GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
Leto IV,
Ir a v 'H
Stev — 1
:: Upr,
v go:
uredništvo :: ' tVERDIŠT.37
■ ■>1—
copisi se ne vračajo
VSEBINA: ,
Črne bukve našega kmečkega stanu.
Živinoreja in živinozdravništvo: Krmlje; nje in negovanje novorojenčkov živi; nozdravnik dr. Ravnik); Spored za splošno pregledovanje bikov, name* njenih za javno spuščanje v tolmin; skem govedorejskem okrožju.
Mlekarstvo: Naše mleko in tržaški trg (inž. Rustja).
Sadjarstvo: Pravilno sajenje dreves (Just Ušaj); Suhe češplje; Shranjevanje sad; ja za zimo * (B. Skalicky, Grm); Za povzdigo sadjarstva na Goriškem; Obrezovanje breskev.
Vinogradništvo in kletarstvo: O oskrbo; vanju mladega vina do prvega preta; kanja (Just Ušaj); Kako uporabljamo Babotov sladkomer (P. Vallig).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Prevelika ko; ličina umetnih gnojil se ne izplača; Koristi sejalke; Orajte v jeseni; Pobe* litev zelene (šelne). '
Čebelarstvo: Jesenska opravila v čebel; njaku (dr. J. Ličan).
Zadružništvo: Nekaj za naše posojilni; čarje: odplačevanje posojil; odplače; vanje obresti; Naše zadruge; Mlekar; ne in dohodninski davek:	Zadružno
gibanje v Rumuniji in Nemčiji.
Vprašanja in odgovori.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v ok; tobru (in drugo).
Tržni pregled: Sadna letina v Švici.
Gospodarski drobiž in razno: Ribolovne pravice v naših pokrajinah (dr. T.) Kje popijejo največ vina?
Oglas upisivanja v praktično poljedel; sko školo u Pazinu.
pravi:	ji
Dragi F. M.: Nisem mogel priobčiti, ker je rubrika več kot polna. Je stavlje; no in pride na vrsto. Pošlji še kaj! Si !i dobil naročeno?
Vse sotrudnike vljudno prosim, da mi pošljejo gradivo za novembrovo števil; ko vsaj do 25. oktobru.
Mali oglasi
Oglasi pod tem naslovom stanejo za vsako besedo 20 stotink, najmanj pa 5 Lir za priobčitev v eni številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 9. do 12.
TOMAŽEVA ŽLINDRA.
. Sedaj je čas za gnojenje senožeti s to; maževo žlindro, ki je letos sicer precej draga, a kljub temu vredno gnojilo.
Kdor jo je naročil ali jo želi vzeti, naj se javi pri
ZADRUŽNI ZVEZI V GORICI Corso Verdi 37 (lastna hiša). Žlindra je že v skladišču.
SEMENSKA PŠENICA.
Italijanska in nemška semenska pše; nica, kakor tudi vsa umetna gnojila se dobijo pri
ZADRUŽNI ZVEZI V GORICI.
Semenska ajda.
Prosimo vse one kmetovalce, ki so ku* pili pri podpisani semensko ajdo da bi sporočili, kako so bili z njo zadovolini. Poročila rabimo za znanstveno ugotovi;
Vse
menice dobite v Gorici,
Zadruge T	-
potrebne tiskovine in mape za ■
pri
„ Zadružni Zvezi,,
Cena oglasom.
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1 •	100 L	350 L	500 L
7,	60 „	200 „	300 „
V*	40 „	120 „	180 „
Vs	25 l	65 „	100 „
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Domača kavarna »Caffe Adriatico"
GORICA - Na Travniku - SORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadi g - P ečenko, lastnika.
Stiskalnice (preše), mline za grozdje, pluge, ter druge kmetijske stroje
se dobe pri
J|J# Brezigar & Šili
Gorica Via Carducci St. 19
(prej Gosposka ulica) v dvorišču.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi štev. I
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, trili, (dvonitnik) volneno blago za moške inž ženske.
Podružnica: ■■1 ■	=.■===:
Via Carducci (Gosposka ul.) 11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
Ugodna prilika za nabavo
0$96m9SS9©S9®^
flrturo de Rossi - Gorica
Telefon 276
6S9^9(3S9<3SQeiSl&SX3S9m6i9emS£)eiQ6^
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 iir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
Lelo IV.	Štev.	lO
Oktober 1925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Črne bukve našega kmečkega stanu.
Neko knjigo s podobnim naslovom je spisal ranjki dr. Krek, gotovo največji prijatelj in dobrodelnik slov. ljudstva. Dr. Krek je bil oni, ki je ustvaril naše posojilnice, rešiteljice kmeta iz krem* pljev vaških oderuhov. Dr. Krek je bil oni, ki je širil idejo zadružništva vse* povsod, med živinorejci in vinogradniki, med lastniki gozdov in planin. Tudi de* lavca ni pozabil dr. Krek, ker je prvi začel s strokovnimi organizacijami de* lavstva in je delavstvu ustanovil v Ljub* Ijani zadrugo, ki naj bi vsakemu članu pripomogla do lastne, sicer majhne, a udobne hišice. Pa pustimo to.
Marsikateri naš kmetovalec je danes zapisan v črnih bukvah. Te črne bukve pa niso one, iz katerih se učijo duhov* niki, kot pravijo stare babjeverke. Črne bukve, v katerih so zaisani mnogi naših kmetovalcev se nahajajo v bankah. Oni kmet, ki je zalezel v te črne bukve, osta* ne vedno tam do svoje smrti. Rešiti se ne more ali vsaj zelo, zelo težko.
Da lezejo naši ljudje k bankam je naj* boljši dokaz to, da se podružnice raznih bank množe kot gobe po dežju in da se nahajajo danes že v vsakem večjem kra* ju. Kaj pa naj delajo banke tam, ako ne različnih poslov z našim revnim krneč* kim ljudstvom? Banke niso zato, da po* magajo kmetu, da mu dajejo po ceni kredit, pač pa zato, da več zaslužijo in da morejo izplačati čim višjo dividendo kapitalistu*Škcijonarju banke.
Zakaj pa lezejo naši ljudje k bankam? Saj vedo, da morajo plačati tam višje obresti kot pri domači posojilnici. Misli* mo, da je danes malo več naših kmetov,
ki mislijo, da je 7% bančnih obresti rav* no toliko kot 7% pri posojilnici; vsakdo ve, da pride k 7% bančnih obresti še provizija banke, potem drugi stroški za obnavljanje menic vsake štiri mesece, itd. itd., vsled česar pride obrestna mera na 10 in tudi 12%. Torej obrestna mera ne vleče naših ljudi k banki. Kaj pa?
Mnogi naši ljudje bi se sramovali pred drugimi sovaščani, ako bi ti vedeli, koli* ko so dolžni. Ako bi si sposodili denar pri posojilnici, bi vedel zato odbor, ako vzamejo denar pa pri banki, navadno tega ne ve nobeden iz domače vasi.
Tak sram je nesmiseln. Biti ubog, ni nobena sramota, po neumnosti zaprav* ljati trde žulje, to je največja sramota. Kdor je vzel posojilo in denar pravilno obrnil, tak je lahko ponosen; posojila pa ne sme vzeti drugače, kot če hoče denar pravilno obrniti v svojem gospodarstvu.
In kaj pravijo črne bukve našega kme* ta? Pravijo, da ako se bodo naši kmeto* valci še nadalje tako zadolževali pri bankah, da bo prej ali slej lastnik kme* tovalčevega premoženja banka, kmet pa njen kolon.
Kmetje, ne pišite tudi te strani črnih bukev. Posojilnica je rešila kmeta krem* pljev vaškega oderuštva, posojilnice se moramo okleniti tudi danes! One agente pa med našim ljudstvom, ki delajo re* klamo za banke in posredujejo »za pri* merno provizijo« posojila pri banki, iz* pljunite iz svoje srede. To so taki, ki ho* čejo živeti od Vaših žuljev. Mnogo pi* javk je srkalo v zadevi vojne odškodni* ne, take pijavke so tudi ti agentje. Ne hodite jim na limanice!
		
	Živinoreja in živinozdravništvo	
Krmljenje in negovanje novorojenčkov.
Takoj po porodu se pretrga popkovin na, ki je vezala doslej zarodek z mater* nim telesom. Rana na popku se navadno sama zaceli; slabih posledic ni opažati niti tedaj, če se popkovina narahlo pre* reže ter, če ni kužila v bližini. Toda včasih se ta popkovina le s težavo od* trga, ker je vlaknato vezivo boli trdno kot sicer. V takem slučaju ie treba pop* kovino prerezati z nožem, da se prepreči nategovanje in vnetje, nato se podveže preostali del popkovine z razkuženo vrv* co, tri prste od telesa ali pa nai se vsaj namaže odprto rano s katramom, jodovo tinkturo itd.
Razumljivo je, da morata biti nož in vrvca čista in razkužena n. pr. v lizolovi raztopnini (1%) ali pa v vreli vodi. Ne* snažno orodje bolj škoduje kot koristi!
Ko poliže mati mladiča ali pa če je že suh vsled drgnjenja, se ga spravi k vime* nu, kjer dobi prvo takozvano kolostralno mleko (mlezivo), ki služi kot odvajalno sredstvo za odpravo lepljivih snovi na* bajajočih se v črevu.
Pripeti se, da se krava, kobila i. dr. ma* lo ali nič ne zmenijo za svoje potomstvo, da sploh ne pustijo mladiča k vimenu ali ga celo udarjajo, suvajo ali grizejo. To so deloma ščegetljive prvesnice, ki po lahki kazni postanejo takoj krotke in ubogljive, deloma pa so to živali z nava* jeno, neozdravljivo napako, ki napravlja posebno kobile nesposobne za pleme. Prehranjevati žrebe s kravjim mlekom se ne splača, je nerodno, končno tudi ni ugodno, ker žrebeta ne uspevajo s kra* vjim mlekom nikdar tako dobro kot z mlekom njih lastne matere. V novejšem času posebno v krajih z razvito živino* rejo se ne pusti več sesati telet pri vime« nu, temveč se jih napaja. Na ta način se lažje in boljše vrši odstavljanje. Korist* no je napajti jih večkrat, zato pa naj bo odmerek manjši. Najbolje se je izkazalo dajati teletom prvi dan petkrat po l4.
drugi dan po V2 1 mleka. Od tretjega dne dalje zadostuje trikratno pitje počenši z 1 1 mleka. Množino mleka je treba po* lagoma vedno bolj višati; z ozirom na ve* likost, spol in poznejšo uporabo se dolo* ča množina mleka, ki sme biti med 1/7 do 1ji žive teže. Splošno se smatra 10—12 1 dnevno za najvišji odmerek. Mleko se mora podavati vedno tako mlačno kot je navadno pomolzeno mleko.
Hitro po porodu je bolje počakati ne* kaj ur s podavanjem mleka, kravo naj se le površno molze. Driska se tako mno« gokrat prepreči. Neobhodno potrebna je snaga posode (vedro); posebno se pripo* roča kovinasto posodo (vedro), ki se da lahko oprati in postaviti v primeren le* sen podstavek, da se ne zvrne. Uporab* ljajo se različne priprave za sesanje, to* da vsledtega se teleta pozneje težje pri* vadijo prijeti za hrano kot če pijejo iz vedra, ki se tudi laž je očisti.
Svinje ne ovirajo prašičkov pri sesa* nju, če se le*tim odščipne s kleščami ostre mlečne zobove. — Razven okolnosti, da kobile in svinje včasi ne pustijo sesati in je potem, če niso na razpolago dojilje, prehranjevanje s kravjim mlekom nujna stvar, je poslednje tudi potrebno, če po* gine kobila ali svinja pri ali po porodu, ali pa končno, če imata premalo ali nič mleka.
