile rojenice na-
"ln*ni
KOROŠCI
88. ROJSTNI DAN
ANTONA MIHLJA
AntoSlihell
88. leto
2novaìY1VIJenja Anton Mihelj. Pra-Pri hčeBdV c°!iviru sv°jcev in sicer
katero živi ^lv,am pn Kor°šcih, s beli Z a °^.leta 1962- Anton Mi-rodil so ?maòin pri Korošcih, kajti hembermwa januarja 1887 v Ri-^vedni i ^današnjem Braniku) v Ho konp=S^°T?nskj kmečki družim. Stni vasini' ludski šoli v svoji roj-H°rico l’- Je ^adi Anton odšel v
v neki’ mimriifn- ^ zaposm najprej za peka ;	• lnici "ato pa se izučil
s'l in snoP ,je sarn vsako noč zme-Ho večAf6]! °k?b tristo kg kruha, dela ìp a , težkega in napornega na očetm, a zbolel ter se vrnil zemljo r orn’ kjer je obdeloval
Leta lov?
Benčič v . ^ ozenil z Milko j® v zakrm, areLpri Divači, ki mu katerih s„U .povila devet otrok, od Potoki se i«86 PrD® z’vk Leto po na Kolonij6 Z ^®no Prcselil v Trst otrocj. Na VmCj k,’er 80 se rodili vsi Piegova , Lolonkovcu je Anton in Ijhel ie svn^lnu--bilP dobro znana, j®- Dolcrp PP ^lso *n košček zem-J,e hib branf f delal z ž®no' ki
,d°nijevem trvVka' najprej na Go1'
•®m trgu k g ’ nat0 pa na Pokri-'o zelenjavo"161 Sta pr°da.iala sadje
ŽilPnI0šLVwT0 voÌno j® Anton slučaju. k er ?pkem: bil J6 tudi na Du-cal cesar;-,v Schoembrunu sre-Za časf In Cel° 2 njim govoril.
• je tako AaPodn?°svobodilne bor-ln Vsa družm111011 kot njegova žena Vala v vrstàlf ogala in sodelo-?retiran intaha0F‘ Sin Emil je bil Remčijo mpajpe :an .v taborišče v
Sdvana kurirk”1 r? ^® bila hčerka nec ie ,Jr,lrka- Današnji slavlie-'('olmin kier°- S(?hoto odpotoval v Zani. kami •:ie lmel vezo s parti-?b,ačila Dobr6 n°sil hrano’ 801 in J® neko sobom 86 Aspominja' ko ga ^mški voiak -v Anhovem ustavil -----vojak m mu je Anton po
sreči zbežal. Tudi po osvoboditvi je Anton ostal zvest svojemu narodu.
Leta 1956 mu je umrla žena in se je Anton preselil s hčerko Silvano h Korošcem. Po dolgih letih službe in dela uživa Anton zasluženi pokoj.
Kljub visoki starosti je današnji slavljenec še zdrav in čil. Cele dneve bere, brez naočnikov, knjige in razne časopise, posebno naš dnevnik ter ga zanima kaj se dogaja ne samo okoli njega, temveč tudi po svetu.
Čestitkam hčerk Silvane in Mar-zije, sina Emila ter vseh sorodnikov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega je slavljenec zvest či-tatelj in mu želi še mnogo let zdravja in sreče.
M. M.
klonjene. Ko ji je bilo komaj 15 let ji je umrla mati, pri 20 letih pa je izgubila še očeta. Kmalu potem se je poročila s Pepijem Kocmanom in se z njim preselila v Salež, kjer sta si ustvarila svoj novi dom, ki ga je osrečilo rojstvo prvorojenca. Sreča pa ni trajala dolgo let. Pepi je bil poklican pod orožje in se je lahko vrnil domov šele čez dolgih 10 let. V času NOB je bila Milka zvesto ob strani svojega naroda in v njeni hiši so aktivisti ter partizani vedno našli varno zatočišče.
Tudi povojna leta niso bila lahka. Rodil se jima je drugi sin; da se je družina preživljala, pa se je bilo treba marsičemu odpovedati in premagovati težave, šele v zadnjih letih so se razmere toliko izboljšale, da bi z možem lahko brez večjih skrbi preživljala jesen svojega življenja, toda Milki ni bila usoda mila. Naj ji bo lahka domača, kraška zemlja. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje.
Včeraj popoldne so poleg svojcev in sorodnikov številni vaščani in znanci spremili na zadnji poti Genovefo Hrvatič vd. Komar, ki je po kratki bolezni umrla v tržaški bolnišnici. V slovo so pokojnici poklonili mnogo cvetja.
Pokojnica se je rodila 4. januarja 1901 v Trstu kot prva hči desetih otrok Alojzije in Josipa Hrvatiča od Domja. Vsako jutro, tako ob lepem kot ob slabem vremenu, je pešačila od Domja v Ricmanje v ljudsko šolo. Takoj po končam šoli je morala kot najstarejša hči pomagati staršem pri delu. Mnogo let je prala perilo meščanom, da si je kaj zaslužila in pomagala družini. Ko je bila stara dvajset let se je poročila in se preselila v Ricmanje k Zorku Komarju, ki mu je v zakonu povila šest otrok, od katerih so še trije živi.
Za časa NOB je pokojna Genovefa, kot tudi njena družina, sodelovala v vrstah Osvobodilne fronte.
Nemci so aretirali in internirali očeta, sestro in brata. Medtem ko se je brat srečno vrnil domov, sta oče in sestra izgubila življenje v nemških taboriščih. Tudi po osvoboditvi je pokojnica bila vedno ob strani slovenskega življa na Tržaškem in se borila za naše pravice ter sodelovala pri domačih naprednih organizacijah.
Posmrtne ostanite pokojne Genovefe so pripeljali iz Trsta v Ricmanje ter jih položili na domače pokopališče.
Naj ji bo lahka domača zemlja! Hčerkama Liviji in Ervini ter drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
M. M.
Profesorji obeh licejev za slovenski šolski okraj
Profesorska zbora znanstvenega liceja in klasičnega liceja «France Prešeren» sta preučila pooblaščene odloke v zvezi z ustanovitvijo šolskih okrajev. Ponovno sta ugotovila, da ima v smislu demokratizacije šole slovenska šola pravico do samostojnega šolskega okraja, -ki ji je potreben za njen nadaljnji razvoj. Zato sta naslovila na pristojne oblasti spomenico, v kateri utemeljujeta to zahtevo.
Prejšnji teden je praznoval 65. rojstni dan
JOSIP LOVRIHA (PELJERJOV)
Ob tem jubileju mu čestitajo žena, sinova, brat in sestri z družinami.
..........................................m.......ini................m.......unii.............................................m..................................................II1III.........................................................................................
IRŽAŠKA FOLKLORNA
skupina
STU LEDI
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Dario in Marta Bogateč (Sesljan 10/G) 5.000 lir, Silvo in Kamila Rebula (št. 42) 5.000 lir, družina Alojz Škabar 10.000 lir, Lucano Tence (bar) 5.000 lir, Karlo Pertot (Brbin-čev, Kontovel) 5.000 lir, Srečko O-rel (Prosek) 5.000 lir, Štefanija Košuta (št. 43) 10.000 lir, Albin Magajna (št. 245) 5.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti Ivanke Sirk darujejo mož Lado, Dušan in Dorica 15.000 lir.
Ob 30. obletnici padlega prijatelja borca Emilia Sedmaka daruje žiži (Bruži) Bogateč 5.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti drage tete Ivanke Sirk daruje nečakinja Nives
5.000	lir. V isti namen darujeta sestri Marija in Roža 3.000 lir.
V	spomin Marice Guštin daruje Lica Sedmak 1.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti brata arh. Viktorja Sulčiča in sestre Ivanke Sirk darujeta Viktorija in Nandi Košuta (št. 296) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BRIŠČKIH
V	spomin pok. Milke Kocman iz
Saleža daruje ŠK Kras 10.000	lir. V
isti	namen	daruje	družina	Josip
Guštin 2.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
V spomin pok. Milke Kocman iz Saleža daruje ŠK Kras 10.000 lir. V isti	namen	daruje	družina	Josip
Guštin 2.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	REPNIČU
V	spomin pok. Milke Kocman iz
Saleža daruje ŠK Kras 10.000 lir. V isti	namen	daruje	družina	Josip
Guštin 2.000 lir.
* * *
Za vzdrževanje spomenika na Kon-tovelu darujejo: Emil Starc (Cilen)
10.000	lir, družina Danev (Kontovel št. 156 - Činkavi) 10.000 lir, Gino Verginella (Kontovel št. 451) 25.000
Darovi in prispevki
lir, Oskar Sedmak (Prosek št. 194)
5.000	lir.
V	spomin ob 8. obletnici smrti brata Emila škerlavaja darujeta sestri Anita in Marija 5.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Andrej Obèrsnel daruje 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin Zvonku Lupdncu daruje Armid Ukmar 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Zvonka Lu-pinca darujeta Romana in Franc Juriševič 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 12. obletnici smrti drage mame darujeta Fani in Josip Bukavec
10.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Mario Matjašič (Barkovlje) daruje 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Zvonka Lupinca darujejo sorodniki s Kom tovela 20.000 ìir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Milko Kocman darujejo za ŠK Kras družina Vidah (Bani) 10.000 lir, Majda in Pavel Colja 5.00Ó lir, Viktor Milič 2.500 lir, Bruno Milič 2.500 lir, Tamara in Zvonko Simoneta 5.000 lir. Janko Simoneta 2.000 lir, Zmaga Blazina
2.000	lir.
V	počastitev spomina pok. Božidarja Jakomina darujeta družini Ja-komin-Kralj 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti očeta Viktorja Štoke daruje sin Luciano 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Vinko Glavina daruje 10.000 lir za PD Slovenec.
Josip Perčič (Briščiki) daruje
1.500	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Edvarda Troiana darujejo Mara in Anica Kapun 5.000 lir, Eda Gorup 3.000 lir in Berta Zužič 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 3. obletnici smrti nepozabne Celestine daruje sestra Delka
2.500	lir za PD L Gruden in 2.500
Sprejema nove člane, posebno in predvsem
FANTE
jutri, 27. t. m., in v ponedeljek, 3. 2., ob 20. uri v Dijaškem domu, Ui. Ginnastica 72.
lir za godbeno društvo Nabrežina.
Ob 10. obletnici tragične smrti Jožeta Jankoviča daruje žena Marija
3.000	lir za Glasbeno matico.
V spomin pok. Danila Sedmaka in v spomin na drage starše daruje Ì Vesna Tul roj. Zahar 5.000 lir za PD I Slovenec in 5.000 lir za Dijaško matico.
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: podporni člani Slava Slavec (Boljunec) 5.000 lir, Mario Ferluga 10.000 lir, Marcelo Čuk (Trebče) 2.000 lir, Silvijo Malalan (Trebče) 5.000 lir, Cvetko Kralj
2.000	lir. V spomin pok. staršev Pierina Šuligoj 2.000 lir.
ZA ŠPORTNO DRUŠTVO «KONTOVEL»
Nadja - Boris Štoka 5.000 lir, Vida Mennucci 5.000, Viktor Štoka tisoč lir, Riko Corrazza 3.000, Angel Gerlanc 5.000, Avgust Gruden 5.000, Darko Starc 5.000, Angelo Starc 2 tisoč, Bruno Štoka 1.000, Anica Cer-noli 2.000, Aristide Sedmak 2.000, Milko Prašelj 2.000, Mirela Prašelj 2.500, Dora Daneu 10.000, Sergij Puntar 5.000, Mario Matjačič 500, Cveto Daneu 2.000, Enzo Biscardo 1.000, Ivan Ciani 5.000, Ottavio Verginella 10.000, Milena Štoka 5.000, Slavko Štoka 6.000, Mario Škerlj 1.000, Alojz Cijak 2.000, Nina in Marija Cjak 2.000, Stanko Daneu
1.000,	Herman Gerdovič 1.000, Drago Regent 1.000, Elvira Zuppin 2 tisoč, Miro Košuta 2.000, Slavko Luksa 5.000, Egon Daneu 5.000, Gino Verginella 2.000, Boris Daneu
2.000,	Rado in Majda Mennucci 2 tisoč, Mili Pahor 3.000, Josip Starc
5.000,	Milan Starc 10.000, Marija Lukša 10.000, Riko in Karla Majov-ski 10.000, Mario Daneu 5.000, Livio Albi 1.000, Mario De Giorgi
1.000,	Mario Milič 1.000, Slavko Kalc
5.000,	Cvetana Daneu 2.000, Stanko Štoka 3.000, Pierina Sigmund 5.000, Dušan Starc 3.000, Pavla Daneu 2 tisoč, Milan Daneu 1.000, Marjan Caharija 1.000. Aldo Casale 4.500, Ema Štoka 2.000. Ivica Furlanič 500, Albin Ota 500, Mario Regent 1.000, Justo Ukmar 500, Elisa Starc 1.000, Josip Regent 5.000, Bernard Fabčič
1.000,	Edvard Štoka 1.000, Fani Daneu 1.000, Lina Daneu 1.000, Josip Bandelj 1.000, Stojan Lisjak 50.000, Alojz Košuta 5.000, Marija Starc 5
tisoč, Milka Starc 2.000, Franc Pertot 2.000, Kati Ban 5.000, Ivanka Daneu 1.000, Vasilij Daneu 5.000, Anica Cibic 5.000, Maja Bitežnik 2 tisoč, Justo Pertot 3.000, Josip Daneu 5.000, Edo Danieli 5.000, Franco Parisi 5.000, Anton Prašelj 2 tisoč, Karlo Pertot 2.000, Virgil Perini 10.000, Silva Regent 500, Alojz Starc 500. Josip Daneu 1.000, Italo Faggin 1.000, Pina Cingerla 500, Ivan Čuk 2.000, Marina Prašelj 5 tisoč, Marjan Starc 10.000, Luciano Gulič 15.000, Aldo Cingerla 10.000, Giulio Gulič 10.000, Bruno Pertot
12.000,	Bruna in Marcelo Danieli
7.000,	Adriana Regent 10.000, Alojz Prašelj 1.500, Ernest Daneu 2.000, Angel škerk 5.000, Aldo Colja 5.000, Ada Versa 3.000, Vanda Stare 5.000, Irene Danieli 10.000, Pino Antončič
3.000,	Liči Kapun 4.000, Bruno Rebula 5.000, Miloš Lukša 10.000,- Radovan Zorn 5.000, Milko Milič 5.000, Albin Malalan 15.000, Danilo Puntar 5.000, Ludvik Starc 8.000, Silvano Dilenardo 4.000, Fiorella Radovič 5.000, Elvira Maiano 1.000, Romano Danev 10.000, Ivan Ban 5 tisoč, Srečko Orel 5.000, Nadja Rupel 5.000, Mario Sedmak 5.000, Dino Daneu 5.000, Mirjan Colja 5.000, Milko Kralj 5.000, Zdravko Kante
3.000,	MarceUa Stocca 2.000, Uči Sedmak 2.000, Danilo Grilanc 5.000, Dario Martinuzzi 1.500, Cveto Ukmar 1.000, Luciano Fagin 2.000, Cveto Prašelj 3.000, Rafko Štoka 5.000, Srečko Sedmak 2.000, Drago Štoka
5.000,	Andrej Starc 1.000, Prašelj-Sterni 10.000, Evgen Starc 2.000, Stanko Gerlanc 1.000, Mario Štoka
1.000,	Alfredo Daneu 5.000, Mario Ban 1.000, Josip Raubar 1.000, Carmelo Lukša 1.000, Mario Ukmar tisoč lir, Zvonko Kalc 2.000, Miloš Kalc 2.000, Slavko Daneu 1.000, Remigio Zuccoli 3.000, Renato Lonzar
3.000,	gostilna pri Kavalinu 5.000, karoserija Pertot 10.000, frizerka Nora 2.500. Kazimir Majevski 5.000, gostilna pri 9 sestrah 3.000, Rado Briščik 4.000, Marino Puntar 1.000, Cveto Stocca 5.000, Boris Starc 5 tisoč, Luči Puntar 2.000, Drago Čuk
5.000,	Laura Gulič 5.000, Rada Albi
3.000,	Danilo Ukmar 5.000, Ivanka Ukmar 2.000, Romano Emili 2.000, Guido Štoka 1.500, Ivan Sardoč 3 tisoč, Bruno Metelko 2.000, Sergij Cibic 1.000, Leonard Terčič 1.000. Irene Emili 2.000, Boian Nabergoj 3.000, Slavka Moro 1.000, Dario in Egidia Starc 10,000, Mario Matjašič-Barkovlje 10.000, Albin Daneu tisoč lir.
Ki
V soboto, 1. februarja, ob 20.30 bo
ALJOŠA ŽERJAL
predvajal v veliki dvorani Kulturnega doma svoje najnovejše filme.
OSMIČ A
Danes je odprl osmico Niko Kosmač iz Zabrežca, ki toči pristno belo in črno kapljico.
BAZOVIŠKI DOM Jutri, 27. t.m., bo Sergej Del-masso predvajal ob 20.30 svoje filme v Bazoviškem domu:
Tržaški partizanski pevski zbor Filmski dnevnik zborovskega koncerta na Jesenicah. Nogometno srečanje «debele A» in «debele B»
Vabimo vljudno na polnoštevilni obisk.	ODBOR
Mali oglasi
MIZARJI! Prodajam po ugodni ceni mizarske stroje tudi za dinarje. Telefon 72-57-57.
TAKOJŠNJA DOBAVA i28, 127; Ì28 71, 72; 85U coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giuba 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
IŠČEMO žensko za vsa kuhinjska dela. Restavracija Bella Capri, Ul. Garibaldi — Gorica.
svežp pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C R EMC AFFÉ praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 . Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575
S črno-bele v barvno sliko s
30-letna
barvna
izkušnja
PHILIPS
TaeOiSf
Colja Aldo
Kontovel 134-tel. 225471
POHIŠTVO IN OPREMA ZA DOM V TRGOVINI «LA GABBIA» 34125 TRST VIALE XX SETTEMBRE, 36 - Tel. 040/793910
JUGOSLAVIJA
manj draga zima
Počitnice na morju,
v hotelih višje kategorije z ogrevanimi bazeni, šport, zabave, zdravljenje ..dnevne letalske zveze z Rimom in Milanom. Trajektne povezave iz Ancone in Barija po večkrat na teden.
En teden z letalom iz Rima 68.000 lir, iz Milana 86.000 lir.
25-dnevno bivanje s potovanjem z ladjo 124.000 lir.
7 dni popolne oskrbe: 30.900 lir.
TEDEN NA SNEGU v znanih smučarskih središčih v Sloveniji: Kranjska gora, Bled (Zatrnik), Bohinj (Vogel) in Bovec (Kanin). Forfait za vso oskrbo od 33.000 lir (od 7. januarja do 31. marca). Bazeni, casinò, drsanje, smučarske šole, jahanje, izposojanje smuči, drsalk itd... t
Informacije in prospekti:
JUGOSLOVANSKI TURISTIČNI URAD UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO 00187 RIM, Via Veneto 10, tel. 461454
GORIŠKI DNEVNIK
V PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA
Verjetno bodo v petek imenovali člane Zaradi splošne krize se problemi devetih rajonskih konzult v Gorici
V konzultah bo 190 članov ■ Na dnevnem redu tudi proračun mestnega podjetja
Imenovanje članov rajonskih konzult je na dnevnem redu redne seje občinskega sveta v Gorici, ki se bo sestal v petek, 31. januarja. Župan je razposlal vabila svetovalcem včeraj. Če bo prišlo do imenovanja teh svetovalcev, bo to brez dvoma važna politična pridobitev za prebivalstvo goriške občine, še zlasti za predmestno prebivalstvo, ki vidi v ustanavljajočih se rajonskih konzultah možnost, da bolj učinkovito prikaže občini svoje zahteve in potrebe. Za ustanovitev konzult so se že pred leti potegovali socialisti in komunisti, njihova ustanovitev je bila tudi vključena v program leve sredine leta 1970, do praktične uresničitve pa prihaja šele sedaj, tik pred upravnimi volitvami. Pravilnik, ki je bil sprejet v občinskem svetu, določa, da je del članov konzult imenovan na podlagi volilne razdelitve v posameznih rajonih na zadnjih občinskih volitvah, manjši del pa predstavlja kulturna in športna društva, gospodarske organizacije, sindikate, šolo. Pri tem pa je prišlo do nevšečnih porazdelitev zastopnikov političnih strank, kajti meje rajonov ne sovpadajo z obstoječimi volilnimi sekcijami. Zato je socialistična stranka že pred časom predlagala, da bi za prihodnje občinske volitve spremenili dosedanjo porazdelitev volivcev na volilnih sedežih. Treba pa bo tudi misliti na direktno volitev članov konzult, kajti le tako bo prišla do izraza najpristnejša volja prebivalstva.