Pri teletih in ovcah je stvar mnogo enostavnejša, ker imajo ti vedno potreb* no mleko na razpolago.
Manjka li materino mleko žrebetu, prašičku ali kozličku, je treba iskati na* domestila v kravjem mleku. Tedaj se nam vsili vprašanje, kako naj ga poda* vamo, ali naj ga razredčimo z vodo ali naj mu pridamo kakšnih snovi.
Potrebno je, da je mleko ravno tako gorko kot bi bilo ravnokar pomolzeno. Kako se nadalje postopa zavisi od ke* mične sestavine mleka raznih vrst živali upoštevajoč praktične izkušnje; pri tem pa je treba vedeti, da zavisi vse bolj v
načinu podavanja — čistota in višina toplote — kot v razredčen vanju ali v kakovosti pri« davka.
V	odstotkih vsebuje:
a) kravje mleko: 3.70 beljakovine, 3.40 maščobe, 4.50 mlečnega sladkorja in 0.75 pepela;
b) kobilje mleko: 1.90 beljakovine, 1.10 maščobe, 6.10 mlečnega sladkorja in 0.40 pepela;
c) svinjsko mleko: 6.10 beljakovine, 6.40 maščobe, 4.00 mlečnega sladkorja in
1.10 pepela.
Kobilje mleko ima torej manj pepela, beljakovine in maščobe kot kravje, toda več mlečnega sladkorja; vsledtega ga je treba, kakor ono namenjeno otroku raz* redčiti in osladiti: Razredčevanje se pri* poroča samo v prvih 2—3 dneh, kajti po* zneje diši žrebetom bolje navadno kravje mleko kot ono z vodo razredčeno, po ka* terem izločajo mnogo seči in se neza* dostno telesno razvijajo. Kmalu se sme pridati žrebetom kokošjih jajec, ki se jih raztepe z mlekom. — Mleko od svinje vsebuje v nasprotju s kobiljim več belja* kovine in maščobe kot kravje mleko; vsebina mlečnega sladkorja ni še natan* čno določena. Kravjemu mleku bi bilo treba pridati še beljakovin in masti. Ker je prehranjevanje prašičkov s pomočjo žlice ali steklenice mučno in primanjkuj je živalicam materine toplote, se ne spla* ca jih rediti v večjih množinah, če ni pri rokah dojilj. — Kozlički uspevajo isto* tako dobro s kravjim mlekom kot s ko* zjim. — Dnevni prirastek na teži za časa sesanja oz. prehranjevanja z mlekom znaša pri žrebetih P/2—2; pri teletih 1 do
I	V2 kg, pri pujskih do 250 gr, pri jagnje* tih 100—170 gr in pri kozličih 100—125 gr. — Odstavljenje mladih živali se vrši z ozirom na gospodarske in plemenske prilike v različnem času.
Žrebeta iz konjušnice, katerih matere ne delajo, sesajo približno 5 mesecev. Pri domači vzreji pa se jih že odstavlja 3—4 mesece. Medtem časom so se žrebeta priučila jesti oves in seno. tako da jim odvzetje mleka pri uspevanju nič ne škodi. Posebno v prvem letu naj se nikar
ne štedi z ovsom; dnevni delež se določa z ozirom na zrelost na 3—5 kg.
Teletom naj se podava materino mle* ko 4—8 tednov; upoštevati je treba, če se gre pri tem za junčka ali junico in za dragocene plemenske živali ali za meso; polagoma se nadomešča neposneto mle* ko s posnetim ali pa s čisto rastlinsko hrano. Žalibog pričnejo naši kmetje z odstavljanjem prezgodaj in s tem zao* stanejo živali cele mesece v rasti. Živali zgubijo meso, postanejo vampaste, do* bijo grd hrbet in veliko glavo ter napra* vijo utis prerane starosti.
Izvrstno nadomestilo za mleko je juha iz ovsene moke s primešano laneno mo* ko ali pa kuhanim lanenim semenom. Redilna vrednost in okus teh dveh pre* kaša ono od ječmenovega zdroba ali otrob; vendar sta tudi ta dva dela dobro uporabna.
V	krajih z zelo dobro razvito živino* rejo dobivajo teleta zelo dolgo časa ne* posneto mleko, junčki često do prvega leta. Na ta način se živali zelo lepo raz* vijajo, toda takšne vrste živali se v dru* gačnih razmerah (drugi kraji in novi go* spodarji) težko privadijo in so malo tr* pežne. Razumljivo je, da se takšna vzre* ja splača le, če se doseže visoke prodaj* ne cene.
Za teleta se priporoča dati po odstavi* tvi razven ovsa in lanene moke posebno koruzni in ječmenov zdrob, otrobe, ne* koliko repe, travniško seno in suho de* teljo in za junice od 8—10 mesecev sta* rosti tudi različne vrste plev. Poleg do* brega sena ali suhe detelje se sme dati dnevno do enega leta starim junicam 1 do 2 in junčkom 2—4 kg redilnih snovi; živali boljših živinorejskih krajev, ki so namenjene za prodajo, porabijo dnevno celo 5-—6 kg in še več redilnih snovi.
Pujske se odstavlja v starosti od 6—8 tednov; dobro je, če se pusti sesati 3 mesece one, ki so določeni za pleme. Medtem se privadijo jesti ječmen, oves ali pšenico; radi vzamejo tudi neposneto kravje mleko, ki se jim mora dati gorko in če mogoče prej kuhano, to se pozneje nadomesti s posnetim mlekom. Ako se jim daja mleka, naj jim služi tedaj kot hrana ovsen, ječmenov zdrob ali otrobi
zmešani kot kaša; mesto tega se prida lanena moka in ta zmes nai se daje v obliki juhe. Ker potrebujejo pujski ze* meljskih snovi, naj se jim da na razpola* go zemlja, pesek, ilovica, ribniško blato. Dalje je koristno pridati temu krede ali fosforovokislega apna.
Po trajni ločitvi od matere se pripo* roča posebno: ovsen in ječmenov zdrob, koruza, pšenični otrobi, ribja moka, mla* da detelja, lucerna poleg posnetega mle* ka, krompirja in repe. — Jagnjeta se na* vadno odstavijo z 10—14 tedni: bolje je, če sesajo 4—5 mesecev ali pa nai se jih sploh ne odstavi, dokler dajejo matere mleko. — Kozlički se odstavljajo od 4 do 8 tedna.
Splošno velja za pravilo, da zahteva vzreja mladih živali posebno skrb ter da vpliva slabo vsaka napaka v razvoju. Kar se zagreši na mladih živalih v prvih letih, ni mogoče tega pozneje popraviti kljub največjemu prizadevanju.
Dr. Ravnik Anton živinozdravnik.
Spored
za splošno pregledovanje bikov, name* njenih za javno spuščanje v tolminskem govedorejskem okrožju.
Vsi biki, ki se uporabljajo za javno spuščanje, so podvrženi po določilih iz* vršilnega ukaza 5 zakona z dne 5. julija 1908 št. 392, splošnemu pregledovanju.
Bikorejci, ki želijo dobiti za enega ali več bikov dovoljenje za spuščanje, mo* rajo predložiti živinorejski komisiji pri furlanski pokrajinski upravi v Vidmu (Commissione Zootecnica Friulana pres* so lAmministrazione Provinciale del Friuli) z dvema lirama kolekovano proš* njo, v kateri morajo navesti, da želijo pregledovanje na domu ali pa, da so pri* pravljeni prignati svoje bike v spodaj navedene kraje. V prvem slučaju morajo priložiti prošnji za vsakega bika po 30 lir, v drugem slučaju je pregledovanje brezplačno.
Komisija bo pregledovala bike v sle* dečih krajih in dnevih:
27.	oktobra.
Podbrdo ob 9. uri pri cerkvi, Hudajuž* na ob 10. uri pred gostilno Kemperle, Ko*
ritnica ob 11. uri pred gostilno Močnik, Grahovo ob 11 30 uri pred šolo, Kneža ob 14. uri pri cerkvi, Podmelec ob 15. uri pri cerkvi, Ljubin ob 16. uri pred mle* karno, Poljubin ob 17. uri pri Kocjanu.
28. oktobra.
Pečine ob 9. uri pri cerkvi, Ponikve ob
10. uri pred mlekarno, Slap ob 11.30 uri pri gostilni Vogrič, Idrija na Bači ob 12. uri pri cerkvi, Sv. Lucija ob 14. uri pred županstvom, Volče ob 15. uri pred go* stilno Podreka, Zatolmin ob 16. uri pred mlekarno.
29. oktobra.
Tolmin ob 8. uri pri spuščevalnici žrebcev, Dol j e ob 8.30 uri pred mlekar* no, Gabrije ob 9. uri pred mlekarno, Vo* larje ob 9.30 uri pred mlekarno, Kamno ob 10. uri pred mlekarno, Libušnje ob 11. uri pri cerkvi, Smast ob 12. uri pred go* stilno Marušič (za Smast in Ladra), Drežnica ob 14. uri pred Tomažinom, Livek ob 16. uri pri Simonu Hrastu, Idersko ob 17. uri pred županstvom.
30. oktobra.
Log ob 9 .uri pred gostilno M. Černuta v Srednjem Logu, Soča ob 10. uri pri Flajsu, Koritnica ob 11. uri pred mlekar* no (za Kal in Koritnico), Čezsoča ob 11.30 uri pred županstvom, Bovec ob 14. uri na trgu, Žaga ob 14.30 uri pred 2a* garjem, Srpenica ob 15. uri na dvorišču g. Logarja, Trnovo ob 15.30 uri pred žu* panstvom, Kobarid ob 16. uri pri Fe* drigu.
31. oktobra.
Bregini ob 9. uri pred Lazarjevo go* stilno, Sedlo ob 10. uri pred šolo, Borja* na ob 10.30 uri pred mlekarno, Potoki ob
11. uri pri napajališču, Kred ob 11.30 uri pri napajališču, Staroselo ob 14. uri pred mlekarno, Sužid ob 14.30 pri Strgarju, Svino ob 15. uri pred mlekarno.
Da se pospeši v planinskem govedo* rejskem okrožju ustanovitev javnih spit* ščevalnic bikov, se priredijo o priliki splošnega pregledovanja bikov, name* njenih za javno spuščanje za posamezpe občine ali skupine občin razstave bikov in junčkov belanske pasme v zgoraj na* vedenih dnevih in krajih.
Tekmovanja obsegajo dve vrsti ple* menjakov:
Junčki ob 6. do 12. mesecev. — Biki od 12. mesecev naprej.
Priglasitve sprejemajo okrožni živino* zdravniki in urad za kmetijski potovalni pouk v Tolminu do 20. oktobra 1925.
Za presojanje in obdarovanje živali veljajo pravila, ki jih je potrdila furlan« ska živinorejska komisija. Priznajo se darila v denarju, svetinje in diplome. Posamezna darila bodo znašala največ 400 lir. Svetinje in diplome so pridržane za najboljše živali.
Polovica darila se izplača takoj pri ob* darovanju, druga polovica pa prve dni
Naše mleko in tržaški trg.
Iz dnevnega časopisja bo vsem čita« teljem znano, da namerava tržaško me« sto organizirati preskrbo tržaškega pre« bivalstva s svežim mlekom. Kakšna bo ta organizacija, danes še ne vemo, toli« ko pa je gotovo, da mislijo prepovedati donašanje mleka na glavi in na osličih kakor sploh v manjših količinah. Vse mleko bo moralo biti pristno, zajamče« no dobro in zdravo, to je pasterizirano. S takim ukrepom bodo udarjeni pred« vsem tržaški okoličani, pa tudi Kraševci in severni Istrani, ki danes zalagajo Trst z mlekom. V Trst prihaja sicer tudi od zadružnih organizacij precej mleka, a ta količina se niti od daleč ne da primerjati s skupno količino onega mleka, ki pride v majhnih količinah na tržaški trg.
Upraviteljem tržaškega mesta je go« tovo stala pred očmi organizacija pre« skrbovanja z mlekom dunajskega mesta, kjer je po celem mestu mnogo mlekarn.
V	teh mlekarnah se dobi mleko in ma« slo, potem tudi jajca. Dunajske mlekar« ne služijo tudi za zajutrkovalnice, kjer se dobi k kozarcu gorkega mleka nekoli« ko smetane in dobro žemljo. Te mlekar« ne tudi preskrbujejo donašanje mleka na dom v posebnih,-in pripravnih stekle« nicah. Vse to je mogoče na Dunaju, kjer
maja meseca 1926. Darila se priznajo samo za vredne plemenjake, ki so jih lastniki prignali v kraje, navedene v raz« glasu.
Živali presoja komisija, ki jo prcdvide« va pravilnik zakona z dne 5. julija 1908 št. 392; njena razsodba je nepreklicna.
Bikorejcem je na voljo dano, da priže« nejo svoje bike na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna.
Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom živino« zdravstvenega reda; lastniki so odgovor« ni za poškodovanja, ki bi jih utegnili povzročiti njih biki.
je skoraj vse mleko združeno v dveh ve« likih organizacijah (Niederosterreichi« sclie Molkerei in »Miag« = krajšnica za Milchindustrieaktiengesellschaft), ki imajo po mestu mnogo podružnic. Še lepše je mogoče urejeno preskrbovanje z mlekom v drugih velikih mestih, po« drobna organizacija pa podpisanemu ni znana.
Torej kaj podobnega hočejo napraviti tudi v Trstu. Ali je to mogoče? Gotovo je mogoče, a začetek bo težak za upravi« telje tržaškega mesta, posledice pa pred« vsem za one naše ljudi, ki pošiljajo ali donašajo mleko v Trst. Naše mlekarske zadruge se pa nimajo ničesar bati, one bodo lahko pošiljale mleko v Trst kot do sedaj, ker mlekarska zadruga za kako« vost svojega mleka lahko jamči, ker bo tudi zdržalo vsako poskušnjo.
Kaj naj naredijo pa oni, ki so dosedaj nosili mleko v Trst, in ga ne bodo mogli več? Ako nočejo biti odvisni od kakšne« ga bogataša, ki bo naredil v vasi mlekar« no in plačeval mleko kot bo sam hotel, naj si takoj osnujejo mlekarske zadruge. Ustanovitev mlekarske zadruge ni tež« ka. Zadružna zveza v Gorici ima že ti« skana pripravna pravila, poleg tega je pripravljena poslati svojega zastopnika na vsak ustanovni občni zbor, ki se bi vršil kjerkoli. Mlekarske zadruge dobe
	Mlekarrtvo	
		
		
tudi pri Zadružni zvezi v Gorici vsa po« trebna navodila za ureditev take mle« karne kakor tudi posamezne stroje, ki bi bili potrebni. Stroški za ureditev mle« karske zadruge niso veliki in se gotovo v kratkem času izplačajo.
S tem, da bodo po posameznih vaseh ustanovljene mlekarske zadruge, s tem ne bo vprašanje mleka za Trst rešeno, a je prvi korak. Drugi korak pa bo moral
Pravilno sajenje dreves.
Pravilno sajenje dreves, ie za njih vspevanje velike važnosti. Sadno drevo, ki je bilo nepravilno vsajeno in četudi v najboljšo zemljo, bo ostalo vedno sla« botno in bo rodilo le malo, ali pa tudi nič, sadu. Zato moramo sadna drevesca pravilno in pazljivo saditi.
Pri nas se dela pri vsajenju dreves naj« večja napaka s tem, da se izkopa za sa« ditev potrebno jamo veliko premajhno. Čim bolj je jama obširna in do neke mere tudi globoka, tem boljša je. Zato vspc« vajo najboljše ona drevesa, ki jih vsa« dimo na globoko prekopanem zemljišču. Tako prekopano zemljišče si lahko pred« stavljamo kot veliko zasuto jamo, ki sega čez celo zemljišče. Za vsaditev malega števila drevesc v veliki medsebojni raz« dalji pa ne bomo prekopali celega zem« ljišča, ampak napravili bomo le večje ja« me na onih mestih, kjer bodo stala dre« vesca. Pač pa je za napravo gostonasaje« nih sadovnjakov, ali sadnih vrtov, neob« hodno potrebno globoko prekopanje ce« lega zemljišča.
Jama za vsajenje drevesa bodi vsaj 1 '/2 m široka in primerno globoka. Oblika ja« me naj se ravna po zemljišču. Če so spo« dnje plasti zemlje dobre in če je zemljiš? če suho, bodi jama 1 m globoka, če je pa zemljišče vlažno, ali če je zemlja plitva, pa le 50—80 cm globoka.
Za spomladansko saditev dreves, je izkopati potrebne jame že v jeseni, za jesensko saditev pa vsaj 3 tedne pred sa«
biti sodelovanje mlekarskih zadrug, o čemur bomo še govorili na tem mestu.
inž. R u s t j a.
Kolikokrat naj molzemo?
Poskusi v zadnjem času so dokazali, da dobimo od dnevno trikrat molzene krave 10% več mleka kot od dnevno dvakrat molzene krave, od dnevno šti« rikrat molzene krave pa 16% več.
ditvijo. Čez zimo ostane jama odprta, da premrje izkopana zemlja v zimskem mrazu. Jamo pa moremo v vsakem slu« čaju že 14 dni pred saditvijo zopet za« suti, da se zemlja do saditve nekoliko vleže.
Pri kopanju jame podelimo zemljo v dve plasti. Zemljo iz zgornje plasti vrže« mo na eno stran in ono iz spodnje plasti pa na drugo stran jame. Pri zopetnem za« suvanju jame pa vržemo zemljo, ki je bila prej na vrhu na dno in ono, ki je bila prej na dnu, pa na vrh jame. Samoobsebi se razume, da ne smemo pometati izko« pano kamenje in še ne iztrohnele kore« nine v jamo, temveč jih moramo odvreči.
Če bo drevesce potrebovalo oporo, mu jo moramo tudi dati. To storimo s tem, da zasadimo v dno in v sredino ja« me močan kol. Ta kol pa moramo zasa« diti še prej, ko jamo zasujemo in dreves« ce sadimo. Če bi jamo prej zasuli, kot kol zasadili, bi s kolom težko dosegli ce« livo na dnu jame. Kol pa, ki ne stoji v celini, ampak samo v prekopanem in rah« lem zemljišču, ne stoji trdno. Tak in morebiti tudi prešibek kol ziblje veter z drevescem vred. Od takega kola nima drevesce koristi, ampak samo škodo, ker se navadno vsled slabega prevezanja drgne kol ob debeljce in mu s tem ško« duje in prizadeva rane.
Kol ne sme biti niti prekratek, niti pre« dolg. Najboljši je oni kol, ki sega tik do prvega venca vei. Daljši kol, ki sega v veje je škodljiv, ker se veje rade ob nje«
Sadjarstvo
ga drgnejo. Da bo kol pravilno visok, ga vsadimo nekoliko daljšega, kakor je potrebno. Šele potem, ko je drevesce že vsajeno, ga prežagamo kakih 10 cm pod vencem vej.
Predno drevesce vsadimo, mu vse ra* ne na korenikah, ki jih je morebiti dre* vesce pri izkopanju zadobilo, nanovo ob* režemo. Močno poškodovane korenike pa odrežemo popolnoma proč. Nato mo* ramo obrniti našo pozornost vencu dre* vesca. Vse mladike moramo primerno skrajšati. Čimbolj so korenike poškodo* vane in čimbolj smo jih morali skrajšati, tem bolj moramo na kratko obrezati tu* di vence mladik. Če je pa drevesce še zelo mlado in nima še stranskih mladik, pač je pa dovoljno visoko, odrežemo de* beljce v oni visokosti, kjer želimo, da bi napravilo krono.
Tako pripravljeno drevesce vsadimo takole:
Naj prvo izkopamo sredi zasute jame plitvo jamico. V to jamico postavimo drevesce in sicer tik ob kolu. Pri tem mo* ramo paziti, da drevesce ne pride pre* plitvo in niti pregloboko v zemljo, am* pak samo toliko, kakor je prej stalo v drevesnici, ali na prvotnem mestu. Po barvi lubada na korenskem vratu je prav lahko spoznati ono mesto, do katerega je prej drevesce stalo v zemlji. Ker se pa zemlja v jeseni že nekoliko vleže in ž njo vred tudi drevesce, ga moramo vsaditi pravzaprav 2—3 palca višje, ka* kor je prej stalo.
Med lepo razprostrte korenike dre* vesca, ki ga začasno privežemo h kolu, natrosimo rahle in fine zemlje. Pri tem moramo paziti, da ne nastanejo med ko* renikami prazni prostori. Zato moramo zemljo stlačiti med korenike z roko in jo konečno, ko so vse korenike ž njo za* grnjene, prigaziti z nogami. Nato po* gnojimo drevescu, najboljše s kompo* stom ali mešancem. Ko smo to storili, pritegnemo še ostalo zemljo k drevescu. S to zemljo napravimo ob jesenski sa* ditvi okoli drevesca kup, ob spomladan* ski pa skledi podobno vdrtino. Na to od* vežemo drevesce od kola in ga vnovič privežemo k njemu, ali le zelo rahlo. Če bi drevesce privezali trdno h kolu, bi po*
zneje obviselo na njem, ker ne bi moglo slediti pogrezanju rahle zemlje v jami. Trdno privežemo vez šele čez kakih šest tednov, ko se je zemlja že polegla.
Just Ušaj.
Suhe češpl je.
Pred vojno so naši Brici dobivali lepe denarce za suhe češplje. V celi Evropi so samo oni prozvajali te vrste blago, ki je imelo dobre odjemalce v velikih obmor* skih mestih, predvsem v La Havre, Am* sterdam, Antverpen in Hamburg.
Po vojni se je polagoma ta obrt zopet poživila in tako je bilo lansko leto na prodaj okoli 400 a blaga, letos pa kar ce* lih 2000 q, kot pravijo nekateri briški kmetje. Navedena količina, ki naj bi od* govarjala letošnjemu pridelku bo naj* brž precej previsoka, gotovo pa je, da je na razpolago precej blaga, na vsak način okoli 1000 q.
Kakšno vrednost predstavlja 1000 q suhih češpelj? Za 1 q suhih češpelj se vporabi okoli 6 q svežih. Letos so bile sveže češplje na goriškem trgu po 150 do 180 L za 100 kg. Ako vzamemo nižjo ceno, to je 150 L, potem stane 100 kg su* hih češpelj vsaj 900 L, to je ceno 600 kg svežih češpelj. Ako pa vzamemo višjo ceno (180 L) in prištejemo k temu še vse ogromno delo, ki je potrebno za pripra* vo 100 kg suhih češpelj, dobimo svoto 1200 in tudi 1500 L za 100 kg.