Na dnevnem redu petkove seje imajo tudi obračun mestnega podjetja za leto 1973 ter proračun istega podjetja za tekoče leto 1975. Govor bo tudi o administrativnem postopku v zvezi z mladinci, ki služijo vojaški rok v socialnih službah, v tem primeru v službi goriške občine. Govor bo tudi o nagradi županu, odbornikom in svetovalcem v letu 1975 ter o nagradnem žetonu upraviteljem mestnega podjetja. Na dnevnem redu seje sta tudi interpelaciji svetovalcev Paulina in Bratine o vrtcu v štandrežu in o stanju cest v predmestnih krajih.
V zvezi z zaostrenimi odnosi v svetovalski skupini krščanske demokracije bomo lahko v petek v občinskem svetu ugotovili kakšni so ti odnosi.
jo lani sprejeli zastopniki sindikatov in zveze občin ter zveze pokrajin, vlada pa jo je blokirala. Goriško tajništvo sindikata obvešča, da bodo ob priliki stavke zagotovili najnujnejšo službo v vseh zdravstveno - socialnih ustanovah.
Na sedežu CGIL v Drevoredu 24. maja so imeli včeraj zjutraj organizacijsko konferenco članov CG IL, ki deluje v krajevnih upravah in v bolnišnicah.
Včeraj se je v Pordenonu po sedmih mesecih sestala deželna kon-zulta o emigraciji, da bi razpravljala o tem problemu pred vsedržavno konferenco, ki to konec februarja v Rimu.
Konzulto je vodil deželni odbornik za delo Dal Mas, udeležili pa so se je seveda predstavniki emigrantskih in sindikalnih organizacij naše dežele. Ti so prišli na konzulto izredno dobro pripravljeni, saj so že prej izdelali skupen dokument, v katerem temeljito analizirajo vzroke in posledice emigracije ter nakazujejo konkretne in temeljite rešitve. Dokument, Ki ga bomo v daljšem izvlečku objavili v prihodnjih dneh, so podpisali predstavniki ALEF, ERAPLE - AGLI, Ente Friuli nel mondo ter Zveza slovenskih izseljencev Beneške Slovenije poleg tega pa še deželne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, na samem zasedanju pa je s svojim podpisom
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiilliiliiililiiiliiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiifiiiiiiiilliiiiiiiilllillliiiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiililiiiilllllliniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiin
Slopper sprejel
predstavnike
delavcev jadranskih luk
Predstavniki pristaniščnih delavcev iz Ravene, Chioggie. Benetk. Porto Nogara, Tržiča in Trsta so se v petek sestali z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stop-perjem ter mu orisali pobudo, do ka-
tere je prišlo na nedavnem zasedanju o problemih severnojadranskih luk, ki je bilo na pomorski postaji v Trstu od 13. do 15. decembra lani, da bi namreč priredili posebno posvetovanje o teh problemih ob sodelovanju vseh gospodarskih, družbenih in sindikalnih dejavnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Emilie - Romagne Stopper je soglašal z omenjeno pobudo in izrazil vrsto kritik na račun najnovejšega sklepa goriške trgovinske zbornice, po katerem raj bi tržiško luko začasno upravljalo neko «posebno podjetje». Predstavniki pristaniških delavcev so se odločno izrekli proti temu sklepu goriških zborničnih krogov.
/‘ri upiraj lo za
DIJAŠKO MArilO
PRED DRŽAVNO KONFERENCO O IZSELJEVANJU
naših izseljencev še zaostrujejo
Na seji deželne izseljenske konzulte osvojena zahteva po zaščiti beneških Slovencev
VOLITVE BODO 9. FEBRUARJA
Zastopniki šolskega odbora so v petek predložili liste za slovenske ljudske šole
Enotni kandidatni listi staršev in učiteljev - V četrtek bo sestanek delegatov staršev na nižji srednji šoli - V petek so izbrali kandidate starši dijakov trgovske šole
V	četrtek stavka v krajevnih upravah
V	četrtek, 30. januarja, bodo u-službenei krajevnih uprav stavkali v vsej državi ves dan. Stavko je proglasila federacija uslužbencev krajevnih ustanov FLEI, v kateri sodelujejo CGIL, CISL in UIL. S stavko hočejo doseči od vlade sprejem nove delovne pogodbe, ki so
liiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI
Dcnes popoldne prispejo v Gorico pevci učiteljskega pevskega zbora
S koncertom v palači Attems bodo proslavili 50. obletnico obstoja
Nadaljujejo se priprave za volitve v šolske svete. Kot je znano bodo volitve staršev in učiteljev v razne svete osnovnih šol čez petnajst dni, t.j. v nedeljo, 9. februarja, v svete nižjih srednjih šol v nedeljo, 16. februarja, v svete višjih srednjih šol pa v nedeljo, 23. februarja. Volitve bodo v teh dneh v vsej državi. Volitve ne bodo v zasebnih ali občinskih šolah. V Gorici ne bodo volili niti v ljudski šoli, niti v nižji gimnaziji in niti v višji šoli za otroške vrtnarice. ki so pri uršulinkah. Prav tako ne bodo volili starši otrok, ki o-biskujejo slovenske ali italijanske o-troške vrtce, ki so občinski ali v u-pravi ONAIRC. Starši, ki pošiljajo svoje otroke v slovenske otroške vrtce tako sploh ne bodo volili .kajti pri nas imamo štiri občinske in šest vrtcev ustanove ONAIRC Podobno je za starša otrok italijanskih vrtcev, razen treh (Ulica Orzoni, pevmski most, Naselje sv. Ane), ki sp državni.
V petek opoldne so zastopniki enotnega šolskega odbora za slovensko šolo predložili na didaktičnih ravnateljstvih v Gorici in Doberdobu e-notni listi šestih kandidatov staršev za šolski svet v okviru didaktičnih ravnateljstev. Kandidatni listi so s
Ljubiteljem lepega slovenskega petja se obeta danes lepo doživetje. V' goste v Gorico prihaja učiteljski pevski zbor «Emil Adamič», ki bo popoldne, ob 16. uri, imel v palači Attems svoj jubilejni koncert. Zbor slovenskih učiteljev je bil namreč ustanovljen leta 1925 na pobudo vnetih ljubiteljev petja in glasbenih strokovnjakov. Vzgled za zbor so dali primorski slovenski učitelji, ki so tri leta prej, 1922, ustanovili svoj zbor. ki je bil sestavljen iz učite Ijev raznih krajev Primorske v glavnem pa iz Trsta ali njegove okolice. Zbor je vodil briški rojak Srečko Kumar, glasbeni entuziast, ki je kasneje prevzel vodstvo osrednjega zbora slovenskih učiteljev. Primorski zbor je svoj prvi koncert imel v goričkem Trgovskem domu 29. aprila 1922.
Osrednji, zbor slovenskih učiteljev sestavlja nad 60 pevk in pevcev, sedaj jih • vodi Branko Rajšter. Vaje imajo v Celju, kamor prihajajo iz vse Slovenije, del svojih počitnic pa žrtvujejo za intenzivne skupne vaje in večje nastope.
Na sporedu današnjega koncerta so skladbe J. Gallusa, J. S. Bacha, G. H. Haendla, S. Mokranjca, K. Pahorja, E. Adamiča, M. Gabrijelčiča. R. Simonitija, Kuharja-Gobca, V. Ukmarja, S. Vremška, K Boštjančiča, S. Miheliča, V. Mirka in M. Tomca.
Koncert se bo pričel ob 16. uri. Posneli ga bodo tudi strokovnjaki tržaškega radia. S koncertom bo zamejstvo dostojno počastilo zbor, katerega korenine segajo v našo zemljo.
Zbiranje prispevkov za Prosvetni dom v Štandrežu
V Štandrežu nadaljujejo z zbiranjem prispevkov za gradnjo Prosvetnega doma «Andrej Budal» na Pilošču. Gradbena dela so v polnem teku. Prosvetno društvo «0-ton Župančič» in športno društvo «Juventina» priredita v soboto, 8. februarja, v goriški Prosvetni dvorani zabavni večer s plesom, čisti izkupiček je namenjen v sklad za gradnjo domačega prosvetnega doma. Zato si štandreški prosvetarji
in športniki nadejajo, da se bodo ljudje polnoštevilno odzvali tej njihovi pobudi in tudi tako prispevali za prosvetni dom.
Prejšnji teden so nabrali spet nekaj prispevkov: Darovali so: Romano Pahor 1.000, Dario in Rada Nanut 10.000, Celestino Šturm 5.000, Andrej Pavlin 10.000, Matilda Nanut 1.000, Zalka Nanut por- Sindona 1.000, Anton Rijavec 5.000, Marčeli» no Devetak z Vrha 4.000, Piero A‘-razzini 10.000, Leopold Pavletič 5.000, Berto Grendene 10.000, Stanko Nardin 10.000, Družina Corva 10.000, Valter Reščič 2.000, Iva Tabaj 10.000, Miljo Petean namesto cvetja na grob Lucije Petean 5.000 lir.
svojimi podpisi podprli starši kot to določa zakon. Vsakdo si lahko imena kandidatov in tudi imena vseh volivcev ogleda na oglasnih deskah didaktičnih ravnateljstev. Prav tako so svojo enotno listo predložili tudi učitelji. Imena kandidatov smo objavili pred nekaj dnevi in tudi tu, kot pri starših, bodo v šolskem svetu zastopane vse slovenske šole, saj je, na predlog enotnega odbora. prišlo do kandidature ene učiteljice za vsako našo šolo. Na žalost moramo zabeležiti dejstvo, da so skušale nekatere posamezne učiteljice v goriškem ravnateljstvu predlagati še eno listo, tako da bi prišlo do nekoristne kontrapozicije med slovenskimi šolniki. Na srečo ta nezreli poizkus ni uspel, ker se je velika večina učiteljic in učiteljev zavedla važnosti enotnega nastopa.
Na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» se bodo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri sestali zastopniki staršev iz vseh razredov, da bi sestavili kandidatno listo šestih staršev za za-vodni svet. Na prejšnjem sestanku so sklenili, da bodo v vsakem razredu predlagali po štiri kandidate za razredni svet. To so starši v posameznih razredih tudi napravili. Ti kandidati za razredne svete (ker je razredov 13 je kandidatov 52) se bodo sestali v četrtek, da bi predlagali šest kandidatov za zavedni svet. Sestanek pa seveda ni zaprtega značaja, lahko se ga udeležijo tudi drugi starši. Važna pa je prisotnost tistih, ki so bili pred desetimi dnevi izvoljeni v razredne svete.
Na višjih srednjih šolah bo enotni šolski odbor sklical sestanke staršev prihodnji teden. To velja za klasični licej «Primož Trubar» in za u-čiteljišče «Simon Gregorčič». Na trgovski šoli pa so se starši sestali v petek zvečer na roditeljskem sestanku in razpravljali o volitvah.
Ravnatelj trgovske šole prof. Sirk je obvestil starše o nekaterih šolskih vprašanjih. Odprava popoldanskega pouka, kar otežuje predvsem dijake s podeželja, je dejal ravnatelj, v tem šolskem letu ni več možna: pristojna šolska oblast namreč ne dovoli, da bi popoldanski pouk odpravljali. S tem v zvezi je prof. Sirk dejal, da bodo skušali najti možnost plačila za osebo, ki bi nadzorovala šolsko poslopje v opoldanskem času, po zaključku predpoldanskega in pred začetkom popoldanskega pouka. Tako bi lahko dijaki študirali v razredih
in ne tratili časa po ulicah.
Od pristojne šolske oblasti je ravnatelj dobil brzojavno sporočilo, da bi prihodnje leto četrti razred trgovske šole. Deželna komisija za slovensko šolo pa je sprejela sklep, po katerem se razredi odpro, če bo v njih najmanj osem dijakov. Zato se bodo morali vsi ustrezni forumi zanimati, da bodo imeli za to šolo v prihodnjem letu enako število dijakov. Verjetno bo kmalu urejeno vprašanje telovadnice za dijakinje in dijake trgovske šole. To bo najbrž v občinski telovadnici Lenassi. Doslej dijaki trgovske šole niso imeli telovadbe in bodo neocenjeni.
Nato je še spregovoril zastopnik e-notnega šolskega odbora Edmund Košuta. Obrazložil je težnjo po enotnem nastopu slovenskih staršev in šolnikov ter rezultate, ki so bili doslej doseženi na drugih slovenskih šolah.
Starši- so nato izbrali svoje zastopnike v zavodni svet. To so Cvetka Dornik, Saverij Rožič in Remo Devetak. Izvolili so tudi zastopnike v disciplinski svet ter zastopnike v razredne svete. V zavednem svetu trgovske, kot tudi drugih šol, bodo izvoljeni tudi zastopniki dijakov.
immimiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimifimJiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiitiiiiiitiiiiiHiiiiiimiiiimiMHmifiii
NA POBUDO KROŽKA BRIŠKE MLADINE
pristopil tudi predstavnik Pal Friul.
Deželni odbornik Dal Mas se je ob odprtju dela konzulte odpovedal branju svojega referata. Predstavnik Zveze slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Ado Kont je v imenu koordinacijskega odbora emigrantskih društev sprožil vprašanje ali imajo tudi povabljeni predstavniki pravico do besede. Odbornik je odgovoril, da bodo povabljenci lahko govorili, če bo dovolj časa. Pri tem moramo povedati, da so na srečanju emigrantov, ki je bilo v Vidnu 28. decembra 1974, emigranti soglasno zahtevali, naj se prihodnja deželna konzulta razširi in naj se nanjo povabi čimveč predstavnikov emigrantov. Nato je odbornik Dal Mas odprl diskusijo. Na predlog predstavnika sindikatov je najprej dr. Venier prebral skupni dokument, o katerem je odbornik Dal Mas izjavil. da ga bo deželni odbor proučil, da pa ne more postati predmet diskusije v deželnem svetu.
Člani konzulte so se v svojih posegih v glavnem omejili na podporo dokumenta, na podčrtovanje njegovih važnejših točk ter na zahtevo, da o njem ne razpravlja samo deželni odbor ampak deželni svet, ki naj izdela enotno stališče dežele za državno konferenco.
Posebej so se dotaknili vprašanja težke situacije v zahodni Evropi, ki jo v prvi vrsti plačujejo prav izseljeni delavci, ki že itak živijo v zelo težkih razmerah; o pravici e-migrantov do političnega odločanja, se pravi o tem, da se jim omogoči prihajanje na volitve, o vprašanju šolstva, ki je bilo osvetljeno bodisi s strani novih delegiranih dekretov doma kot tudi s strani problemov sinov emigrantov, ki se šolajo v tu-, jini; dalje o težki gospodarski situaciji v Švici, ki jo tamkajšnje oblasti skušajo prikriti in minimizirati, ter o vrsti drugih problemov.
Predvsem pa so emigranti poudarili potrebo, da se deželne oblasti resno spoprimejo s problemi, da bodo lepim besedam končno sledila dejanja.
Predstavnik Zveze slovenskih iz seljencev iz Beneške Slovenije Alfredo Cicigoj je poudaril, da je dve tretjini prebivalstva Beneške Slovenije v tujini ter zahteval, da se problem te dežele reši s priznanjem slovenske manjšine ter s pospeševanjem industrijskega razvoja. Od specifičnih problemov emigracije se je dotaknil še vprašanja pokojnin emigrantov in vdov po emigrantih.
Ado Kont pa je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je ta včerajšnja konzulta potekala drugače kot prejšnje pozval odbornika naj nadaljuje na poti sodelovanja z emigrantskimi in sindikalnimi organizacijami.
V soboto, 1. februarja v Krminu «Slovenski večer»
Nastop zborov, folklorne skupine in tržaškega gledališča
V mestnem gledališča v Krminu bo v soboto 1. februarja «2. slovenski večer». Tak naslov so dali večeru slovenske pesmi in besede, ki se ponavlja letos že v drugo. Prvič so se Slovenci v krminski občini in v okoliških vaseh zbrali v tem gledališču novembra 1973 in so poslušali pevske zbore, ki so prišli v Krmin iz raznih krajev našega zamejstva. Prvotno so večer nameravali prirediti že lanskega novembra, a so prišle vmes tehnične težave in so prireditev odložili na 1. februar.
Organizacijo je tokrat prevzel Kulturni krožek briške mladine-Ple-šivo-Krmin, ki so ga ustanovili lani in ki ima za seboj že vrsto uspe-
■fiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB UPRIZORITVI BOROVIH «RAZTRGANCEV»
Na Goriškem potreba po ustanovitvi slovenske amaterske gledališke skupine
v
Organizacijo naj bi si prevzeli prosvetni društvi «Naš prapor» in «Oton Zupančič»
Dramska skupina iz štandreža, ki deluje v okviru prosvetnega društva «Oton Župančič», se te dni v prosvetni dvorani v Gorici pripravlja za nastop z dramo Mateja Bora «Raztrganci». Premiero tega dela je štandreška skupina že imela lansko jesen v goriški prosvetni dvorani. Zaradi tehničnih vzrokov pa ni' bilo od takrat nobenega nastopa. Sedaj bo dramska skupina opravila nekaj nastopov na Goriškem (verjetno že prihodnji teden v Sovodnjah in Doberdobu), Tržaškem ter v Sloveniji.
Borovo delo govori o nemških o-vaduhih, ki so delovali za časa druge svetovne vojne v naših slovenskih vaseh. Njihova naloga je bila obveščati okupatorje o pomoči, ki so jo naši ljudje dajali partizanom in kje se ti skrivajo.
Delo je režiral bivši član Primorskega dramskega gledališča Janez Starina, scene je pripravil Karel Nanut iz štandreža, glasbo pa je opremil Danilo Nanut. Nastopajo pa Miloš Tabaj (Ferlež). Elijana Bensa (Rutarica), Rudi Pavšič (Rutar), Lilijana Žigon (Vida, njena
hči), David šošol (Mihol), Edvin Cotič (dr. Mrož), Jožko Figelj (železničar v pokoju), Loreta Mikluš (Lenka).
Čeprav je gledališko delo organizacijsko vodila štandreška dramska skupina, v «Raztrgancih» nastopa več članov prosvetnega društva «Naš prapor» z Oslavja. S tem so bili postavljeni prvi temelji sodelovanja med prosvetnimi društvi na Goriškem v okviru gledališke dejavnosti.
Mladi, ki jih odrsko delo priteguje hočejo iti še dlje. Njihova želja je, ustanoviti osrednjo gori-ško amatersko gledališko skupino, v kateri bi lahko sodelovali mladi igralci iz vseh goriških vasi. Zamisel po taki skupini se je rodila prav lani, ko so štandrežci in Oslav-ci začeli s prvimi vajami «Raz-trgancev». Takrat je bilo sklenjeno, da si bodo obe prosvetni društvi prizadevali, da bi čimprej prišlo do realizacije te zamisli. Na Goriškem namreč potrebujemo tako sku-nino. še posebno . v tem času, ko se v mestu, kakor tudi v nekate-
rih vaseh gradijo kulturni hramovi. Z dograditvijo teh objektov bo vsaka ljudskoprosvetna in kulturna dejavnost pospešena. Naši ljudje bodo tako dobili primerne prostore, kjer bodo lahko prisostvovali raznim kulturnim manifestacijam in med drugim tudi gledališkim predstavam.
Vsekakor pa to ne pomeni, da bo gledališka dejavnost v prosvetnih društvih zamrla. Nasprotno. Kot primer naj navedemo folklorno skupino iz Sovodenj. Tu namreč se ustanavlja osrednja folklorna skupina, v kateri sodelujejo ne le Sovo-denjci, marveč tudi drugi mladinci z Goriškega. To pa še ne pomeni, da bo vsaka druga folklorna dejavnost zamrla.
Ustanovitev goriške amaterske gledališke skupine pa zahteva tudi sposobno organizacijo, ki bi delovala v okviru Slovenske prosvetne zveze. Najboljša rešitev bi bila, da bi si prav" prosvetni društvi z Oslavja in iz štandreža prevzeli to nalogo ter tako odpravili vrzel, ki ie že več let obstajala na Goriškem.
lih poletnih prireditev. Mladi Slovenci, živeči v Krminu, so tudi za ta svoj «2. slovenski večer» povabili na sodelovanje Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete, ki bosta vsaka posredovali nekaj kulturnih skupin. Poleg tega pa bo na tem večeru sodelovalo tudi Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
Novost pa bo nastop krminskega slovenskega okteta, ki ga vodi Ferdinand Simčič. Nastopili bodo uvodoma in zapeli dve pesmi: Aljaževo «Pridi Gorenje» in Vodopivčevo «Po-bratimija». Oktet je pričel vaditi šele lani in domačini ga bodo brez dvoma lepo sprejeli. Sledil bo priložnostni govor, nakar bodo sledili nastopi dveh pevskih zborov. Prvi bo nastopil zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota. Za njim pa bo stopil na oder moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček.