Lansko leto so bile suhe češplje po 12 do 13 L kg, cena, ki je odgovarjala in zvabila kmetovalce, da so se letos vrgli z vsem ognjem na pripravo tega blaga. Mnogi so kupovali češplje po Severni Istri in Vremski dolini in drugod, mnogi so se Dodali celo v Jugoslavijo, kjer so češplje kupovali, lupili in sušili.
Žalostno pa je letos s trgom gotovega blaga. Prva majhna količina blaga je šla po dovolj ugodni ceni, to je po 13 L za kg, hitro pa je cena padla in sicer na 8.50 do 9.50 L za kg. Kupci niso hoteli blaga prodajati dražje, kmetje pa ne vedo kam z njim. Kmetje pravijo, da so se kupci dogovorili, da ne plačajo višjih cen. Ali je to res ali ne, danes še ne mo* remo vedeti.
Mi stojimo pred dejstvom, da imamo vsaj 1000 q gotovega blaga, ki predstav* lja po ceni 10 L za kg 1 miljon lir. Ako je blaga 2000 q, potem znaša vrednost kar 2 miljona lir. Potem je gotovo to, da so mnogi kmetje zelo zadolženi, ker so si izposodili denar za sveže češplje in ako ne bodo dobili vsaj svojega denarja nazaj, bodo ostali zadolženi. Dolg pa dela dolg, konec je znan.
Ko so cene že padle, se je zastopstvo proizvajalcev oglasilo pri Zadružni zvezi v Gorici in prosilo posredovanje pri pro* daji gotovega blaga. Kaj naj se ukrene?
Zadružna zveza je začela akcijo za prodajo suhih češpelj, a bo težko mogla doseči vidnih uspehov že za to leto, ker je že najprej prepozno, kljub temu pa se napravi, kar se more.
Nujno potrebno je, da se vsi proizva* jalci suhih češpelj takoj združijo v moč* on zadrugo, ki bo že v prihodnjem letu sama izvedla prodajo. Čim prej proizva* jalci to store, tem prej bodo rešili vpra* šanje prodaje, mogli pa bodo tudi kon* trolirati proizvodnjo, ker bodo že v na* prej informirani o tržnih prilikah in ve* deli, ali se je prodal celotni izdelek prej* šnjega leta ali ne. Letos pravijo nekateri trgovci, da je vzrok padcu cene dejstvo, ker ni še konsumiran ves lanski izdelek; prej pa^ so silili kmetovalce, naj češplje lupijo. Torej takoj v zadrugo. Pomoč Zadružne zveze je zagotovljena.
Za povzdigo sadjarstva na Goriškem.
V	julijevi številki »Gospodarskega li* sta« smo javili, da je Pokrajinska ko* misija za Furlanijo nakazala znesek
20.000	L za povzdigo sadjarstva na Go* riškem. Znesek je bil dosežen potom Sa* djarskega odseka, ki je bil ustanovljen pod okriljem Trgovske zbornice v Go* rici.
Dne 27. avgusta je imel imenovani Sa* djarski odsek zopet svojo sejo, da odlo* či, kako naj se vporabi od Pokrajinske komisije določeni znesek. Seje se je ude* ležilo več gospodov, od slovenske strani urednik »Gospodarskega lista« in posest* nik Zucchiati Anton iz Medane.
Tajnik odseka, dr. Vallig, je poročal o delovanju Sadjarskega odseka, to je o
doseženem zgoraj imenovanem znesku, od katerih je določenih 10.000 L za raz* delitev mladih sadnih sadih, 10.000 L pa za nagrade onim kmetovalcem, ki bi v jeseni 1925* pomladi 1926 uredili nov sa* dovnjak.
Tajnik je tudi poročal o izletu v Mas* solombardo in o razvoju tamkajšnjega sadjarstva predvsem gojenja breskev. Nato se je razmotrivalo o uporabi prej omenjenih zneskov ter sklenilo sledeče:
Razdeli naj se 10.000 mladih sadik, in sicer 1000 marelic (vrsta Anbrozija), 6000 breskev (vrste Amsden, Viktor), 2000 hrušk (predvsem viljamovke) in 1000 jabolk (zlata parmena). Kdor se bo priglasil za sadno drevje, naj dobi po* pust ene lire na komadu. Do kedaj se sprejemajo priglasitve, bo javljeno v ča* sopisju.
O razpisu nagrad ima sklepati pokra* jinska uprava, kateri se predlaga, naj do* be nagrade oni, ki bodo v omenjenem roku uredili nov sadovnjak, ki bo obse* gal v furlanski nižini vsaj 1 njivo (3660 m2), v brdnatem in goratem delu dežele pa vsaj 1000 m2.
Shranjevanje sadja za zimo.
B. Skalickv, Grm.
Pri spravljanju sadja za zimo se pri nas na najrazličnejše načine postopa. Manjše množine zimskega sadja sprav* Ijajo pri nas na kmetih v kašče ali shrani* be, često vloženo v plasteh med žito, med okni, itd.
Da tako spravljanje sadja ne more biti na korist niti zunanjosti, niti okusu, je jasno.
Sadje spravljamo najbolje na lesah ali na lesenih, iz letev napravljenih policah v zračne in primerno tople in vlažne shrambe. Toplina v njih ne sme odne* hati pod ničlo, ker bi sicer sadje zmr* znilo; pa tudi pretople ne smejo biti. • Najbolje je, da znaša toplina 2° C nad ničlo. Pri taki nizki toplini se namreč tako lahko ne razvijajo sadju škodljive (gnilobne) glivice in se ne vrše v sadju tako hitro razne okusu sadja škodljive izpremembe kot pri višji toploti 5 ali 6 ali več stopinj nad ničlo, ki jo nahajamo v toplih kleteh.
Shramba za sadje mora biti zračna, to se pravi, da se mora izlahka zračiti, da ne zaostaja v njej pokvarjen, zatohel zrak.
Ako je v shrambi preveč toplo, zrači* mo v večernih urah ali ob hladnih dne* vih, ako pa je premrzlo, le v opoldanskih urah in ob toplih dneh. Toplomera torej v sadnih shrambah ne sme manjkati. Za dovajanje svežega zraku mora biti pre* skrbljeno s primernimi dušniki, ki so bli= zu zemlje, za odvajanje slabega zraku pa z dušniki blizu stropa. Svež zrak je velikega pomena ne samo za okus sadja, ampak posebno za njega stanovitnost.
V	zaprtih shrambah, ki jih dovolj ne zra* čimo sadje rado gnije. V sadni shrambi ne smemo poleg sadja shranjevati drugih stvari, zlasti ne takih, ki dajejo slab duh, ki se ga sadje rado navzame.
Sadna shramba mora imeti okna, da se sadje pri dnevni svetlobi lahko prebira, svetloba pa sadju ne koristi. Močna svetloba mu je celo v škodo, ker povzro* ča hitro zoritev. Zato naj bodo okna opremljena z oknicami (polkni), ki se po potrebi lahko odpro.
Važna je v sadni shrambi tudi primer* na vlaga. Preveč vlage škoduje, ker po* spešuje gnilobo, presuh zrak pa povzro* ča, da sadje izgubi svežost, ovene in po* stane manj vredno. Zato je treba, da merimo v večjih sadnih shrambah vlago s pomočjo vlagomera. Najvišja dopust* na vlaga naj bi iznašala 70%. Če jc shramba bolj vlažna, postavljamo vanjo v škafih živo apno, ali še bolje klorovo apno, ki vpija vlago. V presuhih shrambah pa škropimo z vodo po tleh ali po* stavljamo vanje posode z vodo. da z iz* hlapevanjem vode zrak dobi potrebno vlago.
Sadje polagamo na lese ali police v dveh plasteh. Ker kosmači rajši ovenejo nego sorte z gladko, z voščeno plastjo prevlečeno kožico, vlagamo v spodnjo plast kosmače, v zgornjo pa jabolka z gladko kožo, ki navadno tudi rajši gni* jejo, ali pa vsaj obe sorti med seboj po* mešamo.
Med posameznimi lesami ali policami mora biti seveda dovolj (vsaj za eno ped) prostora, da ima svež zrak povsod dostop do sadja.
Tla in stene shrambe morajo biti gladke in čiste, stene pobeljene, tla, naj* bolje betonirana, pomita, sploh moramo skrbeti v sadnih shrambah za najlepšo snago.
Vloženo sadje moramo vsak teden vsaj enkrat prebrati in nagnite ali gnile plodove takoj odstraniti. Ako sadje zelo gnije, zapremo na večer okna in dušnike in zažgemo v kaki skledici nekaj žvepla; nato tudi vrata zapremo in odidemo. Iz gorečega žvepla se razvija dušeč, oster plin, žveplov dvokis, ki vničuje gnilobne glivice. Drugi dan shrambo dobro pre* zračimo. Preveč žveplati se ne priporo* ča, ker bi to lahko uplivalo na okus sadja. Čim dalje preko zime vzdržimo sadje sveže, tem bolje in draže ga lahko prodamo. Zato je pravilno spravljanje sadja, zlasti v bližini večjih mest, velike* ga pomena. V inozemstvu imajo za ta namen posebne hladilnice.
»Sadjar in vrtnar« štev. 9 (1925.)
Obrezovanje breskev.
Izkušnja uči, da bi morali obrezovati breskve takoj, kot smo pobrali iz njih sad, torej bi morali obrezati še zelene breskve. Z obrezan jem bi morali:
1) skrajšati za približno eno tretjino vse one vejice, ki so imele plodove. S tem onemogočimo, da bi združila vejica vso svojo življensko silo v najoddalje* nejši popek, to je na vrhu vejice in isto* časno prisilimo vejico, da pusti sok pri popkih, ki so na dnu vejice, to je naj* bližje deblu.
2) Z obrezanjem moramo odstraniti bolne in poškodovane vejice, potem tudi vse one, ki škodijo obliki drevesa oziro* ma njegovi kroni. Oblika drevesa mora biti kolikor mogoče podobna kotlu, ki je odprt nazgoraj.
Zeleno obrezovanje zdrži breskev mnogo lažje kot obrezanje v zimskem času, ker se v zelenem stanju naprav* ljeni zarezi mnogo lažje zacelijo.
Vinogradništvo in kletarstvo
O oskrbovanju mladega vina do prvega pretakanja.
Čim je kipenje prenehalo, se začne mlado vino čistiti. Glivice, ki so do tedaj navadno pretvorile ves sladkor v alkohol in ogljikov plin, se začnejo vsedati na dno soda. Velikokrat pa ostanejo še tudi potem manjše količine sladkorja nepokipelega v mladem vinu, kar daje vinu sladek okus. Te sladkobe pa umen kletar ni vesel, ker ta sladkoba je kriva, da se vina nočejo včistiti in da se po letu velikokrat pokvarijo. Sladko rebulo naj pridelujejo le oni Brici in le v toliki mno? zini, v kolikor so jo v stanju gotovo pro? dati.
Da bo mlado vino popolnoma povrelo, in da se bo čimprej popolnoma učistilo in postalo stanovitno in suho, mora vsak vinogradnik upoštevati sledeče nauke:
1. Trgatev in pokipenje mošta je izvr? šiti r»o navodilih, ki : em jih dal v prejšni številki tega lista.
2. Čim je glavno kipenje ponehalo, je pomešati z močnim drogom mlado vino
v	sodu in sicer tako, da se vse drožje še enkrat dvigne. S tem se pospeši pokipe? nje zadnjih ostankov sladkorja v vinu. To naj storijo oni, ki niso rabiti niti me? tabilsufita, niti solfofosfata; oni pa, ki so te snovi rabili, naj to mešanje opustijo.