Zatem bo na sporedu priložnostna beseda pesnika Filiberta Benedeti-ča o slovenski kulturi. V kulturnem sporedu bosta še nastop folklorne skupine iz Sovodenj, ki jo vodi Nada Križmančič in zabavnega ansambla «Lojze Hlede» iz števerjana.
Po odmoru pa bodo igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta nastopili z enodejanko Jake Štoke «Mutasti muzikant».
Prireditelji si nadejajo, da se bodo njihovemu vabilu odzvali vsi slovenski rojaki iz Krmina in bližnjih občin, pa tudi drugi ljudje iz našega zamejstva.
Zagotovljeno nadaljevanje tečajev Intasa v Gorici
Izredni komisar ustanov Inapli, Enalc in Iniasa dr. R. Grassi je obvestil predsednika deželnega odbora Comellija, da se bodo profesionalni tečaji Iniasa v Gorici v letošnjem šolskem letu redno nadaljevali. Omenjeni zavodi za strokovno izobraževanje mladih kadrov so kakor znano pred časom zašli v hudo finančno stisko, zaradi katere je grozila ustavitev vsakega delovanja. S tem vprašanjem se je večkrat ukvarjal tudi deželni odbor, ki je sedaj z zadovoljstvom sprejel vest, da se bodo tečaji Iniasa v Gorici kljub vsem težavam redno nadaljevali.
Glede vprašanja priznanja slovenske manjšine moramo poudariti, da so to zahtevo vključili kot posebno točko v skupni dokument. Poleg tega pa sta o tem problemu spregovorila tudi predstavnik INČA Raimondi ter predsednik Ente Friuli nel mondo Tolotti.
Ob koncu je odbornik Dal Mas obvestil prisotne, da se bo pred deželno konferenco še enkrat sestal z ožjim izborom članov konzulte ni pa kljub številnim zahtevam dal nobenega zagotovila, da bo enotni dokument predložil deželnemu svetu.
ŽIVA GRUDEN
Prometna nesreča v Ulici Cadorna
Avtomobilistka povzročila 2,5 milijona iir škode
Na križišču med Ul. Santa Chiara, Ul. Cadorna in Drevoredom 20. septembra se je v dopoldanskih u-rah pripetila prometna nesreča, pri kateri se je poškodovalo šest vozil. Škode je približno za 2,5 milijona lir.
Iz Ul. Santa Chiara je zavila na levo v Ul. Cadorna 30-letna Vittorina Devetak iz Ul. Signorini 4. Pri zaviranju je ženska izgubila oblast nad vozilom in se najprej zaletela v fiat 500 last 54-letne Marie Villani iz Gorice. Pri tem je avtomobil Devetakove vrglo na levo stran, kjer je trčil v štiri parkirana vozila. O-škodovanci so Gianfranco Leban iz Ul. S. Giovarmi 12 (približno milijon lir škode), Sergio Clemente iz Špetra ob Soči (600.000 lir), Henrik Pavšek iz Ljubljane (pol milijona lir) ter Rodolfo Plet iz Ul. Paolo Diacono 35 (20.000 lir). Pri nesreči ni bil nihče ranjen.
Obvestila Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča, da konec januarja zapade rok za prijavo sprememb v družinski sestavi. V poštev pridejo upokojitve, poroke, rojstva, smrti in zaposlitev družinskih članov. Kmetje, ki so stari nad 70 let in ki živijo sami. lahko prosijo za izbris iz kmečke bolniške blagajne. Upokojeni kmetje se namreč lahko vpišejo v INAM, ki jim nudi brezplačno zdravila. Zainteresiranci, ki hočejo vložiti prošnjo za izbris, naj se za podrobnejša pojasnila obrnejo do pisarne Kmečke zveze v Ulici Malta 2. S seboj naj prinesejo knjižico upokojitve in vpisnico v kmečko bolniško blagajno.
KZ obvešča, da januarja lastniki kmetijskih strojev lahko prijavijo uporabo goriva za leto 1974 ter zaprosijo za nove bone. S seboj naj prinesejo knjižico UMA.
Kmetje, ki mislijo popravljati hišo naj prošnjo za denarno podporo čimprej vložijo.
Vinogradniki, ki so prejšnje leto obnovili vinograde, morajo to spremembo javiti na trgovinsko zbornico, če hočejo imeti še pravico do zaščitnega znaka. Rok prijave traja 6 mesecev po nasadu novih trt.
Za izpopolnjevanje prošenj ter za vsa pojasnila naj se zainteresiranci obrnejo do urada Kmečke zveze.
IZ SOVODENJ
Zadnja pot Franca Petejana
V ponedeljek so v Sovodnjah pokopali Franca Petejana, ki je v nedeljo zjutraj umrl v 80. letu starosti. Pokojni Franc se je rodil v Sovodnjah. Njegov oče je bil namreč kmet na posestvu barona Bian--ihija. Leta 1909 je odšel v Gradec, kjer se je izučil za kolarja. Leta 1912 se je vrnil, začel opravljati svoj obrtniški poklic in pomagati svojemu očetu na kmetiji. Leta 1915 je odšel k vojakom in se je na avstrijski strani boril pri Grgarju in na Piavi. Po koncu vojne si je njegov oče postavil v vasi najprej barako, potem pa so si, sezidali hišo. Franc Petejan je leta 1920 odšel v Grgar pogledat, kje je bila fronta. Tamkaj se je spoznal z Justo Pavšič in se z njo poročil. V zakonu so se rodili trije sinovi, Franc, Milenko in Mirko. Vse tri so vzgajali v slovenskem in naprednem duhu. Franc je bil med drugo vojno v vojaškem zaporu v Gaeti, Milenka pa so poslali v posebni bataljon. Po razsulu fašistične Italije sta oba odšla k partizanom.
Pokojni Franc je po prvi vojni zamenjal poklic. Zaposlil se je pri kamnoseku Cotiču, kjer je obdeloval kraški kamen do 67. leta, ko je stopil v pokoj. Pred štirimi leti je v krogu svojih otrok in ožjih sorodnikov slavil z ženo Justo zlato poroko. Isti dan pa je srebrno poroko slavil tudi njegov starejši sin Franc, občinski odbornik.
Na zadnji poti ga je spremila množica domačinov. Pokojnikovim svojcem izrekamo naše globoko sožalje,
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi danes, v nedeljo, 26. januarj a 1975, ob 16. uri, v palačo Attems na Komu, kjer bo
JUBILEJNI KONCERT
UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA «EMIL ADAMIČ»
ob njegovi petdesetletnici.
DIRIGENT: BRANKO RAJŠTER
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Ivan Cankar
HLAPEC JERNEJ IN
NJEGOVA PRAVICA
(Dramska freska v dvanajstih postajah — dveh delih) Odrska priredba:
JOŽE BABIC Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC Glasbena oprema: FRANCE LAMPRET Režija:
JOŽE BABIC
Danes, 26. t.m., ob 16. uri v župnijski dvorani v Števerjanu. Jutri, 27. t.m., ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. V torek, 28. t.m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
Prosvetno društvo «štandrež»
— dramski odsek —
vabi na premiero komedije v 3. delih Sama in Bella Spewacka
NAŠI TRIJE ANGELI
Režija: A. Pregare
Danes, 26. januarja, ob 19.30 v župnijski dvorani v štandrežu.
Predavanja v društvih SPZ
V	prihodnjem tednu bodo v Gorici in na podeželju, v društvih včlanjenih v SPZ, razna predavanja, V klubu «Simon Gregorčič» v Gorici bo v četrtek, 30. januarja, ob 20.30 Goričan Miladin Černe prikazal dolgometražni ozvočeni film o svojem potovanju v razne države Južne Amerike v letu 1974. Černe je prepotoval že precej sveta, povsod je posnel precej filmov, pred približno letom dni smo v Gorici gledali njegov film o potovanju okrog sveta, v zadnji sezoni pa je filme o potovanjih v raznih državah prikazal v prosvetnih društvih in povsod žel veliko uspeha. Prepričani smo, da bodo Goričani v četrtek prihiteli, da bi videli tudi njegove posnetke iz Južne Amerike.
V	petek, 31. januarja, ob 20. uri pa bo, v priredbi prosvetnega društva «Danica» na Vrhu, na sedežu pri črncih predaval o potovanju po Sovjetski zvezi Roman Rodaro iz Gorice. Prikazal bo čez 200 barvnih diapozitivov. Povsod, kjer je prikazoval te diapozitive, je imel Rodaro uspeh. Voditelji društva na Vrhu, ki so pred kratkim uvedli take večere, vabijo k udeležbi domačine v čimvečjem številu.
Prav tako v petek, 31. januarja, ob 20. uri bo v poslopju osnovne šole v Gabrjah, v priredbi prosvetnega društva «Skala», kinoamater Zdenko Vogrič iz Gorice prikazal nekaj dokumentarcev o tukajšnjem zamejskem življenju. Predvajal bo, in to prvič, film o otvoritveni svečanosti osnovne šole v Sovodnjah, film o lanskem izletu SPZ k Sv. Urhu in v Škofjo Loko ter Želez nike, film o odkritju spomenika padlim partizanom na Vrhu ter film o potovanju po Madžarski. Morda bo imel s seboj še kak drug film o tukajšnjih dogodkih, saj jih je v zadnjih letih posnel kar precej.
Planinsko predavanje o himalajski ekspediciji
Prihodnji teden v petek, 7. februarja, bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje o temi «5. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo v letu 1974, in sicer na Kangbačen (7.902 m)». Dr. Jože Andlovič iz Šempetra bo predvajal ozkotračni film o tej ekspediciji, inž. Peter Ščetinin iz Ljubljane pa bo prikazal številne barvne diapozitive. Na teh bo moč videti potovanje po Indiji in Nepalu ter vzpon na Kangbačen, ki ga je Ščetinin dosegel z dvema tovarišema 29. sept. 1974.
Izleti
Smučarski izlet, ki ga je prosvetno društvo nameravajo prirediti danes v Sappado. so zaradi pomanjkanja snega preložili na 23. februar. Prijave sprejemajo Viviana Stanič Loreta Maraž in Silvan Pittoli.
Predavanja
Kmečka zveza obvešča kmetovalce iz Števerjana, da bo jutri na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» predaval inž. Kosta, profesor na Kmetijskem inštitutu v Novi Gorici. Naslov predavanja bo «Gojenje vinske trte».
Vedno na sedežu PD «Briški grič» bo inž. Kosta v četrtek, 30. januarja govoril o vzgoji in varstvu vinske trte. Zaradi zanimivosti predavanj so kmetje s tega dela Brd vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo.
Razna obvestila
Goriški fotoklub bo imel ustanovni občni zbor v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v prostorih kulturnega doma v Sovodnjah. Dnevni red predvideva izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo pripravljalnega odbora, diskusijo na poročilo, pregled in odobritev društvenega pravilnika ter izvolitev društvenega odbora.
Goriška občina obvešča lastnike, psov, da morajo najkasneje do 28. februarja plačati ustrezni davek na pse. To bodo lahko storili na pristojnem občinskem uradu.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «Una calibro 20 per lo specialista». C. Eastwood in J. Briges. Barvni film.
CORSO 14.30—22.00 «La poliziotta». M. Melato in R. Pozzetto. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Salvate la tigre». J- Lemon. (Film je bil deležen priznanja «oscar» leta 74).
VITTORIA 15.00—22.00 «Cugini carnali». S. Player in R. Cucciolla. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00—21.30 «I cannoni di San Sebastiano». Charles Bronson in Anthony Quinn. Barvni film.
'Iržic
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Un uomo, una città». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Herbie, il maggiolino più matto». Barvni film-
l\ovu Gorica
SOČA «Suzana in Jeremija», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kralj džungle», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Rektor v postelji», danski barvni film ob 17.00 in 20.00.
RENČE «Prišel bo moj dan», angleški barvni film ob 16.00 in 20.00
PRVAČINA «Prostitutka ali svetnica»-Kanadski barvni film ob 16.00 in 20.00.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
Rojstva: Alessandro Gobbo, Manuel Compassi, Marco Fabretti. Simone Cocchi, Giovanni Grassilli. Matteo Birsa, Evelyn Vorisi, Denis Mikluš, Nataša Briško, Massimo Gatta, Stefano lacumin, Paolo Franco.
Smrti: 77-letni upok. Enrico Ghia-minut, 75-letni upok. Giovanni Ra; spar, 73-letna upok. Maria Paluzzi por. Dreossi, 48-letna upok. Aurora Peteani, 75-letni upok. Mario Lo-renzut, 79-Ietni upok. Giuseppe Gru-sovin.
Oklici: bolničarka Liliana Visin-tin in financar Oronzo Simeone, u-čiteljica Margherita Boico in zdravnik Marino Saccomadi, gospodinja Liliana Ballore in poštar Angelo Contino, natakarica Marisa Marga-rit in optik Giovanni Marin, študentka Loredana Boschin in uradnik Sergio Tolusso, gospodinja Pasqualina Margherita in podčastnik karabinjerjev Giovanni Sibilla, g°' spodinja Bernarda Gagliano in pod' častnik vojske Giovanni Palazzo, učiteljica Giovanna la Torre 'n podčastnik vojske Antonio Ruggiero-
Poroke: vrtnarica Maddalena Ric' ci in podčastnik vojske Bruno Gar' bau, bolničarka Claudia Cado jj1 delavec Giacinto Contino, učitelji' ca Landesina Aizza in obrtnik GiO" vanni Vrech.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-rici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Piciulin in dr-Kouvalis. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič, v Rinkah in Doberdobu dr. Fella, v Tržiču & štarancanu pa dr. Bon.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta
FRANCA PETEJANA
Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Komjancu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Justa, sinovi Franc, Milenko in Mirko z družinami
Sovodnje, 26. januarja 1975

KULTURA
PETI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Tržaška komorna skupina
Njeni člani so: sopranistka Gloria Paulina, mezzosopranistka Elena De Martin, tenorist Giuseppe Botta, baritonist Paolo Loss ter pianistki Roberta Lantieri in Neva Merlak - Na sporedu tržaški skladatelji Merkù (s praizvedbo), Viozzi in lanettovich ter Rossini in Brahms
Pednji koncert je v letošnji oni Glasbene matice tisti, ki e namenjen spoznavanju italijan-stov mVa^aisk‘'1 skupin all soli-nani ^°^a je za lansko sezono lian a^blra na pianista iz oddani Kn ,esc'e’ Sergia Marengonija, m Ì10 treba za letos niti iz našega
mn o nji,pa zato' ker se j® (ob nn, S1“ ze prej obstoječih skupinam ■ koncertantih, ki jih že poz-
Prhe°ìaìn ubi t0rej ne kazal° •iim sphrfJatl koncert brez kakega po-
f0 ®Sa razloga) pred kratkim rmrala nova komorna skupina, ori ^ Cameristico di Trieste», Kateri lahko priteguje naše za-Va anJe več dejavnikov: da je no-tur!'ln Se nepoznana (nepoznana 1 v italijanskih glasbenih kro-saì bo to njen prvi javen na-meL V Trstu) ; da je po sestavi lc]=>,anega v°kalnega kvarteta in na: u-ja Priročno ne prav med najobičajnejšimi, nasprotno; da
skit/. repertoarju dela tržaških In _ dateljev, za katera je bila cele ama.Pobudnica; in da sodelu-Na,. tudi slovenska pianistka mea^>ak. kar Je ponoven pri-vpi, .Ppzrtivnega vključevanja slo-Žasu lh, glasbenikov v splošno tr-oglasbeno življenje in plodne-u-i sodelovanja med glasbeniki o-l0ž„naarodnosti: tako ob tej pri-tiei;t°Stl Slcer delno zbledi opre-n._ev’ glede izvajalcev v uvod-vkr? x.tnvku, istočasno pa postane ninJUCltev Tržaške komorne sku-bolj6 ute ab°.nrnajsko sezono toliko
Tržaška komorna skupina je nadih ^ -eta ko se je šest mla-n h rz,askih solistov, specializira-v komorni zvrsti, odločilo še stv novo. obliko koncertnega udej-š„_ vanJa: nastopati v zasedbi me-V| .eda v-okalnega kvarteta in klasični, Priročno s skladbami kla-kn^i avtorjev, ki so danes red-dp,- v k°ncertnem življenju, in z iinai S0oobnih skladateljev, ki že za ini V svojern opusu uglasbitev Dirai-0 zasedbo ali ki bi kompo-mnrn na, Pobudo same Tržaške komorne skupine.
Glori/p®1?1 Pojoj0 sopranistka £lP a d”aulizza. mezzosopranistka Pe T?,n .Martin' tenorist Giusep-na j,, tta in baritonist Paolo Loss, tieri ,av\r Pa igrata Roberta Lan-1 m Neva Merlak. Vsi že ima-izjo ? sab° individualne umetniške nih 'J1-'® k°t solisti na samostoj-i2vaiaSt°Pih ali z orkestrom, kot stninT101, samospevov, vokalno in-mentalnih del ali opernih vlog.
r^a, Paulizza je diplomirala seppi ^kam. konservatoriju «Giu-Se nat art'‘r">> z najvišjo oceno in za t-n lzP0P°lnjevala na tečaju Sedei ®0,rno. glasbo v Bayreuthu. sez ,ua a j® Pri mnogih opernih Verdi ” V tržaškem gledališču per • .v Genovi, Turinu, Modeni, Bih m*’ .laggiù v Emiliji in dru-verihaif5^^ ter nastopala pri iz-
tovrstnih0ra^0,ri-iev’ maš in drugih snemalb skladb. Mnogokrat je sko in a 23 'talijansko, jugoslovan-PrpdcmSV,lcarsko radiotelevizijo in žele 3Vl 3 de a avtorjev naše de-
dinlrimf ?e Martin je prav tako tori in- ra 3 na tržaškem konserva-certni’ ,P?sveča se komorni kon-sodnhn”ejavnost;‘ 'n daje prednost kfc- avtorjem in tukajšnjim hateljem. Pela je v mnogih
italijanskih mestih in pred kratkim nastopila na otvoritvenem koncertu sezone, ki jo prireja «Società Alfredo Casella» v gledali-lišču Piccolo Regio v Turinu. Snemala je za RAI in jugoslovansko RTV.
Giuseppe Botta je po študiju petja v Trstu začel z intenzivnim o-pernim udejstvovanjem v italijanskih in tujih gledališčih s pomembnimi vlogami v operah, kot so Don Pasquale, Ljubezenski napitek, Hovanščina, Il campiello, Zlati petelin, Ivan Grozni, Boris Godunov. I veljavi! se je kot priznan interpret Monteverdijevih skladb in drugih vokalno instrumentalnih del, recimo Carmina burana. Leta 1973 je prejel prvo obsolutno nagrado na natečaju «Puccini d’oro» v mestu Lucca, že deset let prej pa je zmagal na tekmovanju «Concorsi Enal».
Paolo Loss se je razen študiju solističnega petja posvetil tudi tehniki gregorijanskega petja. Štiri leta je bil dirigent zbora tržaškega semenišča, nato šest let zborovodja pri Sv. Antonu Novem. Dirigira] je tudi zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk in zbor «Giuseppe Tartini» in z obema dosegel laskava priznanja na zborovskem tekmovanju v Arezzu. Sam je pel kot solist po Italiji, Jugoslaviji in Švici.
Roberta Lantieri je študirala klavir z Dariom De Roso in diplomirala z odliko in pohvalo. Priredila je že recitale v Italiji, Grčiji, Švici in Nemčiji, nastopila kot solist z orkestrom v Italiji, Jugoslaviji, Romuniji in na Poljskem ter že večkrat igrala z berlinskim filharmoničnim orkestrom. Poučuje klavir na konservatoriju «Tartini» v Trstu.
Neva Merlak je diplomirala na tržaškem konservatoriju z Mau-reen Jones in prejela nagrado «Peressoni» za najboljšo diplomo onega leta. Slovenska publika jo dobro pozna po številnih nastopih kot solistko, klavirsko spremljevalko in solistko z orkestrom. Igrala je v Rimu, Neaplju, Milanu, Vid-nu, Pordenonu, Gorici in drugih italijanskih mestih, v Mariboru, Ljubljani, Celju, Kranju, Šibeniku, na Reki, snemala z orkestrom Radiotelevizije Ljubljana, za koprski radio in za RAI. Poučuje klavir na konservatoriju «Tartini» in pri Glasbeni matici v Trstu.
Skupno delo omenjenih solistov v Tržaški komorni skupini je kljub njenemu še kratkemu življenju o-brodilo vrsto uspehov. Skupina je
Prejeli smo
MLADJE št. 16, koroška revija za literaturo in kritiko. Izhaja v Celovcu. Izdajatelj, založnik in lastnik Klub Mladje. Glavni urednik Florjan Lipuš, odgovor-nik urednik Avgust Malie.
VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV, št. 4. Izdaja Odbor koroških partizanov v Ljubljani. Uredniškemu odboru predseduje Pavle Žaucer-Matjai. Večina člankov je posvečena današnji problematiki na Koroškem, zlasti pa položaju slovenske manjšine.
že nastopila v Brescii, Cuneu, Ro-veretu. Gorici ter pri nas v šti-vanski gotski cerkvi in v Miljah; snemala je za RAI, prav pred dvema tednoma pa je imela uspešen koncert na Dunaju. Njen repertoar je obširen in obsega Rossinijeve, Schumannove, Mendelssohnove, Brahmsove, Dvorakove, Poulen-cove, Ravelove, Casellove in Mor-tarijeve skladbe ter dela, ki so jih uglasbili tržaški avtorji Pavle Merkù, Giulio Viozzi in Daniele Zanettovich.
Na koncertu v sredo bomo poslušali prav skladbe omenjenih treh domačih avtorjev, kot uvodno točko Rossinijevo «La passeggiata», v drugem delu pa Brahmsovo prvo zbirko «Liebesliederwal-zer». O izvajanih delih več v prihodnji številki.
JANKO BAN
L„ i
Tržaška komorna skupina, ki bo nastopila na abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB STALNI ZBIRKI V KOSTANJEVIŠKEM GRADU
Kipar in grafik Tone Kralj
Njegova razvojna umetniška pot do današnjega odpiranja vrat v nov fantastični svet V zadnjem času je mojster zaposlen s spomenikom Matije Gubca, ki bo postavljen v Krškem
Portal kostanjeviške osnovne šole, ki ga je izdelal akademski slikar in kipar Tone Kralj in ki je bil odkrit nedavno
“"‘'■»ii.iii,,,,,,,,,
miniiiiitiitiiiiiiiitmmiiimiimjiiiiiiiiiiimiiiiimiiimHiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiitiitiiiiiitiiiiiiiimiimtimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiima
NOVA PRIDOBITEV ZA TRŽAŠKE LJUBITELJE
Zanimivi ciklusi redkih filmov Univerzitetnega filmskega kluba
Za začetek celotni opus sovjetskega režiserja Tarkovskega Na programu tudi jugoslovanski filmi v sodelovanju s SPZ
ustavni ie Prišlo do ponovne shemi ? Univerzitetnega film-tro9un»entra’ s tatico CUC (Cen-hi se	tark) clnemdtografico),
Se	7----
Po ne ì,m- menu vendar obrača sploh „„ 'Luc.nci študentsko, temveč lani noi,: l?Z?$k,0. občinstvo. Toda Postavunfklub:	se n* namerava
stoječi??1 ? honkureneo z že ob-niti niih' temvgč nekako dopol-riožnostiZ0 ?fjavnost, ni imel sPoredon ^ J” zacel s Omskim uporabni. - Lejos je hlub dosegel Rotolri kinodvorane Radio v Ul.
PedaUsč oh Ul' San Michele, teri bo l? fare nniverze), v ka-20.30	sredc° ob ls-00 in
Prikazoval h? I !•', februarie™. Klub bogat filmski spored.
čimve<?l??ria?a sproti izkoriščati nje	za prikazova-
is«* *
nekoj moči nSlV?' tako ^ bo "odvoraJh^13 V dru0lh fc*-
nju	Posodo v sodelova-
je J?!1!]1™ ,or9anizacijami. Za kcZnim T k uba je dov°lj iz-
študenta ali neT 3 m
Prodaja n	llr ln se
trotti ? Benciji Utat v Pasaži • na univerzi in drugje.
s sovjetski™ n ZaČel 5' februarja dosU3kìzZlllTnorrÌ rivanova mla-
režčerL A Jla	“S <Teh nimov
se D7a“	Zrkovskega -
Torkovsk^T i1*™™' ki ]ih je
bo namreč d fi1 režiral. Sledil
v SaL rsten 1ilm <<Sola™»
ten ko Č- //"r™ Verziji- med-
nut skraišn ltalln nsla za 40 mi-sramna verzija. Tretji re-
žiserjev film, «Andrej Rubliov», pa bo premiersko predvajan v kinu Ariston-INC.
19. februarja se bo začel ciklus enega največjih veteranov ameriškega filma. Josepha Lea Mankievicza, ki ga CUC označuje za «največjega režiserja zvočnega filma». Na sporedu bodo filmi «Beli človek, živel boš», «Eva proti Evi», «Operacija Cicero», «Nenadoma preteklo poletje», posebej (v sodelovanju z British Film Ciuhom v dvorani Ancifap) pa bo predvajana izvirna verzija zadnjega filma «Nesumljivi».
26. marca se bo začel, še vedno v kinu Radio, morda najizvirnejši ciklus na sporedu: retrospektiva italijanskega režiserja Ferdinanda Marie Poggiolija, ki je eno največjih odkritij novega filmskega kritičnega študija. Režiser, ki je deloval v fašističnem obdobju, je morda najdoslednej-ša italijanska filmska osebnost pred neorealizmom. Prikazani bodo filmi: «Gospa vseh» (katerega je Poggioli pripravil le montažno, režija je Maxa Ophulsa). «Adija, mladost», «Da, gospa», «Civilna smrt», «Ljubosumje» in «Sestre Materassi». To niso vsi filmi režiserja, ki je umrl leta 1945, so pa vsi njegovi filmi, ki so danes dosegljivi, tako da je to najpopolnejša doslej organizirana režiserjeva retrospektiva.
7. maja se bo v kinu Radio začel ciklus angleških filmov z naslovom «za protizgodovino angle-
škega filma» s katerim hoče CUC dokazati, da je v angleški kinematografiji (kot v ostalih) dosti več zanimivih smeri, kot skuša prikazati «uradna historiografija». Prikazanih bo pet izmed najboljših primerov angleške fantastike: Michaela Powella «Oko. ki ubije», Terenca Fischerja «Prikazen Londona», Roga Warda Bakerja «Pogum in izziv», Michaela Reevesa «Satanov ostrostrelec» in Roberta Fuesta «Alpha Omega, začetek konca».
Posebej, v dvorani kluba La Cappella Underground, bo CUC v sodelovanju s tem krožkem predstavil celotno retrospektivo mladega režiserja belgijskega filma, ki je tudi eden najvažnejših režiserjev zadnjih let, Andréja Del-vauxa. Na sporedu bodo filmi «Šol-U o obdobje», «Človek z obrito lobanjo», «Nekega večera v vlaku», «Zmenek v Brayu» in «Lepa». Razen tretjega filma so vsi v Italiji neznani.
CUC predvideva nato še nekaj pobud, ki jih bo podrobneje izoblikoval: ciklus približno 30 filmov italijanskega neorealizma (v sodelovanju z univerzitetnim tečajem zgodovine filma), ciklus jugoslovanskih filmov (v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in z drugimi organizacijami), retrospektiva ameriškega režiserja Roberta Aldricha (v sodelovanju s kinom Mignon) in nekaj predvajanj političnih dokumentarcev.
SERGIJ GRMEK
Devetindvajset let je bil Tone star, ko je naslikal podobo «Očeta» (Mestni muzej, Ljubljana). Oče sedi v ospredju podobe in rezlja neko figurico, nenadna misel ali zunanji nemir sta ga odvrnila od dela, pazljivo se je zagledal predse in rahlo odprl usta. Očetov izraz je čvrst in razumen, roke so krepke ter žilave, oblečen je v tedaj še običajno hodnično srajco brez ovratnika. Na desni, v o-zadju, slika Tone podobo iz vaškega življenja, na levi pa nas vodi pogled strmo v prostor, v ulico domače vasi. ki jo tu in tam oživljajo postave vaščanov. To je torej podoba moža, kateremu «ni bilo dano, da bi postal izučeni kipar, ker je kot edini sin moral ostati na kmetiji», podoba, ki ima v Tonetovem umetniškem delu programatično vrednost. Sin, ki je razpel krila in poletel v širši svet, gnan od klica umetniškega nagona, se je s to Podobo oddolžil svojemu rodu — očetu in domačemu kraju, kajti o-boje je združeno na naši sliki. Rodu rezbarjev, katerih pota se izgubljajo v nedoumljivem izročilu prvinskega snovanja pradedov in kasnejšega počasnega preoblikovanja visokega umetnostnega jezika v preprosto ljudsko govorico. Svojemu domu, ki je navzoč pravzaprav v vsem njegovem umetniškem delu v vseh razsežnostih. Od pisane in bogate snovi kmečkega bitja in nehanja do elementamosti oblik slikarskih predmetov, kakor jih je izoblikovalo življenje, privezano na težko zemljo. Na zemljo, ki skopo rodi. pa je dobra tudi oblikovalcem-loončarjem. na deželo z lepimi gozdovi, ki dajejo svoj les tudi suhorobarjem, obodarjem in rezbarjem.
Tako je z očetovo doto in bratovo pomočjo (glej Moje življenje!) stopil na trudapolno umetniško romanje mladi Tone Kralj, zavit v plašč časa, ki pa ni bil rožnate barve. Piava je opravila svoje in ko se je fant vrnil s fronte je z vsem tedanjim mladim rodom delil nemir in vzburkanost tistega obdobja. Kot še nikoli dotlej je bila pri nas o-čitna volja ustvariti nekaj novega, boljšega, revolucionamejšega. Predvsem seveda na področju kulturnega ustvarjanja. Leta 1920 ob istem času, ko je Kralj še pred Akade-
mijo prvič razstavljal v Jakopičevem paviljonu, je bila tudi v Novem mestu odprta Jakčeva razstava ob asistenci pesnika Antona Pod-bevška. Navdušenost, zagnanost in napor «Mladih» so potem rodili nove umetnostne oblike, katere je naša umetnostno-zgodovinska teorija v skladu z evropskimi merili poimenovala ekspresionizem. Bila je to umetnost, ki ji pojavi zunanjega vidnega sveta niso več zadostovali in je zato iskala globlje pod površino stvari tja do duhovnih a-fer, seveda na rovaš realističnih prvin umetnostnih predmetov.
O začetku umetniške poti nam slikar takole pripoveduje:	«1920.
leta, še ko sem maturiral, je moje prve produkte razstavil Rihard Jakopič v svojem paviljonu na vseslovenski pomladni razstavi. S tem je bila moja usoda zapečatena. Od takrat nisem imel nobenega smisla za kakšen drug poklic, tudi za pedagoškega ne, ampak le za «svobodno» likovno ustvarjanje.» Zanimalo nas bo. kakšna so prva dela, ki so nastala še pred slikarjevim odhodom na praško Akademijo. Kot primer bi navedli sliko «V potu svojega obraza» (1919). štiri gole človeške postave se trudno plazijo prek roba zemlje proti gledalcu. Zemlja je nerodovitna in spredaj pokrita s trnjem. Gre za prispodobo težkega, vztrajnega človekovega boja za obstanek, prispodobo. ki je prežeta z globoko tragiko in spominja na prizore iz strelskih jarkov prve svetovne vojne, ki jih je mladi Tone moral dobro poznati. V oblikovnem in vsebinskem smislu je podoba nastala ob Tratnikovih risbah, iz splošnega razpoloženja časa in seveda predvsem iz slikarjeve volje, znanja in u-metnostnega talenta. Pred nami je že nov slovenski umetnik s svojimi potezami, katere bo na svoji u-metniški poti dalje razvijal in poglabljal. že grafika «Pregnanci» iz 1 1921 je spregovorila v nekoliko drugačnem jeziku. Motiv je še tratnikovski (Begunci), globoka sklo-njenost postav je n.pr. cankarska in tudi sicer značilna za to dobo, toda na postavah moža in zlasti žene. so zahtevne nove, secesijske prvine (Klimt).
«Na Jakopičevo priporočilo me je sprejel na svojo specialko direktor praške akademije prof. Jan štur-sa. Po njegovi tragični smrti 1923. leta sem se poslovil od Prage in se izpopolnjeval na Dunaju in v Parizu, v Benetkah in Rimu, pa še v arhitekturi, ki mi je prišla prav pri mojem delu na Primorskem...» — poroča nadalje o svojih učnih letih v Moji življenjski poti mojster Kralj. V teh lepih, mladih časih je Tone Kralj postal «uomo universale», podobno kot gotski m rene-
sančni mojstri, kajti bil je v isti sapi kipar, slikar, grafik in poznavalec arhitekture, mko da je zmogel vse vzgibe svoje ustvarjalne fantazije preliti in uresničiti v ustreznem umetniškem gradivu.
V štursovi delavnici je nastala plastika Hrepenenje, ki nam lepo pripoveduje o umetnostnih težnjah, za katere se je tedaj navduševal mladi kipar. Gre za torzo zenskega telesa, ki se je kakor drevo potegnilo v višino, oblika se povsem skrije z vsebino, kajti dinamični rasti figure ustreza smisel nemirnega hrepenenja, način obdelave lesa nam odkriva štursove elemente, oblika male glave pa secesijske nekje iz bližine Klimta. Podobno so oblikovane tudi plastike Idealist (1922) in Saloma (1923). Vsebina teh zgodnjih kiparskih del je torej v glavnem splošna, abstraktna, mladi kipar se bori s tujimi vplivi in vztrajno in uspešno išče svoj lastni umetnostni jezik.
Slednjega je našel Tone Kralj ne kako sredi dvajsetih let, ko je končal šolanje in si prižgal lastno ognjišče. Tedaj ga je s fantastično silo pritegnila domača zemlja, zlasti še rojstna vas, ki mu je poslej postala neizčrpni vir za večje in zahtevnejše kompozicije. V smislu «nove stvarnosti», ki je tedaj v visokem svetu zavrla ekspresionistično «samovoljnost», je Tone zavestno in kreativno sprostil svoje lastno umetnostno snovanje. Leta 1926 je nastala slika Slovenska svatba in leta 1932 Kmečka svatba, podobi, ki zgovorno pričata o novi umetnikovi poti. Prizorišče v obeh kompozicijah je kmečka «hiša», protagonisti so kmetje, upodobljeni v svatovskem rajanju. Oblikovno so slednjo slikovito prvino zamenjali ostra linija, strogo plastično senčenje in dokaj zastrta barvna skala Liki kmetov so stilizirani, ponekod do grotesknosti. -Ta vtis nam povečajo še maskiranci, ki nasto pajo na obeh prizoriščih. Pred nami se je kot pod glogovo palico čarovnika odprl pogled v začarani svet širokoplečih ljudi, ki se neokretno pregibljejo, se objemajo in dotikajo s prečudnimi kretnjami. Oblečeni so v skorjasta, na pločevino spominjajoča oblačila, z obrazi, onemelimi v njihovih nesprejemljivih čustvovanjih. Ne marajo gledalcev, zato se obračajo proti njim s hrbti ali pa s profili, kot da hočejo svoj svet zapreti pred radovedneži. In čeprav v obeh «hišah» čujemo glasove harmonike, niso te vesele viže, njihov glas je temačen, hripav, kakor ljudska romarska pesem. Tak je «Kraljev» svet
Dr. STANE MIKUŽ
(Nadaljevanje na 6. strani)
OD 7. DO 15. FEBRUARJA LETOS
NAJBOLJŠI FILMI SVETA NA FESTIVALU V BEOGRADU
Predvajali bodo 83 filmov iz 33 držav vsega sveta Mednarodni simpozij o socialnem filmu - Prihod številnih svetovno znanih režiserjev in filmskih igralcev
V Beogradu bo od 7. do 15. februarja peti, jubilejni, mednarodni filmski festival «FEST-75», katerega polni uradni naziv je «Najboljši filmi sveta». Pred začetkom tega svetovno uveljavljenega festivala bo od 28. janua-ja do 6. februarja pod pokroviteljstvom UNESCA «Filmska parada», na kateri bodo predvajali 12 najnovejših del svetovne filmske proizvodnje, namenjene otrokom.
Smoter festivala v Beogradu, ki je bil ustanovljen 1970. leta je, da v duhu sodelovanja in prija teljstva z nacionalnimi kinema tografijami in narodi sveta pri kaže najpomembnejša dela svetovne filmske proizvodnje in na ta način prispeva k razvoju hu manističnega in naprednega fil ma. V skladu s tem smotrom bo do tudi letos na FESTU p-edva jali najboljše filme, 83 iz 33 držav, vštevši Jugoslavijo, ki so bili narejeni po lanskem festivalu v Beogradu. Med njimi je 50 filmov, ki so na državnih oziroma mednarodnih festivalih dobili najvišja priznanja. Med izbranimi filmi prevladujejo filmj s socialno temo, so pa tudi filmi s protifašistično, protivojno tematiko in le redki na temo seksa. Da bi zadovoljili zanimanje najširšega kroga ljubiteljev filmske umetnosti, predvajajo filme na festivalu v Beogradu v okviru uradnega programa (/ dveh dvoranah), pet v okviru petih posebnih programov (v 17 kinodvoranah) in na televiziji. Tako obširnega programa nima noben drugi filmski festival na svetu. Zato ima beograjski festival dvakrat več gle-davcev kot festival v Moskvi, trikrat več kot festival v Cannesu, štirikrat več kot berlinski in petkrat več kot festival v Benetkah. Poleg tega gleda program FEST na televiziji letno nad 30 milijonov ljubiteljev filma.
To je medna-odni filmski festival v Beogradu dosegel ne s ko kotiranjem z dvomljivim ukusom, temveč s filmi, ki so na mednarodnih in državnih festivalih dobili največja priznanja in v neposrednem stiku z občinstvom v kinodvoranah doživeli največji u-speh. Za tako svoje delo in populariziranje pravih vrednosti filmske umetnosti, je FEST dobil javno priznanje za svoj program, namenjen delavcem od Mednarodnega združenja proizvajalcev in festivala v Parizu. Zasluga FEST je tudi, da je občutno vplival na reperioamo politiko kino podjetij in prispeval, ca se je občinstvo pričelo vračati k filmu.
Med 83 filmi, ki bodo letos prikazani na FEST, je največ severnoameriške proizvodnje (18), zatem francoske (10), sovjetske (8), italijanske (7). S po tremi filmi bodo zastopane V B. Španija, Zvezna repub.ika Nemčija, s po dvema češkoslovaška. Madžarska, Belgija, švedska in Jugoslavija. Od ostalih 21 držav z vseh celin: Azije (Japonska, Mongolija. Indija, Iran, Turčija), Afrike (Alžirija. ZAR, Senegal). Amerike (Kanada. Kuba. Argentina. Čile. Bolivija, Brazilija. Mexico) Evrope (Švica, Grčija. Poljska. Finska. Nemška demokratična republika) in Avstralije bo prikazano po eno njihovo najboljše filmsko delo.
Za časa FESTA bo tudi tradicionalni mednarodni simpozij na temo «Sodobni socialni film — vsebinske in estetske značilnosti». Simpozija se bo udeležilo okrog 80 domačih in tujih avtorjev, filmskih kritikov, pisateljev, sociologov, filozofov, politologov in drugih poznavalcev filmske umetnosti.
Mednarodni filmski festival v Beogradu bo, kot vsako leto, priložnost za srečanje in razgovore z inozemskimi gosti na FESTU, filmskimi umetniki, režiserji in nosilci glavnih vlog v filmih, ki bodo predvajani na festivalu. Letos je povabljenih okrog 300 postov, med njimi režiserji: William Friedkin. Francis Ford Con-pola, Pier Paolo Pasolini, Federico Fellini, Luis Bunuel, Sidney Lumet, Andrej Končalovski, igralke in igralci: Sophia Loren, Claudia Cardinale, Geraldine Chaplin, Laureen Bacali, J. P. Beimondo, Charles Boyer, Al Pacino, Yves Montand, Jack Lemmon, Lino Ventura in številni drugi.
V spomin na nedavno umrlega velikega filmskega umetnika bo na FESTU poseben spominski program, posvečen Vittoriu De Šici. V okviru tega programa, bo v Domu kulture «Vuk Karadžic», o delu in osebnosti umetnika govoril režiser Zdravko Velimirovič, zatem pa bodo prikazali predzadnji film De Sice «La breve vacanza» (Kratke počitnice). Poleg tega bo v Kulturnem centru predvajan zadnji film De Sice «D viaggio» (Potovanje). Ob tej priložnosti bosta o mojstru neorealizma govorila režiserja Zika Mitrovič in Dragoslav Adamovic. Pričakujejo, da se bodo prireditve v Kulturnem centru udeležili tudi člani družine pokojnega umetnika ter Sophia Loren in Richard Burton, glavna protagonista filma.
BOŽO BOŽIČ
ZA DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE V KOPRU
Slovenski oktet tokrat v Portorožu
Petje na visoki umetniški ravni - Dvorana popolnoma zasedena
Koncert Slovenskega okteta bi moral biti 17. t.m. v Kopru. Ker pa je koprska gledališka dvorana zaprta zaradi popravil, je Društvo prijateljev glasbe v Kopru moralo svoj letošnji peti koncert prenesti v dvorano Avditorija v Portorožu.
Če primerjam petje Slovenskega okteta, ki sem ga poslušal lanskega avgusta v Dubrovniku z zadnjim nastopom v Portorožu, moram dati prednost le-temu: z vidika celotne pevske ubranosti kakor interpretadjske impregnant-nosti. Programsko mm sicer ni nudil nekaj novega, vendar je prirejene ljudske pesmi raznih narodov pod mslovom «S pesmijo okrog sveta» strnil v prijetno zaokrožen spored, ki je po svoji interpretacijski nazornosti dosegel svoj maksimum v drugem delu koncerta, ko je bil ansambel vseskozi intonančm čist, glasovno zlit in v delovanju skladen, v oblikovanju enoten. Pomanjkljivo-
POGLEDI NA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST
Dve knjigi znanega slovenskega slavista Borisa Paternuja pri založbi Partizanska knjiga
V svoji široko zasnovani založniški dejavnosti, ki jo založba Partizanska knjiga vedno bolj izpopolnjuje, posveča založba svojo skrb tudi znanstvenemu tisku. V ta tisk sodijo tudi knjige zbirke Pogledi. In v tej zbirki sta izšli tudi dve zajetni knjigi znanega slavista Borisa Paternuja POGLEDI NA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST. Knjigi Borisa Paternuja nista enoviti in ne prinašata ene same razprave, ki bi v kontinuirani obliki obravnavala problematiko slovenske književnosti bodisi po dobah ali avtorjih. V teh dveh knjigah so objavljene razprave, predavanja, govori, študije Borisa Paternuja, ki jih je imel ali objavil ob raznih prilikah. Vendar pa vse skupaj logično povezuje določen avtorjev pogled na dogajanja v slovenski književnosti. Ker se je Paternu ukvarja! tako s slovensko klasiko kot se ukvarja tudi z moderno slovensko literaturo, dajeta njegovi dve zajetni knji-
gi razprav zanimiv pogled na dogajanja v slovenski književnosti od slovenske puntarske pesmi in od Prešerna pa prav do današnjih dni, do pesnika Mateja Bora ali Tomaža Šalamuna
Prva knjiga prinaša pod naslovom Razvoj in tipologija slovenske književnosti predavanje, ki ga je Paternu imel leta 1966 na seminarju za tuje slaviste v Ljubljani. To je nekak uvod in nekaka sinteza avtorjevih pogledov na slovensko književnost Potem obravnava dva tipa slovenske književnosti in preide na poezijo, kateri je posvečen pretežni del prve knjige. Zlasti je obsežen tisti del, kjer je govor o Prešernu in o Jenku. Tema dvema je posvečenih več prispevkov, bodisi razprav ali predavanj.
V drugi knjigi se Paternu dotika realizma v slovenski književnosti in obravnava Jurčiča, Kersnika, Cankarja pa se spet povrne k liriki
in razčlenjuje v samostojnih spisih Borovo liriko, sodobno slovensko liriko in Šalamunovo zbirko Poker. Na koncu se spet ukvarja z različnimi teorijami v literarni znanosti.
Kot nestrokovnjaki težko sodimo o Paternujevi knjigi. Ob dejstvu, da sta bila recenzenta Marja Borš-nikova in France Bernik pa smemo zaupati tema dvema, ki jamčita za kvaliteto dela. Tudi dejstvo da so bile vse razprave, referan-ti in predavanja že objavljeni, kaže na nesporno kvaliteto vseh del. Vsakdo, ki bo prebiral ta dela pa bo lahko tudi sam ugotovil originalne avtorjeve poglede na dogajanja v slovenski književnosti. To pa pomeni, da predstavlja knjiga s Paternujevimi deli tehten prispevek k slovenski literarni zgodovini in teoriji. Zato je prav. da sta knjigi z avtorjevimi originalnimi pogledi na slovensko književnost prišli na svetlo.
Sl. Ru.
sti, ki smo jih zazmli na sicer redkih mestih, so intonativnega zmčaja, kakor n.pr. pri Kernja-kovi «Mojcej», potem v stopnjevani zanesenosti na trenutke o-slabljena kontrola lepote tona pri nekaterih posameznikih, kar se je pojavilo pri Maroltovi «Ribniški» in Šedlbauerjevi «Teče voda, teče»; pri Ortelli - Gcdlijevi «Montanari» in Kemovi «Old man ri-ver» se je občasno oglašal izstopajoči glas v prvem basu. To seveda niso take šibkosti, ki se ne bi mogle ob vodstveni kontroli in pevski disciplini v najkrajšem času odpraviti in s tem osvežiti tudi izrazno oblikovalni trenutek. Pri ansamblih namreč, ki so v svojem petju izčiščeni, tehnično do visoke mere dovršenosti izde-lani, včasih prav do virtuozne spretnosti in elastičnosti, se vsako, še tako rahlo odstopanje posameznika bodisi v intonativnem bodisi v dinamičnem pogledu, kakor tudi v pogledu vprašanja skladnosti in enotnosti pri oblikovanju fraze, odrazi v toliko večji meri, kolikor bolj je ansambel v svoji celotnostni osnovi dovršen. In Slovenski oktet sodi v visoko kvalitetne ansamble, pri katerih se pri ocenjevanju lahko spuščamo le v drobne vprašljivosti, z namenom, da jim pomagamo k premostitvi do še večje pevske popolnosti in do še bolj pristno dognane, prepričljive izraznosti. Vsekakor pa nas petje te osmerice še nadalje utrjuje v prepričanju. da je Slovenski oktet še vedno naš najboljši komorni pevski ansambel, katerega kvalitete segajo v vrh interpretatorjev umetne in ljudske pesmi.
Zadnji koncert v Portorožu bo ljubiteljem ljudske pesmi in vsem pevcem našega obalnega področja, ki so se koncerta udeležili v polnem številu in z živim zanimanjem spremljali lepoto izvajanj, ostal v spominu kot prijetno doživetje. Na drugi strani pa so nekateri, ki se jim pridružujem tudi jaz, izrazili željo, da bi v bodoče Slovenski oktet presenetil svoje poslušalce z norim sporedom, ki naj bi vnesel, novih, osvežujočih doživetij.
Dvorana je bila popolnoma zasedena.	IVAN SILIČ
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
@
OVEN (od 21. 3. do 20.	4.) Kontrolirajte
svojo preveliko vnetljivost, kajti sicer boste prišli v finančne morda celo kazenske težave. Nerazpoloženje na delovnem mestu se bo preneslo tudi na razpoloženje v družini. Zdravje dobro.
__ BIK (od 21. 4. do 20. f iv 5.) S sodelavci se bos-f	te ^ar dobro ujemali,
vendar vse to ne bo y pomagalo, ker poseb-nih rezultatov ne bo. Zelo lepo pa bo v vašem običajnem družbenem okolju.
DVOJČKA (od 21. 5. jA do 22. 6.) Preden se ' ' za nekaj resnega odločite, prisluhnite tistim, ki se na stvar dobro spoznajo. Dobro se boste počutili v novem okolju. Rezultati dobri in tudi sreča v ljubezni. Nevarnost, da se prehladite.
Veljaven od 26. januarja do 1. februarja
RAK (od 23. 6. do 22. ^	> 7.) Na delu ne bo šlo
r/jJjfcAA vse prav, zato boste I imeli težave tudi doma in v vašem običajnem okolju, kjer s svojim razpoloženjem ne boste vnesli prijetnega vzdušja.
^^ LEV (od 23. 7. do 22. f	8.) Nekaj čudna, ven-
t	\dar	pa zelo dobra po-
J nudba, ki bi vam zna-la veliko koristiti. Zahteva pa celega moža in veliko dobro volje. Zelo prijetno srečanje.
DEVICA (od 23.	8.
tA do 22. 9.) Vaše stališče bo prevladalo. S tem si boste utrdili položaj. Izkoristite priložnost, da se gmotno opomorete. V čustvenih zadevah nobenih večjih sprememb.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Ohranite mirno kri tudi v trenutku, ko ne bo lahko. Izgubili boste lepo priložnost moralne in materialne uveljavitve. Zadoščenje v ljubezni
ŠKORPIJON (od 24.
delu,
' v službi ali v poslih bo vse teklo. In vendar rezultati ne bodo kdove kako veliki. Dobili boste pismo ali darilo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Prisluhnite ljudem, ki jih poznate za razsodne in poštene. Tudi če kaj ne bo šlo, krivda ne bo vaša. Neki čustveni nagibi bi se znali sprevreči. Tudi kar se zdravja tiče, le trenutno nerazpoloženje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) če boste na-I daljevali kot doslej, ne bo hudo in boste kar zadovoljni z rezultati, kajti razmere se nekoliko slabšajo. Tudi v ljubezni ne iščite nekih velikih novosti. Zdravje kar dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posvetite več časa svojim nalogam in obveznostim, kajti površnost se prej ali slej maščuje. Vsekakor se boste uveljavili. To bo pripomoglo k uveljavitvi v družbi
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vse vaše želje se sicer ne bodo izpolnile, vendar boste v splošnem zadovoljni. Proti koncu tedna se boste srečali z neko osebo, ki jo boste takoj vzljubili. Ne bi bilo napak popaziti na zdravje.

KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3		H	4	|5		6		7	8	9	10
11			m	12	|			■	13			
14		■	15		|		■	16				
	■	17			m		18					m
19	20				M	21					■	22
23				m	24					■	25	
26			H	27					m	28		
29	m		30				m		31			
	m	32					m	33				
m	34					@	35				■	
36				m		37				mr		
39			IH" I				i m			41		
42			1 1									
nave, 16. nezdrav, 17. redovnica, 18. periodično gibanje, 20. mesto v NDR, znano po optičnih instrumentih, 21. najboljši slovenski telovadec vseh časov, 22. slovenski pesnik (Simon), 24. zamejsko športno društvo, 25. italijanski popevkar (Little), 27. lačen, 28. ime slovenske oper-
ne pevke Jankovič, 30. čepeti na stolu, 31. najdaljša jugoslovanska reka, 32. gotov, 33. žensko ime, 34. predmeti skulpture, 35. vprežna žival. 36. sila, 37. vas pri «našem kraju», 38. spodnji deli posod, 40. kazalni zaimek, 41. Oscar Robertson.	(lako)

Kipar in grafik Tone Kralj
(Nadaljevanje s 5. strani)
Rešitev križanke v torkovi številki
VODORAVNO: 1. «naš kraj», 4. sosedje «našega kraja», 11. ilega!na irska vojska, 12. skupine ptic pri selitvi, 13. pogled, videz (v angleščini), 14. Valentin Asmus, 15. telesna poškodba, 16. revne. 17. gola, 18. kraj v Sloveniji, 19 moško ime, 21. italijanski glasbeni ustvarjalec (Francesco), 23. se ji ne ljubi delati, 24. srbohrvatski dan v tednu, 25. Tvrdič Rato, 26. jugoslovanski bencin, 27. italijanska filmska i-gralka (Sofia), 28. biblijska oseba, 29, predlog, 30. arabski pozdrav,
31.	satirična kabaretna popevska,
32.	mariborski dnevnik, 33. ime italijanskega pisatelja Soldatija. 34.
gojenec šole za podčastnike, 35. bogastvo Brazilije, 36. vas pri «našem kraju», 37. žensko ime, 38. Darko Černej, 39, ponovno v srbohrvaščini, 40. 1000 kg, 41. osebni zaimek, 42. faktor, 43. jugoslovanski otok.
NAVTIČNO:	1. slavni brazilski
nogometaš, 2. časovna merska e-nota, 3. Pietro .Aretino, 4. republika ob Gvinejskem zalivu, 5. politični delavec v Dolini, 6. kemijski simbol za radij, 7. Adam je bil prvi, 8. največja arterija pri človeku, 9. babice. 10. vzdevek predsednika Einsenhowerja, 12. junak W. Shakespearja, 15. desni pritok Do-
v polnem zanosu ter zmogljivosti, to je «pravi» Tone Kralj, kakor ga poznamo in priznavamo doma in v svetu.
Leta 1932 je nastala podoba Pred-pomlad. Slikar je upodobil pogled na vaški kal, na hiše in na ženske, ki so se zbrale ob luži. Zdi se mi, da je ta slika nekaka prelomnica v Kraljevem ustvarjanju. Svet je postal mehkejši, slikovitejši, priljud-nejši, hkrati pa so postala slikarska sredstva redkobesednejša, ekonomičnejša. kar vse priča o ustvarjalni, razvojni sili umetnikovi.
Iz tega novega razvojnega obdobja bi omenili dve podobi, in sicer Pietà (1934) ter Rudarje (1937). Na prvi sliki je Tone upodobil svojo mater, ki sedi vsa skrušena in žalostna ob mrtvem sinu — pilotu. Tragična zgodba, pri kateri je sodeloval tudi brat — slikar z vso človeško in umetniško zmogljivostjo. Druga podoba nam pokaže rudniško nesrečo, ko mati z otrokom v naročju z grozo strmi na mrtvega moža, rudarja. Obema podobama je skupen mehkejši slikovitejši način oblikovanja predmetov, obe podobi sta likovno redkobesedni, izredno pretehtano zgrajeni' ter zato dvignjeni v območje monumentalnosti. Tudi grafika tega časa nosi pečat enakega slogovnega razvoja. Glejmo • lesorez žetev (1934)! Na žitnem polju žanjeta dve ženski, moški veže snope, v ozadju je kmečki dom. Grafika, ki deluje kot relief.
tako je vse sežeto in plastično grajeno. Redkobesedna misel lista je, da je kmečko delo sicer težavno, toda nujno in polno ponosa.
Prišla so leta okupacije. Tene Kralj je slikal deloma na Primor-bKcm, deloma je kiparil duma. Kot zaveden Slovenec je doživel zaplembo premoženja, pri čemer so mu domobranci uničili in raznesli vrsto slik in grafičnih matric. Prav pred ormi okunatorja je tedaj med oru-gim nastajal kiparski cikel Kmečki ' iint, v katerega je mojster položil vse svoje prepričanje in znanje. V njem je v strnjeni kiparski govorici pokazal ošabnost fevdalne gospode, krutost rabljev in obupni pogum uporniških kmetov.
Po osvoboditvi se je Tone Kralj z vso vnemo vključil v naše umet nostno življenje, udeleževal se je številnih razstav doma in na rujem, sodeloval je pri natečajih, ilustriral je knjige. V njegovi umetnosti je zaznavno postopno opuščanje stilizacije in prehajanje k novemu realizmu, ki je včasih močno priostren tako da sproži tu in tam že vizionaren videz. Taka je n.pr. podoba V ateljeju (1954), kjer se je » stara slika Rudarjev povezala z igro neoblečenih lutk v nekak nadrealistični dialog, ki nam odpira vrata v nov fantastičen svet.
Tudi grafika tega časa (Pust, 1954) nosi pečat vizionamosti in fantastične razlage tega sveta.
Prav v zadnjem času je mojster Kralj zaposlen s spomenikom Matije Gubca, ki bo postavljen v Krškem. Tako bo tudi bližajoče se 75. leto starosti izpolnjeno z ustvarjalnim nemirom, težavami in — prepričani smo — tudi z uspehi.
....................................................................................................................................III1II.II1II..1IHIIIII1HHIII.IIII.IIIIII1IIIIIIII.II1.............„...........................................................
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNCVC, RISE MIKI MUSTER
Mravljinčar se je menda čutil povsem varnega in je mirno nadaljeval svojo večerjo. Osmuknil je z lepljivega jezika nanj nalepljene mravlje in jih pozo' al kot največjo slaščico, nalepil nanj brž druge in ponavljal to delo najmanj po! ure s tako naglico in vnemo, da ga je bilo veselje opazovati. Mravlje so vznemirjene begale sem in tja, a bilo jih je vedno manj.
Tedaj je nenadoma od nekod prisopihal upehani Kuni, zavohal nenavadno žival in se pognal proti njej s takim besom, da jo je zvrnil po tleh. Tak položaj je pa mravljinčarju nemara celo prijal, zakaj edino njegovo orožje v boju z napadalcem so bili mogočni kremplji, s katerimi bi mogel psa celo ubiti, če bi ta ne bil dovolj spreten in previden.
Kuni je skušal mravljinčarja zgrabiti za vrat, česar mu pa krempljar ni dovolil. Izmikal se mu je tako spretno in ga obdeloval s kremplji s tako silo, da se je pes pričel odmikati. Kazno je bilo, da se bo celo popolnoma umaknil z bojišča. Dečka je to presenetilo, zakaj poznala sta ga dotlej kot neustrašnega junaka, pripravljenega na spopad s komerkoli in kjerkoli.
NEDELJA, 26. JANUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja
12.55	Risani filmi: OČKA IN DRUŽINA
13.30	DNEVNIK
14.00	Kako se to napravi?
14.45	KAPITANOVA HČI
16.00	Program za mladino
17.00	DNEVNIK
17.15	Poročila in rezultati nogometnega prvenstva
18.00	Detektivka «Il palcoscenico è tutto il mondo»
19.00	Ital. nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS
20.00	DNEVNIK
20.30	MOJZES — šesto nadaljevanje
21.35	športna nedelja
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnega dogodka:
18.15	Ital. nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS
19.00	Glasbena prireditev s Fredom Bongustom 19.50 športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Človek in njegova glasba: BURT BACHARACH
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.25 POROČILA
9.30	Svet v vojni, serijski dokumentarni film 10.20 Otroška matineja:
11.25	Kmetijska oddaja, pripravila TV Novi Sad
12.00	Z. Pirtošek: RDEČA KAPICA
12.25	SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Innsbrucka
14.00	POROČILA
14.45	Igre brez meja, zabavna oddaja
16.35	POROČILA
16.40	Košarka: Zadar — Jugoplastika, prenos 18.15 POVEST O SREBRNI JELKI
19.30 DNEVNIK
20.05 Odpisani: «KANAL»
20.55	S kamero po svetu: SUDANSKA FOLKLORA
21.25	športni pregled
22.40	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
18.45	Smuk za moške, prenos iz Innsbrucka
20.00	Pregled tedenskega programa
20.35	«ŠOK», celovečerni film
21.45	Jugoslovanski šport v letu 1974
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 11.15 A. Ingolič: Deček z dvema imenoma, dramatizacija; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester;
16.00	Glasba in šport; 17.00 P. Arbiter: Pojedina pri Trimalhio-nu; 18.00 Koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.45 Pratika;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Ritmične figure.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš? ; 10.30 Dogodki in odmevi;
10.45	Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled;
15.45	Poskočne; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Pet stopinj v prazno; 18.35 Poje Oto Pestner;
18.45	Iz Jogotovnega juke boxa;
19.00	Prenos RL: 19.30 Pisana glasba; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek;
12.00	Popularne plošče; 14.00 Drugi zvok; 14.30 Dva orkestra; 15.30 Nogomet od minute do minute;
17.00	Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu
z Ranierijem; 2115 Poje Orietta Berti; 22.05 Pianisi Bruno Canino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Pevci lahke glasbe; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja; 17.45 Glasbeni spored; 19.55 Operna glasba;
21.00	Opereta; 21.25 Plošče in skeči; 22.50 Pozdravljena Evropa.
III PROGRAM 8.30 Dunajski filharmonični orkester; 10.15 Sličice iz Francije;
11.30	Na sporedu so orgle; 12.20 Simf. glasba; 14.20 Dunajski trio;
17.30	Na sporedu je flavta; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Preteklost in sedanjost: Reka in rimska pogodba iz leta 1924; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 «Franklin v Parizu», dramatizacija.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 12.00. 13.00,
19.00	Poročila; 6.50 Danes za vas;
7.30	Za kmetijske proizvajalce; 8.10 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 Nedeljsko popoldne: poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža in humoreska; 18.05 Ivan Klima: Klara in dva gospoda -rad. igra; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 A. Rotholz: Kozarec vode.
12.30 12.55
13.30
14.00 14.25
17.00
17.15
17.45
18.45
19.15
20.00
20.40
22.45
18.45
19.00
20.00 20.30 21.00 22.00
10.00
17.35
17.55
18.05 18.20 18.50
19.05 19.15 19.30
19.55 20.10 21.25 22.00
19.55
20.15
20.30
21.00
21.30
PONEDELJEK, 27. JANUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Monografije Tedenska informativna knjižna oddaja DNEVNIK
Sedem dni v parlamentu Tečaj nemškega jezika DNEVNIK
Program za najmlajše
Program za mladino: SLIKE IZ SVETA in SEME KOPRIVE Dokumentarec: «Nastanek stolice»
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
POLJUBI ME, TEPEC
Film s Kirn Novak je režiral Billy Wilder in igrajo v njem še Dean Martin, Felicia Farr, Cliff Osmond itd.