3. V kleti, kjer leži mlado vino, naj bo toplo. Najprimernejša toplota v kleti za mlada vina je 10—12° C. Pri nizki to* ploti se vina sicer kmalu učistijo, ali ne dozorijo. Posledica temu je, da se taka vina spomladi zmotijo.
4. Čim je kipenje ponehalo, je doliti sode skoro do vrha, ker mlada vina de? lajo drugače rado cvet ali kan. To zali? vanje je po potrebi večkrat ponoviti.
5. Dokler ni vino popolnoma pokipelo, tako dolgo časa naj bo sod zamašen s ki? pelno veho. Kdor takih kipelnih veh ni? ma, naj si nabavi posebne cenene kipelne vehe iz lesa. Te lesene kipelne vehe, ki so opremljene z obročkom iz elastične
gume, so seveda uporabne le za slabotno ponehajajoče kipenje; za burno kipenje niso. S temi lesenimi kipelnimi vehami ostanejo sodi zataknjeni do prvega pre? takanja.
6.	Nekaj dni pred prvim pretakanjem je pustiti ob mrzlem in tihem vremenu nekaj noči okna kleti odprte, da se vino premrazi. S tem se doseže, da se vino do prvega pretakanja lepše in preprostejše učisti.	Just Ušaj.
Kako uporabljamo Babotov sladkomer?
Babotov sladkomer (moštna tehtnica) nam kaže koliko odstotkov sladkorja ima mošt. Številke na sladkomeru po? menijo kg sladkorja v 100 1 mošta. Po? datki so pravilni samo pri toploti 17.5° in ako ni število odstotkov za mnogo od? daljeno od 20. Merjenje sladkorja mora? mo izvršiti predno je začel mošt vreti.
V	trgovini se dobi tudi take sladko? mere, ki so opremljeni s toplomerom. Pri merjenju sladkorja moramo na vsak način upoštevati tudi toploto mošta. Ako je toplota višja nego 17.5°, potem dodamo, ako pa je nižja odtržemo 1 de? setino sladkornega odstotka za vsako po? lovično stopinjo toplote.
Za merjenje sladkorja uporabljamo navadno visok, cilindrast kozarec. Ko? zareč mora biti tako širok, da sladkomer prosto plava v njem, ako ga nalijemo z moštom. Mošt mora biti precejen = fil? triran, za kar zadostuje navadna platne? na ruta.
Kozarec in sladkomer morata biti do? bro očiščena in suha. Mošt moramo po? časi vlivati v kozarec, da se ne delajo pe? ne. Nato spustimo polagoma sladkomer
v	mošt, a pazljivo in ga ne izpustimo ta? koj iz prstov. Ko se sladkomer v tekočini ustavi, čitamo odstotke, in sicer v vodo? ravni črti s površino mošta.
Ako množimo odstotke sladkorja z
0.60 (pravilno 0.58) dobimo odstotke al? kohola, katerega bo vino imelo, ko bo ves sladkor povret.	P. Valliz.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Prevelika količina umetnih gnojil se ne izplača.
Marsikateri kmetovalec ie videl, da je imel od 100 kg super fosfata, raztrošene; ga na 1 ha zemljišča, približno za 5 q večji pridelek krompirja. Ako bi raztros sil 200 kg na ha, bi mogoče imel večji pri; delek za 10 q krompirja ali še več. Ako bi raztrosil 300 kg, bi imel večji pridelek za 15 q. Vidimo torej, da je pridelek večji za 500 kg krompirja za vsakih 100 kg uporabljenega superfosfata. Sledi vprašanje: Ako bi raztrosil na 1 ha reci; mo 100 q superfosfta, ali bi bil pridelek večji za 500 q? To vprašanje je upravi; čeno, a odgovor se glasi »ne«.
Mnogi poizkusi so dokazali, da je upo« rahljanje umetnih gnojil gospodarsko pametno samo do gotove količine, pozne; je pa ne več.
Vzemimo za primer krompir in super; fosfat. 100 kg superfosfata naj predstav; lja isto vrednost kot 100 kg krompirja, to je 30.— L za 100 kg.
.g superfos;	večji pridelek	Dobiček
fata na ha:	krompirja:	v L:
100 kg	500 kg	120.—
200 »	1000 »	240,—
300 »	1500 »	360,—
400 »	1900 »	450,—
500 »	2200 »	510,—
600 »	2300 »	510.—
700 »	2300 »	480,—
800 »	2250 »	435,—
Navedene številke niso sicer		do piči;
ce točne, a pravilno predstavljajo dejan; sko stanje.
Iz navedenih številk je razvidno, da je gospodarsko pametno uporabljati su; perfosfat za krompir samo do gotove meje, v našem primeru do 5 ali 600 kg na 1 ha. Ako uporabljamo manjšo koli; čino imamo sicer dobiček, a ne najvišji. Ako uporabljamo večjo količino super; fosfata, se dobiček manjša, končno bi pa
poponoma zginil ali pa bi imeli še celo očitno zgubo. Zakaj?
Taka je priroda. Ako daste kravi 1 kg otrobi, boste lahko dobili 2 1 mleka več, ako pa ji daste dnevno 10 kg, vam ne bo dala 20 1 mleka več. Do gotove meje se lahko poveča pridelek in proizvod, višje ne gre in kdor bi silil naprej, bi imel zgubo.
Mogoče pa zemlja shrani redilne sno;
vi	za drugo leto?
Pri tomaževi žlindri je že marsikdo opazil, da rodi senožet tudi še v drugem in tretjem letu, nekateri kmetovalci pra; vijo celo, da še v »sedmem« in »deve; tem«.
Tudi glede drugih umetnih gnojil in ne samo na senožeti velja isto. Vpraša; nje je le, v kateri meri.
Kdor je na močvirnato zemljo napeljal mnogo peska iz obcestnih jarkov, je nji; vo za vedno zboljšal. Kdor ie v težko zemljo podkopal mnogo tropin ali žaga; nja ali kaj podobnega, je zemljo zrahljal za več let. Kdor je pusto zemljo pognojil izdatno z gnojem iz domačega hleva, je tudi zblojšal zemljo za več let. Kdor je natrosil na svojo zemljo zelo veliko ko; ličino umetnih gnojil, se bodo sicer ista še poznala v bodočih letih, a ne v taki meri kot bi odgovarjalo uporabljeni ko; ličini.
To pa zato, ker se najrazličnejše sno;
vi	umetnih gnojil združijo z zemeljskimi kislinami, recimo z zemljo sploh, v take snovi, ki niso raztopne in jih rastlina ne more uporabiti. Dejstvo je tudi, da iz; perejo padavine zelo mnogo redilnih snovi globoko v nižje plasti zemlje, ka; mor ne morejo prispeti korenine rastlin in si jih ne morejo prilastiti. Izprane snovi so za kmetovalca izgubljene.
Iz tega sledi, da je umestno gnojiti več; krat a v manjši meri, posebno pa z umet; nimi gnojili. V raznih koledarjih, prati; kah, vedežih itd. dobimo navadno na;
vedene številke, koliko umetnih gnojil naj uporabimo za žito, drevesa, krompir, itd. Vse navedene številke moramo sma« trati kot najvišjo količino umetnih gno? jil, katero sploh smemo uporabljati. Vi* šje ne smemo iti.
(Sledi razprava o rastlinah in zakonu »minima«.)
Koristi sejalke
so predvsem sledeče:
1) prihranimo na semenu. Ta prihra? nek znaša večkrat več kot eno tretjino vsega semena, ki ga drugače vporabimo z ročnim sejanjem. Ta prihranek znaša na vsako njivo okoli 10 kg = 15.— L.
2) seme klije bolj enakomerno, ker pri* de vse seme v enako globino, ki je za seme primerna;
3) ker je seme vsejano v vrstah, lažje uničimo plevel med vrstami in žito tudi lahko osujemo (delo, ki je prišlo v nava? do zadnja leta, s čemur se pridelek iz* datno poveča);
4) rastline so bolj enakomerno razde? Ijene po njivi, vsled česar se lahko vse enako razvijajo, deležne so v isti meri zraku, svetlobe in toplote; vse žito isto? časno dozori. Redilne snovi v zemlji se enakomerno izrabljajo po celi njivi in tudi pridelek je večji.
Zato pa bi bilo potrebno, da bi tudi pri nas upeljali sejalke povsod tam, kjer je mogoče s sejalko sejati. To pa je mo? goče povsod, kjer ni svet preveč strm, in celo tudi tam.
Orajte v jeseni.
Letos je bilo tako vreme, da je spo? mladi velika večina kmetovalcev zastala z delom. Ko bi morala biti koruza že davno posejana, še ni bil vsajen krom? pir. Posledica tega je bila, da ie koruza splošno zastala v razvoju in da ni mar? sik je sploh dozorela ali pa vsaj ne tako, kot bi morala. Kaj moramo ukreniti?
Spomladi imamo vedno dosti opravila, vsemu ne moremo kaj in ako še nagaja vreme, je križ. Zato moramo gledati, da opravimo že v jeseni vsa ona dela, ka? tera opravimo brez škode za prihodnji pridelek. K tem delom spada v prvi vrsti oranje, sicer ne povsod po deželi, a mar? sikje.
Prednosti jesenskega oranja tičijo v glavnem v sledečih treh točkah:
1) Navadno opravimo eno glavnih spomladnih del, ker nam navadno spo? mladi ni potrebno preorati one zemlje, ki je bila preorana v jeseni. Ako pa mo? ramo že orati tudi spomladi, gre to delo mnogo hitrejše izpod rok. Ako pa je ostala zemlja črez zimo v velikih gru? dah, bo zadostovalo samo pobrananje ali poravnanje grud zemlje, in njiva bo godna za setev.
2) Z jesenskim oranjem uničimo zelo mnogo plevela, ki v zimskem času zmrzne.
3) Zemlja dobro premrzne, nabere mnogo vlage, dobro se prezrači. Teh stvari naši ljudje navadno ne upošteva? jo, a so velevažne v poljedelstvu. Kjer navadno vlada suša, bi bilo jesensko oranje naravnost nujna potreba, ker preorana njiva vsrka v sebe sploh vso vlago: deževnica gre v nižje plasti zem? lje, ker je ne more veter posušiti, sneg ostane med grudami zemlje, ker ga ne more veter odpihati.
Zato pa kmetovalci, ako imate količ? kaj prostega časa, preorjite že v jeseni svoje njive.
Pobelitev zelene (šelne).
Pobeljena zelena ima gotove predno? sti, ki jih nima v zelenem stanju. Listi postanejo bolj mehki in se jih zato lahko uživa v svežem stanju kot salato ali pa se jih uloži v jesih. Na trgu se zato pobeljena zelena dražje proda nego ze? lena v zelenem stanju.
Da postanejo listi zelene beli, pošto? parno tako kot pri solati endiviji. Naj? prej moramo liste zvezati v šop. Paziti moramo, da izvršimo to opravilo v su? hem vremenu, ko so zrak, zemlja in listi kolikor mogoče suhi. Tako povezano zeleno potem obsujemo z zemljo, in si? cer najprej do ene tretjine visokosti, v drugem tednu do polovice, v tretjem pa do vrha, tako, da gledajo iz zemlje samo vršički listov.
Listi pobelijo tekom enega meseca, vsled česar ni potrebno povezati vse zelene v istem času, temveč postopoma, kot jo rabimo.
Čebelarstvo
Jesenska opravila v čebelnjaku.