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
športni dnevnik
BELFAGOR oziroma PRIKAZEN V LOUVRU
Ob 20. uri
DNEVNIK
TV razprave
SIMFONIČNI KONCERT
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV ŠOLA: Kocka, Divja Avstralija, Človek gradi, človek u ničuje, Znanost in znanstvenik
E. Majaron: V znamenju dvojčkov: PREVZETNI MEDVED
Risanka
Obzornik
VESOLJE
NEGA BOLNIKA NA DOMU
Odločamo
Risanka
DNEVNIK
Sodobna oprema, poučna oddaja
Jonesco: NOVI NAJEMNIK in Valentin: SELITEV
Mozaik kratkega filma: IZLET Z LETALOM
DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanke
DNEVNIK
življenje v gibanju, serijski film Monitor: BEOGRAD, MESTO NA VODI ŽELIM BITI Z VAMI, zabavno-glasbena revija
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.40 Šola; 12.00 Popoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Baročni orkester; 19 20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe
KOPER
7.30, 8.30. 12.J0, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Radijski oder - Scotti: Stari kapitan; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek;
15.15	Radijski oder; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 Športni pregled; 18.00 Glasbeni koktail; 18.30 Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL;
19.30	Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Eros Sequi: Velika poezija; 21.15 Operna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 15.00, 19.00 Poročila;
6.30	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 12.10 Glasbeno-govorni spored; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka: Donizettijevo življenje; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna tr simf glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Glasba Divjega zahoda; 20 20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni;
21.15	Umetnost m slovstvo; 21.45
Večerni revijski spored; 22.15 Življenj'- G ^"vo'vtoIp
II PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30,	15.30	19.30
Poročila; 8.40 Kako in zakaj?;
8.55	Melodrama, 9.35 Nadaljevan ka: Donizettijevo življenje, 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Program s Paolom Villag-gi°m; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori;
19.55	Bizetova «Carmen».
III. PROGRAM 8.30 Koncert; 9.30 Polifonija; 11.30 Beethoven - Liszt; 13.00 Glasba skozi čas : 14 30 Dva hornista; 16.00 Baletna glasba, 17.25 Enotni razred; 17.40 Violinist in pianist; 18.45 Kulturno življenje; 19.15 Koncert; 20 30 Plošče SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00.	12.00. 13.00,
15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pravljice in zgodbe; 9.40 Orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14 10 Zbor iz Ribnice; 15.45 «Vrtiljak»; 17 00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah:
18.05	Naš gost; 18 20 Lahke glasbe; 19.40 Trio Avgusta Stanka; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Če bi globus zaigral- 20.10 Puccini: La Boheme; 22.20 Popevke: 23.05 Literarni nokturno - V. Taufer: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. L DO 1. II. 1975
TOREK, 28. januarja 10.00 TV šola; 17.35 Smučate s Karlom Schranzem; 17.50 Pepe s trobento, otroška oddaja: 18.05 Obzornik; 18.20 Filmček «Nikogar ni doma»; 18.30 Avtomobil skozi kamero; 18.50 Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pogovor o jug. izvozu; 21.05 Ivanov: «Sence izginjajo opoldne»; 22.10 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Past za Walterja», nadaljevanka; 21.30 «žeja», film; 22.10 «Harlem», tretji del.
SREDA, 29. januarja 10.00 TV šola; 17.30 Viking Viki; 17.55 Obzornik; 18.10 Mladi za mla-
de; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zaljubljena v letu ena — češki film; 21.40 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.40 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju.
ČETRTEK, 30. januarja 10.00 TV šola; 17.30 Pobeglo o-troštvo; 17.40 Risanka; 18.00 Obzornik; 18.20 Moliere za smeh in jok; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;; 20.05 Chevalier: Clochemerle; 20.45 Kam in kako na oddih?; 20.55 četrtkovi razgledi; 21.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV
19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zabavno-glasbena oddaja; 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju.
PETEK, 31. januarja 9.50 Druga mednarodna interpla-netama konferenca; 10.40 TV šola: 17.40 Festival Kurirček Maribor, 2. del, 18.05 Obzornik; 18.20 Jugoslovanska folklora; 18.45 Doktor pomagajte mi:	ljubosumnost; 19.30
Dnevnik; 20.05 Hiša tujcev; 21.40 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.40 TV kažipot; 23.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Evropsko prvenstvo v umet-
nostnem drsanju.
SOBOTA, 1. februarja 10.00 TV šola; 17.00 Rokomet I komotiva - FIF; 17.30 Rokom Borac Aarhus; 18.05 Obzorni 18.25 Alice v čudežni deželi — r daljevanka:	19.15 Risanka; 19.
Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanje; litični komentar; 20.00 Gledališ v hiši; 20.30 Smučate s Karle Schranzem. poučna oddaja: 20. človek brez meja. tv serija: 21. Evropsko prvenstvo v umetnostne drsanju; 23.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.10 čudežni svet Walta Disn ya: žrebec Cristobalito: 20.15 Dne nik; 20.30 Evropsko prvenstvo v metnostnem drsanju.
Ljudje [PASQUALE GUJ0N
Nadiških dolin
PREVEDEL MIROSLAV KOŠUTA
L
POSVETILO
Ta skromen in nepopoln poskus zgodovinskega orisa in analize posvečam svojim beneškim rojakom.
Naj ne bo sprejet kakor izkop trupla, pač pa kot razpihanje žerjavice, ki še zmeraj, čeprav slabotno, tli pod pepelom časa.
Če je v mojih sodbah zaslediti preveč domišljavosti, prosim odpuščanja v upanju, da bo kdo drug, strokovno bolj pripravljen, poglobil to vsebino, da ne zapravimo dediščine ponosa, povezanosti in ljubezni do svobode, kakršno so nam predali naši predniki,
VZROK TE OBJAVE
Namen mojega pisanja je spomniti prebivalce dolin Spetra Slovenov in Sv, Lenarta Slovenov:
1) da so skupina, ki se loči od ostalega dela države, kateri pripada, in ne samo v zgodovinskem pogledu. Na-jočitnejši dokaz tega je slovensko narečje, ki ga tu govorijo. Manj očiten, zato pa nič manj resničen, je značaj —
ali «duša» — teh ljudi, ki nosi še zmeraj sled slovenske matice in ki je prevzel posebne modele vedenja v svojih minulih zgodovinskih pripetljajih;
2)	da njihova zgodovina ni nepomembna, kakor mnogi menijo. Prejšnje generacije so bile ponosne na svojo osebnost, običaje, navade in vlogo v državah, v katere so bile vključene;
3)	da sta kulturna dediščina in še posebno jezik, čeprav zreduciran na bistveno, vse prej kot zaničevanja vredna;
4)	da so si dosedanje italijanske vlade trudile izkoreniniti sleherno sled drugačne etničnosti in s tem doseči iz-ravnanje z ostalim delom italijanskega naroda;
5)	da je med negativnimi značilnostmi prebivalcev dolin najvidnejši kompleks manjvrednosti, kolikor so narodna manjšina. Kompleks, ki so ga rodili nezaupanje in razni drugi dejavniki, ne zadnji med njimi je umetno ozračje podcenjevanja, ki so ga premišljeno ustvarili in podpirali ljudje, odgovorni za družbeno ureditev.
IZVOR
V	neki daljni preteklosti so pradedje sedanjih ljudi Nadiških dolin prišli s svobodnih step Vzhoda in se tu naselili. Okoli leta 580 so zasedli ozemlje ob vzhodnih Alpah, ki so ga pustili prostega Langobardi. Ti so se bili namreč predhodno izselili v Italijo (1).
V	isti dobi so se druge slovanske kolonije naselile na bizantinskih ozemljih Istre in Krasa.
Od 776. do 778. so Franki, trenutni gospodarji, povabili dvesto slovenskih družin, naj naselijo Nadiške doline. Odtlej pa vse do konca Beneške republike je bilo 200 tudi stalno število članov obmejne straže, za kar so se obvezale te družine najprej do Frankov, ki se niso zanesli na premagane Langobarde, in potem do Beneške republike (2).
Glede na to, da pod Merovingi ni bilo stalnih čet, razen straž, s katerimi so se obdajali velikaši, so v času njihovega vladanja in po njem vojaško službo šteli kot vazalstvo in ne kot sužnost. Mogočniki niso mogli ostati, kar so bili, brez podpore podložnikov. Podpora je bila v glavnem vojaškega značaja. Služenje vojske so šteli za častno. V zameno so bili podložniki tudi sami zaščiteni pred nasiljem drugih mogočnikov, pa še prosti raznih drugih da-jatev v obliki pridelkov in dela. Tako so se imeli predniki današnjih prebivalcev Nadiških dolin zavoljo svojega obmejnega stražarjenja za bistven del oblasti države, kateri so pripadali, kar so to tudi bili, in zategadelj za svobodne ljudi, vsaj v tistem pomenu besede, da je «svoboden» pomenilo pripadati kot član ljudstvu Merovingov: «Ad popo-lum Francorum». Toliko, da je v narečju «franco» postal sinonim za prost (3).
Ko so se skozi stoletja, pod patriarhi, Beneško repu-blik9 Pa Yse tJ3 d° Avstro-ogrskega cesarstva, ljudje Nadiških dolin sklicevali na stare privilegije, so se sklicevali prav na te, ki so jih dosegli v osmem stoletju od Frankov v zameno za svojo vojaško službo in kar so pozneje izpopolnili.
Nekateri zgodovinarji menijo, da so bili slovenski pastirji na hribovju Nadiških dolin že pred VIL stoletjem.
Tem so sledili drugi leta 779 na povabilo frankovskega mejnega grofa Erizza.
Četudi je precej teh družin prišlo iz Istre — kakor je razvidno iz rodbinskih imen s končnico «ič»; Musič, Jusič itd. in nekaterih fonetičnih posebnosti —, smemo sklepati, da jih je lepo število prišlo s Kranjskega. Drugače ne bi bilo razložljivo dejstvo, da se po tisoč letih v Nadiških dolinah še govori slovensko, kakor to govori ljubljanski meščan, upoštevaje, kajpak, naglas in skromnost našega besednega zaklada in tudi priznavajoč, da je bila pred tisoč
1 4 v lkt med hrvasko ln slovensko govorico minimalna . ,Vsekakor P° sv°Jfm prihodu v Nadiške doline niso ve rpeh nasilja Obrov, kakor so to morali, po mnenju neka tenh avstrijskih m češkoslovaških piscev, Slovenci na seve
6H) dnV7Q10dU ^ Pi °ni,S-VOjÌh JVPadÌh V Furlanijo v letih o; d? 791 50 meh Obn vse drugačne skrbi in niso utegnil
hribov 113 l0V ^ kmete m pastirje v g°ste gozdove naši!
Glede obrskega zasužnjenja Slovenov pa na j novejši
mateiOVnmAkl? -kntlk? Poudarja, da prej omenjeni pisci ni majo nikakršnega konkretnega dokaza za svoje trditve T< naj bi bila zgolj njihova domneva, temelječa delno na ne poznavanju slovanske zgodovine, delno pa na prepričanju da bi podcenjevanje le-te še bolj požlahtnilo zgodovine njihove domovine. Z druge strani pa so slovenski zgodo vinarji iz lenobe sprejeli vse, ne da bi se sami lotili ra ziskav. Dejansko Pavel Diakon, ki je poznal dobro take Slovene kot Obre, govori o pogodbi, sklenjeni zgolj z Obri Obn m Sloveni so bili dve različni ljudstvi, z ločenimi o Zem-u ’ J v ,sta skleniIi začasno zavezništvo za osvojitei novih dezela. Podobna zavezništva so vezala Obre tudi 3 drugimi narodi, na primer z Langobardi. Ko je potem tc zavezništvo postalo zaradi nasilnosti Obrov preveč nadlež no, so se Sloveni, za vladanja kralja Sama, uprli in pov zrocih propad Obrov. In čeprav so po nekaj letih Obri znova začeli napadati tako Slovene kakor Langobarde ir Bavarce, so bili prav Sloveni tisti, ki so jim zadali smrtni udarec (4).
(Nadaljevanje sledi)
1)	Arduino Cremonesi, L’eredità europea del Patriarcato di Aquileia.
2)	G. Grion, Guida storica de Cividale e del suo distretto, Cividale 1899.
3)	Marc Bloch, La società feudale.
4)	Vili Hajdnik, Novi list, Trst, 1973.
15. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE!
PLANINSTVO •
21. občni zbor tržaških slovenskih planincev
Juventus ali Lazio zimski prvak? V Rimu srečanje za tretje mesto
Ogorčena borba za izpad - Milan, Fiorentina in Torino še upajo
veD^f- Se ,bo zaključil prvi del pr-kanriiri ìanske nogometne lige. Oba Ctdrta za zimski naslov (Juven-tako Ha t?..bosta igrala v gosteh, čenia • kiia možna tudi presene-
bi ,wripetil° bi se lahko tudi- da dve ptfì,-150 današnjem zavrtljaju ce , v?a Prvem mestu lestvi-vem Ja obe enajsterici na pr-mestu le bora točka.
A,„ r Ascoli — Lazio mestu i ie. trenutno na zadnjem rabi J,estvice- Ekipa torej nujno staneh * dramatični borbi za ob-
nedelin ,algl'i-Lazi° pa je Prejšnjo (3'Ot ,j,zane.sljivo premagal Milan
nogometaši°rit ^ Zmag° S° rimski
Deàai ?efena — Bologna iznad d ,derbi. Cesena se bori za Prest« .°gna pa se poteguje za Prest,zne izide. Lanska izida sta bi-
tovarič-23 C€seno in EL Savoldi in trovknt1 80 v nedeljo (z enajstme-
čen izid?Premagali Napoli- Neodl°-
Vicenza — Juventus
LR v; nrvi na lestvici (21 točk), StevinJenza Predzadnji (10 točk). e zgovorno govorijo v korist
RAZPIS 2. TRNOVSKEGA SMUČARSKEGA maratona
komite razpi-SKl mab?2°VSKI SMUČAR-febJlARA™N’ ki bo dne 16.
nemZr 1975 ob S. uri v čr-vrhu nad Idrijo.
reditev at?la - farska pri-
**~ji	^ ZB lam nm-iinhiln
nad wn	lani Privabila
ie bilo Ječarjev tekačev in
bravaniael-Znl, splošne9a od°-Posveèerm	javnosti ie
ditve ir,a2°' °bietnici osvobo-skih toi. J0' obletnici smučar-nem. ned N°B v Cerk-binat vž. Pokrovitelj je kom-
binat
častni
Fructal
iz Ajdovščine, načelnik
ProcuŽtane Potočar - Lazar, km z ^.V^ratona je dolga 30 Ijarui Zn-k° razlik0 90 m terenih ]e P° smučarskih tein ciu TVrške planote.
’ J s*a v neposredni bliži-
Start
nÌphrTa Bor-
nu im2° udeležbe na marato-do m vsi smučarji, ki so starosti 1975 doPolnili IS. leto
naslov^enie treba poslati na ^RNnrr^rganizacijski komite 55280 Urr1 MARATON» pp. 6 ^bruar23a,n2ajkasneie do 10-benem s Jrf5 (P°štni žiP'>- °-
deležer,LP ll?vo mora vsak u-Znesku di„ vplačati^ startnino v c° na «J 79 s P°sino nakazni-Or„ naslov.
kemu^r^i^ki komite bo vsa-
vphčai 2nŽ, jenCU- ki je tudi
0 o r>roi2nin.0. Poslal potrdi-b° na j Prijavi, s katerim štartno šwjjPr*redii,;e dvignil ko in i^dko, spominsko znač-dilom hnten' Obenem s potr-P°n s	Prejel tudi ku-
baviti n 2rirn. b° mogoče na-smučarvu ra0Vmi Slovenijašport Pustom ° vprcmo z 10% po-
Pr^av0^-niani0’ - ..........
ne štaru,Pniave brez vplača-Vane ne ne bodo —«t„.
da kasnejših
upošte-
držujeniŽŽ2iski komite si pri-neugodnih VK°’ ■ v slučaju meni datumeZ™hirazmer spre' Pa- Morphrf m krai marato-do o & spremembe bo-vseh sres l ™ Pravočasno v ščanja dstvih javnega obve-
Trnovst-Zacijski komite rnovski maraton - Idrija
turinskih nogometašev, ki pa v zadnjih kolih niso pokazali najboljše igre. Znano je tudi, da se LR Vicenza vsako leto zna odlično izmazati v borbi za izpad.
Milan — Ternana Po nedeljskem porazu proti La-ziu z 0:3 bodo Milančani danes sprejeli v goste ekipo Temane, ki je v prejšnjem kolu prisilila na neodločen izid presenetljivo Romo (2:2). Milanu je neobhodno potrebna zmaga, tudi zato, da bi se neposredni mestni tekmec (Inter) ne preveč oddaljil na lestvici.
Roma — Inter
To bo srečanje kola. Rimljani so v odlični formi, prav tako tudi Mazzola in tovariši, ki so v nedeljo z golom Boninsegne premagali nevarno enajsterico Torino. Lani sta e-kipi igrali takole: Inter - Roma 3:3 in 2:0. Mislimo, da bi tudi neodločen izid zadovoljil obe moštvi, ki sta trenutno tretji na lestvici s 17 točkami.
Torino — Cagliari Minuli so časi, ko je bil Cagliari eden najnevarnejših «outsider jev» tega prvenstva. Letos se Sardinci borijo za izpad. Vodstvo Cagliarija je prejšnji mesec zamenjalo trenerja Chiappello z Radicijem. Ekipa je nekoliko napredovala. V nedeljo je zanesljivo premagala Ascoli z 2:0. V Turinu pa bo vse težje. Z dvema točkama bi se varovanci trenerja Fabbrija pomaknili proti vrhu lestvice. Lanska izida: Torino - Cagliari 1:2 in 1:1.
Fiorentina — Sampdoria Varovanci trenerja Rocca so v nedeljo prisilili Juventus na neodločen
izid. Sampdoria je na predzadnjem mestu lestvice z desetimi točkami. Že to dejstvo kaže, da je favorit v tem srečanju Fiorentina, ki bi se z zmago lahko povzpela više na lestvici. Lanska izida: Fiorentina Sampdoria 1:1 in 1:2.
lUHiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiiimimmiiiiiimi
SNEŽNE
RAZMERE
Velika aktivnost, razvejana dejavnost in dobri rezultati delovanja SPD Trst
Pozdravi številnih gostov - Med pomembnimi bodočimi na-togami je tudi pridobitev sredstev za «Zadrugo Mangart»
TRBIŽ
VIŠARJE
NEVEJSKO SEDLO
KOČA GILBERTI
SAPPADA
SEDLO PRAMOLO
RAVASCLETTO
PIANCAVALLO
SEDLO TANAMEA
FORNI DI SOPRA
FORNI AVOLTRI
ZONCOLAN
SAURIS
NEVEGAL
KANIN
ČRNI VRH
VRŠIČ
KRANJSKA GORA
VITRANC (K. gora)
KOMNA
VOGEL
KRVAVEC
PLANICA
ZELENICA
POHORJE
LJUBELJ
POKLJUKA
VELIKA PLANINA
GOLTE
0 cm 20 cm 5 cm 100 cm 15-40 cm 30 cm 0 cm 20-60 cm 0 cm 0 cm 0 cm 0 cm 0 cm 0-20 cm 40-250 cm 0 cm 20 cm 0 cm 15 cm 20 cm 40-50 cm 22 cm 2 cm 10 cm 10-25 cm
0	cm 5 cm
1	cm 0 cm
Delovno predsedstvo med predsed niškim poročilom
Sonje Mašere
Planinsko društvo iz Trsta je imelo pretekli teden svoj 21. redni občni zbor, na katerem je podalo obračun delovanja v lanskoletni, sicer kratki sezoni. Planinci so bili v lanskem letu izredno aktivni in so uresničili skoraj v celoti svoje načrte. V razvejani dejavnosti so dosegli dobre rezultate, udejstvovali pa se niso le na tekmovalno -športnem področju, pač pa so skrbeli. da so prišli na svoj račun tudi tak? člani, ki jim ne ugaja le alpinizem ali pa smučanje. Poleg teh
illuminili.............................................................
PRVO POVRATNO KOLO NOGOMETNE D LIGE
Idestina doma za osvojitev oteli točk Casotti največji problem Pro Gorizie
Ponziana bo igrala v gosteh proti Rovigu - Ponovno na igrišču F. Gerin
dveh panog in pa jamarstva, ki je trenutno še v zametkih, je Slovensko planinsko društvo iz Trsta dalo velik poudarek rekreaciji, delovanju na mladinskem področju, na kulturno - prosvetnem območju, poleg tega pa je še skrbelo za publicistiko, za stike z raznimi ustanovami v Italiji in v matični domovini, za izdelavo planinske vertikale SPDT in pa za zadrugo Mangart.
Predsednica društva, dr. Sonja Mašera je v svojem obširnem poročilu podrobno analizirala celotno lanskoletno delovanje ter se zaustavila najprej pri izletništvu, ki je imelo tudi lani velik uspeh. Društvo je priredilo vrsto eno- ali večdnevnih izletov, največje zadoščenje pa so člani imeli z vzponom na vrh Triglava, kjer so bili najmlajši in tudi že zelo stari planinci. Precej je bilo visokogorskih izletov. Doma
S prvim kolom povratnega dela se bo danes nadaljevalo nogometno prvenstvo D lige. Triestina in Pro Gorizia igrata pred domačim občinstvom, Ponziana pa igra v Rovigu.
PONZIANA
Po neuspešnem gostovanju v Bas-sanu bo Ponziana šla v goste ekipi Roviga, ki je v zimskem delu prvenstva dobesedno razočarala svoje navijače. Mnogi so namreč prištevali ekipo Roviga med protagoniste tega prvenstva, upoštevajoč, da se je ekipa znatno ojačila z nabavo nekaterih mladih in obetajočih nogometašev. Tu bi seveda omenili vratarja Bertello in stoperja Chinchija, katerih smo imeli priliko videti na stadionu Grezar. Rovigo je v prvem delu/ prvenstva razočaral, ker je obramba neKoliko šepala. Branilci so sicer odlični čistilci, vendar neradi zapustijo svoje mesto, predvsem ker se zavedajo, da so pomanjkljivi v sprintu. Edini, ki se odlikuje, je levi branilec Brunello. Napadalno vrsto Roviga tvorijo Ma-ruzzo in Pianta. Na sredino igrišča pa polaga trener Menti veliko po-
zornost. Poleg zvez in krilcev igra tudi taktično krilo na tem delu igrišča, kjer so vedno prisotni vsaj štiri nogometaši. To je Rovigo.
Kaj pa Ponziana? Zadnji spodr sijaj ni demoraliziral varovalcev trenerja Russa, ki bo moral tudi danes uvesti nekatere spremembe postavi. Ravalico je diskvalificiran, Trentin (tudi diskvalificiran) bo moral počivati še eno nedeljo. Russo namerava v Rovigu poveriti odgovorno vlogo krilca veteranu, vendar vedno solidnemu Fabiju Gerinu (brat kapetana Giuliana Gerina). F. Gerin se je namreč resno poškodoval v lanskem prvenstvu in da-r : bo njegov prvi nastop v tem prvenstvu. Ponziana bo igrala v sledeči postavi: Magris (Zadel), Gattonar, Girello, G. Gerin, Bembo, F. Gerin, Dalle Crode, Miorandi, Momesso, Lenardon, Meiaco (la-nuzzi).
PRO GORIZIA
Vest, da disciplinska komisija ni kaznovala izključenega Omiz-zola, je razveselila Goričane, ki se skrbno pripravljajo za nedeljsko t- :mo s Portogruarom, katerega
Športno uredništvo Primorskega dnevnika sporoča, da bomo izid naše tradicionalne vsakoletne ankete
ŠPORTNIK LETA 1974
I
objavili prihodnjo nedeljo na naši športni strani.

1tiiiiiiiiiiiiiii,,„,II,jmilllIIIIIlinilIlllllllfimillllllllllIlllllimi)tllIIIIIII)ltlllIIII)l)(IIIIIIIIII)llllllllimill(lllll)llllllllllllimnilllllllllllllllllll
SPORT NA ZNAMKAH
To^eptblf R^®UKA
?» Oubt--SeS'-Vljaj° bivša
? 50
-Za 10
tu bilegUlv'CharL Do leta
veljavi posebne liso “ Ozemlje, med leti protrg-— --uuuike Francoske
«UB^ÌI!cÈNfn^RicM

J PII V
-iii4JX_SPORTIFS
Eljvat™6 atnske »gre leta 1962 Pf0gla°sm ln*Jfrike- Leta 1959 so
u9 izšb le ST “t' D° danes ^ Uravnavah? f.rankovni znamki, prva « iaTata športne dogodke;
afriških športniT 1962 °b pribki ek «ez oSreT	Prikazana sta
> J® iz leta l9fiQarStV°' Druga 50 jo športni n 1969, nairlenili pa
f^ah *Ln PaTdi- Na treh n^gomel!	° metanje kopia- ‘ek
TSSksoTT-S.Športeo tema-
lkim športni TJno' Posvečene ■ Prva senT d°godkom. f izšla leta TT za 250 Fr-) )gre v R;«,.. t*	za olimpijske
W dobT; Ker je rePublika prav-«asa zaTT0051- seveda ni
radi tegJjeT^ novih znamk.
deiansko
- znamka, ki ie izšla
tiskom: «XVII. OLIMPIADE 1960» in z olimpijskimi krogi. Leta 1962 pa je izšla znamka za afriške igre; skakalec s palico. Znamka je izšla tudi leta 1963, za športne igre tropskih držav, prikazan je tekač, ki nosi v eni roki baklo, v drugi pa palmov list.
Leta 1964 so bile na sporedu olimpijske igre v Tokiu. Izšle so štiri znamke, na katerih vidimo metalce kopja, košarko, tek in plavanje. Iste znamke so izšle tudi v bloku. Za Grenoble in Mehiko je izšla skupna serija dveh znamk enake vrednosti: 200 Fr. Na prvi je prikazan smučar med spustom, na drugi pa metalec kopja. Za Miin-chen sta pa izšli dve seriji leta 1972. Prva serija, ki jo sestavljata dve znamki, nam prikazuje boks 'in skoke, drugo serijo pa sestavljata
znamka Fran-Afrike s pre-
Leta 1963 so izdali znamko ob atletskem prvenstvu tropskih držav in prva letalska znamka iz leta 1962
znamki v čast zmagovalcema boksa ( srednja kategorija - Lemechev) in skoka v daljavo (Williams). Obe seriji sta izšli tudi v bloku. Ob koncu leta 1972 pa je izšla še serija, ki nam da pregled čez stare olimpijske igre. Na znamki za 30 f. je maratonski tek iz leta 1896, na drugi (40 fr.) čoln enosed — skiff iz leta 1900, na tretji (50 f.) troskok iz leta 1904, na četrti (100 f.) je prikazano tekmovanje v plavanju — 400 m crawl — iz leta 1908, pa peti (100 fr.) pa rimsko-grška rokoborba iz olimpijskih iger leta 1912.
Leta 1969 je izšla tudi serija za letalsko pošto namenjena športni propagandi. Na dveh znamkah sta prikazana boks in košarka. In končno bomo omenili še znamko, ki je izšla leta 1970 na pokal Rimet v Mehiki: na levi strani je nogometaš z žogo, na desni pa letnica tekmovanja in napis «MEXICO».
Zbirka, ki je do danes izšla v tej državi, je torej dokaj skromna. Vse prikazane slike pa imajo svojevrstno značilnost: povsod namreč ugotovimo nekaj karakteristik staroafriškega slikarstva. Udi atletov so zelo togi in nas spominjajo na lesene kipce, kopje pa izgleda prava sulica in ne športno orodje. Ta značilnost sicer znamke te države razlikuje od ostalih, ne daje jim pa posebne lepote ali celo umetniške vrednosti.
smo imeli priliko videti prejšnjo nedeljo na Grezarju. Prejšnjo nedeljo je ekipa Portogruara v Trstu res malo pokazala in zato lahko rečemo. da Pro Gorizia ne bi smela imeti problemov. Podcenjevati nasprotnika res se ne sme, vendar lahko trdimo, da so glavna moč ekipe režiser Sacchi (bivši član ekipe Varese), srednji napadalec Zanon, desni branilec Lazzaro in solidni vratar Canella. Pozabiti sicer ne smemo, da igra v vrstah Portogruara tudi najboljši strelec te skupine Gaietti, ki se v zadnjem nastopu ni mogel otresti branilca Triestine Luc-chette, kateri mu je stal stalno za petami. Tudi trener Franzon mora poskrbeti, da bo danes popoldne nekdo (verjetno Furlani) kril Gaiot-tija, kajti pustiti' prostost levemu krilu Portogruara je res nevarno. Za današnjo tekmo s Portogruarom trener Franzon verjetno ne bo uvedel sprememb in bo zato Pro Gorizia «a Rojcah igrala v sledeči postavi: Plesničar, Furlani. Campi, Zoratti. Torninovi, Domeneghetti, Ri-dolfi, Michelut, Zuttion (Trevisan), Barile, Omizzolo.
TRIESTINA
Na stadionu Grezar bo tržaški četrtoligaš sprejel v goste ekipo Thiene, proti kateri so Tržačani v zimskem delu prvenstva nepričakovano klonili. Razumljivo je, da se bo Triestina maščevala tega’poraza, vendar za zmago se bodo morali «rdeči» nekoliko več potruditi kot v zadnjih tekmah. Enajsterica Thiene s li med šibkejše ekipe tega prvenstva in to dokazuje tudi lestvi-ca; Predstavniki Thiene z osmimi točkami so trenutno na zadnjem mestu lestvice. Do sedaj so premagali le Triestino in Dolo ter štirikrat remizirali. Kljub temu si Tržačani ne smejo dovoliti podcenjevanja, kajti smešno bi bilo, če bi pred-stavniki Thiene danes popoldne ime-li v šahu Triestino. Torej domačini ne bi smeli imeti problemov in bi morali zmagati in pokazati svojim privržencem, česa so zmožni Na to upajo tudi voditelji kluba in trener Tagliavini, ki bo (kot vsako nedeljo) spet spremenil postavo. Verjetno bo Triestina danes popoldne stopila na igrišče v sledeči postavi:	lanza
(Fontana I), Lucchetta, Zanini, Fontana II, De Luca, Foresti. Zampare, Marcato, Goffi, Tosetto, Dri.
B. R.
Pozdrave PZS je prinesel tudi njen predstavnik Bučar
pa so tržaški planinci priredili vsakoletni «Ddn tržaških planincev», kjer je vedno prisotno lepo število članov in nečlanov. Tu tekmujejo bolj za rekreacijo kot pa za zmago, lani pa so na Nanosu bili prisotni tudi planinci iz Postojne in iz Kopra.
Na alpinističnem področju (kjer je vedno ogromno težav zaradi izrednih naporov, ki jih morajo pla-
OBVESTILA
ŠD Breg sklicuje
9. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 30. januarja 1975 na društvenem sedežu v občinski telovadnici v Dolini ob 20.30 v prvem oz. ob 21.00 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom;
1.	otvoritev
2.	izvolitev predsednika in zapisnikarja OZ
3.	poročila
4.	odobritev obračuna 1973-74
5.	odobritev obračuna 1974-75
6.	diskusija
7.	razrešnica staremu odboru
8.	volitve novega odbora
9.	razno
* * *
SPK CUPA obvešča vse člane in prijatelje, da bo 3. občni zbor v petek, 31. januarja, ob 20. uri, v društveni dvorani v Barkovijab, Ulica Cerreto 12.
Zamisel organiziranja planinske šole v okviru SPDT se je rodila že pred nekaj leti. Prej so to onemogočale razne birokratske zapreke, letos pa je samo ministrstvo za šolstvo u-streznim šolskim ustanovam priporočilo, da se povežejo z raznimi športnimi organizacijami. Učno osebje na slovenskih nižjih srednjih šolah je v pogovoru z organizatorji planinske šole pokazalo razumevanje in voljo, da akcijo podpre.
Namen šole bi bil, seznaniti interesente z osnovnimi načeli in cilji planinstva ter v izrabi prostega časa mladine kot ene izmed oblik vzgoje.
Tečajnik bo moral spoznati o-snove organizacije dela, na praktičnih primerih pa razumeti in začenjati uporabljati o-snovne organizacijske pojme. Vpeljati ga bo treba v elemente gibanja v gorah, ob upoštevanju nevarnosti v gorah, vre-menoslovja, opreme, orientacije ... in razvijati s tem telesne in duševne sposobnosti, krepiti moralne vrednote.
Spoznati bo moral osnovno planinsko, osebno in tehnično o-premo ter pomen te opreme za dosego ciljev planinskega delovanja.
Občutiti in razumeti bo moral planinstvo kot estetske, e-tično - idejne in kulturne zvrsti prepletene z elementi športa in pravilnega, kulturnega odnosa do gora ter do preprostega planinskega prebivalstva. Sprejeti bo moral tudi osnovno znanje o pojavih v gorski naravi ter se zavedati nevarnosti poškodovanja naravnih vrednot.
Naloga šole pa je tudi v tem, da od prvotne vzgoje v obliki igre, mladi preidejo k obveznostim, ki terjajo velik čut odgovornosti.
Šola bo pričela delovati ta teden na nižjih srednjih šolah pri Sv. Jakobu in S. Ivanu.
ninci prenašati), je bilo lani več uspehov, predvsem po zaslugi mladega in prizadevnega Janka Furlana, ki je vodja odseka, poleg tega pa je aktiven tudi na drugih področjih društva.
Pri smučanju pa lani niso mogli več iti v širino tako kot doslej, za kar so v prvi vrsti krive avtobusne stavke in pa pomanjkanje snega. V zadnjih šestih letih pa je Selma Micheluzzi vzgojila skupino perspektivnih smučarjev, ki se sedaj vestno pripravljajo za bodoča tekmovanja s treningi na snegu in v telovadnici. V tej skupini je tudi nekaj takih, ki ne izstopajo le kot odlični tekmovalci, temveč tudi kot dobri organizatorji in pedagogi.
Jamarji pa so doslej vadili posamezno in so si nabrali precej izkušenj, tako da bodo lahko organizirali tudi samostojno sekcijo pri SPDT.
Najvažnejša naloga SPDT je sedaj planinska vzgoja mladine. Lani ie prišlo do prvega poskusa planinske šole, delovanje pa ni bilo smotrno povezano, predvsem pa je manjkalo sodelovanje šol. Ob začetku tega šolskega leta pa se je po zaslugi nekaterih šolnikov nekaj premaknilo in kmalu bodo na posameznih šolah odprti tudi planinski odseki.
Lani je društvo praznovalo 70-letnico obstoja, ob čemer je bila prirejena lepa večja slovesnost, na kulturno - prosvetnem področju pa
Savina Bisca bere tajniško poročilo
so priredili več predavanj in vsakomesečne planinske večere.
Tesne stike ima tržaško planinsko društvo z drugimi organizacijami in društvi. Posebno tesni so stiki z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, s katero se vodstvo društva lahko pomeni o raznih svojih problemih in potrebah, dobi pa tudi konkretno pomoč. Najtesnejši so od-
(Nadaljevanje na 8. strani)
•imiiiiiiivutiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiuituimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
Mednarodna šahovska federacija je v začetku leta izdala nov seznam ratingov z veljavnostjo za leto 1975.
Svetovni prvak Robert Fischer, ki že cd osvojitve tega naslova ni odigral nobene partije, je še vedno premočno na vrhu. Za njim je pet sovjetskih igralcev, nato tso še fcu Portisch,, Larsen, Spassky, Ljubojevič in dmgi. Spisek najboljše dvajseterice:
2780 Fischer (ZDA, VM), 2705 Karpov (SZ, VM), 2665 Korčnoj (SZ, VM), 2654 Talj (SZ.VM), Pe-trosjan (SZ, VM), Pdlugajevski (SZ, VM), 2635- (Pórtisch » <Mdž, VM), 2625 Larsen (Dan. VM), Spassky (SZ, VM). 2615 Ljubojevič (Jug. VM), 2615 Hubner (ZRN, VM). 2610 Mecking (Braž. VM), 2605 Smislov (SZ,VM), 2600 Kuzmin (SZ, VM), Geller (SZ, VM), Smejkai (ČSSR, VM), Byrne (ZDA, VM), Hort (ČSSR, VM), 2590 Bronstejn (SZ,VM), 2580 (Tajmanov (SZ, VM), 2575 Gligorič (Jug. VM) itd.
Za današnjo panoramo sem izbral partijo TALJ - DVORECKIJ, ki je bila izbrana za najboljšo na 42. prvenstvu SZ. Velemojster Talj je v navidezno mirni otvoritvi kmalu dosegel prednost na damskem krilu. Prednost je še stopnjeval po odprti b liniji in partijo zaključil z uspešnim napadam na kralja.
TALJ — DVORECKIJ
42. prvenstvo SZ, Leningrad 1974 Kraljevo - indijska obramba
1. d4 Sf6, 2. c4 g6, 3. Sc3 Lg7, 4. e4 d6, 5. Sf3 e5, 6. Le2 0-0, 7. Le3.
Z igrano potezo Talj priznava korektnost variante Mar de Plata, ki nastane po 7. 0-0 Sc6, 8. d5 Se7 in črni nima težav.
7. ... c6, 8. 0-0 ed4.
Črni odpira centralna polja in ne dovoljuje blokado z d5.
9. Ld4: Te8, 10. Dc2 Sbd7, 11. TadI De7, 12. Tfel Se5, 13. h3 Lh6.
Mladi mojster je v igri s Taljem pokazal precej optimizma. Najprej je to pokazal z izbiro otvoritve, nato je prepustil belemu središče in končno postavlja lovca na odprto diagonalo.
14. b4 b6, 15. c5.
Do tega prodora ne bi prišlo, če bi ostal skakač na polju d7. (13... Sfd7).
15... bc5, 16. Se5: de5, 17. Lc5: Db7, 18. Sa4.
Prednost belega je očitna. Beli bi lahko podvojil trdnjavi na c liniji in osvojil kmeta c6, no, ta enostavni plan pa ni po volji Ta-Iju. On izbere drugačen načrt. Na d liniji si ustvari prostega kmeta, b linijo pa izkoristi za zamenjavo trdnjav.
18 . . . Le6, 19. Ld6 Sd7, 20. Sc5 Sc5, 21. bc5 Lf8, 22. Tbl Dd7, 23. Tedi Ld6, 24. cd6' Tab8, 25. a4.
Napad na damskem krilu? Ne, to je plan belega, ki je povezan z osvojitvijo točke b7.
25---- Tbl, 26. Dbl + Dd8, 27.
Dc2 Dd7, 28. Dc5 f6, 29. a5 Kg7, 30. Tbl Td8, 31. a6.
Talj je dosegel zaželjeno pozicijo. Prodor kmeta odloči partijo.
31____Kh6.
ne gre 31. . . . Dd6, 32. Da7 : + in črni ne more zadržati kmeta na a liniji.
32. De3 + g5, 33. Df3Df7, 34. Tb7, Td7, 35. Lc4!
Poteža, ki ruši obrambo črnega kralja. Dvoreckij ne sme vzeti lovca na c4, 35. . . . Lc4, 36. Td7 Dd7, 37. Df6+Kh5, 38. g4 + Kh4, 39. Dh6 mat. Vendar pa v nastali poziciji črni nima več dobre obrambe. Sledilo je še:
35____f5, 36. ef5 Df5, 37. Le6:
in črni se vda. Talj je zopet dosegel zaželeno pozicijo, ki mu zagotavlja materialno prednost.
Komentar; SILVO KOVAČ.
DOMAČI ŠPORT
DAM ES
NEDELJA, 26. januarja 1975
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Dolini
Bor — Grado
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, Športna palača Ricreatori — Kontovel
* * *
11.30	v Trstu, Športna palača Lloyd B — Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Naselju sv. Sergija
Costalunga — Zarja
* * *
14.30 na Proseku
Prirnorje — Libertas * * *
14.30	v S. Pier d'Isonzo
Isonzo — Juventina * * *
11.45	v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Dolini
Breg — Libertas S. Marco * * *
14.30	na Padričah
Gaja — Olimpija * * *
10.30	na Proseku
Libertas Prosek — Primorec
MLADINCI
12.30	na Padričah
Esperia S. Luigi — Union
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Križu
Vesna — Fortitudo * * *
8.30 v Trstu, stadion *1. maj»
Union — Zaule * * *
8.30 v Naselju sv. Sergija
Cremcaffè — Primorec * * *
12.30 v Dolini
Breg — Libertas Rocol B
ZAČETNIKI
9.45	v Trstu, stadion «1, maj» Triestina — Breg
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
9.00	v Milanu
CSI — Kras
Pravilnik teka čez drn in strn v Štandrežu
Športno društvo Juventina Iz Štandreža organizira v okviru letošnje Prešernove pros’ave tek čez drn in strn, veljaven za »Pokal Andreja Budala». Tekmovanje bo v soboto, 1. februarja. Pravilnik je naslednji:
1. Zbirališče tekmovalcev bo na trgu v Štandrežu ob 15.30; start bo ob 16. uri.
2 Tekmovanje bo le v moški konkurenci in sicer lahko atlcii tekmujejo v imenu športnih, rekreacijskih in prosvetnih društev. Posameznikov ne sprejemajo.
3.	Vsako društvo lahko vpiše e nega ali več tekmovalcev, ki bodo razdeljeni v dve kategoriji, in sicer od 10. do 14. leta ter od 14. dalje.
4.	Proga bo merila 1.000 m (za mlajše), oziroma 2.300 m.
5.	Nagrajevanje bo ob Prešernovi proslavi.
6.	Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe.