Letošnje leto se po pravici prišteva h najslabšim letom v čebelarstvu. Rojev pomladi ni bili skoro nič, medu so če* bele nabrale komaj za se, tako, da zre čebelar s strahom v bodočnost, Tudi le* tos se je spričalo, kakor pred vojsko, da so bile čebele same najboljši merok g le* de letošnjega donosa. Že meseca maja so metale trote iz panjev, kar se navadno dogaja meseca avgusta. Ko j sem rekel, to pomenja skozi in skozi slabo letino za čebelarje. In res čebele so se morale bo* riti neprestano z deževjem, točo in burjo, vsled tega ni nič čudno, da so mi med ajdovo pašo na Krasu kar dve družini na lakoti poginile. Vendar pravi čebelar ne sme vsled tega poguma zgubiti, čvrsto naj gre na delo.
1. Prvo jesensko opravilo naj bo te* meljiti pregled posameznih družin. Nas tančno naj premotri moč družine, koliko satnikov obsega, ali je matica v redu, ali so satnice zdrave, zapiše naj si, koliko je zaloge medu, pogleda naj tudi, ali je panj notreben popravila.
2. Pri jesenskem pregledovanju naj če; belar zlasti skrbi, da slabiče združi. Moč* ne j še družine manj porabijo živeža in imajo več gorkote, vsled tega se lahko krepkejše branijo proti mrazu. Ne sme* mo pozabiti, da je mraz največji sovraži nik čebel. Letos bo gotovo mnogo čebe* larjev obsodilo veliko čebelarskih družin k smrti s tem, da jih bodo požvepljali in jim vzeti ostanke medu. Vendar — dasi upoštevamo notrebo čebelarjev, resno svarimo pred žvepljanjem čebel, raje naj se čebele iz panjev, katere mislimo škar* tirati, dodajo drugim panjem, ali pa naj se prodajo.
3. Umni čebelar mora ravno v kritičnih letih, kakor »e letošnje, priskočiti na poz moč svoiim ljubljenkam. Kar jim je na* rava odrekla, naj jim velikodušno pre* skrbi. Za vzimljenje so naibotj čebele postrežene z medom, ki pa mora biti od
zdravih čebel. Toda čebelarji bodo letos -risiljeni ves med čebelam pobrati in jih potem založiti ali nakrmiti ali s slad* korjem ali s sirupom, ki si ga oskrbe iz odpadkov sadnih konserv ali sploh od sadja. Glede količine živeža se je rav* nati po obilnosti družin, na srednjo dnu žino se lahko računa povprečno 10 kg za zimo.
4. Ko sem primerjal letos svoje čebele, ki so v Gorici prezimile, z onimi gospo: da Žnideršiča, opazil sem, da so v nje*
ovih panjih družine močnejše. Po raz* nem razmotrivanju sem prišel do za* ključka, da prihaja ta razlika od pod* neb ja. V Bistrici namreč je zima bolj ostra kakor v Gorici, tam ostanejo če* bele nemotene v ranjih, dočim jih v Go* rici prijetni zimski in pomladni solnčni dnevi izvabljajo v naravo, kjer pa vsled nastopivšega mraza otrpnejo. Prepričan sem, da bi v naših krajih čebele bolje prezimile v kaki hladni kleti ali v tem* nem hlevu. Zima je pač tudi čebelarjem namenjena za počitek. Tudi prezgodnje nastavljeni zalege pomladi je za čebe* larje osodepolno. Poizgubi se namreč vsled vremenskih prememb prav mnogo čebelne energije. Skušnja nas torej uči, da pri nas ni dobro imeti čebel preveč izpostavljene solncu. Prav je, da se jih zavaruje pred solnčnimi žarki.
5. Pri vzimljanju naj se čebelam pusti na razpolago le vališče in tudi tu naj se kolikor mogoče prostor omeji, da osta* ne jo čebele bolj skupaj. Zavaruje naj se jih tudi proti prepihu. Vsled tega naj se vse špranje zadelajo, tudi naj se odstra* ni od čebelnjaka vse, kar bi zatnoglo če* bele motiti. Slednjič naj čebelar ne po* zabi svoje čebelarsko orodje lepo oči* stiti, zlasti trčalnico in posodo za med. To lahko stori z vodo, kateri je pridejal nekaj sode in jajčjih lupin.
Dr. J. Ličan.
Zadružništvo
Nekaj za naše posojilničarje.
Odplačevanje posojil.
Pri raznih posojilnicah opazujemo dejstvo, da članom dovoljujejo posojila, ne da bi poskrbeli, da posojeni denar v čim krajšem roku spet vrnejo. To ni dobro.
Prvič postane denar na ta način negib* čen, kar škoduje gospodarstvu. Čim več se denar premeša, tem več koristi ima od njega posojilnica, ki ga posoiuje, in tem več ljudi pritegne posojilnica v svoj dobrodejni krog.
Drugič pa je tudi bolj pravično, da uživa kolikor mogoče veliko ljudi ugod* nosti, ki jih nudi posojilnica. Saj ni za to ustanovljena, da prejete vloge razdeli med gotove člane in potem zaspi. Kdor si pri posojilnici denar izposodi, mora imeti zavest, da bo moral ta denar čim prej vrniti, da bo posojilnica z istim de* narjem še komu drugemu pomagala.
Zato je treba zahtevati od posojiloje* malca v vsakem slučaju, da tekom goto* vega roka posojilo vrne in najboljše se vrši vračanje v določenih obrokih. Čez 3—4 let bi pa ta rok ne smel trajati nikdar.
Banca d’Italia posojuje proti menicam, ki zapadejo v 4 mesecih. Po preteku te dobe dovoli obnovo menice, če dolžnik plača 10% izposojene svote. Tako je dob žnik primoran, ali plačati celo svoto, ali jo odplačevati vsake štiri mesece v manjših obrokih.
Plačevanje obresti.
V	izterjevanju obresti so nekteri vo* ditelji premehki. Poznamo slučaje, da znašajo zaostale obresti kar tretjino da* nih posojil. Gotovo so tudi slučaji, v kterih je treba z enim ali drugim dolžni* kom potrpeti iz posebno tehtnih razlo* gov. Ali take izjeme ne smejo postati pravilo.
Posojilnica sme posojevati svoj denar le dobrim, vestnim in poštenim gospo*
darjem. Kdor pa redno in vestno svojih obveznosti ne izpolnjuje, ni dober go* spodar in takemu posojilnica svojega de* narja ne bi smela zaupati.
Po večini pa bomo iz visoke svote za* ostalih obresti opravičeno sklepali tudi na nemarnost pri vodstvu posojilnice. Vestno vodstvo bo nadzorovalo, da vsak dolžnik točno plača svoje obresti in bo koj opozorilo takega, ki je s plačevanjem v zastanku. Red pri vodstvu bo uplival na red tudi pri dolžnikih.
Red pa mora biti pri vsaki zadrugi.
Naše zadruge.
Naše posojilnce se splošno pritožu* jejo, da ljudje zelo veliko dvigujejo lira; nilne vloge. Slabo znamenje, a vendar je bilo pri sedanjih gospodarskih razmerah pričakovati. Srečen, kdor ima še kaj pri* hrankov. Uplivati je treba na vse načine posebno na mladino, da varčuje in pri* vaditi se moramo vsi čim skromnejšemu načinu življenja.
Naše mlekarne na Cerkljanskem prid* no pridelujejo in prodajajo maslo, cena je še vedno ugodna. Prihodnje leto bo treba pogledati na Tolminsko in Koba* riško, da se tudi v teh krajih mlekarne nekoliko bolj oprimejo smotrne prodaje mlečnih izdelkov.
Konsumne zadruge v naših Gorah bi rade organizirale skupno nakupovanje blaga. Imele so v ta namen že več sestan* kov in najbrže se približujejo končni ureditvi tega zelo važnega vprašanja. Dosežejo namreč na ta način ugodne cene nabave na debelo in prihranijo mnogo na vozninah.
Čevljarska zadruga v Mirnu se lepo razvija. Na »Lovski razstavi« je dobila za razstavljene športne čevlje zlato ko* lajno. Danes ima že 44 komisijonelnih za* log v raznih krajih. Slava njenih trpežnih čevljev je prišla do Rima. Pogaja se z raznimi velikimi tvrdkami za oddajo večjih množin športnih in delavskih čev* ljev.
Katoliško tiskovno društvo si je v zad« njem času opremilo svojo Zadružno tis« karno z najmodernejšimi stroji, ker ni mogla več zmagovati obilnih tiskarskih naročil. Dobila je tudi krasen stavni stroj iz Njujorka v Sev. Ameriki, s kas terim je deloma tudi ta številka našega lista stavljena. Mohorjeve knjige tiska že na vso paro, da se jih bodo naročniki letos prav zgodaj veselili.
Mlekarne in dohodninski davek.
Davčne oblasti zelo neenako postopa* jo pri odmeri davka na premično pre« moženje (richezza mobile) zadružnih mlekarn. Nekatere mlekarne so obdav« čene, druge niso, ene več, druge manj. Tudi v ostalih pokrajinah Italije je po« stopanje zelo neenako, izgleda pa, da se to vprašanje bliža končni rešitvi, in si* cer, da bodo mlekarne oproščene tega davka.
Pred kratkim je namreč pokrajinska davčna komisija v Modeni odločila, da so zadružne mlekarne proste davka na premično bogastvo (richezza mobile), češ, da mlekarne nimajo špekulativnih ciljev in da samo spreminjajo po članih prineseno mleko v mlečne izdelke.
Ta odločitev bo gotovo merodajna
Vprašanje št. 54: Za napravo cenilne smole vporabljajo na grmski kmetijski šoli izključno v gozdu nabrano smreko« vo smolo, ker se pa te pri nas na Krasu ne dobi povsod, želim zvedeti, če je ku« "ovna kolofonija v kakšnemkoli oziru slabša od smrekove smole.
Odgovor: Kolofoni’a je za nanravo ce« pilnega voska veliko manj vredna kakor smrekova smola, ker cepilni vosek, na« pravljen s kolofonijo rad popoka.
Vprašanje št. 55: Bi li mogoče lahko kje v našem ozemlui dobil drevesca ali vsaj cepiče od jabolčnih vrst: rumeni belfler, Jakob Lebel in Johnathan?
tudi za postopanje davčnih uradov v drugih pokrajinah in dobro bi bilo, da si jo voditelji naših mlekarn zapomnijo.
Napredek zadružništva v Nemčiji.
Od 1. februarja do 30. junija t. 1. je bilo v Nemčiji na novo vpisanih v za« družni register 2091 zadrug, v istem ča= su leta 1924. pa 1811; v tem letu torej 280 več. Največ novoustanovljenih za« drug spada k denarnim zadrugam (po« sojilnicam), in sicer 840, od teh pa 672 z neomejenim jamstvom (rajfajznovke) in 168 z omejenim jamstvom (Schultze«De« litsch). Med ostalimi 1251 zadrugami je 275 elektrostrojnih zadrug.
Zadružno gibanje v Rumuniji.
V	zadružnem gibanju zaznamuje Ru= munija lep napredek. V 1. 1912. je bilo v Rumuniji 774 zadrug z 28.710 člani in
2,253.000	leji glavnice. Iz 1. 1923. pa ima« mo naslednje podatke:	Rajfajznovih
zadrug je 2690 z 226.350 člani ter z obrat« nim kapitalom od 70,288.000 leiov in re« zervnim kapitalom 13,084.000 ter kultur« nim fondom 3,000.000 lejov. V 1. 1924. pa je bilo v Rumuniji 3928 zadrug različnih tipov z 290.526 člani in z skupnim kapi« talom 142,568.000 lejev.
Odgovor: Rumeni belfler je lahko do« biti, Jakob Lebel težje, a Johnathan je na našem ozemlju nepoznan. (Zadnjih dveh vrst nismo mogli najti v nobenem ceniku italijanskih tvrdk in tudi ne na bivšem kmetijskem uradu v Gorici. Ako jih ima kdo čitateljev, naj javi ured« ništvu).
Vprašanie št. 56: Ali je upeljala Nem« čija res zelo visoko carino na suhe češ« pije in kako visoka je?
Odgovor: Poizvedeli smo in ugotovili, da znaša nemška carina na 100 kg suhih češpelj 20 mark v zlatu, to 'c približno 120 naših lir.
R-
Vprašanja in odgovori []	[]
Vprašanie št. 57: Pri naši mlekarni je bil neki a<’ent in ponujal posnemalnik vrste »Titan«. Kakšen posnemalnik je to?
Odgovor: Posnemalnike »Titan« ima "redvsem dansko zadružništvo in so bas je dobri. V obratu jih naš urednik še ni videl. (Ako jih je kdo čitateljev videl, naj sporoči.)
Vprašanje 58: Kako si predstavljate, da bi morala država organizirati uničes vanje »tomažina« oziroma »amerikam skega rogovilčka«, kot ste ga »prekrs stili«?
Odgovor: V istem času bi morali kme« tovalci vseh občin njive obleti in plevel pobrati in skupno požgati. Ker se ta ples vel širi samo s semenom, bi se to delo moralo izvršiti dvakrat v letu skozi par let in plevela ne bi bilo več.
Vprašanje št. 59: Moji prašiči mi unis čujcjo vse lesene stvari v svinjaku. Gris žejo in grizejo, dokler ni vse k vragu. Kaj naj napravim?
Kmetovalec v oktobru.
Na njivi imamo še koruzo, ki bo letos marsikje slabo dozorela. Pomagati ji mnogo ne moremo, razen da jo dobro posušimo, ko smo jo pobrali. Sušiti jo moramo na prepihu, ker drugače ie sploh ne bomo mogli posušiti.
Letos je zelo važno, da odberemo že na njivi one klase, ki naj nam služijo drugo leto za seme. Poleg na kakovost klasov moramo gledati tudi na zrelost, ker moramo odbrati samo dobro zrele klase.
V	tem mesecu sejemo zimska žita povsod tam, kjer še niso posejana. Zis tom moramo gnojiti kolikor mogoče z umetnimi gnojili, predvsem pa s supers fosfatom, katerega podkopljemo pred setvijo.
Zelo važno je, da skrbimo za razkus ženje žitnega semena od kali sneti, kar dosežemo z namakanjem semena v 2 do
Odgovor: Vzrok, da prašiči grizejo le* sene predmete v svinjaku, tiči v pomanjs kanju rudninskih snovi v krmi (takih snovi, iz katerih so zgrajene kosti. Take prašiče morate ozdraviti, ker trpe na mehkokostnosti. Kako se ozdravi, goto* vo veste. Potrebno je pomešati dnevno po eno žličico klajnega apna med krmo.
Najbrž držite Vaše prašiče tudi vedno zaprte v hlevu in jih zelo malo puščate na prosto, kjer bi lahko rili. Spuščajte prašiče na prosto, ker to jim bo koristilo v marsikaterem oziru.
Vprašanje št. 60: Jazbec mi je napra= vil na koruzi ogromno škodo. Ali je los vec odgovoren za to.
Odgovor: Ne! Jazbec je prosta lovna žival, to se pravi, ubije ga lahko vsakdo. Pa pravijo tudi nekateri, da jazbec ne napravi kmetu toliko škode kot koristi, ker obstoja njegova hrana predvsem iz poljskih miši, (ista »štorija« kot s krs tom).
3°/0 raztopini modre galice. Proti sneti se moramo boriti pri setvi, poznejša borba je prepozna.
Na njivi ostala zelenjava naj ne bo zas raščena s plevelom, katerega jo moramo oprostiti, zelenjavo nekoliko okopati in v toplejšem delu dežele ji lahko še pos gnojimo z razredčeno gnojnico.
Na senožeti. Ako smo otavo pokosili, nimamo na senožeti drugega dela, kot da senožet oprostimo trnja in kamnja ter da jo pognojimo. Za gnojenje s tomaževo žlindro in s kalijevo soljo je sedaj naj* primernejši čas.
V	vinogradu se izvrši v tem mesecu najprijetnejše delo, in to je trgatev. Z as libog ne bodo vsi tega dela enako veseli.
Pri trgatvi moramo postopati tako, kot je bilo pisano v zadnji št. Gospodarskes ga lista, predvsem pa moramo zbrati vse gnile in vse zelene jagode, ker preds
			Gospodarski koledar			
vsem te so vzrok, da se vino dolgo ne učisti in da je podvrženo porujavenju.
Bilo bi preveč zahtevati, da bi naši vi* nogradniki poškropili trte po izvršeni trgavi, kot to delajo v mnogih pokrajin nah Francije.
V sadovnjaku je sadje večinoma po« brano. Sedaj moramo misliti na prečiš* čenje sadnega drevja, odstranitev suhih in polomljenih vej ter na nasaditev mla* dega sadnega drevja. Izvršimo to opra* vilo raje v jeseni, kot spomladi, ker spomladi bomo itak imeli dovoli dela.
Z našim sadiarstvom bo malo naprede ka, dokler se ne bomo borili proti naj5 različnejšim sadnim škodljivcem. Pred* vsem moramo odstraniti izpod drevja vse piškavo in plesnjivo sadje ter ga preku* hati in pokrmiti prašičem, ali pa vreči v ogenj. Vsemu sadnemu drevju moramo nadeti pasove z lepilom, ki pa naj bo vedno sveže.
Vse odpadlo listje izpod sadnega drev* ja moramo zbrati in odstraniti. Naši 1 ju* dje uporabljajo to listje kot steljo za gnoj, dočim ga bi morali pravilno sež* gati, ker na listih prezime najrazličnejše glivične bolezni.
V vrtu: Solato endivijo moramo po* vezati, ravnotako tudi zeleno (šelen). Pobrati moramo zelene paradižnike in jih deti v jesih. Isto naredimo tudi s pas priko.
Ako imamo v vrtu še nedavno vsej a« no zelenjavo, jo pokrijemo ob nastopu mraza s kosmatimi vejami ali listjem. Vsa zemlja, ki ni pod zelenjavo, naj bo prekopana in naj prezimi v grudah.
Jesenski čas je tudi najugodnejši čas za pognojen j e vrta s hlevskim gnojem. Vrtne rastline se morajo hitro razvijati, kar pa je samo takrat mogoče, ko dobe v zemlji že pripravljeno redilno snov. Domači gnoj pa ne nudi takoj redilne snovi, vsled česar je potrebno, da pride v zemljo mnogo prej, kot kaj zasadimo. Najugodnejši čas za gnojenje z doma« čim gnojem je sedaj.
V hlevu. Kdor še ni uredil hleva za prezimitev, naj to stori čimprej. Najprej naj hlev pošteno prečisti in razkuži s po* belenjem z apnenim mlekom. Tudi po podu moramo raztresti nekaj apnenega
prahu, ki bo uničil obilico bolezenskih kali. Ko je hlev dobro osnažen, moramo dobro pregledati zidove in zamašiti vse špranje, da ne bo v hlevu prepiha, ker kot škodi prepih človeku, tako škodi tudi živalim.
Poleg suhe krme naj dobiva živina vedno tudi nekoliko sveže, ako ne dru* gega, vsaj kakšno peso ali repo. Kdor pa krmi mnogo teh krmil, naj da živini dnevno eno žlico klajnega apna.
V	kleti je že vse pripravljeno, da sprejme sladko kapljico. Klet je prečiš* čeno, osnažena, odstranjen je krompir, repa in vse ono kar ne spada v klet. Ma* gari, da bi bilo povsod tako, a ni.
Kako naj se ravna z nabranim groz* djem, da dobimo dobro vinsko kapljico, smo opisali v septembrovi številki Go* spodarskega lista. Kako se ravna z no* vini vinom, čitamo v notranjosti lista. Ukrenimo tako.
Na domu bomo imeli v tem mesecu zbrane glavne pridelke, ki pa marsikje ne bodo zadostovali niti do Velike noči.
Paziti moramo, da se nam koruza do* bro presuši, krompir moramo večkrat pregledati in ga prebrati, da ne bo gnili okužil zdravega. Za zimo si moramo pri* hraniti nekoliko sadja, za katero so po* sebno hvaležni otroci.
Tople grede iz betona.
Vrtnarji ne morejo izhajati brez to* plih gred (konzerv). Gotovo najtrpežnej* še tople grede si napravimo iz betona; te pa imajo to veliko slabo lastnost, da se zelo ohlade. Vsled tega bi morale biti tople grede iz betona obsute z gnojem ali vsaj z zemljo.
Senožeti v njivo
preorjemo v jeseni, da zemlja dobro premrzne in da zmrzne tudi vsa trava, ki bi drugače bila nadležen plevel, ako bi preorali senožet spomladi.
Globoko oranje uničuje plevel.
Plevel je kmetovalčev hud sovražnik, katerega je potrebno uničevati. Različne vrste plevela uničujemo na različne na* čine, globoko oranje pa uniči skoraj vsak plevel. Seveda se mora oranie izvršiti v jeseni.
Tržni pregled
Žita: Cena domače italijanske in ame* rikanske pšenice se na italijanskih trgih v zadnjem mesecu ni spremenila. V Ita* liji je v zadnjem času vse polno ponudb ruske pšenice, ki je, kot je razvidno iz cen v Milanu sicer dražia nego domača, katero ščiti carina od 40 L za q, a za mnogo cenejša nego amerikanska. Izgle* da, da je začelo rusko žito zopet igrati važno vlogo in da se bliža vplivu, ki ga je imelo pred vojno.
Dne 3. oktobra so bile ugotovljene v Milanu sledeče cene:
domača pšenica amerikanska pšenica ruska pšenica nova koruza oves rž
ječmen
L 179 L 210 L 190
00
0
1
koruzna
Moke:
L
L
L
L
115
132
130
140
L 287 L 260 L 138 L 138
do 182 do 214 do 192 do 122 do 140 do 135 do 150
do 295 do 265 do 145 do 145
Cena jugoslovanske koruze je različ* na. Stara koruza stane pibližno 108 L franko Postojna ali Podbrdo, nova umetno sušena okoli 90 L, nova, a ne za* jamčena, okoli 80 L, nova v klasih pa okoli 65 L za 100 kg. V omenjenih cenah ni upoštevana carina in ne vreče.
Živina: Cena živini je padla. Debeli prašiči (180 kg) so se prodajali dne 3. oktobra v Milanu po ceni 8.80 L za kg žive teže, in po 10.15 L za kg mrtve teže.
Krma: Seno se drži v ceni in stane pri nas (Gorica, Videm, Trst) 25 do 35 L za 100 kg, slama pa 15 do 20 L. Otrobi stanejo na debelo 108 do 118 L. oljnate tropine pa okoli 145 do 150.— L.
Mlečni izdelki: Maslo ima ceno od 15 do 22 L za kg, sir pa pri nas okoli 9.— L. V Tridentu je bil prodan planinski sir po 8.— L, v Bergamo po 7.— L, v lom;
bardski nižini pa stane eksportni sir (3 mesece star) najmanj 11.— L.
Vino: Pri nas je ostalo zelo malo ne* prodanega starega vina, mogoče niti 1000 hi, in enako sliko nudijo tudi ostale po* krajine kraljestva. Trenotno sploh ni mogoče govoriti o vinski kupčiji. V Ita* liji je zelo živa trgovina z grozdjem, ker tam kupujejo veliki trgovci navadno grozdje in napravijo sami vino. Cene so zelo različne, v splošnem pa se sučejo okoli 100 do 140 L za 100 kg, kar kaže precej višje cene vina, kot lansko leto.
Umetna gnojila: Vse cene umetnih gnojil se drže na precej visoki stopinji, razen cena čilskega solitra, katerega se pa sedaj malo rabi. Cena čilskega solitra je padla vsled zboljšanja italijanske vas lute napram angleški šterlini, v šterlinah je pa ccna ostala ista. Tomaževa žlindra je v zadnjem času prej zrastla v ceni kot padla, kar ni bilo vsled porasta lire pri* čakovati. Tvornice superfosfata so se združile v trust, ki določa enotno ceno, ki je letos višja nego lani.
Zadružna Zveza v Gorici prodaja na drobno 18% žlindro po 60.— L. 15% su= perfosfat pa po 35.—- L. Za večje količine ali celo vagone so seveda cene za mnogo nižje.
Sadna letina v Švici.
Po vesteh iz Kmetijskega tajništva v Zurigu je bila letos v Švici izredno sla* ba letina sadja. Pridelek hrušk dosega komaj eno petino, pridelek jabolk pa dve petini srednje letine. Letošnja letina je najslabša od 1. 1913. naprej. Umevno je, da so vsled slabe letine porastle cene sadju in danes stanejo srednja namizna jabolka 40 do 60 frankov za 100 kg, kar pomeni 2 do 3 L kg.
V Švici predelajo zelo mnogo jabolk in hrušk v sadni mošt, katerega pa bo letos malo, vsled česar se predvideva, da bo porastel konsum vina in pive.
		
1	Gospodarski drobiž in razno	1 1 1
Ribolovne pravice v naših pokrajinah.
S kr. ukazom z dne 26. februarja 1925 št. 767 je bilo raztegnjeno na naše po* krajine glede ribolova v sladkih vodah enotno besedilo italijanskega ribolovne* ga zakona z dne 24. marca 1921 št. 312 in sledeči zakoni z dne 21. 10. 1923 št. 2462 in 2796 in z dne 23. 5. 1924 št. 921.
Najvažnejše določbe teh zakonov bo* do zanimale lastnike izključnih ribolov* nih pravic in ribičev, bodisi poklicnih ali diletantov. Določbe so sledeče:
1. Kdorkoli lovi ribe v javnih ali za* sebnih vodah z namenom, da blago pro* daja ali odstopa drugim proti katerikoli odškodnini, kdor lovi ribe za račun tre* tjih in dobiva za to nagrado kateresikoli vrste, se smatra za poklicnega ribiča in mora biti vpisan v poseben registev pri prefekturi ali podprefekturi, v katere omočju se nahaja bivališče ribiča.
V	tem registru mora biti vpisana tudi oseba, ki se sicer ne peča s poklicnim ri* bolovom in ki ne prodaja ali drugače od* stopa proizvoda ribolova, ki pa namera* va s čolnom ali z brega ali s kakšno dru* go pripravo loviti ribe v javnih ali v onih zasebnih vodah, ki se stekajo v javne.
Prefekture in podprefekture morajo imeti dva seznama, enega za poklicne, drugega za nepoklicne ribiče. Po vpisu mora prefektura oziroma podprefektura izdati vprašalcem posebno legitimacijo (stroške nosi ribič), v kateri mora biti navedeno, ali je ribič poklicni ali dile* tant. Vsi ribiči morajo imeti med lovom pri sebi svoje ribolovne izkaznice. Niso izvzeti tudi oni, ki imajo pravico do za* sebnega ribolova. Izkaznica ima veljavo samo za dotično koledarsko leto, v ka* terem je bila izdana. Izkaznica za poklic* ne ribiče stane 10 L, za diletante pa 20 L.
2. Do 2. decembra 1925 morajo vsi last* niki izključnih ribolovnih pravic ob re* kah in jezerih prositi prefekturo ali pod* prefekturo, da jim to pravico priznajo. Prošnji morajo predložiti:
a) načrt vodnega toka, v katerem ima* jo izključno ribolovno pravico; iz načrta bodi tudi razvidna meja teh pravic;
b) listine, iz katerih izvira izključna lastninska pravica (vknjižba, kupna po* godba itd.).
c) ako nimajo drugih dokazilnih listin, naj predložijo posebno izjavo, ki naj bo sestavljena pred notarjem ali pred župa* nom ali župani onih občin, kjer se na* ha ja voda, ob kateri imajo izključne ri* bolovne pravice. Izjavo naj podpišejo oni, ki jo izda in štiri priče. Iz izjave mo* ra biti razvidno, da je imel prosilec sko* zi 30 let nemoteno izključno ribolovno pravico.
3.	Vsi predpisi glede prepovedanega ribolovnega orodja in načina ribolova, kakor tudi varstveni časi, določeni od bivših avstrijskih oblasti ostanejo tudi nadalje v veljavi, dokler ne bodo nado* meščeni z drugimi pravilniki.
Ako potrebujejo ribiči na Goriškem kakšnih pojasnil, se lahko za ista obrne* jo na podravnateljstvo Urada za poto* valni kmetijski pouk v Gorici (via Tri* este 43). — (Po ital. izvirniku, priredil urednik).	Dr.	T.
Kje popijejo največ vina?
Največ vina popijejo na Francoskem, kjer je bilo v dobi od 1. oktobra 1924. do 31. julija 1925. obdavčenega z užitni* nino nič manj kot 41.157.964 hi vina. To pomeni, da je vsak Francoz (všteti so novorojenčki, otroci, starčki, ženske in sploh vsi) popil v dobi lOih mesecev nič manj kot nad 100 1 vina.
Kje pa popijejo pri nas največ vina? Nedavno je umrl v Avberju na Krasu nek star kmetovalec, ki je popil od svo* jega 20ega leta naprej dnevno najmanj
2	1 terana. V splošnem pa pri nas ne pi* jejo največ tam, kjer trta rodi. temveč v naših Gorah, in najbrž prvači v tem oziru Cerkljansko.
Praktična Poljodjelska Skola
(s osobltitn obzirom na vočarstvo)
■ ■ = ■■ PAZIN (Istra) ----
OGEAS UPI ŠIVANJA
Praktična poljodjelska Škota n Pazinu, s osobitim smjerom na vočarstvo, koja je osnovana za mladiče, koji žele naučiti u kratko teoriiu sa potrebitom praksom, kako se ima'ju obradiivati polja, započet če u prvoj polovici budučeg mjeseca novembra, u raširenim novim zgradamaU bogatijim sred-stvima, kao dobro providjenom stajom sa priključenom potpuno modemom mljekarnom. prostranim lokalom za gojenje svilaca, novim pčelinjakom sa laboratorijem, konobom, intenzivnim nasadima vo-čaka u svim formama, vinogradima. razsadnicima itd. šestu godinu svog opstanka: a ta ie ujedno i druga u novom razdoblju, buduci da ie Ministarstvo za nacijonalnu ekonomiju priznalo njezinu pra-ktičnu vrijednost za poljodjelstvo Julijske Krajine, pa je zato odlučilo, da se pod njegovim visokim pokroviteljstvom ustanovi kao samostalno iuridičko tijelo, komu je ujedno dalo obilnih sredstava za postignuče konačnog cilja.
Redoviti naučili tečaj traje cijelu gospodarsku godinu, od novembra do slijedečeg oktobra’, s praznioima, koji su ograničeni samo na mjesec august. Koncem školske godine i nakon položenog is-pita davat če se svjedodžba o polasku i uspjehu.
Svi mladiči, čije obitelji nijesu iz Paizina, morajo stanovati u zavodu. Oni, koji stanuju kod roditelja, podvrženi su glede školske obuke, rada i učenja istoj disciplni kao i oni. koji stanuju u zavodu. isto vrijedi za slušatelje i praktikante.
Za unutrnje učenike ima raspoloživih 30 mjesta i to:
a) 12 besplatnih:
b) 18 plačujučih ('JO Lira miesečno unapred plativih).
Primaju se u školu na temelju prijamnog ispita samo seljački sinovi Julijske Kraiine koji su svršili pučku školu i nastupili 16 (šestnajstu) godinu životu, a nijesu prekoračili 18 (osamnajstu). Topogledne iznimke bit če dozvoljene samo u odredjenim posebnim slučajevima. Za izvaniske učenike, za praktikante i slušatelje, ne .dodie u obzir granica starosti samo	da su navršili	16 godinu.
Oni, koji se žele upisati. inoraiu podnijeti molbu što prije u	nikako poslije	25 oktobra	tek.	go-
dine (radi naraištajučeg broja molbi preporuča se da se čim prije podnesu) na »Ravnateljstvo Praktične poljodelske škole u Pazinu — Istria«.
Molba mora biti potpisana od načelnika vlastite opčine. te mora imati slijedeče priloge:
1. Svjedodžbu otpustnieu iz pučke škole;
2. Svjedodžbu pripadnosti koioj opčini Julijske Krajine;
3. Krstni list iz kojega proizlazi. da je rnolitclj nastupio /6 godinu života, a nije prekoručio IS;
4. Svjedodžbu o zdravom tlelesnom razvitku, ispostavljenu pred malo vremena u ovoi godini;
5. Svjedodžbu dobrog čudorednog i političkog ponašanja;
6. Svjedodžbu siromaštva samo oni, koji moli za besplatno	mjesto.
Oni, koji budu primljeni u školu. morat če uplatiti unaprijed	u dva polugodišnja obroka	svotu
gd Lira 100 kao pristojbini! za nabavu vlastitih školskih potrepština (pisanki, knjiga itd.) te za orudje •za cijepljenje i obrezivanje, koje če stvari pripadati učeniku i nakon što bude dovršioi školu.
Svaki pitomac imati če stan i liranu u zavodu i mora biti preskrbljen sa potrebitim odijelom i .rubljem barem za jednokratnu promjenu a osim toga mora donijeti sobom barem: dva Dara plahta (lancuna), dvije ponjave, jedan prošivan pokrivač(koltru) dve prevlake za jastuke i četiri ručnika.
Oni, koji budu primljeni. dobit če na vrijeme poziv da dodju u školu.
OD RAVNATELJSTVA PRAKTIČNE POLJODJELSKE ŠKOLE PAZIN (ISTRIA)
Pazin, mjeseca augusta 1925.	Ravnatelj:
';rl':.	Profesor TRAVAINI.
• /* k ^
OPASKA — Predavanja, koja se drže kroz školsku godinu po 24 sata na tjedan, sadržavaiu slijedeče predmete: a) vočarstvo i nomologiju, poljodjelstvo, vinogradarstvo i vinarstvo, vrtlar-stvo, pčelarstvo i svilogojstvo, živinogojstvo i mljekarstvo, gojenje kuniča i peradi, šu-inarstvo i gospodarsko knjigovodstvo; b) temeljne nauke iz priroduih znanosti (bilin-stva, kemije, fizike i životinistva); c) opču naobrazbu (jezik, računstvo, zemljemjer-stvo, zemljopis, povjest) i moralni uzgoj (poučavanje vjeronauka).
Učiteljski zbor sačinjavaiu: Ravnatelj zavoda, nastavnici za živinogojstvo, za predmete opče izobrazbe učitelji za praktične radnje i svečenik za poučavanje vjeronauKa.
o
o
3
'O
u
3
CJ
3
>
3
o
V*
©
o
Umetna gnojila
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
naročite in dobite pri
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. 'lisk »Zadružne tiskarne« v Gorici