7.	Prireditelj si pridržuje pravico spremeniti pravilnik tekmovanja.
Prijave za vpis je treba poslati na sedež ŠD Juventina v štan-drež ali pa zavrteti eno od naslednjih telefonskih številk: 25-15, 81-884, 87-101.
iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiirMUJiiiiiiiiiiiviimiiuuii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii|||||||||ll||||llllllllvrlllll|||||||n||n|||
Novosel jutri z Borovimi košarkarji
Mirko Novosel, trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, bo jutri treniral Borove člane. Začetek treninga bo ob 20.30 v televadnici v Ulici Caravaggio. Treningu bodo riddili tudi vsi tržaški košarkarski trenerji.
Organizacijo tega treninga si je prevzelo ŠZ Bor, ki je tako odorlo ciklus predavanj za košarkarske trenerje iz Trsta, že > dejstvo jasno kaže, da uživa naše društvo v tržaškem krogu dokajšen ugled. Predsednik zveze košarkarskih trenerjev
iz Trsta Marini je namreč poveril prav našemu društvu organizacijo prvega predavanja. ŠZ Bor pa je za letošnjo uvodno predavanje povabilo v Trst kar Mirka Novosela.
!Ta sliki Novosel z Borovimi kadeti.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	26. januarja 1975
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno-
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst
NOGOMET	||ODBOJKA	|| KOŠARKA
2. FEBRUARJA V DOLINI
Veliko pričakovanje za nogometno tekmo Breg-Olimpija (L J)
Zimski nogometni del prvenstva je v Jugoslaviji že zaključen: na sporedu so že dalj časa skupne priprave na drugi del prvenstva, to je na spomladanski del. Tako je odšla na priprave tudi enajsterica ljubljanskega prvoligaša Olimpije. Ljubljančani bodo prispeli 1. februarja v Koper; v tem obmorskem mestecu bodo treningi prešli v ostro zaključno fazo. Preveriti bo treba realne možnosti ekipe in če se je nakup novih igralcev, ki so prestopili v vrste Olimpije, posrečil.
2. februarja bo ljubljanski prvoligaš odigral ob 14.30 na dolinskem nogometnem igrišču prijateljsko tek-mo z Bregom. Priprave za to pomembno nogometno srečanje so že v polnem teku. Zanimanje za to srečanje je izredno, saj na naših igriščih le redkokdaj lahko gledamo podobne športne manifestacije. Zanimanje je tem večje, ker so Ljubljančani napovedali, da bodo na dolinsko igrišče stopili v popolni postavi, to je tudi z novimi igralci, ki so prestopili v vrste O-limpije. Obenem pa bo tudi to za Brežane prva velika prireditev v sklopu letošnjih praznovanj ob priliki desetletnice ustanovitve ŠD Breg.
I. P.
Breg uspešen
V	3. kolu ženske odbojkarske C lige je Breg v Dolini premagal s 3:0 (8, 8, 13) ekipo Corridoni.
V	istem prvenstvu pa je bila Borova ženska šesterka premagana v Moglianu Venetu z 0:3
MOŠKA C LIGA Grandi Motori - Kras	3:0
(0, 11, 7)
V	11. kolu prve italijanske moške odbojkarske lige je v Trstu Panini premagal domačo Are Lineo s 3:0 (7, 11, 10).
MOŠKA D LIGA Bor — Donà Rovigo	3:0
(8, 7, 9)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sloga - Sokol	3:2
(-12, 11, 9, -5, 6)
PAV Despar - Bor	3:0
(4, 8, 9)
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Za Olimpijo rekordna zmaga
Izidi 17. kola
Olimpija - Vojvodina	123:97
Borac - Metalac	107:97
Bosna - Lokomotiva	110:106
Beograd - Radnički FOB 96:105 Rabotnički - Isiravino	85:75
Danes bosta dve tekmi: Zadar -Jugoplastika in Crvena zvezda -Partizan.
II. ZVEZNA LIGA
Dalvin - Domžale	85:73
Rudar - Ilirija	72:66
L ZVEZNA LIGA — ŽENSKE
Olimpija - Jugoplastika 73:50 * * *
MLADINCI
Bor - Lloyd A	75:79
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Odborništvo za higieno in zdravstvo
ZMAGOSLAVJE BORBENE PESMI
MUCANJE
SAALBACH, 25. — V mednarodnem slalomu v avstrijskem smučarskem središču Saalbach je 1. mesto osvojil domačin Hinterseer, pred Jungingerjem. Mladi Tržičan Bojan Križaj je bil odlični osmi.
* * *
APRICA, 25. — Italijanka Cristina Tisot je zmagala v veleslalomu za evropski pokal na Aprici. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili Avstrijki Mathis in Solkner.
HOKEJ NA LEDU
A 1. SKUPINA
Medveščak - Olimpija	1:8
Jesenice so bile proste.
A 2. SKUPINA
Slavija - Kranjska gora	6:1
Patizan je bil prost.
NOGOMET v ^
ITALIJANSKA A LIGA
Napoli - Varese 3:0
RIM, 25. — V anticipirani tekmi italijanske nogometne A lige je Napoli na nevtralnem igrišču v Rimu premagal Varese s 3:0 (2:0). Gole za Napoli so dali: v 1. min. Esposito, v 45. in 78. min. Braglia.
Dva svetovna rekorda Avstralca Hollanda
CHRISTCHURCH, 25. - Na novozelandskih igrah je avstralski plavalec Steve Holland izboljšal dva svetovna rekorda: 800 m kravl v 8’15” in 1500 m kravl v 15’27”79.
(Nadaljevanje z 2. strani)
liko bridkosti in gorja, pa koliko zanosa in ponosa na tisti čas in na delež, ki smo ga dali v boju proti fašizmu in za svobodo.
Ob slikah pesmi. Mnoge smo že slišali, a še nikoli zapete tako iz srca. Tokrat je partizanski zbor prekosil samega sebe in glasbena spremljava je dopolnjevala njih vsebino in glas recitatorjev je skandiral besede, ki so, zameglene v petju razumljive prodirale do ljudi
«Domovina naša je svobodna» je bila prva na vrsti, za njo «Sa kraj Bosne» in ko je slika pokazala najprej heroja Savo Kovačeviča in potem ranjenega Tita, kdo bi mogel zadržati na stotine dlani, da ne bi zaploskale. Italijanska «Bella ciao» ob zvokih otroških glasovih prikupnih Egona in Fabia in ob ritmič-
nem udarjanju harmonik in tolkal je doživela ponovitev. Zaharova «Oj tumani» je široko zaplavala z odra ob raztegnjenih zvokih harmonik in kot breze tankemu drobljenju balalajke. Vizijo smrti v recitaciji Piera Panizzona je spremljala registrirana glasba, španska «Rumba-la» je zadonela ob vrtoglavem ritmu in komaj slišnem škrebljanju ndker in potem lirični višek tega drugega dela s Pahorjevo «Prečudni cvet» v solo izvedbi mezzosopranistke Nore Jankovič in nežni solo spremljavi violinista Črta šiškoviča ob podtonu ostalih glasbil in zbora. Mnogo solz se je utrnilo ob tej čudoviti pesmi in njeni čudoviti interpretaciji. Ponoviti so jo morali in še in še bi jo poslušal človek ves zamaknjen v njeno lepoto, če ga ne bi kot vihar vzdramil bojni klic «Na juriš» iz stotih grl in fortissimi inštru-
mentov. Omeniti moramo še malega recitatorja pred pesmijo «Prečudni cvet». Bil je prisrčen.
Mnogo cvetja so dobili res vsega priznanja in zahvale vredni izvajalci z neumornim Oskarjem Kjudrom na čelu, toda najlepši cvet so nam podarili oni s svojim večerom, s svojo in našo pesmijo. In priznanje, ki ga je zbor poklonil svojemu dirigentu, zlata plaketa, je priznanje,, ki si ga je v polni meri zaslužil
S to manifestativno prireditvijo, ki jo ne gre ocenjevati drugačet kot s priznanjem iz vsega srca, je Tržaški partizanski zbor kot prvi zastavil letošnje proslavljanje 30-letnice osvoboditve in tega ne bi mogel storiti bolje kot je. Kjerkoli se bo pojavil s tem repertoarjem bo vnemal srca in krepil zavest ponosa in moči.
NOVA PRAVILA ZA SPREJEM V BOLNIŠNICE
OBVESTILA
ŠD Polet sklicuje za torek, 28. januarja 1975, letni redni občni zbor društva, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju.
Zaradi važnosti letošnjega občnega zbora vabimo člane k polnoštevilni udeležbi.
Odbor ŠD Polet * * *
Smučarski odsek Devin posoja brezplačno vso smučarsko tekaško opremo. Telefon 209-205.
Velika aktivnost
(Nadaljevanje s 7. strani)
nosi s Planinsko zvezo Slovenije, ki je po organiziranosti in po uspehih ena najboljših v Evropi, odlični pa so tudi stiki z ostalimi primorskimi planinskimi društvi.
Letos bi morala končno biti pripravljena tista drobna knjižica, v kateri je strnjenega toliko dela in truda ter prehojene poti in ki se imenuje «Planinska vertikala SPDT». Dolgotrajno terensko delo so skoraj v celoti opravili člani društva. S to vertikalo bomo Slovenci bolje spoznali Kanalsko dolino, Rezijo, Slovensko Benečijo, kraje, kjer živijo naši ljudje in smo bili doslej od njih preveč odmaknjeni.
Kmalu pa bo urejena tudi kronika društva, pri čemer se je moral urednik ubadati s precej pomanjkljivim arhivom. Kljub temu pa je svoje delo v celoti opravil.
Zadnje rojeno dete pa je «Zadruga Mangart», ki je potrebna močnih finančnih «injekcij», katere pa ji je deželna uprava doslej odklonila. Odbor je moral tako pripraviti nov pačrt za bolj enostavno u-reditev poslopja, po kateri se bo treba odpovedati prizidavi. Občni zbor zadruge bo moral o vsem dokončno odločati februarja na svojem zasedanju.
V zaključku je dr. Mašerova me nila, da je bil odbor morda nekoliko preoptimističen pri pripravi izredno obširnega programa, katerega pa ni mogel izpolniti v tako kratkem času. Društvo si je y zadnjem času pridobilo lepo število prijateljev in sodelavcev, ki mu pomagajo pri njegovem delovanju, tako da se bo društvena aktivnost še bolj razširila, predvsem v korist mladine, kateri je treba vcepiti načela tovarištva, ljubezen do narave in nesebičnost.
Po poročilu tajnice Savine Bisca in načelnikov smučarskega odseka Selme Micheluzzijeve ter načelnika alpinističnega odseka Janka Furlana je predsednik občnega zbora Jože Cesar predal besedo številnim gostom, ki so prinesli tržaškim planincem pozdrave svojih organizacij. V imenu planinske zveze Slovenije je spregovoril Tine Orel, ki je omenil tesne in bratske stike med matično organizacijo in tržaškim SPD ter nato izročil Ivanu Višnjevcu plaketo Planinske zveze Slovenije ob njegovem starostnem jubileju. Janko Fili je v imenu meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev zaželel, da bi bili stiki med Tržačani in slovenskimi planinci vedno tesnejši. V imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze je spregovoril Duško Udovič, ki je poudaril važno vlogo, ki jo SPDT igra na področju vzgajanja mladine. Vojko Kocman pa je v imenu ZSŠD1 poudaril, da se bodo tesni stiki med tržaškimi planinci in osrednjo športno organizacijo prav gotovo odlično nadaljevali tudi v bodočnosti in bo Združenje skušalo na vsak način pomagati pri izgradnji doma Mangart.
Sledile so nato volitve, na katerih je bil izvoljen nov trinajstčlan-ski odbor ter nadzorni odbor, ki si bosta razdelila naloge na prvi seji, ki bo v sredo, 29. ianuaria. Novi odbor sestavliaio Savino Bisca. Borut Deško. Janko Furlan, Ervin Gombač. Duško in Zlatko Jelinčič. Adolf Junc. Sonia Mašera, U^o Margon. Selma Micheluzzi, Zdenka Trampuš ter Stanko Perovšek. nrvi neizvoljeni član pa je Maja Dem-
Paoii.
Od 1. januarja 1975 je bolnišniška oskrba, v smislu zakona št. 386 z dne 17. avgusta 1974, odvisna od dežel, ki so — glede te pristojnosti — nadomestile bolniške blagajne.
To je začetek zdravstvene reforme, ki se bo izpopolnila z ustanovitvijo vsedržavne zdravstvene službe; slednja ima namen, varovati zdravje državljanov in zajamčiti vsem po načelu enakosti potrebno oskrbo preventivne, zdravniške in rehabilitacijske narave.
S prenosom bolnišniške oskrbe v pristojnost dežel je tudi avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina odobrila zakon, ki ureja izvajanje državnih predpisov na njenem ozemlju.
Zdravstvena reforma prinaša številne novosti; na mestu je torej, da navedemo vsaj glavne:
—	oskrba je zajamčena brez časovnih omejitev;
—	zdravstvene usluge so enake za vse državljane brez razlikovanja teh na kategorije ali razne «prednosti»;
—	večja svoboda pri izbiri zdravilišč;
—	brezplačen sprejem v bolnišnico se razširi tudi na siromake;
—	ustanovi se «deželni seznam»,
ki daje pravico do brezplačnega sprejema v bolnišnice in zdraviliške domove s konvencijo in v katerega se lahko vpišejo vsi državljani, ki še ne uživajo uslug bolniških blagajn;
—	postopek za sprejem |r bolnišnico se poenostavi, a vsaka možna birokratska ovira se odstrani.
Gre za novosti, s katerimi se morajo seznaniti vsi državljani, tudi zato, da bodo lahko ob potrebi popolnoma uveljavljali svoje pravice.
Pri vsem tem gre vsem nasloviti priporočilo. V Furlaniji - Julijski krajini bodo izdatki za bolnišniško oskrbo letos prekosili 110 milijard lir. To je občuten strošek, ki ga bodo z lastnimi prispevki pomagali kriti vsi, zlasti pa delovni kadri. Dolžnost vseh je torej, da se te javne službe poslužujejo s čutom odgovornosti, se pravi le tedaj, ko je sprejem v bolnišnico res utemeljen.
Pretirano izkoriščanje bolnišniških uslug in z njim prenatrpanost bolnišnic bi ne privedla le do izjalovitve poskusov, da se omejijo izdatki, ampak bi tudi preprečila kvalifikacijo storitev ter izboljšanje oskrbe, ki predstavljata glavni smoter zdravstvene reforme.
Zato je potrebno odgovorno sodelovanje vsakogar v splošnem interesu skupnosti.
PRAVICA
DO BOLNIŠNIŠKE OSKRBE
Do neposredne, brezplačne in časovno neomejene bolnišniške oskrbe imajo pravico vsi tisti državljani, ki so vpisani pri ustanovah ter vzajemnih blagajnah za zavarovanje proti boleznim, kakor tudi siromaki, vpisani v ustreznih občinskih seznamih.
Z zakonom 386/1974 je bil poleg tega uveden «poseben stalež», v katerega spadajo tisti, ki ne sodijo v zgoraj omenjene kategorije, pa se nameravajo vseeno posluževati deželne bolnišniške oskrbe.
Tisti, ki se nameravajo vpisati v ta posebni staležv bodo morali vložiti prošnjo na deželno odborništvo za higieno in zdravstvo; pri tem bodo uporabili ustrezen obrazec, ki ga bodo dvignili na občini, v kateri imajo stalno bivališče, ali pri deželnem odborništvu za higieno in zdravstvo — Ulica Milano št. 19 — Trst. Za takšen vpis je treba vplačati letni znesek, ki u-streza poprečnemu letnemu izdatku za bolnišniško oskrbo posameznika. Za leto 1975 bo ta znesek dvignil zavod INAM, a brž ko bo znan, bodo z njim seznanjeni tudi prizadeti.
SPREJEM V BOLNIŠNICE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
V	ta namen ni potrebna nobena obveznost preventivnega značaja. Tudi v primeru povsem navadnega sprejema v bolnišnico se bodo upravičenci lahko predstavili neposredno bolnišniškemu sprejemnemu uradu.
Tisti, ki so vpisani v bolniške ustanove, bodo morali predložiti dokument, iz katerega naj bo razvidno, da so res vpisani v bolniško ustanovo ali blagajno; dokument mora seveda biti overovljen. Za upokojence bodo zadostovali podatki iz pokojninske knjižice, o-ziroma vpisna številka pri zadevni ustanovi.
Za tiste, ki so vpisani v posebnem staležu v pričakovanju, da jim dežela izda dokument, po katerem i-majo pravico do bolnišniške oskrbe, bo treba predložiti obrazec modre barve, izdan ob vložitvi prošnje za vpis.
Siromaki, ki so vpisani v zadevnih občinskih seznamih, bodo izpričali pravico do bolnišniške oskrbe z ustreznim potrdilom občine, ki je za to pristojna.
SPREJEM V POSEBNE ODDELKE
V	BOLNIŠNICAH FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
V	primeru, da se bolnik sprejme v poseben oddelek, jamči dežela Furlanija - Julijska krajina brezplačno kritje izdatkov le za poprečno oskrbnino z zdravstvenimi uslugami vred.
Zainteresirani bodo morali neposredno poravnati stroške za tovrsten sprejem v bolnišnici, razen seveda v primeru, da za to poskrbijo tiste ustanove ali vzajemne blagajne, ki jamčijo preferenčno ravnanje z bolniki.
SPREJEM V BOLNIŠNICE DRUGIH DEŽEL
Takšen sprejem jamčijo dežele, ki so teritorialno za to pristojne v smislu ustreznih zakonskih predpisov.
SPREJEM V ZASEBNE ZDRAVSTVENE DOMOVE KI SO V POGODBENIH ODNOSIH Z DEŽELO FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
Da izkoristijo takšno vrsto sprejema, si bodo zainteresirani morali priskrbeti — razen v primeru nujnost-
nega sprejema — posebno obveznostno potrdilo, ki ga bodo izdali periferični organi ter uradi ministrstva za zdravstvo, pristojni za področje, kjer ima zavarovanec stalno bivališče (pokrajinski zdravniki, občinski sanitarni uradniki).
Takšna potrdila se izdajajo izključno za zdravstvene domove, ki so v pogodbenem odnosu za tiste specializirane usluge, ki so poleg s pogodbo pooblaščene tudi v smislu 52. člena zakona štev. 132 z dne 12. 2. 1968. Če je potrebno bivanje v bolnišnici še podaljšati, bodo ustrezno dovoljenje izdali zgoraj omenjeni organi ter ustanove.
Brezplačnost sprejema v bolnišnico je zagotovljena za navadni razred in zajema vse zdravstvene usluge. če dotični zaprosi za sprejem v posebni oddelek, bo za zadevne stroške moral poskrbeti sam, razen seveda, če za to ne poskrbijo tiste ustanove ali vzajemne blagajne, ki jamčijo preferenčno ravnanje z bolniki.
Vsekakor drži, da gredo v breme deželne uprave tiste zdravstvene usluge, ki jih določajo posamezne konvencije.
SPREJEM V ZDRAVSTVENE DOMOVE,
KI NISO V POGODBENIH ODNOSIH Z DEŽELO IN SE NAHAJAJO V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Tovrsten sprejem je mogoč samo posredno. Zamieresirani mora imeti pravico do bolnišniške o-skrbt — izvzemši nujnosten sprejem v bolnišnico — in stalno bivališče v Furlaniji - Julijski krajini; zaprositi mora za preventivno dovoljenje za sprejem v po-sred.u obliki periferične organe in urade ministrstva za zaravstvo, ki so pristojni za ustrezno področje (po-krajinske zdravnike, občinske sanitarne uradnike), kjer le namreč zdraviliški dom v pogodbenem odnosu m imel bo pravico do takšne povrnitve stroškov, ki bo ustrezala poprečnim izdatkom, kakršne ima dežela zo enakovredne usluge v zdravstvenih domovih s konvencijo. Kdor nima stalnega bivališča v Furlaniji Julijski krajini, se bo moral v ta namen obrniti na deželo, ki je za to pristojna.
SPREJEM V ZAVODE IN ZDRAVSTVENE DOMOVE, KI SO V POGODBENIH ODNOSIH Z DRUGIMI DEŽELAMI
Za tovrsten sprejem nosijo breme dežele, ki so sklenile konvencijo; sprejem se odvija po pravilih, ki so jih določile same dežele.
SPREJEM V ZAVODE
IN ZDRAVSTVENE DOMOVE, KI SO IZVEN DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE IN NISO V POGODBENIH ODNOSIH S PRISTOJNIMI DEŽELAMI
Spreiem se vrši posredno; prizadetemu se stroški poravnajo v razmerju s poprečnimi izdatki, ki jih ima dežela za enakovredne usluge v zdravstvenih domovih s konvencijo.
Usttezna pooblastila izdajajo periferični organi in u-radi ministrstva za zdravstvo (pokrajinski zdravniki, občinski zdravstveni uradniki) le tistim, ki imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini.